Leto SI., štev, fSO Pcfftntn« ptvMlr _ V Ljubljani, petek dne 3. Junfla 1921 Posamezna štev. 30 par - 1*20 K Izhaja, ob 4 Stane celoletno , 'ojjjS mesečno...... , za zased, ozemlje • ct® s za Inozemstvo . 520 ,. Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm). 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (53 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo* prosveto in politiko Uredništvo! Miklošičeva cesta it Mi/L Telefon 8t72. Upravništvo: Sodna nlica it & Telefon itS& Račun kr. pošt ček. urad* štev. 11.842. Ljubljana, S. junija. Zadnje čase se je razvila v našem časopisju debata, o medicinski fakulteti v Ljubljani. Klerikalno časopisje 'e to priliko porabilo, da očita slovenski) inteligenci, da je brez hrbtenice in da | so malone bele vrane oni uradniki in! Beograd, 2.jumja. (Izv.) Danes do-funkcijonarji slovenskega naroda, ki bi j poldne sc je vršila seja ministrskega Konec vladne krize VLAD4 VZTRAJA NA SVOJIH OBVEZNOSTIH DO MUSLIMANOV. — USPESNA POGAJANJA. — MUSLIMANSKA MINISTRA PREKLICALA DEMISIJO. Kompromisna vlada na Rek! AVTOMAŠKA VEČINA. ostali narodnim iu ljudskim težnjam zvesta. Ljudski sinovi, ki so prišli v šole, so se — trdijo klerikalci — radi napredovanja v službi izneverili svojemu narodu in z zagrizeno vnemo služili režimom, ki so bili narodu tuji. ako ne celo sovražni. Take in enake očitke se drzne delati slovenski inteligenci klerikalizem, ki je bil vedno izvor neznačajnosti in oku-ževalec poštenosti in značajnosti slovenskega ljudstva. Nismo še pozabili, da je. klerikalna stranka v Avstriji, dasi je imela v rokah vso moč in oblast, dosledno ignorirala interese slovenskega uradništva in ga brezobzirno izročala nemško - nacijonalnemu režimu v prav vseh panogah javne upra-j ve. Ako pogledamo nazaj, se moramo' čuditi, da je navzlic velikanskim per-j sekucijam v Avstriji tako malo slovenske inteligence klonilo pred tujim režimom in da so bile res bele vrane, ki so se izneverili narodu. Na. čast slovenskemu uradništvu sveta, katere sta se udeležila tudi oba muslimanska ministra v ostavki, dr. Spaho in Karamehmedovič, ki sta poročala o razpoloženju v muslimanskem klubu in izrazila svoje nezadovoljstvo nad nelojalnim postopanjem bosanskih radikalcev. Vlada je na tej seji izjavila, da hoče striktno izpolniti vse obveznosti, ki so ji nastale iz sporazuma z muslimani in bo gledala. da se preprečijo sporadični ekscesi. Seja je bila nato prekinjena, ker je imel radikalni klub svojo sejo. Beograd, 2. junija. (Izv.) Danes je zavržena kritična epizoda, ki je že navdajala opozicijo z nado, da se zruši vlada. Cel dan so se vršila pogajanja, da se odpravi nasprotje, ki je nastalo med radikalci in muslimani vsled Srskičevega govora. Vlada je ponovno izjavil?, da vztraja na sklenjenem sporazurtfa. Muslimanski klub je v svoji popoldanski seji zavzemal sprva bolj odklonilno stališče. Končno pa je, postavljen pred odločitev, sprejel predlog, da vztraja v vladi in glasuje za ustavo, a zahteva izpolnitev stare pogodbe. Beograd, 2. junija. (Izv.) Muslimanska ministra dr. Karamehmedovič in dr. Spaho sta danes popoldne vsled sklepa muslimanskega kluba umaknila svojo demisijo. Reka, t junija. (Izv.) Te dni so se vrnili iz Rima člani reške konstituante, ki pripadajo avtonomašem. Kakor znano, so se ti delegati pogajali !z petih" članov, od katerih bosta dva blokista, trije pa avtonomaši. Predsedstvo vlade prevzame dr. Marij Blasich. Blasicheva vlada bo imela njene posle. — Glede županskega mesta na Reki se je dosegel sporazum v tem zmislu, da ostane dr. Bcl- priznati, da. je bilo ono glavni steber prave jugoslovanske ideje in to že v času, ko so klerikalci bili do duše prodani Duna ju in Habsburgovcem. O hrbtenici slovenske inteligence se pa klerikalcem tudi radi tega ne spodobi govoriti, ker ni nihče drugi kot klerikalizem skušal z najkoristnejšimi sredstvi lomiti hrbtcnice Slovencev, zlasti slovenske inteligence. Temu namenu je služilo svojedobno preganjanje učiteljstva. Najbolj neznačajni učitelji, Tretfi oddelek ustave sprejet BURNO GLASOVANJE. — EKSODUS KOMUNISTOV iN ZEM-L.IORADNIKOV. — KLERIKALNI POSLANEC IZKLJUČEN OD TREH SEJ. Beograd, 2. junija. Danes dopoldne ' ne, ki so zaradi tega izstopili iz klu-mora vsakdo j so politični klubi imeli svoje seje. V i ba, da morejo glasovati proti načelu, demokratskem klubu se je z veliko! da sc naj za razlaščeno veleposest večino sklenilo, da bo klub glasoval i plača odškodnina. Izid glasovanja so za tretji oddelek ustave. Radikalni I pozdravile vladne stranke z glasnim klub .ie razpravlja! o političnem po-1 odobravanjem; zlasti vlada zadošče-ložaju, ki je postal še bolj zamotan j nje med demokratskimi poslanci, po-vsled nediscipliniranega zadržanja i sebno iz južne Srbije, kjer postanejo bosanskih radikalcev. Oba kluba ni-j kmetje in čitčijc (koloni) detinitivni sta ničesar sklenila, ali nadaljevala j lastniki zemlje, in se je popolnoma bosta svoje seje popoldne. ; polomila politika južnosrbskih musli- Beograd, 2. junija. (Izv.) Danes po-; manskih disidentov. poldne je sprejela ustavotvorna skup- j S tem ie kritična situacija konča-ščina z veliko večino predlog, da se : na. zaključi debata o tretjem dclu ustave j Jutri prične speciialna debata o ' 4. oddelku ustave. Med glasovanjem je prišlo do ni možje so bili od njih obsojeni na j stični govorniki so vsled zaključenja j ostrega konflikta med klerikalnim moralno In materijaino propast. Isti si-i debate izgubili besedo, zemljoradniki j poslancem Earičenrln predsednikom ......pa so porabili ta trenutek za glasno j dr. Ribarjem. Barič je večkrat motil pod vodstvom italijanske vlade z za- j nalogo, sklicati konstituanto iu voditi stopniki nacionalističnega bloka za- ~3 * ' radi rešitve reškega vprašanja. Uradno poročilo italijanske vlade pravi, da bo nova vlada na Reki obstojala Uasich na svojem mestu. Težka vladna kriza na Poljskem SLABO GOSPODARSTVO DRŽAVNE UPRAVE. — WITOS ZADNJA OPORA. samo milijardo. Za generaJa Balahoviča in Petljuro je bilo vzetih stotine milijonov brez vsakega nadzorstva. Kljub de-mobDizaciji je v Varšavi še vebno 60O9 častnikov, ne da bi imeli kako opravilo Varšava, 2. junija. (Izv.-* Zdi se, da je poljska ministrska kriza permanentna, i Državni predsednik Pilsudski je sicer odklonil demisijo vlade, toda vse kaže, da bo ministrski predsednik Witos ostal sam v kabinetu. Zunanji resort jo še vedno nezaseden, notranji in finančni minister hočeta tudi odstopiti, pravosodni minister je bolan itd. Ministrski predsednik ima sicer zaupanje Skoro vseh strank, ali vedno bolj se ponavljajo stari Vojaška- uprava niti ne ve, koliko avtomobilov ima. štetje je dognalo, da je v deželi 1500 avtomobilov več, kot je u-prava računala. Poljska vojna mornarica ima le dve topničarkl in nekaj še manjših ladij, za- greni poljskega politične življenja: stran- j to pa pet admiralov. 240 pomorskih čast- ' nikov in 2000 mornarjev. • Tobačni monopol ne prinaša državi niti beliča. Vlada je dala mnogo milijonov predujma- za opekarne in šotarne, zato pa sedai ni ne opeke ne šote. General Peczke je po nalogu vlade izplačal nekemu zasebnemu dunajskemu posredovalcu kot predujem 42 milijonov; posredovalec pa je umrl in jo sedaj denar Izgubljen. Dva uradnika zunanjega ministrstva sta si dala izplačati k državna karsk.i zavist, spletke in osebno koristo-Iovstvo povzročajo večne ministrske krize. 2e več kot eno leto je Witos edina iniraa točka v tem razburkanem morju političnega vrvenja. Toda iz ministrske krize nastane lahko državna kriza, ako se ta politik naveliča topa večnega političnega boja in izpreze. Ta trenotek sicer šc ni prišel, da se pa to zgodi, ni popolnoma izključeno, kakor potrjujejo krogi, ki so mu zelo blizu. z najmehkejšo hrbtenico so bili pri kle- j jn se izvede takoi glasovanje. Pri tem rikaleih najvišje povzdigovani, značaj-j je prišlo do burnih prizorov. Komuni st^m so klerikalni avtonomisti uvedli pri uradništvu deželnega odbora in tudi v državnih uradih so to poskušali, četudi z manjšo srečo. demonstracijo proti muslimanom. Vsi j z izzivanjem in zmerjanjem glasova-členi III. oddelka so biii sprejeti z 1 nje in sc ni zmenil za predsednikove ogromno večino; proti členu 43. so i opomine in klicc k redu. Predsednik . . .. , glasovali potem, ko so se odstranili I mu jc dal zato ukor. Pa tudi to ni Bas klerjkaim inteligenci in edinolo,^ . . . zenl!iovadniki, izmed ra-I zaleglo, tako da je bil predsednik na-ftrerikalni inteligenci se opravičeno djk , , os,_ SrskiCa 5e dva Iposled prisiljen Bariča izključiti od lahko očita, da je bila brez hrbtenice j od demok^toi, pa dr. gečerov. Žarko i treh sej. m neziiacaina Kar poglejmo po gl?--jJakšiC in MiHu{ia Jakšič iz Vojvodi-1 vab klerikalnih posvetnih voditeljev mi videli bomo, da je njih večina prišla i na visoka, mesta samo radi neznača j-i nosti. Sušteršič, Suklje. Pegan. Zaje. j Verstovšek itu.. itd., v mladosti zagri- j zrni liberalci, ki so za mastno plačilo I obesili na vrat brezdomovinski jarem! klerikalizma. Varšava, 2. junija. (Izv.) Pri današnji j blagajne 15 milijonov; mark za to, da ste razpravi o zakonu glede državnega nad- pregledala knjige nekaterih poljskih zorstva je voditelj meščanske stranke ' konzulatov v inozemstvu. Takih etačs-Seyda v parlamentu ostro napadel polj- j jev, je dejal govornik, je cela vrsta. Ta-sko državno gospodarstvo. Dejal je, da J ko se dela na Poljskem. Ko pe je Brkati se ima država poleg 9S milijard dolgov i zahteval 20 milijonov, da zasede Sirijo^ boriti še z drugimi težkočami. Od SO mi-1 je moral za to razmeroma maienkoefolj lijard je vojaška uprava kontrolirala eno I vsoto zaprositi parlament. Avstrijska vSadna kriza Dunaj, 2. junija. (Izv.) Danes dopoldne e je sestal glavni odsek narodne skup- meznosti nedavno sklenjene pogodbe hajajo na potu v MosEvo, sovjetš® delegati pa na potu v Angere. iVi Tra* pezuntu sta se delegaciji sešH. da H še enkrat skupno precizirali posa* sr M. med sovjetsko Rusijo in vlado Ke« mal-paše. ANGLIJA ODPOŠLJE V RUSIJO TRGOVSKO MISIJO. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Železni drobil gacij _ ci v prometnih zadevah. Obravnavalo rajo pri svojem stalisču vztrajati. Jutri se je vprašanje železnic in pomorskega j se bo razpravljalo o ribarstvu. ščinc in je vzel ostavko celokupne vlade na znanje. Načelnik krščansko - socialne j zveze dr. Seipel je pozval voditelje stran-I ke na Dunaj, kjer bo jutri seja glede po-! liričnega položaja. Za torek, 7. t. m. jc j sklicana seja voditeljev stranke iz vse j London, 2. junija. (Izv.) «Times> : Iržave. Porazgovori bodo trajali tri dni. i Ijajo, da se uradna angleška trgovin-i Dunaj, 2. junija. (Izv.) Tekom dopol- i ska misija v kratkem poda v Moskvo, j dneva so bile razširjene govorice o novi I Naloga misije bo. stopiti v stik s so-bineta. Po teh vesteh naj! vjetskhni trgovskimi uradi ter v spo-•viia koncentracijska vlada s j razumu z njimi urediti vprašanje au-programom, ki naj bi izvedla j gleško - ruskega izvoza in uvoza, akcijo za sprejem v zvezo narodov. Prcd-sedništvo v tem ministrstvu bi prevzel po tej konbinaciii dosedanji kancelar dr. I Mavr. BOLJŠE VIKI OVIRAJO POVRATEK RUSOV. ">S MMP I že imenovan bivši poslanik v Sofiji inj""- " < Moskva, 2. junija. (Izv-;, Namestnik -,jS petrogradu, ur. Miroslav Spalajkovič.\ niOI ITTIIFV POVRATEK V i 1Jndsk«S» komisarja za zunanje zade- Beograd. 2. iuniia. (Izv.) Danes ob | Ako ne bi hotel sprejeti tega mesta.! RIM !ve KorlovJe naslovil na vse vlade, v 11. uri doooldne sc je vršila seja j potem pride v poštev izpusti. Sprejeta jc bila nato tu-ogrske monarhije. Državne blagajni bodo sprejemale ta drobiž po njegovi nominalni vrednosti, t. j. 20 vinarjev — 5 par. di sledeča stilizacija, za katero so glasovali vsi, razven dveh ministrov. Maksimum zemljiške posesti sc določi z zakonom, istotako tudi minimum, ki sc nc more prodati. V deba- FESOR V JUGOSLAVIJI. Beograd, 2. junija. (Izv.) Prof. Brcit-mann iz Oxfordske univerze jc prispel v Beograd z namenom, da obi- to so posegli Vujičič. Markovič. Gjo- . - - . novic. Angiclič in minister Trifkovič. j šče vso Jugoslavijo in napise o nji Seja ie bila zaključena ob pol 13. uri.! knjigo. G. BreUmann ie pisal ze veliko o Jugoslovanih in velja za propa-: Beograd, -2. junija. (Izv.) Danes po-(IZLET KONSTITUANTE NA KO-igatorja jugoslovanske ideje za časa poldne je nila «cja. ki so se je udele-j SOVO. i vojne. MEDNARODNI KONGRES ZA GOJITEV SEMEN. Beograd, 1. junija. (Izv.) Mednarodni žavnih funk ;;.....Hev ter nekaj čla- r . .. . , nov sedanje vlade. Ob Giolittiievem prošnji ugodila Sovjr-t^a vlada y prihodu v Rim - bil kolodvor moč- f*? »aredbo, ker z onimi, ki no zastražen. :PndeJ0 1Z tnjih urzav v Rusijo naz,,. ] namenoma včasih pridejo tudi protire-BORBA NA IRSKEM. i volucijonarci v državo. London, 2.maja. (Izv.) V Yoghelu, Beograd, 2. junija. (Izv.) V parla- icntarnih krogih sc ,, naj se priredi na Vidov dan na Ko- i-: Tla se celovški dogovor nemudoma I fovem polju veliko narodno slavje, j kongres za gojitev semen se vrši v Ko-; :itii!cirs. vendar s pridržkom, da roge Ljutomer - Maribor. Sklenilo A__________,,ftm„/lnmo 1 CUVtll! JJUljU vumu IIIUUUIIU oia,J\-, | Kuugico i-a fjvjm.' - -------- danju med 6. in 11. t. m. Na njem bo zastopal našo državo inž. Bogdan Ferlinc, državni ekonom iz Topčidera pri Beogradu. PROMETNEGA MINISTRA SPREJETA. Minister J Jovanovič njegov namestnik. Zagreb, 2. junija. *Riječ» doznava iz BO ZA STROKOVNE ORGANIZACIJE j Beograba, da jc bila ostavka dr. Veli- . 1 zarja Jankoviča vzeta na znanje in da Beograd, 2. junija. Dve tretjini ko- j j,0 posle prometnega ministra vodil mi-munističnih poslancev je odpotovalo v j nigter za :avna dela joca Jovanovič. notranjost države, kjer bodo delovali) na to. 'da se prepreči priključenjc st.ro-! AMERIŠKI SENAT PROTI ZMANJ- NEM1RI V PETROGRADU. ■no,jO eurjnsKe in policijske ugodnosO 1'korporativno. Ustoličcnje srbskega m> 1'ro'ri Maribor - Prevalj, v%!učaju patriarha naj se izvrši vpričo regenta , . ' m poslancev. iioraoe u^.iniK. i pa§j£ ^c načrte pozdravlja. V raz- | govoru je izjavil, da se nadeja, da bo NOV? NAČELNIK ODDELKA ZA SLOVENIJO. j do tedaj i ustavo. sprejela konstituanta tudi junija, ilzv.i Za načelui->.:: oddelka- za Slovenijo v ministrstvu v;l not rani'* zadeve je imenovan dr. Fr. S ■• <■ i <■ k, ki je potem, ko je dr. Bal-rs«postal predsednik deželne vlade v J.indija ni. vodil ta referati DEMISIJA E-.o^rad, 2. junija. (Izv.) Naš parlament jc povabljen na mednarodno parki m oltarno konferenco v Stock-olmu. ki sc vrši v najkrajšem času. kovnih organizacij piui. Lapčevičevi sku- NOVI POSLANIK V PARIZU. MORNARIŠKEGA MOŠTVA. ŠANJU Newyork, 2. junija. (Izv.) cChicago Tribune^ poroča iz Washingtona, da se je senat Zedinjenili držav izrekel Beop-rad, 2. juniia. (Izv.) Za jugoslo- j proti skrčenju moštva ameriške morna-venskega poslanika v Parizu bo uaibr- i rice od 120,000 na 100.000 mož. v grofiji Cork, so neznani storilci j podminirali cesto in električno po-: Kodanj, 2. junija. -»Berlingske Tiden vzročili eksplozijo v trenutku, ko je; de» objavlja tole brzojavko iz Helsinp-po cesti prikorakala četa vojakov in j forsa: V zvezi z ustavitvijo raideljev^-redarjev. Sest vojakov je bilo takoj nja kruha so se nemiri v Petrogradu mrtvili, 12 pa težko ranjenih. i jako povečali. Na več krajih mesta fo T-r. ... i bili krvavi spopadi. Nezadovoljni delav- POGAJAN.lA MED RUDAiyi IN i ci g0 imeli navzlic tcror!zmu SOvjetske . LASTNIKI NA Ai.uLtSKtin. ! vlade javna zborovanja, na katerih sc London, 2. junija. (Izv.) Voditelj ru- J ostro napadali sovjetsko vlado. Petro-aarjev Frank Hodges je povabil last- i gradska sovjetska vlada je zapovedaia-nike rudnikov na porazgovore, toda da se morajo vsi voditelji protirevuluci onarnih delavcev aretirati. IZGRADNJA BAKARSKE LUKE (Izv.) Naši str brez udeležbe vlade. Lastniki premogovnikov so na to pristali, toda s pogojem, da ne bo govora o nacionalizaciji rudnikov. Rudarji so s tem za- j Beograd, 2. junija dovoljni, zahtevajo pa. da jim vlada i kovnjaki so izdelali da na razpolago podporo desetih milijonov funtov. Med tem so posledice stavke vedno hujše. Vsa produkcija železa v grofiji Torkshirc se je usta- naert za pospese-nje trgovskega, prometa in gradnjo mostu v bakarski luki, ki bi imel iv-zo z železniško postajo Sv. Kuznr. Za most so zahteva kredit 400.000 <;i- vila. Tudi iz drugih pokrajin PriHa-; na.rjev, za celo luko pa 4,000.000 jajo podobna poročila. POGODBA MED ^OL.IŠEVIKI IN TURŠKIMI NACIONALISTI. Beograd, 2. junija. Presbiro poroča iz Aten: Delegati Kemal-paše sc na-- narjev. Posebna deputacija se je v tej zadevi zglasila danes pri Pašieu. ALI STE SI OGLEDALI 2E XIX. UMETNIŠKO RAZSTAVO V JAKOPIČEVEM PAVILJONU? Gospodarsf vo klerikalnih avfonomisfov »Slovenec* Je danes jako slabo odgovoril na stvarne očitke. ki smo jih z ozirom na razpravo v deželno - vladni seji ria.-Jovili na adreso klerikalne deželne avtonomije. Po njegovih nazorih je naravnost hvalevredno, če se subvencija javne korporacije porablja za privatna strankarska podjetja, mesto za splošen in naprej določen namen. Priznati moramo, da je to stališče pristno klerikalno avtonomistično prepričanje, po katerem je klerikalna stranka vedno postopala. Ako pogledamo v revizijsko poročilo o poslovanju bivše deželne avtonomije, vidimo, da so avtonomisti izplačevali sto in stotisoče iz deželne blagajne pod najraznovrstnejšimi naslovi za povzdigo živinoreje, zadružništva, popravo in napravo cest, vodovodov, hlevov it i. V največ slučajih ne pa ta javni denar ni porabil za svoj splošen namen, marveč se je razdelil le v zasebno korist kot podkupnina za pristaše SLS. Isti sistem korupcije — ki jo sedaj »Slovenec* dosledno zagovarja — je dan tudi v slučaju, ko je deželni odbor izročil »Zadružni centrali» 4-58.000 kron za asanacijo v naprej označenih zadrug. < Zadružna centrala« je tem zadrugam izplačala le nekaj tisočakov, dokaz, da zadruge ali sploh niso bile podpore potrebne, ali pa da je t Zadružna centrala® porabila za zadruge zaupano ji subvencijo v druge svrhe. Del deželnega denarja, izplačanega pod naslovom «za asanacijo zadružništva*, jo »Zadružna cent.rala» porabila za popravo »Ljudskega doma», ki ni bil zadruga, pač pa klerikalno - strankarsko podjetje, del tega deželnega denarja je pa šel za nakup špekulativnega podjetja »Zadružna tiskarna*, v kateri se je na ta način s subvencijo kranjske dežele z »Novicami* in z drugimi tiskovinami delala protinarodna propaganda za Habsburgovce in Avstrijo. Nedopustnost uporabe deželne za-družniške subvencije je evidentna tako v slučaju »Ljudskega doma> kot v slučaju »Zadružne tiskarne*. Korupcija je pa čisto jasna in nepobitna. čim vemo, da je bil deželni odbornik dr. Lampe, ki je nakazal deželno subvencijo, istočasno predsednik »Zadružne banke*, deželni glavar dr. Susteršič in deželnio dbornik dr. Pegan pa istočasno faktotum »Zadružne tiskarne*. Izven vsakega dvoma je torej, rta se je deželni denar od klerikalnih av-tonomistov zapravil in porabil v ko-ruptne in špekulativne namene. Glede nakupa Švicarskih krav se sklicuje »Slovenec* na nesrečo. V resnici je pa deželna imovina oškodovana v glavnem radi brezvestnosti in nesposobnosti deželnih »avtonomistov*, ki je tem bolj obsodbe vredna, ker bazira nakup švicarskih krav na absolutističnem sklepu magnatov deželnega odbora, ki so lahko gospodarili z vso brezvestnostjo, ker so bili brez vsake javne kontrole in ker so se lahko brezpogojno zmašili na «ogromno večino slovenskega ljudstva.* Oba slučaja klerikalnega gospodarstva kažeta, kam vede klerikalna avtonomija, ki črpa svojo nadvlado v deželi iz neusahljivega vira ljudske politične neizobrazbe. 8eS 3s Je on lErfv poljske vstaje, ker je delavstvo hujskal k surovim dejanjem. Korfanty je sedaj poslal Ldoyd Georgeu javno pismo, v. katerem odgovarja na navedene napade x temle smislua Poljaki v Gorenji Sleziji so avfotitno prebivalstvo. To najbolje dokazuje fakt, da ni mogel do 1915. leta v Gorenji Šleziji dobiti dela noben Poljak, ker je doseljevanje poljskih delavcev prepovedala pruska vlada iz strahu, da bi se na ta način zajezilo ponemče-vanje dežele. Glede priseljencev, o katerih je Lloyd George dejal, da 60 poljskega izvora, je res baš nasprotno. Priseljevali so se v Gorenjo Šlezijo samo nemški industrijalci, njihovi nastav-ljenci ter državni uradniki in drugi nameščenci, s katerimi je nemška vlada preplavljala deželo, Korfanty dalje zavrača podtikanja predsednika angleške vlade z dokazi, da je njegovo delo za Poljsko in zaveznike rodilo dobre sadove. Naj zna-čilnejše mesto v Korfantyjevem pismu pa je izjava, da pomeni versajlska mirovna pogodba zločin nad pravico poljskega naroda. Ako se bo v smislu te pogodbe postopalo proti Poljakom, bodo poljski delavci raje uničili vse naprave v Industrijskih obratih, kjer so nastavljeni, nego da bi prepustili Nemcem deželo v sedanjem stanju. Pod nemški jarem Poljaki ne gredo več. Sedanji boj za Gorenjo Šlezijo ni za Poljake navadna igra, temveč borba na življenje in smrt. Tako Korfanty. Dobro je, da čujc- j Politične beležke '-f Mežiški rudnik! in gosp. Mibevc. »Jutro* je v torek prineslo iz Beograda vest, da so Angleži kupili mežiški rudnik. Ta kapitalistična hazardna igra ni prav nič bolj nova, kakor toliko. da je ljubljanski Stine za enkrat zadnje adute vrgel na korapcijsko mizo* itd., itd. Tako začenja, nadaljuje in končuje svoj članek o mežiškem rudniku gospod Ignacij Mihevc v «Na-preju* od srede. Ta gospod obrekuje »Jutro*, toda to je postranska stvar. Glavno je, da sploh ni razumel našega tozadevnega, poročila, čeprav je bilo dovolj jasno. Naše poročilo je bilo iz Dravograda, ne iz Beograda, poročali pa smo. da je Bergwerksunion prodala rudnik Angležem, čeprav je sek ves: ri-ran. Protestirali smo torej proti postopanju Angležev, ki so kupili in ki za dolgo Časa se je govorilo o sporih v klerikalni stranki v Osijeku. ki je končal sedaj s popolnim razkolom. Zmernejši elementi niso bili zadovoljni z vodstvom stranke,- posebno pa ne z glasilom Hrvatske ptičke stranke, z osiješko ■ Hrvalsko obrano*. 3,i zavorna, med klerikalno žurnalistiko t.-k*» častno mesto kot na primer mariborska »Straža*. List httjska proti vsrr.iv., kar je le količkaj v zvezi z narodnim in državnim elementom. Vodja teh r.e-zadovoljnežev. je bil osiješki podžupan dr. Neubauer, ki je večkrat poskušal vplivati pri vodstvu osiješke organizacije, d anaj preneha s takim pisan jem strankinega glasila, teda predsednik osiješke organizacije klerikalne ;franke, stari bosanski hofrat in furlimtš Ljuba Dlustuš, ki je obenem .glav;;! htevajo rudnik, ki ga BcrgwerksunIonj urednik »Hrvatske Obrane ni hot 1 poročilo je dostavilo, da je to postopanje Avstrijcev tem bolj nečuveno, k^r ima mežiški rudnik veliko važnost za industrijo naše države, zlasti tudi še za ministrstvo vojne in mornarice. Naš poročevalec je dostavil, da bi tre-balo postopati v smislu člena 211. sen-žermenske mirovne pogodbe, po katerem imamo pravico, podjetje likvidirati in pedržaviti. Gospod Ignacij Mihevc tega seveda ni mogel vedeti. Kaj res setal in izvolil nov odbor, stari pa ni hotel odstopiti. Zato je novi odbor izdal proglas, da list »Hrvatska Obrana* ni več organ stranke, stari odbor je pa izključil dr. Neubauerja in Voj-niča iz hrvatske klerikalne stranke. Obe skupini sta »lanes v najhujšem boju. V nedeljo pridejo v Osijek dr. Korošec, Barič in Šimrak. ki bodo skušali poravnati spor. -j- Radičev občinski mandat razve- fe&aa Beograd. 1. junija. Popoldanska seja ustavotvorne skupščine se je nadaljevala ob 16'50. Kot prvi govornik je nastopil komunist Laza Stefanovič. Kritiziral je politiko vlade, češ, da se ozira samo na banke in kapitaliste v škodo delavskega ljudstva. Dejal je tudi. da določbe v tretjem oddelku ustave ne bodo zadostile potrebam kmetov in delavcev. Pritoževal se je čez državni proračun, češ, da je 73% državnih izdatkov določenih za Prihodnja seja jutri, vojno ministrstvo, za ostale državne j potrebe pa samo 27%. Za Stefanovičem; je govoril minister dr. Kukovec. (Nje-j gov govor prinašamo posebej. — Ur.) j Za ministrom Kukovcem je govoril j demokrat Svetomir Mijatovič o zasebni | lastnini, ki je podlaga državnemu rede., Glede agranega vprašanja je izjavil, j angleškem parlamentu Lloyd George. da nima samo gospodarskega temveč! V njem je napadel ostro tudi Korfan- tudi socijalen in nacijonalen značaj. Po Mijatovičevem govoru je nastopil zemljeradnik Stojič, za njim pa radikalec dr. Kostič, ki je kritiziral posamezne člene tretjega oddelka ustave, ter podal glede agrarne reforme izjavo da popolnoma zadoščajo določilam, ki jih tretji oddelek ustave vsebuje. Po kratkih govorih komunista .Milica, ki jo govoril o invalidskem vprašanju ter zcmljeradnika Balabana, ki se jc Ki vil s politiko radikalcev in poslancev Kranjca in Nemaniča se je seja zaključila. Znan je govor, ki ga je imel o šle-skem vprašanju v prvi polovici maja v Alov tenorist ljubljanske opere. V petek dne 3. t. m. nastopi prvič na našem odru v vlogi Cavaradossija (Toča) no-voangažirani tenorist gospod Marcel So-vilski. odličen pevec, ki ie doslej deloval na raznih večjih poljskih in nemških odrih. Robert Primožič, naš rojak in barito-flist zagrebške opere gostuje tc dni v osiješkem Narodnem gledališču. Nastopi v vlagi »Rigolctta*. potem »Onicgina* in še v nekaterih svojih boljših vlogah. *!h:dofestveni Tcain. Nedavno smo poročali, da je sovjetska vlada pomilo-stila člane ruskega »Hudožestvcncga Teatra* ir. jih pozvala, naj sc vrnejo v Rusijo. Tod:', kakor sedaj poročajo iz Prage, so niski umetniki sklenili, ua se v sedanjih razmerah ne vrnejo v Rusijo, ker vedo, da li bilo : nemogoče vsako resno umetniško delovanje. Po končanem gostovanju v Pragi sc ruski umetniki bržkone vrnejo v Jugoslavijo. j ta najprej protestirala, ko pa je sodnik j vztrajal na svoji odločbi, je »Slavija* 20 ! minut pred koncem v znak protesta pre-• kinila igro in odšla z igrišča. Dotedanji i rezultat je bil 1:0 v prid «S!avije». mo tudi to plat zvona, ko se razglasr., I brigajo njega državni interesi, on ču da se vprašanje Gorenje Šlezije bliža j 1° potrebo, da si izmisli slovenskega svoji rešitvi, j Stinnesa (Mihevc pravi Stineta) in da ---i govori o gospodarskem zasužnenju. I »Delavstvu je to vseeno,* pravi go-| spod Mihevc, čegar članek je pravi šolski primer surovega internacionalnega mišljenja in primer za to, kako se lotijo razni ljudje stvari, o kateri nimajo najmanjšega pojma. Če je gospodu Mi-hevcu vseeno, pa nam ni vseeno, ali je lastnik mežiškega rudnika Avstrijec, Anglež ali naša država. Pa tudi če H bil domač kapitalist lastnik, nam to ni vseeno. Vendar bi bilo jalovo, pričkati se o tem z Ignacijem Mihevcem. Ra>-notako jalovo bi pa bilo tudi dokazovati. kako nedostojno je. če se ta, gospod v koru z raznimi drugimi spravlja nad «.Tutro» in namiguje, da hoče naš list z izigravanjem palrijolizma delati za neko ljubljansko bančno skupino, menda za ono. s katero je stranka. gospoda Mihcvca v najožji zvezi. -f- Francija in Jugoslavija. Nedavno se jo vršila v enem delu slovenskega časopisja diskusija o odnošajih med Francijo in Jugoslavijo, ki je zopet en- briga njega mirovna pogodba in kaj Ijavljen. Kakor doznava jo »Nov.. . . : —' : je hrvatska vlada razveljavila mandat koisu Sokolski dom v Radovljici. < Sokol« v Radovljici je začel z gradbo lastnega doma. Delo napreduje zcio povoljno, tako da sc člani nadejajo, da bodo mogli na zimo telovaditi žc pod lastno streho. Za gradbo jc razpisal «Soko!» društveno posojilo, katerega ie podpisano do danes že 91.(700 kron. Tudi darov se jc nabralo že lepa. vsota. Posebno omenjamo dar 10 tisoč kron, ki ga je nakionii g. dr. Janko Olip, odvetnik v Beogradu, kot »Boštjanov dar» v spomin svojega, kot žrtev avstrijskega militarizma padlega brata Boštjana Oiipa, katerega so kakor znano te dni prepeljali iz Murave v Radovljico. V isti namen je podaril g. sodili svetnik Kobler 1000 kron. Lepe vsote so vrgle nabiralne pole društvenih članic in članov v Radovljici in okolici pa tudi v | mnogih ,. , Sokoli Prvenstven" v.ommctm- tekme v Ltnb-, starc fantovske pravice liani v nedeljo dne S.t.m. Na prostoru i ,;or|st soko!skemu domu ♦Sparte> in * Primerja* za artilerijsko! vojašnico sc vrši ob 9. uri dopoldne pr- • venstvena tekma med rezervama »Pri morja* in »Jadrana p:: med akademiki in klubom in »Jadran-. F.iuMjensbn. ■lHrilr* v 7.asrebn. V ne- ^ deljo dne .". t. n. igra pr-. n moštvo -Iliri-1 jokol* v Liubhcni je naklonilo r.ntra- t3s3al sn lil Ta .si ta: NemSila in njene obveznosti Državni podtajuik nemške vlade Bauer se je pred nekaj dnevi razgo-varjal z voditeljem dopisnega urada iz Berna. Ta mu je stavil vprašanje, ali misli, da so oni poslanci, ki so glasovali za sprejem antantinega ultimata, storili to s prepričanjem, da bo Nemčija lahko izpolnila svoje obveznosti. Podkancler je na to odgovoril: Večina Reichstaga jc v dvomu, ali bo mogoče izpolniti zahteve, ki smo jih sprejeli. Jaz menim in sem prepričan, da nemška vlada in večina nemškega parlamenta, razumejo posledice sprejema ultimata ter da bodo storili vse. da zahteve tudi izpolnijo. Vlada bo v kratkem predložila zaveznikom program gledo reparacij. Ta program bo vseboval niz gospodarskih ukrepov, ki bodo zaveznikom omogočili, da dobi o.l Nemčije vse, kar jim naša država more dati. Ker v to svrho ne zadoš jo sedanji davki, se bodo davki zvišali. Poleg tega pa bo morala Nemčija izkoristiti tudi nacijonr.lno imetje. Pričakujemo, da zavezniki ne bodo delal! naši vladi težkoč, temveč da bodo pravično ocenili sredstva Nemčije ter ji v tem smislu olajšali izvrševanje nj -nih dolžnosti. S tega vidika pripisujem veliko važno-1 garancijski komisiji, ki !io na licu mesta ugotovila, koliko jc Nemčija v stanju plačati. Na končno vprašanje vodjo dopisnega urada, ali še živi v Nemčiji ideja revanže, je podkancler odgovoril, da Nemčija in nemški narod no moreta mi liti ter tudi ne mislita na vojno, ter da goje to idejo samo gotovi šovinistični nacijonalisti I ter del komunistov, ki na nimajo na i napram Jugoslaviji. Sedaj se ie f .. dPmokrati ,,»„.,. razmere v nemški republiki nobena. I sil prof. dr. Žolger. ki je bil glavni de-; -™ na »«•*> z demokrati. U laj > vpliva. občinskih svetnikov Stjepana Radie in Gjure Martinca v Zagrebu. Kazve-Ijavljenje mandata je posledica izjave omenjene dvojic«, katero sta podala na zadnji seji zagrebškega občinskega sveta, češ, da ne bosta prisegla. k>-r kot republikanca ne priznavata sedanjega vladarja. -j- Iz demokratskega kluba. Na svoji zadnji seji je sklenil demokratki klub. da smejo elani kluba vlagati interpelacije in upit^ na vlado sel'1 po odobrenju kluba. Dalje so izvolili v takoimenovani ukazni odbor, ki bo skupno z odposlanci radikalnega kluba vršil kontrolo nad raznim imenovanji, poslanci Timotijevič, Jakšič iu Tian-dafilovič. Izvoljen je bil tudi «■'■• ' . ki bo preštudiral vprašanje notranjega posojila; v odsek so izvoljeni poslanci: dr. Žerjav, Voja Marinko v i'', Veljkovič, Markovič in Demetrovič. -J- Hujskanje brez konca iti kra.in. Ministrstvo za notranje zadev«: j'- prepovedalo neki listič bosenskiii frančiškanov, ki je nesramno hujskal proti državi in poveličeval nekdanje c:i knjige »La Paix», ki jo je spisal A.jtamo p0 Sloveniji, si lahko predsta -rardieu. znani pomočnik Clemenceau-1]jam0 ]igko je pjsal ta Hstič. -f-' Radikalci in demokrati v Vojvo- jev na mirovni konferenci, »Notus* ,je: iz te knjige »dokazal*, da nas Fran-j . cija prezira in omalovažuje, da ne ra- i čuna z našo bodočnostjo in sploh da i se vou.ju m™ vuui«y. uC. _ jc »francoska politika sovražna Slova- raditolnes tranke v \ojvodin. pogaja- Novosadski »Dunav* poroča. d.a. Je dob:1 t0 •i;i.oril:;'- : cijo iz radikalnih' krogov, dodaje. krajih ostale Slovenije. Domači o se žc v par slučajih poslužili »šranganja* v in na ta način zbrali že lepe stotnkc. Sokolski bratje j odvetniki so naklonili žc tudi precejšnje , ., zneske iz poravnav svojih klijentov. Celo ^Polonc oo fi.un ! dajjncn, Kragujcvcu - o se spomnili ra- — Konferenca v Roiilogne-S:;-- ":r, ki se bo bavila z vprašanjem Gorenje šlezije, bo pretresala tudi vprašanje izpraznitve Diisscldorfa, Duisburga in Ruhrorta, kakor tudi vprašanje ukl-njenja renske carinske meje. Tako poroča «Excelsior*. — Nemški minister za obnovo. Nemški državni predsednik Ebert je na predlog ministrskega predsednika i Jo je podprl prof. Zoiger z nekaterimi v se opazuje to zbližan je ! zlasti med radikalci in tudi v nokdn" Srh; ii. i i-ranci.u m o ruski državniki na mirovni konferenci j napram Jugoslaviji. Dr. Zoiger. ki je tem pziru avtentična priča, konšfatira. |: )i v Mariboru danes ne vihrala ju-i5*0 »amostalno stranko. List poz-.rav- zastava. da bi bib) p1('r.»1 jato zbližan je kot najboljši in na.imr > ua j goslovanska j murje pod madžarsko pestjo in da bi •'bili Koroško izgubili brez i'!-"bis'-iia. i ako bi našim de legatom j Clemenceau. Tardieu in drnui tranco-ski državniki ne sli povsodi in brez | pridržka na roko. S to konstalacijo. ki v Parizu Tr uoma gojena šoio in zbrali dovljiškcga Sokolskega ',' tamkajšnje podoflcirskc I zanj 412 kron. Za stavb;:: sklad telovadnega društva prvo je , oiačeno z dvema igraicema celjskih a:letikov, kot reprczcmanca Slovenije z izbranim r.u-šlvom zagrebških nogomet-r.ili klubov. 7.9 teVr.-o viada v Zagrebu že d:-nes izred;:.-* zcmSmriie. Kclesarska drker Ljubljana Ori'.:o nedeljo, dne 12. t. m., se vrši na pror.1 L5«:b*iana- lescnice (f3 knt> ko!e- ijezno oddeljcnje -10 -(Triglavskega* p. p. zbirko H0 dinarjev. Vsem darovalcem naše narodne vojske izieka najprisrčnej-so zahvalo društveni odbor. ! Predavanje o vscsokolskcm zletu v Jesenicc. j Pragi. Češki konzulat v Ljubljani je priredil sinoči v c Mestnem domu* dobro obiskano predavanje o lanskem vseso-Jirka, ki jo priredi ljubljanska ko- i kolskem zletu v Ljubljani. Navzoči so bl-Prijave do dne 9. t. m. !j med drugim general Maister, sanitetni Wirtha imenoval d,r. "V. Rathenaua za ministra za obnovo dežel. — Denarno unijo za nasledstvene države propagira madžarski finančni minister Hegeducs, ki predlaga, naj bi so pri tej uniji vzela za podlago valute latinskih držav. — Omiljenje prcinog*.rrkc Angleškem. Iz Londona poročajo, da se je na skupni konferenci med angleškimi železničarji in transportnimi delavci sklenilo, da.se zopet dopusti uvažanje inozemskega premoga. S ti-in j • zaenkrat poostritev posledic ruua ga štrajka odstranjena. — Vprašanje novi': volitev v Nemčiji. V političnih krogih nemšk"' sn vedno bolj živahno razpravlja nI vprašanjih novih volitev. Nove volitve lesarska -iiinia klubovemu blagajniku g. Ogrinu, Ljubljana. Gosposvetska cesta 14. Sov kolesarski klr.b sc smde na Jesc-nlcah. Zsni/;:!v spor. V Pragi se je ršila^ne-dn vivn prvenstvena nogometna tekma tekma med nnlbobšima češkima kluboma .Sparto« in »Slavijo«. Tekma je bra zelo ostra. te v prvi polovici je prišlo do in-identov. ker so igrale! »Siavije* oči-t f: (ta poštena pristransko. Ko | Na vrsto pride topot 9(1 slik, med njimi | avtentičnimi dokazi, j" mučna lahko-I miselna debata o tem. da so nas Fran- I cozi prodali, pač zaključena, j -i- Reško vprašanje. Vsi poslanski j klubi v konstituanti so prejeli brzo-! javno poziv reške jugoslovansko etran-; ke. ki protestira odločno proti posku-r.z na, som italijanske vlade, da bi se dose- Iz Zagreba poročajo gel glede vprašanja pristanišča Baroš kompromis v smislu Italijan-kili predlogov. Stranka poziva poslance brez razlike strank, da naj pod nobenim ' i pogojem ne prinusto takega sporazu-k'.'- i ma. ki bi oško>loval intere-e samostojne reške države in onemogočil vsak prijateljski sporazum med samo-j stojno Reko in Jugoslavijo. Enaka ■ brzojavka je bila poslana tudi pred-sedniku vlade Pa.-ieu. ki jo je prcdlo- bi pozdravile v prvi vrsti nemške, nai i- ^il zadnji seji ministrskega -veta. Dr. Trumbičev klub. Iz Beograda i jonalne stranke, ki menijo, da bi se za ta slučaj mogle zjediniti v enoten blok ter s tem doseči velik uspeh. — Praška policija je naznanila društvu »Dcutsehes Haus*. da prepove. šei dr. K"ijcc, višji šel. nadzornik Gangl, člani starejšinstva Sokolskega Saveza itd. Generalni konzul dr. Beneš ic otvori! pre-davnie s kratkim pozdravnim nagovorom. na kar drugo uro trajajo;_____ ___________ _______ njcval skioptične slike — nad 70 po šte-|m steroavstrijskih barvali, vilu — o sokolskih zletnih slavnostih. Predavanje se bo nadaljevalo v torek ob nejši porok naše notranj-; konsolidacije. - - Dežeinozhorske volitve na Koroškem se vrše dne 1?. junija. V ta namen se je ustanovil centralni agitaeij-. ki odbor koroške sloven-ke strank-, ki je izdal v »Koroškem . • .em-u svoj volilni oklic, v katerem poživlja občinke agilacijske odbore, da - ■ organizirajo in pripravijo odločen naslop koroških Slovencev. Kandidate postavi društvo pozneje v sporazumu 4 krajevnimi odbori. -- Za jugoslovansko idejo v Srbiji. la se je ...udil <•• dni v Zagrebu beogr;' J>i:i v-eučiMški profesor dr. Božo Markovič. ki je • feriral s skupino okoli »Slobodne tribune*. Na sestanku se je sklenil:;, da prevzame Boža Markovič vodstvo za propagando jugoslovenske idejo v Srbiji in da se osnuje v Beogradu neodvisen političen list, ki bo imel izključno jugoslovansko tendenco. Na sestanku se jc tudi ugotovilo, da je ne-razprilož.-nju proti pojmu jugoslovanstva v Srbiji največ kriva pclit borba, ki je izrabljala ime ;•! p' :rivi da namerava dr. An to Trum- j jugoslovanstva. Dr. Bo/a Markov ic ka-jvnet borile.c za jugoslovansko idejo se poroča bič sestaviti nov poslaniški klub. ter"ga bi stopili poslanci, ki do danes j Skcrličevc šole, zato se njego\i a niso v nobenm klubu. Ta klub bi neiže v naprej pripisuje velik pumen! nobenega političnega programa. { je pro:. dr. Pestotnik v pol- duje uporabo dekoracij kazin^ke dvo-j imel nob . „ . ljajočem predavanju pojas-lranc v velenemških, nemško? vsirijski': | ampak samo tehnično svrho. da ln po|«Agenc Havas Je r.-o'i konca druge polov-icc diktiral | Krasni in zanimivi posnetki nastopa čla-sodrik'enajstmetrovko nrot! »Slsviii*. ie nov in članic. — Češko-madžarska trgovinska pc _______ gajanja. 3. junija dospejo v Prago I imenu po eno uro S. uri v veliki dvorani »Mestnega doma*, j madžarski trgovinski delegati. N.vbl.j:> j hi bili medsebojno vezam vali bodo svoj čas v Brucku ob Leithi j političnim: načeli, započeta trgovinska pogajanja s čnškc j -r vlado. i Jugoslavija, Grška in Jugoslavija Grška in Albrniji. poroča iz Aten, da va i>redstavnika kluba dobila pravico j sta se govoriti v konstituanti v klubovemipodvzeli pri albanski vladi korake, d . Sicer j a ti člani ne sc takoj končajo izzivanja v Spodnjer Razko! v hrvatski stranki. Iz 0?ij"ka nam poročajo: L odločili, la m Epiru. Ako sc bo Albanija tej zahtevi upirala, bosta Grška in Jugoslavija klerikalni j ukrenili vse potrebno, da odpoaioreta ogroženemu prebivalstvu. z nikakimi * Spopclnltev deželne vlade. Prihodnje dni se spopolni deželna vlada, v katero bo imenovan kot zaupnik radikalne stranke g. dr. Niko Zupani«?- ki prevzame poverjeništvo za notranje zadeve. Kakor znano, vodi sedaj to poverjeništvo dcčclni predsednik sam. * Sprejemni dnevi pri predsedništvu deželne vlade. Predsednik deželne vlade prejema odsiej stranke vsako sredo in soboto od 10. do 13- podpredsednik deželne vlade pa vsako sredo in petek istotako od 10. do ;3. * Dr. Pavel Turner težko obolel. Iz Jlaribcra nam poročajo, da je znanega. narodnega starino in mecena dr. Pavla Turner ja pred par dnevi zadela kap. Njegovo stanje je brezupno in je vsak hip pričakovati katastrofe. * Pravilne oblike krajevnih imen. Poverjeništvo za notranje zadeve objavlja razglas o pravilni rabi nekaterih krajevnih imen. Za občino in kraj -Sveti Peter oh Savinji* v celjskem političnem okraju je pravilno ime «Sveti Peter v Savinski dolini®; za občino in kraj »Sveti Martin v Kožni dolini* je pravilno ime »Šmartno v Rožni dolini^, za vse kraje po imenu «Pri-stova* v celjskem političnem okraju pn je pravilno ime »Pristava*. * Darujte za dečji dan! S skromno prireditvijo nastopi Ljubljana ob priliki dečjega dneva v nedeljo 5. junija samo s cvetličnim dnevom in prodajo znakov in odkupnic. Zato pa pričakujemo. da bo občinstvo v polni meri pokazalo razumevanje za to prireditev in pokupilo vse cvetke in znake brez vsakega prigovarjanja in brez velike reklame. Tako olajša tudi gospem.in gospodičnam. ki bodo na poziv Kola jugoslovanskih sester požrtvovalno sodelovale pri prodaji, njihovo rlelo. — Znaki in odkupnice so lepo izilelani in se bodo prodajali po pol dinarja, en dinar, dva dinarja in odkupnica po pet dinarjev. Naj ne bo v nedeljo nikogar, ki ne bi ime! znaka *dečjega dneva*. * Sprejem v vojno akademijo. V nižjo 'olo vojne akademije v Beogradu se sprej-ms letos 250 gojencev. Kompetenti v starosti 16 do 20 let naj predlože prošnje za sprejem do 31. julija upravniku akademije. Dne 10. avgusta se morajo prosilci upravniku osebno predstaviti zaradi zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita. Prošnji je priložiti: krstni list. izpričevalo o absolviranju 6. razreda gimnazije ali realke z dobrim uspehom, privolitev starišev ali varuha, zdravniško izpričevalo, svojeročno podpisano izjavo ri.šsv. da v rodbini iri škrofuloze, tuberkuloze itd., izpričevalo, da je prosilec neoženien. in končno potrdilo, da prihaja prosilec neposredno iz šolo. Oni prosilci. ki so dovršili šolo' s prav dobrim uspehom, so oproščeni sprejemnega izpita. * Prvo društvo hišnih posetnikov v Ljubljani ima v nedeljo dne 5. junija t. 1. | dopoldne ob pol 10. uri v veliki dvorani hotela -»Umori > svoj rodni občni zbor, ki bo obenem shod ljubljanskih in okoliških hišnih posestnikov. Na shodu se bo razpravljalo zlasti o najnovejši stano- Ljubljana, S. junija, daf jiE je izmeBjav&la pil čeških" brzovla-kih na špiljskem kolodvoru. * Velika tatvina na Vodnikovem trgu v Ljubljani. V Ljubljani se je na Vodnikovem trgu pojavila starejša ženšč-ina, ki zelo rada sega po tujih torbicah. Soprogi bančnega ravnatelja A. P. je izmaknila usnjato torbico, v kateri je bilo •180 jK in 250čslK ter zapestnico z ude-lanimi safirji, vredno 10.000 K. Ženska je izginila. * Velika pomota pri izmenjavi. Pred nekaj dnevi je prišel na davčni urad za mesto Ljubljano eleganten in ugleden gospod in zaprosil glavnega blagajnika za 200 dinarjev kovanega drobiža. Pri blagajni je gospod prejel v vrečicah za-željeni drobiž. Davčni urad je bil še tako prijazen in je gospodu posodil vreči-cc, da je odnesel drobiž na svoje mesto. Pri izmenjavi pa se je dogodila velika pomota. Gospod je prejel mesto za 200 dinarjev, kar za 1200 dinarjev novega kovanega drobiža, torej za 1000 dinarjev preveč. Blagajnik je pri dnevnem zaključku blagajne takoj opazil pomoto. Doslej je čakal, da gospod prinese sam preveč odšteti drobiž nazaj, toda zaman. Gospoda ni. pač pa je kulantno vrnil izposojene dename vrečice. Kmalu bo imel gospod neprilike s sodnijo, če o pravem času ne vrne drobiža. Izgnan komunist. Mariborski policij SORZfa PREGLED. a bona ta efekte jo začela svoje poslovanje zadnji teden v slabem razpoloženju. Krivo je bilo temu izdaja^ nje gratis-delnie, ki so poplavile trg in slabo vplivale tudi na cene ostalih papirjev. Situacija je ostala cel dan neiz-premenjena. V splošnem je bilo prav malo zaključkov in nobenega zanimanja. Težko, da se to razpoloženje v teku1 tega tedna popravi, ker so v pondeljek, torek in sredo začeli in nadaljevali z isto tendenco kakor preje. — Na deviznem trgu je bilo prošli teden dokaj živahno. Posebno promet v dolarjih in markah je bil nova odredba o prometu z devizami in valutami pokvari tudi živahnost deviz- Stavila je tozadevno vladi že svojo ponudbo. = Preddela ta fzgradbo proge čoka-Velika Kikinda so se že pričela. Ko so ta proga izgradi, bo vozil po njej tudi ori-jent-ekspres, ki ne bo vozil več preko Szegedina. ja pogodbo, po kateri sme Poljska u izrabljati del luke v Braili kot bazo za vojne in trgovinske ladje. S tem bo preprečeno, da bi šla cela trgovina Poljske preko Gdanskega. —- Povišanje železniških tarif o v na Polj« I skem za 200 odstotkov. Poljski želez-=» Potreba soli v posameznih pokraji- j nigki mjnigler j0 predlagal ministrskemu nah Jugoslavije je približno sledeča: Sr-1 svetu povišanje železniških tarifov za bijaJ5.800 ton, Hrvaška in^ Slavonija j poprečno 200 odstotkov. Povišanje carine v Madžarski. Mad- 27.100 ton, Bosna in Hercegovina 29.300 ton. Vojvodina 13.400 ton, Slovenija 12.700 ton. Dalmacija 6200 ton in Črna gora 2400 ton. = Razpis dobave raznega papirja, li- Velik.'" Vendar obstoja možnosZ" da j ma- ,d5sk' spanca, žičnikov i. dr. Upra- 1 va državnih monopolov v Beogradu razpisuje: 1.) Ofertalno licitacijo za naba- nega trga" ker je po njej dovoljen prost!v0 ra'ne?a ™ m" ob ,6-,'m izvoz vseh valut (z izjemo dolarjev in : T P""™, n^ve drzavmh monopolov, dinarjev) v poljubni višini. Pa si bodo ! "> Ofertalno licitacijo za nabavo razne ljudje kupovali mesto deviz samo valut Iz včerajšnje zagrebške borze poročajo, j da je ostal položaj tako na efektnem, ka- ■ kor na deviznem trgu neizpremenjen. I Pretekli in sedanji teden je nastalo na i dunajski borzi po daljšem času mirno j razpoloženje v efektni trgovini. Vendar | vlada še dostikrat nepotrebna previdnost v izbiri kontrahenta. To nezaupanje je posledica nekoliko konkurzov večjih dunajskih tvrdk, ki st posebno v zadnjih ga papirja lepenke, kartona, lepa, deščic. vrvi. sukanca itd. za potrebe tobačne tovarne v Ljubljani na 22. t. m. ob 16. uri v pisarni upravnika državnih mo- žarska vlada pripravlja naredbo. po kateri se bo pri dotičnih carinah, ki se ne plačajo v zlatu, plačal 3J00odstotni aži-jo. Za blago, ki >e ne proizvaja na Madžarskem. oziroma ki se proizvaja v ne-dostatni količini, se bo računal manjši ažijo. Ta naredba se bo izdala v svrho zaščite domače industrije. = Znižanje cec v francoski železarski industriji. Položaj na francoskem železarskem trgu je še vedno nepovoljcn, vsled česar je podjetje Comntoir Side-rurgiijue de France znižalo cenc osnov- nopolov. Seznam blaga, ki ga je doba-j mh nosilcev (Gruudtrager) od .">0 na 475 viti. dobavne pogoje in vzorce je moči I frankov za tono. Compitoir des Tolcs et v gori omenjeni pisarni vpogledati. En Larges Plats je znižal cenc pločevin": • • • ■ • • debeli pločevini od 800 na 730. srednjc- debeii 840 na 750, fini pločevini od 880 na 790 frankov. izvod razpisa, seznamov blaga in pogo-j jev ie v pisarni trgovske in obrtniške j zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago „,„_•■ . _r „„„,„,„•„.. i prepisov, ki bi jih moela interesentom iz- mesecih izgubil? rvoje preniozeme v . .. „ .. J . ° _ , rocati. Ponudbe, pismene v zapečatenih iorza 2. junijs izgnan Komunist. marioorsKi poncij-i efektnih kupčijah. Največja valovanja jel .'',.. . . ""J , . ~ ~ ski komisarijat je izgnal iz države v Ju-1 kazala madžarska kronal Tako je 30. zavitkjh' -le Poslatl do dne licitacije go- : Zagreb, devize: Berlin 210 - 211, -i__t_____ ___- . •____ i________T- - - _ -T ' . * _ * r! naT-orlnni nicanii \filon AO-. _ f^OH T rtii/lr.Ti 17 ".O _ "i^fi denburg pristojnega komunista Friderika Markusa. * Prijeti tatovi. Orožniki v Zidanem „:„.,.„- „,„,«„.,!.„ ,_____ ri navedeni pisami. j Milan 695 — 696. London 517.50 — 520, maja zjutraj padja madžarska krona od „ . ' . _ , „ ,,,. .. . . ,„ _„ 234 na 200 n. a. kron za 100 madžarskih ' = Svoboden prome na Donavi. Med- Praga 193 - 193.50, Newvork 129.50 - kron in prišla tekom popoldneva celo na ! "arortna ,lonavska koims,Ja * "reJala 113°- *vlca 2320 ~ 2360' Duna-' 22 ~ mostu so prijeli tatove, ki so pred nekaj ]!)0 Naravno da so budimne^tanski bor i 0,lredb0- P° kateri naJ fe garantira svo- j 22.50, Pariz 1105 — 1110, Budimpešta dnevi vlomili v trgovino Frana Kranjca ' z; poskočili vsi vrednostni'papirji. Ven- i bodon Promet na Domivi raed Llmom in j 56.50 — 58.50. Valute: dolar 127 — v Loki in mu odnesli blaga za 28.000 kron. Blago so skoro vse dobili nazaj. * Ljubljanski malopridneži. Na nedoraslo mladino silno vpliva kinematograf. Sedaj so se pojavili v Ljubljani slučaji Konstanco za vse države. dar se ie madžarska krona na Dunam se . .__^ ., .r „ ,„,__. . • = Železniška konferenca v Budimpe- lstega dne popravila. V splosnem m si-; _ , ... , _____. ____, • sti. Tekom meseca junija se bo vršila cer nobene večje spremembe v cenah „ ,. ... _ . .i. J, , - 1 ! w Kurlimnd^ti •/nIaimi^L-« bAnfa.onp. drugih valut. Kakor na zagrebši. tako je tudi na i v Budimpešti železniška konferenca za-| stopnikov Jugoslavije. Madžarske. Av-! strije in Rumunije. Namen konference tatvin, katere izvršujejo popolnoma za- j pragki borzi 7ačel n konCd pretekli te-j?,,,Jt: "'"""'".f puščeni. pohajkovanju prepuščeni otroci. den r najveCji brezposelnosti. Vedno JC uredltov tranzlta Preko teh držav" Na Tržaški cesti se je dogodil zanimiv, a zelo rafiniran slučaj. Dve deklici, sedemletna Francka in šestletna Anica S. sta po naročilu svoje matere hiteli proti večeru pred tobačno tovarno s torbico, v kateri je bilo 150 kron denarja, da ga tam zaposlenemu očetu izročita v nakup moke. K njima je pristopil mlad naviha-nec in ju samozavestno nagovoril- «Kaj imata v torbici?* Odgovorile sta mu: «Denar!» «Pokažita!» jfladenki sta mu izročili denar. Navibanec je vzel 60 kron, ostalo vrnil in jima za nagrado izročil «orglice» in staro razglednico, nakar je pobegnil proti Rožni dolini. Pozneje so ga prijeli in dognalii, da je to zapuščeni France S., ki se rad potepa po okolici. Dognali so tudi. da jc v družbi nekega svojega znanca pred nekaj dnevi odnesel z vozička neke mleka; ice znesek 150 K. Za denar si je kupoval salame, slaščice in druga jedila... Kupil si je tudi orglice. * Monstre - proces v Zagrebu. Pri sodnem stolu v Zagrebu se je 1. junija pričel po številu obtožeucev največji proces, kar jih je doslej obravnaval ta, manj ljudi poseča borzo, zato pa je na kurznem listu vedno več na novo emiti-tiranih dragih efektov, ki onemogečujejo = Interparlamentarni trgovinski kongres. Te dni zboruje v Lizboni medpar-lamentarni trgovinski kongres. Ta kon-promet na že itak t delnicami in obliga- fes je, zboroval prvKS tik pred izbru- cijami prenanolnjenem trgu. Na dragi b?m v?'ne ,eta ,1911 v.®rofBl^ ^T . y . - , i ■ ., ..? ! ki se ic osnoval na micijativo britanske strani pa je državno pnsilno posojilo ■ J ' imobiliziralo velike kapitale. kar onemo- goča večje udejstvovanje na borzL Borza obvlada kontermina in tudi visoke di-vidende ne morejo ugodno vplivati na nizke cene papirjev. Vse industrijske delnice so občutno padle in kažejo še tendenco navzdol, kar je v zvezi s češko industrijsko krizo, o kateri smo že poročali. spodnje zbornice, je med vojno svoje delo nadaljeval. Na lizbonskem zborovanju sedaj se razpravlja o vprašanju meničnega kurza: rahlo se bo dotaknilo tudi vprašanje medsebojne odpustitve ant-an-tnih dolgov. Nadalje je na dnevnem re- 128.50. avstr. krone 22.50, rublji 38 — 40. češke krono 190. funti 500, franki 1090 — 1100, napoleondori 445 — 448, marke 212 — 218, leji 218 — 220. BI a-g ovna borza: pšenica franko Indjija 1000. koruza franko Zagreb 445, oves 500 — 505. moka za krmo franko vagon 380. < denar blago Hrvatska eskomptna banka . 630 6i2 Ljubljanska kreditna banka . ^ Jugoslavenska banka > t * 420 425 Slavonia ».»...»» 750 Trgovsko-obrtna banka , « 2^5 2o0 Jadranska banka : , , , , 1880 1900 Praštedlona &0M 5100 Banka Brod na Savi J : , 440 •nitma n . . < . * % ■ • Srpska banka Narodna banka 1125 692 550 du problem delavske udeležbe pri dobič- i Dubrovačko parobrodno dr. ku. (proti obligatorični soudeležbi^ tran- i Slovenska eskomptna banka - ... .... ! Narodna gumska Industrija . športne zadeve, zenostavljenjo carinskih formalitet in formalitet pri potnih listih ter problem vrnitvei k predvojnim trgovinskim pogodbam namesto sedanjih v in Vzhodni Evropi običajnih pogodb od vlade do vlade. Kakor se zdi. obvladujejo tudi ta dolg 8..764.266.477.14 (-f- 50.387.652.96~i: j kongres, kakor svojčas bruseljsko kon-novčanicc v prometu 8..657.212.015.— j ferenco. tendence svobodno trgovine in = Stanje Narodne banke SHS. dne 22. maia: Kovinska podlaga 429.910.850.48 i Srednji din. (— 14.062.118.91). posojila 209 mili- j kompenzacijskih jonov 148.471.14 (-r 518.531.32). državni ; svobodnega prometa. Iu — šo skoraj vsi iz Sv. Ivana Zeline. j ji™'1 in /f,nta_i.l..(.Vr' ,Hs, Jt-.,58^14n9 " Obtoženi so hudodelstva Dobune, kat<2-!,',,1 ~ ' "" 191.) v tem smislu, v članu 9 od- ra. preselila v Šelenburgovo ulico št. 5. f. nadstr., levo. kjer se uraduje vsak dan od 4. do 6 ure popoldne. Tam dobi vsak hišni posestnik, tudi z dežele, brezplačno vsa potrebna pojasnila: za pismena vprašanja jc priložiti znamko za odgovor. * Direktni vlaki z Zagrebom. Kakor <13 m sporoča ravnateljstvo južne železnice. ostanejo dosedanji direktni vlaki med Ljubljano in Zagrebom in nazaj ter Mariborom in Zagrebom in nazaj tudi po letnem voznem redu v prometu i'od hod ::: Ljubljane ob 17'33. iz Maribora ob o'30. iz Zagreba v Ljubljano ob 5'50 ter iz Zagreba v Maribor ob 1C:'13). I!azven-cga vozijo pri nočnih vlakih med Ljubi jan o iu Zagrebom direktni vozovi vseli treh razredov. (Odhod iz Ljubljane ob 23*55. iz Zagreba ob 21oG). - V Pohre-jiu pri Mariboru je bil iz-r-iljen za. župana komunist Zsleznik. - Rcpatriacija iz. novih krajev Italije. hilster za socijalno politiko j*5 nd ministrskega sveta zahteval primeren kredit, da zamorc izvršiti repairiatijo naših rojakov. Vi se žele vrniti iz novih k rajo s- Italije. ^ Iz jugoslovanskega novinstva. Gla-slavonskih radikalcev »Straža*, ki i.- sedaj izhajal kot tednik, je začel s L junijem uhajati kot dnevnik. 1 Obrtno ia trgovsko Šolstvo. Pristoj-f.< -t za obrtno in trgovsko bistro ie s !. junijem od poverjeni?'.va za uk ia bo-gočasfje p reši a ra oddelek ministrstva z.n trgovino in industrijo v Ljubljani, ki je prevzeli) vsa uradno potovanje glede tcrra šolstva.. * Obnne šole za žesske. V ministrstvu f.n trgovino se vrše pripravljalna dela za osnovanje obrtnih ft>! ?.z ?enske v raznih Banata. v Vršc.t, Bel: Cerkvi, Ve- i liki Kikindi in Velikem Bcčkercku. * VcseliČR! odbor Splošnega ženskega .-?rcStva v Ljnbijani ima v soboto, 4. t. n. ob 38. važno seji v društvenih prostorih. RI reška cesta 9. * Ponarejevalci čeških bankovccv. T" dr: je «»roSis:št-vo v Sniljah prišlo na ."leti «->.';i druibi. ki je ponarejala češke bankovce. Raznečavala jih je na ta naiin. (—16.039.750> tlinarjev. Številke v okle pajih pomenijo spremembe napram prej-i = Cene lesu v Italiji. V, F lo renči šnjemu tednu (15. maja). j so bilo cene lesu to dni sledeče: jelovi- = Sprememba uredbe o devizah in va-1 r.a 10 mm 400 lir. 15 mm 360, 20 do 60 sodni stol. Sodna dvorana j? mnogo |,utah- Ministrski svet je v svoji seji dne j mm 330 en kubični meter: tesani stav-premaihna. Obtoženci — 143 po »tevi-! t fk!eili' pr»*inem!>o uredbe o de-j beni materijal luka Trst 265: bruna 340 do 350. V Neaplu so bile sledeče cene: jelove deske 450 do 480: gorilni les 14 do 15 lir en kubični meter. Jugoslovanski je lov les se je prodajal franko Milan po 320 lir slaba kvaliteta, dočim ie bil 'nvjši mnogo dražji. = Sejem britanske industrije. Slovenske industrijalce opozarjamo na sedanji veliki sejem britanske industrije v Londonu. zlasti na oficlelni in zelo podučni oficialni raport, ki ga je izdal Departe-mont of Oversea, Trade (Monthlv Bulle-tin of Information, fhird special number, British Indnstries Fairs 1921). = Osemurni delavnik. Virtenberški industrijski nadzorniki v Stuttgartu so .v svojem porčilu za leto 1920. predloženem vladi. pri.;!i do zanimivih zaključkov •rlede esemurnega delavnika, Podjetniki 710 560 4800 625 610 830 650 32.50 — 600 580 = Za zgradnjo proge Krapina-Rogaška Slatina. »Jugoslovenski Llovd* zahteva, naj se i/, notranjega državnega posojila nemudoma prične z gradnjo železniške Porotno sodišče DVA NEVARNA VLOMILCA. Miha Bubnič iz Pregarjev pri Podgra- ! proge Krapina-Rogaška Slatina, ki bi bi-du je mlad. močan človek, a zelo nevaren in nepoboljšljiv vlomilec, specijalist za vlome v trgovine. V družbi ključavničarskega pomočnika Alberta Razgoiia, rojenega pri Lyonu, s;a se lansko loto potepala po Savinjski dolini. Izvršila sta nebroj (i-zniii vlomov. Osumljena sta jih 16, obtožena pa sta samo enega, oziroma Bubnič dveh. Dne 30. julija lanskega leta ic Bubnič vlomil pri posestniku Ka-rolu Novaku v Zajcšovniku in mu odnesel ia 12.776 kron raznega blaga. Takoj drugo noč pa jc v družbi Alberta Razgoiia vlomil v trgovino starega Karola Forteja v Kotrcdczu. Tu sta staremu rudarju, ki ima trafiko in malo trgovino, odnesla nad 700 predmetov najrazličnejše vrste v skupni vrednosti 16.035 kron. Vse stvari sta potem prodala kmetom za sra- pšeniro po 980 do 1600 K. Za koruzo motne cene. Aretirana sta bila dne 7. av-: mnlo p,m,ra!i„v;m;a. Prodaja s- po 380 gusta lanskega leta. Miha Bubnič je pn- (lo ,JO0 K'za W;i;ro ua vagone. Ladii.ko zna! samo drugi vlom taki: tudi Albert | ,))a„0 ie jn ?e prcd3ja fraukoVla- Razgon BateK jc cinik. Prid korteju je; 4i- K C:,na 0V5n raste 7.a. zabrusil: «Obesite sc na ukradene kravate kar tukai!-> la komaj 12 kni dolga in bi stiia samo 60 do 80 milijonov kvon. ^.'ožnja iz Zagreba v Maribor bi biia !' rn skrajšana za dve uri in promet preko Zidanega mosta znal no razbremenjen. = Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Iz Savinjske doline nam javljajo, da se more stanje hmeljskih nasadov koncem meseca maja smatrati v I ne upirajo osemurniku. pac pa dela-splošncm kot prav dobro. Rastline so do- I jo največje težave delavci sami, ki iz-segle polovico, ponekod •/.►■ dve tretjini i javljajo soglasno po večini svojih stro-droga. Razvijjijo se krepko, so zdrave in j kovnih organizacij, tla si ne puste predore/. mrčesa. Vreme jc bilo dosedaj za hmelj jako ugodno. S hmeljem zasa ?na ploskev se je letos nekoliko razširila. = Poročilo o trgovini s poljskimi nri-deiki. 30. maja: So m bor: Dovozi jištni-ce slabi. Cene se držijo Mlini plačajo j pisovati. kako dolgo smejo uelati. in da zahtevajo svobodo dela za tako dolgo, j kakor ie njihova volja.^ Neugodni gospo- j ^pin^Tontan ! Banka za Primorje Goranl-i < s • ■ t ■ > • Beograd, valute: dolar 32.75. franki 272 — 272.50, lire 170 — 172. leji 55.50 — 55.75, marke 58.50 — 54. češke krone 47 — 47.50, avstr. krone 5.75 — 5.85, napoleondori 110 — 111, Devize: London 129 — 129.50. Partž 273 — 274, Ženeva 580 — 585, Solun 195 — 200, Praga 48 — 48.25, Dunaj 5.55 — 5.60. Berlin 52.75 — 53, Milan 178.50 — 174. Efekti: Narodna banka SHS, 2700 — 2730. 1 Dunaj, devize: Zagreb "450 — 454, Berlin 944 — 950. Budimpešta 2a3.50 — 256.50. Bukarešta 997.50 — 1007.50> London 2340 — 2360, Milan 3163 — 3185, Netovork 603 — 607, Pariz 5055 — 5096, Praga 875 — 882. Sofija 695 — 705, Varšava 56.50 — 58.50. Curih 10.625 — 10.675. Valu t, e: dolarji 597 — 601, levi 687.50 — 697.50. marke 944 — 950, funti 2320 — 2340. franc. franki 5030 — 5070? lire 3155 — 3175. dinarji 1782 — 1802, poljske marke 57.25 — 59.25. leji 990 —• 1000. švic. franki 10.525 — 10.575, češ-koslov. krone 875.50 — 881.50. „ majska renta i « • , • 109 Avstr. kronska renta ■ > • ■ 109.— Ogrska kronska renta . i t t 315 • — V. avstrijsko vojno posojilo . 82-— Turške srečke ; . > . . t > 3505.— Anglobanka . • • a > » > t 16r>0- — Bankverein c s c . • • s % 1290* — Avstr. kred. zav. za trg. in Ind. 1530- — Landerbank . . . ? . . 4 i 2460-_ Avstro-Ogrska banka . . , , 4340,— Zivnostenska banka . - . . . ."370-— Bosanska zemalj'ska banka . i 1489-— Državne železnice . . , , s 4445-— Lombarde 2230- — 59S2-— lOCOO-— Praška železna industrij'a iarski položaj jih sili, da sami iščejo delo nad ure. Poročilo tudi ugotavlja, da ; Zenica-žefežo .'o opažati znaten napredek v volji do ; Kranjska železna industrija . dela. V ostalem odklanja poročilo obdol-j Trboveljska premogokopna s žitev, da je osrmurnik kriv draginje, ki izhaja v resnici iz političnega položaja, iz pomanjkanja sirovin. premoga, transportnih sredstev itd. Osemurnik je veli-ega, ker sc k.ega zdravstvenega pomena zlasti za delavke. posebno še za matere, in je treba radi malih zalog in zaradi „ , ,, , . ; obeta slaba žetčv ovsa. „.urCoP0,r0l?-Sta biIa,dancs, 0bs.0JC"a.: ! = Uvoz vina h okupiranih krajev. Vi I osemurnik vsekakor tudi prinoročati. Ie Bubn. c na sedem let in Al- ngm pripadajo po rapalhki pc?wll: še niso izpraznjeni, je carine prost. bert Razson na 18 m c s c c c v težke ječe. PRILIKA RODI TATU. la mora odpasti prepove«!, ki bi branila •delavcu prostovoljno plačano delo preko = Neka velika češka tvornica olja pri- ; osem ur. de v kratkem v Dalmacijo, kjer name- j = češkoslovaška zunanja, trgovina. V Danes jc bil nadalje obsojen na eno ' r;lva p0Mavjt; modeme stiskalnice in či-j tretjem četrtletju minulega Vta j« uvo- lcto težke ieče delavcc Francc Stigiic iz Škoijc Loke, ker jc ukradel trgovcu Dci-singeriu zaboj vžigalic v vrednosti 4 tisoč S'J0 kron in mlinarju Komotariu štiri vreče pšcnicc, vredne 2.600 kron. DVA ROKOVNJACA. Rafael Kosmač in Andrej Rant sta zadnja člana razupite rokovnjaške družbe, ki jc takoj po polomu in posebno lansko leto strahovito plenila in kradia v Zalogu, Vevčah in drugod po kmetih. Štirje člani te drzne tatinske družbe so žc pre- stilnico olja. Kraj še ni določen, ker se pogajanja z vlado š" nadaljujejo. S tciu bo zlasti pomagam dalmatinskim tvornica m sardin, ki so morale dosedaj dobavljati olje iz Italije in Francije. = Hrvatska eskemntna bar.Ua v Zagrebu ,ie razširila sedaj svoje delovanje tudi na Dalmacijo, kjer ustanovi v Dubrovniku svojo podružnico, v Splitu pa prevzame I. pučko dalmatinsko štediono in trgovinsko banko, ki s svoje strani otvorijo podružnice v Sinju, Mctkoviču jeli kazni od 5 do 15 let. Edino gori ome- ; Makarski in na Visu. njena sta se šc doslej skrivala pred oblastmi. Razprava pred današnjo .poroto , pa ic bila preložena, ker ni došcl k raz-pravi eden obsojenih kot priča vabljenih j rokovniačev. — Moderna vspeninča med savskim pristaniščem in Kalimogdanom v Beogradu. Moderno vspenjačo namerava zgraditi neka angle.-ka tvrdka med sav-I skim pristaniščem in Kalimcsrdanom. i žila Češkoslovaška raznega blaga v teži ' 12.1 milijona, a izvozila 15.9 milijona ! kvintalov. Polovica izvoza in uvoza od-I pade na Nemčijo. | — češkoslovaška družba za trgovino z Rusijo. V Prosnlca sc je nedavno osno- j d | vala dražba za trgovino z Rusijo. Pri i družbi je udeležena zveza češkoslovaš-: kih industrijalcev z 50odstotno glavnico. ■ Namen te družbo je v prvi vrsti uvažati v Rusijo konfekcijo. -- Promet bankovcev v Poljski je znašal 30. aprila. 86.,755.339.719 mark. Od 20. do 30. aprila je narastel za 5.2 milijarde. = Braila poljsko pristanišče. Po izjavi romunskega zunanjega ministra Take Jonesou *ta sklenili Poljska in Rumuui- 9-300-— .1700 •— Lcvkam, papirnica . . . 5350-—• Berlin, d e v i z e: Italija 33S.65 — 339.35. London 250.25 — 250.75. New-vork 60.155 — 60.195. Pariz 537.45 — 538.55, Švica 1032.35 — 1034.65. Dunaj 11.38 — 14.42, Praga 93.15 — 93.35. dimpešta 26.57 — 26.63. Curih. <1 e v i z e: Bc-riit: 8.975, Xr-"i vork 569, Lontlon 22.22. Pariz 47.85 Milan 30.10, Praga 8.35, Budimpešta 2.35. Zagreb 4.30. Bukarešta 9.45, Varšava 0.55, Dunaj 1.275. avstr. žig. krone 1 —. Vremensko coroč5!o L:ublj2na :06 m nad mo':em Vetrovi Nll-^ t ! " i s 2. j unij 7. on' T3 ' T.1»-s : 17-41 bru vetra li, uri j 7S5-1 33 01 31. eri :ZS 3 !3.S i ; ! I ■oblačno Sredn a v-erapr.;a terrpi>ra'.ara 20.-, nermaba 1S-1 Soinci vzhaia ob zasaja oi> 13'47 Konzorcij ,Jutra". Lastnik in izdajatelj Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Frank Hellerr 3 Biopp Milim vopde Roman. Poslovenil F. J-o. «Ali .vem... seveda.,« vaše visočanstvo je veliki vojvoda tlon Radon XX. od Majorke in Minorke, grof.. .» «Dobro. dosti...! Mislil 3em. da misliš, jaz sem babilonski Nabuku donazar. Redkve, pesa, salata, pa prika ... pozabil si še žavbelj in bezeg ... In ti si upaš še trditi, da imaš nekaj pripravljenega za zaju-trek?» cSeveda, visočanstvo. to je samo takusek, (imam celo krasne sardine) potem pridejo ostrige, kunci...» c Kunci! O sveti predniki dona '.leronima! Večno zaničevana žival! Koliko let že jem kunce, Joaquin?» «Vaše .visočanstvo je jedlo včeraj 2ajca!» «Joaquiti, niti Bog oče, niti kuhar vseh kuharjev ne more spremeniti kunca v zajca! Kvečjem v piščanca. Znpomr.i si to!» <;Za jutri mislim napraviti telečjo omako!» c Telečjo omako — 'Joaquin, vToa-qnin, kje si vendar dobil telečje me- «Moj stric, visočanstvo, iz Majorke, ki je velik častilec vašega yiso-tanstva...» vXe govori mi b ljudeli iz Majorke. Joacjuin! Banda podlih buntovni-kov: saj veš, kaj so storili moji di-uastiji.» <• Visočanstvo, nikdo tega bolj ne obžaluje, nego ravno jaz. Rodil sem se na Majorki, torej sem rojen Ma-jorean, toda v srcu, visočanstvo, sem bil vedno dober Minorčan ... ravno tako, kakor moj stric*. «To je lepo, Joaquin, a tvoj Stric?* «Včeraj mi je poslal iz Palmasa v ribiškem čolnu lepo rejeno tele. Moj nečak je prišel z ribiči! Tako sem se odločil da napravim jutri za zajutrek telečjo omako... a danes zvečer.. «Vem in razumem, danes zvečer bo telečja pečenka! Počasi si me Fini slonoiiolen! IsdolM I. M i Gledališka ulica 7/III, Ljubljana. S3110-30 mlad fant, prosi istotako službe. — Tonudbe na 905 2—2 Kotel pripraviti na ¥aEe lenenadenje, najprej telečja omaka, potem ^ šele telečja pečenka. Bal si se, dragi prijatelj, da me tako presenečenje ne ubije. Ti si biser v svoji stroki, Joa-quin. Ti nisi samo strokovnjak', da pripraviš jedi, ti jih znaš tudi nabaviti! Joaquin!» ■ « Visočanstvo?* «Kaj misliš.. » ako bi tvoj stric,. nekaj sem se spomnil»..»: «Visočanstvo gotovo misli, aKo bi nam mogel moj stric yečkrat dobaviti kakšno tako tele,,.?» «Ne, ne, toda, da! Mislil Bem, veruj mi, kaj ako ne želi tvoj častivredni stric, da mu podelim naslov dvornega dobavitelja. Seveda za neznatno odškodnino.. «Visočanstvo, jaz«,«.visočanstvo, moj... visočanstvo ve, 'da je naslov dvornega dobavitelja.., nekaj... nekaj...» «— Obrabljenega. Bil je že pre-mnogokrat podeljen, vem, vem ža-libog, 'Joaquin; torej ti ne veruješ, da bi tvoj stric.. .> «Visočanstvo, moj stric je Minorčan tlo zadnje svoje kaplje krvi kot sem jaz, globok častilec vašega .vi-sočanstva je, toda jaz dvomim, ne verujem, da bi.,.» «Razumem, dober Minorčan je, toda še vedno ne tak, da bi mogel postati dvorni dobavitelj. No, med nami rečeno, jaz razumem njegova čustva — Avgust, ali je prišla daneB pošta? «Da viocanstve, senor Paqueno čaka v vašem kabinetu*. cDobro! Torej, iJoaquin, pripravi zn jut rek s sredstvi, ki ti stoje na razpolago*. Veliki vojvoda je namignil [Joa-quinu, ki se je naklonil globoko in odšel, potem pa je vstopil skozi vrata, ki mu jih je Avgust odprl na fetežaj, v svoj kabinet, kjer ga jc že čakal mal, posivel gospod v salonski obleki in zlatoobrobljenim šči-palnikom na koncu nosa. Ko je vstopil don Ramon, se je dvignil iz fotelja, kamor se je poveznil, vstal je in se globoko poklonil. tt POGCAV3E dokaže čitatelju, da ni vse zlato, Kar se sveti. Senor Esteban Paquena je bil iz starega minorčanskega rodu, ki je igralo že .v 16. stoletju važno in pomembno ulogof y zgodovini velike vojvodine. Pokolenje za pokolenjem so služili njegovi predniki vladarjem iz dinastije Ramiro, bili so večinoma vojaki ali pa dvorjaniki, včasih so bili tudi diplomati, a kar je glavno, nikdar niso. zahtevali velikih plač. Zvestoba in samozatajevanje, kar je bilo temu rodu prirojeno, sta postali sčasoma njih druga narava; niso opazovali sveta raa vidik večnosti, niti raz svoj lastni* edino merilo in smernica jim je bil vsakokratni vladajoči veliki vojvoda Minorke. Tako se je zgodilo, da je služil senor Esteban trem vladarjem zaporedoma, Ramonu XIX., Luisu XI. in Ramo-nu XX. Zanje je vodil do leta 1876. državne finance, a ta posel res ni bil zavidljiv, zahteval je zvijačnost kače, oslovsko vztrajnost in miroljubno potrpežljivost svetnika. Mogoče je senoru Estebanu primanjkovalo prvega svojstva, ali v tem slučaju je mogel nadomestiti to pomanjkanje s preobilico druge in tretje lastnosti. Dasi je bil gospodarski položaj velike vojvodine obupen, on vendarle nikdar ni zagnal puške v koruzo. Z vstrajno in zagrizeno odločnostjo ni nikdar prenehal bombardirati j vseh znanih in neznanih denarnih zavodov v Evropi s predlogi o državnih posojilih, zlasti vstrajen je bil v pisanju pisem, ki ie v njih opravičeval zaostanke v plačevanju obresti in dolgov. Leta 1910. ni bilo v Evropi človeka, ki bi bolj poznal vse evropske ouerune in gospodarske volkove kot je bil seiior Paqueno, i ni bilo človeka, ki bi bolje poznal j zavito psihologijo teh ljudi, skratka! ni bilo človeka na svetu, ki bi mogel napisati bolji spisovnik za one. k: stoje pred konkurzom. Bilo pa tudi ni človeka, ki bi manj spadal v to stroko kot je bil ravno senor Esteban: minevali so dnevi, reševal je tekočo korespondenco mehanično in brez zanimanja a njegova duša jc sanjala o mali, belo pobeljeni celici v nekem 8aljnem jezuitskem samostanu tam y Španiji; njegove oči so gledale 3ol-ge 8 kamenitimi ploščami tlakovane hodnike, samostansko cerkev, cvetoče vrtove... in njegovo uho je uživalo v večni tišini, ki je vladala med golimi samostaskimi stenami. tVj tem samostanu je bil nekdaj senor Paquene in vrniti se tja je bil cilj njegovega življenja. Toda, ko je on sanjal o lepoti in miru samostanskih zidin. minevala so leta in prehajala v vedrem, vstrajnem boju in prizadevanju, da reši državne finance, kar pa ui delal toliko iz ljubezni do svoje domovine kot, iz udanosii 'Jo svojega mladega vladarja. Don Ramon si je znal zagotoviti popolno udanost, ki jc je podedoval senor Esteban od svojih prednikov. Dasi je bil 25 let starejši nego njegov vladar, je bil Paqueno popolnoma v oblasti svojega vladarja. Kar je želel ali rekel don Ramon, bilo je njemu ukaz; 3,ko bi ga don Ramon nagovoril k zločinu, storil bi vse. Ramonu na ljubo preživljal je svoja leta v korespondenci z vsemi evropskimi oderuhi... a sanjo o jezuitskem samostanu v Barceloni so vedno bolj in bolj bledele. Don Ramon je razumel udanost senora Paquena tako kot večinoma vse pojave vsakdanjega življenja; z dobrodušnim neizčrpnim humorjem, kot nekaj, ki je tako, kot je in mora biti. Razmišljati o življenju, o problemih življenja se mu je videlo brezpredmetno. Bil je mož brez glo-bokejših čustev s precej dobro vzgojo in izobrazbo, toda prepričan in zaverovan v načelo minljivosti vsega. Absurden položaj, ki ga je zavzemal v sredi 20. stolet ja kot vladar absolutist v državi, ki so ji manjkala vsa sredstva za razvoj, ie dajal njegovim življenskim nazorom iu njegovemu dobrodušnemu humorju vedno nove vzpodbude. Vsi njegovi poskusi vladati*, bili so \ prej obsojeni v neuspeh, ker za vse kar je hotel podvzeti, manjkal mu je vedno temeljni pogoj: denar. Po prvem letu njegovega vladanja, so postali ti poskusi ^vladati* vedno redkejši in redkejši; leta 1910 se je pa že davno omejil, da s pomočjo senora Estebana vzdrži stroje v pogonu in to — kar je mogel opazili tudi sam — res ni bila nobena sir.e-kura. Z izrazom lica. ki je bil žalostne,!-ši nego navadno, je pozdravil seiior Paqueno na omenjeno februarsko jutro svojega gospoda. Izraz žalostne resnosti je bil v njegovih očeh, ki so se skrivale po zlatoobrobljenim nanosnikotn. Vsaka njegova kretnja je bila nervozna, kar je pa imelo navadno posledico — podvojiti velikemu vojvodi dobro voljo. Pomignil mu je s cigaro, vtaknil cbe roki v hlačna žepa, opazoval nekaj časa s-> 1 nora Paquena, a potem rekel: cDobro jutro, Paqueno!-» V resnici jc pa spal sonc.'.' :\ique no skrajno slabo, toda ne bi si nikdar upal tega priznati, dokler ni vedel, kako je spal njegov vladar. ^Izvrstno, Paqueno, človek s tako sijajnimi financami kot, sem jaz, spi vedno izborno!* c Visočanstvo se blagovolite šalili! Slabe finance ne uživajo glasu, da bi mogle dopustiti mirno spanje. Veliki vojvoda se je od srca na smejal. *To jt odvisno, dragi Paq»e-no, od tega, kako slabe so. Ako so tako slabe kot so na primer moje, torej skrf jno brezupne, t c-dai se lahko spi b borno, brez skrbi, seveda, ako jc eiovek normalen. Edino pred leti sem slabo spal, a to je bilo takrat, ko sem pričakoval šc slabse čase. No, torej, kaj je z današnjo pošto?* Obraz senora Paquena se jc zopet vzresnil — bil je tak kot takrat, ko je stopil veliki vojvoda v kabinet. Potegnil je par aktov iz svoje torbe in rekel: «Kot navadno, visočanstvo! Približno... Dobili smo pismo od Al tensteina iz Cadisea! > «In kaj nam piše predragi AHen-stein?» < Da moramo plačati obresti za leto 1908, ker sicer bo protestiral pri španski vladi*. (Dalje prihodnjič.- H——HWW»H'lil'HIIWII .'» ■ I ...... M\ sluga, upravo «Jutra». Furnir (žepn). Priporočamo domača tvrdke: Moli Mi io ciififii oslosnik. Izhaja poljubno. VošSa objava 4 K. Tovarna furnirja, _ _ žaga in trgovina z lesom, Področje, p. Domžale. 768 20-8 3Px»©c!L£fc s© skoraj novo kolo 7. novo pnevmatiko j za ceno 2000 K; t moška zlata nra z verižico po jako ugodni ceni. Vpraša in ogleda se v trgovini Slomškova nlica 27 Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [3. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 27 Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8._ Garaški modni salon Zdenka Rodlč, Gradišče št. 8/1 B._10-8 Pužkarji: Kaiser F. K., Šelenburgova ul. 6. Naročajte dnevnik „ Jutro"! ne vrši v soboto dne 4. t. m. ob 10. nri dopoldne v skladišču BALKAN'-, 913 Dunajska cesta 33. 2—1 Različna m (deset komadov) ™JB i? n -j toda le skupno. Pojasnila dele Pasji m g HeMllcI. MiadL resen, soliden samec 21 104 -T". , rorc.tirc*«™« €@Sf& it. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenično otrobe, pšenično moko za krmo, prossno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejša namizno, riž, južna sadio vseh vrst, čaj Cey!on, dišave vssh vrst, slive bosanske zračno sušena, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, beio čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, partland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. ^ B^ £ 1 fr-tt Anatala Franca-Es^oIJak: Pingriuski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevskij-Levstik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 K, vez. 54 K, f S po pošti broš. K 8"— več, vez. K SO-— več. jj i Goncourt-Pastnškln: Dekle Eliza. Roman. Broi. 15 K, vez. 2t K, po 1 3 pošti broš. K 2-— več, rez. K 2-50 več. Cervantes-Sorlt: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. K 2 — več, vez. K 2*50 več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti broš. K 2 — več, vez. K 2-50 več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broi. 10 K, vez. 15 K, po pošti broš. K 2 — več, vez. K 2-50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. k 26 —. po pošti broš. 3-40 več, vez. K 4-— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Dnija izdaja. Uredil tir. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po posti 5 K več, II. zvez. broi 22 K, po pošti 4 K 60 v rec. r središču mesta, z električno lučjo. Cena p stranska, stvar. Cenjene pomnite uprav-iii-tvu «Jutra* pod „Stavbanik". 910 EaasjESSEBEeaoKEEangeEcaaePi | iwfeei?o sfroliio I | -M O ■ K 0 — _ a ^ Olje, iabko, za vretena; y olje za transmisije; g H olje, strojno za poljedelsko stroje; H ^ olje, strojno za težko stroje; $ olje za avtomobile, lahko; B a olje „ n . izredno težko; H ® olje za cilindre; g j a olje proti prahu. 57 104-S2 g Glavna zaloga: ~ g iiiuuiu, ......§ Zank?, L z L Z.!! I prej A. Zank« sinovi. || BBB3Ba3SBBS3S3SBS83BBSaaaa: Knjige se naročajo pri založništvu: j Tiskoima zadruga v IijHf?lja&i, .« Sodna, ulica 6. gs 5