— Poštnimi plačana v gotovini Leto XXH., št. 25 Ljubljana, sobota 31. januarja 1941-XX Cena cent. 70 J prav mat vo. ujuDijana, Puccmijeva ulica 5 - relefoo tt. Sl-22 31-28 Sl-24 .nseratni oddelek: ujuoijana Puccini-)eva ulica & - Telet od 31-25 31-2« Podružnica Novo mesto: UJuDijansite cesta 5L «2 tiaCuni pn post Cek eavodu: Ljub liana *t 17 Liu.ji i rti; Cj^s i ura l vo ut jgia se (2 tir Italije in inozemstva una Unione PubbHHtš Italiana S. A. Izhaja vsak dan rasen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— sa inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: ujubljana. Puccinijeva ulica Štev A telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokopisi se oe vrača jc CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbliclta dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblioitš Italiana S A. Milano engazi zopet osvoien V četrtek zjutraj so italijanske In nemške čete zopet vkorakale v Bengazi, potem ko so odbile Angleže še dalje proti vzhoda Rim. 30. jan. s. Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil 29. januarja naslednje izredno vojno poročilo št 607.: V prvih jutranjih urah so italijansko-nemške čete vkorakale v v Bengazi. CIlavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30 januarja naslednje 608. vojno poročilo: V bojih, ki so dovedli do zopetnega zavzetja Bengazija, ki je že bilo javljeno v posebnem poročilu, je bilo zajetih veliko število ujetnikov in zaplenjen plen. ki se sedaj ugotavlja. Pri napadu na neko postojanko v Dže-belu se je indijski bataljon v celoti pre- dal našim četam. Italijansko-nemške sile vzdržujejo navzlic vodnim in peščenim viharjem svoj pritisk na nasprotnika, ki se umika proti vzhodu in ki ga zasleduje in uničuje letalstvo. Protiletalsko topništvo naših velikih bolnih edinic je sestrelilo dve angleški letali Navzlic neueod"'m vremenskim razmeram so se nad Malto nadaljevale akeMe bombnikov osi ki so t nspehom napadli nekatera letališča in uničili mnogo letal na tleb Nov doka? ^rzivitosti osi Berlin. 10 ian u Novi veliki uspeh ki »o aa df*se£'e itali;anske in nemške čete v neverni Afriki komentirajo tukai=nii poli tični krogi kot pomemben dokaz ofenzivne •vile osn ki io ie nokazala t ud' na tem bo 'išču V tukaifni;h krofih ne oovebčujeii 'e sposobnosti poveljni^tev marveč^ tud; ->n«um čet ki so znale oregnati sovražnica čf*r>rav ie biil v ve'ik; r*remoč: »n oborožen 7. najmodernejšimi voinimi potrfhšč nanv Vest o zavzetju Bengariia sri^či cb 20 vi.li v posebnem vodnem r*or«"čihj in ie izzvala veliko zadovoljstvo Posebne iz daje večernih listov so bile razgrabi ;ene »LoVa^nzeiger« je ob i a vtf prvi komentar o dogodku in ie v njem opozoril na na ključie da ie glavno mesto Cireria^ke pad'o skonai istočasno ko ie Church'11 v soodni: zbornici govoril o najnovejših zaveznikih uspehih. poe*bnc pa o onih v Libiji. 8 ar-raija generala Auchinlecka. ki bi bila mo raila v kratkem času zavzel Tnpol'«. ni bila samo zaustavljena, marveč prisiljena da se vrača po poti. po katen je prišla. To je pač tipičen churchillovski uspeh. V šestih dneh so Angleži izpraznili Agedabijo in Bengazi in list opozarja na veliko pr znanje Hitlerja, ki je povišali Rommela v airmijskega generala. Rommei je najmlajši armiiski general nemške vojske. (P:ccclo.) Berlin, 20. jan. s. Ponovna zasedba Bengazija po četah osi je predmet navdušenih komentarjev v vsem nemškem tisku. »Vol. kischer Beobachter« piše med drugim: S trepetajočim srcem smo zasledovali fa^e gigantske borbe ki se je v teh zadnjih tednih na novo vnela in v kateri so italijanski in nemški vojaki meter za metrom ospora-vali sovražniku ozemlje s trdoglavostjo in srditostjo, ki sta vredni najviš.e vojaške slave Niti ogromna premoč ofenzivnih sredstev, ki so jih zbrali Angleži v tem ča_ su, ni mogla oslabiti odpora vojakov osi, ki so znali ohraniti pobudo operacij v svojih rokah tudi tedaj, ko se je zdelo, da je sovražnik močnejši. Ko so nenadoma predli lz obrambe v napad, so sovražniku prizadeli hude izgube ljudi in vojnih potrebščin ter končno znova zasedli cirenajSko prestolnico. List nato opozarja na odlične posobno-sti italijanskih in nemških poveljnikov, ki dele s svojimi vojaki vsa tveganja in vse težave borbe, in zaključuje z ugotovitvijo, da je neugnana hrabrost faš. stičnih in na. rodno.sceialističnih vojakov še enkrat uni_ čila britanske sanje o zasedbi Tripolisa. Nemško vojno poročilo Na vzhoda neprestani boji — Ob ameriški obali so nenilke podmornice potopile 13 nadaljnjih ladij Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodni fronti neprestani boji. Na Faroerskih otokih in ob škotski severovzhodni obali so ttombardirala bojna letala pristaniške naprave in oskrbovalne obrate. Pred južnozapadno obalo Anglije so potopila letala trgovsko ladjo s 4000 br. reg. tonami. Nemške podmornice so potopile, kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, ob severoainertškl In kanadski obali 13 nadaljnjih trgovskih ladij s skupno 74.000 br. reg. tonami. Pri teh uspehih se je posebno odlikovala podmornica korvetnega kapitana Kalsa. Kakor je bilo prav tako objavljeno s posebnim poročilom, so nemško-italijanske čete v severni Afriki zavzele Bengazi. Nem- ANGLEŠKI PORAZI ¥ MALAJI čete osvajajo poslednje etetea psstojanke v Johoru In se čim dalje bol] bližajo Singapnfsi Tokio, 30. jan. (Dcmei.) Najnovejša poročila z malajskega bojišča javljajo, da so japonske čete, ki prodirajo iz osrednje Mala je v južnj smeri, včeraj popoldne v naskoku zavzele poslednjo sovražnikovo obrambno postojanko pred mestom Johore Bahru. ko so zasedle mesto Kulai, samo 18 milj severno od Singapura. Japonsko prodiranje v smer.; proti S ngapuru se nadaljuje z veliko naglico vzdolž velike ceste, ki teče sporedno z železniško progo v Johore Bahru, piestolnieo poslednje malajske države Johore, ki jo japonske čete sedaj osvojujejo. Drugi japonski oddelki, ki so že prej zasedli Kluang. so nenadoma izvršili močan sunek v severnovzhod-ni smeri proti vzhodni malajski obali. Ti oddelki so na svojem prodiranju zadeli na nekatere obrambne postojanke, ki so jih držale avstralske čete. Avstralski odpor Je bil naglo uničen in se japonsko prodiranje proti vzhodni malajski obali naglo narialjuje. Tokio, 30. jan. d. S pristojnega japonskega vojaškega mesta je bilo objavljeno, da so v zgodnjih jutrnjih urah pričele japonske čete silovite napade proti mestu Kulai v skrajnem južnem delu Malajskega polotoka. To mesto, ki leži severno od prestolnice države Johore. predstavlja strateško važno točko za končni sunek proti mestu Johore Bahru. Po zadnjih informacijah je japonskim četam po uspešnih obkoljevalnih manevrih uspelo onesposobiti za nadaljnjo borbo močne oddelke sovražnikovih čet, ki branijo postojanke okrog Kulaja. Praktčno je mesto Kulai od japonskih čet sedaj popolnoma obkoljeno Na nekaterih postojankah se indijske čete še ogorčeno upirajo, vendar pa se morajo smatrati uspehi, ki so jih že doslej dosegle japonske čete, za izvrstne SO km daleč od Johorske ožine Z malajske fronte, 30. jan. s. Japonske sile. ki operirajo na Malajskem polotoku, so dosegle točko L km daleč od Dayangla-yana, ki je sam 50 km oddaljen od Johorske ožine. Druge japonske edinice, ki operirajo v zapadnem odseku, so 27. t. m. zavzele Sinpang Rengan, 20 km južnovzhodno od Ayorhitama. V predelu Benuta, ki je bil dosežen predvčerajšnjim zjutraj, Japonci tolčejo angleške mehanizirane sile. katerih dei je zašel v močvirja južno od Batu Pah-ata. kjer so oklopni avtomobili in topovi obtičali. Jaopnske čete. ki operirajo v osrednjem odseku Malaje. so od 15 do 27. t. m zajele obilen plen. med drugim 29 oklopnih avtomobilov 24 tankov. 32 topov. 100 mož-narjev. več sto raznih motornih vozil in druge vojne potrebščine, kakor tudi veliko količino streliva. Tokio. 30 lan (Domei) Na vzhodni malajski obali so britanske čete zgradile svoje poslednje obrambne postojanke pri mestu Jamaluang, ki leži 80 km severno od morske ožine pri Johore Bahru. toda tudi te poslednje britanske obrambne postojanke ne horio mosrl? zadržati prodiranja 1a ponskth sil ki sp nadalmje vzdolž vzhod ne malajske obale Ker °rcz1 tamkaišnjlrr britanskim 7niptie od drugih 1a ponskib oddelkov k- =c t neke -očke nižr proti -ur< prife'< nov prečr» napad prot vzhodni malajsk ^balt ln je treba pričakovati da bode t' japonski oddelki obale dosegli na neki točki, ki leži južno od Ja- maluanga. Glede na nevarnost, ki grozi britanskim četam na tem področju, so se že pričeli pojavljati znaki skorajšnjega umika brez slehernega odpora. Od pričetka japonske ofenzive po Malajskem polotoku v smeri proti Singapuru, ki se je pričela 10. decembra lani z oporišč na siamsko-malajski meji, so japonske čete do današnjega dneva prevalile med neprestanimi boji 1000 km dolgo pot v 50 dneh. Do cilja, ki je v Singapuru, ostaja japonskim oboroženim silam le še povprečno 50 km. Sanghaj, 30. ja?. s. Na Malajskem polotoku so ponehali nalivi. Japonske čete, ki so prodrle do roba džungle, nadaljujejo sedaj svoj pohod z mnogo večjo lahkoto, ker imajo na razpolago vozne ceste. Zato prodirajo tudi hitreje. V več kolonah se približujejo točkam, ki se smatrajo za oporišča za končni napad na Singapur. Pri teh akcijah so se posebno izkazali oddelki kolesarjev, ki so vzdrževali zvezo med motoriziranimi kolonami, kolikor so bile te zadržavane zaradi težavnih terenskih okoliščin. Japoncem se je priključilo tudi mnogo Indijcev, ki jim služijo sedaj za vodnike. Tokio, 30. jan. u. Japonski glavni stan je snoči objavil, da so japonske sile že v nedeljo uničile kontingent angleških čet. okrog 4000 mož, v bMžini Semfaranga, 20 km južno od Batu Pahata. Japonci so tedaj Angležem zaplenili 39 oklopnih avtomobilov, 164 topov in mnogo drugih vojnih potrebščin ter streliva. (Piccolo) Poglavarji domačinov za sodelovanje z Japonci Tokio. 30. jan (Domei.) Z nekega *apon-skega oporišča v Malaji javlja dopisnik japonske poročevalNke agencije da s>o japonske čete. ki so-28. januarja zasedle mesto Kluang. osvobodile iz njegovega zatočišča poglavarja johorske države sultana Ibrahi-ma. ki se je v Kluang zateke1 pred britanskimi persekucijami. S sultanom Ibrahimom se je poaal pod zaščito japonskih oborože nih sni poslednji izmed poglavarjev tako federativnih kakor tud: nefederativnih ma lajskih držav. Vsi ti poglavarji so se izjavili pripravljene sodelovati z japonskimi siilami pri obnovi njihovih držav. Premoč japonskega letalstva Tokio, 30. jan. d. V borbah na Malajskem polotoku postaja čim dalje bolj očitna premoč japonskega letalstva. Praktično je sovražniku za vse njegove letalske operacije ostalo na razpolago le še 5 letalskih oporišč, dočim so vsa osta'a že v japonski po. sesti in japonsko letalstvo že uspešno operira s teh letališč proti sovražnikovim silam na kopnem in na morju. Izmed preostale petorice sovražnikovih letalskih oporišč je eno v onem delu države Johore. ki ga doslej japonske čete še niso Z8^6dl6t ofc » ri pa v sestavu singapurskih trdnjavskih naprav, toda tudi teh pet oporišč je b:lo že hudo poškodovanih od neprestanih japonskih bombniških napadov. Število sovražnikovih letal se je ponovno zmanjšalo, ker je bilo v zadnj'h bojih v zraku sestreljenih izredno mnogo britanskih letal mnogo pa jih te bilo uničenih tudi na tleh Z večjim številom letal razpolagajo Angleži samo še na singapurskem letališču Seietar, ki pk je pol neprestanim ognjem japonskega letalstva. Razen tega so letala na tem oporišču samo manjši modeli. Japonsko letalstvo je tudi danes že zgodaj pr-čelo v tesnem sodelovanju z operacijami japonskih sil na kopnem svoje akcije proti poslednjim sovražnikovim obrambnim postojankam pred Sin-gapurom. Tokio, 30. jan. d. Z nekega japonskega letalskega oporišča na Javi javljajo, da so oddelki japonsk h bombnikov dopoldne zopet močno napalli letal.šče Seietar pri Singapuru. Bombardiranje je bilo zelo uspešno in so japonska letala z bombami hudo poškodovala letalsko lopo ter mnoge druge naprave na letališču. Navzlic močnemu zapornemu ognju sovražnega protiletalskega topništva so se vsa japonska letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Žrtve letalskih napadov Sanghaj, 30. jan d. iz Singapura uradno javljajo, da je biio v japonskih letalskih napadih v sredo in četrtek v Singapuru 105 ljudi ubitih, 243 pa ranjenih. Evakuacija prebivalstva iz Singapura Tokio, 30. jan. d. Dopisnik lista »Asa-hi« javlja iz Šanghaja, da so britanske oblasti v Singapuru odredile evakuacijo Posnemajoč vesti singapurske radijske postaje, javlja »Asahijev« dopisnik, da prebivalstvo že izpraznuje singapurske okraje ob severni morski obali. Evakuacija je bila potrebna, ker se japonsko prodiranje proti Singapuru tako naglo nadaljuje, da je treba v najkrajšem času pričakovati, da bo del singapurskega mesta že v dosegu ognja japonskega topništva. Razen tega pa postajajo japonski bombniški napadi na mesto vse bolj siloviti v isti meri, kakor se japonske sile na kopnem približujejo singapurski trdnjavi. Prebivalstvo iz severnih okrajev Singazura se preseljuje proti jugu. V mestu vlada že nepopisna zmeda in so ulice zatrpane s kolonami bežečega prebivalstva. Potopljena angleška torpedovka Tokio, 30. jan. s. Japonski glavni stan je objavil, da je bila potopljena angleška l.OOOtonska torpedovka »Taaft«, ki je imela 98 mož posadke. Torpe lovka je bila tor-pedirana v pomorskem spopadu v bližni Endaua ob vzhodnj obali Malajskega polotoka. Angleški podatki o položaju Rim, 30. jan. s. V Londonu so objavili naslednje podatke o položaju na Malajskem polotoku: Ob vzhodni obali se imperialne sile južno od Endaua srdito bore s sovražnimi oddelki, ki so v premoči. V osrednjem i odseku bojišča se pojavlja hud japonski pritisk na zapadni obali blizu Rengeta. Japonci so doslej dosegli točke, ki so oddal iene od Singapura 70 km vzdolž zapadne obale otoka. 75 km po sredi .in 100 km vzdolž vzhodne obale Malalekeea polotoka Severni oredel singapur«keg8 otoka ie bil med tem že evaktrran v Širini ene milje Polo*a< ie repen. V Birmi Tokio, 30 jan. s. Iz Birme poročajo, da so Japonci prodrli do vzhodne obale reke Sulveena. V hudih spopadih z angleškimi silami, ki še trajajo, so že dosegli odločilne uspehe. Celo angleške oblasti so sedaj objavile, da so se Angleži že umaknili iz Merbuia. Japonska letala so sestrelila nad Rangunom 9 angleških letal, bržkone pa je bilo sestreljenih še nadaljnjih pet. Kljub neugodnemu vremenu in gostim oblakom so japonski bombniki pri svojih napadih povzročili v Rangunu veliko razdejanje. Eno japonsko letalo je bilo prisiljeno pristati na birmanskih tleh. (Piccolo.) Tokio, 30. jan. (Domei). Z nekega japonskega letalskega oporišča v Birmi javljajo, da so japonska letala 29. januarja navzlic slabemu vremenu izvršila nov nenaden napad na letališče pri Rangunu. Napad se je pričel ob 18. zvečer in so japonska letala z bombami zadela vojaško važne cilje navzlic močni sovražnikovi obrambi. V borbah v zraku, pr: katerih je sodelovalo 20 sovražnikovih letal, so Japonci sestrelili nad Rangunom 5 letal. Bangkok, 30. jan. s. Na vsem birmanskem bojišču se umik angleških sil nadaljuje. Japonski in tajski oddelki jih neprestano zasledujejo. Doslej še ni vesti, da bi bilo prišlo do kakih spopadov s Kitajci, ki so bili poslani v Birmo. Na Borneu Bern, 30. jan u. Nizozemsko vrhovno poveljništvo je objavilo komunike, v katerem pravi: Japonske čete so se izkrcale v Pemang-katu na zapadni obali Bornea. Japonske pomorske in letalske sile so med tem izvajale mečan pritisk na nizozemsko vojsko. Kljub nizozemskemu odporu so Japonci dojegli nekaj uspehov. Tudi Pont:a-nak je ogrožen. Najvažnejše naprave na tem področju so bile med tem razdejane. Po drugih vesteh so se Japonci izkrcali tudi še na nekaterih točkah okrog Kenda-rija. Sovražna letala so napadla Emma-haven, ki so se ga med tem Japonci že polastili. Mrtvih ni bilo. Poškodovanih je bilo nekaj ladij v luki. Japonska letala neprestano napadajo posamezne kraje ob obali Bornea. (Piccolo.) Tokio, 30. jan. u. Japonski glavni stan je objavil, da so japonske sile v vrsti uspelih operacij v pon.del'ek in torek sestrelile na področju Moluških otokov in Celebesa 45 sovražnih letal. Japonski oddelki so medtem zavzeli mesto Cendari in očistili vse ozemlje okrog njega sovražnih elementov. (Piccolo.) Na Filipinih Tokio. 30. jan. s. Izredno utrjeni otok Corregidor. ki obvlada vhod v ManiJski zaliv. se lahko smatra za poslednje središče severncameri" iz-vojevale gorovje Natib m prodirajo po njegovih pobočjih proti južnovzhodni in južnozapadni oba>li polotoka Batanga. Corregidor so Američani že od onega časa. ko je admirail Devov premagal Špance v Ca vitu in Santiagu. ves čas utrjevali. Na otoku je vse polno trdnjav Celo na vzhodni točki otoka v smeri proti odprtemu morju je tTdnjava s težkim topništvom. Otok je hribovit. Po japonskih sdužbenih podatkih imajo Američani na otoku na zapadni obali štiri topove težkega kailibra in 11 topov sred-nie«* kalibra vzdolž vse obale p* se raz-postaviili mnogo protiletalskih baterij s topovi manjšega m srednjega ka'ibra. Posamezne tMniave vežek* ždezn:5ki tiri na vzhodnem koncu otoka p« »ta letaiHMe in pristan za hidroavione. Poleg topniških baterij ob obali imajo na otoku §e mnogo skritih topov, ki jih tudi japonska letala ška bojna ln strnioglavna letala so razpršila kolone angleških vozil pri Barce in vzhodno od Soluma, kakor tudi na puščavskem področju Cirenaške. Pri letalskih napadih na tobruško pristanišče so bila z bombami zadeta nakladališča in protiletalske topniške postojanke. Letališča na otoku Malti so bojna letala bombardirala podnevi in ponoči. Organizacija litovske mSadise Berlin, 20 jan. s. Litovska mladina bo organizirana v okviru nemške delovne službe. Ta ukrep ima namen, omogočiti mladim Litovcem, da si naberejo v Nemčiji izkušenj in znanja. Po opravljeni delovni službi se bodo vrnili v Litvo in bodo tam lahko sodelovali pri obnovi dežele. n;so mogla pripraviti k molku Otok je od polotoka Ba tanga oddal je le 2 km. Tokio. 30. jan. s. Japonske vojaške oblasti na Filipinih so po-zvale FHipir.ce na otoku Corregidoru. naj odložt orožje in naj se sporazumejo v družbi z ostalima Fili-pinci z Japonci o neodvisnosti dežele, ki so jim jo Američani desetletja ob jub!;ali, a nikoli priznali. V Novi Gvineji Bern, 30. jan. u. Po'ožaj v Nov Gvineji je postal precej statičen. Tako beleži v svojem komunikeju tudi avstralski generalni štab. Vse kaže. da so se letalske siile na obeh straneh omejile na izvidni-nko delovanje. Povsem nejasen je pobožaj na Novi Britaniji, kjer se nadaljujejo hudi boji. Avstralske sile si na vse načine prizadevajo, da bi vzpostavile stik z d^slei izoliranimi avstralskimi oddelki, ki še vztrajajo na gričevju, zapadno cd Rabau'a. (Piccolo.) Hud udarec Angliji Tokio, 30. jan. s. Listi ugotavljajo v svojih pregledih vojnega položaja, da pomeni za Anglijo izguba nadzorstva nai Indijskim oceanom smrtni udarec. Anglija je zvažala iz Avstralije, Birme, Indije, Malajskega polotoka in drugih dežel v vzho :ni Aziji blago, ki ga ni rabila le za svojo industrijo, marveč tudi za prehrano svojega prebivalstva. Anglija je uvažala iz teh dežel 13*/» vsega svojega žita, 85% riža, 24% govejega, 78°/o ovčjega in 42% svinjskega mesa, 46% masla, 73% sira, 20% sladkorja. 953/» čaja, 6lo/0 volne, 15% bombaža, 97% kavčuka, 80o/0 cina, 13% kroma. 100% konoplje. 100% kin na, 60% svinca in 25% nafte. Japonska in Južna Amerika Tokio, 30. jan. (Domed.) Na danatnji ti&kovni konferenci je službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Temo-kazu Hori sporočil, da japonska vlada doslej še ni prejela službenega obvestila Brazilije o prekinitvi diplomatskih odnosov z Japonsko. Hori pa je k temu pripomnil, da so vesti o prekinitvi odnosov vseeno videti docela tečne. Na vprašanje, kdaj bodo druge južnoameriške države prekinile diplomatske odnose z Japonsko, je Hori izjavil, da sta Urugvaj in Peru že formalno sporočila Japonski, da prekinjata odnose. Hori je nadalje pripomnili, da je perujska vlada 29. »anuarja odpremila japonske diplomatske predstavnike v mesto Los Angeles, ki leži v bližini perujske prestolnice Lirne. Dodail je še, da poročilo, ki ie dospelo v Tokio, ne omenja, kaj se je zgodilo z italijanskimi predstavniki. Nato je vladni zastopnik izjavM. da so bili diplomatski predstavniki držav osi v Urugvaju pozvani, naj čimprej zaipuste deželo. Hori je pripomnil, da bodo perujski diplomatski predstavniki na Japonskem konfinirani. ker trenutno ni na razpolago sredstev za njihov prevoz. Dodail je še. da bodo enakega postopka deležni tudi diplomatski predstavniki Brazilije, čim pride formalno obvestilo o prekinitvi odnosov, vendar pa Hori pripomnil, da bo od tega. kako bo Brazilija ravnala z japonskimi predstavniki, odvisno tudi ravnanje Japonske z brazilskimi predstavniki. Čangkajškov zastopnik v Indiji Sanghaj, 30. jan. d. Iz Cungkinga poročajo, da bo Cangkajškova vlada Imenovala posebnega svojega permanentnega zastopnika v Indiji da bi se erlede na narafča1očo važnost Indije t posredovanju prometa med Kitajsko, Veliko Britanijo in Zedinje. nimi državami čim bolj olajšali stiki med prizadetimi državami. Zvišanje uradniških plač Prejemki bivših jugoslovanskih uslužbencev se zvišajo s 1. decembrom 1941 za 10 do 35% Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr ukaza z dne 3 maja 1941-XIX št. 291. glede na dopisa ministrstva za finance, glavnega državnega računovodstva, z dne 29. decembra 1941-XX št. 260.242 i-n z dne 5. januarja 1942-XX št. 250.111 in smatrajoč za potrebno, da se glede na povečane življenjske stroške odredi zvišanje Drejemkov uradnikov in uslužbencev bivše vladavine odreja: Člen 1. Poviški. dovoljeni z naredbo z dne 5. julija 1941-XIX št. 60. se za urad nike in uslužbence bivše ui2os'ovanske dr žave, bivše dravske banovine 'n drugih javnih oblastev in poldržavnin ustanov zvišujejo z veljavnostjo od 1. decembra 1941-XX za vse leto 1942. za nadaljnjih 15°/o pri prejemkih do L. 599 in 10% pr višjih prejemkih. Člen 2. To zvišanje velja, kakor prejšnje za vojno doklado p povcpm začasn m svoj stvom in n: vračunljivo prj odmerjanju pokojnine. Člen 3 Celotni novi odstotni delež za za časno doklado. ki jo je izračunati po mesečnih kosmatih preiemkih Do razpredelnicah, ki so veljale na dan 30. junija 1941 -XIX. in pri kameri se odb'iaio redni odtegljaji za pokojnino ne upoštevnih prejemkov. znaša torejr pri prejemkih pod L. 600 — 35%, „ L 900 — 25%. „ L. 1200 _ 22°'«, „ L. 2500 — 20%, nad L. 2500 — 10% in k temu prejšnji povišek v znesku L. 250.— Člen 4. Začasna vojna doklada ne more biti nižja od doklade, ki gre pri nižjih prejemkih z višjim odstotnim deležem. Pri zneskih, ki naj se nakažei' ilorr ki pod L. 10 na mesec ne upoštevajo. Člen 5. Vsak za uporabljanje te nared be pristojni urad mora poslati Visokemu komisariatu za Ljubljansko pokrajino su-marni izkaz o podreienem osebiu. iz ka-rerega izkaza morajo biti do oosebnih stolpcih razvidni za vsako zvanje. polo-žajno skupino stopnjo. :td število podre-'enih uslužbencev znesek posameznih prednikov v dinariih do ramredelnicah ve-iavnih na dan 30. junija 1941 njih skup ti znesek u^r«"" v lirah noviSp'- dovoljen s 1 juiMem 1041 jn začasna vol na doklada. dovoljena s 1. decembrom -941. Vsote posameznih stolpcev morajo dat kupne zdatke na dan 30 b">Ma 1941.. 1 iulija 1941 in 1 decembra 1941. Ti izdatk* sp mnrain nrofPožit- n^jkasne ;e v 60 dneh. ko stopi ta naredba v ve-Mavo Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo- ? dnem objave v ^vžbenem listu za Liub 'jansko pokrajino. Ljubljana. 25 januarja 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grario' Zanimiv! madžarski poizkusi za racionalno krme pri pitanju prašičev Uvedba osebne Izkaznice Izdajale jih bodo občine za moške od 1$. do 50. leta starosti Ljubljana, 30. januarja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi vladnega pooblastila, ki mu je podeljeno po členu 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se uvedejo osebne izkaznice odreja: Člen 1. Osebam nad 15 let starosti, biva-jočim v Ljubljanski pokrajini, se sme naložiti obveznost, da si preskrbe osebno izkaznico. Člen 2. Osebne izkaznice izdajajo občine bivališča na obrazcih, ki se dobijo pri Visokem komisariatu. Osebna izkaznica obsega imetnikovo doprsno fotografijo brez klobuka, dalje za poredno številko, pečat občinskega urada, podpis, osebne podatke, osebni popis in posebna znamenja. Člen 3. Osebna izkaznica se izda po strogih ovedbah o istovetnosti prosilčeve osebe. ki jih opravijo po potrebi policijski organi. Ce zahteva izkaznico inozemec, se mora navesti prosilčevo državljanstvo. Prosilčev prstni odtis se sme napraviti le na odredbo javnega varnostnega obla-stva. Člen 4. Hkrati z osebno izkaznico sestavi občinski urad dva enako se glaseča listka na obrazcih, dobljenih od Visokega komisariata; enega shrani v posebni kartoteki po strogo abecednem redu, drugega pošlje v 24 urah ljubljanskemu kvestorju, da ga prevzame v hramb>>. Oba listka morata biti opremljena z enako fotografijo, kakršna je nalepljena na osebni izkaznici. Člen 5. Osebne izkaznice se dobavijo občinam brezplačno in kolkovine prosto. Občine smejo zahtevati ob izdaji izkaznic pristojbino 1 lire, oproste pa tega plačila siromašne osebe. Člen 6. Osebna izkaznica je edino sredstvo, s katerim se dokaže istovetnost v policijske namene. Uradnikom in agentom javne varnosti jo je treba pokazati na vsako njih zahtevo. Za enakovredne osebnim izkaznicam veljajo naslednje izkaznice: 1. potrdilni listek o vpisu v P. N. F.; 2. vsaka listina, opremljena s fotografijo. ki jo izda kako italijansko državno oblastvo; 3. železniške legitimacije za rodbinske člane italijanskih civilnih in vojaških nameščencev; 4. po italijanskih konzularnih oblastvih redno vidirani potni list ali katera koli listina, ki jo je imeti po veljavnih mednarodnih konvencijah za enakovredno Člen 7 Hotelirji. gostilničarji. osebe, ki vodijo penzije ali zdravilišča ali drugače sprejemajo na stanovanje, ne smejo dati stanovanja osebam, ki nimajo pri sebi osebne izkaznice ali druge enakovredne listine. Kršitelji te določbe se kaznujejo na ovadbo javnega varnostnega oblastva z zaporom do 3 mesecev ali v denarju od L. 250 do L. 2500. Ob ponovitvi se te kazni podvojijo. Kršiteljem te določbe se lahko vselej tudi odvzame obrtna pravica. Cien 8. Kdor se na zahtevo uradnika ali agenta javne varnosti noče ali ne more izkazati, kdo je, = tem. da pokaže osebno izkaznico, ali drugo enakovredno listino, se odvede k oblastvu javne varnosti radi potrebnih ugotovitev. Kdor se zunaj domače občine zaloti brez listin o istovetnosti, se sme poslati v domačo občino z ukazno potovnico ali tudi s stražnim spremstvom. Ce se ugotovi. da je pristojen v kako občino zunaj te pokrajine, se odpošlje na ozemlje, od koder je prišel. Kdor se zoper oblastveno odredbo vrne v občino, iz katere je bil odpravljen, se kaznuje z zaporom od enega do šestih mesecev in se po prestani kazni odvede v kraj, kamor je bil odpravljen. Kdor neupravičeno prekorači mejo. da bi ce vtihotapil v to pokrajino, se kaznuje z ječo od dveh do štirih let in v denarju ne pod L. 20.000. Člen 9. Ob prvi uporabi te naredbe so zavezane vse osebe moškega spola od 15 do 50 let starosti, da zaprosijo najkasneje do 15. februarja 1942-XX pri občini svojega bivališča za osebno izkaznico. Občine so dolžne poskrbeti, da se izdajo osebne izkaznice najkasneje do 10. marca 1942-XX. Pozneje se določijo roki. v katerih si bodo morale preskrbeti osebno izkaznico vse druge osebe, na katere se ne nanaša prvi odstavek tega člena. Občine morajo na zahtevo prizadete stranke izdati osebno izkaznico tudi že pred potekom zgoraj navedenih rokov, zlasti zaradi določb člena 6. Člen 10 Kdor ne bi poskrbel dasi ie v to obvezan, da se mu izda osebna izkaznica. se kaznuje z zaDorom do treh mesecev ali v denariu od L 250 do I. 2500 Ob Donovitvi se te kazni Dodvoiita Člen 11 Soienie prekrškov te te naredbe je Doverieno krajevno pristojnemu okrainemn sodišču Člen 12 Ta naredba stopi v veliavo na dan obiavp v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 24. januarja 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Obletnica ustanovitve Milice Ljubljana, 30 januarja Zveza borbenih Fašijev sporoča: V skladu z odredbami Tajnika nacionalne fašist-čne stranke v službenem listu z dne 26 t m. glede proslave obletnice ustanovitve prostovoljne Milice narodne varnosti, k, bo v nedeljo 1. februarja t 1.. se odreja: Ob 9.30 zjutraj bo Zvezni tajnik v spremstvu pokrajinskih fašističnih voditeljev izročil pozdrave Črnih srajc po činu najvišjemu poveljniku Milice, prebivajo-čemu v Ljubljani Ob 10. bo služba božja v spomin na legijonarje. padle v borbah Te službe božje se bodo udeležile civilne in vojaške oblasti. vodilne osebnosti Stranke, zastopstva Oborožen h sil in režimskih organizacij. O 11.37 bo v telovadnici Pokrajinskega Dopolavora poročnik Azzimonti Libero govoril o nastanku in slavah Milice. Splošne odredbe Na grobovih padlih legijonarjev bodo položenj šopki cvetja Sedeži nacionalne fašistične stranke bodo okrašeni z zastavami. Glede kroja pa velja navadni kroj. Poročilo i*irektorija ljubljanskega Fašija Včeraj ob 6 popoldne je politični podtajnik ljubljanskega Fašija podal v fašističnem domu poročilo članom vodstva tega Fašija Obrazložil je najprej uspešno delovanip luibUandrpga FaSila in nato podal smernice za nadaljnje delo s posebnim ozirom na obnovitev črnskih izkaznic za leto XX in glede na vedno bolj učinkovito uspešnost glavnih organizacij. Poročilo fašističnim voditeljem V torek 3. februarja t 1. ob 11 dopoldne bo podal Zvezni Tajnik v domu Fašijev vsem pasovnim nadzornikom o^HtičniTr tajnikom in poveljnikom podDorn'h središč nacionalne fašistične stranke svoje poročilo Sestanka se bodo udeležili Zvezni podtajn'k Zvezn? nodooveljnik GTLL-a zaupnica Ženskega Fašija zaupnik Vse-ičiliške organizacije nadzornik in tain!k Narodne ustanove Dopolavoro. zaupn;k '"ONT-a šef Zveznega tiskovnega m Dro-oagandnpcrg urada ter šef zveznih upravnih oddelkov. Imenovanje Zvezni tajnik je imenoval Fašista dr. Silvia Alesanija, vpisanega v nacionalno fašistično stranko od 1919, za dodeljenega Zveznega nadzornika. Seja pokraiinskega podpornega društva Ljubljana, 30. januarja Včeraj ob 6. popoldne se je pri Visokem Komisarju sestal odbor Pokrajinskega podpornegga društva v Ljubljani. Predsednik je po prečitanju odredbe Visokega komisarja, s katero se ustanavlja to podporno društvo, prešel v razpravo o točkah dnevnega reda. Odobren je bil nato osnutek notranjega pravilnika in pravilnika za ustanavljanje občinskih odborov. Sestavljen je bil tudi začetni proračun društva za takojšnje izvrševanje poslov Končno je bilo prečitano besedilo okrožnice občinskim odborom, ki vsebuje smernice za začetek dela Med sejo je bil imenovan tudi nadzornj odbor. Glede na potrebo štednje z močnimi krmili in racionalno uporabo razpoložljivih krmil so na Madžarskem vzbudili veliko pozornost po:zkusi, ki jih je napravil poslevodeči ravnatelj osrednje zadruge madžarskih kmetov Fran Csaky O tem poroča »Pester Lloyd« naslednje. Ze pred leti je Csaky začel propagirati nov način pitanja prašičev, takozvano ekspresno pitanje. Dolgoletni poizkusi v vzornih obratih so pokazali odlične rezultate tega načina pitanja ki slon, na fiziološkem dejstvu. da organizem mladega prašiča v mnogo večjem obsegu predela določeno količino močnega krmila v mast. kakor organizem odraslega ali starega prašiča Csaky je dokazal, da pretvori mlad prašič v starosti 4 mesecev določeno količino Dravilno sestavljenega močnega krnvla do 30®/« v lastno težo. Štiri do pet let stara svinja pa pretvori le 15 do 16% močne krme v lastno težo. enoletna pa 18 do 19% Da se poveča živa teža mladega prašiča za en kilopram ie potrebno le 3 3 kg močnega krmila pri starpm orašiču pa 6.3 do 6.5 kg močnega krmila in pr, enoletnem prašiču 5.2 do 5 4 kg. Čim mlaiši ie orašč tem boli izkoristi krmo za povečanje lastne teže Ta okolno^t jp dovedla Csakvia. da ie •o posebnem načinu ek«nresnega pitani? "»ričel pitat« prašiče že v starosti treh mesecev medtorn ko cp ob'čaino nr'čne s p'-taniem prašiča ?pip v starosti 12 do 1? rnccpnpv Mlar? nmfc; ce s posebno sestavljenim mnfn'm lcrm;1nm »oVcni-ocnn, čn^ 'T-ma Po rfč''n;Vi Pcotv-a <;„ no rač;n" -»olekspresnega pihanja na srednjo težo iridobi iz 100n meter^k;h stotov kombi-lirane močne krme 164 stotov slanine -opdtprn ko dajp nri ob'čr>inorri naMni' '-rmlienia ista količ'na močne krme le '32 stotov slanine, ne glede na to da pra-*ič v dob' pitanja Hr>ra-«e. Madžarska :ma za nitanjo na ramo^ago ">0 milijonov ■totov mp5ano močno krme Če bi se pn-'ovica te ko!ič!ne nornVpia za p'tanje po novem na*:nii Jy na leto nri- ^ob;la 73 3*>nn TOpnnnv več clnninp kako*-doslej, kar predstavlja vrednost 80 milijonov pengov. Gospodarske vesti Proizvodnja tipiziranih tkanin v Italiji. Ze lani smo poročali, da je bilo po daljnih pripravah uvedeno tipiziranie tekstilnih izdelkov za vso tekstilno stroko Od 'etošnjega leta pa morajo vse italijanske predilnice, tkalnice in pletilnice izdelovati le tipizirane tkanine odnosno izdelke. = Madžarska ustanavlja Svojo trgovin, sko mornarico Iz Budimpešte poročajo, da bo Madžarska oddala ladjedelnici v FL ume naročilo za gradnjo šest motornih ladij, od katerih bo vsaka imela 2000 bruto-registrskih ton. Za gradn'o teh ladij bo Madžarska dala na razpolago večino potrebnega materiala. Ladie bo naročila nedavno ustanovljena madžarska paroplovna družba »Levante«. Plovile bodo pod madžarsko zastavo, svoio domovinsko luko pa bodo imele v Fiume, kj?r je bila te dni slovesno otvorjena posebna madžarska svobodna cona. = Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Mazi Vid, trgovina z lesom, Jezero, pošta Preserje; St. Kli-mek, izvozna trgovina z lesom in ogljem na debelo v Ljubljani; Farna — E. Ma-horčič, lesna trgovina na Rakeku; Filip Peterlin, trgovina z lesom, Ribnica na Dolenjskem. — Pri tvrdki »Alko« Adolf Lo-rant in Ko., sta izbrisana javna družbenika Lorant Adolf in Lorant Oton. — Pri tvrdki Hribernik & Cornp, tekstilni industrijski družbi z o. z v St Vidu nad Ljubljano, sta bila izbrisana poslovodji Miloš Hribernik in inž. Karel Beer. = Oddaja jajc na Spodnjem Štajerskem. Glede na lansko uvedbo obvezne oddaje določenega dela proizvodnje jajc, so bili te dni v Maribor sklicanj na sestanek vsi uradni nakupovalci jajc. Sestanek je imel namen poučiti nakupovalce v vseh podrobnostih novih predpisov. V načelu mora vsak kmetovalec od vsake kokoši oddati na leto 45 jajc. To je razmeroma majhna količina, če se upošteva, da so na Spodnjem Štajerskem dosegli kmetje povprečno proizvodnjo letnih 100 jajc na kokoš. Kmet sme prodati obvezno količino jajc in tudi vsa ostala jajca ki jih *am ne potroši, samo nakupovalcu in nikomer drugemu, in sicer proti izročitvi potrdila, s katerim kmet lahke dokaže da ie zadostil svojim obveznostim. Nakupovalci kupujejo od kmetov jajca po teži Pred prodajo potrošnikom pa se jajca pregledajo 'n oznamujejo. = Delovna služba v Srbiji. Na podlagi zakonske uredbe, ki je bila izdana lani v decembru in po kateri so zavezani delovni službj vsi moškj od 17. do 45 leta starosti, je srbska v'ada odredila, da se zaenkrat delovna služba nanaša samo na 'etnike 1915 do 1924. = Reorganizacija en*podar«k'b zbornic na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo da bo v kratkem izvršena reorganizacija gospodarskih zbornic v smislu v decembru ;zdanP zakonske odredbe o u^tanovHvi stanovskih in dmeih organ«zar?i v okv:ru hrvatskega ustaškega pokreta. Pole? hrvat skih državnih zvez trgovcev, obrtnikov ■'ndustrii^ev. kmetov in dpiavoev boHo ustanovljene centralne osr<»dn*® go*r>odnr--ke zbornice Tako bo uhanov1 lena osrednja zbornica za trgovino osrednja zbornica za obrt in osrednla zbom'ca za "'n-dustrijo s sedežem v Zagrebu. Te osredn«e 'bomicp bodo imele Dodružnice v 0«Me-ku. Banialuki in Dubrovniku, podobno kakor ima v teh treh mestih svoje no-družnice osrednja delavka 7born;ca Posebna zbornica bo ustanovljena za denarne zavode in zavarovalnice. = Poskusni nasadi bombaža na Hrvatskem. V hrvatskih gospodarskih krogih se pečajo obširno z vprašanjem proizvodnje bombaža na lastnem oodročju. Klima-t"čne razmere na jugu države in v Hercegovini so podobne onim v Bolgariji in Grčiji, kjer je proizvodnja bombaža dosegla že znaten obseg Vrhu tega so strokovnjaki ugotovili, da bj prineslo velike koristi, če bi se pridelovanje bombaža vrstilo s tobakom tako da bi se eno letr pridobival bombaž, drugo leto pa na istf zemlji tobak, kar bi koristilo enj «n drugi kulturi Kakor za«r1u1ejo bodo že letos orčeli z večiiml poskus* v Heropoovirv = Ustanovitev Instituta za agrarno po Htiko na Hrvatskem. Po vesteh iz Zagreba bodo v kratkem ustanovili v okviru kmetijskega ministrstva poseben institut za agrarno politiko, ki bo nadalje val prejšnje delo gospodarske sloge na tem področju in bo stavljal ministrstvu predloge za agrarno politiko in za načrtno dirigiranje kmetijske proizvodnje. = Povišanje vrednosti danske krone. Danska Narodna banka je 22. t m. objavila sklep, po katerem se vrednost dan ske krone poviša za 8.3%. Čeprav so v danski javnosti že prej razpravljali o potreb. zvišanja paritete nasproti drugim valutam, je prišel ta ukrep vendar nepričakovano. Danska je ukinila zlato pariteto leta 1931. takoj po padcu angleškega funta. Od tedaj je bila danska krona na slonjena na angleški funt in je doživela enako devalvacijo kakor funt. Ze kmalu pa so se čulj glasovi, da je infervalutarna vrednost danske krone prenizka, kar povzroča visoke cene uvoženemu blagu, te pa zopet pospešujejo dvig cen na notranjem trgu. Ob izbruhu vojne je Danska v septembru 1939. izvedla ponovno devalvacijo, ki pa se je pozneje dokazala kot docela nepotrebna. Zlasti se je izkazalo, da je prenizek tečaj krone pri vpošteva nju cen na Danskem in ustrezajočih cen v drugih državah, zlastj v Nemčiji. Posebno v zadnjem času so cene kazale stalno tendenco dviganja S povišanjem vrednosti krone je to dviganje sedaj ustavljeno. Sprememba tečaja krone pomeni prav za prav. da se razve1 iav: poslednja devalvacija krone, ki je b5la izvršena v septembru 1939. Povišanje vredncni krone je bilo izvršeno na podlagi sporazuma c Nemčijo o cenah v blagovnem prometu med obema državama, kar je še^e omogočilo valorizacijo, ki bi sicer zadela agrarnj ;zvoz in interese kmetov. Ti so namreč pn>.adeti zarad blokade, ker ne morejo uvažati iz prekomorskib držav razna krmila in so morali omejiti obseg živinoreje in prašičjereje. = švicarske težkoče pri oskrbi s pre-komorskimi surovinami. Ko so se lani sredi leta poostrile težkoče pri oskrbi Švice s prekomorskimi surovinami in je bila brez ovir odprta le pot preko portugalskih luk. se je Švica sporazumela s Španijo glede prevoza švicarskega blaga, ki se uvaža preko portugalskih luk. Prevoz preko Španije pa bi bil po železnici otežkočen zaradi preobremenitve španskih železnic in pomanjkanja vagonov, pa tudi zaradi tega. ker je treba blago zaradi širšega tira španskih železnic na špansko-francoski meji prekladati na druge vagone. Zato je švicarska poldržavna družba za prevoz s tovornimi avtomobili po dogovoru poslala v špa. ni'o potrebno število tovornih avtomobilov za prevoz blaga preko španskega ozemlja. Španija pa se je zavezala da bo stavila na razpolago potreben bencin. Po tej poti je zadnje mesece uvažala Švica predvsem visokovredna živila, kakor kavo, čaj, kakao. sladkor, namizno olje, ribje konzerve, pa tudi nekatere surovine, kakor volno, ter-pentinovo olje Itd Kakor poročajo sedaj iz Švice, obstoja nevarnost, da bo ta promet ustavljen ker Španija nima več na razpolago potrebne količine 50.000 litrov bencina na mesec = Lansko povečanje obtoka bankovcev v Nizozemski. Po izkazu nizozemske banke je znašal ob koncu lanskega leta obtok bankovcev v Nizozemski 2116 milijonov goldinarjev nasproti 1552 milijonom cb koncu prejšnjega leta. tako da se je obtok v teku lanskega leta povečal za 37 odstotkov. Povečanje je nastalo zaradi tega, ker so menična in lombardna posojila gospodarstvu narasla od 168 na 457 mili-jov, predujmi državi pa od 15 na 204 milijone goldinarjev. V zvezi z odkupom nemških zakladnih bonov se je postavka »inozemske menice« povečala od 15 na 929 milijonov goldinarjev. Nizozemska industrija je v teku lanskega leta dobila za 2 milijardi mark naročil iz Nemčije. = Občutno zvišanje cen monopolskih predmetov v Turčiji. Turška vlada je te dni občutno zvišala cene vsem monopolskim predmetom, zlasti vžigalicam, ki ao me podražile za več kakor 100% Tudi sladkor se je zaradi povišanja trošarine podražil za več kakor 100%, pri Istočasni omejitvi potrošnje. Oficiozni »Ulus« utemeljuje povišanje s tem da Turčija ne živi v miru. četudi ni neposredno zapletena v vojno. Vsaka žrtev ki jo zahteva vlada od naroda, bo pripomogla, obvarovati Turčijo pred vojno. Duce sprejel generala Birolija Rim, 30. jan. s. Duce je sprejel armad-nega generala Pirzija Birolija, vo.aSkega guvernerja Črne gore, ki je Duceju poročal o vojaškem in političnem položaju v tem predlu. Na podlagi poiočila je Duce dai generalu nekaj smernic, ki bodo morale biti izvedene v akciji, ki je v teku. Mikadove čestitke bolgarskemu kralju Tokio, 30. jan d. Japonski cesar „e bol_ garskeniu carju Bonsu HI. poslal brzojavne čestitke za njegev 48 rojstni dan. Zasedanje siamske^a parlamenta Bangkok, 30. jan. s. Včeraj se je pričelo izredno zasedanje tajskega parlamenta. Zbornica razpravlja o položaju, ki je nastal zaradi vojne napovedi Veiiki Br taniji in Zedinjenim lržavam. Snočj je sag asno odobril vojni proračun. Švedski pretest v Washingtonu Stockhoim, 30. jan. s. Listi poročajo, da je bilo mnogo švedskih tvrdk. ki imajo svoj sedež v Zedinjenih državah, vključenih v tako zvane čme sezname. Zaradi tega ukrepa wash:ngtonske vlade je švedski poslanik v Washingtonu v :menu stockholmske vlade vložil odločen protest. Nezgoda argentinskega zunanjega mir!Etra Rio de Janeiro. 30. jan s. Argentinski zunanji minister Ruiz Guinazu se je na po-vratku s panameriške konference v Rio de Janeiru ponesrečil. Min:ster je nameraval odpotovati z letalom nazaj v Buenos Aires, ko pa se je hilroavion pričel dvigati z vodne gladine, ga je močan vihar spravil iz ravnovesja tako, da je trešči v vodo. Vseh 12 ljudi, kol kor jih je bilo v letalu, se je rešilo. Ostalj so nepoškodovani, le Guinazu je dobil resnejšo poškodbo na p sih. Argentinski zunanji min ster se je pred dnevi z istim letalom pripeljal iz Buenos Airesa v Rio de Jane:ro. Letalo ie svoi čas pripadalo francoski letalski družbi Air France. Nesreča se je pripetila ob 9.30 lokalnega časa. Ministra so takoj odpeljali v mornariško bolnišnico v Rio de Janeiru. Vse kaže, da njegovo stanje ni nevarno. Prevratna gibanje v Južni Afriki Lorenzo Marquez. 30. jan. s. Kljub aretacij; 400 južnoafriških policijskih organov se notranji politični položaj v Južnoafriški zvezi njkakor ni spremenil, kakor je predvčerajšnjimi men i general Smuts. Javno nezadovoljstvo celo narašča in logajajo se sabotažna dejanja, ki jih skušajo oblasti prikriti pred tujci. V zvezi s tem je bila posebno resnega značaja eksplozija, prj kateri je zletelo v zrak 12 vodov električne centrale ob slapu Victoria. Generalni direktor elektrarne je izjavil novinarjem, da so saboterji bržkone hoteli or.emogočjti vse delo v južnoafr šk'h rudn kih, ki prejemajo električni tok iz te centrale Vlada je med tem odobrila, da se početveri jo straže na vseh točkah, ki so važne za proizvodnjo in promet. Sovjetske zahteve v Iranu Ankara, 30. jan. u. Politični krogi v Iranu so silno vznemirjeni zaradi koncesij. Id jih je Eden moral dati Stalinu glede na nevarni položaj, v katerem se je znašel angleški imperij. Stalin je vztrajal na tem, da dobi Sovjetska zveza dve luk Perzijskem zalivu. (Piccolo) Organizacija pasivne obrambe v £^an'|2 Madrid, 30. jan. d. V zvezi z nedavnim sklepom španskega ministrskega sveta o organizaciji pasivne obrambe dežele je španska vlada objavila odlok o opremi civilnega prebivalstva s plinskimi maskami. Danes je bil objavljen javni razpis, s katerim se pozivajo španska in inozemska podjetja za izdelovanje plinskih mask. naj v teku naslednjih dveh mesecev pošljejo pristojnemu oddelku španske vlade načrte in modele plinskih mask. Cim bo osvojen primerni model maske, se bo takoj pričelo množestveno izdelovanje. Ureditev tranzitnega prometa preko Hrvatje Zagreb, 40. jan. s. Včeraj se je vrnila iz Rima hrvatska železniška delegacija. V Rimu se je pogod la glede tranzitnh tarif v prometu med Albanijo, Italijo in Nemčijo preko Hrvatske. Pred tem je bila v Bernu, kjer je dosegla sporazum o prometnih tarifah s Švico. Slika vojne v polarnem pasu Milansk: list »II Popolo d' Italia« dozna-va iz Stockholma: Novi vpoklicanci, ki spadajo med najbolj krepke in najbolj izvežbane vojake, ki so se sploh kdaj udeležili borb v mrazu med 40 do 50 stopnjami pod ničlo, so prspeli na severno karelijsko bojišče z Grenlandije in švedske Laponske. Pasje vprege s0 že pripravljene za prevoz orožja na arktično bojišče. Videl sem jih pred dnevi na severu Švedske, ko so se igrali v snegu Sest pasjih vpreg obsega 42 živali, k: so prožne kot volkovi, a močne kot voli Prihodnje dni se jim bo pridružilo še več sto psov te vrste. Ti psi, ki se zde mali levi, pokriti z volčjo dlako, skačejo po snegu kot zajci in dosežejo lahko hitrost do 4o km na uro. Vsi so tako močni, da po dva in dva z lahkoto vlečeta po snegu do 120 kg streliva in orožja. Vodje vpreg pa so pravi jekleni junaki z izredno razvitimi mišicami. Te vprege se premikajo daleč vstran od glavnih prometnih poti, nad katerimi se pojavljajo sovjetska letala Psi vlečejo svoje tovore preko zamrznjene pokrajine neprimerno hitreje, kakor bi mogli konji. Razen tega se te vprege lahko približajo v najbolj oddaljene kraje kjer bi bila sicer mogoča oskrba samo z ljudmi. Vsj ti psi so prispeli na Finsko, potem ko so nekaj tednov prebili na Švedskem, kjer so bili posebej vežbani Uporaba psov je na teh področjih pomembna tudi zaradi tega, ker so te živali zelo primerne tudi za reševanje ranjencev in vojakov, ki se izgube. »JUTRO« št 25 :3: Sobota, 3L L 1042 Pri Iskalcih zlata In diamantov na Borneu Na levi dve starinski narodni noši, ki jih oblečejo domačinke ob posebno svečanih prilikah — Na desni dve zali hčerki nekega plemenskega glavarja Ali veste kako se imenuje glavno mesto otoka Bornea? Morda ga sploh še niste nikoli čuli. Imenuje se Bandjermasin. Kakor ime, sta malo znana tudi pomen in Hce tega mesta, ki šteje pičlih 80.000 prebivalcev in leži na južni obali otoka ob izlivu reke Barita v Javansko jezero. To je največje mesto na planjavi na južnem Borneu fn je glavno pristanišče za izvoz gumija, zlasti pa slovi kot tržišče zlata in diamantov te največje nizozemske kolonije. Otok Borneo je zelo bogat in ga čaka še velik razvoj. V pokrajini Bandjer, katere življenje in proizvodnja sta docela usmer-jcnj proti Bandjermasinu, prebva skoraj milijon ljudi, med tem ko šteje ves nizozemski Borneo 2 in pol milijona luš. Ker so Nizozemci dobro predvidevali, kakšni dogodki se bližajo, so v sodelovanju v Angleži uredili po banjerskih planotah celo vrsto letališč. Ob mor«k-: obali so zrasle dobro skrite utrdbe. Nove široke ceste omogočajo naglo manevriranje z velikim številom nizozemskih in doma čin skih čet. Storjeno je bilo vse, da lahko porušijo tovarne v primeru japonskega izkrcanja na otoku. Mesto Bandjermasin je zelo prijazno in vabljivo, zaveda pa se svojega pomena v sedanji vojni. Kakor vsa mesta nlzozemsk h kolonij, se odlikuje tudi Bandjermasin po snagi, prikupnosti in živahnosti. Bahave so samo palačej kjer so osrelnje uprave industrije, trgovine, gospodarstva in vojaških sil. Pristanišče je pestro in razgibano. Modemi parniki, malajske jairnice (sambane), male jn velike ladje vseh vrst se gibljejo po morju. Ob reki Baritu stoje ogromna skladšča in zelo vabljive trgovine. Ceste so široke in asfaltirane. Avtomobili, ki se vsi naglo kretajo, so večjidel zelo dragi in dobavljeni iz Zedinjenih držav. Evropska četrt je pravcata pesem: tu se z najmodernejšo udobnostjo in eleganco druži tropični čar. V pristanišču Ln v četrti domačinov čutiš najživahnejši utrip delavnosti. Japonci so nevarni tekmeci Medtem ko je splošna trgovina z deželnimi pridelki v rokah Band.ereev in Kitajcev, deloma tudi Nizozemcev, je Japon. cem uspjio zadnja ieta pr.tegniti nase sko raj celotno trgovino s tistimi rečmi, ki jih lahko uvažajo in s katerimi zaradi cenenosti tolcsjo vsako konkurenco. Sijajne japonske trgovine, v katerih prodajajo Ja-ponks v slikovitih narodnih nošah po naj-modern.'} ših metodah kupčije prvovrstne izdelke jsponske tekstilne in kovinske industrije, so močno nasprotje nizkim, mrač. nim branjerijam domačinov, v katerem lahko poleg živil kupiš krasne ročne izdelke z Bornea, vse po nizki ceni. Japonci imajo poleg tega v Badjermasinu in izven mesta lastne tovarne za požlahtnjevanje prirodnega kavčuka. Spoznali so, da spada banjerski gumi med najboljše na svetu in da lahko postane pokrajina Bandjer novo veliko središče proizvodnje gumija. Nadalje imajo Japonci tod široko razpredeno trgovino z lesom. V zvezi s pose. Jufellej Veselega teatra Prav v teh dneh proslavlja Veseli teater svoj prvi »jubilej«. Pred nekaj dnevi jc imel namreč 150. predstavo, številko ki je res lepo zaokrožena. Toda teater jo je takoj zapustil, ker je medtem pnredil že več predstav in j.h bo na ta račun dal še nekaj. »Jubiilej« pomeni sedem mesecev dela in prizadevanja ki pa za kulisami ni tako vc ?'o kakor na odru. vendar so njegovi sodelavci s podjetnim o Bo/r.in Podkraj škom na čelu kar zadovoljni da sc- ustva rili s:bi eksistenco. Ljubljani pa prvo slovensko vedro gledališče, ki vzlic vse m k on ktvenčnim poizkusom ostaja zlasti kar se tič: igranja neprekosliivo in si z moralnim k.ipitalom dosedanjih uspehov gradi pari i'j no bodočnost. Sicer se Vese'emu teatru pozna jublejno razpoloženje v tem, da je sedanji program irr'3v!jen iz najbolj.^h točk prejšnjih štiri-na'st;h sporedov — iz točk. ki so večidel ros •-'-e ine. da sri jih člo-vek še enkrat ogleda Med drugim so' to duet »Starčka« z go Kovič-Zamejčevo in g. Pavlom Kovice n da1 ie skeč »Novoporočcnea« z go Vc rdonik R'sbergerjevc in 2 Verdonikom »Akro'Sata do«na« z gdč Vlasto Sernečevo in c! Janm-sikim pa Kovičev karakterni so!o nv'trip »Fi'anec« potlej parodija raznih o*!r'w »K;e ie mo: klobuk?« z 22 Verdonikom in Liubišo Jovanovičem dalje prizor »Na k:taic'kem k o''dvoru« in napo&led »Večer na vas'« domači spevoi2ra z gdč Ko var-rvo in 22 Knvičem 'n Verdonikom Vse tolke so znova potrdile svoj u^rneh največ snvha pa vzbuiaio oarc.diie »Kie je moj k'ob'"k?« Vmes nastopa z novimi in starimi kup-let' in dovtirv neizčrpni g Pod krajšek ki v mu iubilei pozna v tem d3 je ob'ekel frak (r> katerem iavno trdi da je i Trnovi eni V osrfa'em t>a ie za iubilei v V^em teatru vse 'epo no domače in tudi o-hčinstva ie vedne dovodi Adamičev jazz ostiia «e nadalje zvest Vess<="'emu teatru. a čigar začetkom je tesno združen. kami na Borneu pripovedujejo naslednjo pomenlnvo zgodbico: ko so začeli Nlzozem. ci graditi svoja prva letališča, ni več zado. stovalo, da so žagali orjake v pragozdovju, kakor doslej, v višini moža. Treba je bilo odstraniti vsak štor tn tudi korenine, če so hoteli urediti gladka letališča Japonci so motrili to početje m so začeli posnemati nizozemski zgled, čeprav niso imeli v načrtu gradnje letališč in hangarjev. Tudi oni so začeli odstranjevati drevesa s koreninami vred in so planirali poseke prav tako navdušeno kakor Nizozemci. Toda takšno posnemanje nikakor ni navduševale Nizozemcev in so začeli Japoncem groziti da "im podaljšajo lesne koncesije samo tedaj, če bodo kakor doslej žagali drevesa vsaj v višini enega metra od zemlje. So že vedeli, zakaj ... Cele ure se lahko voziš z avtom po band. jerski pokrajini med samimi plantažami gumievca Od jutra do večera so domači-ni na delu, narezu ^jo stebelca, lovijo iz-kapajoči eok v majhne posodice in ga zbirajo v pločevinaste čebre. Potem spravijo sok v avtomobilske cisterne in ga odvažajo v tovarne v Bandjermasinu. Po plodnih planjavah b?ndjerske dežele imenitno uspevajo riž, rotang (calamus, sadež posebne vrste palm) in poper. Najdejo se tudi izvrstni rudniki premoga. Nahajajo pa tudi zlato in sicer ga iščejo med peskom rek to v objemu kamenja po hribovju. Pridobivanja zlata, predelava in trgovina z njim Je skoraj Izključno v rokah domačinov. Domovina vodnega diamanta Se znatno pomembnejša kakor nahajališča zlata, so nahajališča diamantov. Žlahtni kamni; kar jih najdejo na Borneu, niso vsi dragoceni, a prav posebna redkost je diamant, ki ga nahajajo samo na Borneu in je visoko cenjen. Imenuje se vodni diamant ki postane skoraj neviden, če ga potopiš v vodno steklo. Središče trgovine ln brušenja diamantov je Martapura. ljjbko podeželske mestece, kakih 50 km vzhodno od Bandjermasina. Tam blizu že kakih 300 let iščejo diamante. Tudi pridobivanje diamantov je v rokah domačinov. Vlada proda dovoljenje vsakomur, ki zmore plačati zadostno vsoto Najlenše dragulje najdejo po pečinah bivših rečnih strug, v globinah do 30 metrov. Cele družine so vet« dan na delu. Izpiraio pesek, podobno kakor pri pridobivanju zlata. Domačini imaio sokolje bistre oči ln najdeio tudi mikroskoplč-no drobne žlahtne kamenčke V Martanun so kot brusile! diamantov najboll na glasu Arabci in Malajci. v manlšem številu tudi Kitajci. Zadnja leta nnIdejo vedno man'' diamantov Zato prinašalo cenetše diamante iz južne Afrike v Mflrtanuro dn 1im on-dotni izkušeni ln sila spretni brusilci daje pravi blesk. Kužno bolezni Medtem ko Ima Borneo mnopro krajevnih lepot ln bogate prirodne zaklade, je pa treba, kakor povsod opomniti tudi na nekatere senčne strani Tako Je na primer vročina na lužnem Borneu belcu komai znosna Nevarne bolezni prežijo na vsako-srar. ne samo na belca- malarHa neravec griža. leDra . . . Nizozemska vlada le za-počela ostro borbo zoper vse te bolezni t a. da dosegla je uspehe samo tam kier sta snasra in prehrana na zadostni stopn 1i Nazadnjaški domačini pač marsikod nočejo ali ne morejo spoznati smisla ukrenov zato tisoči umiralo za kužnimi boleznimi Domačini v bandierskl ki se imenu^o Bandjercl so z°lo bistro moharnpdansko nleme ki sra Nizozemci prav nospbno nn tportj-ipir> k razvohi eosnodnrsketra žlvlje-nia na Borneu Tvla bistri Bandiercl 1mai<-to senčno str*n da so — kakor vp^nnmr mo*«ampjimi žulji znatno dorvin^šal k vzdrževanju zavoda. njegovih blagodati pa skoraj ni de-lež"n. Naredba Visokega Komisarja v osnovi spremeni a dosedanji položaf. in dela\>ec, ki ie b'l dotlej nekako milostno pripuščen le k izrazito 07n^čen'm delavskim predstavam. bo s 30%nim popustom lahko premagal oviro skoraj nedosežnje vstopnine ter mu bo zagotovljen dostop ne samo k vsem opernim in d-amskim marveč tudi k vsem kinematografskim predstavam. Jasno te. da bo ta ugodnost tvorih tudi veliko privlačnost za vstop v omari' raci jo. kaiti člani ho^n vsekakor uvideti da z vstonom vanjo n> končana vsrtk* skrb in zanimanje zanje, marveč se vo^^tvo vsest-wk^ iv'rf*deva. da iznosi u ie č!r>n*tvu razne ugodnosti v snorRzumu z o^lastii. k> so takisto vedno nr'p**"lierre tt*+~eči potrebam š'rokih slo-iev. Np-eShft Visokega Komisarja je lep dokaz te dobre volje oblasti. PrfGfirslovsio društvo le poleglo obračan „Proteus" in Zbornik Tnanftvenlh razprav začasno prenehala izhajati Liubliana 30 januaria. V četrtek je bil ob sikromm udo'tžbi članstva v mineraloški predavalnici občni zbor Priroc\o~J'ovne2a dru;-en;h razprav Po dogovoru je izdaianie Zbo-mk.a nrevze'a Akademija. Priirodoslovno društvo pa ie zavezalo s primernim zneskom podpret' te znanstvene puHHkacije Z a rad: pomanjkanja gmotnih sredsitev društvo svoje obveze n,i mo>rt'o. izriniti in zato v minul' noslovni -ioW Zbornik ni i z šel Izdajanje Zbirnika ie zaradi testa predlo spet na skrb PrimJo-siV,vne?a društva in bo odbor ko ve razmere ustanovim snet pričel s svojimi znan-qti-f-n;m' razpravami. Tanvk dr Maks Vraber ie v sivo'fm r>o-ryrw>l o^^^or-ovo de'ovan'e v zadnu "OK^ovni dobi Društvo ie za rad; gmor<~vemu delu je bilo poleg 11 na sodo jem občnem zboru izvoženih o-fbormTcav piritcgnjen-lh še 5 novih. Razmere so nanes'e taiko da dništvo z mnogimi člani že deli časa nima stikov. Namesto cnri1o verfilc del zas'nge prkoini minis+er dr Korošec tvrdka Knez Zbmnvca za trpovrno cbrt in industrijo ter Kreditni zavod ki so v ta namen pokloniHi denarne po^nore [.'red n*ku je v jezikovnem pop'©du pomaea^ prof dr Kolairič Namesto odsotnera ured n;ka »TVmteuoa« ie noročal t>redN n pcika Nov vozili red v Ljubljanski pokrajini V veljavo stopi v nedeljo 1« februarja PričenSi » 1. februarjem 1942 se uveljavi na—Zalog nov vozni red * sledeSari od-na dolenjskih progah in na progi LiuH;a- hodnimi in prihodnimi podatki: Na progi Vl. k. vi. st. VI. št. V!, št. VI. št. Vl. št. VI. St. Vl. st. VI. št. Vi st. VI. št. Vl. št. VI. št. VI. št. 9213 9213 9215 9217 9217 9219 9219 9212 9214 9214 9216 9216 9218 9218 Ljubljana Novo mesto Ljubljana Ljubljana Novo mesto Ljubljana Novo mesto Novo mesto Metlika Novo mesto Metlika Novo mesto Metlika Novo mesto odhod 5.25; Novo mesto prihod 7.30 odhod 7.35: Metlika prihod 8.45 odhod 8.35: Novo mest c prihod 10.49 odhod 12.23; Novo mesto prihod 14-42 odhod 14.50: Metlika prihod 16.07 odhod 18.40; Novo mesto prihod 20.57 odhod 21.04; Metlika prihod 22.16 odhod 4.25; Ljubljana prihod 6.42 odhod 6.15: Novo mesto prihod 7.33 odhod 7.40; Ljubljana prihod 9.52 odhod 12.05; Novo mesto prihod 13.19 odhod 13.27; L:ub!jana prihod 1538 odhod 17.05; Novo mesto prihod 18.21 odhod 18.28: Ljubljana orihod 20.45 Na progi Liubliana—Kočevje VI. št. 9311 Ljubljana odhod 5.45: Kočevje VI. §t 9313 Ljubljana odhod 0.56; Kočevje VI. št 9315 Ljubi :ana odhod 14.20: Kočevje Vl. št. 9317 Ljubljana odhod 19 35: Kočevje VI. št. 9312 Kočevje odhod 5.37: Ljubljana VI št. 9.314 Kočevje odhod 11.00; Ljubljana VI. št 5316 Ko 'evje odhod 14.02: Ljubljana VI. št 9318 Kočevje cdhod !7o0; Ljubi :ana prihod prihod prihod prihod 22.07 prihod 8.0.3 prihod prhod 8.00 12.20 16.51 1.3.28 16 28 Na progi Trebnje—St. na Dolenjskem Janž Vl. št 0414 Trebnje VI št 9416 Trebnje Vl. št 941« Trebnje VI. št 9413 St Janž VI. št 9415 St Janž Vl. št 9417 St. Janž odhod 8.14: odhod 14.20: odhod 20 37: odhod 6.05: odhod 12.54-odhod 17-53: St Jan? St. Janž St Janž Trebnje Trebnje Trebnje prihod 19.55 nrihoH 0 04 prhod 15.11 prihod 21.26 prihod prihod 6.55 13.45 prihod 18.45 Na progi Novo mesto—Straža Toplice Odhod Novo mesto ob: 6.30 «0.55 6.30 10-55 14.53 Pnhod Straža Toolice ob 6.48 11.13 15.11 Odhod Novo mesro ob 7.02. 1252 15.32 Odhod Straža Toplice ob 7.20 13.10 1550 16.30 16.48 17.52 18.10 Na progi Liubliana—Zalog Odhod Ljubljana ob 5.57 7 40 1236 15.20 17.33 18-35 Prihod Zalog ob 6 12 < 55 12.50 14.30 15.55, 17.44 19.10 OJhod Zalog ob 6 22 S.05 13.20 14.41 15-45 18.05. 19.35 Prihod Ljubkana ob 6J7 8.20 13.35. 1453. 16.00, 18.20. 19.50 v Bohinju in ustanovitev novega v Kamniških planinah toda vojna je prekrižata račune Tudi odkup parcele pod Gimezom na Barju kjer ed no raste barska brusnica zaradi pomanjkanja denarnh sred *tev ni b*l izvedljiv. Pač pa je od^ek po skrbel da je biila ta redka rastlina posajena lidi na drugih predelih na Banu Za predavateljski odsek ie poročal pred sednTc in omenil da se zveza z ljudsko univerzo ni obnesla. Ker organizaciia predavanj ne zahteva vel kih gmotn h sredstev, bo Prirodoslovno društvo skušalo prirejati predavanja spet samosti ino. Dr Munda je v imenu nadzornega odbora predlagal odboru razrešnico. Ker je tretjini odbornikov potekla funkcijska doba. so biile na dnevnem redu tudi volitve. Na predlog odbora pa sc za prihodnjo po-sdovno dobo orvtali isti odborniki kakor doslej. in sicer: predsednik dr Alija Košir. r>odpredscdnik dr. inž. Anton Ktih.-Ij taj nik dr. Maks Vraber. blaga mik Sta nko Trček. knjižničar dT. Simon Do ar urednik Zbornika dr. Marij Rebek načelnika odseka za predavanja dr Božo Skerlj in inž. Fran Premrl, načelnik od-soka za varstvo prirode dr. Valtei- Bohmec člana odseka pa dr. Srečko Brodar in dr. inž Dušan Avsec V odboru sodelujejo prof. Rafael Bačar. dr. Jovan Hadži. dr. inž. Alojzij Kraj in dr. inž. Janko Kavčič. Preglednika računov sita ostafla dr. Munda in dr. Oblak, Na predlog odbora je bila članarina žvi-šana na 10 lir. kar je občni zbor soglasno odobril. Predsednik se jc nato zahvalili zastopnikom tiska za naklonjenost in navzoč-nim za udeležbo ter zaključiti občn- zbor. Anton Petriček f V petek 23. t. m. je umrl na svojem domu v Podvinu pri 2alcu upokojeni nadučl-telj ta znani hmeljarski strokovnjak g. Anton Petriček. Vest o smro značajnega to plemenitega šolnika je bolestno odjeknila med učitelj-stvom starejšega rodu to njegovimi ožjimi tovarlSi — prav tako pa tudi v vrstah hmeljarjev cele Spodnje Štajerske, zlasti Se Savinjske doline, kjer je Petriček skupno s pokojnim Hausenbichlerjem pred mnogimi leti pričel orati ledino v tej tako važni to pogostokrat dobičkonosni gospodarski panogi. Bil je duša« Hmeljarskega druStva v 2alcu, s katerim je bilo neločljivo združeno njegovo ime S svojim temeljitim strokovnim znanjem neumornim delovanjem, večlmi predavanji ta dobrimi nasveti je v prvi vrsti pripomogel do zavidnega blagostanja Savinjske doline ter je s svolimi dobrimi zvezami na mednarodnem tržišču uspel, da je ravno savinjski hmelj dosegel svetovni sloves ter skupno z žateSkim pr-vačil v Evropi 6e poln življenjske sile ta or*'mizma je legel vzorni rodbinski poglavar, dober zakonski drug tn skrbni oče v erob ^-ko priHubllen je bil med našim ljudstvom, je pokazal popreb preteklo ne-deHo 25. t. m. na pokopališču pri Sv. Kanci janu. Slava njeeovemu spominu! žalujočim na- iskreno sožalje! Uč teli ca (med slovnifiko uro)- »Spre-srsm torei takole- Ne krič'm. ne kriči* ne krifi ne kričimo, ne kričite, ne kričijo. — Petrfek. ponovi, kar =em povedala!« PttrCck: »Nihče ne kriči!« Pesniško tekmovanje za mladinsko zbirko Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani pripravlja slovenski mladiui zbirko pri-godnih voščil V nji bodo objavljene pesmi te vrste iz peres nekaterih uaših vodilnih pesnikov ter izbor najlepšega, kar je izšla doslej v knjigah ln mladinskih časopi. ih Založnica pa bi tudi hotela izpodbuditi tvorno t drugih pesniAko nadarjenih ljudi posebej še same mladine Zaradi tega se je odločila, da odmeri del te zanimive in že dolgo potrebne knjige izvirnim, še neobjavljenim prispevkom, ki jih bo prejela nalašč za to knjigo. S tem v zvezi razpisuje knjigarna Tiskovne zadruge nagraae za najboljše izvir, ne pesmi, ki v ebujejo voščilo za razne prilike, ko mladina odraslim ljudem čestita ali izraža svoje posebne želje. Tekmovanja za te nagrade se lahko udeleži v&'-k kdor čuti pesniško žilico. Rokopise je treba poslati do 20. februarja t. 1. knjigarni Tiskovne zaaruge v Ljubljani z označbe »Prigodna voščila«! Na rokopisu bodi ta-mo žifra avtorja pesmi, njegovo pravo Ime in naslov pa naj se sporočita v zaprti kuverti, ki so priloži rokopisu Posebuo literarno razsodišče bo pregledalo dospe« rokopise in podelilo najboljšim naslednje nagrade: I. nagrado t zne ku 100 Ur, IL nagrado 50 Ur. III. nagrado 40 lir za tri prigodne pesnitve, ter deset nagrad v knjigah v vrednosti po 10—40 lir za eno pri-godno pesnitev Nagrajeni tekmovalci, katerih pesmi bodo sprejete v uvodoma omenjeno zbirko, se obvežejo že s samo udeležbo pri tekmovanju da odstopijo svoje avtorske pravice založnici knjige. Rokopisi se ne bodo vračali. Po 20 februarju dospelih rokopisov ne bo mogoče upoštevati Knjigarna Tiskovne zadruge t Ljubljani. Predpisi za ogrevanje Visoki komisar za Ljublj nsko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St 291 in smatrajoč za potrebno, da se predpišejo skrajna doba, v kateri se sme kuritj v uradih in zasebnih stanovanjih ter prispevki, ki jih morajo plačati uživalci odreja: Člen 1. V preostali sedanji zimski dobi se smejo uradi in zasebna stanovanja ogrevati, če ni drugačnih odredb, zaključno do 15. aprila. Člen 2. Kotli se ne smejo zakuriti pred 7. uro za urade in ne pred 9. uro za zasebne hiše Kotli se zadnjič ne smejo naložiti po 14. oziroma 16. uri. Najnižja temperatura v ogrevanih prostorih mora znašati 16 stopinj Celzija, najvišja pa 18 stopinj. Člen 3. Prispevki, ki jih plačujejo stanovalci za ogrevanje, četudi se zaračunavajo ločeno od najemnine, ne smejo presegati prispevkov iz zimske dobe 1940— 1941. Prav tako mora ostati nesnremenien znesek, ki se je plačeval v minuli zimski dobi 1940—1941 v hotelih in zasebni oddaji sob. Člen 4. Oddajanje tople vode iz samostojnih centralnih naprav se mora omejiti na največ tri dni v tednu, in sicer na soboto, nedeljo in sredo. Člen 5. Morebitne spremembe določb glede trajanja dnevnega ogrevanja, temperature v prostorih in oddaje tople vode v bolnišnicah in zdraviliščih se odobrujejo po Visokem komisariatu na obrazloženo zahtevo prizadetih. Člen 6. Ce bi nastali prj uporabljanju predpisov te naredbe spori med lastniki poslopij in stanovalci, jih rešujejo krajevno pristojna prvostopna upravna ob'a?tva. Proti odločbam teh oblastev je dopustna pritožba na Visoki komisariat, ki odloči dokončno. Člen 7. Krgitelj določb te naredbe se kaznujejo v denarju do sono l'r " ^'"ših primerih pa z zaporom do 2 mesecev. Člen 8 Ts naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu zp Llubljan-sko pokrajino. Ljubljana, 26. januarja 1£42-XX. Visoki komisar Emilio GiaateB »JUTRO« St 25 gefofc, IL X. M Nenadna smrt Ena lz.ued stvari, ki utegnejo človeka najbolj pretresti, je nenadna smrt dobrih znancev in svo.cev, ki so bili videti pri najboljšem zdravju. Ne mislimo tu na smrt, ki jo prinašajo nesreče, temveč na tisto ki jo povzročajo kapi Marsikdo misli se danes, da so s tem zvezane skrivnostne, nepojrnl.ive sile. V resnici se dogaja vse zelo naravno, človekovo življenje je viselo morda že dolgo na eni sami nitki, ne da bi za to vedel, in nekega dne se ta nitka pretrga. Obdukcija ugotovi pote .1 z goto-vost.o ta vzrok, ki ie v tem, da je nastala v možganih nenadna krvavitev, ali da se je razpečila vrečasto razširjena žila, ali Ja je pcč*i!;i nenadno srčna stena. »Anatomič. ne smrtne vzroke« i,nenujejo to anatomi S samo to ugotovitvijo pa se človečki duii ne zadovolji. Vedeti hoče tudi to, kako je prišlo do krvavitve, do tega, da je pečica žila itd. Vedeti hoče za povocre. Ti; povode ugotoviti na truplu, je postoma zelo težko, najpogoste.ši pa so morda nenaden, hud kašelj, velik telesni napor, ki ga človek n: bil vajen, dvig noge, ki je trpela za krčnimi žilami, pri čemer se je malo sesii jene krvi, ki je vsebina Leh krč-nih žil, odtrgalo in za. Io s krvnim obtokom v poučno odvodnico ter jo zamašil"-Tudi duševni pretresi, velika jeza., žalost ali vesel e lahko pomenijo smrtni povod, če j-e imel človek že prej neko nagnjenje zn nenadno smrt, n. pr. če je trpel za težkim poapnenjem žil. V mnogih primerih po utegnejo takšni povcci' povzročiti smit tudi brez »anatom , skih smrtnih vzrokov«, in sicer s tem, da izzovejo z sreflekLoričnim« učinkom na srce ustavitev si ca. Tako lahko povroč^ grižljaj, ki e obtičal v grlu, s tem, da dra. ži živce v grlu in se dražljaj prenaša dalje na rine živce, trenutno ustavitev srca. Podobno utegne prenapolnjen želodec raz. dražiti srčne živce, v drugih, sicer redkih primerih, pa se utegne njegova vsebina razkrojiti, povzročiti zastrupitev in ta more s svojim vplivom na možgane izzvati hipno smrt. Posebno številni primeri kapi se dogaja, jo zavoljo poapnitve srčne venčne odvodnice, k: prinaša srčnim stanicam hrano. Ljudje s tak-;no poapnitvijo pa so bila seveda že dolgo bolni, feprav tega niso čutili ali pa vsaj ne čutili v takšni meri, da bi pričakovali svojo smrt. Poapnitev venčne arterije je lahko edini smrtni vzrok, ki ga je ugotoviti na truplu. Povod za smrt samo pa lahko dado vsi tisti momenti, ki povzročajo močnejše navale krvi. žila, ki je izgubila svojo prožnost, takšnega navala ni prenesla več in je počila. Močnejše na. vale krvi povzroča n. pr. prebavljanje ln zato se ne smemo Čuditi, če beremo tako pogosto, da je nekdo nenadno umrl pri obedu. Med trajne konstitucionalne posebnosti organizma, ki ogražajo človeka pogostoma trajno s smrtno nevarnostjo, spadata med drugim rahitis v nežni otroški dobi in lim_ fatizem v poznejši razvojni dobi. Limfatizem je posebnost organizma, ki se še razvija. Telo je tako rekoč prepojeno in preraslo z limfatičnimi stanicami in njihovim tkivom, ta tkiva in organi, ki pri. delujejo limfo. se ohranijo v telesu včasih še čez določeno dooo, ko so pri normalnem človeku že ckrneli in izginili. Tu je predvsem žleza brbončica (timus), ki proizvaja limfo in ki mora ob koncu pubertetne dobe. ko je opravila svojo nalogo za razvoj organizma, skoraj popolnoma izginiti. So pa ljudje, mladi in stari, ki se jim brbončica ohrani ali pa jim postane še celo velika, isto tako se jim ohranijo v povečavi delavnosti ostale limfatske tvorbe v telesu, kakor bezgavke (mandlji), povečane limfatske žleze v črevju, povečana vranica Itd. Drugi važni organi pa jim niso razviti tako. kakor bi morali biti. Ljudje takšne konstitucijc kažejo potem neko prirojeno telesno slabost in neodpornost, zlahka postanejo žrtev kužnih bolezni, iz njihovih vrst se rekrutira nenavadno visok odstotek mladostnih samomorilcev, a pod vplivom večjega telesnega napora lahko nenadno in hitro umre o Da je med limfatizmom in nenadno smrtjo pogosta vzročna zveza, nam stalno kažejo ugotovitve pri obduk cijah, ta zveza nam pa postane tudi um-Ijiva, če pomislimo, da spremlja limfatizem pogosto neka prirojena ožina in slaba razvitost žilja ter prevelika obremenitev srca. Tudi pogosto neumljivp duševne depresije, ki so krive, da smatrajo takšni l;'udje svoje življenje za neznosno, nam po_ stanejo jasne V njih možganih se pretaka enostavno premalo krvi in še ta je slaba Tako se vprašanje nenadne smrti, če ga pogledamo z znanstvenega stališča, izkaže kot stvar, ki ni zvezana s skrivnostmi, kakor se nam včasih dozdeva. Nenadna smrt je utemeljena kaor vsaka druga smrt v telesnih lastnostih in posebnostih in to celo tam, kjer se ljudje na videz prostovoljno ločijo od življenja. Narava ne dovoljuje niti v teh primerih, da bi vladala kakšna neumljiva muhavost, temveč vrši tudi na ta način svoj izbor. pooshs gospoda sestala na bojinui polja, da ■« spopadeta t odločilni bitki, sta odkrila z začudenjem, da Imata oba isti prapor, prapor s sončnim simbolom. Enega teh praporov hranijo še danes. V vojski, ki jo je Hidejoši ob koncu 16. stoletja poslal proti Koreji, so mnogi oddelki isto tako nosili sončno zjastavo. Pred vsem pa so plule pod to zastavo že tedaj, kakor nam dokazujejo stare slike japonske ladje, ki sq služile trgovini s Kitajsko, Anamom, Kambodžo, Siamom in drugimi deželami. L. 1633. je izšla prepoved, ki je ustavila ves japonski prekomorsle. promet. Ko pa so začele japonske ladje pozneje zopet pluti v tuja morja, Sq se razni fevdalni knezi, lastniki teh ladij, vrnili tudi k staremu simbolu, dokler ni Sogun, najvišji med knezi te zastave naravnost zapovedal. T" .0 je senčna zastava po naravnem razvoju iz starega časa postala zastava japonskega cesarstva. a zastava Japonsko zastavo z znakom vzhajajočega sonca je lahko spoznati in je zato praiktična, obenem pa je tudi izročen simbol in že dolgo znamenje japonskega cesarstva. Te zastave niso šele izumili ali ustvarili, temveč je bila tu, ko so jo potrebovali. Ko je cesarska vlada 1. 1872. sončni prapor z zakonom priznala za prapor Japonske, je potrdila in posplošila le običaj, ki je obstajal že v do-bi šogunata. Scgunat je na pobudo tedanjega kneza iz rodu Sacume 1. 1853, odredil, da morajo vse japonske ladje voziti pod to zastavo. Ta ukrep že tedaj ni naletel na nobene težave, kajti večina japonskih ladij je 2e prej tako ravnala. Japoncem so naredilo zastavo dali prav za prav Kitajci, ki so deželo svojih sosedi-/ že oddavna imenovali »Deželo vzhajajočega sonca««. V neki poslanici japonskega cesarja kitajskemu cesarju 1. 607. po našem štetju stoji stavek: Cesar Dežele vzhajajočega sonca pozdravlja cesarja Dežele zahajajočega sonca.« Odikar imajo Japonci stike s Kitajsko, jim je naziv Dežele vzhajajočega sonca kot naziv lastne dežele domač. Tako se je zgodilo, da so na Japonskem že zgodaj uporabljali simbol sončne plešče. Najstarejša zastava s tem simbolom, ki se je ohranila do naš'h dni, izvira iz začetka 14. stoletja. Ko sta se sredi 16. stol. najmogočnejša tedanja ja- Skozi minsko zaporo Ladja zaporne straže polaga boje, ki kažejo proste, plovbi dovoljene pasove v minski zapori fivltmi pregled človek in beseda Izšla je v novi, kritični izdaji knjiga znamenitega raziskovalca A. v. Humboldta »O različnosti človeške govorice in o nje vplivu na duševni razvoj človeškega rodu«. Nemška kritika se obsežno bavi s tem delom, ki mu čas v glavnem ne more do živega, saj sodi med spise temeljnega pomena za vsa jezikoslovno-filozofska razglabljanja od Humboldtovih časov do naših dni. Upravičeno pripisujejo temu delu zaradi njegove obsežne vsebine in miselne globine značaj nekake summae jezikovne filozofije. Herbert Nette je v svojem obširnem poročilu posvetili posebno pozornost nekaterim Humboldtovim še vedno veljavnim dognanjem in ugotovitvam k' kažejo organično tesno zvezo med človekom in govorico, med kulturo in jezikom. Prcsivetljenstvo osemnajstega stoletja ;e videlo v jeziku človeško iznajdbo. Človek je jel rabiti v praktične namene in za družabni promet določene besede ki so označevale dmločene predmete. Teologija pa je temu nasproti poudarjala božanski izvor jezika. Herder je leta 1771 v svojem odgovoru na anketo berlinske akademije znanosti sicer izrekel mnenje da ie *ez'k človeškega izvrvra vendar ne smemo pozabiti da ima Herder o č'ovekovi večrr naravi tako idealne in gln-hoke noime da ie nie«*ova teza da'pč o-j si'eheme0" naturalizmu r>d be. če* da je jezik nasta' zaradi dolge rabe Po niegovem ime človek že od samega začetka pamet in iz svobodno ustvarjajoče pameti kot lastnosti človeške vrste je potekla govorica. Podobno misli tudi Humboldt o izvoru jezika. Tudi zanj je jezik človeškega porekla, vendar ni njegova iznajdba, prav za prav celo ne njegovo delo, zakaj »človek je človek samo zato, ker govori in da bi lahko človek iznašel jezik, bi žc moral biti človek«. To ni paradoks, marveč natančen izraz za kompleksni pojav jezikovnega postanka v človeku, ki bi sa la>hko imenovali tudi »počlovečenje človeka z jezikom«. Ce se na dirugi strani poudarja, da se je govorica naravno razvila iz človeškega pr rojenega nagiba h govorjenju se HuimboMtu zdi. da sii človek ustvarja jezik z vso celoto svojih duševnih in duhovnih sil in iz same globine svojega bitja. Potek takega ustvarjanja nam ostaja nepojasnjen kaikor vse organsko nastajanje v naravi. Toda ta stvar-jalni moment se v primeru jezika ponavlja, čeprav ne več s tako silovitostjo kakor v svojem prazačetku. zakaj dokler jezik živi. se tudi ustvarja. Jezik ni nikdar dovršena snov. k,i se dalje ne razvija: čim besede zapišemo, jih samo ohranimo kakor mumije. Pravo bistvo jezika pa je življenje in večna sedanjost. Zaradi tega je treba jezik vedno presojati no njegovem življenjskem učinku in kot nekaj, kar se v človeku neneh^ma znova ustvar5a. kar je po svoji naravi dinamično in oer.etično. Posebno pog'avje le HumboMt posvet'1 v svojem temeljnem in 5e vodno izredno pomembnem delu medsebojnemu Izpopolnjevanju mi^lienja in govorjenja. Humho'dt označuje jezik za obrazovailni organ mišljenja. uvažujoč dejstvo, da se v jeziku med- Hud mraz v Skandinaviji Iz Stokholma, poročajo, da vlada nad vso švedsko in tudi nad Dansko hud mraz, ki prihaja z vzhoda in ga spremljajo snežni viharji. V štokholmu so namerili že 40 stopinj pod ničlo, v severni Svcpa celo —53. stopinj, tako da je letošnja z.ma najhujša, kar jih je imela švedska od 1. 1809. dalje. Posledice mraza je občutiti v prometu: vlaki prihajajo z mnogimi jra-mi zamude, a ledovje je ustavilo *.udi razne parnike na morju. V Štokholmu ne more tedni obratovati skoraj noben taksr, ker jim je voda v hladilnikih zmrznjena. Morali so začasno zapreti mnogo šol, a v prestolniške bolnišnice so prepeljali *.e okrog 400 oseb, ki jih je prizadel mraz. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ona: »Niti deset konj me ne spravi pred oltar!« On: »Hm! Koliko k. s. prav za prav zahtevate?« * Slikar je bil zelo mlad in modelka je bila zelo mična ... Pozneje je vprašala: »Ali sem jaz prva tvoja modelka, ki si jo poljubil?« »Da«, je odgovoril navdušeno. »Ali je to res?« Dvignil je roko k prisegi. »Koliko modelov si imel doslej?« je hotela vedeti »Štiri.« »Kakšne?« »Eno limono, dve jabolki in en vinski kozarec.« * »Toda Micika, zakaj ste prižgali dve sveči, da napišete pismo?« se je razhudila gospodinja. »Poglejte si pobližje, milostiva,« je odgovorila služkinja. »Saj nista dve, temveč sem samo eno prerezala.« * Gospodična Marta se sprehaja s svojim oboževalcem po vrtiču pred hišo. Na oknu slonita gospod in gospa Korenova ter uživata milo pomladansko večerno sapico. »Tone,« pravi gospa Korenova, »slišati je vsako besedo. Mislim, da ji hoče predlagati poroko. Ne bodiva indiskretna — zažvižgaj malo!« »Niti na um mi ne pride!« jo je zavrnil Koren. »Kdo je pa meni žvižgal?« Radio Ljubljana SOBOTA, 31. JANUARJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini 12.15: Pre-kov trio. 12.40: Ambiosianov trio. 1.: Napoved ča a — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski or. ke ter pod vodstvom D. M. šijanca: Operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini 14.15: Godalni orkester pod vodstvom Man. na. 17.10: Drugi del simfonično zborovskega koncerta pod vodstvom Armanda La Rosa. 18: Dr. Malka Šimenc: Zdravje gospodinje, predavanje za gospodinje v slovenščini 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra gla ba. 20: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca, ob sodelovanju sopranistl« Valerije Heybalove: operna glasba. 21.15: , Koncert tenorista Ivana Francla, pri kla- | virju Marijan Lipovšek. 21.35: Koncert ljubljankega komornega dueta prof. šlais. 22.10: Koncert fopranistke Albe Anzeotti. 1 22.45: Poročila v italijanščini. j V -.".Sl :■ " Prve odredbe po prihoda italijanskih čet v neko sovjetsko vas Največja Italijanska astro fizikalna opazovalnica Na vrhu hriba Clame v bližini Asia-ga se je dvignil po zaslugi padoanskega vseučilišča nov astronomski zavod, ki predstavlja po svoji velikosti in tehničnih posebnostih največji in najpomembnejši zavod te vrste, kar so jih doslej zgradili v Italiji. Težišče opazovalnice je v zgradbi s 15 m široko, okroglo kupolo, pod katero so Misi zatemnile mesto Gaskonjske miši so dosegle neko, čeprav trenutno slavo zavoljo dogodka, o katerem poročajo vsi francoski listi. Zavoljo miši je mesto Tarbes ostalo za nekaj časa brez električnega toka. Tok se je prekinil ponoči in le malo ljudi je to tedaj opazilo. Zjutraj pa so se ljudje in podjetja od vseh strani obračali na elektrarno, da bi zvedeli, zakaj elektrika ne funkcionira. Osebje v elektrarni, ki je bilo že ugotovilo prekinitev, ni vedelo pravega odgovora. Treba je bilo natančnejših preiskav in tedaj so ugotovili, da so se tisoči miši naselili v prostore elektrarne ter da so razgrizli gumaste izolacije vodov, zaradi česar je nastala cela vrst akraikih stikov. Razen tega so se po tej čudni pojedini žejne živali spravile na tanke z oljem im jih popolnoma izpraznile, kar je imelo še težje posledice za mestne električne vode. Nešteto glodavcev je z življenjem plačalo svojo drznost, ubila jih je elektrika, toda to ni položaja nič izboljšalo. Vodstvo elektrarne je moralo napraviti korake, da bi doseglo čim hitreje posebno dodelitev materiala, ki je potreben za obnovitev obratovanja. To v današnjih časih ne gre tako enostavno in Tarbes bo ostal zavoljo svojih miši še nekaj časa brez elektrike. , spravili zrcalni teleskop s premerom 1.20 m, dve pomožni zrcali, eno Nevvtonovo in 1 eno Cassagranovo, ter 6 m dolg daljnogled. Teleskop, kakor druge opazovalne naprave, so zgradili popolnoma iz domačih tvoriv, in sicer so jih izvršile Galilejeve delavnice v Florenci. Razen velikega teleskopa so montirali v opazovalnici vsakovrstne instrumente za astrofizikalna opazovanja, kakor n. pr. fotometer,. mi-krofotometer, registrator in merilec plošč. Novi observatorij ni samo največji in najpopolnejši v Italiji, temveč je obenem z observatorijem v Babelsbergu pri Berlinu, ki ima iste razsežnosti, največji v Evropi sploh. Vodi ga prof. Silva s pa-dovanskega vseučilišča, ki mu pomagajo dva asistente ter en kemik. Otvorili ga bodo v letošnjem maju. Asiago so izbrali kot sedež nove opazovalnice zato. ker je tam ozračje v vsakem letnem času izredno čisto. Značilno je. da so veliko napravo dovršili v letu tretje stoletnice smrti Galileja Galilei, ki je s svojim prvim daljnogledom okrog 1. 1610 kot prvi odkril dotlej neznane Jupitrove satelite. Observatorij se bo v spomin na tega velikega učenjaka imenoval bržkone »Galilejevo oko«. Med iz palm Da bi pripomogli k samoosvojitvi dežele, kar se tiče proizvodnje medu, so se prebivalci kanarskega otoka Gomere vrnili k pradavnemu načinu pridobivanja medu iz palm. Možje, ki so v tem dobro izvežbani, plezajo sak dan na neke določene palme in jih na vrhovih narezu-jejo. Vsak dan dobi poedina palma tako okrog dvajset zarez, a iz teh se cedi sladka tekočina, ki jo zbirajo v posebne posode. Tekočino potem zavrejo na močnem ognju in se spremeni v posebno okusen ter redilen med. Narezavanje drevesom nič ne škoduje, pridelajo pa na ta čin do pet stotov medu na leto. Ta način pridobivanja medu poznajo tudi v nekaterih drugih krajih Španije ter Amerike, kjer so £0 uvedli priseljenci z Gomere. Post€lja gospe Dubarryjeve Iz Pariza poročajo, da so zgodovinsko posteljo, o kateri pravijo, da je v njej spala gospa Dubarryjeva, prodali na javni dražbi. Neki ljubitelj takšnih stvari jo je kupil za 38.000 frankov. ANEKDOTA Znani berlinski filmski podjetnik R. je bil zelo praznoveren. Ni napravil koraka iz hiše. če se prej ni posvetoval s svojim »telesnim astrologom«. Nekega dne — R. je bil pravkar v poravnalnem postopku — je astrolog spet stopil v njegovo spalnico. »Kako kažejo zvezde danes?« je vprašal R. »Slabo...« »Za Boga!« »... da, za vaše upnike!« VSAK DAN ENA Vodja trgovske šole: »In tu dobivajo tipkarice navodila, kako naj se ubranijo vsiljivih zastopnikov!« seboj no izpreplcta in vzajemno vpliva to, kar mislimo in čutimo 111 kar nastaja iz naše razpo'ožcncwti. »Intelektualno delovanje«, pravi Humbo'dt. »ki jc povsem duhovno, povsem notranje in ki bi v nc-kem smislu šlo brez s'.odu mimo nas. postaja z glasovi govorice v nanje in čutne zaznavno... Jasno sc opaža so vpaden ie gfcsu iti misli. Kakor misel, podobna blirku ali sunku, zdrvžuje vw> predstavlja!no moč v eno samo to3ko :n izključuje ve snJum zazveni tudi g'as v vsej we da uničevati v škodo medseboinega umevania in sožitja, postavlja HumboMt načelo d« se »■mejne ločnice začrtajo kar moči rahlo, tako da bodo čim manj vidne« 4«—6. zvezek »Umetnosti" Pravkar je izšel 4.—6. zvezek revije »U m c t n o s t« z drugo številko literarne priloge i v a njiva«. K zvezku, ki predstavlja celo knjigo, polno zanimive vsebine ln številnih skrbno reproduciranih Ilustracij. se Se vrnemo s posebnim člankom o »Umetnosti« in njenemu Izdajatelju. Za sedaj navajamo samo vsebino In opozarjamo naše čitatelje na ta zares reprezentativni zvezek. Kronika — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino St. 8 k dne 28. ja. nuarja 1492_XX. E I<.« objavlja naredbe Visokega Komisarja: uvedba osebne izkaz. nfice, določbe glede prekrškov oskrbovalnih predpisov, zvišanje prejemkov bivših jugoslovanskih uraanikov in uslužbencev, predpisi z*. ogrevanje, znižanje vstopnine na javne prireditve za člane Dopoiavora, odločbe Visokega Komisarja: olajšave za poslušanje radio-oddaj na šolah; ot> ave. cenik za meso št. 2 in cenik za zelenjavo in sadje št. S * Na vzhodni fronti je padel stotnik Johannes Scnnud, ki je bil odlikovan z viteškim križcem železnega križa Bil je odličen letalec-lovec, ki je imel za seboj 41 zmag Zdaj pa se ni več vrnil s poleta nad sovažnikom. Doma je bil na Nižjem Avstrijcem. * Zanimiva arheološka najdba. Te dni So delavci, zaposleni pn preurejanju želez, niške proge na terminijskem kolodvoru v Rimu med kopanjem naleteli na trd predmet, in kc so previdntje nadaljevali z delom, ;e na dan prišla kiasna starorimska statua. Takoj so poklicali muzejske strokovnjake, ki so ugotovili, da kip predstavlja Anfitnto. eno izmed Nereid, hčerko Nereja ;n Pozejdonove žene Doride. * Led na Vareškein jezeru. Vareško jezeru je v vsem svojem obsegu zamrznilo, da ga pokriva debela^ čvrsta plast ledu. Od blizu in daleč so takoj prihiteie trume drsalcev, da izkoristijo redko priliko :n se na-užijejo zimskega veselja. Mnogo občudujo-čih giedaicev je privab.l voz lesa z voicvsko vprego, s katerim je voznik krenil kar preko jezera, da bi si skrajšal p°t, in je v resnici brez najmanjše nezgole dossgel drugi breg Prav tako so jezero prečkaj nešteti delavci, ki hodijo na posel v kraje onkraj vode, a mnogi izmed njih so se s kolesi prepeljali čez jezero. « Nerodna nezgoda filmske igralke. Elsa de Giorg:, znana filmska igralka, ki je nedavno prešla k odrski umetnosti in je zdaj članica igralske druž ne Ricci-Pagnani-Ca-rim, je v sredo zvečer v gledališču Odeon v Milanu postala žrtev drzne tatvine, da trpi okrog 40.000 lir škode. Dajali so pravkar i orzanovo »Sly«, a ko je igralka v odmoru p# drugem dejanju prišla v svojo garderobo in odprla svojo ročno torbico, ki jo je bila pustila na miz'., je z grozo opazila, da so iz nje izginili vsi dragulji in zlatnina, ki jih je hranila v nji. * Osem članov družine zastrupljenih s plinom. V majhnem stanovanju v eni stranskih ulic Napulja stanuje družina 311etnega Armanda Esposita in njenegovih sedmih otrok, izmed katerih je najmanjši še v plenicah. Zvečer so očitno kurili s plinom, da bi se ogreli, a nazadnje plinskega voda niso dovolj varno zaprli, zjutraj pa so sose.lje vso družino našli zastrupljeno. Očeta in dva njegova najstarejša snova so morali prepeljati v bolnico, medtem ko je pet otrok lahko ostalo v domači oskrbi. * Nova določila o vojaškem kosilu po gostilnah. Nemški listi poročajo: Uvedba vojaškega kosila dvakrat na teden po vseh g os Linah in ljudskih kuhinjah je v vsej Nemčiji zbudila odobravanje. Razume se, da vojaško kosilo, ki ga dobivajo vojaki na fronti, vsebuje več redilnosti kakor kosilo v domačih gostiščih. Vendar ima vojaško kosilo v Nemčiji velik 9 mboličen pomen. Na fronti vojakom ni mogoče dajati prel-jedi, tehnični zadržki tega ne dovoljujejo. Zato je vodja gospodarske skupine gostišč odredil po navodilu državnega vodje tujskega prometa, da se tudi po gostilnah in go-stišč.h ne smejo več nuditi predjedi k vojaškemu kosdu. Ob ponedeljkih in torkih morajo torej gostilne in ljudske kuhinje po-streči gostom zgolj s skromnim vojaškim kosilom, da se tako poglablja vzajemnost domov ne in fronte. s Veiika zbirka kosti v Nemčiji. Nemški listi objavljajo poziv vsemu naroau: Industrija potrebuje kosti. Na tesno gre z maščobami, ker je treba z vsakršnim hrani-vom za žival; štediti v prid človeški p^ehra. ni in se zatorej mesne, mlečne in druge maščobe ne dajo pridobivati še v večji meri Poleg jedilnih maščob za človeško prehrano pa je zelo potrebna za voJno tehnična maščoba, ki se danes pridobiva v gla nem iz kosti. Iz tehnične maščobe se pridooivaj; glicerin, stearin. olem in podobno, zlast; tudi klej Lesna .ndustrija, vojska in papirnice potrebujejo mnogo kleja. Razen tega se iz kosti v veliki meri pri iobiva kostna želatina. Je pa še mnogo lrugih važnih pridobitev iz kosti. V celoti čaka kakih 70 industrij na kosti, ki jih mora poslej zbirati sleherni Nemec. Otroci jih morajo vsak teden enkrat prinesti v šolo. * Sprejem prostovoljcev. V vseh alpskih deželah se sprejemajo prostovoljci v oborožene oddelke SS. Listi pravijo, da so se divizije teh oddelkov borile doslje že na vseh boj.ščih in stoje zdaj spet v prvi fronti proti boljševizmu. Njihova dejanja so klic nemški mladim jn brambe voljnim možem. Docela motorizirane oborožene divizije SS obsegajo vse vrste orožja; pešadijo, topništvo, pionirje, oklopnke, poročevalske oddelke, konjenico', protiletalstvo, sanitejce itd. Zlasti se sprejemajo prostovoljci v planinsko d-vizijo SS in to v starosti od 17. do dopolnjenega 45. leta. IZ LJUBLJANE u— Kakor že javljeno, se bo vršil prihodnji petek, dne 6. februarja ob pol 7. uri zvečer v velik; Fiiharmonični dvorani koncert odlične violinistke Pme Carmnelli iz Rima. Gospa spada med najboljše v.olinske virtuoze, ki uživajo tudj izven meja svoje domovine odlični umetniški sloves. Ko je lani prvič nastopila v naši koncertni dvorani je bila deležna nedeljenega splošnega pr.znanja. O sporedu in njenih kritikah bomo priobčili pr.hodnje rini kaj več. Dar.es opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopn.ce v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo in člane, ua so došle kontrolne knjige za meso. Te knjge je tie^a točno izpolniti, zato naprošamo, da vsaka stranka pri mesarju, kjer kupuje meso, najkasneje do 6. februarja t. 1. predloži mesno knjižico in glave živilskih kart vseh družinskih članov, ker je treba njihove številke vp:sati v kontrol, no knjigo, član; združenja pa morajo oddati vse knj.ge izpolnjene združenju do 9. februarja. u— Trgovci na drobno naj odrezke januarskih živilskih nakaznic prineso v mestm preskrbovalni urad — kakor doslej — v dveh skupinah. V ponedeljek na Svečnico, 2. februarja naj pnineso odrezke trgovci z začetn mi črkami A—M, v torek 3. februarja pa oni z začetnimi črkami N—2. Pozneje prinešenih nakaznic ne bo mogoče upoštevati, zato naj se pa vsi natanko drže navedenih rokov. u— Nesreče. Pri smučanju je padel in si zlomil levo nogo 221etnj posestmkov sin Alojz Klemenčič iz št. Vida pri Stični. Tudi Antonija Rajner iz Ljubljane si je pri tem športu poškodovala levo nogo. Pa še tretjo žrtev smučanja so pripeljali v bolnišnico, in sicer Tletnega delavčevega sina Franca Perkaja iz Ljubljane. Zlomljeno ima desnico. Na krožni žagi si je odrezal palec desnice 461etni possetnik Anton Pucihar iz Ljubljane. Z ogljikovim okisom se je zastrupil hlapec Alojzij Polonič. Peč v sobi, kjer je spal, ni dobro vlekla, tako da se je soba napolnila s strupenim piinom. Pod sam je padel sin delavca Lojze Benčina iz Ljubljane. Poškodovano ima desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Na vseh dolenjskih progah se uveljavi v nedeljo 1. februarja t. 1. nov vozni red za potniški promet. Vse spremembe s popravki tudi na ostalih progah so izžle v voznem redu »Ekspres«, ki ga dobite za ceno ene lire. u— Literarni večer Ivana Albrehta. Pisatelj Ivan Albreht priredi v kratkem literarni večer, na katerem bo skušal padati pregled svojega literarnega deia. Za uvod bo o pisateljevem kulturnem deia govoril vseuč. profesor dr. France Veber. Podrobnosti, datum, uro in spored objavimo prihodnje dni Večer bo po vsej priliki v dvorani Delavske zbornice. u— Nedeljsko zdravniško dežurno služI.o bo opravljala od sobote ob 20. do ponede:j-ka ob 8. mesma zdravnica dr. Jož.ca žitko, Pleteršnikcva ulica 13, telefon 47-64. u— Slikarska razstava bratov Nandeta in Draga Vidmarja bo jutri ob de.-eth otvorjena v Obersnelovi galeriji ua Go^po-svetsk. cesti. Posebna vauda niso b la poslana, zato še posebej opozarjamo na to pomembno umetniško prireditev. S n Zgodovinsko delo našega rojaka Inti Av^usta Hermeta je v našem mestu in v naši pokrajin; sicer mn igo man znano kakor v literarni javnosti v ostali Kraljevini, čeprav je naš ro ak živi pa in stalno dela v Fi renči, kjer se z uspehom udejstvuje v skupini, ki jo vodita Giovanni Papmi in Piero Bargellini. Hermet je znan z'asti kot glasbeni kritik in njegove ocene v florcn-tinskih dnevnikih uživajo vel k ugled Naj. večji uspeh pa e dosegla njegova razprava »La ventura delle riviste« (Usoda revij), ki ^e izšla najprej v nekem florentin skem obzorniku zdaj pa pisec pr pravlja tudi knjižno izda, o. Je to veliko, okrog 500 strani obsegajoče delo. a živo napisa -lo besedilo spremi a okrog 100 portretov in karikatur najznamenitejših literatov, umci_ nikov in kritikov Delu se obeta velik uspeli Film o znamenitostih našega m^ta Pod vodstvom režiserja Pietra Benedettija ki je na zadnji mednarodni kinematograf. Najoriginalnejši prispevek v tej številki poteka iz peresa Cankarjevega prijatelja, slikarja Hinka Smrekarja »Nekaj stvarnih pripomb poiasnil in popravkov k obrisu osebe in osebnosti Ivana Cankarja«. V kramljajočem slogu, brez kasnih pisateljskih pretenzij, zato pa tem bolj neprisiljeno Ln za pisca značilno pripoveduje Smre-kar o Cankarju, kakršnega je poznal iz intimne bližine zlasti še o poglavju Cankarjevega odnosa do alkohola, o njegovem svetovnem nazoru itd. — Saša S a n t e 1 je prispeval »Spomine na dunajsko šolanje« iz dobe v začetku stoletja, ko so se mladi umetniki zbirali v krogu svojega društva ko je tudi Cankar živel na Dunaju. — Maks! m Gaspari je opisal svoj doživljaj s Cankarjem v članku »S Cankarjem na Bledu«. Tako sta posvečena Cankarju kar dva memoarska članka, oba iz peresa slikarjev. medtem ko se tretji dotika duhovnega in socialnega ozračja med slovenskimi študenti v tedanjem cesarskem mestu Nadaljuje se dr Fr šijanca »Pregled zgodovine slovenske likovne umet-osti«. To obširno poglavje šijančeve razprave je tem zanlmivpiše. ker obravnava barok in njesjovo zakljnčno stopnjo rokoko. torej razdobje ki je biio na slovenskih tleh umetnostno prav posebno rodovitno, — Prof Umberto Urbani je prispeval članek o Franu Tratniku; italijanski izvirnik je delno izšel v »Meridiano di Rom«« ln je seznanil tudi italijanske umetniške kroge s pomembnim mestom ki ga zavzema v slovenski umetnosti Fran Tratnik. Vmes med ski razstavi v Benetkah dosegel tako pomemben uspeh s svojo filmsko reportažo »Policijski psi«, dovršujejo nov film o za nimivostin in lepotah nadega mesta ln oko. lice, ki ga je izdelala tvrdka »Incom«. Mec posameznimi prizori filma so zlasti posrečeni posnetki živahnega vrveža v znameniti »Bottcgi« na gradu, kjer se je kom-parzerija tako obnesla, da nosijo slike videz prtsrtne resničnosti. Pravkar dovršuje režiser še posnetke Miramara, s dmer bo film zaključen. Medtem pa je neumorni delavni Benedetti končal že tudi dokumentarni film o krasotah podzemskega kraljestva v Postumii. Je to prav tako sijajno uspela reportaža, v kateri so med drugimi sodelovala tudi domača dekleta Vera -n Lidija Madric ter Ljuba in Neda Kutin. Z Gctreniskega Dva nova deželna svetnika na Gorenjskem. Gauleiter dr Rainer je v sredo popoldne sprejel v Celovcu vladna svetnika dr. Doujaka iz Kamnika in dr. Skalko sz Kranja. Izročil jima je listini, s katerima ju je Adclf Hitler Imenoval za deželna svčtnika. Dr Rainer je imel dalši nagovor in ie naglašal. kakšne so naloge na Gorenjskem in kolikšna je odgovornost obeh novih deželnih svetnikov, ki bosta morala dokazati svoje sposobnosti na ta način, da z vsemi silami čim prej izvedeta priključek gorenjskih krajev k ostali Koroški Deželna svetnika sta gauleiterju zagotovila, da bosta delovala po njegovih navodilih 7 vsemi močmi in sposobnostmi — Razdelitev kamniškega okrožja. Kamniško okrožje je razdeljeno v naslednje okraje stanovskih uradov Kamnik z občinami Kamniška Bistrica in Sele pri Kamniku, Motnik z občinama Šmartno pri Tuhinju, Gornji Tuhinj, Homec z občino Mengeš, Lukovica z občinama Krašnja in Lu-kovica. Vodice z občino Komenda, Dol z občinami Ihan, V no in Podgorico. Domžale z občinama Dob in Črnuče ter Litija z občinami Šmartno pri Litiji, Trebe'jevo in Kresnice. Na seležh okrajev stanovske oblasti bo v bodoče deloval stanovski (civilni) uradnik in pred njim se bodo lahko sklepale zakonske zveze žrtev zime. Na Gorenjskem in Koroškem je zima letos prav huda in je že marsikdo ozebel. Listi poročajo med drugim, da je dobil hude zmrzline 16 letni mlinar-ski vajenec Pavel Gruntnik iz šmihela, ki je pomagal loviti led, pa je padel v vodo. Prepeljali so ga v celovško bc'nišnico. S Spodnje štajerske Spominska svečanost v Mariboru je bila pretekli torek zvečer. Mestni magistrat je bil rdeče okrašen in na pilonih so bila zapisana imena dvanajstih padlih. Zveznemu vodji Steindlu je bilo javljeno, da je nastopilo 6.200 brambovcev in mladostnikov. Nato je govoril Steindl, ki je na koncu rekel: »Naša obljuba v tej svečani uri je, delati in se boriti, da dopolnimo tisto, kar so mrtvi započeli. Spodnja štajerska je nemška ln bo nemška ostala. Tudi še čez tisoč let bo plapolala zastava Adolfa Hitlerja v prekrasni deželi med Muro ln Dravo, Savo in Savinjo. Nemčija se danes bori zoper cel svet sovražnikov. To je borba za biti ali ne biti.« življenje ln umiranje. V mariborski bolnišnici so umrli: 72-letni upokojeni knjigovodja Avgust Schmid, 30-letna železnlčar-jeva žena Angela Pečarjeva ln 2-letna ca-rinikova hčerkica Anica Vimcrjeva. Pri Ljubnem v Gornji Savinjski dolini je umrla 68-letna Frančiška Sušnikova. — V Celju so pretekli teden zabeležili 20 porodov, 6 smrti in 2 poroki. Porrčili so se: Avgust Orel in Francka Catrova ter Karel Lubej in Alojzija Dobriškova, umrli pa so: Ma-rija Ogrizkova. Janez Amon in Karel Košič iz Celja, Elizabeta Kališnikova z Zidanega mosta, Marija Romihoma s Pilštanja ln Jo-sipina Uhanova iz Litije. Dva najdena mrliča. Friderik Pavlič 28-letni bivši trgovski nameščenec, se je v torek zvečer udeležil zborovanja na mariborskem trtru Ko pa ie šel domov. ?a je povozil vlak v Studencih šele naslednje jutro so na.š'1 strahotno razmesarjeno trunlo Glava ie bPa docela zdrobljena. Lokomotiva ie kakih 50 m vlekla truplo s seboj. — Na Spodnji Ložnici pri Slovenski Bistrici so našli v bližini Jeričeve gostilne neko 14-let-no deklico mrtvo. Poizvedovanja so dogna-'a. da le to Matilda Biišnikova. hčerka železničarja 'z mariborske okolice D^kle je ž" večkrat zgrešilo pot 21. t. m je šlo v šo^o pn je tavalo kar naprei. nakar je menda od utrujenosti zaspalo cb cesti ln zmrznilo. tldo še emc p porabljati smreke? Državni namestnik za štajersko ie objavil, in smejo nds!?'} uporabljati j»mnčke parno fir; naslednji: vsi planinski prebivalci, v kolikor poklicno petr»h'rie1o smučke; smttčnr-ski učiteb"! ki petrebuipip srnu^k? za t*-vrše-enip pouka; ve4 pripadniki H!t-erte**e mladine, ki še p!so vpoklicani v voiaško službo in potrebujejo smučke za predvoja-ško Izobrazbo: policijski, carinski. poštni in železniški uslužbenci z izkazi svojih oblasti, da potrebujejo smučke za Izvrševanje službe, ln slednjič otroci, katerih smučke niso daljše kakor 1.70 m. Nova razstava v Mariboru. Od 31. januarja do 8. februarja bo v prostorih Mariborskega gradu prirejena znana razstava »Planika in lovor«, ki obsega fotografije ta akvarele lz vojevanja na Norveškem, v Grčiji ln na Kreti. Letoftnje konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru bodo 12. aprila. Pri teh dirkah bodo izbrali konje, ki pridejo v poštev za pomladne dirke v Gradcu. Izbrani bodo samo prvovrstni konji. Iz Hrvatske Boj proti nalezljivim boleznim. Zagreb se uspešno upira nalezljivim boleznim. Doslej ni nikake nevarnosti, da bi se razširila kakšna taka epidemija. V veliki meri je to zasluga mestnega fizikata in raz-kuževalneea zavoda, kjer vsakogar, ki pride iz drugih krajev, pa je sumljiv, da nosi s seboj klice nalezljivih bolezni, takoj razkužijo Ustanovljeni bosta še dve razku ževališč-'. in sicer v Brodu na Savi In v S?sku. Tu bodo razkužili vse sumljive osebe ki prihaialo z vlaki in bosta tako zagrebški razkuževališči v veliki meri razbremenjeni. Delo zagrebškega reševalnega društva v lanskem letu. Kakor znano je 15 t m. zagrebška mestna občina prevzela skrb za vzdrževan ie bivšega reševalnega društva. Ob tei priliki navajajo listi bilanco za preteklo leto S štirimi av+omobMi. ki jih ie imelo društvo ;e prepeljalo 10.263 ljudi. Od tega je bilo 1030 primerov nevreo. 460 hitrih oboden i 193 samomorilcev in 54 mrli-čev Pri prevozih ie bilo prevoženih 75.382 kilometrov in porabljenih 12.881 litrov pogonske ca goriva Dve žrtvi ogljikovega okisa. V petek so našli v stanovanju dr VViesnerja mrtvega kleparskega pomočnika Stjepmna Dekaniča. V s4anovar,:u je s pečico grel zamrzniene cevi. Kornisglavnik v nedeljo opo'dne govor v katerem je deja'l da so visokošolci :zpolni!i paj-!en"e strani zgodovine osvobodi'nega boja usta"ev. V znak priznanja bodo smeli nositi posebno odlikovanje. V ponedeljek je govoril v radiu berlinski podanik dr. Budak o temi »Hrvatski visokošolci v osvobodilnem boju« V torek je bil na vrsti profesor Oršanič v sredo pa ie gtn-orl! zunaoii minister Lorkov'č o tem; »Od ustaškega vseučilišča do usita.ske Hrvatske. Obletnica narodno-sociall-stičnega režima Berlin, 30. jan. s. Z resnimi svečanostmi bodo danes prosilavili v Nemčiji obletnico prevzema oblasti po narodnih socialistih. Včeraj je šef glavnega stana SS oddelkov Lutze govoril v radiu in poudaril važnost dogodka v tem tretjem letu vojne. Aretacije Židov na Madžarskem Budimpešta, 30. jan. s. Mnogo 2idov je bild prijavljenih sodnim oblastem, ker so širili netočne in državi škodljive vesti. V Budimpešti je bilo aretiran.h okrog deset Židov, pri katerih so našli radijske aparate in so jim jih zaplenili. V židovskem okraju Unguar so zaplenili i 36 radijskih aparatov. Njihove lastnike, ki so bili sami Zidje, so prijavili sodnim oblastem zaradi širjenja netočnih vesti. Ddlccbe glede prekrškov oskrbovalnih predpisov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se izdajo novi predpisi za pobijanje prekrškov glede oskrbe, potrošnje ln cen. odreja: Člen 1. Organi, ki so poklicani ugotavljati kršitve predpisov za pobijanje kaznivih dejanj glede oskrbe, potrošnje, cen in živil vobče ,so uradniki in organi policijskih obiastev in nameščenci urada za kontrolo cen pri Visokem komlsariatu; ti predložijo svoje zapisniške ovadbe o prekrških. izsledenih v ljubljanski občini kr. kvesturi, o prekrških izsledenih v ostalem delu pokrajine pa krajevno pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Kr. kvestura ln oblastva Iz prvega odstavka so pristoina izrekati kazen zapora do največ dveh mesecev samo ali združeno z denarno kaznijo do največ L. 5000 — Ce tako oblastvo misli, da je treba izreči višjo kazen nego ie zanjo samo pristojno. predloži zapisn;ško ovadbo sodnemu oblastvu s svojimi pripombami in pojasnili. ki «e mu vidiio umestna, razen v primer:h ko ie po členih 7.. 8 in 9 Du-celevega razsiasa z dne 24 oktobra 1941-XIX. obiavliepeea v Službenem listu za Ljubilapsko pokrajino 7 dne 8 novembra 1941-XX št. 90. pristojno vojaško vojno sodišče Člen 2 Kr kvestura in občna upravna oblastva prve stopnje sodijo brez posebnih proresualoih obl:čnosti po zaslišaniu zapovora ovadenca ki ga pozovejo predle, in po zaslišanju sestavitelja zapisn:ške ovadbe ki je izsledil prekršek, in zaslišanju 00 njih preudarku. drug;h prič. Odločba ni *reba da bi bila obrazložena. Zgoraj omenjena oblastva smejo, poleg kazni po njih pristojnosti, če je bilo deja-nie storjeno v izvrševapju trgovine ali obrta. začasno odvzeti obrtno pravico in predlagati Visokemu konrrsariatu nje trajni odvzem. Ce treba, odredijo tudi za-p'embo blaga ki ostane pod zaporo do na-daljne odredbe Visokega komisarja. In to tudi v pr merih ko se pošljejo spisi zaradi višje oristoinosti sodišču. Ce odredi začasni odvzem obrtne pravice je n1e 3i zelo poceni, tudi po samezne kose. ogled od 10 do 15 ure (avornikova 13. rritličir desno pr' Hvost *-tifrr I 3 — Nov DKW BMW motorno Kolo in ma^T limuzino predelano n? pogon z ogliem in dov. iieno vožnjo zelo poceni naprodat Potzve se telefon St. 29-27. 1468-10 tseseda l ftt- taksa - bi >t -Jatamt naslova tli u tifro I 3.— ■h .km - > " 1a an t uiln«i U' i: tifre I 3.— Enr ali dvosobno stanovanje lite — * - imčcn par brez otrok Plačam tudi za par mesecev naprei. N"asIov v vseh posl. Jutra. l474-2la Sobo odda rtesed« l bC. taksa .60. *r faian t naslova ali m tifro I 3.—. Opremljeno sobo ier>o se odda stalnemu so lidnemu gospodu Ponudbe ns ogl "dd fufra pod »Blizu Vrtače«. 1452-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ^ H1! žini Sv tožefa se «tseo« l 6(. ufcSi 6L r, iaianie naslova ali r.? tifro I 3.— Škornje moIn zdaj se ne veste kam dejati od veselja, ker vidite, da ste se motili, kaj .markiz? Luynski smo trdoživi.« »Menda res,« je odvrnil s hladno nesramnostjo, ki mu je malo prej ne bi bil prisodil. »Kaj iščete v Canaplesu?« je dodal. »Marsikaj. Med drugim tudi vas, markiz.« »Umoriti ste me prišli!« je zavpil, in njegovo lice >e dobilo spet prejšnji prepadeni izraz. »Fej, sram vas bodi, markiz! Saj nimava istega poklica. Kdo govori o umoru?« Spet je stopil korak proti meni, a cev mojega samokresa ga je vnovič zadržala. Ko bi ga bil pri tisti priči ustrelil, kakor se mu je spodobilo, bi bila vsa hiša padla po meni, in to bi mi bilo pokvarilo načrt. Planiti nanj in ga ubit is hladnim jeklom mi takisto ni kazalo, ker bi bil učinek isti. »Takrat sva imela snidenje v St. Sulpice des Reaux,« sem mirno dejal, »in vi ste prišli nanj s tolp ozavratnih morilcev. Zaslužili ste, da bi vas pobil kakor steklega psa. Toda srce mi ie polno velikodušja do vas,« sem podsmehljivo dodal. »Poj-diva, vzemite svoj meč.« »Čemu?« »Se vprašate? Vzemite meč. človek, in sprejmite moj poziv: tako vam ostane vsaj trohica verjetnosti. da si rešite slavo Če odbijete. vas brez usmi- ljenja ustrelim. Pokonci, nadenite si lasuljo in krinko.« Ko me je ubogal, sem nadaljeval: »In zdaj poslušajte. St. Auban Bit se pojdeva v gozdič, kamor ste pred tremi meseci zvabili Ivono de Canaples. Tam se udariva, z mečem v roki, brez vsake druge priče mimo Boga, v čigar roke položiva svojo usodo. Ob najmanjšem znamenju, da se mi skušate izmuzniti, ste izgubljeni,« sem rekel ter mu vnovič zagrozil s samokresom. »In zdaj hajd skozi okno.« Ko je tako storil, sem mu ukazal, naj krene naprej. šest korakov pred menoj, in mu znova po-kako predrznost. Odgovoril mije z nestrpnim zgibom ramen; pri kazal samokres, da bi ga minila vsakršna misel na svetlobi, ki mu je padala na obraz, sem videl, da se mu črte pačijo v reža j. »Stopite, bedak, stopite,« je revknil, »in nehajte že s temi grožnjami. V gozdiču se pomeniva, kar je treba. Hodite počasi, da vas straža, ki stoji tam-le, ne začuje.« Vesel, ker sem ga videl tako voljnega, sem stopal tik za njim čez teraso in skozi rožnjak proti bregu reke. Ob tej sva prišla do vrbja. in ko sem našel pripraven kraj, kjer so se mi zdela tla dovoli mehka, sem izdrl meč ter ga pozval, naj stori takisto. »Se ne mislite sleči?« je mrko vprašal. »Ne,« sem odvrnil, »nočni zrak mi je preoster. Vj. gospod Da storite, kakor vas ie volja, samo oodvizalt esa.« Z zaničljivim vzklikom ie odložil lasuljo, krinko in oprsnik; nato ie izdrl meč in nastopil. Kakor si lahko mislite, nisva zapravljala časa s pokloni, ampak sva se neutegoma lotila posla, tako vneto, da so že ob prvem dotiku najinih ostrin zasršale iskre. Markiz me je srdito naskočil, kajt isamo v tem je bilo zanj nekaj upanja rešitve; ilovit in besen dvoboj, ki se zd ičloveku pri jasni dnevni svetlobi lahka stvar, vam namreč hudo potlači duha. če se mora vršiti pri bledi mesečini, kakor v najinem primeru. Branil sem se kar najprevidneje in se bolj po čutu kakor po očeh zakrival pr ednjegovo konico, ki je pri slabi svetlobi nisem mogel dovolj točno zasledovati. Pred ihto njegovih izpadov sem se moral več ko enkrat umakniti, in vsakikrat se je jadrno okoristil s svojim ugodnim položajem, ki mi je onemogočal protinapad. Vendar pa nisem prav nič dvomil o končnem uspehu. Vedel sem. da mi ie treba samo čakati, dokler se markizova togota ne unese in mu ne zmanika sape, pa bom lahko enkrat za vselei opravil z niim. In res: kar sem pričakoval, ie že nastopilo. Njegovi napadi so postaiali manj siloviti, pritisk niegove ostrine ie terjal čedalje manjši odpor in njegovo dihanje je bilo od trenutka do trenutka boli hropeče. kakor dihanje nadušljivega konja. Nato je pobesnel kakor igralec, ki izgublja stavo za stavo, ter me obsul s psovkami, hkratu pa mi ie jel zadajati sunke ki so me Drisilili. da sem odskočil v stran. B»*lT Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.