r f Leto XII., štev« 68 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842 Praha čislo 78 ISO \Vien št 105.241 Ljubljana, nedelja 22. marca 1931 Cena 2 Din 1 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3136. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 8. Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Priprave za novo panevropsko konferenco Težavni problemi panevropske unije po ponesrečeni konferenci o carinskem premirju - Pesimizem o uspehu Briandove akcije Pariz, 21. marca d. V torek se sestane pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Aristida Brianda organizacijski odbor tako zvane evropske komisije, ki ima nalogo, pripraviti majsko plenarno zasedanje evropske komisije. Po neuspehu ženevske gospodarske konference, ki naj bi pripravila kot temeljno osnovo bodoče evropske unije tesnejše gospodarsko sodelovanje med evropskimi državami, se pričenja tudi zasedanje pariške konference v dokaj motni atmosferi. V organizacijskem odboru evropske komisije so zastopniki Danske, Anglije, Francije, Nemčije, Finske, Grčije, Italije, Poljske. Portugalske, Španije, Jugoslavije in Švice. Pariška konferenca se bo bavila le s pripravami in s sestavo predlogov za končno veljavno konstituiranje evropske komisije, z določitvijo delovnih metod in s sestavo dnevnega reda za majsko zasedanje evropske komisije v ženevi. Odločal bo o vseh teh vprašanjih šele plenum evropske komisije. Za organizacijo evropske komisije je bilo stavljenih več predlogov. Glavno vprašanje se suče okrog predsedništva in organizacije stalnega urada, ki bi imel svoj sedež v ženevi ali pa v Parizu. Predsedniško vprašanje je postalo na mah zamotano, ker obstoja verjetnost, da bo Briand, ki bi bil sicer že kot inicijator panevropske unije v naprej določen za predsednika, izvoljen za predsednika francoske republike. S tem seveda odpade njegova kandidatura in se- daj gre v glavnem za to, kdo naj pride na njegovo mesto. To vprašanje je tem bolj važno, ker se bo predsednik evropske komisije volil za dobo enega leta, ne pa kakor pri Društvu narodov za vsako zasedanje posebej. Pariška konferenca se bo bavila tudi z nekaterimi političnimi problemi evropske komisije. Odločiti se bo morala o tem, kdaj in h katerim gospodarskim pogajanjem majskega zasedanja naj se pripusti Sovjetska Rusija. Končno se bo morala pariška konferenca baviti tudi z agrarnim problemom ln z bridkim razočaranjem nad propadlo carinsko konvencijo. Dočim je bilo prvotno nameravano, da se udeležijo pariške konference predvsem vsi zunanji ministri držav, ki so zastopane v organizacijskem odboru, bo po zadnjih vesteh večina držav poslala druge delegate. Zato se tem bolj podčrtava dejstvo, da se bo zasedanja udeležil italijanski zunanji minister Grandi osebno. Iz tega sklepajo, da bo Italija skušala uveljaviti svoje znano nadziranje o evropski uniji, ki se dokaj strinja z zahtevo Nemčije, da se mora v zvezi s tem problemom načeti vprašanje revizije mirovnih pogodb Tak nastop Italije bi po sodbi pariških diplomatskih krogov resno ogražal nadaljnji razvoj panev-ropskega pokreta in pesimisti napovedujejo Briandovi akciji enako usodo, kakor jo. je doživela akcija Društva narodov za carinsko premirje. Atentati na fašistične zaupnike v inozemstvu Razburjenje v fašističnem tisku - Pred novo splošno ofenzivo italijanske emigracije Rim, 21. marca. r. V fašističnem tisku vlada silno razburjenje zaradi atentatov, ki so bili zadnje dni izvršeni v Nemčiji, Belgiji in Franciji s strani tamošnjib italijanskih emigrantov na znane fašistične agente. Pri tem napadaio listi oblasti dotičnih držav, češ da so nenaklonjene Italiji. sTribuna« on ta zlasti belgijski policiji, da tolerira in rolo podpira protifašistične elemente in po-rfa belgijsko vlado, naj napravi konec početju italijanskih emigrantov. O atentatih prinašajo fašistični listi zelo obširna poročila. Atentat na italijanskega emigranta La- sanija, ki je bil pred par dnevi izvršen v Versaillesu, pripisujejo fašistični listi komunistom. O atentatu, ki je bil izvršen pred dvema dnevoma v Bruslju na nekega italijanskega trgovskega potnika, se sedaj do-znava, da je bil napadenec fašistični agent in v tajni službi italijanskega poslaništva v Bruslju. Tudi umorjeni trgovec Robert Salva je bil fašistični agent. Vedno češči napadi na fašistične agente dajejo italijanskemu tisku povod za trditev, da se pripravlja italijanska emigracija na vseh frontah na novo borbo proti fašizmu. Društvo narodov in izenačenje koledarja Z izenačenjem koledarja se bo bavila prihodnja prometna konferenca Verska stran problema bo prepuščena v rešitev cerkvam Ženeva, 21. marca. Tajništvo Društva narodov je razposlalo vsem državam članicam Društva narodov povabilo na generalno pro m c t no in tranzitno konferenco, ki se bo vršila '20. oktobra v Ženevi. Med vprašanji, ki so na dnevnem redu te konference, zavzema eno prvih mest vprašanje izenačenja koledarja in določitve stalnih datumov za premične praznike. V svrho olajšanja dela konference se bo vršila meseca junija konferenca pripravljalnega odbora, ki bo proučil poročila nacionalnih odborov, obstoječih skoro v vseh državah, ki se bavijo z reformo koledarja. Odboru bodo dobrodošli tudi predlogi zasebnih organizacij. Na podlagi zbranega materijala bo pripravljalni odbor sestavil primerne predloge. Reševanje izrazito verskih zadev, ki so v zvezi z reformo koledarja, bo Društvo narodov prepustilo posameznim veroizpovedim. Konferenca se bo torej bavila samo z izenačenjem koledarja, v kolikor se tiče delovnih dni. Prvotno je sicer obstojala namera, da bi se po-krenila akcija za splošno uvedbo gregorijan-skega koledarja. Ker pa se je pojavil odpor posameznih cerkva, je Društvo narodov to namero opustilo, ker ga zanima to vprašanje zgolj z gospodarskega in socijalnega stališča in se ne mara vmešavati v versko stran tega problema. Sestanek narodnih manjšin iz Italije Dunaj, 21. mar. d. Kakor javlja »Neuig* keitsweltblatt« se bo na Dunaju vršilo v kratkem zasedanje zastopnikov narodnih manjšin kraljevine Italije. Sestali se bodo predvsem zastopniki jugoslovenske in nemške manjšine, pričakuje pa se tudi ude* ležba grških zastopnikov z Dodekanezi; ako se bo posrečilo ta čas zainteresirati grško skupino za skupen nastop. Ob otvo* ritvi sestanka bo znani tirolski pater In> nerkofler v družbi drugih nemških in slo* van^kih, iz Italije izgnanih duhovnikov da* roval slovesno službo božjo. Vzrok italijanske letalske nesreče Rim, 21. marca. s. Tehnična komisija, .ki jo je imenovala vlada, da preišče vzroke letalske katastrofe v Marini di P iz a, je ugotovila, da katastrofa ni nastala zaradi eksplozije, temveč se je na letalu iz nežna* nega vzroka prelomila os v motorju, na* kar se je ločilo krmilo od letala, ki ga je popolnoma razbilo. Trupla ponesrečenih letalcev še vedno niso našli. Siri rt predsednika češke akademije Praga, 21. marca h. Danes popoldne je umrl predsednik češke akademije znanosti in umetnosti ter redni profesor staro-ndske filologije, dr. Josip Zubaty. Pokoj-lik je obolel pred dobrimi 14 dnevi. Ogromen prebitek v francoskem državnem proračunu Pariz, 21. marca. Finančni odbor senata je zaključil razpravo o finančnem zakonu in državnem proračunu za tekoče leto. Vsled znižanja raznih v vladnem načrtu proračuna predvidenih izdatkov se je povišal prebitek od 11 na 180 milijonov frankov, kar predstavlja najvišji suficit, ki ga je dosedaj sploh kdaj izkazoval francoski državni proračun. Višek se bo uporabil za podpore v primeru elementarnih katastrof ter za kritje raznih nepredvidenih izdatkov. Velike poneverbe pri državni zemljoradniški banki v Sofiji Sofija, 21. marca. č. Ob priliki razprave o proračunu poljedelskega ministrstva je zemljoradniški poslanec Georgije Markov navedel afero državne zemljoradniške ban* ke v Sofiji, ki je bila doslej v javnosti do* cela neznana. V vodstvu banke je bil kot inženjer strokovnjak neki Makarol, ruske narodnosti, ki je užival vso protekcijo in popolno zaupanje. Nenadoma pa je rzgi* nil. Uvedena' preiskava. ki se je vršila v najstrožji tajnosti, je dognala, da je bil Makarol boljševiški agent ter je poneveril 2 milijona levov. Bombni atentat v Havani Havana, 21. marca. g. Danes je bil izvr* šen senzacijonalen bombni atentat na največjo vojašnico v Havani. Mimo po* slopja je v divjem diru privozil avtom o* bil, iz katerega so neznani storilci vrgli tri velike bombe proti vhodu, kjer so se raz* počile z ogromnim treskom. Eksplozija jc povzročila veliko stvarno škodo, dočim človeških žrtev k sreči ni bilo. Nekaj oseb je bilo kljub temu lahko poškodovanih. Malo pozneje je p,olicija odkrila nedaleč cd vojašnice veliko skladišče orožja in municije. Vest o atentatu je izzvala v me* stu velik nemir. Nad 100 oseb je bilo are* tiranih. Izgon albanskih emigrantov iz Avstrije Dunaj, 21. marca. V zvezi z atentatom na albanskega kralja Zogu je bil z drugimi alb. emigranti aretirati tudi duhovnik don LoroZaka. V toku preiskave je bil izpuščen, ker je zatrjeval, da se n: nikdar politcnc u dejstvo v al in da se tudi v bodoče ne namerava vmešavati v take homatije. Policija pa je sedaj ugotovila, da je don Loro Zaka eden izmed glavnih voditeljev albanskih emigrantov na Dunaju. Zato je bil ponovno aretiran in bo, kakor poročajo listi, izgnan Lz Avstrije. ^ ^ o* CARINSKA UNIJA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO Dalekosežna pogodba med obema nemškima državama — Odprava carinske meje — Velik vtis v vsej Evropi Berlin, 21. marca, s. Nemški državni zunanji minister dr. Curtius je poveril nemškim poslanikom v Londonu, Parizu in Rimu nalogo, naj danes obvestijo angleško, francosko in italijansko vlado, da bo v zvezi z dunajskimi razgovori med nemškim in avstrijskim zunanjim ministrom sklenjena predhodna pogodba s smernicami, ki bodo lahko tvorile podlago za dalekosežno gospodarsko združitev med Nemčijo in Avstrijo. V ponedeljek bodo enak inici-jativen korak podvzela nemška zastopstva _ pri manjših državah, predvsem pri Češkoslovaški in Jugoslaviji. Na podlagi sedanjih smernic bo v teku poletja določena skupna carinska tarifa in skupen carinski zakon. Nova pogodba se naziva »prilagoditev carinskih in tr-govsko-nolitičnih razmer med Nemčijo in Avstrijo.« Demarše pri velesilah ni tolmačiti kot prošnje za pristanek, ker se ta pogodba lahko sklene med Nemčijo in Avstrijo samo, temveč le kot obvestilo. Pri tem se naglaša, da nova pogodba v nobenem oziru ni političnega, temveč samo gospodarskega značaja, pri čemeT sta za vsak primer očuvani neodvisnost in suverenost obeh držav. Razen tega je dana možnost, da se prično slična pogajanja tudi z drugimi državami. Ena izmed glavnih točk pogodbe je ta, da se v blagovnem prometu med obema državama v bodoče ne bodo več pobirale carine. Carinski upravi obeh držav ostaneta pri tem samostojni. Po tem načelu se bodo carinski dohodki po gotovem ključu — naj-brže po številu prebivalstva — delili, dočim zastavne pravice obojestransko ne bodo prikrajšane. Prepovedi medsebojnega uvoza, izvoza ali prevoza seveda ne bodo mogle ostati v veljavi. Berlin, 21. marc.., AA. V političnih krogih je zbudila veliko senzacijo vest o sklenitvi nemškoavstrijske trgovinske pogodbe, ki odpravlja carine na medsebojni uvoz in izvoz obeh držav. Pogodbo smatrajo za velevažen mejnik v razvoju gospodarske politike in menijo, da bo zelo pospešila evropsko gospodarsko zvezo. Trgovinsko pogodbo sta že odobrili obe viadi in jo bosta čim prej ratificirala oba parlamenta. Vsebino pogodbe bodo objavili v ponedeljek. Medtem so bili nemški poslaniki v Londonu, Parizu in v Rimu pozvani, naj sporeče določbe te pogodbe vladam, kjer so akreditirani, in pojasnijo, da ta pogodba ne prejudicira politične »n gospodarske suverenosti nobene države in da ni v nasprotju z mirovnimi pogodbami. Pogodba ustvarja dejansko avstrijskonemško carinsko zvezo, odpravlja med oema državama vse cari-pravlja med obema državama z enotno trgovinsko pogodbo in carinsko politiko. Za prehodn5 čas bo Avstriji dovoljeno, da ohrani nekatere carine na nemške industrijske proizvode, ki se pa bodo postopoma ukinile. Politični krogi zanikajo, da bi bila ta pogodba nekak uvod k politični združitvi Nemčije in Avstrije. Pogodba tvort jedro bodoče evropske gospodarske zveze, ker bodo tudi države povabljene, da pristopijo k temu dogovoru. Carinska uprava obeh držav ostane ločena, carinski dohodki pa se bodo v bod'uce razdelili po ključu prebivalstva. Praga, 21. marca. h. Avstrijski poslanik dr. MaTek je obiskal popoldne zunanjega ministra dr. Beneša ter ga v imenu svoje vlade obvestil o pogodbi med dunajsko dn berlinsko vlado. Dr. Beneš je pridržal rok, da zavzame stališče. Podrobnosti nove pogodbe Berlin, 21. marca, g. O rezultatu nem* škosavstrijskih carinskih pogajanj je do* sedaj na razpolago samo en protokol, ki je bil danes sporočen francoski, angleški in italijanski vladi, voditeljem nemških državnozborskih strank in obema vlada* ma. Ta protokol določa, da odpade dose* danji carinski sistem rn se carinski zakoni ter carinske tarife v Nemčiji in Avstriji medsebojnp prilagodijo. Izjemo tvorijo proizvodi, na katere so bodisi v Avstriji ali Nemčiji naložene posebne dajatve ali monopol kakor na primer v Avstriji Z3 tobak i« tobačne izdelke, v Nemčiji pa za pivo, ki je obremenjeno s posebno dajatvi* jp. Toda tudi za te vrste blaga bo po go* trni dobi uvedena carinska svoboda Odpovedni rok za sklenjeno pogodbo znaša eno leto. Morebitne spore bo reše* valo posebno razsodišče, v katerem h<0 po šest Avstrijcev in šest Nemcev. Trgovin« ske pogodbe z drugimi državanr bosta sklepali Avstrija rn Nemčija tudi v bodo* če formalno vsaka za sebe, v stvari pa se bodo vsa bodoča pogajanja z drugimi dr* žavami vršila skupno ali vsaj v medseboj* nem spprazumu. V Nemčiji so zadovoljni Berlin, 21. marca AA. Politični krogi jn časopisi komentirajo večinoma avstrijskonemško carinsko pogodbo v splošnem zelo ugodno. »Berliner Tageblatt« pravi, da predstavlja ta carinska pogodba popolnoma nov tip v svetovni gospodarski zgodovini in poudarja dejstvo, da je bila pogodba sestavljena zelo vestno in da nikakor ni naperjena proti obstoječim mirovnim pogodbam. List nadaljuje, da pomenja ta dogodek prvi korak na poti k unifžkaciji evropskega gospodarskega življenja. Odmev v Parizu Pariz, 21. marca, p. Vest o sklenitvi go* spodarskega sporazuma med Avstrijo in Nemčijo je izzvala največje presenečenje. V pariških diplomatskih krogih so zelo re* zervirani in naglašajo, da bi tak sporazum na vsak način zahteval pristanek vseh onih držav, ki imajo z Nemčijo trgovinske p,o* godbe na osnovi največjih ugodnosti. Tak pristanek pa smatrajo v tukajšnjih krogih za docela izključen, ::aradi česar sodijo, da ima berlinsko*dunajski sporazum pred* vsem značaj politične demonstracije. V ostalem pa naglašajo v pplitičnih in diplo* matskih krogih, da je treba počakati na objavo pogodbe, ko se bo videlo, kaj prav za prav hočejo v Berlinu. Pariz, 21. marca. AA. Zaenkrat komentira eš malo pariških listov avstrijsko - nemško carinsko pogodbo. »Echo de Parisc pravi v članku, ki ga je podpisal Pertiuax, da je pogodba sestavljena previdno in da jo bo odbor za vseevropsko zvezo gotovo simpatično pozdravil, ko se sestane v torek v Parizu. sJournče Industriellec poudarja^ da bo dala ta pogodba obema državama prevladujoč položaj v Evropi. >Petit Parisienc obtožuje Nemčijo, da je ponovno pričela misliti na ekspanzijo proti vzhodu. >Tempsi meni, da sporazum ni v skladu z mirovnimi pogodbami. Danes popoldne je sprejel francoski zunanji minister Briand nemškega poslanika in se z njim razgovarjal dalj časa o avstrijsko - nemški carinski pogodbi. Odklonitev v Fragl Praga, 21. marca AA. Vest o avstriisko-nemški carinski pogodbi jc bila v tukajšnjih političnih krogih sprejeta z nezaupanjem. »Lidove Noviny«, ki ro v tesnih stikih z zunanjim ministrstvom, pravijo, da se je Avstrija s sklenitvijo te pogodbe odrekla suverenim pravicam v carinskih vprašanjih, kar pomeni kršitev mirovne pogodbe, ki jesankciionirala njeno suverenost. »Narodny Listy« obtožujejo vlado, da mi bila obveščena o pogajanjih in poudarjajo, da nemška trgovinska politika v centralni Evropi ograža češkoslovaške interese. Praga, 21. marca k. Organ zunanjega ministra »Prager Presse* objavlja uvodnik, ki naglaša, da ie treba carinsko unijo med Avstrijo in Nemčijo presojati pred vsem z evropskega stališča. Iz članka veje največja rezerviranost, v ostalem pa poudarja, da je treba počakati na objavo pogodbe, da se bodo pokazali pravi cilji in nameni te akcije, ki je v največjem nasprotju z idejo evropske unije. Italijanski tisk je še rezerviran Rim, 21. marca, 6. Italijanski tisk jc vest o sklenitvi prve med pokrajinske po* godbe med Nemčijo in Avstrijo zelo pre* senctil. Vsi fašistični listi posvečajo djv godku veliko pozornost in poudarjajo v svojih poročilih z Dunaja velik pomen te* Ca dogovora. Lastnega stališča italijanski tisk o tej medpokrajinski pogodbi za en« krat šc ni zavzel. Nadaljevanje političnih pobojev v Nemčiji Spopadi med policijo in komunisti v Berlinu - Bitke med komunisti in hitlerjevci Berlin, SI. marca d. Včeraj je prišlo v raznih delih Berlina do resnih spopadov med policijo in komunisti, ki so hoteli prirediti veliko demonstracijo, čeprav so v Berlinu vsi javni pohodi in shodi na prostem prepovedani. Ko so se pričele zbirati večje množice komunistov v za-padnem delu Berlina in drugod, je policija razgnala demonstrante s pendreki, demonstranti pa so se branili in je bilo tako na obeh straneh več oseb ranjenih. V raznih okrajih mesta je prišlo tudi do pretepov med komunisti in narodnimi socialisti Opoldne so priredili komunisti demonstracije tudi pred jetnišnico v Neukollnu, kjer je včeraj nastopal komunistični občinski svetnik Weise 15-dnevno zaporno kazen. Policija je tudi tu razgnala demonstrante z pendreki. Ponoči so komunisti napadli neki narodno-socialistični lokal v Berlinu. Pri tem je padlo tudi kakih 10 strelov in je bilo ranjenih osem oseb. Magdeburg, 21. marca. d. Pri Magrte-burgu je prišlo do hudega spopada med komunisti in narodnimi socialisti. Kakih 60 komunistov je napadlo iz zasede 25 članov narodno-sociaListične napadalne organizacije, pri če-mer so oddali na svoje nasprotnike kakih 20 strelov. Ranjenih je bilo težje 6 narodnih socialistov, še v teku noči so aretirali 7 komunistov. Zakon o pogozdovanju goličav Beograd, 21. marca. AA. Ministrstvo za šume in rude razpravlja zakon o razdelitvi Krasa in goličav za pogozdovanje. Ta zakon je velikega pomena za gozdne gospodarstvo, ker se br po eni strani pogozdil velik kompleks nepogozdenega zemljišča, po drugi strani pa bo od tega imel veliko korist mali interesent-kmet, ker mu načrt zakona daje možnost, da postane lastnik novega gozdnega zemljišča. V naši državi je okoli 4000 ha krasa in goličav, ki jih je treba pogozditi. Pogozdenje enega ha, pri čemer gre 90 c/o troškov samo za delovne sile, bi stalo 7 do 8 tisoč Din. Tako bi torej celokupni troški za pogozdenje stali državo 3.2 milijard Din. Z razdelitvijo krasa in goličav med kmete male interesente bi postali kmetje lastniki tega zemljišča, ki bi ga sami pogozdili, od države pa bi dobil sadike in nasvete in nadzorstvo strokovnih organov, država sama pa ne bi imela velikih troškov, ker bi samo vršila nadzorstvo in dala sadike ter strokovno osobje na razpolago. Stroga kontrola gostiln Beograd, 21. marca. AA. Čeprav je za* kon o vinu že dolgo v veljavi, je vendar pregled gostiln in drugih lokalov pokazal, da se njihovi lastniki ne drže vseh pred* pisov tega zakona. Zato so dobili organi finančne kontrole strog ukaz, da točno pa« zijo na izvrševanje tega zakona, krivci pa se bodo kaznovali po čl. 25 in 28 omenje* nega zakona. Padec konzuma piva v Nemčiji - Berlin, 21. marca AA. Po zadnjih podatkih o davku na pivo je padel konzum te pijače v Nemčiji za 30 %. Oplenjen zgodovinski grad Dunaj, 21. marca AA. Tatovi so popolnoma oropali znameniti zgodovinski grad Feistritz na Nižjeavstrijskem. Grad je imel neprecenljivo zbirko umetnin. Potres v Angliji London, 21. marca AA. V Staffordshi-reu so zabeležili davi dva močnejša potresna sunka, ki sta prebivalstvo zelo razburila. Položaj v poplavljenih pokrajinah Sremska Mitrovica, 21. marca. č. Položaj v poplavljenem ozemlju se naglo popravlja. Sava povsod pada in se voda polagoma odteka tudi s poplavljenega ozemlja. Pri Treb-čiču je popustil nasip, zaradi česar je voda poplavila v okolici 6:300 oralov zemlje, vendar pa se je že takoj nato začela stekati nazaj v savsko strugo. Tudi uri Tvrdkovieu je popustil zasilni nasip in je voda poplavila dvoje kmečkih domov. Veliki nasip, ki so ga zgradili pri Mitrovici, dobro drži. Kljub temu pa je 500 delavcev stalno zaposlenih pri ojaeevanju. Po vesteh iz Banjaluke, je tudi v Bosni minila nevarnost nadaljnjih poplav. Le pri Bos. Gradiški je položaj še vedno resen- Primanjkuje zlasti krme za živino, zaradi česar je ban organiziral dovoz sena. Dve nesreči avtobusov Čakovec, 21. marca. č. Avtobus, ki vozi s kolodvora v mesto, last podjetnika Brod* njaka, se je danes opoldne hudo ponesre* čil. I/, neznanega vzroka je zavozil v po* tok Trnavo in padel 8 m globoko. Tri žen* ske, ki so se vozile z avtobusom, in Brod* njak sam so bili hudo ranjeni. Potniki so bili zavarovani vsak za 15.000 Din. Spiit, 21. marca. č. Na potu iz Siinja pro* ti Livnu je davi strmoglavil avtobus 30 m globoko. Nesreča je nastala, ker je počila guma na zadnjem kolesu. A\tobus je vozil z velfko brzino in ga je zato vrglo čez rob ceste. Trgovec Jurko Čižmič, ki se je kot edini potnik vozil z avtobusom, je bil na mestu ubit, šofer Josip Borko, rodom iz Slovenije, pa hudo ranjen. Avtobus jc po* polnoma razbit Dovoljena trošarinska shranišča v dravski banovini Beograd, 21. marca AA. S sklepom finančnega ministra je podeljeno več dovoljenj za privatna trošarinska shranišča za žganje in vino. Med drugimi so dobili dovoljenje za skladišča za vino iz dravske banovine Marija Zaič v Podlipovcu, Andrej Janžekovič na Fali pri Mariboru, Leon Gudjar v Kostanjevici, Ante Držaj v Ljubljani, Josip Gorišek v Litiji in Franjo Jagodic v Kamniku. Politični umori v Nemčiji Ljubljana, 21. marca. Tri sto smrtnih žrtev so zaiHevah lani v Nemem politični zločini, lako so ugotovili v berlinskem parlamentu, ko je bilo govora o zadnjem drznem in brutalnem političnem umoru v Hamburgu. Umori iz političnih nagibov so vedno znamenje nezdravih razmer. Vsaka država ima za seboj dobe, v katerih se je politično življenje zapletalo do tolike mere, da so iskali nekateri elementi solucij s sredstvom političnih atentatov ali celo umorov. Vedno pa je bilo to združeno ali s čiščenjem v času po prekoračenih krizah, ali pa z bližajočo se kritično peripetijo. V Nemčiji je politični umor že dolgo tako rekoč na dnevnem redu. Pred svetovno vojno so bili tamkaj politični atentati domala sploh neznani, s katastrofo. ki je zadela staro državo z izidom svetovne vojne, pa se je stvar temeljito spremenila. Politični prevrat, ki je odpihnil monarhijo in militaristič-no kasto z vsemi šovinističnimi priveski, se je izvršil sicer razmeroma mirno. Toda postal je pričetek srdite notranje borbe, v kateri je šlo za soci-jalno politično preuredbo celotnega državnega ustroja. Že brž v pričeiku sta se izkristalizirala poleg drugih političnih skuDin in struj tudi dva ekstremna politična tabora, skrajna desnica in skrajna levica. Levica je že v pričetku nastopala s točnim jasnim programom in odločno taktiko in je kratko in malo stremela za temeljnim preobratom v smislu komunizma. Zadela pa je na odločen odpor zmernih strank, pripadajočih socialističnemu taboru in meščanski sredini. Meščanska desnica je bila sicer prav tako nasprotnik komunistom, toda ni prihajala praktično dosti v poštev, ker je bila razbita in de-primirana še po vojni katastrofi. Ali udejstvovala se je kljub temu po posameznikih in pa po tajnih asocijacijah, ki so spričo majhne politične veljave skušale ravno s pomočjo političnih umorov odstraniti njej nesimpatične ljudi. Iz tega stremljenja so zrasli pu-čisti in povzročitelji proslulih političnih umorov, znanih pod imenom »Fe-memorde«, ki so pokazali ogromno po- I surovelost teh krogov. | Ali polagoma so si desničarski eks-tremisučni elementi silno opomogli in končno dosegli tudi veliko politično organizacijo v hitlerijanstvu. Hitlerjev-ci, ki jih predstavlja nacijonaino-soci-jalna stranka, so postali celo nada velikega dela neruskega naroda. Njihov program, njihova taktika, vsa njihova mentaliteta razkriva toliko zablodo, toliki kult surove sile in nasilja tako napram drugače mislečim sorojakom kakor napram drugim narodom, da se človek dvajsetega stoletja in posebno še povojne dobe temu ne more dovolj na-čuditi. Ali zgražanje ne pomaga nikamor. Hitlerjevci so svoje pristaše tako prepojili z duhom načelne nestrpnosti in nasilnosti, da se jim za dosego postavljenih ciljev nobeno sredstvo ne zdi nedopustno ali napačno. Postavili so te-: daj primerno nasprotje temu, kar predstavljajo težnje komunistov, samo da stoje po etičnih vrednotah še za precei stopenj nižje. In ta dva nemška tabora sta se po-i stavila v areno političnega življenja kot j nasprotna si pola ter s^ z vnemo lotila naloge, da se medsebojno pobijata z vsemi sredstvi nasilstva. Odtod neprestani poboji in spopadi, bodisi v masah, bodisi kot osebna obračunavanja. Politični umori tudi spadajo v ta koncept, in zares se jih ni nabrala majhna vrsta- Na sredi med desničarskimi in levičarskimi ^kstremisti stoji nemška politična sredina. Ta mora odbijati napade z leve in desne. Ali njena naloga ni samo to; njena historična dolžnost je tudi v tem. da onemogoči nadaljnjo posurovelost in podivjanost, da omeji in končno zatre to brezvestno igro s krvjo in življenjem sorojakov Od tega. kako bo nemška sredina izvršila svojo nalogo, zavisi, ali bodo žalostni pojavi, kakor je hamburški umor. ostali samo epizoda, ali pa se bodo razrastli v zmagujoč' sistem, ki ne more prinesti drugega kakor nacijonalno nesrečo. Da zmaga ona. in tie načelni nasilniki s skrajne desnice in levice, to ie historični imperativ za nemško politično sredino Po povratku dr. Seipla Dunaj. 20. marca Štiri mesece ni bilo dr. Seipla na Dunaju. Kmalu po lanskih volitvah je odšel v Italijo, v južno-tirolski Meran. Tam in pozneje v švicarskem Davosu se je zdravil od pljučne bolezni, zdaj pa je vodja avstrijskih krščanskih socialistov že toliko, ozdravel, da je po njegovem povratku v Avstrijo pričakovati tudi njegovega aktivnejšega nastopa v avstrijski politiki. Kakšna bo ta? To danes ni še povsem jasno. Res je imel dr. Seipel več mesecev časa, da razmišlja o vzrokih neuspeha svo-ie politike zadnjih let. Ali je pri tem prišel do boljšega spoznanja? Ali se je odrekel svojih dosedanjih načrtov in bo na^ stopil drago, boljšo pot, pot pomirjenja, konsolidacije in sodelovanja v Podunavju in na Balkanu? če bi bilo v tako izpreobrnitev kaj upati, bi se to moralo kolikor toliko poznati v krščansko-socialnem tisku, posebno v glavnem glasilu »Reichspost«. Ta list in skrajno neresna »Freiheit« bi dr. Seipla takoj ubogala, če bi jima ukazal izpremeniti dosedanjo pisavo. Kar sta ta dva lista doslej pisala in kar še pišeta, pa je vse prej ko primerno za pospeševanje miroljubnega, sosedsko dobrega, kaj šele prijateljskega sožitja v Podunavju in na Balkanu. Nikdar se ni n. pr. ves čas po vojni noben jugoslovenski list izpozabil, da bi pisal taka reči o naši severni sosedi kakor jih ta dva časopisa nepretrgano pišeta o kraljevini Jugoslaviji. Mala fides bije naravnost v oči. Klevete in laži o nas kar mrgole. Ta dva lista počenjata to, česar se — pravici bodi zadoščeno — večina avstrijskega časopisja v glavnem izogiblje. Na naša zatrjevanja prijateljstva napram Avstriji in nem-štvu sploh odgovarjata z najgršo obreko-valno kampanjo. Kaj je njun cilj, leži na dlani. Ni treba biti posebno poučen, pa vedeti, da jima je prav tesno pri srcu restavracija hasburške monarhije. Tako prevratno stremljenje pa je v stanu samo zagreniti dobre sosedske odnošaje Dobro vemo, da se sedanja avstrijska vlada ne identificira s pisanjem časopisja glavne vladne stranke. Vemo pa tudi, da faktičm voditelj krščansko-socialne stranke lahko usmeri pisave strankinega časopisja. kakor hoče. In to brez najmanjše težave. Dokler ne opazimo tu temeljite iz-premembe, moramo biti oprezni in nezaupljivi. Bodoča pisava teh dveh listov bo šele pokazala, ali je dr. Seipel prišel v Meranu in Davosu po večmesečnem premišljevanju na boljša spoznanja o zunanji politiki avstrijske krščanskosocialne stranke Fabius. Združitev francoskih levičarskih strank Pariz, 21. marca d. Kakor kažejo^ vsa znamenja, so stranke levice spoznale glede na volitve predsednika republike, ki bodo 13. maja, in glede na parlamentarne volitve v prihodnjem letu potrebo ožjega sodelovanja. Zastopniki strank bivšega kartela levice, torej radikali, republikanski socialisti, neodvisni socialisti, radikalna levica in neodvisna levica, so se sestali včeraj v parlamentu k seji, na kateri so razpravljali o osnovanju delovne zveze Kot cilj tega sodelovanja se označuje uresničenje reform demokratičnega značaja. zlasti uvedba enotne šole. davčna pravičnost in organizacija miru Doslej so stopili v zvezo radikali, republikanski socialisti in neodvisni socialisti Radikalna levica fDoucheurieva skupina) in neodvisna Ipvlca (Guerutova skupina) sta si odločitev še pridržali Tudi socialistična stranka je bila pozivana, naj se pridruži zvezi. Sombart o razvoju gospodarstva Znam nemški socioliug in narodnogospodarski Disateu Vverner sombart se praviur mudi na predavateljski turneji. Sombart razprauja v svojih predavanjih o filozofskih vidik.h gospodarskega življenja. Njegova izvajanja nudijo prav zanimive poglede v sedanjost in bodočnost. Gospodarsko življenje se vedno bolj iz-premni a Najvažnejše se vidi bombartu dejstvo, da izginjajo razlike med podeželjem in mestom, da se agrarne dežele vedno bolj industrializirajo, zaradi česar nastaja nekiko izravnavanje narodov. Po SomDartovem mnenju je napačna domneva, da bo struktura gospodarskega življenja enosmerna, da zavlada bodisi samo kapitalistični, bodisi samo socialistični gospodarski sistem. Kapitalizem bo v na^ rodno-gospodarskem oz.ru ostai še nadalje vendar se bo izpremenil naravnost v svojem b.stvu Že dane*, ni mogoče s kapitalom doseči kdo ve kako visokih dobičkov. Vidimo sako kapitaliisti delajo natančne proračune doiočaio v najprej obseg proizvodnje in tako pretvarjajo nekoč spekuiativni kapitalizem v neko administrativno, težko gibljivo silo. Tud; nebrzdana težnja po dobičku (dvidendah) ie vedno boli redka; bolj kot dobičkaželinost se opaža strah pred izgubo. To so znaki, ki pričujejo o notranj preosnovi kapitalizma. Pa tudi konzum se mora stabilizirati. Ra. cionanzac.ja bo siei ko prej ostala ena poglavitnih sil v gospodarskem življenju, zakaj rac onalizacija pomeni: delat: kar moči smotrno n gospodarno Razvoj gre zoper . racij onaimi tradicionalizem k postvarjenju (Versachhgung) razosobijenju, včlanjenju našega iaza v neki s stem Osebe izginjajo: nekoč >e moral vsak človek imeti svojo svečko, danes vsem sveti skupna razsvetljava. Tako kot v tem primeru, gre razvoj v neštetih drugih panogah ki obsegajo '"avno in zasebno življenje Racionalizacija, t. j. ureditev občestva po naiboli untnili in prikladnih, »standardnih« vzorcih, je tedaj kljub vsemu odporu tradicionalistov trdno na pohodu. Nje spremljevalki sta tehnika in rnehan zaciia, t. j čedalje silneiša premoč strojev Posledica racionalizacije je splošno izenačevanje. Izenačujejo se posamezni produkcijski sistemi, način oblačenja in prehranjevanja. Delavec je sedaj v svojem prostem času oblečen kot meščan; stanovanje in hrana izgubljata vedno bolj značaj 'ndividualnega okusa in se standardizirata Tudi dohodki posameznih družabnih razredov se izenačujejo. N. pr. bajni dohodki trgovcev, kakor so bili nekoč mogoči, bodo čedaliie bolj baika. Med dohodki trgovca, uradnika, intelektualca, kvalificiranega delavca že kmalu ne bo več znatnejših razlik Tudi to je posledica splošne nivelizacije. Sombart v svojem predavanju poudarja, da namenom? ne mara vrednotiti: ali je to dobro ali slabo. Slika, ki jo vidi pred se-boi ne kot »prerok« marveč kot logik, ki na osnovi današnjih dejstev in znakov ter po zakonih gospodarskega življenia sklepa, kakšna utegne biti bodočnost, če ne pridejo vmes -izredni prevrati, ki se ne daio dogle-dati. ta slika gotovo ni preveč rožnata. Toda — sklena Sombart — življenje je samo t>o seb: takšno Kakršnokoli ie že. naš" naloga le. da ga' snoznamo in sprejmemo brez odvisnih iluzij. Razmere so t'ke da volen-tem ducunt. nolentem trahunt Kdor bi hotel zaustavit1 ta razvoj, bi počenjal tako kot oni ki bi hotel s svojim telesom zaustaviti drveči avto. Iz državne s1«žhe Beograd 21. marca AA Z ukazom Nj. Vel. kralja je premeščen za uradnika v kmetijsko, ministrstvo v 1/3 Pavao Caja-vec iz Varaždina. Zgradba umobolnice in šolske poliklinike v Ljubljani zasigurana Beograd, 21. marca. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje predpisal in proglasil zakon o zidavi in razširitvi zdravstvenih ustanov. S tem zakonom se pooblašča minister za socialno politiko, da iz fondov, s katerimi razpolaga, vzame posojilo in ga uporabi med drugim za zidavo in ureditev bolnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani 2 milijona Din in za zidavo in ureditev šolske poliklinike v Ljubljani 1 milijon Din. Posojilo se mora vrniti fondu v roku 15 let. Potrebni zneski za anuitete in obresti se bodo vsako leto upoštevali v proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Obrestna mera bo enaka on), ki jo plača Državna hipotekama banka za vloge denarja tega fonda. Zidave zgradb na podlagi tega zakona se bodo pričele najpozneje v toku proračunskega leta 1931-32. Zakaj vre na Bolgarskem Sofija, 16. marca. Osem let vlade »Demokratičeskega Sgo-vora« je privedlo Bolgarsko na rob poii tične, moralne in gospodarske propasti Razmere, kakor vladajo danes v državi, se morajo zdeti vsakomur, kdor jih ne pre soja skozi očala vladnega tiska, uaravnost neverjetne. do skrajnosti neznosne Ogrom na večina naroda je nasilno potisnjena v stran, na vladi pa je manjšina, ki se vzdržuje samo z nasiljem in vlada po milosti makedonstvujuščih, tvorečili državo v državi, toda z razliko, da je njihova nad pravo in da je pravi bolgarski državljan popolnoma brezpraven napram makedonstvuju-ščemu. Te dni se je zglasil pri ministrskem pred sedniku Ljapčevu okrožni poslanec iz Var ne željackov in zahteval pojasnila o usodi drugega varnenskega okrožnega poslanca Andreja Paneve, člana delavske stranke, ki je izginil in vse do sedaj ni bilo mogoče izvedeti, kje se nahaja Ponoči so vdrli neznanci v stanovanje in odvedli Paneva v sami srajci, menda v Sofijo, kjer se je izgubila sled za njim Sumi se. da so ga odvedli bolgarski fašisti »rodozaštitniki«, a!i pa člani VMRO Ministrski predsednik je odgovoril, da ne ve nič o tem dogodku, da siravno ve vsa Bolgarska, da je v Varni neki član vladne stranke v okrožnem zboru prešel v opozicijo in bi bila t^ko vlada izgubila večino. Zato so enega opozicijona'-nega poslanca zaprl!, drugega pa odvedli, pa je vlada zopet imela večino. Iz sela Bistrice je prispela vest, da je neki Peter Velinov Gjakovski na svojem dvorišču ustrelil sovaščana Gurgija Mihaj-lova. Morilec in umorjenec sta biila make-donstvujušča sovražnih si struj. Tako se vkljub »spravi« nadaljuje pokolj med mi-hajlovci in protogerovci. Pred kratkim sta bila odlikovana dva sodnika sofijskega okrožnega sodišča in se je javnost začudeno povpraševala, za kake zasluge neki. Pa se je končno izve delo. Sodnik VI. Mavrodijev je bil član senata v znanem procesu proti morilcu pro togerovca Pundeva in je tedaj glasoval za oprostitev obtožencev, češ da so izvršili svoje dejanje pod pritiskom grožnje. Sod nik Mančo Dimitrov je član nacijonalnega odbora VMRO in je kot .aktiven sodaik vzdrževal zveze med morilci Pundeva. ki so se nahajali v preiskovalnem zaporu, in VMRO in jim je omogočil tudi zveze z njihovim' branilci, še preden je bila ore iskava zaključena Dimitrov je izrednim potom napredoval v službi. Cisto drugačna pa je stvar bivšega vršilca dolžnosti državnega pravdnika pri trnovskem okrožnem sodišču, Nikole Geor gijeva, ki je bil splošno znan kot v vsakem pogledu neoporečen, strog toda pravičen vsakemu vplivu nepristopen uradnik in kot pravi strah za makedonstvujušče obto ženee Niso ga sicer upokojili, toda v krat kem času je bil štirikrat premeščen tz ene ga kota države v drugega dasiravno i« imel mnogoštevilno družino. Te dni pa sc ga našli mrtveca v njeeovem stanovanju v Trnovu In razglasilo se je, da se je — sam ustrelil! Sofijska mestna občin3 Je svoječasno oddala gradnjo svojega tako 'menovanega »rilskeea« vodovoda neki italijanski tvrd ki, dasiravno so bile druee oonudbe usod nejše Toda vodovoda nima niti še lanes dasiravno le pogodben! rok že zdavnaj no tekel Mestn' odbor se Je v tem pogledu razdelil na dva dela: ena stran kl s*oj pod izvestnim vplivom, bi hotela potlačiti stvar, druga na odločno protestira ie predložila vlada spomenioo, v kateri navaja naravnost strahovite stvar' o tem !ta'ijan skem podjetju da Je podjetje vrglo br°z odpovedi na cesto t'soče lelavcev. da, ee delavstvo brez zaslužka in kruha pot!ka po rilskib planinah, da se zapos'enemu ie lavstvu ne Izplačuje zaslužek, da ie sofij sko sodišče že preobloženo s tožbam' uradništva in delavstva nrotl temu nod1*»r iu. M'nistrski svet se ie že neštetokrat ha vil s to stvarjo, ki na ostala kliub temu nerešena, ko ima tudi tu vmes svoje or^e VMRO Italijansko podjetje je namreč sklenilo. ko Je prevzelo delo, sporazum z V M R. O. da imajo pri sprejemu na delo nrod-nost pripadniki VMRO V rllskem samostanu na sedi gla/vnl poverjenik VMRO. ki dobiva mastno plačo od italiianskeea t>o.i-jet'a in mu ere znto na roko nrl vsem tud! pri ubijanju uradnikov in delavcev Naj potem oreani ministrstva sociialne noliti ' ke sof"ske občine in delavskih orsaniza cii nošiliaio vladi še tako neueodna noro , čila o poslovanju ItaHlanskeea j pošilja z druee strani noverlenlk vvrto 1 kar naiueodneiša in tem nieeovlm poroči-lom se klanialo notem sorska občina, .n-snekclla dela in tudi sama vlada Te dni so v vasi Borovanu v belos'atin skem srezu »neodeovorni elementi« odv<*d li občniskeea načelnika Trlfona TlHeva. ki je bi.1 onozicllonalec. In so ea tolkli z vrečicami. polnimi peska. da je v nar urih umrl za poškodbami Na dan njeeovega pogreba Je pa sofijska polieliska oblast izdala uradno noročilo. v katerem se nravi, da Je Trifom 111 lev živ. zdrav in nenoškodo van v svoli vasi , Pa rtnh' *»o vsem tem. "o vssV*an«h 'a kih dogodkih ne vrel« na Bolgarskem! Preganjanje Korošcev po vzorcu fašistov Poleg rajhovskih Nemcev So začeli sedaj naseljevati še lirolce - 0 reciprociteti ni več nobenega glasu Celovec, 21. marca. Akcija za aa seljevanje Nemcev na Koroškem po vzorcu rašizma, hoteč na ta način izpodriniti in gospodarsko umčiti slovensko narodno manjšino, se intenzivno nadaljuje. »Koroški Slovenec* piše o tem med drugim: »Slovencem se delajo povsod ovire; izpostavljeni so raznim šikanam z vseh strani in vse gre za tem, da bi se slovenski posestniki zadolžili in prodali svoja posestva. Toda še smo mi tukaj in še držimo svoje grude, kar germa-nizatorjem ne gre v račun. Ne gre jim v glavo, da iztrebljenje slovenskega življa tako počasi napreduje. Ker jim naseljevanje rajhovskih protestantov ni posebno všeč, so sedaj oni krogi, ki odločajo pri dunajski »Reichsposti«, pokrenili akcijo, da bi se tirolski Nemci, ki se nameravajo pod vodstvom bivšega poljedelskega ministra Thalerja izseliti v Paragvaj, naselili raje na Koroškem. Heimatbund je začel s sistematičnim naseljevanjem in ustanavlja posebne zadruge, ki naj kupujejo slovenska posestva in ji izročajo naseljencem. »Reichspost« hvali delovanje Heimatbunda, ki stremi za tem, da se z naseljevanjem vzame Sloven- cem zadnji košček zemlje in se jih tako prisili, da se ali ponemčijo ali pa izselijo.« »Koroški Slovenec« ironično dostavlja, da se nemški krogi bržkone zaradi tega tako zavzemajo za pridobitev afriških kolonij, da bi mogli tja izseliti Koroške Slovence. Celovec, 21. marca. »Koroški Slovenec« se v svoji zadnji številki zopet bavi s šoJskim vprašanjem nemške narodne manjšine v Jugoslaviji in slovenske manjšine na Koroškem. List piše med drugim: »Koroški Nemci so zadnja leta mnogo govorili o reciprociteti. Zdaj, ko so dobili jtigoslovenski Nemci svoje šole in celo več kot so sami zahtevali, je to besedičenje popolnoma utihnilo. Zopet enkrat se je izkazalo, kako prav smo imeli mi. ko smo takoj v začetku povedali, naj Jugosloveni nikar ne mislijo, da nam bodo dali koroški Nemci kake pravice za to, kar so dobili Nemci v Jugoslaviji. Vsenemški tisk je vrhu tega še tako predrzen, da z izmišljotinami vara javnost in namenoma napačno tolmači naredbo jugoslovenskega prosvetnega ministra.« Opravičilo avstrijske vlade zaradi klevet dunajskega tiska Dunaj, 21. marca. M. Avstrijska vlada je objavila službeni komunike, v katerem sporoča, da ie na ustmeno pritožbo jugoslovenskega poslanika na Dunaju avstrijsko zunanje ministrstvo smatralo za potrebno, da izraz! svoje obžalovanje zaradi tega, ker avstrijski tisk ne vodi računa o interesih avstrij- j ske zunanie politike in objavlja napa- » de na šefe in predstavnike prijateljskih držav in vlad, ker lahko taki napad? porušijo dobre odnošaje s temi državami. General Hadžič obolel Beograd, 21. marca. AA. Minister vojske in mornarice general Hadžič je zbolel in tri dni ne bo vršil poslov. Bolnega ministra je danes posetil ministrski predsednik vlade general Peter Zivkovič v njegovem stanovanju. Zahvala srbskih kmetov ministrskemu predsedniku Beograd. 21. marca. A A. Danes dopoldne je predsednik vlade general Peter Zivkovič sprejel deputacijo kmetov iz Rakovca va- ljevskega. , .. , , . Deputacija je prišla pozdravit predsednika vlade ter se mu je zahvalila za trud, ki ga je vlada dozdaj pokazala in ga še kaze, da olajša eospodarsko krizo ter za podporo, ki jo je vlada izkazala poljedelcem s tem, da je ustanovila Privilegirano agrarno banko in Privilegirano izvozniško družbo ter s sprejetjem zakonov v korist razvoja našega gospodarstva in v podporo kmetijstvu. Slovanski dnevi v Beogradu Beograd. 21. marca. p. Danes so se pričele v Beogradu takozvane vseslovanske svečanosti, ki bodo trajale tri dni in so združene z raznimi prireditvam! Uvod v svečanosti je tvorila današnja otvoritev razstave in sejma jugoslovenskih narodnih umetnin in vezenin, ki jo Je priredilo v svojem domu Kolo srbskih sester Otvoritvi je prisostvoval poleg zastopnikov ob-iast' ter mnogoštevilnega občinstva tudi ves diplomatski zbor Popoldne je počastila razstavo s svojim posetom tudi Nj Vel kraljica, ki Je prispela v sipremstvu *neginje Olge in rumunske princese Ilea-ne številno obč'nstvo je priredilo kraljici navdušene ovacije. Prodajo na sejmu vodijo najuglednejše dame beograjske družbe, kakor ge dr. šverljucova ki vodi hrvatski in slovenski pavilkra. ea FMederJeva v češkoslovaškem paviljonu ea Rablnska v poliskem pavi-'Jonu in mnoge druge Na sporedu slovanskih dni so nredavania, akadpmiie in slič-ne manifestacije slovanske vzajemnosti. 7a red in sna^o na železnici Beograd, 21 marca AA Generalna direkcija državnih železnic je ukrenila vse potrebno da se promet na vseh progah vzdržuje tako, da se bo mogel primerjati s funkcioniranjem drugih evropskih želez« nic Da se to izvede, je potrebno, da se tudi občinstvo strogo drži izdanih in po« vsod objavljenih navodil glede pažnje na snažnost v železniških vozovih in želez* niških prostorih in da se. spodobno vede v vagonih in železniških prostorih. Snrevod* niki imajo navodila, da občnstvu popolno, ma brezplačno pomngnjo v vsakem pogle* du. Proti krivcem se bo postopalo strogo po zakonu. Odlikovanje Beograd 21 marca AA. Z ukazom Nj. Vel kralia je odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje Miroslav Radmilov. šef odseka in svetnik ministrstva. »Kraljica Marija« na Krfu Krf. 21. marca AA. Parnik »Kraljica Mariia« je prispel snoči v tukajšnje pristanišče. Kapetan ladje Simonkovič je skUDno s potniki in generalnim direktorjem Jugoslovenskega Llovda Banrem položil venec na otoku Vidu na grobove nagih junakov, padlih v svetovni vojni. Danski odpotoval v Bukarešto B ograd. 21 marca A A Danski p nik Erik Bierinc v Beopr-arf" 1e odpoto.al za neka'' d"' «• *'•*><■> nieetv ve od-ot"«-*' sra bo nadomeščal danski odpravnik poslov. Ob obletnici smrti Tonija Schlegla Zagreb, 21. marca č. Nocojšnje »Novosti« so izšle s črnim robom ter objavljajo več člankov, v katerih opisujejo zasluge velikega jugoslovenskega borca Tonija Schlegla, predsednika Jugoštampe, ki je padel kot prva žrtev za idejo 6. januarja. V prostorih redakcije »Novosti« se je danes dopoldne vršila interna spominska svečanost. kateri so prisostvovali vsi uslužbenci podjetij »Jugoštampe«, preko 400 po številu, z direktorji na čelu. Počastili so spomin svojega nepozabnega šefa in tovariša s tri minutnim molkom. Jutri se zberejo na grobu, kjer polože venec. Mesečni vozni listki na železnicah Beograd. 21. marca. AA. Tarifni odbor, ki je na temelju uredbe o organizaciji prometnega ministrstva posvetovalen organ ministrstva za vsa vprašanja prometno - tarifii? politike, je na svojih sejah od 18. do 20. t. m. proučil celo vrsto problemov, ki so v zvezi s tarifami in potniškim prometom in reformo potniških in blagovnih tarif. Razpravljajoč o teb reformah, je odbor opozoril zlasti na nedostatke glede cen in ostalih momentov pri polletnem in vseletnem abou-manu mesečnih voznih listkov. Na podlagi predlogov interesentov je po izčrpni diskusiji odbor sklenil, da je treba na podlagi izkustev tako s strani železnice kakor tudi interesentov izvesti temeljito revizijo sistema abonmana železniških voznih listkov ter znižati cene pri nas in v inozemstvu. Prometno in trgovinsko ministrstvo naj takoj intervenirata pri finančnem ministrstvu, da se danes veljavne takse na vozne listke v abonmanu znižajo še pred sprejetjem novega zakona o taksah na 10%, da se omogoči racijonalno izkoriščanje mesečnih voznih listkov. Potopljeni parnik na Dunavu dvi^nien Beograd, 21. marca. p. Danes so dvignili pri nedavni nesreči na Drinavu potopljc* * ni potniški parnik »Franchet d' Esperey«. Šele sedaj se vidi, kako hudo je parnik poškodovan. Ves sprednji del je popolno« ma razbit. Tekom današnjega dne so za» čeli črpati vodo iz notranjosti parmka. da bodo mogli jutri preiskati notranjost m ugotoviti, ali so v parniku morda še trup« la pogrešanih potnikov. Nato bodo parnik odpremili v smederevsko ladjedelnico v popravilo. Dematiti vesti o posetu bolgarskega krafja v Rimu Sofija, 21. marca p Službeno se deman-f i rajo vesti, da bo bolgarski kraljevski par za Veliko noč posetil Rim Enako deman-tirajo tudi vesti o skorajšnjem posetu italijanskega kraljevskega para v Sofiji. Cambridge zmaga nad Oxfordom London, 21 marca s. Danes se je vršilo 83. srečanje med veslaškima moštvoma univerz v Cambridgeu in Oxfordu. Tekmovanje se je vršilo na tradicionalni progi Putney—Morlake. Seveda je tudi danes prisostvovala tekmovanju ogromna množica, ker predstavlja to srečanje poleg finalnega nogometnega tekmovanja za angleški pokal največjo športno senzacijo. I Oxfordsko moštvo je imelo to prednost, ' da je veslalo na strani Middlesexa. Kljub temu pa je moštvo Cambridgea vodilo že od početka, vedno bolj izboljšalo svojo pozicijo ter končno zmagalo v času 19:26 z 2 in pel dolžine čolna. To je do sedaj 42. zmaga Cambridgea, dočim je Oxford zmagal 40 krat. Najboljši dc sedaj doseženi čas na tej progi znaša 18:29. ki ga je dosegel Oxford leta 1911. Naiboljši čas Cambridgea je znašal 18:41. Današnja zmaga je osma zaporedna zmaga Cambridgea. VrAn*pn«ka nanoved Zaerebška vremenska napoved za danes: Oblačnost se bo še povečala, sicer pa bo toplejše s no»lab5aniem vremena. — Sitnarila vferaišnjeaa dne: Atlantska deor^siia prodira preko kontinenta ter povzroča poslabšanje vremena Pritisk je v splo3n»m Dadel za 0.1 do 5.5 mm. Jutranje temperature so narasle za 1 do 7 stopinj Nebo je bilo zjutrai vedro samo v južni Srbiji, 'ločim ie bilo povsod drugod oblačno, ponekod deževno Pnnnicka vremenska nsnoved ea nebarnik za šum« sko upravo, župan Sodja iz Srednje vasi in postajenačelnik Bizjak iz Boh. Bistrice. Po« zdravna brzojavka se pošlje prvemu častne« mu članu diruštva knezu Pavlu. Iz nadalj« njih predsednikovih poročil posnemamo: Društvo je lani dobilo več podpor, med drugim: od banske uprave 8000 Din in še 3000 posebej za vzdrževanje vojaškega po« kopališča, od Putnika in Zveze za tujski promet po 3000 Din, od kneza Pavla 1000 Din. Manjši prispevki in članarina so vrgli 6000 Din. Lep je bil tudi donos tombole. Zaradi odjpora nekaterih posestnikov se je opustila misel, da bi se nasadile lipe ob ce« sti od Sv. Janeza do Stare Fužine Električ« na napeljava je bila izvršena na Ribičevem lazu. Temeljito je bilp urejeno poprej za« puščeno vojaško pokopališče; izdatki za to tvorijo največo postavko v lanskem raču« nu. Izvršena je bila tudi cela vrsta drugih del za olepšavo Bohinja in za pospešitev tujskega prometa. Tajniško poroč lo kaže, da ima društvo 146 članov, med njimi 3 častne. Odbor je imel 17 sej in je rešil 374 dopisov. Prošnja za ustanovitev zdraviliške komisije še ni re« šena. Poročila predsednika, tajnika, blagaj« nika in revizorjev so bila sprejeta, nakar je bil za častnega člana društva izvoljen na« čelnik .dr. Mam. Gg. Hrovatin in Pintar sta podala v kratkih govorih več nasvetov. Pri vplitvah so bili izvoljeni za predsed« nico ga. M irica Jcrajcva, za podpredsednika Janko Dobravec, za tajnika Stanko Hribar« nik, za blagajnika Lojze Pohlin, v odbor pa Valentin Hodnik, Ivan Žvan, Anton Ro« žič in Valentin Odar; namestnik- so Janko Hodnik, Jožef Sodja, Viktpr Grobotek in Franc Bizjak, pregledovalca računov pa lranc Škantar in Janez Korošcc Pol ure pri socijalnem uradu Ljubljana. 21. marca. Navzlic poslavljanju zime prihajajo mestni socialni urad ob ponedeljkih, sredah in petkih še vedno številni reveži, proseč pomoči. Pravijo, da je baš zdajle najhujše. Sneg na cestah in ulicah je izginil, stavbna sezona tudi še ni v dovoljnem razmahu, povrh pa se bliža Velika noč... če se vstopiš sam med nje tam pred vrati urada, čuješ marsikak vzdih, ki prihaja iz prsi skrbne matere ali starega očanca ali mladega fanta. Poglejte, v gruči stoji tudi stari šiškar R. Bil je časih zal možak, rad se je oziral za cMcleti in rekel kakšno veselo. Na glavi je nosil navadno lovski klobuček s primernim okraskom. Da, nosi ga tudi še sedaj, samo da je bolj pokvečen. A kdo bi na stara leta opuščal navade. s O je j, že spet se vidimo,« pravijo gospodje v uradu. »žal, spet,« pravi šiškar. »Zdajle je naenkrat še več brezposelnosti in zato tudi manj denarja. Ne vem več živeti, odkar se mi je še sin oženil. Samo majhno podporo bi prosil za Veliko noč!...« Ali jo bo dobil, je vprašanje, kajti za njegovim hrbtom že moli svojo prošnjo žena z detetom v naročju, ki je videti skoro bolj potrebna usmiljenja. Med drugimi pride slednjič do besede visok brkat moški. »Kaj, midva ne bova nehala?« vpraša uradnik. »Zakaj mora baš Ljubljana skrbeti za vse, tudi za take, ki so z dežele?« Mož suče v zadregi klobuk v rokah in išče primeren odgovor. »Veste, kaj mi je zadnjič dejal župan, ko sem se obrnil do njega za podporo? Kar poberite otroke pa boste hodili ž njimi od hiše do hiše!« »Ah da, vidite, malo preveč korajžni ste — z otroki je križ,« so mu pritrdili in mu povedali, da bo zanj še nekaj podpore. Toda zadnjič. Prideta nato dva mlada fanta, samca. Prvi je brivec, drugi zidar. Cujeta, da s podporo ne bo nič. Odločeno je bilo nam-I reč, da so se delile podpore samcem samo do 25. februarja. »To pa ni po pravici!« vzklikneta oba hkrati ln odhajata neznansko razočarana. Film bridke vsebine se vleče vse dopoldne in govori o mizeriji uradnika, o revščini delavca, ki se stiska z družino v skromnem kletnem stanovanju, o bedi takega delavca, ki se vlega h počitku v seno po okoliških kozolcih in skupno o vsej nesreči, ki tare male ljudi. Lendavski Jožefov praznik Cerkveno opravilo za primorske rojake. — Prireditev šolske mladine. Dolnja Lendava, 21. marca Praznik sv. Jožefa, ki se prej v Prek-murju ni praznoval, je bil letos pravi narodni praznik. Svečano se je praznoval zlasti v Lendavi. Ob 9. se je vršila slavnostna služba božja, ki jo je opravil novi dekan g. Jerič. Pred mašo pa je prečital škofovsko poslanico. Službe božje so se udeležili Sokoli, šolska mladina in mnogo občinstva. Bila je to res lepa cerkvena svečanost za naše nesrečne rojake. Popoldne je priredila šolska mladina predstavo lepe igre »Desetnik in sirotica« v »Kroni« na sokolskem odru. V sredo se je vršila glavna vaja, na katero je okoli- spremljevalec na vsefc . tvrdka STERMECKI po „ cenah: SoJ ^ JJln> »Box Tengor« 180 Din, Klap-kamera 350 Din, »Agfa-Billy« 570 Din, »Fotar Anastigmat« 725 Din, . , , • fi2 Din in ves pribor po zelo nizkih cenah »Agfa Standard« 1116 Din, »Autokmps« 62 Dm in v p Trgovski dom STERMECKI, Celje št. 15 VELIKI ILUSTRIRANI CENIK ZASTONJ! ško učiteljstvo privedlo šolsko mladino bližnjih okoliških šol. Prireditev je privabila lepo število narodnega občinstva, ki je bilo z lepo podano igro prijetno presenečeno. Posamezni igralci so želi topla priznanja občinstva. Ves potek igre kakor tudi dekoracija odra, maske in krasne obleke, petje s spremljavo klavirja in harmonija so nudili prav dober umetniški užitek. Igro je vodila kot režiserka gdč. Križe-va. Bilo je mnogo trudapolnih dm, da so se mlade glavice usposobile za tako težavno nalogo. Gospodični režiserki gre vse priznanje. Veliko priznanje gre tudi učitelju g. Kokolju, ki je napravil zelo lepe kulise za gozd z vrhom Triglava in s cerkvijo. Sokolski oder je s tem mnogo pridobil. Garderobo je oskrbela gdč. čižkova, petje pa je vodil g. upravitelj. Trudil se je in delal ves učiteljski zbor, ki s tem vrši lepo izvenšolsko delo, za kar so mu starši in občinstvo vsekakor hvaležni. šolska prireditev je bila del programa spominskega dne za naše rojake v Primor-ju. Ti so kakor desetnik ln kakor sirotica zapuščeni; trpijo, jokajo in ječi jo pod udarci krute usode, o čemer nam je govoril učitelj g. Horvat v lepem nagovoru za brate in sestre ob Jadranu. Občinstvo je z enominutnim molkom stoje počastilo spomin narodnih žrtev. Lepa pietetna svečanost s prireditvijo je tako najlepše izpopolnila dopoldanske svečanosti v cerkvi in je bila obenem za Lendavo tiha, a pre-srčna narodna prireditev. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obrtniški zbor v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 21. marca. Na praznik sv. Jožefa so se zbrali tu« kajšnji obrtniki k zborovanju v lokalih g. Erjavca z namenom, da določijo smer« niče za bodoče delo v obrtniški organiza« ciji. Na predlog g. Vidgaja se je udeležilo obrtništvo korporativno cerkvenih moli« tev v farni cerkvi za srečo naših bratov onkraj mej v smislu poslanice jugosloven« skih škofov. Šele na to se je pričelo zbo« rovanje, ki ga je otvoril g. Erjavc kot za« časni predsednik in podelil besedo g. Vid« gaju. Govoreč o socijalnih in gospodarskih in« teresih je g. Vidgaj poudarjal, da je že« Ija vseh, naj se gospodarski položaj naše« ga obrtništva in delavstva izboljša, da bo socijalna podlaga trdna in zanesljiva. Obrt« ništvo vidi le v močni in trdni Jugoslaviji svojo boljšo bodočnost in se dobro za« veda dolžnosti napram narodu in državi. Tudi ono hoče dati državi na razpolago vse svoje ustvarjajoče sile, pričakuje pa prav tako, da bo upoštevano po načelu enakosti in pravičnosti, predvsem v po« gledu davkov, ki tarejo baš obrtniški stan z vso težo. Prav tako zaupajo obrtniki v pravičnost vseh zakonov, ki naj varujejo naoijonalni značaj domačega obrtništva in ga ščitijo v gospodarskem pogledu, da se bo lahko uspešno razvijalo. Dotaknil se je tudi perečih vprašanj bol« niške blagajne in naglašal na eni strani važnost osiguranja delavstva, na drugi strani pa težkoče tako za obrtnika kakor delavca. O tej točki se je razvila prav ži« vahna debata. Nadalje je omenil govornik tudi pregreške in prestopke, ki se doga« jajo od strani šušmarjev in prav tako od strani fiksno nastavljenih, ki nimajo pra« vice do obrti, a vkljub temu na tihem od« jemajo zaslužek onim, ki morajo živeta od svoje obrti. Prav tako se bo branilo tu« kajšnje obrtništvo proti inozemski indu> striji, ki bi uničila domače čevljarstvo. Govornik je pozval vse obrtnike, da pri« stopijo k svoji organizaciji. Predlagana re» solucija je bila soglasno sprejeta. Ob kon« cu je govornik ob splošnem pritrjevanju poudarjal pomen kraljevega manifesta in ukinjenja strankarskih prepirov. Za to smo dolžni globoko hvaležnost svojemu ~ kralju Aleksandru. Z mogočnimi vzkliki kralju in Jugoslaviji je g. Vidgaj končal svoj lepi govor, nakar se je razvila sploš« na debata. Kaf naj čita nežno čuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«. \ 66 priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato/ zalogo damskih in moških plaščev ter oblek KONFEKCIJA LJUBLJANA, Prešernova ulica 99 ELITE m Temeljito čiščenje beograjskih pekarn Stroga policijska naredba — Nujna potreba odpravljanja nesnage Beograd, 19. marca. Te dni sem vodil po Beogradu znanca, ki je prišel iz inozemstva, kjer je živel v velikem obmorskem mestu in je sedaj pr* vič videl našo prestolnico. Ni se mogel dovolj načuditi njeni krasni legi. Obredel je v svojem življenju precej sveta, toda mesta v taki legi, je dejal, še ni videl. Ln tudi mesto samo, o katerem je čital pred leti, da je kup razvalin, iz katerih gledajo ostanki za vsemi sodobnimi pojmi incst* nega stavbinstva za sto in sto let zaosta* lega »balkanstva« z zelo redkimi pojavi moderne gradbene umetnosti, je napravilo nanj kar najugodnejši vtisk. »Ne,« je dejal, »ni Beograd šele porajaš joče se velemesto, temveč resnično vele« mesto v polnem razvoju. V eni človeški dobi, če pojde razvoj v takih zamašnih skokih, kakor doslej, in za kar ima oči* vidno vse pogoje, mu izlepa ne bo para!« Hodila .sva iz ulice v ulico. V trgovin' skih izložbah je videl pariški način, okus in bogastvo, v p o m od e rn j e v an j u mesta ameriško doslednost in hitrost, v poulič* nem prometu pa južnjaško vedrino in ži* vahnost. Ko sva obšla že nebroj ulic od »Slavije« do Kalemegdana, pa me je vpra« šal: »Čuje.š! Ali Beograjčani ne jedo kruha. Doslej še nisem videl pekarne ali proda* jalnice kruha!« In res: od »Slavije« do Kalemegdana so v glavni črti z bližnjimi prečnicami vred menda samo dve, tri, ki pa jih komaj opa« ziš. — Popeljal sem ga nekoliko v stran in mu pokazal pekarno. Pa se je prijel za glavo: »Ne, kaj takega danes v Beogradu! Ne, tega bi si ne mogel misliti!« Lesena baraka, komaj nekoliko ometana, v njej pa mesilnica, peč, shramba in pro« dajalnica vse skupaj v istem zadušljivo ozkem prostoru, kruh naložen na deski ob odprtem oknu, nepokrit, da se ves dan vle« ga prah nanj. in prodaja se skozi okno, po kosu. ne po teži. Kruh pa kisel, ker se uporablja za kvašenje skvašeno testo prej* šnie peike ne pa pivni kvas. Mnogo se je že razpravljalo v vseh pri* stojnih beograjskih krogih o krušnem vpra* šanju. Bilo je v tem pogledu temeljitih razprav in dalekosežnih sklepov v mest« nem občinskem odboru. Bilo je ostrih pe« resnih borb v prestolniških listih. Določile so se cene. Odredile so se kar najtemelji« tejše preuredbe v zdravstvenem pogledu. Pozvano je bilo občinstvo, naj vsak, tudi najmanjši prestopek prijavi pristojnemu oblastvu. Toda do danes je kljub vsemu temu ostalo vse, kakor ie bilo. Šlo je za neke kompetenčne konflikte in naposled je ostala rešitev vprašanja — policijski oblasti, upravi grada Beograda, ki je prav sedaj izdala naredbo, katera bo, če sc bo v resnici tudi izvajala tako, kakor jc za* mišljena kar najtemeljiteje pometlla vse dosedanje v nebo vpijoče nedostatke pri proizvodnji in prodaji kruha v prestolnici. Ta naredba ki stopi v veljajo dva me* seca po razglasitvi, pomeni za najmanj tri četrtine vseh beograjskih pekarn, da mo* rajo izginiti, kakor so namreč v sedanji vsem zdravstvenim pojmom nasprotujoči obliki. Po novi naredbi mora biti pekarna urejena in opremljena higijenično. Vsak prostor mora biti oddeljen od drugih pro« štorov s steno iz trdega materijala, a na* hajati se morajo v suhem, svetlem, v stav« binskem pogledu neporeonem poslopju. V vsakem prostoru mora biti poskrbljeno za dobro ventilacijo, povsod mora biti električna razsvetljava. Pekarna more biti nameščena v enem ali dveh blokih z na« slednjimi prostori: s prodajalnico, ako jc ta potrebna, s pečjo s kurilnico poleg nje, delavnico in skladiščem v enem bloku, stanovanjem, jedilnico, kopalnico, prhami in stranišči v drugem bloku. Prepovedana je tudi samo začasna uporaba delavnice ali kakega drugega prostora za skladišče in kurilnice za delavnico. Nato slede pred« pisi za snago v vseh prostorih pri stvareh in ljudeh. Lastnik pekarne je odgovoren, če se ugotovi, da so v pekarni miši, pod* gane, golazen. Delavci in delodajalci, ki so stalno zaposleni v pekarni, se morajo najmanj vsaka dva meseca enkrat podvre« či pregledu (brezplačnemu) občinskega zdravnika. Ljudje z nalezljivimi boleznimi so izključeni od dela v pekarni (odgovo* ren je delodajalec). Slede še vse podrobnosti glede snažno« sti pri delu. Delavci morajo vsak dan me* njati srajco, delo brez srajce je prepove« dano. Določena je še ostala delovna oble« ka. V delavnici je prepovedano spanje, odpočivanje, ne sme se jesti in kaditi, pre* povedane so alkoholne pijače, delo v pi« janosti in kvartanje. Ne smejo se nositi opanke in pasovi iz tkanine Hrana delav« cev in vajencev (ne pod 14 leti) mora biti zdrava in zadostna. Naredba govori dalje, kako morajo biti opremljeni prostori, kako se mora mesiti kruh le iz presejane moke, kako se mora hraniti kruh, kako moka, kako se mora kruh že pred prodajo zaviti v prozoren papir in mora biti prodajalnica popolno« ma od del j ena od drugih prostorov s ste« no in hodnikom. V neobzidanih prostorih je prodaja kruha prepovedana. Posebna komisija bo pregledala vse pe* karne in nove se bodo smele odpirati sa« mo po njenem odobrenju. Hvala Bogu, Beograd se preosnavlja tu« di v tem pogledu v moderno velemesto! Kriza delavstva tkalnic in predilnic Ljubljana, 20. marca. število tovarn, ki se bavijo pri nas s pre-denjem bombaža, je razmeroma majhno. V Jugoslaviji je vsega skupaj komaj 8 predilnic bombaža in so največje med njimi: Glanzmann-Gassner v Tržiču, ki ima 19.2 odstotka vseh vreten v državi, Mauthner d. d. v Litiji s 27.3% vreten, Doctor in drug v Mariboru s 11.9% in Domača vor-nica v Dugaresi pri Karlovcu, ki ima 30.7 odstotkov. Nova je med njimi samo tvorni ca Doctor in drug v Mariboru. Po razmerju s temi predilnicami so vse druge tovarne te vrste le manjšega pomena. Naraščajoči uvoz bombaža v našo državo pomenja torej v prvi vrsti povečanje in boljše izrabljanje kapacitete predilnic v Tržiču, Litiji, Dugoresi in Mariboru. še bolj kakor predilnice bombaža, pa sta,se razvili industrija in obrt, ki se bavita s pletenjem in tkanjem bombaža. Ko od leta 1922 stalno narašča domača produkcija bombaža, narašča tudi uvoz bombaževe preje. V naši tekstilni industriji je zaposleno skupno 12.985 delavcev, od katerih odpade po cenitvi tukajšnje Delavske zbornice 2.710 na predilno, 11.275 delavcev pa na tkalno stroko. Povprečni zaslužek na delovno moč in leto znaša v tekstilni tovarni 10.500 Din, na delovno moč in dan pa 35 Din. Okrog 70% tekstilnih delavcev in delavk zasluži od 120 do 215 Din na teden. V posameznih tovarnah so mezde zelo različne ter se povprečne moške 'mezde gibljejo od 30 do 44 Din na dan, povprečne ženske plače pa od 22 do 36 Din, v raznih trikotažnih tovarnah pa so plače še mnogo nižje ter znaša povprečna ženska plača le 17 Din na dan. V bombaževih tovarnah je žensk nekoliko več kot moških, nikjer v Sloveniji pa ni (po ugotovitvi Delavske zbornice) uveljavljena v tovarnah te vrste kolektivna pogodba ter se v splošnem zelo kršijo predpisi o delovnem času. V svojem letnem poročilu je Na poti k našim rojakom v Povardarju r. — Skoplje, 18. marca. Da greš in pogledaš, kako je z našimi primorskim: rojaki tam doli v potresnem Povardar ju, ki so sc preselili tjakaj iz naše eolnčne Goriške? — Pa pojdem in pogledam! — Snoči. malo pred polnočjo, sem se odpe* lial iz Beograda, s solunskim brzim. Hitel sem, kolikor sem mogel in mpral: po večer* j a j, divjaj domov, obrij se, da ne bodo re* kli, da prihajaš iz šume, ne pa iz prestol« nicc, preobleči se, vzemi vse, kar potrebu* ješ, in tcci na postajo, ker tramvaj ne vozi več, za taksi pa nc nese ob teh krizastih in ikrižast h časih. — Vse sem vzel. kar mi jc bilo treba, ali pozabil sem tisto, kar je naj« potrebnojše — vozni red. In tak.o se ie zgo* dilo, da vam pišem ta dopis iz Skopija, na* mesto da bi se prav sed ij v Dubrovu pre* peljaval z brodom čez Vardar. Pa kar je najnesramnejše: oni tam doli so dobili iz Beograda brzojavko, da pridem danes po* poldne, in so me gotovo pričakovali. Jaiz pa — ob pristno goriško polento! In sedim v Skoplju, pijem na trgu pred oficirskim do« mom, zunaj, na prostem, črno kavo, se je* zim nad seboj, nad svojo pozabljivostjo mid železnico, nad sprevodnikom itd itd. in pišem, sebi v tolažbo, vam pa v nadlego. Pa da se opravičim! Na beograjski postaji sem toono preglc* Delavska zbornica ugotovila naslednje: ca 3 kg predenja v naših predilnicah se izda za mezde 3.7 Din, prirastek na vrednost pa znaša najmanj 14.6 Din; za delavske mezde se izda torej okrog 25% prirastka na vrednosti. Pri tkalnicah se izda za delavske mezde pri tkanju 1 kg bombaža 6 do 10 Din, prirastek na vrednosti pa se more ceniti za naše tovarne z najmanj 25 Din in se tako izda za delavske plače od 25 do 40% prirastka na vrednosti. Naša bombaževa industrija posluje v marsikaterih pogledih v neugodnih okoliščinah objektivnega značaja. Tovarniške naprave so nove,dočim so tovarniške naprave inozemske industrije stare in večinoma že amortizirane. Kapaciteta naših tovarn bo povprečno manjša, kakor je kapaciteta velikih inozemskih tovarn, povsod pa zmanjšuje množina režijske stroške. Poleg tega prihaja v poštev tudi to, da dela naša industrija z delavstvom, ki se svoje stroke šele uči. Da pa je produktivnost delovne sile pri nas marsikje nižja kakor v inozemstvu, ima svoj vzrok v veliki meri tudi v tem, da se naše tovarne često ne opremljajo s posebno dobrimi tkalnimi in predilnimi stroji. Vse to in še marsikaj drugega je privedlo hudo krizo tudi v vrste našega tekstilnega delavstva. Posebno v skrbeh je delavstvo litijske predilnice. Delavci te tovarne so bili deležni raznih socialnih dobrin. Tovarna jim je zgradila lepe stanovanjske hiše, dobili pa so tudi dekliški dom, delavsko kolonijo, otroški vrtec, in ko je tovarna nabavljala nove modernejše stroje, ni nihče od nameščencev mislil na krizo. Naenkrat pa je prišla redukcija delovnega časa in je najprej vodstvo covarne izplačalo delavcem 60% od plače za odškodnino. Ko pa je bil uveden štiridnevni delovni teden, je bilo konec odškodnin. Temu je sledila redukcija. Predilnica, ki je v dobrih časih imela nad 900 nameščencev, ima se- dal vozni red in ugotovil, da gre brzi samo dio Skopija, dalje pa osebni. Založil sem se nato z »že današnjimi« listi in se odpe* Ijal, čital in zaspal, vse do Niša. Pred Skop* ljem vprašam sprevodnika, kdaj gre prihod« nji vlak iz Skopija, pa mi reče: »Ob 12.25«. Lepo, sem si mislil, imaš skoraj poldrugo uro časa, pogledaš k znancem, pa se pope* lješ potem do Dubrova. In sem tudi storil tako. S kolegom, ki me ie potem spremil ni postajo, sva se tamkaj še malo okrepčala, a ko stop,:m v označeni mi vlak, mi povedo, da pelje samo do — Velesa. Oni za Gjev« gjelijo in Solun — moj — je odšel že pred eno uro! V zadnjem trenutku sem skočil iz vlaka in sedaj sedim tu na pomladanskem skopskem solncu in si izpisujem jezo. In res, lepo vas prosim, do 11. zvečer nimam vlaka, a s tistim ob 11. pr deni v Dubrovo ob 3. zjutraj, pa pojdi potem z brpdom čez Vardar, ki je rjav kakor sama ilovica in vali valove kaikor morje, kadar smo rekli, da »dela konjičke«. — Kar nekam čudno se mi je zazdelo, ko je zavoail vlaik v dolino Južne Motrave. V Beogradu nimamo snega in je spl/>h zima šla mimo nas, da prav za prav niti vedeli nismo zanjo. Pa bi mislil človek, da bo tu doli, ko je vendar toliko niže, pomlad še veliko bližje kot pa v Beogradu. Toda ka« mor pogledaš, na levi, tja proti bplgarski meji, in na desmi, proti srcu nekdanje Stare Srbije, vse hribovje v snegu, ki sega skoraj čisto doli do podnožja, kjer je Morava več ali manj preplavila svoje bregove. Ob takem daj že pod 600 delovnih moči. V prvi vrsti so bili reducirani starejši delavci in delavke, ki bodo dobivali iz blagajne predilnice mesečno pokojnino, okrog 300 Din. Ostali, ki so bili prizadeti od redukcije, pa so člani kmečkih rodbin iz okolice. Pri redukciji se je poudarjalo, da bi se lahko zopet vrnili k poljedelstvu, jasno pa je vendarle, da so se iz kmečkih hiš zatekli v tov-irno le zato, ker jih malo zemljišče ni moglo prerediti. Ta redukcija ima, kakor vsaka druga, tudi težke posledice za trgovce, obrtnike in za splošnost. Brez redukcije tudi ni tkalnica iste družbe v št. Pavlu pri Preboldu, ki razpolaga s 640 tkalnimi stroji in je imela zaposlenih prejšnja leta 524 delavcev. Tako torej ne prizanaša splošna kriza nobeni panogi našega delavstva in je velika tragedija, da nosijo delovne moči, ki so tako počet?i, tako velik riziko konkurence in gospodarskih težav. 0 redukcijah delavcev pn mežiškem rudniku Od dobro pouČPne osebe smo prejeli naslednje informacije: Časopisne vesti o mežiških redukcijah so zelo pretirane. Posebno se odlikuje pri pretiravanju »Slovenec«, ki je pisal v jeseni, ko je bilo odpovedano 24 delavcem, da jih je reduciranih 48, in ki ie pisal 8. t. m., da je odpovedano 27 delavcem in da bo baje odpovedano še 70 delavcem. Resnično je bilo odpovedano le 10 delavcem. To je pa tudi vse. Da je bilo I. 1030. v celem reducirano le 48 delavcev, je »Slovenec« zamolčal. Zgornje trditve in trditev, da imajo nekateri rudniški nameščenci toliko plače, kakor 10. 20 ali 90 delavcev, so izmišljotina, ki po nepotrebnem razburjajo delavstvo. Rudnik je omejil obratovanje oktobra v toliko. da ne obratu ie ob sobotah, ker ni bilo mogoče prodati toliko svinca, kolikor so ga producirali, in so zaloge neprestano nara ščale. Ker se pa bliža glavna sezona, le upati, da se razmere kmalu izboljšajo. Cena svincu je sicer še neizpremenjena, pač se je pa že pričela malo živahnejša prodaja. Trguje se svinec še vedno po 13 do 14 angleških funtov, dočim se je pred nekaj leti po 40. KLOBUKE v najrazličnejših najnovejših pomladanskih barvah in oblikah, ter razne snortne klobuke in čepice nudi bogato založena spe-cijalna trgovina klobukov in čepic MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA Stari trg 14 4192 Cene zmerne. Solidna postrežba. Sprejemajo se popravila Dr. Henrik Steska: Upravna izvršba po novem postopniku Slično kakor kazen je izvršba posledica protipravnega zadržanja. Ako obvezanec krši kakšno pravno dolžnost, se z avtoritativno prinudo prisili, da v polni meri ali vsaj deloma izpolni vse one obveznosti, ki izvirajo iz pravne dolžnosti. Pravne obveznosti se nalagajo strankam tudi z upravnimi odločbami (rešitvami in odredbami) upravnih oblastev. Izvršitvi teli odločb je namenjena upravna aH administratvna izvršba, ki jo ureja novi upravni postopnik. T« izvršba Pa ne velja le za upravne odločbe, nego tudi za poravnave, ki so se sklenile zaradi nasprotnih zahtevkov pred upravnim oblastvom in ki se nanašajo na predmete, o katerih je d-otično oblastvo kompetentno odločati. Po novem postopniku je treba posebnega izreka, s katerim se odločba oziroma poravnava proglaša za izvršno Za ta izrek je pristojno ono upravno oblastvo. ki je oa prvi stopnji odločalo. Kakor sem že preje omenil, ni potrebno, da bi bila upravna odločba, ki jo ie izvršiti, tudi že pravnomočna V nekaterih slučajih niti pravno sredstvo ugovora ali pritožbe nima odložive moči, zlasti pa tožba na upravno sodišče vobče ne ovira izvršitve upravnih odločb. So tudi primeri, da se izvršnost odločb in že uvedena izvršba ustavi. Na predlog za postavitev v prejšnje stanje se na strankino zahtevo začasno prekine postopanje, če se bo postavitev v prejšnje stanje verjetno dovolila in če je prekinitev očividno potrebna da se zavaruje popoln uspeh postavitve v prejšnje stanie. Istotako ustavi odobrena obnova postopka izvršbo obstoječe odločbe. Oblastvo, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji uvede izvršbo po službeni dolžnosti, ako je izvršba v javnem interesu, v ostalih primerih pa mora stranka predlaga, ti izvršbo. Izvršilno oblastvo je ono oblastvo, ki izvaja izvršno odločbo ali poravnavo Ni pa letnem času, kakor sedaj, se nisem vozil nikdar tod, in ta vožnja mi je b la kakor novo odkritje. Ne vem, aLi prej nisem opazoval tako v podrobnosti — ko jc hrib zelen in žito va« lovi po poljih, je pokrajina čisto drugačni, kot pa 6edaj, ko je še vse golo — danes sem pa nepobitno ugotovil, da je svet nad Ki« stovcem vse drug kakor pa oni pod Ristov* cem: leto 1913. je tu ostro začrtano, tu se še danes točno pozna, kaka je razlika med narod om, ki se je razvijal pol stoletja v sv os Kodi, in narodom, ku je do zadnjega robo« val polumesecu in ga je takoj nato zagrabil vihar svetovne vojne Tam zgoraj oni sicer preprosti, toda Pčno grajeni kmotski do* movi s stebričnim preddurjem na vogalu, sredi gospodarskih poslopij in sadovnjakov, — vsenaokoli umno obdelano polje z vino« gradi na prisojnih pobočjih položnega gri« čevja; tam dol; pa primitivne, nizke koli« bice, nežgma opeka, omotana z ilovico, vse rumenkasto*rjavo, odprtina na strehi ali gori pod nastrešjem za dimnik, vse krito s slamo ali trstjem, le tupatam pobeljena hi« ša. In sadovnjakov skoraj nikjer. Vtisk uboštva, dasi so naselja precej redko pose* jana, vcč'noma le ob podnožju gričevja, in je vsa ravan, od hriba do hriba, očividno dobro obdelano polje. Pred Ristovcem sve« tovnf) znana Vranjska banja, za Ristovccm Preševo, kjer se ti pokažejo prvi fesi in tam na polju ruševine dž mije, kakor bi povez* nil velik kotel tjakaj in mu za munaro pri« stavil visok valj brez konice na vrhu. to vedno ono oblastvo, ki je izdalo upravno odločbo na prvi stopnji in ki je izreklo izvršnost. V nekih primerih niti kakšno upravno oblastvo nego redno sodišče izvaja izvršbo Izvršilna oblastva so: 1) občine m'državna krajevna policijska ob!astva (n. pr. uprave policije, predstoj-ništva mestne polScije. policijski komisari-jati), ki izvajajo le izvršbo odločb iz svojega st\arnega delokroga; 2) obča upravna oblastva prve stopnje (kakor sreska načelstva. mestna načelstva); H ne izvajajo ne le odločb iz svojega delokroga, nego vobče tudi odločbe drugih oblastev jn javnopravnih oseb. ako tem samim ne gre pravica izvršbe, a se smejo njihove odločbe administrativno izvrševati: v" takih primerih ta oblastva in javnoprav. ne oseDe s posebno vlogo pokrenejo pri občem upravnem oblastvu I stopnje izvršbo. Obče upravno oblastvo je torej obče izvršilno oblastvo za upravno izvršbo. Katero izvršilno oblastvo ie krajevno kompetentno. to vprašanje je presojati po občih predpisih novega upravnega postopnika. 3.) redna sodišča po predpisih sodne izvršbe. Ako gre za izvršbo denarnih terjatev in bi bilo treba zoper isto osebo poseči is'očasno s sodno in administrativno izvršbo, aH ako se izvršba zaradi denarnih terjatev ne mogla omejiti samo na premične telesne stvari, ki so v zavezančevi posesti, ali na stvari, ki so sicer pri kom drugem. a je ta druga oseba tudi voljna jih izročiti, takrat mora izvršilno upravno oblastvo ori pristojnem sodišču pokreniti izvršbo, V veliki večini primerov pa se uve-upravnili obiastev, za katera velja upravn; postopnik v vsem obsegu, tudi kar neposredno izvršilni naslovi za sodno izvršbo, ki je torej izberoma poleg administrativne izvršbe dopustna. Administrativna (uoravna) izvršba upo-rablia po možnosti ono po zakonu dopustno sredstvo, ki ie za zavezanca najmdlej-še, ki pa vendar privede do smotra (načelo sorazmernosti) Da se zavezancu ne delajo nepotrebne neprilike. se smejo izvršilna de. janja opravljati ob nedeljah in praznikih, kakor tudi ponoči samo tedaj, ako je nevarno izvršbo odlagati in je izvršilno oblastvo izrecno s pismenim nalogom odredilo tak čas. Po predmetu dolžne storitve razlikujemo izvršbo denarnih terjatev in nedenarnih dolžnosti. Izvršba zaradi denar, nih terjatev, izviraiočih iz upravnih odločb sc vrši kakor gori navedeno izberoma ali za administrativno, ah s sodno izvršbo, izjemoma mora celo izvršilno upravno oblastvo pokreniti pri pristojnem sodišču izvršbo. V veliki večini prmerov pa se uvede administrativna izvršba in sicer z rubež-nim popisom in s prodajo zavezančevili premičnih telesnih stvari, ki tudi po sodnih predpisih niso izvzete od sodne izvršbe-Podrobni predpisi določajo, kako se odredi in opravi rubež kako se odredi in izvrši prodaja zarubljenili stvari pod roko ali! Pohorje je znano, da ima milo podnebje, pripravno za turiste, ki iščejo okrepitve na dobrem zraku. O uspehu pričajo razne počitniške kolonije in krepilne kure za pljučno bolne. Naših naravnih krasot in dobrot pa ne sinemo rezervirati samo za sebe, temveč jih moramo pokazati tudi tujcem. Razviti moramo akcijo, da bodo vsi čital i o našem Pohorju. Važno vprašanje tujskega prometa pa je v prometnih sredstvih, da tujca pri-vedemo čim udobneje do cilja. Nadležno prestopanje, čakanje na zveze,, marsikoga odvrne od potovanja. Kot najprimernejša izhodna točka pohorskih izletnikov bi prišla v poštev postaja z dražbo in kako se z izkupičkom poravnajo najprej izvršilni stroški potem obvezna terjatev sama in kaj se z ostankom godi. Izvršba zaradi nedenarnih dolžnosti sc izvaja na troje načinov. 1) Ako je možno, da dolžno dejanje opravi tudi kdo drug., sme izvršilno oblastvo odrediti izvršitev dolžnega dejania po drugih osebah, a te po prejšnjem opominu. Izvrši se dejanje ob zavezančevili stroških, ter se sme zavezancu z izvršno odločbo naložiti. da položi v naprej znesek za kritje teh stroškov. 2) Ako je treba kaj opustiti ali dopustiti, daiie ako je treba opraviti dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti kdo drugi. se uporablja posrednja pr nuda (posredna sila). S pretnio denarne kazni ali pripora se hoče vplivati na zavezanca da izpolni svoio dolžnost. Po brezuspešnem preteku roka ali ob prvem protivnem dejanju se zapreteno prisilno sredstvo izvrši in se zapreti strožje prisilno sredstvo po potreb: tudi ponovitev najstrožjih ukrepov. V poe-dini odločbi se ne sme zapretiti več nego 4000 Din kazni (za primeT neplačila zapor do 20 dni) ali pritvor daljši od 10 dni. Selška občina ne sme odločb iz svojega delokroga izvršiti po posrednii prinudi. nego je za to pristojno le obče izvršilno oblastvo. 3) Ako se stanie. ki ustreza izvršni odločbi, ne da na drug način ali pravočasno upostaviti, se sme uporabiti neposredna prinuda, v koliikor pravni predpisi kai drugega ne določajo. K neposredni prinudi štejemo n. pr. odvzem ali odstranitev stvari, ki so razlaščene, ki jih ie treba izročiti, ki se morajo zaradi opasnosti uničiti ali ki jih ie treba podreti, dalje neposredno odstranitev odpora proti dejanjem, ki so bila z upravno odločbo dopuščena in ki bi jih moral zavezanec trpeti, potem prisilno preprečitev dejani, s katerim se kršijo v ob-likii upravnih odločb izdane prepovedi itd. Ako vas muči protin in trganje, otrplost in krči v žilah, zbadanje in slabosti v udih vzemite popolnoma neškodljivo že davno preizkušeno sredstvo Rheusanal Dobiva se v vseh lekarnah in pri edinem izdelovatelju Apot. ARKO, Zagreb Ilica 12 Pragersko. Tu je križišče mednarodnih brzovlakov iz Avstrije, Madžarske in Italije. Preskrbljeno je tudi v polni meri, da Pragersko lahko sprejme tujca in mu nudi udobnosti. Od kolodvora Pragersko je izvedena lepa suha pešpot preko Spodnje in Gornje Polskave do vznožja Pohorja od koder vodi več poti k Sv. Martinu, Arehu in Ruški koči. Lepa pot vodi nato do Ruš, odkoder je možno potovanje z vlakom do Maribora. Naloga tujskoprometnih funkcijonarjev je, da v zvezi z Olepševalnim društvom v Spodnji Polskavi podpro akcijo za spoznavanje našega zelenega Pohorja. Ali tam, pri Preševu, se prej kolikortoliko ozka dolina — od Leskovca mimto Grdelice, Džcpa in Mominega Kamna sc voziš kakor od L tije do Zidanega mosta — že odpira na ono široko kumanovsko polje, kjer se je porodila, dvakrat okopana v junaški krvi n ših srbskih bratov, svobtnia našega na« roda vse tja doli do sive Belasicc planine in do tjakaj, kjer sc Sv. Naum zrcali v si« nj^h vaiovih Ohrdskega iezera. Potem pa k carskemu Sikoplju, Dušanove« mu gradu. Velik nski ovinek ti premetava Skopsko Črno goro z desne na levo in z leve na desru>. da nc veš. ali gledaš njo aH Šar planino, pa se ti odpre nato vardar« ska nižina. Kikor zgoraj, tudi v dol ni Južne Morave ni videti posebnih sledov povodnji — samo pod Vranjo jc polje večinoma še pod vodo. Prod Skf»pljem je vse percej mokro jn si težko predstavljam, kako naj avto vozi po oni mehkobi. Je pa vendar že prava pomlad tu: sadno drevje cvete in brsti. na ni v" na položnem gričku ob progi reže kmetič braado v črnico — tu doli črnica, tam gori žoLtica — z »drevesom«, da, pravim dreve* spm in ima upreženega konjiča, ne pa par volov, kakor pr n"s. Zemlja je pač rahla in ne zahteva mnogo truda! In Skoplje samo? Precej se je izpremc nilo, odkar ga par let nisem videl. Zrast'e so številne moderne stavbe, marsikaj pa ;e izginilo, kar je spomin j ilo nekdanjih, ne-iugoslovenskih časov. Tudi Čair, turšk pre del n« levi strani Vardar j a, ima danes vse drugo lice, kakor pa pred leti. Tam, kjer jc ppžar pobral lesene kolibe, so vstali novi, sodobni domovi. In sam grad carja Dušana se deli sijajno iznad motnega Vardirja. Na strani Dušanovega mosta pa še vedno štrli iz vode štor onega stoinstoletnega bresta, ki je videl slavo srbskega crstva, pa ga jc germanski bes v svetovni vojni žrtvoval — vojaški menaži. Toda o Skoplju ob priliki še kaj. Zdaj pa naj se pripravim za nad l je vanje potovanja k rojakom tam niže doli ob Vardarju. Da mi vsaj 'ne uide tisti ob ll. pred polnočjo! HOLANDSKE LIKERJE . . si lahko »saA «am priprivi — JUOJJŠi , * poznanimi bolandskinti ^^ ^^n .La Killette« ekstrakti • u wv»rne UolUnd Vrucht -soocefa&nuk BUversun. — Jim steklenici 7 Din Oobiva m » vseh lekarnah ia drogerljah ter boljši!, ipecerijskib trpo-rioah P« poŠti razpošiljamo tur.at ia 94 Din Sortirane po želja oo po&tnnai porzptju frank f »Fructal« sadni soki Zacreb. fenolna ulica 12 JLA FILLETTE* Izletno izhodišče na Pohorje KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE'. Potresi razkopavajo solunska bojišča Zagorska glasbena mladina Zagorje, 19. marca. V nedeljo ie naše Glasbeno društvo, če-gar predsednik je agilni učitelj g. Kopriva, priredilo v Sokolskem domu produkcijo gojencev leto dni obstoječe glasbene šole ob sodelovanju tamburašev (vodja g. Hočevar) ter mladinskega zibora (g. Kopriva). Poset je bit iz-redno velik ter je prireditev gmotno m moralno nepričakovano dobro uspela. Tambaraški zbor je izvajal tri točke, med njimi naj dovršene! še Mascagnijev intermezzo iz »OavaMerie rusticane«. Sledil je nagovor učitelja z. Pergerja ded, od katere pričakujemo, da bo pojačila zred-čene vrcte zbora, zvesta pa ostala društvu tudi po izvenšotski dobi. Gojencem, ki se uče na godala, je poklonil darila v. obliki not, zbor bo pa napravil nekaj skupnih izJctov med narod, kateremu bo zapel svoje pesmi. Nato je M brezhibno podan najavljena program. Kakor doslej, se je tudi to pot •kair najbolje odrezal mladinski zbor. Višek navdušenja je žela Pregljeva »Sem slovenska deklica« ob spremljanju harmo-niia in mladiih goslačev. Morali so ponoviti Tudi mala Fajnova Slavka je morala dvakrat zapeti B. Jpavca »Cez noč«. Prav tepe uspehe so pokazale na klavirju učenke Grilova, Kolbetova in Jurcova. Prijetno ie presenetila Križnikov a Nada, ki je mirno in 'epo odigrala precej težak alle-gro Schubertove sonate No. 137. Zupanova obeta s svojim altom lep razvoj. Ves večer je bil kakor lep mozaik, ki so ga v harmonično celoto zgradili pridni gojenci. Glasbenemu društvu ter njegovim "učiteljem gg. Adamiču, Gulotu, Pergerju in Koprivi gre vse priznanje za važno kulturno delo. Na požrtvovalni poti navzgor mu želimo vsega uspeha ter krepke podpore javnosti! Leto dela Litijske gasilske župe 21. redna skupščina Litijske gasilske žu» pe, razdeljene v litijsko, kresniško in za* gorsko okrožje, je otvoril župni načelnik g. Franc Lajovic starejša, nakar je podal sliko pestrega delovanja župni tajnik g. Franc Peterca iz Gradca pri Litiji. Zupno poveljstvo zbere večkrat svoje člane k re* dovnim vajam. Nekajkrat so se vršile tu« di skupne okrožne gasilske vaje. Zlasti so dobro uspele v Kresnicah, Cerovcu in v Zagorju. Tajnik je izrekel zahvalo »Ju« tru«, ki prav rado podpira gasilske težnje in je o teh vajah poročalo pod zanimivim naslovom »Jesenski manevri litijske gasil« ske župe«. Na ta članek je g. župui taj* nik opozoril vse navzoče delegate. Med letom so imela nekatera društva pomembne slavnoeti: Velika vas si je orni« sHla novo ročno brizgalno, Sv. Križ je praznoval desetletnico, Jablanška dolina je otvorila nov gasilski dom, Loke pri Za« gorju so si nabavile motorno brizgalno, prav tako Hotič in Ribče. Župno vodstvo je razdelilo med letom več podpor, in si« cer so prejeli: društvo Loke 800, Jablan« ška dolina 1000, Hotič 3000 in gasilec Jug Franc z Brega pri Litiji 1000 Din podpo« re, ker si je pri požaru v Kostrevnici po« škodoval konja. Obdarovani so bili tudi nekateri starejši člani \z fonda za onemo* gle tovariše. Med nje se je razdelilo 4400 Din. Preminuli so med letom trije zaslužni tovariši: Martin Adamčič iz Šmartna pn Litiji, ki je bil najstarejši član naše župe bi je bil 45 let v vrstah vojščakov sv. Fto« Skoplje, 21. marca. Slavni francoski pisatelj Barbusse je ob zaključku svojega romana o svetovni vojni »Ogenj« dejal, da se vojne grozote samo zaradi tega ponavljajo, ker so ljudje tako pozabljivi. Res je, vse se pozabi v teku življenja. Le od časa do časa oživi ta ali oni dogodek težke spomine. V naši domovini je sedaj potresna katastrofa temeljito poskrbela za živo obnovo spominov na strašno solunsko fronto. V krajih, kjer je divjal potres, so še vedno vidni znaki hudih bojev, že blizu Valandova se še dobro vidijo po dolgih 12 letih strelski jarki. Potem je veliko vojaških pokopališč in naposled so si še kmetje svoje njive ogradili z bodečimi žicami, ki so jih našli na nekdanjih bojiščih. Te žične ograje do nedavna niso več spominjale na grozne svrhe, katerim so nekdaj služile, šele sedaj, ko je huda elementarna katastrofa zadela pokrajino, so te žične ovire frapantno slične nekdanjim zaščitam strelskih jarkov. Tudi nekaj kavern in drugih zatočišč je še ostalo od nekdanje fronte in skozi 12 let je miroljubno ljudstvo hodilo brezbrižno mimo in preko njih ter se je le ta ali oni slučajno spomnil, kakšna tragedija je bila zvezama s temi podzemnimi skrivališči. Naenkrat pa zagrmi potres m ubogo človeško bitje, ki je ogroženo na zemlji, se i instinktivno zateče pod zemljo in to baš tja, kjer so pred 12 leti trpeli in umirali i naši borci. Ko so se rušili ob potresu pla-j zovi in ugrezali prepadi, je prišlo na dan i še mnogo drugih spominov na strašno voj-! no dobo in tudi od potresa poškodovane ! naselbine so preko noči dobile ista lica, j kakor nekdaj med vojnim viharjem. Tudi « drugače ni bilo dosti razlike. Nekdaj sta si i stali na tem področju nasproti dve sovražni masi ljudi, uničujoč druga drugo, obe pa človeška življenja in dobrine. A danes ležijo tu trupla miroljubnih prebivalcev in razvaline njihovih domačij kot žrtve tretje sile, potresa. Naselbine so slika velike, okrutne nesreče, vse naokrog pa nudi sliko velikega miru in velike utehe. 15 km pred Demir-kapijo se začenja viti lepa cesta do Var-darja. Ta cesta je sicer precej zanemarjena, videti pa je idilična kakor kaka pot skozi velik prirodni park. V tem parku je vse tiho in mirno, naenkrat pa se slika menja in človek ima pred očmi gole skale, mirne in hladne ob vsem, kar se dogaja okrog njih, pa naj bodo to človeške zablode ali pa prirodne katastrofe. Nesreča je minila, zemlja se sicer še po-malem stresa, marljivi narod pa je silno živahen pri obnovi svojih domačij. Tako se tudi ob tej prirodni katastrofi uresni-• čuje divna pesem Vojislava Iliča »Na i Vardaru«. Narod, ki je s stoičnim mirom i prenašal vojne grozote v teh krajih, je prav tako presrtal tudi potresno katastrofo ter tako dokazal, da je najboljši porok in čuvar naše srečnejše bodočnosti. Stara, od potresa poškodovana hiša v Valandovu Gospodarske težave Bele Krajine ,'clike zaloge neprodanega vina — Potreba skupnega gospodarskega Nova hiša v Valandovu, kateri je potres na čuden način pustil streho in en suni zid V Valandovu: še hujše kakor na fronti programa Metlika, 21. marca. Litošnja zima ie bila pri nas dokaj mila, a ob?nem tudi muhasta. Sedaj pa naposled kaže. da se je od nas poslovila. Z lepšim vremenom se je pričelo tudi delo našega •meta na polju, zlasti v vinogradih, kier se Tši rez. Kazalo je, da je zadnja poledica drevju in trtah napravila večjo škodo, vmdar pa je k sreči škoda le malenkostna-•»'^ko delo je precej zaostalo zaradi sla-vremena. Trgov ia z vinom, kar je največje važno-ii za -s, našo okolico, je bila doslej malen-_Of-• Edino Vinarska zadruga je razpe-feda malo večjo količino. Zato so naši vinogradniki. ki imajo še velike zaloge vinskega pridelka, precej obubožali. Sedaj, ko bi aibolj potrebovali denarnih sredstev za iz-Tšitev pomladnih del. ni denarja. Po raz-lh naših mestih se toči vino dvomljive ka-ovosti. a pri nas so vinski hrami polni vi-a izvrstne kakovosti. Cene vinu so padle ako, da leloma niti ne krijejo prideloval-ib stroškov. Piecej ie že posestnikov, ki so se odločili, a s»e pni no pečati v glavnem z umnim sad-arstvom. Da so bili o rentabilnosti, oziroma .^rentabilnosti posameznih panog v kmetij-tvu za Tiaš okoliš dobro poučeni, ja zaslu-a zimskega kmetijskega tečaja,, ki se vrši '■> vso zimo ob nedeljah in praznikih v tu-1 i šoli. Največkrat predava tukajšnji j upravitelj g. Barle, ker je v novembru nenovani novi sreski kmetijski referent g. , Krajino vsekakor zelo potreben < her referent za kmetijstvo, ki bo našel elr hv;;!»žno delovno polje- Prepotrebno •napraviti za eBlo Krajino podrobni prodam za ipredek kmetijstva, kar je nalosa -ssken.? kmetijskega odbora, oziroma sre-čičih, pri čemer je pripomnil, da . <.„> ;, gojiti le žlahtne trtne vrste, kateri! orifielek se lahko spravlja na vinski 'ri a la treba vse ostalo opustiti. nas v srezu se vršijo sedaj proranin--t i- jeje 'bčin. Nedavno se je tudi v Metli- ki vršila taka seja. Izdatki so predvideni na 284.3641 Din, dohodki pa na 64.441.75Din; kritje se bo našlo s 150% občinskimi dokla-dami. Ob isti priliki je sreski načelnik gosp. Poljanec izročil odlikovanja, in sicer red sv. Save V. vrste naslednjim zaslužnim štirim odlikovancem: gg. mestnemu županu Ivanu Goli ji, I. podžupanu Milanu Guštinu, II. podžupanu Juliju Kopi niču in načelniku gospodarskega odbora za mestni imetek Fr. \Veissu. Pogodba, sklenjena med našim mestom in elektrarno v Ozlju glede elektrifikacije našega mesta, se postopno uresničuje. Nedavno je številna komisija pregledala traso daljnovoda od Ozlja do Metlike in je vod odobrila. Sedaj se ima v kratkem izvršiti tudi komisijski ogled notranjega mestnega omrežja, nakar se bo takoj pričela gradba transformatorske postaje- Obenem stopa v ospredje tudi vprašanje vodovoda. Vodovodna zadruga je zopet pričela intenzivnejše delovanje, da bo tudi vodovod naposled vendarle zgrajen. Danes ob 3., S., 7* in 9. Najzabavnejši film v tej sezoni! Vse se smeje! Vse se zabava! Veličanstvo ljubezen V glavnih vlogah KATHE NAGY, FRANZ LEDE-RER, SZ6KE SZAKALL Poleg tega šaloigra z »Micky« miško Premiera! — Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Spominjajte se slepih! 700000ZAVITKOV EUDASHAMPOO PRODANIH V ZADNJE M LETU! DOKAZ NJEGOVE RAZŠIRJENOSTI! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh drugega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-kriljevalo za približno 600 m. negovanje ms DA S H AM PO 3] rijana, Anton Hauptman iz Jablance, ki je bil 20 let član, in Josip Bajcc. Tajniško poročilo je apeliralo na vse društvene delegate, naj zastavijo ves svoj vpliv, da se včlanijo prav vsi v gasilski »Samopomoči«, ki je zelo važna socijalna institucija. Župni blagajnik g. Franz Izgoršek iz šmartaa pri Litiji je obrazložil finančno stanje v župi. Preglednika računov gg. Verbole in Strman sta poudarila vzorno vodstvo blagajniških poslov in sta pred« lagala g. Izgoršku javno pohvalo. Gosp. Maks Kovačič, šolski upravitelj iz Šmart« na, je pohvalil v imenu navzočih vso žup» no upravo, prav posebno pa je poudaril idealizem župnega tajnika g. Peterce. Občni zbor je obravnaval še nekatere interne stanovske zadeve. Ko je bilo skic« njeno, da se priredi za društvene funkci« jonarje poslovni tečaj, je bilo lepo gasil« sko zborovanje končano. Po zaključku kmetijskega tečaja v Šmartnem Ko so zaključili v Šmartnem pri Litiji se-demtedenski kmetijski tečaj, se je postavil del udeležencev še pred fotografsko lečo. Pestro sliko napravi ja jo tečajniki najrazličnejših življenskih dob. doma tudi iz oddaljenejših hribovskih vasi. Med predavatelji je bil tudi gosp. Franc Jereb, okrajni ekonom iz Višnje gore. Še nedavno čil in zdrav, se je ob zaključku tečaja razvnel v lepem nagovoru, v katerem je bodril k napredku in izobrazbi naše kmete. Pretekli petek pa je legel k večnemu počitku. Zanimivosti izpred ljubljanskega sodišča Ljubljana, 21. marca. Ob sobotah dopoldne vlada po hodni« kih justične palače živahen vrvež. Pred razpravnimi sobami se zbirajo poleg me« ščanov, najrazličnejši okoličani. Klasična soba št 28, ki so jo včasih nazivali »špe« tirzol«, je torišče raznih pravd zaradi ža« ljenja časti. Ta soba je sedaj odmenjena le sodnikomaspoedincema deželnega sodi« šča. Sodnika razpravljata prestopke zoper čast in še razne druge drobne delikte. Smola z električnim, tokom Skromni Simon je podjeten in pošten mož, ki se mora boriti za obstanek svoje družine. Njegova žena ima pletilni stroj, s katerim plete razne pletenine. Simon je brez vednosti in dovoljenja mestne elek« trarne napeljal v svojo sobo in delavnico električni tok. Prišli so mu na sled in ga ovadili državnemu tožilcu. Danes je Si« mon pred sodnikom*poedincem dr. E. Ko« betom vse skesano priznal in pojasnil svoj težavni položaj. Sodnik je Simona obso« dil zaradi prestopka tatvine električnega toka na 7 dni, toda Ie pogojno za 2 leti, ker je od občine opisan kot dober in po« šten občan. V treh mesecih pa mora mest« ni občini plačati za električni tok 500 Din. Pošiljka velikih dekorativnih slik Preiskovalni sodnik, ki mu je poverjena preiskava o vlomilski tolpi Franceta Pav« lica in o zločinih morilca Ivana Laknerja ima zadnje dni obilo pos^. Nad 30 prič iz bližnje in oddaljenejše okolice je že za« slišal in konfrontiral z razbojniki. Danes je prejel od orožniške postaje v Mengšu prav čedno pošiljko, namreč 6 velikih de« korativnih slik, ki so bile ukradene tvrdki »Gloria« d. d. v Zagrebu, ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani. Slike pred« stavlijajo razne klasične in zgodovinske momente. Sflike so vlomilci kar iz okvirov izrezali in so jih potem skrili v Mengšu. Ženitovanjski slepar V torek pride pred mali senat ženito« vanjski slepar, prebrisani Jože Križnar, doma iz Koroške Bele, po poklicu sodar. Star je 30 let, torej v najlepši dobi, ko človek išče zakonsko družico. Jože je v prvi vrsti obtožen goljufije, ker je petim dekletom pod obljubo zakona izvabil več« je vsote. Vselej je ukrenil vse potrebno za poroko. Toda na dan poroke ali pa tik pred njo je Jože izginil. Nevestam je od« nesel lepe tisočake, ki so si jih prihranile v težavni službi kot natakarice ali služ« kinje. Vsega skupaj je nevestam samo v gotovini izvabil nad 12.000 Din. Stroga obsodba zaradi goljufije Novo mesto, 21. marca. Pred novomeškim sodiščem se je včeraj zagovarjal Viljem Horvat zaradi razno« vrstnih sleparij. Mož je na goljufiv način vodil les-no trgovino in je že sredi leta 1928. oškodoval razne upnike, pozneje pa je raztegnil svoje sleparije na denarne za« vode in sicer na enega v Brežicah, na dru« gega pa v Ljubljani. Njegova lesna trgo« vina je bazirala na kreditu, deloma na hi« potekarnem, ker je imel v Bokošeku na Štajerskem posestvo, deloma pa na kreditu po porokih. Mož pa je že pred tremi leti ves svoj kredit izčrpal. Njegovo posestvo je bilo preobremenjeno, poleg tega pa jc imel velik dolg pri posojilnici v Sv. Križu pri Kostanjevici in še pri nekaterih drugih denarnih zavodih. Nekega sicer dobrega, a precej lahkovernega posestnika iz breži« ške okolice je z raznimi lažmi pripravil do tega, da mu je bil porok, in ko je pozneje še štirikrat ponaredil njegov podpis na inenici, ga je še vedno znal pregovoriti, da je mož te podpise potrdil za svoje in iJa mu je menice celo prolongiral. Za drugo večjo žrtev si je izbral neke« ga bogatega trgovca, ki je vložil v njego« vo lesno trgovino blizu 500.000 Din. Ob« toženec pa je les prodajal kar pod roko ter porabil denar za sebe. S trgovcem, ki mu je dal denar, sploh ni napravil nobe« nega obračuna ter je imel vedno nove iz* govore. Sleparija se je vrstila za sleparijo in tako je prišla cela zadeva pred sodišče, kjer so se oškodovanci iz dna duše raz« govorili o vseh prevarah, katerim so na« sedli. Obtoženec je bil obsojen na dve in pol leta robije, oškodovancem pa je bilo rečeno, naj se poslužijo civilno«pravne poti. 10 za pomlad! •Vurftttte (crasne plašče, obtefce, povrsnSGe, TSrenchcoate m dvojne podlogo od Din ČSC'— naprej* £u/cic? a/ic«. Domače vesti VILMA BANKY v prekrasnem zvočnem ljubavnem filmu Prebujenje Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. m 9. uri! Telefon 2730. KINO DVOR KINO IDEAL FRED THOMSON v filmu avantur in atrakcij črni jahač Ob 3., pol 5~, 6., pol 8. in 9. uri! Premiera! Novo! Vremensko poročilo ^Meteorološkega zavoda v Liubliani 21. marca 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. ča6 opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. Ljubljana: 7. 768.3, 4.5, 92, NE 2, 10, dez, 0.6. Maribor: 7. 766.6, 6.0, 85, SW 2, 9, —, —. Mostar: 7. 768.6, 10.0, 92, mimo, 10, dež, 10. Zagreb: 7. 768.0, 5.0, 92, ENE 2, 6, __ Beograd: 7. 769.0, 6.0, 65, ESE 4, 4, Sarajevo: 7. 769.5, 6.0, 72, ENE 4, 8, Skoplje: 7. 774.5, 1.0, 92, SW8, 6, ___ Kumbor: 7. 768.8, 11.0, 85, E 4, 10, —. Split: 7. 767.3, 12.0, 85, SE 14, 9, —, — Rab: 7. 766.3, 11.0, 78, SE 10, 10, —, —. Vis: 7. 763.6, 9.0, 95, SE 17, 10, —, —. Najvišja temperatura danes v Ljulbljani 10.0, v Mariboru 10.2; najnižja danes v Ljubljani 3.7, v Mariboru 4.0, v M ostat u 7.0, v Zagrebu 4.0, v Beogradu 4.0, v Sa« rajevu 5.0, v Skopi ju —0.4. Soln c e vzhaja ob 5.59, zahaja ob 18.17, luna vzhaja ob 7.17, zahaja ob 23.4. * Vojaške vesti. Na predlog vojnega ministra sta poročnika Vladimir Maroič in Adolf Seidl prevedena v žandarmerijo, bivši podporočnik dr. Mirko Kambič pa v rezervo. — Prideljeni so na službovanje: kape-tan 1. razreda Miroslav Nežmah štabu 1. konjeniške d-iv. za generalštabne posle; kapitan I. Vladimir Vodopivec kot komandir mitraljeski četi 2. bataljona 1. pp.; poročnik Jurij Sič kot vršilec dolžnosti komandirja mifcaljeske čete 3. bataljonu 2. l'p.;kapetan I. Andrej Grum kot komandir mitraljeske čete 1. bataljona 13. pp.; poročil k Josip Rijavec kot vršilec dolžnosti komi-adanta mitraljeske čete 2. bataljonu 22. PP.; kapetan I. Josip Roje kot vršilec dolžnosti komandirja mitraljeske čete 3. bataljonu 28. pp.; kapetan I. Avgust Pretnar 3;ot komandir mitraljeske čete 26. pp.; poročnik Ivan Šimenc kot vršilec dolžnosti 1 omandirja mitraljeske čete 3. bataljonu 35. pp.; poročnik Vekoslav Baiec kot vršilec dolžnosti komandirja mitralijeske čete 2 bataljona 37. pp.: kapetan I. Alojzij Rot 3Qui bene purgat, bene curat« — kdor svoj organizem dobro čisti, se dobro zdravi. Stari zdravniki so smatrali za svojo prvo dolžnost, dajati bolniku dobra sredstva za čiščenje. Danes takega dobrega sredstva ni treba iskati ne zdravniku ne bolniku, če se zvečer vzame 2 kroglici Ar-tina, se človek zjutraj popolnoma normalno in lahko izčisti. Klinike m zdravniki priporočajo prav posebno Artin. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna .los. Reich. * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod trančo 2-1X1. Iz Ljubljane u— Z divizijskega poveljstva. Adjutant 40 pp. kapetan g. Živojin G. Stanojevič je prevzel mesto ordonančnega oficirja komandanta divizije generala g. Bogoljuba Uiča, za adjutanta 40. pp. je pa imenovan poručnik g. Hermenegild Vidmar. Simpatičnima oficirjema, ki sta znana tudi v civilnih krogih naše iskrene čestitke! u— 60 letnica ge. Gabrijele Žužekove. Ga. Gabrijela Žužekova roj. Mayer, ki izvršuje pekovsko obrt v Ljubljani v Florijanski ul. praznuje danes 6Gletnico rojstva. Izhaja iz znane kranjske rodb'ne Petra Mayerja. Ga. Gabrijela je bila vedno narodno zavedna in se je zlasti udeleževala dela v naših obrambnih društvih. Ko se je pred 35 leti poročila z g. Karlom Zužekom, posestnikom in pekom v Ljubljani, je vedno budno zasledovala narodni pokret in ga podpirala po svojih močeh. Kaj rada že od nekdaj podpira revno dijaštvo. Je navdušena obiskovalka prirode. Soprogu Karlu je do njegove smrti pred 14 leti vestno pomagala pri izvrševanju obrti. Po njegovi smrti jo je pa začela sama voditi in jo vodi še danes v občo zadovoljnost vseh, kii so ž njo v poslovnih stikih. Zavedni narodni ženi, vzorni obrtnioi in navdušeni planinki želimo še mnogo srečnih in zdravih let! u— Iz gledališča. Danes bo v drami samo večerna predstava . Uprizori se priljubljena komedija »Naš gospod župnik« s Cesarjem v glavni vlogi. Znižane cene. V ponedeljek sc bodo uprizorili »Glembajevi« za Tejo advokatsko pisarno v Ljubljani, Mlldči-eeva cesta št. 18. — Telefon št. 20—1". ZOBNI ATELJE ZINS Celovška eesta 34/T. Sprejema od 8. do 12. dopoldne in «12. do 6. popoldne. 4374 NajlepSI okras vaše sobe so p « v e 6 a v e vaših posnetkov od plošč in filmov, katere vam dovršeno napravi drogerija KANC 255 Ljubljana — Maribor Iz Celja e— Železniškim upokojencem v Celju in okolici v vednost. Prejeli smo: Po smrti g. Marna je prevzel zaupniško mesto g. Jožef Pogorevc. Cret pri Celin. Železniški upokojenci v Celju in okolici naj se v vseh zadevah obračajo do njega. G. Pogorevc bo na razpolago vsem in bo vse zadeve poročal Društvu železniških upokojencev _ v Ljubljano. G. Pogorevc ie tudi pooblaščen za pobiranje članarine in sprejemanje novih članov. Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. e— Občinski svet bo imel javno sejo 27. t. m. ob 18. v sejni dvorani mestnega na-čelstva. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 23. t. m. ob 20. bo predaval v risal-nici dekliške meščanske šole v Vodnikovi ulici g. univ. prof. dr. Bujas iz Zagreba o merjenju inteligence. Predavanje bodo spremljali praktični eksperimenti in lepe skioptične slike. e— Celjska društva naproša podružnica »Soče«, da upoštevajo soboto 11. aprila zvečer pri eventuelnih svojih prireditvah, ker si je ta večer rezervirala »Soča« za evojo prireditev. e— Mestni kino predvaja danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. prvi Janningsov zvočni film »Sinji angel«. Predigra: zvočna enodejanka. Isti spored tudi v ponedeljek in torek ob pol 21. e— Celjsko prebivalstvo se opozarja na razglas banske uprave na mestni razglasili deski o ljudskem štetju po stanju prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in domače živine v noči od 31. t. m. na 1. aprila. e— V preudarek odločujočim faktorjem. V najbližji celjski okolici se že dalje časa vedno bolj na veliko razvija, skrivaj seveda, odpravljanje plodu, kar izvršujejo za izredno visoke honorarje razne mazač-ke, ki že zdavnaj spadajo za zamrežena vrata. Svoječasno je bilo nekaj takih brezvestnih ženščin prijetih in obsojenih, zdaj pa svoj žalostni »obrt« zopet izvršujejo skoro javno, kakor da nimamo tozadevnega zakona. V zadnjem času sta umrli dve mladi žrtvi teh mazačk. Zato je nujno potrebno, da se ženske, ki se bavijo z omenjenim zločinskim obrtom, izslede in spravijo na varno. Poceni in dobre ČEVLJE kupite pri tvrdki D. VRŠIČ čevljarna, CELJE, Breg, štev. 1. Razpošilja dnevno po pošti. Naročite brezplačni cenik in prepričajte se! — Zajamčeno ročno delo. Trgovci en gros cene. 4152 Ali je res ? da padajo danes cene industrijskim produktom, predvsem oblačilu, perilu, klobukom kakor tudi vsem drugim potrebščinam. I*fi res, da padajo! Res je pa, da so cene pačile! Kdor se hoče prepričati, naj poskusi z nakupom v Trgovskem domu Stermecki v Celju, kjer prodajajo manufakturno blago, čevlje, klobuke in perilo dobre kakovosti po zmernih cenah. 4340 REKLAMNE CENE Trajna ondulacija 120 do 150 Din, zajamčeno mojstrsko delo, brez bolečin in opeklin. — E. Paidasch, frizer za dame v hiši trgovine Konig. — F. Ivranjc, frizer za dame, Glavni trg št. 38. Iz Maribora a— Otvoritev razstave moderne francoske graiike ki bo odprta od 22. do 31. t. m. ■v mali unionski dvorani, ie danes ob 15. a— Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. se bo uprizorila zadnjič po znižanih cenah opereta »Ciganska ljubezen«, zvečer ob 20. bo Cardašika kneginja.« a— Koncert podružnice Ferijalnega saveza na moškem učiteljišču v Mariboru. Pod strokovnim vodstvom prof. Pahorja so včeraj popoldne na akademiji na moškem učiteljišču zapeli učiteljiščniki več tesrrri. izmed katerih ie najbolj učinkovala Mirkova »Na trgu« po svoji krasni zamisli in izdelavi. Presenetljivo dobro sestavljen in vigran orkester na lok je v lepi. skoro neoporečni formi odigral dve uverturi Ros-sinija in Beethovna ter nekaj drugih skladb. Violinski šolo je igral nadalje kandidat Smid z velikim razumevanjem in dobro tehniko. Tudi v legendi od \Vienawskega z vijolino in klavirjem smo občudovali pri izvajaiodih poglobljenje pojmovanja muzi-kalne intencije in veliko tehnično spretnost. Koncert je dokazal, da je na zavodu mnogo zelo nadarjenih godbenikov in da se goji ta umetnost z vso resnostjo, z veliko ljubeznijo in vnemo ter z odličnim uspehom, kar je pač najboljše priznanje g. prof. Pahorju za ves požrtvovalni trud. a— Kino predstave. Grajski kino: Do vključno nedelje popularna opereta »Diiak prosjak«. Od ponedeljka dalje velelllm »Z Byrdom n,a južni tečaj«. — Union kino: do ponedeljka se predvaja »Na zapadni fronti«, 100 odst. govoreči in zvočni veie-f !m, v pripravi Markiza Pompadour. — Apolo: Soboto in nedeljo dvojni spored: »Udari! in Ogoljufani go-liuri« s Fred Thom-sonom. a— »Na zapadni fronti 1918«. V Mariboru smo videli že več filmov izza let strašne svetovne morije. A nobeden nam ni doslej prikazal razdejanj materialnih in duševnih dobrin, rodbinskega življenja in kulture tako plastično in resnično, kakor film »Na zapadni fronti 1918«, ki ga igra ZKD v kinu Union še do 23. t. m. a— Redna pomladna skupščina pravoslavne cerkvene občine bo 2. aprila ob 20. v prostorih nabavljalne zadruge javnih uslužbencev. a— Sokol Pobrežje priredi danes v dvo-varni gospe Rojkove svojo prvo akademijo. Prosimo, da se je v obilnem številu udeležite. a— Sokolsko društvo Krčevina-Košaki priredi danes ob 15. v kreevinski šoii zabavni popoldan s predavanjem, deklama-cijami. petjem, godbo na lok. šaljivimi nastopi tn otroško igrico.. Pridite! I a— Esperantsko društvo ima svoj redni I letni sestanek v četrtek 26. t. m. v lovski | sobi hotela »Orel«. — Odbor. . a— Namesto Tegettbofove rojstne hiše se bo že v kratkem pričela dvigati nova stavba, palača Oblastne hranilnice. Spre-iet je bil načrt, ki sta ga izdelala naša mlada inž. arh. Dev in Črnigoi. Oddaja surove stavbe bo že te dni razpisana. a— Nova prodajalna Cirilove tiskarne se otvori jutri zjutraj v hiši na ogiu Franko-panove in Valvazorjeve ulice na desnem bregu Drave. S tem je ustreženo vsem. ki stanujejo v tem delu Maribora. V prodajalni dobite vse pisarniške in šolske potrebščine ter knjige Cirilove knjižnice. Posetite novo prodajalno Čiri tov e tiskaj-ne! a— Proti navijanju cen mleka pred prazniki. Mariborsko mestno načelstvo je določilo od 25. t. m. do velikonočnih praznikov naslednje cene: za sveže mleko največ 3 Din liter, za smetano največ 12 Din liter. Kdor bi kršil to odredbo, bo kaznovan po zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Tržno nadzorstvo bo vršilo v tem času najstrožjo kontrolo nad živili, nakar se prodajalci opozarjajo. Iz Kranja r— Krožek prijateljev Francije. V četr« tek 11. t. m. se je vršil občni zbor KPF v Kranju, ki je podal pregled delovanja v pretekli poslovni dobi. Članstvo šteje lepo število okrog 140 oseb. Knjižnica vsebuje nad 600 zvezkov. Krožek si je ob koncu leta 1930. najel tudi lasten lokal v hotelu pri »Stari pošti« in ga opremil kot čital* nico. Javnih predavanj je bilo troje. S pri* hodom prof. Kureta v Kranj v pretekli je* seni so se pod njegovim vodstvom pričeli redni tečaji francoščine, ki jih poseča v treh oddelkih 50 udeležencev zelo redno in marljivo. Ob sredah in sobotah popol* dne skrbi krožek za družbo v lokalu, vrhu tega je lokal ob sobotah dve uri na razpo* lago dijaštvu, ki mu prof. Kuret med tem časom izposoja knjige iz krožkove knjiž* niče. Zaradi zaposlenosti je dosedanji predsednik g. dr. Jane odložil svoje me* sto. Občni zbor je poveril predsedstvo pro* fesorju g. Niku Kuretu. Kakor čujemo, pri* pravlja krožek za letos še kako predava« nje, v maju pa kot zaključek jezikovnih tečajev večjo akademijo. Na gimnaziji bo krožek razpisal natečaj za najboljše fran* coske naloge, ki bodo na Vidov dan na* grajene s knjižnimi nagradami. r— Kranjski učiteljski zbor. Učiteljstvo kranjskega okraja je zborovalo v sredo v šmartinski šoli ob lepi udeležbi. Zbor je vodil predsednik tov. Josip Lapajne. Obravnavale so se stanovske zadeve in obenem spomenica glede kritike v banskem svetu. Učiteljstvo se je s spomenico strinjalo in jo soglasno odobravalo. Učitelj tov. Rudolf Horvat je govoril o sokolstvu, njegovih smotrih in organizaciji. Tov. referent Rus je podal nekaj misli za razširjenje Sokola med narodom. Ob zaključku se je predsednik s simpatijami spomnil bratov in sester v Julijski Krajini in s tem v zvezi javnih molitev zanje. Pri skupnem obedu na Gašteju je bila izrečena še marsikatera potrebna beseda. r— Novo društvo Pred dnevi je bilo ustanovljeno novo društvo Češka Beseda. Ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil v Narodnem domu, so se udeležili vsi tu« kajšnji Čehi in veliko število zavednega meščanstva. Za predsednika je bil izvo« ljen stavbeni nadsvetnik g. inž. Fanuš Emmer. Društvo ima namen, združiti vse tukajšnje Čehe in gojiti najtesnejše zveze z domačim prebivalstvom. r— Danes popoldne ob pol 17. ponovi« tev dobro uspele komedije: »Kozarec vo* de«. Vabljeno zlasti tudi zunanje občin* stvo. r— Naknadni pregled in ptombiranje motornih vozil za kranjski srez bo 15. apri* la od 9.30 dalje. r— Odmera zgradarine je končana. Dav* koplačevalcem so razporedi na vpogled od 20.—27. t. m. pri davčni upravi med urad* uimi urami. Z Jesenie s— Občni zbor podružnice CMD za Je* senice in okolico bo 26. t. m. ob 19 v pi* sami mestnega magistrata na Jesenicah. s— »On in njegova sestra« je naslov si* j a j ni burki s petjem in plesom, katero je z velikim uspehom uprizoril Sokolski oder v sredo zvečer in na Jožefovo popoldne na Jesenicah. Vsi igralci so podali svoje vlo* ge zelo dobro. Igra sama, ki se je pred* našala na odru, v dvorani in na balkonu, je izzvala salve smeha. Iz Trbovelj t— Društvo hišnih in zemljiških posesti nikov bo imelo 24. t. m. ob 15. v Sokol* skem domu občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o davčnih izpremembah, ku* luku in drugem. Poročal bo delegat iz Ljubljane. Kino Sokol bo predvajal danes ob 16., 18. in 20. veseloigro »Ljubezen v maju« V glavni vlogi Hans Junkermamn in Betty Astor. Poleg krasen Ufim«film »Borba in zmaga«. Iz Tržiča č— Delo CMD podružnice v Tržiču. Po* družnici načeluje ga. Alojzija Svetličeva že šesto leto. Za preteklo leto je podala obračun na občnem zboru 13. t. m. v ho* telu g. Lončarja. Tajniško poročilo je po» dala gdč. Prešernova, voditeljica otroške* ga vrtca v Tržiču. Ko je občina prevzela od Družbe CM otroški vrtec, je odpadla skrb za preprečevanje raznarodovanja in opažamo vsepovsod manjše zanimanje za delo CMD. Vendar lahko rečemo, da je tržiška podružnica tudi v preteklem letu storila svojo dolžnost in nakazala centrali znesek 3282 Din. Občni zbor je sklenil de* vanje poživiti in raztegniti na najrazlič* nejša poprišča javnega življenja. Pri vo* litvah je bil po večini izvoljen zopet stari odbor z go. Svetličevo na čelu. V odbor sta se privzela še ga. Žagarjeva in g. Gru* den iz Tržiča. č— Izvolitev obratnih zaupnikov v trži* ški predilnici se je izvršila te dni. Med delavstvom obstojata dve strokovni orga* nizaciji: Strokovna zveza pTedilmicarjev in pa Narodna strokovna zveza. Glasovalo je o-koli 900 delavcev in delavk in so do* bili eni malo več kakor polovico, drugi pa malo manj. Vsaika stranka je dobila po 8 delavskih zaupnikov, ki so izvolitev tudi sprejeli. Obžalujemo, da se je enoten na» stop obeh zvez razbil. č— Banovinske ceste in avtobusni pro* met. Avtobusno podjetje Pernuš se bavi * ' mislijo usta riti avtobusni promet za tako dolgo, da se ceste temeljito popravijo. Podjetja so baš prav zaradi cest zelo ob* davčena, toda za ceste same se ne stori nič. S cestami v kranjskem okraju se še izhaja, kakor hitro pa prestopiš mejo kranjskega okraja in kreneš na ceste v okraju ljubljanske okolice, se dobra cesta neha. Šele v Sen t Vidu stopiš zopet na izboljšano cesto. Komaj si prišel do sape, pa že stojiš tam pred užitnin§ko progo našega glavnega mesta Ljubljane, kjer do* biš po dolgih procedurah vtis, da si pre* stopil državno mejo in da moraš imeti nič koliko dokumentov. č— Znamenja krize. Oglasna deska na tržiškem sodišču je v zadnjem času pokri* ta z oglasi za najrazličnejše dražbe. Za* rubljeno je vse mogoče, od perila pa do konja in vozov, ki se pa pod sodno dolo« čeno ceno ne prodajajo. Ljudje bi radi izvrševali svoje obveze napram dobavite* ljem in državi, toda čas in razmere so hujše od njih. č— Kmetijsko poučno filmsko predavaš nje v Tržiču priredi sresko načelstvo v Društvenem domu na cvetno nedeljo 29. t m. ob 11. dopoldne. Predaval bo kme* tijski referent iz Kranja. Vabljeni vsi za* nimanci, zlasti okoliški kmetovalci. Vstop* nine ne bo. č— Kino predvaja sijajen zvočen film »Kadar mladina ljubi« in »Miky miško«. Predstave danes 22. t. m. ob 16. pol 19. in pol 21. č— Izprememba posesti. G. Karel Glo* bočnik, posestnik na Cimpru, je prodal svojo novo hišo čevljarskemu mojstru g. Mehletu Konradu. Iz Hrastnika h— Moška in ženska podružnica CMD sta imeli občni zbor na Jožefovo v deški šoli. Združeni občni zbor je vodil pred* s.dnik moške podružnice učitelj g. Hof* bauer in je bil po poročilih funkcijonarjev, ki pričajo o vzornem delovanju, podan od* boru absolutorij. Izvoljena sta bila zopet stara odbora z malimi izpremembami. h— Kino Narodni dom bo predvajal da* nes Metrosfilm:Inozemski vragi. h— Na občnem zboru Zadružne eleks trarne je bilo razvidno iz poročil funkci* jonarjev in iz pismenega poročila revizor* ja Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, da deluje zadruga uspešno in zadovoljivo. Njeni dolgovi bodo že letos odplačani in ker se je zadruga razširila tudi na vas Stu* dence, je pridobila okrog 10 novih odje* malcev Izvoljen je bil zopet stari odbor pod predsedstvom g. Ferdinanda Roša. h— Nova šola bo zgrajena v 4 letih — nekako v 4 etapah. Letos naj bi se spra* vilo pod streho samo glavno poslopje, po* tem bi se snažilo in urejevalo, svojemu namenu pa bi se šola posvetila koncem leta 1934., ko bi bila zgrajena tudi telo* vadnica in stanovanjska hiša. Po načrtu občinskega svetnika g. Pavlina iz Trbovelj bi občina prispevala k stroškom iz redne* ga proračuna vsako leto po 1 milijon, vsi stroški pa bi znašali okrog 4 milijone Dan. Iz Novega mesta n— Občni zbor Novomeške gasilske žu* pe se je vršil v nedeljo 15. t. m. v mestni posvetovalnici na rotovžu ob udeležbi dele* gatov skoro vsh v župi včlanjenih društev. Občni zbor je vodil župni načelnik veleza* služni g. Jevšček. Iz poročila župnega tajni* ka posnemamo, da sta se v preteklem po* slpvnem letu ustanov li novi društvi v Ga* berjevih in Dobindolu. Iz poročila župnega blagajnika g. Rozmana je bilo razvidno, da znaša razpoložljiva gotovina župe 5309.29 dinarjev. Dosedanjemu odboru ee je iz* rekla zaupnica, zlasti se je poudarjala vest« nost in t.očnost tajniških del. Z malimi iz« j premembami je bil ponovno izvoljen stari odjbor, načelnik Karel Jevšček, podnačel* nik Jože Windischer, tajnik France Avsec, blagajnik Alojz Rozman, prisednik Andrej Agnitsch, vs.: iz Novega mesta; odborniki: Jože Benkovič (Rumanja vas), Ivan Bukp* vec (Trebnje in Alojz Gliha (Vel. Loka); gatov skoro vseh v župi včlanjenih društev, j berjih in Dob-ndolu. Iz poročila župnega namestniki: Gašper Pelko (Toplice), Ivan Šegula (Št. Peter) in Barie Ivan (Dpbrniče); računska pregledovalca: Franc Bernard (Novo mesto) in Vek. Lilija (Šmihel); na* mestnika: Tine Štrumbelj (Vavta vas) in Ivan Žvan (Toplice). Kot delegati za Ie* tošnjo zvezno skupščino 60 bili določen.: Mišjak (Šmihel), Žvan (Toplice) in Buko* vec (Vel. Loka). V Toplicah se bo 26. ju* lija ob priliki 50 letnice vršil okrožni izlet Jugoslovenske gasilske zveze. 7. junija bp večja slavnost v Dol. Kamencah. n— Kino »Meteor« bo predvajal danes film »Burna noč«, ob 16.. 18. m 20. uri. Iz Kamnika ka— Kolo jugoslovenskih sester v Kam: niku je imelo 12. t. m. občni zbor. Pred* sednica ga. dr. Karbova je otvorila zbor, nakar je tajnica gdč. Maša Novakova po* ročala o društvenem delovanju. Okrog 30 starih siromakov je prejemalo v dvomeseč* nih presledkih redno podporo. Revne dru* zine so prejemale denamo podporo in hra* no po potrebi. V proslavo Materinskega dne je bilo obdarovanih 48 siromakov, ki so prejeli v gotovini 1040 Din. Za božič so pa obdarovale vrle Kolašice 68 starih ubogcev in revnih otrok. Razumljivo je, da se društvo s samo članarino ne more vzdržati. Zato so priredile Kolašice pro* dajo oljčnih vejic, dvakrat uprizorile »Si* roto Jerico«, najizdatneje pa je preteklo leto pomagal društvu ministrski predsed* nik general ŽAvkovič, ki je poklonil Kolu 3000 Din. Društvo šteje 200 članic in ima tri poverjeništva: v Komendi, Radomlju in Smartnem. O blagajniškem stanju je po* ročala ga. Ena Kobalova. Iz računov vidi* mo, da je imelo Kolo ob zaključku leta 4832.75 Din. Po volitvah se je razpravljalo o delu v letošnjem letu. ka— Zastopnik smodnišnice na pogrebu majorja Rekalova v Beogradu je bil g. ka* petan £>rago Čižmek. ka— Lutkovni oder Sokola se bo jeseni otvoril za našo deco v tukajšnji smodniš* niči in bo najmodernejše opremljen. Hva* levredna je naklonjenost upravnika smod* nišnice g. polkovnika Krstiča, ki je So« kolu storil mnogo dobrega. ka— Pregled motornih vozil je bil pre* ložen za nedoločen čas. ka— Naš avtobusni promet in ceste. Avtobus, ki vozi med Kamnikom in Ljub* Ijano priporočamo nekoliko več točnosti, posebno glede odhoda iz Kamnika ob 13. Na progi Motnik«Kamnik so ta teden zo* pet začeli z vožnjami. Stanje naših cest pa je naravnost obupno. Prepričana smo, da bodo naši cestni odbori poskrbela, da se vsaj malo ublaži neznosnost vožnje. saM06.- P." NOVI VELIK ZAVOJ VIH ZA \OQ\ , PREDMET/ IN LAHEK POSEL Vim naredi V kratkem času nože sijajnim. Maščala madeži izginejo v trenutku a oštrica noža postane svetla in glatka. Uporaba ' Vima je jako enostavna a delova-' nje hitro. Vim je ekonomičen ker stane novi velik zavoj samo Din. 6.— VIM Iz Ljutomera lj— Ob odhodu bančnega ravnatelja s. Ogr.na Rajka iz Ljutomera. Iz Ljutomera odhaja te dni g. Ogrin Raj k o, ki je imenovan za ravnatelja glavne podruž. Privilegirane 'obrtne banke v Ljubljani. U. Ogrin ie deloval od 1. 1921 v Ljutomeru kot dirigent tukajšnje Obrtne banke. Pod njegovim vodstvom se je zavod zelo dvignil. Poleg tega Pa se ie udejstvoval tudi v drugem gospodarskem življenju. Kl'jub vsej zaposlenosti na gospodarskem polju pa je bil g. Ogrin odličen društveni delavec. Pri Sokolu je bi| vzoren blagajnik, zraven tega pa je bil odličen režiser in igralec dramskega odse-tka in ne bo lahko dobil enako vrednega naslednika. Nadalje je 6 let deloval kot blagajnik našega najstarejšega društva. Čitalnice. Ima pa tudi zasluge za razvoj našega mesta. Kot bivši predsednik Olepševalnega društva je v prvi vrsti pripomogel k temu da ima Ljutomer poletno kopališče ob Globetki. Udejstvoval pa se ie tudi v odboru za postavitev Miklošičevega spomenika, ki je kras Ljutomeru. Kot predsednik Športnega kluba pa je v zrezi z drugimi športniki uredil lep teniški prostor. Vneto je deloval tudi. kot odbornik Kola jahačev in vozačev. Za izredne zasluge mu je podelila centrala dirkalnih društev za Jugoslavijo častno diplomo. Odličnemu kulturnemu in gospodarskemu delavcu želimo na novem mestu nadalniih uspehov! lj— Holandske likerje si lahko vsak sam pripravi s holandskimi ekstrakti »La Fil* lette«, ki jih dob", v trgovinah Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. lj— Ljutomerske občinske zadeve. Dne 13. t. m. je cmel mestni občinski odbor redno sejo, na kateri je najprej zvišal pri» spevek mestne občine za narodno šolo na tisti znesek, ki je določen v proračunu krajnega šolskega odbora. Prihranek na ncizpremenjene (40 odst.). Kritje se je na» šlo na drugi strani. Glede gradnje poslopja za sresko 'načelstvo jc odbor pregledal ne* katere ponudbe za prodajo stavbišč. o/a* roma stara poslopja, ki bi jih bilo podret, da se dobi stavbišče Ker pa se je v r.ad* njem času pokazalo, da bi se to vprašan ie dalo rešiti tudi na drug in manj dolgotra* jen način, kakor je gradnja novega ppslop.-ja, 6e bo občinski odbor bavil s to /ade* vo na posebn. seji. Glecfe prošnje g. Hen« rika Gmermana za dovolitev točilnice 6to* ječim gostom se je sklenilo, da pbčinski odibor tej dovolitvi ne ugovarja. Pop^ni odbor za ljudsko šteje bo sestavilo župan« stvo. Sokolskemu društvu se dpvoli, da namesti na občinskih poslopjih reklamne table in da nakoplje v Babjem ložiču 15 kubičnih metrov prodca lj— Predavanje o sadjarstvu bo na Marijin praznik 25. t m. ob 9. v meščanski šoli. Predavala bosta g. Miloš Levstik iz Celja in sreski kmetijski referent g. žnida-rič. Popoldne bo praktično obrezovanje, snaženje in eventualno škropljenje drevja. Sanoform za dame v vseh lekarnah in drogerijah Gospodarska zadruga poštnih nameščencev Ljubljana, 21. marca. Zadnjo nedeljo ob deveti uri dopoldne so se zbrali poštni, brzojavni in telefonski uslužbenci v beli unionski dvorani na Miklošičevi cesti na občnem letnem zboru rečene Gospodarske zadruge. Število zboro-valcev je bilo dokaz, da se člani živo zanimajo za njeno gospodarsko poslovanje. Predsednik K. Čeh je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče ter podal točno poročilo o zadrugi in njenem poslovanju v preteklem poslovnem letu. V začetku leta je bilo 712 članov, med letom jih je pristopilo 137, izstopilo pa 14. Ob koncu leta 1930 je štela zadruga 835 članov. Iz predsednikovega poročila posnemamo: Zadruga je dosegla pri poštni hranilnici odobritev polmilijonskega kredita pod ugodnimi pogoji. Kupila je dve parceli v Streliški ulici, ki merita 2342 m'-. Tu ima zdaj zadruga svoje skladišče za kurivo tei. nudi članom trda in mehka drva ter premog po kar mogoče ugodnih cenah. Nadalje ima zadruga tudi svojo čevljarsko in krojaško delavnico. V čevljarnici se je izdelalo lepo število moških, ženskih in otroških čevljev ter popravil marsikateri par. V ta namen je kupila zadruga usnja za 99.355 Din. Mezde čevljarjev so znašale čez 74.600 Din. Za bolniško zavarovanje se je plačalo 3692 Din. za uslužbenski davek čez 500 Din. čevljarnica dobro uspeva. Manj uspeha ima pa zadruga s krojač-nico, a se bo ukrenilo vse, da bo v bodoče bolj ustrezala zahtevam članov. Navzlic temu, da živimo v težki gospodarski krizi, vendar zadruga lepo uspeva in stavijo člani vanjo vse zaupanje. Zato so si pa tudi mariborski poštni uslužbenci ustanovili v zadnjem času svojo gospodarsko zadrugo. V novem načelstvu so: predsednik K. Čeh, blagajnik M. Ban, tajnik Fr. Ferjančič ter Jožko Penko, Jožko Fer-luga, Fr. Martinšek in V. Slamič; v nadzorstvu so: predsednik G. Hribar, podpredsednik J. Bizovičar ter Fr. Šalehar, Fr. Jereb in L. Markelj. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 22.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23.: Gospoda Glembajevi. A. Torek. 24.: Doni osamelih žena. E. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Nedelja, 22.: Luiza. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 23.: Zaprto Torek, 24.: Prodana nevesta. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Nedelja, 22. ob 15.: Ciganska ljubezen. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Čarda-ška kneginja. KuponL Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Veriga. A. Kuponi. Zadnjič. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Nedelja, 22.: Prostozidarji. Zadnjič v sezoni. Iz življenja na deželi JEŽICA. Preteklo nedeljo so vprizorili igralci Sokola Jurčičevega »Domna«. Ako izvzamemo pomanjkljivo opremo odra m nekaterih rekvizitov, so igralci in igralke xešili svoje vloge čisto dobro, nekateri ce« lo prav dobro. Dvorana je bila zasedena, vendar pa smo mnoge redne obiskovalce sokolskih iger pogrešali, kar je opravičila slaba pot. Ugajalo pa ni nikomur obnaša« nje nekaterih gledalcev, ki so se pri naj« žalostnejših prizorih glasno smejali. Ta opomin naj velja za vselej. DOB. Hudi časi so prisilili vse k raz* mišljanju, kako bi mogli dvigniti naše go* spodarsko stanje. V osnovni šoli v Dobu je postalo v zimskih in predpomladnih ne« detjah prav živahno. Vsako drugo nedeljo se zbirajo v obilnem številu sadjarji k pre* davanjem, razgovorom in ogledom, ki jih vodi šolski upravitelj g. Julij Mayer Ni dvoma, da taki sestanki mnogo pripomore« jo k gocroodarski izobrazbi naših ljudi. SELŠKA DOLINA. Ko je nastopilo lep« še vreme, smo šele mogli ugotoviti, koliko škode je naredila Sora«SeIščica posebno v predelu od Dolenje vasi do Bukovice. So« ra«Selščica, ki je znana kot zelo zavratna reka, je ob zadnjem naraščanju vzela tako zvani »širm« v Selščici. ki so ga domačini na svoje stroške postavili v reko, da bi za« clržaval odnašanje rodovitne zemlje Na nekatere travnike in njive pa je nanesla Selščica obilo mlivke, tako da bo precej časa trajalo, da se oživi rast trave. Treba ho misliti na regulacijo Sore«Selšč;ce. — V nedeljo 22. t. m. bo v Selcih poldnevni tečaj za živkioreice in bo predaval g. Su« stič iz Kranja. — Čudno se nam vidi. da se je zavrnila vožnja domačinu g. Bened:ku. Vožnja je zlasti ob nedeljah nujno potreb« na in posebno še za tujski promet. Prosi« mo, da se te vožnje zopet uvedejo. BLED. Ker je bilo načelstvo zadruge iz« voščkov na Bledu za radovljiški srez z uradnim odlokom od 18. decembra lani v smislu obrtnega reda razrešeno svojih funk« cij, se sklicuje občni zbor na nedeljo 29. t. m. ob 15. v salonu restavracije »Lovec« na Bledu. LITIJA. Lutkovno gledališče Ljubljan« skega Sokola bo gostovalo v sredo 25. t. m. ob 15. v Sokol skem domu v Litiji. Uprizo«" ril se bo »Gasperček, krojač in čevljar«, burka v 4 dejanjih. DOL PRI HRASTNIKU. Naši tamburaši so pod okriljem Ciril - Metodove podružnice podali te dni >Nihiliste«. Je to štiridejan-fca in prvenec g. Gobca, kateremu nikakor ne manjka smisla za odrsko udejstvovanje. Igralci so se v splošnem potrudili, da so zadovoljili tako pisatelja, ki je igro osebno vodil, kakor tudi občinstvo. SEVNICA. V nedeljo 15. t. m. smo imeli v našem trgu dvoje predavanj. V osnovni šoli je predaval učitelj g. Zomcfr o c6p!je-rju sadnesa drevja v zvezi s praktičnimi vajami. V gostilni g. Cimperška pa je bilo ^kioptično predavanje, ki ga je priredil O UZD iz Ljubljane. Predavatelj iz Ljub-ja-ne je govoril, kako se obvarujemo nesreč pri delu, nakar je tukajšnji zdravnik gosp. dr- Mušič predaval o prvi pomoči pri nesrečah. S 1. aprilom dobi naš trg prometnega redarja v osebi g. Franca Šunte. — Pri tovornem skladišču sevniškega kolodvora so pričeli gradnjo temelja za novo moderno 40tonsko tehtnico. RADEČE. »Kino Jadran« bo predvajal v nedeljo 22. t. m. film »Ana Karenina« po romanu ruskega velegenija Leva Tolstega. V glavnih vlogah priljubljeni par Greta Garbo in John Gilbert. Predstave ob pol 4. in pol 9. TREBNJE. Zaključek kmetske nadalje« ■»ralne šole je bil 18. t. m. v osnovni šoli-Vodja šole g. Tratar je podal izčrpno po« ročilo o pouku, obisku m uspehih ter raz« delil potrd 1 o obisku. O potrebi te šole je podal par misli g. šol upravitelj Janko No« vak, nato pa je izpregovoril iskrene besede g. sreski referent Malasek. Šolo je nato za« ključil g. predsednik župan Zupančič s p„o« zivom, da bi prihodnje leto vsi gojenci ni« daljeval šolo v II. letniku. Učencev je bilo 28 od 16. do 25 leta. 29 t m. priredijo ekskurzijo na Grm projektiranih pa je še več poučnih izletov po Dravski banovini. •— Na Jožefovo popoldne se ie gasilno društvo na prav lep način oddolžilo sporni« nu Primorske ter združilo mol' tve z lepo pod no Aleškovo dramo »Mati«. Vsi igral« ei so tvorili celoto brez izjeme m se s ta« kini izvajanjem lahko predstavijo tudi na večjih odrih. — To nedeljo bo v Prosvet« nem domu prva večja b oskopična predsta« va. Predvajali bodo film o Rm«T n«Tinu. — Sokol priredi kademijo 29. t. m. popoldne na Marofu. Nastopijo vsi telovadni oddel« ki s svojimi točkami. Prvič se nam prede stav nradmski sokolski zbor, ki ga vodi s. Arriglerjeva. DOLENJSKE TOPLICE. — Sokol je priredil v nedeljo 15. t. m. telovadno akademijo, na kateri. je pokazal uspeh zimskega delovanja v telovadnici. Telovadni nastopi so nad vse pričakovanje uspeli, že nastop moške in ženske dece s »Kraljevskim kolo« je bil učinkovit. Tudi proste vaje dece so bile dobre Pasja tekma moške dece pa je žela salve smeha. Moški naraščaj je nastopil proste vaje s puškami. Za te vaje si je društvo omislilo lesene puške z lesenimi bajoneti, ki so jih na-raščajniki nosili na ramah. Vaje so dečki strumno in s pravo vojaško disciplino izvajali in želi obilo priznanja. Nadvse pa so ugajale vaje članic »Turkinjica«, ki so precej težke in zahtevajo mnogo truda. Lepota gibov je navdušila gledalce, da so z močnim ploskanjem izražali priznanje so-kolskemu vztrajnemu delu. Tudi skupinska vaja članov »Hej Slovani« je krasno uspela. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca ob sklepu vaje, ko je telovadec Stane Sitar potegnil iz priprave v tleh državno trobojnico ki je, ko so Sitarja dvignili drugi telovadci, ovila okoli skupine in ko so na povelje prijeli vsi telovadci trobojnico in s samozavestnim korakom odkorakali. Ob sklepu vzporeda je starosta br. Gregorc izpregovoril na zbrano občinstvo nekaj sokolskih besed in povabil tiste, ki še od strani gledajo sokolsko delovanje, v sokolske vrste. Za razveseljiv uspeh akademije gre predvsem br. šlibar-ju • in sestri šlibarjevi vse priznanje. Le krer>'<-r> naorej! DOBOVA. V četrtek 12. t. m. je prire« dil S^Vol v proslavo 81 letnice predsedni« ka ČSR Mftsarvka v prostorih brata Ko« j vaoiča ob 20 predavanje. Predaval je prav lepo tukajšnji šolski upravitelj g. Ljude« vit KoVof nred oolno dvorano. ŠOŠTANJ Obrtniki vse bleske doKne so se zbrili na Jožefovo v Šoštanju. Pri slovesni službi božji je g. Kosi lepo pri« godno pridigoval. Po maši je bilo v Kun« stovi dvorani zborovanje, na katerem se je zbralo do 150 obrtnikov. Zborovalcem je prebral član Zbornice za TOI g. Jakob Volk obsežen referat: »Država in obrtni« štvo«. O aktualnih strokovnih zadevah je spregovorilo več navzočih. Na pristojno mesto je bila naslovljena resolucija, ob« segajoča 10 točk. V njej je med drugim zražena ž&lja, da se obrtnikom zmanjšajo vsaj bremena kuluka, za leto 1930. pa po* vsem odpustijo. — Materinski_ dan prire« dijo v Slomškovem domu na 25. marca ob 15. — Dramski odsek Sokola je priredil prejšnjo soboto in nedeljo trodejanko »Njen korporal«. Režiser br. Robinščak je s srečno roko razdelil vloge, igralci so pa iz burke napravili z živahnim igranjem, kar se je sploh dalo V mnogem je povzdignil uspeh igre res lepi novi oder in nekoliko tudi pestri kostumi. Občinstvo se je pri obeh predstavah dobro zabavalo. Na cvet« no nedeljo priredijo naši malčki otroško igro s petjem »Čudežne gosli«. SLOVENJGRADEC. Šahovski klub je te dni zboroval in je nad vse marljivo deloval. Predvsem je omeniti dva turnirja, na katerih so se kosali med seboj domači mojstri. Vršile so se tri tekme: ena s šoštanj-skim Šahovskim klubom in dve z Mariborskim dijaškim šahovskim klubom, na katerih se je domači klub precej dobro odrezal. Predsednik kluba ie dr Makso Pohar. podpredsednik Ivan Kvac. tajnik Milan šmid. blagajnik Franc Eiletz odborniki pa: Alfonz Debelak, Ernest Steiner Franjo Pod-pečan in Miro Veljak Sklenilo se je takoi pričeti s ooml^dnim turniriem KONJICE. Sokol je prejel od domače obrtne zadruge, ki ji načeluje g. Kovač Franc, dopis, v katerem sporoča, da je na« čelstvo zadruge na zadnji svoji seji soglas« no sklenilo, da se vsi člani zadruge, njiho« vi otroci in uslužbenci v Konjicah pismeno povabi io h korporativnemu pristopu v So« kola Kar se tiče članov zadruge stanujo« čih izven Konjic v konjiškem srezu. pa imajo zaupniki v posameznih krajih nalo« go, pozvati jih k pristopu. Razen tega se bo ta sklep razglasil na prihodntem obč« nem zboru zadruge vsem članom ki se jim bo toplo priporočal pristop. Naša javnost vzame ta razveseljiv korak konjiških obrt« nikov z velikim zadovoljstvom na znanje. — Lutkovno predstavo »Gašnerčkovega junaškega čina« bo priredil Sokol danes in na praznik 25. t. m. ob pol 16. v telo* vadnici deške osnovne šole. To bo za Ko« njice in okolico prva prireditev te vrste. — Sokol Oplotnica bo otvoril svoj novi gledališki oder na velikonočn' ponedeljek s predstavo »Domen«. K';Hse in slikarska dela na odru je lično izdelal g Leskovar — Šolski oder v Čadramu je na Jožefovo zelo posrečeno uprizoril otroško igro »Sne« guljčica« pod režijo učiteljice gdč. Beker« jeve Jele. Igra se ponovi 22. t. m. SV. JURIJ OB JU Z ZEL. Dne 15. t. m. sta imeli tukajšnji gospodinjska in kmetij« ska nadaljevalna šola svoj letni zaključek z razstavo ženskih ročnih del in kuhinj« skih izdelkov, ki je bila močno obiskana. Posetniki so se čudili, koliko se more do« seči tudi v kratki dobi, če ne manjka ve« selja, sposobnosti in vztrajnosti. Polna je bila popoldne telovadnica. Vodja kmetij« ske nadaljevalne šole šolski upravitelj go« spod Fran Žagar in voditeljica gospodinj« ske nadaljevalne šole učiteljica ga Marica Murščeva sta podala svoji letni poročili 'n razdelila gojencem in gojen,kam izpričeva« la. Nato so fantje in dekleta predavali o predelanem gradivu in zapeli nekaj lepih narodnih pesmi. Sledila je zakuska, pri ka« teri je vladalo od začetka do konca naj« boljše razpoloženje Gg. sreski šolski nad« zornik, župan in podžupan so poudarjali v svojih govorih pomen in korist nadalje« valnih šol za napredek kmetstva. PRAGERSiKO. Za popravo cest se naro« či šest vagonov srednjedebelega gramoza Štirje vagoni gramoza so določeni za po« pravo ceste od šole do Kajnča, dva pa za cesto, ki vodi mimo vile dr Klasinca Na« to se je prešlo na ostali dnevni red. Naj« važnejši sklepi so: V domovinsko zvezo se sprejmejo Neža Rajtmajer od Sv Jurija ob južni železnici Karel in Jakob Šelib in Josip Lončarič iz Moškanjcev. Glede pra« gerskega gradbenega načrta se določi naj za to izvoljena komisija naprav' v spora« zumu z interesenti predlog, ki se bo pred« ložil na pristojnem mestu Slično se skic ne tudi o cesti, ki nai bi v prem- črti ve« zala Pragersko in Sp. Polskavo Glede iz« danih predpisov o kuluku se sklene, da se zaprosi višje oblastvo. naj se ti pred« pisi po možnost nekoliko omilijo Predlog glede instalacije telefona v občinski pisar« ni na Sa Polskavi je bil od vseh odborni« kov soglasno sprejet Napravi naj se toza« devni proračun Tud; mi pozdravljamo to zamisel, vendar bi predlagali da se na« pravi telefon dostopen če le mogoče tudi privatnim krogom v obliki javne govoril« niče. ROGATEC. Sokol priredi danes 22. t. m. ob 15. pri lepem vremenu na trgu, pri slabem vremenu v hotelu Sporn v Rogatcu veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodia. —o— PTUJSKA GORA. Prvo žegnanje smo bolj pri peči obhajali, vendar so tudi le» cetarji iz Ptuja pripeljali svoje blago in lepo vreme je še precej ljudi privabilo k nam. Seveda so po stari šegi ob prvem žegnanju fantje z »aframi« lovili dekleta. Zanimivo je gledati, kako ta ali oni vrže »aftro« (zanjki pravijo »aftra«) na njo. ki mu je všeč in potem gresta oba v gostilno. Najbolj so žalostni gostilničarji, če se že« g nanje ne obnese No, nekemu uglednemu gostilničarju se je narodil prav za žegna« nje prvorojenec. Pa tudi sicer je lepo na Gori. V poletnem času pride k nam pre« cej tujcev ogledovat čudovito staro cer« kev, ki jo je po pravljici Marija ohranila pred Turki Razgled je od nas naravnost impozanten in zrak imamo zdrav. S pro« metnimi sredstvi smo še precej preskrbi je« ni, dasi je železniška postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju zelo oddaljena. Čuje se. da bo v sezoni otvorjena nova avto« busna proga Ptujska gora « Ptuj « Rogatec. Imamo že eno: Poljčane«Ptuj, ki pa ne mo« re zmagovati sama prometa LJUTOMER Obrtna zadruga, prva sku« pina, v Ljutomeru je poklonila častno di« plomo g. Alojziju Knaflju. pnkrojevalne« mu učitelju v Ljubljani v znak hvaležno« sti za njegov trud, ki ga je imel z udele« ženci lanskega prikrojevalnega tečaja. GOR RADGONA. V kanelioi na vele« posestvu Julija Me'nI a v Freud en nu pri Apačah sta se noročil? tamkfjSn" imravi« tel j g. Oton Pajdaš in gdč. Stanislava Ger« mekova, bivša učiteljic« v Apačah. M«o>go sreče! — Na občnem zboru podružnice Vinarskega društva 15. L m je bil izvo« ljen za predsednika g. Clotar Bouvier, vi« nogradni veleposestnik in industrijec v Gornji Radgoni. Pisatelj Finžgar med učiteljstvom Ljubljana, 21. marca. V beli dvorani Uniona se je dopoldne vršilo zborovanje učiteljstva iz vsega H« tiiskega sreza. Polnostevilno zbrane tova> riše in tovarišice je nagovoril predsednik g. Pelko,, upravitelj v Toplicah pri Za« gorju, ki je posebej še toplo pozdravil ju« hilanta pisatelja F. S. Finžgarja iin pa nad* zornika Bezeljaka Takoj nato je povzel besedo g. Finžgir. ki je v daljšem predavanju izpregovoril o slovenskem kmetu. Motivno in snovno so se njegova izvajanja krili s predava« njem, ki ga je pred tedm imel v Filharmo-nični dvorani Vsek kor pa je zelp na me« stu, da ie g. nisatelj stopil s svojimi teht. nimi izvajanji v krog slovenskega učitelj« stva vn bo odslej o isti snovi še večkrat izpregovoril na zborovanjih 6Teskkih uči= teljskih društev. Poslušalci so njegovim je« drnatim stavkom in karakteriz cijam s'e* dili od pričetka do kraja z nezmanjšanim zanimanjem. In v srce sp se našim pro« svetnim pionirjem z dežele vtisnile njego> ve zaključne besede: »Vse, kar sem pove« dil o slovenskem kmetu, je le boren po. skus, odgrniti našega kmečkega človeka duhovni obraz. Velja pa to: velikanske so vrednote v duši našega kmeta. Cenimo jih in spoštujmo jih! Kdorkoli bi jih hotel razvrednotiti, greši ob svojem narodu Ne smemo jih razvrednotiti. — prevred= notiti jih je trebkadaT tako veli čas Za« kaj lepota našega jezika je pognala iz kmečke zemlje, vse zadnje koreninice na« še kulture rasto tudi iz nje in vemo. da slovenstvo s človekom naš«" grude stoji ali pi z njim pade.« Po predavanju se je razvila sila živahna in zanimiva debata, v kateri so učitelji povpraševali pisatelja Finžgarja za raz« lične nasvete in tolmačenja. Slednjič je zbor izkazal počaščenje nedavno umrli za« gorski učiteljici Milki Vodop'včevi. Spon« tano na to je bil navezan n svet. da vse učiteljstvo pristopi k lastni Samopomoči ter vključi vanjo tudi družinske člane. Umrljivost je let,os med učiteljstvom ne« navadno velika. — Za zaključek je sveto« planinski učitelj g. Pahor r'zprav!jal o pro« svetnem delovanju učiteljsitva in so bili z velikim zanimanjem spremlja™ njegovi predlogi o osnovanju osrednje knjižnice s pomočjo pribave knjig iz kcajevih in drugih knjižnic in posebno še z vsakolet« nim dnev.om zbiranja knjig. Ustanovil naj bi se tudi centralni učiteljski zbor, ki bi organiziral in razporejal splošno poučna ljudska predavanja po vsej banovini. Primorske novice Družba Cosulich je v svoji zadnji seji končno sklenila zgradbo dveh novih velikih motornih ladij v ladjedelnici v Tržiču. Mornarica družbe Cosulich se pomnoži tako za dve znatni enoti, po 20.000 ton vsaka, in pospeši se promet z Južno Ameriko. Dne 3. aprila 1928 je zadel v bližini Kr-mina kamijon, ki ga je vodil mehanik J. Provari, v motocikelj, ki ga je vodil učitelj Anton Klemenčič in na katerega zadnjem sedežu se je nahajal zdravnik dr. Fr. Marušič, oba iz Solkana pri Gorici. Dr. Marušiča je vrgel sunek na tla, dobil je hude poškodbe in v goriški bolnici so mu amputirali desno roko. V lanskem juliju se je vršila v Krminu razprava proti Kle-menčiču in Provariju, ki sta bila obtožena povzročene poškodbe, in proti senatorju conte Segre-Sartoriu kot civilno odgovornemu, ker je kamijon njegova last. Klemenčič je bil oproščen, Provari obsojen na en mesec in 15 dni zapora ter na plačilo odškodnine 5 tisoč lir dr. Marušiču. Sodnik je priznal tudi civilno odgovornost conte Segre-Sartoria Na prizive. podane proti razsodbi, se je vršila sedaj v Krminu druga razprava pri kateri je sodnik potrdil prvo razsodbo glede Klemenčiča in Provarija in proglasil oprostitev conte Segre-Sartoria glede plačila odškodnine dr. Marušiču, določene na 42.500 lir. Conte Segre-Sartorio je veleposestnik in graščak v Furlaniji in na njegovem domu so fašistični hijerarhi redni gostje. V Vipavi ima na povabilo občinskega komisarja postno pridigo v italijanskem jeziku neki kapucin od Sv. Križa pri Ajdovščini. Pater je plačan iz občinske blagajne. Fašistični tisk poroča obenem, da se preskrbijo v kratkem za vipavske šolske otroke primerni italijanski cerkveni govori. Goriški nadškof dr. Fr. Sedej je bil 10. februarja operiran na kili v sanatoriju sv. Justa v Gorici. Operacija, ki jo je izvršil znani kirurg dr. Sussig, je uspela dobro in jo je nadškof prestal brez narkoze. V sanatoriju je ostal do konca februarja, nakar se je vrnil v nadškofijsko palačo popolnoma ozdravljen. Kakor smo že beležili, bo dne 25. t. m. 25 let. odkar je bil mons. dr. Sedej posvečen za nadškofa. Za ta dan se pripravlja primerna jubilejna proslava. Predvojaške tečaje v Pazinu je obiskovalo 58 mladeničev. Preizkušnjo pred komisijo, kateri je predsedoval polkovnik Giordiano, so prestali vsi. Na trgu v Pazinu so prodajali vole p° 340 do 400 lir kvintal žive teže. krave 250 do 330, teleta 450 do 500, prašiče 350 do 400 lir, konje 1300 do 2000 lir komad. 28-letna učiteljica Klementina Modelli v Idriji je zapazila med poukom, da je 10-letna učenka Marija Tušar nekaj spregovorila s součenko, poleg nje sedečo. Učiteljica Modelli je pridivjala nad Tušarje-vo ter jo udarila po glavi, da so dekletce skoro nezavestno spravili domov in jo morali oddati v bolnico. Pri razpravi v Gorici je bila učiteljica Modelli oproščena obtožbe zaradi... pomanjkanja dokazov Stvar pride še pred prizivno sodišče. Mesto Gorica bo darovalo novi italijanski križarki, ki nosi ime »Gorizia«, bojno zastavo. Osnoval se je poseben odbor z županom Bombigom na čelu, ki je ^re/ze1 nalogo, da nabere denar in nabavi lepo dragoceno zastavo. Poročali smo. da se izvrši zopet poskus za dvig podmornice »Pullino« iz morja pred Pulo Dvig je uspel po štiridnevnem vePVem trudu in ie Snu^ovf ood^-irnir«-sedaj spravljena v ladjedelniškem bazenu Krasen napredek ljubljan ske mestne elektrarne Razvoj mestne elektrarne. Porasl števila odjemalcev _ I 389 I m s «96 fKC 007 co^MMferi 2700 od/tmaictv <9<0 »970 1930 Porasl stavil a pnHlopljemh iamic 10999 633 8 896 1900 9 UTOOO 2jo>- c w 1910 o 1920 1930 Porasl jaKosil priktopljenih moLor/ev. i3tt>*S •■siti »e /399 txx> A N s / J. 3220iS JL A. S 1910 1920 mo Ljubljanska mestna elektrarna kaže v zadnjih letih presenetljivo nagli razvoj. Ko je bila jeseni leta 1928. postavljena velika parna turbina za 4100 konjskih sil, so mnogi mislili, da je naše mesto s tem za dolgo vrsto let preskrbljeno. S poce« nitvijo elektrionegi toka, zlasti za motor« je, pa se je tudi oddaja toka v nepričako« vano naglem tempu dvignila. V teku pred« lanskega leta 6e je proizvodnja toka v mestni elektrarni povečala za 14 odst. na 3.553.500 kilovaitnih ur, lani pa je nadalje poskočila kar za 56 odst. na 5,596.800 kilo* vatnih ur, čeprav jp novi turbo-.agregat pričel obratovati šelte v aprilu tega leta. Če bo šlo v tem tempu naprej, potem bo kmalu treba misliti na novo povečanje. Za ekonomsko obratovanje nove parne turbi« ne pa je zlasti značilno, da beleži elek. trama po enoletnem obratovanju navzlic znatno povečani proizvodnji toka prihra= nek na premogu za 1,400.000 Din. Lani je bilo na novo priklopljenih 15.615 žarnic. 135 motorjev ter 36 ventilatorjev in apa« r tov. Seveda se je znatno povečalo tudi' dolžino od 194 km. vse omrežje, ki je lani doseglo že skupno Naša 6lika nam nazorno prikazuje nagli razvoj ljubljanske elektrane zlasti v zad« njem desetletju. Iz prve primerjave jc raz« vidno, da se je število odjemalcev do leta 1920. le polagoma dvignilo na 2200, v dc« setletju 1920—1930 pa je poskočilo na skoro šestkratno višino, to je na 12.000 odjemalcev. Število priklopljenih žarnic se je več kakor podvojilo, j "kost priklop« Ijenih motorjev pa se je povečala od 1316 na 3220 konjskih sil, to je za 145 odst. Še nekaj številk o kapaciteti ljubljan« ske elektrarne. Leta 1898. je znašala ka« paciteta elektrarne le borih 400 konjskih sil, naslednje leto je bila povečana na 800 k. s. Pri tem je ostalo do leta 1906, ko je bila kapaciteta povečana na 1600 k. s. Ta kapaciteta je zadostovala za 20 let, kajti šele leta 1925 je bila povečana elektrarna na 2500 konjskih sil, lani pa be« ležimo s postavitvijo prvega parnega agre« gata nagel skok na 6600 konjskih sil. Ka« paciteta ljubljanske elektrarne je sedaj Štirikrat večja kakor pred vojno. Garaža Sp'endid ZAGREB Zvonlmirova al. 23* Telefon 59-49 Brušenje cilindrov in kolenastih osi. — Izdelava zobnikov in ostalih avto-delov. — Skladišče Bohna-lite batov in obročev pri batih. Največja delavnica s specialnimi stroji v Jugoslaviji. en Za električne mvtomatične prvovrstni izdelek, brezkonkuren-čne v ceni. dobavljive v različnih modelih, sprejmemo dobro vpeljano tvrdko kot zastopnico. Ponudbe pod D 6087 na Ala Haasenstein & Comp., Munchen. 437& Z romarskimi furmani in vajvodi Z veselih in spokornih poti pred davnimi leti Ni jih več. Ze pet in dvajset let je preteklo, odkar je oddrdral zadnji romarski voz po beli veliki cesti iz naše doline preko Trojan na Brezje. Danes jih ni več. Kakor je pregnala stare furmane, ki so tovorili iz Trsta na Dunaj, železnica, tako je tudi romanju vzela zadnji sijaj, kakšni romarji so, ki se vozijo v zatohlih vagonih med gosposkimi brezverci in lokavimi mešetarji na božja pota. Sredi maja je bila vsa dolina v zelenju, nad poljem je trepetala vročina, v višavah so se zaletavale lastovke in so peli pod nebo pripeti škrjanci. Koruza je že pomolila bleda ušesa iz zemlje, krompir jfc zvišal v rjave njive motno zelene poti in brneljevke so bile postavljene kakor rekruti in so čakale na povelje solnca in zemlje. V prijetni solnčni pripeki smo bili z motikami po pirnic-i med koruznimi vrstami. Kot da ni bila nadležna pirnica, temveč pernate blazine, se jc bil vdajal plevetnat kožuh in je zanašalo ostre motike na sočne koruzne bilke in smo strahoma gledali veneče rastline, ki so zgovorno pričale o zanikrnih okopačih. Zrak je bil umit kakor dojenčkovo lice. Zvonovi so si prekramljevali pobožno jutranje češčenje ob sedmih, z njimi se je mešal peket niotik, ki so se bliskale v soinee.. . Iz dalje je priplula v tiho sobotno jutro plakajoča pesem: Marija k tebi uboge reve mi zapuščene vpijemo . .. - Iiušasti Tona pelje na Brezje .. .< je rekla čokata Urša in si zasenčila oči, obstala in utihnile so motike. Vsi smo sc uprli na ročaje in se zazrli na veliko cesto, kjer je pokimavalo dvoje konj pred obstrešenim vozom, da so se jar-ko zajčkali medeni okovi komatov. Pesem jc utihnila, rušasti Tona je pogla-rlil z bičem tolsta prama >Hii — no!« Zavihrale so grive, zapeketala so kopita in voz jc zdrdral mimo. V.dalji so še poskakovale pisane rute, kakor roj metuljev, dokler jih ni zakril ovinek in rožasta megla ob cesti cvetočih jablan. Še odlomek pesmi se čuje od nekod: Marija z Vogerskiga gre noge so ji krvave vse ... Z vzdihom so spet oživele motike in so se složno ubrale v dolgočasen peket. Srca in vse misli pa so romale za vozom po beli cesti tja na čudežev bogato Brezje. • Lepo jim je!« vzdihne ribjeoka Než-V.-t. »Tudi jaz sem bila lani z njimi. Za goldinar te popelje tja in nazaj. Ovinek na Bled je za 30, na Ljubljano 20 krajcarjev. — Na Vranski že pritisne žeja in se kar sami ustavijo konji pred šfanearjem. Sodček piva je nastavljen in že stoji zastavni gospodar v belem predpasniku z desetimi vrčki ob vozu. Kako hladi mrzla pijača po zaprašenem grlu! Tona si obriše košate ruse z ra-skavo dlanjo ter pije v hlastnih požir-kih, Vsi smo komaj goltali sline. Dolgi Štefan pa je revknil: »Lahko je njemu, ki pije zastonj povsod, kjer ustavi.« V trojanski klanec smo šle peš in pele litanije. Pri Konjšku vrh klanca pa smo kosili in si v senci oddahnili, čudežna je romarska cula, kaj vse se skriva v njej. da telo ne omaga in ne jm.sti grešne duše kar sredi spokorniške poli! Popoldne smo prevozili hladni t rni graben, ki nas je s svojim prijetim hladom oinotil v dremoto. Pod večer smo se ustavili v Dobu. Dob je bil ves pometen in prazničen. Kakor komedijante so nas gledali dob-Ijanski fantje: >Lejte jih — Stajerke! Gredo po grehe na Brezje.« ■lih moramo pač vam nekaj odvzeti. da se vam ne zagatijo,« jih je odbil Tona in je stisnil med splošnim smehom k sebi brhko natakarico. s Gotovo ste to kar toplo nesle njegovi ženi.« je zagodrnjal Štefan in pod-sekal najlepšo koruzo. >Saj niso neumne! Pomisli, če bi Tona spregovoril o tem in onem,« je po-mežiknil Janez postrani na Nežko. razhudila Nežka. >Mar ne hodijo v dolino kranjski očanci vsako jesen na oglede zaradi takih pobožnih romarjev, kakor si ti Janez. Gori se dekletom ustite, da ste gruntarji, pa še odeje, v kateri redite vaše blago, niso vaše.« »Nežka povej, kako je bilo pa naprej,« je silil v besedo Jožek, ki še niti pri Sv. Križu ni bil. »V Dobu smo prenočili na parni, kjer so bile že Vranšanke, ki jih je pripeljal >ta rdeči furman«. Za tega pa, za tega so imele Kranjice oči. Kakor muhe na med so brenčale za njim. 197krat je že peljal romarje na Brezje in ga je poznala vsa dežela. Pa sladki Lojz iz Celja, ki si je pozidal hišo od romarskih goldinarjev. Povsod, kjer ustavljajo, imajo zastonj jedačo in pijačo.« »Jaz bom tudi romarje vozil...« je ušlo pastirju Jošku. »O seveda! Kar iz borove skorje si napravi kobilice in voz iz koželičev,« se je zarežal Štefan. »Zarana smo že odrinili iz Doba,« je končavala svojo božjo pot Nežika, »da smo bili že pri prvi maši na Brezjah. Kakor v nebesih je bilo, sama pesem, svetli lustri in oblaki sladkega kadila...« »Oh, oh, kakšni romarji so sedaj. Lepo se vozijo z vozom in pijejo po gostilnah,« je zatarnala stara Urša. »Mi smo bili drugačni romarji, ki smo hodili peš ves teden na Sv. Višarje. Pred nami naš vajvoda dolgi Jur s križem, mi pa «mo torkljali za njim. Vse x>žu-ljene so bile noge. Pa je potegnil Dolgi Jur iz cule na večer šivanko in nit ter je« prepeljaval z nitjo kakor pet-kronšek velike žulje. Vso noč so žgale noge, da ni bilo spanca na trudne oči. Kakor mučeniki smo peli do zore spo-korne pesmi. Drugi dan pa naprej s krvavečimi nogami. Vsa vas se je zbrala pod večer okrog nas tam pod samimi Sv. Višarjami. Dolgi Jur je odmolil očenaš in povzel z gromkim glasom: »Cujte moj glas, grešniki! Trojna so pota, ki vodijo v grehe: po mesu, po jeziku in po oferti. Romarska pot pa je pot pokore, da se zvic-a nemarno, grešno meso, da se opere jezik v pobožni pesmi in molitvi. Ofert pa je najhujši greh, ki si upa še v cerkev pred samo obličje božje. Resnično vam povem, če svet ne bo oblekel namesto Žide in žameta spo-korne raševine, ne bo videlo ljudstvo odrešenja, temveč bo zgrmelo zaradi grešne oferti naravnost v peklensko brezdno — Amen.« Bog mu daj večni mir. Tako smo mi nekdaj romali.« Urša je povesila glavo in pričela naglo pikati okrog zacelinjene koruze. Pripognila se je in ročno odbrknila s kazalcem in sredincem prst okrog očiščene rastline. Soinee je žgalo neusmiljeno v hrbte okopačev, ki so se pri zamahih motik enomerno zibali. Misli pa so spremljale ves dopoldan veseli romarski voz, ki je brzel med cvetjem dreves proti Mariji na Brezjah kakor himna zemlje in solnca .. . Janko Kač Pomladni sejem na Dunaju Odmevi in sledovi svetovne gospodarske krize — Kako Avstrija organizira tujski promet — Vedno večja racionalizacija — Vinska kriza v Avstriji Maribor, dne 19. marca. Letos ie bil dunajski. pomladni sejem mnogo bolj zimski, čeprav okrog Dunaja ne leži niti približno toliko snega, kot ga je pri nas v Mariboru. Od Maribora nekako do Upnice je narava še povsod spala globoko pod snežno odejo. Čim bolj smo se bližali z brzo vlakom Gradcu, bolj so se množile po štajerskih njivah gole lise. Tudi višje Gradca je bilo komaj toliko snega, kakor da bi pravkar začelo snežiti. Štajerski Meran Maribor ima torej mnogo hujšo zimo kakor severni Gradec in Dunaj. Po dunajskih ulicah pa so vendar ležali še črni kupi zmrzlega snega in čakali pomladnih žarkov, saj je občina to zimo izdala že preko milijon šilingov, torej čez 8 milijonov Din, za kidanje snega. Časopisi magiistratne opozicije so župana ostro napadali, češ da mesto premalo izda za kidanje snega. Župan je dokazoval, koliko stanovanj bi lahko občina zgradila z denarjem, ki ga je letos izdal Dunaj za neproduktivno investicijo pri kidanju snega. Spomnil sem se mariborskih ulic, ki niso tlakovane kot dunajske, zato se ves mesec zrcaliti o v njih idilične vaške luže in delajo v razmehčana tla čedalje večje luknje. Blagor mariborskemu županu, ki nima na magistratu opozicije, in pokoj mariborskim cestam Tudi razstavam na sejmu je bilo videti, da letos ni »pomladnega razpoloženja«. V dolgih in visokih razstavnih dvoranah so morali krepko kuriti, a še so obiskovalci radi hiteli sem in tja, samo da so se ogrevati tudi z gibanjem. O sami razstavi: Kdor ne verjame, da je »kriza« najmanj evropska, ne samo naša in da jc zaradi tega še ne bo kmalu konec, naj obišče katerikoli sejem izven domačih meja. Kriza grize in truje naprej in se prav nič ne briga za meje, potne liste in carinske zaščite. Razliva se preko njih kot povodeni; zdi se, da bo absorbirala kot ogromen, nenasiten moloh zadnje ostanke dobrih časov. Časniki sicer ravno v teh dne ne seje-jo maiodušja., a nihče tudi ne prikriva strašne *n kričeče resnice: blaga več kot dovolj, preveč, tudi interesenti bi še bili, samo kupcev manj-ka, zlasti onih, ki imajo denar. Mnogi so mnenja, da so se seimi preživeli in da so morda prav dandanes neumestni, ker stanejo mnogo, mnogo denarja. Toda, ko hodim mimo bogatih iz-»Kaj le boste gobce otresali!« se je ložfe, pritrjujem drugim, ki pravijo, da so baš v dneh gospodarskega upadka najbolj potrebni sejmi. Potrebujejo irh velika mesta, da privabijo lastne ljudi iz province in tujce. Potrebuje jih domače gospodarstvo, da se vidi v lastnem ogledalu. V takšnih dneh more vzdržati Ie ona, ki hiti z duhom časa in ki ga tehnični napredek ne potisne med staro šaro. V tem pogledu je bil dunajski sejem skrajno poučen in je le obžalovati, da si ga ni ogledalo več naših gospodarskih krogov, javnih faktorjev, voditeljev naših občin, občinskih podjetij, interesentov tujskega prometa in končno — onih, ki ustvarjajo naše javno mnenje. Isto velja seve za obisk ostalih sejmskih prireditev, zlasti v Pragi ali Lipskem. Avstrijci spoznavajo, da je postal baš v času gospodarskih polomov važen, morda od/ločilen narodno gospodarski dohodek, tujskj promet. Baš ta pa bo sedaj tudi padal. Treba bo torej tem več energije in novih potov, da se tujci kljub temu privabijo v domače kraje. Zaradi tega so na sejmu posvetili posebno pozornost razstavi iujsko-prometnega oddelka. To bi si morali predvsem ogledati našj člani m voditelji tujsko-prometnih društev, hotelirji, občinski možje. Ne samo razstavljene slike letovišč in zdravilišč — še bolj vzgledne so bile nazorne karte, kako naj privabljamo tujce, kaj naj jim nudimo in kaj nam tujski promet donaša. In če bi si bila naša država uredila kak kotiček na tem sejmu za propagando naših zdravilišč in JadTana, bi bilo tudi prav, ker smo to pred leti že poskusili Ln daje Dunaj, enako kot ostali avstrijski kraji, precejšen odstotek obiskovalcev naših krajev, d. pr. Rogaške Slatine in zlasti Dalmacije. Vsa razstava je bila prav zgovorna slika težke avstrijske gospodarske borbe, ki naj pokaže ljudem pota k sanaciji ali vsaj k zboljšanju. Zelo hvaležen je bil ogled oddelka obrtno - pospeševalnega urada z naslovom: »Kako najbolj raciio-naJno gospodarimo« Tu se vTSti celica za celico z dvema oddelkoma: kakšna ne sme biti in kakšna mora biti delavnica! Vsak obrtnik bi se tam mnogo naučil in bi bilo želeti, da kaj podobnega napravijo tudi na naših sejmih. In taka je vsa razstava: v vsem napredek, ki ga mora iskati državljan, če noče podieči v gospodarski borbi. Zato zavzema na sejmu veliko prostora razstava novodobnih pisarn gospodarskih podjetij. Zamudno pisanje nadomeščajo stroji; ki ne pišejo samo pisem, ampak Važno -prednaznanilo za gospode trgovce s čevlji! 4178 Prinašamo za sezono 1931 platnene čevlje „Viktoria" znamke WIMPASSING s prešivanimi gumi podplati, v sivi, beli in črni barvi kot čevlje na zadrgo in z zaponko. Ljudske cene! Domač proizvod! Zahtevajte vzorce in specialne ponudbe od prodajalne na veliko: PALMA, Zagreb, poštni predal 226. tudi sami vknjižujejo, računajo, obračunavajo mezde za tisoče tovarniških delavcev. Cas je denar, to je vedno boli de-viza novega gospodarstva. In pa povsod higijena Ln estetika. Praktična in lepa mora biti delavnica, taka kot stanovanje. Stanovanja pa se tudi kažejo v povsem novi luči. Pohištvo je napravilo v zadnjih letih ogromen korak napTej. Vse kar smo smatrali še pred dvema letoma za moderno, je zastarelo in nima skoro nikakih stikov z novim stiJom. In tudi cene presenečajo po svoji solidnosti. Razstava je kar posejana s paviljoni najnovejših senčnikov za električne luči. Lepe reči, ki so jih polne že tudi izložbe trgovin in se Jugoslo ven samo čudi, kje zaostajajo naše trgovine. V Rotundi pa je živahno in pestro, kakor v ljubljanskem Tivoliju, kadar sije soinee. Krasen napredek kaže zlasti avtomobilska obrt Pozornost vzbujajo češke tvrdke. Vmes paviljoni z novimi pisalnimi stroji, v katere lahko šef telefonira svoj diktat brez strojepiske, ki si potem ob poljubni uri natakne slušala, pritisne električno stikalo in že sliši, kako stroi napoveduje, kar je poprej šef zdiktiral. Lep napredek, samo da stane lični aparat okrog 12.000 Din. Avstrijci so čutili potrebo razstaviti letos tudi svoje živilske produkte; mleko, maslo, mesne izdelke in — vino. V paviljonu dunajske magistratne kleti sem iztaknM tudi »deruzalemčana«, ki ga je baje dobavil vinski trgovec iz Ptuja. Razen tega sem opazni še na oddelku razstave moderne gradbe cest (tudi to bi bilo nekaj za naše občine ter vodje cestnih odborov in podobno), paviljon zagrebške tvrdke »Slavonije«, ki predeluje lesne izdelke. To pa ie tudi vse, kar je bilo na dunajskem sejmu jugoslovenskega, čeprav imamo z Dunajem in Avstrija toliko gospodarskih stikov. Veliko praktičnega izgubljamo v teh dneh. Omenil bi še za nas važno novico, ki sem jo zvedel na vinski razstavi: tudi avstrijski vinogradniki tožijo nad obupno vinsko krizo, ki jo je povzročila konkurenca inozemskih vin. Celo Avstriioi ne morejo več oto-dajati svojega pridelka, ki je vendar skromen, za takšne cene, da bi krili produkcijske stroške. Kako naj potem takem mi izvažamo vino v Avstrijo?! In tako hodiš od paviljona do paviljona z novimi, resnejšimfi mislimi, — kakšna bo gospodarska bodočnost nas vseh, če ne bo kmalu temeljite, svetovne remedure m če se bomo večno lovili za dvomljivimi carinskimi zaščitami v slepem krogu?! Dr. Avg. Relsman. Vitka linija še vedno v modi Anita Page, znana partnerica mnoaih slavnih filmskih zvezdnikov ima pogodbo, ki natančno določa mejo teže, ki je ne sme prekoračiti pod nobenim pogojeni- To pa je za zvezdnico zelo težko, ker pripada krogu žensk, ki po naravi inklinirajo k debelosti. Čim bi se zredila, bi prišla njena filmska pogodba v nič. Zato je morala sama sesti za mizo in sestaviti dnevni red. Seveda je v prvi vrsti silno važen način prehrane, poleg katere pridejo na drugem mestu v poštev ritmične vaje. In zgodil se je čudež. Anita Page ni samo napisala receptov, ampak se tudi drži svojih predpisov. Za kaj takega se hoče že veliko discipline. Njeno načelo veli, da te najvažnejše, da človek dela to, kar je sklenil redno. Pri tem se nikakor ne sme postopati preveč radikalno, pač pa se je treba držati predpisanega reda, kajti le na ta način je mogoče uspeti. Filmska zvezdnica se zaveda še nečssa drugega — dejstva, da je temelj vsake lepote zdravje. Tudi to je upoštevala pri ureditvi svoje dijete. Ua ostane lepa in zdrava, ne zavživa le najpotrebnejše hrane in ne dela samo vaj. ampak se dnevno kreta na svežem zraku. Poleg ritmičnih vaj, ki ji vzamejo približno pet ur časa dnevno, se šeta po čistem zraku najmanj eno uro. V športu daje prednost tenisu in golfu, sprehaja pa se najraše v družbi svojega sedem let starega brata, ki ji je tudi v pomoč pri njenih telesnih vajah. Če povemo, da služi ta bratec Anite Page slavni sestri za boksarja, ne izdamo nič indiskretnega. Page priznava, da se ima le ed>no tej vrsti športa zahvaliti za svojo vitko linijo. Ta reč jo stane velikih duševnih muk, kajti ne smerno zamolčati, da je Anita Page prijateljica največjih sovražnikov vitke linije — slaščic. Sama pravi, da bi lahko na prste seštela srečne priložnosti, ko ie smela pokusiti kolačke, ki ji gredo v nepopisno slast. Njena slava je torej kupljena za drago odpoved. Poglejmo še, kakšen je jedilni list slovite umetnice. Opoldne dobi na mizo čisto juho, salato, pražen kruh, čaj s citrouo in eno jabolko. V ateljeju povžije med snemanjem največ po eno jabolko, mnogokrat pa ne pokusi ničesar. Zvečer ji prinesejo kotlet in dve prikuhi. Zjutraj si včasih privošči kavo s smetano — toda samo toliko, da si osladi usta. Takoj po zajutrku odide jna delof, da bi se njena teža ne dvignila. Anita Page je dekle, ki se boji prav malo stvari na svetu. Strah pa jo navdaja, kadar uzre kjerkoli — tehtnico. O nje sanja težke sanje, nanjo stopi z grenkobo. Ko pa jo stehtajo, se vedno pokaže, da se še ni bati za njen kontrast, kajti poleg vitke linije je teža vedno ena in ista. ISTOČASNO ZA DAN IN NOČ JE NIVEA-CREME ser najvažnejša sestavina EUCERIT, ki pospešuje nego kože, omogoča NIVEA-kremi, da globoko pronikne v kožo, ne da bi ostavljala bleska na površini. Podnevi vas ščiti ta vsrkana krema pred slabim vremenom in nadomešča maščobo, ki vam jo izloča veter in slabo vreme, ter ohrani kožo voljno in gibko. Po noči deluje NIVEA-krema na ta način, da vam osvežuje in jači polt in dobite tako svež, mladosten izgled. NIVEA-kreme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni ne ene ne druge kreme, ki bi vsebovala EUCERIT, ki varuje kožno tkivo in jo osvežuje, na čemer tudi temelji presenetljivo in milo delovanje NIVEA-kreme. 28a Doc« po 6, 10 in 32 Dia — tube po 9 ki 14 Din IidoioMtelj v Jugoslaviji: Ju gosi. p. Beiersdorf 4 C** 4. *. o. j. — Maribor, Gregorčičeva it. 24 Pen: Pubi je prevratnik Pubi se jezi. Pubi je strašno hud! Pubi. u je vsega dovolj! Pubi revoltira! Ves ta red, ki mu ga vsiljujejo dan na dan, mu ni ne po volji, ne po srcu. Zakaj ga le mučijo? In če se stisne v kot, ves užaljen in ■resigniran, ter ogleduje svojo skrotovi-čeno lokomotivo, mu pravi mamica: »Vidiš, kako si lahko pridkan, Pubi!« »Pridkan!« Ta beseda ga najbolj užali! Pridkan — razmišlja Pubi — ta je pa res gelungen! Najprej mi je očka ogrel pečico, nato me ie mamica ozmerjala s packo — zdaj sem pa pridkan! So res otročji! Zjutraj leži Pubi v -postelji in mežika v soinee. Dekla Ančka stopi v sobo in mu pravi: »AIo, Pubi, zdaj bova vstala!« Pubi jo gleda in se zadovoljno smehlja. Bova vstala! Ti si že — jaz pa bom — če se bova lepo sporazumela! Toda to še ni vse tako jasno — misHm jaz! Ančka hoče odgrniti odejo. Pubi drži z obema rokama in še z zobki povrhu. Ančka pravi: »Tak, PubS, ne bodi oo tak — vstani! Saj nimamo samo tebe na skrbi — kdo ,pa bo pospravil sobe lil kdo bo kuhal?« Pubi jo gleda pretkano in premišljuje: To je prav za prav res! Potem prav počasi spusti odejo; najprej z eno roko, potem z drugo, nazadnje z zobki. Ančka ga dvigne io prime v naročje. Pubi jo vščipne v lice. Ančka mu je všeč. Tako okrogla, rdeča 'lica ima! Ančka se ujezi: »Ti falot ti!« Pubi pa se ji smeje. On ve, da se Ančka jezi le — kar tako! Pubi ve, da je Ančki všeč, če je vščipne! On dobro razume, kaj pomeni beseda: falot! Ve, da je to — zelo presrčna beseda! Pubi je bil z mamico v Tivoli in se je potepel malo po parku. Na klopi je videl gospoda in gospodično. Gospod je gospodično vščipnil v lice in ona mu je rekla: Ti falot ti! in se mu je tako lepo, tako presrčno smehljala. O, Pubi dobro ve, kaj pomeni beseda: falot! V kuhinji ga Ančka nahrani To pa Pubi ju ni povolji. Kaj se to pravi, da ga pitajo!! On zna že sam z žlico v usta! Kako ne bi znal? Res je, da polije nekaj mleka po mizi in po srajčki! Pa kaj je to? Ali je to kaj strašnega? Zaradi itega pač ne bo svet propadel! In poleg tega je tako prijetno razmazati s prstom kaplje mleka po mizi! Nato ga pelje Ančka k umivalniku. Vzame brisačo, omoči jo in ga briše po licu in za ušesci. To pa je nezaslišano! Pubi hoče vendar sam broditi po vodi! Pubi cvili in vriska, tolče z ročicami po vodi, da brizga daleč naokoli. Skratka — Pubi je pri umivalniku popoln anarhist! Ančka ga s težavo kroti, Pubi se zvija in 'kriči — dokler ne pride mamica v rožnati halji dz kopalnice in ga tlesne parkrat po pečici: »Fuj, Pubi!« Pubi se namrdne in utihne. Izpod čela gleda mamico in nič mu ne ugaja: zjutraj mamica ni kar nič lepa. Vsaj Pubiju se ne zdi! Res ne! Dopoldne, ko gresta na izprehod — o, da, takrat že! Mamica ima neke škatlice in čudne rdeče svinčnike v zlatih stročnicah. V tiste škatlice seže z mehko, puhasto krogi jo in se potem udarja z njo po licu. Pubi jo gleda in se čudu Potem vzame mamica rdeči svinčnik •in se maže ž njim po ustnicah. Pubi jo gleda in se čudi. Potem se obrne k njemu in pravi: »Tako, Pubi, zdaj greva!« Pubi jo gleda — in zdi se mu lepa, zares lepa! V parku je prijetno. Soinee sije in po gredah cveto pisane rože. Otrok m mamic je tam vse polno. Pubiju je všeč. Pubi je zadovoljen! Ali nekaj mu ni po godu! Pubi skače in seda v pesek — mamica: Pubi, nazaj! Pubi leta in se podi za otroki — mamica: Pubi nazaj in mir! Pubi se stepe z Milanom zaradi kang-ljice peska —mamica: Pubi fuj in tlesk! Pubi boža Bibico po licu in jo vščipne — Bibiča v jok — mamica: Fuj, Pubi, sram te bodj, ti kujon ti — in tlesk! Pubi strmi: kaj je zdaj to: On ima Bibico res rad! In zakaj ona joka? Ne-umo! Ona gospodična pa se je tako sladko smehljala in rekla: falot! Čudno! In mamica — kaj je treba tu tleskati? Pubi se zamisli in vse skup mu ni povolji. Stisne se ob kiop in je jezen in žalosten. Kako neumni so ljudje! Sobice sije, platane so zelene, pisane rože cveto, steze so tako bele in nebo tako jasno — Pubi pa naj tu stoja in gleda vse to — od mamice pa naj se odmakne samo tri korake! Samo tri — nič več — in nazaj! Pubi je hud in čemeren. Glavo pove-ša, ko gre domov. Opoldne pride očka. Sedejo h kosilu. Pubiju zaveže Ančka velik prt okoli vratu. Pubi je neznosno jezen na ta prt. Očka izprašuje mamico: Kakšen ie bil Pubi? Ona odgovarja: Tako — tako! Pubi gleda uporno v krožnik pred seboj. On dobro ve, kaj pride zdaj. Kre-gan bo. Pa je že navajen. Ančka prinese juho. Stegne se mimo njega in se dotakne z roko njegove. Pubiju se zdi to dobro. Ne ve zakaj — prime jo, skloni se in jo ugrizne v prst. Ančka skoro polije juho. Očka se jazi: »Ti kujon, ja — ti si boljševik!« Inf — tlesk in — od mize. Pubi razmišlja v kotu: »Kaj pa e spet to? Boljševik?« Misli in misli. Naenkrat se spomni. Da! V parku je stal poleg mame in nie-ne prijateljice. Mimo je prišel mlad, bled gospod z lepo, visoko damo. Gospod se je smejal na vse grlo in kazal bele zobe. Prijateljica je šepetala mamica: »To je boljševik!« Pa naj bo — si misli Pubi — naj bom pa še jaz! Sicer pa je bil tisti gospod lep in mlad in se je tako smejal! In dama je bila tudi lepa. Imela je take velike črne oči... Tako srečno je gledala mladega gospoda. Gotovo mu večkrat pravi: ti falot ti! Prav gotovo! Marcel Ray Španija in Evropa Sevila, v marcu. Veliki španski narod je premalo znan ostali Evropi To je narod, ki je bil nekdaj, ki postaja zopet in ki na vsak način hoče postati veliic političen narod. Evropa često krivično presoja Španijo po^ videzu ■in po momentanih nemirih in političnih potresih, ki izbruhnejo od časa do časa, ki pa kljub temu ne morejo omajati temeljev njenega mogočnega ustroja. Ali nismo videli še nedavno, kakio sta se Evropa in ves' svet vznemirila zaradi ^enostavne ministrske krize, to je zaradi političnega dogodka druge ali tretje vrste? Ta kriza je izbruhnila v prvih dnevih iberske pomladi, ravno v dobi, ko inozemski izletniki v trumah posečajo oranžne vrtove Vaience in oljčne gaje Andaluzije. Senzacijonalna poročila mednarodnega tiska, ki ne kontrolira \ed119 svoje moči, so vznemirila in oslab.Ia to reko turistov. Bogati Angleži in Američani so ostali v mestih Južne Francije in niso posetili priljubljenih krajev^ pirenejskega polotoka. Španci so bili močno začudeni, ko so iz tujih časopisov izvedeli, da njihovi državi grozi katastrofa. Vendar pa velike množice posebnih dopisnikov in specialistov svetovne reportaže niso mogli smatrati za dovoljen nadomestek za izostale denarne goste. Jaz sam sem bil priča te krize. Pokazala nam ni drugega, kakor živo agitac.jo političnih krogov, ki predstavljajo največ nekoliko tisočev oseb. Ti tisoči so zapričeli silovito opozicijo proti r_ež.imu, ki ga je uvedla ustava z leta 1S76. Ali ta opozicija je razdeljena med ustavoverne monarhi-ste. to je pristaše nove ustave, zmerne republikance, radikalne republikance, socialiste in sindikaliste. Vsaka izmed teh skupin goji globoko nezaupanje do svojih sosednjih skupin. Tem nasproti stoji desnica ne mani razdeljena po nazorih, toda zbrana okoli kralja, da brani in vzdržuje obstoječi red. Nad vsemi pa je sam krati, ki ga močno napadajo zaradi sodelovanja s propadlo diktaturo, ki pa ie kljub tetnu v poteku krize pokazal strogo ustavno zadržanje v svojem postopanju. Kako se je kriza razvijala? V kratkih besedah: opozicija ni imela 0At guma, prevzeti oblasti, ki jo ji je nudil Al-tonz XIM. Zato ie vladar zaupal odgovornosti polno nalogo vlade politikom iz polpretekle in pretekle dobe. Naslonil se je na monarlrstično desnico vseli odtenkov, od liberalcev, kakršen je grof Ronianones, • do skrainih konservativcev, kakršna sta grot Bugatlal in La Gierva. Na tihem ga je kajpada podpirala fašistična s kupiti a monarhi-stičue zve>e. Edino novo dejstvo, ki pa mu ne gre odrekati važnosti, je ustanovitev sredinske stranke s težnjo, da nova stranka postane os in gibalo nove vlade, lo politično skupino ie ustanovil Cambo, ki ga zastopa v kabinetu njegov prijatelj in dolgoletni sodelavec Ventosa, Cambo sam pa ostaja za kulisami in odtod vlada ter vleče vse niti javnega dela. Nastop tega finančnika in poslovnega človeka največjega stila pomeni, da se je veleindustri-ja Španije odločila zavzeti svoje mesto v vladi, kjer je bil dosedaj zastopan edino agrarni kapitalizem: pomeni pa obenem poskus ori-ientacije v pravcu pozitivne politike in praktične stabilizacije španskega javnega življenja. Vsi ti dogodki so se odigrali med politiki. Španski narod, prebivalstvo mest in vasi pa pri tem nikakor ni sodelovalo. Po sedmih letih, tekom katerih je bilo ukinjeno normalno politično življenje je prebivalstvo. že itak od davna navajeno indiferen-tizma v politiki, ohranilo svoj popolni molk. Niti ni gotovo, da li nam bodo bližnje volitve pokazale, kaj čuti in misli narod, kajti- nrkakega znaka ni, da bi bile te volitve bolj odkrite in iskrene, kakor so bile pred uvedbo diktature. Neki na španskem zelo ugledni državnik, ki sem ga vprašal, kal misli španski kmet o položaju, mi je odgovoril prostodušno in nekoliko cinično: »Kmet ne misli nič.« Morda je res tabo, vendar pa ta sodba ni popolnoma zanesljiva. Španski kmet je siromašnejši in brez-pravnejši, nego so celo kmetje na Balkanu, zato nesrečnik nima časa in volje, da bi se bavil s politiko. Toda kdo ve, kaj se je godilo v njegovi glavi v teku zadnjih let? Ne morem se ubraniti misli na stotine milijonov kitajskih kmetov, ki tudi niso mislili nič, ki pa so se naenkrat vrgli na neke zelo enostavne ideje in se jih drže z neukrotljivo silo. Eno je gotovo: To kar misli španski narod, ni v soglasju z idejami, ki iih ,imajo njegovi politiki. Slednji hočejo ohraniti aH uničiti neki politični režim. Ljudstvo pa si prizadeva najti izhod iz svojega globokega siromaštva, da bo lahko živelo, delalo in jedio. Preprostemu ljudstvu gre za to, da doseže srednji nivo materijalnega blagostanja in kulture zapadnih narodov, pa nai si se težnje že zaveda aH; ne. Španiji gre za to. da se oprosti svoje polotoške zaprtosti. da prekorači pirenejsko barijero in združi svojo usodo z usodo evropskih narodov Ta članek pišem v Sevili, kjer se ravno vrši anketa o agrarnem vprašanju o Andaluziji Videl sem po mestih in vaseh juga na tisoče kmetov brez zemlje, brez dela m brez kruha. Videl pa sem tudi ogromno zemlje od katere niti dve tretjini nista še obdelani. Javna oblast ie močno vznemirjena zaradi tega položaja, ki ga je letos poostrila še izredno huda suša, zelo slaba letina oliv in vpliv brezposelnosti v drugih deželah. Prizadeva si najti sredstev za velika javna dela, ki nai dado kmetu priliko za zaslužek. Ta problem Pa je na Španskem s'coroda nerešljiv, ker ie dktatura močno oslabila vire javnih dohodkov in Španija zato iz lastnih sredstev ne more podvzeti nič velikopoteznega. To je mednarodni problem, eden izmed problemov npve Evrope. Zaradi tega sem prepričan, da politični problem, ki se z njim tako zelo bavijo v Madridu, problem režima, ustave in preti-redbe političnih tradicij, skuša samo skriti in zataiiti pravi španski problem. Zato na-glašain, da bi na Španskem najbrž ne bil republikanec, da si sem v Franciji zvest pristaš tega političnega nauka. Ako pa bi bil republikanec v Španiji, si nisem gotov, da li bi z veliko nepotrpežijivostjo pričakoval zmage tega, kar imenujejo tu nekako visokoletečo revolucijo Jaz mislim, da sc bo prava revolucija kakršno Španija- naj-nuineiše potrebuje, izvršila prej aH slej, naj bo že politični režim tak ali drugačen. Zdaj pa nastane vprašanje, da-li je v interesu Spaniie in Evrope, da izbruhne s to revo-■luciio tudi nevarnost novih reakcionarnih in anarhičnih pretresljajev. Vzgled revolucije iz leta 1873., vzgled nekaterih držav Južne Amerike in vzgled portugalske rc-voluciie, vsi ti zgledi niso taki, da bi dajali količkaj poguma za sličen podvig na španskem. Temu nasproti mora nepristranski opazovalec uvideti velike napore, ki jih Španija doprinaša že celo desetletje, da bi se rešila svoie osamljenosti ter se približala Evropi in ostalemu svetu Ustvaritelji Društva narodov so dali Španski velik znak za-upanja s tem, da so jo. edino izmed nevtralnih d>ržav, vpisali v spisek ustanoviteljev novega bratstva narodov. Vpostevaii so s poln o pravico, da je Španija med vso voino imela važno vlogo posrednika in razsodnika ori vzdrževanju vsaj najmanjše mere stikov in odnošajev, potrebnih med bojujočimi se narodi Po končani vojni je španska brez vsakega dvoma zaslužila to zaupanje. Kakršnekoli so že napake njenega tradicionalnega političnega sistema, kakršnekoli so že zablode in zmote temu sledeče diktature, je vendar nemogoče v nemar pustiti zadržanje španske zunanje politike, ki je neprestano težila v pravcu ženevske koncepcije. Morda bo kdo rekgl. da se ie Španija odpovedala temu. kar imenuiemo »visoka politika« in da je opustila riskantna podjetja in diplomatske intrige ter zamenjala politiko bojnih zvez s politiko razsodišča samo zato, ker se ne čuti dovolj močne za izvajanje visoke politike. To je pač mogoče, alfi tako dela večina drugih narodov. Ustroj sodobne burna, nitete ie tak, da se morajo vlade in posamezniki izogibati nevarnih in obsodbe vrednih akcij bodisi iz bojazni pred sodiščem, zarad spoštovanja mnen^ svojega soseda ali zaradi potrebe po miru. Nai bo že kakor hoče, zaporedne vlade Alfonza XIII. so vsa pretekla leta dale cesto dokaze modre dalekovidnosti m mednarodne uvidevnosti. Znale so se približati Južni Ameriki vktjub neprijetnemu spominu na razne voine za neodvisnost, zbližale pa so se tudi s Severno Ameriko, ne glede na izgubo Kube in Porto-R&ka. Tudi so na najboljši način v sporazumu s Francijo uredile svoj položaj v Maroku ter pokazale zmernost v pogajanjih za Tanker. Pred vsem pa so si pridobile in ohranile velik uglied v Društvu narodov, ne glede na bežno epizodo v borbi za »stalni sedež« in na svoj izstop iz Društva narodov od leta 1926. do 1928. Ni bilo takorekoč niti enega zasedanja Sveta društva narodov, v teku katerega se ne bi druge velesile zatekale po pomoč k predstavitelju španske Don Jo-' seju Ouinones de Leonu, kadar je bilo rešiti kako močno zapleteno vprašanje Njegova sposobnost in prislovično dobra vo-lija, kakor tudi njegovo globoko pravno znanje ter sposobnost za pomirjenje sprtih strank je vedno znala najti izhod iz še talko težkega položaja Tik pred pogajanji aa pomorsko pariteto v Rimu mi je rekel neki španski diplo- Cuvajte svoje zdravje! Uporabljajte mat: »Ta francosko-italjanski sporazum nas silno zanima. Ako bo razmerje mornariških sil Francije in Italije ustaljeno, bomo ml postali razsodniki v sredozemski politiki.« To so bile sicer besede, kakršne smo često čuli pred vojno, toda mislim, da violiub temu lahko sprejmemo to formulo, ker se Španija nikoli ne bo spuščala v boje. pri katerih bi sama lahko kaj izgubila. Njena razsodn ška naloga bi bila lahko samo miroljubna, ker inu to narekujeta njena politika in nje interes. Iz tega vzroka teži S^amija po zunanjem miru, kakor tudi zato. da lahko \f sedanji politični in gospodarski krizi doseže notranji mir in razvije svoje gospodarske možnosti. Josip Fr. Knaflič: Skrivnostni preganjalec gospoda žulaja Poglavje te zgodbe, kjer se pokaže sled na neke tajne Mene posiliuje smeli, deček pa neje-volino dregne sestrico in ju pokara: — Uh, saj ne veš prav! Saj se ne reče tako. Kozakinja se reče. Ona je z Ruskega, tam kjer so kozaki. A Ljubica ve še nekaj važnesa o Dimi im mi zaupa to, ko ji popravim če- pico. — Ona nima srajce! pove Ljubica in se ponosno ozre na brata, češ, tega pa ti ne veš. In ie Miran tudi res začuden, tako da nc ve, kaj bi rekel ma to. Samo na njegovem obrazu se izraža odločen dvom. Toda Ljubica vztraja trdno na tem, kar zagotovo ve. — Nima je ne. Saj sem videla. Ko ji ie čebelica zlezla za jopico. Fa se je takole odpela (Ljubica pokaže to na svojih prseih), pa sem videla, da nima nič srajce... Ali, Ljubica, to je sijajno dete! Smeje poženem spet motor. Zapeljal sem na notranje grajsko dvorišče. Tam se je oskrbnikova deca igrala z zajčki, in sta se jim Miran in Ljubica takoj pridružila. Osfcrbnikova gospa mi je pa povedala, da je gospod slikar Dane še zgoraj pri baronu, da je tudi neki agent tukaj, in da se pogajajo za neke slike. Torej sem se šel medtem maio ogledat okoli graščine, uživat lepi pomladanski večer, ki se je vonjivo in pestro-bojno razlival čez pokrajino. Za graščimo se je .raztezal velik sadovnjak, ves v cvetju in ves potopljen v zlatorožnato luč zahajajočega soln-ca. Tam je na klopi sedel samcat, star kozak... Ni se ganil, ko sem prišel mimo im pozdravil; kakor kip je žded tam, sklenjene roke oprte na palico, samo dolgi sivi brki so se mu pozibavali v rahlem vetriču, in njegove oči so tožno-zamaknjeno strmele v daljavo... Tudi tam ob širokem solnčnem Domu cveto zdaj vrtovi, cvete njegov vrt, ki ga morda ne bo videl nikoli več ... nikoii več ... Umolknila je v gori kukavica, in slišim samo votli kašelj, ki stresa koza-kove bolne prsi. Voščemorumen je njegov koščeni obraz. Na kraju lepegd, a že močno izsekanega parka, ikjer se'.mi je nudil pogled daleč po dolini, obdani od vinskih goric, sem se usedel na. klop in se takole malo predal sanjarenju — prilika je bila preveč zapeljiva, da bi ne sanjaril. Pa se je v tem zgodilo, da nisem biJ več sam tam na klopi. Nisem je slišal priti. A ko sem se slučajno ozrl, je sedela tam na drugem koncu klopi — Dina, mlada kozakinja. Iz vljudnosti sem pozdravil. Z lahnim, nemim priklonom. Odzdravila je s kratkim pokimom in samo s pol pogleda name. Tem željneje pa je pogledala mojo cigareto, ki sem si jo bil pravkar prižgal. Pa sem porinil tja čez klop dozo in užigalice. — Poslužite se, tovarišica Dina, sem dejal po domače. — Dina Pavlovna! je popravila to. Tovarišico je pa sprejela brez popravka. In ko si je bila nažgala cigareto, je porinila dozo in užigalice k meni nazaj in je rekla: — Hvala, tovariš. In tako brez vsake ironije in z neko naravno mehkobo je izrekla to besedo, da me je pogrelo. Vedno je prijetno, če ti ženska — katerakoli — reče tovariš ... Potem sva molče kadila. Če je prišla, sem si rekel, bo tudi govorila. Itak jo je prignala radovednost. Dolgčas je punčki v tej samoti, — naravno, — pa jo zanima vsak do-šlec. J. O. Curwood: Medved Tir Zdajci se je v mogočnem skoku pognal kvišku in skoro bi bil dosegel malega medvedka. Ravno je hotel v drugo skočiti, ko je zmerjaje pritekel Langdon in ga nekajkrat oplazil z jermenom. Pes je zacvilil, potegnil rep med noge in se splazil za Meteosinom. Muskva se je zelo začudil. Mož ga je bil rešil! Pretepel je satana z rdečim gobcem in belimi zobmi. Videl je, da so bili zdaj vsi privezani — zdaj je bil varen. Saj ljudje vendarle niso tako hudi, je pomislil Muskva. Njih se mi, kakor je videti, ni treba preveč bati. Langdon se je vrnil in iztegnil roko po Muskvi. Mali je sicer zarenčal, popadel ga ni. Obrnil je glavo nekoliko v stran in zdajci začutil na hrbtu čisto lahen pritisk. Tako nežno ga še mati ni bila nikdar pobožala — kar ugajalo mu je. Sprva je sicer še renčal in kazal bleščeče se zobke, potem pa je popolnoma utihnil in mirno dal, da ga je Langdon smeje se gladil po kosmatem hrbtu. Lovec je stekel k ognju, vzel košček jelenjega mesa in ga pomolil Muskvi pod nos. Malček ga je povohal, nato pa se je kar moči daleč umaknil v svojo rogovilo. Nazadnje je Langdon položil meso poleg sklede mleka na tla in se vrnil k Bruzeju, ki je puhal mogočne oblake dima iz svoje pipe. »Čez dva dni mi bo jedel iz roke,« je veselo menil Langdon. »Čas je, da gremo spat,« je v odgovor zazdehal Bruze. Kmalu je v taborišču zavladala popolna tišina. Lovci so se zavili v svoje odeje in kmalu zaspali. Ogenj je plapolal, čedalje bolj dogore-val in končno je tlelo samo še nekaj polen. Bila je zvezdata noč — enolično so žuboreli potoki in studenci v tišino — nekje je skovikal čuk. Iz daljave se je čulo ropotanje skale, ki se je bila sprožila v gori in se je valila v nižino. Muskva je vedel, da se mu ni treba zdaj ničesar več bati. Vsi so že spali — razen njega samega. Previdno je splezal po deblu navzdol. Ko je bil že skoro čisto pri tleh, mu je izpodrsnilo in malo je manjkalo, da ni padel naravnost v skledo mleka. Sicer pa to ni dišalo tako napačno. Nezaupno je vtaknil jeziček v tekočino in se obliznil. Nato je še enkrat pokusil. To pot že bolj pogumno. In v drugo je mogel le ugotoviti, da je v skledi nekaj silno dobrega. Stvari sicer še vedno ni popolnoma zaunal — hodil je okoli sklede, kakor mačka okoli vrele kaše, vedno priprav- ljen, da hitro odskoči, če bi ga kdorkoli napadel. Končno pa je odločno vtaknil nosek v sladko mleko in ni dvignil glave prej, dokler ni bila polizana zadnja kapljica prelestne tekočine. Potem je povohal meso. To je bila položila pod drevo prav tista roka, ki je bila prinesla sladko belo pijačo! In ista roka ga je bila pogladila in zapodila psa. Toda kljub vsemu se mesa ni upal pojesti — bil je še precej sit od mleka. Mahoma ga je obšlo hrepenenje po Tiru in svobodi. Ali ne bi poizkusil pregristi vrvi? A to se mu ni posrečilo. Kadar se je utrudil, je nekoliko počival, potem pa spet pričel grizti, samo da — na drugem mestu •— In tako je bil ves njegov trud zaman. O polnoči ga je gobček že tako bolel, da je opustil svoj namen. Splazil se je tesno k drevesu im se zvil v klobčič. Povsod je bila tišina in počutil se je zelo osamelega im zapuščenega. Mislil je ma Tira im žalostno cvi-liil. Kje je zdaj njegov orjaški prijatelj prav za prav? Ali sploh še živi? Če bi bil zdaj vsa-j Piponaskov pri njem, še njega bi prijazno pozdravil. Mali medvedek je premišljal o toliko stvareh, da ni niti za trenotek zaspal. Tako je prišla noč. Rano zjutraj je bil Meteosin prvi na nogah. Zakuril ie, nato sta se zbudila Zdaj ko sem si jo lahko bolje ogledal, se mi je zdela tudi simpatienejša kakor poprej, pri tistem le bežnem in povrh še tako razburljivem srečanju na cesti. Da, prav zalo dekle sem si jo mogel predstavljali — v boljši toaleti, se reče; takole pa: z razniršeno črno grivo, katere se je držal gozdni mah, v blatnih sandalah, krilo čudno rdeče pomazano, gole noge vse razpraska-ne. lun, je izgledala malce podivjano. Kakor da je prišla iz boja s Tatari, tako je izgledala ta krepka in drzna mlada kozakinja. Na sebi je imela nekakšen lovski jopič iz jcleiijc kože, pod vratom odpet, da se je videlo v njeno oprsje. In jo bila njena polt tako rjava, da sc je jed-va razlikovala od usnja. Pri tem mi je prišlo na mar, kaj jc povedala o tej Dini mala Ljubica, in nehote so se mi usta raztegnila na smeli. To pa jc takoj zapazila in je rekla: — Kaj me tako gledale? Ošinila me je s pogledom iz očesnega kola in sc obrnila proč. — Da, na hrbtu jih imate tudi, Dina Pavlovna! sem rekel. Začudeno se jc okrenila nazaj: — Kaj imam na hrbtu? _ Slecite bluzo, pa poglejte, Dina Pavlovna! scin se režal. Ni vedela, knj bi rekla, a vsa nemirna se je premikala na klopi. Slednjič je nejevoljno zamahnila z roko: — Kake šale so to! Vous ®tes... vi ste... Naenkrat se je zasmejala na glas, odlomila z grma šibico in se tepla po kolenih. — Vaše slikarije bi rad videl. Dina Pavlovna. Ali bi mi jih ne hoteli pokazati? — Slikarije? se je začudila. — Saj nisem slikarica! — Ne? Škoda. Mislil sem to, hm. ko ste tako lepo pisani, oprostite! Tale sočni karmin po vašem krilu... in tale lila-barva na vašem komolcu ... na hrbtu pa imate celo mavrico ... To ste sc menda usedli slikarju Danelu prav na paleto. Dina Pavlovna? V mojih opazkah je bilo dovolj po-roga in sem pričakoval, da dobim razdražen odgovor. A je ostala popolnoma ravnodušna. In potlej me je presenetila z vprašanjem, dali nisem nemara detektiv. Detektivi da takole vohljajo okoli... Nakar sem ji moral z obžalovanjem povedati, da sem samo novinar. — A! je vzkliknila. — Zato imate tolikšno fantazijo! In jc z rokama naredila po zraku velik kolobar. — Pa fantazirajte dalje, ne bom vas več motila, je dejala nato, dvignivši se s klopi. — Samo cigareto mi še dajte, pa zbogom... tovariš! To je izrekla zdaj z ironičnim poudarkom in usme-vom. — No, le ostanite še malo, Dina Pavlovna, sem ji rekel. — Vam bom še kaj zanimivega povedal. Vidite, na primer: jaz sem novinar, a baš mi jc žal, da nisem slikar. Zdaj ko sem videl tistega bolnega starega kozaka tamle v cvetočem sadovnjaku .. . Ali je to vaš oče? — Da, to je naš batjuška Pavel Fjo-dorovič. — Tak boste še bolj razumeli, Dina Pavlovna, če vam povem, da me je to globoko pretreslo ... Zato sem se vam morda zdel prejle malo dolgočasen ... dasi sem drugače prav zabaven človek, lahkoživček več ali manj, da ... Ampak kakor rečeno, zelo me je pretreslo, in še vedno mi je pred očmi podoba starega kozaka junaka, danes ubogega brezdomca .. Vsa tista tuga v njegovem obrazu, tisto hrepenenje v njegovih očeh, tako brezmejno in brezupno .. Ah, ni je besede, ki bi mogla izraziti bolest, ki trga srce ubogemu staremu možu,, in nobeno pero ne bi moglo opisati tega. Samo čopič slikarja bi mogel to živo pokazati svetu Zato, — vidite, Dina Pavlovna, — zato pravim: Da mi je žal, da nisem slikar. Ce bi jaz znal naslikati tega starega l ozji-ka, batjuško vašega, tako kakor sem ga videl tam pod cvetočo češnjo, v večernem solneu, samcatega v njegovi žalosti in boli .. o, to bi bila slika, ki bi presunila vsakogar Slaven bi postal jaz s to sliko Dina, ki se je bila usedla spet nazaj, bliže k meni, me je poslušala v tihi resnobi. Naravno, da ji je to, kar sem govoril o njenem očetu, šlo do srca. In njene oči. ki so bile zdaj pr'l-no uprte vame — poprej me jc pogledovala samo postrani, pol koketno, pol nezaupno, — so kakor prosile, naj še govorim. A jaz sem naenkrat umolknil Zakaj naenkrat, ko sem tako od blizu pogledal v Dinine oči, me je nekaj sprele-telo: — pred mojimi očmi je vstala podoba lepe neznanke, ki sem jo bil srečal na ljubljanskem kolodvoru, takrat ko sva z detektivom Klopom iskala gospo Tijo. Al' ni-^o bile to one iste temne oči, sveteče se kakor brušen dragulj, s tisto rahlo modrino v belini in pa malo, malo poševne? In te črne obrvi tako visoko razpete? Kakšne oči — pravcate nočne oči; nemara se svetijo tudi v temi... Seveda ni bila la tukaj ona, toda trenutno jc bilo moje presenečenje tako veliko, da mi je nehote ušla prek-i ustnic tista skrivnostna beseda, ki mi jo jc bila takrat pošepetala. — Aba! sem rekel in slišalo se je, kakor da je izrekel lo neki drug, tuj glas. A glej: ol> tej besedi se jc Dina zdrznila in v očeh ji jc zabijala radost, topla, iskrena radost, kakor da sem jim rekel nekaj zelo ljubega. — Aba? so dahnil^ njene ustnice. In nato še enkrat: — Aba? In je zrla v moje oči, kakor pričakovaje odgovora. In ko ga ni bilo, ko sem molčal, ves presenečen strmeč vanjo in ne vedoč, kaj naj rečem. — tedaj sc jc naglo spet odmaknila, z vidnim strahom v obrazu... V isti hip so se razlegnili po park'i klici Mirana in Ljubice. Prihajala sta z očetom pome. In zadaj jc trudno korakal Job. Čeprav je težko hodil stari Jol», skrb mu ni dala ostali doma, — prišel je za nami. In potem jc moral siromak vso to dolgo pot, peš in sam, spet nazaj. Ah, težko je res na svetu; drugega nimaš ko samo skrbi in trud ... Bil sem tisti večer dokaj zamišljen in raztresen, tako da me je gospa Vida nekajkrat pogledala začudeno, kadar sem na kako vprašanje odgovoril « -robe. Toda ta reč z Dino, ta čudna reč, mi ni šla iz glave. In spet jc vrtalo po mojih možganih vprašanje: Aba — kaj pomeni ta beseda? Ali jc ime? Ali pa kako tajno geslo? Dve leti že razglabljam o tej skrivnosti in mi ;e od tega bolna glava in bolno srce. Kdo je in kje je ona, ki mi jc takrat na tako skrivnosten način pošepetala to besedo? Zdavnaj že se mi je izgubila vsaka sled za njo. Danes pa, nenadoma sem jo spet našel sled. Ni dvoma, da ta Dina nekaj ve, kar je v zvezi s tisto mojo Abo . . . Pa se mi je tu naenkrat posvetilo: Ta močna sličnost v očeh in tudi nekako v vsem tipu — kaj pa če sta Dina in Aba sestri ? (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo). Vinsfcn troo»ine prve vrste _v Becopofu v centru prestolnice z razvitim poslom po vsej državi in v nekaterih tujih državah se proda obenem z inventarjem, ki sestoji iz prvovrstnih sodov in kadi za eea 10 vagonov vina in rakije in vsega potrebnega modernega in novega tehničnega pribora. Vse se more videti na licu mesta. Zlasti pripravno za vinogradske zadruge, veleposestnike, vi-nogradarje itd. Ponudbe na Jugomosse a. d., Beograd, pošt. pretinac 409 pod »Vinarska trgovina 370«. tudi Langdon in Bruze. Ko sta se oblekla, je prihitel Langdon k svojemu zero-vančku. »Jedel Je,« je veselo zavpil tovarišema in jima pokazal prazno skledo. Muskva je sicer takoj zbežal na drevo, ko ga ie pa Langdon pričel gladiti, ni nič več godrnjal. Langdon je nato zdirjal k zalogam in se vrnil z novo škatlico mleka, katero je odprl pod Muskvovim drevesom in z mlekom napolnil skledo. Muskvove oči so radostno zažarele — mleko! Langdon je dvignil skledo tako visoko, da se je Muskvov nosek skoro potopil vanj. In Mustva se zdaj nikakor ni mogel premagati. Lizal je in cmokal, dokler n.i bila skleda prazna. Resnično je zdaj že jedel Langdonu iz rok. Ko se je približal Bruze, da pogleda, kako napreduje Muskvova vzgoja, je medvedek pokazal zobe in zarenčal. »■Medvedi so boljši od psov,« je vkljub temu zatrdil Bruze. »Še nekaj dni, pa bo tekal za teboj, Jimmy!« »Kaj si mi že pravil takrat o Jamesovem medevdu. Bruze?« Bruze je bil tega dne zgovoren in je zadovoljno pripovedoval. »Jameson je živel tu gori — v kote-nijskem okrožju. Bil je samotar. Samo po dvakrat na leto je prišel z gore v dolino, da si ie kupil živeža. Krotil je grizlije in dolga leta je imel enega, ki je bil gotovo prav tak orjak, kakor ta, ki ga zdaj loviva. Ujel ga je bil še mladiča, ko sem ga pa jaz videl, je tehtal vsaj tisoč funtov. Kamorkoli je šel Jameson — medved ga je spremljal kakor pes. Se celo na lov ga je jemal s seboj in spala sta ob istem ognju. Jameson je imel medvede rad — nikoli ni nobenega ustrelil. — Da, tak je bil Jameson!« Langdon se je poglobil v premišljevanje. Čez nekaj časa je rekel: »ln jaz jih imam zdaj tudi rad, Bruze! Prav za prav sam ne vem, zakaj, nekaj imajo na sebi, kar spominja na človeka. Ne bom jih več mnogo pobil, mogoče celo nobenega več — razen tega ipsožera.« Pobrskal je po svoji pipi in nato jezno dodal: »Prav za prav je velika prostaščina. da ni nobeme pokrajine in nobene države, kjer bi bila za medvede določena varstvena doba. Ob vsakem času jih smeš pobijati, še njihove mladiče smeš izkopavati iz brlogov. Saj sem jih že sam mekaj izkopal. Bruze. Včasi mislim, da je sploh zločin, hoditi s puško okoli! Im vemdar se te strasti ne morem otresti!* KRALJESTVO MODE Nova čajna mizica Riviera spomladi Na sp-omlad je francoska rivijera že od -nekdaj zbirališče tistih ljudi, ki jim ie uso-iia poleg polnili žepov naklonila ljubezen do prebujajoče se narave in ki znajo v slad-■! m brezdelju ceniti lepoto brezmejno sili sza morja. Poleg takih, ki pridejo na rili ero zaradi zabave, ie pa tudi mnogo ta-Irh (predvsem žensk), ki pridejo, da bi : raziskale« novo modo. katere skrivnosti razodenejo človeku na rivijeri mnogo prej nego na domačih tleli. Po tamkajšnjih no vata rti ah sodeč, se nam obeta letos zanimiva nova linija, ki bo — dasi v podrobnostih komplicirana — skrajno enostavno učinkovala, in bo že zaradi •lega dosegla odobravanje pri vsaki elegantni dami. Zanimiva ie uporaba materi* a-la: letos strogo ločimo tkanine, ki pridejo v pošte v za trotteurska oblačila, od blaga iz katerega izdelujemo elega-ntnejše obleke. V prvem primeru se namreč poslužujemo izključno svetlih, toda nevtralno baivamih stvari, medtem ko ie popoldanska obleka temna; tu pa se je morala lani tako priljubljena črna barva umakniti teinnomodri. Za na promenado so se predvsem uveljavila razna iersevska. blaga, kajti njihova porozna izdelava pomeni za nas nekaj novega. ugajajo pa najbolj zaradi lepih in praktičnih »mešanih« barv. Obleka te vrste ima nagubano krilo in je opremljena z ozkim usnjenim pasom ter učinkuje izredno mladostno: napol širok klobuk in lepa lisica preko ramena podaieta opremi izgled neprisiljene elegance, (zadnja slika). Poleg trotteurskih oblek zastopajo važno mesto kostumi. Na rivijeri jih vidimo mnogo. Najlepši so seveda razni modeli _ z apartno zvončasto jopico in rahlo zvonča-stim krilom. K temu se nosijo ljubki klobučki iz klobučevine, takozvani »mali Napoleoni«. z zavihanimi okraiki. ki so na dveh straneh prepognjeni (slika 2). Popoldanski plašči tvori najtežji problem spomiadne mode, kajti združevati mora fantazijo z eleganco. Tudi tu vidimo, kakor pr; dopoldanskih plaščih, ravno linijo, predli;: del pa ie široko ukrojen, tako da pada piašč zvončasto na stran. Plašču podaja originalno noto širok zvon-čnst fichu, ki prihaia izpod reverjev (slika 3). Popoldansko obleko izdelujemo letos ve-NČ norrta iz temnomodrega georgettea-, tem-inomodra barva se namreč prilega sko-ro vsaki barvi obraza in je letos tembolj moderna. ker smo i o že par sezon pogrešali. Značilno za nove rivierske modele je, da učinkujejo v celoti jako enostavno, v podrobnostih pa prinašajo izredno skrbno izdelavo. Navlečem gornii del obleke, ki jo vidimo na prvi sliki naše skupine, zahteva mnogo skrbnega dela. volan na kraiu pa ustvarja pravilen prehod k zvonoastemu krilu. Izrezek ob vratu ie obrobljen z ozkim. spodaj zavezanim ovratnikom. ZA SPOMLAD potrebujete nove čevlje! V vseh najmodernejših oblikah, v solidni domači ročni izdelavi Vam jih izvrši po meri 42S6 Joža Mokorel, Ljubljana MIRJE 2. 4286 Torbica za puder LJUlLJflNfl KiLtlViKSKA ULICA 2SII- izpodriva zadnje čase dozo, kajti mnoge dame so spoznale, da se morejo v tem primeru posluževati mnogo večjega čopa za puder, ki razdeli moko boli enakomerno po obrazu Umevno je, da ne smejo biti takšne torbice iz svile, na katerih bi se puder prijel, temveč morajo biti narejene iz gladkega usnja in podložene z istim, toda svetlejšim materiiialom. Zrcalo na notranji strani ie seveda conditio sine qua non Mnoge toibice za puder so izgotovliene iz živo barvnega gumija. Takšni komadi so seveda manj elegantni, toda se dajo lažje čistiti in so boli higiienični. Vaš mož se vam labko izneveri. ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna. Poznana, milovonjiva sol za izpiranje (Isla Spiil-salz) vam pomore, da ostanete vedno zdrava, sveža in mladostna, ako se redno nje poslužujete za svojo intimno toaleto. 346-1 ie za>res »spomladanska«, kajti njen videz oznanja veselo svežost in originalno mikavnost do zadnje podrobnosti. Predstavljamo si čaini prt s pestrimi karo vzorci na rumeni podlagi, k temu seveda enake serviete in najnovejše: čajni service v isti barvi in enako vzorčast! Enotnost pa ne sme biti pretirana, zato je na taki mizici tudi potreben močan kontrast, ki prežene vsako enoličnost V tem primeru ic najbolje. če se poslužimo naravno barvne slamnate košarice s pločevini- podlogo (namestu steklene ali keramične vaze), ki jo napolnimo s svežim cvetjem Vprašanja In odgovori »Telovadba«. Na tem mestu utegne priti o priliki udarca, padca itd. do zmečkanine mehkih delov, kar spoznamo na podplutbi, ali pa je ooškodba resnejša in je to ali ono rebro nalomljeno ali pa celo prelomljeno. Vsekakor bi slednja poškodba povzročala več bolečin. Ce ni prsni koš poškodovan, bodo posledice padca kmalu izginile. Da pa boste pomirjeni zaradi event. drugih posledic, naj Vas bližnji zdravnik v Vašem mestu pregleda, odnosno odredi, kdaj 6e imate zglasiti zaradi eventualnega ponovnega pregleda. — G. B. Š. v Lj. Vi posvečate vsekakor preveč pažnje pojavom, ki 9o v Vaši starosti več ali manj fiziološki in si še poslabšate stanje s stalnim razmišljanjem, kaj bo v bodoče, če je že sedaj tako hudo. Vaš pesimizem ni na mestu in si morate vedno predočiti, da bodo Vaše težkoče v kratkem času ponehale, morda bi bilo dobro, če bi jemali vsaj za nekaj časa pomirjevalna sredstva. Javite se v ambulanci tukajšnjega nevrološkega oddelka v banovinski splošni bolnici, kjer je zdravljenje brezplačno. Imate pa sedaj tudi lastno bolniško blagajno. — »Obup«. Poglejte tudi gornjo notico. — Sluz prihaja iz nekih malih žlez, je brez pomena ter izvira iz večie razdra-žljivostl živčevja, ki je pač primarno tangirano, tako da prevladujejo simptomi seksualne sfere. Razveseljivo je, da se znaki boljšajo, četudi to neradi priznavate, ampak za enkrat še podcenjujete. Videti je, da je kriza že pre-stana in bo odslej krenilo na boljše. Glede navodil velja tudi za Vas gorenji nasvet — K. J. v V. Možno in v Vašem slučaju verjetno je, da je postala bolezen kronična. Čim dalj časa traja, tem težje bo to ozdraviti. Zdravljenje vrši seveda zdravnik, ki Vas vidi in preiskuje. On tudi odloča, če j? bolezen v tem stadiju že kužna ali ne, ker je to odvisno od mikroskopske preiskave. Ako se izključi infekcijoznost, ne obstoja nevarnost za druge. Za otroka m treba skrbeti, ker se to dedno ne prenaša. Proti prenašanju s kontaktom pa mora itak babica ali zdravnik ukreniti potrebno. — V. K. v M. Za Vašo zadevo Vam niti nasveta jie moremo dati, temveč Vam toplo priporočamo, da pojdite k bližnjemu zdravniku, ki se mu zaupate. — »Bb«. Brez zdravniške pomoči ne pojde- Bolezenska sprememba Je pre resna, da bi se moglo še odlašati. Vi imate v svojem kraju bolnico ali pa če hočete, poiščite pomoči na urološkem oddelku tukajšnje bolnice. — G. H. J. v T. V. Lepo, da imate toliko zaupanja v nas, ampak, žal, Vam ne moremo povedati drugega kot zdravniki, ki so Vas zdravili. Če ni bolezen pri kraju, ne preostane drugo, kakor da se zaupate zopet zdravniku, ampak ne morda da ga ubogate le par dni in že znova obupate. Ravnajte se točno po prejetih navodilih in ne pretiravajte svojih občutkov, da ne bo bolezen iz Vas napravila hipohondra. S svojo trdno voljo do skorajšnjega ozdravljenja podpirate zdravnikove težnje. — G. A. B. Št. Ilj. Je vrejetno v zvezi s pljučno boleznijo, odkod pa bi prihajale bolečine v boku in kolčnem sklepu, ni prav razvideti iz Vašega lakoničnega popisa. Mogoče, da je tudi to posledica osnovne bolezni, vsaj izključeno ni. Točen odgovor prejmete^ le po osebni zdravniški preiskavi. — Gdč. I. M. v S. Kri v gnojnem pljunku ni absoluten dokaz za obstoječo tuberkulozo, zlasti ne, če so sopila vneta. Pač pa je to verjetno. Kje da tiči vzrok temu pljuvanju gnojne - krvave >sline« pa Vam pove po izvršeni preiskavi Vaš zdravnik. Principi jelno ne smemo odlašati, če se kažejo sumljivi znaki za kakšno pljučno bolezen, ker se vsaka zamuda bridko maščuje. — L3 — M. Če ste začeli kaši jati, odkar rabijo oni prah (barvo) v tem obratu, bo s tem razjasnjena vzročna zveza med rabo barvilnega sredstva in razdražen jem Vaše sluznice v bronhih (bron-hijalni katar). Nedostatek se da odpraviti le tako. kakor Vam je povedal zdravnik, brez prijave ne gre. Za Vas velja, da se ravnajte po dobljenih navodilih in da boste kolikor časa imate one težkoče pod zdravniško kontrolo. Jetike se ni treba bati, ker vendar nastopa tudi brez takšnih vzrokov. Ad 2.) Tudi katar v nosu bo posledica raz-draženja dihal. — G. R. U. na J. Čitajte 1. in 3. notico, pa se preveč ne razburjajte. Poiščite si primernega razvedrila, da ne boste vselej usmerjali svojih misli v ta pra-vec- — H. Š. K. Ne moremo pomagati, .morda je to, kar opisujete nekai drugega._ Takšna sramežljivost ni na mestu. Če nočete K zdravniku, pa pojdite k zdravnici V medicini velja načelo, da je treba bolezen najprej po pregledu ugotoviti, na daljavo ne zdravimo. Da ne zaostanemu v boju proti raku, dokazuje dejstvo, da se že snuje društvo, v katerem bodo člani zdravniki in lajiki. Javnost bo pravočasno obveščena in primerno zainteresirana. Zdravniki se nadejajo vseobče pomoči. Taborenje v službi protltuberkuloznega gibanja V zadnjem času nam je časopisje pred« očilo grozne številke o množicah obolelih in umrlih za najgrozovitejšo morilko se« danjega človeštva, za belo kugo — tuber* kulozo. Paralelno s temi poročili je bilo iznešeno tudi mnogo predlogov- m objas« njeno mnogo sklepov merodajn h faktor« jev za borbo proti tej zavratni bolezni. Vse pa ne bo mnogo pomagalo toliko ča« sa, dokler se nujna potreba protituberku« loznega gibanja ne vcepi vsemu narodu in dokler se vsakemu članu našega tiar da ne omogoči, resnično ne omogoči, hi« g;jensko življenje aH pa vsaj uspešno zdravljenje. Kaj pomaga vse delo šolskih poliklinik, dečjih in zdravstvenih domov itd., če pa otrok stalno biva in sipa v sla« bem zraku zatohlih zaprtih prostorov, ce ne uporablja svojega prostega časa za igra« nje, kopanje in bivanje v svežem zraku, temveč ždi sključen nad kako knjigo aH pri nezdravem delu ali pa se igra v pocest« nem prahu, polnem bacilov. Otrokom je treba nuditi doma zdravo okolico, zdrav milje ali pa vsaj »tvoriti za to polnovred« no nadomestilo. ' Počitniške kolonije so že velik korak k temu. Nekaj otrok odide v velikih počit« nicah na morje ali v planine na svez m zdrav zrak. Vse hvale vredno je ustanav« ljanje takih kolonij. Vendar pa imajo kljub temu veliko napako. Ta napaka, za sirse, a ravno najpotrebnejše kroge pa nepremag« ljiva ovira, je višina denarnega prispevka, ki ga morajo plačati roditelji ali karitativ« ne ustanove za deco. Vsota 600 do 900 Din mesečno je taka žrtev za večino na« ših delavskih in uradniških družin, da jo zmore le redkokdo. In ta vsota je le za enega obroka; kaj pa šele, če je potrebne dece po dvoje, troje ali celo petero. Kdo zmore takih stroškov! — Poleg tega pa traja bivanje posameznikov v taki počit« niški koloniji kvečjemu dva do štiri ted« ne, torej mnogo prekratko dobo v primeri z ostalimi enajstimi meseci bivanja v ne« zdravem stanovanju. Ne kratim zdravst« vene vrednosti počitniških kolonij, ne! Gotovo imajo za narodno zdravje velikan« sko važnost; poudariti sem le hotel, da za« jamejo še vse premalo dece, pa tudi pre* malo časa. Treba je zdravega bivanja otro« kom iz čim širših krogov in treba je iz« rabiti za bivanje na prostem čim daljši čas toplega letnega časa. Potrebno je to« rej stvar raztegniti tudi na precejšen del šolskega leta. Šola, ta je zopet v tem ozi« ru zapreka. Otroci pa morajo v šolo, da se kaj nauče. Da bi se vršilo šolanje v zdravem milje« ,ju, se je predlagalo m ponekod tudi uved« lo takozvane gozdne šole, t. j. šole na prostem. Toda te šole se niso mogle udo« mačiti v taki obliki, kakor so se uvajale. Učenec je na prostem izpostavljen tolikim motnjam, da je težko za dalje časa obdr« žati njegovo pozornost Poleg tega pa je izvajanje današnjih učnih metod in učnih načrtov na prostem skoro popolnoma ne« mogoče. ,. Nisem nasprotnik reformiranja sol v zdravstvenem pogledu, ker je to neobhod« no potrebno. Ne zdi pa se mi zaenkrat iz« vedljiva ideja gozdnih šol. Za našo deco je danes med šolskim le« tom potrebno in tudi mogoče le tabore« nje ozir.. bivanje v naravi v prostem času, t j. takrat, ko ni zaposlena v šoli. Pri ta« kem življenju na prostem, ki bi obsegalo večino dneva in vso noč, se štiri ali pet ur učenja v šoli današnje oblike na zdrav« ju pač ne bi poznalo. Pomagano pa bi bi« lo otrokovemu zdravju prav veliko, ker bi živel noč in dan na zdravem zraku in bi pod spretnim vodstvom v družbi svojih sovrstnikov vadil svoje telo in svoj duh. Tako taborenje med šolskim letom naj bi bilo tako organizirano, da bi bil ot.ro« kom omogočen lahek poset šole in povra« tek v tabor, obenem pa tudi poskrbljeno, da bi še ostalim šolskim dolžnostim lahko zadostili, da bi se potrebno naučili ter iz« vršili šolske naloge. Vsled tega naj bi bilo vodstvo taborenja sestavljeno iz ljudi, iz« kušenih v taborenju in pa iz spretnih učiteljev, ki bi pomagali deci pripraviti se na konec šolskega leta. Še enkrat poudar« jam, da bi naj to pripravljanje ne nado« mestovalo šolskega poseta, ki bi se moral nemoteno vršiti. Vse to je vsekakor mogoče. Mestna ob« Hjalmar Wallandcr: Neznana lepotica Ko je stopil pisatelj Gunnar Alm iz veže na prosto, so mu udarili v obraz mrzli solnčni žarki. Bilo je sveže, krasno januarsko jutro z visokim sinjim nebom in čistim jasnim zrakom. Gunnar Alm si je zapel suknjo, razširil prsi in globoko zajel zrak. S polnimi pljuči jutranjega balzama se je ozrl po malem parku, Ju je bil pokrit z belo, nedotaknjeno 'nežno odejo. Navdal ga je občutek sreče. Prižgal si je cigareto, vsrkaval z zadovoljstvom njen blagodejni vonj in šel naprej po ulici, ki se jo vsa bleščala in lesketala v divni svetlobi. Vse, kar je videl in slišal, mu je bilo v nepopisno veselje: hrup otrok, ki so se podili na vse strani, žvenketa-nje steklenic, ki so stale na dovozni-kovem vozu pred restavracijo in so jih jemali iz zabojev. Celo krepka rast konj, ki sta bila vprežena pred voz, mu je bila v veselje. Bilo je pristno stock-holmsko jutro, očarljivo, da se ni mogel nihče odtegniti njegovi ljubkosti. Poleg te lepote je bilo še nekaj drugega, kar ga je navdajalo z občutkom sreče. Vedel je, da mu je treba samo zaviti okoli ogla, pa bo srečal najlepšo žensko, kar jih je kdaj videl v življe- nju. Ni je poznal, tudi ne vedel, kakšen je njen poklic in kako se piše. Zanj je bil njen obraz najlepše, kar si je mogel predstaviti. Glava je bila poraščena z bohotno krono kodrov, ki so na vseh straneh pogledovali izpod klobuka. Izpod čela so gledale velike sinje oči, lica pa- so se rdečila, kakor da je dahnil škrlat v pernice. Postave ni bila posebno visoke, a noge je prestavljala tako nežno, da so ga njih kretnje kar opajale. Oblečena je bila zelo preprosto. Pisatelj si je rekel: to je ženska z okusom. In je bil vesel, da je imel toliko smisla za take finese. »Poznala« sta se že dobro leto dni. V začetku sta se le bežno spogledovala, takole mimogrede, česar je bil on zelo vajen. Nekega dne, v začetku aprila, pa so se ujeli njuni pogledi. Razločno je videl, kako je zardela, in tudi sam je čutil, kako je v njem zavalovala kri. O, bila je sladka, ljubka, pretkano lepa v svojem pomladanskem kostumu. Oko mu je tudi povedalo, da je zelo harmonične rasti. Odtlej sta se srečavala vsak dan. Najbrž je prihajala z nočne službe, mogoče iz telefonske centrale ali iz kakega podobnega urada. Toda nemogoče! Bila je preveč sveža za. žensko, ki se vrača z nočne službe. Telefonistke so po prečutih nočeh zbite, oči se jim vdirajo globoko v votline. Nu, si je mislil Alm, mogoče je neodvisna mladenka, ki si je napravila za življensko pravilo, da zgodaj vstane in gre na izprehod. Kakopak, tako je, drugače ne more biti! Odkod sicer njene fine poteze? Odkod njen elegantni način hoje? Ni dvoma, da je neodvisna dama. Saj leži nad njo nekaj izrednega, neki čar, obdaja jo meglica prelesti. Nekega dne, ko sta se zopet srečala, je Gunnar Alm privzdignil klobuk. Roka se mu je kar impulzivno sprožila do pokrivala — res ni mogel storiti drugače! Odgovorila je z rahlim nasmeškom. Tako sta se seznanila. In vendar se še vedno nista poznala. Zdaj pa se je vse bleščalo v tem krasnem jutru. Celo dih pomladi je visel v zraku. Alm je čutil, da ne bo ostalo dolgo pri njegovem platoničnem pozdravljanju. Nekaj mu je pravilo, da mora neznano lepotico ogovoriti, ji stisniti roko — spoštljivo, seveda — vsaj do nadaljnjega. Tedajci se je pokazala izza ogla. Korakala je ponosno kakor kraljica, prestavljala je nožice nežno — oj, Gun-narju Almu je začelo močneje plati srce. Tako zeio ga je bila omamila ta ženska, tolikanj ga je bila očarala nje- na vnanjost. Bližala se mu je s počasnimi koraki. Tudi on je jel stopati počasneje. Zopet je videl, kako ji rde lica, škrlat v puhu. Res — moral jo je ogovoriti! Bilo je podoba, da si je tudi ona želela isto. Z dekliškim nasmeškom na obrazu se je ustavila. Oči so se ji za-iskrile, v lica so se ji vdrle majhne, očarljive jamice. Nagovorila ga je: »Toliko časa se že srečavava. Menda že del j ko pol leta .. .< »0,« je odvrnil, »delj, mnogo delj. Celo leto že, gospodična. Dovolite, da se predstavim. Gunnar Alm.< Komaj opazno je nagnila tilnik. >Helling, Stina Helling,< je rekla. Šla sta na zimsko solnce in govorila o vetru in vremenu. Kako rad bi jo bil vprašal, kaj dela, kje je zaposlena! A rajši je molčal. V nekem pogledu se mu je videlo celo mikavno, da ni silil s tem vprašanjem na dan. Dejal si je: v skrivnostih je privlačnost Na oglu neke ulice sta se razšla. Gunnar Alm je bil ves srečen, ko je nadaljeval ta izprehod. »Kako dražestno, očarljivo žensko bitje!« si je mislil. Nekega jutra je sedel Alm pri pisalni mizi. Pisal je novelo, ki so mu jo čina, zdravstvene korporacije ali humani« tarna društva naj vzamejo organizacijo teh taborov v roke. En sam tabor je za to premalo. Tabori naj bi se postavili v pri« merno velikem kolobarju okoli vsega me« sta. Izbrati bi bilo treba seveda za to pri« merne prostore. V vsakem taboru naj bi bilo po 30 — 40 otrok, ki bi jih vodila ozir. nadzorovala eden ali dva odrasla s potrebno kvalifikacijo. Pri vsakem taboru bi morala biti priključena kuhinja s kuha« rico. To in pa zdravstveno nadzorstvo pa spada že v podrobnejši načrt organizacije tabora. Če bi nadzorstvo in vodstvo tabora de« lalo brezplačno, ozir. če bi bilo plačano od javnih korporactj, dalje, če bi iste korpo« racije poskrbele za potrebni taborni invon« t ar (šotori, ozir. koče, kuhinjsko orodje in slično), tedaj bi bila cena za izdatno, dobro in zadostno hrano pri današnjih ce« nah približno 8 do 12 Din dnevno za ose« bo. Razume se, da bi bila trikrat dnevno kuhana hrana in najmanj dvakrat neku« hana. Po dosedanjih naših izkušnjah na taborenjih je taka hrana zadostna, da se zrede otroci za 2 do 6 kg mesečno. Gori omenjena cena, torej 240 do 300 Din me« sečno je tako majhna, da bi jo zmogel skoro vsakdo tudi za več mesecev po vrsti, ker stane otrok doma najmanj ravno to« liko. — Tako taborenje bi se lahko vršilo od maja ali junija potem preko počitnic do septembra in oktobra, torej celih 4 do 5 mesecev po vrsti. Kakšno bi bilo življenje v takem tabo« ru? Zjutraj bi zadonel rog v znamenje budnice. Iz koč ali šotorov bi pokukale razkuštrane glavice naše dece. Po kratki gimnastiki, ki bi pognala kri po žilah, bi sledilo pospravljanje ležišč ter skupno umivanje (tudi zob). Potem zajtrk. Tača-s bi že privozil mestni avtobus in bi nalo« žil pridne šolarčke ter jih odvede! v sre« dino mesta. Opoldne bi se deca na isti na« čin vrnila v tabor. Po tečnem, a prepro* stem kosilu bi bil eno do dveurni oipol« danski počitek. Po tem počivanju bi se pa vrstilo ob primernem vremenu kopa« nje, potem učenje, skupne igre, telovadba itd. itd. Po večerji bi se pa romantika ta« bornega ognja izrabila za pripovedovanje, zgodovinskih povesti, pripovedk in bajfc v svrho moralne vzgoje. Ob ognju bi se tudi pelo, deklamiralo in se sploh zabava« lo. Konec dneva, ozir. začetek nočnega po* čitka bi pa zopet naznanil rog. Nočni po« čitek v primitivnih zračnih kočah ali vi« šokih šotorih, na dvignjenih posteljah z zadostno odejo bi se vsakemu prilegel in bi bil zlata vreden tudi v zdravstvenem oziru. Dnevni red bi morali sestaviti pedagogi in zdravniki sporazumno, da bi čim bolj ustrezal tozadevnim predpisom. Da bi naši otroci na takih taborih tudi mnogo mo« rakio profitirali, ker ne bi bili prepušče« ni samim sebi, se razume. Prepričan sem, da so taki tabori pri se* danjih razmerah brez nadaljnega izved« ljivi in bi najbolj uspešno uničevali tuber* kulozo pri mladini in končno tudi pri od* raslih. Mnenja sem, da bi tako življenje v toplem letnem času bilo prav koristno tu« di odraslim. Družinski tabori v okolici me« sta koncem tedna ob času dopustov in jjočitnic ali celo ves čas, bi bila blago« dejna izprememba nezdravega mestnega življenja. Zdravje in veselje do življenja celih družin bi se zopet vrnilo, stroški za draga letovišča pa bi se zmanjšali. M. Z. Nova slovenska knjiga! Josip Fr. Knaflič: TRI ROŽE pravkar izšla. Velezanimive zgodbe znanega In priljubljenega pripovednika. Dobite jo v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. Cena Din 30.—, vez. Din 42.—. bili naročili. Z delom se mu je zelo mudilo. Proti svoji navadi je moral opustiti jutranjo šetnjo in tudi srečanje s svojo srčno damo. To ga je nekoliko vznejevoljilo. A kmalu se je spomnil, da mu je včeraj povedala, da je danes ne bo na izpregled kakor običajno. Rekla je bila, da bo malo poležala.. To ga jc zopet pomirilo. Sedel je za mizo in pisal dalje. Ko je odložil pero in jel premišljevati, pa je zagledal na nasprotni strani čisto ozke ulice odpirajoče se okno. Roke so bile potegnile zaveso na stran, pokazal se je ženski obraz. Bledo obličje je imelo pod očmi velike temne kolobarje. Oči so se motno zazrle v solnčno luč. Za njimi se je prikazala skuštrana glava in umazana srajca. Alm je planil kvišku. Saj to je bila ona! Ona, očarljiva, zapeljiva lepotica, ki jo je oboževal in katere si je tako želel. Da, ona je bila. Na tem se ni dalo nič izpremeniti... Alm se je hotel umakniti, ko so se njene oči srečale z njegovim pogledom. Nekaj trenutkov ga je -gledala, potem pa se je zdrznila in kakor bi jo bil ne-zaželjen človek zasačil in flagranti, je izginila ter naglo zastrla okno. Almu je padlo pero iz roke. To je bilo odkritje! Seveda ga je bila videla Vprašanje vrtnarske šole Hvale vredne so pobude, da bi se dvignilo tudi na manjših kmetijah pridelovanje zelenjave, zlasti v okolici mest in letovišč. Toda nikakor ne zadostuje, da bi hoteli pospeševati naše vrtnarstvo le s propagando na kmetijskih šolah in tečajih, ali da dajemo podpore za šolske vrtove itd. Treba je predvsem skrbeti tudi za napredek naše vrtnarske obrti. Naši vrtnarski vajenci se izuče večinoma pri domačih mojstrih, kjer je priložnosti za obogatitev strokovnega obzorja navadno premalo. Redko komu se posreči, da najde kot vrtnarski delavec zaposlitev v tujini, še manj je tistih, ki so v tujini obiskovali kakšno vrtnarsko šolo. Doma nimamo nobene vrtnarske šole in tudi pouk na obrtno nadaljevalnih šolah se skoro nič ne ozira na potrebe vrtnarskega stanu. Strokovne vrtnarske literature v domačem jeziku pa je pri nas še bore malo, tako da si tudi agilnejši samouk ne more dosti pomagati. V takšnih razmerah se ni čuditi, da se boje naši vrtnarski obrtniki vsake konkurence. Zato je n. pr. »Pokrajinska zadruga trgovskih vrtnarjev za Slovenijo« v "Ljubljani že leta 1925. dosegla od ministrstva za trgovino in industrijo naredbo, ki proglaša vrtnarstvo, kolikor se bavi z gojenjem cvetlic in okrasnih rastlin v topT> iehah, rastlinjakih in drugih podobnih specialnih napravah, kakor tudi s proizvajanjem cvetličnega semenja za prodajo, v območju ljubljanske in mariborske oblasti za rokodelski obrt. Slično zaščito svojega stanu bi radi dosegli tudi vrtnarji na Hrvatskem, ki so včlanjeni v »Zadrugi umetno vrtnarskih obrtnikov« v Zagrebu. Za sedaj obstojata v naši državi samo imenovani dve organizaciji obrtnih vrtnarjev, dočim v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Vojvodini sploh še nimajo vrtnarske organizacije. Umestno je vprašanje: Ali je res samo v strogem izvajanju naredbe, kakor so jo dosegli slovenski vrtnarji, najboljša zaščita proti konkurenci in najboljše jamstvo za napredek vrtnarskega obrta? Mislim, da nikakor ne. Najboljšo zaščito in največji ugled bodo dosegli tudi naši obrtni vrtnarji s kvalificirano strokovno izobrazbo. Nestrokovna konkurenca se da onemogočiti le z inteligenčno in strokovno kvalifikacijo! Le tako se lahko strnejo privatni interesi obrtnih vrtnarjev, ki morajo od svojega obrta plačevati občuten davek, v mirnejše sožitje z gospodarskimi in socialnimi interesi drugih stanov. Ustanovitev vrtnarske šole bi zato pomenila zelo važen čin za povzdigo našega vrtnarstva. Kje bomo dobili svojo prvo vrtnarsko šolo s programom, ki bo resnično aktualen za naše razmere? Potrebno bi bilo, da se v naši državi čim prej osnujejo vsaj dve ali tri strokovne vrtnarske šole različnega tipa. Jalova je trditev, češ, da bi vrtnarska šola n. pr. v dravski ali savski banovini bila manj primerna nego v Dalmaciji ali v Južni Srbiji. Glavno je, da se tip vrtnarske šole prilagodi podnebju, posebnostim zemlje in drugim pogojem rastlinske produkcije, tržnim razmeram in seveda tudi kulturnemu mi-ljeju dotične pokrajine, hkrati se pa značaj te šole podredi tudi skupnim interesom vse države. Tako, mislim, bi bilo umestno, da dobi Dalmacija ali južna Hercegovina vrtnarsko šolo, ki bi se specialneje bavfla z vzgojo rane zelenjave in ranega cvetja ter s kulturami mediteranske vegetacije; vrtnarska šola v savski ali dravski banovini, ki bi se morala lotiti obsežnejšega programa, naj bi imela na razpolago tudi vzorno sortimensko drevesnico okrasnega drevja in grmovja, vzgojevališče cvetlic trajnic, v njenem učnem programu bi se moralo posvetiti dosti pažnje tudi vrtnarskemu oblikovanju (gradbi vrtov); drugod spet bi se specialneje proučevalo pridelovanje zelenjave, semenarstvo itd. S tem, da diferenciramo možnosti vrtnarske produkcije ter jih specialno organiziramo po odgovarjajočih pokrajinah, bomo najprej in najbolje dosegli uspehe, kakršne so drugi napredni narodi že dosegli in ki smo jih — v veliko škodo našega gospodarskega in kulturnega razvoja — pri nas doslej še skoro docela ignorirali. Pred leti je ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini sprožilo simpatično idejo, da bi se na njegovem posestvu osnovala vrtnarska šola, oziroma prirejali vrtnarski tečaji. Za Rogaško Slatino bi bila primerna učna doba z dvema zimskima semestroma. Tudi o Mariboru se je govorilo. Lahko bi pri nas že imeli vrtnarsko šolo, če bi se ne pojavljali ugovori, ki kažejo samo to, da pri nas razmere in razvojne možnosti svojega lastnega vrtnarstva še zelo malo poznamo! Videti je, da nas bodo morda v bližnjem času prehiteli v Zagrebu. Za Zagreb bi se prilegala vrtnarska šola z 2-letno učno dobo. Vanjo bi se sprejemali gojenci, ki so dovršili vajeniško prakso, torej mladeniči od 17. leta dalje. Za starejše obrtnike bi se prirejali posebni tečaji. Seveda bi se na takšni šoli lahko vršili specialni in sezonski tečaji tudi za druge nteresente, za in tudi on je bil videl njo— nepočesa-no, neoblečeno, v umazani srajci ... Postalo mu je težko pri srcu, da ni vedel, ali naj se joče ali smeje. Zato se je smejal. Nazadnje si je rekel: »Nu, držal se bom tako, kakor da nisem opazil ničesar. Kakor da ni bilo nič... Radoveden sem, če me je ona spoznala. Drugo jutro je šel svojo običajno pot, in glej, ona se je, kakor vedno, prikazala izza ovinka. Že od daleč je pre-žal na njene iskreče se oči. Ustavil se je za trenutek in segel po klobuku na glavi. >Dobro jutro, gospodična Hellingo-va,« je rekel. Ona pa ga je ošinila s tako hudim pogledom, kakor bi mu hotela izpraskati oči. Slišal je samo, kako je siknila med zobmi: »Podlež!« Potem je izginila. Alm je še trenutek počakal — nato se je še enkrat ozrl za njo. Prižgal si je cigareto in stopil dalje. »Nikar ne sanjarimo, ne fantaziraj-mo in ne pišimo pesmi!« si je rekel. »Resničnost, dragi gospod pisatelj, prekaša vse izrodke človeške domišljije.« učitelje na obrtno nadaljevalnih šolah, za ljubitelje vrtov itd. Šoli bi se moralo pri-ueliti predvsem tudi praktično poskusni-štvo iz raznih panog vrtnarstva. Vso pozornost je treba posvetiti ureditvi vprašanja, kako naj dobe vajenci že v svoji praktični učni dobi vsaj nekoliko strokovnega pouka tudi na obrtno nadaljevalnih šolah. Doslej mora vrtnarski naraščaj na obrtno nadaljevalnih šolah posedati skupaj s peki, mizarji, frizerji itd., o vrtnarstvu pa čuje pri tem pouku komaj kakšno besedo. Banska uprava savske banovine je kot prva v naši državi priredila letos za obrtni naraščaj v Zagrebu trome-sečni vrtnarski tečaj. Obisk tega tečaja dokazuje, kako se vrtnarski obrtniki vendarle že sami zavedajo, kaj jim je danes najbolj potrebno. Pospeševanje vrtnarstva in torej tudi strokovni pouk vrtnarskih obrtnikov naj pripada kmetijskemu resoru. Ako se bodo pri nas v dogledni dobi ustanovile kmetijske zbornice, je nujno želeti, da bodo v njih zastopani tudi specialni interesi naših vrtnarjev. Danes, ko je zavladala v naši državi živa volja, da se s smotrenim, marljivim delom in z agilnostjo narodnega zanosa po-jača materialna produkcija ter dvigne kulturni nivo vseh ljudskh slojev, je posebno važno, da se skladno razvijejo vse gospodarske in kulturne sile. Ne smemo zato prezreti ali celo podcenjevati zanemarjenega vrtnarstva. Inž. Ciril Jeglič. Radio Izvleček iz programov Nedelja, 22. marca. LJUBLJANA 9: Predavanje o sadjarstvu. _ 9 30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nauk o servi-ranju. — ll: Koncert radio - orkestra. — 12: Dnevne vesti, plošče. — 15.30: Dekliška ura. _ 16: Humori stično štivo (Milčinski). — 16.30: Koncert radio-orkestra. — 17: Dramatska legenda. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta dunajskih filharmonikov z Dunaja. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 12.30: Koncert radio orkestra. — 16: Opera sLa Boheme« na ploščah. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Veseloigra. _ 21: Klavirski koncert. — 21.45: Poročila. — 22.0o: Plošče. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. _ 17: Koncert komorne glasbe. — 20 30: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — PRAGA 15: Prenos opere sPles v maskah« iz gledališča. — 19-05: Narodne pesmi. — 20: Koncert godbe na pihala. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka Glasba. — BRNO 15: Prenos opere iz Pra-Se. — 19.05: Sluhoigra. — 20: Prenos vse- programa iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20: Sluhoigra. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.15: Violinski in klavirski koncert. — 23: Godba za pies. — DUNAJ 10.30: Zborovski koncert. — 11: Književna ura. — 12-05: Verdijeva opera >Trubadurc na ploščah- — 14.50: Koncert orkestra. — 17.40: Koncert komorne glasbe. — 20: Otroške pesmi. — 20.30: Simfoničen koncert dunajskih filharmonikov — 22.20: Operetni »šlagerji«. — BERLIN 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — Godba za ples. — "KONIGSBERG 15: Lahka glasba. — 17.30: Koncert orkestra. — 19: Poljuden večerni koncert. — 20.35: Klavirski koncert — 21.10: Lahka plesna glasba- — M0HL4.CKER 16: Orkestralen in pevski koncert. — 19.35: Prenos iz gledališča v Freiburgu: Verdijeva opera J>La Traviata- — 22.30: Godba za ples. - BUDIMPEŠTA 20.15: Orkestralen koncert. — 21.40: Pevski in klavirski koncert _ Ciganska godba. -RIM 14.30: Prence opere iz gledališča. — 17: Koncert. — 20.40: Operetni večer. Ponedeljek, 23. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče (mešan program). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18-30: Italijanščina. — i9: Poljščina. — 19.30: Prenos koncerta iz Budimpešte. — 22: Napoved časa in poročila. „ _ BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.4o: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Godba na harmoniko. — 18: Narodni napevi. — 20: Koncert narodnih pesmi. — 21: Pevski koncert. — 22: Poročila. — 22.20: Koncert radio - orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega iilma. — 20.30: Prenos koncerta iz Berlina. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. _ 19.30: Prenos operete iz Bratislave. — 22.20: Jazz - band iz Moravske Ostrave. _ BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. _ 18.25: Plošče. — 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Sluhoigra. — 21: Koncert glasbenih novosti. — 22.20: Jazz-band iz Moravske Ostrave- — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Plošče. — 20: Literaren program. — 21: Operetni večer. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Operetni Jeno Wallesz: Povratek v življenje Malega, suhega uglaševalca klavirjev je bila žena zapustila. Pobegnila je s predstavljalcem junaških vlog neke potujoče gledališke družbe, ki ni mogel dobiti sobe v hotelu in si je milostno izprosil pristrešek in ležišče pri siromaku uglaševalcu klavirjev, kii je v stiski oddajal sobe v nodnaiem. Dejstvo, da mu je bila žena tršla, je učinkovalo na moža kar porazno. Lotila se ga je taka melanholija, da je sklenil izvršiti samomor. Stopil je v trgovino in zahteval vrv. Prodajalec se ni niti ozrl po njem, dokler je s+regel drugim kupcem, šele ko so vsi odšli, je videl, da še nekdo čaka v trgovini. Vprašali je takole postrani uglaševalca klavirjev: »Cemu potrebujete vrv?« »Ali vas to tako zanima?« »Oprostite, vprašal sem samo tz radovednosti... Primerno vrv izberem lahko šele potem, ko mi kupec pove, za kag jo bo rabil. Glejte, pri nas prodajamo vrvi za sušenje perila, vrvi za zvonove...« »-Recimo, da se hočem obesiti.« Prodajalec se je začuditi. Preko lica um je šini dvomljiv nasmeh. večer. — 22.30: Orkestralen koncert: odlomki iz dunajskih operet - BERLIN 18.15: Koncert lahke glasbe. — 20: Offenbachova opereta >Pariško življenje«. — Godba za ples. — KONIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 19: Violinski in klavirji koncert. — 20: Prenos operete \z Berlina. — 22-30; Večerni koncert orkestra. — M0HLACKER 16.30: Koncert dunajske glasbe — 19.35: Koncert simfoničnega orkestra. — 21.15: Plošče. — 22.20: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17-30: Koncert cerkvene glasbe. — 19.30: Simfoničen koncert Beethovnove glasbe. — 22: Koncert lahke glasbe. — RIM 17.30: Koncert komorne glasbe. — 19-50: Plošče. — 20.40: Koncert lahke glasbe, italijanske pesmi. Torek. 24. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče (ruska glasba, pesmi, »šlagerji«). — 12.45: Dnevne vesli. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — IS: Koncert radio - orkestra. — 19: Iz življenja predpotoipnih živali. — 19.30: Nemščina. — 20: Jaklov večer, izvaja radio - orkester. — 22: Napoved časa in poročila. — 21: Sa-xofon solo s klavirjem, potem jazz - band. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra- — 16: Plesna glasba. — 17: Pevski koncert. — 17.30: Koncert narodne glasbe. — 18: Lahka godba orkestra. — 20: Koncert jugoslovenske glasbe. — 20.30: Koncert beograjskega kvarteta. — 22: Klavirski koncert. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. --PRAGA 16.30: Orkestralen koncert- — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Koncert pevskega društva »Tipografija«:. — 21: Simfoničen koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 20.30: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — 20: Prenos iz gle- dališče: d'Albertova opera >Mrtve oči'. — 22.10: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra- — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 15.20: Plošče — 16: Simfoničen koncert — 19: Prenos opere »Rožni kavalir«. — 22.40: LaliLu večerna glasba. — BERLIN 19: Prenos opere z Dunaja. — KONIGSBERG tfi.20: * Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Večerni koncert lahke glasbe. — 20.30: Dramski večer. — 0.30: Nočni koncert orkestra. — M0HLACKER 1630: Orkestralen in pevski koncert. — 20.10:: Suppč-jeva opera >L"hka kavalerijac. — 22: Plošče. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.30: Pevski koncert. — 20.40: Koncert godbe na pihala. — 22: Orkestralen koncert — RIM 17: Koncert komorne glasba --19.50: Plošče. — 20.50: Prenos opere iz gledališča- K programu tega tedna V nedeljo zvečer bo prenos z Dunaja. Culi bomo koncert dunajskih filharmonikov pod vodstvom Os\valda Kabaste. Spored obsega Mozarta. Wolfa in Brucknerja. — V ponedeljek zvečer je na programu prenos iz Budimpešte. — Torkov večer je posvečen .Jak-lu, znanemu slovenskemu skladatelju in prirejevalcu slovenskih napevov. — Zatem še saxofon - solo s klavirjem. — V sredo dopoldne opozarjamo na orgelski koncert g. Tomca, zvečer pa na prenos materinskega dne iz ljubljanske opere in ob 21. na prenos iz Londona. — V četrtek zvečer bomo čuli g. Karla Sancina v violinskem koncertu, ki se prenaša tudi v Zagreb m Beograd, drugi del tvori koncert slovenskega vokalnega kvinteta. — Petkov večer je rezerviran za koncert radio - orkestra. — V soboto pa bo prenos iz zagrebškega gledališča. Izvaja se opera Mefistoseles. isrv.učn-6a8i K : Ze z naravnega za naše kmetske razmere. . . „ vidika je to napačno. Vse ptice, med katere spada prav gotovo tudi kokos, pricno pomladi napravljati gnezda. Mladez v tem času. to je okoli vefike noči izvaljena, je odpornejša v vseh pogledih in tudi večja kakor pozno izvaljena. Taka piščeta so bolj utrjena, ker rasejo s pomladjo in dobivajo najprimernejši živež in ostale pogoje za svoj dober razvoj. Ce perutninar zasleduje vso strokovno književnost starejšega in najnovejšega datuma, se nikjer ne priporočajo za pleme v poletnem času izvaljena piščeta. Naše gospodinje tudi dobro vedo, da se taka piščeta z izredno težavo spravijo kvišku, ker v tem času nastopajo razne neprilike, kakor bolezni, motenja v prehrani, prehuda vročina. Kdor torej hoče imeti dobre in zdrave kokoši, ki bodo ustrezale v vseh pogledih, ta naj poskrbi, da bo imel aprila in maja dovolj piščet. Fr. K. 1 I Solnčne pege odstranjuje naglo in brez sledu „CREME ORIZOL" g Dobiva se povsod. Depo Cosmoche- B mia, Zagreb, Smičiklasova ul. 23. S 4261 KMETIJSKI VESTNIK Vprašanje povzdige nase reje svinj Naši kraji, posebno Dolenjska, pa tudi nekateri okraji bivše mariborske oblasti, so znani že od nekdaj po svoji reji svinj. Iz teh krajev se je izvažalo pred 40 ali o0 leti mnogo plemenskih pujskov celo v Nemčijo. Od teh živali so se potem zredile žlahtne nemške svinje s križanjem tujih pasem. Dandanes ni niti sledu o tem izvozu. V »Jugoslovenskem Llovdu« od 5. t. m. so izredno zanimivi podatki o zalaganju dunajskega trga s prašiči iz raznih agrarnih držav Iz tega dolgega dopisa je posneti, da bo posebno naša država, kateri bo ta trg tako rekoč odjeden, v tem pogledu zelo oškodovana. Dandanes zalaga dunajski trg največ Poljska s svojimi svinjami. Pogodba, sklenjena med Poljsko in Avstrijo, določa, da se sme iz Poljske v Avstrijo izvoziti letno nič manj kakor 600.000 svinj. To velja za dobo treh let Za tem prideta še Madžarska in Rumunija, ki bosta sklenili v kratkem posebni pogodbi z Avstrijo glede izvoza svinj. Z našo državo poteče dogovor s 30. junijem letos. Iz tega sledi, da postaja naš položaj zalaganja dunajskega trga s prašiči vedno bolj težaven. Treba bo na vsak način poiskati novih trgov. Avstrijski kmetijski krogi zahtevajo od svoje vlade zaščito. Predvsem naj se zviša gornja meja za lahke prašiče, ki ?o pri uvozu podvrženi visoki carini, od 110 na 130 k<* Šele preko te teže naj se prašiči carine" prosti. Dalje se priporoča za vsako državo kontingentiranje- Zelo interesantne podatke glede iskania novih tr«ov je podal dolgoletni in izkušeni izvozničar g. Predovič iz Ljubljane, in sicer predvsem kar se tiče izvoza naših prasicev preko Švice v Francijo (Alzacijo) Kakor znano, traia sezona izvoza od oktobra do meseca marca. Že s početka mu je bilo takoj sporočeno, da je naše blago neenotno. deloma pretežko, deloma pa preslabo. Iz Švice je dobil sporočilo, da se jugoslovenske svinje ne "morejo niti oddalec primerjati z nemškimi. Naše živali so^ vse drugače pitane in imajo preveč maščobe. Tudi na videz nemškim prašičem enaki naši prašiči imajo preveč maščobe na hrbtu. Niih meso je mastno, kotleti relativno majhni in tudi gnjati (šunke) niso okrogle kakor pri nemških in vzhodno - francoskih prašičih Vse to je kolikor toliko krivo, da ne moremo na tamošnjem tržišču z našimi prašiči nikdar doseči primernih cen. Vehka eksportna tvrdka mu je sporočila, da imajo naši prašiči prevelike glave, debele noge in sploh preveč kosti. Take živali ne morejo nikdar postati polnomesnate. Brzojavno mu je sporočila pri eni pošiljki v januarju da noče takih prašičev za noben denar, osobito če so še poleg tega pasasti in sekasti. b prodajo navedenih svinj imajo namreč tamkaj največje težave. Vse te tvrdke zahtevajo predvsem bele in enakomerne živali. Gosp. Predovic je trdno prepričan, da je v te svrhe najprimernejša pasma jorkširska in kvečjemu se križanec z nemško požlahtnjeno svinjo. »Oprostite, a obraz ne razodeva te namere...« »Hvala za vašo ljubeznivost; oprosti te mi, da se res mislim obesiti.« Prodajalec je zaklical učencu: »Prinesi vrv številko 25.« Uglaševalec klavirjev je odmotal klopčič, ter si ogledal dolžino in debelino vrvi. Potem je vprašal: »Koliko stane?« »Dva dinarja petdeset.« »To je pa zelo visoka cena... Dinar petdeset — kad?« Prodajalec se je razhudil, a jezica ga je brž minila m obraz se mu je razširil, ko je dejal: »Vidite, zdaj vem, da se nimate namena obesiti.« »Kdo vam je to povedal?« »O gospod, kdor se hoče obesiti, ne baranta za takšno malenkost. Saj je vendar vse eno, če najdejo po vaši smrti v vašem žepu dva dinarja petdeset ali dinar petdeset.« »Oprostite, filozofiranja ne maram. Ali dobim vrv za dinar petdeset?« »Zek> obžalujem, a po tea ceni je ne morem prodati.« Uglaševalec klaviirjefv je odšel skozi vrata. Ko je hotel prestopiti prag, pa je slišal kako govori prodajalec za njim: So še drugi važni momenti, ki jih moramo pri naši reji svinj upoštevati. Poleg primerne reje bo treba pri nas zopet vsesplošno uvesti rezanje, in sicer ne samo samcev, ampak tudi samic, zlasti starejših. Velika zapreka napredku naše svinj^reje je tudi v tem, da naših svinj nikdar ne puščamo na prosto. S takimi, po raznih brlogih in luknjah vzgojenimi živalmi, ki niso nikdar videle ne človeka, ne solnčne svetlobe, imajo izvozniki pri nalaganju in i zlaganju največje težkoče, ki izredno podražijo prevoz. Bodočnost naše reje svinj obstoji v tem. da bomo vse pasaste, šekaste in pikaste živali, ki imajo grobo konstitucijo, to je debelo glavo, premočne kosti, previsoke noge, zamenjali z žlahtno belo, hitro razvijajočo se pasmo. Te naloge pa bomo uspešno izvršili le tedaj, če se bo pri nas reja svinj izvedla na zadružni in širši podlagi, obsegajoči vso našo banovino in s pomočjo oblastev po natančno določenem načrtu, ki bo vsesplošno veljaven- Fr. KafoL Zgodnja in pozna piščeta Letošnja zima, ki je tako dolgotrajna, je tudi marsikaterega perutninarja spravila v slabo voljo. Osobito dotični, ki so nameravali izvesti zgodnje valjenje, niso prišli na račun. V naše kmetski reji je težko dobiti v tem času dovoljno število kokelj, da bi se jim podložilo. Marsikateri vnet perutninar je zaradi tega vznevoljen, ker ni mogel podložiti kokljam in vzrediti marčne piščance- Ker vlada v tem pogledu še nekaka nejasnost, hočemo na kratko povedati prednosti zgodnjega valjenja pozimi in v marcu, kakor tudi aprila in meseca maja. Sedaj, v mesecu marcu, je napreden perutninar že odločil živali za pleme in, v kolikor je pri hiši kokelj, tudi že podložil. Za kmetske razmere niso prav za prav zgodnja piščeta priporočljiva, ker začnejo te kokoši že julija in avgusta nesti. Ko znesejo mlade jarčke od 40 do 50 jajc in nastopi hladna jesen, že prenehajo nesti in se prično tudi navadno osipati. Ce perutninar posveča potrebno pozornost tem živalim m jih. primemo krmi z močnimi krmili, zlasti z dodatki promiula ali ribje moke, to osipa-nje ne traja dolgo. Že po 5. do 6. tednih prično te kokoši zopet nesti in takrat pa zelo lepa in debela jajca. Pri slabi reji pa osipanje traja zelo dolgo in živalce ne nošo preko vse zime. Dandanes, ko tudi naše gospodinje na kmetih gledajo, da jim kokoši bolj nesejo, se vsekakor priporoča valjenje meseca aprila do maja. Te kokoši pri primernem krmljenju prično tudi po 6—7 mesecih nesli in neso tudi skozi vso zinio, ne da bi se osule. Za zimsko nesenje je vsekakor potrebno, da so kumiki dovolj svetli in v vseh pogledih ustrezajoči. Na farmah take kurnike celo razsvetljujejo z električno razsvetljavo, da se tako skrajšajo dolge zimske noči in se prisilijo živali k zadostni prehrani. Nikakor pa nismo mnenja, da so pozaia piščeta iz poletnih mesecev najpripravnejša »Le obesi se!« Razkačen se je zasukal na peti in planil v trgovino. »Kaj ste rekli?« »Jaz? Ti, ali si slišal, da bi bil kaj rekel?« je vprašal učenca. »Nikar ne tajite, nesramnež! Vse sem slišal. Rekli ste, naj se obesim.« »Oprostite gospod, to ste vendar sami dejali.« »Vedite, da ne dovoljujem takih nesramnosti. Jaz imam pravico reči o sebi, kar hočem, vi pa nimate pravice ponavljati tega, kar ste slišali od mene. Kje imate gospodarja?« Prodajalec je s ponižnim glasom poprosil: »Prosim vas, vzemite vrv, dam vam jo za dinar petdeset.« Uglaševalec ga je ogorčeno zavrnil: »Ne potrebujem vaše vrvi! Sleparji ste. Najprej zahtevate od človeka dva dinarja -petdeset, potem pa ponujate isto reč za dinar in pol. Od sleparjev ne kupim ničesar!« »Dobro, že dobro, gospod... Ce ste tako izbirčni, se res ne boste obesili.« Mali suhi možiček se je vzravnal, za-ničljivo premeril prodajalca od nog do glave in zaloputnil vrata za seboj. Kino Filmski zvezdniki in jeziki Filmska industrija je naposled dospela do razpotja, kjer se začenja zaposlovanje samo takih zvezdnikov, ki so sposobni igralci, resnični umetniki in govore pravilno po ve? jezikov. Biti zmožen igralec in priznan umetnik, to danes samo na sebi ne zadostuje več za angažman pri filinu. Treba je zn.> ti tudi jezike, kajti šele takšen igralec prett stavlja za filmskega producenta gotovi vrednost. Tako misli sloviti umetnik Adolphe Meiv jou. Ko se je nedavno razgovarjal z novinar.^ je porabil priliko, da jim je povedal sled* če: Kmalu, prav kmalu bo napočil čas, k« bo moral vsak filmski igralec poleg svoj* materinščine govoriti še nekoliko drugI jezikov, to se "pravi vsaj še en tuj j«?ziV Filmski producenii že zelo gledajo na to, i ne angažirajo takšnih igralcev, ki n * zmožna tega. Jaz sem imel srečo, da sem - t že v svoji mladosti naučil nekaj tu jih jec-* kov. Moj oče ie bil Lastnik hotela in je ?> voril devet tujih jezikov. Moj brat in jaz p-sva bila doma in sva redkokdaj slišala a t gleški. Nemški, francoski in španski sen govoril že v otroški dobi. italijanščine s-rt se naučil v svetovni vojni, ko sem bil bot niški strežnik na fronti- Za mojega bivantj v Luksemburgu sem imel dovoli prilike k 'ii trolirafi in izpopolniti znanje francoščine i nemščine. Danes sem tako daleč, da lalila igram v petih jezikih. Nekateri filmski strokovnjaki sodijo. grafske predstave letno 520 milijonov oseb. Coogauov mlajši ljrat na platnu. Jaekie Coogan je zaenkrat dovršil svojo filmsko karijero. Zdaj so starši vpregli v jarem filmske industrije njegovega petletnega brata Roberta Coogana, ki baje silno spominja na svojega brata. Novi Coogan se predstavi kinematografski javnosti v zvočnem filmu »Skipipy«. Izdelala ga bo Paramountova družba^ M zaposluje tudi Jac-kie Coogana. Dreiserjev roman »Ameriška tragedija« pride na platno v režiji Josefa Stetrnberga, ki je prikrojil rokopis romana za govoreči trak. Poceni in vendar najboljša je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185 X 78. Najboljši materijal. Cena 550 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. 2. SOKOL Naloge Sokolstva v Prekmurju Delo v sokolski organizaciji si mnogi predstavljajo lažje, kakor je v resnici. Ne sme se pozabiti, da delo ni po vseh dru* štvih in okrožjih enako. Marsikje nare* kujejo prilike dotične pokrajine poseben način dela, ako se hoče doseči kak večji in trajnejši uspeh. Tako je tudi v Prek* murju, ki je bilo do prevrata popolnoma odtrgano od ostalega slovenskega živi j a in nudi zato tudi Sokolstvu težaven teren za delo. Pričeti je bilo treba od početka, za kar se je potrosilo mnogo volje, po> žrtvovalnosti, samozatajevanja, vztrajnosti in železne energije, saj je Sokolstvo po* zvano, da kulturno in nacijonalno popol= noma prekvasi Prekmurje, zlasti pa, da vzgoji mladino v jugoslovenskem duhu. V mnogih krajih vladajo o Sokolstvu prav čudna naziranja, zato je treba na* rodu točno pojasniti, kaj je. kaj hoče in mora izvesti Sokolstvo, da se razpršijo stari predsodki, ki jih trosijo med narod Sokolstvu nasprotni ljudje. Živa beseda ined narodom in primer dela zalezeta mno» go, zato je naša dolžnost, da gremo med narod, mu pojasnimo sokolsko misel. po» kažemo z javnimi nastopi, patriotičnimi govori in prizori sokolsko delo Prekmur* sko Sokolstvo je pozvano, da stori v tem pogledu svojo dolžnost, ne zanemarjajoč dela v svojih društvih Nastopi naj bodo temeljito pripravljeni, propagandni izleti ■združeni z javnimi telovadbami, nagovori na ljudstvo itd. Zato je treba krepkih matičnih društev. Ne samo v Murski Soboti, tudi v Dolnji Lendavi je treba več dela. Društvo v So* tooti ima mnogo krepkejše temelje od len» davskega, pa je vendar tudi slednje po* ■zvano, da vodi propagando v vzhodnem delu Prckmurja. Ustvariti mora iz lastnih moči neko središče za svoj okoliš in pri* četi s smotreno propagando s sredstvi, ki smo jih že omenili. Ovire se bodo sicer pojavile in s par predavanji in nastopi se še ne bo doseglo vse, ali končni uspeh ne 'bo izostal. Propagandno delo mora obsegati vse sloje naroda, od šolske mladine do odraslih, delokrog posameznih funkcijonarjev pa naj bo deljen po potrebah posameznih ro* 'dov prebivalstva. Šolska mladina bo pri* stopna drugače sokolski ideji, kakor pa ■odraslo prebivalstvo. Najti pravilno pot pa jc naloga propagandnega vodstva v po» sameznih matičnih društvih. V sokolskih četah naj se delo uredi smiselno. Z dobro voljo se bo mnogo do» 'seglo. Pozvani so k delu vsi, ki jim je pri srcu razmah sokolske misli v Prekmurju! Redni občni zbor novomeške sokolske ž upe V mestni posvetovalnici se je nedavno vršil občni zbor sokolske župe. že dopoldanske seje raznih odsekov so pokazale, da se Sokolstvo v novomeški župi reorganizira, utrjuje in pridobiva neprestano na novih članih. Zbora se je udeležilo iz-vanredno veliko število delegatov, ki so v debati z globoko zasnovanimi mislimi dvignili celotni občni zbor preko povprečnosti. Točno ob 14 uri je otvoril zbor župni starosta br. dr. Vasic Ivan, ki je ugotovil sklepčnost, pozdravil vse delegate, navzočega saveznega odposlanca br. dr. Riko Fuxa in nazdravil I. starejšini Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. V početku svojega govora se je govornik bavil predvsem z ideološkimi vprašanji Sokola kr. Jugoslavije ter omenil izpremembo, ki je nastala v trenutku, ko je bil imenovan za I. starešino Sokola Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. S tem imenovanjem se je predvsem pokazalo, koliko važnosti polaga najvišje mesto tej narodni organizaciji, ki vadi in krepi svoje člane telesno, tako tudi duševno ter jih vzgaja v strogo narodnem duhu kot trdne in dobre državljane naše domovine Ugotavlja, da Sokolstvo raste in postaja najznamenitejša organizacija v državi. V drugem delu svojega govora se je pečal z odnošaji župe do včlanjenih društev in obratno Koncem svojega govora se spomni dveh odličnih sokolskih borcev, umrlega br. Antona Burgarja in br. Kalčiča Ludvika, katerih spomin so počastili navzoči, da so vstali s svojih sedežev. Ob tej priliki se je zahvalil tudi županu br. dr. Režku. ki je dal župi za njen občni zbor na razpolago občinsko posvetovalnico. Po govoru staroste so podali posamezni župm funkcijonarji svoje referate, iz katerih posnemamo, da ima župa včlanjenih 19 društev in štiri čete, ki štejejo skupno 1554 članov. Proračun izkazuje za leto 1931. dohodkov Din 39.430.— :in prav toliko izdatkov, župni davek za leto 1931. znaša Din 4.— za člana. Po končanih referatih in poročilu revizorjev, ki so našli poslovne knjige v najlepšem redu, je bil izrečen blagajniku br. Ig. Klincu absolutorij, nakar se je prečitala in odobrila lista starešinstva, ki se pošlje savezu v odobritev: Starešina br. dr. Vasič Ivan, namestnik br. Matija Marinček. prosvetar br. Krajec Janko, načelnik br. Papež Lju-devit, načelnica s. Murn Iva, tajnik br. Matko Martin, blagajnik br. Medic Ivan. člani uprave: br. dr. Rooas Milan, s. Suš-nik Milena, br. Splihal Jože, br. Gregorc Dragotin, br. Bučar Jože, br. Matko Josip, br. dr. Trošt Jože, br. Menart Vilko. br. Novak Jaka, br. Kline Ignacij. Za revizorje: br. Novak Zdravko, br. Ogrin Tone, br. Aš Fr., br. Peček Franc. br. Avsec Franc, poleg istih še njih namestniki. Na koncu je povzel besedo savezni delegat br. dr. Riko Fux ki je delegatom pojasnil nekatera na starešinstvo stavljena vprašanja ter se vsem skupaj zahvalil v imenu sa-vezne uprave za njih požrtvovalno delo z apelom, da tudi v bodoče posvete vse svoje sile za uspešno in plodonosno delovanje v društvih. Sokol v Gornji Radgoni. Odkar je bila imenovana nova uprava, se je pričelo delovanje v vseh odsekih razveseljivo razvijati. Prosvetni odbor ima v svojem čitalniškem lokalu na Spodnjem Gristi že precej lepo število knjig, ki so čitateljem na razpolago vsako nedeljo od 10. do pol 12. dopoldne; nadel pa ši je nalogo v kratkem oskrbeti izmenjavo za novo zalogo pri ZKD v Mariboru. Dramski odsek se prav pridno pripravlja za gledališko igro ^Dva bregova« v režiji agilnega tajnika br. Danila Pahorja, ki jo uprizori v torek 24. t m. v veliki dvorani gornieradgonskega gradu. Prijava članstva, posebno dece stalno narašča. Razvoj bi bil še mnogo lepši, če ne bi društvo trpelo v pomanjkanju najpotrebnejših lokalov. Iz Sokola Trebnje. V župno upravo je bil imenovan kot II. župni podnačelnik naš društveni načelnik br. Hubert Tomšič, za člana uprave starosta br. Jaka Novak, za namestnika pa br. Dolef Pavlin. Poljska sokolska zveza je imela po prizadevanju načelništva in staroste dr. Za-moyskega polno prednjaških tečajev in šo!, med drugimi dve 14-dnevni moški in ženski šoli v Kozlovki, posestvu br. staroste, ki se jih je udeležilo 73 članov in 89 članic. Dalje so bili mesečni tečaj v Redlovu s 44 člani in 44 članicami, lOdnevni smučarski tečaj v Zakopanih, ki se ga je udeležilo 24 članov in članic. Šport ASK Primorje : SK Jadran Danes odigrajo Primorjaši trening tekmo s SK Jadranom. Kljub temu značaju tekme je pričakovati napete borbe. Jadran, ki je prošlo nedeljo pokazal, da je v dobri kondiciji in da je znal izrabiti zimski čas za trening, bo napel vse sile, da čim bolj častno odreže. Tekma se odigra ob vsakem vremenu na igrišču ASK Pri-morja. Pričetek ob 15. Predtekma Jadran rez. : Hermes rez. zaradi slabega vremena odpade. Cross country za prvenstvo Ljubljane Danes ob 10.30 se bo vršil na igrišču Ilirije ter v bližnji okolici zanimiv tek, ki se izogiblje umetno uglajenega tekališča in vodi rajši po prosti naravi z vsemi njenimi posebnostmi, vzponi, ovirami in drugimi težkočami. Zato pa ta tek še prav posebno ugodno vpliva na telo. Najbolj nas zanima borba med moštvoma Ilirije in Primorja. Moštvo Ilirije, ki je bilo dvakrat zaporedoma državni prvak, bo napelo vse sile, da brani svojo čast. Kdo bo prvak kot poedmec? šporn, Ku-mer ali Majhenič, morda Slapničar. Krevs? Morda kdo drugi? Odgovor je te žak. Prav tako zanimiva bo borba med ju-niorji obeh klbov. Imena Ogrin, Glavnik in dr. značijo ostro borbo. Vstopnina je majhna. SK Svoboda : SK Amater SK Amater otvor: spomladansko prven stveno sezono s prijateljsko tekmo s SK Svobodo iz Ljubljane, ki se vrši danes ob 15.30 na igrišču Amaterja v Trbovljah. SK Svoboda je znani gost v Trbovljah in vedno je tekma med domačim prvakom in ljubljanskim gostom privabila športno publiko na igrišče agilnega Amaterja. Srečanje teh dveh nasprotnikov je nudilo vsakokrat gledalcem lepo in napeto igro. a vedno v mejah športne fairnese. Tudi nedeljska igra, v Kateri nastopi Svoboda v postavi, kjer igrajo znani Schlamberger, Ja-nežič, Bončar Habiht in Jeršek, obeta po^ stati zanimiva Trboveljski prvak, ki ima v svojem moštvu prav dobre točke, bo vsekakor skušal doseči lep rezultat in se tako pripraviti na prvenstveni boj pomladanskega prvenstva. Tudi Svobodi je ta tekma dobrodošel trening za prvo prvenstveno tekmo z Ilirijo. Moštvo Svobode odlikuje požrtvovalna in kombinacijska igra in tudi Amater ima v svoji postavi borbeno enajstorico, ki ne klanja nasprotniku. Vabimo vse ljubitelje nogometa, da se tekme udeleže. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Občni zbor ISSK Maribor Nabito polna dvorana »pri Zamorcu« je pričala, kakšnega pomena je občni zbor največjega kluba Maribora, ki se je vršil pred dnevi. Predsednik kluba dr. Stamol je najprej pozdravil zastopnike sorodnih organizacij, zastopnike tiska in članstvo. Obrazložil je napredovanje kluba pod bivšim odboroni s posebnim ozirom na finančni procvit. Zahvalil se je bivšemu odboru za nesebično delo. Tajniško poročilo je podal dr. Planinšek. ki je poudarjal napredek kluba. Sekcije so bile povsem avtonomne in so vedno delovale z lepimi uspehi. Letos je bilo društvo tudi pri javnih oblastih deležno polnega razumevanja, posebno podporo je uživalo s strani banske uprave in mestne občine. Z vsemi sorodnimi organizacijami, kakor tudi z nadrejenimi športnimi instancami je delovalo v lep; složnosti Udeležilo se je vseh nacionalnih manifestacij in prireditev v mestu, kakor tud: oficielnib nastopov in proslav bratskih društev. Zastopano je bilo tudi po posebnem delegatu v poklo-nitveni deputaciji športnikov v Beogradu. V nadrejenih športnih instancah je zastopano z 11 odborniki Razen nastopov posameznih odsekov je priredil klub tudi tri prireditve družabnega značaja, ki so v ma-terijalnem in moralnem pogledu izvrstno uspele živahno pozdravljen je podal blagajniško poročilo g Loos Celokupni denarni promet kluba je znašal v pretekli poslovni dobi 484.788.66 Din. Pasiva kluba so se znižale od 100.000 Din na 51.421.94 Din. Letošnji čisti dobiček kluba znaša 45.488.71 Din, ki je v glavnem porabljen za odplačilo starih dolgov in odpis na račun inventarja. Stanje kluba se je torej v preteklem letu navzlic splošni gospodarski krizi mnogo izboljšalo. Letos se je tudi posrečilo pridobiti nekaj novih ustanovnih članov. Vse sekcije so letos v glavnem aktivne. Gospodar g. Roglič je poročal o gospodarskem stanju kluba, nogometno igrišče je v slabem stanju, novi teniški prostori bodo zahtevali veliko pažnjo, materijal za posamezne sekcije bo treba mnogo na novo nabaviti. Za sekcije so poročali naslednji: nogomet dr. Planinšek, ki konstatira stalen napredek odseka tudi v finančnem oziru. I. moštvo je tudi letos ostalo prvak okrožja in se borilo za prvenstvo Slovenije, kjer je doseglo častno drugo mesto. Tudi rezerva in naraščaji zavzemajo dominantno pozicijo v domačem nogometnem športu. Izraža željo, da bi šolske oblasti nudile v bodočem letu več podpore klubu, ki se trudi za nacionalno športno vzgojo mladine. Bilanca odigranih tekem je aktivna. Nogometaši so sodelovali večkrat tudi v reprezentančnem teamu mesta in LNP. Sekcija pa pogreša zadostno število upravnih delavcev. število članstva je znašalo 60. želi. da bi pridobila sekcija več dobrega naraščaja. Poročilo teniškega odseka je podal g. šepec. Konstatira/ je napredek sekcije, ki se bo z izgraditvijo novih prostorov in garderobe še povečal. Glede lahke atletike je izvajal g. Ber- gant, da je bilo za to lepo panogo premalo zanimanja. Izrazil je nado na izboljšanje potom lahko-atletskega tečaja. Plavalna sekcija je pod vodstvom g. Vo-glarja lepo uspevala. Imela je 3 samostojne prireditve, sodelovala pa je tudi pri otvoritvi kopališč na Mariborskem otoku, v Slovenski Bistrici ter na medmestnem plavalnem mitingu Ljubljana : Zagreb. G. Golubovič je referiral za zimsko -športni odsek. Marljivo delo je rodilo lepe uspehe. Članstvo se je udeležilo vseh zim-sko-sportnih prireditev. Propagiralo je smučanje tudi med kmečkim ljudstvom. Damska sekcija je delovala pod vodstvom ge. Zore dr. Ravnikove, ki je tudi vodila agilni table-tenis odsek. Zadnji je krasno deloval in se namerava letos prirediti tudi več turnirjev. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bil prečitan dopis odsotnega revizorja dr. Bo-štjančiča, ki je predlagal odstopajočemu odboru absolutorij s pohvalo, kar je navzoče članstvo soglasno sprejelo. Z vzklikom je bil nato soglasno izvoljen novi odbor, in sicer predsednik dr. Stamol, odborniki Josip Barle, major Celestin, inž. Albin Cerne, Josip Hutter, dr. Ivan Jančič, Rado Lenard, Josip Loos. Rudolf Lorger, Nie Pivljakovič, dr. Odon Planinšek, Bogdan Pogačnik, Franjo Rodošek, Jože šile, dr. Maks žguT zobozdravnik. Namestniki: Ivan Ašič, Franjo Brozovič, Franjo Bureš. dr. Mirko Cernič, ravn. Stanko Detela. inž. Joža Jelenec, ravn. Jindrih Gintz, dr. Ivan Kovačec, Anton Krejči. Karel Kubricht. Mr. ph. Franc Minarik. dr. Karel Skapm, Josip Videmšek, ravn. Florijan Zupane, ravn. Jakob Zupančič. Načelniki sekcij: damski odsek Zora dr. Ravnikova, lahko-atletski Evgen Bergant, nogometni Jože Nerat, teniški Radovan šepec. vodno-sport-ni Voglar Srečko, zimskosportni V. Golubovič, ping-pong inž. Saša Mis. Revizorji: dr. Boštjančič, ravn. Pišek, veletrgovcc Rosner. Jugoslovenski Iahkoatletski savez, sekcija lahkoatletskih sodnikov. Na današnjem crosscountry-teku z* prvenstvo dravske banovine bodo sodelovali od saveza sodniki gg. Sancin Savo in Danilo ter Vin-aiš. ASK Primorje (nogometna sekcija). Za današnjo trening tekmo s SK Jadranom na našem igrišču naj bodo ob 14.30 v garderobi: Korče. Svetic, Hassl. Jug I in II, Slamič. Pišek II, Slapar, šenica. Sočan, Terček, Jež, Erman. Opremo prinesite seboj! SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen trening I. moštva in rezerve ob 15. na igrišču ob vsakem vremenu; v garderobi pol ure prej. V avtobusu, s katerim potuje moštvo 25. t. m. v Zagreb za tekmo z Gradjanskim, je na razpolago še nekoliko sedežev. Interesenti naj se javijo načelstvu sekcije. Odhod ob 7. izpred kavarne »Evropa«, povratek zvečer. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Ob 9.30 naj bodo na igrišču: Derganc, Glavnik I in II, šušteršič, Vesenjak, Kandus, Pribovšek, šporn, Majhenič, Kumer, Tinta, Ilovar, Senčar, Vidmar, Vrečko, Zuccatto, Osvald, Marchiottl. SK Svoboda, Ljubljana, Ob 13.30 naj bodo pred glavnim kolodvorom Krivačič, Kalaš, Jeršek Zemljak, Bogme, Habiht, Schlamberger, Janežič, Bončar, Starman Adolf, Ozebek in Starman Ivan. Garderobo dvignite med 10. in 11. v garderobi. SK Jadran: Ob 15. naj bodo na igrišču Primorja: Logar I, Brcat Steiner, Kotar. Kosmač, Kos. Januš I, Zaje, Jesenko, Ja-nuš II, Zadel, Oven in Kalčič. Točno in vsi. TSK Slovan. Danes ob 14. obvezen trening vseh nogometašev. Kako bo s smučanjem v 1.1950? Curiški »Šport«, er.o izmed največjih športnih glasil Švice, ki posveča zimskim športom zelo obširne stolpce, je nedavno objavil kratek, toda nadvse zanimiv članek Arnolda Lunna. predseamka angleške smučarske zveze o bodočnosti smučarstva. Pisec se uvodoma opravičuje, da si ni drznil prorokovati bodočnosti smučk za stoletja, temveč le za skromno dobo 20 let. L. 1950 bodo po mnenju Angleža v srednjeevropskih državah organizirana posebna prvenstva v smuku, ki bodo vzbujala še mnogo več pozornosti kakor jih vzbujajo danes vztrajnostna tekmovanja pri severnih narodih. Dalje je Lunn mnenja, da takrat (to je po dvajsetih letih) v srednjeevropskih državah ne bo več nelogične kombinacije med tekom na daljavo in skoki, temveč bodo uvedena posebna prvenstva za daljinske discipline, za skoke in v smuku, ki bo mestoma prehajal tudi v slalom. Po »prorokovem« mnenju bodo skandinavske države tudi 1. 1950 vodile pri vseh tekmovanjih na daljavo, ker se ta disciplina goji tamkaj večinoma že v praktičnem življenju tako, da razvija mišice prav posebno za vztrajnostne teke na dolge proge. Zato pa pisec resno dvomi, da b severnjaki onranili tudi svojo premoč v smuških skokih. (Najmlajši član Ruudo-ve družine b^ takrat star komaj dobrih 30 let in se najbrž ne bo dal z lahkoto ugnati. Op. ur.). Lunn prorokuje dalje ogromen razvoj smuškega športa med nežnim spolom. Največ pozornosti posveča sedaj damskim smuškim konkurencam Anglija; pisec se ogreva za to, da bo moralo slej ali prej priti tudi darnsko smučanje na program svetovnih prvenstvenih bojev. Ce imamo svetovne prvakinje v tenisu, golfu in umetnem drsanju, zakaj bi jih ne imeli tudi v smučanju? Ce je Sonja Hennie kot umetnica na ledu deležna svetovne slave in zavisti, zakaj bi si tega ne smela privoščiti tudi najboljša smučarka na svetu? Razen tega meni vedeževalec, da v letu 1950. ne bo treba trasirati prog za dam-ske konkurence ločeno od moških, po lažjih in bolj udobnih tleh. Pisec sklepa, da bodo tekom dveh desetletij vse smučarke toliko napredovale v odpornosti in vztrajnosti, da bodo lahko enakovredne tekmovalke skupno z moškimi. Angležinje so n. pr. v zadnjih treh letih startale na istih progah kot moški in so se držale nadvse dobro. Tudi švicarke so že sedaj pokazale toliko tehničnega znanja, da ne bo dolgo, ko bodo startale na vseh najtežjih progah. V alpinskem smučanju bo tekom 20 let najvažnejša ta sprememba, da bodo vse planinske koče. odkoder bo blizu do zasneženih terenov založene s smučmi, tako da bo vsak turist od koče dalje nadalievqj turo na smučeh. L. 1950 bo v splošen posmeh vsakdo, ki bo brez smučI lezel na zasnežene vrhove brez ozira na letni čas in možnosti dostopa. Končno prorokuje Lunn najlepšo bodočnost vsem športnim listom, ki se bavijo z zimskimi športi, kar je za nas še posebno dragocena napoved, če pomislimo, da smo bili dosedaj na tem polju res veliki »začetniki«. * Drobtinice iz zimskega športa Vasov tek, vsakoietna tradicijonalna prireditev 1. marca v Dalekarliji, se je letos vršil desetič. Ta tek, ki se vrši na najdaljši — 90 km — dolgi progi, je zgodovinskega pomena in obuja spomine na beg švedskega plemenitaša Gustava Vase, ki je bil med najhitrejšimi takratnimi smučarji in je posredno osvobodil švedsko. Leto dni po tem dogodku — 1. 1521 — je bil Gustav Vasa izvoljen za državnega upravitelja, dve leti pozneje pa kronan za švedskega kralja. Cilj vsakoletnega Vasovega teka je v Mori, start pa v Salenu. Severnjaki imajo v zgodovini smuškega športa tudi druge svojevrstne rekorde. Nedavno umrli Fridtjof Nansen je bil izbo-ren smučar in je mnogo svojih polarnih ekspedicij opravil samo na smučeh. Tako je 1. 1889 prevozil vso ledeno pustinjo Groenlandije od vzhoda proti zapadu na smučeh. Nič manj kot 19 dni je bila vsa odprava na smučeh in je prevozila več sto kilometrov. Slično je znano o Scottovi odpravi, ki je — kakor znano — 1. 1910 postala žrtev arktične zime. Tudi Roald Amundsen, ki je za njim dospel na južni tečaj, je uporablja! smuči. Med številnimi starimi rekorderji na smučeh je posebno znano ime Laponca Laisa Tuorde, ki je 1. 1844 na severnem švedskem prevozil 220 km dolgo progo v dobrih 21 urah. Sigmund Ruud je v Davosu skočil 81 m daleč Prvič se mu poskus na to daljavo ni posrečil, toda mali Norvežan se ni dal preplašiti in je drugič na isto daljavo res obstal Znamka, ki je prva te vrste, pa kljub temu ne more veljati kot svetovni rekord, ker zavisi daljava skoka v prvi vrsti od skakalnice in torej ni samo zasluga skakača. če jo doseže. Amerika je letos vsa svoja zimsko športna prvenstva prenesla v Lake Placid, kjer se bo — kakor znano — leto osorej vršila III. zimska olimpijada. V tekmi na 50 km je zmagal amerikanizirani Norvežan Saeltre v času 4:52:05. V smuških skokih je zmagal brat ameriškega prvaka Oskar Saeltre z najdaljšima skokoma 58.5 in 57.5 m Kakor Kažejo te številke, se Američani še drže načelnega sklepa in niso zgradili rekordnih skakalnic, dasi bi bile v skladu s splošnimi težnjami Amerike za popolnoma svojevrstnimi rekordi, ki jih Evropa v marsičem še ni mogla doseči. Tekme za finsko državno prvenstvo na 50 km so se vršile v Lahtiiu. Na startu so bili vsi »kanom« in zmagovalec Soarinen je res z naporom vseh sil dosegel najboljši čas 3:39:27. Z drugim mestom in 6 minutami presledka se je moral zadovoljiti M. Lappalaineii. Prvi Šved se je plasiral komaj na 11. mesto V Hamarju so biLe zaključene tekme za norveško državno prvenstvo. V kombinaciji ie zmagal Olc Steenen. V skokih posebej se je mogel tiirger Ruud s 44.5 in 49.5 m plasirat šele na 9. mesto. Kakor znano, se italijanski smučarji letos niso udeležili nobene konkurence v mozemsrvu. Po zatrdilu laškega tiska so bile temu deloma krive gmotne težave in neprikladni termini, največ pa c-kolnos; da smatrajo svoj smuški šport še v razvoju. ki ga zaenkrat ne kaže vzporejati z najmočnejšim v srednji Evropi. Ker razen skakačev sploh niso imeli inozemsk h gostov, je razumljivo, da so odpraviii sami med seboj tudi vse tekme za državno orvenstvo. ki so se vršile pretekle dni v Cortini d' Ampezzo v Dolomitih. Tekmovalo se ie v vseh disciplinah v zelo velikem številu; zaradi primerjave z našimi rezultati prinašamo nekaj najvažnejših oodatkov: V posebnih disciplinah, smuku in slalomu so prevladovali večinoma domačini. V smuku, na katerega so mogli zaradi novega snega startati šele ob 4. popoldne, ie sodelovalo 65 tekmovalcev. Zmagal ie 20 letni S. Menardi v času 4:30.8 na 3 km dolgi progi z v:šinsko razliko 500 m. Tudi v slalomu si ie v času 2:18.8 izvoieval zmago isti' vozač; Droga je merila približno 500 m in je imela 140 m razlike v višino. V skokih za kombinac'io ie odnesel I. mestu I Dallago iz Cortine z izvoženimi skoki na 37. 39.5 in 39.5 m. V skupni kva-•tfVaciji ie ostal nrv! zmagovalec 18 km teka N Tavernaro s 590 40 ored Dallagom kot četrtim s 546.15 točkami V skokih posebej ie bil zopet prvi I Dnllago s skokoma na 41.5 in 44.5 m; to je bil tudi naj-da'iš skok dneva. Tvornice »Zlatorog«: v Mariboru Med redka industrijska podjetja v Jugoslaviji, ki so znala svoje izdelke v državi naravnost popularizirati in uspešno konkurirajo tudi z inozemstvom, spadajo v prvi vrsti Tvornice »Zlatorog«:, ki leže v Me!ju, industrijskem predmestju Maribora. Iz svo-ječasne malopomembne milamice, ki jo je leta I887. ustanovil Hrvat Dragutin Bro?, je podjetje Zlatorog po prevratu razvilo v vzorno, vsem modernim tehničnim pridobitvam odgovarjajočo, vodilno industrijo mila v naši državi- Tvornica je bila namreč leta 1919. popolnoma prenovljena in najmo-derneje urejena. Glavno delo opravljajo seveda številni najrazličnejši stroji in aparati, človeška delovna sila predstavlja le pomožno moč. Kako ogromen razmah je doživelo podjetje pod našo državo, dokazuje najroolj dejstvo, da znaša kapaciteta tvornice mesečno povprečno že 20 do 25 vagonov pralnega in terjjentinovega Zlatorog - iaila. Podjetje ima vrh tega vzorno urejeno lastno tvornico glicerina, kjer se izdeluje tehnični in kemično-čisti glicerin, ter najmoderneje opremljeni preizkuševaini laboratorij, kjer se analizirajo in odobre vse za izdelovanje potrebne sirovine. Noben izdelek ne zapusti tvornice poprej, predno ni natančno kemično preiskan. Tvornica je razdeljena v sledeče tri popolnoma samostojne panoge: a) Izdelovanje mila; b) kristalne sode; c) izdelovanje glicerina. Glavni izdelek pa je vsekakor že skoro v sleherni hiši dobro poznano navadno pralno in lerpentinovo Zlatorog-milo. Fabrikacija mila se izvršuje tudi še dandanes večinoma po istih sistemih, kakor v prošlih dobah. Izpremenili so se samo velikost obratov in tehnična nomožna sredstva, ki tudi v tej panogi kemične industrije odgovarjajo modernemu napredku strojne tehnike ter duhu časa, ki zahteva hitrejše delo pri zmanjšani uporabi delovnih sil. Sirovine, ki se uporabljajo za izdelovanje navadnega pralnega mila so: loj, svinjska mast. kokosovo olje. rastlinsko olje, kolofo-nija, lužni kamen. Skoro vse te predmeta mora tvornica uvažati iz inozemstva, le lužni kamen dobiva iz Lukavca v Bosni. V velikih kotlih se kuha mešanica teh masti z raztopino lužnega kanma, dokler ne nastane kemična vez med lužnim kamnom In tolščo. Velike važnosti za kakovost mila je proccntualna sestava mešanice masti, ki sc uporabi za izdelavo mila. Pri tem kemičnem rpocesu se oslobodi glicerin, ki je bil v nevtralni prvotni masti vezan na tolščno kislino. Ta proces se imenuje saponifikacija masti. Pri tem kuhanju masti z raztopino lužnega kamna, sc pridobi raztopina vode in glicerina v milu. Da se loči ta raztopina v milo in glicerinsko vodo, se doda sol, ki povzroči potem ločitev vsebine kotla v dva dela: na površini ostane izsoljeno milo, na dnu pa tekočina, ki vsebuje glicerin ter se imenuje podlužnica. Da se kakovost mila kolikor mogoče izboljša, se milo večkrat prekuha in zopet izsoli. Pri tem pranju gre tudi skoraj v celoti glicerin v nastale pod-lužnice. Ves proces saponifikacije do izgo-tovitve mila zahteva dva- do tridnevno delo. Izgotovljeno milo, ki se nahaja v vročem, tekočem stanju v kotlu, se zlije nato bodisi v velike hladilne forme ali pa se hladi v posebnih hladilnih pripravah. Hlajenje v nodernih hladilnikih se izvršuje s pomočjo mrzle vode in traja samo eno uro, hlajenje v velikih formah pa zahteva večtedensko dobo. Čim pride milo iz hladilnikov, ima obliko velikih plošč, katere razrežejo potem rezalni stroji v milne kose. Ti se potem v sušilnih strojih površinsko osuše in nato na posebnih avtomatičnih stiskalnicah stisnejo. Oblikovanje mila je s tem dovršeno. Posebni stroji opravijo potem še paketiranje, nakar pride blago v razpošiljalni oddelek in od tam v promet. Bodisi sirovine, kakor tudi izgotovljeno milo, se dandanes v vseh modernih tovarnah preišče v lastnem labora'oriju in tako tudi seveda v tvornici sZlatorog:. Glicerin zadržujoče podlužnice, katere so svoječasno kot brezvredne spuščali v kanal, se dandanes predelajo s pomočjo kemičnega čiščenja, koncentriranja in destilirania na kemično-čisti glicerin in na dinamit - glicerin. Razen mila in glicerina pa izdeluje tvornica ^Zla-torog« tudi zobno kremo Chlorodont m ustno vodo. Umevno je, da je nad vsem izdelovanjem obsežno nadzorstvo, vodstvo pa obstoja iz prvovrstnih tehničnih in komercijalnih strokovnjakov. Ne glede na to, da so glavna delovna moč tvornice številni njeni moderni stroji in aparati, zaposluje podjetje še kljub temu okrog 70 inteligentnih domačih delavcev in delavk, uradnikov in uradnic, katere druži vse ista pot k istemu cilju. Križaljka »Jelen" Besede pomenijo: Vodoravno: 1. italijanski vprašalnl zaimek; 6. božja pot v hrv Primorju; 7. sredstvo proti prehladu; 10. osebni zaimek; 12. otoki, ki v obliki mostnih stebrov vežejo Evropo z Azijo; 15. svetopisemska oseba; 17 cirkuški telovadec: 22. enota za težo; 23. negacija (oznaka za zunaj): 25- isti (e k); 26. grški bog solnčne svetlobe, preroštva in pesništva; 28. francosko — zaposliti (fonetično). 29 omika; 30. vrsta (hrvatsko); 32. del telesa; 33. veznik. Navpično: 1. črta (hrvatsko); 2. del pri vozu: 3. vrsta blaga: 4. kralj Hunov, 5. rastlina 6. kazalni zaimek 7. elas 8. predlog; 9. tujka za. podlež, brezobzirnež, ne-sramnež; 11. enota za čas; 13. franc- spol- nik; 14. moško krstno ime; 16. oznaka pri notah (fonetično); 18. okrajšava za poštno društvo; 19. mesto na otoku Braču; 20. pro-tivni veznik; 21. naziv za pretakanje elektrike po žicah; 24. o. p.; 27. gol; 2S. novejši izraz za lirično pesem; 31. oseba iz sv pisma. Rešitev »Obeliska Vodoravno od zgoraj navzdol: Pat, Pag, mat, male, Bogatin, Masaryk, kasarna, pas,' caj, maj, tat, rak, Drava, trava, Mlava, trata, tnalo, lubadar, pijavka, pisarna, kavarna, Banjaluka, kuščarica, o tava, Stane, vrana, slana. Praga, zlato, brada, hrast, sraka Klara, krava, Bjelasica, ravnatelj, jiodla-sica. \ GOSPODARSTVO Tarifa skupnega davka na poslovni promet (Konec) Predmeti za hrano. Testenine so kakor pecivo v prometu proste ker obsega kombinirani skupni davek na moko tudi nabave tesa izdelka (pri uvo-„ zu pa se plača 3.5%). Prav tako je davek na bombone in čokolado v domačem prometu krit v skupnem davku na sladkor odnosno v uvoznem skupnem davku na sirovi kakao. Proizvodi od mleka so podvrženi v vsaki prometni lazi splošnemu 1 odstotnemu davku na poslovni promet (pri uvozu 4%). Za tailne konzerve znaša skupni davek za ves promet do konzumenta 2.7% (pri uvozu 3.8%), ki aa plača producent v tvornici, pri ribjih konzervah pa znaša skupni davek pri producentu 2% (pri uvozu 4%). Mesne konzerve so v domačem prometu proste (pri uvozu 3.5%), ker obsega skupni davek na živino tudi notranji promet z mesnimi konzervami- Premog, gradbeni matcrijal in kemični izdelki. Za premog plača producent odnosno rudnik za vse nadaljnje faze prometa 1.12% (pri uvozu 1.7%). Ta davek obsega tudi produkcijo koksa, katrana in njihov nadaljnji promet. Enako obsega skupni davek, ki se plača pri uvozu nafte (4.770, tudi produkcijo destilatov (petrolej, bencin, olja za mazanje) ter njihov promet do konzumenta. Za zemlje. pesek, kamen in gips se plača splošni 1 odstotni davek pri vsakem prometu. Skupni davek pa se plača pri producentu za ves promet za kredo v višini 1.5 odnosno za mleto 1.8% pri uvozu 1.5 odnosno nosno za mleto l.S% (pri uvozu 3%), za apno v višini 1.2% (2%) in za cement v višini 1.5% (2.5%). Rude so davka proste. Za asfalt, asfaltni kamen, smole od katrana in premoga plača producent 1.2% (pri uvozu 2.2%)/ . Za kemične proizvode plača skupni davek v raznih izmerah za ves nadaljnji promet tvornica- Za običajno in toaletno milo znaša stopnja 2% (pri uvozu 8%) m je potem ves nadaljnji promet prost. Stopnja za modro galieo znaša 1.3% (pri uvozu 2%). Tudi skupni prometni davek na umetna gnojila se pobere pri tvornici in sicer 7a apneni dušik 1.2% (pri uvozu 2%), za kostno moko in superfosfate 1% (2/c) m za nitrofoskal Ruše 1% (2%). _ Važno je. da soboslikarjem, crkoslikar-jem, pleskarjem in barvnrjem ni treba za izvršena dela (usluge) plačati prometnega davka, ker je ta promet vračunan v skupnem davku na barve. Isto velja tudi za «sluge steklarjev za rezanje stekla, ker je ta promet vračunan v skupnem davku na kit. Nasprotno pa je apotekarska receptura podvržena splošnemu 1 odstotnemu darku, čeprav se na zdravila pobere davek pri producentu ali pri uvozu. Tckstilije in manufaktura- Na tekstilne sirovine, tkanine in izdelke iz tkanin plačajo tvornice skupni davek za skoro ves nadaljnji promet. Na sirovo volno, sirov bombaž, in sirovo svilo, nadalje lan, konopljo, juto itd. plačajo tvornice (predilnice), ki to sirovino nabavijo od domačega producenta ali z uvozom, skupni davek od 1.5% (uvozna stopnja je tu enaka domači). Na bombažno, volneno, laneno, konopne-iio, jutuo in svileno predivo znaša skupni davek 1.2%, ki tja plača producent (predilnica) ali uvoznik (v isti izmeri). Skupni davek na bombažne tkanine, pletenine, trakove in pozamterijo znaša v domačem prometu, kjer ga plača producent (tvornica), 1.5%, pri uvozu pa se pobere v izmeri 3.1%. Za tkanine iz lanu. .jute. konoplje itd. znaša skupni davek 1.5% (pri uvozu 3%), za vrvarske izdelke, preproge, vreče od jute itd- pa 1% (pri uvozu 2.5%). Na volnene tkanine, pletenine, pozamterijo itd. se pobt-ra skupni davek v višini 1.5% (pri uvozu 3%), na svilene tkanine, pletenine itd. pa v višini 1.5% (pri uvozu 3.1%). Skupni davek na linolej znaša 1.5% (pri uvozu 4%) tn na knjigoveško platno 1.5% (4%). V skupnem davku na predivo in tkanine je vračunan ves promet do konzumenta, vštevši obrtno predelavo (pri krojačih, ši-\iijah) in preprodajo izdelkov. Prav tako je v skupnem davku krita domača produkcija obleke, perila in ostalega šivanega modnega blaga (dočim se za tako blago plača pri uvozu 3.5%). Na klobuke (neopremljene) znaša skupni davek 2.1% (pri uvozu 2.6%), na opremljene klobuke 2.5% (4%) in na slamnike 2.8% (4%), ki ga plača producent. Domača produkcija dežnikov je obsežena pri polfa-brikatih; za izdelavo pa je plačati dodatni skupni davek v višini 1.5% od prodajne-ce-r,e gotovega izdelka (pri uvozu dežnikov znaša skupni davek 6.5%)- Usnje in izdelki iz usnja. Ves promet s kožami, usnjem in izdelki iz usnja je obsežen v kombiniranem skupnem davku na usnje, ki znaša^ 2% (pri uvozu 5 %). Davek na poslovni promet se za to skupino pobere samo v tvornici usnja, dočim je prost notranji promet s sirovimi kožami (pri uvozu se plača 1 %) kakor tudi notranji promet pri predelavi usnja v čevlje. sedlarske, torbarske in slične izdelke in promet pri preprodaji teh izdelkov (pri uvozu pa se plača na čevlje in usnjene rokavice 6-5%, na tehnične predmete iz usnja 4%, na ostale izdelke iz usnja pa 7%). Na običajno krzno plača producent skupni davek od 1.5% (pri uvozu 3.5%), na fino krzno pa 3% (pri uvozu 7 %). Davek na promet s krznarskimi izdelki je vsebovan v davku na krzno, pri uvozu pa se plača 10%. Na umetno usnje znaša skupni davek 2% (pri uvozu 4%). Izdelki iz kavčuka (n. pr. avtomobilske gume) so podvršeni skupnemu davku od 1-8% (3%), obuvala iz kavčuka skupnemu davku od 2 % f3 %), pnevmatike pa skupnemu davku od 1.8% (4%). Ta davek plača seveda producent in je ves nadalj-ni promet prost. Izdelki iz lesa in papirja. Pri producentu se tudi plača skupni -Jarek: na metle v višini 2% (3.2%), na celuloid in izdelke iz celuloida pa samo pri uvozu 5%. Izdelki iz lesa v kakršnikoli obliki so v prometu prosti, ker je ta promet vračunan v skupnem davku na rezan les. Na uvoz teh izdelokv pa se gibljejo stopnje za izravnanje med 3.5 in 5%. Na plutovino se plača pri uvozu 2%, potem pa je nadaljni promet, kakor tudi promet izdelkov prost. Skupni davek na karton znaša 2.2% (pri uvozu 3%), na papir 2.5% (3.3%) in na rotacijski papir 1% (3%). V tem skupnem davku na pajiir in karton je vračunan ves nadaljni promet izdelkov, za katere vsebuje tarifa le stopnje pri uvozu, ki se glede na obseg predelave gibljejo med 3.3 do 8%. Le za igralne karte se pobira pri producentu poseben skupni" davek od 3% (6%) in na fotografski papir 3% (4%). Na knjige in revije znaša skupni davek za izravnanje pri uvozu 5%, dočim je utoz knjig v tujih jezikih razen modnih listov in cenavnikov prost. Keramični in steklarski izdelki. Na opeko, strešnike, običajne lončarske izdelke, peči in keramične plošče se pobira pri producentu skupni davek od 1.1%, pri uvozu pa 2%, na izdelke iz porcelana pa 2.2% (pri uvozu 2.8%). Na steklo za okna se pobira pri (producentu 1.8% (pri uvozu 2.5%), na brušeno steklo 2.8% (3.5%), na fotografske plošče 2.5% (3.5%), na stekleno posodo 1.8% (2.8%). Kovine in izdelki iz kovine. Sirovo in kovno železo je v prometu davka prosto. Za profilno železo, kovano in valjeno železo plača producent skupni davek od 1.6% (pri uvozu 2.5%), na železno pločevino 1.2% (2.2%), na pocinkano pločevino 2.9% (4%), na žico, valjeno in izvlečeno 1.8% (3.5%), na cevi 1.6% (2.9%), na železne konstrukcije 1% (3%), na osi, kladiva, klešče, bate, na kovala, sekire, lopate, krampe, kose in svedre 2.1% (4.5%), na šila, dleta itd. 1.2% (1.2%), na nože in škarje 2.1% (4%), na žage in pluge 1.5% (3%), na vijake in matice 1.5% (4%), na cveke, žeblje in okove za okna 1.7% (4%), na vzmeti 2.1% (4%), na posodo iz kovanega ali litega železa 2% (3%), na posodo iz pločevine 2.1% (6%), na verige 1.7% (4%), na ključavnice in ključe 1.7% (4%), na blagajne in kasete 1.2% (3.5%) in na jedilno orodje, nožiče, britve, škarje, aparate za striženje itd. 2.3% (4%). Na aluminij se plača pri uvozu 2.5%, zato pa ni treba plačati davka v notranjem prometu na izdelke iz aluminija. Na svinec znaša skupni davek 1% (1.5%), na svinčene plošče in žico 1.2% (3%) in svinčene cevi 1.5% (3%). Enake postavke veljajo za cink, plošče iz cinka in izdelke iz cinka. Baker sirov ali prečiščen je v prometu prost, na izdelke pa plača skupni davek producent, in sicer za pločevino in žico 1.2% (%), za kotlarske izdelke pa 1% (3.5%). Stroji, aparati in elektrotehnični predmeti. Na vsakovrstne stroje, priprave in aparate in elektrot. predmete, ki so označeni v carinski tarifi pod tarifnimi številkami 646 do 666, plača producent enoten skupni davek, ki znaša le od 1% (pri uvozu 3.2%). Električne žarnice so v notranjem prometu proste, pri uvozu pa znaša skupni davek 1%. Na izolirane žice za električne vode plača producent 2% (pri uvozu »%), na kablje pa 1% (2%). Prevozna sredstva, ure, glasbila in orožje. Vozovi so v notranjem prometu prosti, ker je skupni davek vračunan pri lesu. Za avtomobile znaša skupni davek pri uvozu 3.2%. Za žepne ure znaša skupni davek pn producentu 3% (pri uvozu 6%) za stenske ure 3% (5%), za gramofone, plosce in ostala glasbila 1.5% (2 5%) za strelno orožje 2.5% (3.5%) in na otroške agracke 3% (6%). Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Včeraj se je vršil ob številni udeležbi AAA1. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Po pozdravnem nagovoru predsednika gosp. dr. Petra Defran-ceschija, je poročal o bilanci za leto 1930 ravnatelj centrale, gosp. Hanuš Krofta Delničarjem je biio razdeljeno letno poročilo. KI po kratkem uvodu o svetovnem gospodar slvni in domačih prilikah poroča o delovanju našega najstarejšega in največjega slovenskega bančnega zavoda v minulem letu Iz poročila povzemamo, da ie poslovanje banke kakor v predidočih tudi v minulem letu v vseh oddelkih znatno napredovalo. Med aktiv, je narasla lastna zaloga vrednostmi, pajnrjev od 16 na 21 milijonov, in sicer zaradi nakupa domačih državnih ved nostnih papirjev vsota dolžnikov pa od 374 na 434 milijonov, trajne udeležbe pa so se povečale od 24 na 30 milijonov, zaradi prevzema večjega paketa delnic Združenih papirnic d. d. v Ljubljani. Med pasivami so se dvignile vloge na knjižice in vezane rloge v tekočem računu od 287 na 827 milijonov, ostali upniki pa od 153 na 184 milijonov. Bilančna vsota je narasla od 571 na 653 milijonov. celokupni promet pa se je povečal na 45 milijard Din. Banka je imela poleg centrale podružnice v Brežicah, Celju. Čr nonilju, Kranju. Mariboru, Metkoviču. Novem Sadu, Novem mestu, Ptuju, Rakeku, Sa rajevu, Slovenjgradcu, Splitu. Šibeniku in Zagrebu. Slednja je pričela poslovati v minulem letu in se zelo ugodno razvija. Občni zbor je odobril bilanco ter sprejel predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička v višini 5,421 828.85 Din Porabi se 2,999.997 Din za izplačilo 6% divi-dende, odnosno 9 Din na delnico, 1,267.S15 Din za dotacijo rezerv. 500.000 Din za dotacijo pokojninskega sklada uradništva. 258.849.93 Din kot statutarna tantijema upravnemu svetu, 40.000 Din kot nagrada nadzorstvu in 258.849.98 Din kot pogodbena nagrada uradništvu. Na občnem zboru so bili ponovno izvoljeni v upravni svet zaradi poteka funkcijske dobe izstopajoči člani, v nadzorstvo pa ponovno dosedanji člani. Na seji upravnega sveta, ki se je vršila po občnem zboru, je bil imenovan podravnatelj g. dr. Vuk Kliment za ravnatelja zavoda. 513 = Pred reliko žitno konferenco v Rimu* V četrtek se bo pričela v Rimu mednarodna žitna konferenca, ki bo imela nalogo proučiti v teoretičnem in praktičnem pogledu ves problem svetovne žitne in agrarne krize in pogoje za zboljšanje agrarnega gospodarstva. Izgledi za uspeh te konference niso baš veliki. Nenadna odpoved sodelovanja Zedinjenih držav na tej konferenci je vzbudila v evropskih agrarnih krogih precejšnjo konsternacijo, ker se je bati, da bodo temu vzgledu sledile tudi druge preko-morske izvozne države. Brez sodelovanja prekomorskih držav pa je seveda onemogočena realizacija načrta za stabilizacijo žitnih cen, za omejitev pridelovalne površine in za eventualno uvedbo preference v pogledu evropskega žita, o kateri je razpravljala nedavna evronska konferenca za plasiranja I presežkov žita, ki se je vršila v Parizu. Kakor se zdi, si hočejo Zedinjene države ohraniti proste roke za bodočo politiko. Uvedba kakršnekoli preference za žito v Evropi Je seveda povsem odvisna od pristanka prekomorskih držav, ki uživajo v trgovinskih od-nošajih z Evropo neokrnjeno klavzulo o največjih ugodnostih. Glede na visok razvoj produkcijske tehnike v prekomorskih izvoznih državah za žito in glede na obilne ta-mošnje zaloge, je razvoj evropskih žitnih cen odvisen predvsem od prekomorskih cen. Pri tem je za pšenico statistična situacija zelo neugodna. V tekoči žitni kampanji znaša svetovna uvozna potreba za pšenico 230 milijonov met. stolov, presežki izvoznih držav pa se cenijo na 345 milijonov met. stotov, tako da bo ob pričetku nove žitne kampanje 1931 preostalo 115 milijonov stotov, ki bodo obremenjevali novo letino. = Uvedba statistične službe pri banski upravi Dravske banovine. Ban dr. Maruš e ie nedavno izdal odredbo o ustanovitvi referata za statistiko pri kralj, banski upravi. Ta referat se ie ustanovil s 1. marcem t. 1. in je podrejen načelniku splošnega oddelka. V referat spada sistematična obdelava statističnih podatkov vseh gospodarskih, kulturnih, socialnih in zdravstvenih področij ter priprava zadevnih publikac j. Vrhu tega spadajo v ta referat vsi posli, ki se tičejo popisa prebivalstva, kolikor niso po zakonu o popisu prebivalstva preneseni na ban. ski popisni odbor. = Pravilnik k vinskemu zakonu od 24. julija 1930 je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« Dravske banovine od 20. t. m. nakar opozarjamo vse interesente. = S savinjskega hmeljskega tržišča. Pred nekaj dnevi je bila prodana večja partija prima hmelja iz 1. 1930. po 7 Din in je menda s tem zaključena hmeljska kam pa nja 1930./31. V predprodaji se plačuje po 10 Din za kg, o prodajah pa ni slišati. = "Grcmij trgovcev v Ljubljani opozarja člane na zakon o nelojalni konkurenci, ki ga nekateri s vojimi raklamami kršijo, s pripombo, da bo Gremij trgovcev v interesu zaščite ostalih trgovcev vložil tožbo proti vsakemu, ki bo kršil tozadevne predpise omenjenega zakona. = Lovcem! Trgovina s kožami je važna panoga našega narodnega gospodarstva, ki donaša tudi našemu lovstvu lepe doho lke. Za lovstvo je to neizčrpen vir dohodkov, če se držijo gesla »V slogi je moči. Zato vabimo vse lovske tovariše, ki imajo v zalogi še kaj kož, da jih nemudoma pošljejo v prodajo lovski prodajni organizaciji •»Divja koža«, Ljubljana, velesjem. Druga letošnja dražba se bo vršila nepreklicno 23. t. m. in bo zadnja v tekočem letu. Za uspešno in lažje pridobivanje teh dohodkov, se bo vršilo po končanem kožnem sejmu istega dne zvečer že napovedano strokovno predavanje o psih jamarjih in njih delu pod zemljo proti roiparicam. Psi jamarji so za poklicnega in smotrenega lovca neprecenljive vrednosti. Ti mali sotrudniki in spremljevalci lovca vrše nevaren in junaški posel na roparice pod zemljo, izpod katere se često-krat ne vrnejo več živi. Gotovo je, da mora stati psu ob strani vešč in uvideven človek ter mu pri tem riskatnem delu priskočiti v potrebi na pomoč. Pa tudi drugače so ti naši mali zvesti prijatelji vsestransko uporabni. Treba je le izbrati prvovrsten mate-rijal ter mu dati smotreno vzgojo. O vsem tem mora biti najprej lovec sam temeljito poučen. Zato naj ne zamudi strokovnjaške-ga predavanja na večjjr omnejenega sejma v restavraciji pri ^ Le vir- v Ljubljani (Gosposvetska cesta 16). Vstopnine ni; lovci s svojimi družinskimi člani dobrodošli. = Dobave. Vršile se bodo naslednje obrtne licitacije: dne 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave platna, negašenega apna, jelovega lesa, borovih desk iif gramoza; pri up-avi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 500 000 kg škatelj za cigarete in pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu glede dobave 1 kompresorja. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 2. aprila ponudbe glede dobave strojnega olja in vaselina, lopat ter jeklene vrvi. (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za '101.) Položaj na naših borzah Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi manjši, ker je borza zaradi praznika v četrtek poslovala le 4 dni: znašal je 13.7 milijona Din nasproti 12.9, 17.7. 16.S in 15.0 rnilij. Din v zadnjih štirih lednih. Tečaji deviz so ostali precej stabilni, ker je Narodna banka po dveh leti!) prvič zopet spremenila tečaj devize Curih in {e zaradi tega nadaljnje oslabljenje švicarskega franka ostalo brez vpliva na naše tečaje deviz. Na zagrebškem efektnem tržišču so bili državni papirji nadalje čvrsti. Vojna škoda se je v početku tedna okrepila na 424 do 425 (zadnji teden 423) in je ta tečaj tudi obdržala- Investicijsko posojilo se je trgovalo po 88, 7% Blairovo posojilo pa po S2.5—83 Bančne vrednote so bile ves teden precej mirne in ni prišlo do bistvenih tečajnih sprememb. Tudi industrijske vrednote so ostale zanemarjene. Trboveljska se je v početku tedna trgovala po 332 — 334, včeraj pa je bila zaključena po 328. Devize Ljubljana. (Prosti promet.) AmsteMam 22.83. Berlin 13.57, Bruselj 7.9343, Budim pešta 9.9277, Curih 1095.6, Dunaj 8.0055. London 276.72. Nevvvork 56.84, Pariz 222-81, Praea 168.72. Trst 299.2. Curih. Zagreb 9.13. Pariz 20.3325. London 25.2525. Nevvvork 519.7, Bruselj 72.375. Milan 27.2275. Madrid 55.6. Amsterdam 203.35, Berlin 123.87, Dunaj 73.08. Sofija 3.765. ga 15.4, Varšava 58.2, Budimpešta 90.62. Žitni trg + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagonov pšenice, 33 vagonov koruze, 5 vagonov moke in 1 vagon otrobov. — Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155: okolica Sombor 79/80 kg 112.5 do 145. sred.-baška 79/8o ka 155—157 5. srem. 78 kg 142.5 — 145. slav. 78 kg 1 !0 do 142.5. — Oves: baški 145 — 150. -Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 do 120. — Koruza: baška in sremska 92.50 do 95, ladja Dunav, predč. suha 91—92. za maj 92.50 — 97.50. — Moka: baška >0g< in >0sct 245 - 265. >2« 215 - 230: »51 185 do 195; »6« 175 - 185: >7« 140 - 145. »8< 115 — 120- Otrobi: baški. sremski in bana-ški 105 - 110 + Budinipeštanska terminska borza (21. t.*m.) Tendenca slabša, promet miren. Pšenica: za marc 15.34 — 15.37, za mai 15 68 do 15.69: koruza: za maj 12.78 — 12.80, za julij 12.98 — 13, tranzitna za maj 10.20. Zanimiva listina iz županskega arhiva Prve besede mojega prijatelja Janeza, ki se je vrnil nazaj s kmetov, so bile: »Dober dan, tukaj imaš neki papir, ki menda ni brez vrednosti!« Z radovednostjo kajpak sem vzel v roke to, že precej oguljeno in obledelo, pa tudi mastno popisano polo. Previdno sein jo razgrnil — ko sem čital, sem se prav pošteno smejal — pa se smejte še vi, ljubi čitatelji, če se vam ljubi! Pisanje se je glasilo: Gospodu »purgamajstru«. Daje se Vam na znanje več zlo važnih punktov, kt tud usem drugm purgamajstrom u našnio kamenške-nni ber-irku. 1. Pu uštarijah je drlavbano pit samo du desete ure zvečer. Birt, k bi se pu tm artikelnu ne ubnašu, se mora nam ojncajgat de ga šlrafamo! 2. Če imate kako andaht (slovesnost) morte puleg krajnskih fan (zastav) ubesti tud tajčarsko! — če še nimate nubene, pa jo morte cuflajsili kupi' 3. Ker se bu letaš enkat, kdaj to vam bomo še posebi meldal, skuzi pelu naš presvitli kajzar (cesar) Franc - Jožef eršti, nej ga vaš Ide nc puzdravljajo ker bi ga vidi samo z: Živja! — ampak nej šrajajo (kličejo) tud: Ha ji! 4. Naročt morte tud preei gemajnd (občinske) table; bit more v usak vas jena; jn na nih na prvem štant (mest) napisan pu naš nemšk šprah: Dorf ... Gemainde ... Bezii k Stain ino Land Krain. To pa zavol tega, de lahko usak fremden (tuj) človek cuflajsih ve, kam je pršu jn kam se mu je za obrnit. o.To se daje usm »purgamajstrom« (županom) na znanje, de se ne bo kdo izgovarju potli, da ni vedu ali ke takega. Kdor se pa putm ne bo ravnov, bo v hud štraf pršov! Dano u Kamnk ud k. u. k. precerk-havtmana 3. Marca 1. 1S3 ... Pa naj reče, kdor kar že hoče, ali ni to zanimiv dokument »iz starih avstrijskih časov«? Mi, ki sedaj takih reči ne razumemo, se smejemo — ali v tistih časih se pa župani niso smejali — že zavoljo tega ne, ker so se bali tistih hudih »štrafov«, ki so skoraj iz vsake besede gledali. Tako setn se zamislil v to si aro pisanje, da bi bil kmalu jesti pozabil, a vi cenjeni bralci, le jejte! Pozabnosti otel T. S. Senzacija na književnem trgu: sovjetsko-rushi roman K. F edina »Mesta in leta" je v tisku. Izdala ga bo »Tiskovna zadruga«. (Vse £os* potrebujete pri olepšanju svoje hiše, stanovanja in pohištva, kupite najugodneje pri tvrdki vatelju harmonik Franc Kucler postaja DKENOV URIC pn VRHNIKI Jugoslavija -Prepoznana najboljša loma ča izdelovalnica; nizke cene tfahtlliP » Istini fine pevce tnam«nHe haršk mojstrske iole Mark 8 ii višje Prt-n pevce pare pleme kletke krm >tičja tdravtla Velezammiv 8 e o i k dragocenim navvlil: pošlje brezplačri irosszucht Hevdenreich. Bad Suderodt 150 Han ilS Zastopnika za Slovenijo za kolekcijo svilenih glavnih rut proti proviziji IŠČEMO. Oferte z navedbo dosedanjega-delovanja in referenc pod »Wiener Grossist Nr. 2925« na Ann. Exp. M. Dukes Nachf. A. G., Wien L, P1 4312 Najlepši roman zadnjega časa: »Dom in svet«. (R. Tagore — VI. Lev stik). Izdala »Tiskovna zadruga«. Tako je izjavil Zlata svetin Ja Bratislava 1930 t Dres posebnega obvestila Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš oče, oziroma svak in stari oče, brat in stric, gospod ravnatelj ARTHUR MAHR v petek dne 20. marca ob 9. uri dopoldne nepričakovano preminul. Truplo blagega pokojnika bo v ponedeljek 23. marca ob 3. uri popoldne v pokopališki mrtvašnici cerkve Sv. Petra blagoslovljeno, nakar ga položimo v lastni grob k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v torek 24. marca ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Srca Jezusovega. Graz, dne 20. marca 1931. Globoko žalujoče rodbine MAHR, HAARMANN, PELIKAN in FELDNER neki izkušeni mizarski mojster, ki je videl v obratu že mnogo kombini ranih skobelnikov. Novi Teichertov model nudi tako izdatne prednosti in je tako poceni, da si mora vsak kupec predvsem vpogledati našo neobvezno ponudbo. Telchert 8 Sohn, Liegnitz 34 Beograd: Robert Fleischer, Zrinjskoga 58. nakopljemo z nerednim življenjem, pre« tiranim športom, napornim delom, posebno v dobi rasti. Srčna mišica ne zmaguje dela.-Vsi omenjeni znaki obolelosti, se potenc « rajo, kri zastaja v jetrih, obistih, trebušni votlini, v nogah, kar postaja vidno tudi na zunaj. Zat,o ne smemo srca breobremenje« vati z napori, ki jih ne zmoremo. Alkohol in tobak pa naj osebe, ki imajo nagnjenje do srčne bolezni, rajši oziroma brezpogojno op ust e. Veselje do doživljajev je nalezljivo; če pa je človek v družbi polarnega raziskovalca, se ga ta bolezen tem lažje prime. To resnico potrjuje lady Wilkins, žena Huberta Wilkinsa, ki je izjavila, da hoče svojega moža brezpogojno spremljati na njegovi podmorski vožnji na severni tečaj. Lady Wilkins hoče spremljati svojega moža v pod-morale i — Gospa se zaveda neprijetnosti, ki jo čakajo VVilkins, takrat še gospodična Suzana Beh-nett, je nastopala v nekem broadwayskem gledališču. Wilkins se je pravkar vračal s svojega zgodovinskega poleta s Pointa Barrow čez Aljasko v Green Harbour na Spitzberge. Toda nista bila dolgo skupaj. Nekaj tednov nato je odrinil Wilkins na svojo prvo nevarno vožnjo proti južnemu tečaju. Nekaj mesecev pozneje. Od Wilkinsa ni prišlo po več tednov nobeno poročilo, šele ko se je vrnil, sta se poročila v Clevelan-du. Toda nepoboljšljivi potnik tudi takrat ni ostal dolgo doma. Kri mu ni dala miru, dvignila ga je na drugo odpravo v antarktične dežele. V tem dolgem čakanju je šinila Wilkin-sovi ženi v glavo sijajna misel, da bi se z možem peljala za poročno potovanje na »Zeppelinu« v Nemčijo. In res, čim je prispel z utrudljive polarne odprave domov, se je moral pripraviti na svatbeno potovanje. V Lakehurstu sta se vkrcala 2. junija 1930 na »Zeppelina«. Prepotovala sta skoraj vso Evropo. Podmornica »O 12« ali sedanji »Nauti-lus« bo zapustila ameriško obalo 1. junija. Vozila bo mimo Bermudov, Azorov in Londona v Adventski zaliv na Spitzbergih. Podmornico so preuredili v ladjedelnici Camden v New Yerseyu. Opremili so jo z vsemi potrebnimi odpornimi sredstvi, ki jo bodo ščitila pred nevarnostmi polarnega le-Wilkinsonova zena dovja ledenih gor, snega in mraza. V stari ameriški podmornici »O 12«, ki je zdaj popolnoma prenovljena in opremljena za znanstvena raziskovanja, bodo napravili za "VVilkinsovo ženo posebno kajuto. Wilkinsova. žena bo edina ženska v podmornici in tudi prva, ki se bo udeležila slične znanstvene odprave. Vsak si lahko misli, da stavi takšna težka raziskovalna vožnja na vse udeležence čisto svojevrstne zahteve. Lady Wilkins se očitno zaveda vseh teh težav, ko pravi: /Počutila se bom v podmornici prav tako udobno kakor na kateremkoli razkošno urejenem prekomorniku in se ne bojim nobene neprijetnosti, ki lahko doleti človeka na. takšnem potu.« Vprašali so jo: - Ali ste si predočili nevarnosti, ki vas čakajo?« Moj mož me je popolnoma uveril, da ne pomeni takšna vožnja dandanašnji nobenih posebnih opasnosti. Rekel mi je, da se bom zdrava vrnila domov.« Lady WiJkins pa se zaveda, da raziskovalna vožnja pod vodo in ledom ne bo lahka. Dobro ji je tudi znano, da bo del vožnje silno dolgočasen. A ves čas vožnje bo pri svojem možu. kar je seveda prijetneje kakor mesece in mesece trepetati doma za njegovo življenje. Malo žen je moralo tako često in tako dolgo čakati na svoje može. Nad polovico svojih zakonskih let je preživel sir Hubert "VVilkins na raziskovalnih ekspedicijah. Našla sta se v New Torku jeseni 1928. Lady "VVilkins s svojo ženo Preurejena podmornica sliči predzgodo-vinski pošasti in samo od blizu spozna v njej oko podmorski čoln. Periskop je tako napravljen, da se takoj umakne, čim zadene na ovire. S tem je izključena možnost, da bi izgubila podmornica svoje »oko«. Smrt milijonarjev - sreča države Presenečene ptice selivke Neobičajen mraz v marcu je pomoril veliko število selivk, preostale pa »čakajo« na ugodnejše vreme Nad Baslom so bili celi oblaki selivk. Ve« lik del selivk, ki jim je zima zaprla sever« nozapadno smer, je od lakote -m mraza tako pnemogla, da so živalice počepale na tla mrtve. Na tisoče ptičev jc na način pokon« čal mraz, neobičajen v tem času. Ostale se« livke so dolgo križarile nad Bislom in so naposled krenile na jug skozi Burgundska vrata v dolino reke Rhone. Tam bodo naj« brže počakale, da nastppi lepše vreme, na« kar se bodo, močno razredčene, vrnile v rodne kraje na severu. Spomladanske oble/ee Najcenejši nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Največja zaloga. Iz Basla poročajo o zanimivem in hkrati žalostnem dogodku iz življenja ptičev. Prve dni marca, ko postane vreme "milejše, na« stopijo ptice selivke pot iz južnih zimskih krajev prpti severu, kjer so se izlegle. Svojo pot premerijo običajno čez Apeninski pol« otok, od tam letijo čez Alpe in dalje proti severu. Selivke let:jo večinoma ponoči, za« to je njih opazovanje zelo težkp. V prvem tednu letošnjega marca so sc pojavili v Renski dolini pri Baslu velike ja« te prib, grivarjev, drozdov, ščinkavcev, škorcev in čižkov ter drugih selivk. Oči« vidno so bili ptiči razočarani, ko so videli, da Sjp severni kraji še pod debelim snegom. Badenski kraji in Alzacija, Schwarzwald in Vogezi so bili še gosto zasneženi ter niso nudili pticam nobene hrane. Zato so seliv« kc ustavile polet proti severu Nekaj časa so neodločno letale in krožile nad Baslom, Lorrachom in Mlhpuseom. Od jugaso pri« hajale vedno nove jate, ki so močno po« množile ptičje roje v teh krajih. Prckooceanski letalec polkovnik Maddalena n poročnik Ceccon-i, ki sta skupno z De Monto postala žrtev še nepojasnjene letalske nesreče, o kateri smo poročali že v včerajšnji številki. Ali ste že naročili nove zbirke ..Tiskovne zadruge"? Smrtni aadec Italijanskih letalcev Ljuba Trennerjeva: Pohorska vigred •Prišel ; mimo Nacove bajte ob vodi In se spcnnil otrok, ki spe v cunje za-.viti v snradu zatohlega brloga pri materi in £ vedo — hvala Bogu — kaj jih čakana svetu. Morda pa niti ne bo tako hi*o! Očeta se itak boie, v strahu pred nfti so vzgojeni in ne pričakujejo zlatih gradov. Ubogi otroci, uboga, medlaKatra — in vendar, gotovo se časih -*sak izmed njih smeje, dobre volje jein lepo se mu zdi na svetu — kakor >rav vsakemu drugemu človeku. Pd Petričevim klancem je osupel ©bsd. *Jho, Matička!...« *b oknu Maričkine kamrice je slonela temna postava; okno je bilo menda flpol odprto; zakaj nad onim temnim čovekom ie videl Luka nekaj svetlega tisto ie bila Marička sama. Luka se ie tiho zasmejal vase, tako iho, da ie le sam čutil svoj rahli, prisrčni smeh. Nič ni bil ljubosumen, še manj ogorčen zaradi pohujšanja, le malce hudoben in vesel je bil, tako zelo vesel, da si je dejal: »Vidiš, Nac, vidiš, kako si se zmotil, ne okoli politike, ampak okoli tegale se vrti ves svet — Kvečjemu še okoli denarja!« Tako se je Luka zrežal tisto noč in zavil svoio kravo na travnik, da ne bi okorni kravji korak zmotil skrivnostne tišine pomladi, vasujoče v mrazu in megli. Srečno je privlekel in prignal kravo na nien novi dom. Pozno je bilo in teta je že spala. Poiskal si je v kuhinji večerio in se potem spravil še sam v svojo kamro spat. A preden je zaspal, se ie s smehom spomnil — nocojšnjih dogodivščin in sklenil dnevni račun s pomislekom: »A jutri bo kašljal — in se usekoval — gospod učitelj!« »M—mm?!« je bila hladno in dozdevno nejeverno odkimala Marička.« Tega ti pa ne verjamem!« Ciril je okleval. Ali bi naj bil spet užaljen? Kolikokrat je že stal pod tem oknom, govoril in prepričeval in odšel nazadnje užaljen, s trdnim sklepom, da ga ne bo več, ako ga ona sama ne poprosi ali vsaj ne opozori, da ji je takšno vasovanje prijetno in zaželjeno. A vračal se je tudi brez tega vedno izno-va, kakor hitro je ura na farnem zvoniku odbila enajst, potrkal, govoril in z novimi besedami prepričeval dekle o tem. kar je hotel doseči. Končno ji je začel očitati, da ne drži obljube in da ga vleče za nos. »Malo komedije je vendarle pri vsaki ljubezni!« je ugovarjal vesti, ki mu je neprijetno očitala, da daje več, nego v resnici zmore. ' Pripovedoval ji je bil nocoj, kako lepo bi jo sprejeli njegovi starši kot svojo ljubo snaho, in ona ga je bila hladno zavrnila, da ne verjame. »No — da, Marička, da — kakor hočeš, saj ni treba verjeti. Saj sploh ni več treba, da še govoriš z menoj. Saj tudi ni treba, da sem ravno tu pri Sv. Lenartu, saj lahko vsak dan prosim drugam — in prosil bom, še jutri — še nocoj! Če ti misliš, da lahko zdaj, ko si me zmešala, delaš z menoj kakor z lažnivcem in pobalinom, ti bom dokazal, da znam biti tudi drugačen ...« V resnici je bil že prepričan, da mu dela dekle res krivico, zato se je vnel ob svojih lastnih besedah, da so bile vse do zadnje bridko resne in dekletovemu občutju popolnoma verjetne. Končno ji ga je bilo žal. Opravičila bi se bila rada, zato je previdno začela: »Glej, saj nisem več tako neumna in otročja. Brala sem tudi že nekaj knjig, in veš ...« »Kdo pa pravi, da si neumna. Vidiš, io je že spet žalitev zame. Ti morda res'misliš, da bi jaz — jaz hotel izrabljati nevednost in neumnost otročje goske. Tega pa ne pomisliš, da imam tudi jaz svoj ponos in da se v neumno dekle niti od daleč ne bi mogel zaljubiti. O — kakšno mnenje pa imaš o meni!« Zaškripal je z zobmi in obrnil obraz proč. Marički je zagorelo srce. Saj ga je itak ljubila — le verjeti ni mogla, ni hotela, da bi mu mogla biti več nego popotni doživljaj. Zato ji je planila radost v vse misli. Po laseh bi ga bila pobožala, da se ni kratko okre-nil v stran. »Grem. Dovolj si me mučila s svojim brezsrčnim ravnanjem in svojo zaničljivo nejevero. Zbogom!« — »Brezsrčno ravnanje« in »zaničliiva nevera« sta bili sicer hudo pretirani besedi, a učinkovali sta čudovito. Ni še trikrat stopil, ko je začul dekletov drhteči, proseči glas: »Ciril — nikar!« In kakor da sama ne bi vedela čemu, je odločna roka odmaknila cvetlične lončke na oknu. Ciril je bil čakal tega klica, v to prošnjo je bil zastavil vse svoje upe. Hitreje ko beseda je bil pri oknu in pri njej. »Zapri — okno — brž! je sepetaje zaprosila. Šipa je tiho in svetlo zazve-nela. kakor da bi bil potrkali nanjo angelski prsti. Pozno ponoči se je vračal Janez z očetom iz mesta domov... Stari še ni bil zinil besede, pijan je bil in težko je stopal. Spor z Nacem se je bil poravnal z mnogimi kozarci težkega vina, ki je lezlo v noge in vrtinčilo možgane,^ da so za nekaj časa utrujeni in zmešani otrpnili. Staremu je bilo vse eno. Pot ie našel tudi v temi in pijanosti, domov bo pa že prilezel. Na sina je bil pozabil ali pa da se mu nocoj ni več moglo niti govoriti, niti se razburjati. — Janez je nosil na hrbtu svoj vojaški kovceg in trdo stopal za očetom. Tudi on je bil nekoliko okajen, zato ga bodočnost m skrbela toliko, kakor vse dni, preden se ie bil odpravil domov. Ko sta pa zavila mimo Petriča dol k vodi, se je ozrl na temno dvorišče. Tam je bilo njeno okno. Vse tiho in mirno. Zavriskal bi! »Hoj — Marička, vrnil sem se!« — to bi pomenil njegov vrisk in ona bi ga sJj§ala ^ ^ Pa ne "more! Kaj bi rekel stari, če bi vriskal tu, tik za njegovim hrbtom in sredi noči? T. >Le zasučite se, dokler je še čas! Prekratek je pust, nehal se bo ples!« tako je zahreščala pri Petriču harmonika. se razvlekla in podrsavala, takoj ko so v cerkvi svetega Lenarta odpeli slovesno mašo na god svetega Štefana-mučenika. »Pustih adventnih dni je konec. Božič je tudi minil, v cerkvi in na zapečku. Zdaj pa le v gostilno, kamor vabi gorkota, vino in muzika!« Zastonj je prigovarjala stara mlinarica svojemu najmlajšemu sinu — oče in Miha je itak nista poslušala — da bi ostal doma ali pa pogledal h Poto-škim. »Boš videl, tepež bo še in nejevolja! Ostani lepo doma, saj boš še dosti nedelj presedel v gostilni. Zakaj bi silil ravno k Petriču, ko pa veš, kako si žene Urška k srcu in prejoka cele noči, ker jo ljudje pitajo s tem, da hodiš za Maričko!« »Ker je tora neumna. — Kdo vam pa pravi, da grem h Petriču? Če grem na vas v tovarišijo — no — ali ne smem, ko pa ves teden delam?« »Doma bi ostal — ko j doma! Čisto sama sem vsako ljubo nedeljo in vsak praznik!« Sestra Mina, ki je bila že na oklicih, je bila takoj po kosilu odšla, češ, da gre k večernicam, oče in Miha sta jo pa jadmo potegnila za njo. Tako je bilo vsako prazniško popoldne. Zvečer je prišla Mina, enkrat redkobesedna in sršenasta, drugič klepetava do sitnobe. Očeta in Mihe navadno sploh ni videla prej kakor v ponedeljek zjutraj pri zajtrku. Zdaj je prosila Janeza, najmlajšega, ki je bil tako dolgo z doma, da bi ostal pri njej. Ni ji bilo po godu, da je bilo s Uršo tako prišlo in če ne bi bila ravno Potoška Urša, ne bi bila silila v zakon. Tako pa — moj Bog — saj Urša ni bila dekla, ki ji odrineš enkrat za vselej za porod in otroka nekaj tisočakov, da ne dela hiši sramote in nadlege; zakaj z nezakonskimi materami je pa taka. Ako je dobra, odide z otrokom drugam in stvar 9e pozabi; če je pa bolj zlobne sorte, pa še jezika nekaj časa po sosedšeini in daje opravka s sodnijo in treba je plačati več, kar kmetu ne more biti vse eno. Sicer se pa sčasoma tudi to pozabi in fant se lahko ženi, kjer si bodi. A takšnole, hčer z grunta, dobro ali zlobno, mora fant poročiti, če je sam gruntarski. Seveda. če se hči speča s hlapcem ali s kakim beraškim potepinom, mora od hiše — no — ali pa, če stariši toliko veljajo, da smejo zatajiti ljubeka in otroka, ki ga pa tudi dekle samo lahko podtakne drugemu — nu, tedaj se taka reč tudi še drugače za-suee. Kaj je torej hotela mati mlinarica? Bilo je že pod lanjsko jesen; ko je bil otrok poldrugi teden med živimi, je šla od večernie domov in se spotoma odločila, da stopi h Potoškim v hišo. Preglasno sta se pozdravljali materi, da bi zakrili zadrego. Potem je mlinarica videla svojega prvega vnučka, ki je droben in zgrbančen kričal in izpre-minjal barve. Tudi Urši je stisnila roko in ji dala nekaj okornih besed, ki naj bi bile ljube in tolažilne. Za teden dni pa je prišla Urša že sama z otrokom k materi na dom. Mlinarica je poznala Uršo že poprej, kakor pač poznajo ljudje sosedova dekleta, in ni je presenetilo, da je Urša jokaje zvračala vso krivdo na Janeza, ko je pogovor, ki ga je bila sama tako zaobrnila, nanesel na vzrok, iz katerega se je bila razvila nerodna sedanjost. Janez bo pač oženjen, kakor večina drugih. Ne bo mu sile, čemu bi torej govorili o nesreči? Nevolja! — in te je pač povsod dovolj — a nesreča — čemu? Saj so vsi zakoni nekoliko slič-ni drug drugemu. Da je kateri izmed njih v resnici srečen, to se že zgodi, a zakaj bi moral biti Janez z Uršo nesrečen? O onih, ki so pa nad vso mero srečni, je pa itak bolj malo slišati! Tako je mislila mati, ki je bila sama že skoraj trideset let poročena z možem, ki ni bil nikdar Bog ve kako ljubezniv in dober, a tudi ne hudobnejši od drugih. Zredila mu je bila zdrave in delavne otroke, delala v hiši in na njivi in ko prevzame sin, bo negovala njegove otroke, jedla njegov kruh, molila zanj in za vse svojce, žive in rajne, neznatna in napol pozabljena bo dočakala smrti. Taka je Božja volja! Janez je čemerno posedal pri peči in skozi okno strmel v belo zimo. »Pa zakaj ne bi ostal vsaj eno nedeljo doma?« je godrnjala mati, ki jo je žalil in jezil že sinov kisli obraz. »Kaj pa sitnarite? Ali naj molim roženkranc?« je zadirčno odvrnil Janez. »Oh Janez, saj ne bi bilo narobe, če bi ga molil, — oj — pač ne!« je milo vzdihnila mati. »Ah, zdaj mi pa še po tej plati za-klenkajte! Primojdun — sunce ti šare-no — baš me briga Varaždin ...« »TI grdi otrok, po turško mi pa res ne boš preklinjal v naši pošteni hiši, nak! Jezus pomagaj in ti v greh ne zarajtaj — v časih pa nisi bil tak ... Moj Bog!----« »Pišite me v uh'k je polglasno za-mrmral Janez, vzel klobuk s police in zaloputnil vrata za seboj. Treskanje z vrati je mater najbolj razburilo. »O ti peklenski otroci!« je zavpila in naglo dodala: »Bog odpusti mi greh! Fro-covje smrkavo! Za to ga človek zredi in spravi na svet, za take besede — o, ti otročad ušiva! Jezus usmiljeni! Ti mi pomagaj, moj ljubi Bog... take otroke ...« ge dolgo se ni mogla pomiriti, nazadnje je le še zmigavala z ustnicami in jezne misli so se iztekale v iznajdljivo premišljevanje, od koga titegnejo imeti njeni lastni otroci toliko slabih nagnjenj in lastnosti. Vendar ni bilo treba materi v samoti in dolgočasju prebiti nedeljskega popoldneva. Prišla je Urša z otrokom. Skoraj plašno je odprla vrata in se v zadregi in pričakovanju zardela ozirala po izbi. »Dober dan, mati!« (Nadaljevanje tega romana v nedeljski številki.) OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA Vn — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 : : : I OSIJEK l-Ccze 8 B i DIVJAČINE vseh vrst in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko zalogo lepih strojenih polhovih kožic. V Ljubljani, Sv. Florjana ulica štev. 9. 288 glasbila za vse: violine . ; 245 Din, 1 steklenica 40 Din. Za veliko noč! Edina jugoslovenska tvornica GRAMOFONOV in PLOŠČ EDISON BELL PENKALA Gramofoni od Din 740,— Plošče od Din 26."" Na mesečna odplačila po Din 100«*"" Zahtevajte naše BREZPLAČNE kataloge m cenike! Zastopstvo: IVAN BONAC, trgovina s papirjem, šelenbnrgova ulica 2. — KAREL RAJNIK, trgovec v Slovenjgradcn. — J. PINTARIČ, trgovina s šivalnimi stroji v Brežicah. 147 Lepi beli zobje, Lepi beli zobje privlačujejo vse poglede. Rumeni zobje so zoperni drugim, oni so trn v očesu in odjemi jejo ves čar. Ako želite, da bodo vaši zobje beli, nepokvarjeni po gnitju in da bodo vaše dlesni bolj čvrste in rdeče, začnite uporabljati KOLYNOS! Očarani boste nad doseženimi uspehi. Ni ničesar, kar bi ji nalikovalo. Samo njena antiseptična pena prodre v vsako brazdico in razpoklino. Ona odstrani s površine zoprno in rumenkasto prevleko, ona nevtralizira kislino in ubija nevarne klice na ustnah, ki izzivljajo gnitje zob. Uporabljajte KOLYNOS 10 dni, pa boste to ugotovili in opazili razliko! Vas oblači za malo denarja moderno in dobro! i TIVAR TIVAR TIVAR zamore dobro Nap potoni prodajati. počenši od Din 110- TIVAR-OTROšK [ OBLEKE za starost 7—10 let, počenši od Din 130- TIVAR-IMA 1SHE OBLEKE za starost 3—6 let, počenši od Din 130- TIVAR-MORDA iSKE OBLEKE za star°st 7—10 let, počenši od Din 150- TIVAR-RASLA! I najmodernejše fazone, izvanredno udobni in 1 prijetni, počenši od Din 560- TIVAR - HLAČE v ogromni izberi ter v najmodernejših vzorcih, počenši od Din 90- TIVAR-HDRER1 US " PLAŠČI specialiteta, počenši že od Din 200- TIVfiR - HUBERFIIS - RAOLAN zajamčeno nepremočljiv, že od Din 290- TIVAR - LOVSKI RfliLJjHl izredno praktični Din 270- TIVAR DOBITE POVSOD! Oglejte si naše prodajalne: ^^.leksinac Ji ragujevac Split ^Beograd Kraljevo Subotica Kranj St. Bečej Bezdan Kruševac Sv. Ivan Zelina Bjelovar Mjjubljana Sušak Bos. Šamac v Sibenik Brčko JMTaribor m C^elje Crvenka TTesIic Tuzla Cakovec Novisad ^^aljevo JDaruvar ančevo Varaždin Dubrovnik Ptuj Vel. Bečkerek Cirospič Sarajevo Vel. Zdenci Vinkovci JF£arIovac Senta Zagreb Slov. Konjice Kotor Solin Zemun Koprivnica Sombor Zvornik Ljubljanska prodajalna: Sv. Petra cesta št. 29, Cette malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aft posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri> stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 Ihili vglosi odgovor 2 Din mtnnGah i iVas/cre malih oglasov dobite takoj po izidu lista d podružnicah ,Jutra" 9 •Moriboru, 0 Cel/m, r Kovetn mestu, v ISfbovljah in ms &*Metiicah, ki spniemajo tudi naročila na male oglase in ins^rate. Izurjen mizar spodoben samostojno voditi stavbeno mizarstvo (Bautischlerei), dobi službo. Plača dobra, evfnt. tudi stanovanje. Ponudbe na: Stolarska industrija, Zagreb, Miramarska 18. 11296-1 2 trgov, pomočnika prvovrstna manufakturi-eta, prosta vojaščine, sprejmem. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro »Za Kranj« na oglasni oddelek »Jutra«. 11290-1 Vrtnar, pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11306-1 Prodajalka dobro izvežbana v papirnati odnos n-o galanterijski stroki, simpatične zunanjosti, vestna in poštena, zmožna slovenščine in nemščine, dobi mesto v serijski trgovini v Rogaški Platini. Ponudbe z navedbo reference ra tvrd-ko Zlata Rrišnik, Maribor. 11272-1 Mizarski ali kolar-ski pomočnik v izdelovanju smuči po-; polnoma izurjen. dobi službo. — Ponudbe pod ■»Smučka« na podružnico »Jutra« Maribor. 11268-1 Učenko sprejme modni atelje M. ša-c. vila Trnovska, Ru-tsrjeva 4-a (med Tivoli in Vrtačo). 11078-1 Kuharico dobro, samostojno, zdravo in čedno, v starosti 25—.10 let, sprejmem takoj ali pozneje. Oseb 16, sobarica in služkinja v hiši. Ponudbe s točno navedho službovanj (kje in koliko Jasa) ter plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina v mostu na deželi«. 11137-1 Nadzor, inženjerja za nadzorstvo pri gradnji carinskih poslopij na Rakeku išče občina Rakek. Reflektanti naj se osebno ali pismeno javijo na občinski urad Rakek. 11281-1 Zobotehniško praktikantinjo (vajenko) s predpisano šolsko izobrazbo (4 razr. e:m. ali meščansko šolo) sprejmem v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Resno učenje 17« na oglasni oddelek »Jutra«. 11065-1 Pek. pomočnika prvovrstno samostojno moč (predpečnik in me-šač) sprejme pekarna 2užek. Florjanska ulica 11038-1 Dva vajenca iz dobre hiše, za tašner-sko in kofersko obrt sprejme takoj tovarna Franc Zorn. Ljubljana 7, Lepo-d verska "23. Stanovanje in hrana v hiši. 11061-1 Mizar, vajenca sprejme strojno mizarsko podjetje »Legat & Brtnn-eelj« v Lescah. Učna doba 3 leta. Oskrba po dogovoru. 11283-1 Pomočnika za vodstvo glavne zaloge tobaka, vojaščine prostega, ne nad 34 let starega, agil-nega, treznega, poštenega in vajenega občevanja s strankami, sprejmem takoj. Prednost imajo tisti, ki razumejo to stroko. Potrebno je 50.000 Din kav-cije ali garancijsko pismo od kakšnega denarnega zavoda. ozir. soroinikov. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uren«. 11145-1 Učenke pridne in poštene sprejme takoj Ana Zakostelnv, strojno pletenje. Ljubljana, Smartinska cesta 8. 11335-1 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Mi t svoiem straha smo jo popihali v knhinjo. gospod Tolstenjak pa za nami. Kar penil se je od jeze! Tedaj mu obstane pogled na sekiri, ki je slonela v kotu kuhinje. Pobere jo in jo zaluči za nami... Prav tisti mah smo skakali čez vodno pipo, da bi videli, aii se moremo skriti v odtoku. 25. Sekira je zletela po zraku in s takšno silo treščila na vodovodno pipo, da se je odkrh-nila. Obe, sekira in pipa, sta tik zraven naju dveh zaropotali v izlivek in debel curek vode je bruhnil iz cevi, ki je pipa ni več zapirala. >Joj, moja lepa kuhinja!« je zavri-ščala gospodinja. Od strahu nad opustošenjem, ki ga j® bil cakrivil, je gospod Tolstenjak do ušes zardel. Priskočil je in zamašil luknjo s kazalcem. Curek je zdaj pojenjal, a zato je bil tudi gospod Tolstenjak ujet. Zakaj gospodarja ni bilo doma, drugi pa niso vedeli, kako bi zaprli vodo rod. Trg. vajenko s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino mešanega blaga, kjer bo imela hra.no in stanovanje v hiši. Prednost ima hčerka železničarja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. U045-1 Železninarja strokovnjaka, veščega knjigovodstva in korespondence, slov. in nemške, išče veletrjovina. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnega zahtevka ter s .prepisi »pričeval na oglasni oddebt »Jutra« pod »t>iezi 5* 11017-1 Kroj. pomočnika za veliko in damsko delo sprejme takoj M. Muc, Kongresni trg 15. 11324-1 Spretno navijalko sprejmemo takoj za 12osni navijalni stroj. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 11:362-1 Kroj. pomočnika mladega, za male kose. sprejme takoj Adolf Bah-nik. krojač. Vevče 90. p. D. M. v Polju pri Ljubljani. 11337-1 Stavbnf tehnik zanesljiv in samostojen, vešč vseh v to str »k o spada j-očih pisarniških del. s primerno prakso, dobi službo za Ljubljano. Pismene ponndbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »■Stavbni tehnik«. 11341-1 Iščem dekle za vsa dela. staro 16 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 11343-1 Več prodajalk razna.šalk zelenjave, sprejme Čepon. Jesenice. Plača po dogovoru. 11287-1 Briv. pomočnika po možnosti tudi dam-skega frizerja, veščega nemškega in slovenskega ali hrvaškega jezika, ter damsko frizerko ki je dobra ondulerka i manikirka. Istotako mora znati nemški. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po sposobnosti. Pismene ponudbe poslati na; Josip Kalooira. salon ^Higije-na«, Rab, Dalmacija. 11224-1 Hlapca samca, srednjih let, treznega in zanesljivega, ki ima zlasti prakso v vino-gradmštvu in kletarstvu, sprejme -v stalno službo Kdo Zupančič, posestnik, Bistrica 19, p. Limbuš. 11265-1 Čevljar, pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Biti mora "zmože-n za- vsa razna ■boljša naročena dela. — Vsa oskrba v hiši. Janko Mladič, . splošno čevljarstvo, Raka pri Krškem. 11275-1 Fotograf, pomočnico mlajšo, sposobno v retuši-ranju, po-zitivu im _ negativu, sprejmem takoj ali v teku 15 dni. — Ponudbe s fotografijo in navedbo nastopa na naslov: Atelier »Laforest«, Kotor, Dalma cija. 10S76-1 Liječnika sveuč. mod. traži se za dva sela- deset minuta pješice udaljena 800+200 = 1000 s-tanovnika, na otoku u Dalm. sat paro-brodom do Splita. Za laku bezplatnu službu, prikladna čedna mesečna nagrada. Tdilički život. Letovanje na moru. Volja k unapredjenin sela, glazba. sokol poželjna. Ponude kroz 8 dana na oglasni oddelek »Jutra« pod »Li-jeonik«. J1228-1 Vajenca za mesarsko obrt. sprejme takoj Ivan Svetel, Gaherje pri Celju. 11239-1 Čevljarja iščem, da pride delat na dom. Naslov v ogl asm em oddelku »Jutra«. 11231-1 Čevljar, pomočnik dobro izurjen v finem delu, dobi službo. Osebno se je predstaviti na naslov, ki sa pove oglasni oddelek »Jutra«. 11382-1 Strojnika za pa,rno žago, veščega brušenja žag, ki se razume na vse posle pri jar-menikih, cirkularjih in ve-necijankah, sprejmem » 1. aprilom. Parna strugama »Jugoslavija«, Leskovac — Srbija. 10545-1 Postrežnico za dopoldan in popoldan ■po 1 % ure išče Det.ter v Križevniški ulici štev. 7/1. 11381-1 Razpis! Občina Moste pri Ljubljani razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železobeton. del pri novi zgradbi obč. zavetišča v Mostah. Pogoji, proračuni in načrti se dobe v obč pisarni proti odškodnini 200 Din. Ponudbe je vlagati pri žu-panstvu v Mo-s-ta-h do 30. marca opoldne do 12. ure. Občina Moste si pridrži pravico oddati razpisano delo komurkoli, ne glede na višino ponudbe Županstvo občine Moste pri Ljubljani, 20. marca 1931. 11367-1 Prodajalko starejšo, popolnoma izvež bano v trgovini mešanega blaga, kakor tudi v železnim, sprejmem takoj. Sa mo prvovrstne moči t navedbo referenc naj pošljejo ponudbe na Trgovski gremij y Celju pod šifro »Prva moč 1931«. 10913-1 Oglarje zanesljive in izurjene, iščem za takoj za večjo izdelavo oglja. — Anton Milavec, Cerknica. 11274-1 2 mlinarja pridna, poštena in zanesljiva sprejmemo v trg. mlin. Prednost imajo neporočeni Ponudbe z osebnimi podatki ter navedbo dosedanjih služb pod »Mlin Gorenjsko« na oglasni oddelek »Jutra«. 11021-1 Kuhinjsko učenko sprejme večja restavracija Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11238-1 Ogljarja strokovnjaka za izdelavo oglja s svojimi ljudmi, iščem za takoj. Delo stalno za par let. Zglasiti se je osebno na naslov: Zore Rudolf. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 11403-1 Kavarniško kuharico sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba«.- 11412-1 Gradbeni inženjer mlajši, dobi mesto pri t,v. »Slograd«, d. d., Ljnbljana 11429-1 Krojaški pomočnik dobi službo za veliko delo, event. tudi lz hiše, v poštev pride samo dobri delavec. Hren, Celovška cesta 72. 11427-1 Reflektanti za mesto pisarniškega sluge naj pošljejo takoj ofer-te z opisom dosedanie-ga službovania na »Društvo industrijcev in ve-letrgovcev« v Ljubljani, poštni predal 201. Upoštevan bo le mlad. zdrav prosilec s primerno šolsko predi^obraz-bo in odpravljenimi vojaškimi dolžnostmi. Ob istih pogo.iih ima prosilec z lastnim kolesom prednost. 11418-1 V štirih dneh lahko tudi vi začnete delati, ako hočete, ker vas mi s pogodbo zaposlimo v vašem prebivališču proti mesečnemu pavšalu 2000 Din in provizi 1i. Kolekciia vzorcev 28 Din. Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ofertam je priložiti znamko za odgovor. Commercia, Osijek. 11286-1 Hlapca h konjem r. dobrimi spričevali, išče hotel Štrukelj. 11438-1 Dve učenki sprejme damski modni ate-lie. Naslov pove osrlasni oddelek »Jutra«. 11442-1 Kuharico ki opravlja tudi druga hišna dela, išče mala družina proti dobri plači v Liubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11446-1 Opekarja zmožnega, zanesljivega, sprejmem za ročno izdelavo zidne in strešne opeke. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojen opekar«. 11443-1 Strojnega ključavničarja ki se razume na Diese-lov motor, strokovnja-ško hlajenje in izdelovanje ledu. sprejme parna pivovarna d. d. v Skopi iti. Prednost imajo reflektanti. ki so že bili zaposleni v sličnih podjetiih ali pivovarnah. Ponudbe s prepisi spričeval ln navedbo plačilnih pogojev poslati naravnost pivovarni. 11451-1 Kontoristko absolventinjo trgovske šole, veščo slovenske ln nemške stenografije, sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. »Jutra« t>od »Kon-toristlnja 5000«. 11463-1 Šivilja poštena in pridna, gre šivat na dom v boljše hiše po nizki ceni. Kristina Sifko, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. 11302-2 Zidarski polir absolvent gradbene rokodelske šole, z dobro prakso, išče službo. Gre v vsak kraj Jugoslavije. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv polir«. 11322-2 Pekovski pomočnik mlad, priden, želi preme-niti službo. Ha znašal bi tudi kruh. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11316-2 Prodajalka pridna in poštena, želi službo s 1. ali 15. aprilom najraje na deželi. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudite je poslati na podr. »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 11271-2 Žagar dober brusač, vajen rezati 3—6 listov, išče službo. Ponudbe pod »Trezen« na oglasni oddelek »Jutra«. 11273-2 Mesto gospodinje ali kuharice v večiem obratu (menza, gostilna in podobno) išče skrbna in samostojna gospodinja z mnogoletno prakso. Raz-polasa z osebno gostilni-čarsko pravico. Ponudbe je nasloviti na »Gospodinja« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 11248-2 Trgov, poslovodja dobro verziran v mešani stroki, želi sedanjo _ službo premeniti takoj ali pozneje. Gre tudi za in-kasanta ali skladiščnika. Cenj. ponudbe pod »Dobra moč 1931« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 11257-2 Trgovski pomočnik 19 let star, želi takojšnjega nameščenja na deželi ali v mestu. Cenj. ponndbe pod »Zanesljiv 302« na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru. 11269-2 Mesto gospodinje pri uglednem starejšem gospodu želi inteligentna sn-spa. dobra kuharica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrbna gospodinja«. 11216-2 Perfektna kuharica z dolgoletnimi spričevali, ki srovori slov., nemško in madjarsko, išče službo pri samostojnem gospodu ali boljši družini — tudi na deželi. — Naslov: Kastelic Frančiška, Tragersko 38. 11131-2 Gospodična išče mesta pri kaki boljši šivilji kot pomočnica, kjer bi imela hr3no in >tanova-nje v hiši. Cenjene dopise na osla sni oddelek »Jutra« pod šifro »252«. 11013-2 Mesto hišnika išče zakonski par, ki ima veselje do vrta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Hišnik«. 11449-2 Prekajevalec in mesarski pomočnik popolnoma izvežban. 26 let star, išče službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 3335«. 109i >3 2 Kot učenec bi rad stopil v trgovino z mešanim blagom kje na deželi sin kmetskih staršev, z osnovno šolo, star 15' let. Cenj. ponudbe na Srebot, Sv. Križ pri Litiji. H333-2 Trg. pomočnik-šofer perfekten v mešani stroki, dober železni.nar, vešč šofirania. želi nameeče-nja. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Agilen 666«. 11345-2 Mizar, pomočnika siprejme mizarstvo »Sava«-, Kolodvorska ulica št. 18. 11479-1 Plačil, natakarja in kav. blagajničarko dobro verzirana sprejmem. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutrac pod »Perfekt.na 81« 11481-1 Mesar, pomočnika 18—25 let starega, dobrejra delavca sprejme Marija SfSligoj, eostilna in mesarija. Št. IIj. 11490-1 SUtifciiit Prodajalka zanesljiva, išče stalno mesto v mlekarni, najraje v vinotoču, delikatesi. — Zmožma kavcije. Naslo-v v ogila6 oddelku »Jutra«. 11307-2 Kuharica išče službo gospodinje — event. tudi v gos-tilni. Naslov po-ve podružnica Jutra v Celj-u. 11498-2 Gospodična zmožna 10.000 Din kavcije, išče mesta za pekarijo, mlekarno, delikateso ali kaj sličnesa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna, poštena«. 11346-2 Intelig. kuharica starejša, z znanjem nemškega in hrvatskega jezika. išče primerno nameščanje v fini hiši ali sezoni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11353-2 Kdo lahko preskrbi dohremu risarjn-fclikarju primerno silmbo. naj se javi na oglasni oddelek »Jutra«. 11325-2 Trg. pomočnik-Šofer 23 let star, izučen t kolo nijalni in delikatesni stroki, zmožen slov. in italijanske korespondence, išče kjerkoli zaposlenje. Josip Guštin, Fužine 14 — pošta Hrušiea. 11380-2 Mesarski pomočnik 23 let star, s štiriletno prakso, vajen prekajevanja im vseh mesarskih del, išče službo v mestu ali na deželi. Mevlje Josip. Ljubljana, Dunajska cesta 69. 11388-2 Šofer-mehanik 10 let prakse, vešč vseh popravil, siguren vozač, išče mesto na osebnem avtu v Ljubljani. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 11466-2 Gospodična marljiva, in iz boljše hiše, želi mesta pri mali, boljši družini kot pomoč v kuhinji, ali pri kaki šivilji kot pomočnica. — Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč v kuhinji«. 11011-2 Kočijaž ki bi opravljal tudi druga hišna dela sluge, event. tu Ji v pisarni, išče službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv__in zmožen«. 111(5-- Otroška vrtnarica vešča slov. ln nemškega jezika, želi mesto vzgojiteljice v boljši družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vzgoja«. 11035-2 Natakarica z dobrimi Izpričevali išče službe kot natakarica za boljšo gostilno Prevzame tudi mesto plačilne natakarice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna v službi«. 11057-2 Zobotehnik vešč vsega dela, z nad osemletno prakso, sedaj v neodpovedani službi, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zobotehnik 2000«. 11066-2 Trg. pomočnik izučen v špecerijski in delikatesni stroki, dober šofer. starejši, dober izložbeni aranžer, sprejme službo — tudi v bufetu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten 22«. 113S9-2 Trg. pomočnik ki lahko položi večjo garancijo, išče službo skladiščnika. nadziratelja de-laveev ali kaj sličneg3 nri večjem podjetiu. Ponudbe na oglasni oddelek »J-itra« pod šifro »Trg. pomo.*n;k« 11401-2 Strojnik abs. 4 real. razr. ter strojne šole. t večletno dobro nrakso pri parnih »trojih, turbinah to hidro elektr centralah, išče nameščenje. Nastop po dogovoru. Zmožen kavcije in vešč več iezikov. Cenj. ponudbe na odas. oddelek »Jutra« nod »Energičen 33«. 10935-2 Gospodična stara 19 let, z meščansko šolo in dveletno prakso v trgovini, želi mesto Ha-jrajničarke ali kaj sličnejra Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Prva služba«. 11015-2 Brivski pomočnik prvovrsten, dober bubi štn-cer in onduler, išče službo za takoj v kakem mestu Slovenije. Naslov v oclas. oddelku »Jutra«. 11029-2 Elektrikar samostojen vijač (Wickler) vajen popravljanja razni-h aparatov, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11258-2 Perfektna kuharica boljša oseba srednjih let, popolnoma samostojna dobra gospodinja, pridna in poštena, z lepimi letnimi spričevali, želi nameščenja v manjši uradniški menzi. ali pri boljšem samskem gospodu. Cenjene ponudbe n® naslov: Ana K n a u s. Zagreb, Nova ves br. 23. 11411-2 Kuharica perfektna, izurjena tudi v vseh hišnih delih, z 9 let starim sinčkom, išče mesto gospodinje ali kuharice. — Ima dobra dolgoletna spričevala. M. T., Gaberje 83 pri Celju. 11499-2 Izprašan kurjač z desetletno prakso in znanjem ključavničarstva, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11491-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi stalno službo hišnika, in-kasanta, skladiščnika ali kaj sličnega. Sem šofer in vešč centralne kurjave_ — kavcije zmožen, poročen, brez otrok. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod anačko »S?>osobek »Jutra«. 11300-3 6000 Din mesečno izplačamo prodaje zmožnim damam m gospodom, za prodajo popolnoma brez-konkurenčne novosti. Pišite takoj pod šifro »Prvovrsten mnoiinski predmet« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 10993-3 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar tz šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta št. 31, n« daleč od kolodvorov. Vhod tudi iz Bleiweisove eeste. 11416-4 TrtjvvsM potniki Potnika mlajšega, ne izpod 25 let starega, samskega, ki ima veselje do dela in je vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, iščem za takoj za dobro vpeljan znamkin predmet. V poštev pride tudi trgovski pomočnik špecerijske stroke. — Obširna ponudba z navedbo starosti, veroizpovedi in dosedanjega službovanja naj se pošlje pod »Stalna služba« št. XXXX ua podr. »Jutra«, Maribor. 11252-5 Potnik ki je že dokazano dalje časa delal z uspehom v alkoholni stroki in je dobro vpeljan na Kranjskem, v Liki in Dalmaciji, dobi takoj zaposlenje proti proviziji. Ponudbe na naslov: Diehl & Comp., Celje. 11136-5 Agentinje ki so že z uspehom obiskovale privatne stranke — iščem-o za nov šlager. Velik zaslužek. Poajsnila daje Kovač. Beethovnova ulica št. 15/n, leve stopnjice. 11496-5 Akademik-šofer H mod 1. in 12. aprilom spremljal na potovanju. — Posroje z oznako avta in cilja pod »Saroovoizač« n« podružnico »Jutra« v Maribora. 11494-5 Kakor se slabo naloži denar — tako tudi delavne moči Sedaj je čas premenjatl! Nadarjeni agenti, kateri s« navajeni intenzivnega sistematičnega dela. se sprejmejo za prodajni šlager, poznan v vseh kulturnih državah Predmet se nujno rabi v vsakem gospodinjstvu, vseh restavracijah, hotelih, kavarnah in slaščičarnah. Mogoč letni zaslužek 40.000 Din. Ponudbe z referencami na ojrlasni oddelek »Jutra« pod značko »Z. A. B. 2624«. 11374-5 Potniku avtovozaču, ki ima svoj avto, ali pa priliko potovanja z avtom, kateri ima že druga zastopstva, oddamo zastopstvo naše dobro vpeljane manufakturne veletrgovine, proti visoki proviziji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«. 11161-5 Potnika sprejmem za prodajo mlev-skih izdelkov. — Prednost imajo tisti, ki so se že udejstvovali v tej stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen potnik«. 11090-5 Fiksum in provizijo dobe v mannfaktnil verzi-rani potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici ln vsej Dravski banovini. Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod Šifro »Fiksum« 80665 Za spomladansko saditev nudim v poljubni množini pritlična sadna drevesa. eno ln dveletna, v zanesljivih sortah, nizke cepljene vrtnice in dvoletne špargeljnove sadike. Matko Maretič, Ljub-llana, Gosposvetska cesta 5. 9149-6 Potnika sprejme stara, renoml-rana firma za kuhanje žganja. sadnih sokov, tvornica likerjev itd. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen ln vpeljan«. 11368-5 Sadnega drevja ugoden nakup: marelce, breskve, nektarine, hruške, jabolka, bosanske slive, pritlične in visoke, kakor tudi nebroj vrst lepo-tiičnega grmičevja, vrtnic, nizke in visoke, trajnice, in razne vrste cvetlic za vrtove in parke, nudi radi opustitve drevesnice Marija Črna-?oj, Vič pri Ljubljani. — Prodam tudi ob glavni ccMa ležečo 16.000 m; veliko drevesmico i inventarjem vred. 11330-6 Prodam: veliko železno blagajno znamke »Theodoor« VViese & Comp., kovčeg gramofon z 13 ploščami, stare gosli, harmonika. 2 pisalni mizi s predali iz trdega lesa. pisalni stroj znam te »Ideal«s električni motor s 5 konjskimi silami, kompletna električna naprava, žaga za žaganje drv, vse prav v dobrem stanju, ter več v i n ski h sod o v. Prod a m di selitve po jako niz-ki ceni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11278-6 Ovčjo volno vsako množrino. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cenena volna«. 11336-6 Kuhinjska oprava nova, dobro izdelana, po ceni na prodaj. Ogleda se pri mizarstvu Jug. Cankarjevo nabrežje 33. IU 327-6 Otroški voziček na peresih, ponikljan, zelo dobro ohranjen, prodam. Florjančič, Mestni dom/II. 11338-6 Otroški voziček (drap barve) dobro ohranjen. prodam za Din 450. Korytkova ulica 18. pritličje. 11340-6 Naprodaj: točilna miza, več svetiljk (lestenci), vinski sodi in škafi, medena pipa, pult, plinski štedilnik, stenska ura. gantari, lege za razkladanje sodov, krožniki, reklamni sodčki s stojalom, za izložbo. Pojasnila daje Josip D r a n, parfumerija, Ljnbljana, Mestni tre 11. 11379-6 Ni potrebno niti dosti denarja Namizni prti, kavne žličke, Bamberg brisače, rokavice, nogavice, razne praktične steklenine, gramofonske plošče (Din 20),_ garniture najamnic, igrače itd. — vse res p«yeni. Majhen zaslužek, velik obrat. — Miklošičeva cesta št. 14/1, l«wno, hiša dr. Pogačnika. 11372-6 Veliko ploč. skrinjo 7. železom okovano in več drujih predmetov proda Guštin, trgovec, Metlika 24 11149-6 Dvovprežni voz (dira) na vzmetib, ugodno naprodaj. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 11123-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. TeL 33-13 Čevlje prevzame v komisijsko razprodajo solidna trgovina, na prometni točki. — Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna«. 11392-3 Otroški voziček peresna, ponikljan, prodani Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 11447-6 Špecerijska oprava kompletna za 2 manjša ali " 1 večji lokal ugodno naprodaj — tudi na obrike. Event. jo tudi posodim. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Prilika 51«. 8851-6 Razprodajamo Izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea« veletrg. z vinom. Rudnik pri Ljubljani. 9432-6 Pozor! Pozor! Vinski trgovci in gostilničarji Vinogr. vinarska zadruga v Aleksandrovem, otok Krk ponuja svoje pristno,_ domače istrsko črno vino, diplom, na zagrebškem ve-lesejmu vina 7. apr. 1930. Cena po 2 Din liter franko Aleksandrovo. Razpolagamo tudi z izvrstno raki-jo (tropinovec) po 15 Din. Zahtevajte vzorce! — Pri večjih naročilih popust! 10.169-6 Jajca za valenje od čistokrvnih plimetk ko-koši (Plvmouth - Roks) oddaja komad po 5 Din Til-ka .Jenko, St. Vid pri Stični. 10573-6 150 vrtnic vi&okodebelnih. z imeni, trikrat cepljene in enake velikosti proda Jos. Jerše, šol. upravitelj, Naklo. 108 ti-6 Bugi voz lep in dobro ohranjen ter moško kolo prodam. Naslov v ojrlas. oddelku »Jutra«. 10995-6 Premog in drva prodaja Jazeršak, Vodmat 200 Puhasto perje eisto, čuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto, Cohano, kg po 48 Din Id čisti puh kg po KO Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb. Biča 82. kemična čistilnica perja. 362 Otroški voziček dotoro ohranjen naprodaj na Glincah, cesta XIII '6. 114-30-6 Otroški voziček dobTO ohranjen, ponikljan, na peresih, naprodaj v Kt>-cenovi ulici št. 1. 11440 6 Več zabojev dobro ohranjenih p« nizki ce-ni proda Veleiprodaja tobaka, Breg 20. 11407-6 Hlapec ki Ima 10.000 Din. dobi 2 para konj ln tri vozove za nakup. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vožnja in zaslužek stalen«. 11432-6 Nikoprost ki stane 76 Din, Vas odvadi kajenja takoj. Avi-nal za odvado pijančevanja stane 220 Din. Lindič. Ljubljana. Ko-menskega 36. 11454-6 Krožnike že rabljene, 60 plitvih, 40 podolgovatih, prede-Ijenih, 40 malih, še v dobrem stanju, poceni proda: Pisarna hotel Slon, Ljubljana. 11459-6 2 železni peči višina 1.70 m in 2 m, popolnoma ohranjeni, primerni za dvorano, gostilno ali trgovino. Po nizki ceni proda tvornica Kocjančič in drug, Vir—Domžale. 3112-6 Kupum Srečke, delnice in obligacije kupuje Uprava »Merknr«, Ljubljana, Selenburgova ul št. 6/IL 11115-7 Ca 3 do 4 m transmisije z dvema ležiščema za šibek pojron (ca 2 HP) kupim. Ponudbe na oglasni oddelok »Jutra« pod ■»Tramom !»ja«-.. 11326-7 Križček vdelan z hriljanti ali »n-ti-k kupim. Ponudbe pod »Lepo dele. obesek« na oglasni oddelek »Jutra«. 11329-7 Vinsko posodo rabljeno, dobro ohranjeno. M litrov 400—500 kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11350-7 2 izložbi in 1 vrata za trgovski lokal, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izložba«. U012-7 Starinske fotelje in stolice, omaro za knjige in tabernakel omaro kupi takoj Izidor Steiner, Zagreb, Zrinjevac štev. 14 10464-7 Vakum aparat 500—600 litrol v dobrem stanju kupi tirnica Cinal v Celju. 11177-7 Okrogle, elezne stopnji« rabljene, ku'.:w ponuibe na f>c'» ^delek ftra pod »Smrpnjice«. 11020-7 Peč s kotim kupim. Ponudbe na\™iatni oddelek »Jutra« p»V^fri> »Dobra peč«. 4.»7 Zeiss daljnogld 8 ali 16 X povečan, kj,;m Ponudbe na podruž. „t.ra v Celju pod šifro »Ze*«. 112L7 >1 1*1*4 Radiodetektor z dvema slušalkama ce> naprodaj. Kolezijska ulic 19. 11279-1 5 sedežno limuzino prodam za 40.000 Din. — S"aslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 11339-10 Limuzina petsedežna, 6 cvi. avto, temnomoJre barve, s 65 Ks, štedljivo uporabo beji-cina, malo vožen, ugod-io naprodaj. Ponudbe na r-srl. oddelek »Jutra« pod šifro »52.000«. 11363-10 Avto brezhiben, zelo ekonomičen, prav ngodn-o naprodaj radi nabave večjega. Naslov v oglasnem oddefku »Jutra«. mio-ja Motorno trikolo Indian Scaut, 5—7 Ks. r izbornem sta-nju prodam radi nabave lažjega vozila — Ponudbe na Agencijo -M.iko«, Vel. Malence pri Brežicah. 11223-1« Motorno kolo Ariel 250 OHV, v brezhibnem stanju, zelo poceni naprodaj pri Janku šiška. Ljub. ljana, Metelkova ul'>a 4. 11079-1« Motor A. J. S. 1000 ccm s prikolico, tipa 1930, v brezhibnem stanju, vožen 6000 km. se ugodno proda. Desa, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. 9161-18 Avto hladilnike hi blatnike vwh vrst popravlja ln f>-novira strokovnjaško kleparska delavnica Gustav Pue, Ljubljana, Tržaška eesta 9. Tzven Ljubljane poslati po železnici. 10.375-10 Vi želite prodati stari ali kupiti nor o^eb. ali tovor, avto Vaša korist zahteva, da pišete še danes po pojasnila na natJov: Camemik, Ljnbljana, Dunajska c. 36. 10933-1« Citroen C'six, z notranjim krmilom. 7 sedežen, skoro nov, poceni naprodaj. Garaža Volker. Maribor. 11255-10 Avto pripraven za tnvur, 24 FT7*, kg nosilnosti!, v dobrem stanju za 000« Din proda Zagorič-n;k, Dobrna pri Celju. 11503-10 Poltovorni avto lahki, davka prost, razsvetljava električna, še zelo v dobrem stanju, poceni prodam. Anton šefer, Vrhnika št. 157. 10063-10 77 Smoking popolnoma nov. zelo poee-ni naprodaj v Maistrovi ul. št. 14. Pogledati med r». in % 12. uro. Iia59-13 Nekaj moških oblek nošenih, prodam. Ojrledati med 13. in 15. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11406-13 Žensko kolo dobro ohranjeno k u p i nv Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Navedba cene«. 1L142-11 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Rožna d.">—let, s kapitalom nd 50.000 Dia iščem . Denar zasiguran. ženitev ni izključena. Sem vdovec star 45 let. čvrst, dobrega značaja in dobre prošlosti, in nimam nikogar razen svoje stare matere, po kateri bom podedoval večjo vsoto in hišo. Sem trg. na-obražen. Ponndbe na ogl. oddelek -Jutra« pod šifro »Preskrbljena«. 11156-16 Gostilno dol>ro idočo, na prometnem kraju vzamem v najem ali na račun. Dopisi naj se pošljejo na oglas, ni oddelek »Jutra« pod »Dobra gostilna 0940-10«. 11266-17 Trgovino mešanega blaga, na razvijajoči se točki Ljubljane prodam z inventarjem in nekaj zaloge Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilni ima bodočnost«. 11185-19 Česalni salon za dame in gospode, s podružnico in vsemi v dam-sko stroko »padajočimi *pa rati ugodno prodam. Posebno priporočljivo za zakonski par, ki bi »kupno delala. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11314-19 Posestvo 21 ha — s sadovnjakom, kmečko žago. mlinom in gostilno, lepo urejeno, oddam takoj v najem. Ponudbe na posestvo Mlinše pri Zagorju ob Savi. 10862-17 Gostilno dobro idočo, če le mogoče s tujskimi sobami, v mestu ali na deželi, vzamem v najem, event. tudi kupim. Na razpolago do 1000 Din kavcijo. Cenj. ponudbe je poslati na tiskarno Šuller v Ptuju. 10890-17 Trgovino z mešanim blagom in semenjem, že pol stoletja obstoječo, dam v najem v mestu na Gorenjskem radi starosti lastnice. — Stanovanje, voda. elektrika, trgovski inventar na razpolago Velik, obokan magazin, enako klet. Pripravno za vsako obrt, pisarno ali skladišče blaga. Nastop možen 1. maja letos. Ponudbe pod •»Najlepša prilika« na oglasni oddelek »Jutra«. 10908-17 Trgovino dobro idočo. z mešanim blagom, prevzamem v najem v mestu ali pa tudi trgovino z gostilno in posestvom na deželi. Ponudniki, ki jamčijo, da imajo 30 do 40 tisoč Din mesečnega prometa, naj pošljejo svoje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »šiška« 11407-17 Souporabo prostora nudi v Ljubljani lastnik trgovine s tehničnimi predmeti na prometnem kraju in sicer obrtnim strokam za fino mehaniko (popravila pisalnih in računskih strojev. Šivalnih strojev), urarstvo in optika, ali drugi slični stroki. Naslov na' oglasni oddelek »Jutra«. 1,1349-19 Prostor za delavnico v velikosti 6 X 3 m. z elektriko in vodovodom iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čista obrt«. 11387-19 Gostilniško kuhinjo v lepem in prometnem me stu Slovenije takoj oddam zmožni ter zanesljivi go spodinji. ali pa sprejmem perfektno gostilničarske ku harico. samostojno gospo dlnjo. Ponndbe na oglisni oddelek »Jutra« pod šifro »Meščanska kuhinja takoj« 111C0-19 Lep prostor s poseb. vhodom in elek triko, sredi mesta oddam s 1. aprilom za pisarno ali mirno obrt. Poizve se v trafiki v Vegovi ulici 2 (poleg realke). 112)12-19 Dva lokala za trgovino ali kaj sličnega ter stanovanje v isti hiši odda Leopold Jesih v Medvodah. 11052-19 Gostilno vzamem v najem v prometnem kraju, kjer se stoči vsaj 60 do 70 hI vina letno. Imam osebno pravico, zmožen sem kavcije ter plasam najemnino za tri mesece naprej Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 11433-17 200.000 Din imam pa nimam ideje, kako bi ta denar rentabilno uporabljal. Kdor ima topogle-den, res idealen in praktičen nasvet, naj se oglasi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilo«. 10888-16 Nekaj posojila iščem za novo zidanje hiše v centru mesta. Dotični dobi dosmrtno ali več-Hetno stanovanje. Ponudbe pod šifro »Več-stanovanjska hiša« na ogl. odd. »Jutra«. 11476-16 Lov na peteline in gozdne jerebe dam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11Ž94-17 Avtobusno progo s koncesijo in avtobusi oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11295-17 Gostilno ali točilnico drbra idočo, v Ljubljani ■sli na periferiji, vzamem v najem Sem kavcije zmožna. oženjena, brez otrok, z osebno pravico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dober najem«. 11032-17 Vinotoč ■nddam v najem, proti odkupu inventarja. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 11170-17. Trgovski lokal v mestu na Doleniskem takoi oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra« 11235-17 Osebno pravico za gostilno oddam takoj. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celili 11500-17 Deklico 21 mes. staro, oddam v oskrbo na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Dobrosrčni 150«. 11312-14 Otroka v oskrbo od 1 leta naprej vzamem proti mesečni plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11277-14 Fantka 6 let starega, zdravega in pridnega dam za svojega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11186-14 Pozor abonenti! Dobi se dobra domača hrana po nizki coni s 1. aprilom. Poizve se v Sta-ničevj ulici, nova hiša pri Bežigradu. 11358-14 Nemška knjigarna v večjem mestu v državi naprodaj z velikim skladiščem Najem po ceni in usrovor. Dopise na Publi-citas d. d. Znsreb, Ilica 9 pod br. 26187. L1284-19 Papirna in galanterijska trgovina na prometnem kraju ?e!o ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jut.ra« v Mariboru pod šifro »Ugodno 25«. 11,256-19 Kfojiči pozor! Lokal, dobro vpeljan krojaške obrti, na najpro-metnejši cesti Maritora, oddam po zelo nizki najemnini. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Najlepša prilika«. 11250-19 Vpeliano trgovino ročnih del ln otroške kon fekcije, ugodno prodam. Med 11. in 3. uro vprašati v Mariboru. Trubarjeva ul. št. 4/II. desno. 11128-19 Lep lokal primeren za krojača ali čevljarja, poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11399-19 Lep lokal za obrt ali pisarno oddam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nizka najemnina«. 11398-19 Graščin, posestvo 50 ha. krasna lega, mila klima, vinoroden kraj, blizu mesta Ln železniške postaje, ob banovinski cesti. Gradič v lepem parku, lepa izletna točka, prikladno za mnogovrstno trgovsko izkoriščanje. Intenzivno gospodarstvo z obojim fun-dusom. Vse v dobrem stanju, zamenjam za manjše posestvo blizu večjega mesta. ali dobičkanosno mestno hišo, event. prodam. Posredovanje po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Redka ugodna prilika«. 11034-20 Manjše posestvo želim kupiti. Ponudbe & kratkim opisom in navedbo cene prosim na naslov: Srebot, Ljubljana, Mariborska ul. 19. 11334-20 Nova vila enonadstropna. tristano-vanjska. pri Stadionu naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11323-20 3 stanovanjsko hišo novo, visokopritl., proda m radi preselitve v bližini Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11355-20 1 nadstropno hi«o lepo, pripravno za obrt ali trgovino ob jako (>ro-metni cesti v Trbovljah prodam. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »160.000.—«. 11357-20 Lepo posestvo obstoječe iz 6 oralov, 10 minut oddaljeno od kolodvora. v Savinjski dolini ugodno prodam. — Naslov nri podružnici »Jutra« v Celju. 11245-20 «*avbno parcelo 700 ali 1400 m!, v bližini nove cerkve v glšk' prodam - Poizve se v Spodn11 šiški Cemeto-va ulic* 32/1 9456-20 Enonadstropna hiša z gostilno, trgovino, tra fiko in posestvom, na prometni točk; po nizk' ceni naprodaj. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«. 11151-20 Bufet 9 kavarniško m mehaniko pravico dobre vpeljan, na prodaj blizu Jelačičevega trsra. Ponudbe pod značko »Uvedeni bufet« na Jugo mosse, Zagreb. Jelačie.ev trg 5 10547 19 Pekarna dobro idoča. z vsem inventarjem in novo pečjo naprodaj za 10.000 Din. — Pojasnila daje Luci Ladi slav. Ormož 11007-19 Lokal v Mariboru sredi mesta, za delikatesno trgovino ali slično ugodno prodam. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod značko »Mala naiemnina 93«. 11493-19 Parcela naprodaj na Kodeljevem. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 11293-20 Manjša trsrovina s trafiko, z vso zalogo in inventarjem ugodno naprodaj na prometni točki v Liubliani Naslov v ozlas. oddelku »Jutra«. 11200-19 Modno trgovino dobro vpeljano, na zelo prometni točki v Ljublia ni prodam Ponudbe ood »Trgovina« na oglasni ->d deleJc »Jutra«. 11164-19 Stavbne parcele ob Dunajski cesti ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11291-20 Družinsko hišo s sa donos ni m vrtom zavoljo smrti poceni ra prodaj. Krpanova 3. Studenci, Maribor. 11259-20 Nova hiša dvostanovaujska. s pritikli-nami, balkonom, parketom, vodovodom in elektriko — radi družinskih razrm-r naprodaj v Rožni dolini XV št. 30 — Jenko. 11171-20 Hiša z dobro idočo gostilno in mesariio v večjem trgu Dravske doline, 10 minut od kolodvora, radi družinskih razmer naprodaj. — Hiša stoji na prometni cesti sredi trga. poleg ima tudi kegljišče, ledenico, klavnico, hleve. 2 njivi. 2 lepa vrta za zelenjavo in 2 sadonosnjka. V vseh prostorih je napeljana elektrika. — Cena 250.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11155-20 Lepo zemliišče s hišo v Izmeri 9000 m®, ob Zaloški cesti poceni proda Pranja Snoj. Ljubljana — Prešernova 30. 11198-20 Ve? ctavhnih narcel »b Mišičevi cesti naprodai Naslov v oglasnem oddMkn »Juti a«. 10955-20 r!ovo vilo štiristanovanisko takoj prodam. Potrebno 90.000 Din. ostalo po dogovoru. Ko-deljevo. Slomškova ul. 17 11190-20 Novo hišo šeststanovanjsko — davka prosto, p«d ugodnimi pogoji prodam — Glin<'e IX št. 14-a. 11405-20 Stavbna parcela ca 1000 m! velika, blizu šole v Zg. Šiški naprodaj. Med 2. tn 3. uro se poizve v manufakturni trgovini v Vegovi ulici štev. 12. 11413-20 Dvostanovani. hišo vili slično, z vrtičkom, v Šiški prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«. 11448-20 Parcelo z manjšo vilo. na Dunajski cesti. prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Dunajska«. 11431-20 Hišo primemo za obrt ali trgovino, v centru Dol. Lo gatca prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9546-20 Vsakovrstna posestva prodaja in daje v najem realitena pisarna Arzemšek Celje. Kralja Petra c. 22. 11501-20 Voealno parcelo s o 1 n 6 n o, v idealni 'egi mestnega dela pod Rožnikom. 1300 m! veliko prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravje«. 11504-20 Pozor, mlinarii! V Slovenskih goricah pri glavni cesti, v na'bolj žitnem kraju ugodno prodam mlin s 3 kamni, ki se lahko preuredi takoj v umetni mlin in tudi žaga se lahko naredi, ke-r je zadostna vodna moč. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ugoden nakup 95«. 11495-20 Stanovanje 1—2 sob s pritiklinami iščeta zakonca brez otrok za april, maj ali juni v sredini mesta. Ponudbe pod značko »Točen plač nik« na oglasni oddelek »Jutra«. 11328-21 Stanovanje 2—3 sob s prit. v mestu snažno in solnčno. iščem za družino štirih odraslih mirnih oseb proti zmerni najemnini. Ponudbt t na vedbo cene pod šifro »Plačam točno« na oglas, oddelek »Jutra«. 11351-21 Lepo stanovanje 2 parketiranib sob kuhinje, kopalnice ia pritiklin. z električno razsvetljavo, na lepem solnčnem kraju po zmerni ceni oddatn v Stali i červi ulici — Bežigrad — nova hiša. 11359-21 Radi selitve ugodno prodam pohištvo iz mehkega losa. za 2 sobi !n kuhinjo. Primerno za mlada zakonca. Na razpolago trisobno solnčno stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11370-21 Stanovanje 2 sob. kabineta in vseb pritiklin. ob Dunajski ce-iti, v bližini Tabora ali cerkve sv. Jožefa iščom za april. Ponudbe na oglasni "ddelek »Jutra« pod šifro •Najemnina do 800 Din«. 11395-21 Hotel v lepem velikem mestu v Hrvatski, v prometni ulici, z vso opremo, z hlevom za 30 parov, konl. krasnim ^voriš^pm ln teraso za 300 ljudi, prodam zakadi visoke starosti po zelo ueodnl ceni. Naslov v oedasnpm - T-it.fn.fl.. Rfico on Posestvo v rios. Gradiškl 9 km oddaljeno od mesta, 243 du.nn.mo. 48 juter po lja, s hišo s 4 sobami in kuhinio. hlevom, šupo za shrambo blaga in vozov vodu'akom ter dvoriščem prodam Vse z opeko zidano in polje z žitom po sejano. Informacije daje Osman Totarovič. Bosanska Gradiška. 11226-20 H»ša v TVavliah s hlevom, šupo. drvarnico in vrtom ter stavbna parcela ugodno naprodaj. — Vselitev rnoioča takoj. Pojasnila daje P i r n a t. Ljubljana VII. Jernejeva ulica 18. 11234-20 Hi«o z vrtom eno- ali dvodružinsko. kjer koli v predmestju Ljub liane kupim Ponudbe na naslov: j. Kavčič. Ljubljana, poštni predal 91 11036-20 Št. Vid nad Ljubljano Več stavbnih parcel ->red; vasi in pred vas.io. ob dr žavni cesti, kakor -ud' koncem vrtov, v najlepši solnčni legi naprodai Po-iasnila daje !ra. Frania Cirman. St. Vid štev. 17. 11072-20 Nova trgovska hi«a enonadstropna. s 5 sobami, kopalnico, pralnico, vodovodom in elektriko, v naj-rvrome tne j šem i n d n s t r i isk e m kraju naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrq«. 1.1400-20 Stanovanjsko hišo s ca 70 mi parcele, na lepem prostoru v Domžalah. Krakovska ulica štev. 5 prodam. Poizve se istotam ali v Ljubljani. Kolez4i«ka ulica 7. — Cena ugodna. 11397-20 uruauzaun Sobo s kuhinio oddam samostojni šivilji. Stari trg 11. 11310-21 S^anovan»a sobe in kuhinie oddam. — Z?. Šiška, Vodnikova c. 1&4. 11305-21 2 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11314-21 2 sobno stanovanje išče mala boliša družini™ za maj. — Ponudbe »cd »Večje sobe« na od Rožnikom Potrebno je t>o lovico kupnine Naslov v "»glasnem oddelkn »Jutra«. 10936-20 Parcelo 333 m- veliko. ograieno orodam. Kodeljevo. Slomškova ulica 4. 11426-20 4rondir. posestvo j solidno grajeno enonad--tropno vilo z velikim eo »oodarskim poslopjem 7 irali dobre zemlje. *ad<» nrvsnikom. ? minuti od ko-'odvora in državne ceste orodam Pripravno je za 'lnfn! leo>i potonila Is'* Mar!t* Oohnik nooestnien ■ Slov Konjicah Drsv«k» banovin«. 10962-20 Stanovanje trisobno, solnčno. s kopalnico. oddam s 1. tra-iem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 112C4-2>1 Stanovanje 3 sob. kopalnice in priti-klin, za avgust-termln išče mirna stranka brez otrok, ki plača največ 1200 Din mesečno. V »lučaju, da so sobe velike, se zadovolji •udi t dvema sobama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1200«. 11174-21 Stanovanie sobe in kuhinje poceni od-d» Zalaznik. Podutik 19 — pošta Ljubljana VII. 11207-31 Stanovanie 2 sob. kuhinje, pritiklin in vrta odda takoi za "00 Din Mehle. Sv. Križ 4". 11487-21 Stanovanie sobe i.n kuhinje, ali sobe in predsobe, v parteriu aii nrvem t»adeti'on!ii. solnčno, z elektriko, vodovodom in postrežbo, v vzhodnem ali 'iižnem delu Lnihiiane išče s 1. ma;cm samski, miren in soliden vnokojenec. Po-nndhe s ceno na oglasni oddelek »Jut.ra« pod ~ifro »Vpokojenec«. 11209-31 Trisob. stanovanie v visokem pritličiu oddam s 1. aprilom na Kodeljevem. Ob Ljubljanici št. 33 Ogledati v ponedeliek 11043-21 Zračno stanovanie ? sob ln kuhinie. v Šiški oddam s 1. majem samo mirni družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.« 11044-21 Ovo«Ah. stanovanie s pritiklinami oddam takoi v stožicah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11365-21 ^tannvanlp 9 sob nredsohe in kahine. ♦a ov: Interreklam. Zagreb. Ma-rovska 28, pod šifro »Vlado K-1630«. lil 148-21 Stanovanie sobe in kuhinje, ali samo 2 praznih sob. kamor bi se event. mogel postaviti štedilnik, išče mirna stran-"ka — najraje kje v trnov-:ki 3li šent;akolv>ki okolici Naslov je poslati na 'gl. nddel»k »Jutra« pod šifro • Mirna dva«. 11202-21 Krasno stanovanie s 3 sobami, pritiklinami. Kalkonom in event. kopalnico oddam s 1. majem. Ponudbe na osrlasni odde lek »Jutra« pod »Udobno« 11075-21 Trisob. stanovanje v centru mesta, za maj išče zakonski par hn-z otrok Srlventna. stalna in mirna stranka ponudbe r.a oglas, iddelek »Jutra« pod • Amerika nece. 11093-21 Stanovanje «obe. kabineta, pritiklin !n uporabo kuhinje, z elektr. razsvetljavo oddam 1. vprilom Naslov pove ogl. iddelek »Jutra«. 10872-2H 4—5sob. stanovanje z vsemi pritiklinami. v strogem cenim mesta iščem za avgust. Ponudbe pod >F. S.« na oglasni oddelek »Jutra«. 11422-21 Stanovanje obstoječe iz 6 sob in vseh pritiklin, z dvema predso bama in z dvema separatnima vhodoma, primerno ».a odvetnika ali zdravnika — oddam s 1. ma;em na Miklošičevi cesti. Naslov nove iglasni oddelek »Jutra«. 11430-21 200 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje s pritiklinami. v bližini mesta. za mesec maj. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagrada 200« 11420-21 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru. — Klorijanska ul. 31. 11303-23 1—2 sobi in garažo (delavnico, skladršče) oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11313-23 Lepo solnčno sobo parket in elektrika. ceD tralna lega. takoj oddam boljši solidni osebi. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11317-23 Sobo v centru meeta z elektr. razsvetljavo, oddam dvema go«i»odoma. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 11342-23 Dosmrtno oskrbo v zdravem kraju, i lepim stanovanjem nudim osameli gospe ali vpokojenemu gospodu, ako posodi Din 30.000 za dobo 2 let. Dru go po dogovoru. Ponudbe pod »Poštena gostil niča rka« na oglasni oddelek Jutra. 10853-23 Prazno sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 11319 23 Zasebno sobo le; >0 opremljeno, z elektriko in parketom v •■;en-tru oddani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.. 11311-23 Opremljeno sobo z za:trkom takoj oddam v Sp. biški, Maurerje\a 29. 11192-23 Več gospodov sprejmem na hrano in stanovanje v Florijanski ul. št. 24. 10923-33 Opremljeno sobo solnčno, z elektriko, oddam na Rimski cebti. — Naslov v oglasnem od iel-ku »Jutra«. 11.92-23 Lepo nameštenu sobu sa zasebnim ulazom i ku-patilom traži za 1. april bračni par bez dece. Po-nude na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plača dobro«. 1.12C3-23 Opremljeno sobo iddam s 1. IV. dvema gospodoma ali gospodičnama. Čopova 21/11 levo. Ogled dop. do 1. in cd 1,—6. 11331-23 Sobo in kuhinjo oddam takoj ali s 1. aprilom ali pa samo sobo. tudi prazno ali opremljeno v LJubljani. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 11453-21 Stanovanje 2 in 3 sobno v centru, z vsem komfortom. za 2 in 3 člansko družino ts*em. Ponudbe p->d šifro »Center 888« na ogl. odd. »Jutra«. 11468-2' iTVoce viradbe v v oglasnem oddelku •Jutra«. 11347-23 Starejšo osebo spre:mejo dobri ljudje v dosmrtno oskrbo, ako jim pomaga s 15—20.000 Din Jo boljše obrti. Dopise na naslov: 2arkovič. Teharje pri Celju — poštni predal. 11246-U5 Osamiiena gospa solidna, s svojim pohištvom išče prazno wbo — proti pomoči v gospodinjstvu. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11360-23 Prazno sobo s posebnim vhodom. -šče-m sredi mesta. Ponudbe na ogTas. oddelek »Jutra« pod šiiro »Velika Ln svetla« 11061-23 2 solnčni sobi prazno in opremljeno oddam šivilji, krojaču, ali češ dan odsotni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11375-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, s hrano ali brez takoj odiam na Mestnem trgu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11378-23 trgovska družba z o. z* LJubljana, Dunajska cesta 362 Telefon 27—16. Brzojavke: Material. Skladišča: Tone Vovk, Bled. Fr. Berjak, Kranj. Fr. Hladnik, Rakek. Jos. Klemenčič, Novo mesto. D. Rakusch, Celje. V. Kiihar, Maribor. Viljem Dengg, Ptuj. i e«o stanovanie tik TivolHa. I. nadstr "ile 3 sobe z balkonom, knnnlnlca 1n dmep ort-fkiine oddam za mal. Ogleda se "rt 10 rtne do 4 pooolrtno Nfl-clov v oel o*1rt *.T"t,r«» msM-?' Z'j OJ Sobo s poeebnim vhodom oddam sostanovalcu s> hrano Sp. šiiska, Cernetova 31. 11309-23 Soba na Jesenicah lepa, velika. pripravna za pisarno ali kaj sličnega. oddam v sredini mesta v neposredni bližini, kjer se bo gradila 'ari-narnica. Naslov v oglus-nem oddelku »Jutra«. 11388-93 MODNE NOVOSTI za prehodno In pomladno sezijo \NGLESKO IN ČEŠKO BLAGO SPECIALNE VRSTE NAJNOVEJŠI VZORCI - VELIKA IZBIRA IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK, Ljubljana vON GREŠNI TRG - M A SPROTI NUNSKE CERKVE 3357 Prazno sobo lepn. z elektriko oddam. Kodeljevo SI. poleg Mladinskega doma. 11330-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko, eventualno tudi kopalnico, iščem za takoj v bližini kolodvora aii centra. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« šifro »M. D.« 11386-23 Opremljeno sobo event. s hrano oddam s 1. aprilom. Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 11178-23 Opremljeno sobo v centru, s po«"bnlm vhodom in elektriko oddam v Dalmatinovi ulici 3/II, vrata 6. 111S1-23 Podstrešno sobico v vili ob Tivoliju oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 11077-23 Sostanovalca s hrano za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča«. Sv. Petra cesta 3. 11091-23 Čedno sobico s-eparirano, iščem s 1. aprilom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ifro »Do 300«. 1(1394-23 Sostanovalca v lepo solnčno sobo sprejmem r,a stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11402-23 Kabinet s hrano oddam s 1. aprilom boljšemu. solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10875 Starejšo osebo s kapitalom sprejmem takoj v dosmrtno stanovanje z vso skrbo. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 79C6-23 Lepo, zračno sobo z 2 posteljama, elektriko in posebnim vhodom oddam s 1. majem. Vprašati v Trnovski ulici št. 7/1. 11433-23 Opremljeno sobo solnčno, z elektriko, blizu gorenjskega kolodvora oddam gospodu. Naslov po-vc oglasni oddelek »Jutra«. 11424-23 Dva gospoda kot sostanovalca s brano sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7/U — levo. 11434-23 Društveno sobo v mestu iščeuio. Pomudr-e na oglasni oddelek »Juira« pod šifro »Iskra«. 11441-23 Maihno gobico s hrano oddam solidnima gospodu. Naslov pove ogl. ! oddelek »Jutra«. 11444-23 Dve sobi eno večjo ln eno manjšo s celim komfortom, zajtrkom in prosto uporabo kooalnlce oddim . takoi dvema bov-na »ospodoma Pogled ti: KolezHa. Zelena pot 4, j vila »Kanaria«. 11445-23 Opremljeno «obo a^pariranim vhodom, v -ed*n! *5Jtp Voti.7U- "IMM uradT.IV "nri„dh» ->rlas. eddrlok »Jutr*. pod ' šifro »44«. 11 '=» v v ogiaanem oddelku »Jutra«. ~ 11157-23 Separirano sobo lepo opremljeno oddam pod Trančo it. 201, desno 1116o-23 Sobo s štedilnikom p-.-ebiiim vhodom in elek-tri>' 'io ra/.^vetijavo oddam t Šiški, Kolov o polje 16!-11469-23 Opremljeno sobo t vili oddam solidnemu g.,-........ Na-lov v Pila-. H lelku »Jutrac. 11470-23 Sobo s štedilnikom prazno ali opremljeno, v f-itru mesta iščem. Pu-nudbe na oglasni oddelek ►Jutra; rod "sMirna oseba c 11432-23 Opremljeno sobo oddam Večna pot J • drožuik. 1147 Prazno sobo F narkeSlim in elektrik'« od-j 1. aprilom v Grab-lovii-evi ulici štev. 20,1. 11453-23 Opremljeno sobo J. :..> 3*1 ? >'nč:io, s posi-b-i :si, vhodom, na Mikioši-fevi cesti oddam SOlidne-Jli'1 gospo lil. Naslov pove «.'lasni oddelek »Jutra t. 11471-33 Prazno sobico s posebnim vhodom išče gospodična z novo opravo v centru ali bližini. Cenj. ponudbe pod šifro »Mirna m čista« na ogl. odd »Jutra,;. 11475-23 Solnčno sobo veliko, lepo, z razgledom na Kralja Petra trg se odda boljšemu, solidnemu gospodu s 3. aprilom. Naslov v ogl. ocid. »Jutra«. 11480-23 Sostanovalca sprejmem k akademiku v leno solnčno sobo. — Naslov v ogl. »Jutra«. 11486-23 Oorem'ieno «nbo oddam mirni eopp^di*-ni. ki jp ves dan odsotna na Can^arievem na-br°7iiu 1. Poizve P'' hišniku 11473-23 mm Uradnik mlad, krepak, želi znanja 7 nt -- >o d i e no, vd&vo ali i-.rrnkb. ki bi ga hotela rešiti male denarne ?a-rm>t5» s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rudarski nadzornik«. 11217-35 Ločenec mesarski mojster srednjih let želi spoznati gospodično ali vdovo staro od 30 —40 let z nekaj gotovine radi skupnega dela. Ponudbe na oglasni nd-dMok »Jutra« "pod šifro »Ločenec Maribor«. 11336-25 311etni samec v drž. službi, želi znanja z gospodično, ki bi mil pomagala kupiti klavir. Pred no=t imajo poštene, tna-'"•ajne in simpatične, stare do 24 let. — ponudbe, za katere tajnost jamčim, nn oirlis. o,!4«-l»fe »Jutra« pod značko »Mirno -življeni"«. 11414-25 Gramofon boljše znamke, s ploščami dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogia-snem oddelku »Jutra«. 11321-26 Pianino m o d e r n, križem strunan, uov, s krasnim glasom, proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska ul. 11251-26 Pianino lep, dobro ohranjen, naprodaj po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11263-26 Gramofon malo rabljen, z 20 ploščami naprodaj. Zg. Šiška št. 4, restavr. \Yeiss. 11330-26 Kovčeg-gramofon rabljon, s ploščami ali brez kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11366-26 Gramofon »Homocorrl« z 10 ploščami, nov, proda Možina, Gospo-svetska cesta štev. 13/79. 11383-26 Cello fin, izigran, samo najboljši izdelek kupim v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Izbran cello« na oglasni oddelek ».Jutra«. 11162-26 Philipsov jubilejni pianino 3 51et»o garancijo, je raj cenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana. Kopitarjeva 1. 10.34.3-26 Klavirji — pianini »Dalibor« (ČSR) ki ste jih videli na Vele-sejmu. so prvorazredni instrumenti oklopne konstrukcije. agrafi. 3 pedali (harfa). lahka precizna mehanika. elektr. sverilj-ke, začasno.še za reklam no ceno Din 15.200,— na obroke od Din 400,— izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik. Ljubljana. Mestni trg št. 3 (masri strat). 7 4 Pianino prodam. Naslov v ogla.s, oddelku »Jutra«. . 11410-26 Nov pianino no ngodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11488-23 Kanarčki samice po 20 Din naprodaj v Krojaški ulici 5/IIT — Cankarjevo nabrežje št. 19 11391-27 Kratek klavir angl. mehanika, žlahten ton, črn, nov, nerabljen, proda Dobrajc, Frančiškanska ulica, Maribor. 11253-26 Živega srnjaka zdravega, z lepimi roglji proda R. Jeglič v Kranju. 10.159-27 Iztpibi(tip? Srebrno ročno torbico je dama na koncertu v sredo 18. t. m. v Unionu pozabila na sedežu. Mladi gospod, ki je znan in je bil opozorjen, ko je torbico snel. se po-zivlje. naj jo odda tekom treh dni v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Torbica«. 11460-28 Izgubil sem ključe pred 3 tedni cm Ahac-ljeve ulice do Prisojne ulice. Pošten najditelj se prosi, naj jih odda v ogl. odd. »Jutra«. 11467-9P Pletilni stroj dobro ohranjen. Ideal S'60 otroški in močan mlekarski voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11301-6 Pletilni stroj št. 8/30. dobro ohrajijen po zmerni ceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Malo rabljen«. 11182-29 Pletilni stroj »Vederman«, zelo malo rabljen, skoro popolnoma nov naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11117-29 Nov šivalni stroj poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11464-29 Šivalni stroj dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11472-29 Pisalni stroj velik model, poceni proda »Tehna«, Mestni trg 23/1. 11484-29 Pletilni stroji plošnati, krožni, žakartni, vseh številk, na IVldetna odplačila naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletilna industrija«. 11483-29 Večjo množino vreč imam vedno na izbiro 'er jiih prodajam po najnižjih cenah. Alojz Grebene. Vel. čolnarska št. 13. 13308-30 Oglejte si zalogo damskih svilenih klobukov in slamnikov. Preoblikovanje Di.n 28. Salon »La femme Chic«, Anica Puhek. Šelenburgo-va ul. 0. 11315-30 Higijenično! Pri kurivu prihranite! Samo 150.— Din stane naprava za istočasno gretje in zračenje. — Vzida se v peč ali štedilnik. Aljančič, Bistrica-Podbrezje. 11299-30 Okrasite Vaš vrt 10 nizkih vrtnic v krasnih barvah za 10 Din razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemee. Maribor. 11132-30 Entlanje 1 m 1 Din Moderne zavese, zastori in pregrinjala. Dunajska cesta 1-aftV. 11369-30 Radio aparate prodaja, popravlja modor ni žira, vzdržuje oajuged neje Jože Markei. Jeienicc 30 Amaterska dela razvijanj* m fcoptranjel Uj foto materija! ie naicenejš ort foto Joško Smue Wol fov» 12. podružnic« B'ed Uniforme Dežne plašče, vse potrebščine v zalogi Simon KH-manek. Selenburgova al. 6. 106 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon HibšeT. fotograf Ljubljana^ Sv. Petra šesta 25 85 Ribezelj in drugo grmičevje ter špargeljne eno- in dveletne dobite po zelo ugodni ceni pri vrtnarstvu Savnik — Kranj. 11430-30 Franc Babic tiskarstvo, Maribor Dajnkova 8-b. izvršuje tlakovanje dvorišč, cest in jarkov po solidni ceni. 11492-30 Preklic! Andrej Zorman iz Male vasi preklicujem vse žaljivke, katere sem govo ril o Francu Dovču, Lovru Dečmanu in Ivanu Dovču iz S t o žic dne 11. mar ca »pri Ruskem carju«. Darujem gasilnemu društvu Stožiic-e 200 Din ter se jim zahvaljujem, da eo odstopili od tožbe. — 1 Andrej Zorman. 1,1304-31 Ajdinskega meda 300 kg, lastni pridelek, imam na zalogi. Kupci naj se oglasijo pri trgov-cu Rešek Franc, Beltinci (Prekmurje). 11282-33 Matinov sukus prvovrsten, popolnoma pristen, kupim. Ponudbe pod šifro »š K OKUŽBA. 2.OZ. LI U BL3ANA i PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEh PLETILNA INDUSTRIJA Hali kota Martin Celovška cesta štev. 43 vljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je preselila iz dosedanjih prostorov v svojo lastno hišo na CELOVŠKI CESTI št. 44 Pri tej priliki naznanjamo svojim cenjenim odjemalcem, da bom v novih prostorih skrbel še bolj za kvalitetno najboljše pletenine nogavic, kopalnih oblek itd. ter da bo zaloga vedno tolika, da bo ustrezala vsem zahtevam. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo naklonjenost in se nadejam, da mi jo bodo cenj. odjemalci ohranili še nadalje, čemur se vdano priporočam. 4350 MAHKOTA MARTIN, pletilna industrija Ljubljana, Celovška cesta 44. Prvovrstne zidarje zu akordno delo (omet) in težake sprejme takoj stavbno podjetje J. Slavec, gradbeno vodstvo Bled. 4-357 I. SLANOVIC Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2. Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijeino za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 3084 Lepota n o £ Nogavice lz gume dajejo nogi vitko tn dra žestno obliko Današnja meda lahteva lepo in graciozno jbliko noge a 1.0 te doseže fino z nošenjem gumuatih nogavic Nog» s* ce utruja » obenem so pokrite rtv na pake. kaker tufli krčne žiK '£ramofadern) Nogavice iz čiste »m»r&k9 gumi- brez iiva teuke popolnoma prozom«- daj i lepo vitko nogi do kolena Broz šiv» v barvi kože (Fleu-chfarbe) par 180 Din Pleten, gum nogavice iz najfinejšega trikoji za krčn«-žile do kolena par 190 Din: nogavice čez koleno in stegno samo pi- moit od S10 Din naprej. V Pleša in izpadanje las jt največja neeTeča za tiaro iL mlado V 24 urah za stavimo izpadanje las ta vedno odplavimo ve* prhljaj srbež hra ste ln nesiago t »ESPARCETTE. od dr Dorraine & Ci«. Panz — Lasje bodo ozdra veli in zopet buino rasli — Za u.-r>fh garantiramo — Garnitura stane 60 Din CENTIFOLIA. kozuictiškl uvod. Zagreb. Jurišičeva 6 Zahtevajte takoj brezpla6ne tlustrcMBe cenikel POHIŠTVO Posteljnina, preproge, linoleum, sastori, Magovi za zastore. Reducirane cene pri KAROLU PREIS MARIBOR GOSPOSKA ULICA 20. Ceniki gratis. 3285 t {Gemsbart) krasni *ksem-plarji. Gar. pristna ant«-loipska dlaka, temna, polna, mehko mahedrava. t lepim belim robom. 16 cm dolga dlaka, stane z okra&enim tulcem samo 40 Din, posebno lep eksempiar s p»-srebrenim tulcem tri grand-lom skupaj samo 70 Din, dvojiHKDOčna, 18 cm dolga dlaka s tulcem im graud-lom 100 Din (priložnostni nakup) razpošilja po pošt- ■ nem povzetju vezalni-ca kozjih brad ! H. FENICHEL, Wien IX. t ussdorfereU. 6S/5. 2068 Uspeh Malih oglas. Vam je siguren Naznanjamo tužno vest, da je danes zjutraj nepričakovano v celjski javni bolnici umrla najina predraga mama, gospa TEREZIJA UMEK Pogreb ljubljene pokojnice bo v ponedeljek 23. t. m. ob 17. iz javne bolnice na okoliško pokopališče. Bodi ji lahka žemljica! Celje, 21. marca 1931. ŽALUJOČA HČERKA IN SIN. I KUPCI, POZOR! 3avna dražba veleposestva abstojc>čega iz gospodarskega poslopja, vinograda, viničarije, krasnega sadovnjaka, njiv in velikih kompleksov gozda, skupaj 156 johov, blizu postaje, bo v petek, dne 27« marca ob 9« url dopoldne na licu mesta v Jelovcu pri Makotah, pošta Makole, blizu postaje, Poljčane. Posestvo se proda tudi po skupinah — (parcele). Zahvala Za mnogoštevilne izraze sožalja ob smrti naše ljubljene ženke, mamice, hčerke, sestre itd., gospe VIDE BRIŠKI roj. BELEC se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini za tolažbo v težki bolezni, dalje vsem, ki so ji lajšali trpljenje, vsem, ki so zasuli njen prerani grob s cvetjem in vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni poslednji poti. št. Vid nad Ljubljano, 22. marca 1931. 4357 2alujoči ostali. Zahvala Ob bridki Izgub: našega nad vse ljubljenega so; prpga, očeta, brata in strica, gospoJa Jožeta Berili k 6c ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Zato btvli za izraze sočutja vsem skupaj najiskrenejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini Zavoda sv. Stanislava za tolažila v času pokojnikove bolezni iii vsem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku. Št. Vid s Vižmarje, 21. marca 1931. 4351 Rodbina Bernik in sorodniki. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo tužno vest, da je danes prenehalo biti srce naši zlati materi, stari materi, sestri, svakinji itd. A^atl Ivaiicič v 69. letu starosti. Na zadnji dom jo spremimo v nedeljo, dne 22. t. m. pb 15. uri na postojnsko pokopališče. Ravbcrkomanda s Postojna, 20. marca 1931. Žalujoče rodbine: 4346 Milavec, Jurca, Jager, Žuljan, Ivančič, Ribarič. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma-oče, tast in stari oče, gospod Viktor Miiller zvaničnik državne železnice v petek dne 20. marca ob 20. uri po kratki, zavratni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 55. letu svoje starosti, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes dne 22. t. m. ob pol 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana 23. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Magdalene. 4369 Maribor — Gor. Radgona, dne 21. marca 1931. Terezija Miiller, soproga — Rihard Muiier, sin — Cilka Miiller roj. Frelog, sinaha — Cilka, vnukinja, ter vsi ostali sorodniki. INSERIRAJTE V „JUTRU" E. Ebenstein: Dva zakona Roman I. Trda zima je po deželi ln na strehi male gozdne vile, ki stoji ob enem izmed severozahodnih odrastkov Semmeringa, se grmadi »neg. Sneg, povsod sam sneg. Kakor iskreča se preja leži nad velikim travnikom, ki se v solnčni bleščavi vleče navkreber, kakor težka, sinjkastobela rjuha nad njivami, v velikih, rožnato nadahnjenih kopah nad strehami in dimniki. Sadna drevesa so v svojem ivju nekam svatovska videti, in temne jelke v gozdu, s katerih zdaj pa zdaj neslišno padajo bele kepe, so kakor odete v pravljičen čar. Hladno solnce, ki lesketaje sije z bledovišnjevega neba, riše rožnate odtenke med mrzlo belino in sinijkastosive sence. V veliki izbi gozdarskega svetnika Tliursena je toplo. Zelena lončena peč kar žehti od vročine in deske škripljejo pod preprogo, ko hodi po njej domači sin, Heinz Thursen, že nekaj dni izredni profesor primerjajočega jezikoslovja na dunajski univerzi. Sem ter tja hodi Heinz Thursen. Pravkar je povedal očetu in materi veliko novico. »To je tisto, draga moja. Ljubim, oženiti se hočem! Samsko življenje se mi je vedno upiralo s tem svojim bivanjem pri tujih ljudeh in to gostilniško hrano — že od nekdaj sem sanjal o ženi, o domu, o takem toplem, prijaznem domu, kakor ga je znala ustvariti moja mati. To je tista sreča, po kateri hrepeni na koncu koncev vsak moški, če mu življenje ni samo predpustna zabava. In zdaj, ko so me imenovali, se moje sanje lahko uresničijo!« Po teh besedah ie bila za trenutek nastala tišina. Visoka, še vedno vitka in ravna postava gozdarskega svetnika se je risala pn oknu. Bistre oči so mu jasno gledale izpod košatih belih obrvi m na njegovih ozkih, ostro zarezanih ustnicah je bilo zadovoljno muzanje, ko je mogočno puhal iz svoje nerazdružljive pipe. Gospa svetnikova, živahna, okrogla ženica z veselimi temnimi očmi in obrazom rožnatim kakor jabolko, je sedela na svojem prostorčku v širokem, mehkem naslanjaču pri peči. Poreden, mladosten nasmeh je bil na njenem obrazu. Veselo in nekam zmagoslavno se je ozirala na soprog<|. Tak to je bila novica? Kakor da ni vsega zdavnaj slutila, odkar se je bila njena prijateljica Mina Brandova s hčerko Eriko preselila na Dunaj in odkar je Heinz presedeval vse nedeljske popoldneve pri njiju dveh! Oče se skoraj ni upal verjeti, čeprav sta na tihem zmerom oba želela, da bi bilo tako. Erika je bila tolikanj ljubeznivo, skromno dekle! Varčna, dobra gospodinja, prav nič razvajena — nu, odkar je bil doktor Brand mrtev, se jima itak ni dobro godilo — zastran nje matere bilo ni skrb, da ne bi znala ceniti svoje sreče! Tak imeniten dečko kakor Heinz in zdaj še profesor povrhu, je bil za Eriko kar sijajna partija. Pa tudi njemu se je obetal glavni dobitek: boljše žene od Brandove Erike sploh ni mogel najti, in to je bilo po materinem mnenju glavna stvar. Heinz je z blaženim nasmehom na ustnicah še vedno molče hodil sem ter tja. Imel je očetovo krasno postavo in svetle, bistre oči pa materme temne lase in njena lepo oblikovana usta. Brado in zgornjo ustnico je nosil gladko obrito, le ob licih si je puščal majhne, lahno nakodrane zalizce. Toplo mu je sevalo iz svetlosivih oči, ko si je v mislih spet in spet ponavljal: »Tako — zdaj vesta! Kmalu bodo vsi vedeli, da ne potrebujem od življenja ničesar drugega kakor njo — njo edino —« Glas gospe svetnikove ga je zmotil v teh mislih, ki so se toli zamaknjeno vrtile okoli »nje edine«. Ponosno gledaje svojega velikega sina se je sklonila naprej in šegavo dejala: »Nu, Erika je zdaj gotovo vsa srečna, gospa Brandova pa še bolj? Soproga vseučili-škega profesorja — to se jima ne bi bilo sanjalo, ko sta se po smrti starega Branda vpraševali, kako naj sploh spodobno živita!« Heinz Thursen je bil mahoma obstal sredi sobe in osuplo za-strmel materi v obraz. »Erika? Tako meniš? Ali, mama, z Eriko se vobče ne mislim ženiti!« »Ne? Pa si pisal, da si vsako nedeljo tam in — in —« Sin se je zasmejal. Nekam posiljeno sicer... »To vendar še ni razlog, da bi se oženil! Res je, Brandovi sta izvrstni ženski, Erika je zalo in vrlo dekle; in ker sva tukaj v Ficbtenauu skupaj odrasla, menda ni čudno, če sva na Dunaju spet poiskala drug drugega?« »Nu, saj zato sem mislila! Že otroka sta se igrala ,ženina in nevesto', in midva sva zmerom želela, da bi bilo tako, zakaj dekle je pridno kakor težko še katera in zate kakor nalašč in —« Spet se je sin zasmejal. To pot kar prešerno. »Kakor nalašč pa že ne! Rada se sicer imava — a ljubiva se ne!« »Neumnost!« je zagodrnjal gozdarski svetnik pri oknu. »Bogme neumnost!« Nato se je počasi okrenil. »Nu, skratka — katero pa misliš vzeti?« »Majo Heidlaufovo!« Odgovor je bil nagel in radosten kakor vrisk. Oče in mati sta zastrmela v Heinza in v prvem trenutku nista mogla spraviti besede iz sebe. Mati je bila prebledela in oči gozdarskega svetnika so se porogljivo zalesketale. »Njo!« sta nazadnje vzkliknila oba na mah in gozdarski svetnik je smeje se dodal: »To prismojeno burjo, ki jo je Erika nekoč pripeljala k nam v goste? Kodrasto razkuštranko, koncertno pevko, ki ima glavo polno velikih rozin, skuhati pa ne zna niti krompirjeve juhe?« »Prav njo!« je nejevoljno odvrnil Heinz. »Ljubim jo, oče! Ljubim jo do brezumja in —« »Mhm!« se je zasmejal gozdarski svetnik. »Zelo mlad si še, dečko moj! Jaz, tvoj stari oče, te vprašam: kako si prav za prav misliš življenje z Majo Heidlaufovo v teh dragoletnih časih ob svoji skromni plači? Povem ti, dečko, vražje dobra gospodinja mora biti ženska, da v velikem mestu častno vodi svojo reč! Mati učiteljica jezikov, hči pa vse drugo, samo gospodinja ne! Saj je takrat sama priznala, še smejala se je pri tem!« »Nu,« je vneto pripomnil sin,* »Maja je tako genidaino nadarjena, da bo zmerom vse znala, kar bo hotela.« »Nikar ne klati neumnosti! Bo — bo! Prvič kot umetnica noče tega, zakaj umetnice si zmerom domišljajo, da so jim praktične zmožnosti v sraimoto — in drugič sploh ne bi mogla hoteti!« Heinz se je zaničljivo zganil. »Oprosti, očka, ti prisojaš gospodinjskim zadevam prevelik pomen. Američani vendar tudi cenijo prijeten dom, a žena pri njih zato še ni dekla. In rodbinskemu življenju to nič ne škodi. Narobe: mož dobi tovarišico, ki ga razume in —* Stari Thursen se je široko zasmejal. »Sijajno! Amerika! Američani! Da, kar k njim pošlji svojo Majo. Ti sam pa nisi Američan, ampak naš človek, in marsikaj, čemur se onkraj morja smejejo, ima zate odločilno važnost.« »Maja je prava zame, oče — čutim, da je! V njej so zakladi, ki jih bo moja ljubezen odkri'a. Reci kar hočeš: glavno je vendarle ljubezen. Ce imata dva človeka drug drugega rada, se skupaj naučita tistega, kar jima manjka. Prepričan sem, da bo tudi pri Maii tako. In — v čem pa je zame poroštvo sreče, ako se oženim z gospodinjskim dekletom? Z dvajsetimi leti ni še nihče dozorela osebnost. Nihče ne ve, kaj se skriva v njem in čaka, da bi se razvilo.« Gozdarski svetnik je vzdignil košate obrvi. »V teh besedah je zrnce resnice. A samo zrnce! Nu, vsekako nisem okrutnež. Star si dovolj, da lahko storiš, kar hočeš; vzemi tedaj Majo ali Eriko, meni bo vsaka dobro došla, če boš le ti srečen z njo. Kot oče ti pa rečem tole: Maja Heidlaufova je morda genijalno bitje, a nepraktična, vzgojena samo za veliki svet, ne za preprosti dom učenjaka. Erika pere, kuha in lika, šiva svojo obleko sama in je tiho, skromno dekletce. Dobro premisli vse to! Ali si se morda že zavezal?« »Ne, oče. Vidva sta prva, ki se vama izpovem. Maja je v mnogih moških zbudila ljubezen, a vendar sodim, da ji nobeden toliko ne pomeni kakor jaz. Kadar se vrnem z dopusta, jo mislim odkrito vprašati, kako in kaj.« Gozdarski svetnik se je oddahnil. »Nu, hvala Bogu! Po tem takem ni še nič izgubljenega. Ti samo dobro premisli — in primerjaj. Predstavi si svoj dom, kako bi ga vodila Erika, in kako bi mu gospodinjila Maja Heidlaufova! Ali se morda navdušuješ za umetniško gospodinjstvo?« Heinz je tesnobno pomolčal. Ne — takega gospodinjstva ga je bilo groza. Dobro je poznal samega sebe in vedel je, da je imel oče v marsičem prav. Mati si je živčno prebirala sive lase — in zdajci so ji solze zalile oči. Plašno je ujela sina za roko. »Heinz — oh, Heinz, takrat je imela raztrgane rokavice in pri pečenki je vprašala, ali je telečja ali svinjska, v resnici je bil pa nadevan janjčji hrbet.« Sin se je nehote na glas zasmejal. »Strašno!« Nato je ovil roke okoli njene okrogle postavice in jo potegnil na svoje široke prsi: »Nikar ne jokaj, mamica, saj še nisva na oklicih — kako bi bila, ko niti ne vem, če me mara! Obljubim ti, da se ne bom kar slepo zvezal z ženo, ki ne razlikuje janjčjega hrbta od telečje ali svinjske pečenke!« Oddahnila se je m pobožala njegovo roko. »Ali mi obljubiš, da ne, Heinz? Ali boš res počakal in premislil?« »Da. Počakal bom in — premislil.« S tem je bila sloga obnovljena in tisti teden dni, ki ga je Heinz še prebil pri očetu in materi, preden se je vrnil na Dunaj, je minil v najlepšem soglasju. Samo nekaj ga je presenečalo. Povsod, kamorkoli je prišel, so ga izpraševali o Eriki Brandovi. Ali je še vedno tako lepa in pridna in skromna? Ali on veliko zahaja z Brandovim? In kdaj bo Otto Brand napravil svoj doktorat? — Od dobrega najboljše je le Snfztter- ©31 dlet* šivalni stroi in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! Novost! Novost! ŠIVALNI STROJ kot damska pisalna miza Ie pri J. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 ZMERNE CENE Ognjasta/ne fiatnitt&fie matice in s peci j <2 trie pe&au&e pCo&če v isde/u/e Samotna tovarna, ^CeCje 4348 GOSPODINJE! Znano Vam je, da je dospel v Ljubljano in vso Slovenijo takorekoč tovariš v gospodinjstva „HOBBY", amerikanski univerzalni znanstveni preparat »Hobby« prinaša v vodni razstopini v hišo higijeno in čistočo. »Hob-by« je zelo ekonomičen in daje že v mali količini maksimalne rezultate. -Ni ga skoro predmeta v gospodinjstvu, za katerega ne bi bil »Hobby« potreben. »Hobby« je bil za svoje dobre lastnosti odlikovan z diplomo Londonskega Higijenskega Instituta. »Hobby«-ja porabijo v Ameriki 70,000.000 kg na leto. Zahtevajte »Hobby« v vseh špecerijskih trgovinah in drogerijah! 4330 VELIKA IZBERA LEPIH damsklh modnih čevljev v dobri kvaliteti. Cena od Din 145.—, 165.-—, 185.— dalje. Velika izbera tudi za gospode in otroke. Vsakdo si lahko nabavi po nizki ceni dobre čevlje v trgovini FRAN J A SNOJ, LJUBLJANA, Prešernova ulica Najnovejše dvo-kolo z motorčkom, l>/4 K. S., dvoko- lesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje »TRIBUNA« F. B. L. Ceniki franko. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška c. 4. Irezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD" Jugoslovanska gradbena bi kreditna zadruga r. z. z o. st. v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 85/1. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta 48 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovoi prosimo znamko. — Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18 2013 115 r Znižan e cen pohištvu! Uvedli smo izdelovanje modernih spalnic iz trdega lesa kot črešnja, bukva, hrast, prvovrstno blago. Naše spalnice so popolnoma kompletne in obstoje iz sledečih komadov: 2 omar, 2 postelj, 2 nočnih omar, I psyche z bruš. kristal-ogledalom (velik, ogledala 45X125 cm), 1 mize s predalom, 2 stolov, 2 žičnih vložkov s križnim ojačenjem, p rima afrlk-madracov za obe postelji in I otomane s pohištvenim blagom tapecirane na peresa. CENA KOMPLETNI SPALNICI IZ TRDEGA LESA samo Din 7000.— franko tovarna Celje. Izdeluje se sicer vsakovrstno luksuzno pohištvo in tapetniško delo po najsolidnejših cenah. Tovarna pohištva FRANJO VEHOVAR Tapetarsko podjetje IVAN STRELEC CELJE 4334 glavna zaloga pohištva ln tapetniških izdelkov, Glavni trg 12, tel. inter. 41 J G. Topham & Co. dr. z o. z. tvornica strojev in železolivarna Wien. XI*. Hauntstrasse Brzotekoči polnojarmenik tipe Brana v Naš v žagah največ uporabljeni jarmenlk zreže v enem letu pri eneftlhtnem delo 8000 do 10.000 m" okroglega lesa. Pri uporaM naših preizkušenih brzosponskib vozičkov z gonilno pripravo se more kapaciteta jarmenika zvišati za 80%. Za upravljanje jarmenika potrebna samo dva mota Vsakovrstni stroji za žage m obdelavo lesa. kakor tudt mehanične transportne naprave TehniCna posvetovanja ter obisk tnženjerja brezplačno Zastopstvo: tnženerski biro JULIO BREITWIESER. ZAGREB, Vodnikova 11, TeL br. 26-89. JZVANREDNA PRILIKA! Železna clužinska patent postelja zložljiva, g ta-peciranom madracom, ze. lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe win potujuče osobe slane samo Dia 390___ Razpošiljam po poitne-nom povzetju. tako složen Lucna patent poslal ia. zložljiva, s tapecirani® madracom. zelo praktična. stane samo D 280. Potem imam veliko za* logo čisto Joha- nog perja kg po D 48—t druga vrst kg po D 38—, čisto belo gosje kg po D 130.—, in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Mooroei punjeni z volnom stsneju samo Dia 750.—. L. BROZOVTC, ZAGREB Ilica 82. Itn.« n H » ILJLIULDGr Pozor. ženini in neveste! modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. spalne llvanp tn fotelje nudi najceneje RUDOLF it A D O V A N tapetnih vlestni trg «L 18. £lma. morska trava, >lago za modroce ln prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 842 rTTTTinnrrinnroj POMARANČE LIMONE italijanskega In španskega izvora, vedno sveže prvovrstno blago nudi CELESTINA GLAVNIK LJUBLJANA, Pogačarjev trg štev. L Telefon 2493 Tvrdka uvaža že skozi dolgo vrsto let blago direktno od producenta ter lahko postreže svoje odjemalce vedno z najboljšim blagom po najnižjih dnevnih cenah. V zalogi ima vedno veliko izbiro blaga vseh vrst in kakovosti. Pri večjem odjemu specijelne cene. Vsa inozemska in domača zelenjava vsak dan in sveža v največji izberi. — Zahtevajte cenike! 4229 HOTEL SKUŠIČ »JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB. Ljubljanska 33. Telefon 63—50. priporoča svoje dobro znano sedišče Slovencev s prvorazredno restavracijo In čistimi okusno opremljenimi hotelskimi sobami po najnižjih cenah. — Potniki iz Slovenije dobijo za mal denar prijetno prenočišče in dobro domačo kuhinjo. 311'i (Poceni in dchfo kupite ure, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.&uttnei Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, Itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. bBI^SK'''' h Odlične in cenene svile za pomladanske oble/ee in fino perilo .-.-•..v*;.-. ■» , « 'v, • •-„> V-'-' . \ 1 i o- % Kuiii II h v* Ki f # \ %I««»IMI> '"IIIIIII01 ""'"m 'Luunm Zahtevajte v vsaici trgovini te svile iti parite, atco imajo tta robu označbo f V -. - t :/■- 'fSm fe^ ' r •. ... f - '.v J , ■ v1-.* ->, - - ■ >'.' ' ' - - v --.J«. r* .. • ' - - / -V, * • ■ ■ .. .. •. ^ kolesarji, na Prodam Pred nakupom si oglejte »MINA«-KOLESA pri M. NARDIN mehanična delavnica koles, šivalnih strojev in gramofonov LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 31 V zalogi kolesa, pnevmatika ter vsi nadomestni deli. Postrežba točna! Cene solidne! 4336 Za mnogobrcjen obisk se vljudno priporoča M. NARDIN. o graščinsko posestvo ISil A C & o stanovanje za vsemi pvZttielšnatni sse odda te t$9a§ettt tešcocega leta v f* ttssdsifGppiz v ^led&lisRa uh št• 13 tPeff&sntfgs j?rs up#aJ&šubfpansice Kreditne bestsšie v J&iubšsani 4339 iS Ob priliki izgube našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata, zeta, svaka, strica, gospoda KRIVICA sreskega gozdarja se naiprisrčneje zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. zdravnikoma, sreskemu načelniku dr. Vavpotiču, ing. šivicu, šumskemu inšpektorju, zastopniku J. Š. U. direktorju Ziernfeldu, nadsvetniku ing. Urbasu, g. županu. gg. profesorjem, vsem uradom, ptujskim lovcem, ki so pokojniku pod vodstvom dr. Šalamuna oddali v slovo zadnjo salvo, g. Premersteinu za poslovilni nagovor, darovalcem prekrasnih vencev ter vsem, ki so spremljali pokojnika k njegovemu zadnjemu počitku. Ptuj-Bled, dne 17. marca 1931. 4328 Žalujoča soproga FRANJA KRIVIC roj. MEŽAN EDVARD, VLADIMIR, sinova, ter vse ostalo sorodstvo. TKlIBriTmiiilif i i f - >'-»■ v-ft'" v izmeri 81 ha njiv, travnikov in gozdov v Savinjski dolini. Poleg posestva se nahaja tudi enonadstropna hiša z gostilničarsko obrtjo. — Vprašati na oglasni oddelek »Jutra*. ^ PERJE kokošje, pur je, gosje, naravno ln s strojem ča&čeno, dobavlja t vsaki »• « maatsm E. Va]da, Čakovec Telefon številka 59, 4, X, 60. Zahvala Ko je Gospod poklical našo ljubljeno sestro odnosno nečakinjo, gospodično MILKO VODOPIVEC učiteljico topliške šole v Zagorju ob Savi k sebi, smo bili deležni vsestranskega sožalja in sočustvovanja, za kar se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Zlasti velja naša zahvala gg. zdravnikoma dr. Zamiku in dr. Blumauerju, ki sta po očetovsko skrbela za pokojnico, nadalje preč. gg. duhovnikom, g. upravitelju Pelku za ganljive besede ob slovesu, zastopnikom kralj, banske uprave, učiteljstvu topliške, zagorske in okoliških šol, zastopnikom krajnega šol. sveta, raznim korporacijam, čč. ss. usmiljenkam sv. Vincencija, šolski mladini za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, ki ga je pokojna tako ljubila, ter vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da jo spremijo k večnemu počitku. . 4321 Naj Vam plača On, ki vlada nad nami! Žalujoči ostali. Zagorje ob Savi, Ljubljana, Trst, dne 22. marca 1931. Za regeneracijo vinogradov prodamo prvovrstne trte (sadike) s posebno dobro razvitimi koreninami ("podloge napram potrebi). Žlahtne so raznih vrst grozdja za belo in črno vino kakor tudi za namizno grozdje. Ovl. oriv. lozai razsadniK daru« varsko Rupatilo dd. 11 Daruvaru Daruvarsko kopališča je vse leto odprto. Pred in po sezoni znatni popusti. O trtnicah in kopališču daje vse informacije 2 Uprava kopališča Daruvar dP Pohištvo Pred nakupom mizarskih izdelkov kot spalnic, jedilnic, kuhar skih in trgovskih oprem se obrnite še preje na naslov AVGUST CERNE, ZG. ŠIŠKA 122, LJUBLJANA VIL Vodnikova cesta Postrežba solidna po znižanih cenah z jamstvom. 41S5 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.