▼ (ofoiMa
Leto XL, iL 70.
Ljubljana, torek IS. marca 1930
Cena 2 Din
Naročnine snaša eesečoo 25.— Dm, sa inozemstvo 40.— Din.
— i i
Uredništvo: Ljritfjana: Knafljeva ulica 5. Tdefoa
It 3122, 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta*
lefoo št. 440. Celje: Kocenova ul 3 Telefon it WO-
Rokopisi ее oe vračajo. — Oglasi po tarifo.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. haeratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana It. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241
Težave Tardieuja z Youngovim načrtom
Ostri odpor desničarjev in levičarjev proti ratifikaciji
reparacijskega načr
PRVI PRORAČUN DRAVSKE BANOVINE
Redni proračun znaša nad 1J6 milijonov in je nekoliko večji od obeh dosedanjih oblastnih proračunov — 40-odstotna doklada na državne
neposredne davke
Pariz, 24. marca, d. Politična situacija postaja od dne do dne bolj zamotana, odkar je Tardieu s svojimi metodami tako zmešal parlamentarne razmere, da se nahajata danes v francoski zbornici poleg večine in manjšine, še dve opoziciji, in sicer levičarska opozicija naperjena proti vladi in opoziciji vladne večine, ki ni zadovoljna s Tar-dienjevo politiko.
V ospredju zanimanja francoske politične javnosti stoji sedaj vprašanje ratifikacije Youngovega reparacijskega načrta, za katero nastopajo sedaj one stranke, ki so bile še do nedavna mnenja, da pomeni vsaka koncesija Nemčiji izgubo na račun tako krvavo in s tolikimi žrtvami izvojevane zmage. Tako je sedaj doživela francoska zbornica, da zagovarja politiko nemško^ francoskega sporazuma poročevalec Snlier, ki je bfl vedno eden največjih nasprotnikov Briandove politike sporazumevala. Kljub terrra pa ie opažati še vedno močen vpliv onih desničarskih politikov, ki menijo, da pomenja sprejem Youngovega reparacijskega načrta preveliko koncesijo Nemčiji in da bi bilo potrebno ohraniti vsaj še za nekai ča-
sa garancije proti Nemčiji s tem, "da se ne bi predčasno izpraznilo Por eni e. kakor določajo haaški dogovori.
Zaradi tega je mogoče, da bodo ožji pristaši Murina, Mandela in Franklin-Bouillon a glasovali proti ratifikaciji Youngovega načrta. V tem slučaju se nadeja Tardieu, da bodo situacijo rešile levičarske stranke, ki že nekaj let zagovarjajo politiko sporazuma z Nemčijo. Spričo razpoloženja teh strank proti vladi im Tardieujevim metodam pa je docela mogoče, da bodo tudi te stranke v tem slučaju glasovale proti vladi, to je proti ratifikaciji Youngove pogodbe. V tem slučaju je računati s padcem vlade in morebitno odgoditvi-jo ratifikacije Youngove pogodbe, kar bo povzročilo, da bo odložena sub-skripcija orvega obroka reparacijskega posojila do jeseni.
Mogoče je, da se bo poskusil izogniti termi Tardieu na ta način, da pri glasom van ki o ratifikaciji Youmgove pogodbe ne bo stavil vprašanja zaupnice.
Pari«, 24. marca. A A. Finančni odbor senata je s 16 proti 14 glasovom odklonil zakonski načrt o ustanovitvi novih ministrstev in novih državnih podtajnistey.
Ljubljana, 24. marca, d. Kot zadnji izmed vseh banovinskih proračunov je bil 21. t m. potrjen od finančnega ministra proračun dravske banovine Glasom službene objave, ki jo je izdala ba-novinska uprava potom ljubljanske ekspoziture agencije »Avala,« znaša proračun skupno
136,062.286 Din
Preračun banovinskih podjetij in ustanov pa izkazuje 31,176 603 Din dohodkov in 29,342.739 Dm izdatkov, tako da je izkazan oresežek v znesku 1 milijona 833.864 Din.
Redni proračun
Glasom službene objave Je razdeljen proračun v naslednje glavne postavke:
Dohodki
Državne dotacije 30,886.622 Din; prebitek dohodkov banovinskih podjetij in ustanov 1,833.864 Din; takse ln doklade 85,680.000 Din; razni dohodki 17,661.800 Din.
Izdatki
Banska uprava, centralni urad 11 milijonov 904.249 Din;
kmetijski oddelek 14,337.871 Din; prosvetni oddelek 8,891.418 Din-tehnični oddelek 31,028.479 Din; oddelek za soc. poi. in narod, zdravje 41,357.189 Din;
oddelek za trgovino, obrt ln industrijo 3,483.303 Din; agrarne operacije 772.000 Dht;
London, 24. шатса AA. Težko бе na pomorski razorožitve ni konferenci niso še odstranjene. Listí poročajo, da prevladuje mnenje, da ni možno ostaiti večno v Londonu, če nI upanja, da se zadovoljivo reši Italljansko-francoski spor.
Konec tedna ni prinesel itovfh momentov. Italija vztraja na pomorski pariteti s Francijo, ki jo ta ravnotako trdovratno odklanja.
»Daly Mail« praví, da znašajo francoske
zahteve po spomenici 670.861 ton, kS se bodo lahko znižale za 100.000 ton, če se bodo izločile zastarele vojne ladje. Ni znano, če bo Francija odobrila to stališče. Zdá se, da ie bil Dumesnilov poset v Pariza v zvezi s to fazo pogajani Drugi francoski delegat Piétri le še vedno v Parizu. Du-mesnil je odpotoval snočá v London.
Listi poročajo, da bodo vodik delegacij najbrže sklica^ plenarno sejo. ki naj M proučila celotni položaj. Ta seja bo omogočila Angliji, ld je sklicala konferenco, da ponovi svoje predloge za razorožitev, ker se zdi, da so bili cálji konference potisnjeni v ozadje.
»Times« pravijo, da bo plenarna seia
pokazala, ali je katera izmed držav oroti nadaljevanju konference. V tem prfcneru bo konferenca petih sil zaključena, dočim bodo ostale države proučevale možnost sporazuma med manje kot 5 velesilami.
Francoski krogi so predlagali, naj so kompromis v vprašanju metode globalni» tonaže ali omejitve po kategorijah vnese v pogodbo, kii bi služila za podlago nadaljnjim razipravam.
Veliko zanimanje vlada za stališče japonskega kabineta do sporazuma, ki ga J» predlagala s pristankom ameriških krogov angleška vlada na temelju razgovorov angleških delegatov z ameriškim delegatom senatorjem Reedern in japonskim delegatom Matsudairo.
»Times« pišejo, da bo sklenjen, бе bodo Zedinjene države in Japonska pristale, sporazum med trema državami, ki bi omogočil
banovlnskl dolgovi 11,000.000 Din; razni izdatki 13,287.777 Din. Proračun banovinskih podjetij Proračuni banovinskih podjetij m ustanov predvidevajo: Izdatki: 29,342.739 Din. Dohodki: 31,176.603 Din. Cisti dobiček: 1,833.864 je izkazan v
proračunu rednih dohodkov-«
Kratko pojasnilo, ki ga je izdala banska uprava k temu proračunu, naglaša: Med dohodki tvorijo najvišjo postavko trošarine na alkoholne pijače v znesku 35,800.000 Din. Na drugem me-stvu je donos doklad 40 odst. k državnim neposrednim davkom v znesku 30.800.000 Din.
Kar se tiče višine doklad k neposrednim davkom, odgovarja odobrena 40 odst. doklada dosedanji obremenitvi, tako da se obremenitev prebivalstva potom doklad ne bo povečala.
Med izdatki zavzema v očigled iiz-datkom za bolnice in humanitarne ustanove najvišjo postavko oddelek za so-cijalno politiko in narodno zdravje. Na drugem mestu se nahaja tehnični oddelek, ki potrebuje velike zneske za vzdrževanje potov. Na tretjem mestu se nahaja kmetijski oddelek. Iz tega se vidi, da posveča banska uprava tem trem panogam največjo pažnjo in da njen proračun odgovarja krajevnim potrebam ter ekonomskim in socijalnim razmeram.
hitrejšo razorožitev oklo>pnic, ki 3o predvideva washingtonská pogodba in ustavil gradnjo novih oklopnic za prihodnjih pet let Po tej pogdbi bi se določilo število križark z osempalčnimi topovi, omejila velikost rušilcev in določila velikost podmornic na 2000 ton. Ravno tako bi se uredila vporaba podmornic v vojnem času.
Ostra obsodba italijanske taktike
Pariz, 24. marca AA. Po poročilu iz Londona je znar.i publicist Steed dostavil preko radia Zedinjenim državam sporočilo, ki se nanaša na londonsko pomorsko konferenco. Govoreč o iluzornem značaju italijanske zahteve po pariteti, ugotavlja Steed, da ni razumljivo tako zadržanje Italije. Ako sta se Zedinjene države in Velika Britanija sporazumeli glede paritete, je razlog v tem, ker sta se ti dve državi obvezali, da se ne bosta več vojevali. Italija pa že več let govori o vojni s Francijo in ta želja Je tako splošna, da računa ž njo že vsako dete na Apeninskem polotoku. To Je morda v bistvu bluf a nevaren bluf. Steed zaključuje svoje poročilo z besedami:
»Francija noče sprejeti paritete, ki jo za. hteva Italija. Razen tega bi mogla Italija zgraditi tako mornarico, ki bi se lahko kosala s Francosko samo ako Ji Zedinjene države posodijo denar!«
Briand se vrne v London?
Pariz, 24. marca. d. Angleški poslanik v Parizu Tyrrell je obiskal v soboto zvečer zunanjega ministra Briand a ter mu poročal o poteku londonskih razgovorov. Poslanik Tyrrell je tudi naprosil Brianda ▼ imenu Macdonalda, naj se čimpreje vrne v London, kar je tudi Briand obljubil, vendar pa je izjavil, da ne more navesti točnega datuma svojega povratka v London, ker je poslovno zadržan zaradi posvetovanj o ratifikaciji Youngovega reparacijskega načrta v francoski zbornici.
Proračun dravske banovine se da le z gotovimi pridržki primerjati s proračuni bivše mariborske in Liubljanske oblasti. Proračun izdatkov ljubljanske oblasti je znašal za pret. leto 69.6 milijona dinarjev, proračun mariborske oblasti pa 63.0 milijona Din, skupno lanski proračun obeh oblasti bi torej znašal 132.6 milijonov Din. Seveda pa so v tej vsoti računani deloma tudi izdatki in dohodki, ki so v novem proračunu dravske banovine izkazani ločeno med dohodki in izdatki podjetij in ustanov.
Med dohodki tvori prvo postavko dotacija države v višini 30.9 milijona dinarjev, ki je za nekaj milijonov manjša nego lanska dotacija države obema oblastima. Največ dohodkov, t j. 85.7 milijona Din odpade na takse in doklade. Ta postavka je večja kakor vsota odgovarjajočih postavk lanskih oblastnih proračunov, kajti v proračunu ljubljanske oblasti je bilo predvideno 30.6 milijona Din dohodkov od davkov in taks, v proračunu mariborske oblasti pa 22.7 milijona Din, skupaj torej 533 milijonov Din.
Dohodki od trošarin na afkohoJne pijače so nekoliko nižje predvideni, kakor lani v obeh oblasteh, namreč 35.8 milijona Din napram 39 milijonom.
Doklada k neposrednim davkom znaša enotno 40 odstotkov, dočim se je lani pobirala v ljubljaski oblasti 25 odst doklada na pridobnino, družbeni davek in uslužbenski davek, v mariborski oblasti pa 50 odst. doklada na pridobnino, r en trni davek, uslužbenski davek ter 25-odsto tria doklada na družbeni davek.
Nova obtožba proti dr. Predavcu
Zagreb, 34. marca a. Na današnji danski razpravi proti bivšemu ravnatelja zavarovalne zadruge »Previdnost« Ficakn je podaj obtoženec senzaci jonalme izjave, s katerimi je zelo obremenil bivšega predsednica bivše Hrvatske seli aške ba-rtke dr« Predavca. V svojem zagovoru zaradi sestave napačne bilance je namreč izipovedak da ga je k temu zavedeá dr. Predavec. Ko se je izkazalo, da je zadruga pasivna, mu je dr. Predavec izjavil, da bo Seljačka banka prevzela vse dolgove, k! jih naj zaradi tega mirno odpiše v bilanci. On je to storil, toda banka dolgov ni plačala, četudi je prej dr. Predavec nagiašal, da prevzame vso garancijo. Ta izjava obtoženca je Izzvala v vseh krogih veliko senzacijo in je predmet obširnih komentarjev.
Omejevanje alkoholizma v vrbaski banovini
Banjaluka, 24. marca. n. Banska uprava vrbaske banovine je izdala vsem srezkim poglavarstvom strog nalog, da do nadaljnjega ne smejo izdati nobenega novega dovoljenja za točenje alkohola in otvarjanje novih gostiln. Razen tega morajo revidirati vsa dosedaj izdana dovoljenja in zlasti preiskati, če ni bilo kako dovoljenje izdano protizakonito. V vsakem takem primeru morajo dotično točilnico takoj zapreti in proti krivcem uvesti kazensko postopanje. Banska uprava hoče na ta način omejiti alkoholizem, ki se je zadnja leta zelo razpaseL
Velik požar v Medjimurju
Čakovec, 24. marca. č. V soboto ob 9. zvečer je izbruhnil v vasi Mihovljani poleg Čakovca požar, ker se je vnel stog sena, nato pa poleg stoječi kozolci in razna gospodarska poslopja. Kmetje so sicer takoj skušali ogenj pogasiti, zgorelo pa bi gotovo pol vasi, ako bi ne prihiteli pravočasno na pomoč ognjegasci iz okoliških vasi z desetimi večjimi in manjšimi briz-galnami, ki so ogenj do 2. ponoči pogasili. Vsa poslopja, ki so pogorela, so bila zavarovana.
Otroška zdravilišča na Jadrana
Beograd, 24. marca. č. V ministrstvu za socialno politifco in narodno rdravje ie bilo sklenjeno, da se na jadranski obali z-řrade otroška zdravilišča za vsoto 9 milijonov dinarjev. V ta zdravilišča se bo požirala bolebna deca ljudskih in srednjih šol.
Vodovod na. Raba
Slbeolk, 24. marca. č. Na otoku Raba grade nov vodovod in sicer od izvira Pedovske do mesta Raba samega v dolženi 3 km. Vodovod ima biiti gotov do meseca ýutója, Sedad kopije jo jarke za poiložkev cevi ter grade rezervoar.
Poljedelski minister na inšpekciji v Dalmaciji
Snšaft, 24.
тггатоа. и. Poljedefetó tronrster <fr. Frangeš je danes na svojem iflspekciyslkem po<ío-vamjai ipr.ispeí na Sušák. Na koloévo-ru so ga sprejeli predstavniki. civilnih in vojaških oblasti. S iparmloom finančne kontrole je nadaljeval potovanje v Novi, od koder bo šel v Split in Dubrovnik. Jutri bo v Biogradu na moru pregledal ta-mošmo žrebČanno. V Splitu se bo vršila konferenca o agiram.ih vprašanjih spKiske banovine. Pošet il bo tudi otoka D rač in Hvar.
Gandhi poziva narod k uporu
Pogajanja med Gandhijevhni nimi revolucijonarji -
London, 24. marca, d. Po poročilih, fa prihajajo iz Indije, je tamkaj položaj zelo napet ter je v kratkem pričakovati odločnega nastopa angleških oblasti proti Gandhijevi in njegovih tovarišev agitaciji Gandhi je veliki množici, ki se je zbrala ookii hiše, v kateri je stanoval v Borsadu, izjavil, da moli noč in dan k Bogu zato, da bi uničil nasilni angleški sistem enkrat za vselej. Nagla-sil je tudi, da je trdno uverjen, da bo prišlo v kratkem do temeljitega obračuna med trpečim indijskim narodom in angleškim gospodstvom, ki je pravi zločin po vseh človeških in naravnih zakonih.
Angleški tisik tudi poroča, da je pričel propovedovati Gandhi potrebo javnega upora in državnega puča. Tako je
zaupniki in nacijonalistič-Angleški protiukrepi
že ponovno izjavil, da bo storil vse, da bi se čimpreue porušilo angleško go-spodstvo in odstranil stoletni suženjski jarem, ki teži indijski narod. Sprevidel je, da je taktika pasivnega odpora premehka in da je potreba poseči po ostrejših sredstvih. V tem smislu so imeli njegovi zaupniki že tudi razgovore z levičarskim delom nacionalistične stranke, ki menijo, da je po+reba poseči po revolucionarnih sredstvih. Zaradi tega je skoro gotovo, da bo v kratkem izdano zaporno povelje oroti Gan-dhijoi in njegovim tovarišem. Iz krogov, ki stoje v ozkih stikih s predstavniki angleške vlade, se že napoveduje, da bodo Gandhi in tovariši aretirani 6. aprila, ko bodo nastopili drugi del svojega romanja k morju.
Owen Young zagovarja dr. Schachta
Ozadje sklicanja pariške konference reparacijskfh strokovnjakov — Bodočnost Youngovega reparacijskega načrta
Ifewyork, 24. marca. g. Owen Young je tetel govor, v katerem je branil predsednika Nemške državne banke dr. Schachta. Izjavil je med drugim, da je dobil Yoimgov načrt nekoliko političen značaj, ker se je preveč poskušalo spraviti njegove financi-jelne vidike v ozadje. V daljšem zgodovinskem pregledu je izjavil Young, da so države upnice kratkomaol izračunale celokupne dolgove Ameriki ter tej vsoti prištele 15%. Ta skupna vsota je pomenila obenem celokupen dolg Nemčije, kar se je r,godilo kljub večnim protestom zavezniških dolžnikov proti Ameriki, češ, da so vsi zaradi lastnih dolgov preveč obreme-
njeni.
Končno je svaril Young pred nevarnostjo, ki bi jo lahko povzročile uničujoče posledice ogromnih plačil Nemčije. Izkušnje zadnjih let so pokazale potrebo, da je treba gospodarske in finančne zadeve strogo ločiti od popolnoma političnih. Vsekakor pa bi možnost, da bi pariški načrt ne bil sprejet, pomenila za Nemčijo po njegovem naziranju katastrofo. Politična barvr načrta strokovnjakov tudi po haaški konferenci ni nevarna, kajti šele bodočnost bo pokazala ali je breme, ki je naloženo Nemčiji preveliko. Young je h koncu izrazil zaupanje v plačilno možnost Nemčije.
iGrof Bethlen nenadoma odpotoval v Pariz
Odločilni stadij pariške konference za ureditev vzhoduih reparacij —
Optimizem madžarske vlade
Budimpešta, 24. marca. s. Kakor se izve fe zanesljivega vira, je ministrski predsednik groi Bethlen nenadoma odpotoval v Pariz, ker je prejel od voditelja pariške delegacije na konferenci za vzhodne reparacije barona Koranvja včeraj popoldne brzojavno obvestilo, da eo dospela pariška pogajanja v odločilen etadij, zaradi katerega je navzočnost enega izmed članov vlade neobhodno potrebna.
Grof Bethlen bo zastopal Madžarsko tudi na mednarodni konferenci, ki se bo pričela v petek o konvencijah glede ureditve avstro - madžarskih predvojnih dolgov, ki prenehajo letos veljati. Kolikor je znano iz
zanesljivih virov, bo ministrski predsednik tudi tamkaj zastopal stališče, da Madžarska ne more pristati na zvišanja z 32% maksimirane postavke za nadvrednostenje, z ozi-rom na evoij državni financijelnl položaj.
Glede poteka pariških pogajanj vlada med madžarskimi vladnimi krogi dokaj velik optimizem ter so uverjeni, da se bo posrečilo madžarski delegaciji kljub odporu češkoslovaških zastopnikov izpostava ti upoštevanje madžarskih zahtev. Pri tem se posebno zanašajo na to, da žele velesile, da bd ее vprašanje vzhodnih reparacij čim preje uredilo.
Nemški veterane! zapuščajo HindenBurga
Vodstvo desničarskih bojnih organizacij odklanja v imenu nemškega ljudstva vse obveznosti Youngovega načrta in sporazuma s Poljsko
veliki voditelj neonskih armad v svetovni
Berlin, 24. marca- d. Osrednje vodstvo desničarskih bojnih organizacij Stahlhelme in Zveze bivših frontnih vojakov, je imelo včeraj dolgotrajno sejo, na kateri je bila sprejeta eledeča resolucija^
«Mi ne priznavamo sprejema Vonngove-ea reparacijskega načrta in nemške . poljske reparariiske pogodbe, ki sta bila spre. jeta v nemškem državnem sborn m smatramo, da nisi» ti dve pogodbi obveini sa nemško Ijndstvo. Trdno smo odločeni, nadaljevati borbo z vsemi političnimi ered-etvi proti mirovnim pogodbam in vseh na njihovi podlagi Nemčiji in nemškemu narodu naloženih obveznosti. Pri tem našem sklepu nas prav nič ne moti to, da jejrt>a-dv:a dokumenta podpisal gospod državni predsednik, zmagovalec pri Tannenbergu in
vojni, ki ostaja za nas samo še simbol prvega vojaka stare armade. Državnemn pred. sednikn pa, ki je smatral potrebnim prevzeti odgovornost za sasnžnjenje nemškega ljudstva za več rodov naprej, pa ne morejo slediti nemški bojevniki ter odklanjajo sate njegov korak ter vsako priznanje.«
Fašistične slavnosti
Rim. 24. marca s. 11 obletnico ustanovitve fašistične stranke so proslavili po vsej Italiji zelo svečano. V slavnostno okrašenih mestih so se vršila velika fašistična zborovanja. na katerih so številni govorniki, med njimi mnogi ministri in državni pod-tajniki proslavljali jubilej.
Odločilna seja v Londonu
Brezupni r.apori za odstranitev italijansko* francoskega spora — Delegacije se pripravljajo za razhod
Sprejem Sokola kraljevine Jugoslavije v vseslovansko sokolsko zvezo
Na nedeljski plenarni seji vsesokolske zveze je bil soglasno odobren sprejem SKJ v članstvo zveze — Pozdravni brzojav
Praga, 24. marca, p. Včeraj se je vršila v Tir. ^crvem dorne plenarna seja vseslovenske sokolské zveze. Na seB so sklepali o sprejemu Sokola kraljevine Jugoslavije v vseslovansko sokolsko zvezo. Bilo je soglasno sklenieno, da se novo organizirana zveza Sokola kraljevine Jugoslavije sprejme za člana vseslovenske sokolské zveze-
S seje je bBa odposlana starešinstvu Sokola kraljevine Jugoslavije naslednja brzojavka:
Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, Beograd.
Pozdravljamo vas kot novega cfana vseslovenskega sokolstva. Zdravo! Dr. Schreiner: Adam Zamojski; Dimitrije Vergun; Mašek; Štepanek.
Veleizdajalci v objemu črnožolte reakcije
Senzacijonalna razkritja praškega lista o nakanah črno-žcltih reakcijonarjev in hrvatskih ter slovaških separatistov
Beograd. 24. marca M »Slovenski Denník'. glasilo češkoslovaške agrarne stranke, ie objavilo pod naslovom »Sarkotič, Jehlička jn tovariši, družba za izzivanje prevrata v Češkoslovaški« uvodnik, v katerem pravi med drugim:
V poslednjem času se vrše poskusi, da bi se ustvarila tako zvana enotna slovaška fronta. To idejo zelo propagira Hlinková ljudska stranka. Drugi, ki se zavzema zanjo, ie vodja madžarskih nacionalistov v Slovaški dr. Sila, toda dejanska inicijativa izvira od monarliistov v inozemstvu. To »enotno fronto« bi radi ustvarili neprijatelji naše republike Naperjena je proti konsolidaciji Slovaške in konsolidaciji naše države sploh. Isti krogi v inozemstvu vodijo neprestano propagando proti Češkoslovaški in žele ustvariti v Češkoslovaški enotno fronto vseh opozicijskih strank brez razlike narodnosti. Na čelu te akcije stoje na Dunaju general Sarkotič. polkovnik Wolf. hrvatski emigrant dr. Pavelič, dr. František Jehlička in Mihalus. Oni so sporazumljeni v Budimpešto in nedavno je prišel na Dunaj zastopnik budimpeštanskili revizionistov ter imel posvetovanja z Jehličko, Sarkotičem in polkovnikom Štipetičem. Madžarski revizioni-sti propagirajo idejo tesnega sodelovanja madžarskih, slovaških in nemških opozicijskih strank. S Hlinko so nezadovoljni, ker
je zapustil dr. Tuko in se jim ne zdi dovolj
zanesljiv. V drugi polovici februarja se ie vršila na Dunaju konferenca, po kateri so dr. Jehlička, dr. Pavelič in dr. Krnjevic pošetili na Dunaju nekega župnika, ki je znan kot zelo zaupna osebnost visokega cerkvenega dostojanstvenika. To je bilo 23. februarja. Istega dne so odšli vsi štirje v rezidenco omenjenega cerkvenega veledosto-janstvenika. Dne 24. februarja zvečer so odpotovali dr. Pavelič. dr. Krnjevic in omenjeni dunajski župnik v Češkoslovaško. Dne 25. februarja zjutraj so prišli v neko mesto vzhodne Češkoslovaške na progi Češka Trebova—Praga, k.ier so se popoldne sestali z gotovimi opozicijskimi politiki Slovaške, s katerimi so konferirali tri ure. Zatem so slovaški opozicionalci odpotovali v Prago, dr. Krnjevic. dr. Pavelič in dunajski župnik pa so odpotovali s ponočnim brzovlakom preko Prage v Nemčijo Jn dalje v Švico. V Bazlu so se razšli. Župnik se je vrnil na Dunaj, hrvatska emigranta pa sta odšla dalje na zapad. Ne vemo. o čem so se razgo-varjali in kake naredbe so prinesli opozicionalci v Češkoslovaško. Toda takoj po tem se ie pojavila ideja enotne fronte na Slovaškem. Iz navedenega moremo sklepati, kdo ima interes na tem, da se ustvari ta franta.«
Interpelacija o komitskih atentatih v angleški spodnji zbornici
Lepo priznanje angleškega zunanjega ministra jugoslovenski vladi za
njeno pomirljivo politiko — Tendenciozne vesti bolgarskega tiska
likvidirati te incidente v duhu medsebojnega sodelovanja.«
Beograd, 24. marca, M. V inozemstvu in v bolgarskem tisku so gotovi krogi v zadnjem času razširili vesti, da so bolgarski emigranti z jugoslovenske strani organizirali napade na bolgarsko ozemlje. Z merodajne strani smo pooblaščeni, da najodločneje demanti-ramo vesti bolgarskih listov o nekih napadih bolgarskih emigrantov na državni meji proti Custendilu. Prav tako so popolnoma netočne vesti o nekih pripravah v bosiljgradskem in cirabrod-skem predelu državne meje- Jasno je, da so te vesti razširjene samo v namenu, da se oslabi v inozemstvu vtis nedavnih atentatov makedonstvujuščih v Pirotu in Južni Srbiji.
London, 24. marca. AA. V spodnji zbornici je bila stavljena interpelacija glede demarše pri bolgarski vladi, ki "se nanaša na neprestane atentate z bombami na jugoslovenskem ozemlju s strani mekedonskih revolucionarjev, nastopajočih z bolgarskega ozemlja. Zunanji minister Henderson je odgovoril, da je angleška vlada v soglasju s .francosko ;n italijansko viado preko zastopnikov v Sofiji svetovala bolgarski vladi, naj napravi red. »Po mojih poslednjih informacijah,« je dejal govornik, »si bolgarska vlada s taktom in pogumno prizadeva obvladati položaj in prijeti vse krivce. Vse tri vlade so izrecno prosile jngoslovensko vlado, naj potrpi do ureditve tega vprašanja. Prizadeti vladi bosta deležni simpatij britanske vlade za nujno prizadevanje
Agrarna fronta v češkoslovaški
Nemška agrarna stranka pristala na sodelovanje s češkoslov. agrarno stranko — Ureditev carin na živino in poljedelske proizvode
šel poleg osnutka o zaščiti poljedelskih proizvodov v razpravo tudi onsutek zaščite živinorejskih proizvodov.
Vprašanje carin na živino tvori poleg dodatnih carin na žito in moko glavno točko v drugi etapi ukrepov za sanacijo poljedelske krize, ki jih zahtevajo poljedelski krogi. Gospodarski ministri se bodo pojutrišnjem sestali ter razpravljali o vprašanju uvoznih listin.
Praga. 24. marca h. Danes ie zborovalo v Pragi glavno zastopstvo nemške agrarne stranke. Na seji ie bilo odobreno čim tesnejše sodelovanje s češkoslovaško agrarno stranko, in sicer v interesu vzdrževanja in utrditve domačega poljedelstva. Agrarne stranke bodo forsirale prizadevanja poljedelskega ministrstva za skorajšnje uveljav-lienje učinkovite zaščite živinorejskih proizvodov. Sedaj bo v poslanski zbornici pri-
Delni uspeli carinske konference
Konferenca je bila snoči zaključena.
Ženeva, 24. marca s. Konferenca za stabilizacijo evropskih trgovinskih odnosa je v, takozvana konferenca za carinsko premirje, je bila nocoj zaključena. Sklenjen ie tridelni dogovor, ki obsega določbe o trgovinskih pogodbah, o program-u za poznejša pogajanja ter zaključni akt in ki je l ila podpisana od zastopnikov enajstih držav. Izid konference je ugodnejši, ker se je pričakovalo, da bo dogovor podpisalo s;imo sedem držav, 12 držav, ki «o bile isto-
Jiigoslavija ni podpisala pogodbe
tako na konferenci zastopane, med njimi tudi Jugoslavija, dogovora ni podpisalo.
Predsednik konference, bivši zunanji minister grof Moltke, je ob koncu pogajam imel govor, v katerem je izjavil, da sklenjena konvcncija не bo stopila pred novembrom v veljavo in da se bo do tedaj vršila nova konfercnca, na kateri se bo sklepalo, kako in kdaj naj se prične uporabljati.
General Kutjepov je zaprt v Moskvi
Senzacija pariškega lista. — Izginulega generala so sovjetski agenti odvedli v Moskvo, kjer ga drže zaprtega.
Pariz, 24. marca. List »Libertem je nocoj v posebni izdaji objavil daljše poročilo, v katerem trdi, da more pojasniti način, kako jc izginil ruski general Kutjepov iz Francije. List navaja, da je bil general Kuti epov 26. januarja odveden v Parizu v bližini svojega stanovanja od agentov GPU v avtomobilu na normansko obalo, odkoder je bil prepeljan s sovjetskim parnikom v Rusijo. Že več tednov se Kutjepov nahaja
v Moskvi v državni ječi Lubjanki ter jc bil pred šestimi dnevi še živ. Kljub ponovnemu mučenju ni hotel izdati imen v Franciji živečih beloruskih agentov. Končno izjavlja list -Liberte«, da temelje ti podatki na izidu oficijelne preiskave, ki jo je uvedla francosika policija in napoveduje h jih bodo morale francoske oblasti v najbližjem času potrditi.
1683 smrtnih obsodb v enem mesecu
Berlin, 24. marca. s. Berlinski listi objavljajo vesti iz Moskve, da je vrhovno sodišče ukrajinske sovjetske republike v ITarkovu v februarju t 1. izreklo baje skupno 1683 smrtnih razsodb. Obsojeni so bili v pretežni večini kmetje zaradi političnih prestopkov, ker so se upirali odredbam sovjetskih oblasti za kolektivizacijo in г njimi zvezane razlastitve. 80 odst. smrtnih obsodb je baje že potrjenih.
„Zeppelin" poleti v Južno Ameriko
Hamburg. 24. marca. d. Kakor poroča v. idstvo Zeppelinovih tovarn, je sedaj vse pripravljeno za potovanje zrakoplova »Grof Zeppelin-- v Južno Ameriko. Zrakoplov bo startal 10. aprila iz Friedrichshafna in letel nato prfko Sevilje, kýer bo en dan počitka in odtod preko Kanarskih otokov v Per-nambuko ali pa Rio de Janeiro. Iz Rio de Janeira bo vozil na Hayano, od tu pa v Lakeburet, kjer bo ostal nekaj dni. Iz La-
kehursta so bo vrnil preko Atlantskega occana nazaj v Evropo.
Newyork, 24. marca. d. Semkaj je dospel kapetan dr. Eekener, da poišče primeren kraj za zgraditev velikega pristanišča za pristajanje zrakoplovov, ki bodo obratovali med Evropo in Ameriko. Kakor je izjavil dr. Eekener novinarjem, se bo najbrž odločil za zgraditev letališča v Baltimoru, ali pa v Richemondu. Letališče bo zgrajeno v najkrajšem času.
Komunistični izgredi v Franciji
Pari«, Э4. marca. A A. Pri včerafšmjiiih občinskih volitvah v Saitrt Denisu j« bila izvoljena lista komunista Dorriota. Po volitvah je prišlo <k> manifestacij in do spopadov s po-Kcijo. Ranjen je bil en stražnik in več demonstrantov. Policija je prijeta 10 izgreda ifoo v.
Prizivna razprava dr. Tuke
Praga, 24. marca h. V sredo 26. t m. se bo pričela pred vrhovnim sodiščem v Bratislavi prizivna razprava proti dr. Titki in sokrivcem. Kakor računajo, bo trajala razprava najmanj 14 dni.
Srbski seljaki na Dolenjskem
Noto mesto, 24. marca.
Kraeno pomladansko jutro je pozdravil j prihod srbskih seljakov v našo sredo. Ze dokaj pred prihodom jutranjega ljubljanskega vlaka se je zbralo na kolodvoru precejšnje število občinetva, da pozdravi svoje brate Šumadince. Ko je ob 10.10 prispel vlak iz Ljubljane, je pozdravila godba tukajšnjega godibenega društva drage eoste, ki so se z državno zastavo na čelu uredili v vrsto. Pozdravili so jih v imenu sreskega načelnika ekonom gosp. Malasek, nato v imenu občine župan dr. Rezek, nadalje gimnazijski ravnatelj g. Maselj in vodja osnovne šole o. Skebe. Za iskrene pozdravne besede se je zahvalil vodja izletnikov preta Tomič. V svojem gjvoru je dejal, da so njegovi seljaki iz okolice Kruševra hoteli že pred leti posetiti Dolenjsko, o kateri sj že v svoji domovini čuti mnogo lepega. Po govorih se je razvila izpred kolodvora dolga povorka gostov, ki jih je spremljalo domače občinstvo. Mesto je danes v pozdrav gestom vse v zastavah. V spremstvu domačinov so gostje nato odšli v kmetijsko šolo na Grm. Občinstvo je goste povsod burno in navdušeno pozdravljalo. Na Grmu je priredila kmetijska šola srbskim seljakom banket, med katerim so se tudi v krogu domačinov fotografirali. Za tem so si še razgledali oolieo, ob 5. zvečer pa so se via-čali skozi Novo mesto ponovno burno pozdravljam' od meščanstva na kolodvor, odkoder so se ob pol 7. odpeljali proti Karlovou. Po senlasnem zatrjevanju odnašajo iz dravske banovine kar najlepše utise.
Poset poljskih profesorjev
Beograd. 24. marca. č. Preko Budimpešte je prispelo danes ob 10.30 v Beograd 24 poljskih profesorjev, ki bodo prepotovali našo državo <n pošetili nato Grčijo. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki ministrstva prosvete, profesorskega društva ter poljskega poslaništva v Beogradu. Opol danski banket je bil poljskim profesorjem prirejen v hotelu »Srpski kralj«, kjer je pozdravil goste v imenu ministrstva prosvete načelnik Ilič, nadalje poljski poslanik Babinski ter končno šc profesor Vulo-vic. Zvečer so poljski profesorji odpotovali v Dalmacijo, od koder gredo v Grčijo.
Zagovor zagrebških pekov
Zagreb, 24. marca n. Povodom tožbe zagrebškega tržnega nadzornika proti nekaterim pekom zaradi povišanja cen kruhu je izdala danes pekovska zadruga v obrambo obtoženih pekov daljšo izjavo, v kateri naglaša, da so cene moke v zadnjem času res padle v Ameriki, ne pa v Jugoslaviji in v Zagrebu. Pri nas je bila moka že poprej cenejša kakor v inozemstvu in so se sedaj cene le izenačile. Glede neenakosti v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani pa naglasa pekovska zadruga, da jc taka neenakost vedno obstojala in bo ostala tudi v bodoče. V Beogradu je kruh cenejši za 50 par, v Ljubljani pa je še za 50 par dražji kakor v Zagrebu.
Aretacija lažnega trgovca
na Dunaju
Dunaj, 24. marca g. Tukaj je bil aretiran jugoslovensiw trgovec Rihard Lon5ar zaradi nepoštene nabave kožuhovine. Na Dunaju se je Lončar [predstavil kot vojni dobavitelj Jugoslavije in je imel s seboj tudi potrdilo, da razpolaga z bančnim kapitalom 4 milijonov dinarjev. Pripovedoval ie tudi, da je kupil 25 vagonov jekla za Jugoslavijo. Na brzojavno vprašanje je d-obila policija iz Beograda obvestilo, da Lončar ni dobavitelj ministrstva za vojno in da je potrdilo o njegovem premoženju v banki ponarejeno. Po aretacija je Lončar trdil, da je moral v Beogradu svoje premoženje zastaviti.
Zagrebške »Novosti« o jubileju »Ljubljanskega Zvona«
Zagreb, 24. marca. n. Zagrebške »Novosti« posvečajo 25-letoioi Ljubljanskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon» daljši članek, v katerem podčrtavajo zasluge društva in njegovega pevo-vodje Zorka Prelovca na glasbenem polju ter se pridružujejo ostalim številnim čestotkam, ki jih je društvo prejelo povodom svojega jubileja.
Inšpekcijsko potovanje savskega bana
Zagreb, 24. marca. n. Savski ban dr. Sikmč je odšel na inšpekcijsko potovanje v Slavonijo. 2S. t. m. bo prišel v Os-ijek, kjer mu pripravljajo svečan sprejem.
Napredovanje
Beograd, 24. marca. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil postavljen na srednji tehnični šoli v Ljubljani za predmetnega učitelja v 1-11 Ivan Tavčar predmetni učitelj v 2-Й.
Upokojitev
Beograd, 24. marca. AA. Z ukazom N.j. V d. kralja je bil upokojen profesor na državni trgovska akademiji v Brčkem Ante Ko-vačič.
Upokojen je nadalje Ivan Breščak, carinski inšpektor dravske finančne direkcije.
Poskusen samomor 14-letnega dekleta
Zagreb, 24. marca. č. Danes okoli 5. popoMne je poskušata izvršiti samomor za vodovodom ob robu gozdiča Kraljeve« 14-letna Dragica Go.Iid. Ranila se je z revolverjem v prsi. V bolnica je izpovedala, da je bila vzrok njenega samomorilnega poskusa beda, v katero je zašla, ker je nfen oče bolan. Zvedelo pa se. je, da je imela že dol-яо časa Ijttbavno razmerje z nekim mesarjem, ki je ni hotel poročiti, kar je bržkone pravi korak samomora.
Železniška nesreča v Italiji
Milan, 24. marca. s. Na italijanski obmejni postaji San Dalmazzo di Tenda, na progi Cuneo-Nizza, se je pripetila danes težka železniška nezgoda. Stroj brez vodje je zavozil na strmem delu proge z največjo hitrostjo od zadaj v osebni vlak Cu-neo-Breil, Pri katastrofi je bil popolnoma razbit prtljažni voz, dočim se je voz natlačeno poln potnikov prevrnil. Dva potnika sta bila ubita, 4 pa težko ranjeni.
Odmev koncerta nemškega pevskega društva v Pragi
Berlin, 24. marca. g. Ker je, kakor smo že poročali, češka pevka Jarmila Novotná odklonila petje v nemščini na koncertu Nemškega moškega pevskega društva, je generalni intendant opere v Charlottenbur-gu odredil poti njej preiskavo. Obenem jo je suspendiral iz službe in bo odredil, čc zadeva ne bo rešena zadovoljivo, tudi njen odpust. V isti stvari je bil danes zaslišan tudi kapelník Zemlinski, ki mu očitajo, da se je prerad- vdal zahtevi češkoslovaških listov.
Avstrijski in nemški poslanik se prire-litvc nemškega pevskega društva nista udeležila. Novotná bi morala jutri nastopiti v glavni vlogi neke opere, kar pa je inten-lant prepovedal in bo uprava, ako ne bo mogla pravočasno preskrbeti namcstnice, program spremenila. Jugoslovenski pevec losip Rijavec ni član te opere in je bil angažiran letos samo kot gost, tako da proti njemu ni mogoče uvesti nobenih korakov.
Mehika postaja abstinentska
Mexico City, 24. marca g. Mehika bo polagoma »osušena«. Narodni odbor proti alkoholu ie predložil parlamentu več predlogov. ki bodo omogočili Dostopno omejitev uživanja alkohola.
Tajinstveni tat aktov gospe Hanau
Pariz, 24. marca. s. V aferi ge. Ilanau je beležiti danes novo senzacijo. Tekom popoldneva se je namreč izvedelo, da sta iz spisov na državnem pravdništvu izginila dva velika svežnja spisov, ki vsebujejo zasliševanje ge. Hanau pred preiskovalnim sodnikom. Gospa Hanau je, kakor znano, zaprosila odvetniško zbornico, dj bi njeno afero še enkrat proučila in oddala svoje mnenje. Na državnem pravdništvu so dva dni zaman iskali ključe za omaro, v kateri so bili spravljeni spisi. Danes popoldne je prejelo državno pravdništvu zaprto kuverto z izgubljenim ključem omare. Ko so omaro odprli, so opazili, da sta dva svežnja spisov izginila.
1'ariz. 24. marca. А А. V zvezi z begom ge. Hanau je bila uvedena preiskava pr.iti neki osebi, o kateri domnevajo, da je sodelovala pri begu ge. Hanau. Ime držijo v tajnosti.
Spopadi med policijo in roparji
Newyork, 24. marca. AA. V Buffalu v državi Newyork so bili včeraj ubiti 4 tatovi avtomobilov v borbah s policijo.
Silen požar v Ameriki
Newyork, 24. marca. d. Na pomolu ob reki Hudson je izbruhni.! velik .požar, ki je uniči! več skladišč. Škodo cenijo na 1 milijon dolarjev.
Kolesa!
Najtrpežnejša in najboljša kolesa znamke ,Orkan', .Diirkopp*, ,Glorija' i. dr. dobite v veliki izbiri proti takojšnjemu plačilu in na obroke pri: ,Tehnik' Ifllin Rüirai Ljubljana, Miklošičeva
JOSIP OdII di cesta števiIka 20
V palači Okrožnega urada Predno kupite oglejte si našo bogato zalogo
Kolesari
Objava
Samostatné Motiopolske Uprave.
Izdavanje pod zakup prava veliko-prodaje duvanskih preradievina, cigar-papi.ra i žižica za vreme od 1. aprila 19.30. g. do 31. marta 1933. godine.
Na dan 31. marta 1930. g. u 11 časova održača se kod Oblasnog monopolskog inšpektorata u Sarajevu III. javna ofer-talna licitacija u skračenom roku — od
10	dana — za izdavanje pod zakup prava velikoprodaje duvanskih preradjevi-na cigar-papira i žižica za period zakupa 1930-33. god., po uslovjma Pr. Br. 3340 od 28. januara 1930. g. objavljenim u Službenim Novinama br. 21 od 21-1, br. 24 od 1-Й i br. 30 od 8-II-1930. god., a za prodajni reon: br. 157 — račanski.
Ponudc sa dokumenttma primače se odredjenog dana 31. marta 1930. g. do
11	časova pre podne u kanoelariji Oblasnog monopolskog inšpektorata u Sarajevu.
Stampani uslovi zajedno sa štampa-nim formularima ponude rnugu se dobiti kod Odelen.ia prodaje Uprave državnih monopola u Beogradu i Oblasnih mono-polskih inšpektorata u Sarajevu, Zagrebu, Splitu i Skoplju.
Za pravo uoešča na ovoj licitaciji svaki nadmetač dužan je da položi kau-ciju u iznosu od 19.000.— dinara. Kau-cije mogu se položiti kod MonopOlskog stovarišta u Sarajevu od dana oglasa ove licitacije pa do zaključno 30. marta 1930. g. u 17 časova. Kauci je položene za I i II licitacij« mogu ostati i za ovu licitacija, a da ponudjači dadu uz ponudu izíavu, da revers o položenoj kaucijři bilo za pn u ili drugu licitacij« važi i za treču licitaciiu.
Skreče se pažnja zainteresovanim, da i za ovu licitaciju analogno vaze napomene. koje su objavljene u Službenim Novinama od 19. marta 1930. god. Br. 63, a koje sadrže upustva za popu-navanie i podnašanje ponuda kod III. afer talne licitacije kod Monopolskog inšpektorata u Zagrebu.
Nr. Br. 9749 iz kancelariie Samostal-ne monopolske uprave u Beogradu 19. marta 1930. godine.	A. A.
Kongres poljsko-jugo-slovenskih lig
Varšava, 24. marca. AA. Včeraj je bil kongres delegatov poftsko-ju®oslovensknh Kg ie vse Poljske. C5li koragresa je v tem, kako organizirati o-žje sodelovanje na kulturnem poljn jn na drugih področijh med Jugoslavijo in Poljsko.
Interesanten šahovski turnir
London, 34. marca. AA. V kraljevem avtokl-ubu bo igralo šest angleških šabistov г šestimi ameriškimi šahisti v WasMnigrtonn. Poteze bodo prenašali po novem kabelskem codexu. Dve potezi bosta računani za eno potezo.
Kot najboljše masam in domače zdravilno sredstvo proti
Jiobo- in glavobolu, prehlajeDju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja
priziiajia
It > ♦
i!
MENT0L-DR0ŽENKA
{francosko žganje)
ОоЫу» эб т oriprí-naltiih niombi-aaíh .«tefklenicah j*-f priítu: predvojni kakovosti v -reeh dTOgcri- I» jah io trg&vinah % mešanim bia~om.	S8-3
*JUTRO $t 78
Torek, 25. Ш. 1930
Naši kraji in ljudje
Zastopnik Rockefeflerjevega instituta ▼ Ljubljani
Te Ari se ře mmffl ▼ Ljubljani predsednik naravoslovnega oddelka RockeJellerjevega instituta za iErropo ▼ Parten dr. William Jacob Robbins, profesor botanike na Columbia nniverd (Missouri U. S. A.). Prof Robbdns Je prišel v LJubljano, da doseže sodelovanje naših znanstvenih zavodov я «stanovo, ki Jo zastopa, V ta namen si je gost ogleda! zoološki, botanični bi kemični institut na iaaä univerzi. Na sliM so prof. William Robbies v sredi, ппЈт. prof. dr. Jovan Hadži aa desni
ht docent dr. Roman Ken k.
Bilanca delovanja tujsko-prometne zveze v Maribora
Maribor. 24. marca
Danes popoldne se je vršil v posebni sog kolodvorske restavracije ob lepi udeležbi iz Maribora. Celja. Ptuja, Rogaške Slatine itd. občni zbor Tujsko-prometne zveze v Maribora. Zastopana je bila tuďi hubl lanska zveza za tujski promet, dalje Zbornica za TOI itd. Zborovanje ie otvoril predsednik vladni svetnik dr. Ratej. Poslovno Poročilo za 1. 1929. ie podal tajnik dr. Senior. Zveza je bila vsestransko v dobrih odno-šajlh s celjsko zvezo, s »Putnikom«, ljubljansko zvezo ter z vsemi ostalimi organizacijami. ki zasledujejo slifine cilje. Zveza je vršila široko propagandrco delo za razvoj tujskega prometa v mariborskem okrožja. Podpirala je akcijo za zgradbo pohor-ske -rapeniače in avtomobilskih cest na Pohorju, podpirala delovanje Aero-kluba ter nastopala za izpopolnitev gostilnicarske
" BI asa! m'k o poročilo ie podal g. Končan. Zveza ie imela 218.86S.18 Din dohodkov in 165670.08 Г>т izdatkov. Zvezino premoženje znaša 192.3.30.83 Din. Mariborska pisarna je imela lani za okofi 1 milijona Din denarnega prometa, prodala le 21.000 voznih listkov ter Je vse stroške krila z lastnimi éohoďki.
Proračun za i. !929. znaša 50.000 Drau oa tega 25.000 Din za tajsko prometno propagando. ororačun pisarne pa 116.000 Din. Prt volitvah upravnega odbora ie bil ponovno izvoljen za predsednika vladni svetnik dr. Ratej. Odborniki so: dr. Sterk. dr. Senior, 'Andrei Oset magistralni svetnik Ivo Subic iz Celja, sodni svetnik Tiller iz Celja in dr. Snu deri. Namestniki: inž. Dolenc. Streha r in Kravos v nadzorstvu pa magistra tni svetnik Rodošek, inž. Dračar in bančni uradnik Loos. Določil se je tričlanski ožji odbor, ki vodi do nadaljnjega tekoče posle. Usta-novnina se je od 2.500 znižala na 500 Din za fizične, od 10.000 na 5.000 Din za juridičnc osebe. Upravni odbor je dobil pooblastilo, da vrši tudi nadalje potrebno spremembo pravil v smislu zahtev nove državne oprave. Sklenjeno je bilo še nadalje podpirati akciio za zgraditev vzpenjače na Pohorju. Vplačal se bo delež 36.00 Din čim se dela prie itn. Zveza bo tudi delovala pri akciü za zgradbo pohorskih cest. Odvetnik dr. Tomi nšek kot zastopnik SPD in Aero-kluba je obljubil tesno sodelovanje z zverzo. Ker ni bilo nobenih nujnih predlogov, je predsednik ob 4. popoldne zaključil občni zbor z zahvalo vsem. ki so do sedaj aktivno sodelovali in pospeševali tujsko-prometno akciio.
Kranjskogorski gasilci
Kranjska gora. 22. .narc a.
Tiho ta smotreno zavedajoč se svoie važ-йе dolžnosti deluje prost gasilno društvo. Na občnem zboru, ki se je vršil ▼ nedeljo 16. t ul, je podal načelnik izčrpno poročilo. Zlasti ima društvo v preteklem leta zaznamovati zelo lep napredek. Nabavila se je motorna brizgalna, ki je stala 44.000 Din tn novo vřeteno za cevi Ker se je dobava brizgalne zakasnila, se bo vršila 1. junija t L blagoslovitev v zvezi z večjo prireditvijo, na kar opozarjamo zlasti sosedna društva. Ne smemo pozabiti naklonjenosti kranjskogorskih in okoliških občanov, ki so darovali za novo brizgalno nad 12.000 Din, gospodarski odbor pa je dovolil iz lovskega fonda brezobrestno posojilo v znesku 25.000 Hvalevredna ie tudi naklonjenost občine, ki je nakazala 9000 Dm podpore, 1000 Din pa je darovala posojilnica. 'V poletju 1. 19.39 se ie vršila večja prireditev s tombolo. ki je vrgla nad 11.000 Din čistega dobička. na Svečnico Pa običajni gasilski ples, ki je prinesel tndi čez 4000 Din dohodkov.
Blagajniška knjiga izkazuje 77.300 Din prometa in sicer 43.000 Din dohodkov jn 34.330 Din izdatkov, tako, da je prebitka 8704 Din. za katerega se bo nakupilo nove cevi. Na dTugi strani pa je v tukajšnji posojilnici 29.000 Din dolga. Na občnem zboru je bil izvoljen z malimi izpremembami stari odbor. Članstvo je korporativno pristopilo k samopomoč j radovljiške gasilske župe. Med letom ie umri član dolgoletni odbornik z. Josip Robič. Med gasilci nabranih 450 Din se je izročilo vdovi, ki se vsem darovalcem najtopleie zahvaljuje. Zgubili smo pa tudi zadnjega še živečega ustanovitelja. očeta Smrinjekoveáa. Časten jima spomin.
Omeniti Je ћнВ. da Je Imelo društvo lastno godbo, ki p?, ie po dveh letih delovanja rafzpadla, zato je bila na dnevnem redu točka o prodaji instrumentov, ki so last društva. Ker so bila pa mnenja različna, češ. da se godba lahko še obnovi, se ie zadeva odložila do prihodnjega občnega zibora. V našem planinskem kraju so razne nesreče na dnevnem redu in zaradi oddaljenosti bolnice bi bil potreben rešilni avto. Vendar pa na njegovo dobavo v tej dobi. ko se pretvarja Kranjska gora v letovišče. še ni mogoče misliti, ker pridejo ▼ prvi vrsti sedaj v poštev razne neobhodno potrebne javne naprave, kot so vodovod, kanalizacija, park Jo dr.
Alfonz Breznik 50 letnik
Te dni praznuje svojo 30-letnioo bivši učitelj Glasbene Matice in trgovec s klavirji v Ljubljani g. Alfonz Breznik. Jubilant je rodom z Ljubnega na Štajerskem, sin nadučitelja Martina Breznika. Najprej je
študiral за celjski gimnaziji, potem pa na
učiteljišče v Maribora, kjer je obiskoval tudi filharmonično društvo. Kot učiteljski suplent je prišel v Žetale, kjer pa brez glasbe Ji mogel ostati. Zapustil je službo ter odšel v Gradec k znamenitemu kapelníku Antonu Fridrichu kot prvi flavtist. To mesto Je pozneje zasedel tudi pri novo ustanovljeni Meščanski godbi v Ljubljani. Nastopal je pod kapelnikom Beniškom pri vseh večjim koncertih v Narodnem domu. Bil je tudi učitelj Glasbene Matice pod ravnateljem Gerbičem. Ko je bila Meščanska godba raz-puščena, je na svoj riziko vzdrževal nekaj dobrih godbenikov ter sklical pripravljalni odbor za ustanovitev Društvene godbe. Pri tem mu Je pomagal takratni gledališki in-tendant g. Govekar. Iz Društvene godbe je nastal koncertni orkester, nato pa Filhar-
futmlla. Do L I907„ iřo se je posveffi trpo-vini. ie vneto sodeloval pri vseh teh glasbenih društvih.	. .i
Jubilantu še mnogo let! !; - 1
Slikar Ivan Morscher t
Kočevje, 24. maros.
Ъ Clevelanda Je prišlo poročilo, da je tamkaj preminul kočevski umetnik Ivan Morscher. Ivan Morscher je bil rojen leta 1871. V Ameriko je odšel že kot mlad umetnik. Deloval je т Clevelandu in slikat po vsej državi Ohio. Krasno poslikana sto-Hca sv. Petra v Clevelandu je njegovo delo.
V svoji vasi Stari log pri Kočevju je hotel postaviti sam vilo v tirolskem slogu. Pripravljalnemu odboru za kočevski narodni muzej, ki bo otvorjen ob priliki proslave 600 letnice, odkar so se naselili Kočevci na sedanjem ozemlju, je obljubil, da bo prispevali nekaj svojih del za muzej. Žal, mu je sedaj smrt prečrtala njegove načrte. Pokojnega umetnika obranimo ▼ častnem spominu.
Grozilna pisma požiralcev
Štanga. 24. marca
Okolica štange In Širmanskega hriba živi že nekaj časa v razburljivem razpoloženju. ker so začela prihajati na tukajšnje gospodarje in posestnike različna grozilna pisma. v katerih jim neznan pisec grozi, da Jim bo upepelil domove. Zadnje čase Je res divjal požar na več krajih, da omenimo samo veliki požar na ponoviškem gruntu, zatem požar v Oblakovi hosti v Sitarjevcu in pri Španu v Štangi. V grozilnih pismih navaja požigalec najprej požare v tukajšnji okolici, ki so ljudem še v živem spominu, nato pa naveže nanje svojo grožnjo: *Kar smo že naredili jn požgali, pa znamo še in vam obljubljamo, da bo kmalu v plamenih tudi vaš grunt.«
Čudni so motivi, ki Jih požigalec navaja. Litijska predilnica. last Mauthnerjevega predilniškega koncema, zaposluje v svojem obratu tudi prebivalce jz okoliških vasi, posestniške hčere in sinove. Ti prihajajo na delo predvsem pozimi, ko nimajo doma nujnega dela. Zaposlitev Je tukajšnjemu kmetskemu prebivalstvu zelo dobrodošla, saj jim nudi predilniška direkcija posebno ugodnost v času. ko pride za kmete delo na poliu. Kmečki sinovi in hčere dobe v potrebi delavski domist, da dovrše poljska dela za domačo potrebo. Vse to neznanega gro-zilca jezi, zato zahteva v svojih pismih, da zaouste sinovi 5n hčere okoliških kmetov taknfj delo v predilnici jn se dTže le svojega poliskega dela.
Ugotovljeno Je, da so prejeli v zadnjem času grozilna pisma naslednji posestniki: Jože KoprfvmTcar s širmanskega hriba, Martin Komrtvnikar. sosed njegov, nato še Ha-bič. Verbajsv Perme, Jože Kukovica kakor tudi kmeta Arti In Nebal na Šlrmanskem hribu.
Stično pfsmo Je dobil nedavno tud! sta
veleposestnika iz Litiie g. Rado Slane, nekateri delavci v sitarjevškem rudnika ta dnjnatfi Samsove žage v Zagradcu.
Orožnfštvo Je uvedlo vsestransko preiskavo. Na podlagi zibranega materiala so osumili hudih groženj nekega 20-1 etnega mladeniča iz našega kraja. Izvršili so pri nJem hišno preiskavo ta zaslišali sosede, ki fanta nteo nič kaj laskavo ocenili. _ Po primerjanju njegove Pisave z ono, ki Je ▼ pismih, seveda nekoliko potvoriena, so napovedati osumljencu aretacijo ta ga oddali t zapore litijskega sodišča.
Prepričajte se o
NAJVEČJI IZBERI
vseh novosti v oblačilih pri tvrdki
L MAČEK, Ljubljana
Aleksandrova cesta 12
Aretacija treh nevarnih vlomilcev
Ljubljana, 24. marca
Vlomilci, ki so se spravili na delo v nedeljo in včeraj ponoči, so imeli neznansko smolo. Kakor je obširneje poročal že »Ponedeljek«, je policija po naključju kar hitro dobili v pest vlomilca Sigmunda Tra-vinskega, ki je bil prijet v nedeljo okrog 4. zjutraj, še preden so oškodovanci vedeli, da so okradeni. Zalotil ga je stražnik Mihael Potočnik, ko je odhajal v službo. Mož, ki je korakal po Masarykovi cesti, se mu je hotel na vsak način izogniti. Prvemu stražniku je Travinski srečno odnese! pete, ker pa se je skrival tudi drugemu Mihaelu Potočniku, je ta postal nanj pozoren in ga kmalu prijel, čeprav se je skušal Travinski izmuzniti tudi njemu. Travinski se je na stražnici zagovarjal, da je podedoval denar po sorodnikih, nato pa, da ga je poštenim potom dvignil v Narodni banki. Ko sta bila vloma v šentpetersko župnišče ter v jezuitski konvikt na Zrinj-skega cesti tekom dopoldneva prijavljena, ni pomagalo nobeno tajenje več. Travinski se je slednjič vdal in vloma tudi priznal. Izpovedal je, da je prišel v Ljubljano iz Osi-jeka. V Ljubljani je kmalu opazil, kje bi
Danes ob 3«, S», 7« In 9. zvečer!
Govore ▼ glavnih vlogah
Fritz Kortner — Franz Lederer
Največji zvočni film sedanjosti v nemškem jeziku!
ATLMTIR
*
Grandiozna vizija nepozabne katastrofe na morju, potop „Tltanica", ki Je svoje čase pretresel ves svet! — Bosna-ftlm!
Elitni kino Matica
Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje! TelefonJčno naročene vstopnice Je dvigniti do 13.
ure!
Telefon 2124.
Ljubezén do kave
Je več kakor sto let stara in posebno v tem času zelo razširjena. K temu je veliko pripomogla kava Hag, kofeina prosta kava. Torej sedaj ni potrebno nikomur, da sumi ali celo izključi užitek kave radi neugodnega delovanja kofeina. Nobeno nemirno spanje, živčno razburjanje, bolečine v ledvicah, utripanje srca, ako pijete kavo Hag, ker je ona prava, fina zrnat» kava, brez kofeina, garantirano neškodljiva. «*väm«v/«auja
KAVA HAG
se dalo odnesti na čim lažji način čim ve® plen. Najprvo se je odločil za šentpetersko župnišče. V soboto zvečer je smuknil v vežo, nato pa se skril v podstrešje. Ponoči, ko so že vsi spali, se je podal spet v spodnje prostore in nato vlomil v pisarno, odkoder je odensel 8000 Din gotovine.
Ko je bil spet na cesti, jo ie mahnil na Zrinjskega cesto, preskočil ograio pri jezuitskem konviktu, razbil pritlično okno in se znašel nato v uredništvu revije »Glasnik«. Tu je vdrl v miznico ter odnesel več gotovine in za okrog 2000 Din znamk.
Po tem uspehu ga ie doletela ttsoda м Masarykovi cesti, ko je menil, da Je ie popolnoma siguTen.
Na policiji so pozneje ugotovili, da vto-milec tri navedel pravega imena. Na podlagi daktiloskopiranja so dognali, da Je vlo-milčevo pravo ime Vladimir Višjevski. rojen 1895. v Kijevu, po poklicu šofer in mehanik. Kradel je tudi že na Raba ta ▼ Dalmaciji. Višjevski false Travinski je bfl danes izročen sodišču.
Enako smolo kakor ta sta Imela dan» kmalu po polnoči tudi dva droga vlomilca. Ko je prikorakal stražnik Sekanik okrog po! 1. ponoči po Dunajski cesti. Je nenadoma zapazil poleg trafike Andreja Leskovška ta delikatesne trgovinice Marije Bratušove na vogalu Masarykové ceste dva moška. Edea !e stal na tleh, dočim se Je drugI opiral s nogo na njegovo ramo ta lomil streho na trafiki. Stražnik se je potiho splazil čisto ▼ njuno bližino, nakar je prvega mahoma nkle-nil, drugega pa pustil na strehi. Nato ie skušal spraviti na tla tudi dragega, kar se mu pa ni posrečilo. Naletel je na surov odpor in je moral klicati na pomoč še dva tovariša. Slednjič se je posrečilo vsem trem po daljšem napora vlomilca vendarle potegniti na tla In ga spraviti na stražnico. Ker Je divjal tudi tam. so ga morali končno zvezati. Na stražnici so spoznali v vlomilski dvojici brezposelnega knjigoveza Fr. Miškutlna tz Starega grada pri Senja ▼ Dalmacifi ter mlajšega Leopolda Omahna te St. Lamberta nad Litijo. Miškulin je ostal zagrizen tudi pri zasliševanju, dočim Je Omahem povedal po resnici. Oba sta se seznanila v ogrejevalnici. Za skupno vlam-IJanje pa sta se dogovorila predsnočnjlm v neki gostilni. Miškulin Je pripovedoval Omahnu, da ima pri sebi napačne dokumente In da Je prav za prav Madžar.
Na posel sta odšla v nedeljo ponoči. Najprvo sta skušala s pomočjo vitriha vlomiti v trafiko Apolonije Mlakarjeve na vogala Resljeve ceste In Sv. Petra ceste, pa se Jima je vitrih zalomil. Okrog polnoči, ko se Je menjala straža, sta poskusila srečo na trafiki Andreja Leskovška, a ja je tam pričakala še večja smola.
Oba vlomilca sta bila po zaslišanja Izročena sodišča.
Premijera „Atlantica"
Ljubljana. 24. marca
V ospredju vsega zanimanja kinematografske publike na vsem svetu stoji zvočni film »Atlantic«, delo slovitega režiserja Du-ponta m angleške filmske družbe British International Pictures. Izgotovljen kot čisti 100% zvočni odnosno govoreči film. in sicer v dveh izvodih — v nemščini in angleščini — po vrhu pa z uporabo vseh možnih tehničnih sredstev je »Titanic« že nekai časa na zmagoslavnem pohodu okrog sveta. V vlikih mestih ga imajo biokopi po cele mesece na sporedu in se publika po cele tedne vnaprej tepe za vstopnice. O delu samem smo pred dvema tednoma v kulturnem pregledu objavili obširnejši članek našega dunajskega dopisnika. Vprizarjanje v Ljubljani, ki se je pričelo z večerno svečano premiiero v elitnem kinu Matici, je deležno vsesplošnega zanimanja v najširših plasteh občinstva — da povemo kratko: zo-pe se zadnje dni v Ljubljani ne govori o ničemer drugem kakor o »Atlanticn«. Najmočnejše dojme odnašajo gledalci in kdor je močnejših živcev pa ga bolj od vsebine zanima tehnična plat tega znamenitega nem-ško-angleškega filma, si bo »Atlantic« šel dvakrat gledat Vsekakor je gotovo, da bo ta mogočni zvočni film, ki ga označujejo kot mejnik v novodobnem filmskem ustvarjanju, tudi v Ljubljani ostal precej časa na platnu, zato priporočamo ogled tudi deže-lanorn. Uprava elitnega kina Matice si je s hitro nabavo tega velikega in novega zvočnega filma zopet učvrstila sloves, spremljan s splošno pohvalo med ljubljanskimi ljubitelji moderne filmske umetnosti
Žena obesila moža
V obmejnem mestu Kolutu ▼ Vojvodini so našli v hlevu obešenega bogatega posestnika Jovana Henbrota. Prve domneve, da je izvršil samomor, pa so se kmalu izprevngle v sumničenje, da je njegovo smrt povzročila žena Ana s pomočjo svojega zeta Josipa Burgerja. Ljudje pravijo, da sta morilca po dobro premišljenem naklepu spravila Jovana Henbrota v hlev in ga šiloma spravila v zanko. Hotela sta se pač polastiti vsega premoženja.
Orožniki so že oba osumljenca aretirali In ju spravili v preiskovalni zapor v Somborn. Sodna komisija je izvršila obdukcijo pokojnika in zbrala različno obtežilno snov proti osumljencema. Pokojni Jovan Henbrot rodom Nemec, je pred par leti prišel iz Amerike in prinesel s seboj lepe tisočake. Skromen in štedljiv si je ustvaril lepo gospodarstvo, ki je bilo glavni razlog njegove prerane smrti.
Rekorder pri Krapežn
že od nedelje igra neprestano na sremsko tambo-rico vztrajni zagrebčaa Dragotia Majetič, da s 63-orrritn svtranjem postavi svetovni rekord posebne vrste. Res je prav kratkočasi» poslušati vse mogoče melodije njegovega bogatega repertoarja, tako dolgo, neprestano Igranje pa zahteva napora tal energije. Igralec se скђккНје le
S ar pa 2 яЁишИ, ptčfo braao шя pa pod». M» v asta med Igranem. Da je Igranje žtvat»-nejSe, spremíja Majetiča od časa do časa s Шаг» aegoT tovariš, ki pa ni vezan na »rtkak rekord. Danes ae le Majetič početi! še precej svežega, vsekakor pa bo moral tekom fetržšajib zadnjih vr prestati velik napor. L)u<Se pridno povečajo Kr»-peževo restavracijo, poslušajo, oböttdtijefa in debatirajo o mladem rekordniku in zopet odhajajo. Tekom fnirišrcieza dne bo poset številnejši, ker le večina tod! mnenja, da bo Mafetič težko vzdržal 63 ar igranfa. Na sffld spodaj Dragotřn Majetič, poleg nJega njegov spremljevalec s Шаге.
je
verjetne
и
boste dejali, ko boste rve deli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri
A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14.
Krivo je pričala.. •
Polona iz Šenčurja pri Kranju íma že sedem križev. Prevžitkarica je. In taki ljudje so zelo sitni, zadirljvi in prepirljivi. Zaradi vžitka se je začela pravdati s svojim zetom Francetom Vidmarjem. Lani 17. novembra je njeno pobožno dušo zasenčila zlobna misel. Vložila je na državno tožilstvo v Ljubljani ovadbo proti Francetu Vidmarju zaradi težke telesne poškodbe. V ovadbi je trdila, da je France Vidmar nekega dne v novembru že leta 1928. (torej po enem letu) o polnoči vdrl v njeno zaklenjeno sobo ter jo začel hudo pretepati. Pokvaril ii je desni prstanec tako, da je postal negibljiv.
Stara Poloma je bila 3. decembra lani zaslišana Ipri okrajnem sodišču v Kranju. Kot priča je lažno pričala in vztrajala pri svoji ovadbi. Tudi France Vidmar je bil zaslišan. Ta je odločno zanikal vsako krivdo ter navedel priče, ki so potrdile da si je Polona že poleti 1928. pri žetvi poSkodovala s srpom prst Nikoli jo ni pretepal. Pač se je septembra 1928. zglasil pri njej, da bi se zaTadj vžitka poravnala. Takrat sta se le kregala, a dejanski se je ni lotil. Zdravnik dr. Faidiga je pregledal Polonin dozdevno poškodovani prst in izključil, da bi bil prst s kakim udarcem poškodovan. Polonina hči Ivana omož. Vengerl je naposled izpovedala, kako ji je mati pravila da se ie 1. 1928. vžela in da je zato prst nekoliko pokvarjen.
Danes dopoldne se Je na deželnem sodišču pred sodnikom-poedincem vršila glavna razprava proti stari Poloni. Polona nt prišla k razpravi.
In v njeni odsotnosti je sodnik-poedinec obsodil Polono zaradi krivega pričevanja ali po novem kazenskem zakonu zaradi prestopka zoper pravosodje (§ 146) na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muie izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in prijetno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in me'hurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh le-kamali. drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*ЛЛЖ> it 7»
e 4 =
= Torek, 25. HI. 1930
Slegantne obíeíee, površniice
trenchcoate, sa gospode у veliki izberi in modernih vzorcev po najnižjih cenah pri tvrdki
F. LUKIČ, Stritarjeva ulica*
Na željo olajšana plačila.
omače vesti
*	Kralj za siromašne geodete. N5. VeL
kralj je naklonil 5000 Din zavetišču siromašnih geodetov v Beogradu. Kralj je s svojim prispevkom tudi la^rm podprl šolanje revnih geodetov in njihovo zavetišče, ki so si ga sami ustanovili.
*	Diplomirala sta na juridlčnl fakulteti Bubljanske univerze gg. Fran Gubenšek iz Lesičjega pri Pilštanju in Ivan Martelanc iz Gorice. Čestitamo!
*	Izpremembe v vojni mornarici. Odrejeni «so na službovanje: v maritimneen tehničnem oddelku komande mornarice poročnik bojnega brod a 1. razreda Zdenko Papež, doslej v komandi pomorskega arzena-la; na kr. brodu »Galeb* poročnik кот-Tete Ivan Gašparin, doslej na kr. brodu >Kobac«.
*	Napredovanja v železniški službi. Tz IV.
r M. skupino so napredovali zvaničrriki i. kategorije strojevodje Beribak Franc, iPragersko; Černe Ferd. Jesenice; Drek-sfer Ludovik, Zidani mögt; Duhovnik Josip, Ljubljana II. gor. kol.; Gostič .Tcsip, Ljubljana II. go r. kol.; Leben Rod ti, Pra-jrersko; Podržaj Anton, Ljubljana II. gor. kol.; Pogačnik Franc. Murska Sobota; Prester Alojzij, Ljubljana П gor. ko?.; Rus Franc, Ljubljana I. glav. kol.; S mode i Ivan, Maribor; Smrtnik Pavel, Ljubljana I. glav. kol.; Sušek Alojzij. Rogatec; Štampar Vinko, Maribor; Vračko Alojzij, Maribor; Je-ras Valentin, Ljubljana П. gor. kol.; Jugo-■vič Aniton. Ljubljana П. gor. kol.; Recelj Vinko, Ljubljana IT. gor. kol.
*	Osebne vest? s pošte. Za pogodbeno poštarico v Moravicah je imenovana Josi-pina Tooičeva. Poštna uradnica Valerija Stukljeva v Žužemberku se je omožiia s knjigovodjo Martinom Gozdnikom.
*	Izprememba imena. Kraljevska banska «prava Dravske banovine je dovolila Dušanu Cvetku, pristojnemu v občino Moste pri Ljubljani, jzipremembo rodbinskega imena v Romih, Ivanu Poschú, ki ima domovinsko pravico v Ljubljani, pa izprecneimbo rodbinskega imena v Dogan.
*	Ostavka carinskega posrednika. Carinski posrednik pri carinarnici na Jesenicah Maks Markelj je podal ostavko na carinsko posredništvo.
*	Zakon o ustrojn vojske Iti mornarice. »Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 42. številki zakon o ustrojstvu vojske in mornarice ter zakon o speciijalm" doklad] stalnih vojaških profesorjev vojaške akademije, pomorske vojaške akademije in intendantsike akademije.
*	Dražba lovřšč v okraju Šmarje pri Jelšah. Sreski načelnik v Šmarju pri Jelšah razpisuje dražbo občinskih lovišč občin Planinska vas, Pilštajn, D rensko rebro, Presečno. Prevorje, Zdole, Sv. "Vid pri Planini, Loke in Koprivnica na dan 16. aprila v Kozjem ob 8. uri, na 17. aprila istotani za Gorjane, Kozje, Sv. Peter pod Sv. gorami, Lastnič, Podsredo, Veternik, Zagorje, Križe in Sedlarjem. Dne 24. aprila se bodo vršile v Podčetrtku dražbe naslednjih občinskih lovišč: Podčetrtek Trn eno. Vera-če m Virštanj. Dne 30. aprila pa bo v pisarni sTeskega načelstva v Šmarju pri Jeb šah dražba občinskega lova za Dobje. Natančnejši pogoji so zadnji teden pri sre-skem načelstvu med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
*	Izpremembe okolišev pošt Planina mi Sevnici, Slivnica pri Celju m Loka pri Zus-тя. V drugi polovici tega meseca se je izločila pomožna pošta Zegar iz področja pošte Planina pri Sevnici ter priključila okolišu pošte Slivnica pri Celju. Hkrati so se izločili iz okoliša pošte Planina pri Sevnici kraji: Spodnji Zegar, Zgornji Zegar, Hru-šovje. Strit, Ločice, Brinje, Trate. Dobrove in Voglaje; iz okoliša pomožne pošte Zusem, nadzorna pošta Loka pri Žusmu, pa se je izločil kraj Plešivec ter priključil okolišu pošte Slivnica pri Celju.
*	Odkupne pisemske pošiljke. Priporočene odkupne pisemske pošiljke ее smejo pošiljati v Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško do najvišjega odkupnega zneska ЖЮ0 Din za eno pošiljko. Obratno ее lahko tudi iz navedenih držav v našo dTŽavo pošiljajo priporočene odkupne pošiljke do najinega zneska 3000 Din. Pri predaji odkupnine pisemske pošiljke mora pošiljatelj poleg redne pristojbine za težo in prrporoko plačati se stalno pristojbino po 4 Din га pošiljko in nakazniško pristojbino po У>%, to je do 100 Din 0.50 Din, oď 100 do 200 Din 1 Din, od 200 do 300 Din 1.50 Din, od 300 do 400 Din 2 Din, od 400 do 500 Din 2.50 Din in nadalje za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 50 par. Te pristojbine ее morajo nalepiti na pošiljke v poštnih frankir. Bnamkah. Na odkupnino pošiljke se mpra takoj pri predaji pritrditi odkupna nakaznica zelene barve, ki jo mora izpolniti pošiljatelj. Predaja odkupnih paketov. V mednarodnem prometu z navedenimi državami se smejo pošiljati odkupni paketi do najvišjega zne-бка 3000 Din. Odkupni paketi se predajajo pošti s posebno odkupno spremnioo. Za spremnico se plača 50 par. Pošiljatelj mora spremni co in ž njo združeno odkupno nakaznico predpieno izpolniti. Odkupni znesek
f mora biti na spomenici in nakaznici napisan t dinarjih. Pri predaji odkupnega paketa mora pošiljatelj poleg rednih pristojbin za težo in vrednost plačati še 4 Din stalne prL stojbine in nakazniško pristojbino. Vee navedene pristojbine ее nalepi ja jo na spremni«» t poštnih frarrkovnih znamkah. Ekspresna dostava in izpačilna obvestila. Pošiljatelj mednarodne nakaznice lehko zahteva eks-presno dostavo nakaznice kakor tudi obvestilo o izplačilu nakaznice. Za ekspresno dostavo vsake nakaznice mora plačati 6 Din тл izplačilno obvestilo pa 3 Din.
* Razpis službe. Kraljevska banska uprava Dravsike banovine razpisuje službo honorarnega duhovnika, ki bo vršil dušno pastirsko službo v bolnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Duhovniku v omenjeni bolnici pripada poleg mesečnega honorarja, ki se določi sporazumno, stanovanje in hrana v zavod« proti plačilu 20% mesečnega honorarja. Prošnje Je vložiti v štirih tednih pri kr. banski upravi v Ljubljani — Razpisani sta službi banovinskega cestarja v območju cestnega okrajnega odbora blejskega ter pri cestnem okrajnem odboru v Brežicah. Interesente opozarjamo na razpis v 42. številki »Uradnega lista«.
Danes prvič v Ljubljani!
Norma Shearer
▼ senzacionalnem filmu
„Grešna noč"
Veselje, humor, tragika in trpljenje. Danes ob 3., '/25., 6., '/28. in 9. url.
KINO IDEAL
*	Priprave za sprejem pevskega zbora UJU na Češkoslovaškem. Iz Prage nam pišejo: Za poset Pevskega zbora jugoslo-venskega učiteljstva, ki bo začel svojo koncertno turnejo po CSR 27. t. m. z nastopam v Čeških Budjejevicah, ko nc er tiral nato v Pfenu in nastopil 31. marca in 1. aprila v Pragi, vlada v vseh krogih najži-vahnejše zanimanje. Po večini leži organizacija koncertov na ramah posameznih lig v onih krajih, kjer se bodo vršili nastopi, v pomoč pa so se priglasile tudj pevske, učiteljske in druge organizacije. V vseh krajih imajo že izdelane podrobne programe za bivanje prijateljev z juga, ves razpo-pored pa gre v soglasju s praško centralo CJ lig, ki jo vodi glavni tajnik, ministert-jalni svetnik g. dr. Beringer, kateremu stoji kreplko v pomoč tajnik dr. Lemarie, jugoslovenski rojak. Praga bo dostojno sprejela južne bTate. Med tednom se je sestal ves sprejemni odbor, ki je določil še nekatere podrobnosti za aranžman ogleda Prage in Okolice. Na odredbo praškega primatorja dr. Вахе bo dobil Učiteljski pevski zbor 2 velika avtobusa v poljubno razipolaganje. Uprava praških električnih železnic pa bo nudila vsem gostom z znakom Učiteljskega pevskega zbora brezplačno vožnjo na vseh linijah. Mestna nprava pa je v znak zahvale, da bodo priredili jugoslovenski pevci posebno matinejo za praško mladino stavila brezplačno na razpolago Narodni divadlo, kjer se bo vršila matineja na željo Jugoslovenom nad vse naklonjenega intendanta g. Jaroslava Kvapila. Srce CSR — Praga — želi, da ta poset pevcev-učiteljev še bolj utrdi iskrene vezi med severnimi in južnimi brati.
*	Zopet požar v Savinjski dolini. S Polzele nam poročajo: V noči od petika na soboto je pogorel kozolec posestnika Cizeja, po domače Sevška na Podvinu. K sreči, da
KRASNE ZAVESE
v zalogi tvrdke A. & E. Skaberně, Ljubljana
NnbnH ifT?nl «rtarobel,
liallUU migreno prežene »NOSA L« - BAHOVEC. „NOSAt" je popolnoma neékodJjjr, ее m užřra, lemvei noslja (inefa). »Nosal« Vae »bта-rn je crrpe. Kvpfce »Noeal« takoj! Profcvaja f* lekarna
BAHOVEC T LJUBLJANI.
ta noč ni bila tako viharna, kakor nekatere
prejšnje, zato se ogenj ni rrtogeJ razširiti Gasilci iz Polzele in Pariželi sc. biti zelo hitro na mestu in z močnim brizganjem vidno manjšali nevarnost za sosede. S kozolcem vred je seveda zgorelo tudi vse seno. Prvotna domneva, da je zgorel tudi neki starček, ki je že dalje časa nočeva na kozolcu, pa se ie izkazala za neutemeljeno. Letos je to bil že tretji požar na Podvinu m seveda ostaja, kakor vsí dose-damji, nepojasnjen.
•	Združitev karlovške hi zagrebške e|ek trične centrale obeta velike pridobitve obema mestoma m vsem onim krajem, ki bodo priključeni na novi vod. Predvsem le v osnutku električni spol z zračnim vodom med ZagTebom in Koprivnico ter spoj Zagreba ali Karlovca s Siskom. V tej zadevi se že vršijo pogajanja. Vse tia do Osijeka na eno in do Sušaka na drugo stran bodo kraji sčasoma zvezani z električnimi vodi in bo tako industriji in privatnim konsu-mentom omogočen cenen električni tok. Ob stoja tudi ideja, da se pri slapih Like in Gacke zgradijo hidrocentrale.
•	Katoliška cerkev v giljanSkem srezo. Prebivalci vasi Letnice onkraj Kumanova so katoličani, potomci saških rudarjev, ki so se za časa Nemanjičev in kneza Lazarja priselili v Srbijo ter kopali rudo v Janjevu in Novem Brdu. Letničani so zdaj začeli graditi svojo cerkev, ki bo stala na prelepem kraju in ji bo pripadalo tudi nekaj zemljišča in šume.
*	Vlom v Ljublji. Tc dmi je bil izvršen v stanovanje Antona Gabra v Ljubnji pri Moziriu drzen vlom. V tamtošnji okolici se je že nekaj časa potepal neznan mlajši moški oblečen v črno obleko in s športno čepico na glavi. Qpa®i& so ga večkrat plaziti se okrog hiš ponoči m je prav verjetno, da se je poslu žil prilike jn odnesel Ga bru razno zlatnino, jestvine ter obleko. Prilastil si je tudi okrog 2000 Din gotovine. Neznanec je po izvršeni tatvini izgini! in ga nj bilo več na izpregled.
*	Smrt pod kolesi vlaka. Nadzornik že-lezmiške proge je v neddljo zjutraj pri Stenj evcu našel truplo nekega .moškega ob železniškem öiru. Obvestil je o tem žandaT-merijo v Vrapču. Na kraj nesreče je prišla komisija, ki je s težavo ugotovila identiteto mrtveca: je to Ivan Tošič. stavec fz Zagreba. Vlak mu je desno roko popolnoma odtrgal, a leva roka se jc le še nato držala trupla. Na glavi je mrtvec imel zevajoče rano. Znanci pokojnikov« kaikor tudi komisija je mnenja, da se je mož, kli se je do treh zjutraj mudS v neki gostilni, lz>vTšffl samomor, katereiga motiv pa ni znan.
Gozdna semena
SAŠA STABE, Mengeš. Zahtevajte cenik.
I
ГГО — zobna pasta najboljša!
•	Obleke In klobuke kemično čisti, barva. plisira In lika tovarna Jos. Reich.
*	Proti molom najboljše zavarujete svojo zimsko obleko s sredstvom TARMO-LOM. Dobi se v vseh lekarnah m droge-rijah. Proizvajalec: »Chemoteohna«, Ljubljana, Mestni trg 10.
Iz Ljubljane
n—Oglasni oddelek * Jutra« v Prešernovi ulici št. 4 bo danes za stranke odprt od 8. do 10. are.
u— »Križarka Emden« Danes ob 11. dopoldne bo ZKD predvajala v kino Ideal film »Emden«. Film prinaša zadnjo junaško vožnjo dirzne nemške križarke m njeno uničenje. Film prinaša velenapete slike in bo zanimal vsakogar, ki ima smisel za morje in mornarico.
n— Koncertna pevka gospa Pavla Lov-šetova priredi prve dni meseca aprila samostojen koncert z izredno zanimivim programom, na katerem bo zastopana cela vrsta domačih in tujih avtorjev. Izmed domačih so na programu dir. Kimovec. Šker-janc, Osterc, Lajovic in Baranovič. Předprodala vstopnic bo v par dneh v Matični knjigarni.
n— Sekstet črncev bo ime! svoj koncertni nastop nocoj v sredo 36. t m. ob 20. v dvorani »Union«. Črna' imajo na programu deloma zamorske duhovne pesmi, deloma razne ameriške narodne ia druge ša-Uivke. Izvajajo tnďi različne plesne posebnosti, v katerih so oni pravi mojstri. Spored se dobi prj blagtfni od poj 8. dalje. Opozarjamo na točni začetek.
o— Iz gledališča. Danes popo4dne se bo pela v operi Zelierjeva opereta »Tičar« z Drenovcetm v nasloviti parfciü. Na praznik 25. t. m. bosta v ljubljanski drami dve predstavi: olb 15. francoska komedija »Naš ecepod žnupnik«, zvečer ob 20. pa bo 25. viprizoritev Klabundove drame »Krog s kredo«. Obe predstavi, popoldanska in večerna, sta ljudski pr\ znižanih dramslkih cenah. — V sredo bosta zaprti drama m орета.
o— V društvo >Soča« bo predaval v soboto 29. t m. v salonu pri »LeviK g. Viktor Pirnat, učitelj v Novem mešitu o važnosti morja in mornarice. Predavanje, ki bo res zanimivo, bo g predavatelj pojasnjeval s 45 skioptičnimi slikami. Dokazal ram bo uvodoma našo pomorsko tradicijo, potem
bo govoril o poenemi morja za vsako posamezno, specijelno pa za našo državo. Po-mudil se bo nadalje tudi pri našj trgovinski mornarici jn končal z vojno mornarico. Na to interesantno predavanje pridite vsi So-čani in prijatelji. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost vsem.
u— Predavanje т »Pravnika«. V sredo 26. t m. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« primarij g. dr. Fran G б s 11 o patološkem lažniku in sleparju. Predavanje bo točno ob 6. popoldne na sodišču v Ljubljani soba 79. Vabljeni!
n— Predavanje v Francoskem Institutu. Jutri ob 21. bo predaval v društvenih prostorih v Narodnem domu g. profesor Marc Vey o Jeanu Moréasu in dek ad en bili. Udeležite se zanimivega predavanja.
u— Ciril Metodovl podružnici v Šišk? Dne 21. t. m. sta imeli občni zibor moška in ženska Ciril-Metodova podružnica v Šiški. Obisik ie bil zelo lep. Tajnišlko m blagajniško poročilo sta bili prav ugodni jn kažeta veHk korak naprej, kar je zasluga marljivih odborv im vestnega dela Pri volitvah sta dobila oba odbora najlepšo zaupnico, ker sta bila soglasno zopet izvoljena. Občni zbor je posetfl tajnik glavne družbe. Imel je daljši govor o družbi in se je zahvalil obema odboroma za marljivo delovanje.
и— Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila ob 16.30 v predavalnici Narodnega muzeja.
Mesnico.
da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka že po Din 278.— kakor tudi vse finejše vrste po Izredno nte-kih cenah pri konfekcijski industriji
JOSIP IVANČIC, Dunajska cesta št. 7. špecijalna in največja zaloga vseh vrst za moške obleke v glavni trgovini v šelenbargovi ulici št. 1. Oglejte si izložbe in cene!	5012
n— Občni zbor Šentjakobsko - trnovske CirH-Metodove podružnice se vrši z običajnim sporedom dne 28. t. m. ob 20. ▼ gostilni Bergant v Trnovem. Prijatelji podružnice vabljeni.
n— Skavtski steg kraljice Alenčlce. Zaradi priprav za taborenie bo sprejemanje članic zaključeno 15. maja. Sprejemanje se vrši vsako soboto od 18. do 19. v društveni sobi v hotelu Tivoli.
u— Pouk hi poskusno kuhanje na pfinn. Zaradi vsestranskega zanimanja naših gospodinj za pravilno kuho na plinu bo mestna plinarna tudi letos priredila praktične poizkusne kuhe. združene s predavanji. Da se ustreže vsem gospodinjskim krogom, bo v dneh 26., 27. in 28. t. m. cel dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 6. ите zvečer na razpolago gospodinjska učiteljica z nasvet; in poukom, in sicer v šoíi pri Sv. Jakobu (vhod iz Florjanske ulice). Poleg tega bo v dneh 26. in 28. t m. predavanje in poskusno kuhanje, vselej ob 8. zvečer, in 27. t. m. ob 4. popoldne, kjer se bodo gospodinje lahko prepričale o prafotični plinski kuhi. Po predavaniu pokušnja skuhanih in pečenih jedil. Vstop prost. Plinska kuha ni nikaka umetnost, zahteva pa varčno porabo plina, kar bodo pokazala ta predavanja.
n— Višji elektromonterskl tečaj. Urad za
pospeševanje obrti poroča, da ie otvoritev tečaja zaradi odsotnosti g. inž. Ditrich a za 14 preložena. Prijave se še vedtno sprejemajo. O priče tiku bo nrad obvestil vsakega posameznega pismeno.
n— Smrtna kosa. V nedeljo je premfnffla v Ljubljani gdč. Jetica Kavčičeva, uradnica zbornice га ТОТ. Pokojmca je bila vestna uradnica in priljubljena zlasti med svojimi uradniškimi fovariS in tovarišica-rrri. Pogreb pokojnice bo danes ob 16. јг hiše žalosti, Puharjeva ulica 12, na viško pokopališče. Pokojmci blag spomin, ža!u-jočiim naše iskreno sožalje!
u— Ljubljanski Sokol opozarja svoie in drugih bratskih društev članstvo ter prijatelje Sokolstva na svoj družabni večer, ki bo v soboto 29. t. m. ob pol 21. v restavraciji »Zvezda«. Iz posebne prijaznosti bodo sodelovali splošno mani kvartet Matičarjev (Jak. Pelan, Završan st. in Završan mi.) Obeta se tedaj vsem udeležencem todi umetniški užitek.
n— Tragedija siromašnih otrok. Pred rrati
županove sobe na magistrata je včeraj okrog 11. nenadoma nekaj zajokalo. Jok le postajal vedno giasnejiši. dokler se niso odprla vrata in so uradnik! ugleda Ti tam okrog öletno deklico ter 14 mesečnega fantka, ki sta se topila v solza.l. Na vprašanje, čigava sta, je izpovedala dekBca, Vladka Po imenu, da in ie privedel tja oče in že prihodnji trenutek neznano kam izgini. Pozneje se je za otroke pobrigal ravnatelj socialnega oddelka g. Ciuha. Zvedel je, da hi je pusti! na magistratu njun oče, brezposelni krojač Vlado OtobeHmik, stanujoč ▼ neki železničarski hi® na Vodovodni oesti Otroka sta bila nato odpravljena domov, dočim njunega očeta še dalje zaman iščejo.
a— Nesrečen padec z motoclkla. Prcd-snočiTjkn se je pripetila pred vasjo v D. M. v Polju hujša nesreča. Želez^-strugar 25 letni Etbin Fink se je vozil skoz; vas z moto-ciklorn, moral pa je zarad- neke ovire nenadoma motor silovito zavreti. Posledica tega je bil močan sunek, na katerega se je Fink premalo pripravil. Vozač je zaradi tega odletel z motocikla, padel na glavo in obležal na tleh s hudimi poškodbami na glavi, dobil pa ie tudi notranje poškodbe. Poškodovanca so prepeljali v splošno bolnico z nekim privatnim avtomobilom.
Spomladanski
kričistilni čaj
po župniku Kn-eippu sc dobi v lekarni LfiUSTKK - Ljubljana -Resi jeva 1, pri Zmajskem mostu
n— Zastrupljenje z lizolom Včeraj okrog 1. ponoči je bila rešilna postaja teleioivč-no obveščena, da se ie v Vošnjakovi ulici 18 zastrupilo neko mlado dekle. Reševalni avto je nekaj minut zatem naložil 21 letno šiviljo Palmiro L., ki je izpila v samomorilnem namenu veliko množino lizola. Vzrok ki jo je dovede! do tega obupnega koraka, ni znam.
я— Prijeta lalzifikatorja. Med falzifikator-skimi aferami 20 odstotnih bonov smo omenili tudi tretjo, v kateri sta igrala glavno vlogo dva neznanca, Id sta poslala v upravo »Merkurja« nekega postreščka, da jima. zamenja bone v iznosu 70.000 kron. Neznanca sta pričakovala postreščka pri >Slo-nu-c, a sta pred njegovim povraHkom pobegnila. Bala sta se detektivov, ki so prežaH na nju. Enemu izmed obeh pa vendar žilica ni dala miru in se je pozneje vrnil. Bil je res prijet, in sicer v osebi brezposelnega Stanka Oblaka jz Smäednika, nakar so aretirali včeraj še njegovega tovariša 46?etne-ga Franceta Hiadnika iz Logatca.
n— Okraden na klavnici. Pred dnevi j« postal žrtev neznanega žeparja mesar Iv. Prestor iz Ljubljane. Dopoldne, ko se je nahajal v mestni klavnici, та je nekdo posegel v žep suknjiča ter та nkradel 200 Din gotovine. Prester je tatvino opazil šele čez čas. ko je bilo zasledovanje tatu brer. pomena, ker jo je dolgoprstnik že davno popihal.
Iz Maribora
a— Praznik ▼ gledališče. Daites se npr^
zori na izrecno željo zunanjih posetnikw gledališča se enkrat in zadnjič izvrstna komedija »Lepa pustolovščina« t>o znižanih cenah, zvečer ob 20. pa klasična opereta »•Netopir« v kateri gostuje kot sobarica Adela bivša članica gdč. Tončka Šuštarje-va. — Premijera ene najbolj pri%blien?h Verdijevih oper >Rigoletto« bo v sobot**, 29. t m.
я— Ljudska univerza ▼ Studencih. V četrtek 27. t. m. ob 19.30 bo predaval profesor dT. Jehart o Sinaiski gori Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami.
a— Občni zbor Aerokluba se }e тгЗЙ r nedeljo ob 11. v hotelu »Orel«. Klub je storil vse, kar je bilo mogoče za popularizacijo letalstva. Veliki miting 3. novembra 1929, je moralno zelo dobro n-spel. Nesreča 17. novembra, ki ie zahtevala tragično smrt dr. Šestana in oilota MuTleria je Mub težko zadela moralno in materijalno. Provizorní hangar ie bil otvorien 17. iamiarja in služi ne le letalom, ki so stalno nameščena v njem. ampak tudi tujim, ki pristanejo v Mariboru. Akcija za letališče, ki je pred-pogoi za letalsko postajališče na rrrogi Beograd - Zagreb - Dunaj, se nemoteno nadaljuje in ie upati, da bo vprašanje v sporazumu z vojaško oblastjo ugodno rešero. Vrše se tudi priprave za ustanovitev pilotske šole v Mariboru. Klub ima danes 418 rednih, 52 ustanovnih in 24 podpornih članov. Zgradba hangarja je stala blizu 90000 Din. Čistega premoženja ima klub okror 29.000 Din. Pri volitvah v obl odbor je ЬЙ izvoljen dosedanji upravni odbor z ravnateljem dr. Tominškom kot predsednikom, inž. Dračariem kot podpredsednikom, dr. Šnuderlom kot tajnikom. Loosom kot blagajnikom ter šteje razen tesra še 8 odbornikov in 11 namestnikov. Iz Celja je bil izvoljen namesto c:.W arme rja z- SchmitfliclTWi. Tudi nadzorni odbor je ostal dosedanji. Glede delegatov za osrednji odbor se še prepustila odločitev odboru
a— Pevsko društvo >Jadran« bo rmek» svoj občni zbor v sredo, 2. aprila ob 20. r restavraciji Kosič. Dnevni red običajen. Vabljeni so vsi člani, prijatelji, posebno Primorci.
—a Proračun okrajnega cestnega odbore mariborskega je na zadnji seji 21. t m. doživel nekaj korektur zarad* zahteve finančnega ministra, da nai se doklade izenačijo. Zemljarina se je od 100 znižala na 40 •/'•, trvedla se je 40% doklada na nslužbenski davek. Odbor je že prejel na račun zaostankov, ki jih ima država -še izplačati bivšim okrajnim zastopom 139000 Din, ki jih je naložil v oblastni hranilnici. Dobiti pa še ima za lansko leto okrog 500.000 Din.
a— Četrtletno odbiranje vodomerov. Proti koncu tekočega meseca bo pričel mestni vodovod s četrtletnim odbiranjem vodomerov. Zaradi tega se hišni lastniki oziroma njih namestniki (hišniki) pozivajo, da drže hišne prostore, kjer se nahajajo vodomeri, vodovodnim organom dostopne in v snažnem stanju.
a— Gibanje nalezljivih bolezni Od 15. do 21. t m. sta oboleli v Mariboru za nalezljivimi boleznimi samo dve osebi, ena za da-vico, ena pa za senom. Smrtnega primera ni bilo.

Danes vesela premijera! Neprekosljivi ženski
CHARLIE CHAPLIN
vesela, dražestna
ANNY ONDRA
v briljantni in razkošni veseloigri
PRINCESA К А VIJ AR«
Danes ob S., i/25., 6., i/28. In 9. uri.
Telefon 2730 KINO LJUBLJANSKI DVOR
v f t* ww-wt-w Ж	• • • - •
ARlfcL motocikli
MODELI 1930: 250, 500 in 550 cc ravnokar došli!
MODELI 1929 na razpolago s 15% popustom!
B. S. A. bicikli s 501etno garancijo!
JugO-AllíO,d.zo.z.
Lluoiiatia, Dunajska c36
a— Vstopnice za koncert »Maribora« 2.
aprila se že dob-iio, io sicer v Cirilov« kmji-garni na Aleksandrovi cesti ter pri Hö-íerjiu, Ulica 10. oktobra.
a— Samaritanski te^ai. ki ga bo vodil zdravnik iz Maribora, priredi Rdeči knz na Pobrežiu. Predavanja se za5no v sredo 26 t m Prijavljeni obiskovalci in Interesenti nai se zbero ob 19.30 v šoli na Pobrežiu. da se sestavi seznam udeležencev tečaja.
a— Avtobusna »odietia in okrajne ceste.
Banska uprava je pozvala vse okrajne cestne odbore, naj pritegnejo vsa avtobusna m druga podjetja, ki se redno poslužujejo cest s težkimi avtomobili in vpregam*, da prispevajo k niihovemu vzdrževanju -x> '>.30 Din za vsak prevožen kilometer. Mariborski okiajni cestni odbor je sklenil, da bo to storil. V poštev prihajajo mestno avtobusno podietje, Lmninger, šemtíenartska avtobusna družba itd. Zbrali se bodo točni podatki ta na njihovi podlagi zvršili predpisi za prispevanje,
a— Za novo okrajno cesto §4 Jak«b — St Ш v Slovenskih goricah prosilo razni interesenti. Odprto ie tudi vprašanje nadaljevanja te ceste do Cmureka. Mariborski okrajni cestni odbor je v svoji seji 21. t. m. o tem vprašanju razpravljal, odložil pa je sklepanje dotlej, da bodo strokovnjaki določili najprikladnejši projekt.
a_ pravilnik za okraine cestne odbore ie v osnutku doposlala banska uprava vsem okrajnim cestnim odborom. Vse delovanje bo po tem pravilniku natančno določeno in modificirano. Redne seje plesnima bodo morale biti vsaj štirikrat na leto, upravni izdatki pa se morajo znižati na minimum. Mariborski okrajni cesni odbor ie v svoji seji 21. t m. razpravljal o osnutku im je sklenil zaprositi bansko upravo, da mu dovoli vsai sedanje stanje uradništva in tehničnih aslužbencev. ker to zahteva predvsem velik obseg področja, važnost okolice mesta in bližina meje
a— Smrtna kosa. V nedeljo 23. t tn. zvečer ie po kratki trrucn; bole-zrai umrla gospa Marija MSscha pocestnica in go-stilničarka v Stolni ulici. staTa 57 let. — V splošni bolnici pa le istotakn v nedeljo nmria 44 letna služkinja Marija Mvoršak.
Iz Celja
e— Mariborčani s »Snegom« v Celin. Jutri 26. t. m. ob 20. bodo gostovali v celjskem mestnem gledališču Mariborčani s krasno dramo Przybyszewskega »Sneg«. Vstopnice na.i si vsak nabavi že v pred-prodaji v knjigarni Goričar jn Leskovšek na Kralja Petra cesti.
e— Korošci! Blaža se desetletnica nesrečnega izida plebiscita. Treba je, da se pomenimo o tem, na kak način se bomo spominjali tega žalostnega dneva Zato vsi na sestanek članov Koroškega kluba, ki se bo vršil v soboto 29. t m. ob 20. v restavraciji hotela »Evropa«.
e— Opozorilo ktneio?a!cem. Celjsko sresko načelstvo razglaša: Kmetovalci in drugi interesenti se apozarjai-o na poskusno oranje s Fordson-traktoriem, ki se bo vršijo danes dopoldne ob 10. v Celju na niivj g. Zanggeria ob Ljubljanski cesti, v sredo 26. t. m. ob 10. v Žalcu na njivi g. Robleka ob pokopališču in v četrtek 27. t. m. ob 10. v Parižljah na njivi poleg gostilne Plavec. Intereesnti dobe podrobna pojasnila o stroju na licu mesta pri ogledu poskusnega oranja.
e— Surovo trpinčenje živali. V Ravni
nlici je predvčerajšnjim zasačil stražnik hlapca Ignaca Р., ki je pijan divje pretepal slabotna konjiča, ker nista mogla speljati pretežko naloženega voza na sveže nasuti cest Suroveža so ovadili sodišču.
NAJSTAREJŠA HISA
OSNOVANA LETA 1712
«s ж
- sso f o atete
hritje
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
24. marca 1930.
(Stevrik-e za označb« kraja pomenijoi 1. čas ypazovaaja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4, relativno vlago v %, 5 sm«r in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 padavine v mim)
Ljubljana: 7, 759.9, 6, 90, mirno, 10, dež, 1.4. Maribor: 7, 758.6, 7, 90, mirno, 10, —. Zagreb: 7, 759.1, 10, 75, —, 10, dež, 0.1. Beograd: 7. 760.1, 12, 65, SE12, 10, —. Sarajevo: 7, 759.3, 2, 60, E4. 10, —. Skoplje: 7, 753.4, 6, 90, —, 10, —. Split: 7, 759.0, 15 55. ESE10, 5, dež, ?.
Solnce vzhaja ob 5.56, zahaja ob 18.18, hrna vzhaja ob 4.33, zahaja ob 12.50. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 12 najnižja 5.6. Najnižja temperatura: v Marborn 6, v Zagrebu 8, v Beogradu 9, v Sarajevu 0, v Skopi ju 5, v Splitu 12.
Dunajska vremenska napoved za torek: Iz zapada poslabšanje z zmernim padcem temperature. Na vzhodnem robu Alp najbrž le ле bo mnogo spremembe.
Iz Tržiča
Smrtna kosa. Umrl je upokojeni mestni gozdar g. Franc Toporiš, posestnik na Čegelščah. Pokojnika smo pokopali v nedeljo in je mnogobrajna udeležba po-grebcev pričala o njegovi splošni priljubljenosti. Posebno so ga počastili njegovi ožji prijatelji lovci, ki so mu izkazali tudi zadnjo čast, da so ga nosili. G. Toporiš je dočakal lepo starost in je bil tudi svoje vrste osebnost. Nihče razen njega ni vedel tako za vse meje najrazličnejših gozdnih parcel. Kjerkoli je bila nevarnost, da se razvname med mejaši hud spor, povsod so poklicali njega, ki je z mirno besedo pokazal pravo mejo in njegovi odločitvi so se stranke vselej pokorile. Zato pa so ga na njegovi zadnji poti počastili častitljivi stari očanci gospodarji. Mestno občino so zastopali mestni župan g. Ivan Lončar in razni odborniki Naj počiva v miru! Ostalim pa naše iskreno sožalje!
Z Jesenic
s— Problem hišnih številk na Jesenicah.
Nedavno srno bili povišani iz tržanov v meščane. Od tistega časa pa še niso bili napravljeni koraki, ki bi dokazali tujcu, da smo res vredni tega naziva. Če stopi tujec s kolodvora ter vprašuje po znancu, mu nihče ne ve razložiti, v katerem kraju Jesenic ali Save se nahaja hišna številka, po kateri vprašuje. Marsikdo ga bo usmeril v neposredno bližino postaje, drugi pa kar naravnost v Kurjo vas ali pa celo v bližino Javorníka. Tujec leta od enega konca Jesenic do drugega in če ga spremlja sreča, bo čez nekaj ur srečno prijadra! k številki 3, poleg katere se šopiri številka 211. precej zraven pa okrogla številka 50. To je problem jeseniških hišnih številk, ki ga s težavo rešuje domačin, še težie pa seveda tujec. Pristojno oblastvo naj posveti temu problemu, ki ni v ponos mestu in m°ščanom. nekaj več pozornosti ter ukrene potrebno, da se bo že v najkrajšem času izvedla nomenklatura ulic s primernim numeriranjem hiš.
Iz Novega mesta
n— Uradne ure pri upravi »Jutra« v Novem mestu so od 8. do 12. in od 14. do 19. ure.
Iz Kočevja
kč— Zborovanje gostilničarjev V četrtek 27. t. m. bo ob 2. popoldne v gostilni Har-de (G. Verderber) zborovanje gostilničarjev. Na zbor pride delegat Gostilničarske zveze, ki bo poročal o novi gostilničarski pivovarni v Laškem.
kč— Smrtna kosa. V vasi Mlaka pri Kočevju je umrla ga. Jožefa Hönigmannova v starosti 86 let. Pokojnica je bila tašča dvornega svetnika g. dr Al Kresseta V Hornbergu je umrla Marija Jonkejeva, stara 78 let, v Mali gori pa Marija Höglerje-va, posestnica, stara 63 let. Blag jim spomin!
Iz Trfeeveli
t— Kino Sokol v Trbovljah bo predvajal 29., 30 in 31 t m. prvi zvočni film »Bele sence« Predstave bodo: 29. t. m. ob 18. in 20., 30 t. m ob 14., 18. in 20., 31. t m. ob 18. in 20. Za okoličane bo prikladna predstava ob 14., кет so zveze z vlakom zelo ugodne. Predprodaja vstopnic 27 in 28. tega meseca od 16. do 19. pri kinematografski blagajni.
t— Prvi zvočni film v Trbovljah. Za Trbovlje je prvi zvočni film dogodek prve vrste. Predvajal ga bo kino »Sokol«. Predvajal se bo film »Bele sence«, za katerega vlada veliko zanimanje Obeta se velik obisk tudi iz okolice. Film »Bele sence« je izdelan po romanu enakega imena od pisatelja Fredericka O' Briena. Godi se na otokih Marquezas v Južnem morju. Film prikazuje krasne posnetke teh eksotičnih otokov.
t— Primorci! Oriem v Trbovljah ima v sredo 36. t. m. ob 19.30 občni zbor v gostilni Dimnik.
Iz Konjic
nj— Podružnica Jugoslovenske Matice v Konjicah bo imela redni letni občni zbor v petek 28. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici v Konjicah. Člani, udeležite se!
Iz Ljutomera
tj— Umrla je pretekli teden ga. Terezija Ozmečeva, žena posestnika g. Jakoba Oz-meca na Krapju, bivšega podstaroste našega Sokola in zavednega naprednjaka. Podlegla je posledicam poroda ter zapušča svojemu soprogu štiri male otroke Težko prizadetemu g. Ozmecu naše iskreno sožalje!
Iz Gor. Radgone
gr— Prevažanje pošte. Oblastna poštno-telegrafska uprava v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progah Gornja Radgona — železniška postaja in obratno ter Gornja Radgona — Apače in obratno, in sicer za dobo enega leta s pričetkom od 1. julija t. L Javna ustna pogajanja bodo za prevažanje pošte Gornja Radgona—železniška postaja 4. aprila ob 11. dopoldne v občinski pisarni Gornja Radgona. Izklicna cena 7000 Din, kavcija 350 Din. Za prevažanje pošte Gor. Radgona—Apače pa bo licitacija v občinski pisarni Apače 5. aprř-la ob 11. dopoldne. Tzklicna cena znaša 9000 Din, kavcija 450 Din. Natančen pregled pogojev pri omenjenih županstvih ter poštah Gornja Radgona in Apače.
gr— Legitimacije za Zagrebački zbor, ki bo v času od 5. do 14. aprila, ima v předprodá j i g. Franc Korošec mL, trgovec na Spodnjem Grisu, po ceni 30 Din komad.
Iz Prekmurja
pra— Maturantski zaključni plesni ven-ček. V torek 18. t. m. zvečer so tukajšnji maturanti priredili zakJijuůni plesni venček, kj se je vršil pod pokroviteljstvom gospe Kodirove in pod nadzorstvom direktoi-ja gospoda Ludovika Vagaj-e. Plesnega večera so se udeležili tudi staTši učencev In številna elita aiursko-soiboške družbe. Osmošolec Ta vodar se je v prisrčnem nagovora iskreno zahvalil vsem dobrotnikom dijakov, ki so v veliki meri pripomogli. da je plesna prireditev tako lepo usipela. Da so se pa našj maturantu' nogM izkazati kot dovršeni kavalirjii in plesalci, se mora šteti predvsem v zaslugo tukajšnjemu učitelju FeriaTiu, ki je več tednov vodil plesne vaje. — V kratkem se bo vršil tudi zaključni venček mursko-sobo ških dam, ki so se v poslednjih tednih tako pridno in vztrajno vadile v umetnosti božan-stvene Terpsihore.
Sosoodarstvo
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug
V dvorani Delavske zbornice se je včeraj vršil občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Poleg mnogih agilnih delegatov so občnemu zboru prisostovali km, svetnik g. Tramp už za kmetijsko ministrstvo, dr. Temar za bansko upravo, g. Anton Kristan za Zvezo gospodarskih zadrug ki g. Janko Smodiš za Zadružno zvezo v Celju. Od 165 zadrug-članic je bilo na občnem zboru zastopanih 109.
Občni zbor je z daljšim nagovorom otvoril predsedniik zveze g. inž. Zupančič, nakar je ravnatelj g. Trček podal obširno poslovno poročilo. Zveza je tudi lani lepo napredoala- Njene članice so imele 2 milijardi Din prometa. Vloge pri včlanjenih kreditnih zadrugah so koncem preteklega leta znašale okrog 350 milijonov Din nasproti 258 milijonov koncem leta 1928. in 210 milijonom koncem leta 1927. Posojila članic so dosegla že 300 milijonov Din. Tudi mlekarske zadruge (22 po številu) so lani zadovoljivo poslovale; predelale so 1,850.000 litrov mleka.
Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Prečitano je bilo tudi poročilo o sodni reviziji zveze, ki je prav laskavo. Pri dopolnilnih volitvah v načelstvo in nadzorstvo so bili stari člani ponovno izvoljeni.
Sledila sata dva važna referata, in sicer referat o štednji in nedostafkih pri kreditnih radrusah, ki ga je podal ravnatelj g. Trček in referat o živinorejskih zadrusah na podlagi novega zakona o posmeševamii" živimoreie. k; ga ie nodal revizor g Požet, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
= Za 87 milijonov -in kronskih bonov likvidiranih. Finančno' niinfetrstvo sporoča, da je bilo no do51iih podatkih finančnih direkcij likvidiranih vs^ira za 87.5 miliiona Din 20r>dstotnih kronskih bonov in za 132 6 milijona Din prizna nic o neizplačani sofo-vini za volno odškodnino, skupaj torej 220.1 mib'iona Din.
— Konkurz je raz/dašen o imovini Dogše Antona, trgovca v Ormožu (prvi zbor wnni-kov pri okrainem sodišču v Ormožu 29. t. m. 0£rlafiitv°ni rok do 80. aprila, ugotovitveni narok 10. maja) ter o imovini K vedra Vincenca, trgovca v Žalcu (nrvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 5. aprila, oglasitveni rok do 1. maja, ugotovitveni narok 10. ma;ia).
= Občni zbori. Kreditno društvo Kranjske hranilnice 27. t. m.: Eleldrarna Škofje Loka i n okolica d. d. 6. aprila: » Unione, botolska in slavbinska d. d. v Liubliani 24. aorila: Posojilnica v Trbovljah 2. aprila; Hranilnica in posojilnica v Središču ob. Dravi 6. aprila.
= Izvoz ja.ic ▼ Anglijo Je dovoden le, ako je vsako jajce označeno z izvorom, in sicer z napisom. žigom ali etiketo.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Liubliani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 140 parov eo-kelj: do 28. t. m. slede dobave 2260 kg matic. 2100 komadov zakovic. 55.800 komadov vijakov in 790 kg žičnikov; gradbeni oddelek na do 28 t m. ponudbe glede dobave 1200 komadov hrastovih pragov ter slede dobave raznega lesa. (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 26. t. m. ponudbe slede dobave 1000 litoželeznrh palic, do 27. t m. slede dobave 500 komadov spodnjih in ngornijih delov ležišč in 350 komadov pokrovov ter slede dobave 2300 kg tooilnesa jekla in špecijal-nega okroslesa železa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. aprila ponudbe glede dobave 120 kg usnja. Dne 12. aprila se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija slede dobave 50.000 ks testenin, 14. aprila pa slede dobave 64.350 m raznega platna. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za ТОТ.) Dne 12. aprila se bo vršila pri inten-danturi komande dravske divizijske obla-stli v Ljubljani javna ustmena licitacija Slede dobave 13000 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za ТОТ, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
_ Dobave. Prometno - komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kloočičev motvoza; do 29. t.m. slede dobave tiskovin; gradbeni oddelek na do 28. t. m. ponudbe slede dobave 32.000 komad ov zidne opeke i л 60 plošč železne pločevine. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Pri intendanturi komande dravske diviziiske oblasti v Lmblja.ii se bosta vršili naslednji licitaciji: 26. t. m. glede dobave raznega pisarniškega materijala (papir, pivniki, karbon - papir, pečatni vosek, kraverte. svinčniki, peresa, trakovi za pisalne stroje, črnilo, barva za štam-pfljke itd.); 29. t. m. pa glede dobave 6000 m* dTv. (Oslasa sta na vpogled v Zbornici za TOI, P^gofi pa pri navedeni komandi.)	__
BORZE
24. marca.
lia ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Dunaj. Praga in Berlin. Tečaji deviz eo ostali v glavnem nespremenjeni, le devija Dunaj je popustila od 7.9809 na 7.9726.
Na zagrebškem efektnem tržišču so teřaii Blairovih posojil dalfe zelo čvrsti in je danes prišlo do zaključka v 8% Blairovem posojilu po 96 in v 7% po 85.75 — 86. Vojna škoda se je za aranžma trgovala po 415 do 416. za kaso т>о 416 — 416 5 in za таге no 415.5. V bančnih vrednotah je bilo razpoloženje nekoliko prijaznejše ter je prišli do prometa v Praštedioni no 860. v Union banki po 88 — 885, v Ljubljanski kreditni po 125 in v Kreditni fZacreb) po 101 in v Po-Ijodelski po 65 _ 65 25. Med industrijskimi oapirii je bila zaključena samo Trboveljska po 465.
Devize in valnte.
Ljnhliana. Amsterdam 22.70 Berlin 1349 —13.52 (13 505). — Bruseb 7 8905. — Budimpešta 9.8905. — Curih 1094.4 — 1097.4
ahini
in negovani
kjerkoli se nahajate! Kot dihíjaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost.
(1095.9). — Dunaj 795.76 — 798.76 (797.26). — London 274.96—275.76 (275.36). — Newyork 56.38—56.58 (56.48). — Pariz 220.50— - 222.50 (221.50). — Praga 167.28—169.08 (167.68). — Trst 29525—297.25 (296.25).
Zagreb. Pariz 220.62—222.62. London 274.96—275.76, Newvork kab. 56.49, ček. 56.38, Bruselj 789.05, Milan 295.211—297.211, Amsterdam 22.70, Berlin 13.49—13.52, Dunaj 795.76—298.76, Stockholm 15.20—15.24, Zürich 1094.40-1097.40, Praga 167-28 do 168.08. Budimpešta 987.55—990.55.
Curih. Zagreb 9 1275, Pariz 20.225, London 25.1275. Newyork 516.30, Bruselj 72.—, Milan 27.035, Madrid 64.60, Amsterdam 207.15, Berlin 123.21, Dunaj 72.75, Sofija З.745, Praga 15.305, Varšava 57.90, Budimpešta 90.2Í, Bukarešta 3.0775.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 96 bl„ 7% Blair 86 bl„ Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 125 denar. Kreditni zavod 160 denar, Praštediona 860 denar, Strojne 75 den., Vevč« 132 den.. Ruše 250 — 260.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna §koda aranžma in kasa 415.50—416, za april 415.50—417, za december 421.50—424. investicijsko 84.50 den., agrarne 52—53, 8% Blair 95.50—96.50, 7% Blair 85.75—S6; bančne vrednote: Praštediona 862.50 do 867.50, Union 188 den., Jugo 88—89, Kreditna 101—105, Narodna 8675 bl„ Srpsfca 165 den.. Zemaljska 137—138, Potjo 65—65.50, Ljublj. kreditna 125—127; industrijske vrednote: Nar. šumska 39 bi., Našička 1630 bi., Nihag 5 bi., Gutmann 190—200, Slaveks 75 bi., Slavonija 200 den., Drava 267—305, Brod vagon 105—110, Union mlin 140 bi., Vevče 125 denaT, Isis 22 — 25, Dubrovačka 465—470, Trbovlje 465—470.
Beograd. Vojna škoda 418—419.50 zaklj., za april 421 zaklj_ za maj 424 zaklj., 1% Blair 88.50—89.50, investicijsko 84 zaklj., agrarne 54 zaklj^ Narodna 8720 zaklj.
Blagovna tržišča
Jajca.
-f S tržišča jajc. Po zadnjem oži vi jen.tn trga je nastopilo mirnejše razpoloženje. V inozemstvu so cene deloma za malenkost popustile, pri nas pa plačujejo izvozne tvrdke blago nespremenjeno po 75.80 par za komad. Ňa berlinskem trgu so v soboto natírala jugoslovenska jajca 6 K—7 ni. napram 7—7 И pf. Konoem zadnjega tedna, fes
+ Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon desk in 1 vagon bukovih okroglie. Povpraševanje je ra 47 komadov okroglega lesa, dolž. 14 m, s srednjim premerom 30 cm in 43 komadov dolžine 12 m, dalje za lipove plohe (8, 9 in 10 csm debeline, od 20 cm širine navzgor, od 2 m dolž. navzgor), za hrastove podnice (Т. II. 50 in 60 mm, dolž. 2.80 m, šir. od 18—27 cm), za neob-robliene hrastove plohe (I. II., 75, 80 in 130 mm), za vsako množino bukovih metlisč 27/27 mm), za 300—400 m» remeljnov (dolž. 4 m, 23/48. 28/56. 33/68, 58/58, 68/68 пил, I. II. IIL, tombante za dobavo april-julij), za več vagonov smrekovih kratic (18 do 14 mm in 24—25 mm) ter za 1 vaeon smrekovih desk (III-, 15 mm. od 16 cm šir. navzgor, 4 m dolž.). Nudi še 40 vagonov bukovih cepanic z 10% okroglie jn 20 vagonov cerovih in hrastovih oeipanic.
Žito.
-fLjnbljanska borza Í24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi ее pšenica (slov. poetaja, mlevska tarifa, nlač. 30 dni): baška. 80 kg po 260 do 262.5. 78 kg T>o 255 — 257.5, 77 kg рэ 250 — 252.5; koruza: baška, času primerno suha po 147.5 — 150, za april po 152 5 do 155: oves: baški. navadna tarifa po 195 do 197.5; ječmen: baški, 63/64 kg po 167,5 do
170: moka: »0g<, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 405 — 410.
+ Novosadska blagovna borza (24. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 128 vag. pšenice, 77 vag. koruze, 10 vagonov moke- in 1 vagon otrobov. — Pšenica: baška, 77 kg 192.5—197.5; 78 kg 197.5 do 202.5; gornjebaska in gjrnjebanaška, 78 kg 197.5—202.5; banaška, Tisa, šlep, 78 kg 202.5—205: sremska, 77 kg 180—185. Koruza: baška in sremska 95—100 za marc, ladja Dunav 95—100, za april 97.50—102.50; za maj 102.50—105. Oves: baški in sremski 125—130. Ječmen: baški, 63/64 kg 110 do 115. Moka: baška »00« in 330—340; »2< 295—305; >5< 240—250; »Gс 175—180; »7c 130—135. Otrobi: baški 75—80.
+ Bndimpeštanska terminska bor». (24. t m.) Tendenca mlačna: promet srednji. Pšenica: za marc 19.30 (obračunski tečaj 19.40), za maj 20.06—20.08 (2.20), za oktober 19.48—19.49 (19.60): rž: za таге — (11), za maj 11.33—11.35 (11.40); копия: za maj 11.58-11.62 (11.60), za julij 1.83 d5 11.85 (11.70), tranzitna za mag 10.80—10.90 (10.80).
Dopisi
JEŽICA. Dne 26. marca t 1. ob 2Ü. 06-haja Sokolsko društvo Ježica spominski večer 10-letnega obstanka in vabi k udeležbi vse prijateljske Sokolstva. Zdravo!
ŠENT ИЛ V SLOV. GOR. V nedeljo 16. t. m. je bil sestanek v restavraciji gospoda Baumana, ki ga je sklical g. Bauman mlajši za ustanovitev prepotrebnega človekoljubnega gasilnega društva. Kot odposlanca sta bila gg. Kranjc in župni tajnik. Priglasilo se je nad 20 delujočih članov. Ustanovni občni zbor bo prvo nedeljo aprila. To društvo je pri nas potrebno tudi iz družabnih in kulturnih ozirov. Združilo bo vse stanove in družabnost in prijateljstvo se bo bolj razvilo, kar je posebno tu na meji zaradi skupnega delovanja zelo, zelo potrebno. Do sedaj ni bilo tega. Nekaka nezaupnost vlada! Upamo in želimo, da bo sedaj bolje v tem pogledu. — V nedeljo 30. t. m. bo zaključek kmetijske nadaljevalne šole. Fantov hodi v to šolo precej, a bi jih lahko še več. Kakor čujemo, se misli napraviti prav slovesen sklep. Šolo vodi učitelj Sardoč, ki dela tu med nami že 10 let prav požrtvovalno. On vodi tudi povsod znano društvo »Obmejni Zvon«, ki obstoja tudi že 10 let.
VRANSKO. Širom Savinjske doline in daleč izvem nie znani tajnik g. Franc Kol-šek obhaja 25. t. m. 801etnico svojega rojstva. Kdo bi mu prisodil tako visoko letnico? Kakor pred polstoletjem, vrši z isto točnostjo in vestnostjo tudi danes svoj posel. Kdor ga je spoznal pred desetletji, ne bo opazil na njem sprememb: vedno je čil in svež. Točnost, marljivost, vestnost, skromnost, odkritosrčnost in resnicoljubnost so tista prirodna lepotilna sredstva, ki jih uporablja jubilant, da ohranjuje svojo zunanjo Iti notranjo svežost. Pred 40 leti ее je g. Kolšek naselil na Vranskem, potem ko je tajnikoval 18 let v raznih krajih Sa nnjske doline, ter nastopil mesto občinskega, posojilniskega in okrajnega tajnika. Za življensko družico si je izbral gospo Ivano iz ugledne rodbine Sadnikove na Grobljem. Vzgojila mu ie dve hčeri, gdč. Fanico in učiteljico go. Bibijano, vdovo po prerano umrlem Ivanu Jakšetu, vzornem učitelju in velezaslužnem kulturnem delavcu Rodbina jubilanta ie bila vedno, tudi v najtežjih časih v prvih vrstah narodnih borcev ter je sodelovala v vseh narodnih društvih. — K Tvoji 801et-nici Ti, dragi naš Kolšek. iskreno čestitamo z željo, da bi bil svoji rodbini in nam ohranjen še dolgo vrsto let!
►TUTRÖ St 70
6
Torek, 25. ГЛ. 1930
KULTURNI PREGLED
»Ljubljanski Zvon« za marec
Tretji zvezek »Ljubljanskega Zvona,« ki je izšel te dni, hna na uvodnem mestu prozo Ludvika Mrzela »Kati«. S tankočutnim vživetjem v prezrto, od življenja užaljeno in ponižano dušo neljubljene in neljubeče, že dolgo dozorele device, pripoveduje pisec o malenkostnem dogodku, ki je dobil pri nji dramatski konec. Pisec »Kate« kaže lepo se razvijajoče pripovedniške sposobnosti.
Nadaljuje se groteskna igra Slavka Gru-ma »Dogodek v mestu Gogi«. V nobenem našem spisu ni dobilo provincialno dolgočasje toli močne študije, kot jo vsebuje ta igra. Zdi se, da je avtor nameril na realno življenje nekako »Zeitlupo«, zato se vidijo ljudje in njih dejanja toli čudna. V resnici pa so to vsakdanji ljudje, in mesto Goga najdeš kjerkoli v šentflorjanski dolini. V prihodnjem zvezku se bo igra zaključila. Kakor izvemo, izide v ponatisu.
V	eseju »Premišljevanje o slovenskem gledališču« je dal Anton Ocvirk nekaj najtehtnejših misli o gledališču, kar jih je bilo kdaj napisanih v našem jeziku.
esniško besedo zastopajo v tej številki Dragutin M. Domjanic s fino kajkavsko »Silhueto« in neizčrpani Srečko Kosovel zopet s tremi posthumnimi pesmimi.
Nadaljuje se daljša povest iMirana Jarca »Novo mesto« in zaključuje Ivana Albrehta novela »Vrtnikova tajna«.
Obsežno je gradivo v petitu. Med književnimi poročili ocenjuje dr. Dobida Wester j a in Žmitka »Razgled z ljubljanskega gradu«, Steleta »Celjski strop« in dr. An-drejke nemško brošuro o Ljubljani. Anton Ocvirk poroča o pesniški zbirki K. N. Mi-krtinoviča »Pregorele gorčine«, Lilly Nowy pa o »Südlicher Sommer« Paule v. Prera-dbvič.
V	rubriki »Slovenski jezik« řešeta dr. A. Debeljiak J. Westra prevod »Življenje čebel«, Iv. Koštial pa brusi vsakdanje jezikovne navade in razvade. Skrb za čisto, pravilno slovenščino je pri nas vedno večja!
Gledališki pregled ima dve kritiki: A. Ocvirk razčlenja uprizoritev Ibsenovih »Strahov« v ljubljanski drami (režija Marije Vere), Slavko Osterc pa piše o operi »Hasanaginica«, uspelem delu L. Šafraneka-Kaviča.
V	Pregledu revij poroča B. Borko o srbskih in hrvaških književnih revijah, F. A. pa o članku Ilje Ehrenburga o današnji ruski književnosti (»Slavische Rundschau«).
Pod Glosami končuje I. Vidmar svoje »Neliterarne probleme« — polemiko z Alešem Ušeničarikom.
»Ljubljanski Zvon« stane na leto 120 Din. Naroča se pri upravi, Prešernova ulica 54.
Milan Skrbinšek in diletantski odri
(šentjakobski oder) Pri malo katerem narodu so tako k.)t pri nas razširjeni diletantski odri. Prav iz tega vzroka, in pa ker morajo naša gledališča radi pomanjkanja lastne dram ti ene šole iz-birtt naraščaj svojih poklicnih igralcev iz rret diletantov, je treba, da izpregovorimo nekaj besed o delovanju režiserja Skrbin-ška na našem najboljšem diletantskem gledališču — na Šentjakobskem odru. (0 gledališkem delu M. Skrbinška glej »Jutro« z dne 15. marca t 1.)
Skrbinšek ее je še pred vojno in v burni dobi po prevratu udejstvoval kot organizator, predvsem pa kot režiser-vzjrojiielj na diletantskih aH polpoklicnih gledal. (Trst, Celje, Maribor, Ljubljana). Njegovi učenci so bili n. pr. višji režiser prof. O. Šest, režiser Delavskega odra B. Kreft, režiser Šentjakobskega odra D. Pogorelec.
Na Šentjakobskem odru se je začel ndej-«tvovati Skrbinšek v jeseni 1. 1924. In kakor je deloval povsod v znamenju Cankarja řn pa slovenskega ter slovanskega repertoarja je zrežiral tudi tu najprej Cankarja: ■»Za narodov blagor«, kateremu so sledili še »Kralj na Betaimovi«, > Jak ob Rudat (kjer .je igral sam glavno vlogo Ш 7> Hlapci«. Od slovenskih avtorjev je vprizarjal še Remca (»Kirke«), Kraigherja (»Školjka«), Kristana (»Drobt i ne iz Pavlihove zapuščine«) in Žagarja (»Zaroka«), od srbohrvaških pa Petrovima (»Vozel«), Med ostalim literarnim programom omenjamo le Wildgamsa (»Beda«, ki jo je tudi sam prevel) in Mol-narja (>Igra v gradu«), V celoti je zrežiral 16 iger, od teh 7 slovenskih, 1 srbohrvaško. toreij polovico slovanskih, med vsemi pa le 4 komedije, oziroma burke po načelu, da se morajo dovoliti občinstvu tudi manjše koncesije, da ga ne odvrnemo e pretežko hrano od gledališča.
Že po teh podatkih vidimo, kako važno je bilo njegovo delo. Pri tem pa moramo mpoštevaii še nekaj, česar nam te številke ne morejo povedati in kar je predvsem važno: vzgojil nam je na Šentjakobskem ©dm četico igraleev-amaterjev, ki zaslužijo vso našo pozornost, kadar govorimo o raz-wrju gledališča in igralstva pri Slovencih.
Nekateri so mnenja, da odvajajo diletant-flfka gledališča občinstvo od poklicnega gledališča ter tako škodujejo razvoju naše gledališke umetnosti. To so tudi režiserju Skr-
binšku očitali. On pa jih je popolnoma pravilno zavrnil, da budé prav diletantski odri pri širokih ljudskih plasteh smisel za gledališče ter tako posredno vplivajo na občinstvo, da začne posečati poklicno gledališče.
Kdor pozna Skrbi nškovo delo, ve, da izvira vse njegovo umetniško delo — pa naj si bo pri gledališču ali na diletantskih odrih — iz njegove ljubezni do gledališke umetnosti. Zato obžalujemo vsi, da se v zadnjem času tako malo udejstvuje kot režiser v Narodnem gledališču. Mnenja smo, da je poleg režiserjev šesta ter Debevca, potrebna za smotreni umetniški razvoj našega najvišjega igralskega zavoda še tretja režiserska osebnost, režiser Skrbinšek. Upamo, da ne bo ostalo Skrbinškovo režisersko delovanje omejeno samo na Šentjakobski oder in da ga bomo imeli spet kmalu priliko videti kot režiserja v našem Narodnem gledališču.	—a—
Grafični albumi E. Justina
Učiteljski pevski zbor, ki bo odpotoval 26. t. m. na turnejo po Češkoslovaški, vzame s seboj originalna in umetniška darila, ki jih je namenil svojim pokroviteljem: jugoslov. poslaniku v Pragi dr. Angjeli.m-viču in sedmerim mestom, v katerih bo zbor koncertiral. Na priznani umetnik-grafik Elko Justin, ki se je povzpel med prve jugoslovenske .umetnike v lesorezu, je izdelal dva različna albuma. Prvi v formatu 40X60 cm vsebuje list z originalno izvedenim besedilom in velik, lep lesorez »Pevec«. Ta album je izdelal v več izvodih in ga dobe župani mest Prage, Plzeň, Olomouc, Král. Hradec, Brno, Bratislava in Češke Buděvice. Drugi album, ki ga dobi dr. Angjelinovié je po obsegu še enkrat tako velik in ima posvetilo, originalno diplomo, originalno kazalo ter tri lesoreze: »Masaryka«, kompozicijo »Oznanenie« in »Pevca«. Albumi so zelo okusno opremljeni. Nekateri lesorezi so črni, drugi kolorirani; odtisnjeni so na izvirnem japonskem papirju in z rdečo vrvico vezani v albumov ovitek iz črnega, težkega papirja. Priznati je treba, da je g. Justin položil v to delo vse svoje tehnično znanje in vse svoje umetniške sposobnosti, zato bodo tudi na Češkem, kjer je grafična umetnost zelo razvita, častno reprezen tirali našo grafiko. Učiteljski pevski zbor je imel srečno roko, ko je izbral izvršitelja svoje hvalevredne zamisli. Ne dvomimo, da bo to darilo ohranilo v arhivih čeških mest najlepši in najtrajnejši spomin na turnejo slovenskih pevcev-uči-teljev.
Literarni drobiž. V Rimu je umri eden najbolj nadarjenih italijanskih pesnikov mlajšega rodu Antonio Beitrameli. — Remarques pisec nenavadno razširjenega romana »Na zapadni fronti nič novega«, dovršuje svoj drugi roman, ki bo opisoval položaj mladih ljudi po demobilizaciji in v prvih povojnih letih. — Preteklo je 15 let, kar je umrl v Pragi ruski humorist Arkadi] Averčenko, čigar črtice in »Igra s smrtjo« so znane tudi pri nas. — Na francoski Rivieri je umrl angleški pisatelj D. H. Lawrence. star komaj 45 let. Lawrence je napisal več romanov, ki jih odlikuje za angleške pojme žgoča erotika. — Stoletnico ima letos Stendhalov roman »Le Rouge et le Noir«, ki spada med najboljše romane svetovnega slovstva. — Turineki dnevnik »La Stampa« je ustanovil stalno književno nagrado v znesku 50.000 lir. Podelila se bo vsako leto najboljšemu italijanskemu literarnemu spisu. Poleg Nobelove nagrade je to najvišja književna nagrada v Evropi. — Na francoskem knjižnem trgu so v zadnjem času dosegle največji uspeh tri knjige: »Byron« (Ándré Maurois), »New York« (Paul Moraud) in roman »David Golder« (Irene Nemirovsky).
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20 Torek, 25. ob 15.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Krog s kredo. 25. predstava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Sreda. 26.: Zaprto.
Četrtek, 27. • Vihar. B.
Petek, 28.: Za ljubezen so zdravila. E.
Sobota, 29.: Glavni dobitek. C.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20. Torek, 25. ob 15.: Ti čar. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. —
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.
Torek, 25. ob 15.: Lepa pustolovščina. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. — Ob 20.: Netopir. Kuponi. Gostovanje gdč. šu-šta rjeve.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 26.: Sneg. Gostovanje Mariborčanov.
SOKOL
»Nedeljski oddih« na sokolském odru v Laškem
Za torek 18. marca je bilo napovedano gostovanje trboveljskega sokolskega gledališča v Laškem z močno, šaljivo komedijo »Nedeljski oddih«. Laščani smo si res želeli oddiha in tu smo ga imeli v polni meri.
O igri, oziroma o njenem prednašanjn toliko, da so bili vedno kritični vaščani prav zadovoljni, tako z igro, kakor tudi z igralci, ki so si res zaslužili odkrito priznanje one peščice ljubiteljev dramske umetnosti, ki se je odzvala gostovanju vnetih, dramsko popolnih diletantov. Igralcem se mora priznati, da kažejo s svojim trudom, veseljem in harmonirajo, resno stremljenje za dramsko umetnost. Objektivno zaslužijo posamezni igralci zahvalo vseh navzočih. Zavedajo naj se, da smo jih razumeli v njihovem stremljenju.
Omenili bi še naslednje: Laško je baje slovensko mesto, a še danes vlada v mnogih krajih popolna abstinenca do vsake javne prireditve, pa naj jo priredi katerakoli idealna, kulturna ustanova. Čas bi že bil, da pokaže tudi mestece Laško več stremljenja k kulturni povzdigi mesta, kakor tudi okolice. Vam pa Trboveljčani še enkrat hvala. Res, da ni bilo zasluženega šopka cvetic, ki ovene. Bil pa je lep večer, ki nam ostane v prijetnem spominu. To priznanje povežite v šopek svojih lovorik. Led je prebit.
»Ljubljanski Sokol* ponovno opozarja in vabi svo.e članstvo, kakor tu,:i č:?n-stvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokc-skih drr.ftev ter prijatelje S:ko!stva ia svoj družabni večer, ki bo v soboto 29 t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji »Zvezda«. Iz posebne prijaznosti sodeluje splošno znani kvartet »Matičarjev« bo. Skalar. Pelan, Završan st. in Završan ml.; rbeta se tedaj vsem udeležencem tudi umetniški užitek. Zdravo! Odbor.	228-n
Novo sokolsko društvo. V Selcih nad Škof jo Loko se je ustanovilo v nedeljo dne 23. t. m. sokolsko društvo SKJ. Ustanovni skupščini je prisostvovalo nad 30 članov, ki so prijavili pripravljalnemu odboru svoj pristop ter župni v 4rosta, načelnik, načel-nica in tajnik. SkifkeSino je otvoril imenom pripravljalnega odbora br. Hafner Franc, ter imenoval predsednikom br. Rihteršič Franca, zapisnikarjem pa br. Markelj Janka, starosta kranjske župe br. Sajovic Janko je pozdravil navzoče imenom župne uprave, orisal naloge Sokolstva za narod in državo ter jih pozval k vztrajnemu delovanju. Župni tajnik br. Cvar Josip je imel kratko predavanje o sokolski organizaciji. Župni načelnik br. Ažman Fran pa je opozarjal, da prične društvo takoj z redovnimi in prostimi vajami, dokler ne bo moglo pričeti z orodno telovadbo. Nato so se stavili predlogi glede sestave društvene uprave, nakar je predsednik zaključil ustanovno skupščino novo ustanovljenega društva, ki naj poživi in ponese v vsako hišo udejstvovanje v smislu zakona o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije.
Sokolsko društvo Moste. Društvena .uprava je imela svojo prvo sejo 19. t. m. in se je konstituirala sledeče: starešina br. Pavčič Р., njegov namestnik br. Gostič, načelnik br. Heuffel, načelnica Ema Stareto-va, prosvetar Rozman Viktor. V upravi so kot člani: Kelbel, tajnik, Gela Viktor, Mah-nič, Lapajne, Zaje, Rahne, Rupnik, Stare, Bricelj, Kralj in Rems; namestniki pa so: Križaj Vinko, Vašel Р., Lenardič, Slapničar-jeva, Ferant Anton, Ravbar Vinko, Dolni-čaT, Novak in Jezeršek. V nadzornem odboru so: br. Cesar, Güstin, dr. Perko, Poháre, Zupan ter namestniki Goršič, Modic, Remžgar, Slamič in Vašel. Obenem so se konstituirali tudi odseki ter so bili imenovani načelniki posameznih. Seja je potekla v najlepšem in složnem ra-zpoloženju, saj se vsi člani uprave dobro zavedajo svojih nalog. V odboru sokolskega društva so naši najboljši sokolski delavci in odlični gospodarji, zato upamo, da se bo življenje v telovadnici moščanskega sokolskega doma taco razvilo, kakor je to naša želja in kakor to žele ustanovitelji Sokola kraljevine Jugoslavije. Naj se združijo v skupnem delu vst oni, ki jim je za dobrobit naroda in domovine. Zdravo!
ď/aztfo vreme
povečava nevarnost prehlada. Te nevarnosti vas obvarujejo okusne
ANACOT-ft
.wwnjrpa
cJSe
S	V •	1 .	'/S/.
ep s i xobie \-f
SARG0V J 4
Radio
Tajna radio postaje v Luksemburgu
Nekoč je oddajala postaja tega imena in če prav so bili njeni programi objavljeni v vseh listih, je vendar nobeden nikoli ni slišal. Končno pa so to zagončtko rešili Angleži. Začetkom tega leta je moral namreč Radio-Luksenburg zaradi finančnih težkoč prenehati z oddajanjem in vlada mu je tudi definitivno odvzela koncesijo.
Navzlic temu pa so radio-vestniki in drugi časopisi še nadalje objavljali luksenbur-ške programe, zakaj programski oddelek oddajne postaje je še ostal pri življenju in upajoč na boljše čase, vsak teden s čudovito točnostjo pošiljal svoje fiktivne programe uredništvom raznih, evropskih listov, ki so jih kaj pa da tudi objavljala. — Toda nesreča nikoli ne počiva: Neki angleški poslušalec radia, ki mu je bil najljubši sport loviti s svojim aparatom take postaje, ki se slabo slišijo, je nekega dne opazil, da luksenburške postaje ni moči nikjer drobiti. Marljivo je ribaril še nekaj tednov, potem se je pa obrnil na neko angleško revijo s prošnjo, naj mu povedo, kaj je prav za prav s to »mistično« postajo. In taico se je zgodilo, da je Evropa vendarle odkrila Radio Luksenburg in njega hvale vredno papirnato udejstvovanje. — Cela reč diši kaj pa da malo po blamaži in lukserburška vlada že oficielno naznanja, da bo v najkrajšem času iznova izdala koncesijo, ker so se baje našli podjetni finančniki, ki bodo postajo zopet spravili k sapi; dotlej pa. da se bodo programi objavljali lepo naprej, kakor je bilo doslej v navadi.
Izid drugega nagradnega tekmovanja
Nagradno tekmovanje, ki ae je vršilo 24. marca t. 1. je bilo za radio-poslušalce trd oreh. Zato je bilo le malo pravilnih rešitev.
Izžrebani so bili: za I. nagrado g. K. Pa^anel, Ljubljančan (detektor s slušalkami), za II. nagrado g. K. Korošee, Zagorje ob Savi (slušalke) in za III. nagrado g. A. Kregar. Knnn;k (baterija). Pravilna rešitev je bila sledeča:
1.	Lincke: Backfisch parade.
2.	Kockert: Ljubavno priznanje.
3.	KeteJbey: Na samostanskem vrta.
4.	Lincke: Asta.
5.	Kockert: Poljubček.
6.	Lange: Melanija, zvečer in zjutraj samo ti.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Torek, 25. marca
LJUBLJANA 9.30: Prenos eerkv. glasbe.
—	10.30: Předav, o živinozdravetvu. — 11: Koncert radio-kvarteta. — 15: Materinski dan. — 16.30: Reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos kon-oerta iz Zagreba: — 22. Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
Sreda. 26. marea.
LJUBLJANA. Opoldanski program odpade. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe fe slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. — 20: Prenos simf. koncerta iz Prage. _ 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reprod. glasaba. _ 12.40: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert slovenskih pesmi — 21: Poročila. — 21.20: Ton-filmska glasba. — 22.30: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. _ 17.30: Koucert radio - orkestra. — 20: Prenos simf. koncerta iz Prage — 22.10: Tonfilm-ska glasba. — PRAGA 20: Prenos simfoničnega koncerta. — Lahka glasba. — BRNO 20: Prenos simf. koncerta iz Prage. — 22.15: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 17-45: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert
francoske glasbe. _ 23: Godba za plee. —
DUNAJ 11: Dopoldanski koncert: — 15.30: Koncert orkestra. — 17.15: Glasbeni program za mladino. — 20: Zborovski koncert.
—	21.10: Veseloigra. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 17: Popoldanski koncert.
—	19.30: Orkestralen koncert. — 21.: Sluho-igra. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgar-ta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert operetne glasbe. —
—	20.45: Simfonični koncert. — Lahka godba. _ STUTTGART 19 30: Balade. _ 20: Koncert solistov in orkestra. — 21.30: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski kenocrt. — 17.30: Koncert ruskega orkestra. — 19.45: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 21: Klavirski koncert. —■ Lahka godba. — LONDON 21.35: Pevski
koncert in vojaška godba. _ 23.30: Godba
za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Simfoničen koncert.
Nedeljski športni dogodki
V	naši banovini so se v nedeljo pričele spomladanske prvenstvene tekme. Rezultati so bili naslednji: Ilirija: Svoboda 7 : 0 (4 : 0), Primorje : Hermes 5:1 (4:1), Grafika : Krakovo 6 : 0 ISSK Maribor : SK Železničar 4 : 1 (0 : 0). SK Rapid : SK Svoboda (Maribor) 3 : 0 (2 : 0). SK Celje : Atletik SK 5 : 1 (3 : 0). V Trbovljah je SK Amater porazil SK Dobrno s 3 : 2 (I : 1). Bila je to druga poskusna tekma dobro» vigrane enajstorice SK Dobrne
V	Zagrebu je prišlo do iznenadenja. Viktorija je porazila Gradjanskega s 3 : 1 (1 : 1). Ostali rezultati so bili: Hašk : Sparta; 3 : 0, Concordija : Sokol 11 : 2, Železničarji : Croatia 4:0.
Beograd je dal naslednje rezultate: Jugoslavija : Obilic 3 : 2, BSK : Grafičar 8:1, Soko : Jedinstvo 3:1.
Graški Sturm je pri nas doživel dva občutna poraza. V soboto ga je zagrebški Hašk premagal s 5 : 1 (2 : 1), splitski Hajduk pa v nedeljo s 6 : 0 (3 : 0).
Od inozemskih tekem treba omeniti naslednje: Praga : Avstrija : Češkoslovaška 2 : 2, Dunaj : Dunaj : Praga 2 : 1, Dunaj : Bratislava 2:1.
Tudi hazenašice so že zače-e borbe za točke. Atena je v Ljubljani porazila Ilirijo z 11 : 6 (3 : 5).
Zmagovalci v cross country tekih so bili naslednji: Ljubljana : Kumer (Ilirija); Ma-ribor : Podpečan (Železničar); Zagreb : Predanic (Concordija); Beograd : Stefano-vič (Soko).
Iz SK Ilirije. Nač&letvewa odborová seia sc wsii namesto danes, v sredo ob 30.30 v kapami »Етаоша«. — Nogometna sekcija fena danes ob 15. priateliislko tekmo s SK Slovanom. Prihoda?! trening stopině I. bo v četrtek. Polno št eiv.LkK>. — Tremng se vrši odsieg od 16. dalje. Zaradi fotografiranja naj pridejo danes točno ob 13-30 na dvorišče kavarne Evrope igralci Verovšek, Bet-gies, Varšeik, Pogačraitk, R'har, Uraterreiter, Do-iberiet, Košaik, Neti, Voikar. — Lahkoatletsta sekcija mra redni tren-irtg na igrišču danes ob pol lil. dopoldne. Sekcija pozwa vse člane, da se freimtga zanesJiivo wdeleže, кет se bodo obenem doiočiSi dnevi za medalijni redni rtrenerg. — řia-zewsfai sekcřja ima danes popoiiidne ob 14. ■irenšr.7 na štgriščn za vse članice, zJaiptš тег I. sktipšna. Točno ki polnošievilno.

В. Br.:
Bela kost
Samo gore se nikoli ne srečajo, pravi fjndska modrost in dandanes, ko vsi nekako nestahio krožimo po zemlji, ki je postala tako majčkena, velja ta pregovor boij ko kdajkoli preje. Kadar se najmanj nadejaš, stoji pred teboj človek, ki ga nisi videí že nmogo ]et; Lmb prijatelj, ki vaju je ločilo življenje, drag znanec, k? je řziginil, kakor izgine kamen v vodi. Pa sá ti pojavi in fi pričara d a veo pozabljeni kos življenja, kakor da sta se -presekala kroga, v katerih blodita zemljana po božjem svetu.
Tako se mi je zgodfk), da sem letos r našem Primorjoi srečal tovariša iz vojnih let Najini dobri odnošaii so se ЬШ razvili v težkih okoliščinah svetovnega klanja, gladn in splošne nesreče. Izven te dobe nisva iimela nikakih skupnih spominov. Vesd sem ga bil, kakor dobrega dneva, ali naval moje radosti se ie kmalu umaknil nekemu čudnemu občutku nelagodnosti in nevšečnosti. Spomnil sem se namreč, da je bil prijatelj proti konca vojne zapal v težko depresijo in bil interniran v nekem zavodu za duševno bolne. Skrbno sem pazil, da se ▼ pogovora ne bi dotaknil dogodkov, ki so ga ЬШ spravili v blaznico. Mukoma
sem govoril o vsem mogočem, tovariš pa me je le mirno poslušal in samo kdaj pa kdaj vrgel vmes kako besedo. Seveda mj je to slepomišenje postalo kmalu zoperno in v zadregi sem obmolknil.
»ZcR se mi. da si pri kraju s svojo zgovornostjo,« je tovariš porabi kratki presledek, »in prav dobro razumem, da se ogiblješ tistega, kar ti je na jeziku. Tvoja obzirnost je pa čisto odveč. Povem ti, da sem že leta m leta duševno popolnoma zdrav...«
»Vidim in vesel sem tega,« sem hitel, da bi preprečil neprijetni obrat pogovora. »Niti trenutka nisem dvom JI...«
»Si, si, prijatelj, saj je vse tvoje govoričenje preračunano, da skriješ svod dvom. V očeh ti oitam vprašanje, ali sem še norec ali ne. T^ko sem se že navadil podobnih poskusov, da takoj spoznam nepotrebno prizadevanje. Vsi moji prijatelji govore z menoj ob prvem srečanju na tak način. Tujci, ki ne vedo ničesar o moji pro šl osti, se vedejo naravno. Zato ti še enkrat poudarim: niti trohice tiste bolezni ni več v meni Ono grozo sem že nekoliko prebolel in prestal.«
»Belo kost?«
»Vidiš, da si jo ime! ves čas na jeziku in da ti je takoj zletela iz ust ta be-
la kost Poglej me, kako sem miren pri tem spominu. Sicer pa: Odkod pa ti veš to stvar?«
»Moj Bog, kako ne bi vedel, saj sta to tisti dve besedi, ki si nas z njima marsikako noč alarmiral iz najlepšega spanja. Včasi me je кат prevzemala taka groza, da bi bil najrajši sam zatulil od strahu pred nečem neznanim.«
»Natanko se spominjam, kako je prišlo do izbruha. Kadarkoli sem zaspal, sem ga videl pred seboj s posmjelim obrazom, blodnimi očmi in z gosto črno brado. Kričal je š pretresljivim pi-skajooim glasom na pomoč, napol blazen od bolečin.«
»Kdo?«
»Neki ranjenec pri Zlofi lipi v Galiciji. Stali smo na pobočju, kjer ni bilo nfti najmanjše vode, soince pa je palfflo ves dan tako neusmiljeno, kakor neusmiljeno so toJkli po nas ruski topovi. Na levem krita pa so fantje odkrili studenec. ali pot do njega je držala preko linije, ká jo je z zapornim ognjem od-delfla od nas ruska artiljerija. Kdor je imel srečo, se je vrnil s polno steklenica, marsikdo se pa ni več pokazal. K tistemu studencu so hoditi tudi Rusi, ki jih je spet obstreljevanje z naše strani od delil o od svojcev. Le komu je bilo potrebno, da izpostavlja par tisoč ljudi
počasni smrti od žeje? Bratsko smo hodili po vodo, prihajali smo brez orožja, žeja je bila močnejša od vseh ukazov o pobijanju. Postali smo samo žejni ljudje. Po dveh dneh trpljenja sem se plazil neko jutro pred svitom proti studencu. Ostrďljevanje je k sreči nekoliko prenehalo, ali izbruhnilo je z novo silo, ko sem se vračal z vodo. Ni kazalo drugega: kar po trebuhu od kotanje do kotanje. 2e sem bil skoro preko linije, ko sem za polomljenim grmom začul slabost no grgranje. Zavil sem okoli grma in zagledal onega nesrečnega ranjenca. Izstrelek mu je ЬЙ prebil nogo tik nad gležnjem. Kite so bile potegnile meso visoko na sredo meče m iz krvave kepe je štrlela dolga bela kost. Mož je pobesnel od bolečine in žeje, ko me je zagledal. »Vode, vode«, je hropel in posegel k meni. ki sem bil komaj korak od njega.Stresla me je groza in izgubil sem ves razsodek. Zazdel se mi je ko pošasten prřvíd. njegova bela kost je grozno štrlela iz rane, mož pa je v blaznosti grgral nerazumljive besede. Nisem mu dal vode, pač pa sem poskočil na noge m ušel z groznega kraja. Na vseh straneh je treskalo, jaz pa sem kakor blazen bežal in ponavljal pri sebi: »Bela kost«, bela kost!« Kasneje veš, kako je bilo. Vse noči sem ga videl, ka-
ko zaman stega roke po moji steklenica in tako sem počasi zapal v blaznost.«
»2e od samega streljanja bi bili skoraj vsi poblazneli, ti si pa videl še tak prizor. Bogme, nič čudnega ni, da si dobil živčni napad.«
»Glavno je bilo, ker sem si očrtaL da mu nisem dal vode. Sprva sem že zmešan vsak dan sklenil, da ga ponoči napojim. Ko pa se mi je prikazal, sem izgubil pogum in sem tulil od groze. V bolnici na Češkem pa sem se kmalu duševno popravil, zakaj ko sem šel v ozadje sem imel že legar in mrzlica je pospeševala privid. Ko sem prestal legar, je slika groze tako pobledela. da sem se sam čudil. Vidiš, jaz sem čisto miren, ti si se pa spotil ob mojem pripovedovanju.«
Obrisal sem si po<t m trčila sva na zdravje tako iskreno, kakor še nikoli ne.
Juga -Radiator
Projektiranje in izdelovanje centralnih kurjav, parnih kuhinj, pralnic ter sanitarnih in sušilnih naprav.
Lastnik Friderik HERTLE
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18.
Tel. 34—82.

»ШО St 70
TořA, 25. Я. 1990
fteersOB FTotirf;
MOŽJE
Roman
XXI.
»O, bedaček,« se к nasmehnila. »Poročnik Belknap ima svoje dolžnosti, bi jih ne sme zanemarjati; zastran gospoda Ormea pa niti ae vem, ali je vobče gentleman in častnik.«
Hovořila je mirno, ali odločno. Pogledal sem na.ravnost po do-Bm m pomislil. Nato sem iztegnil roko in se dotaknil našivov na »jenem rokavu.
»Skušal bom biti gentleman,« sem dejal. »A želel bi, da bi mi kak videc povedal, zakaj ne more nastati gentleman iz česa drugega kakor iz moža.«
XXII. POGLAVJE Mandy Mc Governova govori o zakonu
Pot nas je končno privedla v bližino kraja, kjer se cepi reka Platte na dva rokava, izmed katerih teče eden h goram, ki se vlečejo daleč na jug, drugi pa se še nekaj časa drži zahodne smeri. Med tema dvema rokavama se je vila Oregonska cesta proti zahodu in nekje ob njej je ležalo mesto Laramie. Zdaj smo imeli dvoje na izbero. Mogli so odriniti po uhojeni cesti do Laramieja, ah pa še nekaj časa potovati po stari cesti ob severnem bregu reke. Auberry je sodil, da bo to bolje zastran hrane in vode in manj nevarno glede na Indijance; zbrali smo se in se posvetovali o njegovem Brnenju.
Reka Platte je bila tudi tu široka in nevarna voda, zakaj njeno peščene dno se je neprestano menjavalo. Ponoči so prihajali z gorá earasli hudourniki in jo delali globljo nego za dne, ko je segala le «nalokod više od kolen. A ponekod so bili vendarle tolmuni, ki jih ni bilo moči opaziti na oko, in na nekaterih krajih je bil snet pesek tako sipek, da je bilo nevarno za človeka in živali.
»MoraB se bomo prepeljati s боћп^ je nazadnje refceä Auberry. j
»Naloženih voz ne spravimo na ono stran. Nato smo se takoj zatekli k staremu po močku za silo, ki ga poznajo vsi prebivalci prerij:
zamašili smo s predivom razpoke v spodnjih delih voz in jih tako izprememli v čolne; verjetno je bilo, da bo trajal prehod na oni breg ob teh okolnostih kake tri dni. Drugi dan opokine so bile naše nerodne ladje pripravljene in delo se je začelo.
Jaz še nisem toliko okreval, da bi bil moj trud bogvekaj zale-gel; zato sem sedel na breg in opazoval živahni prizor pred seboj. Naši možje so bili do kože razseljeni, nekateri rjavi kakor Indijanci, zakaj tiste dni so hodili tudi mnogi beli lovci samo ogrnjeni v odeje, in če je solnce toplo posijalo, tedaj celo brez teh. Vlekli so za vrvi, na katerih so bila privezana nerodna korita z našim imetkom, vodili konje in mezge za uzde, kričali nanje, jih mirili in jih obenem neusmiljeno poganjali naprej. Skoro uro je trajalo, preden se je posrečil prvi prehod. Nato smo zagledali ogenj njihovega oddaljenega tabora.
Ko sem tako sedel, se mi je pridružila Mandy Mc Governova, ki je bila izvlekla svojo tolažnico pipo. »Ali ste videli mojega dečka АткЈуја Jacksona?« je vprašala. »Prepeljal se je s prvim oddelkom — moram nru zašiti obleko. Saj ni dosti debelejši od travne bilke, a povem vam, priganjal je mezge in preklinjal kakor odrasel dedec! Kar upati sem začela, da se bo še čisto dobro napravil. Davi sem ga cula, ko je zabrusil kuharju, da ne trpi od njega nikake predrznosti. Upam, bogme upam. da bo Andrej Jackson zdaj vendarle že ubil kakega dedca; zelo verjetno je. da se bo to kaj kmalu zgodilo!«
Rekel sem, da se strinjam s tem ljubeznivim upanjem, in Mandy je nadaljevala:
»Ali, človek božji — pa to naj ostane med nama: tisto dekle morava nekako dobiti medse. Saj poznate njo in mene — in tisti Anglež se misli peljati v rumenem čolnu. Rekla nii je, da bi šla rajši z menoj in z vami, kadar pride vrsta nanjo. Ona je že pripravljena, če ste tudi vi.«
»Izvrstno,« sem rekel, »kar odpravimo se. Mislim, da so tam že zakurili in kuhajo.«
Maikřy me Je pnstfla samega m stopfl sem po svojega teonja. Sedeč na kotiju^smo se kmalu vsi trije sešli na bregu. Mandy m jaz sva vzela dekle medse in vsi trije konji so se z brega zagnali v vodo. Po naključju smo zašli v globoko strugo in tok nas je razne-sel vsaksebi. Mladenko je vzdigovalo s sedla, a preden sem ji utegnil pomagati, mi je zaklicala, naj se ne bojim. Videl sem, kako plava s konjem všitric in se drži z eno roko za sedelno hruško. Brez vsake nezgode je dospela na peščino, kamor se je vzpel tudi njen konj.
»Zdaj je vse v redu, samo mokra sem,« se je zasmejala. »A nič ne de, tako sem še bolj podobna indijanski squaw.«
Nato smo nadaljevali prehod, največ sedeč na konjih, časití brodeč po plitvi vodi, časih jahaje po suhih peščenih otokih, časih plavaje po tolmunih in deročinah; a končno smo vendar dospeli na oni breg in padli kakor volkovi na bivolje zrezke in vročo kavo, s katero so nas sprejeli. Dekle se je kmalu ločilo od nas, da bi uredilo svojo vnanjost, kolikor je biLo mogoče. Špet sva ostala z Mandy sama.
»Kar za malo se mi zdi,« je ogorčeno dejala, puhaje iz svoje pipe, »če pomislim, da očividno ni spodobnega moškega, ki bi se mogel oženiti z žensko, kj je nekaj vredna. To dekle je dosti dobro za pravega dedca — še za takega, kakršen i-s bil moj prvi mož.«
»-Kaj je pa znal tako imenitnega?« sem se nasmehnil.
»Znal je s puško utrniti svečo na petdeset korakorv aäi zabřtš žrebelj tla štirideset korakov. Noski domov veverice, ki jih je streljal zadaj ravno med uhlje, se mu že ni zdelo več vredno. Štiri može je ubil v poštenem boju na nož in vselej je ostal svoboden. Visok je ЬЙ celili šest črevljev; če vas je objel, ste mislili, da imate posla z medvedom, in bal se ni živega krsta.«
»Povejte mi, tetka Mandy,« sem ji dejal, »povejte mi, kako je vobče prišlo do tega, da vam je začel dvoriti.«
»On ni nikoli delal dolgfih ovinkov,« se je zarezala. »Prišel je in vrgel name ooL Nato je še enkrat vrgel o?i name. Jaz sem pa tudi ustrelila po njem z očmi.«
»Res?«
»4
M Cu
O
»J № tU
0
1
»4
M fo O
M eu O
»4
H b O
»4 M C* C»
OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL
O •d
M f«
o
•d
w ř*
o
•d
и
O
•d
ř*
O
»d m r*
o
•d
H
Ф Za šport
~ Za potovanja Ф Za poslovne svrhe
~ NOVI POBOLJŠANI OPEL
9 - 20 HP; 16 • 40 HP 6 cilindrov
ŽELEZNIŠKA KARTA ZA POLOVIČNO CENO!
Tovorni avtomobili Treba da pogledate!
Na izložbi automobilov na ZZ od S« —12. IV. 1930:
ŠTEDENJE BENCINA!
99
OPEL«
4999
stopstvo — Zagreb — Ilica 73
OPEL - OPEL - OPEL - OPEL - OPEL - OPEL - OPEL - OPEL - OPEL - OPEL - OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL — OPEL
Oblačilnica, Ilirija' vodi!
O« -^Äa-ß'
Ii««.	'
čevlje.

Polef vseh oblačilnih ártiícloc beste
lahQo dobili pri nas d a nt s Qe, mostce in otročje čevlje
prvovrstnih Gv ali tet
n a obroke.
Oblačilnica „Ilirija"
LJUBLJANA, Mestni trg št. 17 Telefon 28 25
PUCH
NOVI 97a MODELI!
Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki:
ICrff. TOBT LJIBLJISA
Opekarna F. P. VIDIC G KOMP., Ljubljana
tovarniška zaloga stavb, materijala, krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajl. ploščic za štedilnike in obložitev sten, Samotne opeke itd., nudi v poljubnih množinah prvovrstne
zarezane strešnike
Najboljše, najtrpežnejše, tedaj tudi najcenejše kritje streh sedanjosti. — Pravilno žgano gosto blago, brez apna, prežim! dobro in se ne lušči ter ne pije tako vode kakor nekateri drugi izdelki. — Strešnik ima ravno prekritje na način kakor domači strešnik bobrovec ter se doseže dobro zaprto streho in gost strešni krov. — Na željo pošljemo popis in ponudbo.
Dame!
Trajno ondulacijo z najnovejšim original »Russo« aparatom, ki
je tehnično spopol-njen, izvršuje damski salon I. POLANC, Kopitarjeva št. 1.
VODNE TURBINE
ZA VSE RAZMERE, AVTOM. REGULATORJE, OPREME ZA MLINE IN ŽAGE IZDELUJE
G. F. SCHNEITER,
ŠKOF J A LOKA
PODJETJE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN.
PRORAČUNI BREZPLAČNO.
ZMERNE CENE.
PRVOVRSTNE REFERENCE.
Izvrsten strokovnjak
v strojenju kože išče k obratovanju stare dobro vpeljane tovarne usnja koinpanjona ali tihega družabnika z Din 3—400.000.—. Cenj. ponudbe pod »Zelo •rentabilno« na podr. »Jutra« v Maribor.
čudežni
(ßalazam*
Na obeh rokah sem imel brezštevila bradavic; hvala Vam in Vaši veliko-V red ni iznajdbi, danes se skoro ne pozna, da bi bil imel to gnusobo na rokah. Kako naj se Vam zahvalim, da ste me rešili te nadloge itd. — piše g. Janez Oštir, Bušeča vas 41 p. Cerklje ob Krki.
Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. z Radio-Balzamom. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII. Kamniška 10a.	4994.
KOLESARJI POZOR?""™
Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu
„Aiglon"
Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo:
VIKTOR BOHEVEC, Ljubljana, Dunajska cesta 21.
Uredništvo Zbornice za trgovino. obrt in industrijo v Ljubljani javíja žalostno vest o smrtj svoje koleginjé, gospodične
V» v
uradnice Zbornice za TOI,
ki je preminula dne 23. marca 1930 ob 12. uri opoldne.
Blago pokojnico ohranimo v prijaznem in trajnem spominu.
Ljubljana, 24. marca 1930.
Oddamo samoprodajo
prvovrstnih italijanskih
KOLES
Pismen« ponudbe na »Jugitale, d. d. za trgovino in izvoz. Langosova 26. 5021
яняипишнишшшн
Hiša
z 1 oralom vinograda, sadovnjaka i<n vrta za sočivje je naprodaj. Lepa lega poleg glavne ceste v bližini premogovnika. Boh Alojz, Raštanj, pošta Rajhenburg. 5000.
TrgOYÍnO
lepo vpeljano se takoj odda v Celjskem okraju. Stanovanje v hiši, potrebni kapita/l Din 50.000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5001.
Zbornica za trgovino, (Art In
industrijo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je nmrla njena marljiva řn vestna uradnica, gospodična
dne 23. marca 1930 ob 12. uri opoldne.
Zbornica bo ohranila blago pokojnico v prijaznem in trajnem spominu.
Ljubljana, 24. marca 1930.
»3ÜTR0 St. TO »	8	riii i	Tarelf, 25. Ш. 1930
Iz življenja in sveta
K proslavam ob Masarykovi 80-letnici
Skupina Sokolov ▼ и ani festa djskem sprevoda
Maščevalna Indijanka
Znani francoski křpar Henry Мат-chand se je preseli! z ženo in sinom v Ameriko. Kmalu je tam postal priljubljen, dobil je več naročil pri bogataših in je bil naposled nastavljen za varuha zbirk v velikem deželnem muzeju v Buffalu. Zbirke so predvsem obsegale indijanske starine, ki so napotile Mar-chanda, da se je pričel zanimati za šege rdečekožcev, čijih ostanki bivajo blizu Buf f al a. Marchand je tudi slikar, in njegova dela: »Indijanci krotijo divje konje«, »Indijanska svatba« in druga so imela velik uspeh. Pri svojih obiskih v indijanska naselbini je spoznal March and tudi lepo vnukinjo zadnjega velikega glavarja Liliano Jirrrmersonovo. Štela je 35 let. a se ni marala poročiti z nobenim Indijancem ali tudi navadnim belim cowbojem. Marchand je začel izdelovati velik kip lepe Indij anke. Večkrat je po cele ure presedela v njegovi delavnici in naposled so si pričeli sosedje o teh obiskih pripovedovati nespodobne stvari. Marchand je v ženini navzočnosti rdeče kožni princesi povedal, da je popolnoma srečen v zakonu
fai jo je prosil, naj ne prihaja brez spremstva, da bi obrekovalci obmolknili. Li-lian je od tedaj prihajala v spremstvu druge, 70 letne in napol blazne Indij am-ke Nancy Bowenove. A na tihem je še vedno mislila, da si bo pridobila ljubezen francoskega umetnika: plačevala je za čarobne pijače in obiskovala vede-že, a ko vse to ni pomagalo, je pričela besno sovražiti gospo Marchandovo kot edino zapreko svoji ljubezni. Nekega večera, ko ni bilo umetnika doma, se ie vrnil njegov 10 letni sin s sprehoda in je na hodniku našel mater umorjeno. Morilska sekira je zdrobila glavo^ nesrečni gospe. Usta so ji bila zamašena s kloroformirano vato. Sosedje niso ču-K nobenega kričanja. Voljčji pes je mirno ležal sredi dvorišča, kar je kazalo, da ni videl nobenih nepoznanih ljudi. Preiskava je kmalu ugotovila, da sta obiskali isto popoldne umorjenko obe Ir.dijanki. Od kraja sta tajili zločin. Pozneje, v ječi, pa je Lilian mirno priznala, da je »samo gledala«, dočim je Bowe-nova vsega kriva. Blazno starko so poslali v opazovalnico. Tu so dognali, da je imela Liliian prav, a je bila vendarle utajila, da je bila Bowenova nje-
no slepo orodije. Starki je pred leti umrl mož. Klicala je duhove, da ji sporočijo vzrok smrti, in je zvedela, da je moža uročila neka bela žena. Lilian je starko prepričala, da je bila dotična žena baš nesrečna M arch an d ov a. Nato je sitarka izvršila 'zanjo obvezno krvno osveto. Preiskava se še nadaljuje in ni dvoma, da bo prišla rdečekožna princesa na električni stol.
Shaw o samem sebi
Bernard Shaw, ki pripravlja za tisk svoje zbrane spise, je bil menda slabe volje, ko ga je v tej zadevi obiskal literarni poročevalec »Daily News«. »Ogorčenje me obhaja, ko pregledujem svoje mlade spise!« je rekel. Takrat neum-nejši nisem bil in mlajši sem bil, kar veliko pomeni, a devet let so odklanjale angleške založbe sistematično vsa moja dela.« Med drugim so zavrnili tudi njegovo povest »Zelenci«, v kateri je naslikal Shaw ... Lenina oz. njegovo du-ševmost, kajti pTavi Lenin je bil takrat še v gimnaziji. »To je sploh moja usoda. Prebitim vse dogodke vedno vsaj za 20 let in srečujem pri kratkovidnem svetu premalo zanimanja!« Svoje igre piše Shaw vedno, ne da bi v naprej izdelal podroben načrt. Sicer bi izgubil vsako zanimanje za dejanje. Odersko
Grover Whalen
newyorští policijski ravnatelj, Je naznanil, da odloží svoje mesto, to pa zaradi tega, ker so se njegovi strogi n krepi proti zločincem izjalovili po zaslugi raznih vplivnih osebnosti. И so vzele zločince v zaščito.
deJo bo naravno in živahno samo takrat.
če ga pustim rasti popolnoma prosito kakor cvetko.« Zdaj piše Shaw fantastično dramo iz svetov, vojne L 2014.: hoče predočiti vojne grozote, kakor je to storil Remarque. Prvo dejanje slika zgodovinsko predavanje angleškega historika, ki v Londonu pripoveduje o svetovni vojni na dan njene stoletnice. Drugo dejanje se vrši v Berlinu: nemški historik pripoveduje o istih dogodkih iz leta 1914., a jih gleda povsem drugače nego Anglež. Ta spor med dvema svetovoma, med angleškim in nemškim nacionalizmom ima samo eno posledico: oba predavatelja pozabita na vojne grozote. To nudi hvaležno gradivo Sha-wovi ironiji. Tehnika leta 2014. je seveda veliko napredovala. Letala redno obiskujejo Luno pa Mart. Novi radio-stroji so izkoristili razpadanje atomov in človeštvu odvzeli vsako ročno delo. Brezmejne zaloge mehanične energije so izpremenile življenje v praznik. A ljudSe so ostali isti in je njih kultura prav tako plitka, mehanična ter sebična, kakor je sedaj. Delo bo seveda imelo velik uspeh, dasi pravi Shaw — kakor vedno — da bo ga odklonila najbrž sleherna gledališka direkcija to m onstran oceana.
Nov vir zaslužka za brezposelne
Pri nas je v gostilnah čudna navada, da lačni popotnik ne dobi jesti, ako obenem ne naroči pijače, ali p.a mn postrežejo le z nejevoljo. Na Švedskem pa so modri možje sklenili boj proti alkoholizmu prav z obratnim sredstvom. Tam pivec ne dobi pijače, ako ni k vsakemu kozarcu vina ali piva naročil tudi kake jedi. Odredba je na videz nedolžna, v praksi pa se pokaže, da je ž njo pitje skoro popolnoma onemogočeno. Pivci, ki so navajeni piti svojih sedem do osem vrčkov, ne morejo obenem snesti še sedem do osem klobas ali sedem do osem porcij pečenke. Temu se morata kai kmalu upreti želodec in mošnjiček. Vendar pa so imovitejši pivci že našli izhod iz zagate. Pred gostilno stoji navadno več brezposelnih, ki so vedno pripravljeni snesti po par klobas. ki jih mora njih gostitelj naročiti z vsako čašo pijače. Tako si siromak in bogataš delita delo: prvi je, dokler more. drugi pa pije, dokler se prvemu ne ustavi ied. Kadar siromak ne more več zmagovati dobrot, ga zamenja drugi in bogatin lahko pije dalje. Ta uvedba je na vsak način zelo simpatična in bi jo bilo treba posnemati zlasti pri nas, kjer je večinoma škoda denarja za jed. dasi se za pijačo trosi izredno radodarno.
Novi nemški poslanik v Jugoslaviji
bo po vsej priliki von Hassell, ki zastopa sedaj ▼ isti funkciji Nemčijo na Danskem.
Egipt v borbi proti kobilicam
Že iz svetopisemskih časov so kot ena izmed najtežjih nadlog rodovitne doline Nila znani ogromni roji kobilic, ki se vsako pomlad dvignejo z roba puščave in poplavijo polja in travnike. Največja legla teh škodljivih žuželk so na polotoku Sinaju, odkoder se dvignejo vsako leto v milijonih ter polete na ju-gozapad. Vlada je organizirala veliko borbo proti temu škodljivcu in je doslej s topovi, ki bruhajo neprestan ogenj, uničila preko 300.000 kg kobilic. Ker pa so doslej napadale obrambne kolone Ie še leteče roje, često niso bile kos lačnim rojem. Nedavno sta obe vojski trčili druga ob drugo pri Kantari in na bojišču je obležalo preko 11.000 kg kobilic. Druga obrambna kolona je s svojimi plamenometi nagnala v Rdeče morje ogromen oblak kobilic. Potonile so in postale plen morskih živali, kakor nekdaj vojska Faraonova pri zasledovanju pobožnih Zidov. Vlada je navdušena nad tolikimi nsoehi, zato je sklenila napasti sovražmka v lastni deželi in ga umičiti še preden dobi krila in se vzdigne na vsakoletno potovanje. Vojaška odprava, ki je odpotovala na Si-najski polotok, ima 18 baterii plamen o-metov: vsaka baterija jih ima po štiri, ki so pritrjeni na avtomobilih. Več nla-menometov pa ima velblodjo vprego, da so tako bolj gibljivi in delujejo tudi na ozemlju, kamor avtomobil ne more.
Tudi Palestina se pripravlja na vojno, karti od Nedžda so najavljeni o-gromro roji, kakršnih ni bilo zadnjih petnajst let
Шепе та Kitt oglasom t
Za oglase, ki služilo v posredovalne tn
socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro S Din.
Telefonske številke 2492, S492
éMctor hoče
«e matih oglasov naj p t» H
da se mu pošlje po posti naslov aH ícaíco drugo informacijo ticoco	sicer ne bo
в4m ЖжяиШ prejel odgovora t
v • O Sit
smamieah
Семе malim oglasom t
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani, 11842.
I*

Pisarniško moč
sprejmem. Prednoet imajo s Епалјеап nemške kore-вроп-Лелсе. Pismene ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod »Pisarniška moč 28«.
10928
Kroj. pomočnika
вргејзпе F галс Trebuěak — Ljubljana, Gosposvetoka c. it. 6, dvoriěče. 10052
Dobra strojepiska
in ste-nografinja, začetnica, tnvoina slovenskega in nem-ěkega jezika, dobi elužbo. РопгиИЬе na oglas cddelek »Jutra* pod »Vestna moře.
10865
Hlapca
tr«»g«ga in poštenega 4*»5-аю Sebenü, Kneeova ul. 28 10075
Trg. pomočnika
reěčega elwv. ia nemškega jeÄa, dobro verziranega prodajalca, s sigurnim na-st.jpom sprejme e 1., ozir. 10. aprilom v«č ja špecerijska in delikatesna trgovina Ponudbe na upravo »Jutra« ▼ Celju pod »koloniale.
109TO
Čevljar, pomočnika
za galante-ijs&o delo sprej-m« L Doleec, Barvatr-ka. Mosa в.	10026
Pletiljo
dffcro fevežbano т todelarri telovnikov sprejmem. Plača po dogovoru. Ponudbe nu oglasni oddelek »Jutra« ped »Pletilja A. L. S.«
10861
Pletilje
sgirejme tonama nm R~r»t-
tóem. Ponudbe na egla^ni oddelek »Jut a« pod Šifro »Priidaa pletilja« 10851
Hišnika
Жгт za biáo Ымл giere«
poŠte. Prednost imajo vpo-kojenei aH obrtniki (čevljarji aH krojači). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišnik«.	10927
VzgoBteljica
strokovno naobražeffla — t manjeoj nemščine, po možnosti tudi Иатптја, _ dobi e1 iržbo pri boljši rodbini. — Ponudbe na. oglas. oddelek »Jutri« pod značko »Za stalnost 1930*.	lOÖäS
Kroj. pomočnika
dobro izvežbanega za veliko delo sprejme takoj Pavel Poglajen, krojač. Ljubljana (Kodeljevo), Zadružna ulica 1.	10947
Trgov, pomočnik
špecerijske in manufakturně gtroke dobi službo. Ponudbe ca oglasni od de lok »Jutra« pod Šifro »Priden pomočnik«.	10857
Dekleta
Ы na leipo fctepati, mem. Nasfto-v pore ©glasni oddelek »Jutra«. 10&50
Pridno dekle
bi ena kuhati in posprwr-TjaAi. iščem sa na deželo k zdravnikovi družiná. Pia-ča po dogovora. Ponudbe na naslov: Dr. R. Lesnik, Mozirje pri Celju. 10972
Vajenko
ta ВКХЗ<ВФ trgovino Ш6®. Naslor poive ogiaeni oddelek »Jutra«. 10981
Trg. učenca
e primerno iobko izobrazbo, poštenega in zanesäji-vepra gp-ejmem. Hrama in stanovanje v ЫЯ. — Prednost imajo einovi. železničarje^ Cenjene ponudbe na naslor: Ivam Ušeni&nik. trg. mešan, blaga т Pclj-čanah.	10492
Kovača
ocenjenega. exnwwtejttíg*.
dobrega ia Teetaega delavca iSie e 1-, majem t. I. Vlaste-Hoefcvo Opek» — požta Vinica-VaTažďin.
loern
Majerja
И FilUflie
z 2—S (Ј-еТотоали таовшј in
služkinjo
aprejtae Vošnjak, во>т«в-ska BiwHc».	10670
Šofer mehanik
dobi takoj stalno eíuíbo. — Pomu-tb» na я »etот: I. Razboräek, tovarna íerljov Šmartno nrri Litiji. 10668
Kliučaviričar-
mefianik
doM вМЯ». Ponudbe sa narfor: I. Rasboriek, tovarna бе-vijerr, Tržič. 10667
Kuharica
samostojna, pridna im poštena, vajena kuhanja za večjio družino Ln
služkinja
vajena vsega hišnega dela, z večletnim spričevalom — dobita stalno službo
r trgovski hiši Pla-ča dobra Nastop po dogovoru. Ponudbe na naslov: Viiktor Savnik, Kranj.	10657
Fotografskega
pomočnika
retuSerJa, в hrano in gta-novanjem — drugo po dogovoru — sprejme ta.koj foto-atelj« Weise, Polzela, Sav. dolina.	10640
Žagarja
k po te o j arm enlku, popolnoma v^ěópga žaganja vsetga razH6nega lesa in dimenzij v strogo gospoda", smislu, sprejmem. Zahteva se večletna praksa in ranožnoet. Naslor oove ogias. oddelek »Jutra«.	10548
Vajenca (pikolo)
išče 2a takoj Kolodvorska restavracija r Celju. — 10769
Strojnega mizarja
in več mizarskih pomočnikov га fino pohištvo spreime mizarsko podjetje I. Repše, Ljubljana. Dvor-ni trg 1._10764
Knjigovodjo-injo
dobro verairanega v knjigovodstvu in korespondenci, * znanjem slovenskega, nemškega im hrr. jezika, sprejme tovarna v Ljubljani. Lastnoročno pisarne ponudbe в prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jut a« pod značko »Veraram knjigovodja«.	10703
Stfkarico
л monograme, sprejmem z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 10859
Strojepiska
fareSbama, vešča dovenske in aemäke stenografije, dobi stnibo. Ponudbe na og-1. oddelek »Juitra« pod šifro »56«. 10880
Kroj. pomočnika
mlajšega sprejmem. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«	10886
Čevljar, vajenca
gprej,me Novak Ivan, Tacen št. 4 — St. Vid nad LJnjbljamo.	10881
Poetrežnlco
za ves dan iščem za Si9Vo. ЪНот Ker&ca. — OfflasM ?e Je med 10. in 14. uro. Našflov pove otrJ. oddelek »Jutra«. 10678
2 brivska
pomočnika
ondulerja — e 1. ali 15. ap-ilom sprejme Rudolf Jurmaa. brivec v Okrožnem uradu — kopališče. 108®
Natakarica
sta-a nad 28 let. dobi gostilno na račun. Ponudbe na oglajgni oddelek »Jut-ra< pod »Kavcija 6«. 10883
Trg. pomočnika
mešane stroke, z znanjem nemščine sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Agiilen« na podužnico »Jutra« v Mariboru.	10844
Kroj. pomočnika
spreta ega, za velike kose, e hrano in stanovanjem v hiši sp-ejm« v trajno deJo F. Mikoliič, krojač v Novem mestu.	10855
Hišnika
pegtenega in tremega sprejmem v vflo pod Rožnikom. Osebno vprašati v apoteki Bahovec, med 12. in 13. uro.	10896
Inteligenti
▼ mesta hi na dežett! —
Ugodno prodam Meyerjev veliki konverzacij. leksikon
bibli oteč® e izdaje. Nasilov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10565
Potniku
Ы (»talno potuje po Hrvatski in Dalma^ijn. se nudi lep zaslužek s prodajo т ve ale i špecerijski trgovini idočih predmetov. Le dobro vpeljani gg. naj stavijo detajlne ponudbe pod »Lux« na ог!ами oddelek »JutTa«.
10616
Potnika
verzfranejsa у alkohohrt řn
brezalkoholni stroki iščem. Ponudbe na ojtlasni oddel. »Jutra« pod »Takojšen nastop 50«.	10727
Vpeljanega potnika
išče vinska trgovina za Štajersko in Prekmurje. — Ponudbe pod šifre »Vpplpan« na t>od*užnico »JutTa« v Mariboru.	109«
Potnika
proti proviziji, za Štajersko in krajevne zastopnike za Ljubljano aprejim-e dobro vpeljana tvrdka s špi-rituozami in sadnimi ,-oki. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dober uspeh«.	10907
S já UL4 »Л é"ték 4 tkh
Zastopstvo za prodajo premoga
v drav.-fci banovini, proti proviziji odda rudnik takoj V stroki verzirani in reprezentativni interesenti, po mogočnosti s sedežem v Ljubljani, v rujavem premogu že vpeljani naj stavijo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped značko »Premog«.	10854
Šivilja
za obleke in perilo, gre šivajt na dom — tudi z lastnim strojem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10914
Krojač
eprejtae delo (tudi damsfee plašče) po smerni ceni na dom. Naslov pove oglasni oddelek »JuitTa«. 10922
Zastopnik
ki potuje po Sloveniji. Gorskem Kotaru in Liki, bi prevzel že šipec.ijalno zastopstvo za moške štofe. — Ponudbe na ogla.«, oddelek »Jutra« pod »Moški štofi«.
10946
Dva vpokojenca
z akademsko ali srednješolsko izobrazbo, verzirana v javni upravi, dobita lahko postransko zaposlitev s prav dobrim mesečnim honorarjem. Osrlase naj se le naj-bcljiSe klasificiram gospodje. Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod mačko «Ne v •»пГ'вхз! пгзоЂпмр
mSLéLA м
Oblastvene koneestjonlrana
šoferska šola Gojko Plpetibacher
LjiuMiiana. Go«pos.vet?ka c. št. 12.	10940
1. obla**v. *oncesi|onlrana
šoferska §o|a
Čamernik. Ljubljana
Oanajsk« cesta Stev 36
(Jngnavto). Tel. 2236 Pouk ia praktične vožnjo. 251
Takojšnji zaslužek in dobiček
г domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na Šveda'.; em krožnem plebil-nem 6troju »Are«. Pouk brezplačen Tehna. Ljubljana, Mestni trg 25'2. 34
Trgovski pomočnik
izurjen v trg. mee. blaga, agilba, mlajši, želi preme-niti &lužbo kamorkoli v mesto ali na deželo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek >Jutra« pod šifro »Spleten in pošten«.	10485
Absolvent
štiri-arzredne meščanske šole in trg tečaja, vojaščine prost, išče primerno elužbo. V slučaju potrebe položi tudi do 20.000 Din kavcije. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in pošten«. 10860
Absolvent
trgovske šole želi primerno nameščenje kot praktikant. Ponudbe pod »Pošten« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	10845
Blagajničarka in hotelska sobarica
iščeta elužbo Cenjene ponudbe n? oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Maja nastop«.	10S70
Službo vzgojiteljice
išče 161etna Korošica iz boljše hiše. s popolno meščansko šolo, tečajem za vzgojiteljice ter belo šivanje, znanjem slev., pravilne nemščine, nekoliko klavirja in angleščine. Pisma pod »Se takoj predstavim«, na oglasni oddelek »Jutra«.
10862
Vsako službo
какот skladiščnika, pisarniškega sluge _ ali kaj podobnega sprejme pošt-en. samski trg pomočnik, star 34 let. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden«.	10681
Pisarniški sluga
Pod št. 6037 »dobra stalna služba« je sedaj oddana.
10729
Starejša kuharica
želi mesta k majhni obitelü Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod ы&о »Varčna kuharica«.	10804
Kot skladiščnik
inkasaot, sluga ali »lično
iščem službo. Onemu, kš mi jo preek bi dim nagrado; delodajalcu pa event. garancijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 28 L«	10910
Sedlarski In tapet pomočnik
ve55 tudi ličarstva. išče službo za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10937
Prodajalka
vešči mešane stroke, leli premeniti mesto z 10. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10938
Prodajalka
dobro izučena v špecerijski stroki, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, želi službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 10930
Čevljar, pomočnik
boljša moč. išče skalno za-poslemje pri dobrem mojstru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10939
Prodajalka
izurjena mešane stroke, s par leti trgovske prakse, poštena, marljiva m do-Ьта porornica, želi mesto premeniti. Cenjene dopis« na oslas. oddelek »Jutra« pod »Dobra moč 936«. 10036
Prodajalka
(začetnica) išče mesto v trgovini mešane et'оке. Vajena je tudi šivanja in go-spo<iinj.-twa. — Ponmdbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva iin poštena«.
10956
Kuharica
samoetojna. išče mesta. — Kricinger, Maribor, Miklošičeva uffica 6 — pritličje, loro.	10973
Mesto gospodinje
išče pridna, poštena in zanetiva gospodična. Celje, G-lavmi trg 8 — pri ge. Tišina.	10969
Mesto skladiščnika
želim za takoj. Cen jene ponudbe pod značko »Kavcija in poštenost« na podružnico »Jut-a« r Mariboru. 10068
Najcenejši koks
po 85 para kg le v meetni plinarni ljubljanski. 84
Gonilna jermena
prima in гае mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Lj ubij ала. Kolodvorska ulica.	62
Pisalne mize
stoli, decimalna tehtnica, železen kotel, kadi iz me-cesnovega lesa. razne šte-laže, Lutzova peč. sesal-ka za vino, razni sodi v vseh velikostih poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	10733
6 hrastovih sodov
od 40 M, v najboljšem stanjn, po zelo nizki ceni prodam. N. Novakovič — Ljubljana, Kolizej. 10726
Jajca za valen je
čistokrvnih Plymouth-Rocke kokoši, komad 6 Din in čistokrvnih Peking rac, komad 8 Dia prodaja vla^ stelinstvo Belee v p. Bu-dinščina.	10674
Ribezelj
ln vsakovrstno Irepotičoo grmovje raap-odaja po zelo nizki ceni Ivan Savnik v Kranjs.	10666
Trgovsko opravo
v najboljšem stanju, pripravno za delikateso ali slaščičarno, prodam. Na-elov pove podružnica JutTa na Jesenicah, Gorenjsko.
10643
Kompletna okna
in pedboj-e (štoke) proda Zgonc M., Cesta v Rožno dolioo 35	10683
Pozor peki!
Ker sem podrl pekovsko peč, prodam vse dele in tudi stroj za delitev peciva Naslov se izve v trgovini Pschumder v Mariboru. Tovarniška ulica štev. 36.
2 štedilnika
za vzidanje poceni naprodaj n» Lepi poti štev. 3.
10905
Nikoprost
Vas odvadi kajenja. Steklenica stane 56 Din. Čemu odlašate in zapravljate denar in si škodujete na zdravju2 Pustite kajenje! Josip L i n < i č. Ljubljana. Komenskega ulica štev. 17.
10917
Otroško posteljico
železna, lepo, prodam v Rožni dolini, cesta VII'4.
10&S8
Cvetlični med
5 kg po pošti Din 105 franko. Ajdov med za potice, cene pismeno. A. Maček, čebelaistvo, Vrhnika. 5090
Svoj značaj
morate poznati, da boste v odločilnih trenutkih prav ravnali! — Horoskop Vam pošlje proti plačilu 35 Din v naprej (lahko tudi v znamkah) Blaž Koler. Ljubljana, pošta', predal 245
10918
Z Rodalete
marmelado
osladíte letošnje velikonočno pecivo, da Vašo obi-teM posebno razveselite. ' ^	10933
Lep otroški voziček
naprodaj Cesta v Rožno dolino St. 14 (maiizarda).
10051
Puhasto perje
kg po 38 Din rajpošlljam po po vzet. ju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 1Э0 Din in čist beli puh fcg pa 300 Din. L. B'ozovič Zagreb, Uica štev. 82. — Kemični čistilnica ретја.
T»
Detektor
z^dvemi sJušali prodam za 150 Din. Naslov v oiťas. oddelku »JutTa«. 10932
Harley-Davidson
motorno kolo s prikolico, popolnoma novo. 1200 ccm. e'ektromodel 1929. proda z znatnim popustom Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Tehniška komercijalna d nřba z o. z., Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 17.
10520
Motorno kolo
po zelo ugodni ceni prodam Poizve se v Liceju. 10904
»Bugattl«
štiríeedeSni, v «^aju t» kor nov ,radi družinsilh razme- po priložnostni ceni naprodaj. — Ponudbe pod »Bugatti B-e*cia« na og as. oddelek »Jutra«. 10413
Motorno kolo
znamke Harley Davidson, 350 ccm. v b-ezhibnem strv nju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10714
Avto Bianchl
šeeisedeien. 30 HP, v bre»
hibnem stanju takoj prodam Naslov v ogla?nem oddelka »Jutra*. 10908
Pomožni motor
za kolo, skoro nov p«i nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10902
Največja izbira
rabljenih osebnih in t» vornih avtomobilov ter avtobusov in motociklcv, v najboljšem stanju po se'e nizkih cenah — O. Žužek, Ljubliana, Tavčarjeva -rt. št. 11.	10875

Moško kolo
dobro ohranjeno po jiiskS ceni naprodaj na Celovški cesti 47	10919
Žensko kolo
novo proda Putrih, Dolenjska cesta 6.	10964
Izložbeno okno
in vrata s rolo kupim. Naslov pri podružnici »Jutra« na Jesenicah, Gorenjsko.
10644
Arhivno omaro
veliko. rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Omara«.
10S83
Manjši pult
za trgovino in manjšo
železno blagajno
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut-a« pod šifro »Trgovina«.	1095Í
Dama
proiH 2000 Din posojila proti obreatim hi garanciji. — Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod »Nujno 26«.
10042
Gostilna in mesarija
я po.- estvom naprodaj v trg» na Sp. Stajerpkem — b! m ieleinlSke postaje. — Pojasnila daje g. Bellag, trgo-vin» Flšinger, Poljíane 10924
Hišico
«tanovacjnko. * vrtom. v
okolici Ljubljen« ku.pim z a 4О.<Ю0 Din. - Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro »Ilišica«	10960
Nameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte, skice, proračune tn nadzorstva. Ponudbe pod: »Inženjer Arhitekt« na ogla?, oddelek »Jutra«.	34
Trg. hišo na Vrhniki
* trg. lokalom. «klad išči in velikim .-tanotínjem oddam t najeta brez prevzema zaloge. Vee potreben inventar. — Ereilt, bi se lahko razdelilo na тес lo-\».l-rr ta stanovanj Najemnina Ti^ro in a. Anica dr. Oblakova, Dol. Logatec.
10429
Lepa nova hiša
eBir.adatropna. \ lepim vr-Ьаа. elektrika im vodovod, i tíeti, v pajlepšem kraju Savinjske iTtM-ne, tik. poutaje prodam Naslor pove ep-'i-ui oddelek »Jutra«
10641
Dvs posestvi
■я prodal eno približno 20 ha, drnso 7 ha. Vpraša *e v gostilni liso. pošta Selnica ob Dravi. 10815
Več stavbnih parcel
▼ 'epi in suhi legi. 5 mi-r.ct od šole prodam. Pojavil« daj» Franc Carmaa, brarrlje — pol p? gostilne Ko vač.	10701
Stavblšče
Ы 4<ítrí orala njive -ab V-o Vo-lvo-a teh> primerni) tndi ü bttfei (okrepčevalnico).
soiičca 'ega, pol ure od Maribora. beton. gra-mxy% na stavbišču, prodam po Dia в m*. Ponudbe na cjrlae. oddelek »Jutra« pod >StavbS5če Štajersko«.
7790
Parcela
1300 те', n.«prodaj тт Brdu iL 20 pri Vif а — Aecett«.
10S76
Manjše posestvo
V сеаи od 25—45.000 Din kapfcm na Gorenjskem. V ponudbah je navwti ceno tn kraj«we -acmere. Na-Лт ноте Oíla^ni oddelek
»Jutra«. '	10S73
Gostilno
*rci?i*.dsstr0p!!0, v Mariboru r-<ia Zs-20"ki. Maribor, TaiteBbaelmva ulica 19/11.
10634
Kegljišče
j, e»mewtno »ре&л. ад-prodal v ksmnif><4n okraju Ponudbe na ogl as. oldelek »Jutra« pod »Kegljišče«.
10595

e.".^ в я
Zagreb, Hlca 521. procla:
MODERNO UREJENA BRI-JACNICA л e-edini meť-a n a lepem položaju, z pri-tiifno hišico, prodam (>o *3">nciji Intermi^sor, Zagreb, Ilica 52Д. га ceno Гчп 125.01*).—. St. 69Г..
KRASNA VILA V TU-?KANCU, seetoječa iz 6 »ob i vsemi pritiklinami, '».n moderno urejena, ob-ena z ploíicami. V hi-f :« napeljana elektrika, in vodovod. Ima velik lep vrt rc» 400 s ein je v. Cena 700.000 Din. Prodam t» г-сгепе. Intcmie-'0-, Zagreb, Dira 52.Д. St. 78. ŤeJ. 81—64.
STAV BN" \ PARCELA NA KARVF.V.HKD t površini od io-: ef-f.nj-v. pr0. r am po НвЫ ceni za Din 95.000 Din po agencij5 Tntr-rm'-rr. Zagreb, T ica 52.Д St. 30S. Tel' 21-64.
VELIKO HOTELSKO POD-JETJE V ZAGREBU na p-ometnem mestu, r, dobro uvedeno re-tavrarijo prodam o. celim inventar-
jem. Mesečttí rrrouiet c«a
2O0.000 Din. Bliij« info--maciie Intermieeor, Zagreb,' Ilica 51Д. St. 578. Tel. 21-64
DVORIŠČNA ENONAD-STR0PNICA na Spojni cesti z dvema ptanova-ujima po dve sobi ter г ftavbi5íera proti cesti. Zidati ее more drvonad-Ftropnica. Hipoteka 36 СЮ0 Din. Cena s etavbiščem 200.000 Din, a brez 120.000 Din. Prodam po a"""nciii Interumssor. Zagreb, Ilica 52Д. St. 670. Tel. 21-64
VETJKA LEPA TRONAD-STROPNICA NA ILICT г 5 loik. ali 7 e-ednjimi stanovanji, vse komforti-ra-no, v dvorišiu po<=lov-nica. irarfiže. šupe, hlevi, vrt. 530 seiniev, nosi Din 42Л.ООО. Cena Din 2.500.000. — Prodam r>o agenciji Tn-termisKor. Zagreb. Ilica 52Д 5t 14. Tel. 31-61.
TRON A DSTROPNIO \ IN PRITLIČNA BISA V CENTRU. 2 ftanovanja po 2 pobi. 4 etanovania po 4 pobe in 4 po 3 sobe s popolnim komfo'om. 1 etanovanje * štedilnikom bi 1 stanovan'e od 2 sob in kuhin'e. Noří leíno D:n 200.000. Cena Din 1.500.000. Pob'! ž.je v agenciji IntermisiOr. 7a-srreb. Г1"а 52Д. St. 410. Telefo-n 21-64.
LEPA TRONADSTROPNI-CA NA SAJMISCU. 4 stanovanja no 4 ?obe г kom-forom, 2 suterensl-'a stanovanja Noei 160.000 Din. dolira 500.000 Din. cena 1.350.000 Din. — Proda Intermiřseor. Zagreb. Tlica 52Д. St. 45 Tel. 21-64.
TRGOVSKA HIŠA V SREDINI ILTCE г letno rento okoli 209.O00 Din, ako ne v»5. prodam r,a Din 1.500.000 po agencijii In-tenni&sor. Zag-eb. Uica 52Д St. 430. Tel. 81-64.
ENONADSTROPNA _ VILA z dvema ftanovanjima. po 3 eobe z veemi pritiklinami, elektrik», plin, vodovod, kanalizacija UTede-na, le,p vrt. v neposredna bližini Iliikega trga Cena 600.000 Din. Prodam do agenciji Inter-m!«<?0T, Zagreb. Ilica 52Д. St 367 Tel. 81-64.
KRASNA VILA V TU-SKANCU Z 8 VELIKIMI SOBAMI, velikim vrtom ter vs<»m.i ostalimi pritiklinami, hipoteka 300.000 Din. povoljno prodam po agenciji Intermiíor, Zagreb. Ilica 52Д. St. 525. Tel. 81-64.
VELIKA STAVBNA PARCELA V BLIŽINI DRA-SKOVICEVE ULJCE is fronto od 32 m, a porr-Sino od 2581 kr. m Prodam po ceni r,a eeženj лса 1600 Din, odnosno Vv. m. za 500 Din Poblíž je: agencija Intermie-sor. Zagreb Ilica 52Д. Št. 3S0 Tel. 21-64
LEPA DVONADSTROPNIMA z 6 komforiranimi stanovanji po 3 in 4 sobe. ter nekoliko man.fših stanovanj, dalje poslovni prostori. industrijalci objekt na dvoriě&u. Napeljana je elektrika, vodovod in kanalizacija Nosi letmo'preko 220.000 Din N* ja.ko lepem položaju, eoln&na stran. Prodaja Tnt-ertnis-^ог, Zagreb, Ilica 52Д. St. 503 Tel. 81-64.
LEPA STAVBNA PARCELA S FRONTO 21 m v CENTR UMU v bližini Zri-ujevca, * globoSino od 60 m, a povšine cca 1300 kv. m. prodam la cca 1000 Din po kr. metru po agenciji Intermisyor Ilica 52Я St. 427. Te*. 81-64
NOVA ENONA DSTR OPNA VILA NA PESCENIOI, dva stanovanja po dve sobi s pritiklinami in eno stanovanje * eno «obo řn řn ostalimi pritiklinami prodam 5A 250.000 Din. Hipoteka 110.000 D,n. katera se lahko prevzame. П'5д nosi letno netto Din 2S.OOO. Pobližie: asrencija Intermissor. Ilica 52Д Št. 401. Tel. 21-64.
STAVBNO PARCELO na STAREM GOLJAKU it. 25. s f-onto od 22 m. globoiino od 41 m. ograjeno я hrastovim plotom v povTŠi-ni 246 sein jev. proda.m po agenciji Int^r-missor. Zagreb. Пса 52Д. St. 3W?. Tel 51-64.
ENOV \DSTR0PNICA V FI-JANOVI ULICI s st.ai-.o-vanjpi in sicer: v puterenu 3 sobe, 3 kuhinje, tri shrambe in vse pritikline, v mezzaninu 5 sob. 3 ku-hinie e komforom. I. nadst-opju i.<to V hiši je napeljana eleltrika, vodovod, kanalizacija. Prodam po acrenciji Tn-term?«-sor. Za"-reb. Ilica 52,1 St. 402 Tel. 91-64.
10636
dJLMJLtJjb •в
V dosmrtno oskrbo
ramm starejšo osebo fmo-Sko ali žensko), ki bi imela nekaj kapitala. — Ponudbe na naslov: Gmeiner He^na, Gaberje 185 r>ri Celju	10963
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cenah
Černe — Juvellr
Ljnbljaoa, Wolfova lülea 3.
38
Spalnico
dobro ohranjeno po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. onldelku »Jut- a«. 10974
Gostilno Dolinar
po domače pn Polonovcu v Poljanah nad Škofjo Loko, dobro ld^io. stoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, prodam takej proti po'oviinemu plačilu. Ža ostali znesek «e vknji-žim Na dopise se ne oziram. Oglasite se osebno pri meni v goetitnl. 10194
Lepe lokale
moderne, za trgorino ali večjo cbrt, odda-m v Litiji sredi trga takoj v najem, lne P. Kobler, Litija.
10563
Trgovhro
z mešanim blagom, г ali brez zaloge prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina t Ljubljani«. 10791
Pekarno
v velikem industrijskem in prometnem kraju odstopam. Naslov pove ogla.?, oddelek »Jutra«.	10843
Lokal
za ví ako engroe - -podjetje takoj oddam. Naslov peve ogiaeni oddelek »Jutra«.
10807
Trgovino
z me?anim blagom, na naj-prometnejSi cesti, radi družinskih razmer takoj pod zelo n?odnimi pogoji oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10951
Prodam podjetje
zelo rentabilno, v bližini glavne pošte. H je v popolnem obratu — radi zaposlenosti v drugem podjetju. Najemnina lokalov nizka. Ponudbe na poštni predal 122. Ljubljana.
10031
Za delavnico
ali avtogiaražo
oddam bivši kino »Slavija« na Viiu, Naslov роте ogl. oddelek »Jutra«. 10957
Garažo
t Knafljeri ulici oddam s 1. »(priloni Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 10678
Restavracijo
aH boljšo gostilno vzame v najem zakemski par z laetmo točilno pravico — v prometnem kraju. Cenj. ponudbe na ogl«. oddelek Jutra pod »Promet«. 10281
V Tržičtf
vzamem v najem par stanovanj «» u'aduistvo. Ponudbe n» naslov: I. Raz-boršek. tovarna čevljev — Šinarbno pri Litiji. 10666
Izredna prilika
Na zelo prometnem krajo tik kolodvora, ob državni cesti na Dolenjskem oddam v najem dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom z lepim stanovanjem in skladišči ev. za takoj Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Izredna prilika 1930«.	10743
Pozor ključavničarji
Radi nenadne smrti se odda v najem na zelo prometni točki, dobro vpeljana delavnica % vsem o-od-jem in modernimi stroji, interese-nti naj se obrnejo na naslov: A. Malenšek, Boh. Bistrica.	106S0
Kavarno
dob-« Idočo, v me.-tu Sav. ske banovine prodam ali oddam v najem. Potrebno je 20.000 Din kapitala. — Osebna pravica ni potrebna. Ponndbe na oglas, oddeleik »JutTa« pod šifro »Kavarna na Hrvašikem«.	10853
Gostilno
dobro idočo, po možnosti z meearijo vzamem v najem v bližini kolodvora, ob glavni cesti aü farni cerkvi. Prevzamem -lahko taboj aH po dogovoru. — Ponn-libe na »glas. oddelek »Jutra« pod »Gostilničar«.
10895
Trgovino
z vinotočem
dobro idočo vzamem takoj v najem. Imam lastno osebno pravico. Event. vzamem dobro idočo gostilno
v najem. Cenjene ponudbe pod »Špecerijski lokal 19Э0« na podružnico »Jutra« v Ma iborn.	10858
Gostilno
tndi na deželi vzamem v najem a'i na račun. Oenj. ponudbe pod »Do-bra kavcija« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	10967
Mlin
vzamem v najem afl pa z deležem. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Kmečki mlinar«.	10966
Koncesijo
izrednega poklica oddam z loka'om za več let v najemi, Ponudbe n<t oglasni oldeleik »Jutra« pod šifro »20.000«.	10976
Sladkega sena
3000 tj po 1 Din log na licn mesta proda V. Rem,le. Šoštanj 76.	10856
Seno hi otavo
vrtn>o, pod Rožnikom oddam v košnjo. Na-lcv v oglasnem oddelku »Jutra«.
10980
ииняаща
Majhno stanovanje
1—2	sob in pritiklin suho, solnčno, fščem za 2 osebi za takoj ali do junija 1930. 2ей ее samo stanovanje v sredini mes-ta v pritličju al! I. uadst-opju. Cenj. ponudbe pod »Stalni najemnik« в» ogl. oddelek »Jutra«.	10285
Stanovanje
2 sob, kuhinje «n pritiklin.
event. tudi * vrtom, i š i e
zakonski par bre* otrok —
za avgust ali seiptereber. Oenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »September«.	i0557
Stanovanje
2—3	sob in p itiklin, s 15. ali 30. majem išče samostojen obrtnik (3 odrasle osebe"). — Ponudbe na oglaem oddeleik »Jutra« pod Šifro »Stale® najemni': 108E9
V vin T Tivoliju
oddam prit!56«>, eobiftn«
stanovanje
2 velikih sob, poselslke sobice, kuhinje ie pritiklin. Elektrika, plin, parketi. — Naslov v oglasnem oddeTku »Jutra«.	10601
Stanovanje
2 eclnčnih eob in kuhinje, v novi hiši blizu postaje Dev. M. v Polju oddam Pripravno га vpokojeuca. Poizve ее n» Poljanski e. štev. 17, pritličje — levo.
10746
Stanovanje
1—S »ob Ižče mirna stranka s 1 majem. Plača ev. celoletmo najemnino naprej. Naslov v ogla-sueui oddelku »Jutra«.	109-33
Stanovanje
2 «ofc in kuhinje, v nori hiši na Črnučah oddam. Naslov nove oglas, oddelek »Juta«.'	10687
Stanovanje
velike sobe. kuhinje in pritiklin z elelctr. razsvetljavo oddani v vůli takoj zakonskemu paru brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »400«.
10849
Stanovanje
2—3 sob iščem za mai ali junij v bližini Vrtače, Blei-weisove, Rimske ali Tržaške eest-e. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Suho stanovanje«.	10684
Kompletno opremljeno stanovanje
oddam. Naslov pove oglas, oddeleik »Jutra«. 10953
G. T h. Bot man:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
Ko gc je bik nadivjal, jo je ponosno in samozavestno odkuril, misleč si: »Junak pa sem, junak, raca na vodi!* Naš profesor ?e je skobacal na noge in s tresočimi se koleni odkolovratil dalje.
Uh! Vre je bil podoben glavi kakega stra-
hu . . . v locnju mu je tičal šop trave, kakor da ima brado ... in kakor pošasten rep so se vlekli zadaj ostanki padala. Ljudje in živali, vse je bežalo pred to prikaznijo . . . Samo Liská, molzna kravica ni bila tako bojazljiva; s krepko brco je vrgla vedro pošasti na glaro.
Veliko »obo
s kuhinjo
oddam etran&i brez otrok-ki plača pol leta naprej. — Elektrika hi vodovod. Naslov pave oglasni oddelek »Jutra«.	10954
»Sylvfja«
Primio slika i pismo, pre-dignite moje pismo na Vaše naznačeno mjesto pod značkom »STlviia«, odgovorite odmah jasno. 10S41
Vina
Burgundec, Biatina, R4z-liMr, Ružica. Muškat. Sil-vanec. Dolenjska črnina in Viški Opoio priiwroča gostilna T Mencinger. Ljubljana. St Petra cesta 43.
9598
Gostilna »Rožno Jezero«
Večna pot — PodrožnlU
toči pristna dalmatinska in štajerska vina od 10 Din naprej. Z. Habijan. 10941
Javorjeve hlode
od 30 crm in 2 m naprej, brez grče, f an k o vagon kupim 100 m», proti ' takojšnjemu plačilu. Prevzamem takoj. Ponudbe z navedi« najnižje cene na poštni prědal it-ev. 21 — Brežice.
10867
<j
Solnčno sobo
prazno, v pritličju ali prvem nadstropju, z vhodom iz veže ali stopnjic in razgledom na vrt, išče gospod za stalno. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jotra« pod šifro »Mir in snaga«. 10539
Opremljeno sobo
e separatnim vhodom, v novi vili takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10797
Sobo
s posebnim vhodom išče gospodična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Opremljena«.	10920
V Celju
ali okolici Iščem «obo ali grem kot eostamovalka k vdov» ali zakon, pam bre* otirok. Plačam naprej.
Dopise pnosim na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod zn а бко »Uradnica-Celje«.	10671
Pri babici
iWeee sobo za nekaj meee-eev, event. grem kot po-etanoralka. — Pismene po-nadbe na ogla-ni oddelek »Jutra« poid »Štajersko«.
10872
Sobo
odd«» gospodu v Fíwí-janeki ulici 38Д. 10e0S
Sobo
oprean/ljeno »4 prašna, »e-pariramo oddam». Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
10901
Sobo
strogo separirano. * elebtr. razsvetljavo oddam s 1. aprilom jro^podu v Fio<n janští nli« »ter. 81 A.
ic®e
Opremljeno sobo
event. a h ano oddam dve ma gospodoma, aii zakem skemn paru т Jenkovi ul 6t. 13.	1O60O
Sostanovalca
sprejmem. Informacije pri hišnici na Starem trgu 9.
10891
Sostanovalca
k mirnemn rce dan odsotnemu gospodu sprejmem takoj. Naslov роте oglasni oddelek »Jutra«. 10874
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje — event. s hrano — v Hrenovi ulici 12Д.	10916
Gospodično
s hrano ali brez sprejmem
kot sostanovalko га Rimski cesti 23, levo. 10029
Sostanovalca
.a hrano sprc;mem v Flori-janski ulici 19Д1. 1W34
Elegantno sobo
e teraso, kopalnico in dvema posteljama takoj oddam Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1094S
Dve sostanovalki
poceni sprejmem na Tur-jaSkem trgu' St. 21П. desno.
10945
Kot sostanovalka
grem. Po-nuribe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sostanovalka«.	1004.1
Prazno sobo
z elektr. razsvetljavo fa posebnim vhodom, event. tudi s hrano, v bližini rošte řšře colídna gospodična za stalno. Ponudbe z navedbo črne na oglasni oddelek »Jutra« pod zna Як" »Oentrum mesta 44«. 10944
Gospoda
kot («stanovalca siprejm" Povše. Tavčarjeva ulica 4. pritlieje.	10877
PvpUi
Kdo bi vedel
kje se nahaja Ivana Markus л hčerko Marijo, iz Sv. Barbare-Korena, naj proti nagradi naznani na naslov: Sušteršič, Krčevina Ы, 139, Maribor. ' 10677
Ma. Zi.
Težko čakam. Torek ob 5. križišče.	10864
Strojevodja
t državni »ltóbi ima prednost, če se želi seznaniti z neoporečnim 20netnim dekletom. dobrih slaršev in iz poštene hiše, v evrho že-n rti ve. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Ггсапш onai?od опт;омцу« solidnega moža« 10072
Muci!
Hvala, pi-mo prejel na žalost prepozno. Pridem v 6e-t"tek v Ljubljano Sporočite pinovno. kje popoldne sestanek mogoč, na oglasi oddelek »Jutra« pod šifro »Tvorničar«.	10915
Mlad golobček
išče golobifico s pravilno vravnan'm perjem, z željo, da bi skupaj gnezdila in zobala. Doni o e „ sliko, katero s с vrne. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skunno zoha-nje«.	10935
Mladič — Hrvat
miran i dobre naravi, želio bi se upoznati sa go«poji-cern isto mirnog* života. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mladenič«.
10953
Gdč. josiplno ...
KI je t slrižhl na magistratu
prosim za sesta.nek juH popoldne ob 2. uri pred trgovino Krisper Radiotehnik iz Tabora	10979
КоЬйо za jahanje
kostanjevo, cvetaabo, sta o 6 let, visoko 168 cm, prvovrstno, proda Ivan Grom, vet podpolkovnik v pok., Vrhnika.	10897
Majhen črn pes
(podganar) se je zatekel. Dobi se га pri Grčarju — šiška, Gasilska cesta.
10906
Pisalni stroj
v zelo dobrem stanju, vsled opurtitve pisarne prodam. Naslov v oglasnem odde'v u »Jutra«.	10913
Motor za žaganje drv
kompleten, x vozom, v brezhibnem gtaajn prodam. Naslov pove oglasni eddelek »Jutra«.	10848
Elektromotor
4.5 KS znamke AEG Union popolnoma nov in nerabljen, zelo ugodno proda wva-na testenin Pekatete, Ljubl.iaua-Giince. 10531
Boa
se je našla. Dobi «e na St. Petna eeeti 41 Windl.
10893
Ü25BBZ3
Dolg klavir
prodam za 4000 Din — eveet. na obroke, ali ga powoiim. Na.-Iov т oglas, oddeiit« »Jutra«. 10959
Pes doberman (črn)
ki sliši na ime »Puibi«, se je zatekel. Kdo, ga vrne, dobi nag ado. Sabo Ivan, dentis*, Radeře pri Zid. mostu.	10850
Javna dražba
Na proetovolj.ni javni dražbi v nedeljo dne 30. marca 1930 ob 1. uri popoldne v Podzemlju, p. in žel postaja G adac pri Črnomlju se radi starosti in bolesni proda:
okoli 8 ha veliko posestvo
domačija: 2 hiši (1 trgovska in 1 gostilniška), gospodarsko poslopje, velik vrtni prostor z verando. — Obilni inventar (različni) zia^-ti: gospodarski vozovi, slamoreznica, t avniška brana it<d.), gostilniški in stanovanjski ter brez števila raznih predmetov za razne prilike. Pred vsem pridejo v poštev kupci, ki bi prevzeli vse skupaj (tudi zalogo in inventar), na to oni, ki bi prevzeli skupno vse nepremičnine, končno se bo event. na d'obno prodalo. — Pojasnila pred dražbo (samo osebno) daje v.-ak dan lastnik Edvard R б t h e 1, posestnik, trgovec in gostilničar v Podzemlju.	10885
Vi
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana. St. Petra cesta 26. 61
Naznanilo
Naznanjam cenj. damam, da sem se preselila iz Pre-šern. ul. št. 6, CELJE, na Kralja Petra ceebo et. 8 ter se še nadalje priporočam u eenj. naročila. — Anica Miki ave, fcrojačfica.
10605
Čevljarski stroj
in orodje prodam. Naslov v oglasnem oddeHku Jutra.
10909
Pletilni stroj
8/85 Jackward. v dobrem stanju po nizki ceni proda P,et эта v Mariboru. Vojašnica št.. 2.	10675
Stroj
alstišlos, št 10. dolg cm prodam. Naslov v-ogl. odd. »Jutra«.	10S04
Več elektromotorjev
istosmerneg* toka 130 in 220 Volt in za vrtilni tok 380/20 Vole od 1—20 Ps prodam. Fran« Perčmhč, Elekt-o mehanično podjetje, Ljubljana, Gospo«vet-ska cesta 16 — gostilna pri Levu.	10715
Tiskarski stroj
40 X 50 cm. dobro ohranjen in drug inventar za majbno tiskamo ugodno naprodaj t Vel. čolnarski ulici 19.	10900
Šivalni stroj
sikoraj nov, z okroglim čol-ničkom poceni pro!a Jos. Matelič, Ljubljana.. Gradišče št. 8/b — III, nadstr. 10912
Stroj za drobljenje kamenja
(Steinquetschmaschine) kupi ali vzame v najem za en m e e e с Uprava kopališča Rimske toplice. ' 10971
Krojaški stroj
malo rabljen naprodaj v Kolodvorski ulici štev. 24.
10962
Naznanilo
Spodaj podpisana naznanjava, da t. Maks Anžič nima več pooblastila za sprejemanje naročil, kakor tudi ne za inkaso. — Majnik in Bitenc, Krani.
10738
Pozivam osebo
ki je 22. t. m. v opoldanskem vlaku iz Maribo-a dc Sv. Lovrenca na Pohorju vzela
zavoj s kožuhovlno
naj feto nemudoma pošlje na moj naslov, ker je ista poznaл c. in bi jo eicer morala javiti oblasti. Marija Slana, Strnišče Ster. 1.
10966
Konkurenčna cene!
>0"

Pločevinaste napisne table z državnim grbom po predpisu mini-starstva za notranje zadeve dobavlja v prvovrstni izdelavi, komad Din 550.—
Ljubljana, Puharjeva ulica 3.
76a
Novost! RovmII ieltttm shiSnska Brozo«l£« patent postelja rloЪ>
Siva, s tapeciranim ma* racom, zelo praktična za vsake hiio. hotele, prenočišča, nočne «u2» be in га potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po poŠt* nem povzetiu.
Lesena patent posten* tložliiva, s upeciranim madratom, rele p'aK« ťčna stane Oin. 28a—
Lczalka za vinianje— (lf»
icstubljinainovijc »riti al»
«c oin. 150—
Pozor ženini in neveste!
ŽiMNICE
(matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg št. 7.
b. BROZOVZ& Zagreb, Uica «.
Pozor, izletniki!
Izletnikom na Bled nudi uprava »Hotela Grad« od 1. ap ila do 1. junija t. L enodnevni pension e prenočiščem po 40 Din za os»-bo. Izbcrna kuhinja in velike porcije. — Pri večjih družbah se prosi pravočasnega obvestila. — Se toplo priporoča uprava hotela »Grad Bled«.	9928
ZORKA pl. LEVICNTKOVA javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je njena edina preljuba, nepozabna sestrica oziroma svakinja in teti-ca, gospodična
Ďe ica Kavčič
uradnica zbornice TOI
po kratki, mučni bolezni dne 23. t. m., previdena s sv. zakramenti, preselila v boljše življenje.
Pogreb predrage rajnke ее bo vršil v torek, dne 25. t. m., ob 4. uri iz hiše žalosti, Puharjeva ulica 12, na pokopališče Vič.
V Ljubljani, 24. marca 1930.
5006
Naročajte
„Našo dobo"?
GALLI-CmCI
DA.	216 Sempře liker« (Treviate) Addio del passeto
(Travieta)
CHALIAPINE
DB.	934 Mort de Borie
ÍBoris Goudounow) ves adieux de Boria (BorieGoudounow)
PADEREWSKY
DB. 381 RhapeodieHon-groiae No. 2 (Liest)
Na gramofonu
His Master s Voice»
«
laliko poslušate najboljšo glasbo sveta, kaJar se vam je zalioče — ólasbo najvecjíli sve-toviiik pevcev in ^odbenibov.
rjaznovrstni instrumenti prinašajo AV godbo ▼ niso f toda oni, ki uživajo samo najboljše, oni, ki bi na vsak način radi slišali najdražje jim komade največjih svetovnih
pevcev in godbenikov, oni vedo, da jim samo gramofoni «His Master's Voice» in plošče iste znamke lahko dado, česar si zažele — in v tistem trenutku, kadar si zažele.
Nabavite si za dom gramofon «Hie Master'« Voice* in lepo izbiro plošč iste znamke, potem boste lahko vsak čas poslušali Paderevs-kega v «Ogrski rapsodiji*, Salja-pinovo petje pri umiranju Borisa Godunova aii Gallija Curcija arijo *Una voce pocco fa» iz Sevilje-kega brivca.
His Masters Voice
V Nemčiji „Elehtrola"
4995
V Avstriji „Cramola"
Crlaviii prodajni depot za Slovenijo edinole pri
„GRAMOFON"
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 34
» JUTRO št. 70 a
10 =
Torek, 25. III. 1930
Najnovejši model
4 udobni sedeži, cenen v pogonu, nizka nabavna cena, plačilni pogoji povoljni
Videti pri:
Jugoslavenski FIAT Л nt o m obilni
d. d.
Prometni
BEOGRAD	ZAGREB
in pri vseh naših koncesijonarjih.
Torpedo
Berlina
Spyder
Zahtevajte prospekte!
■1Г
Šivalni stroji
,Gritznep' ,Adler4
.Kaysei'4 in kolesa, najboljši materi jal.
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji „U rani a"
so samo
Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen!
pi Jos. Peteline шыш
pi
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika
Telefon 2913. НПННВ
ilHBiieigesisiRii
Vsakovrstno
OOAH pohištvo
LIANA za opremo stanovanj in
pisarn
Dunajska cesta 17
Najpopolnejši
STOEWEB
šivalni stroj
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6
Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80.
Vodeča konfekcijska
[71 >FI ITF< MIIBLJAIVA
_J	ЖЈЖ Л XLJ Prešernova ul. 7-9
z«s dame, gospode iit otroüe	4qq
pi*vovi*st*tf salon za dela po meri
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
RAPIO-BANIAI?
Večje posestvo
s pripravljenim parcelacijskim načrtom, prav lepo ležeče nedaleč od Maribora pri železniški postaji na prodaj. Vstk del obstoji iz vinogradov v ugodni legi in sadovnjakov, travnikov, pašnikov, njiv, gozda ter ima potrebna stanovanjska in gospodarska poslopja kakor tudi pritikline. Del kupnine se kreditira proti ugodnemu obrestovanju. Pojasnila daje: dr. Kimovec, Maribor, Sodna nI. 14 4971
Banske, s rezke in občinske uprave
«a pleskanje "-eleznih konstrukcij, mostov in ograj se blagovolite
obrniti na MILOŠ ROZIN in DRUG, TRBOVLJE,
ki uporablja izključno najboljšo, najtrajnejšo, najcenejšo zaščitno barvo proti rji
AKTOXID
popolnoma jugoslovenskega izvora.	4863
Poglejte ovratnik Vaše snknje
poln prhljaja je. Dokaz, da je koža bolna in ne nudi lasnim koreninicam zdrave hrane. Lasje Vam izpadajo. Sezite po zanesljivi pomoči, po
slnes«, ki ozdravi kožo, pospeši rast las! Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju:
ZASTOPSTVO »I N E S«, LJUBLJANA,
Merosodna ulica l/I.	12
Prodaja posestva
V nedeljo dne 30. marca 1930 ob 2. uri popoldne se bo iz proste roke na dražbi na licu mesta v Nemški vasi pri Krškem prodajalo v zapuščino pokojnega g. Aleksandra Wutscher iz Št. Jerneja spadajoče posestvo vi. št. 732 deželne deske kranjske.
Posestvo je arondirano, meri 19 ha, 18 a, 48 m2, obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, travnikov njiv, vinogradov in hoste, v kateri je okoli 2000 m3 lesa, godnega za posekanje.
Izklicna cena se izve na licu mesta.
Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti 5 % varščine.
Vsi ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem notarju v Krškem med uradnimi urami.
\
Najpopolnejši in najzanesljivejše dovršeni RADIO APARATI prispeli so pri:
*	Ш
HMuŘi, periío, kravate !
Z a «in fe neveste t
„TEHNIK" JOSIP BANJAI, Ljubljana
Miklošičeva cesta 20. V palači Okrožnega urada. Prodaja tudi na obroke! 4986
iko tovarni
Щ
pri postaji Sunja, pripravno za kako tovarno, mlin, izvozno trgovino perutnine in jajc, ali za skladišče gospodarskih strojev ali slično dam v najem. Posest je zvezana s kratko progo z glavno. — Pojasnila daje Ivo Vranešič, Sunja.	4902.
Glavno
zastopstvo
za Jugoslavijo za avstrijski z zakonom zaščiteni predmet, važen za vsako gospodinjstvo, oddamo. Blago je dobro in poceni, zato se lahko prodaja. Potreben kapital šilingov 2500. Velik zaslužek zagotovljen. Ponudbe na Graz, Postfach, 196, Avstrija.
Ocarinjenje
vseli uvoznih m izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po nai-nižji tarifi RAJKO TÜRK, carinski po srednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
49.58
H. Završnik.
Poceni in vendar najboljša je
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju.
Velikost	Najboljši
185 X 78 "^^ј^ШИИ®?^*! materijal.
Cena 570 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce!
SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2.
(Vezenine
milie.kuhmjske prtiče, blazine, smyrna, gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri
TOXI JAGER
Ljubljana, Dvorni trg 1.

Iščemo
za velik trgovski obrat
V poštev pridejo lokali v trgovskem centru, v najprometnejšem delu Maribora, z najmanj 80 nr velikosti in fronto 10 do 14 m, ali takšni, ki bi se lahko razširili. Nakup hiše ni izključen, želijo se tudi stranski prostori do 30 m . Ponudbe pod:
„Za - 22.575" na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva ulica 11.
5005

Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoáí Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot üskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, ysl v Ljub&ant