Lelo štev.
Ljubljana* četrtek 39» decembra 1926
poiinina oavšallrana.
Cena 2 Din
~ Iihaia ob 4. gjutraj. »»
Stane mesečno Din »5 —; ta inozemstvo Din neobvezno,
Ofiasi po t ari hi.
Uredništvo 1
LJubljana, Knafiova ulica 5tev. g/l "telefon štev. 72. ponoči tudi itev 14
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpravnfStvo: LJubljana, PreSerao*«
ulica St. s«. - Telefon St. 36.
InseratnI oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica St. «.. — Telefon M. 49*
Podružnici: Maribor, Barvaraka uHca »ti. — Celje, Aleksandrova cesta.
RaCnn pri postnem tek. lavodn » Mobilna St 11.84» - Praha «alo jt.180. Wi«n,Nr 105.««»
BJ8TXB
„ , , Ljubljana, 29. decembra.
V radikalskem klubu se je danes pričela velika debata o usodi nove Uzuno-viceve vlade, ki je, komaj sestavljena, ze zopet v krizi. Kdor pozna razmere v današnji radikalski stranki, bo sicer z nami skeptično gledal na znake upora, ki se pojavljajo ne toliko proti načinu karto je prišlo do pete Uzunovičeve vlade (ukorav 110 je res, da se ie to zgodilo s popolnim prezirom radikalskega kluba), kolikor proti sami sestavi novega kabineta. I11 tudi tu niso morda merodajni načelni pomisleki, temveč predvsem strankarski oziri. Radikali čutijo, da je obnovitev koalicije RR za njo kot stranko naravnost samomorilski eksperiment, ki jim grozi spodkopati še zadnje ostanke avtoritete in moralične-ea ugleda med narodom. Tu ni treba navajati mnogo dokazov. Zadostuje, da si uredočiino dolgo vrsto konfliktov med radikali in radičevci, ki so vsi .znatno kompromitirali tudi radikalsko stranko ter končno izsilili iz najzmer-nejšega radikalskega prvaka g. Uzunoviča demlsijsko motivacijo, da z radičevci ni mogoče več uspešno sodelovati. v radikalskem klubu pa združili (desnico in levico k odločnemu sklepu: z Radičem nikdar več.
Seveda, že od samega začetka .ie bila i Uzunovičeva izjava i radikalska pro-■tiradičevska parola neiskrena. Vse je bilo izrečeno z mentalno rezervacijo, ■da mora iiri reševanju krize ostati krmilo vlade vsekakor in za vsako ceno v radikalskih rokah in da ni nobena žrtev, ne politična ue inoralična prevelika. Ja se preprečijo nove volitve, ka-teri.'i se danes radikali bojijo kakor pekinškega ognja.
Tako je šel g. Uzunovič iskat zavez-Tiikov. Po vrsti so ga odbili Davidovič. Pribičev ič. Spaho. Nobena res delovna kombinacija se mu ni posrečila, ker so resne parlamentarne stranke, katerim ie interes naroda nad interesom partije, -dobro videle, da gre radikalom le za spasovanje stranke, ni pa nobenih garancij za zboljšanje razmer v parlamentu, za pričetek tako nujnega sanacijskega dela na vseli, zlasti pa na gospodarskem in upravnem polju našega javnega življenja. Preostale so Uzunoviču le še dve skupine: radičevci. katerim ie biio vseeno ali gredo v vlado /. Uzunovičem, Pribičevičem. Davidovičem, Nikičem, da ie pridejo zopet nazaj k vladnim jaslim in pa klerikalci, ki že celo leto špekulirajo na pravo priliko, kako bi se mogli s pogorišča svoje nesrečne politike rešiti v prijetno ozračje m/nisrrskih kabinetov.
K radičevcem nazaj si g. Uzunovič ni naravnost upal. Hotel je pokazati, da radikali navzlic vsemu niso tako izolirani, kakor se trdi, in da morejo celo iz vrst najglasnejših svojih protivnikov za majhno ceno dobiti zaveznike, s katerih pomočjo bi sc rešili iz fatalne situacije ter kompromitantno dejansko obnovitev koalicije RR prikrili z novo firmo. Priče! se je pogajati s klerikalci.
Pogoji, ki jih je bila popreje stavila Demokratska zajednica za sodelovanje v vladi so znani. Ti pogoji niso bili niti težki, niti posebno pomembni. Navzlic temu jih radikali niso mogli sprejeti. Že iz tega je razvidno, da je bila radikalska kupčija s klerikalci mnogo cenejša. V resnici cene za vstop SLS v vlado ni imel plačati gospod Uzunovič. to se pravi SLS ni dobila razen strankarskih koncesij ničesar, kar bi šlo v prilog Sloveniji, temveč je SLS morala s svoje strani pristati na dalekosežne koncesije. O tem ni nobenega dvoma, da je SLS dejansko se odrekla svojemu avtonomističnemii programu, protivila se je le zahtevi, da to tudi doma formalno sprovede. Gotovo je. da je bila zadovoljna z delovnim programom bivšega režima in gotovo jc, da ni delala itobenih težkoč glede vprašanj, ki tako globoko pretresajo najširše kroge naroda. Dokazano ie nadalje, da je tudi v polnem obsegu akceptirala neparla-mentarr.e ministre z aktivnim generalom vreu. Ako je bilo treba še avtentičnega potrdila, današnji komunike poslanskega kluba SLS nam ga daje na naravnost eklatanten način. V tem komunikeju ni govora o obrambi parlamentarnih načel, o čuvanju demokracije. v niem se le nahaja nova ponudba SLS g. Uzunoviču . . .
Zakaj se je pa potem kombinacija RRK v zadnjem trenotku razbila? G. Korošec trdi na nelojalnosti g. Uzunoviča. S tem potrjuje našo prvo impresijo, da so radikali klerikalce izigrali. V stvarnem oziru pa preostaja kot edina verjetna in utemeljena domneva, da se klerikalne izjave glede avtonomistične-ga programa niso smatrale za dovolj-ne.
Se eno zablodo je treba korigirati. Klerikalci so skušali Uzurfovičevo zasilno kombinacijo RRK proglasiti kot spojolnitev režima »narodnega sporazuma«. Verjamemo, da se jim je pod tem plaščem dopadlo. Toda v resnici g. Uzunoviču ni šlo prav nič za sestavo vlade, ki bi pomenjala nekak ministeri-ialni SHS, temveč mu je bilo le na tem, da ne gre sam v družbo z radičevci. Da je edina skupina, ki je bila pripravljena za ta angažman, bila slovenska kle-
Nova klerikalna ponudba g. Uzunoviču
Čudovit komunike kluba SLS. — Rezerviranost g. Uzunoviča. Radič gradi za vse slučaje še novo kombinacijo.
Beograd, 29. decembra, p. Vsa pozornost politične javnosti je danes veljala dogodkom v radikalskem klubu. Mnogo se je ugibalo, kako izteče politična debata v tem klubu in kako močna se bo pokazala Uzunovičeva pozicija. _ V obeli skupinah, centrumaški in pašičevski, ie bilo opažati veliko nesi-gurnost, znak, da si nobena ni glede izida debate na jasnem.
Dopoldne so se znova pojavile včerajšnje govorice o predstoječi demisiji ministrov dr. Miletiča, Simonoviča in Jovanoviča. Njihovo verjetnost je še potrdila izjava g. Simonovima, ki je na vprašanje novinarjev dejal: ' Govori se, da sem podal ostavko. To bomo videli po seji radikalskega kluba.» Kakor se z radikalske strani zatrjuje, bi bilo računati z deinisijo gg. Simonoviča in Miletiča za slučaj, da bi v radikalskem klubu prišlo do razkola.
Ves dopoldan in popoldan so bili gg. Uzunovič in njegovi prijatelji živahno na delu. da pomirijo radikalske duhove ter se vršijo pogajanja, da bi dva izrazitejša pašičevca zasedla oba še neoddana resorta. V zvezi s tem se je mnogo opazila skrajna rezerviranost g. Uzunoviča, ko je govoril o vstopu SLS v vlado naglašujoč na kraju, da mora radikalski klub računati s kombinacijo kakršna je, ne pa s kombinacijo kakršna bi mogla biti.
Komunike klerikalnega kluba .ie bil pašičevcem dobrodošel. Dokazovali so, da si klerikalci še vedno želijo vstopa v vlado, a da ie krivda, ako do. tega ne pride, na strani g. Uzunoviča. ki noče prijeti iztegnjene roke g. Korošca. Vtis klerikalnega komunikeja na politično javnost je velik. Dočim so celo v radikalskem klubu govorniki ostro kritizirali, da se je kriza rešila na neparlamen-tarni način ter je na današnjem kongresu Davidovičeve stranke se vršila .o.
tem velika debata, so klerikalci molče prešli preko vseli teh dogodkov ter pokazali oportunistično naziranje. ki ie popolnoma blizu Radičevi tezi. Navzlic novi oferti g, Korošca jia se smatra, da se pritegnitev klerikalcev kot ožjih ra-dikalskih zaveznikov v vladi ne bo dala več uresničiti. Rezerviranost g. Uzunoviča v tem oziru se mnogo komentira.
Po seji radikalskega kluba je bil Uzunovič na dvoru, kjer je kralju poročal o politični situaciji. Bil je z rezultatom današnje se.ie očividno zadovoljen ter je izjavil novinarjem:
«Lto. gospoda, nič ni bilo preloma. Biio ie kritike in vse je v redu.»
Beograd, 29. decembra, Nekoliko po 5. uri popoldne je klub SLS izdal sledeči komunike: »Jugoslovenški klub je na povoljno znanje sprejel poročilo predsednika dr. Korošca o zadnjih političnih dogodkih in konstatira: 1.) Gospod Nikola Uzunovič ni zadosli pravočasno obvesti! pooblaščenega zastopnika kluba o sestavi svoje sedanje vlade. 2.) Po dogodkiii ua katoliški sveti večer Uzunovič ni obuo\il zvez in razgovorov s tem kiubom. kar bi gotovo storil, ako bi resno hotel da v njegovi vladi sodelujejo tudi zastopniki slovenskega naroda.«
Zagreb. 29. decembra, n. Danes je Stjepan Radič na vprašanje ali se boji eventualnega razkola v radikalni stranki in kaj bi se potem utegnilo dogoditi, odgovoril: Vemo, da sc bo Uzunovič zadovoljil z zaupnico kluba, ne da bi zahteval soglasnost, ker ima naše soglasno poverenje in ako pride tudi doktor Korošec, bo vse dobro. Naš seljaški klub ima 70 poslancev in to bo zadosti. Uzunovič bo v vsakem slučaju imel 100 poslancev, kar z našimi 70 dela večino. Ako pride še Korošec s svojimi 20 poslanci, nas bo 190.»
Nenaden podpis itaSijjarisko-riemške
pogodbe
Včeraj popoldne je bila v Rimu podpisana italijansko-nemška razsodiščna pogodba, ki baje ne vsebuje nobenih tajnih klavzul. — Vznemirjenje v Parizu. — Značilni italijanski komentarji.
Rim, 29. decembra (ri.) Danes ob 16. uri je bila podpisana v palači Chigi ita-lijansko-nemška razsodiščna in prijateljska pogodba. Za Italijo je podpisal pogodbo Mussolini, za Nemčijo pa nemški poslanik von Neurath. Pogodba vsebuje 16 členov. Pogodbeni stranki se obvezujeta, da predložita spore, ki bi se ne mogli rešiti prijateljsko potom običajnih diplomatskih sredstev, poravnalni proceduri. V to svrho je ustanovljena permanentna spravna komisija. V slučaju, da bi spravna procedura ne imela uspeha, se predloži spor v raz-sojo mednarodnemu permanentnemu razsodišču v Haagu. Pogodba je veljavna za dobo desetih let.
Rim, 29. decembra, s. Pogodba obstoji le iz 16 členov, ki so sestavljeni zelo pregnantno in bo predložena Društvu narodov v registracijo. Mussolini in dr. Stresemann sta smatrala za potrebno ugotoviti že v naprej, da pogodba nikakor ni naperjena proti kaki tretji državi in da niti javno niti tajno ne zasleduje določenih političnih smotrov. Pogodba ne vsebuje nikake klavzule, ki bi bila v nasprotju z duhom ali črkami pakta Društva narodov. Politični pomen te pogodbe je v tem, da vsebuje formulo za ureditev velikega kompleksa vprašanj med obema državama.
V tukajšnjih političnih krogih z veseljem naglaša.io. da je Nemčija pozdravila z zadoščenjem ustanovitev samostojne province v Boicanu in ureditev vprašanja nemškega imetja v Italiji. V vprašanju narodnih manjšin je Mussolini odkrito izjavil, da manjšinskih pravic ne more smatrati za vzroke ločitve. Tej pravici mora postaviti nasproti pravice večine, posebno zaradi tega, ker
je italijanski narod, kakor noben drugi, od Alp do morja homogen. Rimsko časopisje z zadoščenjem pozdravlja ita.li-jansko-nemško pogodbo in jo označuje kot novi močni steber miru v Evropi.
Pariz, 29. decembra (vv.) Poročilo o podpisu itaiiiansko-nemške razsodiščne pogodbe je vzbdilo v diplomatskih krogih veliko pozornost. Merodajni čini-telji so ogorčeni zaradi skrivanja po-godbine vsebine in zaradi prikrivanja datuma podpisa. «Liberte» trdi, da nima razsodiščna pogodba nobene tajne klavzule političnega ali vojaškega značaja.
Berlin, 29. decembra (be). Razsodiščna pogodba z Italijo se ne razlikuje od podobnih pogodb, ki jih je dosedaj Nemčija sklenila z raznimi državami ter je v popolnem skladu z locarnskimi dogovori.
Rim. 29. decembra, o. .Mei večernimi rimskimi listi posveč« cGioniale d' Italia> daljši komentar podpisu pogodbe. Pravi, .ia je ta pogodba z malimi razlikami skoro docela podobna pogodbam med Italijo in Švico, Španijo in drugimi državami. O bistvu in vsebini pogodbe govori že dovolj njen naslov: <Di arbitrato e di conzilazione». Tudi <Tribuna» pravi, da odgovarja pogodba, o kateri se je toliko ugibalo, popolnoma svojemu naslovu. Zato ni, ne more in noče biti ia pogodba v nasprotju 7, locarnskim paktom, temveč je samo potrebna izpopolnitev istega. List pravi, da je ta pogodba nova priča o smernicah italijanske zunanje politike, ki stremi po rešitvi povojnih nesporazumov in torej za povratek k normalnim in jasnim ort-noža.ieui med velikimi odgovornimi državami. S to pogodbo se postavlja na laž tudi obrekovanje soo-ijalistov in fram«7.onov o današnji italijanski zunanji politiki.
rikalna grupa, to je bilo k slučajno. Z isto vnemo bi bil g. Uzunovič akceptiral, po enako ugodni ceni, pomoč vsakogar. A da tudi tu ne bi bilo nobene nejasnosti, se je že mandat g. Uzunoviča glasil sprva na široko delovno koalicijo, pozneje na delovno vlado in je min. predsednik še povrh v svoji najnovejši oficijelni izjavi proglasil, da je doba vlad »narodnih sporazumov« minila!
Tako torej izgleda dejanski stan afere, ki je končala s tako mučnim rezultatom za g. Korošca in njegovo stranko. Le brezobzirna moralična predrznost more iz tega rezultata napraviti uspeli klerikalne politike, proglašat kot veliko zmago SLS, da se ji ni posrečilo priti v vlado ter blagrovati slovenski na-
rod. da ima take zastopnike, kakršni so klerikalni poslanci. In vendar se jc klerikalno glavno glasilo povzpelo do te logike, ki jo je mogoče servirati javnosti Je, če do skrajnosti omalovažuješ njeno politično prevdarnost. Toda kaj bi še govorili in pisali! Treba je le pre-čitati današnji naravnost hlapčevsko ponižni komunike klerikalnega kluba, ki mesto oznanila junaško dobojevansga političnega boja in zmagovito zaključene parlamentarne akcije jadikuje, da se g. Uzunovič po dogodkih svetega večera sploh ne skuša več pogajati s klerikalci! Ta komunike je najboljša bilanca klerikalne politike izza časa poslednje krize in mu nimamo i svoje strani ničesar več pristaviti-
Velika debata v radikalskem klubu
Pričela se je sinoči v precej pomirljivem razpoloženju. — Uzunovičeva obramba in pašičevski očitki. — Uzunovič smatra, da je realna samo kombinacija, kakršna je danes. — Debata se
danes nadaljuje.
uprav, napada vlado, zakaj ni oživotvortte. gospodarskih kreditov. Pri tem imajo tudi radičevci veliko krivdo, ker so hoteli da država prevzame njihove strankarske zadruge in jih subvencionira. Uzunovič je lojalno in pošteno govoril, a rezultat njegovega dela ni povoljan. Ni dobro, da so se sprejeli v kabinet tudi neposlanci in vojaške osebe. To je neparliraientarno in proti tradiciji radikalne stranke, ki ima sama zelo dobre strokovnjake za ona ministrstva. Sestava nove vlade je ataka ne samo na parlament, temveč tudi na ustavnost-Nato je govoril pašičevec
poslanec MHjutin Dragovič.
V	tem trenotku moramo biti posebno trezni in nc smemo nasesti intrigam naših političnih nasprotnikov. Naj g. Uiunovič ne zameri, da njegov prihod na vlado ni bil po odobrenju kluba, niti po vednosti vodstva.
V	času njegovega dela in njegove vlade je bilo v teh osmih ni-e.secili dosti grdih stvari s strani posameznih članov kabineta. V našem klubu so bili nekateri poslanci privilegirani, nekateri pa neprivileglrani. V tradiciji radikalne stranke ni primera, da bi aktivni oiicir sprejel kak politični resoit. Tako se uvaja politika v armado, vendar; pa imamo dokaze v vseli državah, kier so oficirji reševali in se vmešavali v politiko, da je to slabo. Radikalna stranka mora ostati na potu parlamentarizma in ustave, i lovoru i k se čudi. da so se posamezni ministri-Uzuiiovčevega kabineta tako prilepili na svoje ministrske stolčke in sedaj mislijo. da bo ves svet propadel, ako oni ne bodo več ministri. Govori o tem, kako je Pašič s svojimi S9 poslanci svoječasno pripustil, da ie bil resonni minister v kabinetu Stoj a na Novakoviča, ki je ime! v Narodni skupščini samo 12 poslancev. Govornik je
Beograd, 29. decembra n. Po 18.15 se je
začela seja radikalskega kluba. Takoj v pri-četku se je opazilo, da razpoloženje pašičevcev popušča in da so pomirljivi. Očividno so v manjšini. Navzočih ie nad 100 ra-dikaiskih poslancev.
Seio je otvoril llija Mihajlovič, ki je dal takoj
besedo Nikoli Uzunoviču.
Uzunovič ie govoril eno uro. Navajal j© razloge, zaradi katerih je sestavil to svojo novo vlado. Zaveda se da je imel pover.ie-nje kluba. Sicer ni imel zadosti časa, da pred odločitvijo konzultira klub in vodstvo stranke, kdor ga pa pozna ve, da se nikdar ni boril za ministrske položaje, kakor tudi ne njegovi tovariši. Priznava, da je bilo nezadovoljstvo v klubu, vendar to ne pome-nja, da smo pred razkolom stranke. Dolga kriza je imela mučen vtis na vse nas ter se ie zdelo, da se bo razvila v krizo političnega življenja ta parlamentarizma. Do 7. decembra smo imeli koalicijo, ki se je pokazala nesolidno ter je zato vlada morala prenašati očitke, da ni zadosti ekspeditivna Postopek druge stranke v koaliciji ie bil nevzdržen in neznosen. (Burno odobravanje.) Mi smo hoteli, da to popravimo z rekonstrukcijo in ie tako prišlo do krize- Uzunovič nato razpravlja zakaj se r.i posrečil prvi mandat ter omenia, kako so dosedanji zavezniki radičevci poskušali operirati s protiradikalskim blokom. Glavni adut nasprotnikov ie bil razkol radikalske stranke. Tudi Davidovičeva želia je bila, da se radikalski klub razcepi. To ie bila glavna tendenca demokratskih pogojev. Mi smo vedeli, kako velika je naša moč in smo zato govorili: Vi nas ne boste razcepili. Naša moč je razbila protivnike in vlada ni prišla v njihove roke. Zopet je prišla na površje moja malenkost. Kriza se ie zavlekla brez naše krivde, toda ker država mora imeti vlado, so jo radikali sestavili, kakršno so mo,;li- Mi smo poskušali sporazum 1 SLS ter se je zdelo, da bo ta koalicija zadovoljiva. Nam bi biio zelo drago, da bi se ustvarila .številna koalicija, v.kateri bi bila večina Srbov. Hrvatov in Slovencev in zato smo v tej smeri razvili akcijo- Upali smo na uspeh, začela so se vršiti pogajanja in naša stranka se je pokazala kot prilično razpoložena. Kombinacija z dr. Korošcem pa do danes ni uspela in mi moramo nocoj razpravljati samo o tem kar je. Koncem svo jega govora je Uzunovič navajal, da vlada ne bo nikogar z ničemer strašila. Vsi smo politični ljudje in vemo. kako se razvija situacija in do kakih posledic lahko dovede taka situacija. Od vas je odvisno, da sprejmemo tako situacijo, kakor se je pokazala, ali pa da io odklonimo. Ako je klub odkloni, bo vlada podala ostavko in bo postopala po vsem po želiah kluba.
Po Uzunoviču je kot generalni govornik Pašičeve skupin« dobil besedo Ranko Trifunovič. Navajal te v kratkem delo in nedelo koalicije RR. Ne vodi ga nikaka osebna ambicija in iskreno želi, da radikalska stranka ostane enotna Vlada ni bila plodna v delu. Tega pa ni kriva samo ona. temveč predvsem Radič. Zveza z Radičem ie sicer dobra stvar, s slovenskimi klerikalci pa še boljša. Govornik napada Radiča in posebno ministra Ko-šutiča. češ, da ie proti Košutiču zbran cel dosi.ie, ki ga obremenjuje zaradi njegovih prejšnjih zvez z boljševikl. Navaja kako so radičevci bili proti delu oblastnih samo
misli!, da bo Uzunovič po zadnji klubovi seji sestavil vlado po razpoloženju kluba. Radikalni klub se je vedno odlikoval s tem. da n. nikdar mandatarju krone imenoval, osebnosti, ki naj vstopijo v vlado, mandatar krone je zato dtbro pazii na razpoloženje kluba in na mnenje radikalnih poslancev. Na g Uzunoviča pa se lahko nanašajo besede nekega Srba. na katerega je govornik 1. 1918 zadel pri Peči pri komandi Jadranske čete. Ta Srb je rekel o črnogorskem kralju Nikoli: Ko je bi! kne;, je bil dober vladar, ko pa je postai kralj, Je izgubil pamet in prestol. To se more reči tudi glede Uzunoviča Dokler je bi! resortii minister, je bil najboljši človek in minister. Odkar pa je postal predsednik, je začel delovati tako, da smo se mi njegovi prijatelji vprašali, ali je to še oni Nikola. Kar se tiče sestave vlade, .ic Uzunovič na seji kluba, ko je bil Pašič še živ in predsedoval klubu, rekel, da je podal ostavko zato, ker je dognal, da sc ne more več dobro in koristno delati z Radičem. Kai pa sedaj vidimo? Vidimo, da ie sestavljena vlada Uzunoviča z istimi ljudmi, in sicer to še poslabšano s tem, ker ic skoro vsa rodbina St. Radiča v vladi, dasi ie Uzunovič poleti otvoril krizo samo zato. da bi vrge! iz vlade Pavla Radiča. k: danes zopet sedi v kabinetu!
Nato ie bila seja prekinjena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 10. Od prijavljenih 34 govornikov bodo jutri prvi govorili Sreten Tosič. Andra Stanič in Jovan Cirkovič. Govori se, da bo Uzunovič, ako bo razprava potekaia neugodno, razpravo zavlekel, da bi se klub razšel brez zaključka, ako pa bo razprava ugodita, bo debato prekinil in forsiral glasovanje.
Radičev klub oficijelno pozdravlja
novo vlado
Novi režim se zdi Radiču zopet najboljši. — Priznanje bivšemu ministru Šibeniku, nobene besede g. Puclju.
Zagreb, 29 decembra r. Danes ob 9. se je pričela seja radičevskega poslanskega kluba. Prisostvovalo je v celoti 39 poslancev, vštevši ministre razen dr. Šuperine, ki le zadržan radi bolezni, a istotako se je radi bolezni opravičil dr. Pernar in nekateri drugi poslanci Sejo je otvoril Radič, nakar se je prešlo na stvarno razpravo, bi je trajala do pol 2 popoldne. Izvoljeno je bilo tudi novo predsedstvo kluba, kateremu odslej predseduje bivši minister dr. Sibenik.
S seje kluba je bil objavljen naslednji komunike:
Na seli HSK djie 29. 12. I92f> v Zagrebu so bili sprejeti naslednji zaključki: 1) S popolnim zaupanjem sprejemamo novo vlado g. Nikole Uzunoviča. ker ]e sestavljena na temelju politike narodnega sporazuma ter z nalogo hitrega in uspešnega zakonodajnega dela in s posebno svrho. da Narodna skupščina razen državnega proračuna sprejme tudi zakon o izenačenju davkov ter one osnutke zakona, ki jih je že sprejel ministrski svet ter se nahajajo pred odbori, in to posebno zakon o dalmatinskem agraru ter zakon o državni upravi.
2) S posebnim zaupanjem pozdravljamo nove člane vlade, ki prinašajo v svoja ministrstva strokovno izkustvo, ker: a) v tem vid:,mo nalsigimneišo pot, po kateri se bodo državni posti vodili v skladu z življeo-skimi potrebami naroda, in bi kec mo fV>
boko prepričani, da samo vlade z ministri-strokovnjaki v nepolitičnih resortih lahko zopet dvignejo parlamentarizem, za&igtirajo pri nas parlamentarno vladanje ter osvobodijo narod bojazni, da bodo sicer nesposobni ali celo koruptivni parlamentarci, izvoljeni z nezakonitostjo in nasilji pod pretvezo narodne suverenitete in parlamentarizma še naprej upropaščaK narod in državo.
3) V celoti vztrajamo na memorandumu, ki ga ie sestavilo predsedstvo HSK ter ga je predsednik HSS dne 17. t. m. izročil tedanjemu mandatarju krone in sedanjemu predsedniku vlade g. Nikoli Uzunoviču. Računamo stalno s tem, da bodo zahteve tega memoranduma provedene tem prej, ker vsebujejo zaključke in obveznosti, ki so jih napram narodu prevzele vse dosedanje vlade, narodnega sporazuma.
Sovjetska politika in Litva
Berlin. 29. decembra, s. Kakor poroč* «Vossfsche Zeitung« iz Moskve pripisuje« jO dejstvu, da smrtna obsodba nad štirimi komunisti v kovnu ni bila izvršena, veiiic pomen. Vihar javnega mnenja bi lahko po« vzročil veliko spremembo kurza sovjetsko zunanje politike do Litve ter spravil na krov one politične kroge, ki iščejo preko Litva aooTazuma a Poljska V-li- ——! ■
Pred monarhijo v Albanija
Ahmed beg Zogu igra v zadnji dobi vlogo, ki se ne ujema z onim, kar je obetal ta albanski državnik v prejšnji dobi in kar se je od njega pričakovalo. Sicer pa se ne sme pustiti neomenjeno, da se je svojčas, preden se je dovršil njegov zmagoviti pohod na Tirano s severnega albanskega ozemlja, poročalo, da ie imei pred svojim odhodom iz Beograda dolge konference tudi z italijanskim poslanikom, kar je vzbudilo že takrat pozornost, a se je pozneje popolnoma pozabilo. Komentiralo se je kot znamenje, da se Ahmed beg ne misli naslanjati samo na našo kraljevino, marveč da hoče svoje politične načrte spraviti v sklad tudi z italijanskimi željami. Nekateri so mu :o zamerili in mu očitali dvoličnost in neiskreno igro; Ahmed pa je v nekem intervjuvu dejal, da ga vodijo v prvi vrsti albanski interesi.
Nekoliko pozneje, ko je bil novi rešim v Albaniji že dodobra utrjen in se je nahajal Ahmed beg že v trdni poziciji predsednika albanske republike, je čeki naš publicist, ki je bi! v posetih v Tirani, zapisal zelo značilne stavke o odnošajih Ahmeda do nas in do Italije. Tam se je čitalo več ali manj jasno, aa je Ahmed beg skušal dobiti finančno pomoč in gospodarsko podporo sploh •najprej od naše kraljevine, šele ko tu ni dobil onega, kar je žele'. se je obrnil na Italijo, češ da mora Albanija, najbolj zaostala, najbolj necivilizirana, a hkrati najbolj siromašna evropska država dobiti od nekje ekonomsko pomoč, pa naj bo od koderkoli.
To je bilo približno istočasno, ko so se prijele javljati vesti, da so se odnošaji Ahmedove politike napram nam in Italiji zeio spremenili v korist slednje, Kateri razlogi in nagibi so napotiii Ahmsda, da je iskal zaslombe onstran Adrije, se ni v javnosti nikdar dognalo dovolj točno: da pa je gornja interpretaciji blizu resnici, se zdi zelo verjetno.
A bodi s tem kakorkoli — danes je Ahmed beg popolnoma v območju italijanske politike. Tiranski pakt je zaključil delo, ki se ie pričelo takrat in z njim je Ahmedu zagotovljena pozicija v .Albaniji proti eventualnim novim upornim poskusom. Morda je bil to celo poglavitni nagib za Ahrneda. da je sklenil ono pogodbo z Italijo, ker ie hotel z njo frpodnesti tla vsakršni novi akciji Fana Nolija in njegovih pristašev, ki so veijaii od nekdaj kot izraziti in odkriti zastopniki italijanske ori jen taci je.
Toda nrnrda se Ahmedu tudi to še ne zdi dovolj sigurna garancija. Zakaj če bi postal ipak premalo pogodu italijanskim gospodom, bi ga kljub tiranski pogodbi mogli dati strmoglaviti po kakem novem upom. Bilo bi verjetno, da si želi Ahmed beg Zogu svojo vladno pozicijo rako napram sc rojakom kot napram Italiji zasigurati baš s proglasitvijo /a kralja Albanije in morda s primerno ženitvijo. S tem bi bil podan nov argument za nastanek tiranske pogodbe, ki bi potemtakem pomenila veliko ugod-aost za obe stranki.
Ce se Ahmed beg zares proglasi za kralja in to prizna ter legalizira tudi albanski parlament bi se s tem njegova pozicija v državi nedvomno močno oja-čila. Toda zgodovina priča, da je tudi kralje že odstavliala ljudska nejevolja, ako njihova politika ni bila v skladu z aacijonalnimi interesi.
Za Afcmedov režim prihajajo tedaj v ■poštev še drugi argumenti, ne ie pro-klamacija v naslovih in naslajanje na vaanje pretektorje.
Za zbližanje z Bolgarijo
Poročali smo o pobudi za zbhžanje med Boigarj in Srbi, Hrvati ter Slovenci, ki je izšla z bolgarske strani s člankom Kirila Hristova v «Prager Presse», kakor tudi o odzivu, ki ie izše-i rzpod reresa hrvatskega književnika Krkieca v istem listu.
Sedaj je izšel odgovor na čianek Hristova tudi s srbske strani. Beograjski pesnik in este! Božidar Kovačevi^ je •priobčil dne 23. decembra v beograjski •Pravdi* čianek. naslovljen na Kirila Hristova. in ta čianek ie naslednji dan prinesla tudi beograjska"»Samouprava* a pripomnjo, da predstavlja tudi ajeno oaziranje.
Članek Božidara Kovačeviča sprejema j zadoščenjem bolgarsko pobudo za »pravu, ali v podrobnem odseva iz njegovega članka obilo s^epse. Čuti se d*-.'bro. da sto.ii pisec i« povsem v preteklosti in vzpričo tega jo njegove besede trpke in močne, kakor ie trpka in težka bližnja preteklost srbsko-bolgar-skih odnošajev. «Mi sprejemamo Bolgare*. pravi Kova če vid. ikoi brate. Zakaj kljub vsemu zlu. ki sn nam ga povzročili Bolgari s svojimi nasilstvi in izdajami, so nam ipak blizu po krvi. narodnem življenju, idealih in jeziku, bližji nego Slovenci, morda ceio bližji nego Hrvati, ki so takorekoč dvojčki s Srbi. a blizu so nam radi tega. ker so v bistvu eden jn isti narod s Srbi iu ker 90 skupno z nami robovali Turkom in 3i-zantincem. No. in če smo se ujedinili s Slovenci in Hrvati, zakaj se ne bi ujedinili tudi z Bolgari, ziasti ko stojimo pred alternativo: aii iih sprejmemo v skupni dom. ali pa ta dom čuvamo, da mu ne bi izpodkopali temeljev.»
Dalje piše Božidar Kovačevič med drugim: Aii. da pride do ujedinjenja med Bolgari in ostalimi južnimi Slovani, zavisi največ od Bolgarov. Ako bodo še nadalje ubijali in preganjali pristaše južnosiovanskega edinstva. kakor so storili s pokojnim Stambolijskim in mnogimi drugimi, ako bodo še nadalje trpeli hegemonijo makedonstvujuščih. še na-uajje vzgajali Mrofcc v mržHfi 4o srb-
skega naroda, se veselUi nad našimi nesrečami, sklepali zveze z našimi sovražniki, ne bo nič iz lepih besed gospoda Hristova Ako pa puste, da se
Makedonija normalno razvija v stanju, v katerem je danes, ako se pribori v Bolgariji vsaj toliko politične in državljanske svobode, kolikor je imamo mi, ako bolgarski časopisi, knjige in pesmi ne samo nehajo črniti brate, marveč pričr.o vzgajati generacije v ljubezni do Srbov, ako bolgarski državniki prekinejo zveze z našimi nasprotniki, tedaj moremo upati v naše ujedinjenje. Toda. da pride do edinstva. .ie vse to še premalo. Vem. da se boste ujemali z tne-noj — članek je naslovljen naravnost na Hristova — in rekli: cDa. ootrebno te tudi kulturno edinstvo!« Pa tudi to ie še premalo. Tudi ako sprejmete ceio književni jezik Beograda, ako se prične vaša književnost in kultura razvijati na
Nemška vladna kriza
Berlin. 29 decembra (be.) Bvffi državni podtajnik von LobeO priobčuje v doka]* anzeigerju® članek, v katerem se zavzema za sestavo male desničarske vlade iz nem« ških nacijonalcev ljudske stranke, bavar« ske ljudske stranke, gospodarske stranke s to!»riranjem nemškega cenirtnna. Vse časopisje nem. centroma pa odklanja tole« riranie ki zahteva, da mora biti zastopan v vladi tudi centrum, kar pa je mogoče samo v desn:carskem kabinetu, ki bš s« naslanjal na Jerico.
Zanimive novosti iz Italije
Milost 23 justiiicirance. — Mobilizacija civilnega zrakopiovstva. — Čiščenje birokracije.
Rim, 29 decembra, s. V izvršilni naredbi zakona o startni kazni ie določeno, da se bo smrtna kazen izvrševala z ustrelitvijo. Določbe ali se obsojenec ustreli v prša ali hrbet, nI Kakor poroča «Popolo d' !talis», jc doiočitev te podrobnsti pridržana vsa« kokratni razsodbi
Rini, 29. decembra, d. Uradni list o le« taktvu najavija, da izide v kratkem ca« rečba o izvršitvi eventualne mobilizacije civilnega zrakopiovstva. Pri gradnji civii« nih leta! naj se v bodoče" ziasti pazi na to, ds se bodo mogla ob potrebi preustrojiti za vojne svrhe.
Rim. 29 decembra, s. L»t: poročajo, da sts Mi a odpuščena dva vseučiiiška profe. ser i a in 9 srednješolskih učiteljev Dalje je bilo odstranjenih mnogo drug:h v-seuči« iiških profesorjev. Vse te navedene osebe niso bile vladi naklonjene, zato so morale občutiti strogost <rzakona za čiščenje biro« kracije*.
Rim, 29 decembra, (be.) Naučni minister je izdai naredbo, ki izključuje ženske stoli« ce za literaturo, modrosiovje in zgodovino ea vseh italijanski vseuCiiišSfc.
Rim, 29. decembra, o. V tukajšnjih krogih se j* razširila vest, da bosta v najkrajšem času sopet pričeta izhajati bivša opozicijska lista <11 Mcndoj tn tli Risorgitneniov S prejšnjimi lastniki so v teku pogajanja za predajo obeh listov v druge roke. Seveda bosta oba lista, ee bosta sploh še izhajala, zavzemala tako stališče, ki bo naklonjeno režimo.
Anglija pričakuje fundira-nje naših vojnih dolgov
London, 29 decembra d. ?-Dai'y TeSe-graph« razpravlja o padanju angleških državnih dohodkov in poroča, da sili to padanje zakladn urad do spremembe aieg.~>-vega staiišča napram državam, ki še r.iso fundirale svojih dolgov Angliji. Na svojem zadnjem sestanku s Poincarejem se !e dotakni' Churchill tudi te stvar; ;ii izrazil upanje, da se čim prej ratificira francosko-an-gieška pogodba o dolgovih iz leta 1923. V Londonu upajo, da se bo pričelo po sestavi oove jugoslovenske vlade tudi v Jugoslaviji razpravljati o dolgovih kraljevine SHS Angliji. T3 dolg znaša milijonov funtov. Angieško-grška pogajanja radi odplačila dolgo* tudi ne napredujejo. Dvotniiivo ie, če tx- pogajanja Ven zelos sploh končal, Portugai^ka ie poslala pieJ kratk'tn v London deiegaci'0. ki upa doseči 73 odstotno anuiiranje portugalskega dolga Ti posebno ugodni pogoji se lahko dovoljujejo samo radi velikih aazie&ib trgovska ia plovnia interesov.
Ameriške oborožitvene
skrbi
Washingtcn, 29. decembra d. V Zedinjenih državah se pojavlja med nekaterimi po-iitiki stremljenje, naj K se vojna mornarica spopnin ia Tako sahteva predsednk mornariškega odbora parlamenta, Butler, 400 milijonov dolarjev za nove ladje, ki da so neobhodno potrebne. Amerika je že pred kakimn 6 meseci sondiraia v Londonu. i!i se ne bi dala skicat! posebna konierenca za razorr.žev.-nje na morju, ki naj bi tekla spore dno z ženevsko. Daia je tudi vprašati, ali se ne bi raz nerje med Anglijo. Ameriko m Japonsko, ki je bilo giede vel kih la-uij določeno na washingtoiiski ktmferenci na 5:5:3. raztegnilo tudi na lahke križsrfce. Anglija je odgovorila, da mere o takem razšrienju veljavnost: razpravljati ie, ako ostane status quo K»r ima Anglija trikrat toliko lahkih križark kot Zedinjene države, smairajo v Wa<hinsttono londonski odgovor za odklossitev se-aicij-sinega ameriškega gcatfoga.
Vukovih osnovah, bi bi} vse to šele majhen dokaz za nas, ker smo se preveč drago naučili, ne vam verjeti. Šele ako nas v bodočih vojnah, ki jih bomo v
obrambi naše samostalnosii pričeli za definitivno osvoboditev Balkana, ne napadete v bok in ne ponovite svoje usodne, za vas vedno vabljive napake iz leta 1915.. šele tedaj boste vredni, da vstopite v narodno družino južnih Slovanov, ki jo mi ustvarjamo s tolikimi žrtvami. Tu se pokažite može. a vse drugo je stranskega pomens. Zakaj lahko znate na izus; Njegoša in narodne pesmi, pa nam zopet zabodete nož v bok. Potrpire torej, dokier ne opravite prvo preskušnjo.*
Prinašamo odgovor Božidara Kova-čeviča brez kritične analize in brez komentarja. v domnevi, da ni to edini odgovor, ki ga ie pričakovati s srbske strani na pobudo Kirila Hristova.
Indijci zahtevajo avtonomijo
Gstihaii, 29. decembra, (be.) Indijski na» cijonalni kongres se je izrekel za popolno avtonomijo Indija
Smrt avstrijskega pesnika
Berlin, 29. decembra, (be.) V selcem sa«
na toriju v Mcraireatccu je umrl, star 52 let, nemški pisatelj Rainer Maria RiFke.
(Pokojni pesnik je bil rojen v Pragi in je žfvel deli časa v Švici in v Parizu. Ne« davno je odklonil svojo izvolitev v prusko akademijo znanosti.)
Volitve v magnatsko zbornico
Budimpešta, 29. decembra, s. Po ministe« rijalni odredbi, kt je izšla danes, se bodo vršile od 3. do 10. januarja volitve v gor« njo zbornico. NTova gornja zbornica bo štela 243 članov.
Kralj Ferdinand potuje v Pariz
na lečenje
Bukarešta, 29. decembra, d. Ker je kralj Ferdinand že znatno okreval, mu bo mo« goče zapustiti Bukarešto in se bo počet« kom januarja podal v Pariz, kjer ga bodo v Pasteirrjevea« institut« zdravili z radi« jem.
Položaj v Nikaragui
Managua. 29. decembra- s. 400 mož rad« r.je straže pri vlscnifc četah je bilo med urnikom deloma ubitih, deloma pa ujetih. 600 mož vladnih čet sc je umaknilo v nev« tralao cono pr: E! Bluffn, kjer so jih ame« riške čete razorožile.
Vseučiiiška zveza za Društvo t	narodov
Praga, 29. decembra, s. Včeraj je bi? tu eftvorjea kongres mednarodne vseuOiiške
zveze za Društvo narodov.
Odprava vizuma med ČSR in Švico
Praga, 29. decembra, (pr.) Med Češko« slovaško in Švico je odpravljen potni vi» zum, ki jc potreben samo z& one, ki iičejo deia.
Nemčija ponuja posojilo Litvi
Varšava, 29. decembra, d. Nemška vlada je baje predlagala litovski viadi, da bi se sklenila carinska unija Istočasno ie Nem« fija p-onudiia Litvi poaojilc v viSini tO sni« iijonov dolarjev.
Pangalos izključen iz armade
Atent, 29. decembra, (be.) Predsednik republike ie degradiral bivšega diktatorja P*ft£«tcK* in ga izključil iz armade.
Španska bolezen v Lvovu
Varšava, 29. decembra, (pr.) V Lw»s razsaja španska>boIesen. Več sto ljudi leži, mnogo p« jih je že umrlo.
Pomanjkanje soli v Rusiji
Moskva, 29 decembra, (pr.) Ker so vse železniške proge prenapolnjene 3 trar.spor« ti žita v inozemstvo, je nastalo vzhodno Urala katastrofalno pomanjkanje soli
Nove avtomobilske ceste
Rim. 29 decembra (pr.) Poleg avto mo bilske ceste Hamburg»Frankfurt«Curih.Mi. lan se zgrad ta še avtomobilski cesti Ber» lin»S?trttgart«Curih»Milsn in BeriiruMoo«. kovo*inr>sb ruck.
Anatolska železnica
Carigrad, 29. decembra, (be.) Turška via» d« jc uvedla pogajanja za nakup anatoisKe SeSemice.
Mraz, viharji, poplave
Pariz, 29. decembra s. Kakor poročajo jutranji listi. Je včeraj v Franciji radi hudega mraza zo>pe: zmrznilo 5 oseb.
Bentnen. 29. decembra s. V zapadni tn vzhodni Gornji Šiezij! so divjali peneči silni snežni meteži. Mednarodni telefonski promet je prekinjen.
Newyork. 29 decembra s. Vsled neprestanih nalivov sa ogromna ozemiia v državah Teraiese. Alabana, Missšsrp1 in Kentucky poplavljena. Veliko število hiš je porušenih. V celem !e 15.000 ljndi brez strehe. Več oseb Jc utonHo.
Stnzapur 29 decembra s Vsled velikih nai vov, ki so divjali v zadnjih dnevih po malajskih državah, so nastale povsod velike poplave, kakor jih ni bilo že mnogo •it. Na mnegih mestih ie prekinjen železniški in poštni promet Nekatera tnesta so po5>uaon» pod vodo. Utonilo j,e nnoso ljudi.
Kongres Davidoviceve stranke
Beograd, 29. decembra. Danes dopoldne ob 10. je pričel zborovati kongres Davidovi čeve stranke. Prisostvuje 581 delegatov. Ljuba Davidovič ie poda! obširno poročilo o notranjem položaju o razvoja krize in o novi Uzimovičevi vladi, ki krši osnovne narodne pravice. Davidovičevci niso mogl' z radikali radi Bože Maksimoviča, katerega radikali še krčevito držijo. Govoreč o zunanji politiki ie g. Davidovič kratko pov-dari!, da ie doživela strahoten poTom, ker ie dr. Ninčičeva ravnanie zai>rav"!o pri-iatelisrvo Anglije le domala tudi Francije, vse pa zaradi Mnssc4infia.
Govori! ie še dr. Ilija Šnmenirovič o krizi parlamentari-zma v naši državi ter o z;;-MBH politiki. Koncrres se |-jtr! nadaljuje.
Kaj ^ na^^vi! Pncelj z Belo Kraiino?
belokranjski pucljevc^, kt sc potom od liitiManskth zelenih generalov svoj čas sldenlene metamori^ze postali seda" vnet! radičevci. so ?e pred padcem bivše vtadf. v kater' ie sedel še g. mirister Pacelj. baha!', kn!'ko js on napravil za Belo Krajino in mislih, iti z veHkim noinpom na voHno agitac^o ra oblastne volitve.
Seda! kr, je Rad'č našeea rrrinistra Janeza neusmiljeno vrge! iz vlade, so se tem šlrokonstne-iem zaprla usta h bodo osta'a tn«fi zapečatena Morda bo tupatam vseeno še kak osehm' koristolovec skuša! prosiav-liat! in oovzd;«ovati Pucljeve zasluge za Belo Krajino. Da pa ne fco teh par SfroSrn. nstnežev zavaialo belokranjskih volilcev. ra! v oar vrsticah osvetVmo n?egovo delo.
»Kmeiski lis?« je svoječasn-o bobna!, kiko !e mfr.isrcr Puce!j nakazal podnoro !! CMV za razstavo živine v Oradactt v Be!i Krab'n5 Pesn:ca pa ie ta. da so ta znesek rbrali skuoaj	Cniorne!! h atjf&eri
domač: d^jmi zavrdi. ne pa. da Je to !z-poslm-a! P-jce!l kot rrnrrster.
Podnora sa čr:--«rFe!jski vodovod je bila v državnem proraS'mu že pred 4 leti in ie bii seda' le slačil, da ie bi! Pucell v vladi, ko >e končno ve*idar"e prišlo do izplačila.
Prav isto !e riis podporo za semiško Solo. Za to podnoro 'e ?-terv-etrral h? čc-«eje1. da so !o Sem;čatii dobTTi, minister dr. ?eriav. Ko pa je fe;!a »odpora že slinima. so se s!oven«k: radičevci naenkrat spom-nrii. da bi bilo ze!o dobro, ako b! si dr. Žerjava pripisali sebi ter so začeli širiti vesti, da b; podpore zn semiško šolo nikoli ne b:'o, č? re bi bil prišel v vlado g. Pncelj. Tako si mi jo slovenski radičevci lastiti tuje uspehe ter varati kmetske voBl-ce.
Podobno je tndl s podporo za metHški vodovod. Novoustanovljena metliška vodovodna zadrega dena-ia še nima in tudi ne verno, kdai ga bo d^fla. In končno, čenrav b! bil že g Ptfcelj ka! nakazal, b; Wla to samo njegova sveta dolžnost kot ministra iz S!oven:je. Ako bi bi! dr Zeriav v tem času. «5^3- ie vodovodna zadruga v Metliki ustanovile-a. v vladi, b! gotovo več dobla Razen te ca je obljubljena podpora samo naš denar, Id smo ga vplačah z dsvfci. zv!-šarlm! po nemaii zaslugi g. P arija, ki je vneto zagovarjal za tri nrli.iarde d'nariev pmvečan' drfsvTri proračun in tud! glasoval zanj. Doma seveda varajo radičevci kmete, da so prof velikim davkom, v Beograda pa jih ie c. Ptsce'} ko? mirister pomagal navijati. Pucelj je bil celo na t>red!og fin. ministra odlikovan z redom Be!eea orla radi njegovih zaslug za povečani državni pro-račnn. Pucljeve drobtine nTcoH ne morejo odtehtati škode, ki !o !e s svoin pasivnostjo v vladi povzročil slovenskim davkoplačevalcem. z!ast; pa slovenskertrn kmern k! se mu Se nikoM ni tako *!abo	kakor
sedaj ko sedllo v vladi »kmet«VI, nr!rts?rl.
Padičevska drevesa v Beli Krajini r.c bodo zrastla do rebf«'
Politične beležke
Radičevska dvojna mera
Začni! »r-oen« ptše, da se vT?e v Vojvodini velike upravne nesposobnosti !rt strahovite nečlovečnosti np samo prori Madžarom in Nemcem, temveč tudi prott Hrvatom in Srbonn sko n4so rsdfkafl. Ko pa je ne-davrto o tem govor!! v Narodni sinmščmi sam. demokratski poslanec dr Boškovič. so ta radičevci npnadali sknpno z radikali. ?eoal preti Rad'6, d3 bo vse tozadevno crsdivo snravi! pred ministrski svet in finančni odbor, tn ako to ne bo potrato. da bo niefva stranka ra;r»Qiočne''e nastopila nri proračunski razpravi v Narodi «knr><£hH	grožnje se čitaio v Radi-
tmm »rV>m:. že več kot !eto dni, znto m Tinte tud'	ne veriame. To ie tem
rrsni mogoče, ker te St Radič pred radikali ponovno kapittiliral ter nrnakni' vse obtožbe, V! j!h ie pred kri?o vlade in med nlenrrn reševaniem oWavf| proti svoilm ra. vem;Vr>m. »Dom« seveda ra vse to trfms n!ri besedice opravičila. ZadovoSira ta«. t*i m'rna Rosna!
Parl?mentarizem in SLS
Klerikalci so bili pripravl'--ni r-renesfi sn svo! vsion v vlado vs*>, rs^ifevsko snfipo-novatvo in radikalno velcsri^fvo. ^ svojo avtonomiio solob ris" v*? cfllli v k^T so naleteli novsod ns od-vrr. Prit^li =0 hirtt nn to. rln bo^o nPDirinmpntarH v rlsdi. Radieev zet inž. Knr*nt;č in pnvi^neT Rip> frV>rnp barke dr. VtVot-^. Tudi nri to «0 prisfMi. da naj bo prometni m!nWpr rrene-ral. dr. Kcroipc je samo zsMpv?.1. d^ n*j bn vpot-oi«i ln no nktivpn spnersl. VnVor '> ooročnl tnn rSlovenivj 2R t. m. Dr Kom-fe n.volnm.i r>ri=tal ns fo. dr>	biti
v rladi razen voines* ministra tri V nenar-If-nnf.n^srci. fibfevp! ie ("mo na f.=>Tn pri
rrfttnpffa ministrstva nefT^nlc!^ !n aV-To »e vse. Vir bi loRlo dr. FtoroSrn od v<^or*» v rMft-nlno . rn dicevako vddo, kjar sta bila pr%iariiwis za
njegovo stranko dva najpoaižnej»a sedeža. KaW se vidi, dr. Korožcu ai bilo runogu za načelo, da naj bo vlada sestavljena iz srede parlamenta Ln bržkone bi tudi Je pre nesel aktivnega generala. Dr. KorošČess obramba parlamentarizma stoji torej tia zelo slabih nogah in nima <Slovene£> prav nobenega povoda, da sc radi nje trka na pr»a.
M\ ontsran granit
Božični spomin na šolo.
Dne 22. decembra 1918 ca vse zgodaj so dale italijanske oUiasri po vseh va>eh v Jua tijski Krajini nabiti lepake v slovenskem jeziku, ki so naznanjali nove zakone prt, vičnosti in svobod*.
Slovenci!
ft&lija, velika država svobode, vam da iste državljanske pravice kakor vsem dru» gim svojim državljanom, vam da šele v v-ošem jeziku, več kakor vaia jih je daia Avstrija.
Italijansko kraljestvo veliki italijanski narod, ki je sam uniči! gespodstvo Av^tri« je, vas bo ščitrl z vsem: svojimi močmi. Italija se ni vojskovala in nj zmago»aia samo za svobodo svojega naroda. te*cveč vseh od Avstrije tlačenih narodov
Slovenci, hod le uverjeni. da mogočna in zmagovita Italija skrbi za vse svoje držav« Ijane kateresibodi narodnosti v svojih no« vih mejah. Lepaki so nosili pečat polke, ki jc takrat bival v vasi B ia je r.edelji. Ljudje so čitaii in razmišljali Gioboko jim je ostal v spominu božični lepak iz !e» ta 191S. Misliti so zlasti na šolo in penav« Ijali, da jim Italija obljublja še reč šol v slovenskem jeziku kot so jih imeli pod prejšnjim režimom.
Jeseni 1923.. ie izšel zakon o poiraiijan« čenju naš h šol. Ukinile so &e že prej sio* venske srednje šole in takoj spočetka ;e v Istri odpadlo 150 naših ljudskih šol Od 24. oktobra 1923 daije slovenske ljudska šola v Italiji zakonito ce obstoja več; od» pr avli ena jc, potujčevalnica ie stopila nt njeno mesto.
Čl. 4. Gentiiejevega šolskega zakona aca krča: V vseh ljudskih šolah v kraljevini se bo vršil pouk v državnem jeziku. Člen 17.: Počenš; s šolskim ietora 1923*24. se bo vršil pouk v vsei prvih razredih drogoje^ žičnih ljudskih šol v italijanskem jeziku. V naslednjih letih sc bo postopalo enako glede nadaljnjih razredom dokler se ne bo poučevalo v vseh razredih ljudskih in mo ščanskih šol v italijanskem jeziku.
Na interpelacije naših posiancev ie od« govoril minister Gentiie, da jc D£)višjj io» teres državljanov, da poznajo dobre jezik cacije, h kateri pripadajo (!). Italija hoče državljane, ki naj znajo govoriti državni jezik.
Pred božičem 1923., torej 5 iet po objavi erega slavnega lepaka, je bila odpravljena slovenska šola. Tako drži Italija svoje ske obljube, dane Slovencem.
Za letošnji božič pričakujejo ste viki' si o. venski učitelji svoje službene odpo.ecLL Na njihovo mesto pridejo Italijani.
Korak za korakom V ljudski šoli v Ju« lijski Krajini je prostora ie za italijanski jezik Ln za italijanskega učitelje Fašistič" na Italija hiti z raznarodovanjem. ..
Ali vendar! Kaj smo čuli pred kratkim? Videm je skrahiral v obmejni politiki ca Goriškem ia na njegovo mesto je stopila Gorica. Ta pa je povedala b povdarkom, da on3 zna slovensko, docim zna Videm samo italijansko. V7 i dem ski reznarodovai-ni pritisk se je izjalovil, sedaj se napove--duje goriški pritisk s pomočjo atoveniči* ce??
Naj pride že, kar hoče Mi »eruiemo v odporno silo našega ljudstva, U se bo ustavljala potujčevanju in ki t>c končno zmagala. Časi se izpreminjajo in lj«»dje v njih. Vztrajati se mora nairraneiSe Ukraš. kadar je nahujšel Kloniti cikdati
Koroško šolstvo
iKžrntner Lehrerbund» pr»«*»ču|e » «vo» jem novem koledarju pregled utrakviitlčc nih šci na Koroškem Teh ie po r.jegovi navedbi 86 z 205 razredi, n« katerih poučuje 166 dvojezičnih in 37 enoje*ičr.!fc (nemških) učiteljskih moči. Pregled je st« stavljen p>o napa&vh podatkih t svrho, da bi se v javnosti pokazalo, kako se skrbi za »Soven^ke otroke v osnovni št>lL Samo 50 učiteljskih moči je, ki imajo izpit iz sloveojčine. Toda nik s: ne vprašajte kako se deia jo taki izpiti iz slovenščine in koli« ko »o rredni? Po slovrns!;:b podatkih js takozrsnih utrakvističnih šot samo S! s 177 razredi. Med 50 osebami 3 slovenskim izpitom jih js prišlo 16 n Jugoslavije, 'a« ko da js domačih le 34 Po nemškem viru obiskuje utrakvisrične šole 9(108 orrok. To je petina vseh šoloobveznih otrok In z* tO itevilo otrok je na razpolago samo 50 učiteljskih moči. Na slovenskem ozemlju jt že 40 popolnoma nemških šol Pa tudi utrakvi^ične šo!e ni^o v resnici nič dna tga n^go nemške šole. Ko navajajo utra« vistične šole, b; morali zapisati: toliko šol potrebujejo Slovenci pa nimajo niii ene svoje, marveč so vse nemške, radi leo« šega nazvane utrakvistične. Smešna je tr« airev šolske uprave da skrbi za naraščaj dvojezičnih učnih moči, v katero svrho je uveden na učiteljišču neobvezen pouk ▼ slovenskem jeziku, ker se dosegajo le ta« 'si usp-hi. da znajo učiteljski kanedati nekaj naših besed za navadno porabo, niso pa niti zdaiek« v>«xwib!teni za pouk v slovenščini izpit pa ima to ceveča! Zenimi« w> te, da Išče Schulverein za svoje šole učitelje t rnanjem slovenščine. Ne le po nemško, ampak tudi po slovensko nai se vabijo slovenski otroci v potujčevalnice!
Boj ta slovensko šolo se rnora nadalje« vati z vso energijo Slovencem slovenske šole, kekof imajo Neme: v Jugoslaviji nemške! Koroško šolstvo stane 65 odst ce« želnfh Izdatkov aii kljub temo n:majo Slo« venci šo!e. v kateri bi se naučiti svojega materinskega jezika.
p— 0£ša! je iz Vodic v Istri zislužn! učitelj g. Josip Demarin. Ljudje so imel: rsdi njega in njegovo ženo, ki je biia tudi učiteljica pa je bila odmiščer.a že pred cve nr.a letoma Solo >e uredil Demerin in otro« d so z veseljem prihaiali k ni emu Dem a« rin jc bil dober prosvetni dc!avec. organi« žira! ie v se!u nevsk; zbor. pa tudi na go« spodarsicem polju je delal v korist Imd« stva. Nepozabna ostane r.ij^ovs !e*oin:a šolska prireditev Cičariia še ni oidela ko lepe Prišel ie uka? in oditi ie mora! dobri šolski učitelj z gospo soprogo Lj"d» stvo ie iokalo. krr »e kai ie irg- bilo fo Ver se boii. da PanuriaOT naekadcik ne bo njegov prijatelj.
Rusija priznava de fure kantonsko vlado
Sovjetski poslanik Karaban dobil nalog, da mora nemudoma ▼
Vučang.
London, 29. decembra, s. Kakor po- ne da W pri tem obiska! Peking. S tem
roča <Dai!y Telegranh», je d^bil so- ■ postopanjem naj bi biii Kantonci in zn-vjetski poslanik na Kitajskem Karahan ! nanji svet prepričani, da je vlada v Vn-nalog, naj takoj odpotuje v Vučang. [ čangu de iure priznana kot nacijonalna glavno mesto nove kantonske vlade, ' kitajska vlada.
Naši Kraji in ljudje
Reforma srednjih šol v Jugoslaviji
Ministrstvo prosvete je izdalo oov zakonski načrt za srednje šole, ki bo skupno z zakonom o narodnih šolah predložen Narodni skupščini že v najkrajšem času.
Po novem načrtu bodo imele srednje šote večinoma ri| realnih gimnazij. Le v mestih, kjer obstoje več kakor'dve srednji šoli tega tipa, se sme ustanoviti rodi klasična gimnazija ali realka
Zakon dovoljuje, da ustanavljajo razen države srednje šole tudi oblastna in srezka samoupravna telesa, kakor tudi občine. Razen državnih bodo torej obstojale tudi oblastne, srezke 'n občinske srednje šole z isto ureditvijo in istimi pravicami kakor državne Tudi otvarjanje privatnih šol bo dovoljeno. Te šole morejo ustanoviti razne organizacije in korporacije z dovoljenjem ministrstva. Da se ne bi število srednjih Sol, ki jih je že tako zelo veliko, še povečalo, je v zakonu posebna odredba, po kateri se smejo ustanavljati samo štiri- ali osemrazredne gimnazije.
Razen tega se uvaja še ena novost, in sicer, da morajo di'aki vseh razredov po dovršitvi šolskega leta polagati izpite, ako niso dosegli od'i Snega ali vsaj jako dobrega uspeha
Profesorji srednjih šol bo<i< šmeH pravico na stalna mesta, ki se bodo dobivala potom razpisa. Toda pravico, da se javi na stečaj za stalno mesto, dobi profesor šele po osmih letih službe. Nezadostno kvalificirani (nit; absolv rani filozofi) ne morejo biti nastavniki srednjih šol.
Radoje Jovanovič. Pod ta oddelek spadajo stvari ministrstev prosvete, socijalne politike in narodnega zdravstva.
Reorganizacija selske dostavne službe
Kakor čujeroo, namerava poštno in brzojavno ministrstvo izeoafiHi pri vseh poštah naše kraljevine selsko dostavno službo oziroma jo na novo uvesti, kjer še ne obstoja ter Jo urediti pc enotnih vidikih.
Glede na to namerava vpeljati nove pristojbine v korist selskih pismonoš, ki bi jih morale plačevati stranke vsakikrat, ko bi se jim dostavila kaka poštna pošiljka. Pristojbine bi bile za vsako vrsto poštnih pošiljk različne. S tem bi torej država prevalila del stroškov za selsko dostavno službo na prebivalstvo samo. Proti nameravani reorganizaciji selske dostavne službe, predvsem pa proti uvedbi posebnih pristojbin za dostavljanje poštnih pošiljk, katere b! morale plačevati stranke, najod-
ločnejie protestiramo, ker ne kaže pobirati pole« že obstojedh ->tromtdh poštnih pristojbin še posebnih dostavnin, ker je prebivalstvo po raznih davščinah in taksah že itak preveč obremenjeno. V mnogih, posebno hribovitih krajih, nima prebivalstvo dostikrat niti za sol potrebnega denarja, kaj še. da bi moglo imagovati še te pristojbine. Poštna uprava naj pomisK, da bi ljudstvo pošiljke, posebno uradne zavrače-valo in bi jih ne hotelo sprejemati, s čemer bi nastal potem pTavi kaos. Pošta in vsa njena dostavna dužba se mora vzdrževati z lastnimi dohodki, iz njenih rednih pristojbin, katere sc že Hak tako velike, da niso več v nobenem razmerju s predvojnimi poštnimi pristojbinami
Saj tud: železniška uprava krije vse svoje stroške s svojimi d-oho<Jk-; rn kam bi prišli, če bi mora! potnik, ki plača svojo tarifno voznino. plačati za to, da se sme peljati, še gotov znesek za kondukterja aH vlakovodjo ki spremlja dotični vlak. Gospodje. malo več uvidevnosti In razumevanja gospodarskih i>piik našega ljudstva!
Obnovitev prometa med Lescami in Bledom
Precej dolgo je trajalo, predno je bil vsaj	j LesčasU in Blejci. so Pili gg.: Vidic, Kunčič,
zasilno vzpostavljen promet, ki ga je pre-	j Olip in še drugi, povečini Sokoli. Svei za
trgala velika jesenska povod en J. Most v	dovoz k mostu pa je odstopil g župan Ken-
Podnartr <e oopravljen otošk* rsa ie Je	da Bleda Treba bo oa seveda v dngled-
Novs razdelitev dela v Državnem sveto
Preteklo nedeljo je bila izvršena v Državnem svetu sledeča nova razdelitev dela po oddelkih za prihodnje leto:
Prvi oddelek: predsednik dr. Mihajlo Paščevič. člani dr. Nikola Gjurgjevič. dr. Radoje Jovanovič in Zivojin Babič. Namestnika dr. Mita Mušickj in Petar BlagojeviČ. V prvi oddelek spadajo carinske in trošarinske stvari (po zakonu o taksah), monopolski prestopki, devize, valute in stvari po zakonu o indi-rektnih davkih.
Drugi oddelek: predsednik dr. Tugo-mir Alaupovič. člani Ibrahim Defterda-revič, dr. Mita Mušicki, Mihajlo Radi-vojevič in Stevan Nešič. Namestnika Janko Spasojevič in Sv. Paunovič. Pod ta oddelek spadajo stvari ministrstev saobračaja, gradjevin, pošt in telegrafov ter razsodbe upravnih sodišč v Zagrebu in Celju.
Tretji oddelek: predsednik Pera Petrovič. člani Illja Gjukanovki, Janko Spasojevič in Sv. Paunovič. Namestnika Mihajlo Radivojevič in dr. Maksim Rošič. Pod ta oddelek spadajo administrativni spori in ostale stvari finančnega ministrstva, ki niso dodeljene prvemu oddelku, razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, disciplinski prestopki in predmeti ministrstev pravde in ver.
Četrti oddelek: predsednik Velisav Vulovič, člani Dimitrije Popovič, 2ivo-jin Arangjelovič, Ivan Skariia in dr. Sava Vukanovič. Namestnika Nikola Gjurgjevič in Živojin Babič. Pod ta oddelek spadajo stvari ministrstev vojske in mornarice, šum in rudnikov, poljopri-vrede in vod. agrarne reforme in izenačenja zakonov, kakor tudi razsodbe upravnih sodišč v Beogradu in Skoplju ter stvari po porotnem zakonu.
Peti oddelek: predsednik Milisav Rajčevič, člani Lazar Jankulovič, doktor Maksim Rošič in Petar Blagojevič. Namestnika dr. Rudolf Sardelič in doktor Dominik Mazi. Pod ta oddelek spadajo stvari predsedništva ministrskega sveta, zunanjega in notranjega ministrstva, vse samoupravne stvari po občinskem zakonu, po zakonu o ureditvi okrugov. srezov in oblastnih samouprav. srezki in okružni budžeti. razsodbe upravnega sodišča v Sarajevu, vprašanja pristojnosti in stvari ministrstva za trgovino in industrijo.
Sesti oddelek: predsednik dr. Aleksa Stanišič, člani dr. Rudolf Sardelič. doktor Štefan Sagadin in dr. Dominik Mazi. Namestnika Lazar Jankulovič in dr.
ve dnu pretrgan. Nič oo uše o: ae oiK, v Ka-dovljici, ako bi se domačin ne bili odločili, Ja postavijo svoj must. Stari most bodo popravili tekom prihodnjega meseca Prvi, ki so zopet uredili važno zvezo z Bledom, pa so bili Lesčani. ki so postavili svoj odbor in mu zaupali ne preveč lahko delo. V odboru kateremu naj bi bi!: hvaležni vsi
uem času, da vtame delo v roke država in postavi nov širok most, ki bo odgovarjal
veliki cesti in močnemu prometu, posebno avtomobilskemu, k' sevrša poleti med Bledom in Lescami. Povsod govoričfmo o pomenu tujskega prometa, a ne brigamo se niti za najvažnejše stvari.
Socijalno skrbstvo mestne občine mariborske
Sedanji občinski zastop mariborski je posvetil svojo posebno pažnjo soci.ialnemu skrbstvu ter ustanovil v ta namen poseben socijalno-političen urad. Redko kdaj pa je imel občinski zastop tako srečno roko kakor takrat, ko je posiavil na čelo tega urada g. 'Bramdtnerja, ki uradu ni le uradnik, marveč se ie posvetil svojemu poslu z vso vnemo in globokim soc čutom. Njegovi referati na seiah mladinskega sveta, ubož-nega sveta in drugod pričakoj. kako visoko pojmuje svojo nalogo in kako izčrpno jo hoče rešiti.
V kompetenco tega urada spadajo ubož-ne zadeve, ki jih ureja mestni ubožni svet s tem, da nakazuje v Maribor pristojnim revežem stalne mesečne podpore, in sicer 45 strankam mesečno po 50 Din, 191 po 80 Din, 5 po 100 Din, enemu 150 Din in enemu 300 dinarjev. Revežem, ki so pristojni kam drugam, daje urad enkratno podporo na račun
Pride!	Velika premiiera!	Pride!
Valčkov čar
(NValzertraum) po opereti Oskarja Straussi.
S tem filmom otvarja KINO «LJUBLJANSKJ DVOR» svojo zimsko sezono 1927.
domovinske ob&ne. Seveda se vrši potem
dolgotrajna korespondenca za povračilo, kajti vsaka občina se brani tr. upira povf-niti stroške, vendar je treba priznati, da jih gladko plačajo kraji v Sloveniji, v Avstriji in v Češkoslovaški, n! pa doseč! povračila od občin v Srbiji ;n pa iz Italije, k: je tako zahtevo enkrat za vselej odbila
Ta urad izdaja tudi ubožna izpričevala, ako dotična oseba ne plača preko 10 Dio davka, za kar so potrebne ugotovitve pri davkariji in pri okrajnih ubožnih predstojnikih. Letos se je izdalo 922 takih izkazov za tožbene, stanovanjske, šoiske zadeve, službene spore in pogosto celo za ločitev zakona.
Posebno blagodejna so posredovanja tega urada, ki se vrše na podiagi določbe deželne vlade iz leta 1921 v poselskih zadevah. Letos je bilo takih slučajev 85, ki so končali veči noma uspešno, kaj ti že samo posredovanje v to poklicanega urada je vplivalo ugodno. Urad pa se ni omejil samo na one slučaje, na katere je navezan po gornji naredbi, marveč je posredoval vedno kadarkoli ga je kdo Klical na pomoč.
Brezposelne podpore zahtevajo tudi mnoge in točne ugotovitve, saj so omejene po poslovniku na one, ki so vsaj že eno leto v Mariboru, se potegujejo brezuspešno pri Borzi dela za delo, a niso delomržni in kazensko obremenjeni Te podpore dovoljuje posebna komisija, v kateri so zastopniki vseh strokovnih organizacij, ta komisija ima v ta namen na razpolago od mestne občine kredit 75.000 Din a ga ne bo niti porabila, ker se potegujejo za to podporo predvsem taki. k: jim jc mora komisija odkloniti radi napačnih podatko\ in često radi
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
ocrrtek, 30.: «Joy». A Petek, 31 : Zaprto.
Sobota, 1.: ob 15: .»Peterčkove poslednje sanje«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 30.: «Co« fan tutte». E. Petek, 31.: Zaprto.
Sobota. 1.: ob 15.: »Prodana nevesta*. Ljud ska "predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: »Grofica Marica«. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Nedelja, 2.- ob 15.: »Terezina«. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Pondeljek, 3.: »Židinja«. B.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 30.: »Manon«. C Kuponi Petek 31.: »Trniulčica«.
Šentjakobski gledališki oder.
Sobota. 1.: Kontrolor spalnih voz. Ob 20. Premijera
Nedelja. 2.: Kontrolor spalnih voz. Ob 20.
Otroška predstava «Trnjuleiea». Na Sil-vestrovo 81. t. m popoldne ob 3. se uprizori prvič v letošnji sezoni lepa in zabavna otroška igra z godbo iu petjem »Trnjulčica ki je pri lanskih uprizoritvah doe*gla .'.elo lep uspeh in vsakikrat privabila nešteto malih in velikih gledalcev. Povdar.iamo, da bo pri predstavi Silvestrove »Trnjulčice> čakalo deco veliko in zabavno presenečenje.
Prvu repriza Mozarti.ve klasične opere cCosi lan tatte. bo v četrtek, in sicer za abonente reda E. V vsakem pogledu dovršeno na študirana in izvrstno umetniško podana opera je dosegla pri premijeri izreden uspeh. Kakor vsa Mozartova dela, je tudi ta opera izredno melodijozna ter veselega ljubkega značaja. Posamezne uloge so v rokah ge. Lovšetove, ge. Poličeve in gdč. Thalerje-ve ter gg. Banovca, Betetta in Mitroviča. Opero vodi ravnatelj gosp. Mirko Polič.
Bližnji prazniki t Ijnbljanskem Narodnem gledališču. Na novega leta dan popoldne ob S- se ponovi v drami Golijeva božična povest »Petrčkove poslednje sanje», ki je izredno primerna za našo mladino. V operi pa se poje popoldne ob 3. brez dvoma najboljša slovanska opera Smetanova »Prodana neve-sta», zvečer pa se ponovi Kalmanova opereta »Grofica Marica*. V nedeljo, dne 2. januarja se poje v operi popoldne ob 3. Strausso-va opereta »Terezina*. drama pa ima ta dan dve predstavi, in sicer popodne Golije-
vo »Triglavsko bajko., Ki je po svoji vsebini namenjena tako odraslim kakor tudi naši mladini, zvečer pa velezabavni Courtelinovi burki »Stalni gost* in »Boubouroche«. Vse predstave so ljudske pri izdatno znižanih dramskih in opernih cenah. Na predstave prav posebno še opozarjamo izvenijubljan-sko občinstvo, ki si vstopnice naroči lahko tudi pismenim potem pri ale-iališki upravi.
Šencjakobrani uprirore v sobot*) l. iu v nedeljo 2 januarja izbo rti o Bissouvo tri dejansko burko »Kontrolor spalnih voz*. Sodelujejo gg Kraus. LavriČ, Košak Me.. Rebolj, Blaž. Pleničar, Koša k D. ter dame Varkov-ska, Mihaelova, Milčičeva. Zaparjeva, Prim-čeva, Reboljeva in Petelinova. Režijo vodi gosp. Karus. — Igra je polna situacijske komike in nudi obilno smeha in zabave. — Začetek oba večera ob 8. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
»Prager Presse* o spominih dr. Laha. »Prager Presee* je obelodanila v Številki z dne 28. decembra simpatično pisano oceno tKnjige spominov* dr. Ivana Laha, ki Jo je izdala »Tiskovna zadruga*. Oceno je spisal Herman VVendel. Odlični recenzent sodi, da je knjiga pomemben prispevek k zgodovini iugoalovenskega gibanja pred vojno.
Pesmi Branka Radičeriča v mladinski izdaji. Knjigarna »Jadran* v Dubrovniku je izdala 84 strani obsegajočo. v latinici natisnjeno zbirko mladini primernih pesmi Bran ka Radičeviča V zbirki so nekatere Brankove lirične |>esmi in odlomki epičnfh pesnitev »Hajdukov grob*, »Gojko* in »Uroš*. Knjigo je ilustrirala Zoe Borelli Alačevič.
S Samo ie nekaj dni! Koiosalno rilmsko delo Hredstave od 3., 5., 7., in 9.
| BEN HUR
S v glavni vlogi Ramou Novano.	V i delih naenkrat, 8 dejanj,
a	Predprodaja vstopnic dnevno od 10. do 12. in od 2. dalje.
s KINO LJUBLJANSKI DVOR	Telefon 730.
težke kazenske obremenitve
Posebno pa se množijo akti Miadhi.^kega oddelka. Izvršil se je popis io se je ugotovilo, da je v Mariboru 413 ubožnih sirot, in sicer 160 zakonskih brez očeta. 32 brez matere, 35 brez očeta in matere. 12 nezakonskih brez matere. 74 nezakonskih po živeči materi. 20 zapuščen h po ločenih starših, 4 po nemoralno živečih starših in 76 po ubož nih in onemoglih starših Strašili so primeri, ki jih ima v evidenci Socijalno-politični urad: 131etno dekle ne mara v šolo, pa se prodaja in skupno z materjo vab: moške na svoj dom. da jih okradeta; sodnija zahteva, da se odvzameio otroci materam, ki imajo samo eno sobo in sprejemajo vpričo otrok moške k sebi; mati 4 otrok išče 3 očete, ker ne prejema nikakih alimentov; oče živi z 11 otroki v en sam; sobi, mati prinese premrženega otroka in ne ve z nJim ne kod ne kam; očeta odpeljejo v bolnico, otroke pa na Socijalno-politični urad.
Osnovala se je letos v drž Dečjem domu mestna Dečja postaja, kamoT se oddajajo za krajši čas mali ubožčki. za dojenčke pa nimamo strehe. V Dečji postaji je stalno okoli 10 otrok. Sirotam se dajejo tudi podpore, in sicer: 49 otrokom mesečno po 100 Din, enemu pa 200 Din; za deco, ki ni v mesto pristojna, je nakazalo ljubljansko veliko županstvo 2.000 D;n od za Slovenijo prelete četrtletne vsote ?0000 Din, ker so še socijalne zadeve obeh oblasti skupne, a še tega denarja navzlic ponovnim urgencam od nikoder ni.
Dnevno zavetišče, ki ga upravlja poseben kuratorij, zaposluje 92 otrok čez dan in jim daje obed im malco, ravnokar se dovr-šujejo dela za novo povečano zavetišče v Ljudskem vrtu
Zdravilišče ob morju sa otroke s kostno tuberkulozo in za slabokrvne otroke bo oskrbela zveza avtonomnih mest Slovenije na pobudo Maribora.
V	oskrbnišnici Je stalno 80 revežev. Vsi dobivajo sedaj tudi prehrano, redno zdravniško pomoč in zdravila, medtem ko so do lani imeli le streho Jo postelj Tudi oskrb-nišnica se bo preuredila, a o tem bomo poročali drug'č posebej.
Ljudska kuhinja daje dnevno 200 por-cij obedov, večinoma zastonj po nakazilih ubožnega sveta, drugim pa za ceno 4 Din.
Delovanje Socijabo-polltlčnega urada in Socijainega skrbstva mariborske mestae občine je torej vsestransko, res blagodejno im. upamo, tudi blagoslovljeno.
Vsem dobrim srcem
ZapočeK smo akcijo, ki lahko omogoči, da se s pričetkom šolskega leta 1927-28 že o tvori Učiteljski konvlkt v Ljubljan' v lastnem poslopju.
Ob Linhartovi ulici stoji v najbolj zdravem delu Ljubljane veliko in prostorno poslopje z obsežnim lastnim zemljiščem, ki je zgrajeno tako, da se more s primeroma majhnimi stroški preurediti v to svrho. To je tvornica učil in šolskih potrebščin (Tuš), ki zaradi pomanjkanja obratnega kapitala ne more služiti prvotnemu svojemu namenu. Kupimo to poslopje m ga posvetimo Učiteljskemu konviktu!
Načrt je izvedljiv, ako se takoj prijavi 2000 dobrih src, ki se zavežejo, da plačajo v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 100 Din, t. J. vsakdo po 1000 Din, ki se morejo vplačati tudi naenkrat. Kdor hoče in more, naj si pritrga ta znesek, ki naj dovede do uresničenja plemenite smotre društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani)
Sto dinarjev mesečno v desetih' zaporednih mesečnih obrokih — to za posameznika ni nepremagljiva ž<rtev, za konvlkt ta Tuš pa pomeni hitro in -.ajugodnejšo rešitev.
Prosimo vsa dobra srca v učiteljskih in v učiteljstvu prijateljskih vrstah, naj se takoj odzoveio našemu pozivu na človekoljubnost požrtvovalnost, stanovsko zavednost in bratsko pomoč! Kdor se odloči, nrae-vajoč plemenitost te akcije, naj žrtvuje navadno dopisnico iv. napiše nanjo to besedilo (dopolnjeno po lastnem preudarku):
Podpisani(a) se zavezujem s častno besedo in z lastnoročnim podpisom, da bom od 1. januarja do 31 oktobra 1927 vplačaKa1 v desetih mesečnih obrokih po 100 Dio (ali: da plačam takoj 1000 Din, aH: da plačam v . obrokih po . . . Din) v nakup tvornice uči n šolskih potrebščin za Učiteljski kcmvlkt v Ljubljani. Pošljite mi položnic z označbe »Pomožna akcija«
V	. . . ., dne
(Podpis u pošta (točno I) Ne dvonumo, da ne bi v množici svojcev mogli dobiti 2000 dobrih src, ki ne bi utne-vali tega našega apela in ne bi imeii v sebi še toliko idealizma, pripravljenega na to materljalno žrtev. Treba je dobrohotne agitacije od moža do moža, od žene do žene!
Prijave pošiljajte na naslov: E. Oangl. Ljubljana, Bleiweisova 20-IL
V	LJubljani, na Božič 1926.
Pranja dr. Tavčarjeva, Marija Wessnerje-va, VHa Zupančičeva, dr. Stanko Bevk, Pran Oabršek. E. Oan»L
Izjava
Podpisani Greif Franc, kmet v Sv. Mar. jeti n. Dr. p., izjavljam da z današnjim dnem izstopam iz klerikalne stranke (SLS), ker me je v vsakem oziru dosedaj urno izkoriščala. Z« naprej postanem organi* ziran član Samostojne demokratske stranke.
V Sv. Marjeti n. Dr. p., 28 dec. 1926.
GREIF FRANC L r.
Žrtev zapuščenosti
Ljubljana. 29 decembra
Dne /7. novembra se ie pojavila v bolnici mlada ženska In se predstavila službujočemu uradniku Kot Marija Kordeš Zahtevala je, da io sprejmejo v bolnico. Vendar se uradniku ni hotela prav zaupati, marveč je prosila, da io predstavijo zdravniku. Njeni želji so ustregli in zdravnik jo Je poslal na dermatološki oddelek.
Tamkaj je našla veiiko druščino tn se je obnašala ves čas predpisanega zdravljenja popolnoma mirno. Setnpatja je tožila tej ali oni novi znank' o svoji žalostni usodi. Dekleta so jo poslušala, toda kaj, ko so bile pa tudi one skoro na istem Saj ie vsaka hodila skozi noč živ ienja
V torek dopoldne je zdravnik sporočil Kordešovi, da ie zdravljena in da bo morala bolnico zapustiti. Po zdravnikovih besedah je Kordešova naenkrat pobledela ta se odločno uprla, da ne gre nikamor. »Kam pa naj grem. ko nimam nikogar na svetu?« je vzkliknila proti tovarišicam Na ponoven poziv popoldne, da bolnico zapusti, ie naenkrat skočila pokonci in pričela silovito kričati, da ue gre nikamor. Vedla se je že tedaj popolnoma blazno. Ker se nikakor ni hotela odstraniti iz bolnice, so io moraii spravili na cesto šiloma in so v to svrho poklicali stražnika. Ta jo je po dolgem naporu med krikom in vikom spravil na cesto, kjer pa se je pred bolnico vrgla v sneg in ni hoteia daije. Stražnik je bil zatorej prisiljen, da pozove izvoščka, ki je nesrečno dekle naložil v voz in jo v spremstvu stražnika odpelja! na policijsko direkcijo. Tam je tekom zasliševanja zopet dobila napade blazaosr, da so jo komaj ukrotili. Popolnoma osteklenelih oči ter razmršenih las je v teh napadih klicala svojo mater
Ker je nikakor ui bilo možno umiriti, so poklicali uradnega zdravnika dr. Avramo-viča, na čegar odredbo so nesrečnico ponoči odpeljali nazaj v bolnico ta sicer na opazovalni oddelek.
Kordešova ima za seboj zelo žalostno življenje. Doma je iz Šenčurja pri Kranju in je stara šele 21 let. 2e s 15 letom je postala mati in živ! otrok pri dobrih ljudeh nekje v okolici Kranja. Ona sama se je kmalu udala blodn:štvu, ki jo je sedaj duševno ubilo . .
50 ciganov hotelo šiloma pred kralja
PrS>Hlno pred pol leta Je cigan Dimitrije Mitrovič iz Višnice izvršil ostuden zločin nad hčerko svoje žene, ki io Je pripeljala iz prvega zakona. Dekle je namreč najprej posilil, na ta oa jo zverinsko zaklaL Po daljšem odporu ie Mitrovič končno priznal svoje dejanje 'o Je bil obsojen na smrt. Obsodba je silno pretresla vse njegove brate in rojake. Takoj so vložili pritožbo, toda kasacijsko sodišče je potrdilo sklep okrožnega sod'šča v Beogradu.
Ker se bliža dan izvršitve smrtne obsodbe, so cigani v torek v posebni deputaciji prosili novega ministra pravde dr Srški-ča, da jih sprejme, kar jim je ta tudi ugodil in poslušal njihove želje. Čim pa je videl, za kaj gre, 'im je takoj sporoči1., da jim ne more nič pomagati, ker je to stvar sodišča.
Presenečeni nad takim odgovorom so ci-gaai zapustili ministrstvo in sklenili, da gredo naravnost h kralju. Razvrstili so se takoj v Krunsk ulici v sprevod. Bilo jih Je 50 vseh skupaj. V sprevodu so krenili v vmeri proii kraljevemu dvorcu. Straža, ki ni bila obveščena o nenavadni deputaciji, je cigane takoj ustavila in jih pozvala, naj čakajo toliko časa, da pride komandir. Kmalu je prišel dežurni oficir, ki je ciganom sporočil, da ne norejo vsi naenkrat na dvor. Ker pa se cigani nikakor niso mogli sporazumeti kdo naj bi bil v izbrani deputaciji, so končno vsi skupaj s silo navalili na dvorska vrata. Orožniki, ki so tali na straži, so rakoi pozvali na pomoč orožnike iz čete. Kmalu nato je prišel tudi policijski uradnik Popovič. na čegar odredbo so odvedli vse cigane na policijo. Tamkaj je bilo 25 ciganov ka^novan:h in so bMi takoj pridržani v zaporu.
Pred sodniki
Gostačka Micka iz Črnuč je 24. septembra varovala svojo vnukinjo Francko, ki je bila šele dve in pol leta stara. Micka je reva in nima doma nobenega kuriva. Francko je prepustila sestrici, sedemletni Marici, a sama je odšla v hosto po suhijad. Marica se je sama preveč rada igrala, skakala je ob vodi in metala v reko Depalj&čioo. Mala Francka je lezla za njo in se pri tem prekopucnila ▼ vodo, H je tam čez meter globoka. Ker ni bilo v bližini nobenega odraslega človeka, je sfrotiea utonila. Babica Mirika Je morala pred senat, ki Je revno starko oprostil. Zenice se je sklicevala na tvoje tir\> maStvo in na to. da H lahko Marica bolj pazila, da je bil slučaj samo gola nesreča.
Oproščena starka je jokaje odgla.
•
Ciril Je rokodelski vajenec v Ljubljani. Ko je 30. oktobra strežnik zapisal nekega prodajalca karamel, je šel Ciril mimo in rekel tja v en dan: »Zdajle bo pa pendrek enega «apisal.» Publika v bližini se je režala, a Ciril se ni dolgo smejal. 9aj Je straž-nik tudi njega zapisal. Deček ie moral pred senat, kjer je preplaSen rekel, da je to dejal kar tako v svoji otroSki lahkomiselnosti. «■< ni le niti 18 let star. Senat ga je n« oprostil, ker w je na to oriral.
»
Domače vesti
Dvojni rekord v slovenski žurnalistiki
Kar dosedaj še ni dosegel noben slovenski dnevnik, bo dosegla novoletna številka «Jutra». Tiskala se bo v malone 30.000 izvodih in obsegala bo najmanj 48 strani. Navzlic neprestanim bojkotnim akcijam od strani političnih nasprotnikov, naklada «Jutra» neprestano raste, kar dokazuje rastočo zavednost »Slovencev«, ki znajo ceniti pomen in vrednost moderno in dobro urejevanega dnevnika. Velik obseg novoletnega «Jutra», ki je naraste! predvsem tudj radi velikega števila insera-tov in novoletnih voščil, pa ie od strani slovenske trgovine in obrti, vzpodbudno priznanje eminentne pozicije, ki jo zavzema oglasni del «jutra». kot posredovalec med konzumenti in proizvajalci ter prodajalci. Novoletno «Jutro« bo v oglasnem delu pravcata revija slovenskega privrednega sveta, ki se bo s svojimi čestitkami in priporočili predstavila najmanj 150.000 čitateljem »Jutra* v Sloveniji.
*	Nova vlada brez državnih podtajnikov.
»Službene Novine« objavljalo ukaz. s katerim se stavljajo na razpoloženje vsi dose-djnj! državni podtainiki.
*	Izpremembe v državni službi Imenovana sta okrajni zdravnik pri okrajnem glavarstvu v Mariboru dr. Ivan JureČko za sanitetnega referenta mariborske oblasti v 6. skupini I. kategorije ter pisarniški vodja v pokoju Josip Šiajmer za arnivske-ga uradnika v zavodu za socijalno-hlgijen-sko zaščito dece v Ljubljani v 1. skupini HI. kategorije. Julija Engeimao, poštna uradnica v Ljubljani ie trajno upokojena-
*	Rdeči križ za poplavljence v Sloveniji. Akcija »Rdečega križa« za pomoč oškodovancem po elementarnih nezgodah se še vedno nadaljuje. Na poslednji svoji seji je glavni odbor podelil zopet znatne podpore za gradnjo vsled povodnji porušenih hiš ter za prehrano prizadetih rodbin. Za Slovenijo, ki je vsled povodnji mnogo trpela, je glavni odbor votiral znesek 800.000 dinarjev.
*	Gradnja učiteljišča v Kastvn, Kakor
javljajo iz Beograda, je vlada za končno dovršitev gradbenih del novega poslopja za učiteljišče v Kastvu odobrila kredit v znesku 1,079.070 dinarjev.
*	Ministrstvo prosvete proii marijonet-nemu gledališču v Zagrebu. Marijonetno gledališče v Zagrebu ie zaprosilo ministrstvo prosvete za potrdilo, da je to umetniška institucija, ki ima pravico do oprostitve 10% državnega davka. Sedaj je dobilo od umetniškega oddeika ministrstva prosvete odgovor, ki ne priznava umetniške vrednosti marionetnega gledališča niti v slučaju kadar igra Podmladek Rdečega križa, češ da bi se mogle s takim preceden-som dvigniti tudi orfejsko-kabaretne, bio-skopske in cirkuške predstave na stopnjo umetniških priredb Marijonetno gleaaiišče v Zagrebu je dobivalo doslej že pet let potrdila o svoji umetniški vrednosti, sedaj pa so je nenadoma uvrstili med kabaretne in cirkuške prireditve.
*	Naučno potovanje gojencev pomorske vojne akademije. Gojenci pomorske akademije v Dubrovniku gredo vsako leto na ekskurzijo z vojno ladjo v na učno svrno. Za prihodnje leto se pripravlja ekskurzija v Francijo ic sicer aa novi križarki »Dalmacija«.
*	Zasluženo priznanje. G. Aleksandru Tomanu. enemu izmed redkih še živečih soborcev Petra Mrkonjiča, poznejšega kralja Osvoboditelja je vlača na temelju zakona o priznanju nacijonalnega delovanja z dne 22. maja 1922- priznala skromno pokojnino, ki jo g. Toman že prejema. Tako bo vsaj g. Toman lahko brez morečih skrbi za vsakdanji košček kruha preživel zadnje dni, ki so mu še usojeni, ko je že mora! leči v stob Viktor Merlak v najskrajnejši bedi. G. Tomanu želimo, da bi še dolga leta užival po tolikem trudu izvojevano pokojnino.
*	Iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva ie zaprosila: Frančiška Ptačnik, gostilničarka v Ribnici na Pohorju pristojna v Bližejov, CSR. — Izstop iz n2?ega državljanstva ie ministrstvo notranjih de! dovolilo: 1.) Iz sreza celjskega Pavlu Jen;šu. vpokoienemu v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Celje in Ivanu Šrebiu, delaven v Voitsbergu, pristojnemu dosedai v Sv. Pave! pri Preboldu; 2.) iz gornjegraj-skega Ferdinandu Rastočniku, delavcu v Andritzu, pristojnemu dosedaj v občino Mczirje-okolica; 3.) iz ljutomerskega: Alojza Majerju, sediariu v Miirzzuscbiagu, pristojnemu dosedaj v Apače. Francu Kni-piču. posestniku v Ernovžu (Ehrenhausen) pristojnemu dosedaj v Podgorje in Jožefu Cvat, železničarju v Judendorfu. pristojnemu dosedaj v Grabe; 4) !z mariborskega desni breg: Alojzu GrubeJniku, posestniku v Patzenu. pristojnemu dosedaj v Ku-men. S.efanu Trafeliu, gostilničarju v Gersdorfu. pristojnemu dosedaj v Tezno in Josipu Hetzlu. delavcu v Donavvitzu, pristojnemu dosedaj v Pobrežje; 5.) Iz murskosoboč-kega: Ivanu Cahuku. posestniku v Meler-corftt. pristojnemu dosedaj v Otovce m Josipu Horvatu, delavcu v Donavvitzu. pristojnemu dosedai v Sotino; 6) iz ptujskeera: Josipu Lupinšku. železniškemu delavca v Knittenfeldu, pristojnemu dosedai v Sv. Bolienk v Halozah: 7) iz šmarsfco-rogaSko-kozlanskega: Franca Turnškn. bolničarju v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Zasern, Marij! Butolen. zasebnici v Kainbachu. pristojni dosedai v Dobrino. Josipu PlevČaku. ko-čljažit v Kalwansru. pristojnemu dosedaj v Sv. Florijan pri Rogatcu fn Viktorju Hro-vatiču, zasebniku v Brucku na Muri. pristojnemu dosedaj v 2w«m —- vsem radi
sprejema državljanstva avstrijske republike.
*	Smrtna kosa. V Celju je umrla gospa Marija Rozman roj. Rožič, soproga pro-govnega nadzornika. Pogreb bo danes, ob 4 popoldne na celjsko pokopališče. — V Mariboru je preminul v torek po težki bolezni g- Albert B r i š č f k, dolgoletni uradnik tvrdke Greinitz Pogreb bo danes, ob 15.30 tz mrtvašnice na pokopališče na Po-brežju. — V Ljubljani >e umrla včeraj gospa Ana V i d t c, soproga šolskega upravitelja g Edvarda Vidlca, blaga in skrbna maii. Pokojn co prepeljejo danes v Reteče pri St3ri Loki. kier se bo vrši! pogreb v petek dopoldne na farno pokopališče. Blag jim spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
*	Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubiiani še enkrat opozarja svoje člane, da bo občni zbor v nedeljo dne 2. januarja v veliki dvorani palače OUZD v Ljubljani Sestanek ob 10. dopoldne, ogled ambjilatorija in nato občni zbor. r.a katerem bodo govorili zastopniki SUZOR-a in OUZD- Polna udeležba zdravnikov OUZD nujna in potrebna-	1658
*	Plačevanje stanarine za stanovanja v vagonih Direkcija državnih železnic v Zagrebu je izdala odlok, po katerem se bo morala od 1 januarja 1927 plačevati stanarina za stanovanja, ki iih imajo železniški uslužbenci po vagonih. Ukaznim nameščencem se bo za plačilo stanovanja odvzela stanarinska doklada, neukazni nameščenci in delavci pa bodo plačali najmanjšo stanarino- Za uporabo več kakor enega vagona bo potrebno specijalno dovoljenje direkciit v Zagrebu
4 Telefonska linija Sušak-Brod na Kolpi-
Poštno ministrstvo je sklenila da zgradi prihodnje leto še eno telefonsko linijo Suša k-Lr od na Kolpi. Načrt je že izdelan in so bili zahtevani tudi že potrebni krediti.
*	Nova planinska koča. Na Sv. Gori pri Litiji se bo vršila r,a norega leta dan proslava dograditve nove planinske koče. Mno gim Ljubljančanom ie ta, 849 m visoka gora že jako prirasla k srcu. Nešteto družin ie, ki zahajajo večkrat na leto n3 njo. Saj 100 minut hoje po lepi, romantike - in razgleda polni poti ni nič. po vrhu si pa Še nagrajen z najrazličnejšimi dobrotami, k'-jih dobiš v tamkaišr.ii gostilni po jako nizkih cenah. Dr.e 1. januarja ie n?
zveza z vlakom, ki odnaia iz Ljubliane ob 7.40 do postaje Sava. Od tam pa je skupen odhod 7 ostalimi planinci. Ta dan se bo razvilo na Sv Gori pravo »planinsko rajanje« Pridite tudi Vi!
*	Natečaj za osnutke plakatov. Zveza za tujski promet v Sloveniji razpisuje za tri najboljše >snutke propagandnih plakatov, ki b1 predstavljali najznamenitejše pokrajinske lepote Slovenije, tri nagrade v zneskih 1500, 1000. in 800 Din Nagrajeni osnutki ostanejo las; Zveze. Natečaj se zaključi s 15 januarjem 1927 Vse podrobnejše informacije se dobe v pisarni Tourist-Offica v Ljubljani, palača Ljubljanske Kreditne banke.
*	Špijjonaška afera pred beograjskim sodiščem. Pred beograjskim sodiščem prve stopnje se je pričela včeraj senzacijonalna obravnava proti Fehimu Baljkoviču. Coc> Anton.ču in še petorici niunih tovarišev, ki so obtoženi špiionaže v korist Madžarski. Dva glavna obtoženca sta razen tega še obsojena zaradi umora kapetana Alfreda Hemlinga v Bjelini meseca junija 1922.
*	Velik požar v Zagrebu. V trgovini z železnino Emila Eisenstadterja n3 IliCi v Zagrebu ie dvema trgovskima pomočnikoma, ki sta stala blizu peči. padlo iz posode za bencin nekaj kapliic na cevi peči. nakar j« seveda takoj sledila eksplozija Požar se je širi! z veliko naglico in nastala ie velika zmešnjava K sreči so ogenj še pravočasno zadušili, vendar pa je škoda precej velika Nedvomno pa bi prišlo do prave katastrofe, ako bi se vžgala tudi posoda z bencinom.
*	Oče ubil sina zaradi razžalitve. Na bo-žični dan ;e v seiu Budrovci pri Djakovem nastal prepir med "2 let starim posestnikom Gešo Vladičem in ttiegovim 32 letnim sinom Markom. V prepiru je srn udaril očeta po nosu nakar ie ta v jezi sina zabodel s kuhinjskim nožem Sin je vsled izkrvavit-ve kmalu nato umri.
*	Zenitbena agencija »Nada« zaprta. Iz Zagreba javljajo, da ie tamkajšnja ženitbe-na agencija »Nada« po naročilu velikega župana definitivno zaprta zaradi nesolidnega posiovania njenega lastnika. Proti lastni ku ie uvedena preiskava.
*	Samomor uglednega trgovca- V Starem Bečeju se je v nedeljo v hotelu »Eden« ustrelil trgovec VVeizenhof. Inšpektor tvor-nice sladkorja v Crvenki. Pokojnik je bil eden najuglednejših in naibogateiših meščanov v Vršcu V zadnjem času pa ie imel velike izgube, kar te bil najbrže motiv samomora.
*	Pozor pred goljufoma. Po Sloveniji potujeta 23 !etni Ivan Svečeny ter Mate Do-mladarec. oba Hrvata, in prodajata obveznice ratns štete »Jugo-Fortuna« na račun Milana Rajačiča iz Zagreba. Oba goljufata stranke na ta način, da kasirata prvi obrok, ki si ga obdržita. strankam pa natvezita. da so s tem obveznice že plačane. Svečeny in Domladarec sta tekom časa ogoljufala že veliko število svojih žrtev. Zatorej pozor pred goKufoma.
*	»Ženski svet« Za mesec december je izšel pod skupnim naslovom »Materi« ter prinaša sledečo vsebino: Ivan Meštrovič: Moja majka. — P. Hočevarjeva. Tebi, žena v peči in ruti! — Mati Otona Zupančiča. — Ivan Cankar svoji materi. — Poslednja cesta, pesem Karla Kociančlča. — Mati Fr. S Finžgarja. — Mati Al. Gradnika. Materi, pesem Al. Gradnika- — Mati dr Kreka. — Pri materi, pesem Ks MeJka. — Mati bt-skupa Strcssmaverja. — Majka Jugovlča. — Mat! slikarja Tratnika. - Zofka Kvedro-va tn njena mat!. — Mat! slikarja R. Jakopiča. — Dve materi, spisa! Fr. Bevk. — Mati, prva učiteljica v pripovedovanju.
(Lea Faturjeva). Tebi mati. Pesem Ad« Negri. — Maziiaijeva miti. — Wal» Wtot-man svoji materi. — Matere. — Stmdber-
gova mati. Mati sv. Prančiška- Povest male Dore (konec). Fr. Bevk. — Iz spominov Sofije Andrejevne. — Izveš tja, itd. — »Ženski svet« izhaja vsafc mesec Za Jugoslavijo stane s krojno prilogo vred Dta 64.— letno. Naročnino m naročila je pošiljati na upravo v Ljubljani. Karlovška cesta 20.
*	»Zbori«, mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo Urejuje Zorko Prelovec. izdaja Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Izšla Je zadnja šte vilka letošnjega letnika Vsebina V Mirk »Podoknica« za moški zbor ali četverospev P. Jereb »Pelin ln roža«, za moški zbor in baritonski solo; E Adamič »Povaljana trava«; P. Jereb »Crn mož« ta St Premrl »Luna in zvezde« mešani zbori. Knilževna priloga: P. H Sattner — petinsedemdeset-letnik; Dr- Mantuani: O jugosloivenski glasbi. E. Adamič. Razvoina smer zborovega petja; Dr. P. Kozina. G. Rinarjeva »Strunam«. Naši skladatelji. Nove skladbe. Pevska društva Dopisi. Operna tn koncertna kronika. Glasbeni listi Listnica uredništva-Kazalo. Zbori so letos nudili za nizko naročnino 40 Din 32 koncertnih zborov a ca-pel!a na 76 straneh književna priloga pa ima s kazalom 56 strani zanimivega čtiva. Naročnina za leto 1927 ostane ista kot letos (40 Din) List zasluži vsestransko podporo ta uvaževanje.
*	Pri slab) prebavi, slabokrvnosti, sbujša-nju ln b!ed«!ičnosti, bezgavkah in izpuščaja povzroči Franc Jožefova grenčica dobro prebavo. Strokovnjaki so ugotovili, da tud) najslabeJšim otrokom Prane Jožefova gren-člca pomaga Dobi se v vseh lekarnah, dTO-eerijah in špecerijskih trgovinah.	63
*	Volno, bombaž za strojno oletenle t vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki Izbiri pri Karla Prelogn. Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4.
*	Čajanka! Ste že poskus!!! čajne mešanice Čajanka !n Globus vanllifin sladkor Poskusite, potem ne kupite več drugih r.namk
*	Tkanina »Etenram« glavna zaloga za
Jugoslavijo pri J. Medved, msnufaktura. Ltubljana, Tavčarjeva ulica 7.
(TO zobna pasta najboljša
*	Čevlje za male noge {t. 35. 36. In 37
več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih prodaja tovarna Peter Kozina & Comp Tržič, v svojih lastnih trgovinah. Ljubliana. Breg 20, in Aleksandrova cesta 1, po pov-orečni ceni Din 145 dokler traja ta zaloga
1554
*	Zdrave živce in mirno spanje dosežetr i uživanjem zdravilnega »Nervosal. čaja Izdeluje lekarna Ph Mr Bahovec Ljubi ja na eZverda« Kongresni trg 12	1594
*	Vrednostne papirje predvojne tu in inozemske vseh vrst kot državna dežeina nestna železniška posojila, obligacije prioritete. srečke itd kupuje m plačuje naj-kuiantneje Yerc, komercijalr.a družba Ljub Ijana Kongresn. trg 9 (na vogalu Kina Matice). 1643
iz Liubliane
n— Prihodnji program ZKD Ljubljana. Na
Novo leto in v r.ecieijo 2. januarja predvaja ZKD v kino Matica zanimiv poučni film »Lov na divje zveri v afriških džunglah«. Film je popolnoma nov in se predvaja prvič v Ljubljani. Predstavlja zanimivo ekspedi-cijo v nepoznane kraje afriške džungle ter prikazuje izredno opasne boje z tamkajšnjimi zvermi V filmu srečavamo črede divjih slonov, leopardov, hijen. Šakalov itd. ki tvorijo veliko opasnost vsakemu raziskovalcu teh krajev. Predstave dne 1. januarja ob 11. uri, dne 2. Januarja ob 9.30 in II. dopoldne- Vstopnice so na prodaj v pred-prodaji pri blagajni kina Matice ter priporočamo občinstvu najtopleje, da si jih pravočasno zasigura.
u— Klavirski koncert slovenske pianistke gdč. Karmele Kosovel, ki študira klavir n3 umetniški šoli v Monakovem, bo v Ljubljani v pondeljek. dne 10. januarja v Filhar-tnoničm dvorani. To je prvi nastop slovenske umetnice v ljubljanski koncertni dvorani.	3008 o— Kolo iugosovensklh sester Stepanja vas priredi v soboto Ob 15 uri božičnico za revne otroke v Sokoiski telovadnici v Štepanji vasi pri Soržu. Po obdaritvi bo ča-ianka za otroke in vse navzoče. Vabimo vse prijatelje in naklonjeno občinstvo.
u— Za društvo slepih ie izročila našemu uredništvu gospa Ruža Šlejsova Din 100 kot novoletno darilo.
o— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni poiiciji sledeči slučaji 1 goljuija. 1 nezgoda, i prestopek posesti lovske puške brez dovoljenja. 1 prestopek zglaševalnili predpisov. 4 prestopki pasjega kontumaca, I zatekel pes in 4 prestopki cestnega policijskega reda Aretacije so bile izvršene 4 in sicer 2 radi beračenja. 1 radi tatvine in I radi splošnega suma.
B— Aretovan «premogar». V torek popoldne je neki detektiv opazil na vagonu nasproti carinskega skladišča ob Metelkovi ulici dva moška, ki sta odnašala z voza vteče napolnjene s koksom Njuno početje se detektiva ni zdelo popolnoma v redu, zato je stopH bližje Neznanca sta skušala nato zbežatl kar se Je pa posrečilo samo enemu Drugega le detektiv aretiral Are-tiranec se !e na policiji izdal za 21 letnega bivšega hlapca Antona C., ki je policiji že zran kot nevaren tat. Krade! je v družbi svojega tovariša Petra že dalje časa premog na kolodvora in ga prodajal po mesta za mal denar. Policija zasledale sedaj še Petra, da potem oba predstavi sodišču.
a— Spored SHvestrovega večera na Taboru. Silvestrov večer Sokoia I na Taboru se vrši v vseh prostorih novega doma in ima jako pester tn zabaven spored Domači orkester bo skrbel za godhene točke večernega sporeda In za godbo k plesa Dalje nastopi operna pevka ga. Koren'ak-Ko!ar-jeva z dvema pesmima, enako tudi gosp. Pavllč. Mala Zora Turkova zapleše novo ca študiran balet na godbo »Coppefia«. Cla-
Ali poznat« val kralja Mraka tn aabava? Kdo ja »orajl
ZIG0TT0
Id ga vidite od danes dai,e v ojtgovi zborni burki ,Zij>o io in 10. Oo donjev'.
Prpd< avt ob 1 . ooi n -ol 8 in W ur	KINO IOEAL
ni tn članice Sokola I nastopijo v dramatičnem prizora Domovina. Id predstavlja ne-odrešeno zemljo, katero opeva guslar-sle-pec Razen resnih in umetniških točk obsega spored več zabavnih in hamorističnih atrakcij, ki bodo prijetno dvignile razpoloženje občinstva Br Rak zapoje kuplet o modi. člani pa pripeljejo na oder svetovni cirkus Tem-Bu-Muki. ki ima najboljše moči sveta, med drugim nafmočnejšega Ma-Bek-Baca. človeka Iz gumija Avgusta To-Tija, žonglerja Iz Amerike Johnsona. razne akrobatt ln komike ter lastno cirkuško godbo svetovnega slovesa Dirigent Seku-Sete pa nastopi z najboljšimi svetovnimi pevci Spored zaključita dramatična scena »V novo leto«, ki io ie sestavil br J V. ter polnočni govor br. staroste Po polnoči se vrši ples — Vstopnina 10 Din. vstopnice se dobijo v predprodaji, blagajna se odpre ob pol R ari.
u— Popravila orožja in montiranje daljnogledov Vam napravi najceneje ta najvest-nejše puškar P K KAISER. Ljubljana. Seienburgova ulica 6.	265 a— Da ne bo nesporazamUenja. prosimo, da se prve seje damskega komiteja ki se vrši v četrtek 30 decembra ob 18 uri v damstri «rtrt kavarne Emona udeleže samo dame vodilnega komiteja Prvega reprezen tančnega plesa slušateljev ljubljanske univerze. ki so bile v to svrho že pismeno vabliene. 1640
v vseh prostorih
Soored posebno izbran
i*-?«
u— Crno-bela rednta, ki se letošnjo sezono vrši 5. iebruarja na Taboru, obeta da bo tudi letos najelitnejša tovrstna prireditev v Ljubljani. Z dovršitvijo zgradbe na Taboru so se končno tudi v Ljubljani pridobili res reprezentativni prostori, primerni za prireditve v stilu črno-bele redute Crr.o-bela reduta ie lani zbrala vso našo elitno družbo, tako da so bili unior.ski prostori mnogo premajhni, da bi sprejeli- ves naval. Pričakovati je. da bo tudi letošnja prireditev značila revijo naše izbrane družbe, ki bo tudi nove obsežnejše prostore napolnila do poslednjega kotička Prireditev se vrši v strogo-elimem stilu, zato bo vstop dovoljen le proti vabila Z rarpošillanjem vabil se bo pričelo v kratkem.
d— čudoviti charieston v originalu pleše na Silvestrovem večeru Liubljanskega Sokola skupina mladih zamorcev. Poleg te zanimive točke se vprizori tudi več j telovadnih nastopov kakor: vaje z cvetnimi loki. ritmični ples. vaie na krogih, skupine na lestvi, ter razne drtree zanimive točke rzmed katerih navedemo samo- Občutki pri hipljenju klobase. Zane Zaletu, tajna sodna razprava, krvavi as. razni kupleri ter klasične marmornate skupine. O polnoči alegorija. nato ples. Predprodaja vstopnic po Din 10 vsak dan popoldne od 17 do 19 ure v društveni sejni dvorani v Nar domu
1649
n— Družabni večer s plesom In ša!jivo jx>što priredi podoficirsko društvo tukajšnje garnizije v soboto dne 1. januarja 1927 v restavraciji na giav kolodvoru. Svlra lazz-barrd »Merkur« Vstop brez posebnega vabila. Za obilen obisk se priporoča — Odbor u- Društvo ia izradbo In vzdrževanje Sokolskega doma na Viču priredi 31 decembra »Silvestrov večer« v Sokolskem domu na V!ču Na sporedu petjt. godba šaljiva pošta srečolov 'n ples Začetek ob S zvečer Vstrvonma s nin
u— Drnštvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški prired' Silvestrov večer v hotelu Believue Na sporeda so rasni taliivi prizori, petje, ples Itd Sodeluje prvovrstni salonski orkesteT O polnoči se bode predvajala simbolična alegorita. ki bo predstavljala združeno delo Šišenskih naprednih kulturnih organijacij za črmprejšnio gradnjo ■sr-kolskega doma. Vstopnine ni. Začetek ob 20 uri
KARINA BELL
Prekrtsna igralki svetovne« g« sloves« tgTi glavno vlo« co v na'lepšem dotedanjem NORDISK«veIefilmu
„PIeši Baiaco!"
V Beogradu se ti velefiim predvaia nepretrgoma, že £e» trti teden!
u— Prvi reprezentaenl ples slaiatellev ljubljanske univerz«. Letos se ie med slušatelj posameznih fakultet ljubljanske univerze prvič dosege! sporazum da prirede skupno velik elitni p!es 16 febrnarla 1927 Vsled tega odpadejo vsi obtčalrt posamezni efltm plesi, ki so bil! dosedaj v navadi, kot luridičm. t en ni f ki i. dr Za ta prvi reprezentanci ples bo pripravljalni odbor zaprosi! za narv'šie pokroviteljstvo Nj. Vel-kralia Aleksandra Priprave so v polnem tefcfl, ter Je pričakovati lepega uspeha. 1640
Damske plašče ka,^na
30 do 50% ceneje
F, in I Gori car. Ljuoljaua, Sv. Petra c 29.
n— Silvestrov večer »Kuiizejskega odra« se vrši v petek dne 31 decembra ob v salonu restavracije pri »Levu« na Gospo-svetski cesti z bogatim sporedom. — Odbor-
u— Veselo iu zabavno, prijetno in domač«
Oo oa silvestrovi coči pevskega društva »Ljublj. Zvoo« v zgornjih prostorih Narodnega doma Posebnih vabil se ne poiilja: povabljeni so vsi prijatelji petja in »Ljubij. Zvona« Ker te čisti dobiček prireditve namenjen društvenemu fondu za izdajo novih skladb tn glasbenemu listu »Zbori«, je pričakovati obilne udeležbe vseh. ki cenijo dejavnost »Liublj Zvona« Na svidenje!
o- Koledovanje! Kje? Kedaj? 5 januarja bo v Narodnem domu ob 20 zvečer Ko-ledovanje po starem običaju pod pokroviteljstvom mestne ženske podružnice C. M. Vabljeni so vsi Cinl-metodarji in vsi prijatelji obrambne C M družbe.
o— Pevsko društvo »Krakovo-Tniovo« priredi dne 31 decembra ob po: 8- zvečer v gostilniških prostorih g Peica v Koleziji Silvestrov večer Na sporedu ie poieg tombole. alegorije i. dr tudi komična igra »Dva gluha«.
iz Maribora
a— Mariborski pristan. Reke so bile od vsega začetka najnaravnejša in najcenejša prometnd cesta, saj vemo. da je nastala večina mest na tistih točkah ob rekah, kjer ie bila struga najprimernejša za pristajanje splavov ta čolnov aH pozneie tam. kjer je bil najlažji prehod preko reke. Tako imamo tudi v Mariboru primer, kako ie nastalo mesto ob križišču dveh velevažnih potov, in sicer od severa proti jugu Iz doline Mure k Savinji in Savi do morja ta pa ob Dravi, od zahoda proti vzhodu Tam., kier se drav ska dolina razširi in prehaja v rodovitno polje, tam le moralo nastati tržišče, na katerem se ie izmenjavalo blago Ko so nastale železnice, je seveda promet na rekah ponehava!, ker ie pač promet na železnic! •nnogo hitreji; najhujši udarec plovbi po Dravi je zadala koroška proga, otvorjena leta 1863- Popolnoma pa promet na Dravi ti zamrl n!ti do današnjega dne, saj vidimo vsakokrat kadar nekoliko naraste voda, da nosi seboj s!!ne splave- Za mariborski pristan je še do danes v veliavi pristaniški red. kakor ga je izdelal ieta 1876 mariborski mestni svet. Samo tarifne postavke za pristajanje so se ponovno zviševale Še danes imamo posebnega pristaniškega nadzornika. ki pobira takse in skrbi za to, da pristanejo splavi, namenjeni naprej, pod novim mostom, med tem ko se oni, ki nameravajo oddati deske ali drva v Mariboru ustavijo na pravem pristanu pri StrašSlovi hiši. Pred vojno so nalagali na gornji strani Strašilove hiše Švabi iz Apatfna aa šaj-ke. nekake čolne »podobne Noetovl barki«, sadje nakupljeno po Slovenskih goricah. Te Šajke za nakupovanje sadja so Imele edine pravico ostajati na pristane osem dni, medtem ko se je moralo vse drugo urediti v 2-4 urah a!! vsaj v 3 dneh. Poleg žaganega lesa. bran. drv so vozili po Dravi še razne rude, predvsem svinčeno rudo s Koroškega, potem kolje za vinograde, ki je moralo biti povezano v butare; pristaniški nadzornik pa se je moral prepričati, alf n! morda notri v butari povezano slabše kolje. Poleg splavov m šajk so vozili tudi spletene barke, ki jih nemški pristaniški red imenuje kar »die Plette« zopet dokaz, da Je bi?a pač mestna gosposka nemška, da so se pa pristanišča posluževali ta dajal! vozilom imena Slovenci. Življenja, kakor te b''o ra Dravi nekdaj, ne bo tam nikoli več saj je bila tamkaj naravnost špedicija v današnjem smisla, ki je prinesla hiši Mohor silno premoženjt Dandanes pa se delajo spla-variem nepotrebne sitnosti in bati se ie, da bodo Izginili tekom časa še t! zadnji ostanki nekdanjega dravskega prometa-
a— Obisk v mariborski oskrbnlšnlct Z rekako tesnobo sem prestopi! prag te hiše. Bilo je ravno opoldne ta upravitelj g. Sterle mi je pokazal obednico Ljudske kuhinje. Zdela se mi ie dovolj velika tudi za dnevno bivališče brezposelnih, da jim ai treba prstopati m zmrzovati po cestah; vendar se teh prostorov brezposelniki nič kaj ce poslužujejo, kar je seveda popolnoma um-Ijivo. Hrana v Ljudski kuhinji ie biia zelo okusno pripravljena in porcije zadostne, zlasti ko je dobil še vsakdo velik kos kruha Iz te kuhinie dobivalo hrano tudi oni, ki žive v oskrbnišnlci. V posameznih sobah živi več oseb. ker so sobe precej velike in v ta namen res mani primerne Uboge ženice, ki so v življenju pač mnogo pretrpele, prebirajo tagode rožnega venca ta premišljujejo ta svet. Povest vseh le pač večno enaka: najrevnejši starši oskrbe osem otrok Osem otrok pa ne more skrbeti za onemogle Sta riše. Edina želja, ki sem to sliSal od teh globoko hvaležnih ljudi, ie bila stenska ara, da W vede« po noči. ko ftm spanec noče v Oči. kdaj pač se začne znova enakomerno dnevno ž vljenje Pa le to te treba posebej Izreči: povsod Je največja snaga in čistoča, kar bomo znali ceniti šele. če izvemo, da opravllate obe kuhinji, namreč Ljudsko ia posebno hrralniško dve kuharici, reveže pa negujete samo dve dekH. po »volem žrtvo-vanhi enaki usmilienlm »eatram Tako fe pač življenje! Koliko tisoč m tisoč tih pa Je, ki nimajo niti tople hrane ln varnega tališča ob svojih zadttPb diteS! Zato U po-
Kralj .mah« In «• ,
Z I G O T T O
v Mim
i«»
zdravil, da se odstopi to poslopje Delavski zbornici v njene namene, za oskrbnišnico pa se postavi novo primernejše večje poslopje tam zunaj sredi sveže narave, kjer bo tudi drevje in trata, a nič prahu in večnega ropota.
a— Bančna vest. Včerajšnjo tozadevno notico ie treba izpopolniti v toliko, da se preseli s |. januarjem v prostore podružnice Slavenske bar.ke na Aleksandrovi cesti podružnica Celjske Posojilnice d. d. v Celju. Včeraj ie pomotoma izpadlo ime Posojilnice tako da notica ni bila potem lasna.
«— Sitnosti z avtobusi. Predvčerajšnjim
se je zopet pokvari! drugi avtobus firme Renault, ko bi mora! odpeljati v Dravograd Naenkrat ie odpovedal motor tn občina je morala za čakajoče pasažirje naročiti zasebni avtobus. Tekom dneva so sicer avtobus zopet popravili in promet proti Dravogradu se vrši redno V smeri proti Dravogradu je promet mnogo živahnejši nego proti Konjicam ra Celju ter ie že aktiven. Pač pa je še vedno neporaben tretji avtobus. ki le prispei iz Pariza in tako občina nima za promet nujno potrebne rezerve. Tvrdka Renault ie sicer poslala nekega mehanika tz Francije v Maribor, da popravi avtobus Veseli Francoz ie nekaj popravlja! !n nato napravil za poskušnjo rzlet s prijateljicami v obmejni Št. Ilj, a vrnil se le avtobus brez kolesa in s pokvarjenim motorjem Naslednji dan ie sedel mehanik na vlak m se odpelial v Pariz, avto pa stoji polomljen v mestni garaži plinarne. Občina bo sedaj tožila tvrdko za odškodnino- Sicer so pa novi avtobusi lepi na pogled in široka okna nudilo i2 vožnje krasen razgled na snežno pokrajino. Za naše ceste in hrib« pa so avtobusi skoro prefini.
»— Orgelska koncerta dne 3- in 6. januarja obetata biti velik glasben dogodek. Spored pondelfkovega koncerta je sledeči: 1. J- Rhemberger Agltato h sonate d-mol. (Franjo Dugan) 2.a) F. Dugan: Senatni stavek (moderato) za violino tn orgle, b) J S. Bach Air za violino h) orgle. (F Brandlova in Dugan). 3- Fr. Dugan: Jokati g-mol (Čedomil Dugan) 4.a) Zdenko Fibich Poem. b) Pugnanl-Krelsler: Preludlj ta allegro. (T. Brandlova !n Dugan) 5.) A. Guilmaut: Canzone a-mol. (Čedomil Dugan) 6.a) J. Hatze: Molitva. b) Hajrdn: Arija Oabriela Iz »Stvartenja« c) St. Premrl: Jezus le majhen. Sopran ta orgle. (M. Druzo-vičeva ta Dugan) 7. J. S. Bach: Fantazija in fuga g-mol (F. Dugan). — S prodajo vstopnic se ie pričelo. Cene običajne.
a— Avtomatična centrala v Maribora. Kakor aoznava beograjsko »Vreme«, je ministrstvo pošte ta brzolava sklenilo, da po-stavi tudi v Mariboru avtomatično telefonsko centralo.
a— Meta Vidmarjeva, plesalka tz Wig-tnanove šole v Draždanih bo prvič nastopila v Mariboru dne 10. januarja v Narodnem gledališču. Imenovana ie Ljubljančanka iz znane rodbine Vidmarjeve, sestra telovadca Staneta Vidmarja tn šah. mojstra dr. Milana Vidmarja. — Priredila bo. kakor se nam ianrlja, nekaj popolnoma originalnih plesov, motivov iz naše narodne poezije in Iz naše modeme literature. Obeta se nam povsem originalen večer na polju plesa, katerega umetniška vrednost se danes vedno bolj ceni. Vse zadnje plesne prireditve v Mariboru, zlasti zadnji nastop skupine Kra-tme je Je dokazal, da Je v Mariboru za umeten ples mnogo zanimanja. Pričakovati je. da bo tudi nastop domače umetnice izzval številen obisk.
a— Krvav nož čez Božič. Kakor običajno čez praznike, je tud: letošnji mariborski Božič položil svoj obulus na oltar mariborske bolnice Najprej so pripeljali Iz Jarenta-skega dola 231etneza vim carskega sina Ant Frasa, ki je šel na Božič popoldne po cigarete v Jarenino. Srečal je veleposestniške ga sina Jožeta Santla. s katerim baje do sedaj ni imel noben'h prepirov, ki pa ga Je kljub temu nenadoma napadel ta mu z nožem razčesni! Wo lice tik pri očesu navzdol do konca brade. Malo ie manjkalo, da ni izgubil tud" očesa. Nevarno ranjenega so pripeljali v mariborsko bolnico, čemu je Šantel izvršil napad na Frasa še n! pojasnjeno Po pripovedovanju slednjega pa Je tu ozadje alkohol ter ljubezen — Iz Dravske doline pa so pripeljali v bolnico 251et-rtega posestniškega sina Martina Šantla iz Selnice ob Dravi. Tud' tega Santla je neznanec baje na vem 'epem napadel v gostiln! Topler v Srlnicl fa ga zabodel z nožem v levo stegno. Poleg tega pa ga ie raz-mesaril še pa gbvi ta obrazu Vsega krvavega so šele drug-' dan pripeljal! v bolnico.
a— S sekiro v prsL V nedeljo si je v Zgornji Kongoti 46 letni kovač drž. želez. Josip Soliš Iz Studencev Pri Mariboru zasekal trikrat sekiro v prsi ta si prizadejal težke telesne poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer Je kmalu podlegel a— Na pošti ukradeno vrečo, v kateri je bilo 5500 Din gotovine ta 14 priporočilnih pisem so te našli _ toda prazno. Kako je bila izvršena tatvina, še vedno ni pojasnjeno. Aretirani poštni sluga Potih je še v sod-ntb zaporih.
Iz Celja
e— Narodna čitalnica v Celju ukine s t. Januarjem 19J7 časopisje to obdrži do na-daljnega samo še knjižnico v Narodnem domu. Članstvu tx na razpolago knjižn ea le, kadar posluje knjižničar V drugi polovici januarja se bo vršil občni zbor, ki bo odloČil o nadaljni usodi knj inice. Kakor ču-jemo, se namerava združiti knjižnico s knjižnico mestne občine
e— Carjev sel — Mihael StrOgov. To Je naslov znamenitega romana Iz ruske zgodovine, ki ga Je spisal Jules Verne in izdala v slovenskem prevodu Mohorjeva družba. Ktao Gaberje bo sa novo teto predvajal ta fihn, ki Je vsebinsko ta tehnično popolnoma dovršen.
6— Kakšno bo stavbno gibanje v Celju v leto 1927? V povoju! dobi ie bilo stavbno gibanje v Celju največje v letošnjem letu Za prih. dnte leto pa Je pričakovati precejšnje poslabšanje v iem oziru Zlasti primanjkuje stavbiiC za male enodružinske hiše Vzrok te <«kati v tem. da so posegle po parcelah osebe ki ne nameravajo graditi V mestu samem ni najti danes parcel, ki bi odgovarljle takim zgradbam Ker je precejšnje štev;'o interesentov za taka stav-bišča, bo treba msiiti na akcijo, kako b! se Ista prid<t>ila Privatna špekulacija bi se morala v tem ozru podrediti javni potrebi Veliko nepriliko pri tem delajo seveda povodnji ki 6i se daie odpraviti seveda le t regu'«ijo vod.
e- Zaključek nlesne šole trgovskih tn privatnih nameščencev Je danes zvečer v Narodnem domu. Plesni venček bo začetkom Ianuaria.
e— Celjska posojilnica d. d. v Celju otvo risi lanuarjem 1027 svojo podružnico v Mariboru Aleksandrova cesta 11. to le v dosedanjih prostorih Slavenske banke. Pred 46 leti ie bila ustanovljena v Celju zadruga Posojilnica v Celju, ki se je razvila stopnjema — brez skokov — v soliden zavod. tako da mo ie postala njegova zadružna oblika pretesna. Za uspešno nadaljno udejsrvovanje je bila potrebna zavodu pravica za trgovanje z devizami fn valutami, števini njeni komitenti Izvoznlčarjl !n ovoz nlčarji so morali prei, das! so vodili svoj račun s Celjsko posojilnico, kriti svoie potrebe v devizah potom drugega zavoda, kaj le zelo oteževalo poslovanje In ji bilo pogostoma v Škodo zavoda- Nato ie dobila Celiska posojilnica koncesijo za trgovanje z devizami ta valutami. S spremembo oblike zavoda Iz zadruge v delniško družbo. Pa nI spremenila duha ta svojega namena. Kakor od nekdaj, je s svojimi sredstvi raz-rnerno pospeševala vse važne panoge gospodarstva in das! opravlja vse bančne posle se prlnclpilelno ne spušča v kakršnekoli Špekulacije. Kako veliko zaupanje vžl-va Celjska posojilnica, govori nalbolj dejstvo. da j« prftok hranilnih vlog v zavod tolik, da ne more dovol) velikih množin denarja plasirati v svojem dosedanjem delokrogu pc svoiih načelih, previdnosti ter se le ravno vsled tega odločila, da otvori podružnico v Mariboru.
e— Podoliclrski ples. Podoficlrji garni-zije Celje priredijo dne 5. tanuarja ob 20. uri prvi podoficlrskl plesni venček v prostorih »Narodnega doma« Točila se bodo pristna liutomerška vina Vabila so že razposlana Komur bi vabilo pomotoma ne bilo dostavlieno. ie lahko dobi v štabu pp. ali pa na dan prireditve pri blagajni Vstopnice se dobijo tudi v predprodaji po Din 10 pri večerni blagajni po Din 15. Občinstvo se naproša da pride točno ob 20. in prisostvuje lepi otvoritvi plesa, kar bo vsekakor novost za Cetie.	1655
Iz Trbovelj
t— Nezrela Franeets Strtvsa iz Gaber« skega Je med delom zgrabil* slimoreznica b. mu odtrgala na levi roki več prstov. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer *o mu morali odrezati roko od prvega členka.
t— SUvetlrova noč v Sokolskem rfrtno v Trbovljah Zabaven spored, Jazz«b*nd
orkester, petje, komični nastopi, loipled, alegorija. Po polnoči plesi Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina običajna.	1654
t— Umrli so: Štefanija Kušar, hči po« sestnika, 3 dni. Sv Marko 36; Marija Krevlj, prevžitkarica, 70 let, Knezdoi 30; Frančiška Frajte sasebnica. 70 let Trbov. Le 40; Marija Učakar. poeestnica, 62 let. Sv. Katarina.
t— Zimski tporl v Trbovljah. Božič nam je poklonil obilo snega, injlm pa tu» di mnogo veselja, ki ga ima mladini s s»n. kan iem in smučarstvom Od kolodvora do gornjih Trbovelj je bil za praznike vsak hrib poln sankarjev, medtem ko so 9e na oddaljenejših oobočjih vadili smučarji. Enako živahno življenje je opažati tudi sedaj ob delavnikih, le v manjši meri.
t— Zaupniiki sestanek SDS v Trbovljah. la bi se imel vršiti danes. 30. t. m., je od> ložen na poznejši čas
t— Konstituiranje krajnih iolskih sve. tov. Okratno glavarstvo v Laškem Je potr» dilo volitev zaupnikov občine v krajna šol« ska sveta v Trbovljah in v Hrastniku. Konstituiranje obeh korporacij sc bo lzvt« šilo po Novem letu.
t— Odbita vladna podpora. Kmetijski podružnici v Trbovliah je nakazala vlada podporo v znesku 10.000 D'n Podružnica si je nameravala s tem denarjem nabaviti razne naiboli zaželjene potrebščine Tedni pa je došlo obvestilo, da nc prejme po« dn-žnica nobenega denarja, ker je orno meni kredit — izčrpan.
Socialna politika
Pobiranje prireza za »Delavske komore" in Bratov-ske blagajne
»Jutro« ie že poročalo, da je !z Oeneralne direkcije rudnikov pod 24. nov. 1936. R. br. 11156 izšlo rešenje, ki razveljavlja dopis iste direkcije R. br. 75S3. z dne 2. nov. 1925. pozivom na odredbo čl. 32 fta. zakona za avgust, nov. 1925., s kojim je zavarovanle rudarjev izvzeto iz zakona o zavarovanju delavcev od 24. maja 1922. Na podlagi tega novega rešenja je bratovska blagajna v Rajhenburgu izjavila, da od 1. decembra 1926. ne bo pobirala prireza za »Delavsko komoro« od svojin zavarovancev.
Posl. dr. 2er;av je na to zahteval pojasnila od generalne direkcije rudnikov pozi-vajoč se na § 62. zakona o zaščiti deiav-cev, ki veli, da se prirez za Komore šzterje-le po organih bolniškega zavarovanja skupno z izplačili za to zavarovanje fc to preko delodajalca. Za to delo bodo Komore bolniškim blagajnam plačale odškodnino. G. generalni direktor rudnikov je posl. dr. Žerjavu odgovoril, da je Centralni sokretariia: Radničnih komor 4. avgusta 1925. pod br. 326. prosil ministra šum in rudnikov, naj Bratovskim blagajnam naroč!, da komoram izdajo na razpolago Imenik zavarovancev ta pobirajo prirez za komore. Ta dopis je generalna direkcija pod R. br. 7583 poslala vsem glavnim Bratovskim blagajnam »na .znanje in nadaljni nadležni postupak«. Ker v dopisu ni direkcija zavzela fiobenega fiksne ga stališča, so razne Bratovske blagajne zavzele različno stališče gbde pobrra.nja pr>reza za komore. Ljubljana ta kasneje Sarajevo sta K % prirez pobirala. Beosrad. posebno pa Zagreb Pa sta ugovarjala, češ da to ne spada v delokrog blagajne. Nastalo je dopisovanje, a generalna direkcija n! Izjavila nobenega stališča. Ker je vložena od Delavske komore v Ljubljani tožba na Državni svet, treba (?) čakati na izid. Verjetno je, da bo tožba odbita, ker seneralna direkcija pravzaprav ni še nič rešila.
S tem stanjem se seveda nihče ne more zadovoljiti. Zato je posl. dr. Žerjav vložil interpelacijo na ministra šu:n in rudnikov, s katero zahteva takojšnjo Jasno odredbo, da imajo Bratovske blagajne po § 62. zakona o zaščiti delavcev dolžnost pobirati omenjeni prirez. Interpelacija opozarja ministra na gmotno odgovornost blagajn za zneske, ki hI se vsled njihovega nezakonitega zadržanja izgubili.
Mf bi tej najnovejši «aferi» dostavil! samo še to. da se silno čudimo, da ena so-cilalna Institucija dTUgi meče polena pod noge. Ako blagajne mislijo, da se rudarski prispevek pri komorah ne uporablja smot-reno, naj nastopijo udeleženi član! sam: proti komoram. Pozivanje, da pobiranje stane denar, ie neutemeljeno, vsaj clt. § 62 odpira možnost dogovora Ko.nor z blagajnami glede odškodnine.
Stvar bi se pač najpravilnejše reši!a, tako. da b! naše Bratovske blagajne vsled jasne odredbe § 62 same bile toliko lojalne. da to dolžnost točno vrše in se na to sporazumejo z Delavsko zbornico rad! pavšalne odškodnin« za inkaslrante.
Vremensko poročilo
H**«««-*1 '»B'" ° l'nB"*" 9 <«x-rn'-.»
dflS-ni« lw«Wf» <<'lx>-
Kra	Ca	fj om	r«mo*i	te. v	>ma vetra t brz»n* v m	Jat« •Oi ■ l<	Vrsijt i>a«iavmt	
							<0- /OVMI i	um fi <rc
m« 7.r>v*nia		I						
	1	56 '	-Ob	93	N 05	10	megla	0.1
Liubijane • 1	8.	7W3	-O	93	N I	10.	T.i*eia	
dvorec) \	14.	/	i-4	89	NE 0 5	9	škrop	
K	21.	1 5"5 9	-1 1	9	NE 15	10	nesla	
vl*r ho» ...	H.	1 5-7	1 0	'0	NW 5	K	•nerla	05
Zagreb ...	8	^.Si.i		100	SE 15	10	megla	10
ti ot<rad ...	8	559	<h	97	S 15	10		
arsievo ...	8.	757 3	00	96	mirno	10	po soego	80
■k.mlie . . .	h	7 61«	4(	98	mirno	10		5.0
Dubrovnik . .	J.	5S4	70	3	Tirik>	9	dež	44.1
>Dl1t ....	7.	54	9(	s0	NNE 15	9		I3A
Praha ....	7	511	2-0	-	W 15	10	dež	IX)
Solner vthsi* ob taham ob itr'26 ma vzhal« oh 01 41 -'ihata ob 13 7. NaiviSia temperatura <tane« • LbiMism 16 nafnUi* -18 C Povprečni haromete« ie dane«- • Liuhli«n> n S zs *.'5 mm kot včeraj.
Dunajska vremenska n&peved ca totrtek: Zapadno vreme; spremenljivo. V severnih
Alpah deioma ie padavine. Temperatura do 1000 m nad ni&o. Morda bo v enem ali
dveh dneh zopet bolj mrzlo iz severovzhoda. Tritaika vremenska napoved sa eotrtefc: Lahki vetrovi iz severovzhoda. Nebo oblačno:
det Temperaiua od 5 do 8 stopinj. Metle razburkano.	I
.JK.JUtl.1 MeiOi »CUdiiJC (IjtJiS -J
odstranjevanje dlečic. Brez britja Dlačicp pteicicjo
nekoliko dni. Popolnima neSkodl iva, lahko |o uporabite na vsake n m stu telesa. Ne razdtaža, ne Jge in ne pečmi kože. Us eh i«jairi«nl
PCMY nI« (m svet' v trmi) nenadomestljivo nomož-o sredstvo za rdstranjevinje dlačic.
Pf* Dobi •• povsod!
Glaviv depot:
COSMOCHENIA K. D.
Zagreti, Rsčkopa al. 7.
Šport
Dosmrtna diskvalifikacija Duiana Zi» naje anuftrana Na svoji zadnji seji je JNS anuliral dosmrtno diskvalifikacijo znanega zagrebškega športnika Dušana Zinaje. k jo je izrekel kazenski odbor ZNP. a po« trdil upravni odbor. Kazen je bila izpre» menjena v 8 mesecev. Ta sklep JNS ie, kakor poroča «Jutarnji List». napravil ze« Io neugoden vtis Predsednik kazenskega odbora ZNP g. Dupelj je izjavil, da je ta sklep protipravilen. Kazenski odbor bo ob. javil vse spise in zapisnike v tej zadevi.
Še nekaj tekem dunajskih klubov v inozemstvu. Rapid ie svoj zadnji poraz v Kairu kmalu popravil V nedeljo je igral v Port Saidu proti ramošnji reprezcnranci ter zasluženo zmagal s 4 : 3 (1 : 1) Austrit ie premagala FC Bilbao tudi v rcvanžni tekmi, in sicer z 2 : I (1 : 1). čeprav je sodnik «druka!» za domačine. Admira. ki bi bila morala igrati svojo prvo tekmo že v soboto, je nastop ia šele v nedeljo ter premagala v Barceloni FC Europa s 4 : 2. Četrti go! Dunajčanov je bil avtogol Euro« pe. ostale tri je zabi! Srhall
Češkoslovaški bojkot proti Švici ukh njen. Kakor znano ie Češkoslovaški nogo* metni savez pred nekoliko časa proglasil bojkot nad švicarskim savezom, in s cer rsdi konflikta v financijclnih vprašanjih med praško Spar?« fn curiškimi klubi. Svi« carski savez ie sedaj izjav'1, da sc bo to vprašanje ured Io v prilog Sparte, vsled če» sar je Češkoslovaški savez ukinil doseda. nji bojkot.
Letoinfe meddržavne tekme avstrijske reprezentance. Avstrijska nogometna re« prezcn-anca je letos od jrala sedem med* državnih tekem, od katerih je izfhils sa> mo eno. in sicer proti Madžarski Rezultati so bili sler? '• 14 marca proti Ceškoslo.
vsški 3 : 0, 3. maja proti Madžarski 3 : 0. 31 maja proti Franciji 4 : l. 20.M.ptembrn proti Ceškotdovaiki 2 : 1, 11 oktobra prot. Švici 7 : 1, 7 novembra proti Švedski 3 : 1 in 20. septembra proti Madžar>k-' z 2 : 3.
Zagrebški Cradjanski je bil za Novo leto pozvan na Dunai. p» se oi odzval va« bilu.
Zanimiva ameriško*dunajska tekma. Pru.šlo nedeljo se je vršila v Newvorku no. goinctna tekma med kluboma* Giant.s in Brooklvn Wanderers Tekma, ki je končala z zmago 5 : 4. ie radi tiga zanimiva, ker jc gralo v obeh moštvih nekaj izseljenih Dunajčanov. med njimi pri zmagovalnem moitvu Tandler in Hierliinder od Amateur jev in Hausler od Hakoah Tudi pri Broo« klvn \Vanderers ie več Hakoahncev Gole za zmagovito moštvo sta zabila vse Dunaj« čana, in sicer Hicrlander tri, Hausler p« dva.
Nov damski pla\'aini rekord V New» vorku ie Marta Norekius v prostem plava« nju na 220 vardov postavili z 2:46.6 mrv svetovni rekord.
SK Ilirija (Smoška sekcija) Danes ob 6 zvečer v klubovem lokalu v Evropi va» žen kratek sestanek, katerega caj sc sigur« no udeleže sledeči gospodje; I. Tavčar, J Žekar. St. Pclan, Hinko Sircelj in J. Poga* čar.
Turistovski klub »Skala» obvešča svo« je člane in prijatelj, kluba da se vrši Sil« vestrov večer v Boh Bistrci (Hotel Tri« g:avl Polovična vo?nia ie dovoljena v sku pinah po 10 oseb. Skupni odhodi so s po» poldanskim vlakom ob 14.45 7 zvezo na btzovlak z Jesenic in pa ob 19 uri Po« zivliamo. da se udeleženci vsaj 15 minut Dicd odhodom vlaka zbero na glavnem kolodvoru. Prenočišča so Z8 vse udeležen« ce preskrbljena. — Obenem javljamo, da sr vrši 1 in 2 ianuaria smuški tečaj za za» četnike. Za bolj izvežbane so predvidene večie ture. Pričakujemo polnoštevilne ude» ležbe! — Odbor.
Gospodarstvo
Tržna poročiia
Novonadska blagovna borza ('29. t. m.) Telefonska zveza dalje pokvarjena.
Živinski sejem » Mariboru (28 t. m.) Dtv
gon: 15 koni, 5 bikov, 1'29 volov. 281 krav, 8 telet. Cene za kg žive teže: debeli voli 7 do 8. poMebeli voli 6.50 - 7. plemenski voli 5.75 - 6. biki za klanje 7/25. klavne kr;>ve debele 5.50 _ 5.75. plemenske krave 4.25 — 5, krave za klobasarje 1.75 — 850 ml-da živina 5.75 - 7 Din. Prodalo se >e 134 komadov, od lega v Italijo 16 in v Avstrijo 4<J komadov Mesne cene: govedina 8 do 18, teieiiiia 12.50 - 19. svinjsko 10.50 do '27 Din za kg. Kupčija slaba
ZaerrUki tedenski sejem (29 t. m.) Do-gon srednli. Gene goveji živini nespreme njene, dočim so ce mlade svinje podražile z« 0.50 — 1 IHn. debele zaklane pa .-»ocenile ia 0.50 — 1 Din pri ka Tudi konji «o bili cenejši za 500—1000 Din pri komadu Do voz krme obilen. Goveja živina in »vlnje «o se kupovale za domsfo potrebo in "za izvo? v Sloveti i ;o in inozemstvo (Nemčilo in !ta!l «). Cene za ki? žive teže: voli domafi I 8 do 0. IT. 6 — 7. bosanski TI 6 - 6.50. biki 5 - 7.50. krave I. 6 - 7. II. 4 - li. lun ri
I.	8 - 9. II. 6 _ 6.50. iunice I. 6 _ 7. II 4—5. teleta 6 — 8 (zaklona 0 - 18). svinje rdiane domače 11 — 13 (sremske zaklane 14 - 15), do 1 leta 9 50 — 10.50 Pin. Konji tovorni in vozni 4000 - 12.000 Din oar. 2re<h«»ta do 1 1°t„ 500 - 2000. do 2 let opoo _ 3500 Pin komad Krma: detelia In hicorna 125 - 150. seno I. 100 _ 185. II 75 — 100. otnva 125 — 150. slama 75 — 100 Din z;; 100 ke.
Onnajilti RTininki sejem (28. t. m.) Dogon
II.766	komadov, od tega 5673 iz Jugoslavlie Živahno se je povpraševalo zlasti pO mesnih svinjah. Tendenca za debele svin;e ie bila proti 1-oneu m!ačnei5a. Za ks žive teže noti raio: debele svinje T 2 — 2.10 (2.15). sred-nie težke 1.95 - 2.05. kmetske 1.90 _ 2.10 (2.15>, stare 1.80 — 1.90. mesne 2.10—2.70 šilinga.
Dunajska b-^rza za kmetr-kc produkte
(28. t. m.). Tečaji v Amerik' poskočili po-vprečno za 1 cent. Tudi budimneStnn=ki trg je bil fvrsteiši. Zato 8t> je razpoloženje na dunajskem trž!5?u razvila!«, pri|azne)5e. vendar kltub temu n! mnogo nakunovalo One so oslale nesrremen:ene. \otfrajo uradno v šilingih vk!ju?no bla?ovnonromet. ni davek brez carine za 100 ker: p Sen i ca: domača 40.75 - 41.25. Tis« (79 SO kg) 46 - 47: rž: 31.50 - 34.25: ! (trščica: 28.2-5 — 24.25; oves: domači 25.25 -- 20
Ot a, u 1 r s f n, i' it :' 'j l " n ii i' 'i
^^UUUL.
Kranjska industrijsko rtmttia ie imela 29. t. m v Llubljani svoj redni občni zbor. Pveilloženi računi «o bili odobreni in je bilo sklenjeno izplačati l1.--d«»r>tno dividendo. lo je 5 Din na delniro Hkratu je bilo *k!en<>. no. poslužiM se valorizacije, kitaro nudi naS zakon o va!oriz"c1ii. f°r zvišati invp=t1r1'e podivja za znesek 14.166 921 34 Dil Od !e<?a zneska bo porab'lena vsola 9 W (K<0 Din v ta namen, da iviša dm>b* delniški kapital od Ift.000.000 kron enako 4% milijona Din na 18k miliiona dinariev. Družbina plavni ca nI bita doslej o»labliena in znaša Sfevll-a delnic 00.000 v nominalu 200 kron (enako 50 Din). Na podlaji fe<ri sklepa bodo delnice prekolkovane od 50 Din nominals na 150 Din nominala. Valorizacija se Irvp.le tako. da se potom rzvrclnnstitve dobljeni valorizariiski fond porabi za okrepitev reserv na fa n»čin. da se napravita dva nova rfservna fonda, in sicer eden v zne*i,-ii 8.141.730.34 Din. druji 1.625.595 Din Tnko se bo porabil ve? z viioriTacik) doseženi zne-sfk za zvišanje vred-msti dplnic in r.« napravo zakonito predpisanih novih reserv. ?Vleniena valorlzneiia bo r»-''5!.i praWfno do ve!J -ve že v bilanci za trlrr^e poslovno leto. ki se z^čenia 1. julija vsakega leta.
=■ Kotilnr» Banke I Medionire r.n Primnr-ie. S Stii^ka poročalo, dn se je otvoril nad Banko I štedlnnico za Primorje konkurz. In sicer na zahtevo dr. (Vn-arla, znstonnika blv*e ^arohrod"r*Ve dnižbe AuMro - Croatia v liVvidaoiii Bank« dolguje tel družbi eamo 8800 Din. Zanvll teca Fina je zavladalo me>I malimi vlacratelji veliko oenrčenie. Z otvo-ritvijo konVurM bodo utrpeli msli vla^te-111 veliko SVodo. bi bi je nri tihi likvidaciji ne bilo. Dr. Cervar fe botel zaradi tesa evoio zahtevo umakniti, ali se temu ni ugodilo.
3= Jemanje av*trif«kib kronskih norfanir i* prometa se priHižu'« svoiemu koncu Z 81. t. m. Izgubi večina kronskih novČsnir in prMvsem fudi srebrn! šilingi iz 1. 1924. svojo veljavo Kltab bllž-iiočetrm se konen roks Se nI Arstrilskl narodni banki rnHanih kronskih Dovfanio v vrednosti za okrog U «
milijonov šilingov. Mnogo teh novčanlc se je uničilo in se jib gotovo mnogo nahaja tudi v inozemstvu.
n= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-
talne licitacije: dne 18. januarja 1927 pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave hrasloveca gradbenega malerijala in 588.331 komadov hraetovih pragov; 20 januarja 1927 pri lirekciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ca. 19 962 kg neobdelanih odlitkov iz sive li'l-ne, 22. januarja 1927 pa pri isti direkciji glede dobave 300 Ion strojnega peska ter glede dobave 4000 kg španskega trstja; pri upravi smodnišnice v Kamniku 24 januarja 1927 glede dobave 1000 m3 jelševine za izdelovanje oglja 2G januarja 1927 pa glede dobave 100 kg sukanca. 20.000 kg preje od jule iu 30.000 kg katrana; 27 januarja 1927 pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1,700.000 komadov kartonskih škatljic za cigarete; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani 28. januarja 1927 glede dobave ca. 42.958 kg bakrenih ploič za kurilne skrinje lokomoliv. 29. januarja 1927 pa glede dobave različnega elektromaterija-la (bakrena žica in vrvica, razvodne doze. privijala itd.). Predmetni oglasi so v Zbor-nlrl za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Borze
29. docembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 81 — 0, Vojna škoda 355 — 0, zastavni in komunalne Kran:ske 20—22. Celjska posojilnica 195 — 198. Ljubljanska kreditna 148 _ o. Merkantilna 98 - 100. Praštediona 895 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 105 _ 0. Trbovlje 345 - 0. Vevče 120-0, Stavbna 55 - 65. Sešir 104 — 0. — B1 3 -eo: Zaključek: trami. merkantilni. od 8(8 do tS/16. od 4—6 m fco vagon nakladalna postaja. 1 vaeon 270 — 270 (270). Nikakega povpraševanja v drugem blagu. Ponudbe običajne
ZAfiRRB. V bančnih vrednotah nekoliko
več zaključkov po nespremenjenih tečajih. Krepkeiša je le Srpska (133) Industrijske vrednote nespremenjene Vojna škoda je malo oslabela. Promptna se je trgovala po 354 — 855 proti 357 včeraj. Promese so se ponujale po 18 Din. Večje zanimanje Je bilo za investiciisko. kateremu je tečaj poskočil n3 83. — Italija in Pariz sta zaradi slabših tečajev v furihu nekoliko popustila tudi v Zagrebu. Italija je končala pri 255 in 7 osmink, dočim se je Pariz ponujal po 225.5 brez kupca. Druge devize nespremenjene. Votirale so devize: Amsterdam izplačilo 2266 - 2272. Dunai izobčilo 7985 _ 8015. Berlin izplačilo 1350 19 _ 1353.19. Brusni 78S — 791. RudimpeSta 0.07935 — 0.0796T»! Italija izplačilo 254.97 - 256.97. London izplačilo 274.85 - 275.65. Vew York ček 56 545 - 56.745. Prag- izplačilo 167.7 do 168.5. Švica izplačilo U»94.5 — 1097.5; v a . lu.te: dolar 55A _ 56.1. lire 2515-253.5; efekti: bančni: Eskomptna 101 — 102. Polio 16.5 — 17. Kreditna Zagreb 102 — 105 Hipci 59 — 0. Jugo 97.5 - 98. Obrlna 49—5«'!, Praštediona 890 — 895 Sroska 133 - 181. Ljubljanska kreditna 148 — 0; industrijska DubrnvačVa SSO - 400. ts* 55-60. Slav:-nlja 32 - 34. Trbovlje 350 _ 955. Vevč« 120 - 135. Spčerana Osiiek 430 — 445: državni: investiciisko 83.5 — 84. agrarne 47 5 do 48. Vojr.a škfvia promptna 354 — 354.5, kaša 35^ 354.5. za januar 0 — 358.5. za februar 320 _ 323 (brez kupona).
Cl'P!H Beograd 9.12. Berlin 128.20, Ne* York 517. London 25.0fi"'5. Pariz 20.49. Milan 23.20, Praen 153125. Budlmptšia 0.007240. Bukarešta 2.7425. Sofija 3.7425, Dt:-naj 72.9875. Varšava 5750.
TRST. Devize: Beograd 39 — 40. Dunai 310 - 325. Pr>ga 66.50 - 67.50. par4* 87.75 - 88.75. London 107.25 — 108.25. N<->w York 22.10 - 22.80. Curih 425 - 435. Budimpešta 0.0305 — 0.0820. Bukarešta 11.® do 12.25; valute: dinarii 2190 22."<*> dolarji 21.90 - 22.20.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 16852 - 169 .02. Budimpešta 98.97 - 99.27. Bukarešta 3.7050 _ 8.7250 London 84.8o _ 84.45. Milan 31.67 _ 81.77, New York 707 _ 709.50. Pariz 28.02 - 28.12 Praga 20.9375 - 21.0175. Sofija 5.0950 do 5.1350. VarSava 78.25 - 78.75. Curih 196.80 do 137.80: valute: dinarji 12.44 — 1250, dolarji 705 - 709.
Derira Beoprad na o«»a!ib borzah: * Pnn gi 59.925. v Berlinu 7-397.
«
Z1V
m
Nemško vohunstvo v Franciji
Francoska policija je odkrila močno vohunsko organizacijo, katere niti vodijo v Berlin. Po dolgem zasledovanju se ji je posrečila aretacija nekega Vi-viana Strandersa, zastopnika raznih berlinskih tvornic za zrakoplove, ki je bil aretiran v trenutku, ko je hote! vstopiti v brzovlak Pariz-Koln.
Kakor poročajo listi, je Stranders angleški državljan in bivši angleški oficir, ki je po svojem izstopu iz angleške armade vstopil v službo nemškega zra-koplovnega vohunstva. L. 1925. se je seznanil v Berlinu z nekim dr. Webrom, članom nemškega vohunskega urada, ki ga je določil za vohunsko službo v Franciji. Pariška policija ga je zasledovala nad eno leto. Iz dosedanje preiskave je razvidno, da je Stranders IzTočil nemškim oblastim številne dokumente o francoski narodni obrambi. Policijsko poročilo dostavlja, da je Stranders vohunil izključno za Nemčijo.
Mussolini zoper samce in samice
Strogo fašistovski dnevnik »Popolo dt Roma« je priobčil govor, ki ga je imel Mussolini na se.ii ministrskega sveta, na kateri je bil sprejet zakon o uvedbi davka na samce. Ta govor je vzbudi) v vseh italijanskih krogih — zlasti med samci in samicami — veliko ogorčenje. Mussolini je izvajal nastopno:
Nezakonsko življenje je ena najtežjih družabnih nalezljivih bolezni, ker more ogrožati razvoj naroda. Samstvo je bolj nevarno nego neomaltuzianizem. ki ga Italija k sreči ne pozna. Ako pa pomislim, da je v Italiji nad en milijon mladih mož v starosti 25 do 35 let, ki so neoženjeni. potem sem primoran ukreniti potrebne korake. To pretečo nevarnost moram takoj odstraniti in zato predlagam strog zakon, ki bo občutno obdavčil samce od 25 do 65 let. Ta davek bo tvoril nacijonalni fond, iz katerega se bodo jemale podpore za sklepanje zakonov med revnimi, za ohranitev otrok in sirot. Najbolje bi bilo, ako bi mogla država prisiliti samce k poroki, kar pa je praktično neizvedljivo. Nepatriotičnim in egoisti^nim samcem pa je treba dati uspešno zdravilo v obliki posebnega davka, da se bodo prepričali o potrebi zakona. Možje, ki iz lenobe, sebičnosti in iz ljubezni do brezdelja nočeio skrbeti ^ za normalni razvoj človeštva, so izročeni svojim močnejšim sosedom. Celo razvojno breme italijanskega naroda leži na revnih ljudeh. Storil bom vse. da ti reveži ne bodo več sami nosili težke odgovornosti. Samci so suhe veje na življenjskem drevesu naroda. Ako bi mogel, bi jih takoj odžagal. Družina je temelj države in kdor ovira razvoj družine, jc izdajalec države.
Kakor rečeno, je ta govor vzbudil veliko pozornost in ogorčenje, kar je imelo za posledico, da je Mussolinijeva uradna agentura demantiraia govor in izjavila, da si je dovolil sicer ugledni fašistovski list nedovoljeno šalo. Mussolini je baje uvedel zoper list kazensko postopanje.
Prezidenti in njih poklic
Ce pogledamo v knjigo življenja raznih osebnosti, ki danes vodijo usodo evropskih in ameriških narodov, najdemo večkrat presenetljive podatke, ki so mnogim neznani.
Prezident češkoslovaške republike Masaryk je n. pr. izšel iz proletarske družine. Njegov oče je bil navaden voznik in Masaryk satn je bil namenjen kovaškemu poklicu. Usoda pa ga je napravila /a intelektualnega kovača češkoslovaške republike.
Bivši president Nemčije Eoert je začel svojo karijero kot čevljarski pomočnik. Hindenburg. ki mu je sledil, je med sodobnimi državnimi poglavarji redka izjema. Prišel ni na svoje mesto radi svojih umstvenih ali političnih sposobnosti, marveč radi svoje vojaške repu-tacije.
Prezident Avstrije je W1 prej posestnik in njegova karijera se je razvijala precej romantično. Nekaj časa je bil tudi uradnik, sedaj pa se bavi samo s študijem.
Mnogi vodilni možje današnje Evrope so bili v ranih letih advokati Tako n. pr. Doumergue. ki stoji danes na čelu francoski republiki. Začel je svojo politično karijero v Nimesu. Najprej je bil odvetnik, potem poslanec, kasneje senator, potem minister in slednjič predsednik republike. V njem so osredotočene vse lastnosti, katere zahteva položaj vladajoče osebnosti: spretnost, priprostost in jovijalnost. Poincard, eden izmed Doumerguovih prednikov je bil takisto odvetnik.
Kemaj paša, diktator Turčije, je bS najprej jurist, pozneje narodni ekonom, postal je vojak in slednjič diktator.
Starodavnemu naziranju Platona, naj upravljajo državo filozofi, odgovarja danes nekako položaj slovanskih republik v Evropi. Kajti filozofa vladata danes Češkoslovaško in Poljsko. Poljski prezident Mošcicki je bil najprej slušatelj kemije, pozneje profesor elektrotehnike in je živel vedno daleč proč od političnega vrveža. Sploh se Poljska odlikuje po tem, da je imela na čelu države umetnike in učenjake. Prednik Mpš-cickega je bil Wojczechowski, po poklicu profesor, predhodnik Woicze-
chowskega pa je bil Paderewsld, ki Je •znan kot pianist po vsem svetu in kateremu je baš umetnost pomagala do njegovega visokega mesta.
Nadvojvode v *?®jni
Avstrijski listi poročajo o zanimivem dokumentu, ki jim je prišel v roke ter odpira pogled v življenje aristokratskih krogov nadvojvodskih rodbin med svetovno vojno. Dne 6. februarja 1917., ko je vojna stiska prikipela že skoro do vrhunca, ni vedel feld maršal nadvojvoda Friderik prav nič o revščini in bedi, ki je trla drugo prebivalstvo. Takrat je naročil komornik nadvojvode Friderika
iz Malnza ob Renj za gostije in pojedine, ki so se vršile pri nadvojvodi, velikanske množine starih, originalnih in dragocenih vin, za katera so morali prelivati vojaki svojo kri na bojišču.
Dokument predočuje naročilo, ki se je glasilo na 600 steklenic vina chateau latur iz leta 1907., 400 steklenic vina chateaux margaux iz leta 1904., 250 steklenic vina Moet in Chandon iz leta 1884., 150 steklenic izbranega vina iz leta 1911. ter 150 steklenic originalnega kabinetnega .vina iz leta 1868,
Vse to vino se je seveda popilo na račun avstrijskih in nemških zmag. stroške pa so plačali izžeti avstrijski dr-žavliani.
Atene z Akropolo
Moderni Carigrad
Bospor in Serajski rtič. — Kakor znano, nameravajo Turki prekrstiti nekdanji Kon« stantinopel in Stambul v «Kemai».
Po mikadovi smrti
Japonski cesar je umrl nekoliko kasneje kot se ie prvotno poročalo. Povod za prezgodnjo razglasitev smrti je bilo pač dejstvo, da je ležal vladar dolgo časa bolan in so vsak hip pričakovali njegovega konca.
Eno uro potem, ko je mikado zatisnil oči, je bil Hirohito izklican za novega vladarja Japonske. Svečanosti so bile zelo hitro opravljene. Hirohito si je opasal sveti meč in si opei niz svetili biserov. Potem je izjavil, da prevzame kot vladar ime Shova, to je *Od miru osvetljeni*. Truplo njegovega očeta so položili na .mrtvaški oder. pokopali pa so ga na gričku v bližini Tokija. Na Japonskem vlada sedaj splošna žalost, božične in novoletne svečanosti v inozemskih kolonijah so bile zbog cesarjeve smrti odpovedane, japonski dvor pa bo žaloval za pokojnikom 12 mesecev. Te žalosti se udeleže seveda tudi drugi dvori izven Azije. Na angleškem dvoru je n. pr. odrejeno tritedensko žalovanje.
Skrivnostni šaljivec
Na Francoskem razburja že nekaj časa duhove skrivnosten mož. ki je pred kratkim potegnil 14 največjih mož ter jih pozval na sestanek. PciVaBljenci so se znašli ob natanko določenem, času na mestu, toda sklicatelja ni bilo od nikoder, šele tedaj so spoznali, da jih je nekdo potegnil ter jim napravil veliko blamažo. Toda tolažili so se s tem, da je zadela vse ista usoda in da so vsi nasedli skrivnostnemu šaljivcu.
Pred kratkim se je isti šaljivec zopet pojavil na pozornici. Ob 5. zjutraj je pozvonil telefon pri Poincarčju, pri Briandu in pri ravnatelju pariške policije. Ko so vsi trije vzeli slušalke v roke, pa jim je skrivnostni glas povedal natančno uro. Nato je odzvonil ln iz-i ginil.
Tretja žrtev skrivnostnega šaljivca je postal neki slikar v Versaillesu. Naročil je zanj 12 pogrebnih vencev, fono-graf. radioaparat, velikega raka in 10 zabojev šampanjca. Ob času. ko je bilo vse pripravljeno, so stopili skozi vra-
Sijajni uspeh pri vseh včerajšnjih predstavah! Senzacija dneva!
Cesarica Elizabeta
du:-evno osamljena vladarica
rane Jožef I.
avstrijski cesai
lJUDEVIT ii., KNEZ BiSMARK, RiCHARO VVAGNER, BARONESA TIRNAU prekrasna dvorna dama in še drugi, znane osebe vidimo v razkošnem monumentalnem tilmu
■iS*
Ljubav — zahrbtnost
intrige — dvorna kamarila.
V giavniii viogati fhea vuu Auersperg, uroiica tstertiazy Eugen von Preis. Olaf Fjord itd
Reklamne 'otograliie niso razstavljene, ker so vse v Avstriji zaplenjene.
Predstave ob 4.. pol 6. poi 8. ^ °reskrbite c oravočasno vstopnice
Ker je zanimanje za ta senzacijonalni film izredno veliko
« ELITNI KINO MATICA« najugledr.ejš,
Lj ubijam
le! \24
j ta slikarjevega ateljeja svatje, ki so pri-i peljali na njegov dom nevesto. Slikar, I ki ni vedel nič o tej zadevj, je bil tako razjarjen, da je hotel svoje obiskovalce pobiti. Sele j>olagoma se je pokazalo, da so vsi skupaj žrtve nesramne potegavščine.
Nasprotno pa je bil veselo presenečen neki revež, ki mu je skrivnostni šaljivec velel poslati na dom krasno jedilno sobo, poldrugo tono premoga, 150 knjig o spiritizmu ter 50 angleških biftekov. Razume se pa, da je siromak debelo pogledal, ko je dobil za vse to tudi račune, katerih ni pričakoval. Mesto da bi jih poravnal, iih je seveda izročil policiji v nadaljno poslovanje.
X Ogromen požar v ru.-kili državnih mlinih. Po poročilih iz Moskve je nastal v državnih mlinih v Ribinsku požar, ki je po-vzročil ogromno škodo. Mlini gore že več dni. Več delavcev je mrtvih in ranjenih. Državni mlini v Ribinsku so največji mlini v Rusiji Lu tvorijo glavni temelj žitne trgovine, ki jo je ustanovila sovjetska Rusija za inozemstvo.
X Pogodba do teta /i.926. Na Angle« škom so pogodbe za 999 let splošno v veljavi. Vendar je vse slične dogovore pre« kosila pogodba, katero sta sklenili dve Ion« donski podjetji, k' sta najeli dve trgovski hiši v Londonu za celih 10.000 let Najem« nina znaša 1000 dolarjev letno in do kon» ! ca pogodbenega roka bo znašal vplačani ' kapital 10 milijonov dolarjev. Seveda, če prej ne pride potres m če ostaneta obe hiši celi.	.
im
Narodno gledališče v Ljubljani je kot državna institucija vezana v svojem poslovanju na dogodke, ki jih prejema potom rednih mesečnih dotacij iz državnega budžeta Iz tega budžeta mora kriti osebne in materijalne izdatke, ves dohodek predstav pa mora sproti odvajati državni blagajni.
V budžetskem letu 1926/27 ie bil prvič budžet za ljubljansko gledališče sestavlje® iako. da je bilo. čeprav težko, mogoče urediti in voditi poslovanje popolnoma v smislu obstoječih zakonskih predpisov in določb. V tem pogledu ie bila gledališka doba od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927 popolnoma zasigurana, ker sta sedaj nastopili dve zelo občutni redukciji odobrenih kreditov. Z dopisom ministrstvo prosvete so bile nekatere budžetske partije, zlasti honorarji in materijalni izdatki znižani za 10%, tako da ie bil znižan letni kredit za razmeroma visoko vsote 208.200 Din in to redi sezone, ko je treba obdržati napram članstvu vse obstoječe pogodbe in druge -lužbene obveznosti.
Še mnogo bolj občutna, da, naravnost katastrofalna za ljubljansko gledališče pa ie odredba generalne direkcije drž. računovodstva z dne 27. oktobra 1926 DR. Br. 146.554, k: ugotavlja, da Je ljubljanska sledališka upravi v budietski partiji 348 poz. 3 pod subpozicijo »zvaničniki* prejela 596.464 Din več, kakor za to pozicijo de-rukto potrebuje. Pri sestavi svojega predloga za budžetsko leto 1926/27 je predlagala uprava za posamezne partije m pozicije popolnoma utemeljene reelne postavke. Vendar se je ta nien predlog neusmiljeno, brez sistema in brez vpoštevan.ia taktičnih iiotreb črtal, take da so posamezne pozicije in subpozici.ie ostale prenizke, dočim je le ^ubpozicija «zvaničn:kiu dobila previsoko Jotacijo. Ker pa so virmani med subpozi-cijamii brez vsega dovoljeni m bili doslej običajni, zato je uprava vporabljala višek subpozicije «zvaničnikov» za primanjkljaj ostalih subpozicij te partije.
Državno računovodstvo se je sedaj na enkrat postavilo na stališče, da so ti virmani nedopustni. Ta zareza v budžet Narodnega gledališča v Ljubljani je tako globoka, da v slučaju, ako ostane v veljavi, resno ogroža obstoj te naše kulturne institucije. Devet mesečnih obrokov zgoraj navedene vsote je uprava že prejela in danes ne more najti nobene^ izhoda da bi to za gaže porabljeno vsoto vrnila državi, kakor to zahteva generalna direkcija državnega računovodstva. Zato je pričakovati v naslednjih dneh delne redukcije članstva Narodnega gledališča, ki pa bo v prvi vrsti žalibog zadela prevedene člane, kajti le njim ie na podlagi obstoječih for-malitet mogoče odpovedati.
Še težavnejši pa bo položaj našega gledališča po perspektivi za prihodnje budžetsko leto. Pred seboj imamo predlog budžeta izdatkov miaistarstva prosvete za '927 — 1928. kier so v partijah 348 do 359 predvideni državni izdatki za posamezna centralna odnosno oblastna gledališča v kraljevini. Ako seštejemo postavke, namenjene za ljubljansko Narodno gledališče, vidimo, da je v tem proračunskem predlogu. ki je pripravljen za Narodno skupščino, zmanjšana bodoča državna dotacija za Narodno gledališče napram sedanji, ki poteče 31- marca 1927, za 1,340.935 Din. Ne le celotni znesek, ampak tudi posamezne pozicije predpisujejo gledališki upravi znatno zmanjšanje števila gledališkega osobja, kar se najbolj občutno pozna pri prevedenem dtmačerr članstvu I., U. in III. uradniške kategorije. Predvideno je skrčenje od sedanjih 116 članov na 76 članov za prihodnjo budžetsko dobo, kar ne pomenia nič drugega kakor kruto dejstvo, da se bo moralo prevedeno članstvo reducirati za 40 oseb. To ie za nadaljnji obstoj in razvoj gledališča katastrofalno, za članstvo pa naravnost obupno.
Vse kaže. da se v ministrstvu budžet-ski predlog gledališke uprave za leto 1927/28, kakor ga je predložila in utemeljila gledališka uprava, ni stvarno razmot-rlval, ampak ie gospodoval zopet rdeči svinčnik brez razmotrivanja dejanskega položaja dotične partije, odnosno poiicije. Najbolj tipičen dokaz temu ie v budgetu predvidena postavka za dnevne stroške predstav. Za 400 predstav, Id Jih priredi Narodno gledališče v Ljubljani tekom bod-žetskega leta, je predvidena vsota 30.000 dinarjev. Ce pa se ozremo na taktično po-
trebo, vidtrno. da ima gledališka uprava pri vsaki predstavi v operi samo za inže-njerja, policijo, gasilce in biljeterje dnevnih stroškov- 394 Din. v drami pa 34S Din Pri našem številu predstav, ko znaša ta vsota letno okrog 160.000 Din, ie je že tu primanjkljaja 130.000 Din. Iz česa pa naj se krijejo potem ostali dnevni stroški kakor rekvizite, statisti, sodelovanje vojaške godbe itd.?
Gledališka uprava ni ravno v rožnat: situaciji. Krediti za gledališče so vedno manjši, na drugi strani pa zahteva angažirano članstvo neprestano višje plače. Plače posameznikov so razmeroma zelo visoke in nikakor ne več v skladu z obstoječim gledališkim budžetom. Te visoke plače pa so največ zakrivile gledališke uprave v Zagrebu in Begradu, ki boljše operne moči uprav licitirajo in jim povišavajo dohodke, samo da jih pridobe za svoj zavod. Jasno je, da najdejo taki poviški gaž potem odmev v celokupnem članstvu in njihove zahteve se večajo od dne do dne. Ministrstvo, ki mirne vesti reducira gledališke budžete, bi moralo tudi vse potrebno ukreniti, da tako postopanje onemogoči.
Stalež članstva našega' gledališča pomeni nekak minimum, kakor ga more zahtevati razširjeno delovanje, kakor je naše. Skoraj vsak dan »mamo po dve gledališki predstavi, za kar pa imamo v sedani-i dobi, ki je polna gospodarskih kriz, premalo občinstva. To se opaža tako v splošnem obisku, kakor tudi v abonmaju. Abo-nenti so po večini izključno le uradnik:, ki danes že itak nosijo skoro ves naš kulturni in nacijonalni davek. Naši pridobitve-ni krogi, trgovci in industrijalci, katerih gmotni položaj je gotovo ugodnejši kakor položaj uradnika, se gledališča nekako iz-cgibljejo in ne čutijo potrebe, da bi ea redno posečali- Je to sicer nekoliko ostra obsodba, a kdor količka! pozna našo gledališko, pa rudi koncertno publiko, nam bo to v polni meri potrdil.
Rad! razmeroma malega števila rednih obiskovalcev gledaliških predstav mora Narodno gledališče v Ljubljani izredno mnogo produciratl. Dejstvo je, da ima izmed vseh gledališč v Jugoslaviji naše gledališče v vsaki sezoni največ operni!: in dramskih premijer, kar ie seveda združeno tudi z večjimi stroški.
Proračun za Narodno gledališče v Ljubljani 1927 28.
Interesanimo je predočiti si postavke, s katerimi bo morala, ako bo proračun za leto 1927-28 sprejet v predloženi obliki, v bodoče računati uprava našega gledališča. Postavke so sledeče:
2,S73.9S6 Din plače in stanarine uprave, » osotja (v činovnišk: ka-» tegoriji 76, v zvaničniški » 13, v služi teljski 31, dnev-» .načarjev 85) 30.000 » napredovanja 1,363.600 » draginjske doklade 800.000 » razn; honorarji, doklade > i. t. d. 30.000 » reprezentacijsk; izdatki 15.000 > potni troški 130.000 v tantijeme 666.000 > »pravni troški skupaj . .
5.918.586 Din
Dohodki so preLminirani na 2 milijona dinarjev s pridržkom v členu 106. finančnega zakona, da je minister prosvete pooblaščen v sporazumu s fin. ministrom odobriti narodnim gledališčem potTošek viškov preko tega dohodka za izdatke, od katerih odvisi dosezanje in povečanje predvidenih dohodkov. V tekočem proračunskem letu je po čl 91. uporaba viškov dovoljena le s pritrditvijo fin. odbora Narodne skupščine.
Penzije upokojenih igralcev se plačujejo iz proračuna vrhovne državne uprave m tedaj v zgornjih zneskih niso vštete.
Izdatki za vsa gledališča v državi so za leto 1927-28 preiimmiraT na 34,965.383 Din napram 46,021.606 Din v tekočem leni. Med njimi se nahaja oblastno gledališče v Mariboru s postavk" 29 220 Din, za . upravo 33.300 Din za draginlsko doklado in 720.000 Din subvencije Dohodki gledališč v Beogradu In Zagrebu, ki se pa morajo v leni 1927-28 odpraviti državni blagajni, so predvideni ia vsako po 4 milijone dinarjev.
Sokol
Sokolski koledar 1927.
Kakor za prejšnja leta, je izdal tudi le« tos Jugoslovanski Sokolski Savez svoj žep* ai kok-dar. kj ^.e že razpošilja vsem sokola skiin društvom po širiti naii domovini. I?:: površnem preiistanju koledarja opazimo, ča je celotno izdan v enem jeziku, v ekavs ščini Lrerirrišlvo se je držalo pri -estavi koledarja dosedanje preizkušene obiikc in sestave, tako da je vsakemu prav lahko dobiti iz njega vse podatke, katore potre« buje.
V strokovnem delu je najprej kras: i a pesnitev s3veznega staroste E. Gangla cN"prej'», nakar sledi članek eD.žimo na« šii duševnostij. kjer uam naš starosta v kratkih lapidamib stavkih pojasnjuje so« kolska gesla: bratstvo, enakost in svoboda. Najlepši pa so sigurno zaključni stavki o našem Sokolstvu Vsak član. ki bo prečita! Ta članek, bo gotovo dobil novih sil in še večjo voljo do sokoiskega dela. Brat j .1 opisuje v članku ocNarašraj — naša lepša budučnost« velike uspehe sistematične vzgoje češkoslovaškega sokoiskega nara« ščaia. ki se ie tako !epo pokazala na pre« teklem vsesokolskem zletu v Pragi Piscc poziva vse članstvo na čim smotrer.ejši in tUc večji trud pri vzgoji našega naraščaja, di postane tudi on res dobro vzgojen, vse« stransko zrel za vstoo v članske vrste. — V daljšem člaaku omenja V Šva:'cr glav« ne ooijadke v junoslovenskem Sokolstvu, dotikajoč sc Ivrmske tekme, praske? zle« *e, rsznih druch prilik, kjer je organ zaci« ia stopila v stik z ostalimi sokolskimi zve« •sami «.er končno vs važnejše dogoctKe v Savezu :»mcm. Na koncu je pripojena sta« tistika, ki v glavnih risih opis ie "tanje Ji,S tk- podatkih od 1. oktobra 1926 Ome« njeni so vs: večji zle t i, razne druge župne prireditve, t<—me itd., itd .'eč slik oživ« 'ja vsebino sckolskc kronTce leta 1926 — čianku sledi tablica jugoslovenskih šport« iih rekordov v lahki atletiki. — Pod po« glsvjem <tStatistika» pa jc podan pregled
vseh jugoslovenskih sokolskih žep in dru« štev, dalje vseh ostalih slovanskih sokol« skih organizacij, kj so včlanjene v eSIo« vanskem Sokolstvu*, ameriško Sokolstvo itd Po možnosti so zbrani vsi oni podatki, ki kolikor mogoče nazorno predstavljajo čitatelju vso ogromno slovansko sokolsko oiganizacijo. — Koledar je končno oprem« Ijen z precej velikim beležnim delom, tako da lahko služi tudi za kratke zapiske.
Koledar je izšel kot VIII letnik pod uredništvom brata Verija Švajgerja ter stane iztis 10 Din. Naročila sprejema sa« vezna pisan* v Ljubljani v Narodnem domu.
Telovadne in športne organizacije v Češkoslovaški republiki. Kako silen je raz« voj teh orgari:zar;ii v bratski repubiiki nam pričajo sledeči podatki: Češkoslovaško So« kolstvo šteje 3135 d.uštev s 572.000 člani, delavske telovadne eac-te (sociiainosdemo* kratske) imajo 020 društev z 06.606 člani, orlovska zveza 1230 enot s 127 000 člani, komunistične telovadne Organizacije 1049 društev 7. 94.9S! člani, nemške orgarrzacije v; CSR šteje io 21 zvez s 60.402 člani. Židov« ska telovadna društva pa šteieio 4-4 enot. Pn!eg tega je še 2000 «.portn'h klubov s 250.000 nrinadniki in 5700 gasilskih zboren.' •s 170.000 gasilci V skanHci organizaciji ie združene čez 30.000 mladine.
Poljska soknlskg zve^e je imela k oračem oktobra in prve dni novembra svoj-o drugo glavno skupščino po ujed'njenju v Varšavi Poleg dr"gih važnih zadev je bi« io na dnevnem rtilu tudi vprašanje defini« tivri^oa pristopa noliskega Sokolstva v zve« zo «S'ovanslco Sokolstvo» Glavna skiipšči« n>i ie z velikim navdvšentem in soglasno sprejela tozadevni predlog zveznega ndho* ra ter ie svoi sklep sporočila tudi vsem soi'd»leženim zvezam Starešinstvo Jugo« »Iovenst-ca Sokoiskega saveza je prcielo pied par dnevi dopi<- poljske sokolske zve« ze. ki nam sporoča da ie glavna skupšči« 03 z odohravaniem vzela na znanje usta« novitev zveze slovanskega Sokolnfva, odo» brila vstop rhiliskega Sokolstva vanio Ob enem pa pn-zdravlia vse bratske organizaci«
je želeč, da naj se sokolaka miael razširi tocd slovanskimi narodi vsepovsod ter naj rodi kot posled co tudi politične zvese vseh
slovanskih aržsv.
Dopisi
ST. VID NAD LJUBLJANO. Sokolsko društvo v Št. Vidu ponovi v nedeljo ob 6. zvečer svojo telovadno akademijo v šolski -telovadnici. Pri akademiji nastopijo vsi oddeUd društva z razl-čnimi vajami lahke ia težke sestave. Pri prireditvi sodeluje društveni tamburaški zbor z izbranimi komadi. Vstopnina b Din, stojišča 3 Din.
PRESERJE V soboto ob 3. popoldne bo v Sokolskem domu občni zbor »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojae->, nato pa bo sledila ustanovitev »Strelske družine* za občino Preserje. Vabijo se vsi bivši vojaki, poselnto mladeniči cd 18. leta naprej, ker imajo čtea =Strelskih družin« skrajšan kaderski rok. Sokol nam cbeta za Silvestrov*? zelo lepo prireditev.
MENGEŠ. Sakolsko društvo v MensSu priredi Silvestrov večer v dvorani l>r. Firntka z bogatim sporedom. Sodeluje tam-buraški zbor Bralnega dreštvts v MccsSu.
KAASMK. Podružnica Kola jugosioven-skih sester je za Božič obdarovala 72 šolskih otrok. Otroci so prejeli 32 oblačil, 55 kosov per ia, 14 parov čevljev, 38 parov nogavic in več drugih manjših daril v skupni vrednosti 500» Din. Podražpca se prisrčno zahvaljuje vsem blagim darovalcem. K uspehu je izdatno pr:porao<tel prispevek. ki sta ga podružnici naklonila dramatični odsek ia salonski orkester Narodne Čitalnice v iznosu polovice čistesa prebitka dveh predstav, za kar se odbor društvu naj topleje zahvaljuje. Posebno priznanje gre tudi tvrdki K. Pollak v Liubljani. ki je dobavi'a čevlje po polovični ceni. Podružnica prosi, da ii vsi dfbrotruM
Kralj
la zabava
Z I G 0 T T 0
v kino „ldear

ohranijo svejo nakloni eoos t, da bo društvo tudi v bodoče in v še vačji meri mosio vršiti svojo človekoljubno deio.
SV. GORA PRI LITIJI. Po 100 minutah zmerne pešpoti prideš Lz postaje Sava pri Lifcji r.a Sv goro, ki je visoka S49 m. Na novega leta dasi praznuje litijska podružnica SPD dograditev svoje planinske koče s pravim planinskim rajanjem Skupen odhod je iz postaje Sava ob pol 9 zjutraj.
JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi dne 31. t tn. ob 20.30 »Silvestrov večer* v kolodvorski restavraciji z zelo pestrim sporedom. Sodeluje društveni salonski orkester in pevski kvartet, r.a sporedu so solospevi, kupleti, komični prizori, polnočni govor, srečolov s krasnim dobitko rnter p'es. Vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo vljudno vabljeno. 1653
MIRNA PEČ. Dne 17. t. m nas je zapusti umirovljeaa s. nadučhelj Franjo Ju-var.ee. Bil je med r.ami polnih 15 let in izredno priljubljen. Nastopil je službo pred 42. leti v Starem trgu, bil 24 let učitelj na Sinjem vrhu pri Metliki, odkoder je prišel v Mirno peč. Dil je kot učitelj stre;; in natančen, a v družbi dober tovariš in ved-no zabaven Selimo mu, da b! s svojo druž'co zadovoljen ia zdrav užival zasluženi pokoj. Gospod Juvanes se je preselil v Ljubljano v novo zgrajene hiše »Stan in dom« na Mir-ju. Tukajšnje učiteljstvo mu je priredilo prs-rčen poslovilni večer. Sokol je izgubil z njim svojega ustanovitelja, zavednega Sokola iu trdnega naprednjaka še iz dobe težkih preizkušenj. Zato tn« klile v slovo sokolski: Zdravo!
S VEČINA. Na Štefanovo Je pr:rec:lo tukajšnje ii&teijstvo otroško igro »Povodni mož*. 0:rrxn «o israli izbomo. posebno Jo ugajal Janko. Po izri pa se je vršila božič-nica, za katero so si pridobili posebne zasluge CM D, srezko poglavarstvo, trgovec Z. Matija Arh in obrtnik g Rudoli Smonlg. Z obleko je bito obdarovani!) 12 otrok, s kruhom in sladkarijam5 pa vsi navzoči. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala!
ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo priredi v svojem domu Silvestrov večer s prav bogatim sporedom. Gledališki nastopi, komični knsieii, marmornati kipi. vedeževalka, vlivanje svinca itd., petje moškega in me-ša-nesa zitora ter ples Ce!o noč Igra ciganska kapela »Roy« Pridite vsi, da se skupno posiovimo od starega leta in z radostjo vstooimo v novo leto 1927
ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokolsko društvo priredi v januarju nadaljevanje šalo igre »Pri belem konj:čku« »Csz leto dni«. Dne 12 januarja ps bo reden občni zfcor, ker je treba vsled odhoda nekaterih članov oiJaar dopolniti in reorganizirati.
Izjava
Podpisani izjavlja, da ni v nifcakem ms* rodstvu z Ivanom Tajcem, pekovskim po« močnikom iz Kamnika, sedaj bres stalnega bivališča.
IVAN TAJC. p. d 2AN 1650	čevljarski mojster, Kamnik.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Maii ogiasi. Ki slutijo * posredovalne te eodalns ■amen« občinstva, vsaka beseda 50 par. N a j m a o j t) s nese te Dia
Čtaltvz, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskafa značaja, vsaka beseda Din J' —, RsJ&enjjiil ssasek Diu t9-—s

SL pevsko društvo «Mo&te»
t Mostah pnrftdi v cedijo, vlne 2 januarja ti/27 veliio
Uudsko veselico
« pIi.soiB, v dvoraDj Sckol-•tiga dorna aa Seia — S ebiisS uuo.eiai vabi odbor.
peteifc ^ * etike ar«var»tvo"
SiTAS A SVETEK j
£C> LJUB^AKA £>j
Natakarico
j dobrimi fc?ri5evalj i? c:io «prejzjeoi — Utotaio tudi oilaišo podsatakarico. Nastop aredi jacaarja — Lahko gta tudi zakonca br« otrok &'! 2 n??tri — ako ?t» od stroke. Naslov v	oddelku Jutra
tssn
Qdč. ali gospo
k šostletneiaa deika ca Jos dan sprejmem takoj Ka .iov povo ■ rj*"* fttidelek •Jutra«.	S&2&
Učenko
;	sprejmez: v Ir^oTino
1 z električnimi pre-.iaieti — t Sa-tof v o^amea oddelku | «Jcw»».	S?588

Oalcle oopravj^
puro« ra!&ail!2*?)js 9 HtMlsj yvbii»a». Eia>«»»
a.	C"
Dvokotesa
tj» uailjolJ*. caJtllt.T*
i C	riur;ao2;B.
ciica £	J'
Snežne čevlje
in gsloSe
popravlja Avgaal S k o f. BoxfciLk07 trst ! (t» drarao) S9446
Sneiat čevije
~a v popravilo tvrdka ii Trebar. Ljahljana. Petra casta 6 89158
Krt^irovodio
j	t«ioSn«ga, .-tarajž^
| pvaktiis tprejmeju es tzrurht«? bjlaoca pri več j j ! !msii ^'ezrguviz: na ae-j tri i, ca JaSioj Pcsli 02 ca j atsnec. Ponudbe ii> Khtere j Liouorarjs go c_'i&aa: !©i «Jutra» rod «BU»t-a=
msn
Knjigovodjo
5 cmotacga slov ID aemfi$S3r j eprejmea	icii« pft^i
\ co.*t — P^inrih? t vri i ti j Sotl&r, izvos J&Jtc. Gornja i ftadgoaa.	S9476
v ajenca
ki dovržil m&fičajjsko š> lo, tprejmea v trgovino z reeiaoim blagom m dež«!i Popolna oskrba v hiši — Poha'ibe na oglas, oddefnk «Jatra> pod uačko d ^ £0556
Prodajalko
stare-šo mod — popoinoma vptčo trgovine z m^iSanjni Mc^ou "ter gospodiaj«tvs (kavcije zmožne imajo pred. nost") sprejme Hinko Hume? — trgo**«.',	bLrii pri
Litiji.	82544
Trg. sopotnika
ki bi šel okroe 15 jann-arja p i za kake tri tedne x avtom v Dalmacijo. i.vTm Ponudbe ? navedbo otroke ~a oglasni cldalek «J»:tra» pod cDalffiadja* H2C.-23
doae
Irurjeso pletiljo
Stire ra tako j. ladi ene •e !abh-i c^lasijo. ko Hrt bi ioMle v preden tafa priti Kselc-v v cgiaan&aa oddelku «j»tia»	3ss06
Mesar, pomočnika
»prejtieo k»s'.ot v •ddedka «Jutri». 2*461
Učenca
?» ia t-irji—i-a, IS is li tel Etarej?a. tina prid
poSt^cii. etaršEv —	sprejema »jakovrstno Skro-
sajraje Jeietmfarjev. fprej-	h.ir.o ia tcehko iierilo v
isceio
Dobra iikarica
»a i vso oskrbo v hiSi ?ran;o Oolio, trgovina — tasarjj pri Jelian C9478
Velik dobiček
!«tjo tt iensk« io moikl
* vnel) GitT.tib sa prodajo poveva patfleta Fonudiv
Sod <Rapid> ca oglasui od-eisk 'Jutra*	S943S
Gospodično
sa pisaraJSc« pc-«16, tprfjmmo takoj. Po-mdb« s sihtavami Da os! o.tde!ek <Jutra» p-od t f ro •Začata;.'! ?S»	996S2
Brivskega
pomočnika
m!*j»esi, »pr^jm« takoj ■«tko»V. brivec. Pred Sko. fijo tO, Ljubljana S36S
Trg. potnika
•prejo:« takoj reJSja tTrdka » po^o"ar.j? po Slovesni. — PV^ioOF- imajo kircije »nožni, dofiro vpeljani re-Cektanti Ponudbe na oel. «dd»'oi «Jutr»» pod m»fko <7ikrax>, daniee ta pro-
har.o io Rehko {merilo likanje io pr.-.aie Naslov v o^!aai;es oddelka »Jutra*.
SS436
Šiviija
za staro in novo perCo. 68 priporoma ca dom. — CTlfca na grad 7 &.	29585
Kuharica
sa rostiico in kavarno Ifeli službe » ! januarjem — Ponudbe oa ogla6 oddelek «Jntra> pod cnažko tSamo-*tojna 74»	29474
Gdvetn. uradnica
s oajizvretnejSo kvalifika cjjo v mnogoletni odvetniški |»rakei poToinotaa ve-iča tts npruJna -lo' »rbo-hrvaftka iD nemška -»t^no erafinja «prelna «trojep;5 k3 sinotna pisarniških pot.ov v ^lov . oemškem ia hrvaškem ietiku	v
kjijrovodstvu kor«>ponden ■ ri. dobra ra^unaViea ječ*-prim««rn}f iluSbc kjerkoli v kakrJn^mkoli podjeliu v Sloveniji ali na Hrvaškem Nastopila bi »» 1 jan . ev pozneje Ponndbe prori na o«'i*eai oddajek «Jutr*» pod ittefcn ao9 XS».
gsaaiiiciiGBGiBsaBaBSsaGioGF
B E i3
ra
s □
E
Ci [?
H ra
S B E 13 0 B
ni
B R
za novoletno številko .Jutra" sprejema oglasni oddelek v Prešernov ulic štev. 4. le dc
peifeD d® i m<B
Prosimo, da se z naročili ne
odlaša ter da se oglasi po možnosti naroče čim preje.
„jyim"
Knjigovodja
tn toref5^»n«{»»tti vtže »!o venskega »rbobrv (lali jsn^kf-ga ;a oemškfsa iesi ks	nlužbe —
Ponudbe bo	ocldelsk
cJntrs> ocd e9 C.»
SU««
Vi j a da prodnS^lka
v vseh ctrokah dobro vt«rti rana spretna io dobra ra^uiRirira. 2 saa-njt-rr slovenskega tn ceni šUe^a jezika t*r »iroji-jš^js. iffcp službe v trgovini kjerkoli Cenjen« t»onod>»« na po<'ruinico *Juiru» v Maribora pod cZau*jalHT® 2i}>
39636
Službe v trgovini Črno zimsko suknjo
želim kot delavka. Hitra v šivanju na r-troj — Dopise u oglasni od n elek «Juirn» pod »Delavna in
poSteLi*.

to novo, sa normalno raž&ans^a, er^dnje »•liko-eti, prodam Naslov v ogl. oddelku «Julra>. Cc57t)
Potnik
dobro uveden v Banata. Bački. Hrenu. Ju?.ni Srbiji ia Srbiji, sprejme S—3 zastopstva boljših manufak-turnih ali galanterij tvrdk protj proviziji Cenjp.r-c pa. oudoe na oglasni oddelek «Jutra> ped cE^obro reference*	89615
Rudarski paznik
z dolpoU-tno prakso, zmožen jamcm»*rstv.i. ieli premeniti m^sto Ponudbe na oirlaeni oddelek «Jutra> pod «i(ro «1600 DLn> 39562
Mlad, inteSig. fant
ID let star. fam?ki, izuč«-a fotograf in žofer, ižfe stalne službo Cenjene ponudba ca naslov: Makt« Lednik. fožojrr pomočnik in šofer, G Radgona.	&«5GS
Gospodična
ieii dčrV-la	ali
vzgojiteljice otrok. Zmožna ncrašrine, slovenščine ter italijanščine Ponudbe tod <Za:i«eiljiva IS01» oa ogla». oddelek cjutra* SŠ5G3
Izurjena pletilja
itčc sluihe — Dopibi- [>od <Ne:mpnovana» tu oddelek «Jntrt» Z0ZS7
Čevljarskim obrhm in trgovcem!
lrgovski potnik. ap9cija!no uveden v č^vjjartki otroki v vnej Srbiji iMie zastoj stvo — Prodaja 6amo r.a povzetje. Ponudbe* un A. P«£eiia. Beosrrad Vrsa£ka 1 S94S4
Šiva!n? stroj
in štedilnik
poceni naprodaj v Rožni dolini	J2S0S
! Železno biagajno
! prodam Kasiov v oglasnem oddelka cJu£ra» iSfiiil
Vec drsalk
ia dvokole* (voz) naprodaj na Krakovakos naaipu 10. pritličje	S9€0 i
Ženski plašč, sanj&e. sani in kočijo
vse po nizki cenj naprodaj Vpraka so v trgovini Jemec, Tržaška cestA.

Mlajši natakar
sprejme službo — tudi ta krajšo dobo ai: pomofi — (faalov • ok!m»6Ib oddelku «Jutra».	S3572
Elektromonter
isvr=ten elektrotebntk. ištta plužbo tzvpiban v inslain-cijait daljnovodov, f elektrarnah pri »tiskalnih napravah. epeeiaiift v popravku elektri-Jnih naprav — tudi ra	tok (Sehwnt*b- 1
Etrom). Sel M najraje b kaki majhni elektrarni, ker fem :nio-ien tudi računanja ln prcrsčuaanja. .ploh vse- i ffa kar ie t.-pi-a pri eipktr. obratu Neoienjen ener^i- j Cen in samoptolen Cenjene . ponudbe ua Ofiaa. oddelek •Jutra* pod Kžto »Elektro
eunott odpaccc Orva
0.1 pur t. to« lo-tav!Js po 0>ikl eesi o « 1 u o i«rua tan V dr»sueit- L'Ut.lj» oa ta eurefljsk!3> Kolu.lvo ro3 - Pn odrtemu »ečje euoilue cnatep oo:*u«t Ifi?
Opravo za trgovino
s oci blaffom takoi ccod no pro.laa Ponudbe pod «Donro ohranjeno 62» na
oslabi oddelek «Jctr3»
S048S
Več stelaž
za manufakturo — ugodno predam VpraEa ee r Sodni ulici fct G	C3471
Motor
ra surovo olje — Original Crop!ey. eir-trn «Otto» — Uan^hester. !2J tiP. pro dsm po ugodni eeni. Na-»lov p/j'.*? ogiaiui oddelek •Jutri*	39173
Kopirne knjige
kojilrno prt..; registratorje »a pien^.a in droge knjige pro-latn Kaslov v oglasnem oddelku <Jutra» 89560
Sobno kredenco
dobro ohranjeno, ugodno prodam. —• Ogleda ee: Ing t' i a c, glsvsi kolodvor I.
S3557
iPKirc- : 80607 I
Konja za gusanje
vsiikega, proda:--' NifIot v ojUsuem c-idelkn «Jctra».
S7U1
Črn plašč
prodam Kaplov v oglas, oddelku <Jutra» ^AS
Dober pianinol
Gos-Ou, ki |e pred Božjem lsWai pr- tvrdki latasek ia neko društvo
plan no, se vliudno naproša, da se taratca' z?issl, ker ima tvrdka ^edai prvovrsten instrument naprodai
Mlinska oprava
valjiaa stoliro (Poraeriao-K-alsen Ptuhl, Patent Weg-ciann). f i « t l i D i «:rn? t« sdreb (tiriee- und Dunpt-pursmaf-r;i:n?. Patent
2 f!«lilna ptoia ca trnje lXureka BrbilTnaeeuIno) po ugodni eeni prodam. NaslOT v ^glfrirflft odflfiika Jetra.
Nov, črn žaket
nialo rabljen in
zimska suknja
ugodno naprodaj Kaalov t oglaana oddelku «Jutra».
£9593
Bivša nciteljlca
nemSžine, eprejme v :. -ik d£kl:.ce »a nein^člno, italj-je^4l!no ln godbo. Naslov: Vlila ■ HarchsseUJ, Bodea-dor.', om. Ses — SEmtra.
CD591
Instruktorico
francoščine
»I5em za attek honorar. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* poč »ZaiSet^ica S*.
8S586-S
Vsakovrstno zlato
sni«]* uo eaivtliiH «*na»
Cer ne — {uveli;
Ljrii^ Wolfevj al s U
BrnsHnl stroj
(BchmiTge; - SchlsiiH Mckine) r&blien, firo»1njo veilk, kupim. — Ponudbe z navedbo velikotri in ceno na: Foiiai predaj IKi, Ljubljana t.
f3»BS4
Kože lisičje, zajčje
U od druge divjačine fcu-pajo po najvišji dnevni ceni P. 6 c m k o, krzaar, Ljub-Ijan«, Tiirjuškl trg Stev. 1.
£S6C'3
Ključavničar, mizo
e predali, dobro ohranjeno, kupim. Poudbs na og'afp,i odd&iek »Jutra* ;>xl zzziko • Ml^i 4017».	8^609
Pisalno mizo
v dohrea aiasju, kupta. Pcca4»r e kratkim popipon in ceno r* og!s#ai oddelek «Jctra» pod »Pisarna 66».
K56S
Torino-Fiat
tVitonsrii, calo rabljen, v brethibnea ftanja. kupi Al K o t! a r. iivoi jsjec, Gomja Kadgona JJS-iSO
Rž in ječmen
kupuje in najboljše plačaj« Ivan Pe«:otst!-. r. iiru^ — Reatjeva eeeta 3 i!9S22
Hišo s trgovino
tnp-sa ua deželi - C^r.a okrog 75 000 Din Ponudbe ca ogia&nj oddelek cjutra* pod aiiro »Trgovin« mj>
«13458
Hišo z gostiiuo
v Ljuoljani prodam polovico ali vpo V uajboljsem stanju, e kra»nim vrtom Potrebni denar tO.OOO Din Prevtan:? se lahko v 3 mesecih — Ue«ni kupec i.aj piuti naslov v cgta^uera oddelka »Jetra* pod tnaiko »St 80*.	£9494
Hiša v Krškem
ua prora-toi totk) oaprod«) Pritemno t trgovska toka la • kletjo in »kladiSiem V prvem nadstropja tn»ot» no stanovanje la kuhinja Poleg l-.iSe Setrt j«n» velik vrt ip 4 jcbe n>sda proda ta SOJ <Xf) Dia Ing Cavllaa Zagreb. GsadnlMeT* ol 90 £928)
Nova biša
enonadstropna, tik glavne ceate, t 2 sobama, kuhinjo, kletjo ia pritiklioami, v bii. Mui kolodvora s dobro idočo tovarno, je naprodaj t Rogatcu, Sp. Štajersko. —-Priperečlji-ra sa obrtnika. — Ponudbe na naslov: A. SSebaarottb, bptn O- 'JO
Zidano hišo
prliiično. s 400 a>> rrta. ori eost!, pripravno zn <» ko obrt, prodam v Zagorja ob Savi — Pojaenila daje g f'Ha v Zagorju »473
Vefetrgovina vina
(posebno dalmatinskega) na drobno in debelo, s točilni-ro 7 vefije^i ni-?*:.- Slove nije se proda po telo nizki ceni Samo rt-'-:: refinktanti e potrebnia kapitatora naj se obrnejo m oglasni ta-vod Eoračii, K^-.tcr.
Podružnico trgovine
x mefunlm blagom, ca dojeli pri tarni cerkvi oddam 3 vsem inventarjem In sa logo, oslrotr.a brsn taloge Za obrat treba najmanj Din £3.RX) gotovine. Kasiov v oglasnem odJelka »Jutra» £3483
Kavarna
i enonadstropno hišo v več. jen garni;lj(.kem mestu na Errsikča naprodaj Pojjj. nila daje A. Berkovii. Vs-raSdin, Vraaova ulica SI £20-3
Trgovino
• mejanim blagom oddam v najem na deiell hlian kolodvora Dcpise ee oglasni oddelek «Ji.ž--sj> sed lirro cUgcdncst S£».	S35Si5
Trgovino
v tLajhnen: rseetu ca Do-tonjskeia oddam rad.i Lo letni. — Ecper bodi reson reflektanl in tmoaen pre-vzeli vso taloro preti ta. kojSnjemn fJaillu Naslov v cjflas odi-liu eju'r!>» 37057
Lepo sobo
opremljeno — s t-osei-.nini vneden:. oddam s I jana arjem stalnemu ^t»epod(i s i gospodiSni. Kaaiov v ogl oddelka »Jutra* S3500
Lepo sobo
craJno u> msto. v bii£lai poŠte • prvevrstno hrr.no eventuel «amo s cajtrkom, tit-Hia u dijaka-glmnasii-a Ponudbe na ogles &1dfi'ek •Jutra* pod insiku «l-'rvo vrstno stanovat-e*
Opremlieno sobo
lepo veliko in ?o!n4no o.) dam S go-:o<ioma s 1 jaa Posebno »»'-1 is predsob«, električna razsvetljava ia tarkr-i Event tnd kopal nlca na ratpolago Na-iov » cglaacesi oddelka »Jutra* 1^305
Opremljeno sobo
Olsto. t ^lektriJno razsvetljavo la posebnim vaodoir.. ifcfiom e 15 januarjem Ponudbe ca oglasni oddelek cJutraa pod »čollden 2S>.
£3635
Srednješolca
sprejmem v popolno CRkrbo Kasiov v orlfliaM oddelku cjutra*.	SjS46
Gospodično
strejntem na »tacovanjo. — Kasiov v oglasnem oddelka »Juira».	3954J
Priprosto sobo
• potebnim vhodom oddam. Kas'«r t cclunee oddelka •Jutra«.	S5&8
Opremljeno sobo
lepo, v sredini oeeta, f vhodom iz stopnic ia električno razsvetljavo oddam boljjeoa gospodu. Kasiov lem oddelku Jutra.
34d25
Sobico
čedno opremljeno, poeen-1 oddam na Reelievi ceet.l fospodl-loi. Kasiov v og'—ir. eddetta »Jutra«.
UUUUJULJULHJiJLHJLO^
Iz starega u novo leto
stc-oiie ie v naj&oljšrh
Jskc" MB
Nikai ne kupujte siab h čev" ev, ket se Vstn nud jo najbojšt po tnž.ih cen h, kakor pa s-aai ia 10 icv irgovini Doko,
| Prešernova ul. d, d v oršče. |
ncnxnnnncnnnanammnnczji3[jnnE!D
2 gospoda ali dijaka
erednjoboica »prejmem s 1 januarjem ua brano in stanovanje v s^parirs^o s.obo, v sredini tneuta. Maslov v cgUaneu oddelku »Jutra« 1&516
Gospoda
Sobo
a hrano ali brez ime cddio gospoda Kas!o7 t oitlaa oddelku <Jut-a»
2 gdč. ali gospoda
sprejmem na hrano ln a ta novanje v lepo. čiato eobo z električno razsvetljavo — Stari trg ti. &i!Tt — I«'" £9619
Opremljeno sobo
a posebnim vhvdom oddam nimi gospodični Kasiov v oglasnim cdifiiu cjutra» £9647
Opremljeno sobo
s oiokt-r raasve-.Ijavo od-dam eolidneinu gospodu — Kaelo* v o^- asC'.-J oddelku cjutra*.	SS£cO
Sostanovalca
iSčo bančni uradnik v lepo in čisto sobo. t posebnim »hodom Nasiov v oglasnem oddelka »Jutra* S96!3
Pciprosto spalnico
kupim vzamem v csjem Ponudbe na oglas oddelek cjutra* pod mačko cNe posvarim«.	£8563
Zakonski par
brei otrok, iiče sobo s Utertilnikora — gre tu-ii to biSnika Kasiov v ogia-r.čn; oddelku «J-utra» Ct'555
Lepo, zračno sobo
z 3 posteljama o d d a rn v biiiiini Otr: bolnice iu ko. lodvera ttr.slo7 v og.asn.-m oddelku c.Tutra*
Opremljeno sobo
« posebnim vbo«lom ednan takoj v sredini na&s-a Kasiov pove cglasTji oddelek »Jntra*.	£3591
Sobo
blira cbrtr... Sole takoj oddam gospodu Kasiov pove oglasni cJdcici »JutrrV.
39503
Sobo
s uporabo klavirja, event tedi t hrano	gospo-
dična Ponudbe na oglasni oideiek «Jntra> pod hifro <Dober klavir*.
Opremljeno sobo
iepo in pro*tomo. t p> sebahn vhodom ter elektr. razeTetl?avo takoj oddam v Sp Siiki, GuiUka c^^^a
St. o.	SS551
Opremljeno sobo
vno oskrbo oddam blizn kavarne «Erropn> Kaplov ogla^ses tideika Jutra.
39550
Mžješolca
eprejmem na n»o oskrbo K a razpolago klavir. S"a» §iov pove oglasni oddpl*»k cjjtra>	39547
Opremljeno sobo
ovent.	s":| klet-
no, »Scem v bližin! jnstifne palače. PeDu<fr»e na oglasni o^dalei *Jc?r»> pod Rfro
sprejmem kot soc-tanoval^a. Naslov v cglasa?m #<delkn c J utra>.	25593
2 boljša gospoda
*pre;ra;m na stanovanje t vho oskrbo na Sv. Petra cesti 29.'!
Titie^a družabnika
ail orulabnico e kapitalom od 40.000 (/tn svrejtneai v •lobro štioSe j^jdjMje oodot in mauufakttirne stroko — Gfbhno eo«ie5'jva»i;» ci potrebno. Por.u-th« c« c^la^al oddelek «Jutra» v l.jcfdjnal pod fciiro €po«?>e^|
Krojača ailkrt»ia^lco
sprejmem kot družabnika. Ponudbe aa otf'*^. oddelek « Jutra*
[»d »Napredek £4».
«'624
60.000 Din posojila
iščem protj vknjiibi iji po-eestvo. Dotiče-mu o-ldam tudi dobro vu«lj»no p.:ka-rljo ta tri leta brezplačno. tVaslov v og aanem oddelku »Jutra*. "	335«9
USl
Vz 7 pred univerzo
22. decembra. Dvignil pismo pod značko «Mi drugi». — Vtaolo novo leto! ~
XXV.
Srečno 13271 Priden, Dolgčas! Vročo poljubčke Tebi ve« adar.il	39633
«Branimoi»
N'.vi vso srečno novo leto kličem iz neprepiedne daljave — sa enkrat ?an?o ten pot^m.	33600
Partnerja
ra poaečaijje plesnih \-aj iflce gospodična. Ponudbe pod «tre<iaje itveibana 21» ca ogi&jni oddelek »Jutra* 33537
Gospod
ieti »nanja s priprosto gospodično Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod r-:lro »Osan.ljen 03»	£95£4
Neznancu
visoke positrp — veselo coto Isto! — Kefnanka.
£3545

Samostojna vdova
t opremljenim stanovanjem, stara 45 let. želi tcanja t ini-aim go>pc-'cm, U laa sigurno 6iuibo. starim 40 do D0 iet. Prednost iaiajo dr». uslužbenci Ponudbe ča podruinif-o «Jutra» v Mari-bero »Srečno oovo !eto» £9637
»J*
Pianist
ti Silvestrov veter na ra*. polago Ifrs ntcders? pisse. Kaator v cgUB«B oddelku
Klavir
dobro ohranjen pccjBi pro-daja. — Kasiov t ojlaeneiB oddelka »Jum> '-.tč55
Perutnina
vsakovrstna te dohi cajo». nej« pri VerbiČB v Siritar-jevi eiiel.	»64»
Kravo s teletom
prodam In aj^ejmem '
mesar, pomočnika
Ljuiiijaua, Toljaiuka c. 59.
£8WT
Uro smc našel
Nanlav t oilaat:- očdelJrat cJatra«.	13578

Vsakovrstne rablje, fse predmeie
pl-ialne givatoe in drtig« »troja, pohištvo, klavirje, Twb vrst muzikalijfe epra. me Itd prevzame
v komisij, prodajo
cajugodne;&im: pogoji •POSEST*. LJubljana. Ki« kloSičeva cesto S;"d7 4
C/039
Zastopstvo
avtomobilov
avtomobilom dveh prvovrst Do vpeljanih cuamk oodam za Har!>Kj, |a Celje Dopise pod iifro »Podzcsto>tTo» oa »Apollo». t.juijj*:.i — Start trg lil	£3370
Abonentc
srrsjnicm na dobro domačo hrano Hh SUreta tr^u »4/11, levo.	ti-sig
cJugoport»
smo pr«ee!i!i ii do«e;lanj!ii lokalov v 1'avcarjevi ui. 3
v nove prop.tore ivolod .orska ali ta štev. 39 ter »e cenj. strankam tudi v bodoče aajtapieje pripo. ročaaio	£3620
Na dobro hrano
domačo, sprejmem gospodične. Kas'ov v ogiasnea oddelka »Jutra«
Več gospodov
;n dam
spTejlerj ca dobro doinaoo trano po 13 Din v Stritarjevi utlci ti. 7.H1 — It to.
33613
rabljen:, vsakovrstne
kva itete ina stalno v zaiogi ivrdka
Lfsifevff Sire,
Kranj.
Pogubo »saki družini
irinasa-o .«ale:iiivi bo. ezni Kako se j!b ubr*» iltr <zvesi> z knisgei Op. Josip Tlčap:
Cena s ooštnino vred Din I9-5C * Krotila aa bnit» Tarse itsk«v|ie aa> 'raca v ',!obltasl.
M.
i.evaco
41
Papežinja Favsta
Roman
Pardaillan je poslušal Karla, ki je vso pot govoril o Vioietti: mislil pa. je med tem samo na Maureverta, katerega .ie zaman iskal po vsej Provansi iti Burgonji in katerega je zdaj prišel iskat v Pariz. In sredi teh misli ga je mahoma zagleda!: stopal je petnajst korakov pred njim, pomenkujoč se s spremljevalcem, ki ga vitez ni poznal.
Rirdaihan je pooledel. Njegove oči so se stisnile in roka se mu je skrčila na ročniku rapirja. Stopil pa ni zaio niti enkrat hitreje. L staviti Maureverta, prisiliti ga. da bi pri tej priči izdrl meč, in ga ubiti... vse to mu je prišlo na um. A to misel je zavrnil. Drugače, oh, vse drugače si je predstavlja! Maurevertovo smrt!...
>Kaj vam je, dragi?* ga ie vprašal mladi vojvoda. »Tako bledi ste.«
»Nič mi ni.« je rekel Pardaillan. »Samo prosil bi vas, da odloživa svojo pot na Montmartre do druge prilike.«
»Prav. In kaj ukreneva zdaj?...a
»Stopiva za dvojico, ki gre pred nama...«
Kren;!a sta za Maurevertom in njegovim tovarišem.
Maurevert, ki je navadno z očmi in ušesi stregel na svojo okolico, je bilo to pot ves zaverovan v pripovedovanje svojega spremljevalca. ki mu je tiho nekaj govoril. Ta spremljevalec je bil na oko podoben mlinarskemu hlapcu, toda bister opazovalec bi bil pod preprosto obleko kmalu spozna! vojnika. In res: bil je Maineville, slepi privrženec vojvode Guiškega. Govoril pa je takole:
-Vojvoda ne verjame. Ne verjame, čeprav mu je bilo točno naznanjeno v pismu...»
»\ pismu, ki mu ga je poslala tista skrivnostna ženska,< je povzel Maurevert.
»Drugače jo posluša, kakor da mu je vladarica. Veš kaj, Maurevert. treba bo dognati, kdo je prav zaprav ta Favsta.«
»Treba bo... Kaj praviš, Maineville: če bi biio resnica, kar mu
pisci...»
»iedaj bi bii vojvodi prestol zagotovljen. Denar je edino, česar mu nedostaja.«
Maurevert je nekaj trenutkov moičai. Nato je pogledal Mainevillu naravnost v oči:
»Ali bi posta! vojvoda kralj... aii pa midva bogataša!.. .<
»Kam meriš?« se je zdrznil Maineville. »Stoj, prijatelj! Jaz sem Guisu vdan na življenje in smrt! Denarja imam več, nego ga potrebujem ... Meni ni do zlata, meni je do časti. Kadar postane vojvoda kralj, bom imenovan za vrhovnega vojskovodjo!«
Ce je tako, se tvoji vdanosti ne čudim.«
»Bodi kakorkoli, vdan sem mu. In če bi ti prišlo na um, da bi zagodel vojvodi kako grdobijo. bi te moral z vsem prijateljskim obžalovanjem nabosti.«
»Pošalil sem i>e.<.. je rekei .Maurevert. »Ti sam ne moreš biti vojvodi bolj vdan od mene.«
»Vem, vem! Podvizajva se tedaj...«
'Preden mine ura, bova vedela, aii govori pismo resnico... In
kaj potem?...<
»K vojvodi pojdeva in mu poveva,« je dejal Maineville. »On bo najbolje vedel, kaj treba storiti.«
Odšla sta iz mesta skozi vrata Sv. Ilonorija, krenila mimo Tuiie-rijskega gradu na desno in namerila korake proti siromašni majhni kapelici.
Ta kapelica je bila posvečena svetemu Roku. Stala je ob vznožju griča, ki so ga po njej imenovali grič Sv. Roka. Na vrhu griča je čeden malin ponujal svoja široka krila vetrovom. Pri kapelici Sv. Roka se je cepila od poti kamenita steza, ki je vodila nekaj časa po obdelanem svetu, nato pa se je v vijugali vzpenjala po strmem pobočju do mlina. Bila je zelo ozka in osli, ki so po njej nosili žito v malin, so mogli hoditi samo drug za drugim. V trenutku ko sta prispela Maurevert in Maineville do kapelice, se ie pnnudil njunim očem neobičajen prizor.
Po stezi je stopala dolga vrsta mezgov; sleherna teh živali je nosila na hrbtu vrečo, v kakršnih tovorijo žito in moko. A naša znanca se nista začudiia mezgom, čeprav iih je bilo trideset po številu; začudila sta se desetorici njihovih spremljevalcev, ki so bili
pr^. tako gotovo mezsarji, kak .t gotovo je bil Maineville auinars.-d hlapec. Prašne obleke in zagorela lica teh mož so pričala, da so prehodih doigo pot; za pasom so jim tičali težki bojni samokresi m ostra boda!a. komaj da skrit3 pod plašči, s katerimi so bili ogrnjeni vzlic vročini.
»Aha!« je rekel Maineville, »evo mezgov, ki jih najavija pismo.«
»Evo zlatega žita.« je dejal Maurevert in oči so se mu zaiskrile.
»O tem se morava šele uveriti. Za menoj, Maurevert, pripravi se.<
Planila sta čez drn in strn. Ko sta prišla na stezo, sta baš še ujela poslednjega mezga, za katerim je stopal poslednji mezga".
-S poti!- je krtkrti! mezgar z grozečim glasom.
-Fakin!- se jc zadri Maurevert. »Naučim te govoriti s plemiči!«
Dovolite, g.-»pod oficir.* se ie oglasil Maineville, »ta vrli mož ne ve. da sem jaz mlinski hlapec, vj pa nadzornik kraljevskih mlinov. Počakaj, prijatelj, spremiva te do vrha.«
»Mlinarski hlapec ste?« je rekel mezgar in nezaupno pogledal Mainevilla.
»Kakor vidiš! Ta plemič pa je vrhovni mlinski nadzornik.«
»Hočem se uradno prepričati, aii je žito v teh vrečah dobro,« je reke] Maurevert.
»Izvolite, gospod oficir.« je povzel Maineville. »Ta vrli mož menda ne bo hotel nakopati svojemu gospodarju neprilik s tem. da bi se upira!.«
Mezgar je naglo pogleda; okoli sebe. Videl je, da so mu tovariši med tem prerekanjem ušli naprej. Trenutek aii dva je biio videti, da bi jih rad poklical nazaj: ioda premislil se je in dejal z očitno nejevoljo:
»Storite, kar mislite, da morate. Pokažem vani žito.c
Odvezal je vrvico na zgornjem koncu vreče, ki je ležala mezgu preko hrbta, tako da je visela polovica na desno, polovica na levo stran; nato je segel vanjo in je izvlekel pest ječmena. Maineville, kakor bi mu hotel pomagati, je urno priskočil: baš toliko da ga ni podrl Vreča se je odprla, ječmen se je razsul na stezo: tako je vreča izgubila ravnotežje in je telebniia na drugo stran. Mezgar je planil k njej. a ne hitreje od Maureverta, ki je bliskoma segel v napol izpraznjno vrečo in utipal na dnu veliko usn.iato mošnjo.
AUTO
□
3	znamke „ RENAULT4 22/36 HP 4—5 sedežen odpr maio rabljen
*	v izbornem stanju se radi nakupa zaprtega voza ugodno prod?,
g	Poraba benena majhna., voz pripraven tud: za autotakse Pojasnila
q	da tvrdka A. Lanrsret, LiubHsns, Duna sks cesta 22. 5
Ameriške tenafve um, Hite 1M1
zapuščine uremje točno m ceno: DR. IVAN CERNE, GooodarsVs aisarna Liubljana, Miklošičeva r.
f
Zdravje je prava sreča družine,
ako pa hočete da bo stama in tre^a misliti Kako boste nadomestili Vaše sile.
koncentrirani produkt hranilnih snovi mleka, ajec in kakava ;e pravi blago; za vse za očeta. Katerega krepi in jač' pri delu in v pisarni, za matet kalen množ' site: potrebno je za hišo za dete, katen-rnu zagotovi najboljši raz-vitek in ga ojač: -a šolski pouk.
Ena skodel ca OVOMALTINE s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic iube, 7 skodelic starava ali 3 jajc ter pri tem še veliko lankeiša za prebavo.
Ovom2kine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
^	100 ST 1S"50 Din. 250 gr 3&25 Din.
500 gr 63"25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in diietetnib preparatov ZAGREB. Jurjevska ul. 37.
t
Edvard Vidic, šolsk1 uoravjieii naznanja v -voem, kakor tu ii v imenu svojih sinčkov Branka in Zvonita in vseh ostalih sorod n kov pretresljivo ves', daje njegova nadvse l.uoljena sooroea in preaobra mamica, hčerka, sestra, teta in svakin;a, gospa
IA ViDIC
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, atek, sin, brat in svak, gospod
Hitier! Bničik
dne 28. t. m. ob 3 «16 uri previden s sv. zakramenti po dolgi mučni bolezni mimo boguvdano preminul.
Pogreb našega nepozabnega pokojni kj se vrši v četrtek dne 3'J. t m. ob 1 s!6 uri <j rrutvašnice mestnega ncko-pališča v Pobrežju.
Maribor, dne 29. decembra 1926. Dragica re Kukovie, soproga. Vladimir, s r ček Ostali sorodniki
m
dne 2<. decembra ob ti. zvečer po kratki mučni boiezn mirno v Gospodu zaspala.
Biago poKoinico p epeijemo dne 30 decembra iz dr i. boin ce v Ljubi an v Reteče. od k >der se vrši pogr b v peiek, dne 31 decembra dopoldne na farno pokopal šče.
Reteče pri Stari loki, dnt 29. dec. 1926.
SSesta: josTeMu tx*or Ljobljsd
naznanilo preselitve.
Cenjenim damam vljudno natnanjani, da moj aamski brivski salon ni več pri gospodični Miri Škrabl, ampak od danes naprej v hiši g. Scheidbaca dvorišče, desno
Gosposka ulica 28,
Cenjenim damam se i v bodoče priporočam rs
! 3
3
i i
blagohoten obisk.
P. Slgl-Le^es, Maribor,
damski brivski saion
m
38ECIE3 zastopnica
za delni okraj bivše Kranjske. — Nastop takoj.
Ponudbe z zahtevami na: tfiosris d. d. smiosradrnkeo o Pti^D.
Zahvala
V nai: težki bolezni vsled nenadne izgube naše srčno ljubljene, soproge, j mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje
Jožice Brinšek
roj Š» ge!j
smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja za katerega izrekamo našo .skreno zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem m znancem.
Ljubljana-Brest, 29. dec. 1926.
Žalujoči ostali
Prodajalka
J izučena trg. s steklom in porcelanom j i ali podobne stroke se spre me v stalno j | službo. Pismene ponudbe s prepisi spri-i i čeval na Jfnli! Ste«n, LiubMana."

nrrtOTMtrngf •
Aloizit Rozman naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Sta-n»«ic »e ter ostalih sorodnikov, da je nj h iskreno ljubljena sestra, teta, itd. gospa
Marija Delu m Im
soproga nadz. proge
po dolgi in kruti za vratni bolezni pre-vidtna s sv. zakramenti danes m rno zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bode vršil dne 30. dec. ob 16. uri iz mrtvaščnice mestnega pokopališča v Celju na ondotno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode darovala 3. ian. 1927 ob pol 7. v farni cerkvi v Celiu.
Celje - Ljubljana. 29. dec. 1926
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgub: nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Josioa Lužsrja
izrazili svoje sožaije in ga spremili na njegov zadnji poti, izrekamo naj-rskreneišo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev, pevskemu zboru in g. govorniku za izkazano mu zadnjo čust. V Ptuju, 25. dec 1926.
Žalujoči ostati
ZMQ.
Zahva ju em se naj:opieie tem potom prefas iti duhov ščini, vsem drušvom, pevcem in osia im udeležencem, ki so spremi i mojega soproga k večnemu počitku, kakor tudi vsem -onim, ki so mi izrekli svoje sožaije.
Bafcek, 29. decembra 1926.
Josipina Sterfaf.
za premog, Predpecnice, Peci za žaganje, Ogreva ike
iz bakra in počrnjene,
( Toolodarie11
in dimniške nastavke
izdeluje po namižjih cenah
..sUGOMETALiJA"
LJUBLJANA,
Kolodvorska ulica št. 18
L. Hikuš ~
LJUBLJ A hA, Hestni trg 15
izdeiov&telf dežnikov
Na drobno!	Na debelo:
Zaloga sprehajalnih palic
n»>oi!i> u «*imve »rMrtiieiE:£i
Froti reumi, bolezni v skiepfn rn nvšičju utrujenosti sploš. teiesnim slabostim, želodčnim bolečinam, vzemite na slad-kotjn, v vod- za piti, aii pa primešani Kapelj i nekaj kap;jic
BRAZAY
francesko žganje z mentolom
Dobite ga v vseh lekarnah, arogernan
in več;iR prodajalnah. Generalno zastopstvo in depot za SHS pa ima
„Destilat(> d. d. Zemunu
Milo PALMOUVE s. dob..a o. vsen svei i, . o<sod n v> e . Sivlaa' če /a vso našo države FRANCUSKJ MAGAZIN, Osijek. Za S v n; ROK ARHAR. Ljnoljans. Poljanska cesta 27.
SAVGN
|\PALMOLfVE
jr-'
Dozor!
Lovci,
Slovite ori^. angleške polne patrone E!ey Ca-.tinght z Diamond brez-! dimnim smt dnikom in tvrdimi angleškim: Elev šibrami.
I S. Kočonda, Zagreb,
lisca broj 4-0 u prolazu,
iu
Gledališke odre
opozarjamo pri izbiri iger na Schonherr • SkrbinSek,
ZEMLJA
Kmctsha drama v 5. dejanjih Cona s poštnino vred Din 16 Naroča se pri
Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
t
u

<jre;uje Frsoc Puc. Isdaj« za koaiorcj «Jctr»» Adoii Ribnik« r. Z* Narodno tiskarno dd ko« tuksiasrjs Fran Jescrtek. Z* iaaeranu dal je odgovoreo Aiojsij Norsk. V d « Ljubljani.