PoSfnl urad 9021 Celovec — Verlagsposlam! 9021 Klagenfurl
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl
Posamezni izvod 1,30 žil., mesečna naročnina 5 Šilingov
ai*ka
«sim mmstssmm
®«®d
mm
P. b. b.
mmm
J
Letnik XXIV.
Celovec, petek, 21. februar 1969
Vlogo slovenske manjšine
je treba okrepiti in razširiti
Prejšnji teden je v Ljubljani zasedala komisija izvršnega sveta SR Slovenije za mejna vprašanja ter obravnavala vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, Italiji in Madžarski. Pri tem je komisija poudarila, da je reševanje odprtih vprašanj zamejskih Slovencev v Avstriji, Italiji in Madžarski tesno povezano z razširitvijo in poglabljanjem prijateljskih odnosov s temi državami. Hkrati je bilo na seji komisije ugotovljeno, da je dosedanja politika dobrososedskih odnosov ustvarila tudi za zamejske Slovence potrebne pogoje, da se uspešno uveljavljajo v javnem in družbenem življenju svojih dežel ter tesneje povezujejo s svojim matičnim narodom.
Dalje je v poročilu o seji komisije rečeno:
Večja pripravljenost praktičnega izvajanja sporazumov, ki zagotavljajo manjšinam njihove narodnostne pravice, je posledica aktivnega prizadevanja manjšin ter političnega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in sosednimi državami. V to sodelovanje se vključujejo tudi slovenske manj-
šine, ki tako dobivajo novo vlogo in pomen v mednarodnih odnosih, ko postajajo aktivni dejavniki povezovanja med dvema narodoma in kulturama.
To novo vlogo slovenskih manjšin bo po mišljenju komisije potrebno še okrepiti. Aktivno posredovanje kulturnih dobrin, ki ga uspešno opravljajo zamejski Slovenci med dvema narodoma, bi bilo potrebno razširiti tudi na druga, zlasti gospodarsko področje. Pobudo za tako razširitev sodelovanja so dali tudi nedavni obiski predstavnikov vodilnih slovenskih organizacij iz Italije in Avstrije pri predsedniku republiškega izvršnega sveta. V razgovorih s predstavniki sosednih držav pa se bo potrebno še naprej zavzemati za hitrejše reševanje vseh tistih pravic slovenske manjšine, ki imajo svojo pravno osnovo v mednarodnih pogodbah in do sedaj še niso bile uveljavljene. Hkrati je bilo izraženo upanje, da bodo poizkusi zapostavljanja interesov slovenskih manjšin, ki se od časa do časa še pojavljajo pri posameznikih, polagoma izginili v interesu mirnega sožitja med dvema narodoma.
Živčna vojna zaradi Berlina
Čim bolj se bliža 5. marec, dan izvolitve novega državnega predsednika Zahodne Nemčije, tem bolj se stopnjuje tudi živčna vojna, ki je vzplamtela v tej zvezii okoli vprašanja Berlina. Pri tem ne gre toliko za ukrepe, ki jih je podvzela vzhodnonemška -vlada, - marveč mnogo bolj za vprašanje, kakšne posledice bi lahko imela sedanja zaostritev za nadaljnji razvoj odnosov med vzhodom in zahodom in še posebej med obema nemškima državama.
Dejstvo vsekakor je, da odločitev bonskih politikov, da hočejo novega državnega predsednika voliti v Berlinu, pravzaprav nikjer ni bila deležna res iskreno mišljenega odobravanja. Seveda se na zahodu trudijo, da bi napravili vtis, kakor da v celoti podpirajo svojega zahodnonemškega zaveznika. Predsednik britanske vlade Wilson je ob svojem nedavnem obisku v Bonnu to tudi posebej poudaril, ko je demonstrativno obiskal Berlin; podobno bo napravil tudi novi ameriški predsednik Nixon, ko bo v kratkem prispel na svoj prvi obisk v Evropo.
Toda vsi ti „izrazi podpore" ne morejo prikriti resničnega razpoloženja, ki tudi na zahodu prevladuje zaradi izzivalne poteze Bonna. Treba je videti le odziv, ki ga je Wilsonova podpora bonskim po-
litikom sprožita v britanski javnosti in še posebej v parlamentu. Tako laburistični kot tudi konservativni poslanci so VVilsona po vrnitvi iz Nemčije izredno ostro kritizirali. Vprašali so ga, ali nima britanska vlada nalogo, da skuša zmanjšati napetost in ali ne bi bilo zato bolje, če bi Nemcem svetoval, naj svojega predsednika izvolijo kar v Bonnu. Pri tem so poudarili, da bi utegnile biti predsedniške volitve v Berlinu huda napaka1. Očitali pa so mu zlasti njegov demonstrativni obisk v Berlinu in mu jasno povedali, da ni v Veliki Britaniji nikogar, ki bi se bil pripravljen bojevati za Berlin.
Podobno reakcijo je opaziti tudi v drugih zahodnih državah, kjer poskusi vladnih predstavnikov, da bi izrazili podporo zahodnonemški vladi, prav tako ostajajo osamljeni in v nasprotju z mnenjem široke javnosti. Mnenja pa so deljena tudi v Zahodni Nemčiji sami, kjer podobno kot drugod vedno bolj prodira spoznanje, da je sklep o predsedniških volitvah v Berlinu nepotrebno iri tudi nevarno izzivanje, ki lahko rodi zelo neprijetne posledice.
Za to vzdušje je nedvomno značilno pisanje liberalnega lista „Frankfurter Rundschau", ki opozarja na neizpodbitno dejstvo, da prestolnica Zahodne Nemčije ni Berlin,
Bo Mxon obiskal Moskvo?
Sovjetski veleposlanik v Washing-tonu Dobrinin, ki je dva meseca bival v Moskvi, se je te dni sestal z novim ameriškim predsednikom Nixo-nom. Njun razgovor je trajal razmetoma dolgo ter je bil po uradnem Zagotovilu „zelo konstruktiven", čeprav v sporočilu ni bilo povedano, o čem sta razpravljala.
V političnih krogih so ta razgovor ocenili kot izredno važen dogodek. Ne samo zaradi tega, ker je bil to Prvi razgovor s sovjetskim veleposlanikom, odkar je Nixon postal predsednik Amerike. Velik pomen mu pripisujejo zlasti zaradi tega, ker sta se Nixon in Dobrinin sestala kratko Pred potovanjem ameriškega predsednika v Evropo, kjer hoče Nixon med drugim obiskati tudi Berlin. Ravno Berlin pa je po krivdi zahodnonem-ske vlade trenutno najbolj „vroče železo" in mu tako na zahodu kot na Vzhodu pripisujejo izredno važnost.
Glede sestanka Nixon-Dobrinin prevladuje mnenje, da je bilo srečanje dogodek posebne vrste. Opazovalci se ne spominjajo, da bi v zadnjem času kakšna izmenjava mnenj med ameriškim predsednikom in sovjetskim predstavnikom doživela tako visoko uradno ameriško oceno. Zaradi tega pa v političnih krogih tudi z neprikritim zanimanjem razglabljajo o resnični vsebini razgovora. Še več, v tej zvezi se širijo vesti, da je sovjetski veleposlanik ob tej priložnosti izročil predsedniku Nixonu povabilo, naj obišče Moskvo.
Tozadevne vesti doslej niso uradno potrdili, je pa tudi niso zanikali, tako da imajo opazovalci možnosti in vzroka dovolj za najrazličnejša ugibanja. Nedvomno pa bi v mednarodni javnosti pozdravili tak obisk, ker bi gotovo prispeval k ublažitvi sedanje napetosti v svetu.
marveč Bonn, kar da je po eni strani posledica nacistične vojne in po drugi strani sad politike bivšega zahodnonemškega kanclerja Adenauerja. Zlasti pa se je — piše omenjeni list — za današnje težave treba zahvaliti bonskim demokratom, ki dovoljujejo prc/iašistično stranko, kot je NPD. Dejstvo, da bodo tokrat v Berlinu volili državnega predsednika tudi neofašisti, po mnenju tega lista ni provokacija le za Sovjetsko zvezo marveč tudi za vsakega nemškega demokrata. Zato preložitev predsedniških volitev v Bonn javnost ne bi smatrala za strahopetnost, marveč bi bilo to zmaga razsodnosti.
Dobili bomo nove
potne liste
Na seji ministrskega sveta je bil sprejet osnutek zakona, s katerim naj bi novelizirali dosedanje predpise glede potnih listov. Tozadevni predpisi, ki so zdaj v veljavi, izvirajo namreč še iz leta 1922 in za današnje razmere gotovo niso več povsem v redu.
Med najvažnejša določila novega zakona spada tudi to, da bomo v Avstriji dobili nove potne liste, ki bodo bolj priročni in trpežni (ovitek naj bi bil iz plastične snovi, po formatu pa bodo novi potni listi precej manjši od sedanjih), pri vpisu personalij pa se bodo pri novih potnih listih omejili na najbolj potrebne podatke. Veljavnost novih potnih listov bo generelno razširjena na vse dežele sveta, podaljšanje veljavnosti pa bo v nujnih primerih mogoče doseči tudi na mejnih prehodih.
Nove potne liste bodo začeli izdajati s 1. aprilom 1970, vendar bo trajalo nekaj let, preden bodo vsi stari potni listi zamenjani za nove. Pač pa starih potnih listov, katerih veljavnost bo potekla po 31. marcu 1970, ne bodo več podaljšali, marveč jih zamenjali za nove.
„Tovarne smrti11
Število atomskih bomb nenehno narašča
Tehtnico odnosov sil v svetu drži v ravnotežju ogromen jedrski dežnik z dvema ročicama; eno drži Amerika kot vodilna sila zahodnega, drugo pa Sovjetska zveza kot vodilna dežela vzhodnega bloka. Pri širjenju tega urejevanja odnosov sil sodelujejo še Velika Britanija, Francija in LR Kitajska. Gre torej za skupaj pet dežel, ki proizvajajo jedrsko orožje.
Prav toliko dežel pa vztrajno trka na zaprta vrata ozkega kluba jedrskih dežel; med njimi je najmočnejša in najglasnejša Zahodna Nemčija. Le-tej se po stvarnih možnostih približuje Japonska. Redki lastniki tega „dra-gocenega“ sveta za množično uničevanje neradi odpirajo vrata svojega kluba novim članicam. Temu namenu sta tudi posvečena njihov sporazum o neširjenju atomskega orožja ter njihovo vztrajno prizadevanje, da bi ta sporazum podpisale tudi nejedrske dežele.
Mlajše in hkrati po specifični teži lažje članice jedrskega kluba si prizadevajo, da bi kolikor toliko enakopravno držale ročice dežnika ali da bi imele svoje male samostojne ročice, s katerimi bi „pomagale“ ohranjati ravnotežje, kadar bi se ta dežnik znašel v viharju, ki bi ga povzročila trenja v medsebojnih odnosih dveh svetovnih jedrskih velesil. Pod obstoječim jedrskim dežnikom so zbrane vse tiste dežele, ki bi se rade z njim zavarovale. Kot vse kaže, je zelo malo takih; tudi nekatere izmed tistih, ki so že tako zavarovane, bi najraje zapustile takšno smrtno zavetje.
S pospešeno proizvodnjo jedrskih vojnih sredstev se je dežnik tako hudo razširil, da se je sodobni svet v resnici znašel v jedrski slepi ulici. Ni natančnih podatkov o tem, koliko atomskih bomb in drugih sredstev za njihov prenos in izstrelitev je že na svetu. Po nekaterih časopisnih vesteh presegajo samo jedrske zaloge obeh velesil število 300.000 megaton. Naj za primerjavo navedemo, da je prva atomska bomba, ki so jo leta 1945 vrgli na japonsko mesto Hirošimo, imela „samo“ 20 kiloton (megatona je tisoč kiloton, kilotona pa milijon kilogramov klasičnega razstreliva), vendar je uničila 80.000 človeških življenj in prav toliko ljudi ranila, poleg tega pa povzročila tudi silne požare in uničila strahotno veliko gmotnih dobrin.
Omenjenih 300.000 megaton je tolikšna uničevalna moč, da bi lahko z njo uničili življenje na prostoru, nekajkrat večjem od celotne površine največje države na svetu — Sovjetske zveze. To bi bilo mogoče, če bi vso to energijo sprostili po načelu „preprog“. Kep; pa^ vseh teh vojnih sredstev ne upravljajo za določene cilje po načelu meril za površine, to pomeni, da bi lahko s sedaj razpoložljivimi zalogami atomskih bomb dejansko pokrili ves naš planet. Tako bi uničili vse življenje na svetu, tega-pa si verjetno nihče ne želi.
V zvezi s tem naj omenimo nedavno izjavo bivšega ameriškega obrambnega ministra McNamare, ki je med drugim dejal: „2e 400 teh bomb, izmed katerih je vsaka močnejša od ene megatone, zadošča, da bi uničili katero koli državo na svetu, pri čemer računamo tretjino prebivalstva in več kot polovico industrije.
Američani trde, da imajo na voljo 900 jedrskih bomb strateškega pomena, poleg tega pa še več kot 10.000 za operativne in taktične namene; izmed teh jih je 7200 razporejenih v skladiščih dežel NATO v Evropi. Domnevajo, da je največ takih bomb v Evropi razporejenih na ozemlju Zahodne Nemčije in le manjši del v drugih zahodnih deželah južne in severne Evrope. Za sedanje število takega orožja v Sovjetski zvezi Američani ne dajejo natančnih podatkov, vendar sklepajo, da je približni odnos 4:1 v prid ZDA, kar pa je po njihovi sodbi povsem dovolj, da se obojestransko uničijo.
Po podatkih tiska so Kitajci po številu izdelanih jedrskih bomb baje dosegli Veliko Britanijo in Francijo, četudi so izdelavo pričeli pozneje. LR Kitajska že štiri leta vneto širi jedrske zaloge. Po indijskih podatkih so kitajski izvedenci izdelali do konca lanskega leta 120 jedrskih bomb, njihove sedanje zmogljivosti pa cenijo na 40 bomb na leto. Kaj so dosegli Kitajci, se zrcali tudi v naslednjem podatku: prva kitajska atomska bomba, ki so jo preizkusili leta 1964, je imela moč 20 kiloton, zadnji dve preizkušnji pa sta bili že megatonske velikosti.
Samo dejstvo, da so Kitajci v štirih letih preizkusili sedem in uskladiščili 120 jedrskih bomb, morda ni tako bistveno; bistveno je, da Kitajska v svojih načrtih hitreje napreduje, kot je svet pričakoval od nje. S tem ruši vse napovedi in ocene. Tukaj ne gre le za jedrsko orožje, temveč tudi za proizvodnjo sredstev za njegovo izstrelitev in prenos. Američani pričakujejo, da bo imela Kitajska do leta 1970 rakete srednjega dometa do 2000 km; Japonci pa sodijo, da bo imela Kitajska dve leti pozneje tudi medcelinske rakete, do leta 1979 vsaj 150.
Velika Britanija in Francija imata svoje programe za razvoj jedrskega orožja, ki so v primerjavi s tistimi v vodilnih jedrskih državah dokaj zmerni. Sedanja jedrska zmogljivost obeh dežel kot del jedrskega skladišča v okviru zahodnega sveta danes ni tolikšna, da bi bila odločilna v splošnem odnosu sil na tehtnici svetovnega ravnotežja med nasprotujočima si vojaškima blokoma. Hkrati pa tudi ni takšna, da bi jo pri ocenah globalnih sil smeli zanemariti.
Široko mednarodno javnost pa še zlasti upravičeno zanima, kakšne so dejanske možnosti Zahodne Nemčije, da bi pričela izdelovati jedrsko orožje. Posamezni vodilni politični voditelji in vojaški izvedenci v Bonnu so si prizadevali oziroma si prizadevajo pregovoriti Američane, da bi jim dali atomsko orožje. Njihovih „upravičenih“ zahtev doslej niso sprejeli; vendar so Nemci dobili sredstva za izstreljevanje in prenos jedrskih bojnih konic, zato so trenutno zadovoljni in modrujejo nekako takole: sredstva za izstrelitev smo dobili, del ameriških jedrskih zalog pa je razporejenih na našem ozemlju in ga bomo, če bo treba, verjetno tudi dobili.
Pri Zahodni Nemčiji gre za eno izmed redkih dežel na svetu, ki so njene stvarne možnosti za proizvodnjo jedrskega orožja v popolnem nasprotju z dejstvom, da ga ne izdeluje in ga nima. Zahodna Nemčija ima na voljo osnovne dejavnike, ki so potrebni za proizvodnjo jedrske energije. Njene možnosti so tako velike, da bi lahko sorazmerno hitro izdelala več atomskih bomb manjše moči. Samo nekaj let po morebitnem pričetku proizvodnje bi lahko izdelala na leto kakih 200 atomskih bomb, to pa bi bila velikanska jedrska moč.

Poplava prebivalstva v Indiji
Ko je kmalu po drugi svetovni vojni postala Indija svobodna država, je poleg drugih podatkov o njej bilo tudi zapisano, da šteje 320 milijonov prebivalcev. Zaradi tega števila prebivalcev je bila Indija takrat druga država na svetu. Pred dobrim letom pa je Indija prekoračila že 500 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da se je njeno prebivalstvo v pičlih dveh desetletjih povečalo za 200 milijonov ljudi. Danes šteje Indija že 520 milijonov prebivalcev, kajti v tej deželi se vsako sekundo in pol rodi po en nov državljan, kar znese nad milijon ljudi na mesec.
V tem primeru je res mogoče govoriti o »demografski eksploziji" ali o »poplavi prebivalstva", kajti indijski in tudi tuji sociologi trdijo, da bo ta država — če se prirodno naraščanje prebivalstva ne bo zavrto — že pred koncem tega stoletja dosegla milijardo prebivalcev, kar bo nujno privedlo do resnih problemov v deželi. Ker pa je Indija ena najpomembnejših dežel v Aziji, bi to lahko privedlo do novih resnih problemov na vsej tej celini. To velja še posebej zaradi dejstva, da živi na samih 2,4 % kopne zemeljske površine že sedaj 14 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva; do konca tega stoletja bi jih bilo celo že 20 odstotkov.
Seveda se tega problema zavedajo da-
našnji vodilni ljudje v Indiji. Od tod napori na eni strani za gospodarski razvoj dežele, na drugi strani pa napori krčenja števila
rojstev. Indija skuša preiti iz zaostalosti v kolikor toliko industrializirano obdobje, toda nemogoče je zadovoljiti vsem potrebam, kaj šele naglo korakati naprej, saj bi morala Indija vsako leto zgraditi 2,500.000 novih stanovanj, dobiti 400.000 novih učiteljev in ustvariti 4,000.000 novih delovnih mest, da bi krila vsaij potrebe, ki nastajajo sproti. S tem pa bi se stanje precejšnje zaostalosti prav nič ne spremenilo in bi dežela še vedno ostala v svoji sedanji fazi razvoja.
Dodati pa je treba še nekaj podatkov, ki posredno nakazujejo težavne razmere in ki
» Velika afera«
okoli cigaret Filter 57
Kot veliko „senzacijo“ je tudi del avstrijskega in ^koroškega tiska objavil vest, da je priljubljenim cigaretam „Fil-ter 57“, ki jih izdeluje ljubljanska tobačna tovarna, primešano mamilo — marihuana, hašiš ali nekaj podobnega. Nekateri listi so vedeli celo povedati, da je morala ljubljanska tovarna proizvodnjo teh cigaret ustaviti in da je računati z „veliko afero“.
Toda velika senzacija se je zelo hitro razblinila v nič. V ljubljanski tobačni tovarni so vesti o mamilu v cigaretah „Filter 57“ odločno zavrnili in poudarili, da gre za podobno izmišljotino, kot se je pred leti pojavila o neki drugi tobačni tovarni. Mamila cigaretam že zaradi tega ne morejo primešati, ker bi tovarna potem imela izgubo ali bi morala take cigarete prodajati po bistveno višjih cenah.
Eno pa drži: ko se je ljubljanska „Filter 57“ pred več kot desetimi leti pojavila na tržišču, je na mah postala zelo iskana in tovarna ne more zadostiti vsem potrebam, čeprav teče proizvodnja v treh izmenah.
hkrati opozarjajo na še hujše. Ob koncu vojne, preden je dežela postala neodvisna, je v Indiji znašala povprečna življenjska doba komaj 27 let. Sedaj računajo, da znaša povprečna doba že nad 42 let in v prihodnjih dvajsetih letih se bo podaljšala celo na 50 let. S tem se število ust, ki jih je treba hraniti, poveča, pa čeprav se hkrati poveča tudi število rok, ki lahko delajo in ustvarjajo. Toda hkrati se daljša tudi doba, ko matere lahko rodijo nove otroke, skratka veča se nevarnost, da se družine še povečajo.
Do pred nekaj desetletji je v Indiji veljal zakon, da sta roditelja rodila otroke po naravnem zakonu, tako da je mati malone vsako leto povila po enega otroka. Življenjska doba je 'bila kratka, hkrati pa so monsunski nalivi in druge prirodne katastrofe na veliko morile ljudi, tako da se je vsakoletno rojstvo še lahko smatralo kot nekakšen nujen zakon za ohranitev zvrsti. Ker se sedaj življenjska doba daljša, se daljša tudi možnost večjega števila rojstev in dosledno s tem večja nevarnost demografske eksplozije.
Zato so se v Novem Delhiju in v prestolnicah zvez. dežel indijske republike odločili za
načrtno kampanjo proti preštevilnim družinam, ki poteka pod geslom »srečna družinica". Kampanja teži za tem, da naj se rojstva omejijo in so v ta namen napravili obsežen program, ki ga razširjajo z velikanskimi lepaki na ulicah, na avtobusih, na vlakih, skratka povsod, kjer je možno, da »človek s ceste" vidi pred seboj vabilo oziroma opozorilo, naj bo glede družine trezen. Poleg tega so po vsej Indiji razpredli mrežo posvetovalnic, v katerih svetujejo mladim ljudem, kako naj glede tega ravnajo. Uvedli so tudi nov zakon glede poroke in je bila z njim najnižja doba 16 let za dekleta povišana na 18 let, za mladeniče pa na 21 let. Pred časom so uvedli tudi kampanjo za prostovoljno sterilizacijo in so kot nagrado razdeljevali tranzistorske radijske sprejemnike. Ko so tako razdelili 3 milijone fransistorjev, so s to akcijo prenehali, zato pa 25.000 posvetovalnic na podeželju in 10.000 medicinskih ustanov v mestih nadaljuje s svojim delom. Rezultati so baje očitni: v zadnjih letih se baje vsako leto rodi od 2 do 3 milijone otrok manj, kot bi se jih rodilo sicer.
MED KOROŠKO IN SLOVENIJO:
Poživitev gospodarskega sodelovanja
Prejšnji teden so se sestali v Celovcu zastopniki Zbornice obrtnega gospodarstva Koroške in Gospodarske zbornice Slovenije, da razpravljajo in sklepajo o nadaljnji poživitvi gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Pri tej priložnosti so pripravili tudi poseben sporazum obeh gospodarskih zbornic, ki predvideva vrsto ukrepov za pospeševanje medsebojnega sodelovanja. Ta sporazum morata še odobriti vodilna foruma obeh zbornic.
Na podlagi tega sporazuma bodo v Celovcu in Ljubljani ustanovili posebna odbora, ki se bosta pod vodstvom predsednikov obeh zbornic najmanj dvakrat na leto sestala na skupnih sejah in obravnavala možnosti za nadaljnjo poglobitev gospodarskega sodelovanja. Pri tem se bodo posvetili zlasti ukrepom za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med posameznimi podjetji obeh dežel, nadalje prizadevanjem za skupne nastope na sejemskih prireditvah vključno skupne propagande za sejme; prav tako bodo obravnavali splošna vprašanja sodelovanja na vseh področjih obrtnega gospodarstva, posvečali bodo večjo pozornost razvoju zunanje trgovine, tujskega prometa in sploh vsestranskega gospodarskega sodelovanja ter izdelali skupna stališča in predloge za pristojne forume obeh dežel oziroma držav.
V okvir prizadevanj za razširitev in poglobitev gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo nedvomno spada tudi nedavni obisk delegacije koroške zbornice obrtnega gospodarstva v Mariboru. Ta obisk je v prvi vrsti veljal proučitvi možnosti za navezavo tesnejših stikov na področju tujskega prometa in je bilo na obeh straneh poudarjeno prepričanje, da so pogoji izredno ugodni in da je obstoječe možnosti treba izkoristiti. To pa povsem odgovarja stališču, ki so ga zastopali predstavniki obeh zbornic tudi v Ljubljani, kjer so soglasno ocenjevali Koroško in Slovenijo kot enoten turistični prostor.
Poljska avtomobilska industrija
V primerjavi z industrijami velikih držav je poljska avtomobilska industrija sicer še mlada, vendar so tudi Poljaki že pred 50 leti začeli izdelovati tovornjake tipa »Star", pred 40 leti pa potniška vozila »Varšava". Danes je v 26 podjetjih združenja POL-MOT zaposlenih več kot 76.000 ljudi. Poljaki so organizirali tudi znanstveni inštitut za raziskave na tem področju.
Največje avtomobilsko podjetje je v Varšavi in izdeluje potniška vozila, medtem ko izdelujejo v tovarnah v Starachovvicah in Lublinu tovornjake; z izdelavo potrebne elektrotehnične opreme se bavijo štiri podjetja, za druge sestavne dele pa se avtomobilska industrija naslanja na 25 raznih tovarn.
Na Poljskem izdelujejo danes 30 raznih tipov tovornjakov. Največje tovrstno poljsko podjetje je tovarna tovornjakov v Starachovvicah, ki zaposluje okrog 15.000 ljudi. Prav v tej tovarni so začeli izdelovati kamione tipa »Star” (3,5 tone) in sicer serijsko; po letu 1948 so v tej tovarni izdelali 220.000 raznih tovornjakov. Osebna vozila izdeluje FSO v Varšavi, in sicer tipa »Fiat 125 P", „Syre-na" in „Warszawa". V tej tovarni dela kakih 12.000 uslužbencev. Od leta 1951 izdelujejo vozilo „Warszawa" serijsko. Leta 1964 so to vozilo modernizirali in pričeli izdelovati „Warszawa 223" s 70 konjskimi silami.
Razvoj poljske avtomobilske industrije je približno naslednji:
Evropska raven na Ravnah
Železarna na Ravnah je sredi velikih investicijskih del, ki bodo podjetju omogočila, da bo doseglo evropsko raven oziroma celo evropski rekord. Z letošnjimi novimi proizvodnimi napravami in tistimi, ki bodo začele obratovati še v prihodnjih letih, se bo namreč ravenska železarna razvila v največjega evropskega proizvajalca kakovostnih in plemenitih jekel.
voz so povečali za 7,6 odstotka; pri tem je bila najbolj značilna zelo nagla preusmeritev s klirinškega na konvertibilno področje, vrednost celotnega izvoza pa je znašala 3,220.000 dolarjev.
peč, letos pa ji daljnja peč enake zmoglivosti. V novi valjarni bo začela obratovati tudi težka proga.
bo sledila na-
Prve uspehe odnosno sadove trenutne preosnove podjetja so na Ravnah zabeležili že v lanskem letu: dosegli so 264,3 milijona din realizacije, kar je bilo 18,6 odstotka več kot v kritičnem letu 1967. Tudi iz-
Proizvodni načrt za letošnje leto predvideva dokaj velik vzpon proizvodnje in prodaje, ki naj bi dosegla 300 milijonov dinarjev (približno 600 milijonov Šilingov — op. ur.) oziroma 12 odstotkov več kot lani. Na povečanje [proizvodnje bodo že letos vplivala doslej izvedena investicijska dela. Tako je lansko jesen v novi topilnici začela obratovati prva 40-tonska električna obločna
Te investicije sodijo v srednjeročni program razvoja ravenske železarne, ki naj bi do leta 1975 povečala proizvodno zmogljivost na 230.000 ton surovega jekla. Vse to jeklo bodo predelali v končne izdelke v lastnih predelovalnih obratih. Večji obseg proizvodnje, ki ga omogočajo nove proizvodne ijaprave, pa je omogočil tudi večjo zaposlenost, saj je bilo že do konca lanskega leta na razpolago toliko novih delovnih mest, kot če bi odprli novo manjšo tovarno.
osi imeti) svecu
leta 1955 — 4000 osebnih vozil, 12.000
tovornjakov in 400 avtobusov;
leta 1965 — 26.400 osebnih vozil, 30.600
tovornjakov in 3600 avtobusov;
leta 1968 — 40.000 osebnih vozil, 43.200
tovornjakov in 4500 avtobusov;
leta 1975 — 18.000 osebnih vozil, 92.000
tovornjakov in 6000 avtobusov.
Leta 1967 je krožilo na Poljskem 32.000 osebnih avtomobilov, to je trikrat več kot leta 1960; avtobusov je bilo proti koncu leta 1967 okroglo 27.000, tovornjakov 210.000 ter 1,600.000 motornih koles.
Približno 10 odstotkov svoje avtomobilske proizvodnje Poljska izvaža, in sicer predvsem na Madžarsko, v Bolgarijo, Češkoslovaško, Romunijo, Kitajsko, Kolumbijo, Združeno arabsko republiko in Turčijo. V sodelovanju s turškim podjetjem »General Otomo-tiv" bo poljska avtomobilska industrija pričela graditi »mikrobuse" z 12 sedeži tipa »Go 12", in sicer iz sestavnih delov poljskega vozila „Nysa".
ŽELEZNO. — Posebna komisija škofovske sinode je predložila osrednji komisiji tudi besedilo, ki se bavi z vprašanjem narodnih manjšin na Gradiščanskem. V smislu človekovih pravic — je rečeno v tem besedilu — imata država in cerkev dolžnost, da na Gradiščanskem podpirata obstoj in razvoj hrvatske in madžarske narodnosti. Manjšine imajo pravico, da sredi večinskega naroda uživajo potrebno razumevanje. Evropsko mišljenje in ekumenska misel naše dobe obvezujeta cerkev in državo, da jamčita samostojni in neodvisni razvoj narodnih manjšin in njihove kulture. (Kdaj se bo kaj zgodil „čudež“, da bo taka miselnost prodrla tudi pri merodajnih činiteljih celovške škofije?!)
SOMMERSET. — V ameriškem mestu Sommerset je bilo v razmeroma kratkem času kar trikrat več rojstev kot prej. Oblastem je prišlo na misel, da je temu kriva televizija. Lani maja sta se namreč spoprijeli televizijski družbi in zaradi nekakšnih lokalnih zakonov prebivalci tega mesta takrat niso mogli gledati televizije. To pa se zdaj pozna pri rojstvih. Dokler so še gledali televizijo, se je v Sommersetu rodilo na teden največ 7 novorojenčkov; zdaj, devet mesecev po lanskem maju, pa se rodi na teden kar 23 otrok.
RIM. — Največja italijanska statistična služba SIAE je zbrala zanimive podatke o tem, koliko in v kakšne namene porabijo Italijani največ denarja. Če gre za zabavo, je za Italijane na prvem mestu kino, potem prideta radio in televizija, nato sledijo plesi, koncerti, javne glasbene prireditve in na koncu šport ter gledališče. Lani so porabili Italijani za vse te oblike zabave v našem denarju približno 15 milijard šilingov. Največji del te ogromne vsote, namreč 44,5 °/o, so pobrali kinematografi. Za radijsko in televizijsko naročnino je šlo 28,2 %, za različne zabave 16,5 %>, za šport 7,1 % in za gledališče 3,7 %>.
LONDON. — Angleški časopis „New Christian" je pred kratkim objavil članek 45-letne redovnice Margarete Rouwe iz kar-meličanskega samostana v Walesu, v katerem pravi med drugim: »Zaradi predpisov, o katerih odločajo moški, živijo ženske v samostanih kot v srednjem veku. Moški odločajo o tem, kako bomo živele, kako se oblačile, kdaj moramo zjutraj vstajati in kaj bomo jedle." Sestra Margareta je v svojem članku poudarila, da je skrajni čas za enakopravnost redovnic in vseh drugih žensk na svetu z moškimi.
ZAGREB. — Kulturno prosvetno društvo hrvaških Zagorcev »Matija Gubec" je priredilo v klubu samoupravljavcev v Zagrebu slavnostno akademijo, na kateri so proslavili 396-letnico smrti voditelja kmečkega upora Matije Gubca.
MADRID. — V Španiji so v zadnjih tednih, odkar je bilo 24. januarja uvedeno izredno stanje, zaprli že več tisoč ljudi, med njimi veliko članov in funkcionarjev sindikatov, katerih dejavnost je prepovedana. Prav tako pa zapirajo tudi odvetnike, kulturne delavce in druge izobražence, pripadnike liberalne meščanske opozicije, nadalje tudi duhovnike itd. Zlasti pa policija preganja vse tiste, ki so podpisali protest proti surovemu ravnanju s političnimi zaporniki.
TOKIO. — Bivši japonski zunanji minister in višji funkcionar vladajoče liberalno demokratske stranke Aičiro Fudžijama se je zavzel za priznanje LR Kitajske. Na zborovanju v Osaki je dejal, da se svet zdaj ogreva za normalizacijo odnosov s Kitajsko in če bo sedanja japonska vlada trmasto ostala pri svojem stališču do Kitajske, bi Japonska utegnila zaostati za svetom. Zlasti pa se za ureditev odnosov s Kitajsko zavzemajo japonski socialisti in se pri tem sklicujejo na številne zahodnoevropske države, ki so pripravljene normalizirati odnose s Kitajsko; hkrati pa japonski socialisti opozarjajo tudi na nazadovanje japonsko-kitajske trgovine, kar je nedvomno posledica trmaste politike sedanje japonske vlade, ki se pod pritiskom Amerike še vedno noče odločiti za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kitajsko.
PRAGA. — Z namenom, da bi širil ideje voditeljev KP Češkoslovaške, so v Pragi ustanovili poseben mladinski klub, imenovan po prvem sekretarju češkoslovaške KP Dubčku. Ta Dubčkov mladinski klub ima okrog 600 članov doma, poleg tega pa še 200 članov v drugih državah, tako v Ameriki, Veliki Britaniji, Franciji, Norveški, Jugoslaviji, Švici in Sovjetski zvezi.
RIM. — Italijanski zunanji minister Pietro Nenni se je zavzel za preoblikovanje atlantskega in varšavskega pakta, kar naj bi omogočilo, da bi oba vojaška pakta polagoma »odmrla". Zavzel se je tudi za obnovitev pogajanj o razorožitvi in varnosti.
BERLIN. — Mednarodna demokratska zveza žena je pozvala vse ženske na svetu, naj letošnji 8. marec posvetijo boju, da bi se prenehala ameriška agresija v Vietnamu-

Za vse je dober samo za šolo ne
Gornjo tožbo je pogosto slišati iz ust staršev, ki imajo težje vzgojljive-ga otroka. Z omenjeno tožbo pa prihajajo zlasti starši, katerih otrok je v predpubertetni ali zgodnje pubertetni dobi. V tem času se zlasti pri fantih močno pokažejo tako imenovani tehnični interesi. Fantje se posebno zanimajo za razne tehnične pridobitve sodobnega časa in dandanes skoraj ne najdemo dečka, ki pri desetih letih starosti ne bi poznal znamk avtomobilov, fotoaparatov in celo letal. Neposredno aktivni so otroci te starosti pri dosegljivih tehničnih predmetih: hočejo čimveč razstavljati, preizkušati in spet sestavljati.
Tehnični interes pa ni značilen samo za dečke v določenem razvojnem obdobju, ampak je močno razširjen tudi med odraslimi. Interes za tehnične pridobitve je torej splošen, le da je pri dečkih omenjene starosti še dodatno pogojen s specifičnostjo razvojne stopnje. Zaradi tega ta interes Za poklicno usmeritev pomeni malo ali nič. Starši zamenjujejo interesno zoženost otroka z zelo pomembno življenjsko usmerjenostjo. V tem pa je velik problem, ker mnogokrat ugotavljamo, da otrok pravzaprav nima delovnih navad in da je interesno zožen. In to starši označujejo s stavkom „Za vse je dober, samo za šolo ne.“
Danes mnogi otroci nimajo kaj delati. Starši so zaposleni in vse, kar potrebujejo, prinesejo s trga, tako da otroka nimajo s čim zaposliti. Če je vzgoja v družini še patriarhalna, da torej moški člani družine ne primejo za nobeno gospodinjsko delo, je še težje. Otrok zaradi tega ni navajen na delo. Nima razvitega čuta in odnosa do dela na sploh; nima delovnih navad. Težave nastanejo takrat, ko od njega zahtevamo samostojno udejstvovanje. Najpogosteje se to pojavlja v šoli, in sicer ob prehodu iz nižjega v višje razrede osnovne šole. Medtem ko v nižjih otrok lahko izdeluje, da le v šoli posluša, pa mora v višjih razredih tudi doma samostojno delati. Tisti, ki ni navajen na delo in ne čuti delovne dolžnosti, odpove.
Čut dolžnosti do dela človeku ni dan z rojstvom, prirojena je le potreba po aktivnosti. Odnos do sistematičnega in dolžnega dela je rezultat vzgoje. Če tega čuta otroku ne privzgojimo, zaide v težave takoj, ko Zahtevamo od njega samostojno delo.
Starši pogosto iščejo pomoč strokovnjakov, ko se pojavijo vzgojne težave. Vendar, četudi gre za deset do dvanajstletnega fanta, je žal že ogrom. zamujenega. Pravilno bi bilo, da bi starši navajali otroka na delo ze od rojstva, vsekakor pa od drugega leta starosti. Nasprotno pa se dogaja, da mati obuva čevlje petnajst let staremu otroku. V takih primerih le zamujeno takorekoč vse, kajti otrok se je petnajst let privajal na »ne-delo“ in zato tudi zna „ne-dela-ti“ ter se tega zelo težko odvadi. Nasprotno pa bo otrok, ki se je petnajst let učil delati, zelo verjetno vse življenje dober delavec.
Starši, ki menijo, da je njihov otrok dober za vse, samo za šolo ne, bi morali pomisliti tudi na to, da je danes skoraj nemogoče uspevati brez šole. Celo najenostavnejše ročno delo se mehanizira in v daljšem obdobju mora vsak delavec obiskovati kake tečaje zaradi spoznavanja delovnega orodja in strojev — to pa je že šola.
Običajno starši ponavljajo omenjeno trditev kot zagovor. Ko vidijo, otrok v šoli ne uspeva, hkrati pa neprestano prenaša vijake in klešče, vključijo, da je za vse sposoben, razen za šolo. In to pripovedujejo vpričo otroka. Izgovor, ki so si ga izmislili starši, otrok hitro osvoji in pozabi še na tisti čut odgovornosti do s°le, ki ga je prej imel.
Resnično je težko v družini najti možnosti za vsakdanjo zaposlitev °troka. Hkrati s tem problemom pa
Se pojavlja še drug, zelo razširjen Problem: Starši današnjih otrok so se v mladosti večinoma težko prebijali skozi življenje; danes, ko so si ustvarili sorazmerno visoko raven, sku-sajo svojim otrokom nuditi lepšo mla-
Planica
pred novim rekordom
V dneh od 21. do 23. marca bo v svetovno znani Planici spet mednarodna prireditev smučarskih poletov. Kakih 50 najboljših in hkrati tudi najpogumnejših skakalcev z vsega sveta se bo potegovalo za zmago — tokrat ne le za navadno zmago, marveč po vsej verjetnosti tudi za nov svetovni rekord. V Planici so namreč zgradili novo še večjo skakalnico ali »letalnico", kakor pravijo takim napravam, na kateri bodo po predvidevanjih strokovnjakov lahko dosegli tudi polete do 160 metrov. Če se bodo te napovedi uresničile, potem bo Planica spet prva na svetu, kakor je bila več desetletij, dokler niso tudi v drugih državah, tako na primer v Avstriji in Nemčiji, začeli graditi velikanke, na katerih se nenehno vrstijo svetovni rekordi.
Pobudo za graditev 160-metrske skakalnice v Planici je dati še pokojni graditelj ostalih planiških in drugih skakalnic inž. Stanko Bloudek, po njegovi smrti pa sta načrte pripravila brata Janez in Lado Gorišek.
Kakšne mere ima nova velikanka? Njen projektant inž. Lado Gorišek navaja naslednje podatke: Nalet je dolg 140 metrov. Ima deset zaletišč, ki so med seboj oddaljena po 1,5 metra. Kakor kažejo računi, bodo na odskočni mizi dosegli naj večje hitrosti do 115 kilometrov na uro (na 120-mefrski skakalnici so namerili največ 106 km na uro). Vsi skakalci, ki so na stari Bloudkovi napravi preskočili stometrsko znamko, so se z odskočne mize dvignili v zrak s hitrostjo, večjo od sto kilometrov na uro; 134 metrov dolgi skok v Obersdorfu je bil dosežen pri 102 km na uro, 150 metrov dolg skok pa pri 107 km na uro.
Kritična točka na novi 160metr-ski skakalnici je pri 123 metrih, kar pomeni, da 'bodo skakalci lahko leteli najmanj 150 do 160 metrov daleč. Od mostu (odskočne mize) do
Izlet
v Plenico
Slovenska mladina vabi svoje člane in prijatelje na zaključno prireditev smučarskih poletov, ki bo v nedeljo 23. marca 1969 na novi 160-metrski velikanki v Planici.
Prevoz v Planico in nazaj stane na osebo 50 šilingov. Prijaviti se je možno ali pismeno na naslov: Slovenska mladina, Gasometergasse 10, 9020 Celovec - Klagenfurt, ali pa po telefonu na številko: (0-42-22) 85-6-24, in sicer do ponedeljka 17. marca.
Ker je zanimanje za izlet zelo veliko, priporočamo, da se zaradi omejenega števila udeležencev čimprej prijavite.
Odbor
izteka v ravnini je 220 metrov, največji naklonski kot doskočišča pa je 40 stopinj. Bistvena prednost nove doslej največje tovrstne naprave na svetu, je njen iztek, ki ga predstavlja posebna krivulja — klo-toida, zato se skakalnica zdi na prvi pogled še večja, kot je v resnici. (Na Norveškem, kjer so že po tradiciji nezaupljivi do Planice, so menili, da gradijo v Planici 200-metr-sko skakalnico.) Ko bo skakalec doskočil, pa čeprav pri 160 metrih, bo imel pred seboj še 60 metrov strmine, ki zelo blago prehaja v ravnino. V zraku pred doskokom bo imel torej boljši občutek, da ne pada na ravnino, hkrati pa bo delovanje centrifugalne sile (pri prehodu iz strmine v ravnino) močno ublaženo. Nadmorska višina najnižje točke pod novo velikanko je 942 metrov, na vrhu zaletišča pa 1134 metrov; skakalnica je torej visoka 192 metrov.
Novo smučarsko skakalnico v Planici je razumljivo pregledala tudi posebna komisija mednarodne smučarske organizacije FIS, ki je napravo potem odobrila, njenim graditeljem pa čestitala k temu res edinstvenemu podvigu. Uresničitev projekta je bila razumljivo povezana z velikimi stroški. Pravijo, da je bilo za izgradnjo skakalnice ter za ureditev okolice, štirinadstropnega montažnega stolpa, za popravilo in povečanje žičnice za skakalce itd. potrebnih okoli 650.000 dinarjev, kar bi v našem denarju bilo približno 1,3 milijona šilingov. Če s tem primerjamo besede znanega graditelja skakalnice v Obersdorfu Klopferja, ki je menil, da v Nemčiji take naprave gotovo ne bi zgradili za manj kot 2 milijona mark (približno 14 milijonov šilingov), potem je treba priznati, da investicija v Planici nikakor ni pretirana.
Zato pa ima Planica spet največjo skakalnico na svetu in v enem mesecu bo imela po vsej verjetnosti tudi nov svetovni rekord v smučarskih poletih. Sedanji rekord, ki ga je s 154 metri dosegel avstrijski tekmovalec Bachler, je vsekakor ogrožen, zato je za letošnje smučarske polete v Planici pričakovati tudi rekordno število obiskovalcev, ki bodo spet prišli od blizu in daleč v svetovno znano dolino smučarskih skakalnic.
JAVNA RAZPRAVA NA ŠVEDSKEM:
Za demokratizacijo šole
Na Švedskem čedalje bolj glasneje zahtevajo poglobitev demokratizacije šolskega sistema. Pri tem je treba vedeti, da je na Švedskem šolski sistem eno izmed osrednjih področij zanimanja javnosti. Pravijo, da šola izoblikuje bodoče člane družbe tako, kot družba formira samo šolo.
Kritiki obstoječega Šolskega sistema opozarjajo, da se učenci v šolah učijo demokracije, toda onemogočeno jim je doživeti njeno vsebino. Sodijo namreč, da predstavlja šola temelj, ki v pretežni meri oblikuje osebnost človeka in določa smeri njegove bodoče aktivnosti. Če torej želimo omogočiti razvoj demokratične misli, pravijo v teh krogih, potem je nujno potrebno spremeniti sedanje hierarhične družbene odnose, v katerih prevladuje avtoriteta šolskih oblasti, še posebej direktorja. Med šolo in družbo mora obstajati tesna zveza: demokratična misel, ki se razvija v šoli, naj bi se kasneje prenesla v družbo, ki je to šolo tudi ustvarila.
S tega stališča je sedanji šolski sistem po mnenju njegovih kritikov glede vodenja in strukture oblasti podoben fevdalni družbi, zato bi ga bilo treba spremeniti in preiti na resnično samoupravljanje. Tudi v širši švedski javnosti ne zanikajo upravičenosti kritik na račun odnosov v šolah, vendar pa menijo, da bi bilo te stvari treba reševati z demokratičnim dogovarjanjem.
KULTURNE DROBTINE
•	Moški pevski ibor »Zarja" it Trbovelj in češki pevski zbor »Smetana-Slovanka" iz Kladna sta sklenila dogovor o trajnem prijateljstvu in sodelovanju. Zbora bosta vsake tri leta izmenjala gostovanja, poleg tega pa se bodo člani obeh zborov zavzemali za utrjevanje in širjenje prijateljstva med narodi.
•	V okviru letošnje ..štajerske jeseni" bo ti. oktobra v Gradcu krstna uprizoritev Krenekove opere ..Karl V.", ki bi jo morali po prvih načrtih uprizoriti še v tej gledališki sezoni. Deželno gledališče v Gradcu pa je za letošnjo »štajersko jesen" razpisalo poseben natečaj za enodejanke, pri katerem lahko sodelujejo vsi avtorji nemškega jezika. Tri najboljša dela bodo meseca oktobra uprizorili v graškem gledališču.
•	Na IX. mednarodnem festivalu televizije v Monte Carlu je prvo nagrado za najboljšo produkcijo in nagrado mednarodne kritike dobila češkoslovaška televizija za film »Balada o sedmih obešenih". Za najboljšo žensko interpretatorko so razglasili jugoslovansko igralko Nedo Spasojevič.
•	Poletne igre v Brežah obhajajo letos svoj 20-letni jubilej. Za jubilejno sezono bodo naštudirali Malierovega »Skopuha" in »Bolho v ušesu" Feydeaua, poleg tega pa iz lanskega leta ponovili komedijo ..Volpone" Bena Jonsona. Letošnje prireditve na Petrovi gori bodo trajale od 28. junija do 30. avgusta ter je pričakovati, da bodo spet deležne množičnega obiska.
•	V kletnih prostorih hale Tivoli v Ljubljani bodo v začetku maja odprli nov mladinski klub, ki bo v svojih sekcijah združeval delavsko, srednješolsko in študentsko mladino. V klubu bodo organizirali poleg redne dejavnosti tudi zanimive klubske večere z znanimi kulturniki in umetniki. Razumljivo pa v teh prostorih tudi ne bo manjkalo plesnih prireditev.
•	Več tednov že traja v muzeju v Tel Avivu razstava »Dunajske šole fantastičnega realizma", ki jo predstavlja skupaj 100 slik umetnikov Ericha Brauerja, Ernsta Fuchsa, Rudolfa Hausnerja, Wolfganga Hut-terja in Antona Lehmdena. Razstava bo zaključena prihodnji teden.
•	V Prozoru so končali snemanje največjega jugoslovanskega filma »Bitka na Neretvi", ki prikazuje slavne podvige iz narodnoosvobodilne vojne. Čeprav so bili proizvodni stroški razmeroma visoki, investitorji nimajo finančnih skrbi, kajti film je bil že pred končanim snemcnjem prodan v več kot 70 držav sveta.
•	V dunajski Državni operi bo letos maja gostovala vviirttemberška Državna opera, ki bo dvakrat uprizorila najnovejše delo Carla Orffa — opero »Prometej".
•	Za letošnjo slavnostne igre v Miin-chenu imajo predvidene štiri novo uprizoritve. In sicer so na sporedu »Ariadna na Naksosu" (Richard Strauss), »Cosi fan tutte" (VVolfgang Amadeus Mozart) in »Sicilijanske večernice" (Giuseppe Verdi), katerim se bo pridružila še krstna predstava »Igre o ljubezni in smrti" (lan Cikker).
Mnogo najdb iz pradavnih dni
do st, kot je bila njihova. To je lepo in prav, toda mnogi starši prav zaradi tega ne navajao otroka na delo, ki ga otrok najprej igraje opravlja, pozneje pa s čutom odgovornosti. Uživajo, ko se otroci brezskrbno igrajo, in jim ne nalagajo nobenih obveznosti, ker pač hočejo pripraviti svojim otrokom srečno otroškost. Ob brezskrbnosti svojih otrok do neke mere sami podoživljajo tisto, za kar so bili prikrajšani, pri tem pa pozabljajo na pravo mero in na otrokovo bodočnost.
Na podlagi vsega tega bi lahko zaključili s kratkim vzgojnim nasvetom: Zelo pomembno je, da ima otrok svoj prosti čas za igro, ker je igra velike važnosti za njegov duševni razvoj; prav tako je pomembno, da otrok ni prezgodaj obremenjen s pretežkimi odločitvami ter da se čuti varnega pri starših; toda prav tako je nujno, da otroka že zelo zgodaj navajamo na delo in delovno odgovornost, ker le na ta način mu bomo zagotovili srečno mladost in uspešno življenje.
Raziskovalci v raznih deželah so tudi v minulih letih zbrali zanimive podatke o zgodovini na evropski celini. Med zelo pomembne arheološke najdbe sodijo nedvomno temelji hiš pri Lepenskem Viru ob Donavi v naselju, katerega starost je ocenjena na 8000 let. Prav tako zavzemajo važno mesto med odkritji ostanki Zeusovega svetišča na Sv. Antoniu, drugem najvišjem vrhu Olimpa. Ta gora, v grški mitologiji bivališče bogov, je bila najsvetejši kraj helenske dobe. Graditelji vremenoslovne postaje na kakih 2800 metrov visokem vrhu Sv. Antonius so našli drobce kipov, popisanih plošč in glinaste posode, razen tega pa kup novcev, po katerih so ugotovili, da je svetišče obstajalo teta 400 pred našim štetjem do leta 460 naše dobe.
Skoraj 2800 let stare grobove so odkrili med zemeljskimi deli blizu Orie v itlijanski pokrajini Brindisi, v njih pa posode iz žgane gline in bronasto orodje. Med raziskovalnimi deli, ki trajajo že več let, so izkopali pri kopališkem mestu Chia-vari na ligurski obali 110 grobov iz 6. stoletja pred našim štetjem. V njih so našli žare'in razne predmete (zapestnice, prstane itd.), ki so bili last pokojnikov. Pri gradbenih delih sredi Milana so naleteli na po-
membne ostanke kopališča iz 3. stoletja po našem štetju.
Francoski arheologi so raziskovali v majhnem kraju Guerard blizu Coulommiersa ostanke galsko-ro-manskih hiš in galskih koč. Našli so razne gospodinjske predmete in velik vinski vrč, ki so ga bili davni potniki prinesli prek Marseilla iz Italije. Tri kamnite krste iz merovin-ške dobe so izkopali kmetje blizu Yviersa (Charente); ena izmed krst je imela kamniti pokrov, pod njim pa so bila tri okostja (eno žensko). Kamnite krste so bile obrnjene proti vzhodu.
V Conimbrigi blizu univerzitetnega mesta Caimbra so odkrili portugalski in francoski arheologi tri podzemske dvorane templja rimskega cesarja Avgusta. Našli so tudi marmornat doprsni kip tega cesarja.
Nekaj tisoč srebrnikov je po naključju izoral danski kmet pri Kir-salu na Jutlandu. Z lemežem motornega pluga je trčil v bronasta vrča s srebrnimi novci iz raznih dežel. Na nekaterih srebrnikih je podoba angleških kraljev Edvarda I. oziroma Edvarda II., na drugih pa francoskega kralja Filipa Lepega.
Pri Langenloisu na Nižjem Avstrijskem so naleteli na ostanke človeških bivališč iz stare kamene
dobe, 'in sicer na kraju, kjer kopljejo že več let glino za opekarno. Z meritvami so ugotovili, da so tista bivališča, med njimi delavnice rezbarja slonovine, iz obdobja 23.000 do 25.000 let pred našim štetjem.
Več skupin prazgodovinskih risb so našteli v Švici na 400 metrov dolgi skalnati steni planine Karschenna v nadmorski višini 1100 metrov. Planinski pašnik, kraj najdbe, je na planoti nad krajem Sils. Na risbah so upodobljene konju podobne živali, zraven njih po so koncentrični krogi ter spiralaste in valovite črte. Starost teh risb je težko ugotoviti, strokovnjaki postavljajo čas njihovega nastanka v obdobje med 18. in 8. stoletjem pred našim štetjem. Risbe so precej podobne tistim, ki so jih bili odkrili v severnoitalijanski dolini Camonica.
Strokovno javnost pa so zlasti presenetili madžarski raziskovalci preteklosti, ki so v kamnolomih Ver-teszallos, kakih 50 km zahodno od Budimpešte, odkrili doslej najstarejše pračloveško selišče v Evropi, staro okoli 50.000 let. Na kraju najdb so že pred leti izkopali nad 8000 raznih predmetov, med njimi največ kamnitega orodja, izdelanega iz kremenjaka; med zadnjimi najdbami pa so celo ostanki ognjišč.
Janko Groblacher šestdesetletnik
V sredo je obhajal svojo 'šestdesetletnico Janko Groblacher, daleč po naši zemlji in tudi v sosedni Sloveniji znani narodni in zadružni delavec. Rodil se je 19. febr. 1909 y v Deščicah ob Dravi ter se je že v mladih letih vključil v narodno delo in v boj za pravice delovnega človeka.
Med zadnjo vojno je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, vendar se je leta 1944 pridružil protifašističnemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Kot partizan se je boril v severni Dalmaciji v mednarodni brigadi, ki so jo sestavljali poleg Slovencev, Srbov in Hrvatov tudi Avstrijci, Italijani in Poljaki. Proti koncu vojne je opravljal zaupne in tvegane dolžnosti brigadnega kurirja in kdor je poznal mnogokrat nadčloveške napore,
Nekaj novic iz Sel
Slovensko prosvetno društvo »Košuta" je v četrtek prejšnjega tedna vabilo na tradicionalno pustno zabavo v gostilni Pri žagi v Zgornjem Kotu. Ko bi se morala prireditev začeti, sta bili na praznem plesišču komaj dve „šemi" — ženin z nevesto; marsikdo je že začel dvomiti v uspeh tega večera. Toda presenečenje je šele prišlo. Čim je godba društvenega člana Zdravka Dovjaka zaigrala prve poskočne viže, so se začeli v sobo kar vsipati različni pustni tiki. Prišla je Sneguljčica s sedmimi palčki; na prvi pogled je bilo opaziti, da so se neznanci pod maskami temeljito pripravili in žirija je tej skupini upra-
vi so jih med osvobodilno borbo pre- vičeno priznala prvo nagrado. Ze-stajali ravno kurirji, bo znal ceniti |Q posrečena je bila tudi žena, ki njegovo vdanost idejam protifašistič- je nosila svojega pijanega »moža" nega boja.	v košu. Tekom večera se je zbralo
Iz vojne je prišel Janko Grobla- "nad dvajset »šem", pa tudi za osta-cher kot 90-odstotni partizanski in- le goste, ki so prišli na zabavo brez
mask, je bilo na razpolago dovolj klobučkov, kapic in smešnih nosov.
Tako se je množica, natrpana v pretesnih prostorih domače gostilne, ob vinu in godbi kmalu razvila v pravo pustno druščino. Vsak je praznoval svoj »god”, zakaj bi se torej ne veselili. Po dveh urah niso bili razgreti samo duhovi posamez-
valid. Kljub temu pa se je z vsemi silami vključil v delo za vzpostavitev naših narodnih organizacij in ustanov. Že leta 1946, ko je začel izhajati naš list, je deloval v njegovi upravi.
Več let je opravljal dolžnosti sekretarja Zveze koroških partizanov, kjer mu je bila kot invalidu, ki je najbolj poznal probleme in težave teh borcev, še posebej zaupana naloga, da je registriral vse partizanske vojne invalide na Koroškem ter zastopal njihove interese.
Janko Groblacher pa je bil in ostal aktiven tudi na drugih področjih našega narodnega življenja. Bil je med tistimi, ki so po vojni spet obnovili . Slovensko prosvetno drutvo „Biser-v nica“ v Celovcu; ni bil le prvi povojni predsednik društva, marveč se je udejstvoval tudi v društvenem pevskem zboru. Več let je bil podpredsednik naše osrednje organizacije, v zadnjih letih pa posveča svoje sile in sposobnosti predvsem slovenskemu zadružništvu na Koroškem. Tako je dalj časa vodil zadružno skladišče v VSinči vasi, bil je poslovodja Hranilnice in posojilnice v Dobrli vasi, zdaj pa deluje na odgovornem položaju v Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu.
Po svojem značaju sodi Janko Groblacher med tiste, ki se ne rinejo v ospredje in ne stremijo za častmi in priznanji. Pač pa povsod, kamor ga postavi življenje, vestno opravlja svoje delo ter nesebično in požrtvovalno izpolnjuje naloge. Ravno zaradi tega pa je tudi povsod priljubljen in spoštovan.
Ob svojem življenjskem jubileju je jbil deležen iskrenih čestitk in dobrih
želja. Na njegovem domu v Škocija- un česnu pove mu z. našim imuiumui V nu ga je zadnjo nedeljo obiskala tudi življenjem in našimi skupnimi priza-delegacija Zveze koroških partiza- devanji.
nov, da mu čestita za njegov osebni Pokojni se je rodil v znani narod-praznik ter se mu zahvali za delo v no zaVedni Božičevi družini v Dobu, organizaciji. V čestitke je bila vklju- kjer si je osvojil ideale, ki jim je ostal cena tudi hvaležnost vseh partizan- zvest vse svoje življenje. Kot študent skih invalidov, ki jim je Janko Grob- je bil zelo priljubljen tovariš pri vseh lacher skozi leta posvečal svojo po-
obsegale
Slovensko prosvetno društvo ,.Bilka" v Bilžovsu
Vabilo
na
ZABAVNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 23. februarja 1969 ob Vi3. uri popoldne in obV28. uri zvečer v dvorani pri Miklavžu.
Spored obsega nastop moškega pevskega zbora, deklamacije, tri šaloigre in nastop godbenega tria.
Ljubitelji poštene zabave prisrčno vabljeni!
Odbor
nih vinskih bratcev, marveč je v gostinskih prostorih sploh vladala neznosna vročina, ki je delala preglavice zlasti šemam pod maskami. Iz mučnega položaja sta jih rešila predsednik Jurij Mak in tajnik Herman Velik, ki sta v imenu žirije razdelila nagrade. S tem je napočil tudi najslavnejši trenutek vsake pustne zabave — demaskiranje. To je bilo smeha in veselja! Marsikomu, ki se je prej trudil navezati stike s kakšno čedno šemo ženskega spola, pa je postalo tudi malce nerodno, ko je izpod krinke pogledal smejoč se moški obraz.
Smeha in zabave ni hotelo biti konec. Menda takšnega „heca" Pri žagi še ni bilo. Ni čuda, da so zadnji capljali domov šele tedaj, ko se je že svitalo. —
Letošnji pust pa Kočanom ni prinesel le veselja in zabave. Nekaj dni prej nas je namreč za vedno zapustila dobra in marljiva gospodinja Ana Užnik iz Zgornjega Kota. Komaj v 51. letu starosti je umrla v celovški bolnišnici. Vsa leta skupnega zakonskega življenja sta z možem Albijem pridno delala in varčevala, da sta si postavila lastno hišo. Šele pred nekaj meseci je njen mož dobil priznano pokojnino, toda zdaj, ko bi si morala odpočiti od truda in dela, je posegla vmes kruta smrt.
Pogreba se je udeležilo lepo število sorodnikov in znancev. Ob odprtem grobu na visoko zasneženem selskem pokopališču so se od navdušene pevke poslovili tudi domači pevci. Žalujočim svojcem, zlasti možu in hčerki, izrekamo globoko sožalje. —
Na nedavnem občnem zboru Selških gasilcev je o dejavnosti poročal poveljnik Tomaž Ogris, medtem ko je pozdrave deželnega poveljnika gasilcev posredoval poveljnik odseka Strugar. Župan Velik je izrekel gasilcem priznanje ter sporočil, da bodo že letos dobili nov gasilski voz, za katerega bo občina prispevala 105.000, deželno gasilsko poveljstvo 80,000 in domača gasilska skupnost ostalih 60.000 šil.
t/
Dob pri Pliberku
Prejšnji mesec smo na pokopališču v Nonči vasi položili k zadnjemu počitku Joška Trampuža, moža, ki je bil tesno povezan z našim narodnim
sebno skrb; čestitke pa so tudi priznanje za obsežno delo, ki ga jubilant že dolga desetletja opravlja v korist naših skupnih narodnih prizadevanj.
Številnim voščilom se pridružuje tudi Slovenski vestnik in kliče Janku Groblacherju: še na mnoga zdrava in krepka leta!
svojih sošolcih. Udeleževal se je dijaških sestankov in se udejstvoval v naših prosvetnih organizacijah. Zelo je ljubil tudi naravo ter bil navdušen planinec. Pozneje je postal geometer, po svojem značaju pa je bil izredno dober in ustrežljiv, v lastnih zahtevah pa zelo skromen.
Po nekaj letih službe v Jugoslaviji se je po vojni vrnil v svojo rojstno
Slovenji Plajberk
Minulo nedeljo smo tudi pri nas imeli pustno prireditev. Pri Feidlnu so se predstavili »stari pustni norci” in poskrbeli, da je bilo med radovedneži, ki so se zbrali v res lepem številu, toliko smeha kot že dolgo ne.
Uprizorjena komedija je imela res pravi pustni naslov »Kaj? Kako? Poglej ga, no!" Igralci, večinoma že starejši, so bili presenetljivo dobri. Zapeli so tudi vrsto narodnih pesmi, med njimi nekaj prav zanimivih. Zlasti pa so si privoščili navzoče občinske odbornike, ki jim tega seveda niso mogli zameriti, kajti enkrat v letu imajo besedo »norci", ki pač prav po norčevsko povedo včasih tudi kakšno neprijetno resnico.
Po končani predstavi smo se zavrteli ob zvokih harmonike. Pozno v jutro so se razlegale poskočne melodije, ki so donele tako močno, da je nehal celo padali sneg.
Veseli in zadovoljni smo se vračali na domove. Vsem sodelujočim, ki so poskrbeli za tako prijetno pustno razpoloženje, pa naj bo tudi tem potom Izrečena prisrčna zahvala.
Rekorden obisk pri predstavah
dunajske Drsalne revije v Celovcu
Jubilejno 10. gostovanje dunajske Drsalne revije v Celovcu je bilo res izredno uspešno, saj so zabeležili rekorden obisk, namreč 48.520 gledalcev. V dneh od 6. do 16. februarja se je v celovški mestni hali zvrstilo skupno 15 predstav letošnjega sporeda pod naslovom »Konfeti". In od teh 15 predstav jih je bilo 13 povsem razprodanih do zadnjega stojišča ter je povprečni obisk na predstavo znašal 3235 oseb, kar je absoluten rekord.
Po posredovanju potovalnih uradov je predstave obiskalo tudi 11.228 oseb iz Jugoslavije ter 412 oseb iz Italije, medtem ko števila zasebnih obiskovalcev iz sosednih dežel razumljivo ni mogoče ugotoviti. Med obiskovalci iz Jugoslavije niso bili le taki iz Slovenije, marveč so prišli tudi iz Zagreba, iz Varaždina, iz Dubrovnika in z otoka Krk. Kako množičen je bil obisk iz inozemstva, pove tudi podatek, da je bilo od 481 naštetih avtobusov 234 iz drugih držav, poleg tega še 128 malih avtobusov ter neugotovljeno število osebnih avtomobilov. Prav tako pa so številni obiskovalci iz Jugoslavije prišli tudi s posebnimi vlaki.
Ta uspeh je bil dosežen kljub izredno slabim vremenskim razmeram. Mnogi avtobusi so obtičali v snegu in nekatere skupine obiskovalcev so bile po 12 do 14 ur na poti, da so končno — s precejšnjimi zamudami le prispele v Celovec.
Z gostovanjem v Celovcu pa je bil povsem zadovoljen tudi ansambel dunajske Drsalne revije, ki se bo zdaj predstavil še v raznih mestih Zahodne Nemčije. Poleg tega pa bo Drsalna revija obiskala še Sovjetsko zvezo in Kanado ter letos prvič tudi Združene države Amerike.
Šmarjeta pri Pliberku
vas. Živel je pri svojem bratu Juriju, kjer je našel gostoljubno zatočišče in dom. Pozneje se je preselil v Južno Ameriko, v Venezuelo, kjer živi tudi niegov brat. Našel je zaposlitev, toda hrepenel je po domačih krajih in ljudeh, po naših gozdovih, poljih, travnikih in gorah. Lani sredi poletja se je spet vrnil domov, toda v sebi je že nosil kal bolezni. Ko se je srečaval in razgovarjal s svojimi starimi prijatelji in znanci, še nihče ni slutil, da mu bodo usojeni le kratki meseci, ki jih bo preživel med svojci v ljubljeni domovini. Nenadoma je resno zbolel in po nekaj dneh umrl v celovški bolnišnici. Prepeljali so ga na bratov dom v Pliberku, od koder smo pokojnega Joška spremili na njegovi zadnji poti — na pokopališče v Nonči vasi.
Ena želja se je Jošku Trampužu po dolgih potovanjih le izpolnila: da truplo počiva v domači zemlji. Pogrebnih svečanosti se je udeležila velika množica žalnih gostov, da izkažejo pokojniku poslednjo čast. V slovo pa mu je zapel tudi domači pevski zbor.
Joško naj mirno počiva v domači zemlji, ki jo je neizmerno ljubil vse življenje; žalujočim sorodnikom pa tudi tem potom izrekamo naše iskreno sožalje!
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
Pri Jurju, kjer gospodarita Zep Broman in žena Marija, doma pri Milaču na Blatu, je že nekaj let gostilna, ki postaja vedno bolj obiskana. Gostje radi prihajajo in so vedno zadovoljni, kajti gostinski .prostori so
Svetna vas
Ob izredno velikem številu žalnih gostov od blizu in tudi iz oddaljenejših krajev smo na kapelškem pokopališču pred nedavnim položili k zadnjemu počitku Ano Bister, rojeno Krušic, p. d. Užnjakovo mater iz Svetne vasi.
Pokojna Ana Bister je bila rojena v Bilnjovsu. Ze v mladih letih je spoznala težave življenja, ko si je kot dekla služila svoj kruh. Potem se je poročila z Lorencom Bi-strom in mu sledila v Podsinjo vas, kjer sta vzela v najem kmetijo. Ko je podedovala po svoji teti Užnjakovo posestvo v Svetni vasi, sta se končno lahko preselila na lasten dom, ki pa ga je bilo treba še popraviti in pozidati. V marljivem delu na posestvu in v skrbi za družino — rodilo se je pet otrok — je Užnjakova mati razdajala svoje življenjske moči, dokler ni pred kratkim v 65. letu starosti za vedno zatisnila oči.
Udeležba pri njenem pogrebu je dovolj zgovorno pričala, kako priljubljena in spoštovana je bila Ana Bister. Pogrebne obrede je ob asistenci kapeiškega župnika iKanaufa in šentjanškega župnika Vošnjaka opravil sorodnik pokojne prof. dr. Pavle Zabiatnik, poslovilne besede je spregovoril župnik Pavel Kanauf, pevci iz Sveč pa so zapeli pod vodstvom prof. dr. Feiniga.
Pokojno Ano Bister bomo ohranili v lepem spominu, težko prizadetim svojcem pa velja naše toplo sožalje.
udobno urejeni, v njih vlada vzorna čistoča in tudi postrežba je solidna z negovanimi pijačami ter dobro in okusno pripravljenimi jedmi. Končno je za goste privlačna tudi lega gostilne, ki stoji v prijetnem zatišju sredi prirodnih lepot. Gostitelja in vsa družina so vljudni in prijazni do gostov brez razlike, kar nedvomno prav tako prispeva svoj del k dobremu glasu podjetja.
V tem gostišču je bila pred nedavnim vesela svatovščina. Srečni mladi zakonski par sta bila nevesta Krista Simon, hčerka znane vrtnarice Zofije v Pliberku, ženin pa Werner Maryn-schak iz Thalerhofa pri Grazu. Nevesta se kakor njena mati bavi z vrtnarstvom, ženin pa je strugar in dela nekje v Kanadi, kamor mu bo pozneje sledila tudi mlada žena, ki izhaja iz narodno zavedne družine, katere člani so vedno radi obiskovali naše prireditve.
Povabljenih svatovskih gostov je bilo daleč nad petdeset, na večer pa se jim je pridružilo še veliko „oknar-jev“. Vladalo je razigrano razpoloženje, k čemur je brez dvoma prispeval tudi muzikant Kristl Gradišnik, ki je marljivo nategoval svojo harmoniko in ji izvabljal poskočne viže, ob katerih so se gostje vrteli v veselem plesu. Zato je razumljivo, da niso šteli, kako hitro so minevale ure dolge zimske noči, marveč so se zabavali prav do zore. Šele ko so ugašale zvezde na nebu, so se gostje razhajali na domove, polni najlepših vtisov na res prijetno svatovščino.
Mlademu novoporočenemu paru iskreno čestitamo!
KOLEDAR
Petek, 21. februar: Feliks Sobota, 22. februar: Peter Nedelja, 25. februar: Peter
Ponedeljek, 24. februar: Matija
Torek, 25. februar: Valpurga Sreda, 26. februar: Matilda četrtek, 27. februar: Gabrijel
Pravo in zakon v Avstriji
Pod zgornjim naslovom je bila v poslopju deželnega sodišča v Celovcu odprta razstava, ki posreduje prav zanimiv vpogled v pravosodje v naši državi. Gre za potovalno razstavo, ki jo je uredilo pravosodno ministrstvo in s katero hoče zdaj širom po Avstriji seznaniti javnost z ustrojem in dejavnostjo avstrijskega sodstva.
Razstava obsega v glavnem tri dele: slikovno-grafični del, poseben
15 minut dolg film ter drobno brošuro z naslovom »Pravo in zakon v Avstriji". Celotna razstava je urejena tako, da tudi nestrokovnjaku posreduje potrebni pregled ter ga seznani s posameznimi področji pravosodja. Kot taka gotovo izpolnjuje svoj namen — služiti predvsem državljanski in mladinski vzgoji.
V Celovcu bo razstava odprta do 6. marca.

Dolga pot do napovedi vremena
V	davnih dneh je narava že sama silila človeka, da se je zanimal za vreme. Tako imenovana vremenska pravila, ki so se oblikovala Počasi in se prenašala iz rodu v rod, še zdaj žive med kmeti, planinci, lovci in mornarji, sploh med ljudmi, ki so v najožjem stiku z naravo. Razvoj tehnike in kulture je zahteval novo, točnejšo sliko vremenskega dogajanja, to pa je mogla dati le meteorološka znanost.
Sredi 17. stoletja je dobilo italijansko na-( ravoslovje prve precizne pripomočke. Torricelli (1608—47), učenec znamenitega prirodo-[ slovca Galileia, je iznašel živosrebrni barometer za merjenje zračnega pritiska, toskanski vojvoda Ferdinand II. pa higrometer za merjenje vlage. Prvi instrument za merjenje meteoroloških elementov je delo Angleža Chri-stoferja Wrena (1632—1723).
V	začetku prejšnjega stoletja so spoznali vremenoslovci, da je klimatski način raziskovanja vremena s svojo statistično metodo zastarel in da ne zadošča več za potrebe moderne meteorologije. Prodrla je misel, da je nujno raziskovati dejansko vreme, ki edino lahko Pokaže osnovno zakonitost, katere vplivu je Podrejeno.
Po vsem svetu, so začeli plesti mrežo vremenskih opazovalnic, tistih osnovnih celic, na katerih ugotovitve se opira raziskovalno delo na področju meteorologije. Opazovalnice so delale s točnimi instrumenti po enotnih navodilih, vremenoslovcem so dajale potrebno gradivo, da so si lahko ustvarili predstavo o vremenskem dogajanju. To delo je olajšal telegraf, še bolj pa — kasneje — radio. Šele s tem je mogel vremenoslovec v kratkem časovnem obdobju zajeti istodobno vreme na prostranih področjih. Tako si je lahko ustvaril dejansko vremensko sliko in zasledoval razvoj vremena.
Predstava o vremenu in o spremembah v njem je postala še bolj realna z uvedbo posebnih vremenskih kart z vnesenimi podatki. Takšno vremensko raziskovanje — imenujemo ga sinoptično — je omogočilo predvidevanje vremena v naslednjih dneh.
Med prva odkritja, ki jih je dal ta novi način, sodi ugotovitev, da obstajajo predeli nizkega in visokega zračnega pritiska, ki zajemajo obširna področja in se nenehno gibljejo. Vre-menslovci so spoznali, da doteka zrak z vseh strani na področje nizkega zračnega pritiska, in sicer pod določenim kotom in v nasprotni
Razvoj usnjarstva in krznarstva
Usnjarstvo je najbrž najstarejša obrt v Zgodovini človeštva. Zelo verjetno izvira strojenje živalskih kož in krzna iz časov, ko Ss je začel pračlovek oblačili. Morda si je tcrkrcrtni Zemljin prebivalec obesil iz nečimr-n°sti, da bi se uveljavil po uspešnem lovu, kožo uplenjene živali čez ramena ali pa so 9° k temu prisilile vremenske razmere. Kas-neje je uporabljal kože za okras in za oprejo v svojih bivališčih, iz njih pa je izdeloval tudi orožje, čolne in šotore. Pračlovek je verjetno že opazil, da so postale živalske kože, ki jih je sušil nad ognjem in so bile ^postavljene dimu, trajnejše in odpornejše Proti razpadanju. Tudi takšno ohranjevanje kože je eden izmed najstarejših postopkov strojenja. Kasneje ga je zamenjal sodobni Postopek strojenja s formalinom, fenoli in Qldehidi. V najstarejši dobi so strojili samo n° krzno. Ko pa so začeli uporabljati kožo tudi za pasove, podplate in drugo so uvi-da je koža primernejša zanje, če ji odstranijo dlako. Tako je že pračlovek načelno točil usnje od krzna.
Strojenje z rastlinskimi strojili je verjetno sledilo kasneje, vendar je bilo znano že 2500 l6t pred našim štetjem. Ni izključeno, da je Pračlovek samo skril kakšno kožo v gozdu P°d drevesno skorjo, ki jo je deževje izpirali izleženih strojil pa se je koža navzela in 'ta tako strojena. Zelo verjetno je bilo podobno odkrito tudi strojenje z galunom, zna-n° že v predzgodovinski dobi. Tako so izdelovali narodi nekoč usnje in krzno. To nam okazuje najdeno orodje in usnje iz kamene
in bronaste dobe, to nam izpričujejo klinopisni zapiski in risbe vzhodnoazijskih narodov, pa lično izdelani in obarvam predmeti iz rastlinsko strojenega usnja, najdeni v egipčanskih piramidah in grobovih.
Podobno strojenje so uporabljali Grki in stari Rimljani. Za sfrojilna sredstva so uporabljali skorje bora, smreke, listje sumaha in šišk, za boljše usnje pa galun; barvali so usnje z barvami rastlinskega izvora.
V bistvu je ostalo strojenje enako do konca srednjega veka, resničen napredek v zgo-govini usnjarstva in krznarstva pa zasledimo šele okoli leta 1800. Nadaljnji razvoj te obrti se je razmahnil v 20. stoletju, ko je bil uveden žvepleni natrij kot sredstvo za odstranjevanje dlak namesto dotedanjega starega in dolgotrajnega strojenja kož. Sledila je uvedba fermenfativnih čimžnih preparatov. Da postane usnje mehko in raztegljivo, ga je potrebno zmehčati v posebni kopeli. To delo je bilo silno neprijetno, saj so čimžali z živalskimi odpadki. Zato so bili strojarji zaničevani in celo pri Kitajcih in Japoncih so jih prištevali v najnižjo kasto.
Po letu 1911 so uporabljali pri strojenju že prava sintetična sredstva. Z načrtnim preučevanjem kože, strojil in strojnih procesov, z razvojem sodobnih barvil, mastilnih sredstev in pripravljalnih metod ter z uvedbo sodobnih strojev ob pomoči strokovne literature in v ta namen ustanovljenih inštitutov pa so končno dosegli današnje po pestrosti in uporabnosti tako cenjeno plemenito usnje in krzno.
r	\
Umetni pcscgi
pospešujejo
Ugotovili so, da uravnava rast listov in stebelc, kakor tudi razvijanje cvetov, neko barvilo, ki je sorodno rumeno zelenemu barvilu našega žolčnega soka. Po letih zamudnega dela je uspelo dvema ameriškima znanstvenikoma izolirati to barvilo, ki mu pravijo chromophor in ki je sestavina vsake beljakovinske molekule v rastlini.
Te beljakovine nastopajo v rastlini v
V
smeri od kazalca na uri. Ti cikloni so nosilci slabega vremena.
Meteorolog Dove je prišel do zaključka, da povzroča gibanje ozračja močno strujanje hladnega zraka s polarnih področij proti srednjim geografskim širinam. V nasprotno smer se gibljejo od ekvatorja toplejše zračne struje. Fiziku in meteorologu Helmholtzu se je utrnila misel, da ustvarjajo vreme ogromna zračna telesa, ki se razprostirajo na površini več tisoč kvadratnih kilometrov; imenoval jih je zračne gmote. Njihov nastanek je pogojen z neenako običajnostjo posameznih zemljepisnih širin ter z različno ogretostjo morja in kopnega. Kasnejše raziskave (Bjerknes, Bergeron) so dopolnile to osnovno misel in dokazale, da določajo srednjeevropsko vreme predvsem tri zračne gmote, in sicer tropska, polarna in arktična z določenimi transformacijami zaradi kopnega in morij. Primer: tropske zračne gmote iz Severne Afrike prinašajo v Evropo suh in vroč saharski zrak, ki povzroča pri nas močne otoplitve in pretežno jasno vreme. Ko nas doseže v zimskem obdobju polarno kontinentalni zrak, ki priteka k nam iz Vzhodne Evrope, imamo izredno hladno vreme.
Mejne ploskve med zračnimi gmotami so fronte, hladne ali tople (odvisno od prodora hladnega zraka ali od napredovanja toplili zračnih gmot). Fronte v glavnem prinašajo slabše vreme, ki nastopa bodisi pred njimi, bodisi ob njih ali za njimi.
Vsaj glavno vremensko dogajanje zasledujejo meteorološke postaje, ki zajemajo vso zemeljsko oblo; so na kopnem, na najvišjih predelih gorskih sistemov, v puščavah in na drugih neobljudenih področjih, na Arktiki in Antarktiki, pa tudi na ladjah, ki plujejo po vseh morjih in oceanih.
Za analizo evropskega vremenskega prostora uporabljajo dnevne podatke 600 meteorolo-ško-sinoptičnih postaj, pritegniti pa je treba še tako imenovane radiosondne postaje, ki dajejo podatke do višine kakih 10.000 m. Šele iz analize vsega tega je mogoče izluščiti grobo sliko dogajanja v našem ozračju ter na podlagi fizikalnih zakonov in omenjenih podatkov predvidevati razvoj vremena, oziroma sestaviti vremensko napoved.
Letal, promet in prodor v vesolje zahtevata še natančnejše raziskave zemeljskega zračnega oceana. V ta namen uporabljajo meteorološke rakete in vremenoslovne satelite, dragocene podatke pa posredujejo tudi kozmonavti. Z vre-
rast rastlin
dveh oblikah, v tako imenovani aktivni in neaktivni. Pri obsevanju z vidnimi rdečimi žarki se pretvarja neaktivna oblika v aktivno. Infra rdeči žarki pa povzročajo nasprotno pretvorbo.
Z umetnimi posegi — tako vsaj verjamejo — je mogoče pospeševati ali zadrževati rast rastlin, pospeševati ali zadrževati razcvet, ne oziraje se na letni čas.
____________________________U
menoslovjem so povezani kmetijstvo, zdravstvo in turizem: na podlagi meteoroloških raziskav in ugotovitev ugotovi agronom, ali je določeno področje ugodno za to ali ono kulturno rastlino; meteorološki elementi, kot so množina sončnega sevanja, čistota zraka in količina vodnih hlapov v njem, so zelo pomembni indikatorji, ki utegnejo ugodno, uspešno vplivati na ponovno okrepitev oslabljenega človeškega organizma ipd. Vreme in klima sta življensko pomembni. Tega se človek zaveda, zato skuša kar najbolje spoznati njune zakonitosti.
ZANIMIVOSTI
9 Izabela Francoska (1389—1409) je v svojem kratkem življenju dvajsetih let verjetno doživela več kakor katera koli druga ženska iz vladarskih rodbin. Ko je bila stara komaj dve leti, so jo zaročili z Johnom, grofom Alen-conskim. Namesto z zaročencem se je v sta-rosti sedmih let poročila z angleikim kraljem Richardom II. Mož je bil 22 let starejži od nje. Pri enajstih letih je ovdovela in se pri šestnajstih znova poročila. Drugi mož je bil Charles Angoulemski, dve leti mlajši od nje. Ob porodu svojega prvega otroka je pri dvajsetih letih umrla.
•	Napoleonova ..velika" armada niti v najbolj cvetočih časih ni presegla števila pol milijona vojakov in oficirjev, v začetku Napoleonovih pohodov pa je štela le okoli 40 tisoč bojevnikov.
•	John Banvard (1815—1891) iz New Yorka je naslikal največjo sliko v zgodovini slikarstva. Bila je dolga tri milje (4800 metrov), na njej pa je bilo upodobljenih 1200 milj pokrajine ob Mississippiju. Začel jo je slikati leta 1840 in je prebil v čolnu 400 dni. Veslal je, se odrival z drogom in hkrati skiciral pokrajino, potem pa v šestih letih dokončal sliko in jo imenoval ..Panorama Mississippija".
9 Angleški pisatelj Slephen Southvvold je točno napovedal začetek II. svetovne vojne. V svojem romanu ..Hrabri Clay", ki je izšel leta 1931, pravi, da se bo druga svetovna vojna začela v nedeljo S. septembra 1939. Hitler je napadel Poljsko 1. septembra 1959, S. septembra pa so se začele sovražnosti tudi na zahodni fronti.
•	Največjo izbiro vin ima klet v mestni hiši v Bremenu. Na zalogi ima stalno 250 vrst nemških vin.
NA KLANCU
Cesta je držala skoro v ravni črti po ravnini; ni se mo-9^° videti do konca, do ovinka; drevje, ki je raslo ob cesti v dolgih presledkih, se je v daljavi stikalo; in tam v megli, Ze,o daleč, se je vzdigalo nekaj sivega; Lojze je spo-f1«! Ljubljanski grad, zdelo se mu je celo, da vidi na gre-6nu dolgo vrsto mladih dreves. Toda kmalu se je spet Vse zavilo v meglo, ki se je valila ob obzorju, in spet sa-tT*°ta povsod, prostrani travniki, majhni gozdiči, nerodovit-I10 močvirje. Ko sta bila stopila iz krčme, sta bila vesela 'n zdelo se jima je, da bo zdaj pot kmalu pri kraju; cesta Pav se je vlekla neizmerno, če sta se ozrla nazaj, je bila rčma še čisto v bližini, kakor da bi bila storila šele par °rokov; a noge so bile že trudne, od sedenja še bolj ne-°kretne in trde.
»Saj ne bo nikoli konca!” je zdihnila mati.
»Morda pride kakšen voz,” je odgovoril Lojze in se °zrl nazaj.
Prihajal je od daleč kmečki voz, dva konja sta bila Pmžena in vozil je hitro, tako da je škropilo na obe strani Pr°v do jarka.
Morda naju vzame gor,” je dejal Lojze. »Že večkrat vzeli... voz je prazen, seveda naju vzame."
Kmet je sedel sam spredaj in je gonil neprestano; zadaj so ležale vreče in so poskakovale, ko se je voz tresel in zibal.
„Ali bi naju vzeli gor?” je zakričal Lojze.
Stala sta ob cesti in oškropilo ju je po obleki in po obrazu; voz je švignil mimo, komaj sta ga še videla. Stopala sta molče dalje in šele čez dolgo je izpregovoril Lojze.
„Bova pa hodila, saj ni več daleč."
Mati je molčala — zelo daleč je še bilo, a utrujenost je legla že na ves život in noge so se premikale kakor zamrle, ni jih čutila. Tudi glava je bila težka in brez misli, oči so gledale zaspano. Hodila sta vštric, sključena, oškropljena od blata in nista izpregovorila skoro besede, dokler nista prišla do ljubljanske mitnice ... V samoti in tišini so se vrnile Lojzetu sanje, ki se je bil prej nenadoma predramil iz njih ... Peljal se je domov v kočiji, z dvema paroma konj; po veliki cesti se je vozil, zato da bi videl vse tiste kraje, ki je hodil časih mimo ves ubog in lačen; ustavil je voz pred krčmo sredi pota in krčmarjeva hči je stala na pragu ter je gledala nanj z začudenjem in radostjo, ko je bil tako gosposko oblečen ...
„Mifnica se že vidi od daleč!” je izpregovorila mati in Lojze se je zbudil. Zbudil se je in spet je bil na blatni cesti, glava je bila takoj spet polna grenkih misli — tam je mesto in tam je spet tisto strašno življenje; tuja izba, kjer ne sme trdo stopiti, ne naglas izpregovoriti in kjer gledajo nanj srepe, hudobne oči.
»Kmalu bova tam," je odgovoril malomarno.
Pri mitnici si je obrisal ob travi čevlje, da ne bi hodil v mesto ves blaten. Kmalu sta prišla z velike ceste na tlak, na mestne ulice. Vozovi so ropotali mimo, hiše so stale zmerom bolj gosto na obeh straneh in zmerom bolj gosposke so bile. Prej se je zdela Lojzetu pot brezkončna, ali zdaj je bila čudovito kratka, ulice so se vrstile za ulicami,
kakor da bi švigale mimo; že je bil tam leseni most, že je zavila pot navzgor proti stanovanju. Hodila sta zmerom bolj počasi, kolikor bliže sta prihajala. Pred hišnimi vrati sta postala. „Gor morava!” je rekla mati in šla sta počasi po veži, po stopnicah, po mostovžu. Ko sta bila pred durmi, je prijela mati za kljuko, ozrla se je na Lojzeta in je odprla, počasi in oprezno, kakor prihaja tat	v prazno	izbo in se
ozira	s pozornimi in plašnimi očmi,	noge	še	na	pragu,
samo život sklonjen, tako da bi lahko brž zaprl duri in izginil, če bi zašumelo v kotu. Gospodinja je bila v kuhinji, pogledala je in ni pozdravila. „Dober dan, gospa!" je rekla Francka še med durmi, »prinesla sem vam, kar smo vam dolžni. Ne jezite se nikar, da ste morali malo čakati." — Gospodinja je napravljala testo za štruklje in se ni ozrla, ko je govorila. »Veste, ljuba žena, jaz ne maram takih sitnosti.	Če ne more plačati ob pravem	času,	pa	naj	se pobere;	dobim študentov, kolikor jih hočem,	on	pa	ne bo
kmalu našel gospodinje, ki bi imela toliko potrpljenja.” — Mati je izvlekla denar in ga je naštela na mizo; gospodinja je pogledala po strani, preštela je z enim samim pogledom in se je spet obrnila k svojemu opravilu. »Pa tudi fant ni več tak, kakor je bil; potuhnjen je in laže. Zadnjič, v nedeljo, je dejal, da pojde k litanijam, pa so ga videli zunaj v gozdu. Boste videli, da ne bo nič iz njega!”
»Ali si res lagal?" je vprašala mati strahoma.
»Res!" je odgovoril Lojze. Opazil je, kako mu je švignil preko obraza srep pogled, toda zdaj je bila mati poleg in ni se bal. Gospodinja ni rekla materi »Sedite!” in tako je nekaj časa stala v zadregi, naposled pa se je poslovila na krotko in Lojze jo je spremil.
»Zakaj si lagal?” ga je prašala mati.
»Če bi bil rekel, da pojdem v gozd , bi me ne pustila z doma, jaz pa ne morem biti doma... ne morem biti
6 — Štev. 7 (1391)
21. februar 1969
Naš otrok noče jesti
„Moj otrok noče jesti,” — se glasi tožba ki jo je slišati pri marsikateri materi. Najpogosteje se pritožujejo matere otrok med drugim in petim letom starosti. Toda kar v začetku je treba povedati, da je taka pritožba velikokrat neutemeljena. Matere imajo večkrat zmotne predstave o tem, koliko bi otrok moral pojesti.
Značilnost otrokovega razvoja je, da po prvem letu razmeroma manj poje in je zaradi gibanja manj rejen kot v obdobju dojenčka. Včasih matere primerjajo svojega otroka s sosedovim in mislijo: „Če sosedov toliko poje in je zato okrogel, bi moral biti takšen tudi moj.” Pri tem pa pozabijo, da niso vsi otroci enaki. Eni imajo po naravi nežno telesno gradnjo, ne potrebujejo dosti hrane in niso nikoli posebno debeli; drugi zopet veliko pojedo, so rdečelični in okrogli. Res pa je, da je pri mnogih otrocih nejeičnost hud problem, ki ga pogosto ne morejo rešiti niti starši niti zdravnik.
Usoda neješčnega otroka je v večini primerov takale: Mati vodi otroka od zdravnika do zdravnika. Zdravnik vsakokrat ugotovi, da je otrok zdrav, le da nima teka in mu predpiše zdravila. Toda ponavadi vsa zdravila in vitamini ne pomagajo dosti. Starši se zatečejo k »domačim sredstvom". Včasih je
Zdravljenje
nespečnosti
Če vas muči nespečnost, nikar takoj ne pohitite k zdravilom, temveč se o svojih težavah najprej pogovorite z zdravnikom. Sredstva, ki naj odpravijo nespečnost, namreč niso neškodljiva, če jih jemljete kar v tri dni. In ker je nespečnost največkrat posledica nepravilnega življenja in je le redkeje znak kakšnega obolenja, se lahko proti njej uspešno borite tudi z drugimi sredstvi.
Prvo pravilo je — hodite v posteljo in vstajajte vedno ob istem, točno določenem času. Zvečer se znebite vsega, kar vas muči in vzbuja spomine.
Pred spanjem se nikar ne ukvarjajte z umskim delom, tudi čitati ni treba.
Poseben nasvet za kadilce: od poslednje cigarete se poslovite vsaj dve uri pred spanjem.
In kakšna naj bo večerjaf Močna hrana, kava in čaj ne sodijo v večerne ure. Izberite raje lahko, mlečno hrano.
Zdravilo proti nespečnosti so tudi sprehodi pred spanjem, ki naj trajajo vse dotlej, dokler ne občutite rahle utrujenosti. In — ne pozabite odpreti okna, predno ležete v posteljo.
Pogosto se neješonost pojavi po prestani hujši bolezni. Starši skušajo po preboleli bolezni nadomestiti, kar je otrok izgubil na teži lin ga čezmerno silijo s hrano, nakar se otroku hrana upre. Tak odpor do hrane traja včasih mesec ali celo leta dolgo. Pogosto majhen otrok odklanja le trdo hrano, dočim kar zadovoljivo uživa tekočo in kašasto hrano.
Vzrok neješčnosti je večkrat prevelika utrujenost in izčrpanost otroka ali pa duševno razburjenje. Tako otrok ne more jesti po predolgih sprehodih, ker je preveč utrujen (pogosto so ga starši peljali prav zato na sprehod, da bi dobil tek), ali pa po živahni igri. Te vrste neješčnost se javlja predvsem pri nežnih, občutljivih, bledičnih otrocih, ki težko prenašajo napore.
Pogosto je vzrok neješčnosti otroka neprijetno vzdušje pri mizi. Marsikje se pri mizi prepirajo ali pa vlada molčeča napetost. Morda kdo od članov družine kritizira hrano ali pa jo kak starejši odklanja in daje mlajšemu slab zgled. Pogosto se otrok, ki ima sicer zadovoljiv tek, slabo počuti pri mizi, ker ga starši silijo, naj še več poje. Ali pa otrok, ki ima že po naravi slab tek, izgubi ob živčnih izbruhih mame ali ob pravljicah store mame še tisto malo naravnega poželenja po hrani. Na splošno menijo, da je večina težav v zvezi s pomanjkanjem teko pri otroku med drugim in petim letom pogojenih v nepravilnem odnosu staršev do otroka, oziroma do njegove hrane.
Kaj storiti z neješčim otrokom? Najprej ga peljite k zdravniku, da ta ugotovi, če ni vzrok pomanjkanja teka morda bolezen. Če je otrok zdrav, ga ne posiljujte z jedmi. S čezmerno zaskrbljenostjo in trudom boste dosegli le to, da se bo tek še poslabšal. Servirajte jed okusno in ne naložite mu no krožnik prevelikih količin. Kupite mu lep krožnik in skodelico z muco ali kužkom. Pri jedi naj bo prijetno vzdušje. Ne silite otroka z jedmi, ki jih ne mara, in ne vztrajajte, da se mora navaditi na vse jedi. Posebno kuhana zelenjava je pri mladih otrocih nepriljubljena, matere pa jih silijo, da jo morajo otroci jesti. Vitamine iz zelenjave lahko nadomestite s sadnimi kašami ali sadnimi sokovi. Pazite, da otrok ne pride k mizi utrujen. Pokličite ga od igre kake četrt ure prej in se z njim pogovarjajte ali pa mu dajte
Svetloba v stanovanju
to grožnja, klofuta ali zmerjanje in tak obed se ponavadi konča z otrokovim jokom, z besom očeta in obupom matere. Še večkrat pa je obed ura pravljic. Otroku pripovedujejo pravljice in ga medtem dobesedno pitajo. Otrok ve, da bo pravljica tem daljša, čim bolj počasi po požiral in tako valja hrano po ustih v neskončnost. Prvi način priskuti hrano do konca, drugi povzroča, da izgubi otrok normalen odnos do hrane in mu postane le sredstvo, s katerim doseže, da ga drugi zabavajo.
Svetlobo nam v stanovanju dajejo okenske odprtine in svetlobna telesa. Okna, ki nam dovajajo svetlobo in zrak v stanovanjski prostor, dostikrat zastremo z zavesami. Radi imamo lepe zavese in te tudi spadajo v prostor, ker ga z drugo opremo zaokrožijo v celoto. Pred nakupom zaves pa moramo marsikaj vedeti, ker se morajo zavese ujemati s pohištvom.
Pri svetlem, modernem pohištvu so lahko zavese grobe, pri temnem pohištvu pa naj bodo nežne, prosojne. Ne kupujmo blaga, ki se sveti, ker učinkuje mrzlo. Za toplo domačnost bodo bolj pravšne mehke gube blaga brez sijaja. Nežno, prosojno blago bomo nabrali v bogate gube, grobo, mrežasto in močno zvor-často blago pa v redkejše gube, da nam zavese ne zastro preveč svetlobe. Pri čisto tankem blagu vzamemo zato trikratno širino okna, pri debelejših vzorcih dvakratno širino, pri debelih čipkastih zavesah pa še manj.
Če ni nujno, da zvečer zastremo okno pred radovednimi pogledi, ne kupujmo še neprozornih vzorčasih in pisanih zaves. Take zavese učinkujejo težko, okno uokvirijo in ga čisto ločijo od ostalega prostora. To pa ni namen zaves. Zato tudi v primeru, da take zavese rabimo, kupimo raje umirjene vzorce. Ni nujno, da z zaveso prekrijemo samo okensko odprtino. Kjer do kota ne manjka dosti, potegnemo zaveso do kota in s tem dobimo mehko steno
iz tkanine, ki da prostoru domačnost in toplino.
Če imamo pod oknom radiator ali nizko omarico, prekrijemo okno samo do parapeta ali malo čez.
Zaveso lahko pritrdimo na lahko leseno ali kovinsko karniso. Prednja letvica naj bo samo toliko široka, da zakrije vodilo, na katero je pritrjena tkanina. Zadostuje širina 6 do 7 centimetrov.
V nizkih prostorih obesimo zaveso tik pod strop. S tem prostor optično zvišamo. V izredno visokih prostorih, kot so v večini starejših hiš, pa zavese obesimo niže in s tem prostor optično znižamo.
Drug izvor svetlobe v stanovanju so luči. Luči dajejo lahko direktno ali indirektno svetlobo. Prostor najbolje osvetlimo z mehko indirektno svetlobo. To dosežemo tako, da luč na kakršenkoli način zasenčimo, jo obrnemo v strop ali steno. V tem primeru so senčniki kovinski, leseni ali celo iz mavca. So različnih oblik in nameščeni pod stropom, na zgornjem robu stene ali na steni. Ta svetloba osvetli samo prostor, ne osvetli pa zadostno delovnega mesta. Zato kupimo za delovno mesto primerno močno luč s svetlobo samo na delovni prostor. Te svetilke so spet lahko obešene pod strop, gibljivo pritrjene na steno ali delovno ploskev, lahko pa stojijo prosto v sobi. Možnosti je res veliko, treba je le pravilno izbrati.
kako slikanico v roke. Psihologi pravijo, da je čas pred jedjo najbolj primeren za pogovor med otrokom in očetom. Med glavnimi obroki ne dajajte otroku sladkarij, ki mu bodo tek le pokvarile. Za malico naj dobi majhne količine hranljivih snovi — sadje, sir jajce. Če otrok malo je, pazite, da je hrana, ki jo zaužije, visoko hranljiva, da vsebuje mnogo vitaminov iin beljakovin.
Banane
na več načinov
SADNI KOLAt	l
Potrebujemo: 120 g surovega masla, 180 g sladkorjo v prahu, 2 jajci, ščepec soli, 500 g zrelih banan, 120 0 rozin, 60 g suhih sliv, 60 g citrone, 50 g orehov, 250 0 moke, zavojček pecilnega praška.
Priprava: Maslo in sladkor mešamo toliko časa, do se spenita. Nato dodamo zaporedoma jajca, sol, in * vilicami zmečkane banane. Spet dobro premešamo in pridamo še rozine, (ki smo jih oprali in osušili * krpo), suhe slive, (ki smo jih na drobno zrezali, po* tem ko smo jim odvzeli jedrca), citrono in grobo se* sekljane orehe. Nazadnje rahlo vmešamo s pecilnim praškom zmešano moko. Testo nato položimo v pe* kač, ki smo ga prej namazali z maslom, in pečemo nekako eno uro in pol pri srednji temperaturi v to prej segreti pečici.
OCVRTE BANANE
Potrebujemo: jajce, 4 velike, čvrste banane, pol skodelice moke, soli za pol čajne žličke.
Priprava: Jajce rahlo raztepemo in ga osolimo. BO* nane po dolžini razpolovimo in vsako polovico ral* režemo na tri dele. Posamezne koščke pomočimo naj* prej v jajce, pustimo, da se odtečejo, jih nato pova* Ijamo v moki in končno položimo v razbeljeno mast Cvremo jih tako dolgo, da postanejo lepo rjavi' Serviramo vroče s kako solato ali pa s pečenim ms* som ali pečeno ribo.
BANANE S SIROVO OMAKO
Potrebujemo: pol skodelice mleka, 25 dkg toplj*' nega sira, 4 tanke koščke kuhano gnjati, 4 zrele bo-nane.
Priprava: sir raztopimo in ga zmešamo z mlekom tako, da nastane gladka omaka. Koščke gnjati nO* mažemo z gorčico, zavijemo vanje olupljene banan*« jih namažemo z maslom in položimo v pekač. Polij*' mo jih s sirovo omako in pečemo pri srednji temp*' raturi nekako 50 minut. Serviramo jih z zeleno solato-
Drobni nasveti
3 Če dodate majonezi tik pred koncem mešanja žličko belega vina, bo mnogo okusnejša in izdatnejša.
B Lepa barva na licih ni plod ličil, temveč trdnega zdravja. Predvsem je pomembna prehrana: mleko, mlečni izdelki, sadje, zelenjava, kuhano meso, ribe . .. Koristni so tudi sok sveže repe, rdeče surove pese, zdravilni čaji...
H Vaš fikus je spustil liste in vi ste obupani. Nič hudega, naredite tole: spuščene liste povežite s papirjem navzgor, potem pa denite fikusov lonec v tako vročo vodo, kolikor zdržite z roko v njej. Čez nekaj ur se bo rastlina popravila. Potem odstranite papir. Čez teden dni jo pričnete spet redno zalivati. Spomladi in poleti potrebuje fikus več vode kot pozimi, ko ga zilavamo le enkrat na teden.
doma!" je ponovil glasneje, skoro je zakričal in mati je je umolknila. —
Kmalu po kosilu se je napravila spet na dolgo pot; strah jo je bilo brezkončne poti in odlašala je od minute do minute, preden je vstala. Tudi Lojze se je bal slovesa; dokler je bila malti v mestu, se je čutil varnega in se ni bal ljudi. Pred šolo sta se poslovila, in ko se je ozrla mati izza ogla še enkrat, je videla, da tudi Lojze še stoji pred vrati in gleda za njo. Obema je bilo težko, kakor da se je nekaj pretrgalo med njima in da sta zdaj neizmerno daleč drug od drugega, oba sama in zapuščena .. .
Proti mraku je pričelo deževati, obenem se je vzdignil veter in cele plasti dežja so ji lite v obraz. Pot je bila podobna časih rumenemu, blatnemu jezeru, voda je segala preko členkov, lila je od zgoraj v čevlje in noge so stopale kakor bose po mrzli vodi.
Sredi dežja in vetra v neprijazni somoti, kjer ni bilo človeka od nikoder, se je je polastila velika brezupnost.Temnilo se je, lito je zmerom bolj, veter ji je odvezovat ruto in jo je suval s ceste proti jarku. Hodila je kakor pijana, ko bi noge omahnile samo za trenutek, bi se zgrudila brez volje in brez strahu, vdana v grozno usodo. Brez koristi je, če se človek upira, življenje gre dalje svojo pot in se ne da izpremeniti.
VII. VRAČAJO SE IZGNANCI
Francka, sestra študenta Lojzeta, je sedela za mizo na robu stola, pripravljena na pot. Na klopi ob peči je ležala velika cula; v njej je bilo Franckino perilo in njena nedeljska obleka. Ruto je imela že na glavi, pila je še kavo, ki je bila vroča, da bi si skoro ustnice opekla. Takrat je imela Francka štirinajst let in napravljalo se je v službo. Majhna je bila in tanka, toda obraz je bil okrogel, samo malo bled, in tudi ustnice niso bile zelo rdeče.
Oči, ki so bile drugače jasne, so bile zdaj objokane in so gledale motno.
Poteg matere je sedela za mizo suha, starikava ženska s koščenim obrazom, na katerem je visela ohlapno siva, zelo gubasta koža. Ko je jedla, se ji je poznalo, da nima zob, spodnja ustnica se je vzdigala skoro do špičastega nosu. Prišla je, da bi vzela Francko s sabo ter jo spremila v službo, v majhno mestece, oddaljeno od trga tri — štiri ure; pripravila ji je službo pri gosposkih ljudeh, pri notarju, ki je potreboval dekle in pestrno. Francka se je poslavljala in težko ji je bito slovo, ob poslednjem trenutku se je prestrašila sveta zunaj in ženske, ki jo je jemala s sabo, kakor da bi jo prodajala, in ljudi se je prestrašita, ki se je napravljala v njih službo. Gosposki so bili — trdi in neusmiljeni.
Francki nasproti je slonela mati s komolci na mizi. Obraz se ji je bit zelo postaral, gubat je bil in na licih globoko udrt; gledata je mežikajoč, na dva sežnja ni več razločevala ljudi, in če je gledata dalj časa, so se ji oči solzile.
Ženska je silila na pot in Francka je vstala.
„Če moraš iti, pa pojdi!" je dejala mati; stopita je bliže, da bi videla natanko Franckin obraz.
Takoj je položila Francka culo na klop in je odgovorila hitro.
»Ostanem, mati!”
»Ne... ne... ne!" je hitela ženska in je zgrabila culo. »Zdaj smo se zmenili, zdaj je, kar je. Stara si že zadosti, kaj bi se držala materi za krilo ... Nikar se tako ne poslavljajta, kakor da bi se videli zadnjikrat. Saj pride časih domov, kakšno nedeljo..."
»Pa zbogom, Francka!"
Kakor mimogrede se je dotaknita mati z roko Franckinega lica in v tistem hipu je Francka zajokala. Zenska
jo je prijela za roko in jo je vlekla protu durim.
»Kaj še ne bo konca? Kakšna reč je to!... Ob desetih morava biti tam ... No, zbogom, Mihovka!"
Sli sta in mati je šla z njima do praga. Ni jokala, oči so se solzile kakor zmerom in obraz se je zdel čisto mirem Gledata je dol — tam po klancu, v megli, ki je bila neprestano pred njenimi očmi, se je zibalo dvoje senc — enO izmed njiju je bila majhna in tanka, zibala se je, meglo se je gostila, senci sta izginili.
Vrnila se je v izbo, sedla je na klop in se je prijela z° glavo.
»Vsi so šli, moji otroci, in samo so me ostavili... Po svetu so šli, zavrženi, izgubljeni!"
Velik črn molek je visel ob peči, vzela ga je v roko in ustnice so se premikale kakor v molitvi; toda misli so bile tope in težke, plazite so se po zemlji in se niso mogl® vzdigniti.
O
»Kaj boš redila otroka, ko nimaš sama kaj jesti! StarO je zadosti, naj gre služit!" —
»Kaj bi stradal otrok doma, ko je zunaj kruha zadosti-Greh bi bit — in saj jo že čisto bolehna!" —
»Če jo boš imela neprestano pod krilom, se ne bo n<3' ■ učila nikoli nič — kaj bo svoj živi dan prt materi?” —
Sosede so govorite, Francka je šla služit tn mati j® ostala sama. Ostala je sama v veliki prazni izbi, kjer j® bila na steni samo še zamazana siva podoba, v kotu p°' lomljena postelja, pri oknu miza tn dvoje stolov, ob peči klop. Omare, skrinje in stole so polomili in sežgali pozimi' ko je bilo mraz in je pihal veter skozi velike špranje oknu.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
JOHN COLLIER
Zasledovalec
Alan Austen se je ves živčen kot mlada mačka vzpenjal po temnih, škripajočih stopnicah v bližini Peli ! Streeta in se potem dolgo razgledoval po hodniku, nakar je naposled našel ime, ki ga je iskal. Napisano je bilo s komaj razločnimi črkami na tablici, ki je bila pritrjena na ena izmed vrat.
Odprl je torej ta vrata, kakor so mu bili priporočili, in se znašel v majhni čumnati, kjer ni bilo nobene opreme razen navadne kuhinjske mite, gugalnega stola in še enega navadnega. Ob eni umazanih rjavo rumenih sten sta stali dve polici, na katerih je bil razporejen kak ducat steklenic in vrčkov.
Na gugalnem stolu je sedel starec m prebiral časopis. Alan mu je mol-ce ponudil vizitko, ki so mu jo bili dali. »Sedite, gospod Austen,“ je zelo vljudno dejal starec. »Veseli me, da sem vas spoznal."
»Ali je res," je rekel Alan, »da Jmate nekakšno mešanico, ki deluje ~~ hm prav nenavadno?"
»Dragi gospod," je odvrnil starec, »izbira mojega blaga ni prav široka 7- ne pečam se z odvajalnimi sredstvi 'n vodicami za izpiranje ust — toda kar imam, je zelo raznoliko. Mislim, da nobena reč, kar jih prodajam, nima učinka, ki bi ga mogli označiti kot običajnega."
»No, gre namreč za . . .“ je začel
Alan.
»Tole na primer," ga je prekinil starec in segel po steklenico na po-hci. »Tule imam tekočino, ki je brezbarvna kakor voda, skoraj brez okusa in docela nezaznavna bodisi v kavi bodisi v vinu ali kateremkoli dru-Sem razredčilu. Njene prisotnosti ni mogoče ugotoviti niti z nobeno doslej Poznano metodo obdukcije."
. »Ali hočete reči, da je to strup?" Je vzkliknil Alan, ki ga je zelo pretreslo.
»Lahko jo imenujete čistilo za rokavice, če vam je tako pogodu," je ravnodušno rekel starec. »Saj bi z njo morda zares lahko očistili rokavice. Tega nisem še nikoli poskusil. Ali pa bi ji lahko rekli čistilo za življenje. Nekaterim življenjem je včasih treba dobrih čistilnih sredstev."
»Ničesar ne maram," je dejal Alan.
»Najbrž ni odveč, da vam to povem," je nadaljeval starec. »Ali pa veste, koliko to stane? Za eno žlico, kar je prav zadosti, ne računam nič manj kot pet tisoč dolarjev. Niti cen-ta manj. Niti centa." v. »Upam, da ni sleherna vaših teko-mn tako draga," je zamišljeno dejal
»Oh ne, kje neki," je odvrnil stavec. »Če bi računal toliko na primer Za ljubezenski napoj, bi se mi to ne splačalo. Mladeniči, ki iščejo ljubezenske napitke, zelo redko premore-J°vpet tisoč dolarjev. Če bi jih nam-rec premogli, bi ne potrebovali takih Pijač."
»To me veseli," je rekel Alan.
»Moje načelo je takole," je dejal starec. »Zadovolji stranko z eno vr-5t° blaga, pa bo kmalu prišla še po “Vugo, če jo bo potrebovala. Tudi če le ta dražja. Če jo bo potrebovala, bo Prihranila denar zanjo."
»Vi torej res prodajate ljubezenske tiapoje?" je vprašal Alan.
»Če bi jih ne prodajal," je dejal starec, ki je medtem segel po drugi steklenici, »bi vam ne omenjal tele , Vuge zadeve. Samo kadar stranko ‘ahk0 zadovoljiš, si lahko privoščiš lolikšno zaupljivost."
DOMISLICE
*	Če naj je moški rahločuten
v nekaterih predelih svojega duha, tedaj je gotovo V ljubezni.	(Pascal)
*	Za male duše ni nič tragično. Tragedij ne delajo dogodki ampak junaki.
(Arreat)
*	Vsi imamo dovolj moči, da prenašamo nesreče drugih.
(Rochefoucauld)
*	Prijateljstvo daje občutek
trajnosti, ljubezen občutek večnosti, sebičnost pa preživi oba.	(Regnler)
»In tile vaši napitki," je rekel Alan, »niso le — le . . .“
»O ne," je odgovoril starec. »Njihov učinek je trajen in sega daleč čez mejo navadnega trenutnega nagnjenja. Tega seveda tudi povzroča. O, da, povzroča ga. Nemudoma in v zelo obilni meri. Toda to potem več ne mine."
»Moj bog!" je vzkliknil Alan in si pri tem skušal nadeti krinko neprizadetega znanstvenega zanimanja. »To je pa res zanimivo!"
»Toda upoštevajte še duhovno plat," je pristavil starec.
»Da, saj res," je povzel Alan.
»Ti napitki nadomestijo ravnodušnost z vdanostjo. Prezir z oboževanjem. Če daste svoji mladi oboževalki le kapljico tegale — njena aroma je v oranžnem soku, juhi ali cocktailu povsem neopazna — se bo do korenin spremenila. Želela si ne bo ničesar drugega kakor samote in vas."
»To komaj verjamem," je dejal Alan. »Tako rada hodi na zabave."
»Potem jih ne bo marala več," je zagotovil starec. »Bala se bo, da hi se tam seznanili s kakim mladim dekletom."
»Ali bo res ljubosumna?" je vzkliknil Alan, ki mu je skoraj zaprlo sapo. »Zaradi mene?"
»Da, želela si bo, da bi vam pomenila vse na svetu."
»Saj mi že. Le da ji je to precej vseeno."
»Ko bo popila malce tega, ji ne bo več. To ji bo postalo zelo važno. Postali ji boste edina zanimanja vredna točka v življenju."
»Hotela bo vedeti vse, s čimer se ukvarjate," je dejal starec. »Vse. Kaj delate ves dan, kaj se vam je primerilo. Prav sleherno malenkost. Vedeti bo hotela, o čem premišljujete, čemu se nenadoma nasmihate in zakaj ste videti žalostni."
»To je ljubezen!" je vzkliknil Alan.
„Da,“ je rekel starec. »Niti predstavljati si ne morete, kako prizadevno bo skrbela za vas! Nikoli ne bo dopustila, da bi bili utrujeni, da bi
sedeli na prepihu, da bi redno ne jedli. Če se boste vrnili domov eno uro prepozno, bo vsa preplašena. Mislila bo, da ste postali žrtev nezgode ali pa da vas je ujela kaka sirena."
»Kar težko si predstavljam, da bi bila Diana kdaj taka!" je zavpil Alan, ki ga je radost kar dušila.
»Ne bo vam več treba uporabljati domišljije," je rekel starec. »In mimogrede, ker človek zmerom naleti kje na kako sireno in če vam bo po naključju zares kdaj spodletelo, si vam ne bo treba zaradi tega delati sivih las. Naposled vam bo odpustila. Vse skupaj jo bo seveda neznansko prizadelo, a odpustila vam bo le — naposled."
»To se ne bo zgodilo," je goreče zagotovil Alan.
»Jasno da ne,“ je pritrdil starec. »Toda če se vendarle pripeti, si vam ni treba delati skrbi. Nikoli ne bo zahtevala ločitve. Ne, kje neki! Razen tega pa vam nikoli, prav nikoli ne bo dala kakega povoda, niti najmanjšega povoda za — negotovost."
»In koliko stane ta čudoviti napoj?" je vprašal Alan.
»Ni tako drag kakor čistilo za rokavice ali čistilo za življenje, kakor ga včasih imenujem," je povedal starec. »Ne. To stane pet tisoč dolarjev in niti ficka manj. Človek mora biti dosti starejši, kot ste zdaj vi, da se loteva takih reči. Za kaj takega mora človek varčevati."
»Toda ljubezenski napitek?" je vztrajal Alan.
»O, ta," je rekel starec in odprl predal v mizi ter vzel iz njega drobno, nekam umazano stekleničko. »To stane samo dolar."
»Ne morem vam povedati, kako sem vam hvaležen," je dejal Alan in opazoval, kako jo starec polni.
»Strankam prav rad ugodim," je rekel starec. »Pozneje, ko preteče nekaj let, se ljudje vračajo. Tedaj so že na boljšem in si privoščijo dražje reči. Izvolite. Videli boste, da je zelo učinkovit."
»Še enkrat lepa hvala," je rekel Alan. »Na svidenje."
»Au revoir," je rekel starec.
žo dobro voljo
„Micka, nočnih obiskov vašega prijatelja pa imam že dovolj!“
»Kaaj? K vam tudi hodi?"
*
Teta Amalija sedi s svojo malo nečakinjo pri zajtrku, ko pozvoni zvonec. Nečakinja gre k vratom.
»Kdo pa je bil?" vpraša takoj teta.
„Ah, samo pismonoša!“
„Kaj zame?" vpraša teta.
„Ok, ne, tetka Amalija, ta je že zdavnaj poročen!“
*
Ura zemljepisa. Učitelj razlaga, kako se lahko človek orientira na prostem:
»Čez dan se ravnamo po soncu, tudi z uro si lahko pomagamo. Ponoči pa poiščemo zvezdo severnico, ki jo najdemo s pomočjo velikega medveda..."
„Ali pa se poslužimo kompasa!“ zavpije Janžek.
»Pravilno" ga pohvali učitelj, „to-da kaj storiti, če kompasa ne pre-moremo?“
„Neumno vprašanje," si misli Janžek pri sebi. »Potem ga pač kupiš!" pove na glas.
*
„Kdo je razbil vazo, Pepca?"
»Maček, gospa."
„Kakšen maček, čigav maček, Pepca?"
»O, oprostite, nisem vedela, da nimate mačka."
*
„Kako je mogoče, da je Bobo postal krotilec slonov?"
»Prej je vodil cirkus za bolhe, pa je postal kratkoviden."
*
Učiteljica: »Boris, kakšna je razlika med bliskom in elektriko, ki jo vidiš v žarnici?"
Boris: „Razlika je v tem, da za blisk ni treba nič plačati."
Janezek je začel hoditi v šolo. Prvi dan ga je spremljala mamica. Na poti iz šole domov mu reče: »Tako, Janezek, dobro si zapomni pot, da boš jutri lahko šel v šolo že sam."
Janezek je obstal kot vkopan: »Kaj, jutri bo treba spet v šolo?"
*
Tilčka leži v porodnišnici. Zdravnik je z njo zelo prijazen.
„Kaj si želite, fantka ali punčko?" jo sprašuje.
»O, fantka, gospod doktor!"
»Pa ste že izbrali ime za sina?"
Tilčka malce v zadregi: »Če bo temnolas, bo Tonček, če pa svetlolas pa Milan."
*
Slikar reče kmečkemu fantu:
»Daj, vprašaj no očeta, če smem naslikati vašo kravo."
Deček se kmalu vrne:
»Oče so rekli, da lahko, mati pa pravijo, da je krava že deset let rjava in naj kar taka ostane!"
*
»Ali igrajo ti vaši nesrečni godci tudi po naročilu?“
»Seveda, kaj pa želite?"
»Recite jim prosim, naj zaigrajo raje partijo — taroka!"
*
Sodnik: »Bliža se ura, ko bo treba zadostiti pravici. Zunaj je vaša žena, ki bi rada še govorila z vami."
Obsojenec: »Prosim, povejte ji, da sem že obešen."
*
Mina sliši pod svojo posteljo sumljivo šuštenje. Strahoma se skloni in pod posteljo zasači vlomilca.
„Človek božji, kako sem se prestrašila, sem mislila, da je miš!"
*
»Rečem ti, moja žena je pravi vzor skromnosti."
»Rad ti verjamem, to je dokazala že takrat, ko je tebe vzela."
0

O
O
O
o
o
©
o
o
o
o
o
9
O
o
o
o
o
©
©
©
o
o
o
o
o

o
o
o
o
o

o
o
o
o
o

o
o
o
o
o
MESEC SLOVENSKE KNJIGE
9
VSAKA KNJI
1,-
GA SAMO SIL.
V BOJU ZA SVOBODO, (izbor črtic) 174 str., Dr.
B. A. Keller: LJUDJE KI SPREMINJAJO NARAVO RASTLINSTVA, Josip Ribičič: UDARNIKI, 46 str., br.
Alenka Gerlovič: JURČEK IN TRIJE RAZBOJNIKI, 40 str., ilustr., br. Arthur C. Doyle: SHERLOCK HOLMES KOT VLOMILEC, 32 str., br.
I L.
2.-
VSAKA KNJIGA SAMO S
Branko Čopič: SONČNA REPUBLIKA, 42 str., ilustr., br.
BELOKRANJSKE OTROŠKE PESMI, 52 str., ilustr., ppl.
Benvenuto Cellini: ŽIVLJENJE, 102 str., br.
Anton Flego: OSKRBOVANJE SADNEGA DREVJA, 178 str., ilustr., br. Aleko Konstantinov: BAJ GANJO, 154 str., ilustr., br.
MO ŠIL.
3.-
VSAKA KNJIGA SA
Branka Jurca: POD BIČEM, 134 str., br.
Anton P. Čehov: DVOBOJ, 142 str., br.
Vera in Aleš Bebler: OTROCI ZEMLJE IN MORJA, 148 str., ilustr., br. Anton Ingolič: ENAJSTORICA ŽIVIH, 114 str., br.
Ivan Tavčar: POVESTI, 224 str., br.
I L.
VSAKA KNJIGA SAMO Š
Erič Knight: LASSIE SE VRAČA, 168 str., ilustr., br.
Dr. Jakob Šket: MIKLOVA ZALA, 112 str., br.
Ivo Zorman: IZ OBROČA, 110 str., ilustr., br.
Anton Ingolič: DEČEK Z DVEMA IMENOMA, 112 str., rlustr., br Felix Timmermans: HERNATOV ROD, 260 str., br.
4.-
5.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Miško Kranjec: POD ZVEZDO, 270 str., br.
Anton Melik: NAŠA VELIKA DELA, 300 str., ilustr., br.
Vladimir Deduš: ROJSTVO IN SMRT ČAROVNICE, 110 str., tl., ppl. Ing. Mitja Tavčar: ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO, 172 str., ib, br. Honore de Balzac: POLKOVNIK CHABERT, 254 str., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
S. Kneipp: MOJE ZDRAVLJENJE Z VODO, 160 str., ilustr., br, Janko Moder: IZ ZDRAVIH KORENIN MOČNO DREVO,
192 str., ilustr., br.
Davorin Ravljen: MRTVI OGNJENIK, 268 str., br.
OGREVANJE IN ZRAČENJE STANOVANJA, 168 str., br.
Mile Klopčič: DIVJI GRM, pesniška zbirka, 192 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Martin Andersen Nexo: OTROŠKA LETA, 298 str., pl.
Ksaver Meško: MLADIM SRCEM, 120 str., ilustr., pl.
Mato Lovrak: DEČEK KONZUL, 142 str., ilustr., ppl.
Anton Ramovš: KAKO ŽIVE VULKANI, 18 str., ilustr., ppl.
O lav Duun: HOJA SKOZI TEMO, 120 str., ppl.
I L.
6.-
7.-
8.-
VSAKA KNJIGA SAMO Š
Janko Kersnik: JARA GOSPODA, 88 str., ilustr., br.
France Lepičnik: NARODOPISNE ČRTICE, 112 str., br.
Jože Pahor: MLADOST NA KRASU, 76 str., ilustr., kart.
Venceslav Winkler: MLADEC DRAGOŽIT, 136 str., ppl.
Marija Hamsun: OTROCI Z DOLGEGA BREGA, 184 str., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO Šl L. 10.—
B. Traven: UPOR OBEŠENCEV, 264 str., br.
Brian Aldiss: LADJA MED ZVEZDAMI, 168 str., br.
Anton Medved: KAČU AN AR, 128 str., pl.
F. E. Sillanpda: KRESNI PLES, 120 str., br.
Oskar Hudales: VESELO POTOVANJE, 104 str., ilustr., kart.
VSAKA KNJIGA SAMO Šl L. 12.—
Cesare Pavese: TOVARIŠ, 140 str. br.
Jack London: CESTA, 132 str., br.
H. G. Wells: ČASOVNI STROJ, 92 str., br.
Pierre Danunos: POČITNICE ZA VSAK ŽEP, 116 str., br.
Juš Kozak: ALEŠ, 86 str., ilustr., br.
VSAKA KNJIGA SAMO Šl L. 14.—
Honore de Balzac: LEPA IMPERIJA, 128 str., br.
Marjan Kolar: SAMOMOR V NEBESIH, 120 str., br.
Janko Kersnik: CIKLAMEN, 138 str., br.
Alberto Monzi: MREŽE SE ZAPIRAJO, 94 str., ilustr., ppl.
Arthur Omre: BEG, 210 str., br.
Š I L.
16.-
VSAKA KNJIGA SAMO
Graham Greene: ZAUPNI AGENT, 194 str., br.
Pierre Gascar: KITAJSKA BREZ ZIDU, 106 str., ppl.
Adalberto Ortiz: JUYUNGO, 228 str., ppl.
Isaac Asimov: DRUGA VLADA GALAKTIČNE DRŽAVE, 144 str., ppl. Finn Soeborg: TAKŠNI SO PAČ, 138 str., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL
Jonathan Svvift: GULIVERJEVA POTOVANJA, 330 str., br. Jens P. Jakobsen: NIELS LYHNE, 242 str., br.
Ivan S. Turgenjev: OČETJE IN SINOVI, 234 str., br.
Mihail I. Lermontov: JUNAK NAŠEGA ČASA, 226 str., br. VVilliam Faulkner: SVETLOBA V AVGUSTU, 443 str., br.
18.-
Š I
l.20.-
VSAKA KNJIGA SAMO
Gustave Flaubert: VZGOJA SRCA, 454 str., pl.
France Novšak: DEČKI, 260 str., pl.
Georges Simenon: MAIGRETOVA PRVA PREISKAVA, 224 str., Aleksander S. Puškin: DRAME, 312 str., pl.
Richard Broocks: BLIŠČ IN BEDA HOLLYWOODA, 344 str., br.
^ »NASA KNJIGA”, CELOVEC, WULFENGASSE ^
Avstrijski dogodki \_______________1_______________________
• Šolske gradnje na Dunaju
Predsednik dunajskega mestnega šolskega sveta dr. Neugebauer je povedal, da so v minulih desetih letih za obvezno šolstvo (ljudske, glavne in posebne šole) porabili skupno 2.076,830.000 šilingov. Samo za 9. šolsko leto je bilo do lani potrebnih 73 milijonov 114.000 šilingov. Od leta 1959 dalje so na Dunaju zgradili 23 novih šolskih poslopij in 7 paviljonov za ljudske, glavne in posebne šole ter politehnične letnike, poleg tega pa še dve poklicni šoli. Trenutno je na Dunaju v gradnji 8 šolskih poslopij, za nadaljnjih 9 šolskih poslopij so načrtovalna dela že daleč napredovala, za 10 projektov pa bodo v kratkem začeli z načrtovanjem.
0 Trgovinski primanjkljaj
Od januarja do novembra lanskega leta je Avstrija uvozila blaga v skupni vrednosti 47.029,380.000 šilingov, medtem ko je uvoz dosegel skupno vrednost 59 milijard 487,960.000 šilingov, tako da je trgovinski primanjkljaj znašal 12.458,580.000 šilingov. Najvišji primanjkljaj izkazuje Avstrija v svoji trgovini z Zahodno Nemčijo: v prvih enajstih mesecih lanskega leta je sic.er izvozila v to državo za 11.081,520.000 šilingov blaga, toda uvoz je bil več kot dvakrat tako velik, namreč za 24.478,205.000 šilingov in je torej nastal primanjkljaj v višini 13 milijard 396,685.000 šilingov. Nasprotno pa je avstrijska trgovina skoraj z vsemi socialističnimi deželami aktivna, kar velja tudi za večino držav-članic EFTA, medtem ko primanjkljaj nastane predvsem zaradi trgovanja s članicami EGS. Doslej je pasivno trgovinsko bilanco še vedno uspelo izravnati z dohodki iz tujskega prometa, toda če bo to možno tudi v bodoče, pa je seveda drugo vprašanje.
© Tujski promet v Beljaku
Mesto Beljak je v minulem turističnem letu zabeležilo skupaj 327.723 nočnin, od tega 247.411 nočnin v letni in 80.312 nočnin v zimski turistični sezoni. Najboljši mesec je bil — kakor vsako leto — tudi tokrat avgust, ko so našteli 60.421 nočnin. Od skupnega števila nočnin odpade na hotele 64,7 odstotka, na gostilne 15,9°/», na tujske domove 19,5 °/o in na zasebne sobe ter mladinske domove skupaj 6,3 odstotka. Posebno značilen je porast števila nočnin v zimski turistični sezoni: medtem ko so pred desetimi leti v zimskih mesecih našteli le 28.635 nočnin, se je njihovo število v zadnji zimski turistični sezoni dvignilo že na 80.312, pri čemer je glavni delež odpadel na Beljaške Toplice.
© Nezgodno zavarovanje
Pred približno 80 leti je bilo v Avstriji uvedeno zakonito nezgodno zavarovanje, ki je v začetku smatralo za prvenstveno nalogo plačevanje nezgodnih rent. Šele po prvi svetovni vojni so spoznali, kakšnega pomena je zopetna vključitev žrtev nezgod v normalno življenje in v delovni proces, kar pa je seveda povezano z obsežnim prizadevanjem za odstranjevanje posledic nezgod, torej z zdravljenjem. Pregled izdatkov avstrijskega nezgodnega zavarovanja za leto 1967 kaže zelo jasno na te spremembe. Za nezgodne rente je bilo izdanih 837,6 milijona šilingov, toda že na drugem mestu z okroglo 323,4 milijona šilingi so bili izdatki za zdravljenje po nezgodah. Nadalje so zavarovalnice izdale dobrih 15 milijonov šilingov za preprečevanje nezgod in za prvo pomoč, za poklicno oskrbo je šlo skoraj 4,4 milijona šilingov, medtem ko so izdatki za smrtne primere znašali 1,7 milijona ter za podpore vdovam 2,6 milijona šilingov.
© Lani manj mleka
Sklad za gospodarstvo z mlekom je izračunal, da se je dobava mleka in smetane v primerjavi z letom 1967 lani zmanjšala za 0,3 °/o. Leta 1967 je znašala skupno 2 milijona 99.614 ton, lani pa 2,093.629 ton. Prav tako pa je lani nazadovala tudi potrošnja mleka, in sicer za pol odstotka; edini izjemi sta bili Koroška in Solnograška, kjer je potrošnja mleka nasprotno narasla za 3,4 oziroma 2 odstotka.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 22. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Slovenski solisti.
Nedelja, 23. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 24. 2.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 2S. 2.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik — Cerkev in svet.
Sreda, 23. 2.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Pomenek z lovci.
četrtek, 27. 2.: 14.15 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Koroške pesmi.
Petek, 28. 2.: 14.15 Informacije — SPD ..Edinost" v Pliberku.	t

Bleščeče mesto NewYork se bojuje z veliko bedo
Kadar slišimo o ameriškem velemestu New Yorku, nehote pomislimo na bogastvo, razkošje in blaginjo. Toda v resnici takega New Yorka ni, resnična podoba tega mesta je namreč povsem drugačna in v treznih številkah izgleda takole:
V New Yorku, tem bleščečem velemestu z 8 milijoni prebivalcev, steguje vsak osmi prebivalec svojo prazno dlan, da bi dobil miloščino. Tiste ustanove, katerih naloga je napolniti te stegnjene dlani z dolarji, se sprašujejo, kje naj dobijo potrebni denar. Nobenega dvoma ni, da so minili tisti časi, ko se je NewYork lahko ponašal s svojim bogastvom. Osnovni vzrok in izhodišče vedno večje revščine v mestu je verjetno v povečanju nečistosti zraka v tem velemestu, k čemur so prispevale svoj delež številne tovarne in vedno živahnejši promet.
Bogati meščani so se začeli umikati iz središča v predmestje New Yorka. V tihih četrtih mesta so si postavili luksuzne vile, svoje davke pa so začeli plačevati prav tam, ne pa v središču mesta.
Razmere v New Yorku so bile vedno težje tudi zaradi vse večjega priliva revnih priseljencev, ki ne morejo svojim otrokom zagotoviti ustreznega šolanja in potrebne izobrazbe. Posledice: približno 200.000 mladih ljudi v mestu nima nič drugega razen svojih rok in fizične sile. V nasprotju s tem pa je skoro prav toliko prostih delovnih mest — vendar je za njihovo izpopolnitev nujna strokovna izobrazba kvalificiranih kadrov.
New Yonk dobesedno priteguje brezposelne; v mestu imajo zagotovljeno dobro finančno pomoč, medtem ko v drugih državah Amerike tako velika pomoč brezposelnim sploh ni predvidena. V tem vidijo razlog, zakaj toliko brezposelnih iz drugih delov Amerike prihaja v New York, da bi tam lahko uživali pomoč, ki je tri- ati štirikrat večja kot običajno.
AVSTRIJA
ttclcvizu m
JUGOSLAVIJA
Sobota, 22. 2.: 10.00 Mednarodne smučarske tekme
—	15.25 Na obisku v Avstriji — 15.45 Jazz — 16.30 Za otroke — 16.40 Kaj lahko postanem — 17.10 Kentucky Jones — 17.35 Knjižni kotiček — 18.00 Tedenski obzornik — 17.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Storilcu na sledi, kriminalna igra — 21.55 šport — 22.25 čas v sliki — 22.35 Rdeči pečat, film.
Nedelja, 23. 2.: 8.30 Mednarodne smučarske tekme
—	12.00 Potovanje okoli Lune — 13.00 Mednarodne smučarske tekme — 16.00 Za otroke — 16.15 Ljubi Avguštin — 17.45 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Naši sosedje v vesolju — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 Film — 21.35 Dunajski filharmoniki — 22.50 čas v sliki.
Ponedeljek, 24. 2.: 18.00 Iz kmetijstva — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Solo za ONCEL — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Show z Gerhardom Bronner-jem — 22.05 Čas v sliki — 22.15 Zaljubljeni lev.
Torek, 25. 2.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Jurij Preda potuje okoli sveta — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 „Stava", prenos komedijskih iger iz Spittala ob Dravi — 21.30 James Joyce in Dublin — 22.15 čas v sliki.
Sreda, 26. 2.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Na obisku pri Ernstu Lotharju — 11.00 Poljub o polnoči
—	16.30 Za otroke — 17.20 Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Nogometna tekma Manchester United : Rapid Wien — 21.30 Obzorja — 22.15 Čas v sliki.
četrtek, 27. 2.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zlato —
11.00	Indonezija — 11.30 Iz zibelke in delavnice upodabljajočega umetnika za oder in film — 12.00 Za'-piski iz zveznih dežel: štajerska — 18.00 Italijanščina
—	18.25 Šport — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zlati strel — 21.45 Jour fixe — 22.45 Čas v sliki.
Petek, 28. 2.: 10.00 Za kulisami živalskega vrta v Schonbrunnu — 10.30 Po cesti in vodi od Schwarzwal-da do črnega morja — 11.00 Svetlolasa čarovnica —
18.00	Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Jez — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Stari sodnik — 21.15 Dogodki časa — 22.15 čas v sliki.
Sobota, 22. 2.: 9.35 Šolska oddaja — 17.45 Po domače s »Štirimi kovači" — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Sprehod skozi čas — 19.40 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.00 Sherlock Holmes — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila.
Nedelja, 23. 2.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.30 Po domače — 9.35 Kmetijski film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Daktari — 11.40 Kažipot — 18.15 Celovečerni film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja
—	21.20 Malo za šalo, malo za res — 21.45 športni pregled — 22.10 Dnevnik.
Ponedeljek, 24. 2.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Tiktak — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Ekonomska šola na malih zaslonih
—	18.50 Zabavna glasba — 19.20 Poklic — 20.00 Dnevnik — 20.35 Drama.
Torek, 25. 2.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Oddaja za italijansko manjšino — 18.40 Torkov večer — 19.05 Reportaža drugih centrov — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film.
Sreda, 26. 2.: 9.35 šolska oddaja — 17.45 Dvajset slavnih — 18.30 Pisani trak — 18.45 Poljudno znanstveni film — 19.15 Popularna glasba — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Popularna drama drugih centrov.
Četrtek, 27. 2.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Nemščina
—	11.00 Angleščina — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.10 Izobraževalna oddaja — 17.45 Tiktak — 18.00 Risanka — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Od zore do mraka — 19.05 Samci, humoreska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Saga o Forsytih — 21.25 Kulturne diagonale — 22.10 Poročila.
Petek, 28. 2.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.25 Daktari
—	18.15 Mi mladi — 19.00 V središču pozornosti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 22. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Narodno-zabavne melodije — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Rapsodija in plesi — 12.40 Narodne pesmi iz Hercegovine — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek
—	17.05 Gremo v kino — 17.35 Ansambli slovenskih izseljencev v Ameriki — 18.15 Vsako soboto „Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Majda Sepe
—	20.00 Sobotni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence —■ 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 23. 2.: 6.00 Dobro jutro — 7.20 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Narodno zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer •— 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov.
Ponedeljek, 24. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8 55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Drobne klavirske skladbe — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Rapsodije za zbor — 17.05 Iz opere »Samson in Dalila" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Koncert Beograjske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza
—	23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe.
Torek, 25. 2.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska igra — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje tenorist Mario Lanza — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas: Socialistična družba in religija — 19.15 Poje Ivanka Kraševec — 20.00 Rolf Hochhut: Vojaki — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset melodij, deset pevcev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Beograd in Zagreb.
Sreda, 26. 2.: 8.08 Haydnove skladbe — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Zabavna glasba — 9.45 Zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec" — 12.10 Orkester Slovenske filharmonije — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza —■ 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov.
četrtek, 27. 2.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12.10 Iz opere »Ero z onega sveta" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.40 Klavirski recital Hedvike čeh-Veronekove — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kult. globus
—	19.15 Poje Nino Robič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sodobna indijska lirika
cn
NOVICE | IZ 2
§ Porast industrijske proizvodnje
Industrijska proizvodnja v Sloveniji 31 je v minulem mesecu povečala za 15,5 odstotka v primerjavi z januarjem lanskega leta. Prav tako se je v januarju povečal tudi izvoz iz Slovenije, in sicer v primerjavi z lanskim januarskim izvozom kar z3 32,7 odstotka. Letos januarja so iz Slovenije izvozili različnega blaga za skupne 264,5 milijona dinarjev, to je okroglo 530 milijonov šilingov. Posebno močno je narasel izvoz kmetijskih pridelkov: v primerjavi z lanskim januarjem za 40 odstotkov v primerjavi z lanskim decembrom pa celo za 81 odstotkov.
© Največja blagovna hiša
Najkasneje v začetku prihodnjega leta bo Ljubljana dobila največjo blagovno hišo ( Jugoslaviji. Veleblagovnica, ki jo gradi »Agrokombinat Emona" na novem del® Trga revolucije, bo imela 23.000 m2, od tega 2000 m2 hladilnic. V petih nadstropji bodo imeli kupci na izbiro tudi do 30.0$ različnih vrst blaga. Novo poslopje bo inK lo dva dela — trgovskega in gostinskega. ' trgovskem delu Bo zaposlenih 500, v gostinskem pa 300 uslužbencev. Kakor že povedano, bo poslopje imelo pet etaž, dve 'j kleti, pritličje in še dve nadstropji. V drug| kletni etaži so predvideni razni pomoči*1 prostori, medtem ko bo prva kletna etaž3 namenjena supermarketu,, v katerem bod3 prodajali prehrambeno blago. V tem nadstropju bosta še klasična in samopostrežb restavracija in seveda kuhinja. V pritličju bodo prodajali galenterijo in drugo blago; v prvem nadstropju bodo prostori z3 tekstilije, konfekcijo in obutev, tu bo tud' prostor za modnega kreatorja in za občasfl' modne revije; v drugem nadstropju pa b”" do prodajali gospodinjske, elektro-akustk' ne in druge stroje. Poleg tega bodo v p°' slopju še razni drugi lokali, kot drogerij3' parfumerija, cvetličarna, zlatarna, boutique’ moški in damski krojač, slaščičarna in podobno.
© Srečanje izseljencev
Tudi letos bodo v Sloveniji priredili tradicionalna srečanja izseljencev, ki bodo obiskali svojo staro domovino. DolenjsK1 izseljenci, ki so imeli svoja zadnja srečanja v Kostanjevici in Mirni, se bodo leto* zbrali v Vinici v Beli krajini, rojstni vb* priznanega slovenskega pesnika Otona 2”" pančiča. Srečanje bo 28. in 29. junija, programu pa bodo poleg domačih folklor; nih in tamburaških skupin sodelovale tud' kulturne Skupine iz zamejstva. Pričakujej”’ da se bo na tem srečanju zbralo kakih tiso3 izseljencev in več tisoč domačinov.
© Obnova v Postojni
Svetovno znana Postojnska jama z okolico se že nekaj let pripravlja na obsežno rekonstrukcijo, da bi lahko še bolj zadovoljila iz leta v leto večjemu številu obiskovalcev iz vseh delov sveta. Pri tem gre le za rekonstrukcijo prometa s podzemnim vlakom v jami, marveč tudi za povc Čanje gostinskih in drugih uslug. Za začeti uresničevanja obsežnega programa so se lotos namenili pričeti z gradnjo novega re" stavracijskega objekta, ki bo obsegal hotel, trgovino in samopostrežno restavracijo-V hotelski restavraciji bo prostora za 45c gostov, v samopostrežni restavraciji b? okrog 100 sedežev, novi hotel pa bo im3’ 110 ležišč. Celoten gostinsko-trgovski kompleks bo neposredno povezan z vhodom 1 samo jamo, zato urejajo zdaj tudi n izhodno-vhodno postajo jamske železnice-
© Število prometnih nezgod
Prejšnji teden se je v Sloveniji pripetil3 76 prometnih nesreč, pri katerih so šti” osebe zgubile življenje, poleg tega so zabeležili še 26 teže in 41 laže ranj'enih, medte1” ko so materialno škodo ocenili na skup”0 624.000 dinarjev. Od začetka tega let”’ torej v poldrugem mesecu, pa je bilo v Sloveniji že 605 prometnih nesreč, ki s° zahtevale skupaj 41 človeških življenj t0.r 220 teže in 356 laže poškodovanih ljud,1’ materialne škode pa je že za več kot 4,6 milijona dinarjev.
—	22.15 Večer pri skladatelju Vilku Ukmarju — žj|S Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glashe'
Petek, 28. 2.: 8.08 Skladbe Ferda Juvanca — 8.55 Pi® nirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 1*-Glasba za pihalni kvintet — 12.40 čez polja in P°' toke — 14.05 Koncert lahke glasbe — 14.35 Vošči1”
—	15.20 Napotki za turiste — 15.45 Turistična oddal”
—	17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po želja” poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po za bOv|1, glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjlh —
Poje Marjana Deržaj — 20.00 Tekmovanje amatersk" zborov — 20.30 Dobimo se ob isti url — 21.15 daja o morju in pomorščakih — 22.15 Zagrebški s5. listi z repertoarjem sodobne glasbe — 23.15 Lah*" noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe.