Leto V., štev. 245 L'UbIlana, petek, 17. oktobra f924 Poštnina pavšafirana Cena 2 Din ^Ubajn »b 4 r)utra|. Stave mesečno 20*— Din B inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo t Miklnšiceva cesta *t 16/1 Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana. Prešernova ul. št. 64. Telef. št. 38. Podružnfcli Maribor. Barvarska tU. 1 Ceiie. Aleksandrova e. Račun pn pošto, čekov« zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 16. oktobra. Danes še ni nihče dobil mandata za sestavo nove vlade. Na dvoru so bili sprejeti le voditelji parlamentarnih grup, da čuje drugi ustavni faktor njih mišljenja glede razpleta krize. Šele po končanih konzultacijah se za jutri pričakuje, da bo kralj poveril mandat za sestavo najširše koncentracijske vlade. Sedanja kriza ne more biti dolgo trajna, ker je potrebno, da je situacija do 20. oktobra razčiščena. Tedaj se namreč sestane skupščina k svojemu rednemu, po ustavi določenemu sestanku, na katerem se nanovo konstituira. Vprašanje pa je, jc-li se more parlament v času vladiue krize sestati In če se že sestane, ali more delati ali ne. Vsekako je sporno, če sme skupščina v tem slučaju voliti predsedstvo, ali ne. Radičevski listi napovedujejj, da bi se moglo dogoditi, da bo blok federalistov takoj po sestanku sku; ščiae in ne glede na krizo izvolil novo predsedstvo ter nadaljeval parlamentarno delo. V izogib vseh sporov glede tolmačenja odnosnih ustavnih določil, se zato smatra za nujno, da ee kriza reši že v par dneh, četudi dosedaj v naši državi na tako kratke procese pri reševanju vladnih kriz nismo bili vajeni. Ni dvoma, da razplet sedanje krize ne le ne bo lažji od dosedanjih, marveč da bo še mnogo težji. Želja krone je, da se sestavi široka koncentracijska vlada, v kateri naj bi bile po možnosti vse parlamentarne grupe, ki so voljne pristopiti k definitivni razrešitvi sporov glede naše notranje politike. Temu prizadvanju stoji nasproti več težkoč, ki izvirajo že po naravi iz dosedanjega razvoja naših političnih dogodkov in stremljenj. Vse tri zadnje mesece politična javnost pri nas ni drugega doživljala nego od dne do dne ostrejše nasprotstvo med federalističnim blokom in narodnim blokom. Vladni režim federalistov in avtonomistov je storil vse, da podere za seboj prav vse mostove in mo-stičke za možnost kake kooperacije. Tako je ostalo tudi še danes. Oba bloka izjavljata, da sta granitno kom- Kralj konzultira šefe parlamentarnih strank VČERAJ SO BILI NA DVORU SKORO VSI VODITELJI PARLAMEN-i TARN1H SKUPIN. - MANDATA ZA SESTAVO VLADE ŠE NI D031L NIHČE- — RAZPLET KRIZE ZAČNE DANES — DAVIDOVIČ ALI JOVANOVIČ? Beograd, 16. oktobra-, r. Danes so sc [ zopet mandat in da mu bo uspe'a sc* vršile ves dan na dvoru posvetovanja z vodilnimi politiki, ki so predvsem ve« Ijaia razčiščenju vprašanja koncentracij« skega kabineta. Prvi je bil sprejet pri kralju g. Pašič, čigar avdijenca je tra« jala od 10.20 do 11.10. Po avdijenci je odšel g. Pašič v radikalski klub in se po« svetoval s svojimi prijatelji. Popoldne je bil pri njemu na domu g. Pribičevič stava novega kabineta. V dobro infor« miranih političnih krogih pravijo, da bo Davidovič res dobil jutri mandat za se* stavo koncentracijske vlade, naglašajo pa, da mu njegova misija ne bo uspela, ker ne želi pritegniti v svojo kombina« cijo vseh radikalov, ampak le onega de« la, ki se zbira okrog g. Jovanoviča. Ker se pa radikali absolutno nočejo cepiti. 1400 kandidatov na Angleškem LABOUR5STI KANDIDIRAJO V MNOGIH NOVIH OKRAJIH. LIBERALCI SO MNOGO KANDIDATUR OPUSTILI. — MACDONALDOVA NEZGODICA NA VOLILNEM SHODU- London, 16. oktobra, j. »Star« javlja: J elementi v njenih lastnih vrstah. Šele. Nocoj je !)ilo končno' »ljavno znano Ste- kadar se bo teh znebila, bo postala res vilo kandidatov posa—czr:h strank. Kon- za vlado zmožna stranka, zervctivci kandidirajo 540 (536 v prošlem London, 16. oktobra, s. Macdonald je letu) detevska stranka 520 (423) in libe- včeraj govoril na zborovanju pod milim ralci 330 (454). nebom v Gyorhshieru. Nenadoma se je London, 16. oktobra, z. Volilno bor* [ vdrl podij. na katerem je stal Macdonald, ) v Londonu jc otvoril konservativni ki je Se s 15 osebami padel na tla. K sro- bo Icadcr Baldwin z velikim govorom na i {i se ni poškodoval. Liberalni in kouzer- in je dolgo z niim razpravljal o situa« je gotovo, da bo morala ta kombinacija ciji. Potem sta konferirala Pašič in Jo« propasti. zborovanju v Quccnshallu. Kritiziral je delavsko vlado, ki ni mogla in ni znala izvesti niti ene kardinalnih točk svojega programa. Boj od liberalcev in konser« vativcev so jo ovirali pri tem radikalni vativni listi označnjejo ta dodgoek kot slab otnen za izid volitev za delavsko stranko. Stavo so se takoj spremenile na škodo Macdoualda. vanovič in se posvetovala tudi z neka« terimi bivšimi radikalskimi ministri in poslanci. Popoldne ob 5. uri je imel odbor ra« dikalskega kluba sejo, na kateri je po« ročal g. Pašič o svoji avdijenci na dvo« ru. Povedal je, da ga je kralj vprašal, Proti večeru se je razširila vest. da je g. Pašič kot šef radikalske stranke po-j oblastil g. L;'ubo Jovanoviča. da sprejme od kralja mandat za sestavo koncentracijske vlade, ako mu ga krona ponudi. Zato mnogi pričakujejo, da bo krona po- Zeppelm izročen Zedinienim državam NEMŠKA ZASTAVA ZAMENJANA Z AMERIŠKO- — ZANIMIVOSTI S POTOVANJA. - POSADKA PRI AMERIŠKEM PREDSEDNIKU- Newyork, 16. oktobra, s. Po statistiki dr. Eckenerja in komanderja Kleina znaša dolžina proge, ki jo je preplul »Z. R. 111.» 5066 morskih milj, za kate« re jc natančno rabil 81 ur 17 minut. Po« vprečna hitrost je znašala 6235 morskih milj, dosežena višina 36S0 m. Tanki za verila mandat za sestavo koncentracijske kakšno stališče zavzema glede končen« ! vlade g. Jovanoviču. Po konferenci z g. tracijske vlade. Odgovoril je kroni, da Jovanovidem je izjavil Nikola Pašič vabi radikali sprejeli koncentracijo, skup« šemu dopisniku, da ni nič novega in da ščina pa bi morala sprejeti zakonske ! je Po njegovem mnenju g. Jovanovič, ki predloge, ki so na njenem dnevnem re« j Je bil popodne na dvoru -neka' predlaga! gonilni material so du ljcdelskih kreditih, invalidski zakon in budžet, naposled tudi tiskovni zakon. Krona je po tem referatu ponudila g. bili po končanem kakor o pobijanju korupcije, o po« j kroni«- Gotovo je. da dobi jutri od kralja potovanju še do ene četrtine napolnjc« 1 mandat. G. Jovanovič je rekel novinar- ni. Hangar za zrakoplo- v Lakchurstu jem, da ni dobil nikake ponudbe od kro- j ic tako velik, da bi mog'i v njem igrati j velike postaje ob ameriški obali pošiljale ne. da tudi nocoj ni nihče dobil mandata dve nogometni tekmi in bi bilo prostora j brezžične česiitke, ki so zelo obremenje- Z. R. III. plul nad Francijo in aad Azor-skimi otoki, smo opazili, da ie prebivalstvo pobegDilo v svoje hiše in se zopet pokazalo šele, ko se je zrakoplov oddaljil. Za Azorskimi otoki je zrakoplov vzel direktno smer proti Lakehurstu. Vreme je postajalo precej neprijazno. Vsled atmosferskega motenja je bila tudi zveza z ameriškimi opazovalnimi ladjami nemogoča. Kljub temu so vse Pašiču mandat za sestavo koncentracij« ske vlade. G. Pašič pa je odgovoril kra« lju, da bi bilo bolje, da pokliče k sebi g. Ljubo Jovanoviča, ki naj kot pred« sednik skupščine predlaga mandatarja. in da tudi on ni kralju predlagal nič defi- tudi za gledalce. j vale brezžično postajo Z. R. III. mtivnega. »SITUACIJA- JE DOBRA«. Zagreb, 16. oktobra, r. Danes je pri-| spel v Zagreb posebni odposlanec demo-Po svojem dopoldanskem porazgovoru , kratske stranke g. Gjoka Popovič, ki je Zvečer po prihodu zrakoplova so iz i V bližini obale se je mora! zrakoplov njega izpustili plin ter odstranili nem« j 12 ur boriti proti vetru. Njegova hitrost ško zastavo. Listi poudarjajo zlasti, da se je zmanjšala na 30 morskih milj. <*Z. R. III.® ni vojni zrakoplov, temveč Easneje se je hitrost zopet zvišala do le pionir gospodarskega napredka. Ne« | 85 milj. Pri New-Foundlandu je Z. R. IIL kateri listi želijo, da bi se Nemčiji do« prišel v gosto meglo. 14. oktobra se ja Jovanoviča s Pašičem je šel predsednik j ^ pre,]flij demisije viadine dobil zaupna volila nadaljna gradnja zeppelinovih zra : moral boriti s slabim vremenom, vendar zbornice k Ljubi Davidoviču in ga je ; poročila, ki naj jih odnese predsedniku koplovov. Amerika naj bi s Zeppeli« i pa se je držal zelo dobro. Sunki vetra obvestil o mnenju krone. i HRSS g. Stepanu Radičti. Popovič ge je ni, ki jih je naročila v Nemčiji otvorila so bili tako močni, da se je telegrafist, Popoldne so se nadaljevala posveto-; za<]vža] ce]o dopoldne pri Radiču in pri-vanja na dvoru. Kralj je sprejel dr. Ko-1 505tT0val seji predsedstva. G. Gjoka Po-rošca in dr. Spnha, Nastasa Petroviča, • pov,;i ie na vprašanje našega poročeval-dr. Kumanudija in državnega podtajni- ^ izjaVil: »Situacija je dobra, po pravici ka Cemoviča. Kasneje je sprejela krona vam povem, zelo dobra. Ona je zašla v predsednika skupščine Jovanoviča, ki je ostal pri kralju do 6.20 zvečer, nakar je šel k Pašiču in mu poročal o svoji av-tfijenci. Po tej konferenci je S- Jovanovič dolgo razpravljal s svojimi ožjimi prijatelji. Po Ljubi Jovanoviču je bil pri ostal pri kroni poldrugo uro. Doslej še ni dobil nihče mandate za sestavo nove vlade. Kakor se vidi iz razvoja dogodkov samega, gre za končen- paktna, četudi je jasno, da more v par- kra]ju predsednik samostojne demokrat lamontu delati le koncentracijska vla- ske stranke Svetozar Pribičevič, ki je da in dasi ve, da je taka vlada mo- ------- goča samo, če se okrne eden ali drugi blok sicer so volitve neizbežna posledica nastale politične situacije. Koncentracije nihče ne odklanja. Dosedanji vladni blok pa navzlic temu, da je bilo treba likvidirati dosedanjo nesrečno metodo sporazumenja, še vedno vztraja na tem, da naj se s to metodo nadaljuje. Narodni blok na drugi strani zahteva, da se precizno določijo temelji za končni sporazum. Gosp. Radič naj brez pridržkov pove, frazo, ko se postavlja vprašanje ali — ali. Srednja se ne more zgoditi O tem smo vsi na čistem.« DR. MAČEK O SITUACIJL Beograd, 16. oktobra, p. Današnje cVremes priobčuje razgovor svojega zagrebškega dopisnika s podpredsednikom HRSS. dr. Mačkom, ki mu je izjavil, da vladi ne bi bilo potrebno, dati ostavke, dokler ima večino v parlamentu. Ali osebej oznanja- Beograd, 16. oktobra, p. Na predi oL jo, da je koncentracija s samostojnimi pravosodnega ministra dr. Hrasnice je demokrati nemogoča. Jasno je, da se na bil danes podpisan nkaz, s katerim se ta način že a priori onemogočuje vsa-j imenujejo za predsednike okrajnega soka koncentracija. dišča v Slov. Bistrici dr. Jakob Dni Vin. v i svoje delo kljub demisiji vlade. Zemljo- Končno reklamirata oba bloka zase Provaljah Blaž Rajman in v Škofji Loki j radnik Lazič ie zahteval, naj odbor dela, predsedstvo. Radikali se sklicujejo na ' ;Iuri',. 2"mer- drž. pravdnika v j radikal dr. PeleS pa j« bil proti temu. ker relativno največjo jakost svoje stran- j ItfiMjani pa pni drž. pravdnik v Novem | ministri ne priha.njo več na sejo. Samo- Razprava o invalidskem zakona Beograd, 16. oktobra, p. Danes dopoldne je imel odbor za invalidski zakon sojo. na kateri se je najprej precej živahno razpravljalo, ali naj odbor nadaljuje stopno poročilo: Takoj ko je brezžična postaja na zrakoplovu pričela delovati, znava namerava Amerika kupiti ladjo smo skoraj od vseh brezžičnih postaj' sprejemali čestitke. Ko je zrakoplov dospel nad ocean, je postalo nekoliko mirnejše. Pot je potekla brez incidentov. Ko Je delnico v Friedrichshafnu, da tamkaj zgradi še več Zcppelinov. Te gradnjo seveda ne bi šle na račun reparacij, teta več bi jih izvršili v ameriški režiji nem« ški inženjerji in delavci. Upoko:eni so: višji državni pravdnik v z redom Sv. Save III. razreda. ke, gosp. Davidovič pa reklamira zasbjme^" dr- An,on Kremžar- celokupno število poslancev federali- . . . ... Hi n • » _ „ 1 Ljubljani Andrej Jesrlič. dvorni svetnik stičnega bloka Pn tem pa on nočs pr ^ dr,ehieJm sndi?6u v L:„Wjani nositi tudi popolne odgovornosti za v>a Fran , pisarniški oficijal dejanja in za vse izjave vseh njegovih Iyan g - gr članov. Narodni blok bi mogel prizna-j z i?tim tlk,,"7nm je odlikovan npokojeni h prvenstvo gosp. Davidoviču, toda le' dvoni, ,vetnik Kran Dokie če so podane garancije za izpremembi" dosedanje Radičeve politike. Narodni blok opravičeno zahteva, da HRSS takoj izstopi iz tretje internacijonala-ter da preneha s svojim »mirotvoruini repu bi i kan st vo m ». Jutri stopi razplet v krize v odločilno fazo. Po nocojšnjih vesteh je mogoče, da bo kralj poskusil z dosedanjim ministrskim predsednikom g. Davidovičem. Ako se to zgodi, jc naša iskrena želja, da se mu misija posreči. Gosp. Davidovič sam se je moral uveriti, da tako kot doslej ne more več dalje. Položaj je danes toliko dozorel, da ni več mesta za polovičarstvo in ne za slepomišenje. Nova vlada bo morala imeti jasen in precizen političen in delovni program brez neiskrenih rezervacij posameznih v n.ej udele- RADIČ HOČE V INOZEMSTVO. Beograd, 16. oktobra, p. V političnih krogih se pozno zvečer potrjuje vest, ki se ie danes razširievala po Beogradu, da je Sticpan Radič zaprosil za potne l'stc za Inozemstvo zase in za vso svojo družino. Vest je zbudila naravno veliko senzacijo. (O nic poročamo tudi med »Domačimi vestmi».) FRANCIJA IN RUSIJA- Pariz, 15. oktobra, j. Odbor za pripravo obnove diplomatskih odnošajev z Rusijo, ki ga vodi senator Demonzie. se je danes popoldne več ur posvetoval in je nato odjrodil posvetovanje na iiitri. Jutri stojni demokrat dr. Popovič je zahteval, da prideta k seji ministra dr. Behmen in Nemška parlamentarna kriza Berlin, 16. oktobra, s. Demokratska frakcija je danes z veliko večino 6prejela resolucijo, ki veli: Frakcija vztraja na tem, da mora sedanja vlada z ozirom na važne vzroke v zunanji politiki -ostati na krmilu. V smislu svojih dosedanjih sklepov ne more frakcija krili s svojo odgovornostjo enostransko razširjenje dr. Spabo in na! jasno povesta, ali imata ; vlade na desno. denar za izplačilo ali ne. — Tnva- J Državni kancelar je danes opoldne lidi da ne zahtevajo obvez, ampak de- i sprejel voditelje koalicijskih strank. Po narja. Večina odWa 'e odklonila zahte vo oporicije in sklenila, da odbor posluje dalje. Samo«toini demokrat dr. Popovič je opozarjal, da se vlada le navidezno dela. krkor da bi hotela rešiti invalidski zakon. V resnici pa srn neprestano zavlačuje in če bi bil tudt spre;et. bi naredila z inval;di. kakor ? nnoko:enci. katerim je iz;aviln. da nima denarja.. Nujno po- obvesMlu o sklepu centruma je državni kancelar sporazumno z voditelji frakcij ugotovil, da smntra nadaljnja pogajanja s frakcijskimi voditelji glede razširjenja vlade za brezuspešna. Državna vlada si pridržuje svoje nadaljnje sklepe. Berlin, 16. oktobra, j. Pogajanja med državnim kancelarjem in koalicijskimi strankami so se danes brez uspeha pre- frpb"o jf>. dn prideta na sejo minister dr. i, . ., _ . . . 1 ' | krnila. Državni kabinet, ki se je sestal Spalio in dr. Behmen ter da povesta, kaj je z invalidskim zakonom in da zagotovita izplačilo invalidnin. Jutri se seja nadaljuje. VALUTN4 BOR7A V NOVEM SADU. Beograd. 16. oktobra, r. S 1. novembrom se otvori na novosadski borzi trgovanje z valutamL NAŠ NOVI ROMAN popoldne bo sestavFeno besedilo franco- ženih strank.'Ako se posreči sestava ta- ske-a osnutka note. ki naj se izroči sov- _______________ ke vlade g. Davidoviču, lahko prihrani ietsk' Rus'j'- Vendar pa gre trenotno le . . .. v _ niTPTT. našemu državnemu življenju marsikatero ^ predlo?, ki ga mora vlada šele odo-1 V kratkem pr«mJzhajatiMn"JUTRU, težavico in obvaruje narod in državo briti. Vlada se bo predvidoma v petek! slav™ uumasov roman pred novimi razočaranji i na ministrskem svetu pečala s tem vpra-, «LA DAME DE MONSORE\U» šaniem. (»ZVESTOBA DO GROBA*) zvečer, da sam odloči o rešitvi vladne krize, ni danes storil še nobene odločitve. Posvetovanja bo se odgodila na jutri. ERZBERGER.TEVI MORILCI V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 16. oktobra, j. Heinrich Schulze, Erzbergerjev morilcc, se je danes sam javil budimpeštanski policiji. Odpeljan je bil v policijske zapore, kjer so ga burno pozdravili tri e tam zaprti Ha-kenkreuzlerjL Vsi štirje so izrazili željo oditi v Turčijo, kjer so že služili kot častniki. Ako jim bo to dovolila angorska vlada, nameravajo zopet vstonitl v tur-, ško armado. Socijalistična vlada na Švedskem Stockhobn, 16. oktobra, j. Po razgovor* kralja z voditelji strank je bil danes popoldne Branting poverjen s sestavo vlade. Branting je izjavil, da bo sestavil čisto socialističen kabinet. Listo ministrstva bo predložit prihodnje dni. Kmetski uuori v Rusiji WIIna, 16. oktobra, j. Po zadnjih semkaj dospelih vesteh se kmetski opor v boljševistični Beli Rusiji vedno bolj ras-širja. Upor je izbruhnil istočasno na ved krajih v gubernijah Vitebsk in Smolensk. Vzrok upora leži v rekvizicijah žita, ki se je iz Bele Rusije izvažal v stradajoča ozemlja sovjetske Rusije. Prišlo je do krvavih bojev med uporniki in bolj&evikl. V zaporih v Smolensku se nahaja približno 6000 kmetov. OTVORITEV RIMSKEGA PARLAMENTA. Rim, 16. oktobra, z. Mussolini je na« znanil ministrskemu svetu, da se je od» ločil sklicati parlament za IZ oktobra. Senat se sestane par dni kasneje. FRANCOSKI NOGOMETAŠI V NEMČIJI. Pariz. 16. oktobra. J. Nocoj Je odpoto« valo v Nemčijo nogometno moštvo pariške .Federation Sportive de TravaiU. Na stopilo bo v Leipzigu In Dresdenu proti saškim nogometnim druStvom. Ore za protiobisk Francozov, ker je Dresdener Arbeiter Turn- und Sportklub zadnjo soboto nastopil v Parizu proti iraocoskemo moštvu. Vladna kriza In nu^ Glavno radičevsko glasilo o bemisiji davidovičeve VLADE- — DR. MAČEK GROZI s PONOVNO ABSTINENCO R4DIČEV-CEV- — «HRVATOVE» INFORMACIJE. Zagreb, 16. oktobra. >vat» izjavo dr. Mačka kot prvega ra-Zagrebški radičevski krogi skušajo i dičevskega diplomata za Beograd. Di 3emfeijo Davidovičeve vlade komer,-! Maček meni, da bi najnormalnejši iz- tirati s presenečenjem, ogorčenjem in peaanistienimi prognozami. Današnji «Hrvats> pravi, da demisija pomeni vrlo zamršen razplet z negotovim s vrše t-kom. Kralj je izstopil osebno in pre- hod bil: razpis volitev, ki bi se poverile Davidovieu kot predstavniku sedanj večine. Ako pa se bo začelo rušiti, kar se je doslej zgradilo na bazi »sporazuma^ utegne HRSS izvajati vzel osebno odgovornost. Normalno j posledice in za vedno zapustiti Beo-bi bilo, da se kralj čim prej rošd tega Igrad. Zagreb pa bi postal od Boo0 reji domačo živine«. V Dragatušu predava ob 11. uri dopoldne v šoli g. Fran Črnagoj. nadzornik, »O sadjarstvu«. V Aržišah - Kolovratu predava ob 3. uri popoldne v gostilni g. Bregarja g. Josip Zupančič >0 inkviziji in njenih ustanoviteljih«. Na Bledu preda ra ob 4. uri popoldni) 7 sokolski dvorani g. prof. dr. Ivan Ca-dež »O našem vesoljstvu». Koroški Beli predava ob 9. uri zjutraj g. prof. Fran Jeras »Slike iz nacijo-nalne zgodovine m svetovne vojne». V Borovnici predava ob pol 4. uri popoldne ka Franca Robiča. V drugem zakonu se je dr. Franjo Rosina poročil s hčerjo znanega rodoljuba in zdravnika Riip« sehla pri Sv. Juriju ob juž. žel. Prva so« proga mu je zapustila 2 sina in 2 hčer« ; Ubald Trnkdczy f ki. Od sinov je Fedor umrl pred 3 leti. na res v nedeljo, toda brez svojega čile- Dr. Franjo Rosina je bil znan kot do« j f d"'ia- ,Med ,em 50 nararee n-sf°P"e ber govornik, rezek debater in bistrou« ! k°"P'*Mi]e in v sredo dne 15. t. -men pravnik. Za politično življenje se zvecer 'e on- Sedaj ,eži na C je zanimal že kot dijak na Dunaju, kjer ! v Wilhelmine snitalu. je bil član akademičnega društva «Slo« , S,V,T Plodno smrt je dr. Rosina vcnijai, zadnie leto svojih študij na s]u\l1 z* naprf'' K° Se ie pred kra,kim Dunaju tudi predsednik tega društva. Pos'av'Ja' °b k™«" dr. Turnerja od svo-Že takrat je kot dopisnik sodeloval pri dnb.rcSa Prijafe'ji. mu je potožil: slovenskih listih. Ko se ie naselil v No« J™,' P°*aka' še štirinajst dni, da vem mestu, je ustanovil tam društvo bl,a skuPal?» Uganil je. skoro do . Ker bo naj nikdo ne še! v Ljubljano. Kakor njegovi bratje in Po™*1 zunanji svet. ni bil ozkosrčen in bližnji sorodniki, se je tudi Ubald posve- i konservativen skopuh, nego ie stal ved- stal sam svoj gospodar, je njegova lekar- šaljivi ta nad vse ljubeznivi le- ! ob vsi svoji svobodomiselnosti reemeno; »isaastt. rrosvcrni odsek Sokol* karnik Ubald je bil priljubljeno zatočišče : pohožen mož. LjuhFanska evangeljska j skega društva v Stražišču uprizori v so« bolnikov. Zlasti pri materah z dojenčki občina ga ie zato opetovano odlikovala z , boto dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer in in malimi otroki je užival veliko zaupa- najčastnejšo službo v svoji cerkvi in po- j v nedeljo dne 19. t. m. ob 4. uri popol« nje nie^ov »Sladin* js dosezal čudovite koinik jo je izvrševal s skrajno vest- ; dn" J. Dolina-jevo ša'oigro v treh deja* u*i>ebe.° | nostjo. ! ni'!l «Cigani». V nedeljo sodeluje iz pri« Ko so si Slovenci 1. 1882. končno pri- Lep mož je bil ver.sih blagi pokojnik. J jaznosti orkester Narodne čitalnice v horili v o^č. svetu večino ta is dobila , Jrostih črnib las in kakor breskev zdra- ■ Kraniu. Ljubi;ana slovenskega župana, se je ' re^ra obličja: vesel, vedno navdušen, lju- j JESENICE. Kettejev večer na Jese* Ubald postavil s Hribarjem in dr. Tavčar- be7nivo zgovoren o vseh javnih vpraša-| nicah. Šentjakobski literarni krožek iz predno in protikL no politiko. Bil je zvest in vedno odkrit polju. Zadnje čase pa je z*če! hirati, po- ; soboto dne 18. t m. ob 8. uri zvečer re» somišljenik narodnonrpredne in po prev- belila se mu je rlava. posušil se je: lotila citacijski večer s spominskim govorom, n na ta način izjalovi dober namen dr. ! Iedar.a. Srbska-pravoslavna cerkev bo ratu Jugoslovenjke demokratske stranke.' se ga je su?ica. Močno t.-lo se je dolzo tipi- Recitirale so bodo najlepše Kettejeve pes Turnerja. Do svoje smrti je dr. Rosina morala sedaj na vsak način požuriti svoj ! V zaupanju na njegovo poštenost ta de- ralo bolerni. a končno je omasralo. Kot mi in soneti. Občinstvo se poziva da ostal načelnik »Dijaškega doma» v Ma« sklep, ker bi bilo naravnost smešno, ako j loljul.most. ga je narodno-napredna stran- filozof, v zavesti svoje poštenosti in čiste se s kar najštevilnejšim posetom oddol* riboru. Splošno je bil dr. Rosina veliki , bi se ravnala po drugovrstnih maloazij-1 ka že 1. 1901. poslala v upravni odbor j vesti, pa se ni niti najmanje bal smrti ' ži manom nesmrtnega našega pesnika. Predstave ob 7t 5., 6 , »/18. in 9. uri. Največ i in najlepši historični film po znamenitem romanu 5541a Hino »NUNSKI DVOR" Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek 17.: «Paglavka». E. Sobota, 18.: «Moč teme«. C. Nedelja, 19.: *Šestero oseb išče avtorja*. Izv. Pondeljek, 20.: «Paglavka». A. Lhiblianska opera- Petek. 17.: Zaprto. Sobota, 18.: °V vodn.aku». nCavalleria rusticana». B. Nedelja. 19.: .Carjeva nevesta*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Pundtijek, 20.: Zaprto. iviariborsko gledclišče- Petek. 17. ob 19.30: «Carmcn». B. -obc-ta, 18.: «Narudni pcshncc». A. Nedelja, 19,: «Mam'zelle N:tuuc!ie»>. C. in je prinesla na oder Schniizlerjevo zadnja čase pel v rPoliski krvi> pod j ga teta predsednik Jugoslovenske aka-. 1 komponistom in dirigentom Oskarjem | demije znanosti in je spisal mnog znan- Pevsko društvo cLjulljanski Zvon> NTedbalom v Pragi, se pripravlja sedaj j stevnih del, ki so dobila tudi v taozem-iz Ljubljane priredi v pondeljek. dne na na m o p v \Veberjevem „t.tm.. Češki rir uoz v Beogradu. 22. t. m. \ lioau tenorista g. Marija Šimenca, ki je dališča. Uprizorili se namerava Nušidev tNarodni poslanik*, ki ga je mariborska režije prav spretno inscenirala ter tuli srečno izdelala je glede uspe'-ti je, da bo pri gledališče razprodano. .....f" ----------- . nifa Zganca, Deva. Adamiča in .iiokra- val co pri gi:soem prire iuvi uto retno inscenirala ter tuli Mariborsko gk-stcMutno olčinstvo sVe-a umetnostnega društva z gospo Germanovo v naslovni nastopi tekom meseca novembra zopet Gledališka rredstara v Dubrovniku, z virluo-*0«!!0 in c'obi';im čustvom, vlogi. — Uprava bccrajskeTa gledališča na našem odru in ki bo odpel ^ v ogo Dubrovnik ima sicer g!ed-liš':o pos'opja. Dru;i del pro-?r mi so ivori'e skladbe je sl 'eaila s Ilu!Cž?stvemT:i posebio Manrika v operi »Trubadur«. V tej vlo* nima pa igralcev Iz gledališke pisarne. Za danes na povedana predstava opere eRijolelto* se sezone. Sedaj se radi preiiiajenosii ta obolelosti neksterih NardePiji osnov članov ne vrši. «Rigoletto> se poje v ne- igralcev, ki bo deljo 19. t. m Danes zvečer pa se vrši j-Ia predstave v Bo—!'-em rled-lišfu. ni opere!-.! pevc !!iti<<. ' i s^ušnia za Dvorakovo . I Prva oredslava se je že vršila v nedeljo, iucz:msU r pod imc-uom D nas'0^3 v spod Vl.-^irir M-ž—lič ost-H ' odnjih dneh dovrši enomesečno voj« i:ng ter je. nico svojeg? rojstva. Jubilant je bU dol- ško siufoovanje v Piagi, > Domače vesti zavetišča. Treba je čimpreje reducirati vse one inozemske delavce, ki niso nujno potrebni. Ministrstvo za socijalno politiko bo gledalo na to, da se ti ukrepi uvažujejo, in je svojim podrejenim organom dalo potrebna navodila, da takoj na- LJUBO «JUTRO»! Navadno imaš prav srečen krompeij. Tem manj mi je razumljivo, da si se to pot drznilo v neke vrste »kulturni boj* s »Slovencem*. To kar pusti! Saj vež, da govori proti Tebi vsa zgodovina Evrope, Jugoslavije in Slovenije. Brez klerikalcev vendar ni slovenske kulture, in obratno. če imaš v uredništvu kak star leksikon, se lahko iz njega vsak čas prepričaš, da je n. pr. Voltaire bil goreč klerikalec; tudi pravkar umrli Anatole France je bil iste barve. Goethe jo pc-veličeval dobri želodec cerkve, Schil-ler je napisal krilatico o gavranih, ki se spuščajo na žrtev, — najbrže, da jo stražijo. Prešeren je pred vsakim sonetom dve uri na golih kolenih okrog oltarja lezel, kakor pravi ustno sporočilo, posneto po beležkah, ki jih še danes hrani iz pietete Dagarinovo potomstvo. Da bi bil škof Jeglič pokupil in sežgal Cankarjevo »Erotiko*, ni res, on jo je le razdelil nesebično po farovžih za pokultnrjonjo tamošnje erotike. Če so še Finžgarja grajali, da je opisoval Janeza in Ančko in moral nazadnje objaviti naznamilo, da sta se vzela, — to je vendar nekaj kulturnega! Da 60 bili klerikalci proti Trubarjevemu spomeniku, je razumljivo, ker ni mož pisal v finem latinskem jeziku, in če danes prodaja Katoliška najdražje knjige (n. pr. «Pod svobodnim soln-eem») ob najnižjih honorarjih, je to razumljivo v interesu kulture, da kaj ostane tudi zanjo, ne samo za buk-vice. O Vodiški Johanci ni da bi govoril. Njene zasluge poznamo ravno tako, kakor Suš rakove in Kremžarjeve, ki ščitita našo žurnalistiko pred prietranost-jo sodišč in tako branita svobodo misli in tiska. Tudi Aškerca ni treba v tej zvezi omenjati, niti Masaryka, ki je, kakor znano, organiziran pristaš SLS v n jeni češki filijalki. Izkratka, za vse, kar je doslej na »vetu dobrega, se imamo zahvaliti le klerikalcem in samo njim, nobene dobrote ni brez njih. Na vpako univerzo silijo in sploh je vse tako, kakor pri siru. Čim boljši je, tem več ima črnih črvov, ki od njega siti po mizi marši-rajo. »Ne veš, od česa so rediš.* pravijo. Očitno gre tudi naši kulturi tako, >-T quod erat demon strandum. M. A. C. * * «Uradni liste z dne 16. oktobra prinaša pravilnik o higijenskih in telinič-uih varnostnih odredbah v podjetjih. Ta pravilnik je zelo važen za vsa gospodarska in trgovska podjetja in opozarjamo tianj vse interesente. Razen tega prinaša ta številka razglase raznih uradov in oblastev ter razne objave. * Prihod jeruzalemske delegacije v Beograd. Včeraj zjutraj je prispela v Beograd jeruzalemska delegacija, da ponudi kralju Aleksandru protektorat sv. groba! nadi je vse prej kakor ugoden. V Ka-in zaščito 240 milijonov pravoslavnih. Ta! nadi je na tisoče naših ljudi, ki so glad-naslov je imel poprej ruski car. v kato- i ni in bosi in število samomorov dnevno liškem svetu pa ima sličen naslov špan- i raste. Mnogi so odpotovali v Kanado, češki kralj. Ob 11. dopoldne je bila v dvor-1 prav jim je bil znan položaj, samo radi ni kapelici kratka služba božja, kateri j tega, da bi prišli v Zedinjene države. =o prisostvovali člani kraljevega doma,! Niso pa vedeli, da se tak prestopek kr.z-več ministrov, patrijarh Dimitrije in več j nuje s petletnim zaporom. Razni agenti škofov. Deputacija je sestavljena iz ar- j prekmorskih društev opisujejo našim lju-himandrita Sevastijana Dositeja in Vasi-1 dem stanjo v Kanadi v rožnatih barvah teja Levendatisa ter dveh civilnih oseb. iu jih zagotavljajo, da dobe takoj posla bito za žene, ki so mu bile močno pri srcu. Ko ga je bivša koalicijska vlada odstavila, se je Hristič pričel baviti s trgovino z vinskimi izdelki. S svojim prijateljem Trkuljem je Hristič živel vedno v dobrih odnošajih in mu je tudi često posojeval znatne vsote denarja. Ko pa je Hristič svojega dolžnika pozval, da mu vrne izposojeni denar, se je ta odločno uprl. Radi tega je prišlo med obema do uri v areni Narodnega doma. Udeležba I bo najširšim slojem mesta Maribora ter obvezna tudi za neopredeljeno član. j jih z etično vzgojo dvigne na višjo kub stvo. 2206 turno stopnjo. V to svrho bi se moraii u— Društvo trgovskih in industrijskih j vsi prosvetni delavci sprijeti dela v nameščencev Slovenije v Ljubljani za. | »Ljudski univerzi«. Samo klerikalci no= počne v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri | čejo tega uvideti, oni morajo razdirati popoldne s plesnimi vajami v areni Na. vse, kar ni čisto njihovo strankarsko. prepir? in Hristič je izjavil, da hoče de-stopijo proti vsem, ki bi ne uvazevali ■ nar pJi ^ mu mora njegova žcna plaCati teh naredb. Slovenski Pravnik. Izšel je ravnokar dvojen snopič našega pravniškega glasila, ki obsega št. 7. do 11. Široko zasnovana razprava univ. prof. dr. Kreka povzročilo, da se večina ruskih begun* njo sredo dne 22. t. m. pri-edi Ljudski — Ivan Gcrkman, pleskarjev sin, 2 dni. j cev pri zadnjih občinskih volitvah ni univerza kratko predavanie 'liž. Tonši* — Helena Žnidaršič, nadučiteljeva vdo* i zavedala svojih dolžnosti do slovenske* , ča o radiotclefoniji, nakar bc. slušate* va, 59 let. — Josip Gerževič, delavčev j ga Celja in da je tudi sicer zrahljana ljetn predvajan na predavate!ievera sin, 2 dni. — Frančiška Brcindl, inžen* ona prisrčna in bratska vez, ki bi mo* j aparatu radio koncert s postaic v Rimu. jerjeva vdova, 74 let. — Slavica Andlo* j ra'a spajati slovensko celjsko meščan« — V nedeljo dne 19. t. m. oe pol 10. uri vic, mizarjeva hči, 3 mcscce. _ Marija stvo z našimi severnimi brati. Kako mo* sc bo vršilo v mali kazinski dvorani pre* ramo ravno mi Slovani tako hitro po* davanje zagrebškega esperantista dr. zabiti, kdo je navalil zadnja stoletja na ! Maruzzija. Tam bo v nedeljo otvorjer.a nas gore gorja ter vihtel nad našimi ; tudi esperantska razstava. Mariborsko upognjenimi hrbti neizprosno svoj iz tr* esperantsko društvo bo pričelo dne 5. nja spleteni bič? Apeliramo v interesu bratskih odnošajev, ki vladajo povsod drugod, da se tudi ruski bcgunci v Cc* lju cmancipirajo od tistih, ki jih pozna* jo samo zato, ker bi jih radi nacionalno in gospodarsko izkoriščali. Klančnik, hči u.-adncga sluge, 4 mcscce. — Adolf Rcich, tovarnar in posestnik, 67 let — Marija Hafner, mizarjeva že* na, 58 let. — Fran Križaj, posestnikov nar, 82 let. — Martin Babnik, posestni* kov sin, 6 tednov. — Marija Brajer, hči zasebnice, 16 mesecev. — Ana Brovet, strojnikova vdova, 84 let. — Antonija Grcgorič, zascbnica, 48 let. — Slavka Težaven položaj naših izseljencev v Kanadi Položaj naših izseljencev v Ka- Kralju in kraljici je izročila deputacija visoka odlikovanja, ki so v zvezi z naslovom čuvarja sv. groba in zaščitnika 240 milijonov pravoslavnih. Popoldne je bil na dvoru na čast deputacije banket. na farmah. In tako potrosijo naši ljudje na potovanju ves denar ter ostanejo po-lem gladni in bosi. * Junaški čin »Junaka iz Like>. Te dni so se v selu Županja v Liki splašili * ProL Milica Ilešičeva -}-. Včeraj je, konji seljaka Antona Bušiča in v divjem omrla v Ljubljani po dolgotrajni bolezni! diru zdrveli po cesti. Med pasanfi je za-gdč. Milica Ilešičeva, profesorica na žen-j vladala prava panika, kajti konji so bili ski realni gimnaziji, hčerka vseučiliškega ' vsi divji. V tem pa se je pojavil na cesti profesorja, g. dr. Frana Ilešiča. Zavratna j tudi Ljubljančanom znani 'junak iz Li- jetika je uničila mlado, mnogo obetajoče življenje. Pokojnica je po gimnazijskih študijah v Ljubljani dovršila filozofske nauke na zagrebški univerzi z izvrstnim uspehom in nastopila potem mesto profesorice na ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Bila je blagega značaja in navdušena Jugoslovenka. Pogreb bo v soboto ob 2. popoldne iz Zarnikove ulice St. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo lahka naša žemljica, težko prizadetim staršem naše iskreno sožalje! — V visoki starosti S4 let je včeraj umrla v Ljubljani g Marija Je.ri.n, vdova učitelja na otroškem zavetišču v Florijanski ulici. N. v m. p.» • Radovljira. Povodom občinskih volitev v Radovlijci smo dne 2. julija t 1. v štev. 154. našega lista priobčili dopis iz Radovljice, vsled katerega se je čutil gospod dr. Filip Orel, finančni komisar in vodja davčnega okrajnega oblastva v Radovljici, razžaljenega. Izjavljamo, da smo z dotičnim dopisom g. dr. Orlu. kakor smo se naknadno prepričali, delali krivico in da so bili naši očitki glede o6ebe g. dr. Orla neutemeljeni, vsled česar mu storjeno krivico s tem popravljamo. * Borba proti nezaposlenosti. Ministrstvo za socijalno politiko je poslalo vsem občinam poziv, da delajo z vsemi silami na to, da se število domačega nezaposlenega delavstva čim bolj zmanjša. Občine naj čimpreje dovTŠe započeta dela in prično z novimi deli. ki so nujna in potrebna v njih področju. Občine se tudi naprošajo, da nudijo nezaposlenim potrebno oomoč in da osnujejo kuhinje in ke> Marijan Matijevič, ki je skočil pred konje, zgrabil vajeti in ustavil voz. Ko je ljudstvo videlo njegov čin, mu je priredilo velike ovacije. * Velik požar v Snhofici. V sredo zjutraj je izbruhnil v Subotici v hiši veleposestnika Ivana Seidela velik požar, ki je trajal celo dopoldne. Zgorela je cela stavba. V hiši se je nahajala tudi tiskarna 'Tipografija;, ki je bila ena najmodernejših v Subotici. škoda znaša več milijonov dinarjev. * Pobeg okuženk iz bolnice. Pred nekaj dnevi so pobegle iz mariborske javne bolnice tri bolnice, in sicer 21 letna u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji slede* či slučaji: 2 tatvini, 1 vlom, 1 prestopek pijanosti, 16 prestopkov cestnega poli« cijskega reda, 2 prekoračenji policijske ure, 1 prestopek ogrožanja telesne var« nosti, 1 telesna poškodba, 2 prestopka v zglaševa!nih predpisih in 1 izgred. Are« tacije so se izvršile tri in sicer: 1 radi izgreda, 1 radi neplačanega užitka in 1 radi suma tatvine. u— Korajžna tatica. Pred stojnico tr* govke s klobuki na Vodnikovem trgu, Cccilije Bricclj, jc prišla nepoznana žen« ska in pričela zbirati klobuke. Po nje« nem odhodu pa je trgovka opazila, da ji manjkata dva filcasta klobuka, vred« na 210 Din. Čez kakih 15 minut se je tatica povrnila, držeč v eni roki klobuk in ga hotela pod pretvezo, da ji ni všeč zamenjati. Ko jo je Bricljeva prijela, rekoč, da ji je klobuk ukradla, je priče* 'a predrzna tatica vpiti nad njo in jo nagnala z lažnjivko. Nato se je nenado* ma pomešala med nastalo gnečo žensk in brez s'cdu izginila. u— Tatvina na kolodvoru. Na glav* nem kolodvoru je neki neznanec odpe* ljal v sredo popoldne slugi Mihu Vrši* ču izpred skladišča dvokolesni ročni vo« ziček, vreden 1125 Din, last tvrdke Sin« ger. Kam jo jc tat ubral z ukradenim vozom, se kljub takojšnjemu zasledova« nju ni moglo dognati. u— Vlom v izložbeno okno. V noči na 16. t. m. so neznani storilci vlomili v viseče izložbeno okno trgovca z ma« nufakturo in špecerijskim blagom Ivana novembra z esperantskimi učnimi leča* ji, in sicer ločeno za slovenske in m« ške obiskovalce. Prijave sprejema cd vetnik dr. Haas. a— V mariborsko moško kaznilnico so včeraj dopoldne pripeljali iz Ljub« e— Mestni gozd je prevzel po preo* ljane več ohsojencev iz zadnjih ljub« bratu celjski obč. svet v precej zanemar j ijanskih porot. Med njimi je bil tudi oh* jenem stanju. Med vojno se ga je zelo sojeni Jerančič, ki si je radovedno og'c< eksploatiralo, vsled česar so nastale ve* j doval mesto in ni kazal nobene potrto* like goljave. V zaščito mestnega gozda ' sti. Vseh obsojencev je bilo sedem, ki je pustil izdelati sedanji občinski svet so jih gnali orožniki po dva in dva sku» nov gozdni načrt za nadaljnih 10 let, ki ! paj. ga je politična oblast odobrila z razni mi nasveti in predpisi. Med drugim se je poudarjala tudi potreba, da se obšir* ni mestni gozd omeji, ker so ponekod Iz Primorfa * K volitvam v Marezigah. Včeraj smo poročali, kako je na volitvah v Marezi- Ana Pangerl. doma iz Maribora, 18 let-! Krošlja na Martinovi cesti št. 15. Odne na Ana Pele iz Orehovca in 22 letna Pav-j sli so pet parov h!ač, dva para dokole« la Dobaj iz Zg_ Kungote. V bolnici so j nic in več raznega perila. Tudi v tem bile vsled nevarne venerične bolezni. Ker so vse trije znane tajne prostitutke, obstoje nevarnost, da bodo blodile po deželi in še naprej razširjale nevarno bolezen. * Žepna tatvina v Kranjn. Kramarici Frančiški Lap- iz Most je pred nekaj dnevi na trgu v Kranju izmaknil predrzen žepar črno usnjato denarnico z vsebino preko 1000 Din gotovine, obrtni list in dovoljenje občine Moste, da sme prodajati razno blago tudi v Ljubljani. * Žnpan — morilec. V Pančevu se je preteklo soboto odigral strašen zlečin. Mestni župan Hristič je zaklal svojega prijatelja Trkulja. Hristič je postal mest slučaju so storilci za enkrat nckaznova« no odnesli pete. u— Knjigovodski tečaj za svoje član« stvo priredi Slov. trg. društvo «Merkur» v Ljubljani, čc se oglasi dovolj intcrc« sentov. Prijave sprejema do najkasneje 20. oktobra vsak dan od 6. do 7. zve« čer (ob sobotah od 12. do 13.) društve« na pisarna. Gradišče 17. I. 2211 u— Gledališka predstava na Viču. V nedeljo dne 19. oktobra ob pol 8. uri zvečer se uprirori v Sokolskem domu na Viču burka »Kontrolor spalnih vo* zov*. Gostuje »Svoboda* iz Viča. u— S. K. Primorje, nogom. sekcija. Danes, v petek, na igrišču važen sesta. ni župan leta 1923. po protekriji svojih j nek za vse nogometaše. — Načelnik, prijateljev, dasi ni imel nobene prave I u— Mestna Orjuna Ljubljana poziva izobrazbe, kajti dovršil je samo štiri raz-! vse četnike 5. čete ljublj. bat (rezervna rede ljudske šole. Za njegovega župano-1 četa M. O. Lj.), da se udeleže rednega vanja je vladala prava strahovlada, oso-! sestanka v soboto dne 18. t. m. ob 20. sosedi na škodo mestne občine svoje , cah »zmagala* fašistovska stranka. Name je žc znatno izpremenili. To omeji* i knaduo doznavamo. da je bila občina Ma-čenje je sedaj dogotovljeno in pomeni j rezige razdeljena v dve volilni sekciji. \ velik napredek v splošnem občinskem P™! sekciji so bili predsednik, podpred-gospodarstvu. i sednik in tajnik komisije iz Kopra, štirje u— Kričeča slika stanovanjske bede skrutinatorji pa fašisti iz Marezig. Ker so se zopet nudi Ljubljančanom, to pot na ! Pa bile glasovnice gospodarske liste več-Krakovskem nasipu, kjer se je «utabo* ! ie od lašistovskih. se je takoj videlo kdo ril* ob Ljubljanici po celem mestu zna* j -'e glasoval proti fašistom. Fas;sti so vini gojitelj dobermanskih psov g. Ivan i deli, da so v manjšini in so zato pri skru Grilc. Pred pol leta mu je stanovanjski j tiniju izgnali slovanske člane volilne ko-urad začasno nakazal stanovanje v Vrt* ; misije ven. Pri tej akciji je volilo nad 150 ni ulici 19, kasneje pa to stanovanje na* : Slovencev in Hrvatov za gospodarsko Ii-kazal neki drugi stranki, nc da bi nudil ; sto, volilni izid pa se je vendarle glasil, g. Grilcu drugo. Zato se ta ni hotel iz* j da so fašisti dobili 186 glasov, gospodar-seliti, v torek pa so ga nasilno deloži* ska lista pa samo 62, ko bi vendar morali s policijo. Ker nima nikjer strehe, ! do biti narobe! Ker so slovenski volilci mora bivati in spati s svojo rodbino na pripravljeni s prisego potrditi, za kega prostem v mrzli jesenski megli Iz Maribora a— Za koncert Ljubljanskega Zvona v Mariboru, ki se vrši v pondeljek zve* čer ob 20. uri v Gotzovi dvorani, vlada med mc-ioorskim občinstvom, zlasti pa v pevskih krogih izredno veliko zani* manje, ker bo spored nudil izbrane umetne zbore in narodne pesmi iz raz* nih krajev naše države. Vrline pevskega zbora »Ljub. Zvona* so nam znane, za* to smo prepričani, da se bo v ponde'jek zbralo v Gotzovi dvorani vse narodno čuteče mariborsko prebivalstvo, a— »Krščanska*. Ljudska univerza. V so glasovali, se bo iz te stvari razvila še lepa afera. * Strašen zločin v Crncm Kalu v Istri. Te dni se ie zgodil v Črnem Kalu v Istri strašen zločin. Ob 11. uri predpoldne je zadonelo v vasi pet strelov, ki so bili iz-proženi drug za drugim. Ljudje so prestrašeni planili iz hiš ter našli blizu gostilne, kjer je bilo slišati streljanje na tleh 221etnega orožniškega brigadirja Rippolinija in 211etnega orožnika Bua. Oba sta bila ranjena iz revolverskih krogel ter sta močno krvavela. Kdo je izvršil zločin, ni mogoče dognati, sumi pa se, da so sc nad orožnikoma maščevali cigani, ki se klatijo v tamošnji okolici. Da torek je otvorila »Ljudska univerza* bi bili domačini izvršili umor. ni verjetno, svojo zimsko sezono z lepim predava* ' ker so se z orožniki dobro razumeli njem predsednika inž. Kukovca o »Ci« j--- " za sofeolsM Tabor! Ljubljana. 16 okt-bra 1924 poročilo I.iuhliana 306 nad moriem Kraj ; opazovania ob Zračni tlak ZraČDa temneratiira Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Linhijana . 7. 7725 4 2 brezvetra megla — i 1 Ljubliana . 14. 7703 163 n jasno — I.iuhliana . 21. 771 8 92 pol obl. —- ! Zacreb . . 7. 7709 7-0 — 1 1 Beograd . 7. 771-8 6-0 vzhod n — Dnoaj . . 7. megla — | l'rae» . . 7. 772 7 30 sever — i loomost . 7. V Ljubljani barometer višji temper. Tišja Solnce vzhaja ob 6 20, zahaja ob 1710 Vremenska napoved za petek: Sedanje vreme bo trajalo dalje. Zeppelin na cilju Točno po 78 urah in 13 minutah vožnje je Z. R. J1I. prišel na svoj cilj v La-kehurs*. Ze v Newyorku, nad katerim je krožil balon pol ure časa, je bilo navdušenje iiudi nepopisno. Ladja je plula nad mestom spremljana od dveh avijonov. Preletela je vse mesto in se skoraj dotaknila nekaterih nebotičnikov. Nato je je stalo, da je njegova ladja, natovor-jena s kavo, dcepela v Genovo, kamor mora takoj odpotovati, da dvorne blago. Manjkalo mu je le 30.000 lir gotovine, s katerimi bi moral plačati carino in druge stroške za prekladanje vreč. Tast je bil seveda takoj pripravljen preskrbeti mu potrebno vsoto Ln mu ie denar dobil. Braziljanec je medtem hitro pospravljal kovčege in ko je odletela v smeri proti Brooklynu in od ;bi] že pripravljen, da odide ra, vlak, ki tam je nadaljevala polet v Lakehurst, popelj" r Genovo. se mu je obešala kjer sc se ljudje borili za vsako ped zem na VTat "gP ŽM1a Magdalena, ki je za Ije. Mesto je bilo podobno pravcatemu mravljišču, na katerem ni bilo več prostora za živo bitje. Ko je balon pristajal, so zadenele neštete godbe, ki so se nahajale na strehah poslopij. Ljudje so mahali z robci, pozdravljali posadko s klici iDobrodo-šliis in se prerivali, kakor na sejmu. Vse ie hotelo videti voditelja zrakoplova drja Eckenerja, ki jc stal ob krmilu zračne lad e in se debrovoljno smejal. Manevri- družbo, vse svoje nade je stavil samo J sovraštvo nad črnim plemenom, in mora na ruleto. In ruleta se je vrtela s peklcn- navadno za prestopek enega zamorca sko naglico ter je obetala mnogo, zelo mnogo ... Niene žrtve so bile vedno številnejše. Mednje je zašel tudi Zengerle. Italijanske oblasti pa so končno spoz- Žrtev rulete Na Reki je žive! za 'nja leta Friderik Zengerle, bivši advckaL ki pa se zadnje zeodj, je Zen5;erle poiskal novo t0_ čase ni vec bavil z advokaturo ker je risče_ Pcda, se . na naSe 0Z,mI e v Za. naše pr.kladnejš. ž.vl enski poklic. Bilo ; mct {er ^ . tamkaj_ StavU na poplačati njegov delikt na stotine njegovih soplemenjakov. Policija jfe zastražiia oni del Chicaga, kjer stanujejo zamorci.' X Francoski polet na Severni tečaj vsako ceno hotela ž njim. da vidi veliko ladjo, ki je pripeljala blago. Pan va pa se je svoje polovice strašno otresal. Končno se mu je res posre čilo prepričati jo, da je boljše če osta : n« doma. A tu je posegla vmes poli- j cija. Tik pred odhodom z doma se j? oglasil v tastovem stanovanju policijski uradnik, ki je povedal, da nos! pri sebi nujen poziv za Panvo. Zet je zbe snel in začel razgrajati ter protestirati ranje pri vkrcavanju je trajalo jedva 8 . , j minut Zrakoplov se je nato dostojanst-! ^ temu- da 51 f .drzne pol ena va-veno nagnil in se približal tlom. Moštvo! .bltl na razgovor bas v trenutku ko ga je pritrdilo z vrvmi in nato je sko-!,ma taJ?u° .nulno kupčijsko pot. Toda mu je namreč poverjeno nadzorstvo nad imetjem bogatih otrok, ki so izgubili roditelje. V denarnem oziru mu ni bilo sile nikoli. Zadnja leta pa se je vrgel še posebno na špekulacijo z akcijami, od katerih si je obetal masten dobiček. Prišel je konec vojne in v tem času so mnrge akcije padle zelo nizko. Zengerle je prišel ob ogromne vsote denarja, kar ga je hudo potlačilo, vendar pa je iskal razvedrila v družbi in se je kazal na zunaj čisto neizpremenenega. V prsih pa ga je venomer kljuvala vest ter ga opozarjala, da bi moral na kakšen način po- . praviti denarne izgube, katere je utrpel radi premirja. Pred dobrim letom dni se je odločil, da bo začel igrati na ruleti. Podal se je v Opatijo, kjer je ta čas obstojala posebna igralnica. Igra se je začela in sreča je bila prve čase Zengerlu mila. Dobival je nepresta- nale pogubo hazardne igre v Opatiji ter j Francoski letalec Peyer bo letel prihod-so sklenile ukiniti igralnico. Ko se je to i njo spomlad s Franc Jožefove dežele v Severnem polarnem morju preko Severnega tečaja. Ta polet bo podpirala francoska vlada. X Nova otoka- V Gdanskcm zalivu sta nastala ob ustju Visle dva nova otoka, katerih eden obsega 30 ha, drugi 6 hav Senat svobodne gdanske države je pro« glasil otoka za državno last ter ju b<* ruleto velike vsote, katere mu je neusmiljeni volk zaporedoma požiral. Ko je prišel s sredstvi na konec, je sklenil, da konča še samega sebe. Pred dvema dnevoma popoldne, ko ni bilo v zanietski igralnici uradnika, je izrabil priliko, ter dal posejati z ovsom ter zasaditi z vrba-si pognal v glavo dve krogli iz revolver- mi. Kake se bosta otoka imenovala, še nt ia. Ostal je na mestu mrtev in zapustil odločeno. samo pismo, ki obsega par vrst, v ka- Od kdaj poznajo stekline? Stek-' terih prosi oproščenje za svoj čin. Nje- lina psov in drugih živali je že zelo sta-< gova smrt je vzbudila v Opatiji in Zametu mnogo sočutja, ker je bil nesrečni pokojnik drugače znan kot dober človek. sa f ««»•»« * u, naiu Jt snu- , . ; • - n« ATo- i no večJe vsote in dobitki so napravili iz čil iz gondole inženjer Klein, ki je dolo- Sa S • ! «*« strastnega igralca, ki se nikakor skim uradnikom v zaprt avtomobil in oddrdrala na policijsko ravnateljstvo. Tu so prišle na dan neverjetne stvari, ki so povzročile v rodbini Dama-seapjevih strašne scene. Policijsko rav čen za bodočega voditelja zračnega ko-losa. Balon je pripeljal s seboj 31 oseb, med katerimi je bilo 27 mož posadke ter 4 člani ameriške komisije. Inž. VVitzemann je izjavil, da je takoi pripravljen odpluti z. balonom nazaj v Evropo, tako ga je! natelistvo je namreč imelo v rokah navdušila vožnja iz Evrope v Ameriko, j dokaze, da Panva ni ne miliionar, ne Ameriški predsednik Coolidge je po-' posestnik plantaž v Brr.ziliji in tudi ne zdravil prihod Zeppelina s posebno po- [ inženjer. za katerega se .je posebno iz-slanico v kateri na prvem mestu čestita ; dajal. Iz aktov je bilo marveč razvidna srečni vožnji čez ocean ter povdar ja i no, da je mož onasen mednaroden pu-važnost vožnje za nadaljni razvoj zrač-1 stolovec, slepar in goljuf ter zločinec., nega premeta. Vprašanje, ki izziva največ diskusije v tej zadevi, pa je sedaj usoda Zeppeli- ki je že sedel in pobegnil iz ječe. Na Panvinem domu se je izvršila hišna preiskava, pri kateri so policij- novih delavnic v Friedrichshafnu, glede ' ski organi našli velike vsote denarja. V katerih zahteva mirovna pogodba, da se'ročni torbici, katero je hotel vzeti s sa- morajo uničiti. Nemci delajo na vse krip-i e nato, da bi jim os'ale delavnice ohranjene. Izgovarjajo se, da je njihov nadaljni obstoj v interesu človeštva, kateremu bi bil z uničenjem zadan težak udarec. bo na vožnjo v Genovo, pa je ležal potni list, ki je bil vidiran za Švico, preko katere se je nameraval pustolovec izgubiti, da bi se umaknil svojim zasledovalcem. Niz odkritij je bi! H koncu velja omeniti še zanimivo dej- j naravnost strašen. Panva je menjaval stvo. katerega so prinesli na dan ameri-' tekom zadnjih desetih let priimke, ški časniki Krištof Kolumb je potoval v j rojstni kraj, poklic in dokumente, ka-Ameriko čez ocean 72 dni, Zeppelin pa kor more to storiti samo roien slepar, je rabil za svojo pot 78 ur. Iz tega je naj- : ime] }e evropske in ameriške potne ,!Zi!-I!!^!d"°'_!lak0_zel0 so ,n.a,pre.do^a"! dokumente, s katerimi se je lahko kri' v različnih položajih. Le s težavo so detektivi odkrili, da je mož šele 32 let star in da ga zadniih devet let nepro stano preganja policija* L. 1915. je opeharil neko podjetje v braziljanskem ! mestu Porto Alegra. Nato je izgini! ni mogel ločiti od usodne mize hazardne igre. Prišel pa je čas, ko mu je sreča obrnila hrbet. Kakor je poprej dobival, tako je sedaj začel izgubljati bankovec za bankovcem, vsoto za vsoto. Zengerle je postal otožen, prenehal ie zahajati v X Linčan zamorec- V Chicagu je nagovoril zamorec na cesti dve belokožni deklici, kar je v očeh ^civiliziranih« Američanov strašen zločin. Deklici sta klicali na pomoč, nakar je črnec pobegnil. Pravijo ,da sc je baje tudi nespodobno obna- ra bolezen. Grki so poznali pasjo steklinu že pred 2300 leti; 1800 let že vedo, da obolijo na steklini lahko tudi ljudje, 120! let pa je šele znano, da povzroči slina-, steklenega psa, če pride v rano drugega zdravega psa, tudi pri tem steklino. «Ujetniski tabor letab. V enem velikih hangarjev tvornic cjunker» v Furthu na Bavarskem se nahaja sedem od enajstih orjaških letal Francosko - romunske zračne prometne družbe, ki so bila za- šal. Množica je drvela za njim, ga dohitela in toliko časa tolkla z gorjačami, da j plenjena zaradi prisilnega pristanka na' je na mestu Izdihnil. Najlepše pri celi nemških tleh. Sedaj se Francozi pazijo stvari je, da mislita deklici, ko sta kasne- leteti preko ®nevarnega pasu*. Ker je mo- je pristopili k mrtvecu, da to ni pravi zamorec, ki ju je nagovoril. Ljudje iščejo sedaj drugega črnca, ki naj bi bil pravi. Bati se je nemirov, ker porabljajo Američani vsako priliko, da znesejo svoje ralo lani pristati 11 letal v bližini Ntirn-. berga. se sedaj izogibajo letalci tc proge kot kuge. «Ujeti» aeroplani so vsi istega i tipa. Sušaško pristanišče 5.50 — 6.50, turščna moka 4 Din, kruh beli 6.5, kruh črni 5.50 Dir.. S nmeljskega tržišča. Niirnberg, 15. oktobra. Prodanih 100 bal. Mirna kup* čija. Cene nespremenjene. Ie moderne tehnične naprave, ki bodo člo veštvu prinesle še marsikakšno olajšavo v prihodnosti. i Srazilijanski pustolovec ' Roman juč-osmeriškega sleparja, ki se je oženil v Rimu. Te dni je prišel v roke italijanske , ^ policije v Rimu nazovi-milijonar Jacobs j svetu izpred oči. Nato se je vnovič po- j Isidor de Panva iz Brazilije, mož, ka- i ;avn v Portu Ale^ri, kjer je zopet iz t arOfro -./-k nA rl a 1 m-« — „ , 1 _ ,1 ___„1 -___ _ I • _______ .. - ,. .. • i Policija je izdala za njim tiralico, toda ; promet v septembru največji. Ion se ie skrival po amazonskih gozdo- | Tekom mcseca septembra je pristalo vih in se 1> za celo leto dni umaknil ▼ sušaški luki 16 inozemskih ladij s skup ' no tonažo 15.657 reg. ton in nosilno Pristaniška uprava Sušaka objavlja statistične podatke o sušaškem prista« niškem prometu v mesecu septembru t. !., iz katerih povzemamo: Uvoz jc znašal 4721 ton in 12.892 hI; po posameznih predmetih je razde* ljen uvoz takole: cemcnt 912 ton, vino izvodnje žganja za Listno potrebo kupiti 12.792 hI, apno 33 ton, črni premog 2850 ton, turščica 60 ton, železo 446 ton pesek za zidanje 65 ton, razno blago 59 ton, razni lek 196 ton, sol 200 ton. — Izvoz je dosegel 6348 ton in 10.043 kubičnih metrov; po posameznem bla* gu je razdeljen izvoz: dožice in železni* ški pragovi 5802, gradbeni les 10.045 ku* binčih metrov, razno blago 546 ton. Po* vprečni dnevni promet je po teh po* datkih znašal 57 vagonov. Ako se vpo* števajo še ladje rednih prog, doseže povprečni dnevni promet celo 66 vago« nov. Napram drugim mesecem je bil = Obtok covčanie v Avstriji se j Vel,k,, Goric, pr, Zagrebu m je osnova- sn>rekovi hlodi, do 10 odst. jelovi, fran-Poklicu na najbolje kaže slučai nirJ - - uJ* , p,'L^ iTJ. l « I domačih parmkov in jadrnic v mesecu i la predilnica pod orafčbo T.,ropal,ska ko naki. p0Ft. m <,0 825; festoni od Tn;^ 1 dinarjem je zbežal v Evropo kjer Je ži-, septembru je torej znašlia 23.030 re2. nrediona. d. d. z glavnico 2.500,000 Pin.! 2.25 m. 20'mm. od 10 do 29 mm medi* možnostjo 2208 ter 53 domačih jadrnic z 1785 reg. tonami in nosilno možnost* jo 3123 ton. Celokupna tonaža tujih in vrednosti za okrog 42 milijonov Pin. Naj- j 1888. 70 do 76, Vojna škoda lit do 114, več od te?a je šlo v Švico (27.6 milijo- | Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska nov Pin). potem v Avstrijo (za 10.9 mih'- i kredilna 225 do 233, Merkantilna 124 do jona Pin) in Nemčijo (za 3.9 milrona ; ]29. Praštedionn 919 do 0, Ravenska O Pin). Kako važno iz rožno blago postaja- ; do 94. Strojne 135 do 150, Trbovlje 370 jo jajca, je razvidno iz porasta izvozne i do 390, Vevče 0 do 125, zastavni listi količine jajc tekom zadnjih let: v letn Kranjske deželne 0 do 17, zadolžnice 1920. se je izvozilo 2446 ton. v L 1921. 12 i Kranjske deželne 0 do 89. — Blago: tisoč 341 ton. v 1. 1922. 13.982 ton. v letn i les: smrekovi ali jelovi plohi, 12 m dolž., 192" 17.241 ton in v prvih 8 mesecih 1.1, paralel, žag., obrobij., 30 cm široki, 15.378 ton. 1 60 mm debeli, franko meja S65 do OfiO; = Nova predilnica v zagrebški okolici, i deske, Tli., franko meja 496 do 510; V Veliki Gorici pri Zigrebu se je osnova- j s-mrekovi hlodi, do 10 odst. jelovi, fran- govega življenja v Rimu. j vel" deloma v Parizu, deloma v Lon- Pnšel je v italijansko prostolico de- i Jonu w.lo razkošno življenje. septembru je torej ton in 40.301 tona nosilne možnosti; skupna tonaža le domačih parnikov in cembra meseca lansko leto. Kmalu poj Vojna med Ameriko in Evropo muir"--'- :a" gn x "tonlerlo m "ton' no* svojm prihodu se je seznanil v rimski j je bi/a ravn06t dobrodošla. Njegovo'jadmiC pa 61U t0D 1U WJ 23.030 reg. pred iona, d. d. z 2-Iavnico 2.500.000 Pin. | 2.25 m. 20 mm, od 10 do 29 mm, media, možnosti: I razdeljeno na 2500 delnic po 1000 Pin. ; 22 cm, lepo izdelano blago, pravokotna Rok snhskripcije je do 25. t. m. silne možnosti. Promet sušaške Iuke se torej povolj* no razvija. Čim se izvrše vsa potreb* kavarni «Latour» z gospodično Magda j bivanje ni bilo nikjer zabeleženo. Poleno Damaseau, hčerko ene najugied-: v60d ^ je siepari] ljudi za denar in nejsih nmsk.h rodbin. Znanje je posre- j mu je g]a ta obrt vselej srečno izpod ;na popraviia in razširjenja, bo promet doval neki Panvov prqateJj. Braaljanec rok. Leta 1920. se je vrnil v Porto | f)0stPalPmn0g0 jačji. Kakor smo že Po* 3e imel polna usta lepih besedi, pn-1 Alegri ter je osleparil še en bančni za- ^čaH, je imel te dni pomočnik promet* po vedo val je o bujnem življenju v Juz |vodL To ^ pa ^ ia3el smelo. Policija nega ministra Ranis!av Avramovič na m Ameriki, 0 velikih, nedogledmh plan- ^ je prijela, ga postavila pred sodi- Sugaku konferenco, na kateri se jc raz* tažah kjer raste kava, o prerijah, po kj ?a je obsodilo na več. let ječe, j pravljalo o ^rašanju, daii*je sušaška lu* katenh se pasejo tisoči njegovih konj, toda obsojenec je prepilil križe na ; ka sposobna, da sprejme pošiljke, kijih o rudnikih, katere namerava začeti iz- okm, svoje celice, se spustil po vrvi | dobi naša država na račun vojne od. koriščab m o milijonih, kateri mu leže na ^ ukradel nekega konja in pre- j škodninc iz Nemčije. Te pošiljatve so v domačih bankah. Vse to je opisoval ; rlirial ž njim braziljansko mejo, dosp-.l i precej velike in bodo znašale okroglo živo, naravno in verjetno. In mlado |y Montevideo ter se vkrcal na ladjo,! 2000 vagonov. Udeleženci konfercnce so dekle se je v krasnoelovca zamaknilo, j s katero se je odpelial nazaj v Evro-j se v sprošnem izjavili za možnost spre* Povabilo ga je na dam svojih sfc.;5cv.|p0> tjstavil se je v Belgiji, kjer je ta- j jetja teh pošiljk. • Glavna težkoča jc v Panva je prišel. Magdalena ga je pred- . ...... .... stavila očetu in materi in govor o Braziliji z nepredirnimi gozdovi, o jaguarjih in boah, ki se zibljejo na drevesih, je začel teči iznova. Magclalenine starše je " ovc !o vari je opilo kakor njihovo hčer in roditelja sta povabila Pa.nvx naj še večkrat r>ride v hišo. Mož se je prijaznosti posl užil. Prihajal je na obiske v, i no češče, sklenil je z dekletom prijateljstvo, iz prijateljstva jse je rcdiTa l?t'»>pzen in iz ljubezni je nastal zakon. Ko je Panva prosil za Maidale-riino reko, ni oče prav nič pomišljil. Na: '-.o, bil je vesel, da mu je usoda naklonila trdega zeta in se je hvalil psred sorodniki in znanci, da bi si ne mocr-l žeVti balKe partije za hčer kakor mu jo je naklonila usoda. Mladi par se je po poroki nastanil v očetovi hiši. Braziljanc je začel misliti tudi na trgovino in je obiskoval trgovce s kolonijalnim blagom ter začel ž njimi sklepati pogodbe. Obenem jim je nosil vzorec kave, kakršna mu raste v Braziliji in je sprejemal večje vsote ~ " " kave koj pričel s svojimi sleparijami. Pri , iztovarjenju, ker veliki električni žer* nekem takem koraku ga je prijela po- , ^avi še niso v redu. Ker bodo pošiljke iz licija v Bruslju, kjer je bil 1. avgusta ' Nemčije prihajale po'agoma in ne na* 1921 obsojen radi prevare na deset j enkrat, se bo iztovarjanje moglo vršiti mescev ječe in potem izgnan iz drža-, brez škodljivih posledic za privatni pro* ve. Pred sodiščem se je slepar izdal za met. Odslej se bodo vse reparacijskc Jacebsa Samuele. Ko je odsedel svoj dobave iz Nemčije za našo državo us* čas v belgijskih zaporih, se' ie izgubil i merile preko Sušaka ,n ne vec preko Nemčijo, pripeljal v Budimpešto,! Passau*a kakor doslej. = Beograjsko udmženje banaka proti prisilni poravnavi. Iz Beograda poročajo, da se je beograjsko Udruženje bank obrnilo na ministrstvo pravde s spomenico, v kaeri se zavzema stališče prori institucij prisilne poravnave izven konkurza. = Prerlcd saraievskih bank. V Sarajevu se n?h,va pomočnik generalnega direktorja Narodne banke Mokrin'ae, ki pregledava z direktorjem tamošnje po-dnižnice Narodne banke poslovanje sarajevskih bnnčn'h zavodov. odčelj., franko meja 580 do 601; hrastova drva, obrobljenci, franko Ljubljana, 4 vagoni 22 do 23 (zaključek 22); oglja vilano Ia, franko meja 114.50 do 0. bouls hrastovi, franko meja 0 do 1300; poljski pridelki: pšenica: domača, franko Ljubljana 380 do 0, baška, par. Ljubljana O do 420; turščica, baška, par. Ljubljana O do 330; oves, baški, par. Ljubljana 0 dor 313; Ianeno seme, par. Ljubljana 635 do 0; pšenifna moka, <0>, baška, franko Ljubljana 0 do 615; stročnice: fižol: ribničan«, orig.. franko Ljubljana 500 = Dobave. Vršne se bodo naslednje ofer- j do 0 rorepeIičar>, orig, franko Ljubi ja-Lalne licitacije: Pne 27. t. m. pri upravi na 4go do 0_ »-prepeličar-, očiščen, t -n, Stalne vojne boJnice v LjnMiani elede frsnko postojna trans., 2 vagona 550 do dobave živeža in drugih potrebščin fpogo-, (zaključki 550 do 565), cmandolon>, »I Si J no! i,n t-o 1 KrtlnlO/1 1 _ . _ - . ___ Bukarešto in tudi v Beograd. Kaj je počenjal v teh krajih, ni zna.no. Verjetno pa je, da je povsod nastopal kot težak miliienar. kot inženjer in posestnik knvinih plantaž v Braziliji. Kroni- . , . - , „. ,. • . , . „, : t, 4 za ureditev ter izgradnjo zelez* ka njegovega življenja je nepretrgana K ' ' ZJ u! u. j^ J , ,lrf;nn„ V,l-r5np \P mo n,ske Pcst^e 2 "^eJ.tcv vseh po* Zelo važno za Sušak je vprašanje po* pravil, o čemer se jc tudi razpravljalo na omenjeni konfcrenci. Prometni mini« ster je odredil v to svrho 18 miiijonov din-rjev, in sicer 12 za popraviia v lu« vrsta drznih zločinov, kakršne je mo i gel izvršiti «amo mož, ki ima zločinske I klice že v krvi. Ko so izvedeli pri Damaseaujevib za vse te podatke, so bili strašno poraženi. Najbolj se je čutila osramočena sleparieva žena Magdalena, ki se jc hotela zastrupiti z ve.ronalom. a so ji zdravniki še pravočasno reši'i življenje. Ma^dalenin oče je že vložil tožb,.- tov, ki vodijo na postajo in v pristani, šče. Finančni minister je te izdatke do« volil. Kakor poročajo, se bo s poprav« Ijanjcm moglo pričeti spomladi. Tržna noročiJa NoTOsadska blagoTca borza (16. t m.). Pšenica: baška. 6 vagonov 360 do 862; banatska, pariteta Zenta, 3 vagoni 365; Bra-ilijl ter na neredne razmere v Mo ^ porabljena, hiki in je svoje odjemalce dokler je šlo j za razvedbo braka in bo svoj namen ; srbijanska, 5 vagonov 325. Ječmen: seveda dosegel. Življenje njegove hč-% ! baški, 2 vagona 340. 0\c»: baški, 2 va- ........ gona 225. Turši-ira: nova, 10 vagonov ..rr r . _____ . r......... ...... Moka: 'Os> kombinirana, 1 vagon imoraia zaprositi za obnovitev poravnal-' Vojna škoda 113 do 114. denarja na nič n. Vendarle kave ni hotelo biti od nikoder. Panva se je iz- re pa ne bo s tem nič pridobilo. Mad.-ž ! gonn govarjal pri urgencah na revol .".jo vjna nj 0?ta7le in blamaža še dolgo ne j 185, ji itd. na vpogled pri 'ipravi te bolnic?\ Pre 11. novembra pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagreb,, cledn dobave tekst,"'neTa materiiala. — Pne 13. novembra pri ravna tel 'stvn državnih železnic v Lmbl.iani glede dobave raznega železa. — Pne 14. novembra pri ravnateljstvu državnih železnic v fubotici cl^de dohire delov za vzdrževanje signalov ter glede dobave predmetov za signalne 'n varnostne naprave. — Predmetni oglasi so v Tr- i orig, franko Ljubljana 350 do 0, rjavi, orig., franko Ljubljana 350 do 0; sadje: I iabolka za prešanje, franko nakl. post. 60 do 0. j ZAGKEB. V efektih tendenca nespremenjena. — V deTizab je bila tendenca , nejasna. Tečaji so spričo pomanjkanja blaga spočetka rasli. Ko je stopila v ak-; cijo Narodna banka ter so se tudi privatni zavodi pojavili z blagom, se je nadaljnji porast tečajev ustavil. Promet ... . .. T. ... - uoijujl JBJ1UM I-'JIC* UMdVll. riUCJCl trovski m obrtniški zbornici v Ljubljani ,, , . - , , , - , __ , slab. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj in Švico. Notirale so devize: Am- 0„ ; sterdam 2775 do 2815, Dunaj 0.1 do ' ; 0.102, Rudimpešta 0.094 do 0.096, Italija na vpogled. ~ Odda!i tlakovanja v Skoplju. Obči na mesta Skoplie razpisnie na dan t. m. ofertalno HctaciV) glede oddaje izdelovanja tlaka oglas v =r Rekordna letina turščlce. Po poro-1 . „ , _____ . čilih z vseh strani naSe države bo letina! 1°. _13625_do 1372.5. valute: , 1 vagon 540, ?2», 1 vaflpn 490. za ! da niso grnlrnjali javro Napočil pa je masec avgust, ko Panva ostal brez izgovora. Tu se j hotel izrezati na nov način. Predložil, je svojemu tastu te.leatram. v katerem i o j. •) Ali ste že poslali na-! ročniao za Jutro" --Tendenca nespremenjena. ? Sarajevski trg (12. t. m.) Grozdje 4 do 12 Din, orehi 8, jabolka 6 — 8, krom pir 13 — 2, fižol 5 — 16, paradižniki 2, zelje 2, otrobi 3, riž 8 — 13, sladkor ha maSal 20 do 50 ctotov. s čimer ho na- i0095' ,ire 0 do 3t4: 0,pkH: ban?ni: šim kmetom nadoknaden prman?kl:ai T 30 do 32. Eskomptna 106 do 108, Hiprf pšenici. T.irščioa ho letos tudi zelo dobre 56 do 37" Ju!T0 102 do 504" T>!-a5,pd,onl|l kakovosti 9,5 do 917- Slavenska 0 do 94; industnj- = Jnsolvenca dunajske tekstilne firme.; ski: Eksplo-.tacija 93 do 95. Slaveks 185 Z Punaia poročajo: tvrdka Tnedrich Phi- i do l90- Slavonija 66.5 do 68 Trbovlj® lipn ie prispela p plačilne težkoče in je ! 300 do 310: državni: agrarne 25 do 25.5, morala zaprositi za obnovitev poravnal-i Vo-ma 5koda 113 do 114' nega postopanja. Pasiva znašajo baje ' BEOGRAD. — Tendenc,, nestanovitna. 6 milijard .-K. Ponu:a se 25 cdst." porav-: Blaga dovolj. Not i rajo derize: Dunaj nalna kvota. — Madžarski Izvoz moke tn žita v 0.1005 do 0.1075, Budimpešta O.0915 do 0 0925. Bukarešta SS.75 do 39. Italija 11 i 15 — 16. kava 46 — 56. moka Dšeničoa 1 madžarskih kron. i češkoslovaško je znašal v prvih 8 mese-1 309.5 do 311, London 318.5 do 319, New-r eih t. 1. vrednost okrog pol milijarde , York 70.75 do 71, Tariz 371 do 372. Pra- ga 2105 do 211. Švico 1362.5 do 1365. Šport SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Iz seje posl. odbora z dne 15. t m.) Prvenstvena tekma Lask : Korotan se Vži v nedeljo 19. t m. ob 9. uri na Igrišču S. K. Primorja. Blagajno in reditelj-skd službo vodi Lask, službujoči odbornik .g. Kump, cene 3, 5, 10 Din. Pri popoldanski tekmi Primorje : Ilirija službujoči odbornik g. Kropivnik. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: I. S. S. K. Maribor : Ilirija 0 : 3, Slavija : Svoboda 4 : 0, Jadran rez. : Primorje rez. 2 r 2. Takojšno nastopanje v prvenstvenih tekmah se dovoljuje Veenauerju L. I. S. SS. K. Maribor in Derža.iu St. S. K. IlirijaJ. Čitajo se s pravom nastopa od 22. oktobra naslednji igrači za Svobodo Lj.i Urbančič, Kukavica, Starčnik, Grošelj, Kos E., Payer, Gartner, Roje, s pravom i)(astopa od 15. aprila 1925 Wohl-muth in Večerin: za S. K. Svoboda M.: Selič, Haaser, Nipič, Kropi, Schori, vsi s pravom' nastopa od 29. oktobra; za S. K. Mura: Čiček, Novak, Norčič vsi s pravom ngstopa od 29. oktobra; S. K. Ptuj: Prelog od 29. oktobra, S. V. Rapid: Schell J. od 29. oktobra t. 1. — Tajnik II. Primorje : Ilirija. Za to prvenstveno tekmo, ki se vrši v nedeljo, 19. t. m. na Igrišču Primorja, točno ob pol štirih je zavladalo v vseh športnih krogih izredno zanimanje. Oba kluba nastopita v najmočnejših postavah. Moštvi bosta dali vse iz sebe: eno, da si ohraui svoje dosedanje prvenstvo, drugo, da doseže čim ugodnejši rezultat. Vstopnice v Šclenbur-govi trafiki. Hajduk na Reki. Hajduk je na svo- | jem povratku v Split igral na Reki prati i tamošnjemu C. S. Gloria. Tekma je kon-! čala neodločena z 1 : 1 (0 : 1). ' Motoklub «Slovenija> v Ljubljani za-' ključi letošnjo sezono z mcdklubsko hi- j trostno cestno dirko, ki jo priredi 26. t. i m. popoldne ob 2. na 10 km dolgi progi ! Gaštaj-Medvode. Start v Gaštaju pri km 84, cilj blizu gostilne Bohinc pri km 14.' Kategorije in propozicije po dirkalnem j pravilniku Saveza Motocikiista Kraljevi- ; ne SHS. Nagrade: Srebrna plaketa pr-! vemu v vsaki kategoriji, diploma druge-; mu. Pri dveh konkurentih samo ena nagrada. Prijavnina: do 300 ccin 30 Din, j preko 300 ccm 50 Din, ki se ima vposlati i s prijavo tajniku g. Čehu, Dunajska cesta št 50, do 25. t m. ob 18. — Odbor. Iz sekcije nogometnih sodnikov. Danes ob 6. popoldne se vrši v kavarni »Evropa« važen sestanek vseh nogometnih sodnikov. Ker je na dnevnem redu več stvari, ki zahtevajo nujne rešitve, je udeležba vseh sodnikov potrebna. — Tajnik. Nogometno prvenstvo na Češkoslovaškem. Praška Sparta je v sredo v Pragi porazila v prvenstveni tekmi S. K. Če-hoslovan (Košice) z 2 : 1 (1 : 1), ki jc nedavno, kakor smo žc poročali, premagala praško Slavijo v pokalni tekmi. Beniič in Bonačič, znana igrača split skega Hajduka, ki sta sc nedavno prijavila za Gradjanskega, umaknila sta svoje prijavnice ter se prijavila za zagrebško Concordijo. Zanimiva nogometna tekma med Sokolom I in old boys Ilirije, ki je zadnjič vsled skrajno slabega vremena neugodno izpadla, se na splošno željo ponovi v nedeljo dopoldne ob 11. Tekma, ki se je vršila, je pokazala, da obeta biti tudi športno interesantna, zato se pričakuje njen izid s prav izrednim zanimanjem. Vstopnice bodo v predprodaji pri tvrdki Ravhekar in Derganc ter pri tvrdki J. Goreč. Čisti dohodek gre v korist zgradbe sokolskega doma na Taboru. Po možnosti bo istočasno na prostoru Ilirije promenadni konccrt vojaške godbe. Sokol Sokol I. Preminula je ses. M. Ilešiče-va. Vabimo članstvo, da se udeleži pogreba v soboto popoldne v civilni obleki s sokolskim znakom. — V soboto zvečer vabi prosvetni odsek k predavanju br. Zupančiča o »Človeških zmotah in španski inkviziciji*. Predavanje je na Taboru cb 20. — V nedeljo 19. t- m. se obnovi oziroma nadaljuje nogometna tekma Sokola L proti Iliriji na športnem prostoru ob Ceiovaki cesti. Zadnjo tekmo v prid Taboru jc uničil naliv. Vabimo vse prijatelje Tabora, da pridejo pogledat to zanimivo tekmo v nedeljo ob 11. dopoldne. Sokol I. Prosvetni odsek priredi v soboto dne 18. t. m. v društvenih prostorih na Taboru predavanje. Predava g. Josip Zupančič -O španski inkviziciji«. — Dratje in sestre, predavanje ;e zelo zanimivo ir, poučno. Udeležite se ga zato vsi! Zdravo! ZAGORJE OB SAVL Dramatični od. sek Sokola jc pričel sezono dne 12. ok» tobra z Novačanovo dramo «Ve!eja» ob dokaj obilnem posetu, kar dokazuje pravo razumevanje Zagorjanov za kul= tume prireditve. Vsi igralci so se po« trudili, da rešijo svoje vloge čim najbolj« še. Tudi maskirani so bili izvrstno. Uga« ja! jc zlasti Velej, ki je podal bolnega obupanega pijanca tako, kakor nismo si« ccr vajeni videti na podeželskih odrih. Nič slabeiša ni bila mati Velcjcva, ki sc ie do posameznosti poglobila v svo* jo vlogo. Tudi Vcleja je bila izborna, čeprav jc včasih nekoliko pretiravala. Nekaterim igralcem vloge sicer niso •, upamo pa, da bo režija v pri« hodnjič odpravila tudi te nedostatke. Brat Likar je prevzel vodstvo režije še« ie zadnji teden in mu gre zato p ' do* seženem uspehu tem večic priznanje. Pazi pa naj se vsekakor na enotno in pravilno govorico na odru. Kakor čjjc« mo, se pripravlja za nedeljo dne 26. ck« tobra burka «UgrahIjene Saoinke». To bo zopet enkrat smeha po Ivoram. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. B r o z o * i o. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Z« ..dopisom)!" { in ..ZenttTE • rsilia lestli 1 Din Lepo stanovanje v vili, obstoječe lz dveh pob. Ituhinje. verande in priti-klhi. zamenjam za večje, ; po niožnoBti v sredini mesta. I 10.030 Din posojila -Ponudbe pod Zamenjava jsčem Ja razSi-jenJe tri.ov, na upr. „Jutra . 219E9 gtaoe nU> br-»«dt 9) par. 6».Popisovanj«- le Jtenirrrr c raMina ™k» beseda 1 Din. — PrtobAuJeJo se le malt oglasi, m I » «m>ra) ?:»««, m lahko tadl v znamkah Na -prašaola odgovarja uprava la. te Ja vprašanju priložena tnamka ca adeovm tar maalpalaellaka priatojbiaa a Din). Datnske ciluideroblike moderno, doSle v filcu, bar-žunu in piišu, paznih barv. Cena baržunastjm od 300 Din, filc od 160' Din naprej. Modistka M. Horvat, Ljubljana, Stari trg 21. 190S Šivilja se priporoča v Izdelavo oblek Gre tudi na dom. Naslov yt upravi .Jutra". 2197S Akademik instruira Italijanščino, event. hrvaščl-po ln latinščino. — Ponudbe pod ..Italijanščina 11154" pa upravo ..Jutra". 22007 Praktikanta z lepo pisavo in 4 srednjimi šolami, išče veletvrdka v Ljubljani za takojšen nastop. Ponudbe na upravo .Jutra" pod „370". 21976 (iščejo) Absolvent trg. šole s 4 razredi meščanske šole, želi mesta praktikanta pri kakem trgovskem ali drugem podjetju. Naslov pove upr. ..Jutra". 21900 Mesta varuhinje (vzgojiteljice) otrok, išče 2 moška zimska plašča | Pritlična hiša (suknje) moška In ženska, z vrtom ln prostornimi de-se prodasta po ugodni ceni. Iavnlcami, pripravna za vsa Naslov pove uprava „Jutra' 21992 ko obrt, na križišču cest. Majhna soba v sredini mesta, električna razsvetljava, Be s hrano takoj odda boljšim gospodom. Vpraša 60 v Gosposki ulici 10/1. 21977 ne z mesnim blasom ua prometnem kraju, brez konkurence, za eno leto pntl 40 odst. obrestmi. Pon-udbe pod ..40 odst." na upravo ..Jutra". 21914 I I . Kot družanik pristopim z malim kapita-jom ln sodelovanjem b kakemu manjšemu podjetju že- mm Miin in »in na'boljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Ehrbar. Sctivveighoter, Original Stlngl ===== itd. --------= Jerica Hubad, roj. Dolenc LJUBLJ A A, Hilšerjeva ulica št. 5. Pohištvo (nerabljeno) ln sicer obed-nica emplrskega sloga, spalnica lz mahagonijevega lesa. kl-ubna garnitura, gosposka Boba in različno rabljeno pohištvo, se proda. Na ogled v spedicijskem skladišču Ranzinger. 22002 Pozor! Plačujem bolje kakor vsak- Opremljena soba s posebnim vbodom, elektr. lezne stroke. Ker sem dober 10 minut od postaje škofja razsvetljavo, v bližini pošte, vodja In organizator, sprej- Loka, se proda. N&bIov pove se taltoj odda. Naslov pove mem tudi podobno službo. — uprava „Jutra" 20219 , uprava Jutra" 21946 gospodična pri boljši'rodbini dor drusl zastare obleke, za čez dan. — Ponudbe pod čevlje ln pohištvo. Dopis Visokošolec prevzame instrukcijo za sta-joovanje, event. brano. — Ponudbe pod ,,Koroški Slovenec" na upravo .Jutra". 21993 Izvrsten učitelj violine »prejme reč učencev proti zmernem honorarju. — Gre tudi na dom. Ponudbe pod ..Sijajen uspeh" pa upravo ^Jutra", 21991 (dobe) Krznarske pomočnike 2—3, za konfekcijsko delo dobro izvežbane ln za to sposobne, sprejme konfekcijska tovarna Derecda & Cle. v Ljubljani. Osebne ponudbe Ba pisarno Emonska cesta St. 8. 1981 Trgovski potnik te Išče za prodajo ..Svetlin" kemičnih Izdelkov proti visoki mesečni plači ln proviziji. Nastopiti je takoj. — Reflektira se samo na resno in strokovno moč. Pismene ponudbe na tvornico „Svet-liu", Ljubljana, Vegova 2. 21942 Trgovski pomočnik fcl Je posebno dobro lzvež-ban v manufakturl, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod ..Vestea 69" na upravo ..Jutra". 2192S -■ - Več spretnih pletilk so sprejme v službo za volnene Izdelke. Osebna zglasl-tev med 6. in 6. uro vsak dan pri: Stari tovarni nogavic ln pletenin M. Franzl »novi, Ljubljana, Prlvoz 10 21825 Učenko (siroto) staro 14—16 let, Iščem za trgovino. Ponudbe do 20. t. m. na naslov: Janja Kušar, Dravi Je 30. 21999 Učenec poštenih staršev, se sprejme v trgovino z meš. blagom. Naslov pove uprava „Jutra" 21974 Pekovski vajenec se sprejme z vbo oskrbo na deželi. Naslov pove uprava Jutra". 21981 šifro ..Nastop takoj 11084" na upravo .Jutra". 21871 Trgovska pomočnica vešča v vseh strokah trgovine, pridna In poštena, Išče službe. Naslov pove uprava „Jutra". 21717 Šivat na dom gre praktična boljša gospodična. Naslov je pustiti v upravi „Jutra" pod značko „Na dom". 21994 Kot učenka želi ltl 1 leto v trgovino, najraje v Ljubljano z oskrbo v hiši, že precej vajena In poštena. Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko „Dobra pomoč". 21973 Odvetniška uradnica nlca zadostuje, da pridem na dom. — Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 21935 Tramove od 3/3—5/7, kupim vsako množino. Ponudbe pod šifro ..Takojšnje plačilo" na upr. ,.Jutra". 21916 Trgovina z meš. blagom na prometnem kraju, se vzame v najem z vsem inventarjem, event. se tudi kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Velik promet". 21904 Gobe in fižol kupi po najvišji cent tvrdka Mihael Omahen, Višnja gora 21909 Fotoaparat kakršenkoli, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod „Oko" na upravo „Jutra". 21967 Pletilni stroj Dve prazni sobi ali 1 sobo s kuhinjo, se odda takoj ali s 1. novembrom za 600 Din. — Naslov pove ■uprava .Jutra". 21933 Sobo z dvema posteljama, se IšSe za takoj, eventuelno tudi s hrano. Naslov je pustiti v upravi „Jutra" pod značko „Soba 11116". 21031 Na stanovanje sa sprejme gospod ali dijak. Mesečna soba lepo opremljena, z električno razsvetljavo, solnčna lega, na Dunajski cesti, se odda solidnemu gospodu. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Solnčna soba". 21975 Krasno stanovanje obstoječe iz 3 sob. kuhinje ln vseh pritlklln. v prijaznem mestu na deželi, zamenjam za vsaj eno sobo s souporabo kuhinje v Ljubljani. Ponudbe na upravo „Jutra" pod .Zamenjam stanovanje" 21972 Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Podjeten 11146". 22004 H .. zi! Hvala! MoJe misli so vedno pri Tebi 1 Pridem. 21897 Pubi! SI pozabil na mene? Si prejel pismo? Iskrene poljube M. 21970 Lepa, opremljena soba s posebnim vhodom, s« odda J* dvema gospodičnama ali gospodoma. Naslov v upravi ,,Jutra". 21987 Zamenja se stanovanje obstoječe Iz 3 sob, kublnje j ln Jedlire shrambe, v bližini univerze, z tstotaklm ali večjim v sredini mesta. — Pomidbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Sredina 11132". 21957 event. tudi na hrano. — Naslov pove uprava „Jutra" 21827 Dijakinji srednje ali meščanske tole, Dopisovati ang!.. franc., Itaj., nemšč. aH slov., telita dva mladeniča, ki sta veselega znača-enakimt gospodičnami. Dopise na upravo ,,Jutra" pod „Lewls", ..Alfred". 21066 Marzer kanarčke izvrstne pevce (Edelroller), kakor t»-ii plemenske samice 53 9/a imam naprodaj. Drago Kramaršič, Ljubljana 7, Kavškova ulica 193. Dva tisoč dinarjev lahko takoj zasluži, kdor takoj uredi insolventno poravnavo malega trgovca izven sodišča v celjskem okraju. — Cenj. ponudbe pod .,Povrnitev stroškov'' na upravo „Jutra". jXTXxxTxxxxxxxxxniniiii;fxiiir Lesena baraka nasproti plvovsrne ..Union" ter zraven Igrišča ..ilirtje", naprodaj. — Standard Oil Comp. ..Balkan" (Julij lil-bert). 21806 Redka prilika! Proda se 16 m dolga, skoraj štev. 8, 70 cm širok, dobro aa stanovanja ln hrano. — ohranjen, se kupi. Istotam Centrum mesta, soba x bal- s petletno prakBo, vešča vseh 86 l6če dot,ro IsurJena P'«" konom, klavir na razpolago, pisarniških del. želi preme- '.tilJa ,a nogavice, ki bi vzela Naslov pove uprava .Jutra" niti službo. Cenjene dopise ! ;t.ro',na do™i 7T A- Gostlša, Soliden zakovki par čez dan odsoten, ifiča sobo v bližini Rimske ali Blel- vrelsove cest« za 1. d«"«m. ' nova, z opeko krita baraka, ber. — Vpraša ss Kongresni ; ki se lahko prestavi ln je se sprejmeta k boljši rodbini trt št. 6, v damskem salonu. : porabo a za stanovanje. Cena 21954 . zelo nizka. — Proda se tudi --' dobro ohranjena železna blagajna št. 1. — Naslov pove uprava „Jutra". 22013 pod ..Odvetniška uradnica" na upravo „Jutra". 21853 Mlad plačilni natakar zanesljiv In pošten, zmožen kavcije, želi premenltl mesto. Dopise pod Soliden 23" ; čme™'n tovarne" na naslov" Ljubljana, št. 12. Krlievnlška ul. 21988 Portr*t-Objektiv Dopelanastlgmat F. 4, 5. Brenwelt* 180 do 210 mm, kupim. Ponudbe s navedbo Dve opr°m' - *— •• | drugo ročno delo, se pre- 21710 jnjjjjfjj Išče se stanovanje x zajtrkom, za dijak« IV. realne gimnazije. Naslov Ja pustiti v upravi „Jotra" pod Manjša vsota denarja u ja našla v mestu. Zala-siti s« Je v Kg. fllSkl It. 102 21956 vzaro*. Naslov pove uprava .Jutra". 2195« Naroiajte, iitajte in razširjajte JUTRO"! MODNE LISTE najnovejše, za lesen in zimo 1924-1025 ima V veliki izberi v zalogi knjigarna TISKOVNE ZADRUGE V Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte) mn 111 i-i LLtmnTi i x tj i r t t Objava. V petek dne 24. oktobra 1924 ob 2. uri popoldne se bo v skladišču Zadružne zveze na kolodvoru v Celju na javni dražbi prodalo 10.712 kg baškega nekaj pokvarjenega ovsa. Izklicna cena je Din 2-95 pro netto kg. Interesenti se vabijo. Celje, dne 16. oktobra 1924. Avgust Drukar. notar. 3 orale, ▼ Gozd mestnem rajonu. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pretužno vest, da je danes preminul njen bivši dolgoletni predsednik, gospod Ubald Trnkoczy lekarnar in posestnik. Hranilnica ga ohrani v častnem in hvaležnem spominu. V LJUBLJANI, dne 16. oktobra 1924. GERENTSTVO Meslne hranilnice ljubljans-ce. Cesta na gorenjski kolodvor ,ee8te- Be "Kodno P™da. ua o,qqR Naslov pove uprava .Jutra" št. 6. -199b 2106, Illustrierte Geschichte des Weltkrieges 1914, novo vezano, 3 dejc, se zelo ugodno prodajo. Naslov^pove uprava .Jutra", 21948 Stavbna parcela do 2500 m3, krasna lega, v mestu, se ugodno proda. — Naslov pove uprava .Jutra" 21953 ■ ''if c?',- Petek 17. X. 1924 JUTRO« št. 245 Ravnateljstvo posojilnice v Mariboru na znanja, da je njegov dolgoletni predsednik, gospod odvetnik v Mariboru dne 15. oktobra 1924. na Dunaju umrl. Bodi velezasiužnemu predsedniku časten spomin! ¥ Mariboru, dne 16. oktobra 1924. 5540-a Mastna ob&ina mariborska javlja tužno vest, da je zaslužni občinski in meslni svetovalec, gospod V Maribora, dne 16. oktobra 1924 5642a RBC58 mož že pred petnajstimi leti. Vdova pa ima troje otrok v starosti 12 do 8 let. Čudno, kaj? — Skoraj vsak teden prihaja v hišo j dobričina učenjakar. Zeio rad ima otroke, se igra ž njimi in jih poučuje. Ali veste, kdo je ta original? Ali.. .> Dovolj jo vzkliknil prior, ki se je scvrknil na stolu v HT Roman do ustnih, pisanih in tiskanih čirih s^s** j rjavm cunj. Pomišljal sem vso noč,» je dejal p. Danijel s popolnoma »»as Veridicus s«* sss^ ss^ sc« ®3<« ®s>« se?« sss««« lil, M % 61 N. pr. Ko sem bil lani nekje na zelenem Štajerskem r.a misijonu ,sem videl lil: nekega letovišča lično vilo. V nji živi že nekoliko poštama gospa, vdova, ki pa je še vedno skoraj I izpremcnjeniir, glasom. sManus manum lavat,6 p. prior, pravi lepa... Njen mož se je pred leti ustrelil, ker jo je neke noči; Petronius... Pošljite me na študijsko potovanje: v Italijo, v zalotil v redovniški družbi... Mož je bil reven železniški uradnik — tudi ona ni imela niii bora doie... Zdaj pa ima krasno vilo in živi vzlic več kot skromni pokojnini zelo udobno... .Odkod ima tista dama svoje posebne dohodke? — Morda od tistega redovnika? — Tudi redovniki so siromaki in niti ne smejo imeti nikake posesti... Čudno, kaj? — V spovednici pa sem zvedel, da prihaja k tisti dami vsako leto kvečjemu dva-, trikrat za par dni neki njen sorodnik: maihen, suhoten, slaboien gospod... Ali veste, kdo je to? Ali: nedaleč cdtod je pristava. Kadar hodi na lov — in tc se dogaja često, zlasti v jeseni in pozimi — neki visok gospod, ki je cel kavalir, prihajata tja tudi neki vesel župnik in neka gospa, ki ima zelo bolnega moža. Takrat je na pristavi vselej tudi neka prav preprosta, a zelo vesela kmetica. Baje zna prav posebno dobro prirejati divjačino. Okusi so pač različni. Gotovo je, da so tisti lovi zelo zanimivi, da se na njih poje ogromno divjačine ter popije cele baterije šampanjca... Ali veste, kdo je ta lovec? Ali: v nekem samostanu živi že prileten, izvrsten latinec. Dobričina, original, učenjakar, a nepokvarjen kmet. Nedaleč od samostana je kmetiška hišica; v nji živi vdova, ki ji je umrl Španijo... potem naj mi p. opat preskrbi, da bom premeščen na Dunaj ali kamorkoli. Tu mi je itak že preveč dolgočasno.» Prior je dolgo molčal, skrival roke v širokih rokavih kute, povesil glavo in razmišljal. Naposled je vprašal: «I\daj lahko odpotujete?» cAko želite, še nocoj.s cA slutiti ne sme nihče niti kam niti kdaj!> «Vaša skrb bodi, da odpravite pravočasno ljubeznive prijatelje !> • Odkod to vino?» je vprašal prior in vstaL , - Iz kleti.» Prior je hitel po stopnicah in hodnikih navzdol. Končno je dospel v klet. Velikanski obokani prostor so polnili sodi in sodčki, postavljeni ob obeh straneh v nepregledno dclgi vrsti. Prior je tipal z nogami po tleh in stopal oprezno korak za korakom. Grobna tema je vladala, a odnekod so se čuli rjoveči glasovi. Za temi glasovi se je plazil prior dalje. Naenkrat je zagledal lučico — v daljavi brlečo leščerbo... Ko se je končno Roka roko umiva. priplazil bliže, je videl, da stoji na nekem sodcu laterna, pod sodcem pa da leži redovnik in naslanja glavo ob sod. Bil je p. Urban. Noge ga niso nosile več, a v roki je držal velik poln kozarec in tulil: Dalje, ni znal. A začenjal je vedno od začetka: •eln ravno naše mašno vino! Ti prasecb se je raztogotil prior. Hitro se je okrenil, vzel laterno ter šel klicat pp. Egidija in Virgilija, da privlečeta pijanca na svetlo..« * * * Bilo je naslednjega dne. Grčar se je z jutranjim vlakom pripeljal iz Gradca. Dobre volje se je vračal s kolodvora na kmetiškem zapravljivčku po zeleni dolini v Log. Ne le da je bilo njegovo potovanje zanj in za urad zelo uspešno, nakupil je tudi nekaj okusnih darilc, ki obdarovance prav gotovo razvesele. Posebno pa ga je osrečil sestanek s starim prijateljem Mohorjem. je razmišljal na vozu skozi dolino. «In celo ljubljanska srajca! Mohor je izmed tistih belih vran, ki so se upale zleteti preko domačega plota v široki svet. Talent, ki bi bil v ozkosrčni domovini bržčas otopel, je našel v Rusiji širok razmah in sijajen uspeh. V petnajstih letih je postal bogataš! Vinogradnik, vinotržec in trgovec z živino. Po 3000 glav se mu pase p) stepi. V Kišinjovu ima hišo, v Livadiji na Krimu pa udobno dačo! Blagorodje v težkih ruskih rubljih je prijatelj Ivan Matvejič Mnhorov! Krasno ženo ima iz Odese, kapitalno doto mu je prinesla v trgovino in mu podarila že dvoje sinkov... Tri sto, bivši slovenski pomožni učitelj je danes niski magnat! Kapa kosmata, to je karijera!> i Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8 (nasproti hotela „LIoysJ"J m toplo priporoča svojo novo zalogo I umivalnih gob, umivač, koiinske vode, I parfumov, modnih lasnih obročkov, | spon, glavnikov, svilenih robčkov in $ vseh v galanterijo spadajočih pred-:- metov. 5117a ii igrače - Moda:,predmeti - Perilo za moške - Sogaiise. Ažursra in entla soli s? m trni! lasi jager-žeme LJubljana, Ouorni Irg 1. Želod, 5101-s bukov žir, borove ia ielove storže, hrastov mah, lipovo seme ln vse drng-e gozdne in poljske pridelke kupuje po tiajboliših cenah tvrdka „Goban", d. z o. z., Ljab-ljaua, Sv. Petra cesta št. 85. telef. int. 924. ■H Povodom bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, zeta, strica, svaka, gospoda iiutm ■ j j i.. A J Pravkar dospelo \z Pariza za pclnjen