GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEBANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Kolektivu preduzeča „Iskra" Kranj Najlepše zahvaljuj em nžt čestitki ko ju ste mi uputili povodom izhora za Pred— sjednika Republike. 'Vito Predloženi in. tudi na simpoziju podani referati so tako iz teoretskega kot iz praktičnega stališča govorili o pomenu integracije. Ugotovljeno je bilo, da še v svetovnem gospodarskem sistemu integracijski procesi v zadnjem . času dokaj hitro vrše. Razumljivo je, kar je bilo poudarjeno tudi v referatih, da Jugoslavija ne more ostati zunaj tega gospodarskega dogajanja, Eden izmed osnovnih atributov na- , daljnega razvoja jugoslovanskega gospodarstva so nesporno integracijski procesi v raznih oblikah, zlasti to še drži sedaj ob večjih možnostih vključevanja v mednarodno delitev dela. Kakor je že znano, se pripravljajo predpisi, ki bodo omogočili združevanje sredstev s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami in s tem tudi omogočili prožnejše oblike vključevanja v msdnarodno gospodarjenje. Vključevanje v mednarodno delitev dela zahteva zla-. Sti proizvodnjo z ustrezno kvaliteto, svetovne cene in. dobave v dogovorjenih rokih. To pa je seveda možna izvršiti, le specializirana serijska proizvodnja z moderno organizacijo in tehnologijo. Nujno je, da za dosego teh ciljev tudi v jugoslovanskem prostoru pristopimo do določenih integracij. Kot primer je bila na sim- Serija pričakovanih 8 mm kinoprojektorjev, izdelek »Elektromehanike« tik pred transportom v »Odpremo« Gospodarski načrt ZP za leto 1967 Simpozij o integraciji V Rogaški Slatini je bilo v dneh od 29. do 31. maja tega leta tridnevno posvetovanje o vprašanjih integracije in decentralizacije upravljanja v gospodarstvu, katerega pobudnika in organizatorja sta bila Višja ekonomsko-komercial-na šola v Mariboru in Društvo ekonomistov iz Maribora. Delavski svet ZP Iskra je na osnovi začrtanih smernic splošne gospodarske politike v okviru gospodarske reforme sprejel že pred sestavo gospodarskih načrtov organizacij za leto 1967 smerince poslovne politike za leto 1967. Iz teh smernic je razvidno, da morajo organizacije pri sestavljanju svojih načrtov, predvsem zagotoviti takšen obseg proizvodnje, ki bo pokrit z viri obratovalnih sredstev, da bodo upoštevani v načrtih realni koeficienti obračanja in izbran takšen asortiman izdelkov, ki omogoča dohodek, s katerim bodo organizacije in ZP pokrivale vse svoje obveznosti in ustvarile sredstva za razširjeno reprodukcijo. poziju omenjena tudi integracija na področju elektronske industrije v naši državi. Ta panoga ima v svetu fantastičen napredek. Ne da bi konkretno to utemeljevali, nas lahko že poleti v vešolje, kjer je osnova teh dosežkov tudi elektronika, v to tudi prepričajo. (Dalje na 2. strani) Za dosego ciljev morajo organizacije poskrbeti za realizacijo svojih sanacijskih načrtov obratnih sredstev. Poleg izvajanja sanacije je potrebno boljše in intenzivnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, zboljšati je treba tehnološke postopke, smotrnejše zaposlovati delovno silo, rentabilnejše angažirati obratna sredstva'' in posvetiti vso' pozornost pra- Veliko število prijav Zanimanje za III. poletne igre ZP ISKRA je med našimi organizacijami zelo veliko, saj je že 15 organizacij prijavilo svojo udeležbo. V,vseh pet disciplinah bo nastopilo 7 organizacij. Iz teh podatkov se vidi, da je šport — rekreacija — v naših organizacijah v precejšnji razgibanosti. Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP je na svoji seji 30. maja sprejela vse potrebne, predpise za potek iger, katerih organizator bo ZZA v Ljubljani, zato bodo tudi tekmovanja v Ljubljani. Komisija je sprejela sklep, da je za rok za prijave ekip, ki se bodo udeležile iger — določen 15. junij. Vse organizacije ZP ISKRA vabimo, da urede tako, da bo sobota 8. julija prosta. Nekatere organizacije imajo prošt ponedeljek 3. julija, v tem primeru pa v soboto 8. julija delajo, s tem pa bi onemogočili udeležbo članov iz teh organizacij, čeprav so praktično že skoraj vse organizacije prijavile svoje sodelovanje na III. poletnih igrah ZP ISKRE. Športniki ZP ISKRA! — Prijavite se in dokažite svoj borbeni duh! Takoj začnite s treningi svojih ekip! vilnemu iri dobremu vodenju kadrovske politike in predvsem stremeti za tem, da organizacije obdržijo likvidnost. Pri sestavljanju načrtov' smo se morali zavedati, da je tržišče tisto, ki nam diktira proizvodnjo in ne obratno, ter da je nujna še intenzivnejša vključitev v médiiarod-no delitev dela. V smernicah je posebej poudarjeno, da mora ZP kot celota težiti in realizirati čim večji izvoz naših izdelkov in to predvsem na konvertibilna področja. Pri tem pa moramo še posebej paziti na kvaliteto izdelkov; pravočasnost dobav in cène. V skladu s produktivnostjo, rentabilnostjo in' ‘ekonomičnostjo pa so organizacije in ZP kot celota' dolžne zagotoviti realni dvig osebnih dohodkov. Po teh smernicah so organizacije sprejele gospodarske načrte, iz katerih je razvidno, da bodo povečale v letu 1967 fizični obseg proizvodnje za Mm dohodek za 20,8 %, ostanek dohodka za lastne sklade pa za 5,7 % nasproti letu 1966. Tako predvidevajo organi-, zacije ZP, da bo znašal fizični obseg proizvodnje v letošnjem letu kar preko .77, milijard S din, ob istočasnem povečanju števila delavcev za 3,6 % nasproti letu 1966. Mišljenja smo, da tako povečanje števila zaposlenih ni realno, zato bi morale' organizacije poskrbeti za notranje premike delovne sile iz ene organizacije v drugo, kjer pa je povečanje, nujno potrebno in notranji premiki niso možni, pa naj se najame delovna sila izven organizacij ZP, toda le v minimalnem številu j in to delavce, ki imajo odgovarjajočo šolsko ali strokovno izobrazbo, za prosta delovna mesta. Razpoložljiva kapacitete v osnovnih sredstvih in delovni sili so po našem mišljenju takšne, da omogočajo realizacijo postavljenih načrtov, seveda če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki spremljajo realizacijo načrtov, s sedanjim številom zaposlenih, gledano s stališča ZP kot celote. Neto osebni dohodki delavcev sicer "iz leta v leto rastejo, vendar smo še razmeroma daleč izpod poprečja SRS. Zato moramo posvetiti izboljšavi tehnoloških postopkov in s tem v zvezi zmanjšanju stroškov poslovanja vso pozornost, da bomo na ta način dvignili dohodek, ki nam bo omogočal izplačila OD vsaj ,v poprečni republiški višini. Pri angažiranju sredstev tekoče amortizacije in ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1966 velja opozoriti organizacije, da rezervirajo amortizacijo oziroma ostanek dohodka po zaključnem računu za leto 1968 za pokrivanje obveznosti v letu 1968 če jim ostanek dohodka po zaključnem računu za leto 1967 in sproti razpoložljiva amortizacija v letu 1968. ne bi zadoščala za pokrivanje obveznosti v letu 1968. Organizacije, ki tega ne bi upoštevale, ne- more ja po našem mišljenju računati na posojila za poravnavo obveznosti iz sredstev skupnega poslovnega sklada združenega podjetja. To pomeni,' da bi se na ta način organizacija privedla v kreditno (Dalje na 3. strani) m i Iz montažnega oddelka tovarne »Avtoelektrika« Nova Gorica Simpozij o integraciji (Nadaljevanje s 1. strani) Dobre rezultate na področju razvoja elektronske industrije bomo lahko dosegli le z združenimi silami tako znanstvenega razvoja ' kot proizvodnje. V smeri doseganja čimboljših ekonomskih rezultatov na področju te', panoge industrije so se tudi predstavniki delovnih kolektivov združenega podjetja ISKRA Kranj, Radioindustri-ja Zagreb in Rudi Cajavca Banja Luka začeli pogovarjati o možnosti integracije teh treh podjetij.' Oblika, ki bi povezovala ta tri podjetja, bi bilo združeno podjetje, kot forma, ki je možna tako. vertikalno kot horizontalno povezovati gospodarske organizacije v širšem prostoru. Ta oblika omogoča tako vodenje določene enotne gospodarske politike, koncentracijo finančnih sredstev in decentralizacijo samoupravljanja. . - . Predpisi Temeljnega zakona o podjetjih pa imajo o ureditvi združenih podjetij tudi nekatere nedostatke, na katere smo v združenem podjetju ISKRA opozorili pristojne organe in predlagali, da se ti nedostatki od-, pravijo. Za izvedbo navedene integracije bomo morali seveda premagati še določe-. ne težave. Prvi problem je — podati koncept bodočega proizvodnega programa v integriranem podjetju. To bo zahtevalo mnogo strokovnega dela, zlasti na tistih področjih, kjer se dosedanji proizvodni program prekriva. Nič manjši problem je — omogočiti integriranemu podjetju določena finančna sredstva, in to s koncentracijo lastnih sredstev, kot s pomočjo kreditnega trga. Treba se je zavedati, da bo težko uspešno izvršiti integracijo, če ne bo na razpolago določenih finančnih sredstev tako za obratna sredstva kot za modernizacijo proizvodnje in uvedbo specializacije v integriranem podjetju. Istočasno pa moramo tudi vedeti, da prinaša specializacija za specializirane proizvodne organizacije občasne težave. Za premostitev težav je treba imeti na razpolago stalno določena denarna' sredstva. Strokovnjaki vseh treh podjetij delajo na reševanju teh dveh problemov. Navedeni problemi, ki smo jih v ZP »Iskra« v praksi že ugotovili in jih razčiščujemo, so bili na simpoziju med drugim tudi s strani teoretikov prav tako podani in raž-.pravljani. Nadalje je bilo tudi omenjeno, da bo za stimulacijo integracijskih procesov morala tudi zakonodaja iskati ustreznejše rešitve. Naša zakonodaja bi morala biti manj kabinetna in bi morala bolj upoštevati gospodarsko-prav-na razmerja iz prakse. Prav. tako bi morali dajati udeležencem v gospodarskem procesu več možnosti lastnega dogovarjanja, ne pa, da bi se vse predpisovalo. Tukaj je omeniti določbe Temeljnega zakona o podjetjih, ki govore o združenih podjetjih in ki niso najbolj stimulativne za. integracijo te vrste, četudi je ta oblika zelo prikladna za integracije na širšem gospodarskem prostoru. Tako uzakonjenje subsidiarne in solidarne odgovornosti omogoča prisilno prelivanje sredstev iz ene organizacije v drugo v okviru združenega podjetja, kar je proti samoupravljanju in odgovornosti za gospodarjenje v posamezni organizaciji. Možne so razne variantne rešitve. Nesporno bo zakonodaja morala bolj fleksibilno slediti zahtevam prakse. Tudi pravna varnost v gospodarskem sistemu je bila omenjena na simpoziju. Tudi na tem področju bo treba napraviti korake naprej. Odločitve, ki jih gospodarske organizacije sprejmejo na obstoječih pozitivnih predpisih in z njimi stopajo v določena pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti in iz tega sprejemajo določene gospodarske cilje, ne morejo biti z naknadnimi predpisi Poročilo o OD v letu 1966 Z novim statutom, ki ga je sprejel DS podjetja ISKRA Kranj na svojem zasedanju dne 28. 12. 1965, so dobile organizacije Združenega podjetja večjo samostojnost v odločanju in upravljanju. S tem v zvezi se je tudi politika izplačevanja osebnih dohodkov prenesla v osnovne organizacije, kar je vodilo k znatni neizenačenosti v izplačevanju osebnih dohodkov. Interes za proučevanje gibanj osebnih dohodkov je bil v prvi fazi majhen, vendar je zaradi vse večjih razlik RAZPON OSEBNIH DOHODKOV Ker smo v letu 1966 z novim obrazcem RAD — 1 do- v OD, ki so se začele med bili tudi nove- razpone OD, organizacijami pojavljati, po- sedanja oblika tabele 2 ni v stalo zanimanje s strani or- celoti primerljiva s tabelo ganizacij za tovrstno prouče- razponov iz leta 1965. vanje močnejše. Ta pojav nam je služil kot napotek v nadaljnjem obravnavanju OD. Hkrati pa v njem vidimo stalno delovno pobudo področja. Kljub temu, da je obdobje, Porast, ki smo ga ugotavljali pri povprečnih osebnih dohodkih se odraža tudi v strukturah po posameznih razponih osebnega dohodka Nanj kažejo premiki s.truk- brez nekih posebnih razlogov spremenjene.. Tak primer je člen 31 Zakona o kreditnih poslih s tujino, ki za nazaj spreminja že sklenjena pogodbena razmerja s po-gbdbenimi strankami. Na zadnji seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije se je z vso upravičenostjo in razsodnostjo postavilo vprašanje ustavnosti tega člena ih' predlagalo sprožitev ustreznega postopka pred ustavnim sodiščem. Pravna sigurnost v gospodarstvu je ena izmed osnovnih temeljev nadaljnje stabilizacije našega gospodarskega sistema. Omenjeno je bilo, da je treba najti v zvezi z nadaljnjimi integracijskimi procesi, v jugoslovanskem prostoru tudi določene organizme, ki bi priporočali in dajali strokovne nasvete za koristnost posameznih integracij. Jasno je, da so nosilci in odločilni faktorji integracijskih procesov sami delovni kolektivi. Integracijski procesi pa morajo temeljiti na trajnejših ekonomskih 'interesih udeležencev integracije. V ničemer pa ne bi kršili samoupravne pravice kolektivov, če bi neka višja asociacija proizvajalca dajala posameznim kolektivom določena priporočila in strokovne nasvete za koristnost posameznih integracij. To bi bile lahko gospodarske zbornice, ki bi na osnovi gibanj v jugoslovanskem kot v mednarodnem gospodarstvu svetovale posameznim gospodarskim organizacijam in tudi dajale strokovno pomoč v smeri integracijskih procesov. V mnogih panogah našega gospodarstva je zadnji čas; da pristopimo od govorjenja o nujnosti integracije k dejanskim procesom integracije, če se hočemo približati tokovom modernega gospodarjenja v svetu. Simpozij je torej dal bogato vsebino predlogov in misli, kar bo treba čimprej realizirati tudi v praksi. P. G. na katerega se naslednje po- fur ?° ^zpomh navzgor. Ta-ročilo opira že preteklo, ko Je | Jetu 1965 doseglo smatramo, da so podatki o °^ni dohodek v vrednosti OD še vedno dovolj aktualni 300 N dm jPPpi de-za objavo lavcev, v letu 1966 pa samo POVPRFfNT še °’2 % delavcev. Podoben OSFRNT nnuniiKT premik navzgor zasledimo v OSEBNI DOHODKI naslednjem razponu. V letu Kako se je gibal povprečni 1965 je 21,8 % delavcev, pre-osebni dohodek v ZP v letih jelo OD v vrednosti 3(5l—400 1965 in 1966 prikazuje tabela N din, v letu 1966 pa se v ena- isti razpon uvrsti le" 3,4 % Gibanje povprečnih OD v delavcev. Tudi razpon v ka-letih 1965 in.1966 po trimeseč- terega se je uvrstilo največ jih.. Leto •r-3 >o O 1 (O •p ® : H S ; -• " Povpr. OD Indeks 1965 I. 497 — II. 524 105,4 III. 554 105,7 IV. 628 113,4 1966 I. 644 102,5 II. 735 114,1 III. 747 101,6 IV. 819 109,6 delavcev se je premaknil za stopnjo više. V letu 1965 je imel najvišji delež delavcev razpon od 401 do 500 N din. Vključeval je 26,1 % delavcev. V letu 1966 se pojavita v distribuciji že dva razpona z močnejšim deležem (»dve špici«). Prvi razpon zajame 21,7% delavcev, katerih OD se giblje od 501 do 600 N din. V drugi razpon z mejnimi 109,6 ko smo med razponi dobili Tabela kaže, da. povprečni dve grupi delavcev, ki se po OD v omenjenih dveh obdob- osebnem dohodku dokaj lejih, od trimesečja do trime- čira. Razstavljanje-deležev, je sečja vztrajno naraščajo. Po- pokazalo, da se v razpon 801 rast v % je v obeh letih do- do 1000 N din grupira 12,2.% kaj enak. Indeks med četrtim delavcev iz tovarn in 3,3% in prvim trimesečjem v letu delavcev iz skupnih služb. 1965 pokaže porast OD za 26,4 Tako ni mogoče reči, da je odstotka, indeks za isto ob- razvrščanje delavcev skupnih dobje v letu 1966 pa izkazuje služb po razponih osebnega porast v vrednosti 27,2 %. dohodka pogojevalo nastanek Največji trimesečni porast dveh grup. Morda je ta'pojav beležimo v drugem trimeseč- posledica neizenačene kad-ju leta 1966, ko se je povpreč- rovske strukture (premalo ni OD povišal kar za 14,1 %. SS kadrov) ali pa celo rezul-Nazomo in bolj dojemljivo tat izplačevanja različnih OD sliko vztrajne rasti OD daje delavcem istih profilov po po-prikaz v obliki trenda rasti sameznih tovarnah, v odvis-povprečnih osebnih dohodkov nosti od finančnega uspelja po trimesečjih. ali neuspeha posamezne to- varne. Tabela 2 Struktura delavcev po razponih OD v letu 1966 Razpon Struktura Kumulativa do 300 0,24 0,24 301—400 3,37 3,61 401—500 14,89 18,50 501—600 21,69 40,19 601—700 17,01 57,20 701—800 12,46 69,66 801—1000 15,47 85,13 1001—1200 7,39 92,52 . 1201—1400 3,57 96,09 nad 1400 3,91 100,00 Skupaj 100,00 (Dalje na 6. strani) Gospodarski načrt ZP za leto 1967 [' (Nadaljevanje s 1. strani) nesposobnost z vsemi posle-' picami, ker ni ravnala po principu dobrega gospodarja, i V letu 1967 predvidevamo, da bomo izvozili za preko 8 milijonov $ in sicer od tega 54% na konvertibilna področja, 32% v države SEV — in 14% na ostala področja. Ce primerjamo s fizičnim obsegom proizvodnje bo znašal izvoz’ 13,4%. Odstotek izvoza od fizičnega obsega proizvodnje znaša pri tovar- nah zelo različno in se giblje od 0 % do 46,1 %. Največ-ji izvozniki z ozirom na Obseg proizvodnje so »Elektromotorji«, »Kondenzatorji«, »Polprevodniki«, »Avtomatika«, »Elektromehanika« itd.. V absolutnem znesku j'e največji izvoznik. »Elektromehanika«, Kranj, saj znaša njen izvoz prek 32 % vsega planiranega izvoza. Od skupnega izvoza so na prvem mestu države Zahodne Evrope, sledi Amerika, V Zavodu za avtomatizacijo aktiv ZB tradicije tovarištva, ki je bilo skovano v najtežjih dneh in da z ugledom in dejanji še nadalje' podpirajo gospodarski in politični razvoj maše« družbene ureditve. V' nadaljnji razpravi so navzoči člani ZB soglašali Na pobudo pripravljalnega odbora . ZB Zavoda so se pred kratkim zbrali v domu Maksa Perca udeleženci NOV. Udeležba je bila zadovoljiva,, kar kaže, da so člani ZB niočno zainteresirani, da še' med seboj ’ spoznajo, .kakor tudi, da se ,. v sproščenem vzdušju pogovorijo. Pripravljalni odbor je na to sreča-nje povabil tudi predstavni- ”, Š .V ke samoupravnih organov in ‘ 1H^|Pt političnih organizacij ter «#»«*' "l|f zastopnike Zavoda. ' , ' , Prvo' srečanje članov ZB £■ i £ # s j Zavoda je pripravljalni od- . - \ bor izpeljal tako, da je.zdru- « žil koristno . s prijetnim. mšfflfflm n n Uvodoma je član pripravljal- «HHHHk nega odbora pozdravil po- vabljene goste ter prisotne člane ZB, zatem ,je prikazal namen tega'srečanja in konč- It' no zaželeno smer diskusije. HHHHHHHHHHHHHh V razpravi je bilo slišati, da imajo udeleženci NOV mo- . . ■ ■ ’ ralno dolžnost, da krepijo Predsednik sindikalne podružnice tov. Dušan Sluga s predlogom pripravljalnega odbora, da se v Zavodu ustanovi aktiv ZB z ustreznimi komisijami, slično kot imajo to urejeno nekatere organizacije združenega ¡podjetja. Zadevno so bili predlagani člani iz raznih delovnih področij, tako da so zastopani v novo izvoljenem vodstvu aktiva vsi sektorji. Ob zaključku delovnega programa, se je vodja pripravljalnega odbora zahvalil za udeležbo in sodelovanje. Po prijetnem večeru so se udeleženci razšli z željo, da bi čimprej organizirali po-Tov. Stane Bucik otvarja sre- dobilo srečanje. Čanje članov ZB — B — države SEV, Turčija in ostala področja. Plan uvoza repromateriala je še vedno razmeroma visok, saj znaša nad 6 milijonov $. Pri uvozu je daleč na prvem mestu Zahodna Nemčija, saj znaša uvoz iz te države kar 43 % od skupnega uvoza. Sledijo še Švica, Avstrija, Italija, Francija, Amerika, Anglija itd. Prodaja na domačem tržišču se v glavnem opravlja prek PSO, razen tovarn »Elementi«, »Naprave« • in »Avtoelektrika«, ki prodajajo na domačem tržišču več ali manj samostojno; poslužujejo pa se v celoti PSO za izvoz svojih artiklov. Na prvem mestu v domači prodaji je tržišče Srbije, kjer predvidevamo 38 % od skupne prodaje na domačem trgu, sledijo ji tržišča v Sloveniji ž 28 P/o, Hrvatski z 20 %, Bosni in Hercegovini z 9 % in Makedoniji s 5%. Plan rekonstrukcije našega podjetja predvideva potre-, bo po sredstvih za leto 1967 V znesku 4.886- milij. S din, s’ strani financerja pa- je zagotovljenih le 3.000 milij. S din, Poleg plana rekonstrukcije pa predvidevajo organizacije v svojih načrtih še nabavo novih osnovnih sredstev v breme lastne amortizacije in ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1966. Od skupno razpoložljivih sredstev, ki bodo predvidoma na razpolago v letu 1968 (amortizacija leta 1968 in ostanek dohodka po zaključnem računu za leto 1967) bo porabljeno 64% za odplačevanje kreditov, 36% pa naj bi ostalo kot presežek. - Plan: združenega podjetja je, kot smo videli, postavljen dokaj optimistično, vendar smo prepričani, da ga bodo naši kolektivi kot vedno doslej z izrednimi napori realizirali. Naša PSO in tovarne, ki samostojno prodajajo, pa se bodo potrudili za prodajo proizvedenih artiklov na domačem in tujem tržišču, pri čemer jim želimo obilo uspeha, kajti« haloge, ki stojijo pred njimi so dejansko težke in bodo zahtevale mnogo, mnogo naporov in iznajdljivosti ter prodajne sposobnosti. Alojzij Vidmar »Elektromehanika« Kranj — Preciznost je nujna veščina ročnih orodjarjev Z letne konference tovarne sprejemniki Sežana Udeleženci zbora članov ZB v Zavodu za avtomatizacije ls junija 1967 je bila v tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani redna letna konferenca ZK, ki ima prizvok slabe udeležbe. Vzrok je bil predvsem zaradi službene odsotnosti in bolezni, nekaj članov ZK pa je takih, ki nc plačujejo ■ članarine in želijo izstopiti iz organizacije. Sekretar osnovne organizacije tovarne je v svojem poročilu nanizai' celotno delo, ki je bilo prepleteno tudi s težavami. Opozoril je, da se daje premajhna pozornost sprejemu novih, predvsem mladih članov. V razpravi je bilo največ govora o slabi udeležbi na. konferenci in premajhnem zanimanju nekaterih komunistov za gospodarske probleme tovarne. V dilemi, ali'naj se prenese delo organizacije ZK na teren ali naj ostane v tovarni, je prevladalo mišljenje, da kljub majhnemu številu članstva organizacija ZK mora še ostati v tovarni saj lahko v teh težkih trenutkih odigra zelo važno vlogo. Doseči bo treba le večjo udeležbo na sestankih, zagotoviti je treba udeležbo direktorja tovarne, saj bo prav on lahko informiral člane ZK o stanju in s tem prispeval k nadaljnjemu razvoju in reševanju problemov. Precej so govorili tudi o nezadostni obveščenosti kolektiva, zato'bo potrebna v bodoče večja angažiranost vodstva tovarne ter družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, da do takih očitkov ne bo več prišlo. Isto velja tudi za dopisovanje • v - glasilo »Iskra«} saj kaže, da ni nobenega človeka v tovarni, ki bi bil pripravljen, pisati o življenju in delu sežanskega kolektiva, čeprav je to potrebno. Najbolj, pereče je bilo vprašanje proizvodnje in poslovnega 'rezultata tovarne. Iz diskusije, ki je bila zelo živahna, je bilo razvidno, da vodilni kader na konferenci še vedno ni prikazal težko, stanje tovarne v taki luči kot ■ je, temveč polaga največ upanja na . to, da se ho stanje. do konca leta le popravilo in Zamujeno nadoknadilo. Kljub temu obstaja mnenje, da je prav, če sežanski kolektiv: ve, da je njihova tovarna trenutno v zelo. .težkem stanju zaradi neizpolnjevanja plana, in da ostanek dohodka v prvem trimesečju letošnjega - leta izkazuje negativno bilanco. Res pa je, da še ni vsa zamujeno in da je kolektiv zmožen doseči .še velike rezultate,. seveda ob zadovoljivi pomoči strokovnega kadra PSO in uprave podjetja. Vsi se bodo morali ' polno angažirati pri reševanju težke situacije jv tej tovarni; predvsem od prodaje pa završi normalno poslovanje. Pridružimo’ se željam udeležencev konference, da do prihodnjega sestanka uspehi pri reševanju gospodarske problematike ne bodo izostali. . Henrik Peternelj Ugoden nakup za člane Objavljamo podrobnosti o prodajni akciji PSO Glede na obvestilo v prejšnji številki našega glasila o prodaji izdelkov po znižanih cenah in na obroke, objavljamo podrobnosti o prodajni akciji in seznam izdelkov s cenami. Prodaja po znižanih cenah bo potekala v industrijski prodajalni ISKRA v Ljubljani na Titovi cesti 19 oziroma v posameznih organizacijah, tovarnah in obratih ZP ISKRA, kamor bo dostavljala naročeno blago industrijska prodajalna. Po znižanih cenah bo možen nakup blaga le ob takojšnjem plačilu celotnega zneska v gotovini. Tudi prodajo na obrok» bo izvedla industrijska prodajalna ISKRA v Ljubljani. Cene proizvodov bodo tovarniške in prišteti 20 % prometni davek. Seznam izdelkov in cena Naziv blaga ca c ca •1-3 e 0) 5 tí ca o «S O ß fci T3. 6 o o Z c re 2 « N I - ■% 2 o ¡g o B — « u u Ch u I ESMERALDA — glasbena skrinja z radijskim sprejemnikom o Radijski sprejemniki TRIGLAV 67 — radij, sprej. z VKV In vdelanim gramofonom 996,00 PORTOROŽ 66 — radij, sprej. brez VKV z vdelanim gramofonom 660,00 KOZARA 66 — radijski sprej. KV, SV, DV 462,00 LJUBLJANA UKV — z gramofonom 948,00 AMBASADOR UKV — z gramofonom 978,00 MANUELA A — z gramofonom 570,00 MANUELA B — z gramofonom 570,00 MANUELA C — z gramofonom 570,00 KÖLN — sprejemnik z UKV 808,08 FREIBURG — sprejemnik z UKV 804,96 KRAS — sprejemnik z UKV (še ni v prodaji) 798,00 TRIGLAV DE LUX — sprejemnik z UKV in gramofonom 900,00 OPATIJA DE LUXE — sprejemnik z gramofonom 660,00 KOZARA 63 — sprejemnik brez gramofona 324,00 BLED DE LUXE — transistori-zirani prenosnik 300,00 dinarjev 796.80 528.00 369,60 758.40 782.40 456.00 456.00 456.00 646,46 643,97 638.40 720.00 528.80 259,20 240.00 BLED avto — avtomobilski transistorizirani prenosnik 322,80 š 258,24 i; samo 31.752 ST-I MEXICO 68 transistorizirani prenosnik (še ni v prodaji) 392,40 313,92 m • • • ' ' ' ■ 1 \ SNT 290 transistorizirani pre- nosnik z UKV (še ni v prodaji) 456,00 364,80 I - ¿g Avtomobilski radijski sprejemnik TARA (proizvodnja Rudi Čajavec) 564,00 507,60 S¡§fi¡ EVROPA stereo — glasbena skri- p- $: nja z radijskim sprejemnikom in stereo gramofonom 1.500,00 1.200,00 COPACABANA — glasbena skrinja z radijskim sprejemnikom in stereo gramofonom 2.064,00 1.651,20 SIMFONIJA — glasbena skrinja z radijskim sprejemnikom in gramofonom 1.830,00 1.464,00 & J .. EVS-06/II — nepogrešljiv ročni električni vrtalni stroj. Cena 23.460 S din ‘ in gramofonom 2.040,00 1.632,00 j GA-5 — glasbeni avtomat brez \ ojačeval. (samo mehanizem) 1.416,00 708,00 GA-6 LJUBLJANA avtomatik — | glasbeni avtomat z ojačevalnikom 1.140,00 912,00 j TV stabilizator 295,20 265,68 | UHF adapter (converter za II TV program) 275,40 234,08 Nosilec za transistornik BLED ; avto 33,60 26,80 Noge za sprejemnik TRIGLAV 26,40 21,12 Gramofoni GK-14 EMONA brez ojačeval. 234,00 187,20 GK-30 brez ojačevalnika 234,00 187,20 GK-31 z ojačevalnikom 408,00 326,40 GK-32 GALLUS stereo 621,60 497,28 GK-35 mono gramofon z oja-čevaln. (zvočnik v pokrovu) 408,00 326,40 GK-39 in 11 mono brez ojačevalnika 219,60 175,68 GK-19 mono z ojačevalnikom 384,00 307,20 GK-16 mono z ojačevalnikom 408,00 326,40 GK-26 EMONA — studio 90 mono z ojačevalnikom 438,00 350,40 TV aparati Televizor OLIVER češka izvedba, zaslon 47 cm brez II. programa 1.596,00 1,436,40 Televizor Rč 471 mali zaslon 47 cm brez II. programa 1.596,00 1.436,40 Televizor RC 522/U zaslon 59 cm z II. programom 2.580,00 2.322,00 Televizor RC 651/U zaslon 59 cm z II. programom 2.580,00 2.322,00 TV Rč 522, zaslon 59 cm brez II. programa 2.340,00 2.106,00 TV RC 651, zaslon 59 cm brez II. programa 2.340,00 2.106,00 Električni brivski aparati Braun — Iskra Sixtant 299,50 239,59 Braun — Iskra Special 185,00 148,00 Mehanske ure Biro T 3 152,40 137,16 Biro T 3 M (melamin ohišje) 152,40 137,16 »JERICA« 89,40 80,46 Zvočne omarice Zvočna omarica ZO-10/4W 81,60 69,36 Gospodinjski aparati Gospodinjski leščilnik GP-6 300,00 225,00 Gospodinjski leščilnik GP-5 VIDRA 828,00 621,00 Sesalnik JUNIOR SP-5 312,00 234,00 Mešalnik GALEB M-5 282,00 141,00 Ročni mešalnik MI-6 144,00 108,00 Mešalnik s kavnim mlinčkom il frulletto senior 168,00 142,80 Stepalnik za mešalnik il frulletto senior 38,64 32,84 Električni gospodinjski nož 149,64 134,68 Ventilator VE8 84,00 63,00 Ventilator VE6 69,60 52,20 Ventilator VE5 93,60 70.20 Rezervne trde ščetke za GP-5 66,60 56,60 Rezervne mehke ščetke za GP-5 64,80 55,08 Rezervni filcasti kolut 22,80 19,38 Telefonski aparati ATA 12 črni 162,00 145,80 ATA 12 barvni 174,00 156,60 ATA 11 črni 168,00 151,20 ATA 11 barvni 180,00 162,00 Merilna tehnika — - števci Enofazni števec E 5 B 100,20 100,20 Enofazni števec E5BD 166,20 166,20 Trifazni števec T 2B y 248,52 248,52 Trifazni števec T 2 BD 319,08 319,08 Stikalna ura 552,00 552,00 Univerzalni merilni instrument US6a 352,80 317,52 Električno ročno orodje EVS — 06/H 276,00 234,60 EVS — 10 450,00 382,50 Kombi EVS-06/II 816,00 693,60 Kino akustika Kino projektor 8 mm KUS (za super filme) 1.308,00 1.177,20 Kino projektor KU 1.200,00 — Gramofonske plošče Diskos in Jugo ton po izredno znižanih cenah predvsem za tiste, ki bodo plačali v gotovini. Člani kolektivov »ISKRA« in »Rudi čajavec« bodo imeli možnost nakupa blaga na šestmesečno obročno odplačevanje, pri čemer jim ne bo treba vplačati v trgovini običajnega osnovnega pologa. Nakup na obroke bo potekal le na podlagi pogodbe brez porokov, ali podpisa menice. Koristnik obročnega plačevanja bo moral ob nakupu blaga predložiti industrijski prodajalni le odstopno izjavo, iz katere bo razvidno, da je dejansko član delovne skupnosti in da je kreditno sposoben. Dokument o tem bo izstavljala in potrjevala pooblaščena oseba iz računovodstva delovne orga-' nizacije, ki bo hkrati skrbela tudi za poznejše izpolnjevanje sprejetih kreditnih obveznosti. Vsak član podjetja »ISKRE« ali »Rudi čajavec« si' bo lahko nabavil na kredit blaga v višini do 260.000 S din. če bo nabavljena vsota presegla omenjeni znesek, bo moral koristnik doplačati preseženo razliko v gotovini na blagajni industrijske prodajalne. Za prodajo izven območja mesta Ljubljane bo možno nabaviti blago mimo osebnega nakupa na skupinski način prek pooblaščene osebe, blago pa bo industrijska prodajalna dostavila direktno v organizacijo. In še nekaj: dokumentacije v zvezi s prodajo na kredit bodo potrjevale le tiste delovne organizacije, ki imajo lastno računovodstvo. Radijski sprejemnik »Kozara« 25.920 S din Izdelek se ne prodaja sam Proizvod, pa najsi bo še boljši, se ne prodaja sam. Prospekt, katalog, komercialnp-tehnično obvestilo^- vse to ib lepe in koristne reči — toda nobeden od njih še ni nikoli sam po sebi prodal nobenega artikla. Tu je potreben človek, prodajalec, ki z živo besedo ustvarja potrebno prodajno atmosfero in "vse druge pogoje, ki vodijo v uspešno prodajo, oziroma do zaključitve posla, če gre za kaj več; kot za distribucijo blaga prek prodajne mize. Formalna delitev našega podjetja na proizvodne organizacije in -na centralno prodajno organizacijo je povzročila nekatera zmotna pojmovanja na področju plasiranja proizvedenih dobrin. Na splošno prevladuje koncepcija, da bodi prodaja domena prodajne operative, tovarne pa naj se prizadevajo, da bodo proizvajale kvalitetno in ceneno blago. Vzporedno s tem opažamo' znake nezadovoljstva nad potekom prodaje in tendence; določenih proizvodnih organizacij, da bf?same vzele: v roke vajeti prodajne politike. Nad obojimi pa visi kot Damoklejev meč — reforma in neprodane zaloge, za katere pa nihče ne mara prevzeti prave odgovornosti. Očitno je, da je treba v teh: pojmovanjih napraviti. določene popravke oz. bolje povedano, vskladiti jih z dejansko situacijo in s pogoji, ki jih diktira tržišče. Podobno, kot si počasi utira pot spoznanje, da sodelujejo, v prodajnem procesu v končnem obračunu, prav vsi, ki. so vključeni v profesionalni prodajni aparat — od direktorja do vratarja — so tudi tovarne pričele spoznavati, da so enakovreden in soodgovoren faktor pri- usmerjanju blaga na tržišče. Zlasti tam, 'kjer gre za profesionalno. tehniko; tam, kjer ne gre zá preprosto. Vzbujanje potrošnikovih želja, marveč . za- - prepotrebno - tehnično g vzgojo velikih / in malih ■ kupcev. '■ Seminar iz področja, polt prevodniške tehnike na Bledu, združen z ogledom proizvodnje v ' Iskrini tovarni ■ polprevodnikov v Trbovljah, je nedvomno eden. od pojavov,; ki meri na to, da je prodaja, industrijskega blaga kompleksno delo, pri katerem mprata sodelovati tako proizvajalec kot prodajalec. Blejski seminar je bil dobro obiskan in na splošno dobro pripravljen. Nad trideset udeležencev, trgovcev in predstavnikov proizvodnih organizacij, ki vidijo v polprevodniški tehniki svojo bodočnost, je z velikim zanimanjem sledilo predavanjem izbranih inženirjev in strokovnjakov, ki so, se tokrat res omejili na najbist-venejše stvari ter se uspešno prilagodili 'strokovni ravni poslušalcev. Inž. Tomšič' -je razgrnil pred udeleženci seminarja niz poiprevod,niških elementov, ki jih že proizvaja trboveljska tovarna v ka-teíl sé , krijejo neslutene proizvodne kapacitete, še več, izvedeli smo tudi, da je »ISKRA« pogodbeni prodajni partner in zastopnik za Jugoslavijo" močnega ameriškega - koncerna General Electric, kar zagotavlja, da je'jugoslovansko tržišče založeno z .zadostnimi. količinami naj sodobnej ših polprevodnik ških elementov. Da pa priha? ja ob tem do logičnega proizvodnega sodelovanja, ni treba -posebej omenjata. Tov. Piskernik in inž. Kovačevič sta na poljuden način pojasnila temelje polprevodniške tehnike ter njene rabe v raznih . industrij skih, vej ah: bodis. si kot posameznih elementov, ali pa kot kompleksnih naprav, ki jih poznamo pod imenom »usmerniki«. Notranjo'zgradbo in poglavitne tehnične značilnosti posameznih elementov je na mojstrski in stilno dognan na-' čin tolmačil gost seminarja; inž. Marič iz RIZ. Drugi dan seminarja je bil posvečen ogledu proizvodnje -v sami tovarni. Objekt, zgrajen v izredno lepi | okolici, daje že na prvi videz vtis sodobne tovarne, ki jo kar razganjajo skrite notranje proizvodne sile; zaenkrat jih dušijo še premajhne serije — pa tudi nezadostna obveščenost, kupcev. Tu se začne vloga komerciale, ki je med svoje prodajne prijeme uvr-stila tudi ta seminar. Medtem ko so proizvajalci »dali od sebe vse« kar so mogli, da bi svojo tovarno predstavili^ v najlepši luči, je komerciali (pri 'sicer od- lični organizaciji seminarja) ušlo nekaj spodrsljajev, ki na splošno niso kazili splošnega vzdušja ali končnega učinka sestanka. Za bodoče bo treba enkrat za' vselej definirati vprašanje občevalnega jezika na takem izra--žito poslovnem seminarju. Če sta namreč dobri dve tret j ini udeleženci iz srbohrvaškega jezikovnega področja, zahteva že navadna vljudnost, da se držimo jezika, večine. Kajti jezik je orodje, in način sporazumevanja, kar velja za ,trgovce še v posebni meri. Poslovnost ima svoje zakone in se ne meni za »točke«.; ali »tačke«. Za konec' še nekaj »nevtralnih pripomb« znanega strokovnjaka, že omenjenega inž. Mariča iz podjetja RIZ. »Naši komercialisti naj vedo, da gre znanost s hitrejšim tempom kot. ekonomika in proizvodnja. Takšni seminarji so zelo' koristni, vendar me zanima, če je to že .stalen način dela PSO oz. ali je to le. enkraten dogodek, ki se hitro pozabi.« Predstavniki PSO so zatrjevali, da je za dobro premišljen sistem, ki se bo polno uveljavljal tudi v bodoča na področju obveščanja poslovnih- krogov. »In kako je glede stroškov Za takšen seminar — oz. kako gledajo v svetu na take reči?« smo se pozanimali v neuradnem pogovoru. Odgovor je bil takle: »Stroške seminarjev in posvetovanj, če so dobro in strokovno pripravljeni, plačajo, kot vedno — bodoči kupci!« M: L. ■ Objava »ISKRA« tovarna Elektromehanika Kranj objavlja prosto delovno mesto v DE »Tehnične službe« vodja tehnološko-analitskega oddelka Pogoji: dipl. stroj, inženir z 8-letno prakso ha področju študija tehnologije in dela, ali strojni inženir z 12-letno prakso na navedenem področju. Prosto delovno mesto v obratu mehanizmov — Lipnica: samostojni konstrukter Pogoji: strojni inženir z nekaj let prakse ali strojni tehnik z vsaj 5-letno prakso. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek »ISKRA« — ELEKTROMEHANIKA Kranj, Savska loka 4, do 15. 6. 1967. Poročilo o OD v letu 1966 (Nadaljevanje z 2. strani) Tabela 3 prikazuje povprečne osebne dohodke po organizacijah' v Združenem podjetju v letu 1966. Iz povprečnih osebnih dohodkov in indeksov je zopet razviden velik porast OD v letu 1966 posti OD v letu 1965. Vse organizacije v združenem podjetju so v letu 1966 povišale osebne dohodke in s tem dvignile tudi povprečje. Največji dvig OD beležimo v »Instrumentih« In to kar za 52,9 % in »Aparatih« za 51,9 %. Najmanjši porast beležimo v »Elektromo-Tabela 3 idr j ih«, kjer so dosegli samo za 1,6% večje povprečje kakor v letu 1965. Tako smo med organizacijami ZP Iskra zabeležili porast povprečnih osebnih dohodkov v območju od 1,6% do 52,9%. Ge iz tega intervala izključimo »Elektromotorje.«, ki zaradi nastale situacije niso izplačevali polnih osebnih dohodkov, dobimo nov, ožji interval porasta v mejah od 20,6 odstotka do 52,9 odstotka. Podoben porast prikazujejo indeksi pri povprečnih osebnih dohodkih za redno delo, ki se gibljejo v mejah, (če izločimo »Elektromotorje«) od 27,1 % do 66,3 %. Povprečni OD združenega podjetja za leto 1966 znaša 737 N- din, kar predstavlja za 34,5 % večje povprečje kakor v letu 1965. Ob upoštevanju življenjskih stroškov, ki so se povečali za 23,0 % (podatek iz Statističnega koledarja 1967), dobimo porast realnih OD v vrednosti 11,5%. ORGANIZACIJSKO KADROVSKO PODROČJE K. M. PRIMERJAVA POVPREČNIH OD MED LETI 1965 IN 1966 ia m Organizacija i Povpr. OD 196 (skupni 1966 Indeks . 66/65 Povpr. OD 196 redno delo 1966 SilS1 Indeks 66/65 Elektromehanika 489 692 141,5 398 550 138,2 Avtomatika 478 609 127,4 373 474 127,1 Elementi 564 653 129,6 433 572 132,1 Avtoelektrifca 550 714 129,8 451 579 128,4 Aparati 599 910 15 lh 501 833 166,3 Elektromotorji 564 573 161,6 452 458 101,3 Naprave 499 723 144,9 394 582 147,7 Kondenzatorji 445 605 135,9 333 465 . 140,0 Elektronika 526 - 665 127,9 414 542 130,9 Instrumenti 522 798 152,9 394 616 156,3 Usmerniki 521 750 144,0 430 652 m,6 Polprevodniki 566 805 142,2 475 636 133,9 RA Sprejemniki 386 569 131,9 302 432 143,0 ZZA 731 963 131,7 604 823 136,3 PSO 718 1003 139,7 633 910 143,8 Strokovne službe 892 1278 143-3 757 1016 134,2 Šolski center 819 988 120,6 618 818 132,4 Nabavna ergaaiz. — ' 1081 — — 921 ' — Podjetje 548 737 134,5 450 611 135,8 Tovarne 503 683 135,8 410 559 136,3 Skupne službe 727 1004 138,1 614 874 142,3 »Mila, kakor pesem slavčeva...« Ko nam je naš prvi sin pričel govoriti že stavke, me je nekega dne oče ustavil in resno dejal: »Sin, če boš svoje otroke učil govoriti spakeSra.no slovenščino, polno tujih — nemških besedi, ti bom odpovedal stanovanje, če pa še to ne bo pomagalo, bom šel na občino, da ti otroke vzamejo!« Kdor je mojega očeta poznal, ve, da je mislil s tem popolnoma resno. Danes sem mu od vsega srca hvaležen za »ostro« opozorilo, ki pa je zaleglo, To šem za uvod povedal samo zaradi tega, ker se je naša »spakedrana« slovenščina prav v zadajam času močno razpasla, kar človek opaža prav pri naših sedanjih »boljših« družinah. Pred dnevi mi je prišel pod roke droben izrezek iz neke predvojne revije, ki opisuje prav ta‘problem, ki je bil, kot izgleda, tudi že takrat aktualen. Naj vam ga obnovim? Da? Prav! Mila, kakor pesem slavčeva, silna, kakor moč viharja, jasna, kot bi se umivala v rožni, rosi zlata zarja... To pesem je slovenski he-sedi v čast menda zložil in napisal, naš veliki pesnik Oton' Župančič. Bila je v šolskih čitankah. Naučili smo se jo in jo deklamirali v' šoli ih doma s ponosom in samozavestjo. Zrastli smo; zdaj je na nas, da učimo svoj mali drobiž, kar so nas učile naše matere. Da ga učimo lepega slovenskega jezika, ki je, kot je rekel naš veliki pesnik: kakor pesem slavčeva. In to svojo veliko nalogo izpolnjujemo z vso vnemo. O tem sem se začL njič »prepričal«. Pred menoj po cesti je šla mamica v kožuhu in klobučku s pajčolanom. Za roko je vodila sinka, majhnega in bistroumnega, ki je neprestano izpraševal: »Mamica, kaj pa je to? Mamica, kaj pa je ono?« In mamica mu je razlagala: »Veš, Muci, tukaj je šta-cuna, kjer prodajajo mašine, kastrole in šporgete, na katerih mamica kuha župo in v katerih peče melšpajze. Tisto tam pa je telegrafštanga, po njej je napeljan tirat, po katerem ljudje drug drugemu sporočajo novice. Glej ga mulca, kaj pa zijaš okrog, malo je falilo pa bi štrbuhkiml v blato. Kdo bi ti pa potlej pacal mon-telčeik? Jaz že ne, nisem trapasta. Tak dej no stopt, če ne bova teatr zamudila, kokr zadhč.« Zavila sta proti Drami. Najbrže sta šla gledat »Sneguljčico.« V meni pa so peie Župančičeve besede in se prepletale z besedami te mamice: Mila kakor pesem slavčeva... »Tisto tam je pa ta-legrafštanga ...« silna kakor moč viharja... »Glej ga, mulca/ malo je falilo pa... Kdo bi ti pa pucal * momtel-ček ...« jasna, kot bi se umivala r rožni rosi zlata zarja... Menim, da tudi dandanašnji dan ta sestavek ni izgubil na svojem pomenu, zato ga objavljam z željo, da bi ne naletel povsod na popolnoma gluha ušesa ... I. S. 0 odgovornosti strokovnih služb (Nadaljevanje s prejšnje tševilke in konec) VII. Že v prejšnjih poglavjih smo v bistvu definirali odnose med organi upravljanja in strokovnimi službami. Strokovne službe so vsekakor prvenstveno odgovorne tako za strokovno vsebino predlogov za sainupravne organe, kakor tudi za strokovno izvajanje sklepov samoupravnih vorganov. Odgovornost Strokovnih služb v tem primeru odpade le, če samoupravni organi sprejmejo drugačne sklepe, kot so jih predložile Strokovne službe in če na opozorilo strokovnih služb o problematičnosti takega sklepa ali celo odklonitveni odgovornosti za tak Sklerp in njegovo izvajanje vztrajajo pri svojem sklepu. . Zadnje čase pa se pojavljajo v razpravah tako med teoretiki kot tudi med praktiki mnenja, da so strokov- ne službe tabo pri kreiranju, kot tuidi pri konkretizaciji poslovne politike, in to v strokovnih odločitvah, omejene po organih upravljanja, oziroma da jih organi upravljanja pri tem ovirajo. Temu stališču, ki izhaja iz popolnoma napačnih osnov, ni. pritrditi. Brez konkretnih statističnih analiz in podatkov lahko trdimo, da so zelo redki predlogi strokovnih služb organom upravljanja, pa bodisi s področja kreiranja poslovne politike ali drugih področij, ki bi jih organi upravljanja brez ustrezne utemeljitve ne sprejeli ali zadržali. Organi upravljanja brez zadržkov sprejemajo ■predloge strokovnih služb, če so ti argumentirani in utemeljeni. Povedati pa moramo, da precej predlogov s strani strokovnih služb ‘pride pred organe upravljanja zelo slabo obrazloženih in utemeljenih, vendar so v večini primerov tudi taki perdlogi sprejeti. Prav tako pa smo tudi ugotovili, da je zelo majhna kontrola samoupravnih organov nad izvajanjem sklepov samoupravnih organov po strokovnih službah in da že iz tega razloga ni možno trditi, da bi bile strokovne službe pri svojem delu, pri izvajanju in konkretizaciji sklepov samoupravnih organov kakorkoli ovirane. Za slabo delo strokovnih služb obstojata predvsem dva razloga: 1. Nezadovoljiva strokovnost kadrov v strokovnih službah, 2. pomanjkanje ustreznih sredstev za pripravljanje optimalnih rešitev na strokovnih osnovah (n. pr. mehano-grafija). če se ustavimo pri prvem razlogu, lahko ugotovimo, da je strokovna zasedba strokovnih služb v gospodarskih organizacijah, zlasti če pogledamo Slovenijo, še vedno šibka. Iz podatkov ankete, ki jo je izvedel Zavod SRS za zaposlovanje o strukturi ‘strokovne usposobljenosti zaposlenih v industriji, kmetijstvu (družbeni sektor), gozdarstvu, gradbeništvu in prometu, izhajajo naslednje poglavitne ugotovitve; »Le 35 % oseb ima ustrezno izobrazbo na delovnih mestih, za katera se zahteva visokošolska izobrazba, 11,5% teh delovnih mest pa zaseda kader z izobrazbo popolne ali nepopolne osnovne šole ih 16,9 % osebe, ki imajo nižjo strokovno izobrazbo; — zasedba delovnih mest, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, ni dosti boljša, kajti le 37 % oseb ima to izobrazbo. 30,9 % delavcev, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva tehnična ali druga srednjestro-kovna izobrazba, ima le popolno ali nepopolno osnovno šolo, 30,6% pa ima izobrazbo kvalificiranih delavcev. Kadrovske strukture se vse prepočasi spreminjajo in prilagajajo potrebam gospodarstva in njegovega nadaljnjega razvoja. Glede na dej- stvo, da strokovni kadri ni--so ustrezno razporejeni, ; da je na razpolago strokovnih kadrov čedalje več, delovne organizacije pa v svoji ozki kadrovski politiki smatrajo, da jih ne potrebujejo, je očitni anahronizem, da smo imeli y juliju lani .600 visoko* višje in srednje strokovnih delavčev brezposelnih in -da čedalje yee teh kadrov odhaja v tujino. Izobraževanje in usposabljanje za deio na določenem delovnem mestu je večina delovnih organizacij zanemarila. Še vedno prevladuje zmotno mnenje, da je podjetje dolžno skrbeti le za priuči tev delavcev na delovnih mestih ozkega profila. Vendar pa tudi tega ne izvajajo, saj je le 8,2% delavcev, sprejetih na delo v zadnjih štirih letih, priuče-val inštruktor, ki se ukvarja predvsem z usposabljanjem delavcev. Ostalim 91,8% pa so pomagali sodelavci ali delovodje, ki pa so opravljali še vsa druga delovod-ska opravila. Zahtevnejši in. dolgotrajnejši pa je proces vzgoje strokovnjakov, kajti Obvestilo počitniške skupnosti • Priprave za letni oddih so v polnem razmahu # Počitniška skupnost bo odprla vse domove 19. junija POREČ Za dom v Poreču sprejemamo prijave še za čas od 19. junija do 3. julija, ter od 7. avgusta do 18. septembra Ostali dnevi so že zasedeni. Posebnosti v Poreču: dom je obnovljen in nanovo opremljen. Odprt bo tudi bife, s tem pa bo oskrba v domu popolna. Hladilne naprave so dovolj velike! Skratka: dom v Poreču je pripravljen za sprejem gostov v tem letu boljše in lepše kot kdajkoli! KAMP OTJGI OTOK V kamp sprejemamo prek vse sezone, polno zasedeno je le od 18. julija do I. avgusta. Posebnosti v kampu: pripravljamo nabavo hladilnih naprav in razsvetljavo na plin, ker tam ni električne energije. Imamo lastne čolne, tako da bo tudi za to razvedrilo poskrbljeno. DOM V TRENTI Prijave sprejemamo za vse izmene prek cele sezone. Priporočamo, da se obračate direktno na upravo počitniške skupnosti v Kranju. DOM NA BLEDU Dom je delno zaseden prek cele sezone, posamezne prijave pa še vedno sprejemamo. Prijave interesentov'za-vse .domove sprejemamo, prek sindikatov Iskrinih organizacij ali pa direktno od posameznikov. Naslov: Počitniška skupnost Kranj, Kidričeva 40, tel. št. 21-948. S to objavo želimo obvestiti vse člane združenega podjetja o stanju zasedenosti naših počitniških domov. Prosimo, da pohitite s prijavami, sicer bo uprava prisiljena odstopiti vse proste kapacitete drugim interesentom. Uprava Počitniške skupnosti Elektromehanika: Stanovanja Komisija DS za stanovanjska vprašanja tovarne »Elektromehanika« Kranj, je na svoji 9. seji sprejela naslednje sklepe: © Koniisija ugotavlja, da se je v razpisnem roku prijavijo 155 interesentov, kii nudijo: ob podpisu pogodbe 99.000. 000 S din, ob vselitvi 81.653.000, v mesečnih obrokih pa 22.152.000 S dira. Sku- Sindikalni informator Socialna komisija pri sindikalni podružnici Elektro-mehanike kljub omejenim finančnim sredstvom uspešno dela. Poteg- reševanja posameznih prošenj za dodelitev finančne pomoči, stanovanja itd., organizira tudi druge oblake pomoči. V posebni šoli. v Kranju imajo naši delavci 14 otrok, ža katere je delno ali v celoti prispevala sredstva za letovanje na morju (šola na. odprtem). Druga večja akcija poteka v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom Kranj.. Želimo, da bi letovali na morju predvsem zdravstveno in finančno šibki -delavci. Prek odborov po delovnih enotah smo zbrali precejšnje število prijav.. Prva skupina 25 naših delavcev že letuje v Strunjanu pri Portorožu od 5.—15. junija. Drugo, še večjo skupino pripravljamo za september. Delno krije stroške občinski sindikalni svet, delno socialna komisija in sindikalni odbori po enotah ter delno posamezniki. Velik interes za takšno pomoč narekuje še večjo skrb. Pri teh nalogah vedno zelo uspešno sodeluje socialna služba. paj 202.805.000 S dim. • Ker se je ugotovilo, da je na razpis stanovanj za teto 1968 interesentov preveč, naj služba pripravi analizo, tako da bodo v letu 1968 dobili stanovanja tisti, ki nudijo večja vplačila. To je potrebno zato, ker se je za leto 1968 prijavilo 112 interesentov (stanovanj 74), za 1969 20 interesentov (stanovanj 40), za leto 1970 pa le 15 interen, sentov (stanovanj 46), 8 interesentov pa ni podalo zahteve za leto vselitve. • Komisija zadolžuje referat Za stanovanjske zadeve, da obdela vse podatke in jih nato dostavi komisiji, ki bo o dodelitvi pfijavljeacev dokončno sklepala. ® Komisija vztraja pil svojem . sklepu o dodelitvi sobe v Savski Loki 9 Mariji Orehar, ki im,a možnost, da se zoper sklep komisije pritoži na DS tovarne. © Komisija dodeljuje tov. Jožem Zoretu iz Savske Loke 11 Kranj, dvoinpolsobno stanovanje v Savski Loki 9, ki ga bo izpraznil tov. Jakob Selak. © Komisija dodeljuje tov. Francu Humarju — upokojencu tovarne, sedaj stanujoč Savska Loka 12 — (provizo-riji), dvosobno stanovanje na Planini št. 30, ki ga bo izpraznil dri Trost. Vsa sproščena stanovanja pridobljena z razpisom prijavljencev ali pridobljena z razpisom kombinacij se izrecno dodeljujejo stanovalcem Savske Loke — (provi-zorijij. Obvestilo SINDIKALNI ODBOR ZDRUŽENEGA PODJETJA »ISKRA« SE JE PRESELIL IZ LINHARTOVE 35, LJUBLJANA NA MIKLOŠIČEVO C. 28. I. NADSTROPJE, SOBA 50, LJUBLJANA, TEL. ST. 313-144. Očividcem prometne nesreče Dne 23. 3. 1967 — bil je lep sončen dan, se je zgodila manjša prometna nesreča na križišču pred Merkurjevim skladiščeni med sivim »fiatom« in rumeno »primo«. Očividce nujno prosim, da se oglase na teL 664 v kranjski tovarni zaradi dokazov na sodišču. Vse stroške sem pripravljen povrniti. Oto Čepin noben tehnik, inženir, pravnik ali ekonomist ne pride že formiran za delovodno mesto. Pripravnikov, ki hi si teoretično znanje izpopolnili z nujno potrebno predhodno prakso, preden bi prevzeli določeno delo svoje sirotke, svojega poklica, ni in jih marsikje hiti ne more, ker ■sploh nimajo niti oseb niti metod za uspešno organizacijo pripravniške dobe. Gospodarskim organizacijam manjka program za sistematično funkcionalno usposabljanje strokovnih kadrov, kot je to primer v drugih industrijsko razvitih deželah. Poteg splošne izobrazbe je namreč za specializirana dela potrebno dopolnilno šolanje, ki omogoča hitrejše usposabljanje strokovnjakov za določene namene. Kratkoročni seminarji, ki odgovarjajo takim zahtevam, so V tujini izredno razširjeni, pri nas pa tega načina ne uporabljajo niti strokovna društva, ne šolska zavodi niti zbornice ali druge institucije za izobraževanje. To je resno opozorilo, da je element strokovnosti in speci- alizacije še močno zanemarjen v prizadevanjih za dvig produklivosii deJa, za poslovno učinkovitost, za gospodarski napredek podjetja. Pri kratkoročnem gospodarjenju ta element pač nima prave vrednosti. Gospodarske organizacije v glavnem skrbijo za priuče-vanje delavcev na delovnem mestu ozkega profila. Več ali manj pa je zanemarjeno vzgajanje strokovnjakov, kar je seveda trajnejši proces. Noben inženir,,- pravnik, efko-nc«feist ne pride že formiran za delovno mesto. Vsem začetnikom bi morah omogočiti izpopolnitev teoretičnega znanja s potrebno predhodno prakso. Poleg izobrazbe, ki jo prinesejo s seboj z univerze, je potrebno še dopolnilno izobraževanje, ker le ta način omogoča ustrezno delo strokovnih oseb, poleg tega pa je tudi razvoj na vseh področjih zelo dinamičen in se tudi s teoretičnega vidika pojavlja v delu strokovnih oseb cela vrsta problemov, ki jih na univerzi niso obravnavali.« Če pogledamo to v svetu, vidimo v celi vrsti državnih ustanov posebne šole za ljudi, ki so že zaposleni v gospodarstvu. Take šole so v Švici, Franciji, Belgiji, ZDA in Nemčiji. Obstojajo celo posamezne katedre na visokih šolah za izobraževanje vodstvenih oseb v gospodarstvu. Rešujejo se že komplicirane programske naloge na raznih mehanografskih strojih, o katerih na rednem šolanju, tudi na visokih šolah, ni posebno dovolj slišati. Napredne firme pošiljajo zlasti mlajši vodilni kader na vse mogoče dopolnilne tečaje; tako je na primer znana nemška firma poslala ves vodilni kader na dopolnilni tečaj višje matematike zaradi obravnave novih kompliciranih metod računanja. Res je, da pri sposobnosti zaposlenih v strokovnih službah ne smemo izhajati samo iz formalne šolske izo--brazbe. Praksa kaže, da tudi posamezniki z ustrezno strokovno izobrazbo ne zadovoljujejo na delovnih mestih, medtem ko nekateri drugi, ki sicer formalne strokovne izobrazbe nimajo, na svojih delovnih mestih dosegajo ustrezne uspehe. Vendar to ne more biti pravilo. V današnjem razvoju gospodarstva postajajo posli že tako komplicirani, da jih je brez ustrezne izobrazbe zadovoljivo težko reševati. Mnenja, sem, da je na področju strokovnega izobraževanja treba nujno delati V dveh smereh: 1. Kadrom, ki nimajo ustrezne formalne izobrazbe, svoje posle pa v redu opravljajo, je treba omogočiti pridobitev te izobrazbe; ni dvorna, da bodo ti kadri svoje posle še bolje opravljali. 2. Veliko bolj je treba skrbeti za tiste kadre,, ki prihajajo iz ustreznih šol s formalno izobrazbo, z naknadnim izpopolnjevanjem. Resolucija o poglavitnih idejno-političnih nalogah slovenskih komunistov pravi v poglavju »Kadrovska politika in volitve« med drugim naslednje: »Na področju kadrovske politike so se administrativni odnosi in preživeli kriteriji zadržali najdlje. Kadrovanje je povezano z močjo razpolaganja s pressežno vrednostjo in iz tega izvirajočimi političnimi pravicami. Vse bolj pomembna funkcija samoupravljanja postaja vzgajanje, usposabljanje in izbiranje kadrov. Kadrovska struktura v gospodarstvu Vin na dragih področjih ne ustreza sodobnim zahtevam in zastavljenim ciljem. Ne gre predvsem za formalno kvalifikacijo, ki sama po sebi ne usposablja za vodilna mesta, pač pa gre za sposobnost uveljavljanja sodobnih zahtev in dosežkov v delovni organizaciji, tako glede uvajanja znanstvenih rezultatov in sodobne tehnologije kot tudi organizacije dela,»razporeditve kadrov in odnosov med ljudmi. Dosedanja prizadevanja Zveze komunistov in drugih družbenih organizacij v zvezi z reelekcijo in štipendiranjem niso dala želenih uspehov, kar se med drugim kaže tudi v odnosu do mladih strokovnjakov.« Drugi pogoj za ustrezno delo strokovnih služb so tudi ustrezna sredstva, na podlagi katerih pripravlja- Športna tekmovanja v počastitev dneva mladosti v Elektromehaniki mmmmm Vsaiko leto, že tradicionalno organizira športna komisija ! pri sindikatu množična tekmovanja v počastitev dneva mladosti. Tako je bilo tudi letos, športnika sp merili svoje sposobnosti v kegljanju, streljanju, malem nogometu, šahu in namiznem tenisu. V vseh panogah je nastopilo prek dvesto tekmovalcev. Podrobni rezultati so naslednji: Kegljanje (ekipno 10 tekmovalcev) Ekipa'-' • število podrtih kegljev 1. Orodjarnami) ■716 2. Obrat ATN (II) 647 3. Tehnične Službe 617 4. Orodjarna' (II) ■ -601 5. Vzdrževanje (I) 508 6. Obrat ATN (I) 502 7. Kino montaža 496 8. Produkcija 491 9. Obrat števcev 480 10. Obrat stikal ■ 447 11. Vzdrževanje (II) 439 Streljanje (ekipa 5 tekmb- valcev) število krogov Ekipa od 1500 možnih 1. Tehnične službe 1155 2. Obrat ATN 790 3. Obrat Lipnica 758 4. Vzdrževanje 456 Mali nogiomet (ekipa 6 tekmovalcev) Predtekmovanje Orodjarna I. : Obrat števcev 2:1, Orodjarna II. : Obrat ATN III. 2:3, Produkcija : Obrat ATN II. 4:3, Orodjarna I. : Tehnične službe 2:1, Vzdrževanje : Obrat ATN I. 4:0. Polfinale Vzdrževanje : Orodjarna I. 3:2, Obrat ATN III : Produkcija 3:1. Finale Orodjarna I. : Produkcija 3:1, Obrat ATN III : Vzdrževanje 2:1. Prvo mesto je dosegla eki-, pa '»Obrat ATN«, drugo »Vzdrževanje«,/ tretje »Orodjarna (I)«, četrto pa »Produkcija«. Sah (ekipa 4 tekmovalcev) Obrat, števci 4 : Tehnične službe . 4, Orodjarna SVa ' Obrat števcev- 2V2, 'Orodjarna 4 : Tehnične službe 4. Končna razvrstitev ekip: 1. Orodjarna ' 9% . 2. Tehnične službe 8. 3. Obrat' števci 6V2 . Namizni tenis (posamezno) ... 1. .Novak.Anton =4 »Obrat ATN«, 2. Antolič Jožej§|jg »Tehnične službe«, 3. Cvirn Jože ‘—■»Produkcija«, 4. Leskovec1 Janez— »Obrat stikal«, 5. Tomažič Drago j— »Orodjarna«, 6. Mohar Jože — »Produkcija«, 7. Zaranovič Franjo »Obrat števcev«, 8. Pogačnik Stane — »Polprevodniki«. V soboto,. 10. junija 1967 organiziramo športno srečanje s predstavniki Nikola Tesla iz Zagreba / v nogometu, streljanju, kegljanju, rokometu, šahu in namiznem tenisu, želimo, da se tega srečanja udeleži čimveč naših navijačev. Tekmovanja bodo od 15. ure dalje na igrišču »Mladosti« v Stražišču, kegljišču »Triglava«, strelskem domu Iskre in prostorih nad restavracijo Iskra. miš gP% j llglll g aJhSH» - ! *** J g;-iWgpsîùgï „ ki M / 1 lili tiM Bliža se 4. julij — dan borca. Spet bodo oživele tradicije NOB, zopet bodo, množično: Odmevale partizanske pesmi oh mnogih, srečanjih borcev. — Slika kaže del udeležencev piknika članov ZB, ki je bil lani v Železnikih Četrti v državi Kot smo poročali, v prejšnji številki, so si atleti ŠC ISKRA z Ž. mestom v Ljubljani. zagotovili nastop na. državnem prvenstvu v Kragujevcu, kamor, je odšla ekipa z zelo malo upanja na boljšo -uvrstitev, saj so re-j zultati iz drugih republik' pričali o močni kpnkurenci/ Toda v Kragujevcu je ekipa; presenetila, Vse tekmovanje je vodila s precejšnjo pred-1 nostjo pik, toda nerazumljiva diskvalifikacija Ferjana, ki je skakal v daljavo, jih: je spravila naj četrto mesto.. Ekipa je bila zadovoljna, tudi. s četrtim mestom, saj ob tako slabi organizaciji ni mogla kaj več pričakovati. Organizator se ni potrudil Uiti v toliko, da bi žrebal proge, temveč so. proge,/kar določali., šele na protest eki-j pe ŠC ISKRA so proge žrebali. Po tekmovanju so bile -, ekipe, sodelujoče na prvem finalu srednjih šol Jugoslavije, povabljene na slav- nostno _ kosilo, Iri ga je pripravil predsednik mesta Kragujevac. Ob tej priložnosti je bil proglašen za najboljšega športnika —i dijaka Jugoslavije Matej Fister, član ekipe ŠC ISKRA. 'Sodelovali so: Pori, Eržen, Žumer, Daneu, Majerič,: špik, Prezelj, Polenc, Maktič, Fister, in Zupan. Predvsem ;je treba čestitati Fistru, ki je vrgel kroglo 15,48 m daleč. Po tekmovanju je zmagoviti ekipi iz Kragujevca predal prehodni pokal predstavnik lista »Mladost«. : M. K. DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka — Telefon št. 22-221 — int. 333 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta in moža IVANA MURNIKA se iskreno zahvaljuje« va Sodelavcem iz planske in nabavne službe, enoti vzdrževanje naprav, ter vsem ostalim tovarne »Elektromehanska« Kranj, za izraze so« žal j a in finančno pomoč. Hčerka Štefka in žena Francka Murnik ZAHVALA Ob težki izgubi mojega očeta FRANCA PODJEDA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v vrtalnici produkcije tovarne »Elektromehanska« v Kranju za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Lojze Podjed mo na strokovnih osnovah optimalne rešitve. Težko si je zamisliti že nekoliko večje podjetje (več kot 500 delavcev), ki ne bi pri svojem deluj uporabljalo sredstva, ki omogočajo optimalne rešitve. Kljub temu pa imamo\ danes še celo vrsto podjetij, ki ne razpolagajo na primer z mehanografi.jo in ostalimi tehničnimi pripomočki, s pomočjo katerih bi lahko prišli do res strokovnih odločitev. Še bolj žalostno pa je, da obstajajo pri celi vrsti vodilnih /delavcev v podjetjih pomisleki zoper uvedbo mehanografije ali ostalih strokovnih pripomočkov in -se držijo pri svojih odločitvah še vedno starih metod. Posamezna podjetja dobivajo večmllijardne kredite za - razne /investicije, ne poskrbijo pa, da bi bila uporaba . teh sredstev najbolj optimalna, kar je mogoče več ali - manj napraviti le z ustreznimi J strokovnimi /pripomočki. Vse večje firme na svetu imajo obdelavo poslovnih podatkov tako urejeno, da vodilni delavci vsako jutro dobe najvažnejše podatke za prejšnji dan, kot tudi v ku-mulativi za vse leto, Le na taki osnovi so potem možni hitri strokovni ukrepi, ki zagotavljajo tudi uspešne rešitve. ' Tako prihajamo Zaradi nestrokovnosti kadrov in pomanjkanja ustreznih tehničnih pripomočkov do slabega poslovanja podjetja, slabih osebnih dohodkov delavcev in nezadovoljstva kolektiva. Poleg tega pa se seveda pojavlja vprašanje osebne odgovornosti, ki pa se v večini primerriv ustavi neobjektivnih težavah. VIII. Mislim, da v našem razpravljanju o odgovornosti dajemo premalo poudarka na priznanju delavcem, ki svojo Službo vestno in z vso odgovornostjo opravljajo. Sicer spada to nekako v sistem nagrajevanja, kjer naj se realizira, kakor pravi Ustava-v 2. poglavju Temeljnih na-: čel uvodnega dela:: »Pravica človeka kot posameznika in kot Člana delovne skupnosti, da uživa sadove 'svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem' delu«, in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za lastno in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih . družbenih potreb.« Naš sistem nagrajevanja v delovnih organizacijah le vse premalo poudarja nagrajevanje tudi izven splošnega sistema nagrajevanja, nagrajevanj e tistih delavcev, ki svoje delovne naloge ne samo v redu, ampak z velikim prizadevanjem in tudi z uspehom opravljajo. Mogoče bi bilo treba tudi pri predlogih za odlikovanja to bolj upoštevati, prav tako pa omogočiti takim delavcem hitrejše napredovanje. če pogledamo določila Zakona o delu v Nemški demokratični republiki z dne 12, 4. 1961, vidimo v poglavju »Socialistična delovna disciplina — vsebina delovne discipline« posebno določbo, ki se nanaša na odlikovanja in ki se glasi: »Socialistična država daje priznanje delavcem za izjemne delovne uspehe in jih počasti z odlikovanji. Pristojni organi državne oblasti in vodje obratov morajo pospeševati delavno moralo in disciplino z odlikovanji. Dolžni so počastiti delavce z individualnimi in kolektivnimi odlikovanji, če so imeli izredne delovne uspehe, če so svoje naloge vzorno izpolnili ali: so v eni tovarni dalj časa neprekinjeno dobro delali. Odlikovanja se podeljujejo v sporazumu s pristojnimi sindikalnimi organi. Načeloma se' dajejo' javno, neposredno po opravljenem delu in v svečani obliki. Odlikovanim delavcem je zagotovljeno napredovanje in /jih' je treba pri kvalificira« nju posebno upoštevati « Značilno je, da se določbe o odlikovanju nahajajo v poglavju »Socialistična- delovna disciplina«' Mislim, da bo treba tudi pri nadaljnji izgradnji našega Sistema odgovornosti bolj upoštevati nagrajevanje zlasti tistih delavcev, ki dosegajo nadpovprečne uspehe. ZAHVALA Podpisana se najlskreneje zahvaljujem za obiske in darila, ki sem jih sprejel v času moje bolezni od članov ekonomske enote »Vzdrževa« nje« In sindikalne podružnice. Posebno se zahvaljujem organom upravljanja In vodstvu tovarne, M mi je orno« gočilo zdravljenje akutne bolezni ledvic in ožilja v zdravilišču Radenci. Vsem skupaj najlepša hvala in prav lep tovariški p