217. številka. Ljubljana, v četrtek 24. septembra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MAROBL
Izhaja vsak dan ive<er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v st r o - o g | r ■ k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U p r a v n i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
stranka nemških konservativcev, sestoječa le iz nekaterih duhovnikov s škofom Kahnom na Čelu. — Prepričani smo, da se bodo izjalovile vse nakane teh gospodov proti tiskarni družbe sv. Mohora, a faktum, da so s pomočjo Zwergerjevih, po rimskem grofu Lilienthalu podedovanih milijonov ustanovili si u e tu š k o katoliško tiskarno, da delajo konkurencijo tudi eminentno katoliški slovenski tiskarni družbe sv. Mohora, to nam kaže nedvojbeno, iz katerega kota prav za prav veter piha.
Kuezškof dr. Kahn, poslušen učenee Zvverger-jev, ne ljubi Slovencev, kakor jih ne ljubijo niti Zvverger uiti le-tega drugi učenci in posnemovalci; dr. Kahnu je zoperno vse, kar ;e slovensko, on je klerikalec in Nemec in zato nasprotuje slovenskim težnjam, zato odvrača slovensko duhovščino od narodnega dela, zato mr?f podružnice sv. Cirila in Metoda, in kakeršeu je pastir, takšni so tudi pomagači njegovi. Od dr. Kahna do barona Zucca je samo jeden korak! Mržnja nemških konservativcev na Slovence je uzrok, da se je ustanovila nemška katoliška tiskarna, in kjer treba Slovencem kaj slabega storiti, tam je naravno tudi takoj škof Zvrer-ger, kajti po njega in njega učencev mišljenji je Slovence zatirati sploh dobro in Bogu všečno delo. Nemški klerikalci mislijo, da si bodo mej svojim narodom pridobili kaj več ugleda in veljave, ako bodo skušali in pomagali Slovence slabiti in ako mogoče ugonobiti, in ker je koroških Slovencev glavna trdnjava baš tiskarna družbe sv. Mohora, zato hočejo strmoglaviti najprej Lo. Namen je lep in vreden tistih mož, ki so ga zasnovali. Upamo pa, da se jim ne bode posrečil, kajti, slava Bogu, koroški slovenski duhovniki neso brezumne raarijo-nete v rokah svojih predstojnikov in bodo znali oceniti ta naklep duhovnih svojih bratov na njih narodnost. Nas Slovence pa je poučil ta sklep nemških konservativcev na Koroškem znova, koliko je zaupati zaveznikom druge narodnosti, poučil nas je, da so si Nemci vsi jednaki, naj so že liberalci ali konservativci.
O notranjem položaji.
Počitnice, katere je praznovala notranja politika, potekle bodo skoro in Že sta napovedana dneva, ko bodeta pričela zopet svojo delavnost državni zbor in za njim delegacije. Za njima pridejo na vrsto deželni zbori in se bode torej na vseh črtah zopet pričelo komplikovanega parlamentarnega stroja avstrijakega delovanje. Dozdaj vladala je popolna tibota na polji notranje politike. Dogovorile so se nekako na tihem vlada in pa merodajne ntranke parlamenta, da se pred shodom državnega zbora ničesar ne spreminja na negotovem in nejasnem položaji, kakor js ostal po zaključku prvega zasedanja državnega zbora.
Akopram se je Bemtertja razpravljal notranji položaj po časopisih raznih strank, vender nikdo ni mogel povedati kaj posebno novega. Niti vodji nemško-liberalne stranke pl. Plenerju ni se godilo bolje v znanem svojem govoru, o katerem smo obširneje poročali o svojem času.
S posebno pozornostjo gledali so davkoplačevalci poslednji čas na izid ministerskih konferenci j na Dunaj t, pri katerih se je obravnavalo o bodočem budgetu in posebno o zahtevah vojnega ministra. Za zdaj sta na veliko zodovoljnost vseh, katerim vsa ta zadeva sega globoko v itak že skoro izpraznjene žepe, zmagala združena finančua ministra to-in enostranske državne polovice in se bode vaaj začasno Se dalo vzdržati ravnotežje v državnem gospodarstvu, katero seje doseglo s tolikimi žrtvami.
Prva naloga državnega zbora, ko se snide, bode, da odobri budget. Imeli bodemo torej zopet budgetno debato takoj v početku zasedanja, ko je komaj minulo par mesecev, da se je zaključil državni zbor tudi z budgetno debato. Vlada želi namreč, da bi se državni proračun za I. 1802. dovršil Se pred koncem tega leta v državnem zboru. Rada bi vse lepo uredila nekako na burokratičen način tako-le: V zgodnji jeseni sešle bi se delegacije, potem državni zbor, da pretrese in dovoli I budget, po novem letu zborovali bi deželni zbori in
Nemški klerikalci na Koroškem.
Nemški klerikalci na Koroškem dosegli so torej vender to, kar jim je bilo že zdavna najsrčnejša želja, dobili so, kakor smo že omenili, svojo lastno tiskarno, katoliško tiskarno, ter se povsem ločili od tiskarne družbe sv. Mohora, v kateri so doslej tiskali skromni bvoj listič.
Doziaj sodili smo vedno, da hodijo koroški nemški klerikalci roko ob roki s slovenskimi konservativci, in kdor pogleda v preteklost, seBpomiua, da je bil svoje dni pokojni Kinspieler dolgo časa tudi urednik nemškemu konservativnemu listu, da je bil on tedaj duševni vodja tudi nemški duhovščini v Gorotanu, in da bi le-ta imela dandanes še dokaj menj veljave nego je ima, da se ni zanjo žrtvoval Slovenec Einspieler. Kakor so Einspieler-jev nemški konservativni list vzdrževali večinoma Slovenci, tako je tudi slovenski živelj na Koroškem plačeval vse druge nemške konservativne liste na Koroškem in sedanji baron Mensdoifiov listič poginil bi bil že zdavna, da ni dobival slovenskih novcev. Kajti to je priznana in pri zadnjih državno iu de-želnozborskih volitvah sijajno dokazana istina, da nemajo nemški konservativci nič upliva in nič veljave, da pravih nemških konservativcev, o katerih bi bilo vredno govoriti, na Koroškem niti ni, tudi mej duhovščino ne.
Ni še dolgo tega, da so nemški konservativci zahtevali od družbe sv. Mohora izdatno novčno podporo za svoj listič, kateri zahtevi pa seveda družba ni mogla ustreči. Nam ni znano, je-li so nemški konservativci dobivali prejšnja leta takšne podpore od naše družbe, karakteristično je pa to, da so svojo prošnjo podkrepili b pretenjem, da si bodo ustanovili lastno tiskarno, kar se je zdaj tudi res zgodilo.
Katoliška tiskarna v Celovci ustanovljena je torej uprav za to, da dela konkurenco gotovo jako katoliški tiskarni družbe sv. Mohora, da odvzame baš njej kolikor mogoče dela in da jo oslabi. To početje je toli čudno, da je po njem ožigosana vsa
LISTEK.
Pik dama.
Povest, spisal A. S. Puftkin, poslovenil Z. D.
(Dalje.)
Od lega Časa ni pretekel dan, da se ne bi mladi častnik ob gotovem času javil pod oknom njene hiše. Mej njim iu njo jo nastalo tiho znanje. Ona je sede na svojem mestu pri delu čutila njegov prihod, vzdignila glavo in gledala nanj od dne do d ne delj časa. Kakor se je kazalo, je to bilo mlademu možu všeč. Ona je opazila z bistrim očesom mladosti, kako hitro je vsakokrat ujegovo bledu lice rudečica polila, kadar so se njih pogledi srečali. Čez teden duij se mu je prvikrat nasmehnila.
Ko je Tomskij grofinjo dovoljenja prosil, preti-staviti ji svojega prijatelja, jo mladi deklici Brce utripalo. No uznavši, da Narumov ni inžiner, ampak gvardijski častnik, se je kesala, da je s skromnim uprašanjem svojo tajnost izdala vetrnatemu Tom-skemu.
Herman je bil sin porušenega Nemca, ki mu je zapustil mal kapital. Močno prepričan o potrebnosti, da si osigura nezavisnost, Herman niti obresti) ni porabljal, in je živel jediuo od svojega zaslužka in si ni dovolil niti najmanjšega poboljška. V obče je bil zadriljiv in slavohlepeu in njegovi tovariši
so malokedaj imeli čast, posmehovati se njegovi brezmerni varčnosti. On ni bil brez strasti in je imel ognjevito domišljavost, no tvrdost ga je obvarovala navadnih zablod mladosti. Tako n. pr. ni on, čeravno je bil strasten igralec, nikoli vzel kart v roke, ker je preračunil, da mu njegove razmere ne dopuščajo, (kakor se je on izrezil) „žrtvovati neobhodno potrebnega v upanji na velik dobiček" ; in vender je sedel cele noči pri igralnici in Bledil s trepetom obratu igre.
Anekdota o treh kartah je silno uplivala na njegovo domišljavost in celo noč mu ta misel ni Šla iz glave. Kaj bi bilo — si je mislil tavajoč drugi dan po Petrogrudu — kaj bi blo, ko bi grolinju meni to tajuo razudela, ali mi povedala te tri zanesljive karte.
Zakaj bi ne poskusil bvojo sreče. Predstaviti se ji, pridobiti si njeuo naklonjenost, zastran mene
biti njen Ijubovnik--pa k vsemu temu je treba
časa in ona je že Btara sedetninosemdeset let. Ona že lahko umije čez jeden teden — Čez dva dni. Pa i Mama anekdota? Je li mogoče to verjeti? Ne, preračuuanje, zmernost in trudoljubivost, to so moje tri zanesljive karte, ki mi bodo moj kapital po-trojile, da, posedmerile in katere mi bodo ohranile mir in nazavisuost.
To premišljevaje videl je aajedenkrat, da je v jedni izmej glavnih ulic Petrograda, pred hišo, zidano v srednjeveškem slogu. Ulica je bila z ekvi-
pažami zastavljena; kočija za kočijo drdrala je proti razsvetljenemu uhodu. Iz kočij se je zdaj pokazala drobna nožica lepe devojke, zdaj Škripajoči čevlji jezdeca, zdaj na pol svileua nogavica in čevelj diplomata. Kožuhi iu plašči so brzo hiteli mimo ošabnega portirja. Herman se je ustavil.
— Čegava je ta hiša, uprašal je na oglu stoječega stražnika.
— GroOuje X., odgovoril je stražnik. Herman je zatrepetal.   Čudnu anekdota se je
zopet pojavila v njegovi glavi. Hodil je okolu hiše in mislil na njeno lastnici in čudno njeno osobnost. Šele pozno se je vrnil v svoje malo stanovanje. Dolgo časa ni mogel zaspati iu ko ga je naposled spanec premagal, se mu je sanjalo o kartah, o v.vir ni mizi, o paketih asiguacij in o kupih cekinov. On je stavil na karto za karto, srčno upoguil ogle in neprestano dobival, denar k sebi grabil in bankovce v žep utikal. Že pozno se probudivši zdi-hoval je o izgubi svojega domišljenega bogastva, zopet začel hoditi po mestu in zopet je stal pred hišo grotinje X. Neka nepoznata moč ga je, kakor se je ktizalo, vlekla k njej.
On se je ustavil in začel k oknom gledati. Na jed ne m je zapazil črnolaso glavico, najbrž pri-pognjeno Čez kakšno knjigo ali nad kakim delom. Glava se je vzdignila. Herman jo zagledal lep mlad obraz in črni očesi. Ta minuta je bila zanj odločilna. (Dalje prili.)
na spomlad sešel bi se zopet državni zbor, da izvršuje Bvojo Iegislatorične nalogi. V poletji bile bi splošne politične počitnice. Tak red bi bil pač lep, a pomisliti Je treba, da je jako težavno izvesti ta načrt z ono burokratično natančnostjo, kakor je v svojih glavnih pole/ah izmišljen.
Že zdaj se čujejo tehtni glasovi proti temu, da bi se budgetna debata kur nekako površno vršila m bi posamičnim govornikom bila takorekoč zavezana usta. Popolnoma opravičena je želja, da se po nepotrebnih in dolgih govorih budgetna debata ne razteza v neskončno, vender pa mora biti vsakemu poslancu in vsaki stranki dana prilika, da povedo vsi svojo ž^lje in svoje pritožbe. Da bi se ves proračun kar suhoparno premlet in prebičal, kakor se to zove v parlamentarnem življenji, s tem razun vlade in nje brezpogojnih pristašev pač nikdo ne bode zadovoljen.
Haš prt sedanjih naših notranjih zadevah, ko še vse vre in ni nič gotovega, je najmanje pričakovati, da bi ta želja vlade se mogla izpolniti že pri bodoči budgetni debati. Pač je res, da se je večinoma pri zaduji budgetni debati v baš minulem zasedanji državnega zbora povedalo vladi muogo, česar no bode treba več ponavljati, da bode torej v tem oziru mogoče postopati malo hitreje in morda rešiti vsaj približno budget v oui dobi, kakor jo Želi vlada.
Budget sam dal bode menda tudi mulo povoda daljnim razpravam iu to je poglavitna stvar, ker se je, kakor smo že rekli, obema rinančuima miuistroma posrečilo, da sta nas za letos še obvarovala pri-man kija j a, kateri bi bil sicer neizogiben, ako bi se ne bil začasno udal vojni minister združeuemu pritisku obeh finančnih ministrov in omejil svoje zahteve, ki bode itak presegale zu G milijonov navadno vsoto, na najbolj potrebue stvari.
Drugi važni dogodek v notranji naši politiki je potovauje cesarjevo v Prago in na Češko. Da se je tudi ta zadeva rešila ugodno, kaže, da upliv onih, ki bi bili morda radi preprečili to potovanje, ni še vsemogočen in dobro je, da je tako. Narod Češki imel bode priliko pokazati, da ljubezni nje gove do vladarja in do prestola ne omaje nič, vladar Bani pa se bode prepričal na svoje oči, koliko duševne snage je v narodu češkem, ki je to tako sijujuo dokazal s prekrasno svojo razstavo, v kateri češki um in češko delo pmzuujeta najlepši triurni.
Naj bi to neposredno občevauje naroda češkega z vladarjem stojim rodilo najlepši sad, to je prepričanje v vseh meiodajnih krogdi, da je narod češki, kakor sploh narodi slovanski v Avstriji, faktor, katerega opravičene in utemeljene želje ne sme prezirati nobena avstrijska vlada, kateri je resno mar za moč in ugled države.
Politični razgled.
Kotraujc <lcr/4»lt».
V Ljubljani, 24 septembra. JJvžttvni zbor.
Kakor smo že poročali, sklican je državni zbor na 10. dan oktobra meseca. Glavna skrb mu bode, da zagotovi državni proračun za bodoče leto. V finančne in ministarstvu delajo se vse priprave, da se bode državnemu zboru takoj predložil proračun, tako, da bode, ako mogoče, proračunska debata končana še tekom letošnjega leta. Da je to mogoče, treba bode, da se posamne stranke ogibajo kolikor se da nepotrebnim govorom. V vladnih krogih je nada, tla bode generalna debata kaj hitro končana, kajti šele pred kratkim imeli so poslanci priliko izraziti vse svoje želje, katere se običajno pri pro-račurski debati spravljajo na dnevni red. — Glede ravnokar končanih ministerskih konferenci] nam je omeniti, da bo vojni minister le ni povsem omehčati dal in da so potrebščino za vojstvo znatno višje, nego sa je mislilo doslej. Seveda bližjih podatkov dozdaj Še ni poizvedeti.
Še jeđeafcrat *lr. llerolil.
Odlični inladočeški poslanec, o katerega pogovoru z nekim češkim novinarjem Brno pred kratkim poročali, sklical je v nedeljo v Kutnu horo shod svojih volileev. V svojem govoru, ki ga je pri tej priliki govoril, oziral se je tudi na omenjeni in-tervviev ter rekel, da so ondu izrečeni nazori z večine samovoljno prenarejeni od dotičnega malovest-nega žurualista. Z ozirom na to mistttikacijo videlo se je dr. Heroldu potrebno, da je svojim volilcem razjasnil parlamentarno Bituvacijo kakor jo sodi on. Prva točka, katero nam je doseči, rekel jo dr. He-rold, je realizovanje češkega državnega prava, zakaj narod naš zmatra to za najboljšo rešitev narodnega in ustavnega uprašuuja, ki vznemirja že več desetletij našo državo, in za jedino sredstvo, katero bi zagotovilo Čehom narodno eksisteucijo. —
Druga terjatev češka je, da bc jeziku češkemu j ustavno zajamčijo vse pravice državnega jezika. Drugi narodi, ako so v kateri deželi v večini, za- j htevajo za svoj jezik iz vestne predpravice; češki narod ne stavlja teh zahtev, želi pa popolno in neomejeno jednakopravnost, ter ne bode v tem oziru popustil niti za las. Narod češki terja nadalje, da se porabijo davki, katere plačuje, zgol in jedino v njega kulture interese, ne pa da se zalagajo ž njimi druge dežele. Tudi volilno pravico razširiti je jedna poglavitnih teženj mladočeških poslancev, da bode tako omogočeno vsakemu državljanu udeleževati se javnega življenja. Zastopniki nemškega naroda — nadaljeval je dr. Herold, — izgubili so sleharni povod za opozicijo v tistem hipu, ko so sedli z grofom TaafTeom za jedno mizo in klepali Češko-nemškospravo. MiMladočehi uvideli smo takoj, (labode to začetek novi dobi, prijateljstvu Taafiea z Nemci, nismo se pa nadejali, da bodo staročeški poslanci tako kratkovidni ali lahkomiselni, da bodo podpisati ta ugovor. Čim so pa Staročehi to storili, omogočili so zvezo nemške opozicije z grofom Tasfieom, kajti očitanje, da so to prouzročile mladočeške ugitacije, je povsem neosnovano. Vlada se hoče na vsak način naslanjati na Nemce, Nemci pa bo stopili na stran nekdaj jim toli mrzkega grofa Taaflea jediuo le žutu, ker mislijo tem potom priti na krmilo in pridobiti nadvlado nad drugimi narodi avstrijskimi. Dokaz tega je zadnji govor Pleuerjev. — Češka opozicija ravna se vedno po potrebah in po položaju. Iz začetka bila je opozicija le bolj pripravljalna, tako, da je bilo še mogoče združiti vse stranko v državnem zboru proti alijanci nemške levice z grofom Taaffeom. Da se to ni zgodilo, tega uiso krivi Mladočehi. — Vsaka stranka, bodisi še tako neznatna, mora imeti kakšen program. Program inladočeški, od katerega ne bodo nikdar odstopili, je jasen iu baš zategadelj ni misliti, da bi se kdaj združili dve stranki, ki sta si tako skrajno nasprotni, kakor nemška levica in mladočeška stranka. Boj proti DunajBkim punktucijam — končal je Herold — vodili bodemo z vso odločnostjo, dosti odločneje, nego doslej. Proti sedanji vladi je narod češki stopil v opozicijo, zvest in udan je pa svojemu kralju in na vso moč se bode trudil, da utrdi vez mej vladarjem in narodom s kronanjem kralja iu pri poznanjem češkega državnega prava. — Shod izrekel je dr. Heroldu iu vsemu raladočeškemu klubu svoje priznanje in vsprejel resolucijo, v kateri se pravi, da narod češki ne bode ostavit svojih odposlancev, tudi ako bi bili primorani poslužiti eev dosego svojih namenov i najradikalnejših sredstev.
V u a u J c države.
Ijaskave izjave.
Napitnica nemškega cesarja Viljema v Erfurtu, o kateri smo svoječasno obširneje govorili, našla je primeren odmev v Francozih. Mirno in dostojno zavračanje provokatoriške izjave nemškega cesarja dalo je povod ruskim časopisom, da se izražajo jako laskavo o moralni sili Francozov, ki eo tako fino in dostojno odkloniti zubavljico Viljema. „Novoje Vremja" pravi, da se razboreu politik ne bode dal motiti po govorancijah kronanega govornika, ki niso vedno tako resne, kakor se vidi in katerih nikakor ni smeti šteti reanim izjavam. Cesar Viljem govoril je že marsikaj, ne da bi bil prej premislil iu pretehtal besede svoje.
liutti v Aziji.
Angleži opazujejo z veliko bojaznijo vsak korak, ki ga atori Rusija v Aziji in se posebno boje, da bi njih mogočni tekmeci mogli kdaj prodreti v Indijo, neizčrpni vir angleškega bogastva. Pred kratkim razširila se je vest, da je bilo ob afgansko-bokbarsko ruski meji nekaj manjših bojev mej ondu potujočo rusko znanstveno ekspedicijo in mej na pol divjimi prebivalci onih krajev. Iz angleškega vira povzamemo nastopne podrobnosti: Kuska znanstvena ekspedicija na Pamir ima politišk značaj, kakor bo koj iz začetka sumili nekaterniki, ki poznajo kraje, razmere in ruske težnje.
Indijska vlada odposlala je dva častnika v Pamir, da se osvedočita, kakšne namene ima prav za prav ruska ekspedicija, in kaj ondu počenja, llusi pa zabranili so baje angleško-indijskima častnikoma stopiti na ozemlje Parni rake planote t izgo-rom, da je to ruska zemlja. Doslej zrnat i a 1 se je ta svet kot del Turkestana, kateremu akopram samo po imenu vlada emir afganski. lluaija, osvojivši si Pamirsko planoto, prišla je na ta način do izvora Indusa in do angleško - indijske vasalne države Kašmir, od koder je lahek uhod v Indijo. — Kakor rečeno povzeli smo to iz angleškega, torej motnega vira.
Nemci v Alzaciji hi Lotariiif/ijt.
Državna uprava nemška izdala je te dni, kar nenadoma, jako izdatne olajšave glede potnih listov za one inozemce, ki hočejo potovati ali se muditi v Alzaciji in Lotaringiji. Ta ukrep nemško vlade vzbudil je občno senzacijo, posebno pa na Franso-akem, kajti omenjeni ukaz imel je baš namen ovirati kolikor mogoče še vedno ozke zveze nekdanjih podanik francoskih s svojimi bivšimi rojaki. Znano je tudi, da je ta ukaz, ki se je izvrševal s pruBko rezkoHtjo, oškodil v prvi vrati trgovino in obrt v Alzaciji in Lotaringiji, in bržkone je bil tudi to uzrok, da se je umaknil. Kakor rečeno, je nova olajševalna odredba naredila dober utis na Francoze,
kateri jo zraatrajo za odgovor na zmerne in miroljubne izjave Freycineta in Carnota.
Dopisi.
Iz Velikih I.**«« 23. septembra. [Izv. dop.] Na Slovenskem ni je vasi razun Velikih Lašč, da bi v tako kratkem času mogla uživati dve veselici, kajti ni bila še'pozabljena dijaška veselica z dne 9. avgusta t. I. na korist „družbi sv. Cirila in Metoda", in že so se delale priprave za drugo dne 13. septembra 1.1. na korist spomeniku Franca Prešerna v Ljubljani.
Pokroviteljstvo poBledni veselici blagoizvolila je prevzeti blg. goBpa sodnikova Kina Šutiaj in vsled te izvanredne naklonjenosti bilo je takoj pričakovati, da veselica ne ostane uavadna. Zanimanje bilo je splošno, ko se je vrh tega zvedelo, da sodelujejo pri veselici poleg blag. Lavričeve obitelji znani pevki blg. g. Engl. Lavrič in M. Gerbič, gospica Daueševa ter kvartet „glasbene Matice v Ljubljani" gg. Pavšek, Branke, Lilek in Dečman!
Točno ob 8. uri napolnila je okrašen prostor pri Fran Grebencu odlična vabljena gospoda, večinoma Velikolaškega in Ribniškega okraja. Deklamacijo g. Tekavčiča pozdravilo je občinstvo takoj z burnim ploškom. Vrstili so se potem v umetnem petji blg. gospe Lavričova in Gerbičeva z Ljubljanskim kvartetom. Duet blg. gospe Lavričevo in Ger-bičeve spremljevala je izvrstno na glasovirju ljubka gospica Georgiua Lavričeva. In kako sta peli gospe?
— Ne treba sodbe! Velikolaščanje dejali so: V Laščah iiesuio čuli do sedaj še takega petja! Glasovi Ljubljanskega kvarteta pa so znani vsem prijateljem petja in ko smo še čuti naposled „kitaro", ne utrudili bi se nikdar takega užitka! In igra: „0če so rekli, da le I" — Kdor je slišal krasno Lizo (gospico Georgino Lavrič), kako uaivno pove: Msaj so oče rekli, da le!a — ko jo objame Dra-gotin, ni videl, kako pri tem nagne svoj mičui, nedolžni obrazek, — zavida srečo Dragutinu ter si želi njegovega mesta in kdor je videl Auroro Mrak (gospica Daneševu) v njenem funtastnem krilu in občudoval vrh tega nje mimiko, kadar ponuja dr. Ljuboslavu — .meščansko, dramatično, romantično, družinsko podjetje", Btrmel je in ne manj tedaj, ko je zvedela, da dobi moža, — „3večarja!" Jerica (gospica Ele Š frer) bila je mična; nje lepota in nje simpatičen glas uplivala sta tako na realnega mesarja Debelca (imel je izvrstno masko),
— da pozabi na klobase iu vole ter ji reče celo: prilizovalka! Doroteja (gospica Pavla Wohuing) pripravila je svojega soproga dr. Ljuboslava s svojim izvrstnim energičnem igranjem skoro do tega, da vrže oblastnega Debelca čez prag, — ako bi ne bil poslednji močnejši od njega. Da je konečno Dragutin izvršil bvoj nalog prav dobro, vidi se iz tega, da gre dr. Ljuboslav ž njim šampanca pit, seveda skozi zadnjo sobico, da tega ne zve — Doroteja.
Poslušalci pozdravili so vse igralke in igralce in bili so po igri vsi zadovoljni in presenečeni o uspehu glede cele veselice.
Po igri zapel nam je znani kvartek v gostil-ničnih prostorih še več lepih pesmij in občudovali smo izvežbane glasove v pozno noč. Bil je večer, katerega ne pozabimo nikdar.
Iz Cerknega na Goriškem 22. septembra. [I/v. dop.] Kdo bi 8i bil mogel misliti, da bode v tako mirnem kraji, kjer je ljudstvo vse pritiske mirno in potrpežljivo prenašalo, tako huda borba ob občinskih volitvah, kakor je bila letos pri nas.
Stali sta si nasproti dve stranki, „stari" in „mladiu ali kakor sto se že ob času državnozbor-skib volitvah imenovali, sLranka Toaklijeva (stara) in Gregorčičeva (mlada).
Delovali so na obeh straneh s posebno vztrajnostjo, posebno pa se „stari" niso sramovali nobenega še tako podlega sredstva, da dospejo do zmage.
„Stari", kateri so imeli do zdaj vso moč v rokah, videli so, kako izvrstno so gospodarili; vedno večje bile so naklade, a da bi se kaj koristnega iu za občino potrebnega ukrenilo, na to niso mislili, kaki so bili računi in kako so ae predlagali, o tem no govorim več; kljubu temu hoteli so še zdaj slepiti ljudstvo z obljubami, podkupovanjem iu opi-vaujem, ter so se posebno v zadnjem dobro obnesli, da se je g. kaplanu pri tem, ko je druge k pijači priganjal, ista tako priljubila, da je na večer
pri rožnem vencu v cerkvi 5krat in 21krat Ćeičeno si Marijo zaporedoma molil in bi morda &j ne bil spoznal svoje zmote, da ga niso drugi na to opomnili.
„Stari" najeli so tudi nekaj kričačev ter jih plačevali, da so po vasi razgrajali; c. in kr. žandarmerija pa, ali ni smela, ali ni hotela odpeljati nemirnežev k počitku.
V čem pa duhovstvo vidi brezverstvo .mladih", tega ne vem, mogoče obstoji v tem, da lepo mirno in pametno postopajo, ko sami druzega ne znajo, kakor kričati in hujskati. Je mari razaajanje zuak „pristoega katoličana", kakor se sami zovejo?
Kako izvrstni Slovenci da so privržeuci „starih11, omenim, kako se je njih vodja, sedanji gosp. Župan, pri neki priliki izrazil proti c. kr. okr, komisarju, kateri je namreč trd tirolski Nemec, hoteč se mu prikupiti: „Wir Tonklianer sind deutscb gesinnt", ali tukaj se je stari lisjak vender spekel, g. komisar, poštenjak, obrnil mu je hrbet ter ga niti pogledal ni več.
Upam vender, da se bode sčasom tudi pri nas na bolje obrnilo, ker ljudstvo ni več tako nevedno iu dobro pozna pomen volitve; to pokazalo so je tudi ta mesec pri volitvi I. razreda. Iz mej lil volilcev manjkalo jih je samo 5 in Se ti bili so z zvijačo ali s silo zadržani od volitve.
Tudi zoper to volitev uložili so „ mladi" pritožbo.
Vi „mladi rogovileži" pa, kakor Vas nasprotniki imenujejo, le taito naprej; vstrajnost in slož-nost dovedla Vas bode gotovo do boljše bodočuosti.
Domače stvari.
— (Gospod deželni predsednik baron W in kler) odpeljal se je danes zjutraj za nekaj duij v Gorico.
— (Brzovlak v Prago.) Kakor povzamemo češkim listom, došlo je s tretjim brzovlakom, ki se je odpeljal v ponedeljek iz Ljubljane v Prago, 141 Slovencev in Hrvatov. Na kolodvoru so jih pozdravili g. Lego in drugi češki domoljubi, na ulici pa jih je pozdravljala na tisoče broječa množica naroda s prisrčnimi „Na zdnr"- in „Živio"-klici. Mnogo Slovencev pa se je peljalo te dni z drnzirai vlaki v Prago, tako da je vkupno število slovenskih obiskovalcev razstave še večje.
— (O Goriški razstavi) piše v .Edinosti" Tržaški neki tamošnji obrtnik, da mu je sicer jako ugajala, ali žalilo ga je hudo, da ima tudi od trdih Slovencev razstavljeno blago zgolj laške napise. Naš poštenjak meni, da bi bila pravica zahtevala, da bo napisi v oheh deželnih jezikih. Nadalje poroča, da je videl po mestu veliko zastav, a nijedne naše. In tudi slovenskih napisov na pro-dajalnicah je veliko manj, nego bi človek pričakoval, ako pomislimo, da bo skoro ves Goriški promet vrši se slu venskim delom dežele in da skoro vsi trgovci žive le od slovenskega elementa.
— (Zagrebška razstava.) Slabo vreme zadnjih duij uplivalo je neugodno na obisk razstave. Predvčoranjem bil je najslabeje obiskan duu z 4328 osnh. Vsega skup je bilo do zdaj v razstavi preko 320.000 oso h in dohodka na ustopuinah okolu 45.000 goldinarjev.
— („Glasbeue Matice*1 šola.) Dozdaj se je oglasilo za glasbeno šolo skupaj 215 učencev in učenk in sicer 128 za klavir, 28 za gosli, 52 za razna druga godala, G pa za solo-petje. Ker se, kakor smo že prijavili, še vsprejeinajo izredna oglušila, naj se požuri, kdor misli vpisati kacega učenca ali učouko. Novi šolski prostori ko v Knežjem dvorcu v 11. nadstropji.
— (Odlikovanje Urvatice-umetnice.) Ko je nedavno bival nemški cesar v Manakovern, pela je v tamošnjem dvornem gledališči v operi „Cul" Hrvatica gospodična Milka Trtiina. V spomin za umetniški užitek, ki ga je imel, poslal jo cesar Viljelm pevki prekrasen bracelet s krono v dija-mautih iu rubinih.
— ( Koncert srbske tamburaške družbe) je v čitalnični restavraciji danes zvečer ob 8. uri.    Ustop prost.
— (Vreme.) Ko je skoro dva dni neprenehoma deževalo, bo je nebo izlilo in imamo danes krasen in solnčen jeuensk dan. Kamniške in gorenjske plauine pobelil je sneg in se blišče že v svoji beli zimski opravi. Zato se je temperatura izdatno znižala in je zjutraj in zvečer precej hladno.
— (Najden mrtvec.) Sodnijsko i a/krojenje trupla najdenega pri Studencu je pokazalo,  da je
Hlebš umrl naravne smrti, da je bil torej sum, da je bil umorjen, neosnovan.
— (V okrajnem zastopu ptujskem) je 19 nemškutarjev, (iz skupine najvišjih davkoplačevalcev, trgovine in obrtnije in mestne občine Ptuj) Slovencev pa 21 (10 it veleposestva, 1 iz trga Ptujska gora, 10 iz skupine kmetskih občin.)
— (Odkritje Gajevega spomenika.) Kakor smo že naznanili, odkrili bode v nedeljo 27. t. m. v Krapini, v rojstnem njegovem mestu, slovesno spomenik dr. Ljudevita Gaja, s primemo slavnostjo. Poziv, ki ga razpošilja slavnostni odbor, pravi, da narodni preporoditelj dr. Ljudevit Gaj, ki se je rotlil v Krapini 1. 1809 je član onega naroda, katerega pesem sega od Triglava do Marice. Našel Be bode torej narod, kjerikoli je raztresen po lepi domovini v nedeljo 27. t. m. pri slaruosti v Krapini. Koliko važnosti je Gajevo delovanje bilo tudi za nas Slovence, o tem hočemo govoriti v posebnem članku, akopram je itak znano slehernemu, ki se le količkaj bavi s slovstvom jugoslovanskim. Gotovo torej tudi Slovenci ue bodemo zaostali in se dejansko udeležili slavnusti. V prvi vrsti so v to poklicana n»ša literarna društva, da skrbe za dostojno udeležbo Slovencev pri tej slavnosti
— (Program za slavnost odkritja Gajevega spomenika) je naslednji: 1. Dne 2G. t. m. zvečer razsvetljava in mirozov, po vrbeh okolu Krapiue kresovi. 2. Due 27. \ jutro budnica in streljanje s topiči. 3. Slavnostni uvod gostov s kolodvora Krapinskega. 4. Božja služba. 5. Sentaiiek pri spomeniku. 6. Čitanje spomenice. 7. Deklamacija primerne pesmi Božidara Kukuljevioa. 8. Slavnostni govor Ivana Jakovine o življenji pokojnega dr. Ljudevita Gaja. 9. Odkritje spomenika. 10 B*n*> ket v treh gostilnah. 11. Ljudska veselica z godbo in ognjemetom. 12. Slavnostni odhod gostov pri sijajni razsvetljavi itd.
— (Ivan Ortb.) Zadnji dogodki v Chileu spravili bo zopet na das ime Ivana Ortha, bivšega nadvojvode Ivana, o katerem se sploh misli, da se je potopil s svojo ladijo „St. Margareto". Zdaj pa so listi raznesli vest, da živi ter da se je bojeval mej ustaši proti Balmacedi kot general. Njegova mati, nadvojvod inja Toskanska, da je baje dobila pismo, naj se ne zasleduje dalje, kje da je. Drugi listi trdijo pa, da je vse to le gola fantazija. Testamenta Orthovega pa ue smejo vsled naročite določbe odpreti prej nego v treh letih. Ta misteri-jozni roman se torej utegne še nadaljevati.
— (Madjarski šovinizem.) Nad madžarski šoviuizem ga pa ni, in ga ni! Južna železnica ima, a kaj pravim, ima? — imela je na svoji progi Prager8ko-Kauiža postaji s slovanskima imenoma: Kotor in Kraljevce Na madžarskem globu pa se ne trpi druzih vlastnih imen, nego pristnih madžarskih. To bi bila sramota! Kaj stori torej madžarska oholost, da ue bi slovanski izrazi oskru-njali nje veličine? Prekrsti postaji oticijeluo, — prvo v Kotor-Also-Dombozu in drugo v Mura Ki« raly! In s tem činom ovekovečila so je slavna uprava Ilungariae in oteta je Ogerska! Dve postaji ste zopet pomadžarjeni, toda samo njiju imeui. Je li tudi stanovništvo, dvornimi
— (Dolenjsko pevsko društvo) preloži svoj na 26. t. m. določeni koncert z ustopnino, namenjeno fondu za Prešernov spomenik in bo bode dan Še le vnovič določil.
— ^„Slovensko pevsko društvo" v Trstu) pričelo bode v petek dne 25. t. m. ob 9. uri zvečer svoje redne pevske vaje.
— (Regulacija Drave.) Komisijsko ogledovanje ob Dravi vršilo se bode due 28. iu 29. t. m., da se določijo potrebna tlela za regulacijo Drave, ki se imajo dovršiti to iu bodoče leto od Maribora do Frankovcev.
— (AmeričaiiBke trte in trtna u 5.) Vest, da bo v Slovenskih Goricah na spodnjem Štajerskem zasledili trtuo uš, je razburila in užalostila vinogradnike. Vender pa pri američunskih trtah nevarnost ni tako velika, ker, kakor trdijo veščaki, jih trtna uš ne pokonča. Hrvatski listi navajajo, da se je tudi na Hrvatskem zasledila trtna uš na američanskih trtah, da pa jim prav nič ne škoduje ter da prav dobro rastejo in rode obilen sad. Sicer se pa po najnovejih preiskavah oporeka iz Gradca vest, da bi ue bila prikazala trtna uš ua američanskih trtah v Slov. Goricah.
— ( Pr e m o v a nj e konj v Šentjerneju) ae je vršilo dne 21. t. m. Konjerejci so pripeljali 22 kutol z žiebeti, 12 mladih kobil in 2G jedno*
in dveletnih žrebic. Premije bo dobili za kobile z žrebeti: Matija Vene z Bučke 35 gld., Janez Vrtačič s Pristave 25 gld., Josip Globelnik iz Ško-cijana 20 gld. Franc Fabijan s Spod. Gradišča, Fr. Cvelbar iz Cadrež io Matija Kerin iz Podloga po 15 gld., Janez Vovk z Dobrave, Gabrijela Jombart iz Klevevža in Fr. Jordan s Čistega Brega srebrne svetinje. Za mlado kobile: Anton PeČnik z Gor. Gradišča 2o gld. Matija Kerin iz Podloga 20 gld , Auton Barhuric iz Čadrež 15 gld., Anton Stravs iz Kostanjevice in A. Fettich-Franckheim iz Šentjerneja srebrni svetinji. Za žrebice: Martin Repič iz Šentjakoba 15 gld, Anton Hrovat iz Šentjerneja, Martin Borse iz Maharovca in Janez Strojin iz Ostroga po 10 gld., graščina pleterska, Anton Po-Ijauee iz Šeutjerneja in Jos. Gričar iz Malene srebrne svetinje. — Pri vseh letošnjih preraovanjth je bilo 284 konj.
Telegrami „Slovenskemu Narodu':
Dunaj 23. septempra. Bolezen grofa Taaffea je resna, a ne opasna. Vsled bolezni ne bode mogel spremiti cesarja na potovanji na Češko. Ako bolezen poteče dobro, bode morda zadnje dni mogel priti v Prago. Bržkone bode grof Falkenhavn spremi jeval cesarja, kot najstareji mej ministri.
Dunaj 2 3. septembra. V parlamentarnih krogih sc govori, daje bil Taaffe po znanih dogodkih v Pragi proti potovanji cesarja, katero se je sklenilo navzlic temu vsled nujnih ugovorov cesarskega namestnika grofa Tinina.
Peterburg" 23. septembra. „Journal de St. Petersbourg" pozdravlja olajšavo glede potnih listov v Alzaciji in Loreni kot dokaz, da so na merodajnem najvišjem mestu v Nemčiji miru naklonjeni.
Berolin 23. septembra. V merodajnili, dobro poučenih krogih ni ničesar znano, da bi nameraval pose ti ti ruski car Nemško.
Berolin 23. septembra. Vsled vznemir-jajočih časnikarskih poročil glede dogodkov v vzhodni Afriki, uprašal je državni kancelar guvernerja, kateri je odgovoril telegratično, da je povsod mir.
London 28, septembra; „1 )aily Nevvs" poročajo iz Odeso, da se v uradnih krogih misli za gotovo, da bode car, vračujoc se iz Kodania, posetil tudi Berolin.
Dunaj 24. septembra. Jutranje poročilo o zaravji Taaffea: trip 80, temperatura 3G7, splošnjo stanje povoljno. Oteklina potegnila se malo na desno.
Dunaj 24. septembra. Cesar dal poupra-šati tudi danes, kako se počuti Taaffe. Tu bivajoči nadvojvode istotako včeraj in danes po-upraševali. Ministri Bauer, Schonborn, generalnega štaba Beck danes zjutraj došli osebno k bolniku.
Kodanj 21. septembra. Po poročilih iz Moskve umrla je velika knegiuja Aleksandra ob polunoČi.
Razne vesti.
* (Statistika sum umorov v vojskah raznih držav ) Zanimivo statistiko predložil je francoski vojaški zdravnik dr. Longuet člauom bygi-jeničnega kongresa v Londonu o samomorih v razuih evropskih vojskah Na prvem mestu je naša država v kateri prid* na 100 000 mož 122 samomorov, mej temi 40 p 'sliuAonili. potem pride Nemčija s 67, Italija s 40, Francija /. 29, Belgija s 24 in Angleška s 28 samomori na lOO.OOO mož prezenčnega staneh (Husije menda ni vzel dr. Longuet v poštev — zakaj, ni znano ) Te- številke so povprečne iz cadnjih trih desetletij Večinoma usmrtijo se novinci v pivih mesecih službe. V prvi vrsti je nagib mržnja do vojaškega življenja, v drugi strah pred kaznijo. Največ naiuoinorov se zgodi v vročih poletnih mesecih, najmanj po zimi. Zato ju mej francoskimi iu angleškimi kolonijalnim! četami, ki so v vročih krajih, število samomorov dvakrat tako veliko, kakor pa pri Četah, ki so'na domači zemlji. Tudi posnemanje upliva jako zapeljivo.
* (Napad na kolesarje.) Kacih 30 kolesarjev z Dunaja   napravilo  je v Gablitz izlet. Ko j-o bili zbrani na nekem gostilniškem  vrtu, začeli fo ogujegasci, ki so imeli baš  vajo na strehi dotične gostilne, nanjo brizgati. Unel se je prepir in so bili koledarji v hudi stiski, ko so ogujegasci začeli mahati po njih z oguiegasnim orodjem, da so bili nekateri ranjeni do krvi. Še le posredovanje župana, ki je telegrafu vid po pomoč orožnikov, ustavilo je pretep. Ognjegnscev bilo je 40. Stvar prišla bode pred sodišče.
%
* (Želez n icona žico) po vzgledu Zagrebške „uspinjače" nameravajo graditi tudi v Gradcu iz mesta na grad do zvonika. Načrt izdelal je inžener L. Schmidt. Te iini bode politični ogled nameravane proge.
* (Za bicikliste) Slavni nemški kolesar Avgust Lebr iz Frankobroda vozil je na Graškem bicikliškem vežbališči 10 kilometrov v 17 minutah in 32 sekundah.
* (F etd eaet dni j brez jedi.) V Londonu končal je preteklo soboto v wRoyal-Aquarimu Francoz Jacques svoje petdesete! ne v no stradanje. Izgubil je v tem času 28 funtov svoje teže. Predno je zavžil prvo jed, nesel je nekega moža na ramah po sobi.
* (Potres.) V Mesnini zapnzili so 22. t. m. valovit potres, ki pa ni prouzročil   nikake škode.
* ( 100.000 iu 50.000 goldiuarjev) sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že dne 15 oktobra.
\hv one viiMt. p. ii. iiaroeiiiko. Katerim smo (lune* |»rl«lef nll si a k uznice, prosimo prav uljudno, tla blagovoli — zaradi |»ra% IIiiomIi In redu v upravni« &tvu — iimrocnino gotovo do .">. oktobra t. I. poslali, ker <lruffi.ee jim bode list brezpogojno UNtuvIJen.
_Upravništvo »Slovenskega Naroda".
— (1'rebarno vino) Karla It r c yra e s ■ e r j a jo
gotovo najizbornejšo sredstvo proti motitvatn v prebavlje-nji ali zapekam, kajti to vino j« ukusno in ne škodi nikdar, kur so v mnogobrojnih dopisih potrdili iiajnillicnejši zdravniki. Steklenica tre d n j 6 volikonti velja 1 gld., velika steklenica pa 2 gld. BO kr. • — Dobiva no pa pri g. Mr. F. Kurio K r e y tu »j h s t« r j u , dvornemu lekarju v H r i k 8 u u u na Tirolskem.
k? Anatherinova osma voda in zobni prašek 3
ohrani usta, krepča  cel j ustno  meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja %obnega  praška 20 kr.;   IU steklenic 4 gld.*,  1*2 skatell samo 2 gl.i. (tli—118)
Lekarna Piccoli, ..pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. »i *llMiiil*f 4S4*«*SIj*» -ItliII lilif tiri«
„LJUBLJANSKI ZVON"
■ toji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
IjOterlJne strelke 23. septembra. V Pragi :       53,     81,     72,     14, 5.
"        Tlijcl: ——
23. septembra. Pri ti hI i^i : K\ner, /.imelii, (teiringer, Uosenberger, Schrecker, Lebr, Keclu, lleutnayor, Kchneidur, Siuger, Stcin, Katter z 1 >nn;i ja — Baron Ralli iz Trata. — Kack z Keke.
— Steuer li Prage. — Schink iz Zagorja. — Kostuer i« Vidma. — ltretmer ii Varaždina. — lteich (t liudiinpešto.
Pri Mnini : Pl. Kucicjevvski, vite/. Schlesinger pl. Beufeld, Malinek, liartl, Pollak c Dunaja. — Schvvarz, «<Iu ■>. iht iz Itudiinpešte. — Fisclier, SehuU iz Gradca. — Globotatk iz Železnikov. — I.onćaric iz Selc. — M iver ic Zadra. — Morgensteru iz Prage. — Hrett iz Trsta.
Pri nvMtri|nkem ceamrjl: Slovreiter od sv. Ane.
— Zazula iz Idrije.
Pri jutu« in kuloilturu: Liluk iz litre. — Kecb-feld iz (Iradca. — Mayer iz Celovca. — Miiuz iz Velike Kaniže.
I in ril so v I Jii9»1J<iiiI :
septembru: Friderik Kogel, delavčev sin, 2 meseca, Tržaška cesta št. 21, katar v e rovah. — Viktor Stupica, farmacevt, 'Jt> let, Marije Teresije cesta št. 10, j etika.
— Andrej Oič, umirovlj. železniški paznik, 69 let, sv. Petra nasip št. 05, j etika. — Fran Bernik, mizarjev sin, 12 dni, Dunajska cesta — Delavske hiše 1 — božjast
Trzne cene r FJiibljaiil
dne 23. septembra t. 1.
	ti.	kr	Špeh povojen, kgr. .	|l.	kr.
	I~H				64
Rez,        .      . .	• , 8		Surovo maslo, „	—	70
, Ječmen,    ,      . .	. 4	39	Jajce, jedno :   .   , .		2
, 0 To«i,       ,      . .	.   1164		Mleko, liter ....	—	8
Ajda,       „      . .	.   5 20		Goveje        ii m-so, kgr.	—	H2
Proso, „	.   4 3-		Telečje          „ ,	—	HO
' aoruza,    ,      . . Krompir,   „       . .	.   6 30		Svinjsko        , B	_	56
	. 9	81	Koštrunovo    , „	_	40
Leča,        „      . .	. 10	—	Pišanec......	_	45
Orah,       ,      . .	. 10	_			10
Fižol,       ,      . .	. '■ 8	—	Seno,   100 kilo .   . .	1	87
; Maslo, kgr.	. —		Slama......	2	23
Mast, „	,__	S«	Drva    trda, 4 Qiuetr.	T	_
i £peh frišen „			„    mehka, 4 .	4	60
Meteorologično poročilo.
| Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrica v mm.
i o.' 7. zjutraj | $ j '2. popoi. eo   9. zvečer 1*1		7330 na. 734*0 nm. 736*9 mu.	10 2° C 9 6° C 9 6° C	si. zah. si. 8vz. si. svz.	dež. dež. obl.	28 10« ! dežja.
Srednja temperatura 9*9°, zrn 4*0* pod normalotn.
dnć 24. septembra t. 1.
(Izvirno tolografično poročilo.)
včeraj
90 60 90 65
gld.
— gld.
Papirna renta Srebrna renta
Zlata renta......, 110 —
5°/, marčna renta  ....     . lol 95
Akcije narodne banke   .   .     „ 1008 —
Kreditne aketje...... 375 50
London......., 117-55
Srebro........m _•—
Napol.........                                     . 9 31*/,
C. kr. cekini......t '»59
Neinike marke...... 57 80
4°0 državne srećke is I. I HM 250 gld.
Drlavne srečke iz I. 1864 100   , 180
Ogenka slata renta 4°/«.......102
Ogerska papirna renta 5*/»......100
Dunava teg. srečke 5U 0 . . . 100 gld. 120 Zoinlj. obe. avstr. 4'/,°/, sluti uit. listi .   . lin
Kreditne srećke...... 100 gld. 185
Rudolfove srećke    ..... 10   „ 20
Akcijo anglo-avstr. banke   .   . I'i0   . 150
narma
90-75 90 65 109 85 102 — 1009 -276 75 117 55
— .      9 31.;,
— , 5-59
— , 5775 134 gld. — kr.
75 90 30 25
25
Tramurav-druit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   227   - —
Mlada gospodičina
iz izobražene slovenske obitelji, dobrosrčna, znajofia popolnoma francoski jezik, vspFejme ae v fino meščansko obitelj k dvema otrokoma v starosti 3 do 4 let. Mesečna plača 15 gld., vse prosto in ravnanje kakor s članom obitelji. Ponudbe, ako mogoče s fotografijo, poslati je gospodu Jožefu Rledl-ii v Gradci, Mehlplatz it. 4, na Štajerskem.   (798-i)
3=
Dijaški koledar
za leto 1891/9?
se dobi
v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih.
3t
Trgovsk pomočnik
veSć slovenskega, nemškega in laškega jezika, dober prodajalec mešanega in manufakturnoga blaga, IAe> alaibe.
Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda". (794—2)
/	-^:
Od pluga do	krone.
\	(745-12) ^y/f
^           Nujboljše m r o <1 SI t v « yg	
Prebavno vino
(Vinum digestivtiin Breymesser) iz  knezoškofijske dvorne lekarno t Briksenu
Mr. F. C. Brevmesserja
je najbolji« in najslgurnejie sredstvo,
da bo hitro lecijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 sjld. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode v LJubljani. (595—19)
zu b o 1 n I želodec
W
3=T=A=T=*=T=l=T=t=T=l=T=^^
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
Vso (456—8)
šolske potrebščine
j) za pisanje, i*isaiije iii slikanje, za jI vse šole po naročilu gg. profesorjev.
Velika izbera
I risalnih skladnikov, risal itd. |
Ako Imate
putiko, skrnlno, slabe živce, nevral-gtjo, ischias, slabo cirkulacijo krvi, nervozno-slab želodec, kongestije v glavi, ako vas je zadel mrtui, ako nemate spanja, ako imate bolečine ▼ hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte i i ust rovan« j brošuro o s častnimi diplomi in z zlato svetinjo v Kolonji, VVelsu, Stuttgartu odlikovano in v Avstro-Ogerski c. in kr. izključno priv.
galvan-elektro magnetično uplivajočo
frotirno pripravo.
Hroiura razpravlja o uplivu, porabi in uspehih t« priprav«. — Priprava velja 12 gld.. — Iluatrovauo brošuro z natančnim popisom porahe pošilja se fran-kovano in zastonj iz tovarne izumitelja.       (790—1)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
DUNAJ, i., NohnlerMSrHMe IH.
Glavna dobitka
100.000
inarjev
50.000
(707—lft)
lozi po i m
V Ljubljani se dobivajo lozi pri
J. C. KAYER-]u.
lozi po i gia.
Izdajatelj in odgovorsi urednik: J o«i p Nolli.
Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne"
4113