Celjski tednik CELJE, 23. septembra 1960 Leto X., štev. 38 GLASILO SOCTALISTICNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIl UREJUJE UREDNIŠKI ODBOE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU POMOČ GOSPODARSKO NERAZVITIM PREDELOM Prejšnji petek dopoldne sta se prvič po ipoletnih .počitnicah se- stala k rednemu zasedanju oba ibora okrajnega ljudskega odbora t Celju. 2e prva točka dnevnega reda, to je poročilo o stanju sred- stev proračunov in skladov okra- ja ter občin, je sprožila živahno razpravo, iz katere povzemamo, da navzlic zadovoljivim izgledom T okrajnem merilu glede izpolnit- ve občinskih in okrajnega prora- èuna, bo bržkone le nekaj občin, ki plana dohodkov ne bodo do- iegle. Sicer pa je praksa prejš- njih let pokazala, da so se do- li odM hitreje stekali v drugi ipo- lovici leta, kot v prvi. Zato so morda nekatera .pesimistična gle- danja glede izpolnitve občinskih proračunov zaenkrat še preura- ojena. Ta razprava pa je opozorila na ie en problem. Odborniki iz šent- jurskega in šmarsko-kozjanskega •bmočja so namreč predlagali, da taj bi Okrajni ljudski odbor pod- prl prizadevanja teh občin za re- levan j e določenih gospodarskih vpirašanj na ta način, da bi se •dpovedal anuitetam, ki jih ei- •er ti predeli plačujejo za najet- je kredita iz okrajnega investicij- ákega sklada. Tako zbrana sred- •tva pa bi se naj zbirala v skla- dih pri prizadetih občinah vzhod- nega predela celjskega okraja, iz katerih bi znova finansirali go- »podarsko dejavnost. Ali z dru- gimi besedami — na seji so spro- lili vprašanje pomoči razvitejših predelov manj razvitim področ- jem šentujrske in šmarske obči- ne. Takšna pomoč se hvaležno iz- vaja v zveznem in republiškem merilu, zakaj se torej ne bi tudi v okrajnem. Po mnenju odborni- kov s teh območij, pa bi se lahko ta pomoč kazala še v tem, da bi industrijska ipodjetja celjskega bazena ustanavljala na Šma"rskem in v šentjurski občini svoje obra- te. Ljudski odborniki so v načelu osvojili predlog o pomoči manj razvitim občinam, vendar so gle- de stekanja anuitet v občinske •klade naročili pristojnemu svetu, da naj do prihodnje веје problem prouči. Veliko pozornost je vzbudilo tudi F>oročilo predsednika sveta za šolstvo Marjana Jerina, saj je opozoril tako na materialne kot kadrovske probleme šol in na te- žave, ki nastajajo zlasti v Celju zaradi pomanjkanja šolskih pro- storov. (Nekaj misli iz njegovega p)oročila objavljamo na 4. strani.) V nadaljevanju seje so ljudski odborniki potrdili poročilo sveta za urbanizem. Hvaležna je ugoto- vitev, da so se pri občinah že res- no lotili reševanja urbanističnih problemov. Na osnovi teh priza- devanj so nastali tudi ureditveni načrti za Celje, Velenje, Šoštanj, Laško, Rogaško Slatino itd. Na pobudo tega sveta so v občinah določili tudi ožje gradbene oko- liše in 8 tem postavili temelje za smotrno stanovanjsko izgradnjo. Zraven tega je predsednik sveta Zmago Likar opozoril še na črne gradnje ter priporočil občinam, da jih zajezijo. Po poročilu predsednika Okr. sodišča v Celju Nika Pogačarja so se člani obeh zborov seznanili še z urejevanjem evidence nepre- mičnin splošnega ljudskega pre- moženja. V glavnem ta evidenca ni zadovoljiva, drugo pa je vpra- šanje, kakšno je gospodarjenje z njo. V zaključnem delu je ljudski odbor za celjski okraj sprejel še nekaj odlokov, ki urejujejo neka- tere probleme šolskega značaja. Na predlog komisije za volitve in imenovanja pa so izvolili tovariša Stefana Vilar j a za sodnika Okraj- nega sodišča v Šmarju pri Jelšah. M. B. Osnovne organizacije ZK pobudnik in koordinator vsega dogajanja Pretekli teden je bil razširjeni sestanek članov občinskega ko- miteja Zveze komunistov v Mo- zirju, katerega so se udeležili tudi isekretarji osnovnih organizacij ZK in predstavniki vseh občin- skih političnih forumov. Na ise- stanku so proučili gospodarsko in politično stanje na območjih po- sameznih osnovnih organizacij, zraven tega pa tudi vlogo vseh političnih činitelje v pri nadalj- njem razširjanju in uveljavljanju procesa demokratizacije. Ugoto- vili so, da znajo osnovne organi- zacije ZK uspešno uveljavljati ta načela in koordinirati delo vseh političnih in družbenih organov. Zraven tega so prišli do zaključ- ka, da bo treba večjo pozornost posvetiti sistematični vzgoji čla- nov organov dnjžbenega uprav- ljanja. & P. SIRŠA POLITIČNA SOLA NA SMARSKEM Pred dnevi je šmarska komisi- ja za idejno politično izobraževa- nje predvidela program za bližnjo ■ezono. Politična šola, ki je pri- čela delovati lani v Rogaški Sla- tini, se bo razširila z novim od- delkom v Kozjem in bo tako spre- jela okrog 70 slušateljev. V tesni povezavi z občinsko delavsko uni- verzo pa predvidevajo občasni študij v sedmih osrednjih krajih občine: v Rogaški Slatini, Rogat- cu, Šmarju pri Jelšah, Podčetrt- ku, Mestinju, Bistrici ob Sotli in Kozjem. V teh predavanjih bi v določenem obdobju do marca pri- hodnjega leta seznanili poslušalce z aktualnimi družbenimi vpraša- nji, gradivom V. kongresa in zu- nanje političnimi dogodki. S. Pred dnevi je bila na gimnaziji slovesna podelitev značk in diplom vsem •»'igadirjem, ki so delali v brigadi na šolskem telovadiščn. Proslave so se ■deležili tudi xastopniki okrajnega in občinskega komiteta LMS in izrazili za- dovoljstvo nad začeto delorno akcij*. Tesnejše sodelovanje z vsemi organi upravljanja v občini DESET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA T LESNI INDUSTRIJI »SAVINJA« V CELJU V NEDELJO JE DELOVNI KOLEKTIV LESNE IN- DUSTRIJE »SAVINJA« V CELJU POČASTIL DESETLET- Miœ DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V PODJET- JU. MED GOSTI SO SE ZBORA UDELEŽILI TUDI MI- RAN CVENK, CVETO PELKO, FRANC RUPRET ITD. Poročilo o uspehih delavskega samoupravljanja v podjetju je imel predsednik delavskega sveta LUDVIK GORKIC. Takole je med drugim dejal: Ko je 22. septembra 1950. leta direktor Edi Gole pre- dal podjetje v upravljanje delov- nemu kolektivu, se je kolektiv komajda zavedal, kakšne odgo- vornosti sprejema. Zavedal se je pomembnosti dogodka, ni pa še vedel, kako naj z delilm začne, ker zanj ni bilo vzorcev. Kljub vsemu moram reči, da tudi v za- četnem delu ni bilo grobih napak. Zato lahko trdim, da je naš ko- lektiv že od začetka pokazal zre- lost in voljo, da si upravlja sam. V desetem obdobju je v organih samoupravljanja delalo 174 ljudi, kar je skoro četrtina sedanjega kolektiva. Sposobnosti, ki so jih ti ljudje pridobili pri delu v or- ganih delavskega samoupravlja- nja, so se skoraj vedno pokazale na delovnih mestih s pojasnjeva- njem vseh ukrepov in korakov, ki jih je delavski svet napravil. S takim delom so bili doseženi lepi uspehi, povečala se je vred- nost družbenega bruto proizvoda, kolektiv pa se je povečal za sko- ro trikrat. Kljub temu, je nadaljeval tov. Gorkič, da pri delu organov samoupravljanja nismo zaostajali za ostalimi podjetji, se mi vendar zdi potrebno, da povem tudi to, da naj se naša sposobnost pri upravljanju ne kaže samo v spo- znanju in reševanju problematike našega podjetja, temveč, da se mora to naše prizadevanje razši- riti na obvladanje problematike celotne občine. To torej od nas zahteva še tesnejše sodelovanje z vsemi ostalimi organi samo- upravljanja v občini... Zelo zanimivo je bilo poročilo direktorja EDI J A GOLCA, ki je orisal pot in razvoj podjetja vse od tistih skromnih in starih žag ter delavnic do modernega indu- strijskega podjetja z lepo per- spektivo. Tako je orisal nastanek nove zabojarne, sodarne, nadalje začetek del v oddelku za izdelo- vanje lesne volne itd. Istega leta, kot oddelek lesne volne, je zrasel tudi obrat za izdelovanje lesem« galanterije. Razen delavnic za ix- delavo pohištva je na obratu т Spodnji Hudinji začela z delom nova furnirnica. Zelo lepe uspehe je kolektiv »Savinje« dosegel pri izdelovanju embalažnih sodov. Tako se je mnogim priznanjem, ki jih je dobil prav ta izdelek, le- tos pridružil še »Oskar 1960« na t-^trtem mednarodnem sejmu em- balaže v ILjubljani. Izreden vzpon podjetja v dese- tih letih samoupravljanja potrju- je tudi nekaj številk. Medtem, ko so imeli 1950. leta 281 zaposlenih, jih imajo zdaj že 636, bruto do- hodek pa so v istem razdobju po- večali od 97 milijonov na eno mi- lijardo 322 milijonov dinarjev. Vzporedno s tem je narasel tudi dohodek, čisti dohodek, in zlasti še skladi podjetja od 2.4 milijona dinarjev v 1950. letu na 46.6 mi- lijona letos. Končno je tovariš Gole opozo- ril še na perspektivo podjetja, ki se kaže predvsem v večjem izko- riščanju lesnih odpadkov in s tem v graditvi lesno-kemične indu- strije. Slavnostni del programa so iz- popolnili pionirji hudinjske in prve osnovne šole, ki so kolektivu čestitali k doseženim uspehom in se mu hkrati zahvalili za vso po- moč in razumevanje. Prav tako je vsem članom kolektiva »Savi- nja« zasluženo izrekel priznanje še tov. Rupret, ki je med drugim pozdravil pobudo delavskega sve- ta po tesnejšem sodelovanju z vsemi organi upravljanja v meri- lu občine. VREME V NASLEDNJIH DNEH Nestalno s pogostimi padavina- mi. Razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni zaporedno. — Najmočnejše padavine pričakuje- mo okr(^ 26. septembra. Praznik štorskih železarjev v nedeljo bodo v Železarni Store svečano proslavili 10-letnico de- lavskega samoupravljanja. V počastitev tega dne se že ves teden vrstijo razne športne in kulturno-prosvetne prireditve ter tekmo- vanja. V nedeljo so bile gasilske vaje, med tednom pa so se po- merili v Storah šahisti, nogometaši, kegljači, košarkarji in strelci. Na predvečer praznika, v soboto zvečer bo v Domu kulture v Sto- rah svečana telovadna akademija, na kateri bodo nastopili člani Partizana iz Gaberja in Stor. V nedeljo dopoldne pa bo po sve- čani seji delavskega sveta železarne krenila povorka članov ko- lektiva in prebivalcev na novi športni stadion na Lipi, kjer bo množično zborovanje. Več o tem čitajte пџ 3. PET LET KOMUN Minilo je pet let od uvajanja komunalnega sistema. To je bil zgodovinski datum v razvoju so- cialistične demokracije. Od leta 1956 do 1959 je pora- stel relativni delež občin v skup- nih družbenih sredstvih od 10 % na 14,4 %. Od leta 1953 do za- četka 1960 pa so proračuni občin porastu za dva in pol krat, lokal- ni investicijski skladi pa za de- vetnajstkrat. Ce upoštevamo,pro- računska sredstva občin in okra- jev ter sredstva v skladih gospo- darskih organizacij, tedaj ugoto- vimo, da je okoli 45 % vseh sred- stev namenjenih komunalnim skupnostim. Tako močna mate- rialna baza je omogočila razvoj družbenega samoupravljanja dr- žavljanov na vseh področjih ko- munalnega življenja. Z razvojem materialnih sil je rasla tudi skrb komune za živ- ljenjski standard državljanov. Le- ta 1956 je bilo investirano za družbeni standard 44,8 milijard dinarjev, naslednje leto 77,1 mili- jarda dinarjev, leta 1958 79 mili- jard dinarjev in lani 92 milijard dinarjev. V istem obdobju so pod- jetja in gospodarske organizacije dale iz svojih prostih sredstev preko 35 milijard dinarjev za sta- novanja delavcev in uslužbencev. Leta 1956 je bilo zgrajenih 139, lani pa 376 šolskih poslopij. Za minulih pet let so komune ustanovile 9443 industrijskih in drugih podjetij. Od tega 897 in- dustrijskih, 330 gradbenih, 1971 gostinskih, 1295 obrtnih, 2709 tr- govinskih, 333 kmetijskih, 284 uslužnostno komunalnih ter 1624 ostalih podjetij. Razvoj komun je stalni proces, proces, ki iz dneva v dan vnaša nove črte v naš družbeni sistem. Zato je tudi razumljivo, da je za preteklih pet let življenje nare- kovalo neke še nerešene proble- me v komunalni ureditvi. Zvezna ljudska skupščina bo verjetno na prvem zasedanju proučila izkuš- nje in probleme v izgradnji ko- munalne ureditve. Čeprav je več- krat prišlo do teritorialnih spre- memb, komunalni sistem terito- rialno še ni povsem urejen. V na- ši državi je 75 okrajev ter 800 občin, vendar sedanje meje okra- jev in občin še niso stalne. Vedno bolj dozoreva mnenje, da občine in okraji morajo pred- stavljati zaokrožene ekonomske enote, v katerih bo imelo gospo- darstvo vse pogoje za razvoj. Go- tovo se bodo pristojnosti z okra- ja še nadalje prenašale na obči- no. Verjetno bo že v bližnji bo- dočnosti okraj postal prava skup- nost komun z določenimi funkci- jami koordinacije. Kako bo letos z ozimnico? v septembru in oktobru se pojavijo prve skrbi za zimo in ena največjih je za naše potrošnike prav gotovo pre- skrba z ozimnico. Lani je bi- lo zaradi nje precej hude krvi, letos pa trgovsko pod- jetje »Agropromet« zatrjuje, da so zaloge dovolj velike za za vse potrošnike. Letos po- sebne organizirane preskrbe z ozimnico ne bo, temveč bo »Agropromet« ves september prodajal ozimnico iz lastnih skladišč po grosističnih ce- nah. Potrošniki bodo lahko blago nabavili v neomejenih količinah in brez bojazni, da ga bo zmanjkalo; sindikalne podružnice pa naj svoje čla- ne usmerijo k »Agroprome- tu«. S tem bo odpravljeno nepotrebno beganje. Naše tr- govsko omrežje se je doslej že toliko usposobilo, da zago- tavlja preskrbo z ozimnica- mi skozi vso jesen in zimo in potrošnikom se niti ne bi bi- lo treba oskrbovati toliko ča- sa vnaprej. Izračunali so, da je izguba med zimo (gnitje, mraz itd.) večja, kot če bi na primer krompir kupovali sproti po res nekoliko višjih cenah. Tistim, ki so vajeni, da se preskrbijo za vso zimo, pri- poročamo, da si nabavijo po- trebne pridelke že v septem- bru in začetku oktobra. Kas- neje se bodo cene verjetno nekoliko dvignile zaradi pri- liva kupcev iz južnih prede- lov naše domovine, kjer leti- na ni bila tako dobra. Le-ti pridejo v Slovenijo po navadi kupovat takrat, ko pri njih zmanjka blaga in skok cen je precej občuten. j Letošnja letina je bila do- ] bra in na trgu bo manjkalo ! le nekaterih pridelkov — na \ primer bosanskih sliv in ^ orehov, ki pa jih namerava- jo nadomestiti s precejšnji- mi količinami orašidov, leš- nikov, rožičev itd. Bojazen, da bi letos ostali brez ozimnice je torej po- vsem neutemeljena, nasprot- no — pričakujemo lahko do- bro založen trg. o CELJSKI TEDNIK STEV. 38 — 23. septembra 1960, ŽIVAHNO DELO ORGANIZACIJ SZDL V ŽALSKI OBČINI Delo na prilagajanju sprememb novega statuta SZDL Jugoslavije je na področju žalske občine v i;olnem teku. Tu bodo zdaj do- končno rešili še vprašanje kra- jevnega odbora Reka, ki ga bodo priključili Preboldu. Tako bodo po novem vse krajevne organiza- cije SZEIL vsklajene tudi s teri- torialnimi področji krajevnih od- borov, oziroma edine stanovanj- ske skupnosti v 2alcu. Bolj kot o tem pa teče razpra- va o ustanavljanju sekcij pri kra- jevnih organizacijah. Z odločitvi- jo, da bodo krajevne organizacije SZDL skupaj z Zvezo komunistov pobudnik sistematičnega politič- no ideološkega dela na vasi, so bili podani tudi realni pogoji za delo sekcij za ideološko politično udejstvovanje. Po sklepu plenu- ma občinskega odbora SZDL bodo te sekcije delale pri vseh krajev- nih organizacijah SZDL. Pri mnogih krajevnih organiza- cijah bodo zaživele tudi sekcije za družbeno upravljanje. Vendar, kakor za ostale, tako velja tudi za te — nastanejo naj na osnovi potreb, ne pa zaradi tega, da bodo nekje rekli, da imajo sekcijo. Zelo realni so tudi pogoji za uspešno delo sekcij za ženska vprašanja. Na celotnem področju Spodnje Savinjske doline namreč opažajo, da žene še kolikor toliko aktivno delujejo le v okviru sek- cij žena-zadružnic pri kmetijskih zadrugah. Na vseh ostalih področ- jih pa njihovo delovanje peša in je vse drugo prej kot aktivno. To so občutili tudi v 2alcu. Zato je odbor SZDL sklical sestanek z ženami, na katerem so spoznß.li, da žene hočejo delati in pomagati pri reševanju vseh tistih nalog, ki jih nase sprejema stanovanj- ska skupnost. Z istimi nalogami pa se bodo morali spoprijeti tudi krajevni odbori. Zato so predvi- devanja, da bodo sekcije za žen- ska vprašanja zaživele pri vseh odborih krajevnih organizacij SZDL, povsem utemeljena. K te- mu jih bodo prisilili problemi in naloge. Razumljiva je pobuda članov SZDL iz Liboj in Šešč, da naj bi tam ustanovili tudi sekciji za te- lesno vzgojo. Razumljiva zatega- delj, ker tam mladina pogreša organizirano športno in telesno vzgojno udejstvovanje. Sekcija pri krajevni organizaciji SZDL naj bi pripravila vse potrebno, da bi prišlo do ustanovitve partizan- skega društva. Ko bo društvo za telesno vzgojo ustanovljeno, bo postalo delo sekcije nepotrebno. Zelo zanimiva je tudi razprava o ustanavljanju podružnic v okvi- ru krajevnih organizacij. V nače- lu je jasno zdaj to, da jih bodo ustanovili pri vseh večjih krajev- nih organizacijah SZDL. Tako n. pr. v Žalcu za Vrbje in Ložni- co in podobno. Kakor za podružnice, tako velja tudi za sekcije pravilo — o usta- navljanju enih in drugih naj od- ločajo in sklepajo člani krajevnih organizacij SZDL sami! Zato nič šablon in nobenega recepta. Delo in problemi naj rodijo eno in drugo obliko! Organizacije SZDL na področju žalske občine pa čaka precej dela še pri povečanju števila članov. To še predvsem velja za organi- zacije na Gomilskem, Pirešici, Polzeli, na Taboru, "Vranskem in še ponekod, kjer se je v zadnjih mesecih celo zmanjšalo njihovo število. Na Vranskem pravzaprav šele zdaj urejajo spiske in pobi- rajo članarino. Nekaj več so na tem območju storili le v Grižah, Letušu, ÎLibojah, Ponikvi, Šeščah in v 2alcu. Navzlic vsemu pa ima- jo zdaj v občini komaj 79 % vo- livcev včlanjenih v SZDL. To pa je premalo. Zato računajo, da bo- do do konca leta povečali število članov na 85 % volivcev. M. B. Motiv iz Celja POGLED PO SVETU Olimpijski ogenj je ugasnil, olimpijski krogi se pa, upajmo, niso razšli, v New Yorku se hodo spletali razgovori med 96 država- mi vseh petih kontinentov, petih ■olimpijskih krogov. Svetovna jav- nost od tega velikega ognjišča, ob Icaterem je možno pokaditi pipo miru tudi največjim nasprotni- kom, mnogo pričakuje. Posebna navzočnost izvenblokovskih vel- mož, ki v glavnem vsi stoje na stališču pozitivne nevtralne ali aktivne koeksistence, vzbuja upa- nje, da bo vprašanje miru prav zastavljeno. Maršal Tito je pri- tegnil pozornost vsega sveta. Na- ser. Sukamo, Fidel Castro so prav tako možje z veliko osebno repu- tacijo. Macmillan se pripravlja na vlogo velikega posredovalca med Eisenhowerjem in . Hruščevom. Oba ta dva bosta nastopila z ve- likima govoroma in seveda s predlogi, ki bodo izražali velike obljube a tudi velike apetite in težnje po absolutni premoči. Hruščev je pošiljal z »Baltike« sirenske poslanice vsem velikim, češ, pridite na visoki vrh, tu se lahko pogovorimo pred svetovno publiko. De Gaulle, ki ga neka- teri imenujejo Don Ouijota za- hodnega sveta, ne kaže volje, da bi šel v New York. Menda pri- čakuje čudež Ivane d'Arc, najra- je bi bil to kar on sam. Pred ne- kaj dnevi je doživel že tudi trdo besedo z onstran Rena, ko je francoska mornarica izpraznila nemško tovornjačo, da bi skraj- šala alžirsko vojno. Iz nemških besedi razločno zveni zavest, da se Nemci že čutijo gospodarji na kontinentu. Toda ne glede na te in take don Kihote bo treba nekaj storiti. Ne kaže iti za Horacem oz. za nje- govim verzom: Si fractus illaba- tur orbis ... četudi se podere svet, bo neustrašeni ostal na njegovih razvalinah. Na svetu pa je malo neustrašenih ljudi, temelji mi- rovnega sožitja pa so šibki. Hladna vojna je na vrat na nos izbruhnila z elementarno silo v Kongu. To je neizbrisno dejstvo, ki ga OZN ne bo mogla izbrisati. Videlo se je to že prejšnji te- den. Lumumba ni bil všeč NATO, oficirji OZN so že pred 10 dnevi grozili Lumumbi z aretacijo. Se- kretar OZN Hammarskjöld je od- krito nastopil za Kasavubuja, ki se je kot katolik izkazal bližji za- hodnim interesom. Varnostni svet je upošteval njega, Lurmimbinim zastopnikom pa je odrekel pra- vico do navzočnosti. Veleposlani- ki ZDA, Anglije in Francije so se predstavili Kasavubuju, ignorira- li pa Lumumbo. Njegovim pred- stavniškim organom Zahod ne za- upa, priznava pa Kasavubu in Ileo. Sile OZN se niso angažirale pri pregonu belgijskih strokov- njakov, ki so dejansko skelet ko- lonialne varnosti. Gvineja, Gana,' ZAR in Sudan so se izrekli za iz- stop iz mednarodne vojske. Ham- marskjöld bi jih v tem primeru proalasil za tuje intervencijske vojske. Govori se o navzočnosti sovjetskih letal, o dejanski pod- pori SZ Lumumbi. Zahod odgodi sejo Varnostnega sveta, da bi med tem z vojaškim udarom utrdil vlado Kasavubuia. Vojska nasto- pi, najprej polkovnik Mobutu, nato drugi kongoški oficirji. Po- ložaj je zapleten, ko to pišemo. Varnostni svet ponovno zaseda, Zorin obtoži ZDA, ZDA z očitki vračajo, blokovska antagonija se povsem ponovi, revriza svetovne zgodovine od 1. 1946 do danes na neurejenem odru centralne Afri- ke. Gre za to. kdo bo gnsvodar v Katanpi. afriškem Pnruhrju — ljudska sila prebujajoče se Afri- ke, ki ji vi do knlnniaTnih s-^on ali na lir Sirki kol n bor ncitajo. Za potrebe ogrevanja No- vega Velenja so lana na svoje na- prave priključili toplovod. Tako je para dvakrat smotrno izkori- ščena. Perspektiva velenjske termo- elektrarne je odvisna od nadalj- njega razvoja rudnika lignita, kajti tudi ta obrat leži na premo- govnem stebru. Sicer pa bi radi preuredUi deponijo premoga. Ce bo .mogoče, bodo izboljšali tudi transport premoga z visečim tra- kom. Doslej so prav tu preživljali težke ure. V. S. TUDI NA POLZELI SO PRAZNOVALI Prejšnjii teden so desetletnico delavskega samoupravljanja pro- slavili tudi v Tovarni nogavic na Polzeli. Svečanosti je prisostvo- val predsednik OLO Celje tova- riš Riko Jerman ter predstavniki političnih organizacij iz žalske občine. Predsednik delavskega sveta je orisal pot tovarne od dne, ko so jo delavci prevzeli v svoje roke, ob konou pa je nakazal tu- di naloge za prihodnjih pet let. Delavcem, ki so se v tem času posebej odlikovali, so izročili pri- znanja. Tovariš Jerman in pred- sednik občinskega zbora proizva- jalcev sfta kolektivu prisrčno če- stitala, za sodelovanje in priza- devnost pa se je zahvalil direktor tovarne. V imenu prebivalcev Polzele pa so kolektivu čestitali polzeLski pionirji. _______^________ CELJSKI TEDNIK STEV. C8 — 23. septembra 19:0 0b desetletnici socialïslieQa samoupravljaoia v Železarni Štore 10 LET DELA IN USPEHOV JASNE PERSPEKTIVE Delovni kolektiv Železarne Štore bo v nedeljo proslavil i desetletnico delavskega samoupravljanja v svojem podjetju. ' S ponosom se štorski želez ar ji ozirajo zdaj na prehojeno pot. ; Dosti jih je med njimi, približno ena četrtina, ki so aktivno ; sodelovali v organih samoupravljanja. Zelo zanimivi in po- ; učni so njihovi zapiski o premagovanju težav, uresničevanju velikih in manjših načrtov, rasti železarne in njenih uspehih, | ki jih ni mogoče prezreti: povečana tovarna, znatno večja ] proizvodnja, vrsta novih kvalitetnih izdelkov, velike investi- j ci je za rekonstrukcije in družbeni standard, skrb za človeka,, uspehi pri izobraževanju, nagrajevanje po ekonomskih eno- i tah, gradnja športnega stadiona, uspešno reševanje komunal-1 nih problemov, solidni temelji za nadaljnji razvoj železarne, i Deset let v zgodovini štorske železarne, ki bo drugo leto ! proslavljala 110-letnico svojega obstoja, pravzaprav ni dolgo | obdobje. Najbrž bi teh 10 let minilo komaj opazno kot prejš- njih 100, da ni leta 1950 delovni kolektiv Železarne Štore i prevzel upravljanje podjetja v svoje roke. Za vse te uspehe ima največ zaslug delavski svet. Pri¡ tem pa ne smemo prezreti političnih organizacij, zlasti orga- nizacije Zveze komunistov, sindikalne podružnice ter mladin-i ske organizacije, ki so v Železarni Štore zelo aktivne in uži-i vajo velik ugled. Ob podpori teh organizacij ter zavesti in zalaganju vseh članov kolektiva je delavski svet uspešno vo- \ dil^ podjetje do vedno večjih in večjih uspehov v korist ožje i in širše skupnosti. i Iz starih zapiskov železarne je razvidno, da je bilo tóta 1845 v Štorah podjetje, ki se je pečalo predvsem s proizvodnjo rjavega premoga. Temelji železarslce lin- dustriije pa datirajo iz 1851. leta, saj je bila takrat v Storah usta- novljena kovačnica in železolivar- na, kjer so v glavnem izdelovali kovane oklepne ladijske plošče. V letih 1912 lin 1913 so izvršili manjše prezidave, načrt celotne rekonstrukcije pa ni bil nikioli iz- vršen. Takratna iproizvodnja je bila skirajno' primitávna, isaj je temeljila na fizičnem izmozgava- nju zaposlenih ljudi, značaj pro- izvodnje pa je bil sezionski. Vsled teh okolnosti niso izkiori- ščali polne zmogljivosti oibratov. Jeklama, ki je imela letno zmo- gljivost 14.000 ton surovega jekla, je proizvajala samo 8.000 do 8.700 ton. Vailjama, ki je prav itako o:bra'toivala sezonsko, pa je dajala 6.500 ton paličastega predvsem pa betonskega železa. Poddbno je bi- lo z livarno, ki je imela večjo zmogljivost, vendar je proizvajala le 3.700 ton litih proizvodov in cevi. Zaposlenih je bilo (komaj 280 ljudi, cqprav bi jih bilo za nepre- kinjeno obratovanje potrebno 500. To je jasen dolkaz, da takratnim lastnikom blaginja delovnega ljudstva ni bila mar. Njim je bil edáni cilj, da iS čim manjšimi in- vesticijami za delovna sredstva in družbeni standard dosežejo čim večje dobičke na račun delovnih ljudi. NIC KAJ ROŽNATO STANJE PO KONCANI VOJNI Železarna je bila 'Opustošena, strokovnih kadrov ni bilo. Bred' vojno zaposleni tujci so ob osvo- boditvi večinioma pobegnili. Novi ljudje v kolektivu so ise ob tako îalostni dediiščini povsem zave- dali velikih dolžnositi in nalog, ki jih čakajo. Prva in osinovna naloga je bila: obnoviti tehniično opremo v vseh cbratih ter organizirati načrtno proizvodnjo, da bi bilo čim več preprotrebnega jekla za obnovo. Uvedli so delo v treh izmenah. Potiröbno je bilo zaposliti nove ljudi, jih strokovno izpopolnjevati ter jim 'Zgraditi stanovanja. Po- večani obseg proizvodnje pa je terjal še vrsto nalog, ki jih je bilo potrebno takoj izvršiti; tako so večinoma z udarniškim delom uredili n'otranje železniško 'Omrež- je, popolnoma na novo pa je bilo potrebno urediti plinsko, vodno in parno gospodarstvo v podjetj'u. Z novimi ljudmi, z no'vim 'od- nosom do 'dela ter z izredno pri- zadevnostjo je 'kolektiv ireš^-al osnovno nalogo pri izgraidnji 'opu- stošene domovine — čim več jekla v najkrajšem času. Za sivojo pri- zadevnost in požrtvovaLnost je 'bil kolektiv deležen priznanj in na- grad zveznih organov. KO SO ŽEtLEZARNO PREVZELI V UPRAVLJANJE DELAVCI, JE NASTOPILO SVETLEJŠE OBDOBJE To svečan'0 dejanje so v štorski železarni izvršili 17. septembra 1950. leta, ko je sekretar za indu- strijo LRS inž. Viktor Kotnik 'iz- ročil podjietje v upravljanje prve- mu predsedniku delavskega sveta Tugomirju Vogi, sedanjemu teh- ničnemu direktorju. S tem so or- gani samoupravljanja prevzeli nase tudi vso skrb iza nadaliј'пјi razvoj železairne. Naloge niso bile lahke. Velike investicije in rekon- strukcije so trkale na'vrata, po- večati je bilo itreba proizvodnjo in razširiti asortiman končnih izdel- kov, saj so zahteve tržišča iz dne- va v dan rastle. Največjo skrb pa so miorali posvetiti osvajanj'u ipro- izvodnje valjev ter ostalim izdel- kom litega železa, ki smo jih do takrat uvažali, kar je bremená'lo zunanjo plačilno bilanco in sprav- ljalo našo industrijo v gosipodar- sko odvisnost. Razen tega je bila glavna зкдЉ delavskega sveta strokovno izpo- polnjevanje kadrov, saj je vsako leto prišlo v železarno iz dokaj zaostalega kmetijskega ipodročja večje število deïavcev, ki iniiso ime'li za delo v železarni nobenih izkušenj in tradicij. Hkrati s tem so 'Organi samoupravljanja posve- tili izredno .pozornost sistemu na- grajevanja, saj je bilo jasno, da bo le pravilna stimulacija delov- nega kolektiva in posamezniika vzpodbujala delavce k večji pro- izvodnji in strolk'ovnemu izpopol- njevanj'u. Zato so štorđki železarji prvi v celjskem okraju že 1955 leta liz- POGLED NA LIVARNO ŽELEZARNE STORE . delali analitične ocenitve delovnih mest in tako pravilno (uredili 'Od- nose med delovnimi mesti. V tem pogledu so bili med prvimi podjet- ji v Jugoslaviji, ki so na ipodročju urejanja sistema nagrajevanja dali svoj pozitivni delež. Spričo hitre rasti podjetja so tudi 'orga- nizaciji dela in tehnološkega pro- cesa posvetili veliko skrb in 'do- segli zadovoljive uspehe. Vseh teh na'log so se organi delavskega upravljanja temeljito lotili in vsled tega so tudi uspehi na vseh teh področjih več kot zadovoljivi. PETKRAT VECJA PROIZVODNJA IN DVAKRAT VECJA PRODUKTIVNOST Po 'Obsegu se je v povojnem razdobju povečala proizvodnja za več kot petkrat, po vrednosti pa za 6,5 krat. Večje povečanje vred- nosti je pripisati predvsem boljši kvaliteti končnih izdelkov. Letos tudi računajo, da bodo dosegli zelo lepe proizvodne rezultate, saj po dosedanjih pokazateljih kaže, ida se b'0 bruto dohodek povečal v primerjavi z lanskim in pred- lanskim letom za 2 milijardi. To je lqp napredek zlasti zaradi tega, ker v tem 'Obdobju niso izvršili nobene večje investicije. Ta po- rast je pripisati predvsem poveča- ni proizvodnji, uvedbi novih iz- delk'ov 'V valj arni in jeklarni ter kvaliteti valjev, 'ki je bila pri kuipcih zelo ugodno ocenjena. Tu- di 'novoosvojene kvalitete litine predstavljajo 'pomembno novost za izdelavo 'odlitkov, ki so vedno bolj potrebni motorni, strojini in. ladijski industriji. Produktivnost dela se je pove- čala dvaktratno. Vendar s temi uspehi še niso zadovoljni. Zato si bo delavsiki svet prizadeval še bdlj izboljšati organizacijo dela in sis)tem nagrajevanja. V Štorah hočejo d'osledno iwelja'viti soci- alistično načelo, -da bodo osebni dohodki zares odraz piroizvodnos'tì in gosipodarn'osti pri 'delu. Na večjo proizvodnjo pa bodo vplivali 'V bližnji bod'očnosti tudi z avtomatizacijo in mehanizacijo na vseh delovnih področjih, kjer bo to tehnično izvedljivo. Meha- nizacija podjetja je že doslej na visoki stopnji, če jo primerjamo s potrošnj'O električne energije. Le-ta je 1946. leta znašala 505 ti- soč kilovatnih ur, letos pa pred- videvajo potrošnjo nad 95 milijo- nov kilovatnih ur. INVESTICIJE, j REKONSTRUKCIJE IN ' DRUŽBENI STANDARD V za'dnjem razdobju je bila in- vesticijska dejavnost izredno ži- vahna, saj je bilo vloženih nad 4 milijarde 230 milijonov 'dinarjev za investicije in rekonstrukcije, v družbeni standard pa 452 mili- jonov dinarjev. Znaten del teh sredstev je prispevala železarna. V tem času je bil zgrajen elektro- plavž, aglomeracija in otodeloval- nica valjev. Velika reik'onstrukcija je bila izvršena v livarni. Razen tega so več ali manj 'Obnovili vse ostale obrate. Jeklama je dobila popolnoma mehaniziran vložek in mazutno kurjavo, valjarna pa no- vo potisno peč. Mimo 'tega so izvršili tehnične izboljšave skoraj na vseh področ- jih proizvodnje, kar je tudi vpli- valo na večjo in kvalititnejšo pro- izvodnjo. Letos gradijo iz lastnih sredstev kisikarno in laboratorij. Ta .investicija 'bo prav tako vpli- vala na povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete, saj bo la- boratorij omogočil še hitrejšo kontrolo 'kvalitete. S prou'čevai- njem novih tehnoloških 'pK>stopkov pa bo m'ožno vplivati na uvedbo najsodobnejših metod dela. Železarna stalno vlaga sredstva tudi v objekte družbenega s'tan- darda. Tako je zraslo lepo stano- vanjsko naselje na Lipi, nekaj stanovanjskih hiš v Celju, pred- vsem pa je lepo urejena 'telovad- nica društva Partiza in internat MetaliH-ške industrijske šole. Že- lezarna ima za oddih svojih de- lavcev dva počitniška domova, in sicer na Rabu in na Svetini. VRSTA NOVIH PROIZVODOV, KI SMO JIH DOSLEJ UVAŽALI . Na področju valjanega jekla je pomembna osvojitev vseh vrst vzmetnega jekla za železnico in avtomobilsko industrijo. V redni program so vkljiičena jekla za ce- mentacijo in pdboljšanje ter ne- katere vrste nizko legiranih jekel. Na sejmu tehnike v Beogradu se je predsednik republike tovariš Tito dalj časa zadržal v pavi- ljonu Železarne Store. Z zanimanjem si je ogledoval kvalitetno izdelane valje ter se zanimal za razne proizvodne probleme štorskih železarjev. Osvojeni so posebni profili za na- še strojegradnje, katere smo do nedavnega še uvozili, pa so jih sedaj v Štorah enakovredno na- domestili z domačimi. Pri odlit- kih je treba poudariti tudi novo- ■osvojene Ikvalitete: m'odificirani in nodulami liv. V železarni vse bolj opuščajo preprostejše odli'tke povprečnih kvalitet ter namesto njih vključujejo v livarski pro- gram predvsem odlitke za stroje- gradnj'o, brodogradnjiO, cementno in avtomobilsko industrijo. Lep napredek so dosegli pred- vsem v proizvodnji valjev, saj so osvojili nove kvalitete. Na 'ta na- čin je skoraj povsem odpravljen uvoz. V letošnjem letu pričakuje- jo najvišj'0 proizvodnjo valjev. V proizvodnji surovega železa so .osvojili specialne surovine že- leza, Iki jih rabi livarna za kvali- tetne odlitke. Velikega 'gospodar- skega pomena za našo državo ka- kor tudi za razvoj črne metalur- gije so rezultati, ki 'SO jih dosegli pri uporabi polkoksa iz lignita. Na podlagi teh rezultatov bo miož- no v bodoče v elektroplavžih upo- rabljati polkoks, izdelan iz doma- čega lignita, ki ga je dovolj. Tako bo dosežen velik prihranek v de- vizah, ker železarni ne bo potreb- no več uvažati koksa iz tujline. DELAVSKI SVET JE POSTAVIL SOLIDNE TEMELJE ZA NADALJNJI RAZVOJ ŽELEZARNE Največja skrb organov delav- skega samoiopravljanja bo tudi v bodoče posvečena večji proizvod- nji in osvajanju novih kvalitet, pri čemer ne bodo zanemaarili 'iz- voza. Trenutno železarna izvaža svoje izdelke v Vzhodn'o Nemčijo, Bolgarij'0 in Avstrijo v vredn^ositi.- nad 120 milijonov deviznih dinar- ' jev. Velik uspeh tega kolektiva je, da je našel prespektivo v proiz- vodnji, da z novimi kvalitetnimi izdelki vedno bolj v zadovoljstvo kupcev osvaja tršišča. B'odoča na- i'CÇa ipa 'bo, da bodo z uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije ' večali proizvodnj'O ter 'Па podlagi tega in sodobnih tehnoloških po- stopkov vplivali na 'pocenitev iz- delkov. Razen tega bodo 'organi sam'oupravljanja še P'ovečali s(krb za delovnega človeka, izboljšali uЗa^epe za varnost pri delu, Skr- beli za vzgojo kadrov in izpopol- nili način nagrajevanja tako, da bodo toge tarifne pravilnike sča- soma sploh odpravili. Vsi doslej doseženi uspehi so solidni temelji za perspektivni razvoj podjetja, zlasitti še, ker bodo petletni plan dosegli v glavnem žc oib koncu letošnjega leta. Po I)etletnem načrtu podjetja in črne metalurgije je predvideno znatno povečanje proizvodnje surovega železa, surovega in valjanega je- kla ter odlitkov vseh vrst in kva- litet. Proizvodnjo valjev namera- vajo razširiti tako, da 'bodo krili v naslednjih letih vse domače po- trebe. Za izvršitev teh nalog bo po- trebno investirati za rekonstruk- cije znatna denarna sredstva ko- lektiva in družbe. Ko bodo pa ti načrti realizirani, bo štorska žele- zarna postala gospodarsko zaokro_ žena celota, k.i bo povečala bruto dohodek na 16 mUijard dinarjev. PLODOVI PROSTOVOLJNEGA DELA BODO RODILI BOGAT SAD Delovni kdleiktiv Železarne Sto- re je pokazal p'olno razumevanje tudi pri reSevanj'U komunalnih in drugih vprašanj, ki niso nepo- sredno vezana na proizvodnjo in podjetje. Lahko bi rekli, da so štorski železarji podrli 'Ograjo okoli tovarne teir da zdravo gle- dajo tudi na potrebe teom'une in širše skupnosti. Kljub razumevanju delavskega sveta ni bilo v podjetju dovOlj denarja, da bi rešili še nekaj pe- rečih komunalnih piroiblemov, ki so prav v Storah občutni in ki neposredno vplivajo tudi na 'delo v železarni. V Storah je zaradi naglega porasta prebivalcev šola postala pretesna. Starejše hiše so potrebne popravila, potrebna je kanalizacija, športni objekti, ure- diti je treba prehod preko želez- nice itd. Najbolj 'Občutno in boileče pa pritiska na njih sitanovanjski pro- blem. Na delo se vozi z avtobusi iz bližnje 'in daljnje okolice 357 delavcev, mno'gi z vlakom, kole- som, nekateri iz bližnjih hribovi- tih vasi pa hodijo celo peš. Ka!k- šna je 'delovna sposobnost teh de- lavcev je samo po eetbi umevno. Stanovanjska stiska je torej v Sto- rah pirotolem številka 1. Za sta- novanje je zaprosilo okoli 250 de- lavcev, med njimi je -okoli 60 pri- merov zelo kritičnih. Podjetje je zaradi tega pred težko odločit- vi j'o: Ali Vlagati sredstva v re- konstnikcijo železarne ali v iz- gradnjo stanovanj. Eno je z dru- gim v tesni povezavi, vsega na- enikrat pa se ne da rešiti. Zato je delovni kolektiv poizdra- vil predlog političnih organizacij, ki so lani predlagale, naj podjetje prispeva za družbeni standard del sredstev, člani kolektiva in pre- bivalci pa naj pomagajo s pro- stovoljnim delom. Štorovčani ,so se v velikem številu že lani lotili prostovoljnega dela. Ko bo pri- hodnje leto velika delovna akcija končana, b-odo v Storah za 30 let presikribljeni z zdravo pitno vo'do, z 'vsemi špontnimi objekti in 'sta- dionom, zgrajen b'o 'dom Ljudđke tehnike in dom Zveze 'borcev na Svetini. Prav tako bo dokončno urejeno delavsko naselje. Skrat- ka, zunanji videz Stor b'0 res tak- šen, kakršnega mora imeti indu- strijsiko središče. Lani je bilo v ta dela vloženih 89.000 'prositovoljnih 'Ur in 12,5 mi- lijonov din, letos 56.000 ur in 10 milijonov din, prihodnje leí'o 'pa predvidevajo še okoli 30.000 рто- stovoljnih ur in okoli 18 milijio- nov din. Štorski železarji se upravičeno veselijo sadov trilet- nega prostovoljnega della, s kate- rim so razbremenili denarne skla- de podjetja in 'Občine ter hk'-ati rešili nekatera pereča vprašanja. Izkušnje, ki jih je v desetih le- tih pridobil kolektiv, so nedvom- no naj zanesli ve j ši temelj za na- daljno rast podjetja. Pri visem tem pa čakajo upravi j alce velike na- loge in velike odgovornosti. Te naloge pa bodo lahko izvršili le strokovno in politično razgledani ljudje, katerih pa v štorski žele- zarni ne manjka. Zato lahko ko- lektiv z zaupanjem zre v bodoč- nost. V Storah so se množično odzvali prostovoljni delovni akciji za zgraditev športnega stadiona. V ozadju novo stanovanjsko naselje Lipa. Le ob pomoči vseh družbenih sil bo šola uspešno izvršila svoje poslanstvo KAKOR SMO 2E V POROČILU NA PRVI STRANI ZA- PISALI, JE NA SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV OKRAJ- NEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU POROCAL TUDI PREDSEDNIK SVETA ZA ŠOLSTVO TOV. MARJAN JE- RIN. IZ NJEGOVEGA OBŠIRNEGA POROČILA POVZE- MAMO Šolstvo je pomemben činitelj naše socialistične skupnosti, saj od dela na tem področju v mno- gočem zavisi, kakšen bo bodoči graditelj socializma. Reformirana šola ima pred seboj jasne cilje — vzgojiti dobre, kvalitetne in vi- sokoproduktivne proizvajalce in prav tako sposobne upravljavce. Gotovo pa je, da šola sama vseh teh nalog ne more izvršiti, zato ji je potrebna znatna pomoč vseh zavestnih socialističnih družbenih sil. I ! i Ob zaključku lanskega šolskega leta je delovalo na območju celj- skega okraja 137 osnovnih šol z. 28.339 učenci, pet srednjih šol, v katerih je bilo 1795 dijakov, 18 cižjih strokovnih šol z 2463 va- jenci ter tri posebne šole z 255 učenci. Vsega skupaj je bilo to- rej 163 rednih šol z 32.890 učen- ci. Zraven tega je delalo pet niž- jih glasbenih šol s 466 slušatelji in 23 šol za odrasle, ki jih je ob- iskovalo 959 ljudi. Lani je bilo na vseh osnovnih šolah zaposlenih 903 stalnih učnih moči. Na vseh srednjih in strokovnih šolah pa je učilo 417 predavateljev, od tega 190 stalnih in 227 honorarnih. Očitno je, da so v našem okra- ju najštevilnejše osnovne šole in nadalje, da je vsak sedmi prebi- valec celjskega območja učenec osnovne šole. Glede na objektiv- ne činitelje pa je stmktura osnov- nih šol zelo različna. Najbolje eo organizirane tako imenovane рк)- polne osnovne šole, v katerih so vsi razredi od prvega do osme- ga samostojni. Druga vrsta osnov- nih šol so pK>družnice, v katerih končajo učenci četrti ali p>eti raz- red, nato pa se vključijo v po- polne osnovne šole. Tretjo vrsto pa sestavljajo nerazvite osnovne šole, ki imajo sicer vseh osem razredov, toda le-ti niso samo- stojni, temveč sta po dva, včasih pa celo po trije in več združeni v en oddelek. Trenutno je v po- polnih osnovnih in podružničnih šolah 67,1 % vseh osnovnošolskih otrok. Ko pa bodo sčasoma sedaj nepopolne osnovne šole v Rečici ob Savinji, Vitanju, Rimskih To- plicah, na Planini, v Rogatcu in Braslovčah prerasle v popolne, bodo vse te šole skupaj zajele že približno 75 % šoloobvezne mla- dine. Razumljivo pa je, da bodo Б tem prehodom nastali novi pro- blemi, kot zagotovitev ustreznega števila učnih moči, nabava pre- potrebnih učil itd. Ko je tov. Jerin govoril o or- ganizaciji dela v šoli, je osvetlil samo en problem, ki čedalje bolj stopa v ospredje. Razvoj mehani- zacije in avtomatizacije v proiz- vodnji zahteva proizvajalca z vi- soko tehnično kulturo. Osnovne delovne navade in prve stike s proizvodnjo pa naj bi mladini da- la že šola. Vendar se ta zahteva ne izvaja povsem, ker večidel šol nima niti primernih, niti primi- tivnih učnih delavnic, na drugi strani pa tudi tovarne zapirajo vstop mladini, da bi se spoznala s proizvodnjo in življenjem de- lavca v njej. Po mnenju predsed- nika sveta bi lahko maloštevilne zasilne šolske delavnice opremili z odpadnim materialom iz naših industrijskih podjetij. Za ures- ničitev te prošnje, bi bila po- trebna le dobra volja. Zraven te- ga pa bi se dalo urediti spreje- manje šolskih ekskurzij morda ta- ko, da bi podjetja pripravila nek prostor, v katerem bi se učenci s pomočjo slik, filmov in pripo- vedovanjem seznanili s procesom proizvodnje, v tovarni pa bi si ogledali le nekatere najbolj zna- čilne faze dela. Zelo zaskrbljujoče je tudi po- manjkanje učnih moči v okraju. To najbolj občutijo v šmarski, konjiški, mozirski in šentjurski občini. V teh občinah so redke šole, ki imajo delovna mesta pol- no zasedena. V mozirski občini pa zaradi pomanjkanja učnih moči še sploh niso začeli s poukom na treh šolah in to v Podvolovljeku, Rastkah in Sokatu. Posebno vpra- šanje predstavlja tudi zasedba delovnih mest predmetnih učite- ljev v višjih razredih popolnih osnovnih in v srednjih šolah. Številke povedo, da je zadnja leta največji naval mladine na srednje strokovne šole. To je tu- di razumljivo, saj pride po tej poti otrok najhitreje do svojega poklica. Ta pritisk na strokovne šole pa je sprožil zlasti v Celju vrsto perečih problemov, med ka- terimi stoji na prvem mestu po- manjkanje učnih prostorov. Prvi problem bo sprožila srednja teh- niška šola, katere razvoj bo šel hitro naprej. Trenutno dela v po- slopju Industrijske kovinarske šole, kjer pa je tudi internat. Očitno pa je, da bo treba že pri- hodnje šolsko leto internat pre- seliti in njegove prostore odsto- piti šoli. Zato se bo morala že prej začeti gradnja novega inter- nata. Drug problem odpira za- hteva po gradnji novega poslop- ja za drugo osnovno šolo. Tako bi stara šola ostala v celoti na razpolago učiteljišču z vadnico. Potrebe so narekovale tudi ustanovitev administrativne šole. Z njeno namestitvijo v prostorih gimnazije, pa se je morala umak- niti večerna tehnična šola, ki je našla svoje zatočišče v že tako preobremenjeni drugi osnovni šo- li. Pomanjkanje šolskih prostorov je zelo pereče, za mladino pa bo- leče. To pove tudi dejstvo, da so morale srednje in strokovne šole ob letošnjem vpisu zavrniti oko- li 220 učencev, ker zanje ni bilo prostora. In če smo prej ugoto- vili, da je dotok mladine v te šo- le večji iz leta v leto, potem je problem tu. Z njim se bo treba spoprijeti in rešiti vprašanje gradnje novih šol. Zlasti pa bo treba zagotoviti nemoteno delo in razvoj strokovnih šol. ' Strol(ovno šolstvo PRIBLI2ATI POTREBAM GOSPODARSTVA Resolucija o strokovnem izobraževanju je jasno in ne- dvomno začrtala pot, po ka- teri naj krenejo strokovne šole. Ce povzamemo vsaj glavne misli, ki jih je v po- ročilu o problemih šolstva iz- rekel predsednik ustreznega sveta pri Okrajnem ljudskem odboru na zadnjem zaseda- nju obeh zborov, potem тпо- ramo ugotoviti, da stanje gle- de nadaljnjega razvoja ni za- dovoljivo, pa čeprav se po- stopoma izboljšuje. Strokovno šolstvo bo treba v večji meri kot doslej pri- bližati potrebam gospodar- stva. Zato bodo morala zlasti podjetja proučiti profil kva- lificiranega delavca, določiti sistem izobraževanja, obseg snovi ter prav tako trajanje učne dobe. Utemeljena je trditev, da bi lahko z rešit- vijo teh vprašanj v večini poklicev skrajšali učno dobo. Pri strokovnem šolstvu pa gre tudi za to, da naj bi skrb za izobraževanje teh kadrov prevzeli tisti činitelji, ki so jim strokovni delavci name- njeni. To pa istočasno po- meni, da bi morale skrb za uveljavitev novega sisttema strokovnega izobraževanja sprejeti gospodarske organi- zacije. Gotovo je, da bi na račun take pobude prišli še do širše in bolj pestre mreže strokovnih šol, da bi se iz- boljšala njihova oprema, da bi se povečalo število učnih moči itd. Vse to govori, da bo treba sistem šolanja strokovnih de- lavcev temeljito proučiti. Zbor :^Emil Adamičt Učiteljski pevski zbor >Emil Adamič«, ki nam bo zapel tudi v Celju v bližnji koncertna sezo- ni, je eden izmed redkih kvalitet- nih zborov, ki seznanja s svojimi pevskimi turnejami inozemstvo z našo pesmijo. Z velikim uspehom je že nastopil po raznih mestih pod vodstvom izbranih dirigen- tov, nazadnje pod taktirko oper- nega dirigenta Jožeta Hanca. Po- slednja turneja po zapadni Nem- čiji (München-Bonn-Dortmund- Köln-Frankfurt) je dosegla visoko priznanje UPZ, bil je to pravi tri- umf naše pesmi. Znano je, da druži kolektiv UPZ nemala požrtvovalnost in veselje do lepega petja, za katerega žrt- vujejo ves svoj prosti počitniški čas. Pevci se zbirajo najraje v go- stoljubnem Laškem in obdelujejo koncertne programe. Dnevno več- urno težko delo je rodilo zavidljiv uspeh. Temu sta pripomogla z ne- kaj vztrajnimi vajami tudi pxri- znana glasbena strokovnjaika Ku- nej in Mihelčič. Zbor 74 pevcev se je v juliju na povabilo Zveze nemških pev- skih zborov odpeljal v Zapadno Nemčijo, kjer je bil po vseh me- etih zelo simpjatično sprejet pri tamošnjiih zastopnikih mest in pevskih zborov, ki so našim pev- cem pripravila vsestransiko udob- no bivanje. Našim pevcem &o izkazali ц^, večjo pozornost in gostoljubno^. Pokazali so jim znamenitosti me, in okolice s krožnimi vožnjami, luksusnih avtobusih, kakor {ц eno izmed velikih železarskih ij, dustrij s 43.000 delavci. Nastop zbora v velikih koncer nih dvoranah je z odlično, globo ko občuteno pesmijo osvojil poslij šalce. Pesem za pesmijo, same brane kompozicije jugoslovanslö] skladateljev, so razvnemale prj šotne, da je zbor moral ponovil več pesmi. Se posebej so zahtevali ponovj, tev Adamičeve »Zapuščena«, kjq jim je posebno ugajal odlični soli •mlade sopranistke Brede ob spremljavi zbora. Navdušenje a je stopnjevalo in se dvorana ti hotela izprazniti. Dvakrat je zbor pel za zapadni nemški radio. Za uspeh gre pri znanje kolektivu in dirigent Hancu, ki tenkočutno vodi zbo do izražanja vseh ñnes pevski umetnosti. Navdušenje za našo pesem le je kazalo še na prirejenih družab-' nih večerih tamošnjih pevskih zborov. Tudi tu se je vrstila pe- sem za pesmijo. Zastopniki dru- štev in oblasti so v zidravicah iz- ražali navdušenje ob lepi pesm^, ki naj bratsko druži vse narode, j F, C. i Učiteljski pevski zbor v Bonnu TOVARNA TEHTNIC CELJE sprejme' rVALIFICIRANE STROJNE KLJUCAVNICAäJE. STRUGARJE, SKOBLARJE, REZKALCE ter Teč j e število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV, ki se lahko priučijo za poklice rrtalcer, bmsilcev, strmgarjev, ikoblarjev in elektrovarilcer. Interesenti naj se osebno zglase т sekretariata podjetja. TOVARNA TEHTNIC CELJE TrgoTsko podjetje »UNIVERSAL« JESENICE na Gorenjskem sprejme т službo: tri trgcTske p»- močnike — nastop službe tak*j. Mesečni prejemki po dogororm ша podlagi tarifnega praTilnika pod- jetja. Samske opremljene sobe la- gotoTljene. S POLIC ŠTUDIJSKE INJIZNICE Arpe v.: Knanrs Scham»pielfiikrer. 3. Aufl. München & Zürich 1958. S. 1»7П. Belinskij v. G.: Dela Aleksandra Pa- škina. Beograd 1952. S. 19877. Croy O.: Bild-Lehrbuch der Fotogra- fie. Düsseldorf 1954. S. 19851. Cernysevskij N. G.: Estetički i k«ji- ževnokritički članci. Beograd 1951. S. • 19899. Fichte J. G.: Odabrane filozofske ras- prave. Beograd 195*. S. 19935. Hegel G. W. F.: Estetika. Ml. Beograd 1955-1959. S. 19861. Klever U.: Knaurs Hnndebneh. München & Zürich 1959. S. 19754. Knjiga o Darvinu. Ljubljana 1959. S. 19900. Knobloch H.: Der Tonband-Amatemr. i. Aufl. München 1958. S. 19842. Kuret N.: Igra in igrača ▼ predšolski in šolski dobi. Maribor 1959. S. 19894. Lenin v. L: Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma. Ljubljana 1958. S. 19901. Lissagaray P. O.: Zgodovina Pariške ko- mune 1871. Ljubljana 1952. S. 19898. Lončar J.: Uvod u električka mjerenja. 3. izd. Zagreb 1960. S. 19852. Marx K.: Beda filozofije. Ljubljana 1957. 19950. Marx K. — F. Engels: O historičnem ma- terialiimu. Ljubljana 1956. S. 19953. Tudi mi vprašujemo : Kaj je z oddelkom ESŠ v Velenju Na zadnji seji obeh zborov Okrajnega 1јиЉкеда odbora v Celju je odbornik in predsednik ljudskega odbora šoštanj- ske občine tov. Peter Sprajc postavil vprašanje, oziroma kri- tiziral dejstvo, da v Velenju ni prišlo do ustanovitve samo- stojnega oddelka v okviru celjske Ekonomske prednje šole. Kot se je izkazalo, tudi pojasnila na to vprašanje niso zadovoljila, saj so govorila drugače, kot pa je navajal tov. Sprajc. Četudi je ljudski odbor naročil pristojnemu svetu, da prouči ta problem do naslednje seje, na kateri bo moral tudi poročati, kje so bili vzroki, da do ustanovitve velenjskega oddelka Ekonomske srednje šole ni prišlo, vprašujemo tudi mi, zakaj se ta problem ni rešil tako, da bi zadovoljil številne kandidate iz velenjskega območja za obisk te šole. Upajmo, da odgovor na to vprašanje ne bo izortal! Čemu takšno pojasnjevanje V zadnji številki našega lista i smo na tem mestu objavili malce j zakasnelo pojasnilo na članek/ »Od kod ta ukrep«. Pojasnilo seve kljub zakasne-; losti ni büo neumestno in se je | držalo splošnega pravila, da je - treba to, kar p>ojasnjujemo, če- prav taktno, vendarle nekako ovreči, češ da »nekatere trditve v omenjenem članku niso povsem točne.« Nato pove, kako »so se stvari odvijale« in zaključi: »Ali je po vsem povedanem še treba pojasnjevati, odkod ta ukrep?« Ker pa se mi kot piscu priza- detega članka zdi, da kronologi- ja dogodkov v ničemer ni doseg- la namena, ki bi moral biti naj- brž v tem, da bi trditev o »ne- točnih trditvah« dokazal, čutim potrebo, da priponmim tole: Predvsem nisem »med drugim obravnaval tudi problem prosto- rov Tehnične srednje šole«, pač pa sem obravnaval izključno ta problem in to takšnega, kakršen se je pojavil, ne glede na to, ka- ko »so se stvari odvijale.« Stvari so se vsekakor odvijale in se namreč dostikrat odvijajo kakor ne bi bilo treba. Poglavitni smi- sel spornega članka je bil ta, da je Tehnična srednja šola izgubila svoje prostore, NE DA BI BILO O TEM OBVEŠČENO VODSTVO Sole. Кег sodim, da je naš si- stem urejen in da imajo potemta- kem tudi PRINCIPI svojo velja- vo, bi bilo tu zdaj popolnoma od- več govoriti o tem, da je takšen ukrep šel, če hočete, mimo admi- nisrtrativnega bontona. Vsekakor okolišična, da je omenjena šola dobila v zameno nove prostore, stvari same na sebi nič ne spre- meni, ker je namreč logično, da jih je morala dobiti. Zatorej je bil v pojasnilu tok dogodkov f>o- polnoma nepotreben, ker je vsem Celjanom, pa tudi piscu, potreba po administrativni šoli docela jasna. Drago Hribar Trije odloki ¡ Na zadnji seji obeh zborov Okr. ljudskega odbora Celje so spre- jeli tudi tri odloke, ki zajemajo šolsko dejavnost. Razen odloka o ustanovitvi sklada za štipendije so potrdili predlog dveh odlokov, ki bosta zlasti med učnim in vzgojnim osebjem celjskega okra- ja vzbudila veliko zanimanja. Ta- ko so sprejeli odlok o določitvi krajev, ki se štejejo za vasi, v ka- terih ima učno in vzgojno osebje, ki dela na šolah in vzgojnih za- vodih, pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva. Da bi bilo naštevanje teh krajev čim kraj- še, so v odlok vnesli le one, za katere ta odlok ne velja. To pa so: Celje, Laško, Mozirje, Rim- ske Toplice, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Store, Velenje in Žalec. Tretji odlok pa določa kraje, ▼ katerih pripada učnemu in vzgoj- nemu osebju poseben dodatek za- radi težkih delovnih pogojev. Ti kraji pa so: v občini Celje: Sve- tina, Crešnjice, Kompole, Smart- no v Rožni dolini in Socka; v ob- čini Laško: Breze, Henina, Laži- še. Vrh nad Laškim, Lokavec, Jurklošter, Reka, Rečica pri La- škem in Sedraž; v občini Mozirje: Podvolovljek, Rastke, Lenart, Šo- kat, Smihel nad Mozirjem, Lepa njiva. Konjski vrh, Solčava, Lu- če in Nova Štifta; 'b občini Slo- venske Konjice: Rakovec, Res- nik, Sk omar je. Gorenje, Špitalič, Jernej pri Ločah, Vitanje, Ziče, Stranice in Zbelovo; v šentjurski občini: Bohor, Dobje, Dobrina, Kalobje, Slivnica pri Celju, Pre- vorje. Loka pri Zusmu, Planina pri Sevnici, Dramlje in Blagovna; v občini Šmarje pri Jelšah: Za: gorje, Dobovec, Vinski vrh, Vir- štanj. Sladka gora, Zibika, Stoj- no selo. Sodna vas, Olimje, Le- sično, Lemberg, Kostrivnica, Pod-| sreda, Buče, Donačka gora, Pod- četrtek, Kristan vrh. Polje ob Sotli, Kozje, Bistrica ob Sotli ifl pristava; v občini Šoštanj: Bele vode, Zavodnje, Plešivec, Cir- kovce, Ravne, Skomo, Paka, Šentilj pri Velenju in Topolšica; v občini Žalec: Marija Reka, Ga- licija, Ponikva, Andraž nad Pol' zelo. Loke, Vinska gora in Liboj e Kakor pri slednjem, tako si Џ ljudski odbor tudi pri odloku o določitvi krajev, ki se štejejo za vasi in v katerih ima učno io vzgojno osebje pravico do brez- plačnega stanovanja in kuriva, pridržal pravico, da vnese še do- ločene spremembe. Odborniki sc bili na seji namreč mnenja, da kriteriji za določitev enih in dru- gih krajev niso bili enotni. Zato je ljudski odbor naročil svetu za šolstvo, da oba odloka znova pro- uči in pripravi morebitne spre- minjevalne predloge. Še enkrat ^ Grofija Vsem Celjanom, ki bodisi da se zanimajo za kulturne spomenike ali ne, tale slika verjetno ne bo nova. Zidarski odri so sicer še vedno tam, kjer so, bolj razveseljiva pa je okoliščina, da so v za^ ključnem teku tudi notranja dela, s čimer bo grofija dobila ognje- vame strope. Bilo je veliko težav in problemov, preden je restav- racija prišla tako daleč, da bodo, kakor predvidevajo«, prihodnji mesec odstranili opaže. Seveda bo potlej treba misliti še na ure- ditev tistega dela, ki gleda proti Savinji, kahor tudi trga pred grofijo. CELJSKI TEDNIK STEV. S8 — 23. septembra 1960 Iz življenja na naši vasi LEP PRIDELEK... LETOS HMEILJA NlC MANJ KOT LANI Po prvih cenitvah, ki so jih na- pravili v Žalcu kaže, da bo letoš- nja kmetijska proizvodnja v Spodnji Savinjski dolini nadvse ugodna. Na lep in bogat pridelek skoraj vseh kultur pa ni vplivalo «amo lepo vreme, temveč lahko te rezultate pripisujemo v enakšni, «e ne še v večji meri prizadeva- njem, ki so jih vlagale tako kme- tijske zadružne organizacije kot proizvajalci. Spričo ugodnih raz- mer bo letošnja proizvodnja tudi cenejša kot je bila prejšnja leta. To še posebej velja za hmelj. Medtem, ko so morali hmeljarji lani škropiti nasade tudi po osem do devetkrat, so jih letos т pov- prečju samo štirikrat. Že samo ta ugotovitev bo v veliki meri трИ- vala n» amižanje proisTodnih stroškov. Letos je bilo 1.772 hektarjer hmeljskih površin vezanih na proizvodno sodelovanje med kme- tijsko zadružno organizacijo in proizvajalci. Računajo, da so na teh hmeljiščih obrali okoli 2.835 ton hmelja. Kmetijska gospodar- stva pa so imela 322 ha hmeljišč, na katerih so pridelali okoli 533 ton. Po vsem tem kaže, da znaša letošnji pridelek hmelja (v okraj- nem merilu) okoli 3.370 ton. Razveseljiva so predvidevanja, da so letos kooperanti dosegli v povprečju celo boljši pridelek kot lani. Medtem ko so lani obrali (v povprečju) 1.570 kg hmelja na hektar, so ga letos (po predvide- vanjih) okoli 1.600 kg. Še večji po- rast proizvodnje hmelja pa je pri- čakovati pri kmetijskih gospodar- stvih. Le-ta so lani dosegla pov- prečni hektarski donos 1.035 kg, letos pa že 1.650 kg. Po predvidevanjih je med letoš- njim pridelkom hmelja okoli de- set odstotkov prve kvalitete, pri- bližno 60 odstotkov druge kako- vostne vrste, 25 odstotkov tretje in 5 odstotkov četrte vrste. Kakor pri hmelju tako kaže le- tošnja proizvodnja tudi pri osta- lih kulturah ugodne rezultate. Ta- ko računajo, da bo znašal po- vprečni hektarski donos pšenice 10 stotov, ječmena 30, krompirja 220 do 230, nadalje, da so dali travniki okoli 50 stotov sena na hektar itd. Kot smo že v uvodu napisali, so letošnji predvideni ugodni proiz- vodni rezultat v kmetijstvu na področju žalske občine, za hmelj pa v okrajnem merilu, v prvi vrsti posledica velikih prizadevanj pro- izvajalcev, zadružnih organizacij ter ugodnih vremenskih razmer. Ali z drugimi besedami, ko pri- znavamo prizadevanje zadrug in proizvajalcev, mislimo tu na pro- izvodno sodelovanje, ki je zlasti v žalski občini rodilo po drugem letu pospešene akcije rezultate, na katere so lahko upravičeno po- nosni. To pa hkrati potrjuje, da je pot, ki so jo ubrali v kmetijski proizvodnji, pravilna. —mb Motiv iz Žalca Občni zbor Okrajne zadružne zveze v Celju V torek, 27. septembra se bo oli osmih zjutraj začel deveti redni letni občni zbor Okrajne zadruž- ne zveze v Celju. Delegati se bo- do zbrali v dvorani OZZ Celje, v Cankarjevi ulici. Da bi bilo delo zbora kar naj- bolj plodno in da bi se delegati že prej seznanili z delom in pro- blemi Okrajne zadružne zveze, je predsedstvo tega foruma izdalo obširno poročilo, ki v glavnem analizira delo zadružnih in kme- tijskih organizacij na področju celjskega okraja v preteklem letu. Že bežen pogled v to poročilo po- trjuje, da so zadružne in kmetij- ske organizacije navzlic nekate- rim slabostim dosegle tudi v lan- skem letu pomembne uspehe in da je kmetijstvo našega okraja zno- va napravilo velik korak naprej. Potrebna je še nadstrešnica Od sredine meseca septembra imamo v Celju vendarle avtobus- no postajo. Potniki vstopajo in iz- stopajo na postaji ob ulici Štiri- najste divizije, kjer je Avtobusni promet že namestil table s števil- kami, ki označujejo prihode oziro_ ma odhode avtobusov in smer vožnje. Nova avtobusna postaja zdaj ne bo več ovirala železniške in pot- nikov, ki se pripeljejo z vlaki, avtobusi ne bodo več parkirali v Razlagovi ulici, temveč ob Saviinji na koncu ulice Štirinajste divi- zije. Tudi v Gubčevi ulici in pred kavarno »Evropa« ne bo več to- likšne gneče. Pred postajo bodo stali le še Idkalni avtobusi. V Raz- lagovi ulici bodo zdaj parkirali osebni avtomobili, avtobusi pa bo_ do vozili po Vodnikovi ulici, Ti- tovem trgu in ulici Štirinajste di- vizije do obračališča in od tam na avtobusno postajo. Z novo avtobusno postajo pa še vedno ni rešen problem čakalni- ce. Ob slabem vremenu so potni- ki doslej čakali v kolodvorski ča- kalnici, zdaj pa to ne be več mo- goče. Stali bodo na dežju, snegu, mrazu, če ... Uprava avtobusnega prometa je dala izdelati načrte za nadstreš- nico, vendar nimajo dovolj last- nih sredstev. Želijo in želji se pri- družujejo tudi potniki, da bi ob- čina pomagala pri zgraditvi tako potrebne nadstrešnice. Kje leži zdraviliški nú Zdratfilišča Dobrna! Na zadnji seji Sveta za gostin- stvo in turizem pri celjski občini je nekdo sprožil vprašanje, kaj je г zdraviliškim redom za zdravilišče Dobrna, ki ga je že davno predlo- žila posebna komisija ljudskemu od- boru v odobritev. Ker je verjetno obtičal v nekem predalu, je bilo na seji naročeno oddelku za gospodarstvo, da pred- log zdraviliškega reda poiščejo ter ga predložijo na eni prihodnjih sej občinskemu ljudskemu odboru v odobritev. Premalo aH preveč Četudi hodo hmeljarji pod- pisovali pogodbe o proizvod- nem sodelovanju z zadružno organizacijo šele proti koncu letošnjega leta, pa je vendar- le, vsaj v Spodnji Savinjski dolini, trenutno najbolj ak- tualno vprašanje ■— koliko hmelja bodo zasadili prihod- nje leto. Več ali manj? Nič novega ne bomo pove- dali, če zapišemo, da je ra- čunica o pridelovanju hmelja zelo slaba za tistega, ki po- bere v avgustu pridelek naj- slabše vrste. Takemu proiz- vajalcu, človek ne more za- meriti, če se zdaj ukvarja z vprašanjem, ali se sploh iz- plača. Borba za kvaliteto pri- delka, pa to ne velja samo za hmelj, temveč tudi za ostale kulture, stopa torej v ospredje. To je imperativ, ki postaja čedalje bolj zahteven na vseh področjih in ne sa- mo na hmeljarskem! Letos so se hmeljišča v Spodnji Savinjski dolini skr- čila za okoli 350 hektarov. In tudi zdaj se tu in tam ču- je beseda, da bodo zmanjša- li hmeljske površine na ra- čun drugih kultur. Pojavlja se vprašanje, ali je to prav, ali je to gospodarsko uteme- ljeno, ali ne? Po realni cenitvi naj bi imela Slovenija okoli 2800 hektarov hmeljskih nasadov. To pa hkrati pomeni, da je v republiškem merilu zago- tovljen plasman pridelka v količini 3500 do 4000 ton na leto. Pokazatelji kažejo, da smo trenutno pod to proiz- vodnjo in da Savinjski doli- ni manjka približno prav to- liko hmeljskih nasadov, za kolikor so jih proizvajalci la- ni skrčili, to je za okoli 350 hektarov. Težnja po zasadi- tvi optimalnih hmeljskih po- vršin v Sloveniji (okoli 2800 hektarov) bo vsekakor ures- ničena ne glede na to, ali bo ta površinski primanjkljaj, ki je zaenkrat še očiten, na- domeščen na področju Sa- vinjske doline, ali kje drug- je. Glede na izkušnje, tradi- cije, svetovni sloves savinj- skega goldinga in podobno bi bilo bolj prav, ne da bi pod- cenjevali druge proizvajalce in njihovega pridelka, da bi primanjkljaj v površini zno- va pridobili na savinjskem območju. To pa hkrati po- meni, da bi morali povečati površine za okoli 350 hekta- rov, ne pa jih še zmanjšati. Zato, ne premalo, niti ne preveč, temveč toliko, da bo prav! -mb Mladina in zemlja Z ZBORA TOLIVCET Tudi v Šentvidu pri Grobelnem so živahno razpravljali o odlokih, ki jih predvideva šmarski občin- ski ljudski odbor za uveljavitev agrotehničnega minimuma v kme- tijski proizvodnji. Napredni kme- tovalec Oajšek je povedal tole: »Obiskoval sem kmetijsko šolo v Šentjurju, 'ki letos slavi 'petde- setletnico. Tam so me naučili do- sti lepega; res, pravilnega kme- tovanja. Na kmetijah se je pozna- lo, če se je vrnil fant iz šentjurske šole; boljše se je gospodarilo. Vzgledi mičejo, to je staro pravi- lo. Toda niso me naučili samo kmetovanja, vzgojili so me v lju- bezni do zemlje. Kljub vsej agro- tehniki je na zemlji potreben še človek in to takšen, ki borzna! delati. Danes se pa večkrat' do- gaja, da se učenci kmetijskih šol ne vračajo k obdelovanju zemlje. Pa ne samo to: poglejte soseda; dvanajst glav živine ima v hlevu, kar pomeni, da zadovoljuje go- spodarski moči kmetije, toda ka- ko bo delal. Zjutraj ob treh gre kosit, živina medtem v hlevu ča- ka, da se vrne, in ji hitro postreže s krmo. Kdo jo bo pa čistil in ne- goval? Vsaj nekaj mladih bi mo- ralo ostati na zernlji. Dobro vem, da moram zemljo gnojiti; šli bo- mo v kooperacijo kot doslej.« Tako je povedal kmetovalec Gajšek. Resnica je taka in prav je, da ji pogledamo v oči. Da- našnja mladina dejansko hiti v industrijo, v šole, ker ne more za- ostajati za časom, ki vedno več zahteva. Načini starega kmetova- nja propadajo. Ne втето biti pre- •enečeni, če si mladina želi bolj- še, kot so imeli predniki. Vidimo pa tudi mladince, ki so veseli, ko vodijo traktor po polju, ki z veli- ko silo preobrača brazde, da se počasni volici lahko skrijejo daleč v hleve. Morda pa se bo dalo ob- delovati zemljo, ker tako mladino, ki ljubi stroje in zemljo imamo. In živina čaka v hlevu, ki ga je potrebno po starem načinu čisti- ti. Da, res je tako! Zato se bomo morali tudi s tem spoprijeti. Se več živine bo potrebno; toliko, da bo zanjo potreben sodoben hlev in bo pri njej lahko zaposlen člo- vek, ki bo imel ves dan dovolj dela. Zato pa bo potrebno še ve- liko ljubezni do zemlje, toliko ljubezni, da je niti mejniki ne bo- do mogli ovirati, temveč bomo ljubili samo zemljo, ki nam bo vedno več rodila in dajala za vse. Morda nam ljubezni do zemlje ne primanjkuje, toda danes se moramo naučiti drugače ljubiti kot nekoč. Verjemite, tudi pri- hodnji kmetovalec bo znal biti ponosen na svojo zalito živino, na številne stote lepega zrnja. Raz- voj je neučakan: v korak mora- mo z njim in uspevali bomo tudi v kmetijstvu. Industrije je vedno več, zato je zanjo potrebno več ljudi. Ne utvarjajmo si: objoko- vati preteklost ne bi bilo pravilno, pač pa ljubiti zemljo brez mejni- kov, zemljo, ki nam rodi kruh za vse in povsod v tej ali oni obliki, to se mora naučiti naš mladi kmetovalec. OPOZORILO Podjetje Hidrotehna Zagreb, Jurišičeva ul. 1/П opozarja vsa podjetja in obrtne delavnice na območju FLRJ, naj ne sprejemajo kot plačilo bariranih čekov od štev. 80501 do štev. 80550, ker so bili le-U dne 14. 9. 1960 ukradeni na gradbišču. Moda v svetu V Beogradu bo v začetku ok- tobra III. mednarodni festival mode in razstava tekstila. Letos bo v hali I. Beograjskega sejma v začetku oktobra tretjič zapovrstjo Mednarodni festival mode 'in velika razstava tekstila. Letos je festival še zanimivejši in širši kakor oba prejšnja. Poseb- nost letošnjega sejma pa je pred- vsem, da jamči, da bodo mogli potrošniki vse razstavljene mo- dele in ves razstavljen tekstil po- tem tudi kupitL Prav zaradi tega bo imel letošnji festival bržkone močan vpliv na uvoz in na izde- lovanje domače konfekcije. Na modnem festivalu bo so- delovalo 12 tujih držav in Jugo- slavija s svojim tekstilom in miod- nimi kreakcijami. Opozorim naj le, da bodo na letošnjem festivalu sodelovale najbolj znane modne hiše iz vse Evrope, tako Saint Laurent naslednik Diora in vrsta znanih italijanskih modnih kre- atorjev (Italijanski modni center Milano). I Razstava tekstünih izdelkov boi dopoldne odprta za poslovne obi-' skoval ce in strokovnjake, popol-' dne pa za ostale obisikovalce. Fe-, stivalske prireditve bodo vsak ve- čer. Na teh prireditvah — morinih revijah bo prikazano več калог 500 modelov. Revija bo imela ved- no tudi bogat in kvaliteten umet- 'niški program. Obiskovalci festivala »Moda v svetu« bodo imeli na železnici 25 % popust. To ni primeren odnos do potrošnilM Celjskim gospodinjam se je v zadnjem času že večkrat zgodilo, da so zjutraj v pekami Ada ku- pile pecivo v prepričanju, da je sveže, pa so šele doma ugotovile, da so kupile pecivo od prejšnje- ga dne. Negodovanje je bilo se- veda upravičeno. Vendar to ni poglavitno. Pekarna lahko proda- ja staro pecivo, vendar mora kupca na to opozoriti, sicer bo kupcev od dne do dne manj, saj se v ostalih pekarnah to ne pri- meri. Marsikatera gospodinja pa bo morda zelo rada kupila peci- vo od prejšnjega dne, zlasti če ima doma bolnika. »MLADI IN STARI« UCIMO SE NA IZKUŠNJAH, VENDAR LASTNIH Marina se je poročila še zel< mlada in z možem sta se preselila k njegovim staršem. Imela sta sobo 'sredi njihovega stanovanja, lahko sta odhajala v kino in gle- dališče in pustila hčerkico star- šem. Jedla sta doma in nobene skrbi nista imela z nabavljanjem hrane, s kuhanjem in ipomivanjem posode. Marino so imeli moževi starši zelo radi, nikoli ni mogla prav razumeti prijateljic, ki so jo pred poroko svarile pred taščo in tastom, češ to je največje zlo v zakonu. Toda, kadar sta se z Bo- rutom menUa o bodočnosti, so se vse njune želje vrtele okrog last- nega majhnega doma, pa čeprav bo v njem mnogo več opraviti za oba, čeprav se bosta morala od- reči odhajanju od doma ob kateri- koli uri. Kot zelo mlada sta povezala svoje življenje in po dveh letih sta z zadoščenjem ugotovila, da se nista zmotila. Nasprotno od dne do dne sta lahko ugotavljala, da sta se »našla« kakor le redko kdo. Le ena senca je kalila njuno življenje. V skupnosti s sorodniki nista mogla imeti ničesar lastne- ga, niti smešno majhne odločitve. Vse je pretresala vsa družina pri obedu in če sta mlada dva nare- dila na koncu po svoje, je bil se- veda ogenj v strehi. Tast je ob taki priliki Marini često rekel: »Draga moja, če sta že tu, potem morata pač govoriti o vsem z na- mi, saj vaju obvarujemo marsi- katere grenke izkušnje.« Marina si je tedaj vedno mislila, da se na izkušnjah drugih še doslej ni ni- česar naučila. Želela je odločati sama o vzgoji svoje male in po- spravljati svojo sobo brez prič. Tast in tašča tega nista mogla ra- • zumeti in v ta dom so se prikradle sence. Marina sì je končno zaže- lela svojega lastnega življenja, Borut je delal od jutra do noči, da bi za svojo družino čimveč za- služil. Kot obseden je iskal sta- novanje ali vsaj sobo, tast in tašča pa sta se mladima vedno bolj od- tujevala. Ob večerih niso nikoli več sedeli in kramljali kar tja v en dan, govorili so le še o vzgoji male, kjer pa je vedno obveljala taščina, češ, saj sem tudi svoja dva dobro vzgojüa in to čisto sa- ma, kako da ne bi še vajine. »Vi- diš mama, zakaj ne zaupaš nama tega, kar si sama v najinih letih zmogla«, je ob takih 'trenutkih vzkipela Marina. Pomagalo ni nič. Mala je odra- ščala in postala od dne do dne bolj razvajena in samas vo j a. Ce- sar ji ni dovolila mati, to ji je dovolila babica, dedek. Vse je ob- veljalo,- kar je rekla triletna de- klica, ki je vladala vsej družini. Se boste morda vi naučili na njihovih izkušnjah? EVA NEGA ROK Roke ^ene so često odraz nje same, saj izdajajo njeno delo, okus, čut za lepo, pa tudi čut za higieno. Zato je prav tako po- membno, da si žena z enako po- zornostjo kakor lice neguje tudi roke, še zlasti, če njene roke trpe pri delu in se sledovi tega od- stranijo težko. Za nego rok vam posiredujem nekaj »zlatih pravil«. Rok ne umivajmo z navadnim milom! Koža na rokah postane pri uporabi takih mil trda in ob- čutljiva, nohti se začno lomiti. Za umivanje rok priporoča sodobna kozmetika glicerins'ka mila. Roke, ki se potijo, um'ivamo z milom, ki vsebuje formalin ali tanin. (For- malina nekatera koža ne prenese. V takem primeru uporabljamo raztopino tanina, resorcina in al- kohola.) Po umivanju roke masiramo. Najbolj staro in preizkušeno sred- stvo je limOTOv sok, ki roke beli (za kadilke!). Roke moremo tudi masirati z razredčenim gliceri- nom. Po masiranju natremo roíke z dobro kremo. Najboljše so lano- linske kreme. Za suho kožo na ro- kah je uporaba kreme še poseb- no nujna, ker jo maščobna plast ščiti pred zunanjimi vplivi, za ka- tere je manj odporna. Roke mo- ramo pred mazanjem dPbro limiti v mlačni vodi. Za kremo vam naj ne bo nikoli žal denarja, iker s item kupujete svoj izgled! Rdeče roke in roke, ki se jim lomijo nohti, kopamo večkrat na dan v razstopini galuna. Nohtov nikoli ne režimo, prav tako ne kožice okoli njih! Za ne- go nohtov uporabljamo le piiico za oblikovanje in leseno ploščico za odrivanje obnoMne kožice. Manekenka na sliki je pokazala, kako se bodo v letošnji sezoni za popoldne in zvečer oblačile Angle- žinje. Izključitve dekoltejev niso tako resno upoštevale, pač pa so takoj povzele krznene klobučke v novi liniji in bogato ogrlico k vsa- ki oblekL Krilo pokrije kolena. Iz celja in zaledja Mednarodni dan gluhih Vsako leto, zadnjo nedeljo v septembru, po vsem svetu proslavljajo mednarodni dan gluhih — dan štirideset mi- lijonov ljudi s poškodovanim sluhom, ki zato tudi ne mo- rejo govoriti. Cilj proslav je, da seznanijo javnost s polo- žajem teh ljudi, z možnostjo njihove rehabilitacije itd. Gluhe ljudi marsikdo po- miluje in marsikje mislijo, da so nesposobni za kakršno- koli delo. To pa je zelo zgre- šeno. V vseh tistih poklicih, kjer ni potreben sluh, lahko taki ljudje opravljajo veliko delo. Pri nas smo dosegli že lepe uspehe. Tisoče gluhih ljudi šolamo in jih vključu- jemo v proizvodnjo, kjer so na delovnem mestu povsem enakovredni delavci. Dva ti- soč gluhih mladeničev in mladenk obiskuje specialno šolo, vsi pa se trudimo za rehabilitacijo oglušelih. Po nepopolni statistiki ima- mo v naši državi 45 tisoč gluhih in preko 200 tisoč na- glušnih oseb. Mnogi še niso zajeti v rehabilitacijo in na- loga vseh je, da jih usposobi- mo v koristne in produktiv- ne člane naše družbe. Zveza gluhih Jugoslavije zato pri- poroča delovnim kolektivom, da vključujejo medse tudi gluhe delavce, ki lahko pred- vsem na delovnih mestih z močnim ropotom zamenjuje- jo zdrave tovariše. Opozarja pa tudi vse starše otrok s po- škodovanim sluhom, da pra- vilno izobražujejo otroke in jim nudijo možnost, da se naučijo govoriti in usposobi- jo za življenje. NAPREJ V DELOVNE ZMAGE Zastavonoša Jože z brigadirskim praporom V šolah in kolektivih so se spet zbrali z dopustov in počitnic stari znanci in prijatelji. Nekateri so se vrnili z letovanja, nekaj mlaj- ših pa z delovnih mladinskih akcij, kjer so doživeli mnogo za- nimivega, lepega in veselega. In trdno so sklenili: »Nasvidenje drugo leto v brigadi!« III. celjska mladinska delovna brigada XIV. divizije je v avgustu gradila v Kranju športni stadion, ki bo med najlepšimi v Sloveniji in bo pred- stavljal velik prispevek k razvoju našega športa. Brigada je dosegla velike uspehe in v največji meri gre zasluga za to odličnemu vod- stvu, nič manj pa tudi delavnim brigadirjem. Po delu je zvečer ob prešernih zvokih kitare plapolal taborni ogenj, brigada pa je imela celo svoj moped, ki je veselo dr- dral v rokah brigadirjev. Ob zaključku delovne akcije je bila brigada trikrat udarna, en- krat specialno pohvaljena in pro- glašena za najboljšo brigado na- selja. To je lep uspeh celjske bri- gade in tudi za naslednje leto jim kličemo — Naprej v delovne zma- ge! Delo je večkrat terjalo mnogo trdne volje Spet doma Skupina vojnih obveznikov — rezervistov je te dni po enome- sečnih vajah zapustila vojašnico »Slavka Šlandra« v Celju in se \Tnila na svoje domove. V začet- ku jim je bilo v vojašnici malo težko, toda kmalu iso se navadili na nov dom in način življenja. Prosti čas so prebili v lepem klu- bu med časopisi, revijami dn lepo- slovnàmi_ knjigami, znanje pa so si izpopolnjevali pri teoretičnem pouku in praktičnih vajah, razen tega pa še na strokovnih ekskur- zijah po večjih celjskih tovarnah. Življenje v vojašnici postaja vse bolj sproščeno in pestro. Marsii- komu je bilo skoraj hudo, ko so se po enomesečnem delu razšli na poslovilnem večeru. Skratka, re- zervisti so pokazali, da so svoje znanje osvežili in da so vsak čas pa-ipravljeni braniti čast in svo- bodo svoje domovdne. J. P. Da ne bo nesreč z elelctričniffl toldfl z nenehnim večanjem elekti^ kacije in naraščanjem števil^ električnih porabnikov predvsejjj v gospodinjstvu, pa v gospodar, stvu na sploh, je tudi vse več ne. sreč z električnim tokom pri 0(J, jemalcih energije. Neredki so pri, meri, ko je temu kriva neprevicj, nost, proviizorična napeljava ij, podcenjevanje električne energijç V zadnjih letih je bilo na ob. moč j u podjetja Elektro-Celje kat 12 smrtnih žrtev električnega to. ka. In pet ljudi je umrlo v čas^ predelave sadja in grozdja. Ta. krat želijo kmetovalci razsvetliti tudi prostore, kjer prej napeljav^ še ni bilo in zaradi stroškov jo napeljejo sami. Vendar so ti pro. stori po navadi vlažni, napol od- prti in imajo dobro provodna tla. Dotik z električnim tokom je ob takih pogojih usoden in neredko, kdaj terja žrtve. Instalacije v ta. ■kih prostorih morajo biti dobro opravljene, z boljšim in ustrez. nim materialom in so zato seved; nekoliko dražje od provizorni! ki ne odgovarjajo predpisom. T< da takšne lahko ■terjaj.o smrtu žrtve in v interesu vsakogar na bo, da jih prepusti etrokovnemi in .pooblaščenemu osebju. R. A. Gasilski jubilej v Kozjem Prostovoljno gasilsko društvo Kozje je v soboto in nedeljo pro- slavljalo 85-letnico ustanovitve društva. Slavnost so pričeli v soboto zvečer s svečano akademijo, na kateri je imel qìozdravni govor predsednik društva tov. Anton Sok, po govoru pa je razdelil дт.- silcem in gasilkam 41 priznanj, V kulturnem sporedu so sodelo- vali tudi pionirji in pionirke pod vodstvom prizadevnih prosvetnih delavcev, pevski zbor itd. V nedeljo so s svečanostmi na- daljevali in niti zelo slabo vreme ni oviralo prebivalcev, ki so se zbrali v lepem številu. Pokrovi- telj je bil okrajni odbor SZDL v Celju, zastopal pa ga je tovariš Franc Knafelc. Poleg številnih gostov se je pred tribuno zbralo 17 društev z 250 gasilci in gasil- kami, osmimi prapori in sedmimi tipiziranimi vozmi. Po otvoritvi zborovanja so spregovorili šte- vilni gostje, med njimi tudi Ivan Duplišek iz Krapine, ki je izro- čil društvu Kozjega lepo diplo- mo za uspešno delo. Po povorki je bilo nagradno tekmovanje. Med šestimi društvi, ki so se tek- movanja udeležila, so z vodnim curkom v tarčo najhitreje zadeli domačini, drugi so bili gasilci iz Bistrice ob Sotli, tretji iz Celja- Gaberja itd. PoMlicni gasilci iz Celja so nato prikazali še sodob- no gašenje z navadnimi in ke- mičnimi sredstvi, gasilci iz Cin- karne pa z vodno peno. Društvo je svoj jubilej lepo proslavilo in namerava Kozjan- sko še naprej tako dobro varo- vati pred požari. Neodgovorna izjava Večkrat lahko malomarno reče- na beseda zaboli, čeprav ni ne- posredno zlohotna. Zdrava kriti- ka je potrebna, toda vsekdar mo- ra biti upravičena. Tudi članek v 36. številki »Celjskega tednika« je bil dobronameren, ko je pod na- slovom »Za 45 dinarjev gre!« ob- ravnaval vprašanje osnovne mo- rale v trgovini. Cena masti v Podsredi je dejansko posikočila na 325 din, vendar pri tem kra- jevna trgovina ni ničesar zakri- vila. Tržni inšpektor tov. Križa- nec je zadevo preveril in ugotovil, da je bua cena v skladu z vsemi predpisi, pač pa izjava pri vele- trgovskem podjetju »Merx« pre- cej neodgovorna. Doslej še niso nikjer na Smarskem prodali trgo- vinam mast po 240 din. V Podsre- do so jo v konkretnem primeru prodali po 295 din, za kar ima tr- govina tudi dobavnico in račun. Trgovina 'ima pravico na 12 od- stotkov pribiitka, kar pa v tem primeru niti storila ni, ker je pro- dajala mast po 325 din, to je z 10 odstotnim pribitkom. Tržna inšpekcija v Podsredi ni našla ničesar, kar bi lahko ozna- čila kot nemoralno trgovsko po- slovanje. Dejansko je bila v trgo- vini poprej nekoliko cenejša mast, odprta, ki jo je dobavilo podjetje »Preskrba« iz Poljčan po nabavni ceni 265 din, a jo je trgovina pro- dajala po 286 din, torej spet z 10 ■odstotnim pribitlîom. Potrošniki z mastjo niso laili najbolj zado- voljni, zato je poslovodja nairooil boljšo mast, ki jo je nabavilo podjetje »Merx«, toda po mnogo višji ceni, z dobavnico št. 32 587, z dne 3. 8. 1960, in to svinjsko, ne rastlinsko mast. Neodgovorna izjava, ki so jo dali pri »Merx-u«, kvari ugled trgovine v Podsredi, pa tudi kri- vično prikazuje delo poslovodje Ivana Cernoša, ki je pastoi>ail po- polnoma pravilno. Potrošnika vse- kakor žele, da bi bila mast dejan- sko cenejša, po 240 din in še bolj; nikakor pa ni potrebno dejstev prikazovati idrugače, kot so. Tudi neodgovorne izjave, pa če zade- vajo še tako majhno trgovino, ni- so v skladu z osnovno moralo v odnosih med ljudmi. S. Pripomba na članek Čemu naj služijo prostori gledališke kavarne v zadnji številki našega lista je KB na moj članek Pohištvo Lesnine išče kulturni azil prispeval svoj odgovor, pri čemer, se mi zdi, je malce popačil smisel mojega članka in mi pripisal predvsem to, česar z njim nisem hotel doseči. Namen je bil namreč jasen: znova opozoriti na problem, ki bode v oči, ne pa izzvati razpravo o gostinstvu in tu- rizmu. Nadalje: Ker sem bil sam več- krat navzoč pri obravnavanju prostorov gledališke kavarne (pri čemer se je neka razprava dotaknila celo vprašanja dimnika, ki ga baje ni!), sem vsekakor hote povzel zaključke, ki so se mi zdeli pametni. Pri tem pa — daleč od tega, da bi se ogrinjal v svetniško haljo in karkoli svetoval ali odsvetoval. To bodo prav gotovo storili tisti, ki so za to pristojni! Smisel stavka, da je v Celju gostin- skih lokalov pol preveč, je bil dobese- den in ga ponavljam, ker sem prepri- čan, da se »vinske« kapacitete ne mo- rejo meriti s številom sedežev, marveč s količinami zaužitega alkohola. Slo- venci pač radi pijemo in za to niti ne potrebujemo stolov. Potemtakem je tudi popolnoma vseeno, če je bilo pri 15.000 prebivalcih 1400 sedežev in jih je zdaj pri 32.000 samo 900 — vprašanje je, če lahko število sedežev odloča o spremem- bi mentalitete. Naposled se poraja še vprašanje: kakšna je razlika med na- vadno gostilno in celjsko kavarno ali Mignonom? Nemara v policijski uri, ne da bi pri tem seveda hotel žaliti tape- cirane sedeže, ogledala in stebre. Sicer pa so to že individualni pogledi na vpra- šanja gostinstva. Drago Hribar 28 WEEKEND HIŠIC V 28 weekend hišicah, kolikor jih danes premorejo naselja turi- stičnih društev v Preboldu, Mo- zirju in Gornjem gradu so v le- tošnjem letu registrirali že okoli pet tisoč nočitev. Gostje so bili z bivanjem v lepih novih hišicah zelo zadovoljni in se jih je nekaj že sedaj prijavilo za prihodnje leto. Upajmo, da bodo turistična društva zmogla še urediti okolja teh hišic, pa tudi ostalo, kar je še potrebno — vsaj do prihodnje se- zone. -vran NEVARNOST POPLAV Na območju Vitanja so v zadnjem času opustili precej žag venecijank, z njimi pa so opustili tudi vzdrževanje dela na jezovih, ki sedaj propadajo. Kadar ob nalivih potok Hudinja narašča, odnaša zaradi slabih jezov plodno zemljo in celo ogroža poslopja. Vodna skupnost iz Celja bo morala nekaj ukreniti, da bo pre- prečila razpadanje jezov in zaščitila zemljišča ob vodi. K. Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri trgovskem podjetju »KURIVO«, Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA SKLADIŠČA 2. SKLADIŠČNIKA Pogoj: večletna trgovska praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnjo poslati z živ- ljenjepisom na upravo podjetja, Stanetova ulica 16. Pismene ponudbe s kratkim živ- lejnjepisom dostaviti osebno po- slovalnici »Slovenijales« Celje, Zi- danškova ulica 15. V službi človeka Klub za vzrejo športnih in službenih psov marsikdo pozna, vendar so le redki, ki vedo, ko- likšnega pomena je takšen klub Pogled na del vežbališča in koliko ljubezni in truda je tre- ba, da vzgojijo pse v živali, ki jih povsod občudujemo in ki so človeku vedno v pomoč. Vežbališče leži na Anskem vr- hu in že lepo urejena pot je delo članov kluba. Ko pa se pred spre- hajalcem odpre pogled na ogra- jeno in s peskom posuto vežba- lišče, na dve hišici iz lesa, na klo- pi in lepo okolico, se nehote spomni na lepo čudežno pravlji- co. Toda v klubu ni prav nič pravljičnega. Tu ljudje stojijo na trdnih nogah in ne plavajo na oblakih, tu ni nikakršnih čudežev, le delo, vztrajnost in ljubezen. Človek začuti to takoj, ko se za- pro za njim velika žična vrata. Za pomenek pa so le na^li do- volj časa. Predsednik društva Vekoslav Tanko in član odbora in vodnik Marjan Tratnik sta mi o društvu, delu in namenu ogrom- no povedala: — Namen našega društva je, da nudimo članom duhovno razve- drilo, da se sprostijo in se za nekaj časa odtegnejo domačim ¿ skrbem. Pse šolamo v koristno družbene namene, v članih pc vzgajamo ljubezen do tega dela Nihče izmed nas ni plačan in le na občnem zboru razdelimo pri- znanja najdelavnejšim med nami. Vežbališče je delo naših rok in tri leta že tu redno vadimo. Dela- mo z najboljšimi psi in najbolj- šimi vodiči in mirno lahko reče- mo, da smo mnogo dosegli. Po- nosni smo na našo lavinsko re- ševalno službo, ki sodeluje z gor- sko reševalno službo. Na zaprekah, gredeh, lestvah, obročih vadimo pse iza delo v na- ravi. Tam bo brv pomenila ozko gred, obroč praznino, skozi kate- ro bo moral, umetne zapreke na- ravne, izostrujemo mu vonj, na- vajamo ga na strele itd. Nekate- ri ljudje zamenjujejo naše pse za cirkuške, toda pri nas ni bistve- no, da preskakuje umetne zapre- ke — temveč da uboga in uboga vedno, kadar je to potrebno. Vo- diči in psi delajo tudi izpite ... Vtem je zažvižgala piščalka in mojo pozornost so pritegnile va- je na vežbališču. Potem je bilo slišati le še ostre žvižge piščalke in tiha opozorila vodičev. Najprej vaja za hojo ob nogi, beseda »poleg« jih vedno sprem- lja, čez nekaj časa odlaganje psov In klici vodnikov. Da je to ena najtežjih vaj, sem takoj opazila. Težko je psa pripraviti do tega, da ostane na prostoru tudi takrat, ko se dva za njim dvigneta in od- hitita h gospodarju, ki ga sprej- me in mu s trepljanjem izreče pohvalo. Nato je na vrsti iden- tifikacija predmetov. Pet skoraj povsem enakih vrvic je ležalo na sredini vežbališča, pa je vendar vsak pes našel svojo in jo odne- sel h gospodarju. Takoj po ivaji »naprej«, ikjer mora pes od vodiča in teči tako dolgo, dokler mu gospodar z ro- ko ne dovoli, da obstane, — me je presenetil pes Fabis, ki je go- spodarja ubogal na kretnje. Le- ta je roko čisto narahlo spustil. Fabis je legel, dvignil jo je, Fa- bis je vstal, nato se je plazil po trebuhu, sedal, legal, vse dokler ga ni gospodar poklical k sebi. Strmela sem. Tovariš Tratnik pa mi je pojasnil, da Fabis in nje- gov gospodar vadita večkrat v mesečini, ko se gospodar vrne z dela, da jima za skakalnico slu- žijo stoli in da ves prosti čas pre- bijeta skupaj v igri in delu. Ko sem odhajala z vežbališča, so ravnokar vadili »varovanje predmetov« in še dolgo za tem, ko so se za mano spet zaprla vra- ta -vežbališča, sem slišala ostre žvižge in tu in tam lajež psov. Cisto ob vznožju sem srečala mla- dega fantiča s psom, ki me je za- skrbljeno vprašal, pred koliko ča- sa so »gori« začeli. Povedala sem mu in že je izginil za ovinkom. Kar nazaj bi bila šla z njim! Stirinožni »učenci« Kronika nesreč NESREČE PRI DELU Martinu Mandeljcu iz Šmartnega oh Paki je pri delu padla na glavo opeka. Obležal je nezavesten. — Pri lesnem podjetju v Šempetru je stroj delavcu Petru Kumru odrezal prst na roki. — Pii delu se je z nožem vrezal v levo n