*°5tnlna Pečana v ootovTn? Maribor; ponedelfik 23. oktobra 1933 Štev. 241 Leto Vit. (XIV. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK llredniitvo In uprava: Maribor, Gosposka Ml. 11 / Telefon Uradnlttvn 3440,uprava 3465 lakaja razen nedelje In praznikov vss& dan eb 18. url / Velja mesečno prej o men e upravi a8 po poiti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani t Poštni Čekovni račua SL 11/100 99| JUTRA Priprave za vojno na Daljnjem vzhodu NEIZOGIBEN KONFLIKT MED RUSIJO IN JAPONSKO. tov sjif0su e.vr°pskih političnih dogod-ga r,,0ra] n'mani° časa zasledovati one-PravijJ SC p?^a?oma> a neizbežno pri- vzhiV Y,zhodni Aziji’ aa Daljnjem sPon;>a m dozoreva velik oborožen dokonlmed R u s ‘ in Japonci, ki naj ^oitio • odl°či. če bodo kdaj Japonci aii bori61" gosP°darii tega dela sveta, k'itaj„i 0 nj°rali svoj upliv deliti z Rusi in Janontir Nevarnost vojne med Rusijo in Priliki °Je °Lstojala že lani in letos, o M a n ^ ^aponsko - kitajskih bojev za dil0 .dzuriio. Takrat se to še ni zgo-Rusjj vni,°!'da samo zaradi tega ne, ker stila ,„Se n' kila dovelj pripravljena. Pu- naprave. Obenem grade preko Sibirije na Daljnji vzhod široko avtomobilsko cesto, ki bo najdaljša na svetu. V ogromnih tvornicah, ki skoraj že dosegajo Fordove, pa grade avtomobile vseh velikosti. Tako si hočejo zagotoviti zadostna prometna sredstva, kajti prav zaradi pomanjkanja teh je bila carska Rusija leta 1905. v vzhodni Aziji tepena. Rusi pa ne grade samo prometnih sredstev, marveč tudi ogromne utrdbe vVladivostoku in vzdolž vse tihomorske obale in man- 1! UGOTOVITVE ANGLEŠKE »BELE KNJIGE«. FRANCOZI ZAHTEVAJO RAZGOVORE Z NEMČIJO LE V ŽENEVI. ANGLEŽI ZAPUSTE KONFE-RECO, ČE BI SE NADALJEVALA B REZ NEMČIJE. FRANCIJA ZA NA DALJEVANJE. ŽENEVA, 23. oktobra. Tukajšnji politični krogi so govorili včeraj o političnem položaju, ki je nastal po izstopu Nemčije iz Društva narodov. Pričakuje se uvedba neposrednih pogajanj med velesilami, ker se kar sama džurske meje. Vladivostok sam je spre- pljuje potreba medsebojnega razči- Manip, Zato mirno< da s» Japonci zasedli feinic •1J°’ ,s*soz‘ katero teče ruska že-Sibirije v Vladivostok, glavno menjen v eno najsilnejših trdnjav na svetu. Na bodočem bojišču imajo Rusi že sedaj 10 divizij vojakov, preko 1000 letal in preko 300 tankov. Mimo tega so spravili te dni v Vladivostok podmornice, mi- mja pojmov glede nemškega stališča, ki se smatra za prenagljeno in za izzivanje. Smatra se pa, da Francija ne želi takih neposrednih pogajanj, ker . ,___________________________________ ,__________ .... hoče ostati zvesta duhu pakta Društva za:racj.Pnstenišče ob Tihem oceanu. Prav ; nonosce in torpedpvke. Vse je priprav- narodov, na katerem nač sloni vsa nje Povod * železnice ali vsaj tako, da bo Ijeno, da se vsak trenotek lahko polože vina zunanja politika. Francija se noče bojnj y?Prav ne vzrok, se lahko razbesni morje mine in se tako onemogoči vsak niti za korak oddaljiti od svojih kon-kiipii. ar' JaP°nci so hoteli železnico j prihod sovražnih ladij do Vladivostoka! tinentalnih zaveznikov in nekaterih ?a, Mandžurijo, toda ponujali so. ir drugih ruskih tihomorskih pristanišč, j majhnih držav na vzhodu Evrope. Nji- nizko odkupnino, daje ti ni- Na veletoku A m u r j 11 čakajo brzi bojni j bova varnost je tudi njena varnost, monitorji, pa tudi ruska polovica otoka ! kakršno je veduo zagovarjala v Žene- S a h a 1 i tl a se mrzlično utrjuje. Vse vodi j vi. Glede zadnje »Bele knjige« angleš- :s°m tako Sq in Vn | sprejeti. Sicer je pa prav goto P%,: !.!le Pr0L’ A nninlrn MottlAJIo La JaLa____•________ preveč oddaljeno od Tihega oceana in Mandžurije. Toda motijo se. Rusi imajo vojno industrijo tudi že ob Bajkalskem jezeru in v vzhodni Sibiriji. Mimo tega računajo Rusi z uporom madžurskih Kitajcev in sploh s pomočjo Kitajske, ki bi jo Rusi oborožili in spravili pod svoje vodstv izgubila stervon Neurath in predsednik razorožitvene konference Hesiderson 14. in 16. t. m. Obenem se v knjigi naglaša, da so bili govori sira Johna Simona proti vsaki ponovni oborožitvi Nemčije odobreni od vseh delegatov na seji in da je bil ameriški delegat Norman , , , a ^ ,. - ! Davis popolnoma poučen o nemški odstvo. te bi Japonska podlegla, bi no1 ^zjt jz vsega tega je razvidno, da je tgublla samo Mandžurije, ampak tudi Ko- |„c*on u n«.ž*v« na^Mr rejo in iužni del otoka gahalina. To pomeni, da bi bila popolnoma vržena z azijske celine in oslabljena za desetletja. Če pa bi bila poražena Rusija, bi izgubila izhod na Tihi ocean, ves Daljnji vzhod In vzhodno Sibirijo. Njena pozicija v Aziji bi bila močno oslabljena. Konflikt je tako neizogiben, gre le še za čas, kdaj bo ranžirne I izbruhnil. Ogromna stavka ameriških kmetovalcev °SLEJ STAVKA ŽE DVA MILIJONA KMETOVALCEV. PRISTAŠI INFLACIJE ZOPET NA DELU. «h£wA0l&. 23. oktobra. Nad 2 mi-y ameriških farmarjev je stopilo *0re 0 .v stavko z namenom, da opo Žgj. klicane oblasti na obupen polo-da /"netovalcev. Farmarji so sklenili, benii? *5odo odplačevali in vračali no-6ranh. hiP°tek, kakor tudi ne obresti. Ite n,J0 se tudi prodajati svoje pridel kj P°d Priznanimi produkcijskimi stroš bj,”^htevajo, da vlada izda potre-druJ* ep® za zgščito kmetijstva; med naj bi se določila cena za bu-% •DsenJce na 1 dolar. Pristaši infla-'zrabljajo stavko farmarjev v svo ^ODNa SEJA FRANCOSKEGA PARLAMENTA. te je^^l 23. oktobra. Včeraj popoldne te^o^ela v bourbonski palači seja jo korist in izjavljajo, da je mogoče dvigniti cene poljedelskim pridelkom le z zvišanjem obtoka bankovcev, obenem pa bi se izdatno odplačevali tudi kmečki dolgovi. Vlada se trudi z vsemi sredstvi in vso vnemo, da bi pomirila farmarje. Predsednik Roosevelt je objavil v govoru, ki ga je imel v radiu, smernice gospodarske politike ameriške vlade, ki misli neprestano na to, kako bi pomagala kmetom in napoveduje že skorajšnjo izdatno pomožno akcijo. bil izstop Nemčije iz Društva narodov docela neutemeljen. Diplomatski razgovori med Parizom in Rimom so v teku, ni pa bil dosežen še noben pozitiven rezultat v razorožitvenem vprašanju. Obe vladi skušata najti uspešen izhod iz sedanje situacije. Baje ta pot ne bo pretežka. Angleški list »Manchester Guardian« zopet vneto zagovarja rešitev položaja na podlagi Nemčije iluzorno in bo tako primorana pri vsakem poskusu uveljaviti kako drugačno stališče drugih držav, odpo-vedati svoje sodelovanje. Angleška vlada zagovarja diplomatske razgovore. ki naj bi po 12. novembru pokazali, kakšna rešitev bi bila najboljša in sploh mogoča. Prav v nobenem pri. ineru pa se razorožitvena pogajanja ue bodo mogla nadaljevati pred Novim letom. _ PARIZ. 23. oktobra. Angleški poslanik lord Tyrell je podrobno obvestil francoskega zunanjega ministra Pau-la-Boncourja o stališču angleške vlade glede nadaljevanja razorožitvenih pogajanj. Paul-Boncour zastopa popolnoma nasprotno stališče in se odločno zavzema za nadaljevanje razorožitvenih pogajanj tudi brez Nemčije, ki je po njegovem mnenju itak še dve leti podreiena določbam pakta Društva narodov in drugih pogodb. lČetk- z'3°rnice, ki je bila že takoj v vtedn 2?|° burna. Kakor izgleda, se $lta 0a v®čina ež krha in dela desničar- tedi P°Zic'ia vladi velike težave, čeprav fcttia Ootii spoznava, da je na vsak način sanacija francoskih državnih fi-- Jieia se danes nadaljuje. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 23. oktobra. Na progi Sinaja—Ploesti sta trčila včeraj neki tovorni in neki osebni vlak, kar je povzročilo veliko katastrofo. Obe lokomotivi sta zgrmeli v prepad, njima pa je sledilo tudi več polnih petrolejskih vagonov-cistern, ki so se razbili in se je petrolej vnel. Pri nesreči je bilo 5 oseb ubitih, i 8 pa nevarno ranjenih. Proga je na kraju nesreče na večjem odseku razdejana. Pred priznanjem Rusije po Ameriki MOSKVA, 23. oktobra. Potrjuje se vest, da bo Litvinov že te dni odpotoval v Ankaro. Ne izključuje se možnost, da se iz Ankare sploh ne bo vrnil v Moskvo, temveč bo kar takoj nadaljeval svoje uradno potovanje v Ameriko. V primeru pa, da bi se vendarle še vrnil iz Ankare v Moskvo, je že definitivno določeno, da bi potem odpotoval v Washington najpozneje v začetku novembra. Tukajšnji dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo imenovan za prvega sovjetskega poslanika v Washingtonu dosedanji sovjetski ljudski komisar za težko industrijo. Kot kandidata za ameriškega poslanika v Moskvi se omenujeta sedanji poslanik v Estonski John Mac Mur-ray in profesor Ernest Morris, prav resno pa se omenja tudi veliki prijatelj Rusije senator Borah. Gombos in Kanya v Ankari ANKARA, 23. oktobra. Anatolska tiskovna agencija poroča: Predsednik turške republike Gazi Mustafa Kemal paša je sprejel v soboto popoldne madžarske- ‘ ko okrepil ga ministrskega predsednika Gombosa in madžarskega zunanjega ministra Ka-nyo, s katerim se je nato razgovarjal polni dve uri. Mustafa Kemal paša je sprejel nato tudi predstavnike madžarskega tiska. Na čast madžarskima ministroma je priredil v soboto zvečer slavnostno večerjo ankarski madžarski poslanik Tahy. GRŠKO-ROMUNSKI PRIJATELJSKI PAKT. PARIZ, 23. oktobra. Atenski dopisnik »Sunday Reffereea« poroča, da je romunski zunanji minister Titulescu, ki se je mudil včerai v Atenah, odpotoval v Beograd, kjer bo nadaljeval nedavno začete razgovore. Njegov obisk v Atenah je rodil zelo ugodne rezu! tate in napovedujejo dobro informirani krogi že v najbližji bodočnosti podpis grško-romunskega prijateljskega pakta. REKONSTRUKCIJA V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 23. oktobra. Kakor se zatrjuje, se pripravlja rekonstrukcija vlade. Ministrski predsednik Vajda Voevod namerava sprejeti v vlado dva ali tri vodilne politike vladne stranke, da bi ta-voj poiožat Dnevne vesti Novo izvoljeni župani prevzemajo občine, stari se poslavljajo, V smislu določb občinskega zakona prevzamejo občinske posle novo izvoljeni župani m odborniki, 10 dni potem ko so bili izvoljeni. Ker so bile volitve 15. oktobra, morajo torej nove občinske uprave prevzeti posle v sredo 25. tm. Sejo novoizvoljene občinske uprave mora sklicati stari župan in izročiti vse posle novoizvoljenemu županu in občinski upravi. Tudi se morajo na tej seji novoizvoljeni člani občinske uprave zapriseči. Jevtič častni predsednik tiskovne tnale antante. Predstavniki tiskovne male antante so izročili preteklo soboto popoldne našemu zunanjemu ministru B. Jevtiču diplomo častnega predsednika tiskov ne male antante. Pri tej priliki je pozdravil ministra predsednik češkoslovaškega narodnega odbora Tibor Mele in med drugim poudaril, da je minister Jevtič. že iz prvih početkov pravilno razumeval pomen tiska male antante in je vselej kazal interese za splošen mir in napredek. Visoko odlikovanje romunskega državnika. Preteklo soboto zvečer je v svečani dvorani atenske univerze v prisotnosti vseli članov grške vlade ter drugih odličnikov in znanstvenikov rektor Šeferiadis izročil romunskemu zunanjemu ministru Titulescu diplomo častnega doktorja atenske univerze. Odlikovancu so bile prirejene navdušene ovacije. V svojem zahvalnem govoru je Titulescu izjavil, da bo v bodočo nadaljeval svoje, delo po dosedanji poti in je pri tem poveličeval zgodovino Grkov, ki so bili vzgled miru. Koncert pariškega tria. Pod okriljem tukajšnje Ljudske univerze je bil preteklo soboto zvečer koncert pariškega tria. Koncerta se je udeležilo lepo število Ljubiteljev umetne glasbe in je nudil vsem izreden umetniški užitek. Navzoči so bili tudi zastopniki oblasti in predstavniki raznih mariborskih društev. Zborovanje izvoznikov. Včeraj so zbo- ”• Del moje vlade in voditeljev juž-Ve/|andžurske železnice mi je bilo po-v J tajno poslanstvo. Vedno sem bil ^t ?iu z zahrbtnostjo in razbojništvom tah xev' Pfoučeval sem gradnjo proge lout n~—'Taonan in sestavo luke Hou- Sodh°’ ^ naj sprejela vase, kljub po-Ve] ’’ onemoglo trgovino v Dairenu. Zi-hie Sfm takrat napeto ir, nevarno življe-pr ’ bil sem srečen. Bil sem trdno te jr1 ’ bom uresničil gvoje načr- slim ne Potujem ali ne delam, mi- u* vedno na besede svojega starega So , ja; »Življenje je kratko in dnevi drjQ Moja največja želja je bila ve- Ž^tj ^0z'yeti dogodek, tvegati vse, ube-Uin ^Sun, ubežati samemu sebi v iska- Z"evarnosti. rehodu mesecev sem zabil s tem. da sem heizjj, Sungarsko kotlino. Je to dežela Pot0 PoR in velikanskih travnikov. doVjL 'n Potovati se more le po slepice' re 1 bil vse, kar mu je bila storila zlega 2® v tistem trenutku, ko jo je videl zvezano pred seboj v palači ministrstva notranji del. Prav zato je ni sodil sam, temve je prepustil sodbo razbesneli množici, sedaj je videl, da je ta množica opravj3 temeljito svoj posel. In ob pepelu nje. ki jo je tako neskončno ljubil in je zaradi nje toliko pretrpel, je dokončno spozna, da se je končala zanj doba brezmiseln® mladosti, ki je hrepenela samo po užitki in izpolnitvah ljubezenskih sanj. »Tu, v tej žari,« si je dejal, »počiva ro*‘ ni senj mojih zornih dni. Bila je zločinka, toda odpuščam ji, odpuščam, kako sem ji sploh že davno odpustil! Oprosti. Moraja. zgoditi se je moralo tako; ne tl ne jaz nisva bila tega kriva. Krivo je bilo življenje, ki ni skrivnost samo nama, ari' pak vsem tistim, ki so živeli, tistim, k žive in tistim, ki bodo še živeli, ki bodo prišli za nami. Življenje ...« Solze so mu zalile oči ter mu udušn® misli v neskončno jedki bolečini. Ko so bile molitve dokončane in sope* grebci zapuščali domovanje mrtvih, s® je Intela tesno oklenila Doljana. Skoral neslišno je zašepetala: »Koliko žrtev je bilo treba, da sva dosegla srečo, po kateri sva hrepenela! Pojim se, da bodo sence mrličev zatemni®' vale srečo najine bodočnosti.« t tr.-mve Železni pustinjski velblod PO ŽELEZNIŠKIH TRAČNICAH PREKO VROČE SAHARE. Francozi so ponovno načeli vprašanje transsaharske železnice, ki bi vezala Al-žir in Timbuktu. Prvotno so nameravali strokovnjaki s pomočjo francoskega kapitala zgraditi električno železnico, vendar pa so pri svojem načrtu naleteli na težkoče, ker bi gradnja daljnovodov visoke napetosti električnega toka stala ogromnega denarja. Tudi lokomotive na motorji ne morejo premostiti tako ogromne razdalje, poleg tega pa potrebujejo vodo za hlajenje motorjev Prav radi pomanjkanja vode ni mogoče naših navadnih železniških lokomotiv uporabiti na železnici, ki bi rezala ekvatorski pas. Naše lokomotive na paro bi bilo treba preurediti tako, da bi porabile čim manj vode, ali kljub temu bi problem vode v puščavi bil še nadalje nerešljiv. Naše navadne lokomotive lahko prevo zijo v eni uri ne da bi pile vodo 200 do 300 kilometrov. Železniška proga preko Sahare pa bi bila dolga najmanj 2400 kilometrov. Izdelanih je bilo mnogo načrtov, toda vsi so padli doslej v vodo. (Kako, če je tam ni? Op. st.) Pred kratkim pa se je posrečilo konstruirati neki nemški tvornici lokomotivo, ki ima to prednost, da porabi mini- malno količino vode. Ko je nova lokomotiva prvič zadrdrala po železniških tračnicah, so ji dali ime »pustinjski velblod«. Ta lahko prevozi 1000 kilometrov brez postanka in ni treba polniti r.a vsej tej dolgi poti njenega tenderja z vodo. »Pustinjski velblod« bo torej najbrže prvi, ki bo opremljen z odgovarjajočim ten derjem prevozil vso pot preko saharske pustinje. Skrivnost »pustinjskega velbloda« tiči v njegovem tenderju, ki je konstruiran tako, da se para iz cilindrov pretvarja nazaj v vodo. Pri obratu je torej voda v stalnem obtoku. Slične lokomotive že uporabljajo v argentinski solni ravnini, kjer so se sijajno obnesle. Nobenega vpli va pa nima na »pustinjskega velbloda« visoka temperatura. Nič ga ne ovira pustinjski pesek niti vulkanski pepel. Tako je končno rešeno vprašanje, ki je več desetletij delalo velike skrbi graditeljem prog skozi kraje, ki nimajo vode. Mnoge države, ki nameravajo graditi proge skozi puščave, se zanimajo za »pustinjskega velbloda« in je tvornica prejela že več naročil. Prva med naročniki je bila Rusija. Romantična senzacija v Besarabiji ŽENIN IZ PARIZA IN ŽALOSTEN KONEC POROKE. Vse besarabsko mestece Akerman je bilo te dni na nogah. Vsi prebivalci so zavidali trgovcu Stefanescu in njegovi 171etni hčerki bajno srečo, ki ju je doletela v osebi bogatega, postavnega Parižana. Fant, ki bi moral čez nekaj dni stopiti z lepo Agato pred oltar, ni samo zelo bogat, temveč tudi mlad, lep in eleganten. Bil je' solastnik velike pariške trgovine in je potoval po trgovskih opravkih po Romuniji. Nekaj dni se je mudil v Akermanu, kjer je zagledal v kavarni lepo Agato in se takoj zaljubil v njo. Naslednjega dne je prišel k trgovcu Stefanescu in jo je zasnubil, dobil pa ni samo blagoslova srečnih roditeljev, temveč tudi radostno zagotovilo, da bo Agata njegova. Vsa vesela je Stefanescova rodbina pripovedovala o svoji sreči in zagotavljala znancem, da bo poroka že prihodnje dni, ker gospod iz Pariza ne more odgoditi svojega trgovskega potovanja. Tako sta bila zaročenca oklicana enkrat za trikrat. Najprej je bila civilna poroka na magistratu. cerkvena bi pa morala biti naslednjega dne. Žarečega obraza je stopala Agata ob strani svojega moža od civilne poroke, za njima so pa šli roditelji in sorodniki, ki so milostno sprejemali čestitke znancev ir. prijateljev. Kar je stopil k mlademu možu gospod, mu položil roko na ramo in ga pozval, naj stopi ž njim malo v stran. Tam mu je zašepetal: »Trafine Dohote. v imenu zakona ste aretirani!« Mož je prebledel in se ozrl prestrašeno na svojo mlado ženo, v naslednjem hipu si je pa toliko opomogel od presenečenja, da je skrivaj potegnil iz žepa tisočak in poskusil podkupiti detektiva. Detektiv je pa podkupnino odločno odklonil, rekoč: »To mi ne zadostuje! Izpustim vas samo, če mi izročite plen, ki ste ga odnesli pri zadnjem vlomu v trgovino z zlatnino.« Dohot je upal, da bo mogel za to ceno vsaj teden dni uživati zakonske sladkosti in zato je prikimal detektivu. Vrnil se je k svoji ženi, zajecljal o nujnih trgovskih opravkih, jo poljubil in hitro odšel za detektivom. Odšla sta v hotel, kjer je imel Dohot sobo. Tam je izročil detektivu šatuljo, poko draguljev. Mož je mislil, da se bo lahko vrnil k svoji ženi, toda detektiv mu je zastavil pot z revolverjem v roki in uklenil premetenega sleparja, ki je sam izročil policiji dokazni materija! o svojem zadnjem vlomu. Agata Stefanescu je seveda kmalu zve dela, da je bogati pariški trgovec v resni' ci slepar in vlomilec, ki ga že več l0< išče policija. Mlada žena se je razočarana vrnila k roditeljema, njen nadebudni mož pa je romal v zapor. Kakšni zakon! so mogoči v Ameriki? Po vesteh iz St. Louisa je izdal arn®* riški sodnik Hartman, zanimiv zakon zakonske ljudi, katerim bi rad posladk®1 in osrečil njihovo skupno življenje. V tefl* novem »zakonu« so med drugim našle®' nje določbe: Mož je dolžan dajati svol ženi na razpolago za njene neredne os®" ne izdatke deset odstotkov svojih do* hodkov. Nadaljnja dolžnost moža je. krij ti vse potrebe gospodarstva in gospodi™ stva, ostanek pa sme porabiti zase. 2e' na pa je nasprotno dolžna možu vS™ enkrat na dan pripraviti toplo kosilo. ^r' zla jed je dovoljena le enkrat na tede™ Zena mora vstajati vsaj eno urn pr®" možem in mu ta čas pripraviti zajutr® in jutrnje liste. Mimo tega mora žena paj z možem obiskovati vsa zabava11* šča svojega moža, tako kino, gledališč®' koncertne, športne in podobne prired1' tve. Ko se mož zvečer vrača domov, ?3 mora žena prisrčno sprejeti in se n#3 izogibati vsakih zakonskih scen. Ruska univerza v Harbinu. V Harbinu se bližajo priprave za ot** ritev ruske univerze, ki bo nosila ime Vladimirja, h koncu. Predstavniki rus*? javnih organizacij so v Tientsinu obisk3', ministra prosvete in ga obvestili o vs®3 pripravah. Tudi je mandžurska vlada zadovoljstvom sprejela predlog, da se v tvori v Harbinu ruska univerza. Sredslv. za gradnjo je dal na razpolago neki bo.?3 Rus iz Harbina. Pred komunistično revV! lucijo je v Rusiji nosila ime sv. Vladin’1” univerza v Kijevu. Mali o Razno KOLJE ZA SADNA DREVESA prodaja Gnilšek. Razlagova ulica 25.__________________40*1 JOS riCHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnlčno po djetje. Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, eiektroin-stalacijskega blaga oo kon kurečnih cenah MARTIN SAFRAN, sobo-črkoslikar. pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16. prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršule dobro in poceni. 2925 ZLATO. zlatnike In platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8 2642 Prodam PRODAM GAŠPERČEK s cevmi ali zamenjam za štedilnik. Kacijanerjeva ulica 10. II., vrata 15. 4055 SODE, KADI ZA ZELJE. sodarstvo S u 1 c e r. Vojašniška 7. 4030 Pouk ENGL1SH LESSONS. Miss Edith Oxley. Krekova ul. 18, II. 4052 SOLOPETJE poučuje Skvarča, Maistrova ulica 19. 4047 Diiaško stanovanje DIJAKA (DIJAKINJO) sprejmem na vso oskrbo. Naslov v upravi »Vcčernika«. 4053 Službo lile INTELIGENTNA STAREJŠA GOSPODIČNA želi službo gospodinje ali pa gre k otrokom. Ponudbe pod »Štajerka« na upravo »Večer nlka«. 6000 MLAJŠA GOSPA z meščansko šolo, dveinpol-letno pisarniško prakso, z zna njem nemške stenografije, pro si za službo v pisarni ali kot blagajničarka. Dopise na upra vo VeČernika pod »Pisarna Maribor«. 4035 Zahvala Ob priliki' nenadne bridke izgube našega nepozabnega očeta, brata, tasta itd., pokojnega g. Srečka Škerjanca šolskega uprav. In posestnika pri Sv. Rupertu v Slov. gor. ' e čutimo dolžni, izreči iskreno zahvalo vsem darovalcem nagrobnih vencev in cvetja, gospodu dr. Henriku Sollagu za njegovo ljubeznivo in vesti, zdravniško skrb, preč. domači duhovščini, vsemu cenj. učiteljstvu, šolski mladini, zastopnikom Sokola in ostalih društev in korporacij ter vsemu ostalemu občinstvu za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji pot' i rav posebno se zahvaljujemo tudi govornikom, g. dr. Gorišeku, šol. upr. s dantu in preds. učitelj, društva g, Vaudi, za v srce segajoče poslovilne be sede ter domačemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke! 4054 Žalujoči sorodniki Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni* " ' - " STANKO DETELA v Maribora