Ufo LIX. Številko Z8Z.
V Ljubljani v torefi 14. decembra 19Z6.
Cena air 150
l&ümiB vuli umu popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. -   naeraii do tu petit ä z D, do 100 vrst
20 50 p, vetji inserati petit vnrta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklic Deseda 2 D. — Popust po <k>£0-90TU. — t^iseratni davek posebej. — vr*lo venski liarod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
OpravnUtvo Knailova allca stev. 3, >r Ulici e - leleioc ste« 304 Uredništvo   dnaliova ulica št. 5, i. oadstropie.   -   reletop stev 34
HT      Poštnina plačana w gotovini.
Veličastna Pašičeva zadnja pot
S kraljevskimi častmi je spremil Beograd ob asistenci vseh jugoslovenskih pokrajin velikega državnika k večnemu počitku. - V prevodu je bilo do 20000, v špalirju nad 100.000 ljudi. - Udeležba kralja in njegovega spremstva. - Mučen incident na pokopališču
— Beograd, 13. decembra. S hitrostjo iofcodkov zadnjih dni in nepričakovane katastrofe, ki je zadela naše politično življenje s smrtjo Nikole Pašiča, je nastopila tudi včerajšnja nedelja, posvečena pogrebu Nikole Paiiča. V zgodnjih jutranjih urah se je zdelo, c?a se bo vreme poslabšalo in <da bo pričelo vsak hip snežiti ali deževati. Vreme pa se je tekom dopoldneva vendarle vzdržalo vsakega motenja veličastnega pogreba; narahlo je pričelo rositi šele ofroli pol 2., ko je bil sprevod že pri koncu in ko so krsto Nikole Pašiča baš pohvali v zemljo.
Vse dopoldne je docela počival promet ▼ prestoiici. Ob ulicah, po katerih se je premikal žalni sprevod, se je razgrnilo do sto tisoč ljudi iz Beograda, okolice in iz vseh krajev države, ki so prihiteli v Beograd, da prisostvujejo zadnji poti velikega državnika. Pri navalu tako velikih množic je razumljivo, da so se dogodile tudi nekatere nezgode, toda k sreči brez težkih posledic. Na več krajih je bila gneča tako velika, da so zlasti žene in otroci padali v nezavest in bili vsred valovanja množic odtrgani od svojcev.
V parlamentu
v Narodni skupščini je bilo že na vse egodaj neobičajno živahno. Poslanci vse« «trank so se pričeli zbirati v sobanah svojih klubov; vsi hodniki so bili žarko razsvetljeni. Določeno je bilo, da odkorakajo poslanci Narodne skupščine v sprevodu izpred Narodne skupščine v sabor no cerkev Jo da se udeleže nato korporatrvno pogrebnega sprevoda. Vsi posanci so bili oblečeni v črne žalne obleke. Čakali so na prihod predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča, ki naj bi vodil sprevod poslancev. Ob pol 9. je Marko Trifkovič sporočil telefonsko, da se čuti slabega In da ne more hoditi in da se je odpeljal naravnost v saborno cerkev. Poslanci so se nato formirali na dvorišču Narodne skupščine v sprevod in odkorakali pod vodstvom prvega skupščinskega podpredsednika dr. Nikole Subotiča po ulici Miloša Velikega in preko Terazij v saborno cerkev.
Ministri so se zbirali že ob 8. v pred-sednišrvu vlade. Balkon vladne palače je bil ovtt v črno tkanino. Ministri so se pridružili pes sprevodu poslancev.
V Saborni cerkvi
Častno stražo pred glavim vhodom v saborno cerkev so tvorili oficirji artiljerij-skega polka kraljeve garde. Ograja okoli cerkve je bila vsa odeta v črno tkanino. Na Kalimegdanu so stali oddelki vojske v pripravljenosti, pred cerkvijo samo se je nabralo nad 10.000 ljudi.
Ope«o za pokojnim Pašičem je pričelo točno ob 9. Kralj je prispel v cerkev v spremstvu princa Pavla in z vso dvorsko su-ito. Kralj je nosil generalsko uniformo, knez Pavle pa je bil v civilu s cilindrom. Na vznožju katafalka ie bil položen lavor-jev venec kralja Aleksandra z napisom: »Nikoli P. Pašiču, prvemu ministru in sodelavcu mojega očeta in mene v usodnih borbah našega naroda za osvoboditev in njedinjenje   —   Aleksander, 10. decembra
1926. Beograd.c
Na desni strani ikonostasa je stala rodbina pokojnika, tik nje kralj Aleksander, knez Pavle in dvorska eulta. Nato so sledili člani vlade, med njimi fcidi v Beogradu prisotni ministri Radiceve srtranke. Za vlado se je razvrstilo predsedništvo Narodne skupščine, poslanci, preds©dništvo beogradske ob čine in delegati raznovrstnih korporacij. Na levi strani je stala diplomacija, generaliteta in admiraliteta, oficirski zbor ter delegati javnih poslopij v Beogradu.
Na kom so pela cerkvene žalne pesmi in po&mrtnice tri beogradska pevska društva: »Stankovič<, Beogradsko pevsko društvo in »Rusko pevsko društvo«. Cerkvene obrede je opravljaj patrijarh Dimitrije ob asistenci akopljanskega mitropolite Varnave ter epi-tkopov Danila in Mihajla. Pri verskih ceremonijah je sodelovalo 60 svečenikov in 5 di-jakonov. Cerkev je bila natrpana do zadnjega kotička.
Žalni govori
»^rmce ceremonije so bile končane ob .45, na kar je patrij*rb Dimitrije pričel vid-K> ginjen svoj govor o pokojniku, njegovem Ivljcnju in delu. S solzami v očeh je govo-/11 o pokojnikovi mladosti, o njegovih borbah za ujediajenje in osvoboditev. S poseb-
no toplimi besedami se je patrijarh spomnil Nikole Pašiča kot vernika pravoslavne cerkve. Patrijarh Dimitrije je izrazil željo, da bi nova pokolenja in novi rodoljubi nadaljevali Paši če vo delo za ugedinjenje in osvoboditev.
Ob 10. je pričel govoriti predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Njegovi prijatelji so se bali, da mu bo postalo slabo, ker je znano, da je Marko Trifkovič zelo mehkosrčen. (Bojazen se je pozneje ree ob istinila. Ko je Marko Trifkovič prispel na pokopališče, mu je postalo slabo in so ga morali onesveščenega prepeljati na njegovo stanovanje.) Marko Trffkovič je ves čas svojega govora drhtel in moral večkrat prenehati.
Povdarjal je, kako je Nikola Pašič* na podlagi lastnega dela in truda postal najuglednejši velikan našega naroda Znal je ugasiti v sebi vse malenkostne in sebične ozire, da se je lahko približa! idealu delavca, ki se žrtvuje m ki trpi za ideale svojega naroda Kaj bi bilo danes v politiki, kaj bi bilo z našim narodom, da ni bilo Nikole Pašiča! Niknla Pašič je bil dosleden in le ostal do smrti veren ideji, radj katere le bil svoj čas obsojen na smrt, dokler ni popolnoma zmagal. 2e v mali predvojni Srbiji ga je vodila ideja osvoboditve in uje-dinjenja. Vztrajal je v borbi proti Avstro-ogrsk-I monarhiji, prestal gospodarski bojkot povodom aneksije Bosne in Hercegovine, vztrajal v borbah proti Turkom ta vztrajal v svetovni vojni do končne zmage. S posebno uvidevnostjo je Pašič podpiral vse vojne ministre od vojvode Putnika do sedanjega ministra Trifunoviča S posebno skrbnostjo in zanimanjem je urejeval spore, ki so nastajali med finančnimi m vojnimi ministri. Pašičeva zasluga je, da Je srb
ski narod stopil v balkansko vojno dobro pripravljen. Da nf bilo albanske Golgote. ne bi bilo Kajmakčalana. da ni bilo Kaj-makčalana, ne bi bilo tega, kar je danes. Nikola Pašič je bil najmodrejši, najvernej-ši, najudanejši sodelavec pokojnega kralja Petra Velikega in njegovega sina. Z njegovo smrtjo je nastala praznina «Hvala ti, veliki pokojnik!»
Med govorom predsednika Narodne skupščine je mnogo prisotnih plakalo na glas.
V imenu vlade je nato govoril minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletlč. Njegov govor je izzvenel v apoteozo osebnosti in veličine Nikole Pašiča Dr Miletič jc navedel tri najvažnejša gesla Nikole Pašiča, ki so mu bila misli-voditelji v vsem njegovem življenju- *Njego\ je princip uvek bio: Radit' s narodom za narod; bolje i pogiouti za slobodu svoga naroda, no ostati tudji rob». Ujedinjenje in osvoboditev je glavno življenjsko delo Nikole Pašiča Pokojnik je navezal tekom svojega življenja na vse strani tesne prijateljske zveze, sodeloval ie s Črnogorci, zanimal se J je za razmere v Sloveniji in na Hrvatskem, v Bolgariji. Nikola Pašič je bil sicer Srb, toda pripadal je celemu jugoslovenskemu narodu
Razvrstitev pogrebnega sprevoda
Po končanem govoru ministra Miletlča so dvignili krsto in jo nesli iz cerkve do lafete bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič, predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, šef poedimih strank, predsednika državnega sveta in glavne kontrole, vojni rmnistei ter predsednik beogradske občine. Lafeto ie vozilo 12 gojencev drugega letnika vojne akademije. Za krsto je korakala naj prvo rodbina pokojnega Pašiča, vdova Djurdjina Pašač. ob njeni levi strani sin Rade Pašič, na desni dr. Račič, sledile so obe hčerki Pašiča, Pava in Dara ter Rebeka. žena Radeta Pašiča s tremi vnuki Nikole Pašiča Za njimi je šel kralj s pricem Pavlom, člani vlade, di-plomatični kor, poslanci ln novinarji, predsedstvo beogradske občine, korporacije, generaliteta admiraliteta, oficirski kor ln deputacije radikaliih organizacij. Za njimi le šla vojaška godba 18. pešpolka, pet trobentačev kraljevske garde na konjih, eska-dron konjenice ln ena divizija topništva.
Na čelu sprevoda so nosili velik križ, nato kraljev venec, sledih* so prapori, oviti v žalne trakove. V sprevodu so nosili 260 vencev, ostali venci so sledili v avtomobilih, zloženi v piramide. Med venci so bili opaženi tud venci iz pravega trnja, med njnri ie vzbujal posebno pozornost venec koraitskejta  udmženja.    Mlajši  oficirji so
nosili 16 blazinic z odlikovanji in redovi lajvlšjimi na svetu in vseh mogočih držav Sledila je vojaška godba 2. pešpolka, nato pa pod vodstvom komandanta dunavs-ke divizije generala Voieslava Vukotiča oddelki vojnih akademikov, vojne mornarice in podolicirske šole.
Kralj Aleksander je šel v žalnem sprevodu od katedrale do dvora, kjer se je poslovil od rodbine Nikole Pašiča in krenil na levo. Tu je obstal par minut, na kar Je odšel v dvorec
Govori pred Kasacijskim sodiščem
Pred palačo kasacijskega sodišča se je sprevod ustavil. Pazi cev i vdovi so prinesli atol, da si je lahko odpočila. Raz balkon ka-sacijskega sodišča je prvi govoril tajnik narodno radikalne stranke dr. Momčilo Ivko-▼ič, nato pa predsednik beogradske občine dr. K u man udi, ki je poveličeval Pa5i6evo delo in zasluge za Beograd. V imenu radi kalnega poslanskega kluba se je poslovil dr. Drago Kojič, naglasajoč vrline in izredno delavnost Nikole Pašiča. v imenu Demokratske za jed niče je govoril dr. Aleksander Mio »ič, v imenu SDS pa posl. VeČeslav Vilder, ki je izvajal, da morajo pred veličino smrti in pri oceni zaslug tako velikega moža, kakor je bil Nikola Pašič, utihniti vsa politična ali osebna nesoglasja in nasprotstva. Za njim je govoril predsednik finančnega odbo ra dr. Radonie" v imenu Vojvodine. Za državni svet je govoril njegov podpredsednik dr. Tugomir Alauporič, ki je obljubil, da bo državni  svet   očuval  izročilo  Nikole Pašiča.
sledil je govor ljubljenca pokojnega Pašiča namestnika zunanjega ministra Jo^ana Markovima. Nikola Pašič je bilo dolga desetletja duša vse balkanske diplomacije. Govorila sta še Dušan Subotič Ln za radikalno mladino docent dr. Lukie.
Na pokopališču
Po govorih, ki so trajali celo uro, je krenil sprevod naprej do novega pokopališča Pažičeva rodbina je stopila v zaprt avto. Tudi predsednik Narodne skupščine je moral sesti radi utrujenosti in slabosti v avto. Pred pokopališčem se je sprevod ustavil Ln krsto so odnesli osebni Pašičevi prijatelji do kapelice. Prvotno bi morali krsto Nikole Pašiča položiti v začasni grob, ki je bil Izkopan na parceli, kjer pa so zadnje dni po k o pali več samomorilcev. Dr. JanjiČ je telefonski naprosil patrijarha Dimitrija, naj dovoli, da se sarkofag Nikole Pašiča položi v kapelico, dokler ne bo dokončana grobnica Paš i če ve rodbine v arkadah pokopališča, kar se bo zgodilo do srede. Ta čas ostane krsta v kapelici. Neprestano častno stražo bodo do srede popoldne vršili dijaki, člani radikalskih organizacij >Slovenski jug< iz Beograda. Zagreba in Ljubljane. Definitivni pogreb bo v sredo popoldne v intimnem krogu.
Pred kapelico se je formiral širok polkrog: svečeniki, Pašičeva rodbina, Pašičevi prijatelji, vojaštvo m drugo občinstvo. Krsto so polozrib a a črno ovit kaiafalk. Cerkvene obrede in molitve je opravil skopljamski metropolit Varnava.
V imenu beogradskega mestnega odbora radikalne stranke je govoril Danilo Katic; v imenu radikalov iz Hrvatske je govoril dr. Dušan P e l e š» za rusko emigracijo bivši carski poslanik na beogradskem dvoru S t r a n d m a n, ki je poveličeval Pašičevo vero v moč slovenstva ter našteval zasluge pokojnika za rusko emigracijo. V imenu radikalov Slovenije je govoril dr. Niko Z u p a n i 6. Sledili so govorni-kg tz vseh drugih pokrajin. Med govorom zastopnika dijaške radikalne organizacije »Slovenski Jug* je došlo do incidenta. Govornik ie navaja) razna namigavanja, na kar mu je bilo preprečeno, da dokonča svoj govor in bi bil kmalu aretiran. Vojaška godba je zasvirala turobno žalostinko, pešadila in topništvo sta pa oddala častne salve V kapelo se je napotila Pašičeva rodbina
Svečanostim na pokopališču je prisostvovalo 10.000 ljudi Zaključene so bile okrog 2., ko*je ravno začel naletavati s snegom pomešani dež.
Venec sovjetske Rusije
— Beograd, 13. decembra. Po pogrebu so opazili na krsti Nikole Pašiča krasen venec s črnim trakom, ki nosi napis »Sovjetska Rusija Nikoli Pašiču« Kdo je venec položil na krsto, ni znano.
Danes se ob nove pogajanja za rešitev brize
Včeraj popoldne je bil sprejet v avdljenci Nikola Uzunovič, danes popoldne se nadaljujejo druge konzultacije. — Popolna
neizvestnost v političnih krogih.
Beograd, 13. decembra. Kakor do-znava vaš poročevalec, prično konsul-tacije radi rešitve vladne krize danes popoldne.
— Beograd, 13. decembra. Tekom včerajšnjega popoldneva je bil sprejet v avdijenci ministrski predsednik v ostavki Nikola Uzunovič. Po končani avdijenci je Nikola Uzunovič izjavil novinarjem, da se bodo tekom današnjega dne nadaljevale na dvoru konsultacije šefov poedinih strank radi rešitve sedanje vladne krize.
Izjava predsednika vlade je prišla precej nenadno in neDričakovano, ker so se včeraj po Beogradu razširjale ve-
sti, da odpotuje zvečer kralj v Topolo in da ostane tamka.i do raznovanja svojega rojstnega dne.
— Beograd, 11 decembra. Poliično I zanimanje se začenja vračati   k vladni krizi. Napeto pričakujejo nadaljnih kon-
sultacij na dvoru, ki se obnone danes. Niiiče si ni na jasnem, kako se bo kriza razvila; računa se, da pašičevci kljub izgubi svojega voditelja ne bodo popustili in se bo zato kriza zavlekla, ako ne pride morda za enkrat zopet samo do za časne in provizorične rešitve.
Danes popoldne bodo sprejeti v avdijenci Pribičevič, Davidovič in dr. Korošec.
Protiltailjanslie demonstracije v Zagrebu
Včeraj je prišlo v Zagrebu do   protiitalijanskih demonstracij akademske omladine in drugega občinstva.
Zagreb, 13. decembra. Akademska omladina zagrebške univerze je izdala plakate, na katerih je pozvala tovariše in meščane, da se zberejo na trgu pred vseučiliščem in da dajo tamkaj na javnem shodu duška proti imperialističnemu prodiranju fašistovske Italije na Balkanu. Pozivu se je odzvalo veliko Število akademske omladine in drugega občinstva. Redarstvo je ukrenilo obširne varnostne mere, da prepreči vsake demonstracije proti Italiji, smatrajoč, da te demonstracije ne bi bile oportune v sedanjem težkem trenutku. Jaki oddelki redarstva so bili pripravljeni v vežah na Zrinjevcu in v Margaretski ulici, kjer se nahaja italijanski konzulat. — Omladina se je zadovoljila, da prote-
| stira in vzklika proti Mussoliniju in fa-šistovskj Italiji, na to pa se je razšla.
Ob 11, pa je prišlo na to do ostrih demonstracij proti Italiji na Zrinjevcu in pred zgradbo italijanskega konzulata v Margaretski ulici. Na Zrinjevcu ie omladina demonstrirala proti Mussoliniju in Italiji ter aklamirala francoski narod in Francijo. Redarstvo je hitro razpršilo demonstrante. V Margaretski ulici je bilo precej občinstva, ki je odhajalo v pravoslavno cerkev k službi božji. Mladina je priredila zelo ostre demonstracije proti Italiji, kličoč Franciji. Redarstvo je takoj izpraznilo vso ulico. Redarstvo je stražilo italijanski konzulat do večera.
Marko Trifkovič obolel
Beograd, 13. decembra. Pri pogrebni svečanosti za pokojnim Nikolo Pašičem, ki se je vršila pred kapelico na novem pokopališču, je postalo predsedniku Narodne skupščine Marku Trifkoviču slabo. Njegovi prijatelji so ga nezavestnega položili v avto in ga prepeljali na njegovo stanovanje. Zdravnikom je uspelo, da so ga kmalu spravili k zavesti, nakar je smehljaje pripomnil: «Ipak sem si premislili*
Beograd, 13. decembra. Iz stanovanja predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča se doznava, da se je njegovo stanje zboljšalo. Vest o njegovi nenadni slabosti na pokopališču pri pogrebni svečanosti za Nikolo Pašičem se je bliskovito raznesla po mestu in povsod napravila globok vtis, ker so se radi rahlega Trifkovičevega zdravja bali, da bi mogel i on nenadoma oditi za svojim prfzateUem Pašičem.
Odnošaji med Poljsko in
V poliski javnosti se v zadnjem času zelo mnogo razpravlja o odnošajih z Ru-munijo. Zanimanje za to vprašanje je vzbudila zlasti prijateljska pogodba med obema državama, o kateri je koncem minulega meseca razpravljal zunanji odbor Sejma Znano je, da je poljsko javnost zelo vznemirilo dejstvo, da Rum unija ni hotela priznati nikako odškodnino Poljakom, ki so imeli svoja posestva v Besarabiji in ki so bila po zasedbi s strani Rumunije sekve-strirana V zunanjem odboru je bil zato stavljen predlog, da se naj prijateljska pogodba z Rumunijo ratificira le Pod pogojem, da Rumunija tekom enega leta izpolni poljske zahteve glede odškodnine. V nasprotnem slučaju naj se pogodba odkloni. Ta predlog je bil z ozirom na splošni politični položaj sicer odklonjen, je Pa značilen za razpoloženje poljske javnosti napram Rum uniji.
Poljska politična javnost pa ni vznemirjena samo radi materijalnih vprašanj, marveč v mnogo večji meri radi rumunske zunanje politike. Poljski listi so že ponovno opozarjali na italijansko politiko Rumunije, ki daje daleko večje ugodnosti in prednosti raznim Italijansko - romunskim društvom, nego pa n. pr. francosko - romunskim aH poljsko - romunskim, ki Jih ie tudi že nekaj. Kljub temu pa si poljska vlada prtzadeva, da ustvari čim boli prijateljske odmošaje s sosedno Rumunrjo, s katero jo vežejo skupni interesi v političnih zade-van, rJCočSi se sovjetske Rusije.
Pašičevi memoari
— Beograd. 13. decembra. >Vreme« poroča, da je doznalo od člana Pašičeve rodbine, da je pokojni Pašič zapustil veliko zbirko svojih spominov. Memoarje hrani ga. Djurdjina Pašič, ki jih bo objavila £ele pozneje. Zadnji dve leti je Pašič pregledoval in urejeval svoje spomine in beležke, ki jih je sestavljal v času, ko je politično poČivaL Ti memoari, ki pa še ne izidejo tako hitro, bodo izrednno važen in ob enem senzacijo-nalen dokument našega političnega življenja, ki ne bodo zaostajali za memoarji, ki jih hrani kraljica Natalija v Parizu in ki bodo tudi v doglednem Času objavljeni.
OGENJ V FRANCOSKEM GLEDALIŠČU
— Bordeaux, 13. decembra. Tekom včerajšnje predstave je izbrunnli v gledališču »Scala« ogenj, ki je povzročil med občinstvom strahovito paniko. Več sto oseb je poskakalo z oken na ulico, pri Čemer je bilo 20 težko ranjenih. Ogenj je zahteval štir< človeške žrtve.
POŽAR V RAFINERIJI ŠPIRITA
— Budimpešta. 13. decembra.. V Raabu le pogorela največja rafinerija špirita v Srednji Evropi. Škoda znaša 22 .nilijonov dinarjev 100.000 h! Špirita so morali izliti v Donavo, da preprečijo eksplozijo.
JAPONSKI CESAR NA SMRTNI POSTELJI
— Tokio, 13. decembra. Japonski cesar leži v agoniji Zdravniki mu umetno vzcb> žujejo življenje z vdihavanjem kisika.
Borzna poročila
Efekti: 7% in vest. pos. 1921 79—80, 2H% drž. rente 344, 343—344, Ljubljanska kreditna banka 141, Hrv eskomptna banka 100—102.5, Kreditna banka Zgb. 102—105, Hipotekama banka 57.50—58.50, Jugobanka 97.50—99, Praštediona 887.50—892.50. Drava dd. Osjiek 380. Sečerana. Osijek 430— 440. Gutman 250. Slaveks 110. Slavonija 32—32.3, Trboveljska 315—330, Union, paro-mlin. 290. Vevče  110. Agraria 46.50—47.25.
Devize: Amsterdam 22.66—22.72, Dunaj 798.50—801.50. Berlin 13.4780— 13.5080. Bruselj 789.50—792.50. Budimpešta 794.50—797.50 Italija 259.63-261.63, London 274.85—275.65, Newyork 56.553— 56.753, Praga 167.843—168.643. C uri h 10.945 —10.975. - Valute: lira 254.50—256.50. INOZEMSKE BORZE.
Čarih: Beograd 9.12, Pariz 20.70. London 25.10, Newyork 517.50, Milan 23.65. Praga 15.34, Dunaj 72.
Trst: Beograd 38—39, London 105.50, Cnrih 485—465.20.
Stran 2
•SLOVENSKI   NAROD» dne 14. decembra 1926.
Mev 1*2
Zanimioosti iz našita krajeo
12 milijonov privatnega kapitala za zgradbo stanovanj t Zagrebu. — Železniške nezgode in nesreče.
Poročali smo že o akciji zagrebške mestne občine, ki se je temeljito lotila reševanja stanovanjskega vprašanja. Poleg obsežne lastne gradbene akcije je mestna občina sklenila, da z vsemi sredstvi podpre privatno stavbno gi* banje. V to svrho je sestavila poseben kataster, ki tvori obenem statistiko, ko* liko in kakih stanovanj je potrebnih za omiljenje najhujše stanovanjske bede ter koliko je na razpolago pri* vatnega kapitala. Akcija je imela po« polni uspeh.
Za stanovanja se je prijavilo 810 strank. 542 strank prosi za stanovanja z eno 3obo, 234 za stanovanja z dvema sobama in le 54 strank zahteva stano* vanja s tremi sobami. Iz tega se vidi, da vlada največja beda med malimi ljudmi, predvsem med uradništvom in delavstvom. Zanimivo je namreč, da bo med reflektanti za enosobna stano* vanja tudi stranke s številno družino. Med 542 strankam! je 46 prosilcev z enim rodbinskim članom, 130 z dvema, 115 s tremi, 108 s štirimi, 67 s petimi, 37 s šestimi, lis sedmimi, 5 z osmimi, 2 z devetimi in 1 z desetimi rodbinski* mi "!ani. Vsi ti, zlasti pa zadnje kate« gorije, žive v veliki bedi in si baš radi previsoke najemnine ne morejo orni* sliti stanovanja, primernega njihovim družinam.
Zanimivo je, da je v Zagrebu v po* polnem nasprotju z razmerami v dru* gih mestih privatna gradbena akcija v velikei.i razmahu. Glasom prijav pri mestner i magistratu namerava v pri* hodnidn letu 176 privatnikov graditi stanovanje' e hiše. Vsi ti razpolagajo s skupnim gradbenim kapitalom v zne* sku 12 mjlijonov dinarjev. Večina ima tudi že potrebna stavbišča. Zidali bo* do deloma enostanovanjske, deloma večje hiše. Mestna občina bo vsem, ki nimajo dovolj lastnega kapitala, pri-skočila na pomoč s cenenim posojilom ter jim bo dovolila tudi še razne dmge olajšave. Tako bo Zagreb v prihod* njem letu izven stanovanj, ki jih bo zgradila mestna občina, pridobil še okrog 25<j novih stanovanj. Ker name* ntva občina zgrč Jiti pet velikih sta no* vanjskih hiš s povprečno po 100 sta* novanj, se bo Zagreb kmalu otresel največjega sodobnega socijalnega zla — stanovanjske bede. Vse druge ob* čine pa kažejo manj smisla za to vpi i* šar "e, bodisi da beda ni tako velika, bodisi, da primanjkuj i jo finančna sred stva. kar velja zlasti za naša slovenska mesta.
Minuli teden je bil zopet teden žetez-niških nesreč v Jugoslaviji. Poleg onih nezgod in neprilik, ki jih je povzročil v našem železniškem prometu prvi sneg. beleži kronika še celo vrsto drugih nesreč. Na progi Zagreb—Beograd, kjer so imeli vlaki radi snežnih žametov velike zamude, je prišlo do več manjših nesreč vsled trčenja in iztirjenja vlakov. Vendar pa so skoraj vse te nesreče ostale brez človeških žrtev. Težja nesreča pa se je pripetila v Bosni, na progi llijaš—Okruglica. O priliki zadnjih poplav je neki sicer mali potok iz-podjedel železniški nasip. V soboto dopoldne je vozil na tej progi tovorni vlak, naložen večinoma z lesom. Ko je vlak privozil do malega mostiča, se je izpod-jedeni nasip zrušil in celi vlak je zdrčal v več metrov globok prepad. Strojevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva, ostali sprevodniki vlaka pa so bili vsi več ali manj težko ranjeni. Zelo velika je materijalna škoda, ker so lokomotiva ln skoraj vsi vagoni popolnoma razbiti. Krivda leži na železniški upravi, ki ni pravočasno poskrbela za popravilo nasipa in mostu.
Bolj nenavadna nesreča je doletela prvi osebni vlak, ki je odpeljal iz Zagreba po zadnjih snežnih zametih proti Splitu. Vlak je moral na nekaterih mestih voziti zelo počasi. To priliko so skušali izrabiti doslej še neznani zločinci. V bližini postaje Jasenice so z nekega hriba zvalili na vlak dve veliki skali. Strojevodja je k sreči še pravočasno zapazil nevarnost ter je povečal brzino vlaka. Vsled tega skali nista do-
segli proge pred lokomotivo, marveč sta z vso silo zadeli v vagon II. razreda. Udarec je bil tako silen, da so se zlomila vagonska vrata ter hudo poškodovala vagonska stena. To pa je imelo za posledico, da sta se obe skali odbili ter padli na tla poleg proge. Zločinci so očividno skušali na ta način ustaviti /vlak. da bi lahko iz ropali potnike. Vlak je brez nadaljnjih težkoč privozil do postaje, kjer so morali poškodovani vagon izločiti. O napadu obveščeno orožništvo je takoj uvedlo zasledovanje zločincev, katerim pa je uspelo, da so kljub visokemu snegu izginili.
,VCE
liajbolfJc, najtrpcincjSe, zato najcenejše
Korenjaški Ižanec
Žganje, vino, pendrek.
Ko se je včeraj proti večeru nekoliko iztrezni! in prespal, ie ižanjski korenjak začel začudeno ogledovati, kje je ta kdo ga ie spravil v tako nazarensko mrzel hlev... Buta) je okrog. Zaman. Nikjer odmeva. Po daljšem čakanju mu je odprl moi v uniformi m Ižancu se je posvetilo, da je bi] v policijskem zaporo. Skesan ta potrt je stopil v toplo sobo, ki mu le kmalu rodi jezik ogrela. Dežurni uradnik mu te začel brati levite:
»Vi ste Ižanec korenjak, Id se treh policajev ne boji!«
»Tisto pa tisto, gespud!« ga je prekroji France iz Bresta.
•Sedaj pa pazljivo poslušafte, kaj ste zagrešili in storili! Arest vam ne faii!«
Ižanec se ie prestrašil in začel:
»Gespud, pa ni blo tku hudo! K)e pa le moj konj? To je več vredno, kakor pa arest!«
»Vi. P ranče X., ste opoldne v div,e*n diru podili konja čez Zmajski most v Kopitarjevo ulico. Tam bi bila kmalu velika nesreča, ker ie nasproti prrvozi! drug voz. Bili ste zelo pijani m ste močno udnnatt po ubogem koniiču.«
»2e mogoče, gespud! Saj sem se ga biv reis poštenu nasrkov. Zjutraj žganja, dopoldne pa vina   Nič nisem jedel.«
•Tam le konj naglo zavil fn spodrsnil ter padel na tla Konja so spravili h Ko-Šaku. Tam ga dobite. Vas pa ie stražnik povabil na policijo v zapor. Niste hoteli lepa Iti, zato sta prišla še dva močna stražnika na pomoč. Gnali so vas po Prešernovi ulloi. Upiral! ste se Hm Prijeli ste enega za pendrek. drugemu ste strgali gumb, pa ste dobtl i od tretjega s pen drekom eno po roki!« •
»Tisto, pa tisto! Ta h ud Hrta m* pendrek ni tako za en d... Krota hudo udari in še sedaj me boli,« ie pripomnil Prance.
»V Prešernovi uHd ste se naeVrat vTgli na tla. Niso vas mogli spraviti pokonci. Najeli so kočijo, m fijakar Jože Plavštajnar vas ie potegnil ira poHcijo za 20 Din.«
»Gespud! Hitro naredimo, da grem domov. Doma me žena čaka, H je mlada. Noč je že hi bo težko voziti proti domu brez luč?.«
Končno ie Prance veselo odrfcif! s policije, ker so ga kaznovali le z denarno globo.. Rekel jim le: »To ste zlodjl!« Ce bi ostal pri vas, ne bi snal na trdem. Vem, kaj ie postava. Ce sem v arestu, ml morate prinesti deko in posteHo! No. pa adijo«!...
Malo denarja izdajte,
vkljub temo bogato obdarite svoje drage, perilo, kravate saraoveznice, rokavice, naramnice itd* so najprimernejša darila pri DRAGO SCHWAß, LJUBLJANA.
Aeroklub v Ljubljani
Dne 9. t. m. zvečer se je vršil informativni sestanek prijateljev Aeroklubs «Nasa Krila* v prostorih restavracije «Zve* zds» Ns tem sestanku je bila sestavljena lista članov bodočega glavnega odbora Aeroklubs v Ljubljani Objavljamo jo kot predlog, da vsi neu prijatelji o njej raz« miši j a jo do občnega zbora, Id se vrü v ponedeljek 13. t. m. ob 6. zvečer v mali dvorani Kazine, I. nadstropje.
Častni predsednik: d v. general g. Da« nilo Kalafarovič. častna podpredsednika vcL župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič in starosta Jug. Sok. Seveza Engel« bert Gangl.
Predsednik: rektor univ. prof. dr. Fran Lukman; 1. podpredsednik: dekan tehn fa« kulrete univ. prof. Karl Hinterlehner. VL podpredsednik: ing. Gvidon Gullč, sekretar: rez. por pilot dr. Stane Rape, blaga j* nik: ser. Ing. Stanko Bloudek
Odborniki: Ing France Zupančič, ind. Mihajlo Kuštrm, ing. Josip Boncelj, ravna« telj Milan Cfmerman. odv kandidat dr. Stojan Bajič, aer. mg Peter Kersič, brig. general Sava Trifkovič, fin del. dr. Kare! šavnflc, tmhr prof. dr. Milan Vidmar, univ. prof. dr. Rtko Zupančič, univ. prof. dr. Jo« sip Plemelj, univ. prof. ing. Dušan Sernec, ravnatelj profesor Anton Jug, dr. Ciril Pavlin, generalštabni pukovn:k Pera Ne« deljkovič, univ. prof. Aleksander Kopvlov, Ing Lado Bevc, kapet. pilot v p. Boža Pi» bemtk, ing Epaminondes Klučenko ing. Romeo Strojnik, industr. Rado Hribar, ing. Janko MaMcovüek.
Nadzorni odbor: nač. dr. Rudolf Marn, tajnik Ind. zbor. Fran Windtecher. pouk. Pera Nedcljkovič
Vsi. ki se zanimalo za nai pokret, naj se tega občnega zbora udeleže m pripe* ljeio s seboj 5e svoje prijatelje Po členu 5. n*li*Ji pravi! je namreč lahko Man Aero* kluba vsak državljan, odnosno državljanka Kraljevine SHS. ki je dovršil 16. leto starosti in ki ga sprejme odbor Aeroklubs. Mesečna članarina ki znaša 2 Din, je tako maihna da je omogočen pristop v klub vsakomur.
Prosveta
..Triglavska bajka"
(Premi jera v ljubljanski dramL)* V soboto zvečer je uprizorila naša drama izvirno pravljično igro >TriglavsKa bajka c, novo delo pesnika Pavla Golie. V Sašu, ko vihti barbarski fašizem svoj bic nad našimi zasužnjenimi brati, ko se godi Slovencem in Hrvatom pod Italijo nečuvena krivica in ko odreka faäistovski fanatizem narodnim manjšinam vse pravice samo zato, ker nočejo zatajiti svoje krvi in odobravati nasilja, smo dobili književno delo, v katerem odseva vsa bolest naše narodne duše pa tudi ves srd in pravično ogorčenje nad podivjanimi oasilniki. >Triglavska bajka« je pesem tuge, razočaranja, trpljenja in k riževega pota iz mračne sedanjosti v svetlo bodočnost. Iz nacijonalnega vidika spada nedvomno med najboljša dela, kar jid ima slovenska književnost. Njeno prepričevalno idejno ozadje je tem večjega vzgojnega pomena, ker ni omejeno na ožji slovenski nacionalizem, temveč sloni na veliki ideji bratstva vseh zatiraaüi narodov.
Avtor je preračunal svoje aelo tudi na odrski efekt, ki ga je vkljub vsem tehničnim oviram, s katerimi se mora boriti naš oder, rudi v polni meri dosegel. Vsi morebitni pomisleki glede tehnike, umetniške vrednosti in vzročne zveze med poedinimi poosebljeni mi silami itd. se morajo, ako bi sploh bili umestni, umakniti plemeniti pobudi in vzvišenemu cilju, kateremu je »Triglavska bajka« posvečena.
Uprizoritev je zahtevala mnogo truda in požrtvovalnosti. Vsi sodelujoči: od igralcev do baletnega zbora in vojne muzike, so se izredno potrudili in zato je dosegla predstava lep uspefi. Posebno so se w-ilikovali gg Levnr kot očak Triglav, Cesar kot špik. Jan kot čarodej Cerin, Rogoz kot Monte Konte, Lipah ko* prodajalec in Osipovič kot nasil-nik ter ga. Medvedova kot babuška, šaričeva kot bratec in Vida Juvanova kot sestrica. V vlogi vile Zle bi želeli videti drugo igralko, ker sobotni ni pristojala. A kad. slikar g. VavpotiČ je e priznano spretnostjo poskrbel za kostume ln dekoracije. Avtorju in igra I-
C Gnjedič:
10
Liubezen u pustinji
Konji se mirno pasejo, vodnik se je raztegn 1 in spi na travi, zdravnik zamišljeno kadi.
Tišina " je postala neznosna. Vstala je in stopila k Cib sovu.
— Kaj je to9 — je vprašala z drhtečim glasom. — Povejte odkrito-
— Apoplexia cerebri. je odgovoril zdravn k malomarno.
— Apopleksija!   — je ponovita. —
— Kdaj se pa zave?
Čibisov ie skomignil z rameni.
— Ne vem  Morda »tam«.
— V aulu?
— Ne, »tam«. — Ozrl se je v nebo.
— Prav jo. da gremo po smrti vsi tja: »kjer ni bolečin, ne vzdihov«
V njegovem glasu se je cula razdra-ženost in zloba Sovražil je to lepo, mlado žensko, stoječo pred njim: ona je bila krva da *e j** pričel v organizmu njeeovesa tovariša »konec živlienskib procesov«. Njena sveža, življenja polna pos ava — tip samice, nr rnvi- m poviti zdrav«. |epo deco — mu Je bila zoprna. »Samica umod pajka takoj, č m jo oplodi« — mu je prišlo na misel Hi sovraštvo   do te večne   borbe med
samci in samicami je z vso silo zakipelo v njem
Ako verujete v svidenje «tarn», — se utegne končati ta zadeva za vas ze» lo neprijetno, — je dejal in nakremžil obraz. — Sicer pa. vrag vedi, morda pa na onem svetu vse odpustimo.
— Vrgel je cigareto proč in vstal.
— Puščanje krvi je pomagalo, je dejal. Poslal sem v aul po voz. Kaj bo. bomo videli, toda jamčiti vam ne m o* rem, da ostane živ.
• *
Sence so postale daljše in solnce ni več tako pripekalo ko se je pokazal na ovinku voz. Lisasti voli so sopihali po klancu. Kabardiner je prehitel voz in oddirjal naprej. Antonina Mihajlov« na je vedela, da je to Kolia, in njegov prihod ji je bil neprijeten. Vedela ie, da je radi nje galopiral še trideset ki* lometrov, da je njegova «Raketa» morda že ugonobljena, toda zdelo se ji je, da s tem ie ni poravnano zlo, ki ga je zakrivil.
Viktorja so položili na voz. Cibtaov je napisal recept in posuti vodnika po zdravila v Kislovodsk. Kolia je odpel jermena, d« si je «Raketa» oddahnila. Antonina Mihajlovna ie sedla k možu na voz. zdravnik je zopet zlezel na svojega konjička in jahal zadaj.
Na vozu je treslo. Ozka steza je
bila samo za eno kolo, drugo je gazilo grmovje in odskakovalo od kamenja. Njene noge so zlezle s preproge in su* vale moža. Toda on ni ničesar čutil, ležal je mirno vznak in hropel. Naen» krat je umaknila roko, s katero se je naslanjala na voz. Tik pod njenimi prsti je bila krvava lisa. Voznik je opa* zil njeno grozo in se dobrohotijp za* režaL
— Včeraj sem vozil v Kislovodsk. — je spregovoril, — neko kozakinjo sem vozil. Lepa. postavna in še čisto mlada. Prihitela ?e in zakričala: mož me hoče zaklati. Skrili smo jo. Potem ie odšla pred hišo, a on je planil in jo sunil z nožem sem-le.
Pokazal je z roko na levo stran prsi.
— Da, kar z nožem jo je. •.
— Zakaj pa? — je vprašala in pre* bledela.
— Živeti ni hotela z možem. No* čem. nravi, pretepaš me. In odšla je. A on. razbojnik, da mu ni para. jo je hotel ubiti. P« ie ni ubil Poznamo lekarsrvo in znamo lečiti po svoje. Imenitno lečimo. Vzel sem koštruna. odri kostruna in svežo kožo krepko prevezal tam. kjer je telda kri. Nje* mu smo pa dali verige za vrat in ga prikovali k stebru — na vso noč: sedi tu. Zjutraj smo ju odpeljali. Oba. Nje*
ceni je priredilo občinstvo opetovano zaslužene ovacije.
Simfonieen koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice se bo vršil mesto danes šele prihodnji ponedeljek 20. t m. ob 8. zvečer v Unionski,dvorani. Na programu so asjadbe mojstrov Borodina, G linke, Hon eggerja in Sira v Luškega. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni; že kupljene ostanejo v veljavL
Drsitve učiteljev glasbe v Ljubljani
j priredi v čertek, dne 16. t. m. na predvečer rojstnega dneva Nj. Vel. kralja v Unionski dvorani koncertno akademijo, na kateri nastopijo dijaški pevski zbori vseb ljubljanskih srednjih šol in obeh učiteljišč. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni.
Sport
Mariborski derby
Maribor — Rapid 3 : 3.
V Mariboru se je včeraj odigrala pri ja* teljska tekma med starima mariborskima rivaloma, 1SSK Mariborom in SD Rapi* dom Maribor je nastopil s štirimi rezervami, Rapid pa je svoje najboljše moštvo ojačil še s tremi najboljšimi igralci Mer* kurja in enim igralcem iz Ptuja. Igra je bila vse skozi napet£ in interesantna ter je nudila obilo užitka. Najboljši mož v polju je bil vratar Rapi d a Tsc herrsche, ki je imel po sodbi športnih krogov včeraj svoj najboljši dan v letošnji sezoni Držal je bombe, o katerih je vsakdo mislil, da so neubranljive. Igra je valovila na obeh poljih Moštvo Maribora je bilo ves čas v stalni premoči ter je predvedlo krasno kombinacijsko igro. Napad je bil skoraj stalno pod Rapidovira golom, toda vse žo* ge so ostale v vratar je vih rokah. Sodil je g. Radolič, ki pa je bä skrajno nesiguren. Obisk je bil kljub skrajno mrzlemu vre* menu naravnost rekorden. Bilo je nad 1000 ljudi. S to igro se je dostojno zaključila le* tošnja nogometna sezona v Mariboru.
Druge nogometne tekme
LJUBLJANA, 13. decembra. Vee včerajšnje športne prireditve so büe radi go* ste megle odpovedane.
ZAGREB: Prijateljske tekme: Grad* jenski — Croatia 7 : 0 (2 : 0). S to zmago se je Gradjanski izdamo revanžiral za poraz, ki ga je doživel v prvenstvu. Hašk
— Derby 3 : 0 (2 : 0). Dobra igra HaŠka, Okoli 1000 gledalcev.
DUNAJ: Prvenstvene tekme: B. A. C.
— Rudolfshügel 5 : 1 (2 : 1); Hakoah — \V. A C. 5 : 2 (1 : 0); Wacker — Slovan 2 : 1; Admira — Floridsdorfer A. C. 4 : 2 (3 : 2). Prifatelfske: Rapid — Austria (Amateure) 3:3: Simmering — Sportklub 3 : 3.
PRAGA: Slavija — Vienna (Dunaj) 2 : 1 (0 : 0); D. F. C. — Meteor Vili. 6:1: Sparta — Viktorija Žižkov 3 : 1.
BUDIMPEŠTA: Pokalna tekma Kispest
— Kečkemet 4:1;
MÜNCHEN: Švica — Nemčija 3 : 2 (2 : 1) Veliko presenečenje. Vratar, sred* nji krilec m srednji napadalec Nemčije so popolnoma odpovedali Tekmi je prisost* vovalo 400000 gledalcev.
GENOVA: Genova — Modena 2 : 1. Edina včerajšnja prvenstvena tekma v 11 a* Mji-
BERLIN: Wacker — Union 1 : 1; Tenis Borusia — Preusen 1 : 0.
— Prenos Pfivačkega Saveza v Beo* grad. Včeraj dopoldne se je vršila v Za* ß'ebu glavna skupščina Plivačkega Saveza, D je potekla zelo burno. Zmagal je blok Beograd—Som bor—Dubrovnik, ki je zahte* val prenos saveza v Beograd, s 14 : 11 gla* sevom Proti so glasovali zagrebški split* ski in del ljubljanskih delegatov Za pred* sednika Saveza je bil izvoljen g. Jevrej Po* povič. pomočnik direktorja rečne plovbe v Beogradu Plavalna prvenstva za leto 1927 se vrst v Zaprebu v bazenu Zagrebškega plavalnega kluba.
— Šefa upravnega odbora JZSS je da* nes ob 20.30 v da m ski sobi »Emone*. Ob» vezna za vse člane upravnega odbora in za zbor nastavni kov
— Oe&koslovaška bojkotira Švico. Med oeškoslovaškfm in švicarskim nogometnem savezom je nastal spor, ki je končal z boj* kotom Švice po Češkoslovaški. Vzrok sporu ]<■ bilo dejstvo, da Švicarska kluba Grass* hopipers in Yotmg Tellows nista napram Sparti povodom njenega gostovanja v Švici poravnala vseh obveznosti.
— Dunajska Vienna igra v nedeljo v Pragi proti SI a vi ji. Tako Vienna. kakor Slavi?a sta v briljantni formi, o čemur sve* do&jo v zadniem času doseženi rezultati obeh klubov Zato je umljivo, da vlada v praSk'h. kakor v dunajskih športnih krogih veliko zanimanje za tekmo.
železnica
K.OLLDAK
Danes: Ponedeljek. 13 ductmt m i°26; katoličani: Lucija, pravoslavni: 30 uovem* bra: Andri tau^nmaoi: 7 džuin*el=ahira 1345; ridje: 8. tebeta 5687
Jutri: Torek. 14 decemVra 192t>. katoličani: Spiridon; pravoslavni.  I. decembra:
Naum  i  A:.....     ja;  muslimani: 8 d/um»cl»
ahira 1345; uči e; 8. ter -t« 56F7.
OAr   k\JL PRIREDITVE
Gledališče: Drama. «Stalni ßost»: Bou* bouroebv». — Opera: Zaprto
Kinematografi: Matica: «Galantni ban' dit»; Dvor: «Opatova ljubica»; Ideal: «Tri* je vagabundi».
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Sušnik, Marijin trg; kurah, Gosposvetska cesta.
Jutri: Trnkoczy, Mestni trg; Kamor, Miklošičeva cesta.
Solnce zaide danes ob 16.IS, vzide ju* tri ob 7.30 m zaide ob 16.18.
Geografija
Gospod uredn k!
Včerajšnji *llustrovani Slovenec* ji pri nesel pod naslovno sliko: trg Tolmin iz ne osvobojen h krajev z zgodovino tega trgu
Sedel sem v kavarni * Zvezda* n šiu dir al sliko. Nikakor se mat m mogel on jen tirali — ker sem rodom prsten Tolmnei — pa naj sem sliko ogledovati iz vseh laf in položajev Vrstue izpod stike omenjajo tudi grad Tolm nski — «Kozlov rob*. Tudi tega sem iskal, pa ?a mL
Naposled sem se *zraital» in prišel do zaključka, da je to — vas sv. Lucija ob Soči, dobro uro hoda od Tolmt^a, pol ur*, peš od kolodvora sv  Lucija—ToJrmn.
Pros m Vas, gospod urvdnik, opomnite one gospode naj prinašajo točnv elike o naših neosvobojenih krajih in z nibovimi točn mi podatki, ker je mogoče, da J>o v nedeljo izšel *1lustrovani Slovenee-, ki bo prinesel sliko trga Tolm n z oznako Sv. Lucija ob Soči.
Ljubljana, 13. dec. 7926.
Tolminec.
Konferenca za povzdigo tujskega prometa
Našo zadnjo ves* o konferenci za povzdigo tujskega prometa, ki se bo vršila meseca januarja v Splitu, je popraviti v toliko, da ta konferenca ne bo posvečena samo tujskemu prometu v Primorju, marveč zkisti tudi v Sloveniji.   Konference  se udeledH  po svojil delegatih Zveza za tujski promet za Slovo nijo v Ljubljani. Na tej konferenci se bo pretresalo tudi vprašanje popusta na državnih železnica h za tujskoprometne centre v Sloveniji, ker so se dotdej najaSale te olajšave le na naša pomorska kopališča in letovišča Nadalje je na dnevnem redu tudi razprava o centralizaciji tujskoprometne propagande, ki se bo osredotočila v zato poklicanih tujsko prometnih organizacijah ter tako izvedla si stematično in z večjim uspehom, kakor pa doslej, ko je bila propaganda v rokab posameznih agencij. O poteku konference, ki je za vso Slovenijo velike važnosti, bomo pri nesli podrobnejše poročilo.
Šahovski turnir v Milanu
Peto kolo šahovskega rum ru v Mera* nu je končalo tako»le: Yatcs , je izgubil proti Canalu ki se je poslužil sicilijanske obrambe. Madžar Patay je imel igro proti Grünfeldu že popolnoma v rokah, zado* voljil pa se jc z remijem šahovski mojster Spielmann je kljub velepotezni kombina* cijski igri izgubil proti Pollaku Przepiorki, ki je izbral francosko obrambo Dr Ta rta« kxrver je pričel z Rettijevo otvoritvijo in gladko' premagal Rossellija Grob je zrna* gal nad Alimondom Stanie po petem kolu je sledeče: Canal 4, Przepiorka. Colle, Tar« takower 3 >4, Grünfeld. Yatcs Ko>tič. Grob 3, Spielmann Sacconi 2, Patay, Ali» ruonda 1 M; Calap»o 1, Rossclli  y* točke.
Dr. Tičar
ordinira odslej od 1. do H 3. popoldne, Šelenburgova ulica 3.
Pošljite pred Božičem mal dar v denarju ali blagu
Podpornemu društvu slepih,
Ljubljana, Woliova ulica 12.
ga smo izročili pristavu, njo bo pa le* čil zdravnik. Pravi, da ostane živa.
— Kako, — na enem vozu ste ju peljali?
— En voz. Ta voz jc peljal. Ona je ležala, on je sedel. On jo je ves čas zmerjal. Le čaj, grdoba, pravi, ko me izpuste iz ječe, ti že pokažem. — To vam je razbojnik!
Ozrla se je na Viktorja in začela znova razmišljati. Čudna naključja so ji rojila po glavi. Tudi včeraj se je vo* žila tod zakonska dvojica. Ista ljubo« sumnost, ista polziva, polmrtva posta* va, a kraj nje — ubijalec. Včeraj ob tem času je sedela pri fColji n« senu — in vse je bilo v redu: t njihov dom v Moskvi, i njeno razmerje do moža, vse jc bilo po starem. Večerni poset Kolje rudi ni v bistvu ničesar spreroe* ntl. Bila je minuta ljubavne opojnosti, minuta, ki v bodočnosti ni mogla za» pustiti globokih sledov. Toda prišla je noč in zopet je spregovorilo v nji to prokleto čustvo, želja odpotovati vsaj zrn neka i dni daleč v gore. s tem mladim, stasitim častnikom — dihati svobodno, živeti vsai enkrat v življenju poJno, svobodno, radostno življenje.
Vedno, kadar je Kol ja prehitel voz. je čutila, da sovraži njega in sebe, da se ji gnusi on in vse, kar jo veže z
njim. Ni plakala — oči so bile suhe, ustnice stisnjene.
IV.
— Aulu se bližamo, — ie dejal Ci« bisov in se nagnil k nji. Zdrznila in ozrla se je. Kolesa so gazila vodo. Voli so vlekli voz čez reČko. ki je tekla izpod zasneženega Elbrusa. Na veliki planoti se je razpoložil aul. Povsod je videti slamnate strehe ilovnatih koč. Siromašna mošeja stoji na trgu — in nikjer, kamor seže oko, ni nobenega drevesa ali vrta.
Čakali so jih na ovinku neke ulice Kabardinci na konjih. Ko so zagledali zdravnika, so se približali, mu segli v roko in se poklonili dami.
— K Harunu na dom, — je dejal visoki blondin vozniku. — in voli so zavili na levo, v ozko poprečno ulico med ograjami. Na velikem okroglem dvorišču se ie voz ustavil.
Gospodar Harun, v modri svileni halji, s pipo v zobeh, je stopil dostojanstveno k vozu in pogledal, kaj je na njem.
— Ehe. slabo! — je deial in segel zdravniku v roko. — Želo slal.o.
Dvignili so bolnika z voza in ga po* ložili na travo. Ril ie bled. hronel je in le redko so se m j treoalnice zganile.
— V izbo ca je treba odnesti? — je vprašal Harun.
Mev 82
Stran 3
fpržite se store navade
in uporabljale se nadalje davno preizkušeni
Prari Francko v kavni pridale
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žiru spada neobhodno Ravi Franck.
urtevne vesti.
V Ljubljani, ant »3 aecembra 1926
— Ustanovitev Pmiičevega fonda. Narodna enska zajednica v Beogradu je o priliki Pa-ičeve smrti osnovala poseben Pašičev fond, ;i je namenjen za vzgojo revnih otrok- Or-fanizacija je poslala vsem društvom in ustanovam poziv, naj mesto venca na krsto velikega pokojnika naklonijo temu fondu pryne-ren znesek, da se tako na najlepši način od-dolže spominu velikega državnika. Akcija je /iasii v Beogradu rodila velik uspeh ter je še tekom včerajšnjega dne bilo zbranih nad 100.000 Din.
— Upokojitve v šolski službi. *S]už-bene Nov ine» st. 281 objavljajo serijo upokojitev v šolski službi. Upokojeni so: šolski upravitelj, dodeljen prosvetnemu oddelku v Ljubljani Pcrdo J u v a n e c, sreztai šolski nadzornik v Ljubljani Mihael Kosec, uoitelj.ca Ivana Kozak " S i in o n č i č, dodeljena prosvetnemu oddelku v Ljubljani, učitelj I mo^ke osnovne šole v LJubljani Ivan Ma ! n a r i č, učiteljki v Ljubljani Franja L u n d c- r in Erne>tina H o I m a r-Rek ar, solsk; upravitelj v Pišecah, srez Brežice Jakob Medved, u&teljici pri Sv. Križu pri Litiji Ludmila in Lavoslava A brani, učiteljica na Jezici pri Ljubljani Hedvlka Malovrh, učiteljica v Mošnjah, srez Radovljica Apolonija F a t u r, učiteljica pri Sv Jakobu pri Savi Ivana N a g u -Za lok ar, uciteljicya na Bledu Olga V u r-ner (na lastno prošnjo), učiteljica moške osnovne šole v Celju Elizabeta J e s e n k o, učiteljica ženske osnovne šole v Celju Marija F a r č n i k - Veber, učiteljica v Laporju, srez Maribor Marija Turna j - Kocijančič, šolski upravitelj v Murski Soboti Alojzu B a J e c in učitelj v Šmartnem pri Slovenjgradcu Karel Barle.
— Izp»ti pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica v Beogradu je izdelala pravilnik o strokovnih izpitih za uradnike centrale in njenih podružnic v Zagrebu, Sarajevu rn Ljubljani. Poštni minister je pravilnik podpisa! Izpiti se prično takoj, čmi se prijavijo kandidat!.
— Iz državne službe. Za komisarja železniške in obmejne policije v Dolnji Lendavi je imenovan pisar uprave mesta Beograda Žarko Stragarac
— Priprave za obJa«tne volitve v Zagreba. V Zagrebu je bilo vloženih nad '2000 reklamacij za oblastne volitve. Opazilo se je, da je bilo najmanj reklamacij iz delavskih vrst, kar je predvsem pripisovati desorganizaciii delavstva. Za volitve je določenih 53 volišč, 'ločim jih je bilo pri vseh dosedanjih volitvah samo 40. Vse stranke računaju, da bo udeležba pri teh volitvah presegala vse do-?edanje.
— Epidemija škrlatinke v Sarajevu. V Sarajevu je zelo razširjena škrlatinka. Oblasti so morale prošli teden zapreti več osnovnih šol, med drugimi tudi osnovno šolo zavoda sv. Jožefa, kjer je obolelo nad 50 učencev. Vsi šolski prostori bodo desiufeciraiii. pouk pa bo prekinjen 14 dni.
^_ Propovedan protestni shod zagrebške omladine. Zagrebška omladina je nameravava včeraj prirediti v prostorih univerze protestni shod proti postopanju Italije. Policija pa je shod po naročilu notranjega ministrstva prepovedala. Prepoved je izzvala v vseh na cijonalnih krogih veliko ogorčenje.
— O, ta birokrallzem. Zveza kulturnih društev v Llubijani prireja že od jeseni vsako nedel:o izredno zanimiva poučna predavanja s filmi K predavanjem je vedno tak nava,, da so vsa razprodaja Poleg zanimivega predmeta gre velik del zasluge na tem t ud' izredno nizkim cenam (2—4 Din), ki omogočajo obisk res vsakomur in ?o naredila iz teh pureditev v pravem pomenil besede ljudska predavanja. Zveza kulturnih društev vrši s tem eminentno kulturno nalogo ki pa j» je omogočena le na ta način, di so ta predavanja oproščena davka, kar je pač tudi povsem naravno. Bi!o bi res žalostno, ako bi bilo obdavčeno tudi Ijudskoizobrazevalno delo ki še ni bilo nikdar združen. > z materi j eln^m dobičkom. Drugačnega mnenja pa je na enkrat postala ljubljanska davkarija. Za predvajanje nedeljskega filma o Amundsenovem poletu na Severni tečaj je zahtevala dokaz, da je film res kulturni film. V čem naj bo ta dokaz, gospodje pri davkariji niso znali povedati. Cenzura pri velikem županu se je izjavila nekompetentno, da o tem odloča, ker je upravičena presojati le o nravnosti ramih filmov :n njih usposobljenosti za mladinske predstave. Prošnjo, da sestavi lastno cenzurne komisijo, ki bo sklepala o ckulturnosrl* filma, je davkarija zavrnila Za nedeljo se je sicer še pustila prcproslti, da je tak omogočila predvajanje flma, za bodoče pa zahteva dokaz «kul-turoosrl* fTlmov aK pa dovoljenje — iz Beograda, čeprav ni dobila od tam nlkake-Ka tozadevnega nali.ga. Potem bomo pa vnovič znbaviiali na ta nesrečni centralizem, ki hoče vse uduširi, ki smo ga pa, kakor kaže baš naveden primer, v mnogem nziru krvi sami v svoji ozkosrčnosti. To se nam bodo lahko v Beogradu smejali!
— Trfrazredne meščanske 5ole v Dal-maclfl ln Sloveniji. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem Imajo Izpričevala o ab^olviranih trirazrednih meščanskih šolah v Dalmaciji in Sloveniji, kj so bile lani 31. oktobra ukinjene, isto veljavo
kakor izpričevala o absorvfrani strokovni šoh. To bo veljalo tudi pri kvalifikaciji državnih uradnikov.
— Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. I. plenarni sestanek se bo vršil v četrtek, dne 16. decembra 1926, ob 20. uri, v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, b sledečim dnevnim redom: a) poročilo izvršilnega odbora; b) finančna akcija; c) imenovanje finančnega komiteja; d) volitev nadzornega odbora; e) samostojni predlogi; f) raz prava o spomeniku; g) slučajnosti. Samostoj ne predloge se vlaga pri izvršilnem predsedstvu pred otvoritvijo zborovanja. Na ta sestanek so vabljeni vsi gg. člani Častnega predsedstva, vsi člani reprezentančnega odbora, predstavniki vseh v reprezentančnem odboru zastopanih organizacij, člani umetniško-tehniškega komiteja in zasotpniki Časo p is ja. V ubila so bila dostavljena te dni in 1 stota ko tudi poverilnice za delegate posameznih organizacij.
— K smrti ravnatelja Bonus lav a Ska-lickega nam naknadno poročajo iz Novega mesta, da ni bila resnična verzija, ki je stala v «Slov Narodu« in v nekaterih drugjih Kstih, čes da je g Skalieky umrl na posledicah operacije. Operacija je uspela povsem dobro in slj je bilo nadejati, da operi ranec v par dneh ozdravi, v tem pa je g. Skalickega zadela srčna kap, ki ji je podlegel.
— Naša bed? nas sili, da se tem potom obračamo na p n javnost z vročo prošmio. da upošteva naš bedni položaj in se spormr na/beunejših slepih s kakršnimkoli darom, ter nam s tem olajša bedo vsaj za božične praznike. — Milodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani, VVoiiova 12
— Smrtna kosa. Včerai ie umri v Ljubljani upokojeni poslovodja Južne Železnice S fA'an Schwarz. Pokojni je bil mirnega dobrega enačaja in »e užival med znanci splošen ugled. Pogreb bo v torek ob pol 4. popoldne iz Most št. 59 Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
— Vrnite rokavice! Neki gospod je pozabil svoje rokavice pri blagajni poslovalnice Okrožnega urada Vzela jih je neka žena, b!agajn:ku na videz znana; vrne naj jih proti nagradi pri blagajni — Drugemu gospodu ie odnesel rokavice iz njegove suknje v kawmi «Emoni» neki gospod, ki ie bil opažen Da ne bo treba prijave policiji, naijih vrne v upravi «Slov Naroda*
— Žepni koleuar «Jadranske Straže*. Naša airilna pom >^>ko-propagandna «Ja-dranska Stra/a», k. je storila že toliko za povzdigo jugoslover.skesa pomorstva, izdaja leto za letom tudi okusne, praktične In zelo zanimive žepne koledarje, ki so se že povsod priljubil, Tud- koledar za leto 1927 ne bo razočara svojih prijateljev, ampak jih gotovo znova razveselil Opremljen je skoraj razkoSm». vsebinsko pa intere-santen in instruktiven zlasti za one, ki jim je pri srcu razvoj n?še mornarice fn komu ne bi bil? Zato b^ Kotovo koledar JS tudi letos prišel med najširše sloje prebivalstva Jugoslavije, zlasti ker velja samo 10 Din
ITO zobna pasta najboljša
jBDiusBj dt bubuz »z ifisi&jsoBnf a Ni \>se zlato, kar se kuje, ni vse dobro* kar je tuje. da je dobra «BUDDHA» čaj mešanica
Iz Ljubljane
—lj   Regulacija   šentjakobskega trga.
Prejeli smo: Grdi napad v »Slovencu« z dne 30. novembra 1926 na mestni stavbeni urad glede regulacije Sv. Jakoba trga vse zavedno, poštno občinstvo najodločneje obsoja in se z gnusom odvrača od stranke, ki tako »skrbi« za našo belo Ljubljano. Topla in javna zahvala pa gre gerentskemu svetu, g. arhitektu Plečniku in mestnemu stavbenemu uradu, ki so v potnem soglasju tako krasno dvignili trg Sv. Jakoba, ki je bil prej tako zapuščen. Ta grenka kapljica iz »Slovenca« v kupico veselja nam prav nič ne bo zagrenila naše hvaležnosti in zaupanja onim, ki so s svojim delom povzdignili naš trg v vsakem ostra ter poglobili spoštovanje do naše žtrpne cerkve in do zgodovinskega spomenika Brezmadežne sredi trga. — Sen t j? K občani.
—lj Iz zdravniške službe. Za zdravnika - pripravnika pri Splošni javni bolnici v Ljubljani sta imenovana dr. Slavko G r u m in dr. Albin Rozman.
—Ij Pozor! Veliko nagrado doni oni, \A izsledi tatu ukradenega kolesa Izpred bISe Zavodnik Sv. Flori ja na ulica 29, črno lakirano, prosti tek, št. 11.595. Gospo, ki je videla nekega fanta, ki se ie sukal okoli kolesa, prosim, naj pošlje njegov opis ni naslov: Slavo M a r k I č. Ljubljana, Cerkvena ulica štev. 9..
—Ij Razburljiv Francelj. Hlapec France N. iz Stepanie vasi je popival snoči v neki mestni gostilni s svojim tovarišem Poldetom Ko ga ie Francelj že fmel nekoliko v glavi, je hotel, da prisede k njemu lepa natakarica Jožica. Ker pa Jožica ni hotela, se je Francelj silno razburil. Udaril je z vso silo po kozarcu in ga zdrobil. Po-
sledice so büe tudi zanj fatalne, Prereza! si je žilo na roki, nakar ga ie njegov tovariš prepeljal na rešilno postajo, kjer so ga za silo obvezali, nato na odpravili v bolnico. V bodoče si bo Francelj gotovo premislil si na ta način hladiti jezo.
—lj Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski okraj. Šesto predavanje (dr. S-tojan Bajič: Kaj je in kaj hoče komunizem) bo utri v torek ob 8. zvečer v društveni knjižnici na Rimski cesti. Vstop prost — Izobraževalni odsek.
—lj Mestni gospodarski urad odda takoj na Cojzovi cesti brezplačno 34 kostanjevih dreves potrebnim ljubljanskim prosilcem v izkopavanje s štori vred in prisvojitev. Interesenti naj se zglasijo v mestnem gospodarskem uradu soba št. 15 dne 15. decembra t. L med 10. in 12. uro dopoldne z dokazili o uboštvu in pristojnosti glede nakazila  drevja  in dallnih navodil.
—D Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja zaprta od torka do četrtka, to je od 14. do inkl. 16. decembra 1926.
—lj Moderni predpasniki. Kri stoli č-Bučar
—lj Bsperantski tečaj za začetnike bomo otvorili na Glincah (Vič), ako se bo prijavilo dovoljno število interesentov. Učnina znaša 20 Din na mesec, za študente in vajence 15 Din. Vsi interesenti se aaj prijavijo pismeno na >Esperant«ki tečaj, Vič — Glincex.
—lj Za božična darila uporabljajte razglednice »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki se naročajo v C. M. pisarni, Ljubljana, Narodni dom. 1107-n
—lj Pravljice za deco priredi Atena v sredo 15 t. m ob 5. popoldne v malti dvorani Narodnega doma. Pravljice bo pripovedovala pisateljica gdč. Marrfca Koma nova. Prostovoljni prispevkii 1108/n —lj Literarno predavanje priredi jutri, v torek, ob 8. zvečer v dvorani Mestnega doma Društvo slovenskih književnikov Predaval bo Josip Vidmar o temi •Zagovor umetnosti*. Vstopnice pred začetkom predavanja: dijaška stojišča po 3 Din, za ostale sedež-i po 8 Din. Dvorana bo kurjena.
—lj Za rezervne oticirje. Upravni odbor oficirskega doma v Ljubljani priredi na Čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja na dan 17. decembra ob 21.15, v dvorani »Kazine* svečano zabavo, na katero vabi vse gg. rezervne oficirje. Kakor običajno, se rezervnim oficirjem v takih slučajih ne pošiljajo vabila, zato naj smatrajo vsi rezervni oficirji to obvestilo za vabilo Rezervni oficirji naj se udeleže te zabave v črni civilni obleki in ne v pohodni službeni uniformi.
—lj Koncert Orkestralnega društva preložen! Za danes zvečer napovedani simfonični končen Orkestralnega društva Glasbene Matice je odgoden za teden dni. Vršil se bo sedaj v ponedeljek, 30. t. m. v union-ski dvorani z istim programom. Že kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.
—U Amundsenov polet aa severni tečaj. Za to filmsko predavanje, ki ga je priredila Zveza kulturnih društev v Kinu Matici v soboto in nedeljo, je vladalo med mladino in odraslimi še neprimerno večje zamimamc kakor za prejšnja K vsem trem predavanjem je bil naval tako ogromen, da Je bilo treba vse energije za vzdrževanje reda Krasni kulturni film pa je tudi res vreden splošnega zanimanja. Na splošno željo ga bo zato ZKD v petek, na rojstni dan Nj  Vel  kralja, izjemoma ponovila.
—lj »Pevski zbor Sokolov« ima redno pevsko vajo danes že ob 18.30, ker je ob 20. uri koncert orkestralnega društva Glasb. Matice. Nov program, zato vsi in točno! — Odbor.
—I Nevaren potepuh prijet. V nekem tukajšnjem prenočišču so agenti ljubljanske policije izsledili brezposelnega tesarja 26-letnega Frana Štritofa, rodom Iz Logatca. Štritof ie bil oZ oblasti že dolgo časa zasledovan rad; številnih vlomov in sleparij. Tako j<£ na Rečici pri Bledu vlomil v podjetje Mulev & Komp. in odnesel raznim delavcem za okoli 30Ö0 Din obleke in perila. Trgovca Antona Oblaka iz Velikih Lašč je osleparil zh 300 Din, nekega delavca iz Kamnika pa za večjo svoto denarja. Bfl je izročen državnemu pravdništvu
—lj Razne tatvine. Gostilničarju Ivanu Kanjcu na Sv. Petra nasipu 71. sta bila ukradena dva soda v velikosti 68 m 103 ritrov. Soda sta bila last Osrednje vinarske zadruge. — Z dvorišča Dunajske ceste 38 je neznan uzmovič izmaknil dva para moških hlač. vredna 400 Din. — Posestmi-ca Neža Ramovš iz Dravelj }e pripeljala 12. t m kakor običajno vsak dan zjutraj mleko v Ljubi j an \ Ustavila se je na Sv Jerneja cest in odšla v hišo št. 17. To je izkoristil spreten tat, ki jI je -odnesel posodo s 4 litr* mlekc — Za nedeljo se je preskrbel z dobre, pečenko neznan uzmovič, ki je vlomii v hlev posestnika Anton Kušarja na Tržaški cesti 21 Odnesel mu je dve grahasti čopiči, vredni okrog 100 Din. Tat je rzmed šestih kokoši izbral dve najlepši ter jima kar v hlevu odrezal glavi.
HI Policijski drobiž. Radi incidenta je bil aretiran Rajko K- radi pijanosti in pretepanja družine Milan J. Radi suma tatvine je bil prijet E. S. Tekom včerajšnjega dne so prispele na, policijo sledeče ovadbe- rad* tatvine 4. radf telesne poškodbe 1, pretepanja lastne hčerke 1, kalje-nja nočnega miru t, predvaianja necenzuriranega fTlma I, obrtnih predpisov 1 ln pte-stopka cestn-i policijskega reda 2.
Iz Gelja
Dr. Anton Boiie — petdeseUetnik. V
nedeljo, dne 12. decembra je v Celju praz noval 50-letnico odvetnik g. dr. Anton Boži5 Rojen je bil 12. decembra 1876 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, odkoder je odšel na univerzo. Po dokončanih vseuciliških študijah je došel leta 15*01 v Celje. Posvetil se je najprej poklicu sodnika. Pa mu je bil preozek kljub temu, da so ga zanimala pravna vprašanja nad vse. Vstopil je po nekaterih letih v odvetniško pisarno — svojega ožjega rojaka dr. Ljud. Filipiča v Celju, ki jo je po njegovi smrti tudi kol odvetnik prevzel. Iz iste rodbine je tudi njegova soproga. Pred dvajsetimi leti dne 8. decembra 1906 se ie v veliki dvorani celjskega Narodnega doma vršilo ustanovno zborovanje Narodne stranke za Štajersko, ki je imelo preokreniti politično in gospodarsko življenje spednještajerskui Slovencev. Na tem občnem zboru je podal g. dr. Božič gospodarski referat Leta 1906 je sestavil za naše kmečko ljudstvo docela nov socijalni in gospodarski program, aa čegar izvršitvi dela še danes v mnogoštevilnih gospodarskih kor-| oračijah. Z njegovim sodelovanjem je nastala dolga vrsta danes že krepkih zadrug in drugih gospodarskih korporacij. Celjski Zadružni Zvezi, ki šteje dane** 205 članic, na-čeluje že od leta 1910 dalje, poleg tega na-čeluje dr. Božič tudi Lastnemu domu in Mestni hranilnici in je odbornik raznih drugih gospodarskih ustanov. Osla4 je zvest svojim temeljnim gospodarsko političnim idejam; naš kapitalno si ab narod treba organizirati na zadružni podlagi, da se mu prskrbi cenen kredit za obrat in da se mu more potom produktivnih in nakupo-prodajnih zadrug z boljša ti produkcijo in zvišati dohodke. Dr-BožiČ se je 8 svojo rodbino kazal vedno odličnega narodnjaka. Odlično vlogo je igral pri gradnji Sokolskega doma v Gaberju. Celjsko nemštvo je vedno hujše naskakovalo okoliško občino — in posegel je tam v boj s svojim bogatim znanjem in delavnostjo. Dolgo vrsto let je tam deloval v občinskem za-siopu kot gospodarski referent Svoje gospodarsko delo nadaljuje po prevratu v mestni občini, kjer ga vidimo na delu kot finančnega referenta od tedaj, kar imamo slovenski občinski svet, pa vse do danes. Zaslužnemu možu želimo tudi mi: Se na mnoga letal
—c Slestno gledališče. Jutri, v torek, gostujejo člani ljubljanskega Narodnega gledališča. Vprizori se Galsworthyjeva igra >Joy<.
_c Ljudske vseučilišče. Danes v ponedeljek zvečer predava na Ljudskem vseučilišču vladni svetnik g. Lilek o Fordu.
_c Celjska porota. Razpisane obravnave:
pondeljek 13. decembra: Krajšek Franc in Fižeta Jurij, uboj; v torek: Mlakar Franc, rop; Kanceljak Štefanija, detomor in Pšenic nik Ivan, Pšeničnik Anton iu Potočnik Matilda požig; v sredo: Romih Martin, umor; četrtek Janez Godljak, posilstvo, Jovanič üjuro in Bugarski Konstantin tatvina ter Travner Alojzij, rop; v soboto: Podgoršek Josip, Huduia Anton in tovariši, umor.
Iz Maribora
—m Poslovilni večer novinarja B. Borka, ki mu ga je priredila Jugoslovensko-češkoslovaška liga sKupnc z ostalimi kulturnimi organizacijami, v katerih je deloval kot odbornik, se je vršil minulo soboto v mali dvorani Narodnega doma. Ob navzočnosti zastopnikov jClige, Češkega kluba, novinarskega klubi, SPD, gledališke uprave, Ljudske univerze. Sokola, Čitalnice Ud., so se posamezni zastopniki poslovili od marljivega kulturnega delavca, ki odhaja v Ljubljano, ter mu pokloni H razna spominska darila. Po oficijelnem delu se je razvila animirana prijateljska zabava, pri kateri je neumorno sviral orkester Češkega kluba.
—m Koncert Lujo Pleina, ki je bil prvotno določen za danes, je preložen radi nenadnih zaprek na jutri, torek. Koncertni pevec Lujo Plein, ki je že ponovno nastopal v zagrebški in dunajski radio-oddajni postaji *er se je pravkar vrnil s 6voje koncertne turneje po srednji Evropi, se je Mariborčanom predstavil že o priliki noviuarskega koncerta dne 1. decembra. Takratni nastop je po kazal, da ga je prištevati med odlične pevce. Zato vlada za njegov koncert v vseb krogih največje zanimanje. Ker je na razpolago Ie *e par vstopnic, priporočamo nabavo v pred-prodaji pri Zlati Brišnikovi.
—m Nalezljive bolezni so se začele v Mariboru v zadnjem Času zopet zelo širiti. V minulem tednu je btl na novo prijavljen 1 slučaj da vice, dva slučaja škrlatinke, 7 slučajev trebušnega legarja in 1 slučaj Sena. Mestni fizika! je pod vzel potrebne korake, da aa razširjenje teh bolezni kar najbolj prepreči. Vendar pa je to zelo otetkočeno, ker ljudje obolenja navadno prikrivajo, da so izognejo morebitnim proceduram in karantenam. Mnogo pa so seveda krive tudi vla dajoee stanovanjske razmere, ki pospešujejo infekcijo in širjenje bolezni vseh vrst
—m Veliko ianimanje za oblastne volitve. V mariboru vlada za oblastne volitve precejšnje zanimanje. Do poteka reklamacijske-ga roka Je bilo vloženih pri mestnem magistrata nad 500 reklamacij z« izbris odnosno vpis volilnih upravič«ne«v. Kandidatne liste pa doslej razen snel jamih demokratov ni vložila ie nobena druga stranka.
Qosnoaorstvo
Obrtniško zborovanje v Celju
Spričo važnosti nove Obrtne banke kraljevine SHS, bi morala že tekom prihodnjih mesecev začeti s poslovanjem, so vse obrtniške zadruge Celja in okolice sklicale shod, ki se je vršil včeraj v veliki dvorani Celjskega doma z namenom, da se za to novo važno obrtniško ustanovo zainteresira vsak posamezen obrtnik.
Ob lepi udeležbi je starosta slovenskega obrtništva g. Ivan Rebek otvoril shod, povdarjajoč v kratkem odlično važnost novo banke za obrtniške interese. Zahvalil se jö navzočim za odziv, pozdravil posebej zastopnika ljubljanske zbornice g. dr. Ivana Ples-sa, kojega je poslala Zbornica na prošnjo združenih obrtniških zadrug, da o predmetu |>oroča.
Tajnik zbornice g. dr. P 1 e s s je nato v obširnem referatu obrazložil pomen, ki ga bo imela nova banka ga iu&e ' obrtništvo. Ustanovitev banke pomeni začelek nove faze v razvoju našega obrtništva. Obrazložil je podrobno zgodovino vprašanja in akcije, podvzete v stremljenju, da se zagotovi primerno zastopništvo tega zavoda tudi v Slove Iii ji. PttStulatu slovenskega obrtništva po podružnicah v Sloveniji ni narodna skupščina ugodila, vendar je tudi v tem oziru krenilo vprašanje na ugodnejšo pot in dunej smemo upati, da se obenem s centralo v Beogradu osnuje tudi podružnica v Ljubljani. G. dr. Pless je nato pojasnil zakonska določila, na podlagi katerih bo uživala banka izredne privilegije pred drugimi denarnimi zavodi Banka je oproščena davkov, dok Lad in tak*; država je udeležena na osnovni glavnici a 40%, a ne zahteva za ta svoj delež niti obresti, niti udeležbe na dobičku. Banka bo Čisto obrtniška ostaneva, kajti poleg 407? delnic, ki jih pripiše drŽava, smejo 51% del-tiic vpisati samo samostojni obrtniki, njih žene, zadruge ln obrtniSke ustanove Ln uajvefi 9% prijatelji obrtništva. Po zakonu morajo imeti samostojni obrtniki v upravi Tedne uadpolovične večino. Vpisovanje delnic se je začelo 1. t. m. in se zaključi 15. januarja 1927. Pravila določajo, da se plača pri vpisu samo 20% nominalne vrednosti delnice iu 5 Din za stroške, tedaj 45 Din za vsako delnico; ostali znesek (100 Din) pa je plačati v enakih mesečnih obrokih do 31. marca 1929, taka, da je omogočena udeležba na banki tudi najmanjšemu obrtniku.
G. dr. Pless je nato govoril o gospodarskem polosaju obrtništva. Pogodbe s sosednjimi državami bodo položaj domačega obrtnika samo se poostrile, zato je neobhodno potrebno, da si vsak posamezni obrtnik za-sigura udeležbo na zavodu, ki mu bo v potrebi pomagal s cenenim kreditom.
Referatu so navzoči sledili z vidnim zanimanjem.
Predsednik g. R e b e k je otvoril nato debato. G. K o 1 S a k, čevljarski mojster je. povdarjajoč pomen, ki ga bo imela nova ustanova za obrtnika, ob koncu svojih izvajanj prosil referenta za pojasnilo glede obrestno mere,
Ko je podal poročevalec vsa zahtevana pojasnila, se je predsednik g. Rebek v toplih besedah zahvalil referentu ter dal na glasovanje resolucijo, ki naj ne vpoalje ustanovnemu odboru banke v Beogradu, v kateri se zahteva, da se obenem s centralo otvori tudi podružnica v Ljubljani in ekspoziture v mestih, ki bodo z vpisanim kapitalom omogočila vzdrževanje lastnih ekspozitur. Nato je predsednik g. Rebek zaključil shod.
Shod in di&kusija, ki se je po shodu razvila med udeleženci, sta pokazala, da vlada med celjskimi obrtniki za novo banko dokaj zanimanja in da bo doseglo tudi vpisovanjo delnic zadovoljive rezultate.
•
—g Direfcfni frgovsfci stiki z BrazihjtK Tekom prihodnjega leta prispe v Jugoslavijo zastopnik državnega trgovskega insti« ruta za kavo v Braziliji. Posetil bo vse večje trgovske centre v naši državi in jih informiral o možnosti in koristi napoved** nega nakupa kave. tako da bi bili posre« dovalci izključeni Zastopnik iz Brazilije prinese s seboj tudi razne vzorce kave, ki jih bo razstavil na pomladanskem velesej« mu v Zagrebu. Kakor znano, kupujejo na» št trgovci kavo v Trstu kot italijanski pri* delek. dasi je kava iz Brazilije. Zastopnik Brazilije bo informiral nase trgovce o po» gojih, pod katerimi bi lahko kupovali kavo Brez posredovanja italiianskih !zv. znikov. Jugoslavja uvaža letno nad 10 milijonov kilogramov kave v vrednosti nad 300 milijonov dinar v Ako bi kupovali kavo brez posredovanja, bi si lahko prihranili lepe denarce, ki jih spr~.. ^ zdaj i+aliianskj tn» govci.
—g Konference o električni centrali v ICrSkem. V petek se je vršila v Zagrebu konferenca o električni centrali v Krlkem. Poleg referitov, ki jih ie pripravilo društvo inženjerjev, je poročal o tem važnem pro» blemu tudi strokovnjak inž Petrič, ki jc proučil vse podrobnosti zadevnega načrta.
Bonacev beležili koledar
je izšel »n se dob* v vseh trgovinah s papirjem v Sloveniji po Dm 18.— Koledar je elegantno opremljen in hna poleg rim katoliških tn pravoslavnih praznikov rad* celoletni koledarski pregied Kjer ni na prodal, nal se narod direktno pri J. BONAČ. SIN v Ljubljani. Trgovcem primeren rabat
Strto 4.
•SLOVENSKI   NAROO» dne 14. tfecemtrra 1*20.
Stev 82
To in ono
Blazni pastir umoril dete
V petek se je raznesla v Popradu aa Slovaškem vest o groznem umoru SLetnega dečka Rastislava, sinčka ra* cunskega svetnika Jefremova iz Užho* roda. Dečka so našli za mestom vseca razmesarjenega. Glava, noge in roke •o bile razmetane po zasneženem po* lju. Z Rastislavom je živela njegova mati Katarina, ki se je hotela ločiti od moža. Orožniki so ugotovili, da je iz« vabil sin delavca Bizinskega, po pokli* cu pastir, ubogega dečka v petek do« poldne z doma. Deček se ni več vrnil. Pastirja so orožniki takoj aretirali. — Prejšnji teden je skušal izvabiti v po« lic z istim namenom nekega drugega dečka, kar se mu pa ni posrečilo.
V soboto zjutraj je prispela v Užhorod mati umorjenega Rast isla va. Prvotno so ji sporočili, da je njen sin* ček ranjen. Že ta vest jo je tako po* trla, da je dobila živčni napad. Dva že* lezničarja sta jo morala spremljati. Ko je pa izvedela, kakšna usoda je zadela edinca, je skušala opetovarao skočiti iz vlaka in končati svoje nesnečno živ* ljenje. Preiskava je dognala, da je bil morilec nedavno izpuščen iz norišnice in da je izvršil svoj zločin v hipu po* polne duševne zmedenosti.
Pariz v megli
m nas. slovi Ljubljana* na Angleškem London radi svoje me^rle, v Francu pa bo ta dvomljiva času kmalu pripadla Parizu, ako bo sedanje vreme trajalo še nekaj časa. Zadnji teden se je namreč pojavila v Parizu tako gosta megla, kakor je že leta in lena ne pomnijo več. V noči od 9. na 10. t. m. je zagrnila vse mesto neprodirna megla, ki je ležala nad milijonskim mestom cele tri dni. V zgodnjih jutra \n jih urah, ko ves promet nekoliko zasUvne,  se to še ni tako zelo občutilo, temttoU pa tekom dopoldneva, ko prihaja Pariz na ulico. Ves dan je bila megla takt) gosta, da tudi vse varnostne odredbe niso nič zalegle. Na zahtevo policije so iVle vse ulice razsvetljene. Gorele so vs£ električne obločnice in plinske svetilka. A kljub temu je vladala taka tema, cla je ves promet zastal. Avtomobili, ki navadno drve s smrtnonevarno naglicor so vozili korakoma. To pa je varnost pešcev še poslabšalo.   Na križiščih je nastala pravcata gnleča. tako, da je imela prometna policife mnogo posla, da je preprečila večje nesreče. Mar^ših nesreč pa beleži kronika v teh dneh na tisoče. Višek nereda je nastal, ko je okrog 10. ure odpovedala električna centrala. Radi nekega defekta pri motorjih je morala   elektrarna   ustaviti obratovanje. Radi tega so seveda ugasnjje po mestu Vse električne svitljke. Baš v tem času pa vlada v Parizu največji promet V trgovinah in bankah je naspala pravcata panika. Prevejani lopovi so to priliko izkoristili in marsikakega potnika, pa tudi blagajno marsikaterega trgovca olajšali. Edino zadovoljni pa so bili prodajalci sveč, ki so napravili boljše Jrupčije, kakor vse leto. V vseh javnih lokaMh. trgovinah in bankah so namreč radi varnosti svetili s svečami.
Kako gosta je morala biti meglm se da sklepati iz nesreč« ki so se pripetile na obrežju Seine. Mnogo oseb je namreč v splošni zmedenosti izgubilo orientacijo ter padlo v vodo. Rešili so samo nekega bančnega uradnika, dočim ostalim sličnim žrtvam radi pregoste megle niso mogli priskočiti na pomoč. Najbolj so zabavljali nad meglo pariški borzi-janci. Vsled goste megle namreč niso ruogli razločiti številke na tablah borzne palače, kjer se objavljajo najnovejši tečaji. Nastala je taka panika, da je morala policija poklicati gasilce, ki so razsvetljevali trg odnosno table z močnimi žarometi. 2e prej so si skušali pomagati z bengalično razsvetljavo. Prostrani trg je žarel v najrazličnejših barvah ter je nudil nezainteresiranemu opazovalcu prav zanimivo sliko. Glasom poročil metereoloških postaj, vlada med Vogezi in Rokavskim zalivom nenavadno gosta megla, ki se polagoma premika proti vzhodu. Radi te megle so morali ustaviti tudi ves zračni promet med Parizom in Londonom ter ostalimi pokrajinami, ker je pilotom onemogočena vsakoršna orientacija.
Ponesrečen atentat na Dunaju
V soboto dopoldne je bil na Düna* ju izvršen atentat na bivšega bolgar* skega ministra, sedanjega emigranta dr. Filipa Atanasova, Atentat, ki je bil političnega značaja, ni uspel, pač pa je bila ranjena gospodinja Atanasova, Frančiška Horniček.
O atentatu poročajo z Dunaja: Biv* Ši bolgarski minister A tan asov, ki je vedel, da svojega življenja ni preveč varen, je bil cesto v družbi svojega pri* jatelja Ivanova. V soboto zjutraj se jima je javil v poset plesni učitelj Bo* ris Prošev. ki je pred meseci prispel na Dunaj. Ker sta Atanasov in Ivanov še spala, je Prošev najavil svoj poset za 11. uro.
Okoli 11. se je res vrnil in čakal v predsobi na prijatelja. Ko sta Ivanov in Atanasov stopila v predsobo, je Prošev bliskoma oddal več strelov. Ivanov je skočil v kuhinjo. Prošev pa je streljal za njim. Žrtev streljanja je postala HorniČkova, katero sta zadela dva strela. Atentator se je nato pognal v drugo sobo, v katero se je skril Ata» nasov in oddal na slepo srečo še več strelov. Atanasov, ki je bil skrit za vratmi, je ostal nepoškodovan.
Po atentatu je napadalec pobegnil, zasledovali so ga pa hišni prebivalci, opozorjeni po strelih. Na cesti je be* gunca ustavil stražnik in ga razorožil. Prošev je imel pri sebi dva samokresa.
Na kriminalnem uradu so ugotovil!, da je oddal 14 strelov na Atanasova in Ivanova. Atentatorja so ves dan zasliševali. Izjavil je. da ga je svoj čas Atanasov najel, da ustreli vodjo ma* kedonskih avtonomistov, Protogerova. Ker se je temu upiral, je med njim ln Atanasovom izbruhnil prepir, tekom katerega je segel po orožju. Atanasov in Ivanov sta izjavo Proseva odločno zavrnila. Izjavila sta, da je imel Prošev nalog, da Izvrši atentat na nju.
Atentat je brez dvoma posledica konfliktov med makedonskimi organi*
zacijami v Bolgariji. Atanasov je bil namreč načelnik federalistov, katere je ortfsnjzacija «Imro» (to je notranja makedonska revolucijonarna organizacija) obsodila na smrt Tudi pokojni Panica, ki je bil ustreljen v dunajskem Burgtheatru, je bil član stranke Ata* n asova,
Z ozirom na nejasen in zamotan položaj je policija obdržala v zaporu poleg Proševa tudi Atanasova in Iva* nova, obenem pa odredila perlustraci* jo vseh. na Dunaju živečih Makedon« cev.
Milanski razbojnik Polastil
Bandit Polastri, ki je obdolžen tudi umora konzularnega uradnika v Ven* timiglia, ima na vesti 11 umorov. V Portoni je ustrelil nekega železniške* ga uradnika, v Tegliji je ubil brez po* voda nekega vojaka in kmalu nato umoril še dva policaja. V Milanu je vlomil v neko trgovino in ubil lastnika. Ko so ga hoteli aretirati, je ustrelil dva policijska komisarja. Vse druge žrtve so büi vojaki
V provinci Ventimiglia je že več dni mobilizirana fašistovska milica in 40. pehotni polk, da ujame bandita Polastri j a. V petek je prišlo med tolo* vajem in vojaškim oddelkom do spo* pada. Polastri je odnesel pete. Drama* tični prizor se je odigral na postaji Ventimiglia tik pred odhodom vlaka v Francijo. V zadnjem hipu je planil v vagon mož, ki je bil zelo podoben banditu Polastri ju. Karabinjerji so skušali potegniti neznanca s stopnic, toda mož je potegnil iz žepa revolver in začel streljati Ranil je nekega ka« rabinjerja. Vlaka niso mogli ustaviti, ker strojevodja ni slišal signalov. Ta* koj so telegrafirali v Mentone, poleg tega pa poslali za vlakom lokomotivo s francoskimi detektivi. Dva policijska avtomobila sta skušala doseči mejo pred vlakom, kar se pa ni posrečilo. Pozneje so iz Mentone javili, da sta še pred prihodom vlaka na postajo skočila dva neznanca iz vagona in po* begnila. V petek so našli v okolici Ventimiglie nagi trupli miličnika in fi* nančnega stražnika. Morilca sta se naj* brž prilastila obleke svojih žrtev, da bi ju oblasti med vožnjo ne spoznale. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker presega predrznost tolovajev vse meje.
Beg kaznjencev iz vojaške bolnice
V posebnem oddelku divizij ske bol* niče v Olomucu, v katerem je 18 bol* nih arestantov, so se lečili tudi nevar« ni vlomilci Lecian, Szekely in Deutsch. Lecian ima na vesti več drznih vlomov in roparskih napadov. Oblasti so ga dolgo zaman zasledova* le* Naposled je bü aretiran obenem s svojo pomočnico Krenovsko. Ker ima pa tuberkulozo, so ga poslali v divi* zijsko bolnico. Szekely je živčno bo* lan. Deutsch pa spolno. Bolnica prvot* no ni hotela sprejeti vlomilcev, češ da nima na razpolago prostorov, kjer bi bili arestanti na varnem.
V petek ponoči, ko se je menjavala straža, je oddal poveljnik straže kiju* če nekemu vojaku. _Na nepojasnjen način so ostala vrata* vseh treh celic
■ i 11 ii —
odprta. Ponoči je stopil iz celice vio* mileč Deutsch, takoj za njim pa £o cian in Szekely. Vojaki so spali. Samo« eden je bedel. Lecian in Szekely sta planila nanj, mu iztrgala puško in eden ga je udaril s kopitom po glavi. Vojak se je zgrudil na tla, vendar je pa imel še toliko duhaprisotnosti, da je pogra* bil drugo puško in ustrelil. Vlomilci so odprli vrata na hodnik in pobegnili na vrt. Vojaki so hiteli za njimi. — Deutscha so ujeli, njegova tovariša sta pa srečno odnesla pete. Vojak Valen« ta, ki je opozoril s strelom speče tova* riše na pobeg arestantov. ima na čelu globoko rano, tako da bo najbrž umrl.
Čudno je, da so bila vrata samot* nih celic ponoči odprta. Oblasti do* mnevajo, da so imHi vlomilci pomoč* nike med bolniškim osobjem. Ubežna vlomilca sta šla takoj na delo. Že iste noči je bil izvršen blizu Olomuca dr* zen vlom v stanovanje nekega mlinar* ja, ki sta mu vlomilca odnesla 4000 Kč.
—s Ljudsko šterj«. Dne 31. decembra se bo vršilo letos v Bolgariji ljudsko štetje. V to Bvrfao je ustanovljen posebni statistični aparat, kateremu je dodeljenih okrog 50.000 oseb. Med temi največ učiteljev, ki bodo na deželi vodili ljudsko štetje. Za vee te uradnike se bo vršil te dni poseben tečaj. Zanimivo pa je, da je vlada že sedaj začela posebno propagando, zlasti med narodnimi manjšinami, da se pri ljudskem štetju vpišejo vsi kot Bolgari. V to svrho je bilo izdanih cel milijon propagandnih brošur. Pisar-
niški materijal, ki je potreben za ljudsko štetje, je bil te dni v 15 vagonih razposlan v posamezne pokrajine. Državna tiskarna je natisnila 10 milijonov popisnih pol in .%50 tv^oč drugih formul ar je v.
f J*arnik pod staro rusko sastavo. Te dni je dospela v romunsko pristanišče Kon-stanco neka *"uska ladja, natovorjena z lesom. Ladja je ve*iko začudenje pristaniških oblasti plula pod staro carsko rusko zastavo. Pristaniške* iCjMaso so se radi tega obrnile na romunsko vla^o s prošnjo xa navodila, ali je tej ladji dovoJjen vstop v pristanišče. Odgovor se je glasil negativno, radi česar je morala ladja zopet odpinti. Kdo je lastnik te ladje, ni nikomur znano*
—e Bolgarija in mednarodna politika Te
dni je izšla v Sofiji knjiga, ki jo je izdal bivši bolgarski poslanik v Carigradu in Budimpešti Dorev. Pisec razpravlja v tej knjigi o bolgarskih nazorih o mednarodni politiki. Knjiga nosi naslov: »Zunanja politika, bolgarski in svetovni problemi«. Razprava je rajcdeljena na sledeča poglavja: 1. BolgarskV* zunanja politika. «— 2. Bolgarski narod je v nevarnosti. _ 3. Balkanski pakt je nepotreben. — 4. Politični Ki gospodarski položaj m Jugoslaviji, Grčiji in Rjnmmifl — 5. Gospodarska in zunanja politika Anglije, Rusije, Nemčije in Italije ter odn«?5aji med temi državami. _ 6. Mala antanta jn Srednja Evropa. — 7. Panevropski pokret. Knjiga je vzbudila v političnih krogih mnogo pozornosti.
_s Claude Farr*re, sloviti francoski romanopisec, ki se nahaja na predavateljski turneji po Srednji Evropi, je dospel v četrtek z Dunaja v Prago. Na kolodvora ga je sprejgla praška francoska kolonija in tkupno z njo številni predstavniki češkoslovaškega, kulturnega življenja.
Duhovito! Pustoiovno   Veselo! Zabavno!
Tom Mix, najboljši jahač v ameriških prerijah! Ljubavno-pustolovna drama, v kateri zmaga po težkih naporih in
bojih prava ljubezen.
Predstave točno ob 4., V2 6., % 8. in 9. — Oglejte si naše prekrasne reklamne fotografije!
«ELITNI KINO MATICA*. Najudobnejši kiino v Ljubljani.
Tel. 124.
Originalne poinefo&öine za Opalognaph.
Reservat in Fixat in druge potrebščine. O ginalm barve *n matrice za Gestetner Cyklostil
Lud. Baraga
LJUBLJANA
Telef. 980
Selcnburgova 6
O-i
po sr
drž. razred, loterija Dri Zadružni hranilnici r. z. z o z. na Sv. Petra cesti 19. m v oglasnem oddelku Jutra* v Prešernovi ulici jamčijo, da bo tokrat tudi v LjuDliani in ostali Sloveniji osta o precej večjih in velikih dobitkov Kdor s jih rad sam izbere r.?.    iti z nakupom, kakor vse kaže bodo *malu po^le
Zahvala.
Za izraze sožalja, za prekrasne vence ter za spremstvo na poslednji poti našega nepozabnega brata, bratranca, strica in svaka, gospoda
JOSIPA BOEHM-A
nadknjlgovodfe Kranjske bpanilnlce,
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu predsedniku, gospodu ravnatelju ter gospodom uradnikom Kranjske hranilnice za veliko sočustvovanje, ki nam je bilo v posebno tolažbo,
Ljubljana, dne 12. decembra 1926.
3856
Šivilja
gre šivat na dom.— Po« nudbe pod «—ivilj a/3780» ha upravo «Slov. Nar.».
Bukova drva
ponudite z navedbo ce« ne — Družbi «IL1RIJA». Ljubljana. Kralja Petra trg 8. 3700
•Zastopnike
in ZASTOPNICE isce zavarovalna družba za Ljubljano pod ugodnimi pogoji. Pripravno za vsa« kogar — Ponudbe pod «Zavarovalnica<3S47<» na opravo «Slov. Narj»»
Razprodaja strojev
Rad! izpremembe obrata se bodo v nedeljo dne 19 decembra 1926 ob 1. ari popoldne na licu me« sta v Polzeli (bivša tvor« nica Wiliam Prvm) razproda jali na javni dražbi razni stroji za izdelova* nje lesa, polnojaremnik. velika množina zabojev, tehtnice, o brusa, popolna gasilska oprava  z briz»
f'alno cevmi itd- ter tri esene sušilne lope ter raznovrsten drug ioven« tar — najboljšemu po« nudniku. — Inreresentje se vabijo, da se te pro« daje udeleže
«Potrala». družba z o. z. v Polzeli 3831
Invalid
brez staršev, pošten in priden, išče službo sluge ali ročnega čuvaja — Ponudbe pod alD^alid 3838» na upravo «Slov Naroda»
Dame in gospodje
za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici — se sprejmejo pod ugod* nimi pogoji — Ponudbe pod «Postranski zasl žek 3848» na upravo «Slov Naroda»
Trg. pomočnik
vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika — išče službo v Špecerijski trgovini — Ponudbe pod «Dobra moč/3839» na upravo «Slov. Naroda».
Pözor čevljarji I
(Jörn j 0 del* *seb v rs čevlje« dobite — dobre in solidno izvršene — po aajnižjib cenah pri f. Marchiottt trgovina usnjem. Ljubliana Sv Petra cesta 30 128/1
Moderno
friziranje
m  striženje  se izvršuje
Erl   St   Kelšln. brivec juhljana. Kopitarjeve ulica 1 175/T
Ljubljana, -  Dvorni trg ftt. 1
i vhod v veži desno) - -    Kvaliteta brezpogojno na vliko. Cene brez konkurence.
■S6i
NaKuloturni papir
kg a Din 5--
ia
422»
Tužn m srcem i a vi jamo vsem sorodnikom, piija eijem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stan oče, stric, tast in brat, gospod
Ivan Schwarz
poslovodja Južne železnice v pokou
dne 12. t. m ob dveh zjutraj po kratki, mukepolni bolezni prevt/Jen s tolažili sv. vere, nenadoma pieminii.
Pogreb blagega o oko j ni ka bo v torek, 14. decembra 1926 ob polu štirih popoldne iz hiše žalosti, Moste 59, na pokopališče k Sv. Knžu.
V Ljubljani, 13. decembra 1926.
Žalujoči ostali.
Mastni pogreba! m vod v LJubljani
-8o6
Urejajo; Joeip Zupana«. -» Za .Narodno tiskarno*; Fran Jeacršck- - Za toaeratni del Ust*; Oton Christot - Va* v Ljubljani.
C4349B
33
15