PoStnfn« plagan« v gotovini C »na 1 Din telo !. (Vlil.), štev. 10 Maribor, četrtek, 12. maja 1927 »/PIKA1 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob17.uri Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošli 10 Din. doatavljen n« dom p. 12 Din : 'S'i i^ofrani® borbe v SLS Zanimive iz ave l ubljanskega podžupana o duhovniški diktaturi in o bo ih med levičarji in desničarji v SLS Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 13; telefon 455 Oglati po tarifu — Oglate aprejema tudi ogl. odd. .Jutra’ v Ljubljani, Prešernova ul. 4 Kdo ie streljal na Glavnem trgu? Začetek razprave o tožbi mariborske duhovščine proti ,tVolksstimme“ Zagreb, 12. maja. Zagrebške »Novosti« priobčujejo izredno značilno izjavo bivšega klerikalnega pod župana v Ljubljani in enega izmed glavnih voditeljev krščansko-socijal-nega krila v SLS g. dr. Ivana Stanovnika ki pravi med drugim: »Že dve leti vodi vodstvo SLS srdito borbo proti mojemu očetu, bivšemu poslancu Stanovniku, ki se je bil zameril domačemu župniku in se ni ho tel pokoriti vsem željam ljubljanskih mogočnikov. Kot sin sem stal na njegovi strani, a storil sem to tudi iz načelnega razloga. Borba se je raz tegnila ra moje prijatelje in se danes vri med levičarji in desničn^u v SLS. Pretili so tri z izkliučltviio iz stranke, rko ne odložim svoiih tanke!’. Umakni! sem se, dokler ie ra krn ilo sedanje vodstvo. Bivši minister dr. Gosar je naš dober prijatelj, a se boia ne udeležuje. B e o g r a d, 12. maja. Kljub demantijem z obeh strani se vzdržujejo vesti, da sc vrše med ministrskim predsednikom VukičevKern in samostojnimi demokrati pogajanja, da bi SDS ali vstopila v vlado ali pa vsaj pri volitvah nastopila ž nlo skupno. Vladni listi se za to koalicijo toolo ogrevajo, češ, da bi bila najboHši izhod Iz zagate, v kateri se nahaja vlada. Ako se ta kombinacija ne posreči, hoče Vukičcvič poklicati v vlado ene- Ljubljanska organizacija SLS je zahtevala mene za nosilca liste pri o-blastnih volitvah v Ljubljani. Na zahtevo vodstva sem se moral umakniti. To ie zahvala dr. Ko-rošča. da sem mu priboril ljubljanski mandat.« Na vprašanje, kaj hočejo krščanski socijalci, je odgovoril dr. Gabrovšek: »Hočemo, da v SLS zopet zavlada demokratizem in izgine klerikalizem. ki ga predstavlja samovlada duhovništva. V naši stranki odločalo danes sami duhovniki, mi pa hočemo, da postane program SLS zopet stvaren.« Ta izjava enega dosedanjih glavnih voditeljev SLS v Ljubljani najbolje demantira vsa oficiielna zatrdila strankinega vodstva, da SLS ni v krizi. ga Slovenca in dva Hrvata, ki nista poslanca in ne veljata kot izrazita strankarja. Vendar pa se tej kombinaciji parlamentarni krogi odločno upirajo. Na vstop SLS ali radKevcev v vlado za sedaj ni misliti. Sinoči se je odpeljala v Prago naša delegacija za konferenco Male antante. Kakor se zatrjuje, gospod Vu-kičevič ne bo izvršil nikakih važnejših odredb, dokler se ne vrne zunanji I minister dr. Marinkovič. Že dokaj pred napovedanim pričetkom glavne razprave proti uredniku »Volksstimme« g. Viktorju Erženu, je bila razpravna dvorana okrož. sodišča natlačeno polna. Cela prva klop je bila zasedena po publiki, ki si je tekom razprave neprestano beležila njen potek. V avditoriju si videl moške in ženske, stare in mlade, dam ske klobuke in preproste rute, delavce in meščane, zadaj pa juriste, sodnike, teologe itd. Ob 9. vstopi senat s predsednikom nadsv. Posego in votanti, okr. sodnikom dr. Traunerjcm, s. s. Guzeljem in s. s. dr. Tombakom. Predsednik odloži težak kup aktov in sodni dvor sede. Zapisnikar je dr. Stefanovič. Navzočega obtoženca zastopa dr. Reisman. tožitelje, 27 duhovnikov iz Maribora in okolice, pa dr. Veble in za dr. Leskovarja dr. Novak. Tožiteljev je navzočih le par, Predsednik prečita eno obtožnico, ki obsega v glavnem isto, kar navaja vseh ostalih 11 obtožnic. Socialistična »Volksstimme« je prinesla 13. jan. 1927 članek »Deutsche Wahler« (iz volilnega boja za oblastno skupščino), v katerem piše tudi naslednje: »Vi nemški volilci pa se še spomnite krvavega dne 27. I. 1919., ko so v Mariboru »die Pfaffen« (obtožnica prevaja »popi«) iz zasede streljali na vas. pri čemer je mnogo Nemcev obležalo mrtvih na Glavnem trgu.« S temi besedami odgovarja urednik Eržen za pregrešek uvrede in klevet; dokazuje, da je izraz »Pfaffen«, ki ga »Volksstimme« dosledno uporablja. žaljiv. Tožitelji zahtevajo kazen in denarno odškodnino. V odgovoru na obtožbe izpodbiija toženec aktivno legitimacijo toži teli e v, češ nikjer ni pisano, da so stresali mariborski duhovniki in bi po tem takem bili lahko tož.itel.ii duhovniki cele lavantinske škofije. Tožitelii niso bili nekateri niti v Mariboru, niti v bogoslovju kritičnega dne. Užaljena je le čast SLS, ki je pri zadnjih volitvah izgubila mnogo volilcev na korist socija-istov. Z visokimi denarnimi stroški, ki jih naj plača urednik Eržen, hoče SLS oškodovati svojo Politično nasprotnico, socialistično stranko. Nemški listi so že 1. 1919. poročali, da se je streljalo iz bogoslovnice. Takrat pa ni nihče tožil. Dalje navaja obtoženec v odgovor na obtožbe, da je pisal v dobri veri, ker so mu pripovedovali delavci očividci o streljanju iz bogoslovnice. Izraza »Pfaff« urednik Eržen ne smatra za žalivko, ker pomeni duhovski stan sploh. Zagovorniki zahtevajo, naj se Pre-čitajo vsi dokazni predlogi. Izza kuPa aktov se oglasi tu votant s. s. dr. Tom-bak: »Mi itak poznamo vsebino spisov, vi tudi, drugim pa treba ni!« Dr. Reisman: »Potem pa razprave ni trebaj Gremo Pa lahko domov'!« Pročitajo se dokazni Predlogi, da se je na glavnem trgu streljalo od vseh strani in ne samo izpred magistrata, kjer je bila straža. V dvorano vstopi na poziv predsednika devet prič, predlaganih Po toži-iteljih. Obtoženec predlaga, da se ne pripusti k prisegi osebe, ki so bile v kritičnem času v bogoslovnici, ker so osumljenci. Za priležejo se vse Priče razen j.od-ravnatelja bogoslovja dr. Somraka* ker je zasebni obtožitelj. Zasliševanje teh ppič je trajalo do 11. Vsi so izpovedali, da niso videli, da bi kdo streljal ia bogoslovnice. * Po petminutnem odmoru so bile poklicane ob 11. uri priče obtoženca, Precej jih je došlo iz Avstrije in te govore le nemški. Po zaprisegi izjav-ljajo drug za drugim, da so videli nekateri streljati z bogoslovnice, drag! so videli le roke z revolverji. Ves čas zasliševanja in izpovedovanja prič ie avditorij napeto in v miru sledil poteku razprave. Le pri izpraševanju prič s strani zagovornikov je došlo večkrat do prerekanja med zagovorniki samimi ter med njimi In predsednikom senata, ki je grozil dr. Reis-manu in dr. Novaku z discipliniranjem-Razprava je bila prekinjena ob l2.?0 in se nadaljuje ob 14.30. Požar v Rušah Ruše, 12. maja. Snoči ob pol 7. uri je izbruhnil požar pri posestniku Dragotinu Linglju v Rušah. Pogorelo je gospodarsko poslopje s hlevom. Plamen se je razširil s tako vehemenco, da je v par minutah objel celo veliko stavbo. V največji naglici se je posrečilo rešiti le živino iz hleva in pa mlatilnico. Domača in lobniška požarna bramba sta bili takoj na mestu in se jima je posrečilo ogenj omejiti, da ni zanetil še v neposredni bližini stoječe hiše, ki je tudi že začela goreti. Prihitele so na pomoč tudi še požarne brambe iz Maribora. Studenc, Bistrice pri R. in Selnice, katere pa niso več stopile v akcijo. Učitelj VVudler umrl C e 1 j e, 12. maja. Danes ob 3. uri zjutraj je po težki kratki bolezni v tukajšnji javni bolnici umrl v 37. letu starosti gospod Makso VVudler, učitelj na deški mestni osnovni šoli. Pokojnik je bil rojen na Ljubnem v Savinski dolini kot sin tamkajšnjega nadučitelja. V Celju je služboval od prevrata. Bil je odličen pedagog in šolnik ter pri šolski mladini kakor tudi pri prebivalstvu splošno priljubljen. Bil je tudi marljiv delavec v u-čiteljski organizaciji, napredna stranka pa je žnjim izgubila odločnega pristaša, ki ji je vedno stavil svoje moči na razpolago. V bivšem občinskem svetu mesta Celja je bil odbornik kluba SDS. Pokojnik je ravnokar pričel graditi čedno vilo za svojo rodbino, ka-• teri je kruta smrt nenadoma iztrgala 1 rednika. Zapušča vdovo in dvoje ne-5 dorastlih otrok. ’ Pogreb se bo vršil v soboto ob 4. popoldne iz Javne bolnice na mestno pokopališče. Ohranimo mu časten spomin! Iskreno sožalje hudo prizadeti rodbini! Težko vprašanje. Sreski šolski nadzornik nadzoruje podeželsko šolo in vpraša učenca: »Povej mi, kdo je tvo-j oče«. Dečko molči, učitelj pa se obrne k nadzorniku: »Prosim Vas, goapod nadzornik, dajte fantu kako lažje vprašanje.« Usad navai na Srednjo Evropo Od vseh strmi Srednje Evrope poročalo o hudem mrazu In steni — Ogromna škoda nts v.v^gradih in hmel skih nasadih —■ Sneg in . *d Na drugom_ mestu poročamo o hudi slani vi Sloveniji in veliki škodi, ki jo je slana Povzročila. Kakor pa pričajo današnja poročila, ni prizadeta samo naša domovina, amPak je mraz navalil na vso Srednjo Evropo. Točnih poročil še ni od povsod, a že iz toga, kar sc j0 inoglo danes dopoldne ugotoviti, se more sklepati, da jo škoda naravnost ogromna. Bati se je, da bo vplivala tudi na življonski trg in da bodo razni špekulanti Poskušali to splošno nesrečo zlorabiti za povijanje cen. Do popoldne ob 2. srno dobili sledeča poročna: Ljubljana, 12. maja. Danes je nastopil izredno hud mraz. Vso ljubljansko okolico je pobelila slana, ki je uničda sadno drevje in zelenjadne vrte ter močno poškodovala tudi žitne posevke. Škodo cenijo na približno en milijoni dinarjev- O lina j, 12. maja. Iz vseh pokrajin Avstrije poročajo o hudem mrazu in slan', ki sta nastopila danes po vsej Avstriji. Celo v dunajski nižini je bila slana tako močna, da je ol>čutno poškodovala vinograde in vrtove. Iz Salzburga Poročalo "»*> b Biori” ””!xlla letošnjo ■sadno letino. Tudi na Gornjem Avstrijskem in Tirolskem je sadno drevije zelo trpelo. Praga, 12. maja. Včeraj in danes je nastopil hud mraz, ki je poškodoval zlasti vinograde ter sadne in hmeljske nasade. Dozdaj go ni jasno, ali so poškodbe na hmelju take, da se ne bodo več popravile. V tem slučaju bo znašala škoda več sto milijonov in bo cena hmelju zopet zelo visoka. Poljsko ministrstvo je od okrajnih glavarstev brzojavno zahtevalo točna Poročila- B ud i m p e 8 ta, 12. maja. Radi ostrega mraza so zelo tTpeli pomladni posevki. Na žitni borzi je radi tega že vče-ruj nastopila tendenca dviganja cen, ki sc je danes še ojačila, ko so prišla poročila o hudi slani. BerHn, 12. maja. Včeraj je zaPa-del na več krajih po Nemčiji sneg. Tudi v Berlinu samem je snežilo. Temperatura je padla ponoči Pod ničlo, tako da se je ponekod naredil led. Gospodarski krogi so boje, da je pozna zima povzročila precejšnjo škodo. Varšava, 12. maja. Na Poljsko so divjali včeraj Pravi snežni viharji. — Temneratura je nadla na ničlo. * med S®” In vlade*! Nove po itične kombinaci e v Beogradu — Radičevci in klerikalci ne Dride o v poštev — Vstop neparfamentarcev v vlado Kmetijstvo v oblastnem proračunu Najbolje izdelana proračunska postavka — Nikaklh dispo zicijskih fondov — Skrb za kmetijsko šolstvo in kmetijski pouk Maribor, 7. maja. Kmetijstvo, zlasti pri nas v Slove ttiji, je bilo v naših državnih proračunih zadnjih let pastorka. Celo lansko leto, ko je pri sprejetju budžeta v Beo gradu sodelovala Radičeva takozva-na seljačka stranka, so se krediti za pospeševanje kmetijstva znatno skrčili v ogromno škodo razvoju naše kmetije. O tem vedo zapeti lepo pesem naši kmetijski referenti in strokovnjaki. Še hujše je bil proračun za kmetijstvo pristrižen letos, ko je bila v vladi in je pomagala sprejeti proračun SLS, ki ima vedno na jeziku interese slovenskega kmeta sploh. Posledica njene skrbi za kmeta in napredek kmetijstva pa se je pokazala takoj po sprejetju proračuna: redukcija okrog 400 kmetijskih strokovnjakov v celi državi, od teh lepo število tudi pri nas v Sloveniji. Pri tem položaju je naravno, da je že finančni odsek naše mariborske oblastne skupščine posvetil pri razpravi o proračunu ravno kmetijstvu čim največjo pažnjo. Četrto poglavje oblastnega proračuna je brez dvoma najskrbneje izdelano in lahko služi kot vzor za »izkaze potrebščin«. Žal, da je tudi to ista hiba kakor pri vseh ostalih poglavjih, da kritja ni nobenega in visi torej tudi celi proračun za kmetijstvo v zraku. Kljub temu pa bo zanimivo, ako si proračun nekoliko podrobneje ogledamo. Kar je treba predvsem konšta tirati, je to, da ne vsebuje to poglavje nikakih dis-pozicijalnih fondov, nobenih postavk. iz katerih bi se mogle po samovolji oblastnega odbora iz partizanskih vidikov deliti podpore posameznikom. To je vsekakor dobra stran. Druga simpatična poteza v sprejetem proračunu je, da se hoče posvetiti procentualno največja skrb kmetijskemu šolstvu in pouku. Predvideno je, da prevzame oblastna samouprava obe kmetijski šoli v naši oblasti, vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in kmetijsko šolo v St. Juriju ob j. ž. v svojo last in u-pravo. Izdatki za obe šoli so določeni na 1,383.511 Din. r Za kmetijska in gospodiniska pre-davania ter tečaje je predvidenih 331 tisoč Din. Računa se z 200 nedeljskimi predavanji iz raznih panog kmetijstva^ s 15 dvodnevnimi kmetijskimi tečaji, z 10 petmesečnimi gospodinjskimi nadaljevalnimi tečaji, z 10 potovalnimi kmetijsko-gospodarskimi tečaji po 8—10 tednov, z 28 kmetij-sko-nadaljevalnimi tečaji za kmetsko mladino. Posebno pozornost se hoče posvetiti tudi usposabljanju osnovnošolskega učiteljstva za kmetijski nadaljevalni pouk ter so predvideni: 1 pettedenski tečaj za 20 učiteljic osnovnih šol, 1 šesttedenski tečaj za 24 učiteljev, ter en štiritedenski tečaj za učitelje na vinarski šoli v Mariboru. Za pospeševanje poljedeljstva v ožjem smislu je proračunanih 621.000 Din. Tu je predvsem zanimiv načrt, da se * urede po vseli srezih cele oblasti vzorne kmetije, v vsakem srezu po dve ter je za nabavo semena, umetnih gnojil, strojev, za napravo modernih gnojišč in gnojničnih jam na teh kmetijah (bilo bi jih v 14. srezih 28) predvidenih 280 000 Din. Manjše vsote so določene za poizkuse z umetnimi gnojili in raznimi semenskimi vrstami, za zatiranje živalskih škodljivcev, za zaščito koristnih ptic, za zatiranje rastlinskih bolezni, za poučne izlete, za pospeševanje travništva in hmeljarstva. Večja postavka (120.000 Din) je določena tudi za nabavo trnjerjev in raznih strojev. V načrtu je tudi prirejanje sreskih kmetijskih razstav ter je v to svrho določenih za letos 40.000 Din. Velika pažnja je posvečena živinoreji, ki je v naši oblasti eden izmed glavnih virov dohodkov za našega kmeta. Pospeševanje živinoreje se ho če izvajati z licencovanjem bikov (125.000 Din), s subvencijo 127.000 Din za nakup 75 plemenskih bikov, s subvencijo 40.000 Din za nakup 100 plemenskih merjascev, s premova vanjem konj, govedi, drobnice, ustanovitvijo rejskih središč za odlične plemenjake itd. Za pospeševanje mlekarstva, odnosno za ustanavljanje mlekarn je vnesen prispevek 50000 Din, za planšarstvo 50.000 Din. Tudi Pospeševanju perutninarstva je posvečena pažnja ter je določenih za brezplačno oddajo Plemenskih kokoši in valilnih jajc 25.000 Din. To je brezdvom no največje važnosti, zlasti če pomi slimo, da jo n. pr. lansko leto Prišlo ^ mariborsko oblast ®a prodana jajca skoro toliko denarja kakor za prodano živino. Mariborski in dnevni drobiž Huda slana j Gledališki repertoar Po dvodnevnem deževnem vremenu Četrtek, 12. Periferija«. Gostovanje ge se je danes zjasnilo in dobiH smo lep Nablocke iz Ljubljane- Kuponi. Zad-solnčni dan. Umevno je, da so meščani njikrat. te spremembe veseli, mnogo manj ve- Petek, 13. Laprto. seli pa so je kmetje in vinogradniki z Sobota 14. »Rigoletto«. Premijera. Pro-dežele. 2e med dežjem je Pritisnil hud slava 251etnice delovanja g. ravnate-mraz, da smo morali zopet izvleči iz o- lja Mitroviča. Izv. mar plašče in površnike, danes zjutraj | Nedelja, 15. »Rigoletto«. pa je padla temperatura še bolj. Huda slana je pobelila cele Pokrajine, zlasti Jubilej g. A. Mitroviča. n, .. , , j i V soboto, 14. t. m. bo proslavil 25- pa nase gonce. Posledice bodo usodne, , f „ j , ker ie sl»na zamorila ali vsaj hudo po- ef?'“ d™ent»kesa ietovM« ravna-škodovala ravno brsteče trtne nasade ? 1 ”«e_owre 2. A. MJkovič. Za to pn- in sadno drevje, veliko škodo pa je na redila tudi na zelenjadnih vrtih in polju. Vinska letina je radi slane zelo o-grožena, lepe nade vinogradnikov uni čene- Računati moramo, da bo vinski Pridelek zopet manjši, kakor bi lahko bil, in da bo tudi sadja zelo malo. Tudi iz celjskega okraja in s Kranj skega poročajo o hudi slani, ki je tudi liko je jubilant naštudiral efektno Verdijevo opero »Rigoletto*. Opozarjamo | cenj. občinstvo na to odlično slavje in priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. Glavne partije so Poverjene gdč. Kocuvanova, g. Neraliču, g. Burji; režira g. Bratuž. Gostovanje Reinhardtovega ensembla. 26. t. m. bo gostovala v mariborskem ffafo! Smeh! Halo I V SOLDAT niCKE Harry Lladtka Xanla Dami Neprekosljlvo! Smeh do solz! Kino Apolo Danes! Danes! Rumunski narodni praznik Dne 10. maja 1866 je prispel novoizvoljeni rumunski knez Karel Hohen-Kollern v Bukarešto, kjer je v katedrali 'in v Narodni skupščini svečano obljubil, da ostane "zvest državi, da bo spoštoval njene zakone, ščitil vero in ru-imunsko zemljo ter vladal kot ustavni tvladar. Rumunija je bila takrat še pod turškim protektoratom. Dne 10. maja 1. 1877 se je odločila Rumunija za vojno ma strani Rusije. Dne 10. maja 1881. je 'bil rumunski knez kronan za prvega kralja Rumunije. Kroma je bila izdelana dz jekla turških toPov, zaplenjenih lem kronanja velike svečanosti. Dan 10. maja praznujejo zato v Pu-imuniji po pravici kot največji državni in narodni praznik. Letos so ga nameravali obhajati še posebno slovesno, saj je bil obenem 50letnica, odkar je Pro-. glasila Rumunija svojo neodvisnost in suverenost. Radi boiezni kralja Ferdi-j mamda pa so vse bučne svečanost odpadle in se je proslava vršila v skromnejšem obsegu, predvsem seveda po šolah. Nagel razvoj zračnega prometa V Sloveniji imamo prav Pogosto priliko opazovati aeroplane, ki plovejo dnevno približno ob istem času prot severu. Marsikdo še danes ne ve, da so to vozila redne zračne Kveče Dunaj______ Benetke—Rim. Promet se je na tej progi tako Pojačil.da je morala Italijanska delniška družba »Transadriatica« po dvojiti zveze. Na progi Dunaj—Rim sta od 1. tm. dnevno dve letali vsako vi dru gi smeri v prometu. Bleščeči kovinasti letali se dvigneta vsak dan ob 8.30 v A sporu Pri Dunaju oz. v Rimu ter pristaneta na Lidu opoldne. Tu imata odmora dve uri. Okoli Petih popoldne pn sta že v Rimu oz. na Dunaju. Podpirajmo tudi mi našo mlado a-vijat-iko! Kakor vidimo, nam neustrašenih letalcev ne manjka! Požar uničil veliko tovarno. V Bmmsehvveigu je izbruhnil v oddelku električne centrale požar in se tako naglo razširil, da niso mogli gasilci ničesar opraviti. Ogenj je v kratkem uničil celo obširno strojno tovarno, ci ni bila znana le v Nemčiji temveč udi po drncih državah Evrope. tam naredila veliko škodo, posebno po gledališču slovita družba Reinhardtovih sadonosnikih in vrtovih. Povratek po- disidentov e Gotzovo komedijo »Inge-mladi pozdravlja zato naše prebivalstvo borg«. Ker so Reinhardtovci znižali s prav mešanimi občutki. | svoje honorarne zahteve, je tudi upra- va nastavila nižje cene in sicer: ložni Ivanjkovci, 12. maja Iprostori po 150, 125 in 100 Din, Parterni Kakor najbrž vse južnoalP^ke pokra-36^^1^,1^ in SO Din, balkanski jine je pobelila slana danes tudi gorice ^ l25’8°’50 ”! ’ ljutomerskega in ormoškega okraja. -120 'J1}5?™’ sto^a po D.m* Za f Slana je bila izredno huda, kakor ob tem krat. 3e določeno samo enkratno goato- času že mnogo let ne. Po dolinah je do- tvan?e’ čc ?a, *e ?° refle^ cela uničen fižol, Pa tudi buče in kuma- tant?v’lzkljuceno> da bos‘adv4e PTeJd' re. Tudi rž, ki je bila že v cvetju, je ze- stavl-..Zat<> f°simo c.e"- občinstvo, da lo trpela, krompir pa si bo najbrž še o- se WUavi takoa, a najdale do torka, 17. pomogel. Le dejstvu, da je bila zemlja maja ?ri dnevni *Iedallškl Wa£aJn‘ » 81 zelo suha, se je zahvaliti, da škoda ni še rezervira vstopnice, večja. Zlasti so se rešili vinogradi v v višjih legah, dočim so oni bolj v doli- Učiteljski izlet v Ruše ni tudi zelo prizadeti, ponekod docela . uničeni- Prebivalstva se je lotila radi te Mariborsko učiteusko društvo Je pri-hude nesreče velika potrtost. | redilo včeraj izlet v Ruše, ki je potekel zelo prisrčno in v splošno zadovoljnost. Ruše so bile v zastavah in so tako po- Tujci v Mariboru. Od srede na četrtek je bilo prijav- kazale, kako cenijo delo vzgojiteljevi ljenih v Mariboru 43 tujcev, odjavljemih na^e mladine-Udeleži o se je izleta okrog pa 23. V »Moranu« je prenočevalo 16 M®.u^ltel;)®v m učiteljic, katerim pa Je oseb, pri Zamorcu 15, pri »Črnem orlu«, kljub, ^Idcemu ^evahi brezhibno p* 9, pri »Grozdu« 9 itd. stre«,a ^ Ko^lnicarka Pri Novaku j „ o. j n- „ ii ... Gosp. Skala je na zborovanju preda Shod nar. p 1. dr. Piv e . I val o kulturnem poslanstvu učiteljstva. V nedeljo 15. maja ob 9. dopoldne pri- Predavanje je splošno ugajalo in izra redi krajevna organizacija SDS za Me- žena jQ ^jia. želja, da se objavi vi »Uči-Ije na vrtu g. Starmana javen shod, m tovarišu«, da TkkIo lahko o tem katerem bo poročal g. poslanec dr. Piv- Prcdmetu razpravljala tudi druga dru — 1.^,, §tva Izlet v Zrkovce. Popoldne si jo učiteljstvo ogledalo V nedeljo ob 15. bo Pri g. Selu v slovito ruško tvornico, ki je ogled Pri-Zrkovcih sestanek SDS, na katerem bo jazno dovolila in obrat razložila po svo-poročal narodni poslanec g. dr. Pivko, jih vodilnih nameščencih. Učiteljstvo so Organizacije SDS iz Maribora, Teznain je zvečer razhajalo zadovoljno in polno Pobrežja Prirede ta dan izlet v Zrkovce, hvaležnosti do ruških tovarišev, ki so z Cvetlični dan Podmladka društva g. upraviteljem Bergantom in njegovo Rdečega križa. soprogo na čelu pripravili vse potrebno, fevrSnl odbor maritoskega Pod- <*« i=»stanok tatolepo potekel. mladka je sklenil na svoji seji 9- t. m., . . _ da bo priredil na binkoštno soboto in Lepa pri T znu. nedeljo cvetlični dan v prid Podmlad- { V nedeljo Jo priredilo pevsko društ-kovi koloniji ob morju. Za ureditev fe-1 vo »Zvon« na Teznu lepo uspelo prire rijalne kolonije Podmladka se vrše že diitev, ki j° vse obiskovalce prijetno vse priprave. Za vodjo je določil izvršni Presenetila. ^ Tamburagki z,bor j® pod odbor g. Mirka Ravterja, učitelja na 1.1 vodstvom učitelja g, Luknarja precizno deški osnovni šoli, na katerega ee naj izvajal vieč točk, prav dobri pa so bili obrnejo starši v vseh ferijalno kolonijo Pevski nastopi, čeprav so obsegali raz-zadevajočih vprašanjih. K stroškom za meroma težke pesmi. Diletanti so želi vzdrževanje kolonije bodo prispevali s svojo Jffro vsestransko odobravanje-razni faktorji, med njimi v prvi vrsti Obisk je bil zelo lep in to večinoma iz občina; precej pa bo moral dati cvetli- Tezna samega. Apeliramo ob tej priliki čni dan, na katerega opozarjamo že se- na Mariborčane: Ne hodite vsako ne-daj . Razna društva ob enem prosimo, delio le v Limbuš, obiskujte naše dru da na gori navedenih dveh dnevih no štvene priredaitve v predmestjih! Podpi-prirejajo morebitnih svojih cvetličnih rfljto naše nesebične in marljive delav dnevov, občinstvu pa priporočamo ce na narodnokuM-umem Polju. »Zvonu O Hack d 5jv3 5 :n a,l bfsikPz skppz P» častitamo in želimo še lepšega na Policijska kronika. predka. Od srede na četrtek*ie bilo vloženih | Velika kavama. 16 prijav;: 9 radi prestopkov cestno po-1 Začetek kabaretne predstave v Velik* icijskega reda, 2 radi omalovaževanja kavarni rvi petek točno ob 10. uti. 92 pasjega kontumaca in radi drugih! de- . iktov- Aretirn ni bil nihče. v, - , . PrtoadlJlv nes 11 ^ poizkušal ScMchtovega V Stolni Hild Jc včoraj oopoldno mil«, no M ie dobro, padel velik pes volčjak neko ženico a globo, radi kršenja predpisov strogega j, pridite obrtitfki Pogledati, kAJ znajo Pasjega zapora, yaši yajend» Prebrisani tihotapci Z Jave poročajo, o novem triku tamkajšnjih tihotapcev, ki sleparijo nizo-eemska državna oblastva pri carinjenju raznega blaga. Posebno iznajdljivi so tihotapci opija. Nekemu carinskemu organu je postala sumljiva ogromna po-šiljatev soljenih jajc, ki je bila pripeljana na njegovo Postajo. Carinik si je ta jajca ogledal malo bliže in ugotovil, da so bila že enkrat prav lePo izpraznjena ter so bile sedaj lupine napolnjene b opijevim sokom. Režijska cena zaplenjenega opija je znašala 70.000 dinarjev Ij naši valuti. Banditstvo v BolgariJl Oboroženi roparji so v pondeljek zvečer napadli poštni urad v Osmanba-zarju na Bolgarskem, poštarja umorili in blagajno izropali. Nato so zasedli cesto in zaporedoma oplenili 20 ljudi, ki so Prišli mimo. Predno je bila alarmirana žandarmerija so brez sledu izginili. terpentinovo milo ^6 1 m H Terpentin odpravi lahko temeljito vsako nesnago, posebno pa madeže, znoj, saje itd. 1.) Terpentin v milu. 2.) Velik in priročen kog. 3.) Prijeten duh. 4.) Slike iz pravljice za izrezati 5.) Milo je v zavitku. 6.) Svetla barva. 7.) Razkuževanje perila. nii ib&tk Nungesser in Coli Včeraj še neznana, danes svetovna junaka — Skromna in idealna francoska oficirja — Drzna borba z mogočnim Oceanom — Kakšna je njuna usoda? brzojavi so noč in dan na preži, da bi ujeli kako poročilo; aeroplanj preiskujejo obalo in morje; najhitrejše vojne ladje križarijo po odprtem morju. Odkar pa sta se Nungesser in Coli oddaljila od irske obale, ju ni videl nihče več. Še je mogoča rešitev. Morda sta Pristala na kakem neobljudenem kraju, od koder ne moreta dati nikakega poročila. Mogoče je tudi, da ju je sprejela na krov ta ali ona ribiška ladja, ki nima brezžične postaje. Bližnji dnevi morajo Prinesti gotovost in razrešiti grozno uganko. Nungesser in Coli — kdo je Poznal pred dnevi ti imeni? Znana sta bila med svojimi tovariši, francoskimi vojaškimi avijatiki, kot drzna in izredno BPretna letalca, širša javnost ju ni poznala niti v Franciji, kaj še le drugod Danes sta imeni Nungesser in Coli v ostih vsemu svetu. Čez noč sta postala popularna in slavna; milijoni po vseh državah civiliziranega sveta govore njih, trepečejo za njuno usodo, molijo ea njuno rešitev. Lotila sta se nevarne naloge, kakor pred njima še noben aviatik. Preleteti sta hotela v navadnem, malem športnem letalu brez pristanka ogromno razdaljo med Parizom in New Yorkom, o-krog 6000 km dolgo pot. Te naloge se ni lotil še nihče. Vsi dosedanji prekooceanski Poleti so se vršili na krajših progah ali pa z zrakoplovom, ki je za take dolge ture bolj pripravten in sposoben. Letalo »Belo ptico« je vodil kapetan Nungesser, ki se je kot mlad pilot Ponovno odlikoval že v svetovni vojni m bil večkrat odlikovan, a tudi večkrat ranjen. Star je 35 let in sin priprostega meščana iz francoske province. Njegov Opremljevalec Coli je tudi aviatični ka-|petan, sin ubogega ribiča ob francoski Sredozemski obali. Tudi on je bil junak med vojno, v kateri je bil sedemkrat ganjen in je izgubil desno oko. Oba sta fciyela zelo skromno, kakor ogromna Večina francoskih oficirjev, im se posvetila docela svojemu nevarnemu poklicu, kateremu sta bila vdana z dušo in telesom. Zato ju je mikala drana misel, Premaga Atlantski ocean in njegove za hrbtne nevarnosti. Mislila sta le na sla-fvo, ki jo PTineseta Franciji in francoski Hrmadi, ako se jima polet posreči- Poleg lega je neki Američan razpisal za ta t>olet ogromno nagrado v znesku Poldrugega milijona dinarjev fri Nangesser In Colli sta žo računala, kako bosta s *em denarjem zgradila novo orjaško letalo, s katerim 'bosta priborila francoskemu imenu nov® lovorike. In vesela in odločna sta sc podala junaka na pot. Med ovacijami tisočglave ninoiice sta se v nedeljo zjutraj dvignila v Parizu in odletela Proti severo-apadu. Videli so ju še nad južno AngU- urrniTa na<^ Irsko, potem pa sta iz-“rezmejnosit4 nad Atlantskim oceanom. ^ Postavil (Vi bran. — *icnp5npi$im *° S najhujšim, naj- "^»varnejšim orožjem * Si viharji. In nje- gova borba je bila na fciio* usPešna. -junaka bi morala že v ^deljek prispeti gr New Vork, a 3u še do danes ni. Mili-Som Ifodl trepečejo za tihin0 usodo Ali sta mrtva? Ali sta morala pristati’ na Imorju in,ee sedaj obupno borita z valo-«v?i tn v gro*i čakata, da se kje na <>b-eorju pokaže rešilna ladja? Do danes še ni nobene vesti, ki bi mogla povedati o njiuii ufiodi. Brezžični Vzorno gospodarstvo na univerzi v Budimpešti Pacijenti budimpeštanske univerzitetne klinike so z anonimnimi poročili ovadili upravo klinike, ki jim je neprestano servirala pokvarjeno škodljivo meso pri hrani. Mestno poglavarstvo se je zanimalo za zadevo ter dognalo Pri tem strahovite stvari. Gospodarska u-prava klinike je bila domenjena z dobaviteljem mesa, direktorjem Mesne industrije, Jožefom Romanom, da bo za vse večne čase on dobavljal meso. To izključitev vsake konkurence je dosegel neki agent Bela Foldes že pred dvema letoma. In tako je pošiljal Roman brezskrbno dan na dan pokvarjeno meso, za katerega je prejemal od klinike kupnino za Prvovrstno kakovost. V trenutku, ko je prišla stvar na dan, je bilo ugotovljeno, da de izdal dobavitelj Roman doslej že dve milj ar di podkupnine raznim mastavljencem pri upravi klinike, da so sprejemali od njega nevžitno meso in pitali % njim bolnike. Kakšen mora šele dobiček, ki si ga je prisleparil ta zločinski tip z dobavljanjem ničvrednega mesa, ki bi bilo moralo sicer gotovo iti v odpadke! Žensko truplo v kovčku. V londonskem centralnem skladišču za železniško potno prtljago je vzbudil te dni pozornost velik črn kovček, iz katerega so je širil neprijeten duh. Zato so kovček odprli in našli v njem raz-komadeno truplo ženske, ki je moralo biti stara 30—35 let. Zdravniki sodijo, da je bil grozni umor izvršen že pred tremi tedni. Policija išče moTilca, ki mu je baje že na sledu. Tudi rekord. Nedavno smo poročali o sodniku, ki je obsodil nekega fanta na eno minuto zapora. Ne manj scnzacijonalen rekord je te dni dosegel londonski sodnik za prepire ined zakonci lord Merrival. Tekom dobrih treh ur je ločil 33 zakonov, tako da je rabil za vsako ločitev povprečno 6 minut. Prizadeti možje in žene so bili baje z niecovo hit/ostjo izredno sadovolj- Novorojenčke je sežigala Poročali smo o dunajski babici, ki je na zahtevo prizadetih sežgala novorojenčka, plod protinaravne zveze degeneriranega očeta in njegove nedolet-ne hčerke. Babica Berta Slaby je še početnica, staTa komaj 26 let; zato ni imela dosti klijentele in se je vrgla na nedovoljeni Posel. Policijska preiskava je namreč dognala, da je doslej pomorila jn sežgala že več novorojenčkov, katerih so se hotele nezakonske matere, večinoma delavke in služkinje iznebiti. Socialistični listi povodom teh razkritij znova zahtevajo odpravo slovitega § 144 k. z., ki pod ostro kaznijo prepoveduje odpravo Ploda. Zahtevajo naj se odprava dovoli vsaj materam, ki so ali bolne ali pa žive v taki revščini, da bd otroka ne mogle prehraniti. Borba za reformo kazenskega zakona se Pričenja radi tega z novo močjo. Tiralica za grofom Andrassyjem Madžarski grof Emerik Andrassy je že Par lett v preiskavi radi zločinov proti Češkoslovaški republiki. Zažgal je poleg drugega kmalu po Prevratu »voj grad na Slovaškem, v katerem se Je nahajal oddelek češkoslovaškega vojaštva. Meneč, da češke oblasti ne vedo za njegov zločin, je še dalje mirno zahajal na svoja slovaška posestva, dokler ni bil lepega dne aretiran. Ker se je Preiskava zelo zavlekla, Jo bil Andrassy izpuščen proti kavciji 700.000 čK in proti obvezi, da bo prostovoljno prišel k glavni razpravi. Za 15. maja je bila sedaj razpisana glavna razprava v Košicah, grof Andirassy pa je sporočil, da k razpravi ne namerava priti. Državno pravdništvo je radi tega izdalo za grofom tiralico, položeno kavcijo 700.000 Din Pa proglasilo za zapadlo. Opičji človek. Poljedelec Ivan Acsay iz sela Abo-ny, ne daleč od Budimpešte, je privedel v pondeljek v Pešto k zdravniškemu pregledu svojega 241etnega sina, nenavaden stvor, ki je bolj podoben opici nego človeku. Velik je 144 cm, po vsem telesu gosto obra-ščen, čelo izredno nizko, okončine dolge ter se lahko samo po vseli štirih giblje. Oče je čudovitega sina doslej prikrival svetu. Zdravniki pa so ga poslali na kirurško kliniko v natančen zdravniški pregled. Strahovit vihar v Ameriki. Pogubonosnim poplavam, ki so povzročale milijardne škode, se je Pridružilo (vi Ameriki še drugo zlo, čigar posledice niso nič manj katastrofalne. V državici Kanzas je razsajal zadnje dni strašen tornado, ki je zahteval 11 človeških žrtev. Nad 100 oseb je težje, nešteto pa lahko ranjenih. Strašnemu viharju so kljubovale le solidnejše stavbe, dočim je nekatere stavbe naravnost odpihnil. Številna selišča so utrpela ogromno šk“*kv Smrtna nesreča nogometaša Vedno češče se ponavljajo pri športnih, zlasti pri nogometnih tekmah smrtni slučaji igralcev. Ko »mo pretekli teden poročali, da si je Anglež Finey med! tekmo zlomil vrat in umrl, smo bili prepričani, da je to izredno redek tragičen slučaj, ki se v sPortu ne bo zlepa ponovil. Danes pa moramo žal javiti nov<| nesrečo s športnega polja. V Valladolid* na Španskem gostuje čilski prvak nogometnih klubov Colo-Colo, čigar kapetan Arrelano je bil pri poslednji tekmi tako nesrečno poškodovan, da je kmalu izdihnil. Med publiko in moštvi je nastalo razumljivo razburjenje in je bila tekma prekinjena. Gostje se namenjajo vrniti v domovino, ne da bi odigrali nadalnje dogovorjene tekme. Šport SK Čakovec v Maribora. V no3e!5o popoldne bo gostovalo