Uto II. Poitnina - 'tt* • pavSalirana. Ljubljana, petek 16. januarja 1920. Štev. 12. €•«!• po poitli 11 UlO lito . 8 53*— a pol lito . 8 25— xa čitrt leto. 8 13— a 1 mesit.. B t*50 8o LjlU jMO ntutni 9*50 Bndiiita io opran: Bopitoo)no olico It fi BniLtiMu itn. 58 J?*8iiina Številka 30 vte. ” NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 30 vin. Jadransko vprašanje rešeno? teka Italijanska. — Zaledje Jugoslovansko. 15. jan, (DKU) »ASend* | trolo zveze narodov intcrnacio-alizirala Jkn. ^ Haaga: Haaški poročevalec li.ta »Djnv «Haaga; Haaški poročevalec ii.ta •ronieler poroča, da je jadransko tic*» sedaj končnoveljavno eS-mo in Itake114 ^ način, da pride mesto Reka k ®ed tem ko se bo luka pod kon- Zttidje pride k Jugoslaviji, »nei tem ko doti Italija gospodar, kc predpravice. Vsa dalmatinska ooal pripada Jugodaviji izvzemši Zadra m nekaterih otokov ob obali. Prehrana Slovenije. j*n. Narodni poslanec dr. ilov. klub) je interveniral jP^brane v Sloveniji, osobito racfi ij^^. ^ajev, kjer je nastalo pomanj-le^V^sdel je, da je za te kraje sedaj . tako je n. pr. pred nekaj «o v brežiški okraj 20 vagonov, Iraški 60 vagonov živil itd. — Sladkorja ima vlada trenotno 200 vagonov na razpolago. Od tega dobi Slovenija 30 vagonov, in naloga prehranjevalnega urada je, da ga pravično razdeli. Tudi zaradi dobave obleke, soli in petroleja je dr, Schwegel interveniral ter dobil potrebne informacije. . Polo Revolucijsko gibanje v Nemčiji. z v Nemčiji je zopet podoben a *MCO Dasi^oniormi y nflrOd- načrta zako- ^ nasičenemu ozračju Psčmi so razpravljali o na Poslan, delavske svete po 'tovar-heinb P11 )e odsek sprejel nekaj spre- *abonu škodujejo in s tem tudi *°cialisvl; S° *° Pr‘bko porabili neodvisni Wve(ji- 18 komunisti ter so dne 13. t m, P^d parlament veliko množico ,?*»a rvr*^..„.:—* -——■x:-'-skim sc- Dem >n-r,o- . 1C® v parlamentu prisiliti, da °' kakor hočejo levičarji. J® otJ®* ®*d katero je. bilo veliko žena Wtv0 2ačela napadati vojaštvo. Vo-«*lo jtj/V^Padeno od demonstrantov, za-vse 8i e*iati ha nato pregnalo množico na H)S tanuL?1* tcm j® bilo 42 oseb mrtvih, • ■* MA*1. ^ voditeljev aretiranih. Sc-g ušajo neodvisni levičarji uprizo- r***čiln u Stra)'k* a se to doslej n* iL .*r. ^rokovna organizacija de-, vključno v rokah večinskih so-^diš« |® kršč. socialcev. Večinski so-** so na vladi, so neodvisnim Iirepovedali vse shode in ustavili njihove iste. Vendar je položaj še vedno zelo nevaren. Neodvisni in komunisti poskušajo izvesti revolucijo, da proglase diktaturo. LDU Berlin, 15. jan. (DKU) »Vor-warts« poroča; Kakor se doznava s poučenega vira, so bila neodvisnjaška in komunistična stavkovna vodstva v Essemi, Dortmundu in Hammu, ki so poživljala k nadaljevanju stavke in skušala preprečiti glasovanje v posatr^rnih obratih, da ii naj se stavka nadaljuje ali pa zopet ptič ic z delom, razpuščena in nihovi člani aref' rani. LDU Bertin. 15. jan. (DKU) Poziv k 24umi protestni ctavki, ki so ga izdrli komunisti, je ostal skoro popolnoma brezuspešen. Samo nastavljenci cestne železnice so Stopili v stavko, LDU Duss-ldorf, 15 jan. fDKll' Stavkajoči brzojavni nameščenci so z ozirom na politični in gospodarski položaj danes sklenili, da prekinejo stavko. LDU Berlin 15. jan (DKU) Današnji dan je potekel mimo in brez pripetljajev. ,tDu Socialisti - Češki social stl za 2 •tffb 15. itn (DKU) L-n »Debija, da deleča novi brambni ngent 150000 mož in dvelet * voJs?‘“jk®nt 150000 mož in aveie? ° dolžnost brez pravice enolet- - miiifar sli I letno t o(a$ .o služba. rega prostovoljstva, Merca februa*:c se booc- štiri na mli š: lesniki ase, ‘irali. •— (IVeletna vojna služba — delo social?-sto\ • Militaristi!) poročilo ^Ured tvi vamie. 15. jan. Finančno mini-Ihi ^ m' • Ur»dno preko Presbiroja: ^fef utrsk®fia sveta v vprašanju va- ti '•Cit slaa*: ’ * Bref~T'vul n,“dster more takoj zače-č*^čen„ 8aavanjem novčanic, ki so bile , Ouvpdom valutne *— ------------- h^čiti ^ 113 vsaki n reforme, na ta ^čiti 113 ^saki novčatiici mora ok®h straneh iznos v kronah 2. p. m ®n dinar — štiri krone. ča4?1® d»Lail^n’ “inister se pooblašča, da akQie kronake in dinarske nov-k^if010®13 v svrho zamenjave z bJi^^diaarsko novčanico, kakor " ®1 zadostno množino zadnjih fef lt^^nsice novčanice po * Y i °»tapejo še nadalje ST?, novčanice po eno, dve in v prometu, -**» j. , ->vus»u-auiaisiie novčanice * Z c™* De Pridejo v promet •“eni tiral *1*™1 na to, da je v enem delu Ust*0 v»td^st^a udomačena krona kot c®), ™*ti, »„1°* 1 ** v drugem dinar v isti ^bhT^ievaln8!^*0 V državnih blagajnike* ®ditjirav ^^^unavanje v obeh de-»kjj, i® uveli„ J dvojstvo denarne edi-tačunlSt’®ah ♦ ’{ n? TS*k državnih računih aVale it-" 1’ 5iavn* oblasti bodo ob-5 dem. ,,^^'h računskih listi-5ak0r ^ ,niih edinicah. Avir°sc današnje u*ti«^Vicc Uro'0frsk® banke i arodne banke vzamejo iz o nove kronsko-dinarske kronske in dinar- novearice Narodne banke kraljestva SHS edrio in obče zakonito plačilno sredstvo. Plačevalo se bo torej z eno in isto novča-n:co brez ozira na to, v kakšni denarni edinici e izražena vsota, katero je treba plačati. 6. Vrednost v zlatu ene in druge denarne ed nice se bo odredila svoječasno s posebnim zakonom. LDU Zagreb, 16. januarja. V tukajšnjih krotfh je vtis uradnega obvestila o sklepih ministrskega sveta ugoden. Doslej ni bilo objarijeno, da je finančni minister pooblaščen, da tudi stari bančni dinar potegne iz prometa. Ni dvoma, da se bo fi-nančnj minister te pravice v kratkem, vsekakor pa še pred parlamentarnim sklepanjem poslužil in s tem zagotovil, da se lastnikom dinarja zagotovi štirikratna vrednost krone. Zmerno misleči gospodarski krogi so naziranja, da je tako rešenje pravično, poleg tega pa donaša ugodnost, da se izloči nezdravo tekmovanje med starim dinarjem in novo takozvano »kron-•ko-dinarsko« novčanico, in je po tem le stvar parlamenta, da ta edinico proglasi ali krono ali dinar. Stavka v Slezi|l. LDU Moravska Ostrava. 15. jan. (ČTU) Po 24 urni demonstracijski stavki so se delavci zopet lotili dela. Tekom dneva so neodgovorni življi uprizorili izgrede in povzročili delomržnost v nekaterih krojih. Sicer vlada mir. Svet strokovnih or- ganizacij je objavil proglas, v katerem po-zivlje delavce, naj začno zopet delati, ker rovarjenje neodgovornih elementov nima ničesar skupnega z delavsko organizacijo. Delavska zveza. Objavljen je oklic za Delavsko zvezo. Naša strokovna delavska organizacija se je v teku enega leta čudovito razvila. Tisoči in tisoči delavskega ljudstva se organizirajo strokovno v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ki ima nalogo, braniti gospodarske koristi delavskega stanu. Tej strokovni org?niza ciji pa je treba postaviti ob stran politično organizacijo delavstva, ki je zadnja leta bila popolnoma zanemarjena. In vendar }c jasno, da v sedanji dobi političnih boev delavstvo bol. ko kedaj prej potrebuje močne poli tične organizacije, da se uveljavi v vseh zastopih, da svojemu delavskemu programu da novdarka in mu pribori zmago. Rajni dr- Krek je dobro uvidel potrebo poHtične orgarvzaciie delavskega sloja. Zato je naj prvo pred 25 leti osnoval Katoliško delavsko polU;čno društvo, ki je dolgo dobo let vodilo boj za politično pravico krščanskega delavskega ljudstva. Po raznih kraiih domovine so se osnovala samostona delavska politična društva s krščansko • socia’n:m programom. Delo v strokovnih organizacijah je marsikje zabrisalo misel za velike naloge delavske politične organizacije. Današnji čsei pa terjajo od nas vseh z vso odločnostjo, da posvetimo svoje moči tudi delivski politični organ:zaciji. Staro Kat, del. politično društvo, ki je izvojevalo našemu delavstvu toliko zmag, ki se ie tako uspešno udeleževalo boa za splošno in enako volilno pravico, se ie dne 4. t. ra. preoanova^o, spremenilo ime in pravila ter bo poslej tvorilo kot Delavska zveza, zvezo vseh političnih organizacij slovenskega kršč soc. delavstva. Politična nedelavnost krščanskega delavstva v bodočnosti bi se utegnila kruto mrščevati. Zato je dolžnost nove Doti v: ke zveze naiprvo zbrati okrog sebe vse krščansko delavstvo, moško in žensko, j ter je pripraviti za odločilne boje bodočnosti. V kratkem se bo bil boj za moč v onih zastopih, v katerih se bodo odločevale in reševale socia’no delavske postave. Pre-rkrba za starost, zdravo stanovanje, varstvo delavsk:h žen in otrok, socializacija itd- — vsa ta vprašanja bodo predmet srditih bo’’ev. Tu bo boj z zastopniki kapitalizma srdit. Pričakovati pr- nam je še srditeiših bo ev za vpliv krščanskega imena, načela in morale v državi, občini, v družini in šoli. Obetajo se nam viharji kulturnega boja. Krščansko delavrtvo se zaveda, da bo ta boj tudi odločilen, kako naj se pre-osnuje človeška družba v bodoče, Ali naj bo materialistična kakor zahteva sociala demokfac:ja — ali krščanska. V prvem s'učaiu ne bo miru, ne zadovoljstva, ne svobode, ne sreče. Le krščanski svetovni nazor bo izlečil bolno družbo socialnih bolezni, katerih žrtev je delavee — proletarec. Mir po svobodi, ljubezni in pravičnosti 1 Zato se bo Delavska zveza z vso odločnostjo borila za socialne, gospodarske in potitične pravice delavstva. To je n’ena naloga, ki jo ji nalaga krščansko prepričanje, !f*° Pr®pričanje pa nam veleva, da z ljubeznijo in pravičnostjo uravnavamo svoje razmerje do drugih stanov. Na tem temelju je organiziran krščanski kmet v »Jug, Kmetski, zvezi«. Zato pojdemo s slovensko krščansko kmetsko organizacijo v skupen boj zoper krivico in silo, ki imata svoj izvor v nekrščanskem matcrijalizrnu in sebičnosti., .Mi poznamo več stanov. Med temi sta* n0®*.Pa Pripoznavamo le dva razreda* razred izkoriščanih in razred izkoriščevalcev. Delavska krščanska organizacija podri® roke vsem krščanskim stanovskim organizacijam i2 razreda izkoriščanih, da se bo-nmo«jPr?** razredu izkoriščevalcev, »i? naš neodvisni levičarji; »Podružablje-nje, kaDtor ga proizvajajo desničarji, je goljufija — Zgodovinska naloga Neodvisne socialdemokratke stranke je, da je zastavonoša razredno zavednega proletariata v njegovem revolucionarnem boju za osvobojence, Neodvisna sociafaodemokraška stranka se je pofitaviila na stališče sovjetskega sistema. Podpira sovjete v njih boju za gospodarsko & politično moč. Njih cilj je diktatura (strahovlada) proletariata, Id ie zastopnik večine v ljudstvu. V diktaturi vidi potreben predpogoj zn Ttmsničenje socializma. Še le socializem donose odstranitev vsake razredm nadmoči. odstranitev diktature, dooese piravo demokracijo.« V mednarodnem ozirm veli proglas; »Upo-staviti se moram prijateljski odnošaji do vseh narodov. Tako) se morajo začeti diplomatski odnošaji db ruske sovjetske republike in do Poljske.« To točko programa hočejo v itedanjih nemirih levičarji šiloma uresn’č5tf. 0 podružttbljepjti produktivnih sredstev govorijo z; veflko samozavestjo. Toda v protokolu o strankinem zboru čitamo tudi tole recollucijo: »Ker vladajo v krogu naših lastnih pristašev p čil ih komun4zma in boljševizmu zmotni pojmi, smatra strankin zbor za potrebno, da se bitne razlike med komunizmom in politiko Neodvisne soc. stranke na umeven način v obliki brošure razj£sn;*jo in za lastno ceno med pristaše poraze letijo.« Umorjena Liebknecht in Rosa Lu« xemburg sta spadala k levičarjem, karivor spadajo kajpada tudi špartakisti. Desničarji v vtidi imajo zaradi silnih in neprestanih napadov od strani levičarjev vedno težje stališče. To dokazujejo tudi sedanji nemirif. Kako rešo?e o Reko. LDU Lyon, 15. januarja. (Brezžična.) Kalkor poroča »Echo de Pariš«, so st načelniki treh glavnih vlad pri svojem sestanku v torek popoldne pečali zlasti z rteškim vprašanjem. Pri tem se je glasom lega lista opustila misel na vmesno država Namesto nje se je pa pojavil nov predlog, v zmislu katerega bi tvorila Keka corpus separatum pod italijansko suvere-uiteto, dočiin bi zveza narodov zajamčila Jugoslovanom pristanišče in železnice. Razen tega zahtevajo Italijani, kakor po* Stran % roča omenjeni .list še par drugih mest strategičnega pomena, nevtralizacijo dal* matinske obale in široko mejo v Albaniji, ki • bi priklopila Italiji-tudi Skadar, Tera zahtevam se Jugoslovani odločno proti« vijo. 5 * 11 ............. m—...Ml K . Stavka v Italiji. LDU Nauen, 15. jan. (Brezžično.) Osobje poštne bržojavne in telefonske uprave je proglasilo splošno stavko po vsej Italiji Stavkajoči zahtevajo med drugim zvišanje v»eh dosedanjih prejemkov za 1000 lir. Zveza narodov« UDU Berlin« 15. januarja. (DunKU) *Abend« javlja iz Haagv Kakor *e poroča ir Londona, je Um d Robert Otdl izjavil v govoru, da je zveza'narodov do« segla sedaj svoj prvi stadii. Upe, da bo pnšlo do zveze vseia c jodov, ki bo zajamčila svetovni mir. Po njego/em mne-n*u bo prihodnja »*v ga zveze narodov zahteva po trgovskih cdnriajih med narodi. Zveza narodov mo-a tudi odpofrlafci mednarodno komisijo v Kusijo, da ugotovi dejanstveni položaj kt da ga naznani vse* mu svetu. Ravnotaka mora i.veza narodov osnovati mednarodno sedišče, pri katerem se bodo poravnala mednarodna spora. Politične novice. 4- Naši ujetniki. Poslanec Jugoslov. kluba dr, Schwegel je v Belgradu posredoval %a naše vojne ujetnike v Italiji. Doba je sledeče pojasnilo; Jugoslovanskih ujetnikov v Italiji ie 26.000. Italija jih je začel« odpošiljati domov. Dne 14. t. m. je odšel prvi transport v Dubrovnik, kamor hočejo spraviti vse, Mi pa zahtevamo, da gredo preko Dubrovnika le Bosanci in Dalmatinci, Hrvati naf pridejo na Reko in Slovenci .v Ljubljano- Vsak teden jih bodo odposlati 3000, V desetih tednih bodo vsi doma. V Sibiriji je naših ljudi še 15.000. Tudi po nje Je že odšla posebna komisija. Skrb vlade naj bo, da bodo ujetniki ob povratku dostojno sprejeti. '+ Nelepo delo opravlja »Slov. Na-vi}id« v včerajšnji številki, v kateri pona-Hskuje napad pa našo telovadsko organizacijo »Ofel«. , V pamfletu čitamo celo to gorostasno hujskanje: »QrE so bili avstrijski sluge in so ostali narodno zlo tudi da* nes.« Gospode okoli »Naroda« vprašamo, kaj hočete doseči s tako podlim natolcevanjem in hujskanjem. Vrlim Orlom pa kličemo: Lp naprej, delavsko in kmetsko je za vami! list«! ■ i ■ im' m« '/iV r* podobnih poljtičnih, pojavih v'senci bajonetov milijonske armade. Sej' imajovv tem oziru izkušnje mnogo bliže nego v Jugosla-' Lorena sta ves čas vojne rsili vse m ostt Kar najvestn ško-patriotičnih smejo več niti izdelovati, niti jivažati, niti prodajati. Tq pomenja siten preobrat ne samo v nravnem, ampak tudi v gospodarskem življemu, Zapreti j? bilo treba na en ;Oče pa trio- mah 300.000 gostiln, na tisoče pivam in >; manjkalo ‘lestacaj far i korporacij, da AJzacija-Lore- alkohola se je postavil ameriški zakono- j r r i xr._i-.f- At: T? J _________________________t'tixi_ J- t'________ 1 j-»Napreju^ v odgovori Tukajšnjo so-cialpatriotsko glasilo se v svoji onemoglosti zateka k neresnici. Včeraj pripoveduje svojim backom, da je evharistični shod financiral neki* žid Reizes *m da se fe nadškof Batier vozil takrat v zlatem vožu, Mi , ki nekoliko več vemo o teh stvareh, čujemo danes to — laž prvikrat. Nitf dunajski socialist* niso upali prinesti tako tažnjivih vesti, Pač pa je dokazano, At so avstrijske ‘socialiste leto za letom podpirali židovski kapitalisti in da se v Franc-Jožefovem »zlatem« vozu vozi sedaj so-drug Seitz v pbsmeh vsemu »demokratizma*« in v zabavo dunaskl »buržuaziji«, . -f ^>Srbe na vrbe«. Minister Pribiče->ič se je začel bosti fcudi z ljubljanskim »Slovencem«, v kojem so baje nezavedni ljudje V* vojni klicah tudi »Srbe na vrbe«. »Slovenec« trdi, da tajke surovosti, ki jo mora vsakdo obsojati« nikdo ni pisal od članov njegovega uredhištva. Sedaj bo moral Pribičevič svojo trditev dokazati ali pa dovoliti, da se mu očita laž, Sicer pa bi bilo najboljše, da pogleda »Naprej« v svojo »Črno knjigo« in nam pove, kako je bilo, -f Dr. Žerjav razpušča. Dr. Žerjav je Zopet razpustil občinski odbor v Buto-raju in imenoval gerenta in prisednikc. — IstOtako je imenoval tndi gerenta na mesto odstopivšega gospodarskega odbora v Podkorenu in je razpustil gospodarski odbor v Gozdu in imenoval genenta in pti* sednike. ■—V Kranjski gori je ‘.zaradi izselitve prejšnjega gerenta imenovan na njegovo mesto nov gerent trgovoc Leoould Zcre -r Političen analfabetizem očita neki člankar v »Jugoslaviji« Slovencem, ki niso zadovoljni s francosko politiko v jadranskem vprašanju. Mož pravi najprej*, da v politiki nikdar ne morejo igrati vloge simpatije ali antipatije, ampak da velja in le kupčijsko načelo koristi; koliko mi tdtoreš koristiti oziroma koliko škodovati. Sedaj pa primerjajmo poldrugmilijonski slovenski narod pa italijansko' velesilo — kliče člankar. To bi b3o vsaj logično. No, to to-5S>ko po« ta vi mož takoj na to aa glavo Sft trdi, da je francoske nenaklonjenosti kri« vo slovensko ljudstvo samo, ki »je 1. 1914 pod Šustesšičevim vodstvom vpilo proti Srbom; kirižaj jih!« češ; kako more po 1 naravi skeptičen Francoz -varjeti, da je to ( ljudstvo naenkrat postalo odkritosrčen J pristaš zveze s Srbijo? >. Jugosiavijin« 1 člankar naj potolaži ~ Francozi jako-j dobro vedo, kako imajo »oditi o takih- in ; »ikdar proč od Nemčije. Ali Fran«, led tega goje zamr*o in nezaupanje nasproti tema ovenča deželama in njuno sedanjo ljubezen nasproti Franciji odbija-' "ega še nismo slilali. Francozi so kljub Irojeni skepsi« prepametni za to. analfabet v »Jugoslaviji« naj za to ne išče krivde v slovenskem ljudstvu in »avstrijakantstva starejših pristašev SLS.«, ako v jadranskem vprašanju slabo stojimo, ampak k večjemu v demokratski notranji politiki, ki razdeva državno upravo in onemogočuje ureditev in zdrav razvoj notranjih razmer. -j- Mažarski socialni demokrati so šli iz vlad«. Zborovanj« social?»demokratične stranke je vSerai sklenilo, da izstopita i* dosedanje mažarske vHde socialnode-njoferatični minister Bcyer in sovialno* demokratični tajnik MiakHs. Kot v*rok za ta korak &e navaja preprečitev socialpo-deirokratične volilne agitacije Vsled tega sklepa sta minister Beyer in državni tejnik Miakits poshl* ministrskem i predsedniku Huszarju pismo, v katerem mn narnanjata svoj izstop iz vlade. 4- Boljševiki ogrožajo Romunijo, Br zojavna agentura Daria javlja: Kakor poroča brezžična brzc*>avka iz velikega glavnega stana, se nahajajo ruske boljše-vlSke čete že 70 km od rumunske meje. Dnevne novice. — Zopet tiskovni pogrešek. Zadnje čase nas tiskarski škrat zopet preveč vneto obiskuje, kar je včasih zelo neprijetno, ker moti en pogrešek smisel- celega članka. V včerajšnjem članku »Sumljivo reševanje valute« naj $e prvi stavek glasi pravilno takole: »Ljubljanski dopisni urad ali bolje rečeno dr. Žerjav proglaša, da je zamenjava krone z novim dinarjem v relaciji 1:1 (ne 4 s 1) vsled ministrskega sklepa gotova stvar.« — Prijava nezgod delavski zavarovalnici. Ponovno se dogaja, da podjetniki zavarovanju podvrženih obratov ne prijavijo nezgod v zmislu § 29. zakona o zavarovanju delavcev zoper nezgode iz 1. 1887, Prvi odstavek tega paragrafa veli, da mora podjetnik ali oni, ki vodi ob času nezgode obrat, vsako nezgodo, ki ima za posledico smrt ali več kalkor tridnevno delanezmožnost, prijaviti tekom petih dni, računano od dneva nezgode, v dveh izvodih politični oblasti prve stopnje. Posledica zanemarjenja zakonitih dolžnosti od strani podjetnikov je, da obvestijo zavarovalnico o nezgodi pristojna bolniška blagajna, toda šele tedaj ko je ponesrečenec ozdravil. Splošno je pa tudi bolniške blagajne ne obveščajo. Tako ostane ponesrečenec, ki je v mnogih slučajih po končanem lečenju za delo še nezmožen, brez vsake pomoči. Zavarovalnica pa po-nesrečenčevi zahtevi za odškodnino ne more takoj ugoditi, ker nima potrebnih podatkov. Na podlogi ponesrečenčeve izjave mora šele zahtevati od podjetnika, da prijavi nezgodo in dopošlje izkaz letnega zaslužka. Podjetniki pa kljub opominom ne izpolnujejo zakonite dolžnosti v zmislu § 35. omenjenega zakona. Tako se rešitev zavlačuje, ponesrečenec obupuje in urgira neprestano rešitev. Vse one podjetnike, ki ne prijavljajo pravočasno nezgod in sploh s svojo pasivnostjo one-mogočujejo zavarovalnici postopanje, bo politično oblastvo v zmislu § 52. omenjenega zakona občutno kaznovalo. Opozarjamo podjetnika, da v svojem interesu in v korist delavstva vestnejše izpolnjujejo tozadevne zakonite predpise. Vzorce za nezgode se dobiva pri okrajnih glavarstvih, oziroma mestnih magistratih ali pa pri »Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode« v Ljubljani. —Društvo državnih uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje s sedežem v Ljubljani ima vsled sklepa odborove seje z dne 14. t. m. v četrtek, dne 29. januarja 19»), ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma izredni občni ebor » sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Razpust Saveza javnih namjeltenika u Zagrebu in naš položaj. 3. Sklepanje o d*' Slih predlogih po S 9 društvenih pravil. — Opazka: Predloge, ki naj o njih sklep« občni zbor, je prijaviti pismeno odboru najkasneje 8 dni pred zborovanjem, t j. do vitevši 22. januarja 1920, Zborovanja iKf smejo udeležiti «amo člani, ki se izkažejo s člansko izkaznico. " ‘ ' — Konec alkohola v Ameriki Danes — 16. januarja 1920. — je v severoameri-ških Združenih državah postala pravo-močna ustavnim potom sklenjena postave o prepovedi alkohola. Ta prepoved se je uvedla že 1. julija, 1919, kot začasna vojna odredba, sedaj se je uveljavila temeljem ustavnega zakona. Po tem Zakonu se v Združenih državah alkoholne pijače ne drugih izdelovalnic alkohola. Nasproti vsem tem proizvajalcem in prodajalcem dajalec na stališče, da jim ne pristoja nikakršna odškodnina. V Evropi sta »brezalkoholni« samo Finska in Islandija, Na naslov državne in južne železnice. Bolnik piše: Na naših železnicah vladajo zdaj za bolne ljudi, ki ne morejo prenesti tega groznega kadenja, neznosne razmere. Kamor se človek obme, vsepovsod je polno dima, tako da je bolnik primoran stati od zunaj, ker ne more prenesti tega strašnega smradu ter se : s tem izpostavljati nevarnosti prehlajenja. če človek prosi, da bi se ne kadilo, dobi k večjemu odgovor: če vam ni dobro, pa odidite drogam. Saj bi vendar železniška uprava brez velikih stroškov- lahko napisala, vsaj v onih- vozeh, ki imajo posebne kupeje, v vsakem takem vozu vsaj na en kupe opazko »Za nekadilce«. Da bi se človek jjotem lahko vsaj na to opirei. Saj Smo vendar bolniki, ki smo pri iskanju zdravniške pomoči itd. navezani na železnico, toliko usmiljenja vredni, da ni se to naredilo, — Promet na zagrebški czstrsi zveznici je v celem obredu zopet otvoren, — Sladkor po 65 kron kilo. Glasom obvestila ministrstva za prehrano »e zvišajo cene sladkorju v Avstriji na 60 do 65 kron za kg. — Pomanjkanje plina, na pvmpi, Nižjeavstrijska deželna vlada je danes izdala naredbo, ki vsebuje navodila za vai-čevanje s plinom in električno e^erg^o, V zmislu te naredbe se ustavlja osebni promet dunajske cestne železnice. Poraba plina in električne energije za proizva janje gonilne sile je prepovedana O- * tega so izvzeti samo gotovi aprovizicijsk: obrati. V, raznih prodajalnih prostorih in skladiščih je prepovedana vsaka razsvetljava po 15, uri, Ta razsvetlita, z nadomestili ni dovoljena. Dvorane za koncerte in predavan/a, gledališča, kinematograf, variteji itd. se zapro. — Vode naraščajo, ZacLve dni sta ?e-lo ixira--.th reki Rena ir. Donava z vsemf pritoki. Ljubljanske novfc«. Ij Zopet zaphenjeiii Včeraj je bil Večerni List od dr. Žerjava zopet zaplenjen, ker je pisal, da se je kruh zopet podražil za skoro 100 odstotkov. To našim čitate-Ijem v vednost, Ij Krekova prosveta obhaja v nedeljo svoj društveni praznik v stolnici; ob pol šestih zjutraj pridiga, nato med mašo skupno *v. obhajilo. Ij Zveza služkinj. Vse članice naj se v nedeljo udeleže skupnega sv. obhajila in službe božje v stolnici. Odbor lj Shod o valutnem vpražanju. Pripravljalni odbor zveze trgovskih gremijev vabi vse trgovce v Sloveniji, da se udeleže javnega shoda, ki se vrši y nedeljo 18. januarja 1920 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union.« Poročali bodo o našem stališču glede valutne reforme gg. dr. Ivan Tavčar, Josip Lenarčič in dr. Jakob Mohorič, Zadeva je za vse trgovce telo važna, zato pričakujemo, da se bodo shoda udeležili, lj Drugi dijaški transport v Prago odide iz Ljubljane sigurno v ponedeljek 26. t m,; natančna ura odhoda »e bo še pravočasno naznanila v časopisih. Izvozna dovoljenja za živila naj -si preskrbi vsak sam; kdor pa želi, da se 'mu tu na potnih listih preskrbi vizume, naj dopošlje potni j8* A. v*Pt° 34 kron za vizume najpozneje do 22. t, m. Do istega datuma naj se do-pošljejo tudi prošnje za polovično vožnjo Ljubtjana-Dunaj * ubožnim spričevalom vred. Na prijave po 22. t. m. se ne bo moglo ozirati. Prijave sprejema: Lojze Majce, stud. ing, škofi« ul. 1/I„ Ljubljana. lj Dr.avni zavod za gluhoneme v Ljubljani, Minister za socialno politiko V. Korač je izdal nov pravilnik o ustroju državnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani, k* se imenuie: »Državni zavod za gluho* neme v Ljubljani« ter je javen učni in vsgojevalni zavod, ki spada k osnovnemu šolstvu, . Ij Spomladansko vreme. Zdi se, da je tudi naravo prevzel lahkomiselni pred, postni duh, ki zataji vse dolžnosti; vse resne nalog« življenja — za nekaj ur narejenega ali bolje pottorejenega vesela in podčloveškega vživanja. Namesto napo* vedanega snega in mraza smo dobili zad-‘ nje dni krasno sotnčno vreme In ker so nalivi prejšnjega tedna pobral! ves »neg, smo kakor v začetku pomladi. Mačice id' m*r;fet{ee Silijo na’ dan, ptapje -g$ napenja. In Vendar smo še-le sredi januisrja! Kdo bi-torej' verjel -spomlndnehiu Te' iSO'le predpustne'Šaic prirode, k^nam ho' •že nedvomno pokažsila svoje ostro-1 zimsko1 lice in trdo pest —. z mrazom iit'snegom. No, ta zavest naj-naip pa ne’ kvsttrVeselejJa'1 intermezza v zimski trkgediji, ki ga vžijrao stev, 1Z< — kolikor le kdo more! Ven ra sebno šolska mladina, ki ?t^ka “*!e" napolnjenih šolskih prostorih, naj kratke lepe dneve za izprenod. tn prostem. Naj se jim v ta namen magari tudi nekaj domačih nalog ženi duh bo v šoli zamujeno ol] nal. lj »Divji lovec*. Slovenska Zveza {ljubljanska SO) vprizori v 18. januarja 1920, ob pol 8, zvi ~ skem domu priljubljeni F. S, Fi rodni igrokaz v štirih dejanji vec«. Med odmori evira oi Predprodaja vstopni« do »edel v knjigami Nove Založbe na trgu in v trafiki Modi« v Kopit v nedeljo popoldne od 3, do pol o. v t^j stropju Ljudskega doma ter zvečer w “ 7. pred predelavo I lj Svojo kulturo. sq fpp®* fnkf® zali gotovi elementi s tem” da so ot r,„ terih kra;ih pomazali plakate < love««-, k* ga vpriJori SDZ ",v nedelj« f Ljudskem domu. Pojem Triglava vzb» na*.povsem drugačne pred#t*ve, tok«*: ljubljansko tamburaško dmštvp hi ie sedaj pokazal, da še nahaja Bt-jj, nižjem nivoju, kakor pa dotičniki, “ nekdaj mazali orlovske plakate, g lj Tudi pisma kradejo! Dn« 15.1 * je bilo ukradeno v kavarni pri *Slofl«‘£ stopniku banke Sla vije * Bol juncu Paravela veliko, dolgo in ozko pismo ■ sipvljeno n« banko Slavijo v Pragi. KPj pismo brez vrednosti, naj ga »poštePjf**, vrne lastniku potom policijskega teljstva ali p« banki Slaviji, -J lj Zaplemba tobaka. Rozi M#rc^ sq zaplenili 50 zavojčkov; tobaka ** lj Kaj se vse zjodi francoskenrt **v jonažu. Mesarski pomočnik A. ?. 9* rZ Ril in je razgrajal na Ambroževe® Ko ga je policijski stražnik posvarili-®* u se lepo obnaša, je rekel: »V francoski giji sem služil in se nikogar ne bop® toda kljub svojemu zatrdil«' o neu*t^ nedr je, pred stražnikom zbežal v .$#£* \ lijer se je. pričel slačiU^i, policijski .stražnika ata. »legijpnašu« vVi j in ga aretirala. Na policijskem - tV&T stvu so »legijonašu« naznanili, da je P" čfvanje po ppitavi v Sloveniji pr«^ no in so mu zaradi pijančevanj« 1 * primerno ka?en» t a *** ie krad«1 “a vladi brU*K-milo. Radi tatvine sodišču *n poJicij* fu znani mladi fant Ivan Mal, ki ie 16 letni fant že obsojen v deset težke ječe, je kradel v palači deželfl* J de brisače in milo. Okrajno sodišče sodilo Malu za to tri tedne tito&P pora. Razna novice« r Italijanski toM MiaUdi. i° c Ju italijanskih lista/ te vojnih *l,v i». italijanske armade in mornarice tt (jz, ki imajo nasledili? hibe: atu^^S npjl do kolena 5072, »mputacijo i!> j..nom 1$80, amputacije vseh pr**v nogah 3020, amputacijo rnega aii * ste v na nogi 3*46, silra pcb^1 spodnjih končin 10.612, manjši pJ' nt,st spodnjih končin auP*4'^ zjjcrnjih končin 3872, amputacij" 1 -r26, amputacijo rok H36, palca brez drugih or«tuv 476, amF?1 drugih prstov 3880, ' eiika poft^A,, ?gornjih končin 16.780, manjša nost zgornjih končin 27-536, oskpi1,ip:>' enem očesu pl.220, osloplenje enejVj sa 476, jmanjšo amputacijo v ^5 4912 popolna gluhota 130, oboics‘fV oslabljenje sluha 128, onemelost '9°> Ji ba govora 104, ranjeno obličje ‘0f.J' 5448, organske nevropatije 19,600. cionalna nevropatija 3640, p^wi 4060, jetika 25:713, druge oolczfl* oslabelost 5376, popolna oslepe,r'4<, t9 ampatacijo rok 120, druge še hur škodbe 12.000, ^ r Židje »o izobčeni. Bismarckov« « p ka šola v Draždanih razpošilja re*8' t\»P se končuje z besedami* »Židje so stva izobčeni«, V DraSdanih, ko* vsod, kjer ae j« pojavilo boljševis*’ V kaže v znamenj« reakcije odi oče** -mitizem, ki ga preje med Nemci m Narodno gledl&? ■ DRAMA ; -16, jan., petek: iNa datil* :^°Dpv 1 i; 17: jan,,1 sobota: »Oče.« Abo*1: 18r jaa,y-nedelja: »0£e.«' r 19, jan.f pohedeljekf *Ofe « AP ^ 20. janl, torek: »Oče.« Abo«' y OPERA, " 'jb 16. jan., petek: ^Rigoletto s J^C ,11 jan,, sobota: »Sanje,« -■ i®? jun., nedelja; >Prodeo»l nv ' Izycn aboa. . J9, iant/pQne^eljek;.Zaprto- . ptjp^ m jan., 5p*ek; »HoffnaP»9? vedke.^.Jzvep aboo- Uradnička . ————--------- '■ ... ---------—r- •• ^ Odifovota! ijredntti Sole i*dsi!>lc|ti homorefi »V Tiska »Jii£oiioveuQtka U«kwo»* *