f 'JÚSJ1U zÁL/jft/tiUiji! njjjjjb ti.'/ijJšgdjJiMi :j'jfini) bï'JÙjà.u ívnv POSLOVALNICA DOMŽALE POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a, Ljubljanska 80, 1000 Ljubljana 1230 Domžale, p.p. 137 Tel.: 01/433 71 73 Tel.: 01/721 96 80 Fax: 01/433 62 05 Fax: 01/721 15 87 E-pošta: E-pošta: inlo@goll1urisl.sl aomzale@golltunsl.si Vaš svetovalec za potovanja po naročilu: ■ letalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov • poćilnice, potovanja in izleti • sejmi in slrokovna polovanja • jezikovni lečaji v tujini • zavarovanja za polovanja turizem in rent agencija Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73, faks: 01/433 62 05 E-pošta: inlo@golfturist.si Slavnostní govornik Valentin Kolene v ozadju povezovalca godalni kvintet Glasbene šole Domžale kulturnega programa Tanja Bivic in Osmir Ružnič - Růžko Letošnji občinski nagrajenci: Jože Kajfež, predsednik PGD Trzin, Tudi Schoss, Ana Oblak, Ivan Gradišek, Uroš Zajc, Janez Lenarčič, Borut Kump, sedijo: Jakob Ložar, Marija Perne in Franci Mušič. Utrinki s slavnostně akademije ob občinskem prazniku prazmcnega Florjanova nedelja dan odprtih vrat OS Trzin Florjanov sejem iZas vuft • Torzin Kraři, XitO'/i" Terzin /'•/<• . Uomtale ■ Mm» Uiiaja enkrat mesečno In ga »*WHitn« usa Bosgadlnlstva In «ai Iranu *í«ln;a s-.sviika Odseva izzide k(-: junija 2000. «« P"spevke pnčakujemo v Uredništvu najkasneje "o 10. junija na naslov: đsev' "engeška 9, 1236 Trzin na ïieKtronski naslov °ûsev _95@hotmail.com ^1408-4902 memo boljše, kot so bile, ko so se takraini funkcionarji odločali za gradnjo novega Trzina. V Trzinu smo se zbrali Ijudje z vseh vetrov in najrazličnejših interesov. Mnogi se niti ne poznamo med sabo. Iz vljudnosti pokimaš sosedu, pozdraviš koga, ki ga vsak dan srečaš na cesti, potem pa se prepustiš svojim nalogam, svojim ciljem in svojim zabavam. Niso rcdki tišti, ki pravijo, da v Trzin še vedno hodijo samo počivat, daje naš kraj žanje še vedno spalno naselje. Dobro, tudi taki so med nami, težko pa ra-zumem tište, ki v Trzinu živijo že dvajset, trideset let, pa še vedno govorijo, da Trzin ni njihov kraj. Člověk mora nekje le pogna-ti korenine, se ustaliti in povezati z drugimi. V naši občini imamo zelo bogato družabno življenje, ki lahko zadovolji najrazličnejše interese in že tudi zahtevnejše okuse. Občina se spomladi z nekalerimi društvi trudi za oživitev kulturnoga utripa v naselju in v naš kraj vabi přiznané umetnike. Vjesenskem in zimskem času pripravlja debatne ali kulturne večere, KUD prireja najrazličnejše predstave in v goste vabi različne umetniš-ke ansamble, mladinski odsek trzinskega planinskega društva vabi v goste uveljavlje-ne in neredko svetovno znane alpiniste, svoj Davo Karničar |e v Trzinu predaval trikrat Konec leta '99 sta skupa) z ženo Carmen predstavila smučanje na Kamčatkl. Zanimivo predavanje ekstremnega smučarja pa kljub dovolj veliki reklami ni přivábilo prav velike množíce obiskovalcev. Zakaj? delež k živahnejšemu utripu naselja dodaja-jo tudi Turistično društvo, športniki, gasilci in drugi. Na prireditvah, razen na veselicah in podobnih zabavah, kjer je udeležba bolj množična, pa se srečujemo vedno eni in isti obrazi. Prireditelji se nemalokrat sprašujejo, kje so ga polomili, daje tako slab obisk. Zadnje čase pri organizatorjih velja pravilo, da če hoćeš dobiti številnejšo publiko, potem povabi žerjavčke. Ali znajo stopiti skupaj in uživati tudi v drobnih radostih življenja le še upokojenci? Vsa čast jim. Res so aktivni in znajo stopiti drug do drugega ter se vključevati v življenje svojega kraja. Kje pa so mladi? Nekaj upanja vzbujajo tišti, zbrani v mladinskem klubu dr. Mr-goleta, drugi pa kot da niso pripravljeni prispevati svojega časa, energije in sploh delčka sebe in vplivati, da bi bilo v Trzinu čutiti tudi utrip mladih. Posedanje v lokalih ne šteje. So res tako študijsko in drugače obremenjeni? Statistike kažejo, da je v naši občini največ tistih, ki so stari 37 ali 38 let, torej v najboljših letih. V družabnem življenju občine pa so dokaj slabo zastopani. So preveč zaposleni, preveč v bitki za višje stoičke in debeloj še račune v bankah? V maju in nato še v juniju se bo v Trzinu zvrstilo še veliko prireditev. Ali ne bi bilo prav, da si tudi tišti, ki se imajo za delo-holike, in tišti, ki se na smrt dolgočasijo, vzamejo čas in tvegajo obisk katere od prireditev v Trzinu? Mogoče bodo doži-veli kaj prijetnega, spoznali sorodno dušo in sploh zvěděli, kdo je člověk, s katerim se vsak dan pozdravljajo. S ponosom poslušamo, ko nas razglašajo za eno od bogatejših občin v Sloveniji. Prav bi bilo, da bi bili v prazničnem mesecu bogatejši tudi medčloveški odnosi v občini. Prilik za to je veliko in ni treba, da prireditve rešuje le starejša, a klena garda. Naj zaključim tako, kot večkrat zapiše moj prijatelj Jože: Imejte se lepo! Radi se imejte in uživajte v maju, v trzinskem prazničnem maju! Urednik m /" Telefonske številke Občine Trzin so: 72 - 26 -100,72 - 26 -110,72 -11 - 060 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.0bcina-tr2in.si/ Slika na naslovnici: Vesel začetek Florjanovego sejma. Ples molčkov iz vrtca Žabica. (foto: Jože Seljak) Lažje je žalostni materi zajokati kakor veseli zapeti. (llrvaški) ŽUPANOV KOTICEK Vteh dneh smo že tretjič praznovali občinski, prej krajevni, praznik. Zapel je naš upokojenski pevski zbor. podělili smo priznanja in nagrade in zaigrali so nam violončelisti iz Domžal. Kot župan sem bil kajpak vesel, ker je bila dvorana polna, in ker smo se steviini obiskovalci slavnostně seje občinskega sveta, skupaj z dobitniki priznanj in nagrad, po zaključku programa še precej časa zadržali v dvorani. To sem, hočeš nočeš, razumel kot dobro znamenje; kot dokaz, da nismo šprti med seboj in daje bila večina mnenja, da so priznanja in nagrade dobili posamezni-ki in društvo, ki si jih res zaslužijo. Světla plat: In ker je praznični čas vedno primerna priložnost za razmislek o že doseženem in o nalogah, ki nas še čakajo, razmišljam o tem tudi sam. Kot sem že večkrat pouda-ril, je za mlado trzinsko občino nadvse pomembno, da pravzaprav ni zaznati ka-kršnihkoli hujših sporov in zapletov v delovanju občine, do katerih bi prihajalo iz političnih razlogov; še posebej ne v občinskem svetu. Nekoliko je to čutiti samo v delovanju, recimo ji tako, "zunanje opozicije", ki seji na prvih volitvah ni uspelo prebiti v občinski svet. Toda dějstvo, da v občinskem svetu in okrog njega ni politikantskih prepirov, ki hromijo občinske organe v številnih občinah po Sloveniji, je pripomoglo, da smo brez večjih težav zelo hitro opravili večino delà, potrebnega za konstituiranje občine (mislim na temeljne akte občine), in da smo, kot kažejo primerjave ter ocene pristojnih služb, to opravili dovolj kakovostno. Sprejeli smo tudi že vrsto aktov, s katerimi smo uredili številne druge zadeve iz pristojnosti občine in z ustrezno podporo spodbudili razmah društvene dejavnosti v Trzinu. Na-ložb, ki smo jih že zaključili ali še poteka-jo, tokrat ne bom našteval. Temnejša plat: Vse pa kajpak tudi v Trzinu ne gre kot po maslu. Težave nastajajo zlasti ob trčenju skupnih oziroma javnih interesov in načrtov z zasebnimi interesi ali včasih celo predsod-ki in fiksnimi idejami. Mislim predvsem na posamična ali skupinska nasprotovanja ne-katerim načrtom, ki pa nikakor niso većinska. S tem seveda ne mislim na pripombe ali predloge, kako morda nekoliko drugače kaj izpeljati, kar predlagajo kritično misleći dobronamerni sogovorniki. Mislim bolj na tište "kritike", ki so a priori proti predvsem zato, ker se bojijo, da bo uresničevanje tega ali onega načrta morda pokvarilo njihov razgled, zmotilo njihov mir ali kaj podobnega. Strategija trajnostnega razvoja: Ko smo pripravljali in sprejemali Strategijo razvoja Občine Trzin, smo želje, náčrte in cilje vrednotili v prvi vrsti z vidika načel trajnostnega razvoja. Menili smo, in sam še vedno verjamem, da se Trzin mora še naprej razvijati in si prizadevati za to, da ostane med najrazvitejšimi (in najbogatejšimi) ob-činami v Sloveniji. Zato občina mora zago-tavljati pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj (seveda ne, kot si morda kdo predstavlja, mimo predpisov) in razvijati infrastrukturo, potrebno za porast skupnega standarda, na vseh področjih. Po drugi strani pa mora oh-ranjati kakovost življenja v Trzinu in še razvijati možnosti za doseganje te kakovosti. To pomeni seveda tudi v največji možni postxae v n Na območju bodočega centra Trzina T3 je že zrasla zanimi-va zgradba, ki ji zdaj šc največkrat rečejo občinska, čeprav to v ccloti ne drži. V krátkém naj bi poslopje predali bodočim lastnikom, prav pa bi bilo, da bi tudi čim prej uredili meri ohranjanje narave in kakov okolja, vendar pa kakovost življi danes ne pomeni več samo polne ca in miru ter spanja popoldne. p'n tudi razvite možnosti za različne rekreacije, za zadovoljevanje kul; družabnih in tudi potrošnišicih pc;. -prave mere kaj pada. Trzin je nespoa« zelo redkih občin, ki resno razmiilj* črtuje tudi to, da bo poskrbelanai za parkirišča, ki bodo zgrajena n4 površinah, pa bodo na voljo stani .j in zaposlenim v trzinskih podjetji; morajo lastniki hiš ali poslovnih zgjj povsod drugod praviloma poskrbe; Seveda želimo to narediti tako. do bo narava in zeleni izgled kraja čim i ..' prizadeta. ln vendar je namen po cn ni deležen številnih očitkov, zaka sploh lotevamo, po drugi strani p,i ! očitkov, zakaj tega še nismo naredili je samo en primer. Toda ne glede i še kak podoben primer, opažam, d na vendarle pritrjuje tem načrtoni 1 jih lotevamo previdno in z veliko • zato, kot sem rekel, da bi zagoto\i nost z načeli trajnostnega razvoja in Trzina spremenili niti v brezdušn. ■ naselje niti v ravno tako brezdušn : trijsko četrt, a da tudi ne bi zaspal, ■ ostali za razvojem. Ne pozabimo. d* občine tekmujejo med seboj, in d.i mnogi zavidajo, da živimo v obfir • kakršni živimo. Župan Tor.. okolico zgrJ® še zlasti. d- N skrbeli za r, « varnejšo p- ť rok do šok 0" so sicer net. • govorili. M đ se preprič-i'1 ni mestu sam. -se je za zd '1* čez še zelo «ri prebiti- S po ML AD ANS KA PREDSTAVITEV TRZINA OB RAZSTAVI CVETJA WOLČJEM POTOKU Pwno kot lani in predlani smo se „ioci tudi letos z drugimi občina- območja predstavili obisko-' '1 ..'-amladanske razstave cvetja v j' Potoku. Mogoče je takšna skup-vjvitev z občinami Domžale, . Komenda, Mengeš in l.ukoviea ".. . .^upni turistični ponudbi na tem , ..,/'.. • od lani, ko smo udeleženci lah-vsak svoj dan pred stav it ve v ča-mn/ t\i, smo bili letos skromnější, kar ■ «,. /«lo tudi pri denarnih izdatkih. Joži Valenčak in Míro Štebe Skupaj z organizatorji smo se dogovorili, da bomo v priložnostnem turistično-informativnem centru obiskovalce postregli le s propagandnim gradivom, dodatna, bodi-si kulturna ali kulinarična predstavitev pa je bila odločitev in s tem tudi strošek vsake občine posebej. Vse dni spomladanske razstave cvetja, od 27. aprila do 6. maja, smo bili v Volčjem Potoku prisot-ni za obiskovalce z informativnim gradivom naše občine v prijetnem paviljonu v bližini holandské vasi, ki smo si ga dělili z občinami Domžale, Kamnik, Komenda in Lukovica. Trzinci smo imeli možnost, da se dodatno predstavimo prvega dne, koje bila tudi predstavitev Nizozemske. Prav ta predstavitev je priteg-nila največ pozornosti gos-tov, zato smo Trzinci po uradnem odprtju Nizozemske vasi in ko so povabljenci od-šli na prigrizek, ostali nekoliko prezrti. Vendar je bilo drugih »običajnih« gostov nega podmladka našega društva, so v turistično-informativnem centru ves dan obiskovalcem, poleg uradnih informatork, od-govarjale na vprašanja, jim ponujale naše predsta-vitveno gradivo in jim na pokušino ponujale trzinske dobrote. Največ vprašanj obiskovalcev je bilo o tem, kje Trzin sploh je, kaj nudi, kakšne pohodne poti imamo, kakšne so možnosti za kolesarjenje in katera gostišča so vredna obiska. V času razstave smo razdelili kakih 300 prospektov Trzina in koledarjev trzinskih prireditev, zraven pa še nekaj zemljevidov in trzinskih razglednic. Vrhunec prvega dne je bila predstavitev članov Teatra Cizamo, ki deluje v sklopu KUD-a Franc Kotar Trzin z ulično predstavo Mega ata. tudi brez uglednih ljudi iz diplomatskih krogov in občinskih vodstev vseeno zadosti. Naše mlade predstavnice - članice turistič- BLAGOSLOVITEV FLORJANOVEGA ZNAMENJA epo '. «me na začetku majaje pripo-- k prazničnemu razpoloženju ■ugĎvanju praznika sv. Florjana, za-"»U if 'îske župnije. V četrtek, 3. K i' • nski župnik g. Krt s svojim • >« dr. Dolencem blagoslovil 1 lorjanov znamenje v Trzinu. Jjgje ki mu pravijo tudi Mačkovo znamenje, stoji na desni strani, * p< u odi u. tam, - J na fcwmUc M|V. seje i»». luj, _ SO zve. Počastili jn gas«, pair, „., I, ujje H**7* mesni r^a'namcn- Terzin, je izdelal kamno-seški mojster Sirolli iz Mengša. Znamenje ses-tavlja kamniti postavek, na katerega je postavljen kamniti steber, na njem pa je miniaturna kapelica, ki jo z ene strani krasi relief sv. Florjana. Nad kapelico je štirikraka piramida s kam-nitim križem na vrhu. Znamenje je bilo pred leti porušeno, Trzinci pa so ga s samoprispevkom in de-narno pomočjo občine obnovili. Pred časom so želeli nekateri Trzinci znamenje nekako zavarovati s štirimi kamnitimi stolpički, vendar jim Zavod za spomeniško varstvo namere ni dovolil. Zdaj so ob spomeniku postavili dva kam-nita keliha za rože in kovinski svečnik, ki z obliko spominja na gorenjski dvojni kozolec - toplar. Največ zaslug za dokončno ureditev okolice spomenika imajo Kurent Franci, Ložar Jakob, Ručigaj Ivko in Banko Franc. Zadnja olepševalna delà okrog tega trzinskega kulturnega spomenika so potěkala pred praznikom, praznična posvetitev pa je bila v veselje vseh Trzincev, ki dajo kaj na trzinski praznik. Jože Seljak POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINETRZIN G.ANTONOM PERŠAKOI GLEDE VSEH ODPRTIH VPRAŠANJ BOMO SKUŠALI V KAR NAJVEČJI MERI UPOŠTEVATl PREDLOGE OBČANOV V zadnjem času Občina pa tudi uredništvo Odseva prejemata precej peticij, pripomb in protestov občanov. Največ se jih nanaša na povezovalno cesto med industrijsko cono in ostalim delom Trzina ter na ureditev športno- rekrcacij-skega območja Trzina. Zato smo župana najprej vprašali, kako na Občini gledajo na peticije v zvezi s povezovalno cesto med Mlakami in IOC Trzin. Na vsak način se bomo poskušali z ljud-mi, ki so podpisali peticijo, pogovoriti, takoj pa moram reči, da gre spet za eno tistih zgodb, ko se ljudje z zamudo odzovejo na spremembe v okolju. Problematika tega območja je bila namreč žc dvakrat v javni razpravi. Najprej še v času domžalske občine, ko smo za to območje spreje-niali zazidalni načrt. Takrat je sicer bilo nekaj posamičnih nasprotovanj, vendar ne toliko, da bi to kaj bistveno vplivalo na sprejem načrta. Takrat sem bil član občinskega svela Domžale in sem prisluhnil tem nasprotovanjem in ob glasovanju celo glasoval proti, vendar nasprotovanje ni bilo tako močno, da bi vplivalo na odloči-tev. Drugič pa smo o tem govorili, koje naša Občina sprejemala spremembe zazi-dalnega načrta za TI 2. Takrat sploh ni bilo nobenega odziva s terena. Enomesečna javna razgrnitev in javna obravnava sta sicer takrat tudi bili, vendar odzivov ni bilo. Mogoče tudi zato, ker smo s sprememba-mi sprejemali odločitve, ki so nekako v skladu s pomisleki, ki jih zdaj navajajo. Sprejeli smo namreč zoženje ceste in ureditev rondoja, kar bo prav gotovo bistveno zmanjšalo možne hitrosti na tišti cesti, hkrati pa bo onemogočilo daljšim tovor-njakom, da bi si tam iskali bližnjico in sploh vozili po njej. Po drugi strani pa je treba upoštevati, daje zazidalni načrt za tisto območje po vsem tem že sprejet in da so z njim na tistih zem-Ijiščih predvideni tudi različni objekti, med drugim večji objekt družbenega značaja. Lastniki in prebivalci tistih objektov morajo do njih imeti dostop, nekakšno normalno ulico. To je njihova pravica in tudi nujnost. Zato zdaj enostavno ni mogoče reči, kljub temu daje z zazidalnim načrtom tako predviđeno, mi ne bomo gradili. Treba je tudi reči, da se bo po tem, ko bo odprta avtocesta od Želodnika do Ljubljane, tranzitni promet prav gotovo le preusmeril s sedanje ceste od Trzina proti Ljubljani na avtocesto. Promet na našem območju bo s tem vsekakor razbremenjen in bo stekcl hi-treje, res pa je, da se konicam ob posameznih delih dneva le ne bomo mogli povsem izogniti. Ker bo na Kidričevi in povezovalni cesti vseeno precej upočasnjen promet zaradi ležečih policajev in drugih ovir, rondoja ter tudi semaforja v coni, verjetno vozniki le ne bodo imeli takšnega interesa za vožno po povezovalni cesti. Res pa je tudi, da gre kar precej ljudi, ki sta-nujejo v Mlakah, vsak dan na delo v cono. Tem Ijudem bo povezovalna cesta vsekakor skrajšala pot in če zdaj vse te elemente se-štejemo, se mi zdi, da se nam te ceste vseeno ni treba toliko bati, kot seje bojijo zdaj. Gledajo pač na sedanje stanje v prometu na našem območju. Zazidalni načrt je po drugi strani dějstvo in stvari bo treba urediti tako, da bo čim manj prizadetih. Treba pa je tudi reči, da ugotovitev, da štiri-pasovnica ne potřebuje servisne ceste, ne drži. Res je sicer, da v Sloveniji so ceste, ki nimajo servisnih cest, to da naša štiripasov-nica ne potřebuje servisne ceste, pa je izmišljotina. Načeloma bi vse hitre ceste morale imeti servisno cesto. Pri nas je res problem, daje precej ljudi iz Trzina, ki imajo v goz-du nad cono svoje kmetijske parcele in zdaj tja, razen če kršijo prometne předpise, s traktorji enostavno ne morejo. Kako pa na Občini gledate na peticije prebivalcev Mlak glede ureditve športno rekreacijske cone? Res smo dobili peticijo občanov o tem vpra-šanju, vendar ni napisana tako, da bi bila proti, ampak postavlja neke zahteve. Moram reči, da bomo upoštevali vsa stališča in upravičene zahteve, kolikorjih bo pač mo- goče. Zahtevajo na primer oddaljit., ŠRC-e od naselja. Objekte bomo p., gotovo oddaljili, kolikor bo mogov. pa je predviden varnostni nasip, ki gafe, mo skušali maksimalno zvišati, pr„. pa bomo skušali kar najbolj gosto, tamponsko območje med ŠRC-o in osât jem. Moram pa reči, da se prav dal. : ne bomo mogli umikati, ostati mora* • občinski zemlji. Po drugi strani pa enostavno ni m, çoit sprejeti vsega, kar ljudje govorijo tn jo. Zdi se, da ljudje včasih govori} tti sebično ali pa tudi kratkovidno. Reči aie« ram, da bi bilo povsem zgrešeno. Č8 di kakšnega parčka, ki bi se tam d- bilofc večernih urah, ali zato, da se tani ne i\ zbirali narkomani, ne bi uredili ŠRt -c nj bi tako tudi odrekali možnost za rckrt* jo in športno delovanje kar velikonij 41c-vilu mladih. Tišti z iglami si bodo - -jr. našli kakšen prostor, pa če uredni - V-» ali nc; če pa zaradi tega ne bi naredi f rišč, ki bi nudila zdravo delovanje sin mogoče dvestotim mladim in bi jih tudi prav s tem odvraćali od igel, pa bi b k kratkovidno. Reči, da bo to nekomu kalilo popoldHN spanec, je sebično. To se bo mogoč-zgodilo enkrat, dvakrat na leto, amp > i bodo naši otroci, naša mladina. Naj pogledajo statistiko o tem, kakšni so zdaj naši otroci. Veliko jih je predebelih, fi-zično nesposobnih. Zdaj ni fizičnih del, kakršna so bila včasih. Ti otroci potrebujejo igrišča in eno igrišče za naselje, — kakršno je Trzin, ne zadošča. Naš n*§ je, da bi uredili igrišče, ki bi služi!- ^ cem. To igrišče ne bo takšno, da b; » > njem organizirala ne vem kakšna bo* vanja, da bi nanja prihajali ljudje ' množicah od drugod. Seveda pase tja ijudje, na primer iz starega del; na, pripeljali tudi z avtomobili, še z< na primer pozimi, če bo tam savn» • primeru se bodo pripeljali enosta^1 ' da se ne bodo prehladili. Vendar UV bo toliko. « Nekaj pripomb je glede prometne - ^ menjenosti Mlakarjeve ulice. je treba promet proti športno-rekrc*- «gjeriti preko Kidričeve ceste, je daje Mlakarjeva cesta zbir-Z jaje Široka 7 m, Kidričeva pa je .I, ožja in ima drugo funkcijo. Kar •nega pristopa, mimo bajerja, je ., pavedati, da so ravno tisti del jvarstveniki zavarovali kot mokriš-rfj mi bi raje območje premaknili e Mj proti Trzinki, vendar naravo-"r tisto območje varujejo in tam rw bodo pustili delati. Če bi ho-•i'-ii spreminjati, bi morali najprej cn '.i dolgoročni náčrt, kar bi nam r„ijmanj dve leti. Potem bi morali ,, uroditveni náčrt, kar bi spet terja-.i.'časa. Potrebni pa bi bili še dru-i,. r\\. tako da bi nam vse skupaj vw pet ali šest let. iliali moramo predvsem o tem, kaj uredili, da bi bilo prometa čim i :Wor pa pri tem ne moremo ,. pristati na to, da bi kar zaprli v.' enkrat pa moram reči, da si na Občini zelo prizadevamo, da bi v Trzinu dobili tak koncept razvoja, ki bi bil trajnejši in bi upošteval vse naravovarstvene in druge omejitve. Ustavljanje razvoja pa ni smi-selno. Samo ljudje, ki ne vem iz kakšnega razloga ne vidijo nobene perspektive, lahko razmišljajo o tem, da bi morali v Trzinu ustaviti razvoj, ker so zdaj oni tu in hočejo mir. Ustaviti razvoj se enostavno ne da in tudi ni smiselno. Če bi tako razmišljali, bi razvoj izgubil svojo privlačnost. Kako pa trenutno poteka uvajanje kabelske televizije v Trzin? V ponedeljek, 28. t.m., bomo imeli sestanek s Telemahom, na katerem bomo naredili zadnjo redakcijo nove pogodbe z njimi (redakcijo časopisa smo zaključili pred omen-jenim sestankom, tako da bomo o rezultaih sestanka poročali šele v junijski številki. Op. ur.) Med Telekomom in Telemahom so že dosegli dogovor, v teku so že tudi postopki za tište dele naselja, ki ne bodo pokriti z om-režjem Telekoma, na terenu pa že razko-pavajo na večih delih novega pa tudi sta-rega Trzina. Dali smo še dodatna soglasja za napeljavo omrežja preko občinskih parcel. Če se ne bo zgodilo kaj posebnega, mora kabelska televizija v krátkém priti v Trzin. Menim, daje ponekod mogoče začeti s priklapljanji na kabelsko omrežje že v najkrajšem času. Mislim, da bi v Mlakah te priključke lahko začeli dobivati v enem mesecu. Je že znana cena priključkov? Cena je zdaj takšna kot tista prvotna, o kateri smo se dogovarjali - tam nekje okrog 600 mark - bom pač uporabil to valuto, saj smo z njo ves čas operirali. Za individualne lastnike bo mogoče kakšno marko več, za tište v blokih pa bo cena za tretjino nižja. Miro Štebe PROMETNA POVEZAVA IOC - MLAKE - KAKSNA (II.) V pilljiK'1 m$m preišnji številki Odseva : ' i objavljen sestavek i ..-lovom, natanko tak-I -i ga napisal spodaj r ; Sestavek niti približ-iSljen kot anonimka, . 'ansko odraz raz-movalcev ob Kidri-Mu-r tistega delà ulice, ■■ - .1 križišča z Mlakar-• m do avtopralnice (in ■Hivalcev iz nepos-e tega delà ulice), epodpisalo 71 lastni-Nidričevi ulici in v • u neposredni bliži-..Inikova trditev, da se nekdo skriva za anonimno mno-žico, nikakor ne drži. Čeje urednik vprašal znanca s Kidričeve ulice (zanima me, če živi na omenjenem delu), ali je s podpi-som zajet tudi on oz. će se strinja s tem, je irelevantno. V takih primerih nikoli niso vsi za ali proti, kar jc povsem normalno. Gre za tako imenovano kritično maso ali relativno večino. S podpisi, ki so bili dostavljeni v uredništvo, se vidi, kdo je za. Če mislite, daje smiselno, potem lahko poleg mojega imena objavite vseh 71 podpisov, da ne bo izpad-lo, da trdim nekaj, za kar nimam argumentov. Mislim, daje bil sestavek napisan argumentirano in nima take vsebine, da bi seje sramoval in ga zato poslal kot anonimko. Anonimen način komuniciranja mije kot člověku tuj in ga nisem nikoli uporabljal. Dopis je bil v uredništvo očitno poslan prezgodaj, medtem ko so se dopisi še zbirali. Cilj tega sestavka je bil opozoriti na problem, ki je velik, kar je z objavo Ie tega doseženo. V drugi fazi pa mislimo, da bi bilo dobro, da se srećajo predstavniki podpisnikov s predstavniki občine in še enkrat poskušamo najti rešitev, ki ne bi bila tako boleče za prebivalce tega delà Kidričeve ulice. Kar pa se tiče drugega t.i. ano-nimnega dopisa, moram povedali, da nima nikakršne povezave z zgoraj omenjeno problematiko, niti mi ni znano, kdo gaje napisal. Vojko Vali P.S.: Kolikor mije poznáno,je tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trzin izdal negativno mnenje glede povezovalne ceste IOC -Mlake. PRIPOMBE K OSNUTKU UREDITVENEGA NACRTA OBMOČJA ŠRC VTRZINU - MLAKAH P 1 -\rajani Mlak po-"" ro/gmitvi uredit-- območja ŠRC Tr-'• nam je bil pred- - -Jni Kulturnega ,Jn 17. 4. 2001, 1 "uienja in predloge: • '-«damo, daTr-~ - <■" določeni rekre-' '"-t. ki je bil pred- - gornji zasnovi nastajajočega novega Trzina, in sicer na širšem območju gostiš-ča Trzinka. ► Naselje zgornjega delà Mlak je bilo po prvotném zazidalnem načnu predvideno kot mirna bivalna okolica ob gozdičku in potoku - »oaza miru«. Tako bivalno okolje želimo tudi v večjem delu zadržati. ► Zato zahtevamo, da investitor in projektant celotni športni kompleks odmakneta najmanj 50 m proč od potoka v smeri proti zahodu in jugozahodu. Med potokom in športnimi objekii se pusti obstoječa gozdna površina, s katero se vsaj navidezno ohranja prvotno okolje. Del travnika ob potoku se pogozdi. Hkrati se premakne tudi že z osnutkom predviden protihrupni nasip. Enako velja za prestavitev parkirišča in športnega objekta s fitnes centrom. ► Premaknitev športne ploščadi in objektov s tehnične plati ne predstavlja dodatnih grad-benih fmančnih stroškov, saj je kvaliteta terena ob potoku zaradi plitko ležeče talne vode celo manj ugodna. Pred regulacijo potoka je bilo ob njem precej obsežno moč-virje, kot je razvidno iz stare karte 1:5000. ► Nogometno igrišče naj bo urejena travnata površina brez atletske steže. Atletska steza zahteva redno vzdrže-vanje in drag drenažni sistem. Tišti, ki želijo in potrebujejo atletsko stezo, jo že imajo urejeno pri trzinski šoli, zah-tevnejši atleti pa v Domžalah. Pozdravljamo dosedanje napore trzinske občine, daje lepo uredila trim stezo s spremljajočimi gibalnimi na-pravami. Močno podpiramo mnenja več razpravl javcev ob razgr-nitvi načrta ŠRC-e o nepri-mernosti glavnega pristopa v športni park po Mlakarjevi ulici. Potrebno je poiskati nove variante pristopa v ŠRC s strani gostišča Trzinka ter preko obstoječega mostu na koncu Ulice Rašiške čete. Obstoječe dostopne poti (t.j. načrtovana Mlakarjeva ulica in zaradi človeške narave tudi Prešernova ulica in Ulica Pod gozdom) ne prcnesejo niti obstoječega mirujočega prometa niti PLDP (povprečni letni dnevni promet). Če naj Mlakarjeva ulica služi kot dostopna, bi jo morali razširiti za pločnik, koíesarsko stezo in parkirišče. Ker to ni možno in v primeru, da ni možno urediti motorizira-nega pristopa z južne strani, je potrebno fitnes center s sprem-Ijajočim parkiriščem preseliti na ustrezno lokacijo v IOC Trzin, kjer je že vsa potrebna infrastruktura. Tam bo tak objekt bolj rentabilen in dostopen tudi občanom Domžal, Črnuč in Ljubljane. Strinjamo se s predlogom razsvetljave sprehajalnih poti in dovoznih poti - parkovna in cestna razsvctljava. Odloč-no pa smo proti reflektorski razsvetljavi športnih površin, ker bi to poslednično povzro-čalo hrup tudi v poznih ve-černih urali. Prav tako nasprotujemo, da bi načrtovani bife kasneje prerasel v gostišče večjih di-menzij. Pri razgrnitvi niso bili podani niti finančna konstrukcija investicije niti stroški vzdrže-vanja objektov. Izgradnja ŠRC naj bo postop-na, v fazah, najprej objekti, ki ne zahtevajo radikalnih ukrepov. Po zaključku posa-mezne faze bi morali presodi- ti o doseženih učinK-- čnem stanju, mnenj.'. ( nov ter se odločiti „ - fazi. Podpisani krajani zahu- se izdela nov predlog t. nega načrta ŠRC, ki bo val predloge iz javne i„ in predloženega dopisa i krajanom ponovno i javno obravnavo. V želji, da bomo v • govoru našli primemo r Vas lepo pozdravljamo krajani Mlak P.S.ur.: Sledijo podphi podpisnikov i SPORTNO-REKREACIJSKA CONA V TRZINU □ Spošlovani gospod Miro Štebe, urednik Odseva V Želel bi prispevati nekaj besed k razpra-vi o izgradnji ŠRC-e v Trzinu na območju Mlak. Kot ste ugotovili v vašem prispevku v april-ski številki Odseva, je razpoloženje Trzincev do izgradn je ŠRC-e kot je trenutno zamišljena. precej odklonilno. Tako stališče se je pokazalo na javni obravnavi, razvidno je tudi iz knjige pripomb. Želel bi opozoriti. da so krajani Mlak konec aprila naslovili na Občino tudi dopis, podkrepljen z okrog 130 (!) podpisi, ki povzema glavne pomisleke in podaja nekatere predloge. Mislim, da bi bilo umestno, da bi Odsev poročal o tej peticiji. Upam, da boste tekst in podpise dobili na razpolago na Občini, sicer vam lahko dostavimo fotokopije. Želel bi poudariti, da je pcticija nastala povsem spontano. 130podpisov je bilo zbrano ad hoc. praktično v nekaj urah, in zelo dobro seje pokazalo, kakšno je dejansko razpoloženje. Krajanov, ki bi se strinjali z razgrn-jenim načrtom in niso želeli podpisa-ti peticije, je bilo zelo malo, kvečje-mu nekaj odstotkov. Nekateri je niso želeli podpisati tudi, ker se jim je zdela preblaga. Večina je bila pravzaprav ogorčena nad početjem Občine in splošno razočarana tudi nad njenim ostalim delovanjem. Projekt ŠRC-e večinoma ocenjujejo za megalomanski, pri tem da se zanemarja mnogo drugih nujnih stvari. Pokazalo se je. da bi z organizirano akcijo zlahka zbrali ogromno podpisov. Večina zbranih podpisov je sicer iz Re-boljeve, Mlakarjeve. Prešemovc in Ulice pod gozdom, torej iz ulic, ki se jih projekt najbolj neposredno dotika, vendar seje pokazalo, da so cnakega mnenja tudi krajani ostalih ulic, vendar akcije v drugih ulicah (raz.cn v nekaterih za vzorec) nismo izvajali. Če povzamem glavne pripombe ljudi: ► Predviden dostop po Mlakarjevi (in nepredviđen po Prešernovi) popolnoma neustrezen in nedopušten ► igrišča preblizu naselja; bistveno povećanje hrupa v mirnem naselju ► povsem nelogična in nenaravna umeščenost ŠRC-e s fitness centrom na konec mirnega naselja, ki nima ustrezne prometne infrastrukture, saj še obstoječcmu prometu ne ustreza, kaj šele povečanemu tranzitu ► nevarnost, da se ob igriščih razširijo lokali Mlakarjeva ulica. Pločnika nil Otroci v vrtec in šolarji v šolo hodijo po cestlšču. Mamice z vozičkl prav tako. Otroci se dostikrat nenadoma znajdejo na cestlšču in so potencialne žrtve neprevidnih voznikov, oblskovalcev fitness centra in prlpadajočih lokalov. Ali ni planiranje motorlzlranega dostopa v ŠRC-o po tej ulici neodgovorno dejanje? Predviden motoriziran dostop v ŠRC-o: nan drevesa na slikil. Za ureditev parkirišč In fitnet c ta bomo zopet žrtvovali drevesa in zelenje. Ali « športnikl do igrišč ne bi mogli kar sprehoditi? 1 ni dovolj, da so nam nestrokovno uničili žo < ► po nepotrebnem se uničuje zeler.. gozd ► obseg igrišč daleč presega potreK ► kdo bo vse to vzdrževal, če občina ne poskrbi niti za to, da bi se pok travnik, uredile klopce, obnovila : ► od kod denar, financiranje ni | ► ni zaledja športnih društev, saj jih javni obravnavi ni bilo ► negotova prihodnost objektov (fl spremembe namembnosti, poveči > deleža profitnih dejavnosti (lokali1." dajanje v najem itd.) ► zakaj osvetljava igrišč, če so nan -otrokom; hrup se bo širil tudi zw ponoći ► občinska sredstva se neodgovotr ► itd. Sam bi samo še podkrepil mnenje o reznosti dostopa po Mlakarjevi ulw Kot je videti iz priloženih fotografii • niki povsem zasedeni s parkiran uni r..4ulica. Pločnikovni. Avtomoblll morajo Ulom. Pašci In kolesarji neposredno izpos-Otiod sa dostlkrat tudi nenadoma znajdejo nli Majhni otroci in šo-./ hiSe direktno na . šio il h Jito v vrtec in šolo jjp'jMdKv "' Tudi mamice z .•jo kar po cesti, c Mlakarjeve ulice, ki jc'ijo. so seveda i pri vožnji. Drugače pa — pftc.i iini obiskovalci fit-'ti prcdvidenih gos-. ... -kulov! Tem sc bo vedno mudilo in bodo na naše otroke hitro poza-bili! Narava fit-ness-gostinskega objekta je taka, da bo fluktuacija velika. Planiranje dostopa po Mlakarjevi ulici je neodgovorno dejanje in pomeni veliko grožnjo za tukajšnje prebivalce. Predstavniki občine so se na javni razpravi tudi zaplétali pri za-govorih in prihajali v nasprotja s samim seboj. Ko so jih krajani opoz.arjali na povećanje prometa po ulicah, so odgovarjali, da bo neznatno. Ko so jih opozarjali na vprašljivo rentabilnost objekta (titness) so odgovarjali, da ni vprašljiva, ker bo prišlo veliko ljudi! Nemogoče je najti prostor za toliko parkirišč, da bi se sprostil ploč- nik za pešce. Če bi avtomobile parkirali vzdolž pločnika na cestišču, pa se ccstišče tako zo-ži, daje zopet neprimerno za promet! Pomislimo sedaj še na dni, ko Trzinci postavimo na cestišče še smetnjakeM! Mislim, da bi bila za veliko većino krajanov Trzina sprejemlji-va rešitev, da se nekoliko zmanj-ša obseg asfaltiranih igrišč, da se igrišča ustrezno oddaljijo od naselja in da se fitness center preseli v industrijsko cono (kjer bo tudi gotovo bolj reniabilen). Ukine naj se motoriziran dostop do igrišč. Dostop se uredi za pešce in kolesarje; naselje Mlake, igrišča in IOC se poveže s kolesarsko in sprehajalno stezo! Če je pri občini iskrena želja zadovoljiti željam in potřebám krajanov Trzina, bi moralo biti sprejemljiva tudi zanjo! M.S. (naslov v uredništvu) S poštovani, Še nekaj bi dodal k temi o ŠRC-i. Včeraj (v soboto, 19.5.) sem se peljal s kolesům mimo šolskih ignšč, kjer sta dve košarkarski igrišči, eno rokometno, tekaška proga in tri odpna teniška igrišča Bilo je popoldne in vřeme je bilo lepo. Na vseh omenjenih igriščih sem naštel skupaj 6 ljudi. Dva sta igrala tenis, štirje otroci pa so metali na koš. Kapacitete so bile zasedenc toiej približno 15- procentno. In ideja občine je povećati kapacitete za približno 300 % ! Kje je tu računica ','??????? Kdo je tu nor ? Ixp pozdrav MS (naslov v uredništvu) PROTEST PROTI IZGRADNJI SP0RTN0 -REKREACIJSKE CONE NA MLAKAH VTRZINU 1/ f .- možno pred videti v » ^ ••> -naseljenem območju 1 i iiu športno-rekreacij-- : '^-mi predvidenimi ■"• .i.nimi posledicami: rr[ " i-naževanje okolja, ■'" /manjševanje zele--M> le nekateri nega-''a prizadete prebi- •«cc ' ' posekava gozda za iz-» : nsKb rekreacijske ™ "i pomenila poslab-• pogojev za celot-'-kergozd kot pljuča -i», ki se nabere v ' '••' • -nia izdimnikov, iz- • auomobilov ... ' - •'■šprta in nima mož- "ino iz osnutka, je 'S. 'ln dostop predvi-"' "-r|evi oziroma Pre-kler bo povećan ' srenil in ogrožal «wft'j. kl živ'joob teh - v J ' Prebivalcem ki bodo W •'-/obeh strani hiš. • r» teh Ulicah vozijo s kolesi, rolarkah, rolerji, skiroji bodo v stalni nevarnosti, da jih kdo povozi ali poškoduje. Dobro vemo. kako je odraščajoča mladina v avtomobilih brezobzirna. Ob športnih prireditvah bo življenje v tem območju še dodatno ogroženo: še povećan promet, ro-pot, vpitje navijačev ... ob pomanjkanju parkirnih mest na pri-reditvenem prostoru bodo parkirali vsepovsod. Nadalje se sprašujem, kakšna je strokovna usposobljcnost projektanta te ŠRC, ki predvidi dostop do igrišč globoko iz gosto naseljenoga območja, ne oziraje se na prebivalce, po skoraj kilometer daljši poti, kot bi bila po ulici Ra-šiške čete, kjer je dostop daleč bližji in manj moteč. VpraSujem se, komu bo služila tako megalomanska ŠRC v Trzinu? Prebivalci Trzina so se v teku časa že precej postarali. Zelo verjetno je. da bodo igrišča služila vsej bližnji in daljni okolici Trzina. Preselili smo se v to dolino Trzina, da bi živeli v miru, ob gozdu, v lepem okolju in čistém zraku. V čigavem interesu naj se vse to izniči? Ta lokacija za ŠRC-o je za vse prizadete popolnoma nesprejem-ljiva, ker bo naše življenje v teh pogoj ih ogroženo in neznosno. Treba seje ozirati predvsem na prizadete prebivalce in ne na koristi tistih, ki ne bivajo v Mlakah. Smatram, daje v Trzinu več možnosti za izgradnjo športno-rekreacijske cone, samo poiskali je treba pravo, nemoteče lokacijo! Mislim, da bi bila najmanj bole-ča lokacija ob robu industrijske cone, kjer ni ali pa je zelo malo stalnih prebivalcev in tako ne bi motila nikogar z ropotom niti s prometom. Dostopne ceste so pa itak dovolj široke in asfaltirane. V tem primeru niti ne bi potřebovali toliko parkirišč. Ob športnih prireditvah, ki so običajno ob prostih dneh, pa dodatna parkirišča ne bi bila noben problem Smatram, daje lokacija športno-rekreacijske cone v industrijski coni - ob njenem robu, najbolj-ša in najbolj sprejemljiva rešitev! V upanju, da boste upošlevali gornje navedbe. Vas pozdravljam Mira l.ozej NE RAZUMEM PR0TEST0V 5poštovano Uredništvo Odseva! Najprej naj pohvalim vaš časopis, o katerem imam zelo dobro mnenje. Mogoče pogrešam već mladinske problematike, pa tudi kakšno šalo bi lahko kdaj objavili, da se malo nasmejemo, ne pa le o prcpirih in zbadanjih. Sicer je pa čislo OK! Mislim, da je v Trzinu preslabo poskrbljeno za mlade. Saj je nekaj lokacij. ampak je bolj žalost-no Raznoraznih lokalov je siccr ćisto dovolj, ampak kot sam vem, se sosedje zelo pritožujejo, če so predolgo odprti ali če je muzika preglasna. Zame je rešitev v športu. Saj ne rečem, Športno društvo, kot berem v Odsevu, kar dobro pelje, ampak precej mladih ne prileg-nejo. Res da je pri šoli igrišče, ampak tja ne moreš kar naprej hoditi Dostikrat so tam ta mali. Gledam naćrte ŠRC in se mi zdi, da so super. Sploh ne gre za ne vem kako veliko stvar. Vse skupaj je kar skoncentrirano, in mislim, da ne gre za prav velike posege v naravo. Naj povem, da se drugače zavzemam za varovan-je okolja. Ne razumem, zakaj se ljudje tako bojijo hrupa? Kdo pa ga bo zganjal? Saj tam ne bo Stadiona. Naj tišti, ki živijo pri šoli, povedo, koliko je tam hrupa. Ko berem le peticije in drugo, kar zganjajo okrog ŠRC. se mi zdi, da si ljudje v ŠRC predstavi jajo kar bežigrajski stadion. Največji halo pa zganjajo prav tišti, ki živijo kilometer in več stran od predvidene lokacije za ŠRC. Kar se mene tiče. vem, da bi bilo kar lepo, če bi lahko šel ob lepih popoldnevih malo metal na koš ali pa kaj drugega. Zakaj pa nihče ne misli ludi na takšne športe, za katere se zdaj navdušujemo mladi? Kaj če bi na-redil skate park? Ali pa pisto za rolanjc? Ali pa igrišče za baseball? Pa še kaj bi se našlo! Vsi govorijo o prometu, hrupu in onesnaževanju, o množicah. To je le pražen bavbav, ki so ga sprožili oni, ki še iz svojih hiš ne gredo in športa gotovo ne po-znajo. ŠRC, kakršno zdaj načr-tujejo, ne bo dosti obremenila okolja, lahko pa koristi dobrému počutju ljudi. Mislim, da ste v Odsevu pisali, da smo v Trzinu v republiškem povprečju mladi stanovalci. Zdaj je največ ljudi v srednjih letih z že skoraj odrasli-mi otroki. Mladim je ireba ponuditi kaj za prosti ćas. Tudi šti-ridesetletnikom s trebuhi bi prišlo zelo prav malo razgibavanja. Ob tem pa ne bo posebnoga onesnaževanja in hrupa. Mislim celo, da lahko naredijo ŠRC brez parkirišč. Naj ljudje kar peš pridejo tja ali s kolesi, rolarka-mi, skiroji pa še s čim drugim. Potem ne bo Ljubljančanov, ki se jih tako bojijo. Takšno ŠRC pa bi morali postaviti še v vse druge dele Trzina. Tudi v cono. Tam bi lahko naredili j, več, na primer večnair - • športno dvorano Notri'-igrali kakšne športe in tr koje slabo vřeme. Za I- bilo zelo dobro, ie bi in, , kakšno športno ekipo. I *.' bi tekmovala v kakšni ij bilo idealno za vse. Za konec pa še to Moti med cono in novim delo na delajo objekte, kotje -Če se prav spommm. ste -da bo tam zelena i na. Da bo tam mir in da dom za starčke pa park hajališča v gozdu Tisto. Vs zdaj delajo tam, ni nič lep, Tam gre samo za denar. more nihče nič ukreniti ' koncev lahko tudi tam ŠRC, pa bo dober dostop bo nikogar motila Vsaj tako. Lep pozdrav \ It (naslov v ured' TRZINSKA BUDNICA Noč se še ni prevesila v dan, ko so se na 1. maja trzinski fantje in dc-kleta že zbrali pri gostilni Jakova Meta na Jemčevi cesti, kjer je bilo zborno mesto za prvomajsko budnico. Nekateri so prišli kar s predprazničnega kresovanja v Dolgi dolini, ki so ga pripravili smučarji. Udeležba je bila številna, pravzaprav nad-številna. Organizator marsikatere proslave ali koncerta v Trzinu bi se veselil takšne udeležbe. Lahko rečemo, da Trzin kot vas ali urbano novo naselje še ni bil tako praznično odet v državne zastave. Ne vem, morda je to upor proti nepravnemu, slabému državnemu sistemu ali spomin na stari de-lavski praznik, koje bil dclavec in njegovo delo bolj spoštovano in vredno. Kolona traktorjev, okrášená z zastavami in napisom Živel prvi maj, in osebnih avtomo-bilov, med katerimi je bil pravi posebnež tišti s skoraj tri metre veliko trobljo, je kre- nil po Jemčevi cesti na Mengeško <-na Ljubljansko. Ropot, trobljenje. r : janje vseh mogoćih trobil je le tu ir zbudil zaspano vas ali mesto in le í stanovalci so pomahali budničaijei» » pozdrav delavskega praznika. Že i. za nami bloki trzinskega velemesta. v selju Mlake pa je bilo vzdušje malo še. Nekateri so prišli na cesto in t pozdrav ropotačem trzinske budnu. Kidričevi pa seje celo zgodilo, da -di Trzinci z zastavo dočakali kolor v veselje sebi in nam doživljali lep-majsko jutro. Noč seje prevesila v Nekje za moravškimi hribije vzik ko se je kolona pod hribom pomik >1 Jakov Met, kjer je gasilsko društw r" pravilo že tradicionalni prvomajsk Mojster kuhinje Stane je skuhal : go laž, za pijačo - od zelenega nap--je skrbel oštir Rajko s pomočnicatr Klepet znancev, prijateljev, delaïtfl drugih se je nadaljeval v lep pr dan. Razšli srno se, nato pa smo se ¥ dan srečevali na Dobenu, Rašici « njih pešpoteh Trzina. Doživeti Jej*1 majsko budnico v Trzinu je nekaj nega! Se vidimo drugo leto!? Pridite! Jddft 3. SREČANJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB V TRZINU 18. maja seje tudi naša OOZZB Trzin vključila v praznovanje občinskega praznika s 3. srečanjem borcev in udeležnecev NOB. Pokrovitelj tega srečanjaje bila občina Trzin. Zbralo seje okoli 250 udeležencev. Pozdravni govor je imel naš predsednik Košta Bizjak. Razložil je namen srečanja in nas spomnil na letošnjo 60-letnico ustanovit-ve OF in organiziranega odpora proti ČESTITKA V MAJU. NATANČNO 8. MAJA 2001, JE PRAZNOVAL 80- LETNICO NAŠ PREDSEDNIK KOŠTA BIZJAK. ISKRENE ČESTITKE, ZDRUŽENE Z UPANJEM, DA BI BIL ŠE DOLGA LETA ZDRAV IN NAM PREDSEDOVAL! Trzin, 20.5.2001 OO ZZB NOV Trzin v tfjnr ćasih, svinčenega socializ-. , bita prvomajska budnica miš-,,,, i.,. nraznovanje spomina na ki so se uprli za svoje pra-3« Budnico so prirejali prav tako , řgixinj ib jutranjih urah, koje -.once, kolone delavcev in ,..».'.-. i -imišljenikov pa so v praz-çiÎPiii. -iačilih korakale po nasel-"i. pej . vale revolucionarne pesmi, jNfeale /astavami in vzklikale re-.,ma gesla. S temi vzkliki . • ne li probuditi vse. ki se niso za-,i■ :. Acga položaja delavcev. V bpiuii-iičnih državah so nemalo-■ ■ : • Ione zaustavljali policisti iapovorke so se marsikje končale s prelu an u m krvi. To se še dogaja po svetu. V povoju i Jugo-sloveniji, so bile povorke mišljene bolj praznično. Pogosto so jih popestrili z granu i iodbe, v večjih mestih pa » prirejali celo prvomajske parade '>c . ta ideja izrodila in budni-c > pomer.i le še ropotanje in kraten-;■ H*0c : '.istim, ki radi zamudijo ibujai ic novega dne. Očitno je » i /inu in verjetno marsikje nembno le, da zganjaš 'P in ropotaš. Včasih je ■ spremljala godba, ili pa so i>ije godbe zaradi budnic '- ne po drugih krajih, da ' friin tahko prišle šele sredi - Ali ne bi bilo mogoče * naročiti že nekoliko bolj v " foskrbeti za manj nadlež--rv budničarjev? Ali zna ' • 1 ^n budničar še zapeti Pm maj vnajlepšem :li '--^ero drugo pesem, ki je "'■« k praznovanju? okupatorju, ki je 6. aprila 1941 razkosal Slovenijo. Slavnostní govornik je bil župan naše občine gospod Tone Peršak. Gospa Tilka Blaha paje pozdravila vse navzoče v imenu GO ZZB NOB Slovenije. V kulturnom programu, katerega je povezoval Boris Kopitar, so nastopili: moški upokojenski zbor iz Domžal, recitator Muhar iz Trzina in pa Janez Medvešek iz Dragomlja. Slednji je skupaj z Borisom Kopitarjem bral svoje pesmi iz pravkar izšle knjige z naslovom Sanje. Naše srečanje so z udeležbo počastili borci in borke ter simpati-zerji organizacij ZB iz Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice, Črnuč, Komendo, Most, Vodic, Šinkovega Turna in Kamnika. Veličastnost slovenske himne in pogled na 12 svečanih praporovje v borcih prebudil ponos in spomine na obdobje od 1941 do 1945, v leta, koje bila ČLANICE IN ČLANI OOZZB NOB TRZIN slovenska zavest v Ijudeh tako močna, da so bili za svoj narod pripravljeni darovati tudi svoje življenje. Vse za lepši jutri. Lepo je bilo poslušati pripovedovanje borčevskih doživetij, hrabre, vesele pa tudi žalostné spomine iz partizanskih dni. Predvsem paje bilo lepo srečati tovariša - sobor- Druženje smo nadaljevali z go-lažem in kozarcem vina ter s poslušanjem prepevanja novih in starih pesmi Borisa Kopitarja. Čas je izredno hitro tekel. Se enkrat bi se radi zahvalili občini Trzin za pokroviteljstvo, gospodu županu za lepe in tople besede in vsem sodelujočim za lepo tovariško srečanje. NA 28. SEJI OBČINSKEGA SVETA NAJVEČ O VRTCU 28. redna seja Občinskega sveta Občine Trzin je bila sorazmerno kratka, saj je bilo na dnevnem redu Ie 7 točk, vendar je že prihod gostij napovedo-val, da bodo morali občinski svetniki in svetnice osrednjo pozornost name-niti razpravi o odprtih vprašanj ih vrtca. V sejno dvorano je namreč prišlo kar nekaj vzgojiteljic iz vrtca ter več članic Sveta vrtca. Občinski svet je dokaj gladko rešil prvi dve točki dnevnega reda: Spremembe odloka o izvajanju gospodarske službe oskrbe z zemeljskim plinom in Odlok o občinskih cestah. Odlok o službi za oskrbo z zemeljskim plinom so sprejeli po hitrem pos-topku, saj so pri pripravi dokumentacije in pogodbe o oddaji koncesije za oskrbo s plinom v Trzinu ugotovili nekatere nejasnosti in pomanjkljivos-ti, ki so jih morali popraviti, v drugi, torej končni obravnavi, pa so potrdili tudi Odlok o občinskih cestah. Odlok opredeljuje in kategorizira ceste na območju občine in določa, kako in kdo naj bi ceste v občini vzdrževal, gradil in upravljal. Razpravo o odprtih vprašanj ih vrtca v Trzinu je sprožil občinski svetnik Romeo Podlogar, ki je na prejšnjih sejah postavil več svetniških vprašanj v zvezi z delovanjem vrtca, vendar na vsa ni dobil odgovorov ali vsaj ne takšnih, kot je pričakoval. Ker so vprašanja g. Podlogarja v zvezi z vrt-cem zelo pogosta, je prišlo, če stvar nekoliko poenostavimo, do zapleta, kdo naj sploh odgovarja na katero od vprašanj in kdo je dolžan nadzorovati posamezno področje. Občinski svetniki so pred sejo dobili kar obsežno gradivo o delovanju in poslovanju vrtca, predstavnice vrtca pa so pojas-njevale, da vrtec dobro delà in da so imeli, tudi zaradi posredovanj s strani skupine staršev, že precej najrazlič-nejših inšpekcij, ki pa niso odkrilc nepravilnosti. Zelo pogosto se morajo ukvarjati z odgovori na najrazlič-nejša vprašanja in zahteve, tako da so s tem že kar preveč obremenjene in da bi lahko zaradi tega celo trpělo njihovo osnovno delo, skrb za varnost, dobro počutje in vzgojo malčkov. Na seji je bilo slišati precej mnenj o tem, kje je kakšna nepravilnost, kdo bi moral na kaj odgovoriti in kakšne podatke bi moral dostaviti, ob sklepu razprave pa je ga. Podlogarjeva pove- dala, da doslej na ravnanje z otroki v vrtcu ni imela pripomb in daje po njenem delo osebja vrtca z otroki dobro. Ta izjava je omogočila, da so razpravo zaključili s sklepom, da bodo obravnavo odprtih vprašanj v zvezi z VVZ Trzin nadaljevali na skup-nem sestanku vseh zainteresiranih in da bodo zaključke v zvezi s tem posredovali Občinskemu svetu, da bo ustrezno ukrepal, če bo potrebno. Precej manj problematičnaje bila naslednja točka, med katero so članice in člane Sveta seznanili s konsolidirano premoženjsko bilanco Občine Trzin in poslovnimi poročili posrednih proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljica je Občina Trzin. Svetniki so tako na mize dobili poročila o poslovanju OŠ Trzin,Vrtca Trzin, Zdravstvenega doma Domžale, OŠ Roje in Knjižnice Domžale, posebna točka dnevnega reda pa je bilo poročilo o obratovanju odlagališča nenevarnih odpadkov na Dobu. Gost pri tej točki, vodja sektorja Javna hi-giena pri podjetju Prodnik Janez Repnik, je povedal, se deponija z odpadki nezadržno polni in da bo nujno razmišljati o novih rešitvah. Dokaj dobre rezultate so dosegli z ločenim zbiranjem odpadkov, pomagajo pa si tudi s tem, da so začeli izkoriščati doslej še neizrabljene dele posesti. Deponijo nameravajo razširiti vse do meje posesti, še zlasti proti trasi bo-doče avtoceste Ljubljana - Maribor. Povedal je o kakšnih možnih rešitvah razmišljajo, ob tem pa je dejal, da vi-dijo, da ostajamo tisti, ki smo doslej izkoriščali deponijo v Dobu, pri iskanju novih možnosti vse bolj pre-puščeni sami sebi in da bo treba rešitev kaj kmalu najti znotraj občin, ki uporabljajo deponijo v Dobu. Dejal je tudi, da so načrti, ki jih priprav-Ijajo, še precej odvisni od domžalske občinske politike. Svetniki so poudar-jali, da se tudi sami zavedajo težav-nih razmer in da bo res treba pohiteti z reševanjem problema. Ob koncu seje so svetniki postavili kar precej vprašanj in pobud v zvezi z življenjem v naši občini. Dlje pride, kdor ima dober veter, kakor kdor krepko vesla. Portugalski Okrajni volilni komisiji 10. in 11. volilnc raja 4. volilne enote sta na seji 16.05. 20<< jeli sklep o določitvi volišč in območjih v* za izvedbo naknadnega zakonodajnega tě duma o Zakonu o spremembah in dopoln \ Zakona o zdravljenju neplodnosti in postoj oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ob? liki vas seznanjamo, da so bila zaradi usfc podatkov GURS in RSP spremenjena tud.. tera tradicionalna območja volišč, predvseđ območju občine Mengeš in občine Domžl • za nekatere volivce pomeni, da bodo glas. na drugem volišču. SKLEP 0 DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ Za glasovanje na naknadnem zakonodajnen- : rendum o Zakonu o spremembah in dopolaii Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopj. loditve z biomedicinsko pomočjo, dne 17. ju 2001, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote VOLIŠČE4.11.17- OSNOVNA ŠOLATR/IKi J Mengeška cesta 7b, To TRZIN: Blatnica, Brezovce, Brodišče, Dobra« Gmajna, Habatova ulica, Hrastovec, Jemčeva.. Kidričeva ulica, Kmctičeva ulica, Kratka pol I ljanska cesta, Lobodova ulica, Mengeška cestu 1 karjeva ulica, Motnica, Partizanska ulica raz«: Peska, Planjava, Prešernova ulica od 25 do 5J boljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica. Ulica pod g dom 2, 4, 6, 8, 10, 10a, 10b, 12, 14, 16,18.20.1 Rašiškc čete. Za hribom, Zorkova ulica, Prevail' Borovec. VOLIŠČE 4.11.18- OSNOVNA ŠOLA TR/:'- j Mengeška cesta 7b. Ti. TRZIN: Bergantova ulica, Cankarjeva ulica. K -va ulica, Košakova ulica, Ljubljanska cesta. I va ulica, Mlakarjeva ulica, Na jasi, Partizanskt 21, Pernetova ulica, Ploščad dr. TinetaZajca. I nova ulica od I do 24, Ulica bratov Kotar, t'lui Kainniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod £< (razen št 2, 4, 6, 8. 10, 10a, 10b, 12, 14, 16. 1!* Vegova ulica, Zupančičeva ulica. Možnost predčasnega glasovanja VOLIŠČE 4.11.901 - Konferenčna soba Občine Domžale Ljubljanska cesta 6*>. Domžale Republika Slovénie Volilna enota št 4 Okrajna volilna kore ' ' 11. volilnega okrt.'- Predsednica okrajne voliU* ' Anita Janjoš , publika Slovenija 7k\VNA enota domžale , „mELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE L\DEVE I - - Domžale, Ljubljanska 69, tc*l :i ol 48, fax 72147 73 ÍU- 00800-3/01-21004 (Mum 25.05.2001 Nj po.îlagi 12.člena Zakona o evidenci volilne pravice i f BS. St. 46/92, 20/98, 64/00 ill 72/00) Upravna „ - • >.am ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni ime-mk volišča, na katerem ima pravico glasovati; • \ pisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima ine pravice na območju te občine oz. tega liîia; • lc \pisana oseba, ki je umrla; • - - nepravilno vpisano osebno ime ali drug J-itik. ki se nanaša nanj ali na koga drugega. ' pravěk volilnega imenika lahko zahteva držav-ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti ■žalů. Oddelku za upravne notranje zadeve : "6.2001. I? .se izobesi na oglasni deski Upravne " ^omža'e in na oglasnih deskah občin a ' Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. VODJA ODDELKA Bojan ARH, univ.dipl.prav. Nova Slovenija - Kršćanska ljudska stranka Občinski odbor Trzin Člani občinskega odbora Nove Slovenije Trzin smo se soglasno odločili, da bomo na referendumu glasovali "PROTI" uveljavitvi sprememb Zakona o postopkih umetne oploditve. Prepričani smo, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Zavedati se moramo, da se v zgodovini človeštva nikoli ni pojavila družbena inštitucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Dějstvo je, da skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj svojega potomstva. Žal tudi v družinah niso vedno zagotov-Ijeni idealni pogoji za otrokové pravice in interese. Vendar smo prepričani, da družina nudi boljše pogoje za otrokov razvoj kot pa samska ženska, ki bo z umetno oploditvijo dobila otroka. Sporna zakonska določba ni podprta s strokovnimi argumenti, temveč je sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. Možnosti umetnega oplo-jevanja odločno nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija. Posameznikom ne odrekamo pravice do svobodné izbiri življenj-skega sloga, vendar morajo odgovorno sprejemati posledice svojih odločitev. Ženske, ki so si izbrale življenje brez partnerja, se morajo zavedati, da z umetno oploditvijo ne bodo mogle dobiti otroka. Možnost oploditve samske ženske je lahko zgolj prva stopnja pri poseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. Nič se ne bomo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji příhodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genskih posegih na člověku, kloniranju, evtanaziji in tako dalje. Takšnemu odlo-čanju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi se morala o takšnih vprašanjih v celotni družbi opraviti temeljita, stro-kovna in tehtna razprava, ki bi v družbi pripeljala do splošnega soglasja. Razpis referenduma bo zagotovo prispeval tudi k boljši informiranosti javnosti o navedenih problematikah, kar bo povzro-čilo globljo osveščenost o teh temeljnih človeških vprašanjih. j"9' A J& , Pravico otroka do normalnega otroštva je potrebno postaviti pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerstva. Ker se ćutimo odgovorne tudi za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče ugodnih psiholoških, socialnih in materialnih po-gojev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glasovali proti predlaganim spremembam zakona. Občinski odbor N.Si Trzin VESELO IN SLAVNOSTNO OB TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE TRZIN Se nobena od slavnostnih akademij ob trzinskem prazniku ni bila lako dobro obiskana kot letošnja. Dvorana KUD-a je bila skoraj prctesna, vendar to pravzaprav nikogar ni motilo, vsa pozornost udeležencev je bila namreč usmerjena v kulturni program in podelitev letošnjih priznanj zaslužnim občanom. Člani trzinskega kulturnega društva so se s proslavo spet odlično odrezali. Še vse proslave trzinskega praznika do zdaj so bile nekaj posebnega in doživetje zase in tudi letošnja prireditev je med obiskovalci požela precej odobravanja. Tokratna rde-ča nit kulturnega programa je bila narodna pesem. Člani mešanega pevskega zbora trzinskega upokojenskega društva Žerjavčki, ki se vse bolj uveljavljajo tudi zjavnimi nastopi, so najprej ubrano zapeli Zdravljico, nato pa še ljudski pesmi Muzika in Trzinska fara. Tudi orkester violončelistk iz domžalske glasbene šolc pod vodstvom Zdenke Kristl Mariničje zaigral ljudski pesmi Čuk se oženil in Po jezeru bliz Triglava. K lepoti prireditve je, vsaj po oceni pretežnega delà moške publike, precej prispevala moderatorka Tanja Bivic, ki je bila še po akademiji deležna številnih pohval. Pa tudi ženski del publike ni bil prikrajšan, saj je k eleganci in usklajenosti povezovalskega para prispe-val tudi Osmir Ružnič - Ružko. Prireditelji so poskrbeli tudi za manjše presenečenje, saj so slavnostní govor namesto županu g. Antonu Peršaku tokrat zaupali podžupanu g. Valentinu Kolencu. Gospod podžupan je svojo nalogo dobro opravil in treba je reči, daje njegov govor v drugi luči osvětlil trzinsko praznovanje. Podžupan je v svojem govoru med drugim dejal: »Prva znana pisna omemba našega kraja je bila 15. maja leta 1273, zalo smo la dan izbrali za občinski praznik. Spodobi se, da ob laki priložnosli spregovorimo o uspehih naše skupnosti. Poudarili moram ubranost članov in članic Občinskega sveta Občine Trzin. Slrankarske pripadnosti praktično ni ćuliti. Naši svetniki so postavili na prvo mesto interese naših občanov. 7.ato smo lahko uspešni pri svojem delu. Brez večjih zapletov smo sprejeli vse potrebne akte za delovanje naše občine. Ce pogledamo nazaj. lahko ugotovimo, da smo v dobrih dveh letih opravičili obstoj samostojne občine. V sorazmerno kratke m obdobju smo skupaj dosegli kar nekaj uspehov. Ćuliti je moćan razmah društvenih dejavnosti. Uspelo nam je odkupiti objekt stare osnovne šole. v kolere m smo uredili prostore za dejavnosl društev. V pritličju te stavbě smo namenili prostor za potrebe otroškega vrtca. Žal je za to dejavnosl potrebna ponovna prekvalifikacija objekta za namen vzgoje in izobra-ževanja, ki pa ji samo en občan Trzina nasproiuje in s lem zavlaćiije odprtje treh oddelkov vrtca. Na področju komunalne infrastrukture smo v času obstoja nove občine začeli urejati razmere s precej večjo intenzivnostjo kot v prejšnjem obdobju. V teku je priprava za plinifikacijo v celolni občini, kakor ludi izvedba kabelske televizije. Pripravljamo ludi komunalno ureditev Jemčeve ceste z manjkajočo infrastrukturo Zamenjali moramo stare salonitne vodovodne cevi s primernimi. V skupno dobro pričakujemo od občanov razumevanje za ureditev lega perečega problema. Vpripravi so postopki za gradnjo prizidkov k osnovni šoli, da bomo do leta 2003 zago-tovili potrebne prostore za uvedbo devellet-ke in nato še prostore za potrebe otroškega varstva VIOC-i odpravljan,.. manjkljivosti m dog,, mo manjkajočo mfr,. turo. Urejamozele, v lOC-i kot v Mlakar. ćeli smo s pripravo, gradnjo športno- ni ske cone. Naselje T-3 že dob,\ tovano podobo Tud, ske prostore v lem ( prevzemamo. Jasno je, da so bila t vanja nekaterih ob večja, večja ludi od • možnosti. Upam si trdili, da bornu . ; močjo sodelavcev v občinski itprw. I kor ludi obćinskih svelnikov in siv// večino problemov skušali urediti v : vseh občanov. Ce bomo ludi v prihodnje znali, interese in delovali za napredek n: i koristi in interese naših občanov, i ni treba bati příhodnosti Prepriča da smo na dobri poli. Zasluge zatof imajo tudi gospe in gospodje, ki I coj přejeli priznanja in nagrade ( Trzin. Priznanja letošnjim nag so prav gotovo ludi priznanja m i > kalerih izhajajo Komisija je i z hra la, Občinski sve, / I rdi I predloge v pre pričanju, da g,. ljudi, ki so s svojim delom veliko/ vati k uredi Iv i naše občine. < Sledila je slavnostna podelitev le priznanj in nagrad. Priznanja in t sta nagrajencem podělila župan ( Trzin Tone Peršak in predsednik k je občinskega sveta za občinska pí -proslave in promocijo občine, g. ■!> '' Stih. Objavljamo besedilo z uradno < vijo priznanj, kakršnega sta na pr<>-prebrala povezovalca programa: Predlagam, da začnemo z denarii'' radami. Le-te so večinoma namen,- - „kam in Trzincem kot spodní tudi potrdilo njihovega delà . .'„eaa ustvarjanja. i nagrajenka sije za življenj- - ..i izbrala violino. Ambicioz-"nbcnico smo si imeli že več-■ st ogledati na nastopih, zato •no. da se bo o dijakinji Ijub-. -je glasbene šole zagotovo še », ; jer vabim gospodično Ano pot naših naslednjih dveh nana kar precej stičnih točk. ■ in leti sta pristopila k Prosto-_ .-.jilskému društvu Trzin, kjer med najbolj aktivními. Sta vinskega strelskega društva, i\> zastopata s tekmovanjem v i .^i. Isto leto pa sta si prislužila !*občine Trzin. In kdo sta nag-llitrut Kump in Llroš Za je, se- v', !.;!.', "leidimo k občinskim priznan-'«1 Zainmi zbronastimi. ■ .-i v --sportu inje eden najbolj za-i.V;h i. <\cdbo športnih prireditev v ■ K Ijith temu pa vedno priskoči na fell stalim trzinskim društvom in ■ u.'e/uje delovnih akcij, ki jih . iiv.'.r: • >:vina Trzin. Je predsednik ■ mega iruštva Trzin, v katerem vodi koiark irsko sekcijo. Bronasto plake-^ "i" přejme Janez Lenarčič! -V lom oziroma rekreacijo in M,,- ' m živlJenja. Predsednik ■■• niStva Onger, povezovalec U .* ,.V1 ■■ s n°sti tega društva, ki mu uspelo strniti vrste in - "KSno manjšo krizo. Ne Skoraj smo že zaključili s podelitvijo nag-rad in priznanj. Ostalo nam je le še eno. Naš častni krajan, gospod Franci Mušič, namreč letos praznuje življenjski jubilej, 65-letnico. V znak spoštovanja mu podel-jujemo priznanje za dosedanje delo v dobrobit Trzina kot kraja in občine, v zahva- ročju družabnega in društvenega življenja, pajim letos podeljujemo srebrno plaketo. Letošnje srebrne nagrajenke prav gotovo ni potrebno predstavljati. Še posebej, če ste si kdaj ogledali kakšno gledališko predstavo Kud-a Franc Kotar. Pepelka, Miklova Zala, Rokovnjači, Vest, Snegulj-čica, Gospa ministrica, Hlapci, Otroci po želji in Mogočni prstan so le nekatere v dolgi karieri naše nagrajenke, ki je še pred dvěma letoma nastopila v igrici, namenje-ni trzinskim otrokom za Miklavžev večer. Za svoje gledališko ustvarjanje je přejela tudi veliko nagrad, omenimo le republiš-ko Kersnikovo bronasto plaketo. Kar osemnajst let je bila tudi predsednica trzinskega Rdečega križa, odlikovala pa se je tudi kot pevka v cerkvenem zboru. Prosim, da z aplavzom počastimo letošnjo dobitnico srebrne plakete Občine Trzin, gospo Marijo Perne! Trzinski gasilci so bili vedno nosilci družabnega in društvenega življenja v Trzinu. Naj je šio za proslavo ali veselico, prosto-voljno delovno akcijo ali karkoli podobnega, gasilci so bili vedno zraven. Njihovemu dolgoletnemu delovanju poseben pečat daje vzgoja mladih, ki so jih s svojim sistemom vrednot uspešno odvrnili od stranpoti in jih navajali k skupnemu delovanju za dobrobit skupnosti. Občina čestita Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin ob 95. obletnici ustanovitve. Za zgledno delovanje na področju požarne varnosti ter na drugih področ-jih, ki zadevajo varnost občanov in občank ter tudi že prej omenjeno delovanje na pod- Že vrsto let neumorno delà za Trzin in Tr-zince. Koliko ur in koliko kilometrov je pri tem napravil, ve le on sam. Njegova pomoč pri zbiranju podatkov o lastništvu dvorane, v kateri se zdaj nahajamo, in občinske stavbě nasploh, je neprecenljiva. Kot ljubitelj športa in rekreacije paje od-stopil tudi del zemljišča za trzinsko trim stezo. Ljudje ga poznajo, mu zaupajo in verjamejo. Zlato plaketo Občina Trzin letos podeljuje gospodu Jakobu Ložarju! gre pa pozabiti niti čistilnih akcij, s katerimi Planinsko društvo Onger uspešno dviga okoljevarstveno zavest Trzincev. Dobitnik bronaste plakete Občine Trzin za leto 2001 je gospod Rudi Schoss. Teče mu že peto desetletje gasilskega staža. In ne samo to. Kar enaintrideset let je bil blagajnik Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Ne smemo pa pozabiti niti njegove prislovnične pripravljenosti pomagati tako gasilcem, kot tudi drugim trzinskim društvom. Bronasto plaketo Občine Trzin přejme g. Ivan Gradišek. ZLATA PLAKETA ZA G. JAKOBA LOZARJA Najvišje letošnje občinsko priznanje je přejel Jakob Ložar. Bralcem Odseva in g. Ložarju se moramo opravičiti zaradi napake v prejšnji številki našega glasila, saj smo zapisali, da letos zlatega priznanja ne bodo podělili, ker gaje g. Ložar odklonil. G. Ložar je zares za-prosil, da mu priznanja ne podelijo, vendar so se člani občinskega sveta vseeno odločili drugače, in g. Ložar je priznanje kljub všemu přejel. Menimo, daje nagrada prišla v prave roke, saj g. Ložar po družinski tradiciji Žankarjcv že od mladih let pomaga in deluje na najrazličnejših področjih življenja v Trzinu. Vedno je pripravljen nesebično pomagati, še zlasti pa seje izkazal v zadnjem, osamosvojitvenem obdobju delovanja KS Trzin, koje bil podpredsednik sveta KS inje nekaj časa tudi nado-meščal predsednika, v zadnjem času pa je med številnimi področji njegovega delovanja treba omeniti predvsem izjemno prizadevno in zagnano zbiranje dokumentov, pričevanj in drugega zgodovinskega materiala o prosvetnem in zadružnem domu v Trzinu. Iz najrazličnejših virov je izbrskal zelo zanimive podatke o preteklosti našega kraja. Nekaj fotografij objavljamo v tej številki, med drugim na platnicah tudi zemljevid Trzina iz začetka 19. stoletja, verjetno pa bomo lahko tudi v prihodnjih številkah objavili še kaj zanimivega iz vse debelejšega arhiva zgodovinskih podatkov, ki jih g. Jakob zbira. Ker vsako leto predstavimo dobitnika najvišjega občinskega priznanja, smo tudi Ietos g. Ložarja prosili za krajši pogovor. op. ur. katerega je njegov praděd zapisal imena in priimke večjega delà prebivalcev Trzina ter hišne številke. Letnice rojstva segajo vse do tridesetih let 19. stoletja. Leta 1929 je Nepolitično izobraževalno društvo Trzin od Eražmovih iz Mengša od-kupilo zemljišče, na katerem so v letih 1930-31 zgradili takratni t.i. prosvetni dom, današnji kulturni dom. Zaupano mi je bilo, da ste zbrali zavidlji-vo veliko podatkov o kulturnem domu v Trzinu. S kakšnim namenom ste opravili to delo? Ložarjevi, po domače Žankarjevi, živijo v starem delu Trzina ob Mengeški cesti, na isti strani in tik za vogalom kulturnega doma. Pot proti domačiji se spremeni v veliko prijazno dvorišče, ki ga obkrožajo kmetijske in poslovne stavbě in hiša. Gospodarji so že od nekdaj aktivno dolovali v kraju. Eden od njih je bil župan, sicer pa so bili odborniki pri občini. Gospod Jakob Ložar mije pokazal star zvezek, v V lanskem letu je Občina želela t fasado doma. Ker pa je lastnik te-Športna unija Slovenije (ŠUS) in i na Trzin, kot nas je bila prej večina p pričanih, niso mogli dobiti gradb dovoljenja. Z g. županom sva se | jala in vprašal me je, ali imam< njene kakšne dokumente v zvezi -1 saj je tudi oče sodeloval pri obno'. be. Prosil me je, naj naredim ! živečih Trzincev, ki lahko povedi I o gradnji doma. Sem in tja sem 1 prašal o tej zadevi, pa ni bilo prav. odziva, zato sem se na svojo [ iskanja na najrazličnejših naslovili. í imam za soseda Občino kot ŠUS. ' da občina Trzin od prosvetnega in ' ■ nega doma ter lope za kmetijske s more imeti manj, kot sedaj. Prosvetni dom je bil zgrajen v leti!1 i 31 s prostovoljnim delom. Oče jel gajnik pri društvu inje napisal, ko I zbrali za gradnjo s samoprispevki vseh podatkih, kijih imam,jet da Partizan in ŠUS nista nič pr dobila pa praktično vse (lastništv ' pirju od leta 1945). Mi smo ga w vzdrževali, uporabljali in ga ohrai ' dobrem stanju. Podatke sem iskal po raznih urad' precej sem jih dobil. Imam blagap zapisnike, iz katerih je razvidno, kdo prispevai lesa ipd. Iskal sem še živeče ljudi, ki so tedaj sodek«' nes pa živijo izven Trzina. Dom je ^ med vojno celo last Nemcev. je to do danes spreminjalo. Li smo obnovili prosvetni dom. < leto pa dogradili še zadružni i G. Ložar je vse natančno i Morda je bil edini, ki je ra pota mora ubrati, da bo P informacij. Težko nalogo si J vil in jo brez dvoma odlič"01 Družina ga je v zadnjem le'u 1 lo pa smo mu pripravili tudi priložnostno jubilejno dařilo. Še na mnoga leta, gospod Mušič! Po slavnostní podelitvi priznanj so violonče-listke in violončelist iz Domžal odigrali še drugi del svojega nas-topa, sledilo paje družabno srečanje, na katerem je s sprošče-nim in prijateljskim klepetom sodelovala večina udeležencev proslave. Miro Štebe PIKNIK JE BIL REKORDEN , soldne pogrešala, ko se jc za-v rli mfl arhiv v knjižnici, čakal pred ,i*di. pnakdoval gore starih papirjev „ Mil omembo prosvetnega in za-. , n i ï.-i »loma Trzin. Vse je natančno ujmil "imlal vire, označil navedbe, f^i sci kasneje pa sem se tudi osebno je zelo malo shranjeno pod Harnom I r/in, niti Ljubljana, malo Dom- dokumentov sem zbral drug- • . >!.nenije sem prosil za pomoč v uteljnji : iziskavi, vendar mi niso mogli : .-.H.i Jti nobenih novih podatkov. bi izkoristil to priložnost in povabil ne T-. ; ívť. ki menijo, da bi lahko kakor-; i -, . ..ili k še popolnejši dokumen-•Ji<;:. úd .-ni ali Občini Trzin dostavijo ■.i, Bpjtijokarkoli v zvezi s prosvetnim ia řxiini.» m domom Morda se kdo še -r r,. ima doma kakšno staro fo-«yfijo -t; i drugo listino. Sam se spomin-■>- pogon' ca prosvetnega doma, a nisem ■tel niti, .„• fotografije le tega. •V.f.i me «uđi. ali je stavba na Habatovi aati, v k ucri je zbiralnica mleka, po logi-«I po kateri .K ŠUS dobil prosvetni dom, Ulil v Aj lasti. * tn. dl liijete tudi na drugih pod-"« jih. kljul» temu da imata z ženo štiri «Mi m a^iwdarjte na kmetiji. Kje še r««Jl vwltlujcte? pomajpni kjcrkoli. Nazadnje smo : l. rjanovo znamenje ob Men-c«st •■.'rseje nekdo zaletel vanj. autoo .. zemam za to, da bi gasilci "• ' -vilo. saj vem, da dobra op--nih okoliščinah lahko veliko '« »odehnali v krajevni skupnosti, H* l'i. Kidnik Odbora za statu-bo komisijo. Vas te stvari še '"' u i majo? me veseli. Sem tudi član •• Jarstvo đo'»ljate priznanje občine? i™, 10 "biutki? 5**" ' * r-iutil slabo. V iskanje ^•j*1)« nisem šel z mislijo, da bi kaj dobiti. Ko sem izvedel, veste, je navada, da takoj po prejemu nagrade vsak še kaj pove. Jakob Ložar je stopil k mikrofonu, uprl rahlo sramežljiv pogled v tla, takoj naslednji hip pa se je zahvalil in se simpatično, kot se zna le on, pošalil na račun svojega "za-kopavanja" v stare dokumente. V imenu vseh Trzincev se vam zahvaljujem za vse, kar ste in boste 7. dobrim srcem storili za nas. Čestitamo! Viki Pećnikar Oblak tem pa pospravili edinega odojka. Pestotnik priznava, daje tudi smučarje prcsenetil obisk, saj bi sicer spekli dva - pa še to bi utegnilo biti premalo. Prireditelje je treba pohvaliti tudi za izgled prostora pred brunarico, ki sta ga krasila trzinska sker'ca in občinska zastava. Praz-novanje praznika delà je trajalo vse dojutranjih ur, ko so se najbolj vztrajni pridružili prvomajski budnici. Eni nismo zdrža-li tako dolgo na nogah, zato o tem v drugem članku. Peter Zalokar Svečana podelitev je popolnoma uspela. Vsi nagrajenci so bili veseli, zadovoljni, videli smo nekaj solzic sreče. G. Ložar se je kljub svoji skromnosti odlično odřezal. Preden je přišel na oder, je mlad voditelj naznanil njegov prihod, spremljevalka je spregovorila nekaj besed o zaslugah. Kot Ďa se jc na tradicionalnem prvomajskem pikniku pri brunarici v Dolgi dolini letos zbralo rekordno število ljudi, je najbolj zaslužno prelepo sončno vreme, zasluge, da jih je velika večina ostala dolgo v noč, pa gre pripisati organizatorju - Smu-čarskemu društvu Trzin. Smučarji so v lastni režiji piknik organizirali drugič. Pred tem so ga pripravljali kot smučarska sekcija v sklopu Športnega društva. Kot nam je povedal tajnik društva Rado Pestotnik, so Ietos našteli prek 200 obiskovalcev. Ti so videli lep prvomajski kres, kmalu za- sem bil tako presenečen, da sem rekel, naj spremenijo predlog, saj je še toliko zaslužnih Trzincev, pa so se ravno name spravili... Zdi se mi, da nisem upravičen do tako visokega priznanja. Potem sem videl, daje že vse pripravljeno in sem přistal na to. FLORJANOV SEJEM JE ŽE DOBIL KORENlNl Turistično društvo Trzin je ob sodelovanju PGD Trzin, OŠ Trzin, Gostilne Narobe, Taubi centra in drugih prvi konec tedna v maju pripravilo že drugi Florjanov sejem. Za razliko od lani je bila udeležba tokrat boljša, tako da so vsi pristojni že kmalu po začetku ugotavljali, da se je sejem v Trzinu »že prijel« in da bo prav gotovo postal tradicionalen. Kot je običajno pri takšnih prireditvah, je bilo pred začetkom precej delà in tudi ne-gotovosti, vendar so lanske izkušnje pomagale, da so prireditelji težave tokrat lažje prebrodili. Na razstavne stojnice so přivábili več novih udeležencev, še vedno paje bilo, po splošni oceni, stojnic še premalo, da bi Ijudje prišli na sejem tudi zaradi na-kupov. Treba paje tudi zapisati, da so del razstavljavcev, ki smo jih lani viděli v Trzinu, letos pritegnili prireditelji spomla-danske razstave v Volčjem Potoku. Kljub všemu je bil sprehod med stojnicami kar zanimiv. Tudi letos je največ pozornosti pritegovala okusno urejena trzinska stoj-nica. Letos so se organizatorji odločili, da bodo na stojnici in ob njej predstavili za Trzin v preteklosti zelo pomembno dejav-nost - mesarstvo. V preteklih stoletjih se je namreč veliko Trzincev ukvarjalo z me-sarstvom, saj so tako rekoč pri vsaki drugi hiši imeli mesarja ali pa vsaj klavca, meso in mesne izdelke pa so Trzinci prodajali širom Kranjske dežele pa tudi v sosednjo Avstrijo. Še zlasti so slovele trzinske klobáse, ki se jih je přijelo ime kranjske klo- báse in prav za tokratni sejem seje več Trzincev odločilo, da bodo spet naredili klobáse po starih trzinskih receptih. Tišti, ki še obladajo to spretnost, so pri Franciju Ku-rentu - Šuštarju naredili kar nekaj klobás, ko so jih pripcljali na sejem, da bi jih razsta-vili, pa so šle za med. V izjemno kratkem času so obiskovalci sejma vse klobáse pokupili, pa čeprav je imel vsak pravico kupiti največ tri. Kasneje srno slišali, da so bile odlične. Ob stojnici, ki je predstavljala nekdanje mesarske pripomočke, je trzinsko Turistično društvo predstavilo tudi trzinsko turistično ponudbo in letošnji propagandni material Trzina, za vse, ki so se za trzinsko ponudbo bolj zanimali, pa so prijazne gostiteljice za stojnico imele pri roki vedno tudi kaj trzinskih dobrot, tudi v tekoči obliki. Podobno kot lani smo letos na stojnici lahko občudovali umetelno sešite in okrášené narodne noše ge. Cirile Ules iz sosednje Loke. Članice skupine za ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz Krašnje so spet prikazale starodavno umet-nost spletanja kit iz slame in pletenja cekarjev, copat in drugih izdelkov, precej pozornosti paje pritegnil tudi rezbar Srečo Ornik iz Hoč pri Mariboru, ki je radoved-nežem hitro pokazal, kako z dletom obdeluje les. Še zlasti je pritegnil pozornost z umetelno izrezljanim cve-tom teloha, gasilci pa so pohvalili njegov kip sv. Florjana. Med razstavljavci je bil tudi pravi Ribn'čan s suho robo. Tudi on je ročno prikazal, kako je treba narediti leseno posodo in druge izdelke, ki krasijo ribniški pušeljc. Njegov sosed je bil lončar Miran Štebe in i de. Obiskovalcem je ponujal lične i ne posode in okraske, med razstav li paje bilo še več drugih, ki so svojo dejavnost. Razveseljivo je. <_ di tokrat razstavljavci poudarali tu nalne slovenske obrti in da med i. razstavljenimi za prodajo, ni bilo | dosti kiča in plastike. Takšno i sejma bi veljajo ohraniti tudi za i Pozornost obiskovalcev paje prm otvoritvena slovesnost, saj je v nit; i sodelovalo kar dosti nastopajočiii. | ti mladih. Kulturni program otvori'1 slovesnosti je vodil g. Tone Ipavea ! mikrofonom pa so se poleg g. žu čine Trzin Antona Peršaka, ki je | tev odprl, zvrstili še recitatorka Sli talič, pevski zbor OŠ Trzin pod \v Alenke Markus, kar trije ha re Pestotnik, Uroš Kurent in Mih-' ' Velik aplavz so poželi tudi najUM roči iz vrtca Žabica. Najmlajši so < li pesmici Ob bistrem potočkuje r Kekčevo pesem, svoje znanje pa -zali tudi mladi člani plesne šole l Trzinsko turistično društvo se prisrčno zahvaljuje vsern. ki so se udeležili sejma in so na njem tako ali drugače sodelovali. Se zlasti pa se zahvajujejo Gostilni Narobe in njenemu osebju, Osnovni šoli Trzin, Taubi Tenis centru, G-7 Trzin, EL-Ži-ku, Žigu Kosmaču s.p., Zoránu Řinku ter Biringu d.o.o Trzin ter seveda vsem, ki so se predstavili na stojnicah. Zahvala gre ludi vsem članom Turističnega društva, ki so se trudili za uspeh. TENORIST ANDREJ AŽMAN JE OČARAL POSLUŠALCE Konec aprila je trzinsko Turistično društvo v sodelovanju s trzinskim župniščem pripravilo koncert pri/.na-nega tenorista Andreja Ažmana. V trzinski ťarni červi sv. Florjana, kije gostila že kar nekaj koncerlov, seje spet zbralo kar nekaj Ijubiteljev vrhunskega petja in niso bili razočarani. Pevec je polrdil lepoto in širok razpon svojega glasu. Poslušalci so bili navdušeni nad njegovim petjeiri in so si le želeli, da bi lepe trenutke, ki so jih preživljali ob poslušanju petja Andreja Ažmana, dělili še z. drugimi. nejši in lepši. Pobudniki akcije in seveda tudi tišti, ki so jo izvedli, zaslužijo vsa priznanja, prav pa bi bilo, da bi razmislili še o drugih mož-nih mestih, ki bi jih lahko polepšali s cvetjem. Cvetja ni nikoli preveč. Kot smo že poročali, Turistično društvo poziva, da se za lepši videz našega kraja potrudimo prav vsi. -ila prav zaradi otrok letošnja VV=" V,.\iovesnost precej bolje obis- . . : tonska . . postali žejni ah pajim je za- IŠL^želodcih, je hitro in učinko-8 . i belo osebje gostilne Narobe, '' .y suie zlasti pritegovala dva V , .vii in manjši, strelišče za ,'pu«k • in seveda pisani baloni. Za ! . .i in vse, ki so si želeli videti spretnost, je DPM poskrbelo z o, v kateri so udeleženke delale ...... (*, Jmete iz fimo mase, poslika- ^crCl. in sploh ustvarjale kar ne-fcpjh ,uari. Zvečer je k prazničnemu ROŽ NI NIKOLI PREVEČ vsi skupaj v slavnostnem sprevodu odkorakali v cerkev sv. Florjana, kjer so se udeležili sv. maše. Vreme seje začelo kvariti in ko so gasilci po maši prišli iz cerkve, jih ježe začel prati dež. Vendar se strumni gasilci niso dali motiti, odkorakali so na sejemsko prizorišče in se tam posvetili prijateljskim klepetom. Trzinski gasilci so se ponovno iz- - -jggjj gy**" kazali kot dobri gostitelji, k boljšemu razpoloženju pa so spet prispevali zvoki mengeške godbe. Popoldne pa je vreme pokazalo zobe. V dežju so se stojnice počasi začele prazniti in v tistem trenutku niti ni bilo pre-senetljivo, da so gasilci dobili ukaz, daje treba pospraviti klopi in mize in da bodo sejem predčasno zaključili. Še preden so vse podrli, seje vreme popravilo in na prizorišče seje začela stekati kolona Trzincev in drugih gostov, ki so si zaželeli zabave in bi si radi ogledali sejem. Ker je bila prireditev tako rekoč uradno odpovedana, so se razočarano obračali in neredko kdo seje spraše-val, zakaj so morali tako pohiteti s podiran-jem, saj bi se številni obiskovalci prav gotovo lahko zabavali še pozno v noč, Mogoče so prireditelji le dobili koristno izkušnjo za naprej in da drugič ne bodo tako hitro vrgli puške v koruzo. M.Š. 1 taus SU (US Občina in Turistično vega praznovanja Florjano-«Wje e pred deveto uro so se zbrali jsa»ilci b t^rna in sosednjih društev v ItHUMnih .iiiformah. Gostje so si rado-toogle. v.ili stojnice, potem pa so APRIL 1988 - MAJ 2001 Praznični dnevi pogoslo pripeljejo do razmišljanja in spomin poleti nazaj na čas, ko seje dogajalo kaj pomembne-ga, pa se tega nismo prav zavedali takrat, pogosti) pa tudi ne danes. Zagotovo se eden takih spominov nanaša na dogodke tik pred osamosvajanjem, med in po tem. Ko sem prebiral stare izjave iz tistih časov, sem naletel na več časopisnih člankov in pa na GRADIVO ZA SLOVENSKO USTA VO, ki gaje aprila tako davnega leta 1988 izdalo Društvo slovenskih pisatel-jev - Delovna skupina za ustavni razvoj. Res davnega? Saj je od takrat minilo le dobro desetletje, pa seje v kratkem času zgodilo loliko pomembnega in usodnega za slovenski narod kot že dcsetletja, stolet-ja ne, če sploh kdaj. Na takratne dogodke je odločilno vplivala tudi peščica pogum-nih, ki so se zbirali v Društvu slovenskih pisateljev in okrog Nove revije. Malo je bilo takih, ki so verjcli, daje možna tudi lastna država, veliko nas je upalo, toda med te, ki niso samo upali, ampak tudi verjeli, vsekakor sodijo tišti, ki so takrat bili pišoči; med njimi lahko Trzinci s ponosom najdenio ime našega župana g. Toneta Peršaka. V omenjenem gradivu je na strani 3 zapisano ... in konstituiral upravni odbor društva kot svoje delovno telo z nazivom Ustavna komisija. Komisija, sestavljcna iz petih članov društva: Milan Apih, Janez Menart, Tone Pavček, Tone Peršak kot predsednik, Veno Taufer. Ni moj namen poudarjati, koliko je takrat kdo prispeval za danes samostojno Slovenijo, pač pa me skrbi razmišljanje nekaterih ljudi v naši občini sedaj, ko imamo dane vse možnosti pristnega razvoja medse-bojnih odnosov in lastnega odločanja o tem, v kakšni družbi in okolju želimo živeti.Ti takratni anonimneži in malikovalci obstoječega sistema si danes brez pomis-lekov lastijo pravico kritizirati vse počez in navadno jim za strelovod služi prav župan, ki je imel ob ustanovitvi naše Občine dovolj poguma, da je prevzel nehvaležno nalogo, pravno-formalno konstituirati občino in njene organe in se iz-postaviti vsem mogočim kritikám. Kritika mora biti, vendar argumentirana in dobronamer-na, zato sem se odločil, da Trzincem poskušam prikazati našega župana v drugačni luči, da bi v prihodnje le bolj strpno reagirali na posamezne odločit-ve, ki niso vselej vsem po volji, so pa izglasovane v dobri veri, da bodo služile večini. Za osvetlitev lika g. Peršaka je nujno potrebno poseči v opisano obdobje, zato sem mu zastavil nekaj vprašanj, ki bodo, vsaj upam, zanimali tudi druge občane. Kaj Vam je v omenjenem obdobju narekovato za tište čase močno tvegano tlejan-je? Mislim na sodelovanje v skupini pri Društvu pisateljev. Te stvari se vedno dogajajo tako, da jih je mogoče razložiti na več načinov. Pač od-visno od tega, s katerega zornega kota pogledaš. Zdi pa se, da so se mnogi ljudje, ki so prišli v zgodovino, kar nekako znašli v vrtin-cu dogodkov, ne da bi pred tem načrtovali svojo udeležbo. So pač bili v praveni trenutku na pravem kraju, kot radi rečemo. Če pogledam na svojo vlogo in delovanje v t.i. Ustavni komisiji upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev, bi ravno tako lahko navedel vsaj troje pojasnil. Najprej, da sem tedaj že imel nekakšno oporečniško "kariéro" za seboj. Vse od leta 1968 sem že pisal kritične članke v zvezi z ravnanjem slovenske oziroma jugoslovanske politike in si med drugim zaradi tega že v začetku (1968) prislužil svojevrstno javno obsodbo v študentskem časopisu Tribuna, ki joje spisal tedanji funkcionar ZKS na univerzi, sedanji zunanji minister RS dr, Dimitrij Rupel. Kritične članke, ki jih je bilo veliko in so se dotikali zlasti neustrezne kulturne politike, mednacionalnih odnosov v SFRJ in še posebej vloge ZKJ oziroma ZKS in odsotnosti demokracije, sem objavljal v različnih pub-likacijah: od študentsko Tribune do Sobotně priloge Delà, od revije Teleks do rcvij za kulturo in književnost kot sta Sodobnost in Nova revija. Zaradi tega svojega delovanja sem si prislužil tudi nekaj težav v JLA. Bil sem poslan v enoto, v kateri je služilo domovini tudi precej pravih kriminalcev in deležen sem bil tudi posebne pozornosti vojaške obvešče-valne službe. Po drugi strani je mogoče razložiti, da sem přišel v to komisijo preprosto zato, ker sem bil član upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev in nekaj časa tudi sekretar društva, tako daje bilo moje članstvo v tej komisiji glede na opisano dejavnost skoraj logično. Navsezadnje ^ I; pa bi lahko rekt si članstvo v ko di zaslužil s svo nostjo v zvezi s tualnimi predio-memb Ustave ustanovitve te Zvezno predsed predlog spr> ve poslalo vjav neeleta 1986, SI SFRJ pa je pri pria 11. februajj.: Ze konec februar smo v prostorih (Društva sloven-, sateljev) organizirali javno tribun teri smo (predvsem dr Bučar)op na nevarne cilje in smeri predla memb. Te tribune sem se udeležil ki sem prav v tistih dneh spisal zapis, uperjen proti vsebini pr sprememb, ki je bil objavljen v prilogi Delà. Že 16. marca 1987 j-. Cankarjevem domu organiziralo množično obiskano javno tribune, teri je opozorilo na nevarnosti, ki bila izpostavljena Slovenija in sli" narod, če bi bile sprejete ustavne membe, kakršne je predlagalo predsedstvo. Ker republiška sk" svojem zasedanju dva dni po tem ni upoštevala, smo se v DSP odio. ustanovitev omenjene komisije, ker bil eden od pobudnikov in ker so i pisovali deiavnost in predanost na' ki si jih naložim, je upravni odbor gal, naj prav jaz vodim to komisiji Poudaril bi še eno dějstvo Gre< komisije. V njej smo bili zelo raz! lo politično gledano različno m je (Milan Apih, Tone Pavček, J nart, Veno Taufer in jaz; sodel" tudi dr. France Bučar, dr Peter in Matevž Křivic), ki pa smo se v dali nevarnosti politike, ki je tedu dovala v vrhovih ZKJ (centralizcn monija velikosrbske usmeritve ipJ-l tako je tudi enotnost naše raznolik-1 sije, kije po moji sodbi odigrala p bno vlogo v snovanju zamisli in -uvajanja demokracije ter osamos^ pričala o tem, da smo se v tistih věnci znali poenotiti kljub naši ni neenotnosti. Ste takrat verjeli v samostojno Si Resnici na ljubo je treba povedati-misel o samostojni Sloveniji zore porna in daje v začetku leta 19S tem še nekaj časa šlo v prvi vrst' preprečimo še hujšo centrali ,m;y republikám in ponovno partijske diktature. Potrebno ''-u Ja smo mi tedaj na nek način "ranili jugosiovansko ustavo ^ 1971 ki je zagotavljala relativno B stoinosti republikám; seveda >t.,<, j> ..rstem okviru SFRJ in t.i.ne-««ian -a (v bistvu enostrankarskega) alttM - ' pa smo kmalu spoznali, da j»;n ne bo zadoščalo in daje «tfeimo ■ '!i nadomačo, slovensko poliji0iivcMi hujsi pritisk, smo se februarja l')8'i -• ,ipaj zdelovno skupino slo-...•■»<;•. „iološkega društva za ustavni ,/voj odlofili za oblikovanje in prikaz v r..îr:.; i .lobne ustave, kakršno bi po «rim mncnju morala prej ko slej sprejeti V-.,cnij ' bi sc vedno lahko bila ohlap-Mpotezana 1 konfederacijo z ostalimi pQtstovan ,kimi republikami. Odločitev u owmos\ iitev je potem dokončno do-,Y r:ij po« koncu leta 1989 in v začetku IM >b snovanju volilnega programa taritvijc n.Hi'h političnih strank Demos. feeteo t ' lahko rečem, da sem že na jav-II Infor.i ' ..-'..ivnih spremembah 16. mar-.i 19! , : >pal stališče, da mora Slove-!'j»vamiai: pri zahtevi po priznanju in •• i .istne suverenosti in sem se -r- Mi /.rtzemal za ustavne spremem-fce, Kvvda ' :;^aine od tistih, ki jih je 'i-^'1 '^'dsedstvo SFRJ. Torej za lemcndx ki bi dosledno uveljavile su-republik in omogočile sleherni i'*» da • 'na načrtuje in regulira lastni *o it lo plivalo na vaš druibeni in Ï^ y l"uus? AU so pritiskali na Vas :7' : -»ju kaže poudariti, daje bil W'e - We beseda, dokaj nenava-* Sprtm řv je bilo tako rekoč čutiti 1 "'■v ■ ■ -nio bili že nekoliko opojené*. k.,r seje dogajalo. Čutiti je •»I »eno nevamost, zlasti mož-r;C" mu nekje v Beogradu ! - rečemo v žargonu, in bo _ ''' • Pse v°jne in maščevanja. * * - -- tistih, ki smo se tedaj vicijsko politično dejavnost P«ta SprC' ;mbe- P°segi v kulturno '■"■"'janje političnih strank), ali zastrašiti. Po drugi ' '-«o potrebno priznati, da tedanja slovenska oblast v glavnem je pristajala na dialog, četudi včasih nerada in četudi sije pogosto prizadevala, da bi raz-vrednotila ali celo osmešila naša prizade-vanja (npr. tudi ob predstavitvi prej omenje-ne zamisli nove slovenske ustave) ali pa pridobila t.i. ljudske množice, da bi jih zavr-nile (npr. ob napadih na 57. št. Nove revije). Spominjani se, da sem takrat večkrat razmišlja! tudi o tem, kaj se ob takšnem ali drugačnem razpletu dogodkov lahko zgodi. Vendar me to ni odvračalo od dejavnosti. Morda bo slišati hvalisavo, vendar se ne spominjam, da bi se česa bal. Še posebej ne po tistem, ko sem nekako zaznal, da seje starejši in morda tudi nekoliko bolj trdo misleči del slovenske politike nekako umak-nil iz arene (npr. France Popit in še nekateri starejši politiki) ali pa so ga mlajši in bolj elastični in morda tudi bolj pronicljivi in analitično sposobnejši kadri enostavno od-rinili. To sem, denimo, opazil tudi na sejah tedanje Ustavne komisije Skupščine SRS, v katero sem bil nekoliko nepričakovano imenovan kot predstavnik civilne družbe. In ti tedanji mlajši politiki so bili vsaj na prvi pogled veliko bolj vešči dialoga in se niso posluževali kakšnih neposrednih pritiskov ali celo groženj. Če so že kdaj svarili, so svarili tako, kot da smo vsi enako ogroženi. Pravzaprav lahko rečem, da sem o tem, kako naj delujem in do kolikšne mere naj zaoštrim kakšno svoje stališče, članek ali raz-pravo na kakšni seji ali javnem zborovanju, razmišljal vedno v prvi vrsti z vidika učinka; torej z vidika vprašanja, kako lahko kaj dosežem, in ne z vidika, ali si lahko s takš-nim ali drugačnim stališčem nakopljem kakšne težave. Kako je reagirala na vaše tvegano početje zena, druïina? Moram poudariti, da z veliko rnero strpnosti in potrpljenja oziroma razumevanja. Za nas je bil to precej težak čas. Leta 1988 in še tudi 1989 smo gradili hišo. Otroka sta bila še zelo majhna, žena paje tudi še na nek način iskala odgovor na vprašanje, kakšna služba biji bila najbolj pogodu. Seveda je bilaže kar nekaj let zaposlena, le daje še iskala pravo področje, v ka-terega naj se usmeri. Zato je ob tolikšnem mojem angažmaju in vseh dodatnih obvez-nostih (gradnja, otroka itd.) bilo naše življenje včasih zelo naporno in napeto. Morda je celo ravno to, da sva bila oba z ženo nenehno v pogonu, preprečevalo, da bi se ukvarjala z razmišljanjem o tvegano-sti moje dejavnosti. Kaj vam je dajalo moč in samozavest za takratno ponašanje? O lastnem deležu je vedno nekoliko čudno govoriti. Včasih tudi kdo reče, da smo se Slovenci razmeroma zlahka in poceni osamosvojili, si priborili mednarodno priznanje in se izognili hujšemu prelivan-ju krvi, ki je doletelo pravzaprav vse ostale nekdanje jugoslovanske republike in narode. Marsikdo pri tem misli, da se nam je to celo do neke mere posrečilo in to tudi zato, ker so vse skupaj vodili pretežno mladi Ijudje, ki se morda niti niso zaveda-li, v kakšno tveganje in nevamost se spuš-čamo. Od teh ocen bi sprejel kvečjemu to, da morda mlajši Ijudje nekoliko več tve-gajo kot bolj izkušeni in starejši. Seveda, če govorim o mlajših ljudeh in mednje uvrščam tudi sebe, mislim s tem najprej to, da smo za politike, ki so po volitvah leta 1990 zasedli veliko število pomemb-nih mest v širšem vodstvu države (tedaj še vedno republike v SFRJ), bili mnogi dejansko dokaj mladi (večina nas je bila stara manj kot 50 let, nekateri pomembni ministri celo manj kot 40 let), po drugi strani pa smo bili povečini mladi tudi, kar zadeva naš politični staž. Predvsem paje potrebno povedati, daje bil to, lahko bi rekli, zelo romantičen čas, poln zanosa in vere in tudi sam sem bil deležen te vere in zanosa. Preprosto verjel sem, daje to, kar počnem, prav in nujno. Morda so bile moje predstave o tem, za kar smo si prizade-vaii, tudi nekoliko romantične in naivne. Vendar brez tega ne gre. Vse pomembne prelome vedno izpeljejo zanosni, romantični ali celo naivni Ijudje in ne preračun-ljivci. Zavest, da ste v mozaik osamosvajanja pridali tudi Vi kakšen kamenček, mora biti prijetna? Gotovo je. Konec koncev smo Slovenci leta 1991 dosegli nekaj, o čemer so res-nično sanjale številne generacije; mnogi pomembni voditelji in intelektualci pa so že nehali verjeti, da bomo Slovenci sploh kdaj postali pravi, torej državotvorni narod. Hkrati pa si je generacija, ki je izpel-jala osamosvojitev, naložila tudi veliko odgovornost za vse, kar seje že zgodilo po osamo-svojitvi in kar sc še bo. Sam sé vedno, kadar kdo reče, daje bilo prej bolje ali daje pravzaprav škoda, ker je Jugoslavija razpadla ali kaj podobnega, počutim nekoliko prizadetega in zdi se mi, da moram take m u govorcu pojasniti, da Jugoslavija v resnici ni imela več no-bene příhodnosti, in daje bila obsojena na razpad. V to še vedno verjamem, čeprav hkrati mislim, daje potrebno z novi-mi državami, ki so nastale na območju bivše SFRJ vzpostaviti čim bolj-še in zelo prijateljske odnose. Navsezadnje so to vendarle nekakšni naši "sorodniki" Slovani. Mi drug drugega ra-zumemo, če si le prisluhnemo. Naše kulture so si bile v preteklosti bližje, kot marsikdo misli. Poleg tega se moramo za-vedati, da bomo ob in po vključitvi v Evropsko unijo, predvsem pa ob pritiskih t.i. globalizacije, ki v resnici pomeni predvsem amerikanizacijo na vseh področjih, tudi Slovenci zelo potřebovali neke vrste kulturno, jezikovno in prijateljsko zaledje. Če se bomo z nekaterimi negativními tež-njami globalizacije spopadli v določeni zvezi s sorodnimi narodi in kulturami, nam bo ob tem spopadu lažje. Seveda pa se moramo odločiti, ali sploh želimo oh-raniti svojo identiteto, lastno kulturo, jezik itd. Kaj po vašem najbolj greni setlanji družbe/ti trenutek v Sloveniji? Ravno to, kar sem nakazal v prejšnjem odgovoru. Namreč to, da se v nove pove-zave spuščamo nekoliko neprevidno in predvsem preveč neučakano, brez razmis-leka o možnih posledicah in učinkih. Ta neučakanost namreč ni iste vrste, kot sta bili romantičnost in naivnost, o katerih sem prej govoril. Ta neučakanost, se mi zdi, bolj izhaja iz neučakanosti nekaterih vidnih posamcznikov, ki se že vidijo v bruseljskih foteljih in jim je malo mar, kaj bo z državo, narodom in slovenstvom, če hočete. Da ne bo nesporazuma. Sploh ne govorim, da naj sc Slovenija ne vključi v EU. Nasprotno. Če se bo EU razvijala tako, kot je zdaj predvideno, mora Slovenija nujno postati članica. Moti me ta ihta, s katero si prizadevamo, da bi bili prvi in da bi bilo to čim prej in ne glede na to, kako bomo v resnici pripravljeni. Zaradi te ihte smo pripravljeni v pogajanjih žrtvovati marsikaj, kar je zelo pomembno. Na primer podobo slovenskega podeželja, torej našo kulturno krajino, ki jo hodijo Evropejci občudovat k nam. Pa v resnici to sploh ni potrebno, ker se EU že tako ali tako pripravlja, da bomo opustili dosedanji model kmetijstva. Ne morem mimo dějstva, da Vas velikokrat napadajo in kritizirajo ljudje, ki sami ni-česar ne storijo za naš boljši jutri. Vsa njihova de javnost je v tem, da iščejo napake, ta zaresne in namištjene, in kritizirajo, ob tem pa se ne vprašajo, kaj so storili za to skupnost in kako drugi gledajo na njihovo delo oz. ne-delo. Kako lahko mirno prenašate takšne kritike in ne rečete : "Dovolj imam!"? Napadi in očitki, kot pravite, nekako sodi-jo zraven. Marsikdaj se za na videz popol-noma "strokovnimi" ugovori proti kakšni županovi odločitvi ali njegovemu predlogu v resnici skriva politično ozadje. Tudi v nekaterih na videz drugačnih primerih, recimo ob razpravah o predlogu ureditve-nega načrta za ŠRC-o ali za kakšnimi "kritičnimi" članki v Odsevu je v resnici politični motiv (pripadnost tej ali oni stranki). Največkrat pa gre ali za svoje-vrstno sebičnost ali za neke sorte kratkovidnost. Pri čemer seveda nikakor ne želim reči, da to velja za vse ugovore ali za vse kritične pripombe oziroma alternativne predloge. Nikakor ne. Opozarjam pa na tište, ki izražajo nekakšno željo po za-ustavitvi razvoja Trzina. Kot da bi nekateri ljudje hoteli reči: "Zdaj sem jaz tukaj in hočem imeti mir! Kaj me brigajo želje mladih! Kaj me brigajo potrebe mojih sosedov! Kaj nte brigajo želje tistih, ki bi tudi radi živeli v Trzinu! Jaz hočem mir!" Pri tem pa ne pomislijo, da morda kdo drug nasprotuje gradnji športno-rekreacij-ske conc tudi zato, ker na primer obstoja tudi načrt, da bi na istem mestu gradili za-prto naselje zelo dragih hiš, mimo katerih morda sploh ne bi bilo prehoda, kaj šele, da bi tam ostala neokrnjena narava. A pustimo to! Kar zadeva vprašanje, ali mi kdaj presede, bi rekel, da marsikdaj ni lahko. Zlasti te-daj, ko se srečaš, če smeni tako reči, z nepopustljivo trmo in nasprotovanjem zaradi nasprotovanja. Po drugi strani pa se mi včasih zdi, da smo pač nekateri ljudje takšni, da se bomo vedno ukvarjali z jav-nimi zadevami, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. Pri tem jaz sploh nisem kakš-na izjetna. Je pa res pomembno to, kar pravite. Če bi se vsak, ki rad kritizira, vprašal, kaj je sam rcsnično storil za skupnost (ne samo z jezikom!), bi bilo najbrž takšne kritike veliko manj, dialoga pa več. Tone Ipavec ŽERJAVČKI PREKMURJI Stiriindvajsetega aprila letos sr , javčki, člani društva upokoje nekaj naših prijateljev pod vodstvc cija Bardorferja podali na potep po : murju. Veseli in razigrani smo se iz Mercatorja in Občine podali na pot Za obvezno kavico itd. smo se na)p vili na počivališču Tepanje. Do ! bote nam je vožnja z udobnim Be vim avtobusom zelo hitro minila. 7.: je pričakal prijazen in zelo zgovorer \ Popeljal nas je skozi murskosobošk ki je hkrati tudi muzej. Za svojo i dobil zelo visoko evropsko priz Murske Sobotě do Fiiovcevje vožnju la zelo hitro. V Lončarstvu Bojnec ! ogledali izdelavo lončarskih izdelk • nakupili tudi nekaj spominkov in t uporabnih izdelkov, kot so modeli /1 pa zelo uporabne posode za shrank česna in čebule. Pa tudi kakšna r vino seje preselila v Trzin Bili smo tudi v znameniti PleČniko- ( v Bogojini. Ker je bil gospod župnik : žan pri věrouku, o zgodovini cerkvc ' izvedeli kaj prida. Podatek, dasof " glavnega oltarja, krstilni kamen in > ni stebri izdelani iz podpeškegat nas je vse navdal s posebnim pono Očarani z groteskno gradnje in i cerkve smo se odpeijali v popolno i je - na panoramski ogled zdraviliS^ » ' me 3000« Moravske Toplice. Čas je bil za kosiio. V gostišču Vii Aleksander, blizu Moravskih Topi;-pričakalo zelo okusno in obilno ko^. tudi dobro in poceni goričko vino. nost in gostoljubnost Prekmurcev >■■> spremljala vse do doma. Na poti proti domu smo se ustavil'' Radencih, kjer smo si lahko kupi" • olje in peške. Bili smo tudi v brez--prodajalni v Gornji Radgoni. Don'' se vrnili v zgodnjih večemih urah ■ ni in dobre volje. Franci i PETER LOBODA: VSE PRIDE, PA VSE MINE, SAMO POTRPETI JE TREBA Slat slični podatki kažejo, da naj bi Sk . -ski moški v povprečju živeli 7* Sil. po ■ pr .vna starost Trzinca pa je 37 to. Tnink r »ln ker Statistifini podatki »Mvi-Ji Sila/cjo. bi lahko rekli, daje r leboo : nadpovprečen slovenski Trust* \ , u bo namreč dopolnil že čas-lýdi V • . .. zato se nam je zdelo prav, &C* kt.4 naj i jrejšega občana (tri občan-U v starci'..-i predstavimo bralcem Od-SM tacrtcje rodil kot tretji izmed petih ot-• ». muni - "■ ul i in očetu Janezu. Svoje ' It. pte/ivljal na domačiji v Študi '?»■ r>omř,i jhi in že kot fantič seje odlo-61. da ve bi ./učil za čevljarja. Vendar tqp poki a Kasneje ni opravljal. pfto jc r:i\ r.o začel uživati brezskrbno Mot. ko ic bil vpoklican v vojsko. Te-t-.:i najbolj spominja: »Vojaški *«> * ' \ Skopju. Trinajst mesecev .« u»i;ti ir, , |W pa tako kot danes, ko i ie sedt-vi, pa Se to so fantje skoraj pend .: -na. Jaz sem bil doma v e*su lc • 'Krat. in sicer takrat, ko sem 'P^' i ic brat smrtno bolan, to« sen se \rafial domov in v tem ča-•ai lahko že umri. K sreči pa se mu pnwvm Manje izboljšalo. Te štiri w> ka<.i. mora| tucjj odslužiti. Ko ' : m n sovojaki domov, sem bil c vrJl>> ^ojašnici. »m h :udi. da sem v vojski zbolel ~1 m s«n moral biti 50 dni v ' ssmjo pa v vojašnici, : gacljc zelo čudno postavlje-. K n. r ýj leví imel posteljo Srb, • "Xdi spal Srb, vame, ki ' med njima, je paves --m bil tako dolgo v bol-, c ■' Poslati domov, vendar 1 i lak° SIar (24 let)- da ' do !i0nca vojaški rok. Ker p ' • iahko kadarkoli spet vpoklicali. In tako sem ostal. Pa mi ni nič žal, da sem bil v Skopju v vojski. Sem vsaj videl malo sveta. Med služenjem vojaškega roka sem bil tudi v nemškem ujetništvu. V Nemčiji smo ujet-niki najprej delali (krampali) na železniški progi. Hrane je bilo bore malo. Takrat sem bil večkrat lačen, kot pa sit. Za hrano si se moral kar sam znajti. Sam sem si vedno pri-hranil kak kos krompirja od kosila, ki sem ga potem pojedel za zajtrk. Po enem mesecu delà na progi pa sem bil premeščen k ne-kcmu kmetu, kjer sem bil hlapec. Pomagal sem hraniti živino, delati na polju in podobno. Tu, pri tem kmetu, mi ni bilo tako hudo in naporno kot pa na progi. Že samo jesti sem večkrat dobil. No, nato pa je nekega dne přišel nek možakar, ki je spraševal, če je kdo kaj izučen. Jaz sem mu rekel, da sem 'šuštať. Bolje bi bilo, čc bi bil tiho, saj so me kaj kmalu poslali v Deben v popravljal-nico čevljev, kjer sem popravljal vse vrste čevljev. Domači hčeri sem naredil en par škornjev, ki jih je bila zelo vesela ... Vseeno pa sem bil tudi tu več lačen, kot pa sit... Ja, šest mesecev sem bil v ujetništvu. Ko sem šel tja, sem imel plašč in škornje, ko pa sem se vračal domov, sem imel na nogah le lesene coklje.« Ko seje Peter vrnil iz vojske, seje kaj kmalu zaljubil v Justino z Rov. Njo sije izbral tudi za življenjsko sopotnico. Po poroki sta kupila hišo v Trzinu (ki je bila poznana pod imenom Lisičnikova bajta) in stajo z veliko truda prenovila. Peter seje tudi zaposlil. in sicer je najprej nekaj časa dělal v tovarni Toko. Tam gaje nekdo prepričal, da naj gre dělat k njemu v čevljarno. Ko pa sta se z delodajalcem spr-la, seje Peter odločil, da bo zamenjal služ- Na izletu maja 1998 (Svete gore na Blzeljskem) bo. Ker pri privatniku ni želei več delati, sije iskal 'državno' službo. »Po tem 'šuš-tarije' nisem več počel, čeprav sem bil izučen. Šel sem v službo v Induplati v Jarše. Tam sem dělal kar nekaj let, ko pa sem dobil priložnost, da bi dělal v Elmi v Črnučah, sem se zaposlil tam. V Indupla-tih me je namreč pogosto mučil glavobol zaradi prahu. V Elmi pa sem potem dělal do upokoj itve.« Petru je Justina rodila sina Petra, ki mu je že kot majhen bil v veliko veselje, z leti pa ga ima vedno rajši. Peter mlajši zdaj, na očetova stara leta, zgledno skrbi za svojega očeta. »Skupaj greva na kakšen sprehod, večkrat se ustaviva tudi pri Matičku, tam malce popijem in tudi kaj ma-lega pojem. Najbolj mi tekne špehovka, nekateri ji rečejo tudi ocvirkovka, ker je iz svinjskega mesa in iz ocvirkov. Včasih me pelje tudi na kakšno veselico, čeprav so zdaj vse bolj pozno zvečer. Veste, včasih so bile veselice popoldne in ponavadi smo šli tja skupaj s prijatelji. Pa tam nismo bili do zgodnjih jutranjih ur, kot so zdaj. Smo se že prej odpravili domov, včasih tudi še pred večerom. Sam zvečer zelo nerad hodim po cesti, ker bi me lahko še kdo povozil. Na teh veselicah je bilo veliko Trzincev, pa Mengšani so tudi prišli. Z njimi se nisem nikoli tepel, tako kot drugi. Ni moja navada, da bi bil pretepač.« Peter kljub svoji starosti še vedno rad po-tuje in se druži z Ijudmi: »Glede na to, koliko sem star, sem še kar zdrav, pa tudi dobro se počutim. Že nekaj časa sem član društva upokojencev v Domžalah in pa trzinskih žerjavčkov. Z njimi grem večkrat 'pohajať. Kamorkoli gremo, se imamo prav lepo. Večkrat tudi kakšno zapo-jemo. No, jaz pojem bolj malo, ker imam bolj slab glas. Vsi pa smo prijatelji med sabo. Drugače pa tudi zelo rad počivam. Ko sem doma, se usedem na balkon, kjer se gre-jem na sončku in opazujem promet, pa ljudi, ki hodijo na banko, v trgovino ... Saj hudega mi ni nič ... Včasih pride na obisk tudi sosed, Učakarjev Stane, s kate-rim sva dobra prijatelja, pa se malce po-govoriva in mi čas kar hitro mine.« Mateja Erčulj JOZE KOSMAC Dogodki v letu 1991 so pretresli ali pa morda vsaj prese-netili marsikoga - govorim o osamosvojitvi Slovenije, kateri je sledil napad jugoslovanske armade z vojaškimi helikopterji, o pokanju pušk, nekaj ujetnikih, nekaj ubitih ljudeh ... Del vojnih grozot srno lahko okusili pravzaprav vsi. Takrat so se armadi z orožjem v roki uprli pripadniki TO in policije. Danes so nekateri izmed takratnih udeležencev osamosvojitvenih dogodkov člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). ZVVS je organizirana po območnih združenjih, ta pa delujejo v sekcijah. Tudi v Trzinu imamo sekcijo ZVVS, ^...Jh njen predsednik pa je Jože Kosmač. Kdo je pravzaprav vojni veteran? V zakonu, ki je bil sprejet leta 1995, je že v prvem členu navedeno, daje vojni veteran oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala vojaške dolžnosti za obrambo Republike Slovenije ali naloge s področja varnosti Republike Slovenije. Člověk bi pomislil, da se zakon nanaša samo na leto 1991, pa se ne. Vojni veteran je namreč tudi tišti, ki je sodeloval v boj ih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919, borci NOB, pripadniki organizacije T1GR, vpoklicani pripadniki Teritoriálně obrambe Republike Slovenije, policije, oboroženi pripadniki narodne zaščite ter pripadniki enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri ob-rambi Republike Slovenije. Zakon o vojnih veteranih je bil v letu 1999 dopolnjen, tako da se kot veterane upošteva tudi ose-be, ki so v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljali dolžnosti organizator-jev manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) ali tajno zbirali in hranili orožje, sirelivo in vojaško opremo v zasebnih prostorih. Da si lahko pridobiš status veterana vojne za Slovenijo, pa si moral biti v času agresije od 26. 6. do 18. 7. 1991 vsaj en dan v enoti kot vpoklicani pripadnik ene od ob-rambnih struktur. Vsi tišti, poleg do sedaj omenjenih, ki so bili vpoklicani v TO, in sicer do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 26. 10. 1991 in so bili v t.i. rezervnih enotah, pa imajo možnost biti člani veteranske organizacije ZVVS. Da se veteranstvo res upošteva po črki zakona, lahko potrdim s primerom, ki je med veterani zelo poznán. Nekdo iz okolice Ljutomera ni bil vpoklican v TO, ampak je kot civilist naredil mnogo pomembnega za Slovenijo na področju obveščevalnega delà, pa mu status ni přiznán, ker ni bil vpoklican. Da postaneš član ZVVS moraš torej imeti za ta naziv določene zakonske osnove, moraš izpolniti prijavo, po kateri se udeležba preveri, priložiti dve fotografiji, in ko dobiš izkaznico, plačevati članarino. Tišti, ki imajo status športnikov, invali-dov ... imajo ponavadi določene ugodnosti. Je tako tudi pri veteranih? Ja, kdor ima urejen status veterana po zakonu, si s tem pridobi določene ugodnosti; n. pr. veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, občasno zdraviliško zdravljenje itd., ki pa se predvsem nanaša na borce NOB. Nam, veteranom iz leta 1991, je čas udeležbe v enotah TO přiznán v pokojnin-sko dobo, drugače pa moram povedati, daje edina boniteta ta, da če si star nad 50 let, ti država plačuje dopolnilno zdravstveno zavaravanje. Jn kaj veterani počnete? Udeležujemo se določenih veteranskih ob-letnic in proslav po Sloveniji.V programu območnega združenja VVS Domžale so zapisani tudi pohodi po potch enot takratne TO, ki so postali že kar tradicionalni, saj jih imamo že več let. Veterani imamo tudi svoj kolesarski maraton, pred kratkim smo na Vačah praznovali dan heraldike (to je v bistvu praznovanje slovenske zastave). V mesecu juliju se skupina območnega združenja odpravi na Triglav, letos bo ob deset-letnici osamosvojitvenih dogodkov piknik na letališču v Cerkljah ob Krki (tu smo v novembru 1991 vsi pripadniki stalne sesta-ve takratne TO, ki seje preoblikovala v Slovensko vojsko, dali svečano prisego), sodelujemo na proslavah dneva slovenske vojske - 15. maja, dneva MSNZ - 17. maja, dneva državnosti, dneva samostojnosti, letos pa bo za nas osrednji dogodek proslava v Mengšu, ko bomo 22. 6. skupaj z dnevom državnosti proslavili tudi 10. obletnico osamosvojitvenih dogodkov. Kako pa ste se odločili za ustanovitev sekcije VVS v Trzinu? V okviru Območnega združenja VVS Domžale (ki pokriva bivšo občino, sedaj upravno enoto) so bile kmalu po njegovi ustano- vitvi (leta 1995) organizirane sek Moravčah, Mengšu in Lukovicu* že samostojne občine. Trzin pa je S 1 občina šele 1998 in tako smo v bi * takrat začeli razmišljati o svoji suC Pobudniki za ustanovitev trzinske smo bili g. Martin Plaňko, g. Ant. daršič in jaz. Ker delujemo kotsd.Cl, je oblika delà in del Območnega, -ja VVS Domžale, nimamo kakšne»» tuta, imamo pa sklepe z naših ses članstva, kjer smo se odločili za y predsedstvo, ki ga poleg nas treh .. Ijata še g. Franc Vertič in g. Rom. ( merman. Tako nas je torej pet, ki -.m* med najbolj zagnanimi, takšno de: «à pa je tudi bolj demokratično. . ,.Mradi določenih razlogov i , j poskušali pa bomo, če bo H '"j 'Vrana, tako uro naše najno-ï!do>. ine podajati učencem vsako pl*.'*** h no obiskovali sorodna zdru-- očne organizacije in pomni- a ui obiskovali enote sloven- ".' - podobno. Nas'a želja je tudi, V... -\o priseljeni krajani (tisu, ki , , klanili v sekcijo, da bi sku-,-, ..hranjali tradicijo veteranst-7*mu : uJi tišti pomen, ki mu gre. I BkoflaiH»* ima vaša sekcija? m- . bilo po naših podatkih v tak-, , ' ;,jh v vseh obrambnih štrukli vnih 56 krajanov in bi tako . „.■ ■ .urani in s tem člani sekcije. uni , , se nekateri od teh Trzincev jAnn'. -.Iselili, marsikdo pa se še ni isti. « -am je nerazumljivo, saj bi >m4i biu r- -nosni, da jim je bilo dano bi-Btotai J.'leženec osamosvojitve Slo-ipajc laki ic v sekciji trenutno 26 čla- , S;,„t p i so še v postopku včlanjanja. It^mrtj • i .».inje sedaj star 70 let, naj- Sp. ali 29 let. Ker bi radi pridobi-lllrosulih > članov, letos v maju ali aulu připnu ljamo srečanje s piknikom, fctktterça i>.imoob 10-letnici povabili Ki ,'.;: sinuse za finančno pomoč oz. obrnili na več podjetij v na- šem »bogateni« Trzinu, pa žal odziv, razen izjem, ni pohvalen, a upamo še na odziv nekaterih. V Trzinu je v mesecu marcu Zveza WS Ljubljana s predsedstvom imela delovno konferenco v OŠ Trzin, kjer se je zbralo preko sto delegatov vseh območnih zdru-ženj veteranov iz Slovenije. Kako to, da je bil za ta dogodek izbran ravno Trzin? Predsedstvo zveze VVS vsako leto izvede tako konferenco po različnih krajih Slovenije. Za to želi imeti primeren prostor ob so-razmerno glavni prometni komunikaciji in z dovolj parkirnimi prostori. G. Planko Martin, ki je bil s sekretarjem zveze VVS v kontaktu zaradi nekih nalog, mu je omenil Trzin in OŠ. Beseda je dala besedo, sekretar sije přišel ogledat prostor in le-ta se mu je zdel ravno pravšnji za tak dogodek. Tako je bil dogovor z ravnateljem g.Francem Breč-kom sklenjen in konferenca na zadovoljstvo vseh uspešno izvedena. To je bila tudi, čeprav čisto nehote, lepa predstavitev Trzina mnogim veteranom, ki so prišli iz cele Slovenije. Trzinski veterani imate srečanja vsak prvi četrtek v mesecu. Ali na ta srečanja pridejo vsi člani? In kako potekajo vaša srečanja? Ne, ne pridejo vsi člani, ampak nekje do 10, včasih pa le člani predsedstva. Hja, na teh srečanjih se pogovorimo o raznih stvareh. Recimo, zelo dobro smo pripravili in organizirali majski izlet v Prlekijo. Letos načrtujemo tudi obisk dveh enot: 15. brigade vojnega letalstva na Br-niku in pa 54. oklepno- mehaniziranega bataljona na Vrhniki. Za konec pa še verzi s hrbtne strani članske izkaznice VVS, ki še najbolje predstavijo veteranski duh: Kljubuj usodi, mož sam svoj bodi! Karkoli naj se li zgodi, usode gospodar si - ti. Si ti! Če res, če cei si mož, I svoj i nje gospod ti boš. Usode ni, usoda svoja - to si ti! Simon Gregorčič Maleja Erčulj Anton Znidaršič ln Jože Kosmač Življenje naše sekcije je lahko zapeto zaradi podobnih in skupnih interes smo bili pred desetimi leti vpoklit z orožjem v roki nastopimo proti Ji Akcije, ki ste jih prej našteli, so. prri-videvam, skupne za vse veterani1. M pa aktivnosti trzinskih veterane« ' Trzinci za veterane organiziramo ptfM voletno srečanje, primerno obelez letnico ustanovitve naše sekcije seveda ne manjka proslava ob obkwj? bitke v Trzinu. Letos bo to prazne * po dogovoru z občino, 24. 6. pred čevo hišo, kot skupna proslava z državnosti, na kateri, upamo, bo r. trobilni kvintet SV in častna straža tov SV, KUD naj bi prispevalo ku program, župan g.Tone Peršak pa W na prapor Območnega združenja \ 1 ^ Domžale pripel trak naše sekcije, bomo na proslavo poleg občanov tudi trzinske veterane in takratne I alce, udeležence bitke v Trzinu ir. Akcija, ki smo si jo zadali, je tudi dovine za osmošolce; na njej bon: rili o osamosvojitvenih dogodkih ' dum, odvzem orožja, bitka v Trz^u Tako uro smo prvič izvedli pred letoma, popestreno z video posnoj moram reči, da so bili osmošolci OBISK POMNIKOV IZ LETA 1991V OBČINI RAZKRIZJE V v. h. 12.maja 2001, smo trzin-ki . .rani vojne za Slovenijo Zgodiivinske pomnike vojne za i-"1 "vini Razkrižje, ki je manjša trzinske, obe pa sta zaznamovani ni M.imi v naii novejši zgodovini. r" - mem náčrtu delà je bil obisk m . ni Razkrižje v Prlekiji in kra cm Pristavi, Presiki, Gibini in ju. tur so se pripadniki enot teri-"ř ' ! 'he Občinskega štaba Lju-■ oljci vjuniju leta 1991 v irali prodiranje tankovske i Popova iz Varaždina na •' Radgone. Tedanje dogodke nam je na krajih dogajanj opisal predstavnik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Ljutomera, podpolkovnik Alojz Novak, do nedavnega poveljnik 373.0VTP v Ljutomeru. Prlekijo, v kateri je bila pretežna večina udeležencev prvič, smo skušali vsaj malo spoznali tudi drugače. Zato smo na poti proti Ljutomeru zavili tudi v Jeruzalem, kjer smo v taverni Kupljen, po ogledu zanimive not-ranjščine in Iovske sobe ter po prelepem razgledu okoliških ljutomersko-ormoških goric, spoznali eno od prleških posebnosti, postržnjačo. Naš obisk smo kmalu nadaljevali pri Antonu Horvatu, ki je v letih 1990 in 1991 kot prostovoljec-obvcščevalec mnogo pomemb-nih podatkov o JA iz vojašnic Varaždin in Čakovec posredoval poveljstvu v Ljutomeru. Zanimivost, vredna ogleda, pa je tudi kovaški muzej v Razkrižju, s katerim oh-ranjajo kulturno dediščino kovaštva in 150-letno tradicijo njegovega rodu. Po ogledu muzeja smo se nato ob prijetnem pomenku našima Prlekoma zahvalili za njuno predstavitev s knjigo »Mengeš in Trzin skozi čas«, s posvetilom s strani, v kateri je tak-ratni načelnik Območnega štaba TO Domžale g. Bojan Končan, ki je kot naš član bil na tem obisku, opisal bitko v Trzinu in kjer je popisana kovaška obrt v Trzinu. Pri malici, ki joje pozorno pripravila Horvatova žena, pa smo spoznali še eno prleško posebnost, meso iz tunke. Turističen del obiska smo nato nadaljevali z ogledom čebelarskega muzeja v Krapju in se mimo terme Banovci oglasili v Ba-bičevem mlinu na Muri, v Veržeju. Po kosilu pri znanem gojitelju kasačev Mirku Hanžekoviču, pred parkom, v katerem je spomenik skladatelju Slavku Ostercu, smo zaključili naš obisk Prlekije in se zadovoljni z manjšim ivecom 157.LOGBA iz Grosuplja, ob varni vožnji voznika Bošt-jana Škufce, z novimi spoznanji srečno in zadovoljni vrnili domov. Jože Kosmač OB SV. FLORIJANU IN GASILCIH SE UCIMO POZRTVOVALNOSTl "Gasilsivo jc neplácáno, prostovoljno delo, razen kjer je poklic-no. Takšnega delà v rcsnici ni mogoče povmili vdenarju. Vsak člověk nosi v sebi to praobčutje, ki mu pravi, da stiska sočloveka zahteva brezpogojno pomoč in zavzemanje brez pridržka in po-misleka. V takšnem primeru je treba pomagati in storiti dobro, ne glede na plači lo, še bolje -zastonj. Prav zato prinaša gasilsko udejstvovanje veliko notran-jc zadovoljstvo. Člověk potřebu- je zastonjskost v oběh smereh: daje pripravljen kaj zastonj narediti ali pokloniti in tudi sprejeti dar. Jezus je rekel učencem: "Zastonj ste přejeli, zastonj dajajte."Temu, karjc zastonj, v veri pravimo "milost". Mar niso naj-večje stvari v življenju zastonj? Življenje nam je podarjeno. Zdravjc, Ijubezen, prijateljstvo, iskrena bratska pomoč, vse to je rabniška družba res gre v t0 smer. da plača". Prav zato postaja vse manjIT surova in brezobzima, ljudje pa mj 1 odtujeni. Največja sreča je v dajan,. pregovor. Naj večje in najdragocen.'^ v življenju so tište, na katerih ni nu!.' p j, cena. Zastonjskost prinaša nekaj buřj ta svet. Bog je prvi, pri kateremje i «■§ tonj: ker je vse že vnaprej plačano. sovo smrtjo in vstajenjem. Vsi naši so že plaćani." (Iz pridige na FlorijaS ■ nedeljo, 6. maja 2001). KAKO SE JE V TRZINU VČASIH ŽfVaO Iz kronike duhovnije Trzin Tokrat smo iz naše kronike izbrskali nekaj podatkov o tein, kako so včasih v našem kraju častili Mater božjo, še posebej v mesecu maju. Natanko pred sto leti (1900/1 ) so pri državni cesii dělali nov mosi in s tem odstranili ovi-nek. Pri lem so morali podreti znamenje oziroma kapelico Matere božje, ki je stala onstran ceste na gričku. Pri lem znamenju so se domaćini radi zbirali k molitvam, zlasti v mesecu majniku k zasebni in skupni majniški pobožnosti - k šmamicam. Že takrat so se Trzinci odločili postaviti novo, lep-šo in veličastnejšo kapelo. Dokončana je bila I. 1908 in nosi itne kapela svetili treh kraljev (njihova slika je na zunanji steni). Za kapelo so nabavili kip rožnovenske Matere božje, ki so ga oktobra 1908 v cerkvi blagoslovili in v slovesní procesiji přenesli v novo Kapelica sv. treh kral|ev, posvećena 11.10.1908 znamenje. "Trzinci z zaupanjem iščejo v raznih poirebah božje pomoči ravno v tej kapeli in prinašajo v dar sveče in olje. V kapeli gori navadno lučka dan in noč. V letu 1908 je bila v Trzinu še druga velika slovesnost Mariji v čast. Dne 25. marca so v veličastni procesiji v irzinsko cerkev sprcmljali nov kip lurške Marije in ga ustoličili ob vhodu v kapelo sv. Frančiška. Kip je daroval trzinski rojak duhovnik Janez Narobe, nećak Manina Narobeta. "Ta kip imajo Trzinci v izredni časti, skori pretirani; nekateri j i hočejo izkazovati večjo čast kot Najsve-tejšemu. Svoj čas so temu kupu prinašali tudi razna darila, zlasti zlatnino, ki jc bila že nekajkrat pokradena (npr. zlata vcrižica in prstani). Sedlar Jožef Šmon je I. 1929 za kip daroval dva svečnika iz zvonovi-ne." L. 1932 so napravili venec električnih lučk. Po želji ljudstva inorata med vsako sv. mašo pred Marijinim kipom goreti dve sveči, ki ju izredni Marijini častilci sami oskrbujejo. Vsakdanja šmarnična pobožnost se je v cerkvi sv. Florijana začela opravljati 1. 1934. Dotlcj so bile tu šmamice le ob ne-deljah in zapovedanih praznikih v maju. Ob nedeljah so bile šmamice pri popol- danski službi božji, ob delavnikih pa i - lij navadno ob pol 6 h zjutraj sv obhájil šmamično berilo, sv. maša, orglana m jem, litanije in blagoslov. Svežegacvdjs« okras šmamičnega oltaija so navadno bele cerkvcne pevke. God sv. Florijana (4. maja), cerkven. ça patrona, so vsako leto kar najslovesncfc pi znovali. Zjutraj je bila slovesná sv nu j dvěma blagoslovoma v najlepših ccrk- .-sij oblačilih in ob čim lepše okrašenemniuija Ob 7 h jc bila še druga sv. maša. Nau. iri sta: h Pogled po glavni ladjl cerkve (glej kip lurške Marije na levi!) jo je daroval župnik s Homca, kijeU svojimi farani zaradi neke zaobljube Trzin. Na nedeljo po sv. Florijanu Trzinu vedno dve sv. maši. Pri drugi -"korporativno" (kot sklenjena skupm-zoči gasilci, domaći in okoliški. Ta lepi običaj gumnih in podjetnih gasilcev navija. Čestitamo jim k visokemuju njihovega društva. ., j j malce smešen naslov, ven-j ' za njim skriva zelo dober i piojekt Založbe slikanic EPTA. , ,u imajo knjiga, pravljica, ,. niembno mesto, zato smo se sursi v skupini METULJCKI od-t vklj učimo v ta projekt, e delovni zvezek »Pobarvana [ s katerem so odlomki in ilus-csciih Eptinih slikanic. Otroci , ba -.ajo. slikajo, tiskajo in tako , . naloge. • ii :i in spoznavanju Eptinih sli- kanic vzporedno izvajamo dejavnosti, ki vzpodbujajo otrokovo ustvarjalnost, komunikacijo in domišljijo. Projekt smo zaključili v maju. V vrtec smo povabili starše ter skupaj z njimi spoznali še zadnjo zgodbi-co Torta za medvedka. Za spomin bodo otroci přejeli Eptino diplomo. Vzgojiteljica Vanja Pančur AKCIJA »VRČ ŽEUA ZA ČISTO REKOh V VRTCO TRZIN Akcija 6§ve$čanga « vedi in vsdnem ôkeljv ps vrtcifi psvedja Kamniške Bistrice Mae ........ 0& Kamnik, Dol pri Ljublja- »t UcanS ! r/in. Moravće in Lukovica. Vfcoi so ljudje poznali vsak potok ali re-fco. vedeli ji> /a vse ribe in vse druge ži-. jli. ki v mele v njih in na njihovih bre-ipvj> r>tnd.utes pa smo od narave zelo jMW ato moramo, če hoćemo karko-v Morili u b lj čisto reko, v kateri bo mr-• nje. najprej dodobra spoznati v»»' :3n< i 'mosti. AWcijï -\rc a cisto reko« je nastala v ok-i pnzadt. .uij. da se vzpostavi Kamniš-Butncíi k: ; rekreacijsko os regije. Ob mnitk :nci želijo vzpostaviti sis- tem zelenih površin z bogatim rekreacijskim programom in predvsem ustvariti bolj nara-ven videz reke. Tudi v vrtcu smo se na pobudo vzgojiteljice Vanje Pančur priključili tej akciji. Na vidno mestu smo postavili vrča za studenčnico, nalepili zemljevid povodja Kamniške Bistrice ter dva peharja, v katera bodo otroci odlagali listiće z željami in obljubami z namenom, da bi bili bregovi in voda v Kamniški Bistrici bolj čisti in bolj polni življenja. Cilj akcije je, da se otroci in odrasli zavemo velikosti povodja Kamniške Bistrice ter dějstva, da si eno reko deli kar 7 občin. Pomembno je, da se začnemo zavedati, da lahko vsak iz-med nas pripomore k bolj čisti reki, kajti le tako bo reka bistrejša, polna življenja in bo z radostjo polnila naša srca. Kamniška Bistrica izvira v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah in po skoraj 33km dolgem toku se pri Dolu izliva v Savo. Je značilna hudourniška reka, saj je razmerje med niz-kimi in visokimi pretoki približno 1:300. Poleg tega je Kamniška Bistrica od nek-daj poplavljala. Zaradi poseljevanja poplavnih ravnic je danes v osrednjem delu Domžal in Kamnika ujeta v globoko betonsko korito. SKLAD OŠ TRZIN ;tc ;ki Odseva smo občane Trzina seznanili s Skladom ■ -Hi obljubili, da bomo javnost sproti obveščali z ™ • • -•uru Sklada. Akcija zbiranja fmančnih sredstev 1 " * '-'bljuje. Kakor smo pisali že v prejšnji številki, ni 140 prošenj na naslove samostojnih podjetnikov, " • cja in novega delà Trzina, komaj kakšno pa smo 1,! !la r- -tja. ki imajo sedež v industrijski coni. Na našo e dostej odzvali: ; «MM.IT Đ.O.O. (1,0.000) «"U D.O.O. (30.000) ; [s D.o.o. (15.000) ' felv »'!'XRSTVO PANČUR s.P. (15.000) ' SU «,, . ,U KFI' Franc Travée (15.000) Z 15.000) * EH',!LESIUKIN (S.000) * »UM 81 s fNJE DOMAČA OBRT RAKUN (5.000) Uabl... ''vAV,^IK (prevoz na relaciji Trzin - VlW» ■1 fi») «•atorjciu se iskreno zahvaljujemo. Kot rečeno, z zbiranjem sredstev ne bomo prenehali. Upamo, da se bo kdo od preostalih 130 prejemnikov naše prošnje tudi pridru-žil dosedanjim donatorjev našega sklada. Nekaj dni nazaj pa smo podobno prošnjo naslovili tudi na starše naših ućencev. Naj omenim, da gre za humanitarno akcijo in za bogatitev našega skupnega sklada, iz katerega ne črpajo samo po-samezniki, ampak prav vsi učenci naše šole. Kot primer naj navedem šole v naravi, ki se jih udeležuje večina naših učencev. Del stroškov pokrijemo prav iz sklada. Ta del je odvisen od tega, koliko sredstev je v skladu. Več kot bomo zbrali, več bo lahko šola prispevala za dodatne dejavnosti naših učencev. Naprošam torej starše, da se pridružijo naši akciji. Morda je zdaj tudi prilika, da povabim Občino Trzin, da se zdo-datnimi sredstvi priključi našemu skladu, čeprav je vanj letos že namenila 100.000 SIT, za kar seji tudi zahvaljujemo. Ne smemo pozabiti na prizadevno delo naših učiteljic na razredni stopnji. Pod vodstvom prof. Marte Gerbec so na dnevu odprtih vrat pripravile humanitarno prodajo izdelkov naših učencev in izkupiček namenile Skladu OŠ Trzin. Zahvaljujem se tudi star-šem, ki so z nakupom izdelka pomagali pri zbiranju finančnih sredstev. Predsednica upravnega odbora sklada Vanja Vogrin TEKMOVANJA IZ MATEMATIKE IN FIZIKE Pomlad pregovorno označujemo kot čas pomladne utrujenosti. Vsaj za učence in učitelje pa ni časa za počitek. Pravzaprav je v tem obdobju treba najbolj zavihati rokave, saj je prav v pomlad-nem času največ tekmovanj v znanju iz različnih predmetov. Od marca pa vse do konca maja potekajo tekmovanja za Stefanovo priznanje na področju fizike in za Vegovo priznanje na področju matematike. Priprave na ti tekmovanji smo imeli zlagomacelo leto, intenzivno pa prav v tem obdobju. Še posebej odmevnoje vsako leto tekmovanje iz matematike, ki poteka za vso Slovenijo enotno pod imenom Evropski matematični kenguru. Tako se Slovenija tudi na tem področju počasi přibližuje Evropi. Na področju izobraževanja in znanja bodo v příhodnosti tudi za nas obveljali evropski standardi. Kako visok je ta standard, deloma kažejo tudi naloge, s katerimi so se spoprijeli učenci od drugega do osmega razreda. V to obliko tekmovanja je OŠ Trzin Na fotografiji so tekmovalci, ki so sodelovali na regijskih tekmo-vanjih: od leve proti desni Simon Klavžar, Lucija Dalan, Maja Pelan, Maja Kocjan (zgoraj), Matic Bizjak, Martin Tomažič, Danaja Seražin (spodaj) vklj učena že od samega začetka, tako da oblika in težavnost nalog za nas ništa več presene Priznati pa moramo, da so naloge vse prej kot lahke. S" Klavžar upravičeno ugotavlja: "Naloge na šolskem te1-so težje kakor naloge na regijskem tekmovanju." Gre za drugačen stil nalog in v povezavi s tem drugačen nać notenja učenčevih izdelkov. V teh nalogah sestavljavci faktografskega znanja. Prav tako niso uspešni učenci, ki obvladujejo različne postopke pri reševanju nalog, membno je razumevanje problema, s katerim se sooča reševanju nalog paje velikokrat nepogrešljiva maten ičija. Tudi na področju matematike je pomembno, da se cu ob pravem času utrne prava ideja, da nalogo reši prav pravi, da so imeli prednost pri reševanju teh nalog učen. znajo logično in ustvarjalno razmišljati. Na tem p šolstvo šepa nasploh. V naših šolah je še vedno | skega in proceduralnega znanja. Prej zapisano pa ne pomeni, da se ni potrebno nič učiti pravljati na ta zahtevna tekmovanja. Učenci, ki si z uspeha in se želijo na tekmovanjih dobro odrezati, i obdobju veliko svojega prostega časa vložiti tudi v prip ta tekmovanja. Letošnji tekmovalci so se prav gotovo! svojimi mentorji dobro in obsežno pripravljali za teknr regijskem in državnem nivoju. Tekmovalci, ki so se u ' tekmovanj na regijskem oziroma državnem nivoju, so I prizadevni in so veliko svojega časa posvetili pripravani movanje. In tako tudi uspehi niso izostali. Martin Tomažič in Simon Klavžar sta se udeležila régi' tekmovanja za srebrno Stefanovo priznanje in sta ga le zgrešila. Na regijskem tekmovanju iz matematike pa so se z vrsto merili Danaja Seražin in Lucija Dalan iz 6. razreda, I mažič. Matic Bizjak in Simon Klavžar iz 7. razreda ter Kocjan in Maja Pelan iz 8. razreda. S trdim in vestnim si prislužila srebrno Vegovo priznanje Matic Bizjak in Klavžar, ki je osvojil celo drugo mesto in seje uvrstil r tekmovanje za zlato Vegovo priznanje, ki je bilo 19 5. Ljubljani. Upamo, da seje Simon tudi na državnem niv odřezal. Rezultati bodo znani konec maja. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo! Van Naš narod je dal v preteklosti vrsto znanstvenikov iz eksaktnih ved, ki so ustvarjali svoja delà v tujini in tujctv ker jim domovina takrat ni mogla nuditi ugodnih tal za razvoj in razmah. Jurij Vega seje rodil 23. marca I Zagorici pri Moravčah (med drugo svetovno vojno so Nemci zažgali Vegovo rojstno vas in Vegova rojstna hiv-i pogorela. Po vojni so zgradiii novo stavbo, ki je danes spominska hiša Jurija Vege) kot sin preprostega kmeu Vehe. Kdaj in zakaj je priimrk spremenil v Vega, ni dognano, znano je le, da gaje že imel, koje prestopil kj Jurij je začel leta 1767 obiskovati prvi razred jezuitske gimnazije v Ljubljani. Njegov sošolec v gimnaziji je Anton Tomaž Linhart. 7. aprila 1780 je vstopil kot prostak k topničarskem polku. Vse njegovo nadaljnje življenje priča, daje bil ta dobro premišljen in da sije izbral poklic, v katerem jc lahko razširil svoje znanje in svoje zmožnosti. Poenen službovanja je dosegel čin podporočnika in le nekaj mesecev kasneje so mu pověřili službo učitelja maternant-topničarski šoli na Dunaju. To službo je opravljal enajst let, sprva na tedanji topničarski šoli, od leta 1786 pa ^ fesor matematike pri bonibardirskem koru. Jurij Vega seje udeležil vojnih pohodov proti Turkom, Prusom in Francozom, sprva ko-den vojak, kasneje paje napredoval vse do barona (zaradi vojaških in znanstvenih zaslug v 46. letu svoje starosti). Vega je v svojem pokliču zgodaj spoznal pomanjkljivosti tedaj rabljenih logaritmovnikov. Da bi jih odpravil, seje z vso energijo i ' nosljo lotil delà. S preračunavanjem logaritmov seje ukvarjal vso drugo polovico svojega življenja, ne da bi ga prekinil v vojnem Delo, čeprav težavno, je šio tako od rok, daje že v novembru 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti, preračunan n-decimalk. z naslovom: Logarithmische, trigonometrisehe, unci andere zum Cebrauclie der Matliemalik eingerichiete Tafeln una • HODIL PO ZEMLJI SEM NASI Sama sem se najprej sprehodila po razredih nižje stopnje. Zdelo se mi je prav zabavno. Prav lepo jc bilo videti, kako so starši na stoičkih scdeli pri mizi in se trudili, da bi čim bolje oblikovali glino v kakšno domačo žival ali pa naredili posodico, kako so s čopičcm mahedrali po svili in si i/.mišljevali vse mogoče vzorčke, slikali po lončkih in podobno. Sledil je ogled drugega trakta šole in prvega nadstropja, kjer so razstavljali učenci višje stopnje. Pri marsikaterem plakatu si se ustavil in ga natančneje pregledah Tudi nekateri razstavljeni predmeti so si zaslužili natančnejšega ogleda; nekatere v svojem življenju malokrat ali pa celo nikoli ne vidiš (npr. vsa čebelarska oprema). Poleg tega, da seje na dnevu odprtih vrat predstavila šola kot taka. pa so imeli za svojo predstavitev možnost tudi krožki, ki delu-jejo v okviru šole, ter nekatera trzinska društva. Turistično društvo seje predstavilo s "štan-tom": Slovenska kulturna dediščina -vezenine, do-mača hišna imena ter me-sarstvo v Trzinu. Z odlomkom iz otroške igrice Čarovnik iz Oza smo se predstavili tudi člani kulturnega društva Franc Kotar. Mladi taborniki so ob šoli postavili šotor, Taubi tenis, ki je prcjel pohvalo za dolgoletno delo, pohvalo je dobilo tudi Športno drušvo, je imel finalno tekmovanje v tenisu in badmintonu. Svojo predstavitev so imeli tudi Mladinski odsek planinskega društva Onger, Strelsko društvo, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Gasilsko društvo. V telovad-nici pa so si obiskovalci lahko ogledali nastop mladih plesalcev plesne šole Snoopy in nekaj prijemov mladih trzinskih karateis-tov karate šole Dynamica. Poleg vsega burnega do-gajanja v šoli pa je bilo tudi zunaj kot v mravljiš-ču, kljub temu daje vsake toliko časa vreme malo ponagajalo. Otroci so na stojnicah prodajali svoje izdelke. Izkupiček je šel za humanitarne namene, da izpolnijo hrepenenja nekaterim učencem, da sc bodo lahko udeležili dodatnih dejavnosti, kajti ravno takrat je potěkal teden Rdečega križa, katerega vodilo je leto prostovoljnosti. Na prizorišču seje bilo možno odžejati. To je bil še en slovesen dan. ki gaje praznovala osnovna šola Trzin ob koncu letošnjega šolskega leta 2000/2001. In še misel za konec: Če otroci odraščajo ob radodamosti, se naučijo velikodušnosti. (avtor neznan) • jjmo Slovenijo, spoznavajmo Gorenjsko, jc bil mo-' . ". -kuiega tedna, ki je potěkal teden po počitnicah. - • [0 leden, ko učenci najraje hodijo v šolo in z uči-' ' naibolj prijateljske stike. Vsak učenec višje stopnje £ rojektu, ki mu je najbližji, učenci nižje stopnje pa l ' • i/redna skupnost. ki se udeležujc enega projekta. ! . stopnja raziskovala Gorenjsko: zgodovinski oris • - in navade na Gorenjskem, umetnostni spomeniki, "d šport, ljudske pesmi in plesi, turizem, čebelarst- L geografski ons pokrajine, gorenjska kuhinja, Go-. - m besedi, ljudska obrt, pot kulturne dediščine, lite- Vr ""i Pri otroka ter računalnik Jc več k01 igra" BS&n rcs izkazali. 11.5., koje bil dan odprtih vrat, so ' ls),,..1|i vse novo znanje, ki so si ga pridobili na eks- kurziji po Gorenjski in verjetno so v roke vzeli tudi enciklopedijo ali kakšno podobno knjigo. Kulturni program tistega dne seje začel ob 16. uri (z nekoliko za-mude). Najprej seje představil otroški pevski zbor. nato so přebrali nekaj spisov na temo obiska Gorenjske, na instrumente so odigrali nekaj pesmic in na koncu je sledil ogled filma, ki so ga učenci posneli na Gorenjskem. Nato je vodstvo šole povabilo vse udeležence, naj se sprehodijo po šoli in si ogledajo, kaj vse so pripravili učenci. OKROGLA MIZA O DROGAH 1. Je zasvojenost z drogo družbeno zlo ali zgolj sodoben obrazec vsakdanjega življenja? 2. Kako se z mladimi pogovarjati o drogi? 3. All gre pri zasvojenosti za individualno vzročnost ( psihološke dejavnike) ali za družbeno pogojene dejavnike? 4. Katere so pomembne točke iz posameznih življenjskih zgodb, ki so odločilno vplivale, da je nekdo postal zasvojen z drogo? 5. Katere metode ali pristopi so se doslej pokazali kot najbolj učinkoviti pri preprečevanju zasvojenos ' med mladimi? 6. Kaj lahko naredimo na področju preventive sami, kaj naj bi naredile družbene ustanove ( kako nai hi delovale)? To so vprašanja, na kalera so poskušali odgovoriti gostje na okrogli mizi o dro-gah, ki jo je v avli osnovne šole Trzin v sredo, 23.05.2001, pripravilo Društvo prijateljev mladine Trzin. Na okrogli mizi so sodelovali g. Ljubo Raičevič, soc.del.soc.pedagog, ga. Alenka Savnik - Center za sociálno delo Domžale, dr. Mira Ažman - Zdravstveni dom Domžale, ga. Lili Jazbec - Center za mlade Domžale, Vanja Pančur - vrtec Trzin, g. Franc Brečko - ravnatelj OS Trzin, ga. Ksenja Rojs - Viskovič - svetovalna služba, g. Ajdnik in g. Plantan - Policijska postaja Domžale, ga. Andreja Kočar -Občina Trzin, ga. Olga in g. Smajlo Fe-tah, ga. Vida Najdič - društvo UP ter Damjan -ozdravljeni narkoman. Moderator srečanjaje bil g. dr. Albert Mrgole, psiholog in vodja Mladinskega kluba v Trzinu. Vse sodelujoče na okrogli mizi, tudi tistih 26, ki so žrtvovali svoj dragoceni čas in prišli (med njimi jc bilo zelo malo staršev!!!), je v uvodnih besedah pozdravila predsednica Društva prijateljev mladine ga. Anica Mušič. G. Mrgole in g. Raičevič sta v uvodu podala nekaj iztočnic, ki so po začetni zadr-žanosti spodbudile, da seje kljub majhne-mu številu prisotnih razvila živahna, predvsem pa zelo zanimiva razprava, ki seje približno držala vprašanj, ki so navedena. Zasvojenost z drogo je tudi pri nas postala družbeni problem. Zajema že vse družbene sloje, ne glede na starost. Zasvojencev v Sloveniji (santo tistih, ki so registrirani na meta-donskem programu) je bilo leta 1998 uradilo približno dva tisoč, ncuradno naj bi jih bilo vsaj pětkrát več, to pomeni deset tisoč zasvojenih s pre-povedanimi dro- gami. Vzrokov za to je veliko. Na splošno pa je to pomanjkanje sa-mozavesti in motivacije, zdolgočasenost, ob-čutek splošne nesposobnosti in predvsem nespoštovanje samega sebe. Če temu dodamo pomanjkanje sporazume-vanja v družini, brez-osebne odnose s peda-gogi v šolah, težave v obdobju odraščanja in manjkajoče družbene vrednote, dobimo najbolj učinkovito kombinacijo za iskanje motivacije v različnih odvisnostih. Otrok oblikuje svoj prvi svet z zaupanjem staršem, daje svet takšen, kot so ga določili oni. Starši morajo biti čustveno stabilni in čustveno - duhovno rasti, da bodo dober steber svojemu otroku. Druži na je sistem, kjer je vsak član družine njen člen in ni manj ali bolj pomemben, temveč mlajši ali starejši člen. Je tudi sistem pravil. Družina mora biti razvidna: kako se v njej pogovarjamo, kakšna pravila, vrednote veljajo, kakšen je način ravnanja s čustvi - se smejo izražati ali jih po-tlačimo vase, koliko zau-pamo v lastno vrednost in odnose z zunanjim svetom. ALI SMO GOSPODAR SVOJE USO-DE ?! Zelo pomembno je tudi, da v družini prevla-dujejo demokratični odnosi. Dosežejo se če: - imajo starši radi svoje otroke in jih spo-štujejo, - jih učijo avtoritete in ne podrejanja, - njihovo ravnanje ne potlači radovednosti, - krepijo zaupanje v lastne sposobnosti za premagovanje težav, - spoštujejo pravice drugih v korist vseh. - obstaja v družini skupna odgov Vprašati pa se moramo tudi, kaj « lahko ponudimo, da ostanejo vc kraju, da jih obdržimo doma. S čin lahko zaposlimo, s kakšnimi deja jih lahko odvrnemo od jemanjadi^ Za rešitev problema drog in pre širjenja le - teh je zelo | sodelovanje večih institu. Občina in tudi društva se: da bi organizirali čim več vili stvari, ki bi lahko ) mladostnike. Ustanovili so dinski klub, katereganan'. pritegniti čim več otrok i « jih tako obvarovati pred| jih tam lahko čakajo (drc minai...), podpirajoprire- " področju športa, prev grame, ki jih izvaja Centi i sociálno delo Domžale. Modrost je, da veš, kaj moroi ■ Sposobnost je, da veš, kako naj ' Krepost je, da to dejansko I PITI VINO JE POTREBA DUSE ... Tam predte vina bom postavil in svoje samotno srce. In ti boš videl, kar je v meni. in jaz bom tebe razumel in potlej bova v pesmi eni. res neenak, a lep napev. . - -mikaToneta Pavčka je igralec Silvo Božič 29.marca TùicJ -ko fotografsko razstavo v slovenskem Etnografskom , . Mctclkovi v Ljubljani. Razstavo z naslovom ■... piti vino je potreba duše ... ' -■■ .judentki 2.1etnika etnologije (EIKA) Helena Dembsky fi: naSa sokrajanka Saša Župane pod mentorskim vodst-Hazier Vita. ■fcinM /aćetek razstave čim bolj nazoren, sta s pomočjo spon-Eií*dcgustacijo pripravili franeoske pijače Pastis (janeževo ■rit b Mjcjo ljudje južne Francije) in franeoska vina ter za ' '«tu-.o ; -rana vina iz Vipavske doline (Vinogradništvo Uršič, ki two; lok il tudi v Trzinu, ter Vinogradništvo Rondič, oba iz i«y*i a pnicli postavljati v oktobru prejšnjega leta, ko sta odšli v putovanje v Francijo. Tema raziskovalne naloge in «m.: .. v : Odraz vina v vsakdaniem življenju ljudi na jugu ÈJieSiX iiauiwncjc v pokrajini Languedoc-Roussillon. *■»«•> uvata ne kot tehnološki pridelek, temveč kot seg-*ni JuhMv ne in družbene kulture ljudi. i i -ť-i^i m .. enem mesecu zbrali precej gradiva, pridobili informa-»fj'r.Jct.. : icr predvsem o uživanju vina in o odnosu ljudi do le-PmdcI -u već kot deset filmov in tako pripravili razstavo z več ftMOfrjliiumi in res enkratnim katalogom oz. vodnikom po - UVOD OZIROMA KAJ, KJE, ZAKAJ IN KDAJ - O POKRAJINI. KJER SE RAZPROSTIRA TRTA, KAMOR KOLI SEŽF, POGLED - KAJ PA DEDIŠČINA? - VINO JE VSESKOZI DOŽIVLJALO VZPONE IN PADCE - PITJE V POETIH VZBUJA PREŠERNE VERZE - NAJ ŽIVI NARAVNO VINO! - USTANOVNA LISTINA VINOGRADNIKA JE NJEGOVA BIBLIJA - TRTA JE OBRODILA, GROZDJE JE NARED ZA TRGATEV - OD ZRAKA SE NE DA ŽIVETI - KOLIKO PREGOVORNI LJUBITELJI VINA DEJANSKO SPIJEJO LE-TEGA? - PASTIS, PRIJATELJ BALINARJEV - PREDVSEM KAKO! Ta razstava naj bi bila po njunih besedah samo prva v ciklusu širšega projekta, ki ga nameravata speljati v naslednjih 2 letih in med drugim vkljućujc tudi podobno raziskavo na Vipavskem in nato poda primer-javo celotne tematike v južni Franciji in pri nas. ■RfêHHâSSS nu íáS W m V Û .liij n v&tw i srafijami in razstava sama sta razdeljena na «■»W»|j it mats ka poglavja: Na sliki druga z leve Saša Župane in desno Helena Dembsky z fran-coskima vinogradnikoma KLJUB SLABIM OBETOM PIKNIK ŽERJAVČKOV USPEL niku paje padalo, daje bil volk sit in koza cela. Prostor pri brunarici v Dolgi dolini vse bolj postaja prizorišče zabavnih družabnih prireditev v Trzinu (pravzaprav naj bi bil tisti prostor v loški katastrski občini, vendar to velikih duhov ne moti). Francita (Bardorfer in Pavlič) ter Janez (Štebe) so že navse zgo-daj začeli pripravljati vse potrebno zajeda-čo in pijačo, za delo pa so hitro poprijeli tudi drugi in ko so se člani upokojenskega društva začeli zbirati v Dolgi dolini, je vse steklo kot podmazano. Za uvod so postregli z odličnim golažem, ki so ga pripravili pri Narobetu, sledil paje odojek z žara ob spremljavi piščančjega mesa. Bilo je slastno in tudi pijača je dobro tekla. Ni čudno, da so na plan spet prišli ubrani glasovi Zerjav-čkov in kmalu je Dolga dolina veselo pope-vala in donela v zvokih prelepih domaćih narodnih pesmi. Organizatorji so poskrbeii tudi za ozvočenje in glasbeno spremljavo vendar je bilo toliko za povedati in toliko lepih pesmi za zapeti, da glasba iz zvoč-nikov sploh ni prišla do veljave. Ko so udeleženci piknika ocenili, daje že čas, da malo počijejo, pa so se začeli grmaditi črni oblaki in slovo ni bilo preveč težko. Vsi so vedeli: »Na takem pikniku se še dobimo!« - ■ 10 napovedovali dež in 1er in,mj zagrizeni so zmajevali m C ...ijih po sklepih trga in da >!*-> Vmpak tisti ta pravi »ta za-*' ■ • - niso dali: »Preživeli ka. i -jšega in če je na progra-L. Po:c • piknik bo pa če padajo i'-' ln piknik je bil! In bilje B'R --Uidi zabaven. Pada ""! <> '' ^tudiuspešen! Po pik- VESTIČKE IZPOD ŽAROMETO Maj je nedvomno mesec Ijubezni, strasti in hrepenenja, moje drage dame in gospodje. Ste mogoče že kaj razmišljali o tem? Hiti! Ja, in maj je mesec, ko praznuje tudi naša občina.Tudi ona je mlada in ima strasti in hrepenenja in Iju-bezen, a vendar, če malo pomislimo, kako naj hudiča razdaja to svojo ljubezen, če ji mi sami nismo pripravljeni ničesar dati, ji prisluhniti... Pa pustimo to, temu ne bomo nikdar prišli do konca. To je kot prav-Ijica o jari kači in šteklem polžu. Tako se mi včasih zgodi, da za trenutek ali dva pomislim, da bi ta do skrajnosti nemogoč Trzin spustil kar v zrak, a se v nasled-njem, tudi trenutku, zavem, da brez Trzina - Trzincev in seveda tudi Trzinčanov, ne bi mogel več živeti. Je že tako, daje lokalpatriotizem neozdravljiva bolezen. A tudi ambivalenca z leti ne popušča - nas-protno, celo narašča. Kritičnost? Mogoče. Ja, pa kaj! Nič kaj prijazen nisem okolju -tudi do samega sebe ne in to prav sedaj, ko pišem vestičke. Sama sitnoba me je. Moram malo pojamrati. Mogoče me bo kdo celo še razumel. Pred sabo imam težak, depresiven teden. Vedno manj razu-mem, zakaj se Ijudje tako ženemo. Najprej občinska proslava - o njej se bo pisalo tudi na drugih straneh, zato o tem tu le toliko, da veste. In tako lepo naprej do petka. V popoldanskih (skoraj večernih) urah še vaje pred KUD-om za MEGA ATA in ob večerih še nekaj sestankov. V petek moramo biti v zgodnjih popoldanskih urah že v Novi Gorici, kjer bomo na Bevkovem trgu točno - tako predvide-vam - ob 18. uri odigrali našo predstavo -MEGA ATA. To je do sedaj že naša 5. predstava, ki je izbrana med najboljšimi v državi. Dovolite mi, moje drage dame in gospodje, da citiram delček tega, kar je napisala o naši predstavi republiška selektorica Aleksandra Schuller: »Ulično gle-dališče, ki se zgodi, ko se srečajo oče, sin in mlada nosečnica. Trije popolnoma običajni, pa vendarle za okolico morda nena-vadni Ijudje. Vsak izmed njih ima svoj svet, ki se na prvi pogled zazdi privlačno bizaren, kasneje pa se nam razkrije v svoji topli ot-roškosti in mimoidoče zaplete v igro letećih kokoši, ki lahko postanejo astronavti, gleda-liški režiserji ali se skrivnostno prelevijo v tisto skrivnost, ki dva člověka poveže v sanje, ki vsaki pravljici pričarajo srečen konec.« Tako ga. Aleksandra Schuller. Mi pa se bomo v Novi Gorici potrudili, kolikor se bo le mogoče. Kot zanimivost pa naj vam povem še to, da smo bili prvič na republiš-kem srečanju točno pred desetimi leti s predstavo BOG (Woody Allen) ravno tako v Novi Gorici. In kot pra-vijo Italijani, da vse poti vodijo v Rim, lahko mi rečemo, da vse vodijo v Novo Gorico. O tem, kaj seje dogajalo na XIV. Linhartovem srečanju gledaliških vizij, vas bom podrobno obves-til v naslednjem ODSEVU. V nedeljo, po pogovorih o predstavah, ki so bile odigrane, se bomo vračali iz Nove Gorice domov direktno v KUD na novo premierno predstavo (druga kudovska v tem letu). Pod vodstvom hišne režiserke Urše Mandeljc je zaživela -ZVEZDICA ZASPANKA. In kot se za .j potrudili. Petnajst otrok iz Trzin seje naučilo svoje be- u ustov), moja naloga režiserke * -m jih postavila na oder, Alenině sešila kostume, ki so enta, a Bivic je pripravila zanimivo , sceno, Dejan Karba in And-sU avtoija in ustvarjalca glasbe, ■JaUtrilacelo dogajanje. ,,.. „'m časom smo se veliko nau- čili, otroci od mene in jaz od otrok. Veliko časa smo prebili skupaj (sedaj na koncu skoraj vsak dan po kakšne tri ure), se zaba-vali in nasmejali. Sama sem »obletala« neskončno veliko trgovin in zapravila kar nekaj denarja, opravila ne vern koliko kli-cev, da smo se vsi z všemi stvarmi zbrali ob istem času na istem mestu. _ Naj se zahvalim vsem: Jožetu Štihu, ki je sploh omogočil predstavo, Alenki Podlogar za kostume, Tanji Bivic za sceno, Dejanu Karbi in Andrejů Žibertu za glasbo, Jožetu Kajfežu, ki nam je posodil baterije, Ju-retu Lajovicu za postavitev luči, Urošu in Zlatanu, ki bosta med predstavo imela pod nadzorom luči in ostalo tehniko, pod-jetju Ledo za sladoled, in na koncu hvala tudi moji mami, ki me je vozila naokoli in prenašala mojo tečnost. Urša URŠA IN NJENA ZVEZDICA ZASPANKA premierno predstavo spodobi sc ZVEZDIC1 ZASPANKI in nj'ih, akterjih pisalo bolj obširno. Indj zabim, moje drage dame in gosp ù nekaj časa ustvarjamo novo prej i* bo tudi tokrat ulična. Pripravljen: spopademo z neznanim, nas je kar i najst, kaj pa bo iz tega nastalo, p.. ve točno. Za začetek potrebujem r. kot dva košarkarska koša in najma žoge. Mogoče bi se splačalo stop ; vedeževalke. Kaj pravite?! Mog. zvezde svetijo že v NBA ligi, pa še ne vemo. Tudi o tem boste ob.ci samo prebrati boste morali, to je i w je že kdo obvestil, da prihajamo s t-polovico trzinske pomladi? Ne? k» Nič hudega, saj je kulture že tak«. vedno preveč. Da se ne bom prcu; za vas, si tisto, kar sem mislil nap M lahko preberete na VROČI STR A Ml Enostavno, kajne? Tako je, moje dame in gospodje, čas se izteka ir r. ki ste se prebili skozi vestičke, cn « gledališki pozdrav, kot vedno-i J pripada. Ne pritožujte se, kajti nekje tega ne dobijo. Saj poznate tisto. Mí malim ni zadovoljen ... Vaš TIK PRED CILJEM Vem, predno bo izšla ta številka Odseva, bo premiera naše igre že za nami. Pa vseeno sem pred premiéro igrice Zvezdica Zaspanka zapisala nekaj o tem, kako je igrica nastajala. Petmesečno delo je za nami. Sledi le še vrhunec - ce-lovečerna predstava. Za ogrevanje smo letos najprej, tako kot vsako leto meseca decembra, trikrat odigrali predstavo za Miklavža, še pred tem imeli ponovitev igre Ca-rovnik iz Oza, pripravili desetminutni skeč ter se z njim udeležili tekmovanja "Turizmu pomaga lastna glava", prejšnji teden še Nv0 tega, kar smo na trzinskem odtu še gledali ČAROVNIKA IZ , . , . uinovaotroškagledališka ^— . kot sem že nekje zapisal, je u...,ti .«Ja naša hišna režisérka Urša M*kIc!.h »rez lažne skromnosti lahko ntnno. m to je dějstvo, daje Urša ved-M<»liCutijo bolje kot kjerkoli "V-, in za vo to je seveda kriva reži-^^ 1 ■ - prav s temi otroki iz osnovne ■•< StU íe -kaj let. Skozi samo zgodbo ~ .'/ík- Zaipankí vam bom představil * »gr :. .'. N'edisciplirano zvezdico unu. ki i • igra - Zala Mušič - pošlje • 1 • • Vndraž Mirnik - za kažen I . SI .o od svojih sestrić - Maja 0< B,»žka Sršen in Nina Mušiř -iv*vet ki ji je tuj in nepoznán, jo »on ícpatec - Anabel Černo- ^ r . -panka odide na to dolgo "c: ' '^eczabiča, da ne sme ni-,vcj' da ima zlate lase, kajti s :a same težave. Zvezdica f "*Sto, kjer pravkar gos-1 !u -w sreča z različnimi ljud-_ janapři:. et klicarja - Marko Mi-S Klavžar-alipa zamo- t.olob). Tuje tudi člověk iz * < srnohorski, ne manjka - "1 rban Škof, ki se - "^zbojníka Ceferina, ki "amrs'-°"ca-Sašo Štih. In tuje še zvezdogled Jana Golob, ki ima daljnogled, s katerim čisto od blizu vidiš Mesec. Zvezdico zamika, da bi si pobliže ogledala, kaj delà boter Mesec, vendar zato je potreben denar, ki pa ga zvezdica nima, ima pa zlate lase. Jasno, plačala bo z zlatim laskom, vendar pa jo pri tej kupčiji zapazi razbojnik Ceferin in jo hoče na večer dobiti v svoj brlog, znak, v katero hišo naj zvezdica zaspanka vstopi, je osvetljeno okno. Tu pa nastopijo težave, kajti razbojnik že več kot dva meseca ni plačal elektrike in ravno zdaj gaje obiskal Pepe Lacka - Lara Župan -z enim samim namenom, da mu odklopi elektriko. Vse se srečno izteče in zvezdica vstopi v Ceferi-nov brlog. Razbojnik delà vse, da bi přišel do zlatih las, vendar ga zvezdica Zaspanka pripelje tako daleč, da začne biti Ceferinu srce, postane drug člověk in odloči se, da gre domov k mami. Tudi po zvezdico Zaspanko pride komet Repatec in jo pripelje domov, kjer obljubi, da ne bo več zaspala in bo vestno opravljala svoje delo, tako kot gaje vestno opravila Eva Mioč v vlogi pripovedovalca. In na koncu se vsej Uršini ekipi ponovno zahvaljujem za lepo predstavo in jim želim še veliko ponovitev ZVEZDICE ZASPANKE. [,. ji i IJK ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN Trzin, Mengeška c. 9 VABI NA V. TEK PETRA LEVCA ritu* Športno društvo Trzin bo v soboto, 02.06.2001, ob 14.00 uri pripravilo V. TEK V SPOMIN NA PETRA LEVCA s štartom in ciljem pred OŠ Trzin. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Športno društvo Trzin, Mengeška c. 9, Trzin, ter na dan tekmovanja od 14. do 15. ure pred OŠ Trzin, Mengeška 7b. Prijavnina znaša 1.500,00 SIT, osnovnošolci štartajo brezplačno. PROGRAM TEKMOVANJA SI OGLEJTE V PREJŠNJI ŠTEVILKI ODSEVA, RAZPISANE KATEGORIJE PA SO: dečki in deklice (1992 in mlajši), mlajši dečki in deklice (1989 do 1991), starejši dečki in deklice (1986 do 1988), mladinci in mladinké (1982 do 1985), člani in članice (1981 do 1966), mlajši veterani in veteranke (1961 do 1965), starejši veterani in veteranke (1960 in starejši) Vsak udeleženec tekmovanja přejme majico, osvežilni napitek in malico. Prvi trije uvrščeni prejmejo kolajne, najhitrejša tekmovalka na 5,5 km in tekmovalec na 11 km pa pokal in denarnc nagrade. Vabi vas ŠD Trzin MIMI JE POZITIVKA Lepo sončno in toplo sobotno dopold-ne. Cas, ko moramo v trgovino, v Ljubljano na tržnico, pospraviti hišo od "nog do glave"... in še marsikaj drugega, kar je mogoče resnica ali pa le izgovor, da ostaneš doma. Malokatereniu je padlo na misel, da bi se odpravil do lokalov na Kidričevi 11-12, kjer bi se lahko sprostíI, za trenutek pozabil na vsakotedensko monotono soboto. Sedaj se verjetno že spra-šujete, kaj tako posebnega seje dogajalo tam. Ja, monodrama "Mirnije pozitivka" v izvedbi Alenke Vidrih. Ne boste verjeli, re.s dobra predstava. Kljub temu daje v igri nastopala le ena oseba. Alenka kot Mimi, ni bilo niti za trenutek dolgčas. Ponavadi moraš pri monodramah zelo natančno in brez prestanka slediti besedilu. Tu ni bilo problema. Kar na lepem je sledil poklon in ura in četrt je bila mimo. Življenje ločene ženske z. otrokom Črtom, kljub temu da sta z možem oziroma bivšim možem načrtovala tri otroke, bivši mož ima "najlepšo" blond ljubico, "plavega angela", brez kakršnih koli napak, ona pa ima prijatelja Mikija, ki bi rad videi, da bi bila ona s svojo lepo zadnjico raje moški kot pa ženska (upam, da veste, kaj hočem reči), babi-co, ki nima dlake na jeziku, ko se pred vrati znajdejo prodajalci krompirja ..., prijatelji- co, ki bi si rada izposodiJadw.-in podobne reči. Igro je spremi' 1 Alenkino petje ob spremljavi n zer - prav lep glas, spevne pc&n dtlo, ki seje nanašalo na življa ske. Te ženske? Mislim, da nu ' ri moški nekaj časa govori, kal; kupuje rožice in nakit, potèm r. drugo. Tudi prijateljev se v živ!-de vse mogoče vrste. Moram reči, da sem prebila pm botno dopoldne ob dobri igri ; besedilom. Se vidimo naslednjo soboto in t rej - ha, ha, ha. NASTOP FOLKLORNE SKUPINE VETERANOV TINE ROŽANC V okviru trzinske pomladi je na ploščadi pri piceriji da Mattia v soboto, 12.maja, folkorna skupina vetera- nov Tineta Rožanca zaplesala oz. predstavila plese izpod Dobrče, Ratitovca in iz Rib-niške doline ter nekaj istrskih plesov. Folklorno skupino je v Trzin povabilo Turistično društvo Trzin in kot je dejal umetniški vodja in koreograf skupine, dr. Bruno Ravnikar, so se vabilu prav radi odzvali. In kdo so člani folklorne skupine veteranov Tine Rožanc? To so v bistvu nekdanji aktivni plesalci Tineta Rožanca, ki so se pred sedinimi leti ponovno vrnili k svoji mla-dostni Ijubezni-folklornemu plesu. V teh sedmih letih pa so bili plesalci zelo pridni in delavni. Vadijo namreč dvakrat tedensK na leto pa imajo tudi nastope. | temu v Trzinu. Glede številčno-va pa je Ravnikar dejal, da so ! pred številno publiko, pa tudi | manj številno in da v oběh priir plešejo, kot najbolje znajo. In res so se plesalci z največjo I zavrtěli po plesišču, plesali so. nosil vihar - bi rekel Prešeren. V prvem delu nastopa smo tak« -deli koroške plese iz Roža v i značilni za ta predel. Te plese i gosteje plesali na porokah in oh • ljudskih slavjih, zaglasbeno sr pa so skrbele takrat zelo dobre ; godbe. Ti plesi so bili med dru;- » no vojno prepovedani, po vojn' i ponovno obudili, s tem daje hil. . ostavljena iz diatonične har-* ! inetain violine smo bili na porok., smo pa -.temu tako, ljudsko slavje, »^r^priíelsštajerišemCkije L bottai ples naporokah). »?*,, pride prvi na plesišče stare-(kar sta predstavljala prva ' j. njima pa se kasneje pridruži >\atbeni pari. Seveda pa ni ' i« Stajerišu. Plesalci so brez : >c í jplesali Se osmico (ki spo-*,V bvezno križanje plesišča, saj -li i., pare varovalo pred zlenu ' u-scrco, valčkov korak, rakovo «..a» in tamplan. «i u- :iiko tudi dobro poznan klo-^ pics \ katerem plesalci tekmujejo * j, pjcstavljajo klobuke z glave na se pri tem zmoti, mora iz igre • /nugovalecje tišti, ki ostane do ft.S !-.'-' -em plesu so se plesalci od-saru pre idu' v belokranjske narodne ,{« je . .'iisje 5e vedno ostalo prijetno, HfwsiiK-l gorenjski trio folklorne skupi-m íwí Rožanc. ki je zaigral slovenski *tPu i.i en harmonikar, ki pa niso a.':po '.ikrat, ko so se plesalci preob-^ mpsk jim tudi med plesom da-j*<*t V drugem delu so plesalci odplesali gorenjske plese izpod Dobrče in Ratitovca. Ti plesi so bili zapisani v šestdesetih letih pretek-lega stoletja pri gorenj-skih ljudskih godcih. Koreografijo, ki sojo prikazali tudi nam, so prvič odplesali ob 45-letnici društva. Ples pa obsega naslednje gorenjske plese: šuštar-ski ples, šotiš, dinga, najpajeriš in zvezda. Temu sklopu plesov pa je sledil še pouštertanc. Pri tem plesu si plesalec izbere soplesalca z blazinico, po-uštrom. Ostali so takrat ob strani in čakajo, kdo bo izbran. Potem ko si tišti, ki ima blazinico, izbere soplesalca, oba poklekneta nanjo in se trikrat poljubita. Potem šele odplešeta en ples. Po plesu pa se tišti, ki je izbiral, vključi med tište, ki so izbrani. Pri tem plesu je sodeloval tudi nekdo iz občin-stva. Nenazadnje pa smo lahko videli še šaljivi tekmovalni ples z metlo, znan tudi pod imenom beksel, v katerem mora biti vedno en plesalec viška. Ko pade metla na tla, mora vsak plesalec hitro zamenjati soplesalca, tišti, ki pa ni dovolj uren, pa prevzame metlo. M aleja Erčulj Nastop folklorne skupine seje končal na zelo simpatičen način. Ena izmed plesalk je pobrala metlo in dobesedno pometla plesalce s plesišča. Plesalci folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc so nam s svojimi plesi popestrili sobotni dopoldan, ki si ga bomo (no, vsaj jaz) zapomnili kot drugačnega v nizu ostalih. I KJE JE TRZINSKA PUBLIKA (II) hodili na take zastonj prireditve v domačem kraju. Tištim redkim, ki smo se 12. maja zbrali pred lokali na Kidričevi cesti, je bilo kar nerodno pred gosti, ki so čakali, najprej na akademsko četrt in nato še malo, da bi se le nakapljalo vsaj nekaj publike. Pa jih ni prišlo kaj dosti več, šele ko so folkloristi zaplesali, seje ob njih za hip zaustavil kakšen firbec, ki je slučajno šel mimo na kavico v kavarno ali pa po nakupih. "Ja ura ni pri-merna!", "Vse te stvari vedno pripravijo samo v novem delu Trzina, nalašč ne grem tja!" Takšne in podobne izjave je bilo slišati po tem, ko smo ljudi izpraševali, zakaj niso prišli. Katero koli uro postaviš, vedno se bo našel kdo, ki bo rekel, da ni prava. Kar pa se tiče prostora prireditve, pa je tudi v starem delu Trzina (pred Barco, za občinsko stavbo, pred šolo in drugod) kar dosti prireditev, pa gledalci spet ne pridejo. Na primer Ples tatov je bil v dvorani KUD-a. Ali smo Trzinci že prenasičeni s prireditva-mi? Eni pravijo, daje tako in daje Trzin še vedno le spalno naselje, na prireditve pa da hodijo ven. Ja, če si zaspané, je pa le dobro, daje prireditev skoraj doma in da ni treba še s potjo tratiti dragocenega časa za span- je! Eden od znancev mije rekel: "Več reklame bi morali narediti med žerjavčki, pa bi bilo dosti publike." To verjetno drži, ampak a so res le upokojenci tista skupina v Trzinu, ki si vzame čas in energijo, da obišče kakšno prireditev? Ali ne bi nekaj več energije prićakovali tudi od mladih? Mlade naj take stvari ne bi zanimale. To je pa res škoda, saj s tem izgubljajo kore-nine, svojo identileto. Obisk takšne prireditve bi jim lahko pokazal, kako bogato je naše kulturno izročilo in da se nam tega ni treba sramovati. Ni vse v amerikanizaciji družbe, da bomo vsi enaki. Drugi narodi precej bolj cenijo svojo tradicijo, pa se ne morejo pohvaliti s takšno pestrostjo in bogastvom. V vodstvu občine, KUD-du in Turistič-nem društvu so odločeni, da bodo s Trzinsko pomladjo nadaljevali. Mogoče se bodo sčasoma stvari le spremenile, prav pa bi bilo, da bi se tudi vsak posameznik vsaj vprašal: "Zakaj pa si v soboto ne bi vzel eno urico časa za malo kulture in za druženje z drugimi? Mogoče bi celo uživa!?" Miro Štebe uv dni prireditvi Trzinske pom-todi je ponovila že nekajkrat ««isJikj ik'dalcev je bilo zelo malo » * kaierem naj bi živelo kakih ífl pnhv i , .'v. je trideset gledalcev i. « m • -lab obisk. Pani šlo za *ed«:. . ne bi bila vredna ogleda. Jo ii l r/incev je že plačal precej Jaje lahko kje na odru «> Atistega, kar so pokazali Iroei ;<>'žanca. Člani omenjene * umi plesi navdušili že na :-> - -loma in po vsem svetu, i" . kar malo pod častjo, da bi Mušič je poleg Kmetiča eno najpogostejših priirakov v Trzinu, saj bi lahko z Mušiči napolnili cel blok v naselju T3, Franciji Mušici pa bi zasedli dumala vso nadstropje. Da ne bo pomote, v gosteh smo pri Franciju Mušiču, ki je bolj znan kot Toma-žič - s tem da zadnji samoglasnik zamolčim, če nočem takoj izdati netrzinskega porekla. Mnogim našim bralcem Tomažiča ni potrebno posebej predstavljali. Kot enega najbolj tipičnih Trzincev bi ga lahko celo dali na turistično razglednico občine. Tomažič namreč vodi podjetje, ki nadaljuje tradicionalno trzinsko obrt čiščenja stekel. Poleg tega je navdušen privrženec avto-moto športa, ki ima v Trzinu prav tako bogato tradicijo. Nenazadnje paje tudi eden izmed nosilnih steb-rov najuspešnejšega društva v Trzinu - Strelskega društva. In o slednjem bo tokrat največ tekla beseda. S Tomažičem smo se pogovarjali v jedilnem prostoru njegovoga doma na Mengeški cesti, kjer živi s soprogo Ano terdvema hčerkama, starejšo Petro in mlajšo Špelo. Tisti, ki vas poznajo, pravijo, da vas je na cesti težko pozdraviti, ker ponavadi z avtom prehitro švignete mimo. Je hit-rost ena od vaših strasti? Res je. da rad stopim na plin, a ljudje pre-tiravajo. V naseljih prilagodim vožnjo, na avtocestah pa si dam duška, sploh če ni veliko prometa. Takrat lahko števec pokaže tudi nad 200 kilometrov na uro. Prej sem vozil tudi avtomobil, ki je to dovolje-val. Imel sem še motor, a sem se mu po nesreči, ki me je za tri lela in pol spravila na bergle, odpovedal. Tu moram povedali, da nesreće nisem zakřivil, saj me je skoraj pred pragom hiše zbil vinjeni voznik osebnega vozila. Kakšne so bile vaše aktivnosti na področju avtoinobilizma in motociklizma? Najprej sem sodeloval s Si Ivom Habatom, ki je tekmoval v kategoriji MZ, nato pa še v razredu 250 ccm. Sam sem bil bolj navdušen nad relijem. Še vedno sem član mengeškega avto-moto društva, a sein zadnje čase poslavil te aktivnosti na stran-ski lir. Deloma ludi zaradi neresnosti do-ločcnih oseb. ki trdijo eno. naredijo pa zelo malo. Še najbolj jim diši pobiranje zaslug. Sicer pa sem bil včasih zelo zagrel za ta šport. Med drugim sem aktiven pri pripravi dirk na dirkališču v Grobniku pri Reki, v nekdanji domžalski občini pa smo redno organizirali relije in spretnost-ne vožnje za vse kategorije. l'a se posvetiva strelskemu društvu. Začniva z običajnim vprašanjem o njegovih začetkih. Gre za eno starej-ših društev, mar ne? Strelska družina je v Trzinu nastala že kmalu po drugi svetovni vojni, a je v petdesctih letih zamrla. Obuditev tega športa sega v zgodnja sedemdeseta, ko smo začeli streljati v dvorani kulturnega doma. Vilko in Peter Kralj ter Zvone Poje, Andrej Perne, Jože Štih in jaz smo kot navdušenci začeli razmišljati o ustano- ____ vitvi nove strelske družine in ureditvi strelišča. Priložnost seje pokazala leto kasneje, ko sta nam predsed-nika krajevne skupnosti Ivan Orel in nato Matevž Štefe omogočila prostor pod kulturnim domom, kjer so bile zanemarjene drvarnice. Udarniška akcija ureditve petstez-nega strelišča je trajala Ie slabe tri mesece. Večino delà smo opravili sami, na pomoč pa so prišli tudi krajevni obrtniki in spon-zorji, zlasti Mlinostroj, ki je priskrbel železná vrata. Najbolj zaslužen za nemoten potek del je bil Vilko Kralj, ki je kovinostrugar, njegov bratranec Peter paje opravil elektri-čarska delà. Najbolj so bila problematična tla, ki so bila zemeljska, morali pa smo ludi zabetonirati vrata. Zahvalili smo se Ivanki Pojetovi, ki je kot poslovodkinja Mer-katorja omogočila přiklop na elektriko. Nazadnje smo sami naredili avtomate za tarče in lahko smo začeli z redno de-javnostjo. Zaradi prostovoljnega delà je strelska družina dobila pravico do lastništva nad stre-Iiščem, vendar lc dokler bo obstajala. Kdaj ste začeli žeti prve tekmovalne uspehe? Takratna Zveza telesno-kul zacij (ZTKO) je krajevni skir nakazovala finančna sredstva", cijo, kar je takrat zadoščalo za voluntersko delo, dobivali pa kaj denarja za vzgojo mladih, se začenjajo prvi vidni rezulu 1978 do leta 1984 smo imeli mladek. Bili smo najboljši v L kategoriji pionirjev, mladinci^ Boštjanom Kraljem pa so celo vaki takratne SFRJ. Leta 1982 žavnem prvenstvu v Zenici na-zmagali z državnim rekordom, pritožbi ekipe, ki je bila na 16. • kvalificirani zaradi tehničnem Tudi pritožba ni pomagala, na pa so se veliko ' vilnosti. ; žal, da L tam Če ukrepal no.' ni kon bili us~ fantje < in 6. Verjetno delà za vas nekaj navdušencci čez glavo? Na srečo se je leta 1982 v Trzin ravnatelj osnovne šole Franc Bi: nas je zelo razbrememl, hkrati čil organizacijo lekmovanj na v šolski telovadnici. Od leta 19 let zapored organizirali repub sivo, po zaslugi računalniškegj ja" in ravnateljevega sina Gre£-kot prvi v državi uvedli rač dene rezultate. Ta računalniški bil uporabljen tudi na balkans: stvu v Beogradu. Na republiški' vih je bilo na razpolago 40 mc-vadnici in še 12 v zaklonišču. I bila zelo velika, saj je nastopa* 500 tckmovalcev. Po letu 1988 je nastopiioo dovanja dejavnosti strelske d Čemu? V času pred osamosvojitvijo so predju zanimanja drugačne ten« strukture družbenega življenja, le razpadati. V prvih letih drž-• vedelo, kdo pije in kdo plaća ponovno zaživela leta 1993 i" nastankom trzinske občine. F sko občino je strelsko društvo in izgubljalo na veljavi, kerp-Domžal. Večkrat sem tudi ra-' bi vse skupaj pustil, a sem ost» zaradi pioniijev, ki bi v tem p: M i cv • ■ -y«-' pa prihajajo tudi iz kakovosti tega tekmo-W|«"ne»iim .li letos Debevec ni TfPWpmcsta. «■•»»ctojc «MŠHn Ko smo že pri stroških, tudi oprema za strelca verjetno ni poceni. Strelstvo je v nasprotju s prepričanjem za tekmoval-ca zelo drag šport. Naj navedem okvirne podatke: jopič stane 1.000 nemških mark, hlače prav toliko, strelski rokav do 200 DEM, puška 2.000 DEM, čevlji do 500 DEM, zanemariti pa ne gre niti střeliva, še zlasti če gre za malokalibrsko orožje, ter stroškov prevoza in štartnin. Slednja za posa-meznega tekmovalca stane okrog 2.000 SIT, za ekipo pa 6.000 SIT. V katerih ligah nastopa Strelsko društvo Trzin in kakšne uspehe ste dosegali v zadnjem času? Članska ekipa SD Trzin nastopa v I. slovenski ligi z zračno pištolo, v 2. ligi s standardno puško in v 3. ligi z standardno zračno puško. Ker nimamo primernega strelišča, v malokalibrskih kategorijah ne nastopamo. Letos smo se na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem zelo dobro odrezali skoraj v vseh kategorijah, Srečko Vinko pa je s pištolo osvojil bronasto medaljo. Zlasti nas veseli napredek v mlajših kategorijah. V finalu t. i. dopisne lige za državno prvenstvo v Ljubljani je trenutni predsednik društva Damijan Klopčič zmagal v serijski puški, Irena Perne Šinko pa s standardno zračno puško. Osvojili smo tudi dve zlati odličji med ekipami veteranov. P"K»ji imajo udeleženci? • -liski telovadnici, 18 'lažnih strelskih mest. 'M tekmovanja traja C!'-^- ■< 't sem omenil, bi :ni steniše 18 mest, !> -kalo bolj tekoče in K-r nimamo stroja za —'"Itatovterprojekci-ppHniQ najeti zunaj, kar pa Kako je s članarino, koliko članov imate in kako se lahko dobro pripravite z vad-bo ob tako omejenih prostorskih zmož-nostih? SD Trzin ima skupaj okrog 60 članov, aktivnih pa je tretjina, ostali so simpatizerji. Aktivni člani plačujemo po 6.000 SIT na leto, članarina za ostale pa je simbolična, zadnje dve leti pa je sploh nismo pobirali. Za tekoče stroške imamo dovolj denarja, saj ima društvo velik ugled v občini in ni težav s pridobivanjem sponzorjev. Ti vedo, da ne delamo za svoj žep, ampak izključno za vzgojo mladih tekmo-valcev. Teh bi bilo lahko več, ampak nam tega ne dovoljuje kapaciteta strelišča. To je veliko premaj lino za vse, ki bi želeli streljati. Večkrat se zgodi, da nekdo pride, ampak se obrne, ker ni prostega mesta. Na uro se izmenja pet do šest strelcev s pištolo, s puško pa je ta čas še za pol ure daljši. Ste-liščeje odprto vsak dan od 18. do 21. ure. Ekipe trenirajo trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in pelkih s pištolo, ob torkih, četrtkih in sobotah pa s puško. Večkrat pa je program vadbe tudi spremenjen. Zaradi časovnih omejitev střelci včasih vadijo sami, ampak to ni ma pravega učinka. V ekipi lahko střelec dobi pravi nasvet, dobro pa je tudi tekmovanje znotraj ekipe, saj se na ta način zmanjša trema na pravih tekmovanjih. Kako bi po vašem mnenju najbolje rešili te težave? Dogovarjamo se, da bi dobili v stalno uporabo zaklonišče v osnovni šoli. Tam je prostora za 12 strelskih mest, kar bi bil velik korak naprej. Če bi bilo strelišče v šoli, bi lahko za ta šport navdušili številne mlade střelce, ki bi vadili v okviru strel-skega krožka. Tako bi imela korist društvo in šola. S šolo bi lahko ludi sodelovali pri popravilih in obnovi. Pobožna dolgo-ročna želja SD Trzin pa je, da bi dobili pravo slrelišče v bodočem športno-rekrea-tivnem centru, ki naj bi ga zgradili v Trzinu. Društvo in občina si ga gotovo zaslužila. Lahko bi tudi razmišljali o lokaciji v nastajajočem naselju T3. Majska številka Odseva bo sicer spet izšla z zamudo, njen izid pa bo najver-jetneje sovpadel s turnirjem odprtih vrat, ki ga pripravljate od 23. do 25. maja. Gre za prvenstvo rekreativcev in prijateljev strelcev, tekmuje ali preizkusi orožje pa lahko vsak. Na stelišču pričakujemo od 50 do 60 strelcev, najboljši pa bodo dobili pokal in priznanja. Sicer pa so vrata našega strelišča odprta vsem vsak dan po 18. uri; vabim vse, da se nam pridružijo. S to mislijo sva tudi končala pogovor, ki seje zavlekel daleč v popoldne. Na štedil-niku je že čakalo pozno kosilo in čas za slovo je bil več kot primeren, čeprav bi avtor lahko ustřelil še kakšnega - kozla. Peter Zalokar ULJANA SMREKAR VADITEUICA REKREACIJE ZA ŽENSKE Liljana Smrekar seje začela aktivno ukvarjati z orodno gimnastiko že pri šestih letih v Mariboru. Ko ji je bilo 16 let, se je s starši preselila v Ljubljano in s tovrstnim športom nadaljevala v ljubljanskem Narodnem domu. V pionirskih letih je bila republiška prvakinja na posameznih orodjih, kasneje paje bila najboljša tudi med mladinkami. Slovenske telovadke so bile v takratni Jugoslaviji pri vrhu. V času njenega aktivnoga udejstvovanja v gimnastiki je delovala skupaj z znanimi slovenskimi telo-vadci kot so Miro Ccrar, Tine Šrot in Janez Brodnik. To so bili časi, koje Miro Cerar dosegal največje uspehe. Med ženskami pa sta bili takrat uspešni Zdenka Cerar in Alenka Kovač. Seveda je bila moška gimnastična ekipa v takratnem času boljša od ženske. Liljana je s svojo tek-movalno kariéro prenehala pri 19. letih, ker ji študij kemije ni dovoljeval, da bi še naprej redno trenirala. Posvetila seje trenérskému delu in tako je bila kar nekaj časa trenerka za parterno gimnastiko in ritmiko. V letu 1979 seje začela ukvarjati z gimnastiko rekreativno. Skupaj s še nekaterimi dekleti iz Trzina je najprej obiskovala gimnastiko v Mengšu. Ker je bilo za tovrstno te-lovadbo v Trzinu veliko zanimanja, je prevzela stvar v svoje roke in je za trzinska dekleta organizirala enkrat tedensko telovadbo v kulturnem domu. Od takrat, ko so v Trzinu zgradili osnovno šolo, pa do danes ima svoj termin rekreacije za ženske vsako sredo v telovadnici osnovne šole. Za rekreacijo se vsako leto prijavi okrog 40 žensk, redno pajih obiskuje 22 do 32. Tovrstna vadba ni utrudljiva inje zelo koristna, zato sejo udeležujejo tako mlade kot malo starejše. V svojih vrstah so imele tudi 70-letni-co. Vse raziskave po svetu kažejo, da mora biti člověk aktiven, da ohrani kondicijo in predvsem zdravje. V nekem domu starejših občanov so delali raziskavo, kaj pomeni gibanje v starejših letih. Primerjali so dve skupini, ki soju ločili na »gibljive« in »ne-gibljive«. »Gibljivi« so tri mesece redno vadili lažje vaje. Na koncu seje izkazalo, da so bili tisti, ki so vadili, za 10 let mlajši po gibljivosti in vzdržljivosti kot tisti, ki niso. TURNIR V MALEM NOGOMETU Na koncu najinega pogovora s\a ■ v taknili najbolj perece teme tega našem kraju, »športne cone«. Gle - ' da raznovrstne rekreacije potekaj ^J času od meseca oktobra do mest. r- ' šolski telovadnici, bi bilo zelo de .* bi imeli tudi v Trzinu primeren p; kakršnokoli vadbo tudi v poletne:: vendar pa ga zaenkrat v Trzinu n: J no je, da se od približno 3.500 prdM cev hodijo razburjat na sestanke '. a* ■; športne cone samo tisti, ki jim st' ; -.-»j ši in so pozabili, da so bili tudi lam «j in željni športnih aktivnosti Glede na to, daje zdaj že mesec i: .., f. £ športne aktivnosti v šolski telovad« j zaključujcjo, ga. Smrekar vabi v. rade obiskovale rekreacijo za žer. .■, seji pridružijo prvo sredo vokto^uv novem šolskem letu. Tanja Preloi-'.v Mrf 'W V. OTROŠKA OLIMPIADA, V. TEK V SPOMIN NA PETRA LEVCA IN | VELIKA VRTNA VESELICA Športno društvo Trzin in Strelsko društvo Trzin prirejata V Soboto, 02.06.2001, na ploščadi ft OŠ Trzin DAN ŠPORTA v Trzinu. Športni prireditvi: > V. otroška olimpiada z začetkom ob 10.00 uri Prireditev bomo pripravili v sodelovanju z vrtcem Trzin. Na njej bodo sodelovali otriv1 :> vrtca Trzin in ostali predšolski otroci iz Trzina. r- V. tek v spomin na Petra Levca z začetkom ob 15.00 uri (prijave od 14.00 - 15.00 ure1 Vse Trzince in tekače iz ostalih slovenskih krajev vabimo, da se teka udeležite v čim večjem številu. Zabavna prireditev: * > VESELICA S SREČELOVOM OB 18.00 URI IN OGLEDOM KVALIFIKACIJSKI; NOGOMETNE TEKME SLOVENIJA : LUXEMBURG NA VELIKEM PLATNI- S svojimi vložki bo prireditev popestril čarovnik Gregor, zabavala pa vas bosta tudi glasbena predskupina in ansambel Igor in Zlati zvoki. Športniki in střelci vas vabimo, da se nam pridružite Tanja Prelojf* -jpu praznovanj občinskega unikaje Športno društvo Tr- ., !9 5. na asfaltnem ignscu poslopjem pripravilo tur-igBi nogometu. , .■ S ekip. . so Sablje. O K.tiîl) podrobili v prihod- Odseva, li- nišimo, da lu-iuaji t"di jeli kar nekaj V >e kaže, da . t.K-nih tekmo-člífi.' trzinskega .,„. že kar rutina (uj in kot uigrano vsaj za opazovalce s strani. Ker je bil lep sončen dan, je marsikoga tudi zažejalo in za to so organizatorji pripravili tudi šotor v katerem so nudili tako in drugačno prvo pomoč. I ^ ŠAHOVSKI TURNIR V TRZINU 19.maja je bil v Trzinu v počastitev praznika naše občine šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 46 igralcev in igralk. Zmagal je mednarodni mojster Hrešć Vladimir i z Zagreba (9 točk), drugi je bil mednarodni mojster Šoln Primož (7.5 točk). tretji pa mojstrski kandidat Babnik Igor (7 točk). Med ženskami je bila najboljša fide mojstrica Grošelj Petra (6 točk). ki je bila v skupnem na 5.mestu. Najboljši igralca domače sekcije sta bila Jukan Nesib (4.5 točk) in Župane Rado (4 točke). Trzinca Bajec Borut in Štefe Janko sta osvojila po 4,5 točk. Igrali smo pospešeni šah (2x15 minut), 9 krogov po švicarskem sistemu. Turnir je odprl naš župan in s prvo potezo sprožil prisrčen aplavz. Župane Rado TRETJIČ PO POTEH OB MEJAH NASE OBCINE V !cl;,i. 3. junija, bo Turistično jJf..> pripravilo III. pohod po íinc Trzin. Pohod bo izjemoma v juniju, ker bo Športno v. :\>to, 2.junija, pripravilo dan Ir; 'a. kar bo prav gotovo pri--•'■•>.■ Ijubiteljev športa in rekrea-*- ••riludružabno življenje v i na tiapovemo, da bo pot po ťinc i'rzin v celoti začrtana in i u m vezana s potmi v okolici »J Hetnice, še letos pa bodo isttireea društva z OŠ Trzin in 1 ■ ; /dove Domžale opravili ed . Jela te poti, kot učne «i r :ribu Onger. 0 od prejšnjih let bomo letos za 1 mei i- -bčine pripravili štiri iz-!va°l - - kjer se bo pohod začen- ...sih. tako da se bodo Pc h .:.!. ki se bodo odločili za gwlča. i.ihko priključevali tis-■xl" pre ladili celotno pot. Cilj f r hodnike isti - brunarica J«u -, ,'gj dolin) «je o 18,5 km, Start tistih, » odlo. ijj a t0 možnost, pa bo »OS Trzin, kjer bo možno s Mimo cerkve sv. Flor-7* "•'• nas bo pot vodila po d Kraljeve kapelice na 'na! r-: bomo šli preko polja pn "obijah. Od tam bomo pohod nadaljevali po poljskih poteh pošev-no do železniške postaje v Trzinu. Na tem delu poti se nam bodo lahko pridružili tisti, ki se bodo ob 8.45 zbrali pri gasilskem domu v Trzinu. Ob potoku Pšata se bomo sprehodili do posestva Emona na Pšati, od tam pa bomo med travniki in mok-rišči nadaljevali do Dobrave, kjer je meja naše občine z MO Ljubljana. Na semaforiziranem križišču v Dobravi nas bodo ob 10.45 pričakali tisti, ki bodo želeli prehoditi Ie gozdni del poti. Čez Špruho se bomo povzpeli na Straški vrh in najvišjo točko naše občine, nato pa se bomo mimo spomenika narodnemu heroju Cenetu Štuparju čez Prevale spustili mimo Scverjevih studencev in Rakovníka pod Ovčjim brdom do Ongra. Ob 12.45 se nam bodo lahko pridružili tisti, ki se bodo zbrali na robu območja T-5, pri Bra-marju nad Zarebrjo. Skupaj se bomo po načr-tovani gozdni poti napo-tili do gradu Jable, kjer bo ob 13.30 zbirališče vseh pohodnikov. Pod vodstvom konservatorke Damjane Pečnik si bomo ogledali obnavljalna delà na gradu, ob tem pa iz- vedeli še kaj zanimivega o zgodovini tega gradu, nato pa se bomo vsi skupaj podali do brunarice v Dolgi dolini, kjer bo zaključek pohoda (naročili smo toplo mali-co). Pot je označena z lesenimi tablicami, na katerih je vžgana kamnita sekirica. Po-hodnikom svetujemo primerno obutev ter hrano in pijačo iz nahrbtnika. Na voljo bomo imeli spominske majice. Informacije in prijave: Jožica Valenčak tel.: 724 85 22 in Rudi Schoss 724 28 07. ÉtÊ ONGER PD TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZJN NOVICE IZ MLADINSKEGA ODSEKA: MLADINSKIPLANINSKI TABOR KRNICA 200Í SŽ5 GffiCb^DOGSOBO OCD03C3 (PD \ % CbSvOO PGXD cO^CbOcíQBOGO (*XbPs ŠKRLATICQ PRISAN KOM IN ŠPIKOM. «vt-XBCEX^ ©O íPGWHB^Cb OD ©0o DO ©<Đ0 Planinske ture, igre, šaljiva tekmovanja, petje ob kitari, taborni ogenj in še inše! 24.000 SIT. Informacije: Emil (031) 570 533. MURPHY IN ORGLICE Deset prijavnic. V redu. Ravno pravšnja skupina bo, sva si mislila z Emilom, ko sva se pripravljala na sobotni izlet 7. mladimi planinci. Ob dogovorjeni uri je na parkirišču le eden. Lepa reč, mcnda si ne bodo vzeli akademske četrt, avtobus pa odpelje že čez deset minut. Z zamudo pridrvita še dve, četrto pa 'snamemo' iz avta kar na postaji, ko ravno dirkamo na napačni avtobus. Zadnji hip spoznamo zmoto in počakamo na pravega. Na začetku Kamniške Bele nas pričakajo temni oblaki in mraz. Najmlajši moški predstavnik ugotovi, daje vse, kar poleg nahrbtnika in malice ima, le poletna oprema - dolgi rokavi in hlače so ostali v očetovem avtu. Jaz ugotovim, da sem namesto pajkic v jutranji naglici pograbila umazano majico. Pa to ni res! Očitno bo danes z nami Murphy. No, kasneje se neprijetni gospod poslovi in začne se prijetni del izleta. Temni oblaki se pospravijo, sonce nas začne greti. Juhej! Najprej odrinemo do ostankov partizanske bolnice. Nato obiščemo slap Orglice in si tam privoščimo drugi izdatni počitek na soncu in ob prijetnem šumenju vode. O, raj 11a zemlji! Po kakšni debeli uri odkorakamo iz prvega raja v nasled-njega. Ogledamo si Predaselj, nato pa odrinemo do Kamniške Bistrice in naprej po cesti navzgor do odcepa za spominski park. Otroci z zanimanjem poslušajo Emilové pripovedi o gorskih nesrečah in ljudeh, katerim v spomin so pritrjene plošče. Čaka nas samo še prijeten sestop, šaljiv klepet pri Titovi 'hiški', sladoled Pri Jurju ... in smo na avtobusu. Murphy se nas spomni samo še takrat, ko bi se moral moj film v fotoaparatu previti, aga odpiranju zgrožena zagledam nas\. lem. Grrr! pa kaj bi to. Izlet pa je vc darle bil super in prav žal je lahko tištim šestim (in vsem ostalim), ki-ostali doma. Ni nujno tako slabo, kot je videti hip. Ne grajaj jutra pred večerom. IZ TRZINSKE cRNE KRONIKE - oreberete »črne« dogodke našega vas rada obvestila, da nam podatke ' ' ' '.stalno rubriko redno posredujejo iz '■4e postaje Domžale. Doslej je to ' -înripravljal gospod Franc Čučko ki ' .'mesecu aprilu odšel na drugo delov-' 'što v Ljubljano. Iskreno se mu zah-~ odslej bo za nas »poskrbel« gos-Mdo Božič, jaz pa bom, kot vedno, še . poskušala dodati kakšen ocvirek. SV GRADBENI KONTEJNER ' ' sedno se najdejo strastm zbiratelji -enega orodja in aparatov. Tokrat je ■ >nec vlom il v gradbeni kontejner ■lia SCT in olajšal podjetje za '.000,00 SIT. Dejanje še raziskujejo. ,«4.2001 in 20.04. 2001 ! \ I VINA DENARJA vedno ropajo garderobne omare za-. . iîh žensk. V prvem primeru je nez- .„■ přišel v poslovne prostore enega iz-- Mdjetij IOC-e in delavki iz denarnice ■c ZO.OOO.OO SIT, pustil paji je doku- ; in denarnico - rahlo pošten lopov. ..«em primeru je »barabon« izkoristil lenost prodajalke v pekarni in ji iz «ob!vzel 10.000,00 SIT. PROMETNI NESREĆI -ti so v aprilu obravnavali dve pro- nesreči z gmotno škodo. V obeh jih so se »zaletavali« z osebnimi -• »bili, udeleženci pa niso bili poško-2 ."i. Vzroka za nesreči sta bila nepra-• . menjava prometnega pasu in nepra-. -remik z vozilom. Povzročitelja sta • U/novana z denarno kaznijo na kraju ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, nonota ... ZDRAVKA RIHTERJA se iskreno zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Domžale za pomoč pri lajšanju krute bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem sveč in cvetja ter vsem ki so nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, še zlasti pa se zahvaljujemo govorniku za ganljive poslovilne besede ter godbi policije, pevcem in gospodu župniku. Vsi njegovi 06. 04.2001 in 13. 04. 2001 TATVINA BENCINA NA BENCINSKEM SERVISU Mislim, da imam vsaj kanček razumevanja za tistega, ki je kradel gorivo. Najbrž je vo-hal majsko podražitev. Oba tatiča sta oško-dovala petrolovce v Trzinu za 12.000,00 SIT in zoper njiju so podali kázeňsko ovadbo na ODT. 10. 04. 2001 TATVINA KOLESA Mejduš, otroci! Zaklepajte kolesa! lzpred OŠ je neznanec ukradel odklenjeno gorsko kolo vijolične barve znamke Dakota. 11.04. 2001 INTERVENCIJA V ZASEBNEM PROSTORU Med očetom in sinom je prišlo do prepira in prerivanja. Ker so policisti ugotovili, da gre za prekršek zoper javni red in mir, so krši-telja predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. 19. 04. 2001 NAZNANIL GROŽNJE Občan je zaprosil policijo za pomoč, ker gaje znanec že večkrat počakal pred stanovanjskim blokom in mu grozil. 28. 04. 2001 POŽAR V IOC-i V skladišču podjetja Baloh je izbruhml požar. Ogenj so pogasili gasilci iz CPV Količevo, Trzina, Domžal, Doba, Jarš, Rodice in Mengša. Gmotna škoda znaša več 10 milijonov tolarjev, vzroke požara pa še ugotavljajo. OPOZORILO POLICIJE: Lastnike koles in koles z motorjem opozarjamo na večjo previdnost pri samozaščitnih ukrepih glede tatvin, saj v veliki meri sami pripomorejo k tatvini vozil teh ka-tegorij s tem, da jih pustijo odklenjena. V.P.O. VROČA STRAN à® m mmmm v tmtm v mm&mm® mmm uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev. ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, ^^.P^íS ^72^3-5^° 1 -'v. da nas o tem obvestiio. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svoj,mi podatki obračajle nan,o (tel si Ktr . ; «v. da nas o tem obvestijo. , ----------- * Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci ^TíToo Športno društvoTržin in Strelsko Dan športa v Trzinu (peta otroška ol.mpiada, peri tój: v^spomin na Hrníivn Trzin Petra Levca, velika vrtna veselica z ogledom kvalifikacijske dru5lV° TrZ'n nogometne tekme SLOVENIJ A:LUXEMBURG) 0106. l, .00 KUD Franc Kotar Trzin Trzinska pomlad 2001: 2.1etnik Valdorfske gimnazije - Romeo in Julija 03.06. Turistično društvo Trzin 09.06. 11.00 KUD Franc Kotar Trzin 09.06. Smučarsko društvo Trzin in Župnišče Trzin 15. in 16.06. 17.00 Športno društvo Trzin 16.06. 16.06. 23.06. 23.06. 24.06. 24.06. 24.06. 24.06. 29.06. 30.06. 30.06. Junij juny avgust Pohod ob mcjah občine Trzin Trzinska pomlad 2001 : ženski pevski zbor Sirene pohod na Košutno Maraton "25 ur" košarke na Duplici (Trzin - Mengeš D Kamnik) 11.00 Kulturno-umetniško društvo Trzin Trzinska pomlad 2001 : Teater Cizamo - predstava Mega Planinsko društvo Onger Trzin - Izlet na Mladinski odsek 11.00 Kulturno-umetniško društvo Trzin Trzinska pomlad 2001: Ana Monroe - ulična gledališkan Zločin za kazen Gasilsko društvo Trzin Turistično društvo Trzin Občina Trzin, ZVS, KUD OŠ Trzin Društvo prijateljev mladine Gasilsko društvo Trzin tekmovanje v gasilskem vodnem nogometu kresovanje v kamnolomu občinska proslava ob dnevu državnosti in lO.obletnica trzi bitke zaključna prireditev - valeta za osmošolce in njihove starše zaključek male šole svečana akademija ob 95-letnici gasilskega društva 11.00 Kulturno-umetniško društvo Trzin Trzinska pomlad 2001 : Domžalska godba Gasilsko društvo Trzin Društvo upokojencev Žerjavčki gasilska parada in veselica Izlet v Salzburg (ogled solnih rudnikov. Orlovo gnezdo, v igre, ogled Mozartové hiše) Planinsko društvo Onger Trzin - mladinski planinski tabor KRNICA 2001 (osnovnošolci) Mladinski odsek Planinsko društvo Onger Trzin - mladinski planinski tabor KOB ARID 2001 (srednješolci) Mladinski odsek !Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Žerjavčki so začeli s pevskimi vajami. Kdor se jim želi pridružiti prijave zbira ga. Lučka Župan Strelsko društvo Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. tST Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek MO PD Onger Trzin vabi osnovnošolce, dijake in študente, da se jim pridružijo. Planinski krožek na OŠ Trzin je vsako s 15. uri v učilnici zemljepisa, dijaki in študenti pa se srečajo vsak drugi četrtek v mesecu v društveni hišici. Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija LJUBITELJE ŠAHA vabimo VSAK PONEDELJEK ob 19.00 uri na srečanja šahistov v STARI ŠOLI Tr/in Informacije: 513 (Rado) ali 041 703-555 (Savo) 1 fôr' Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri v prostorih stare OŠ Trzin. Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo. da naj se jim pridružijo. Zakaj tehnični pregledi v obrtni ———- com TRZIN? V pùietumà času yam nudimo pestrá btbiro mesa m na žar ter ostalih masnih dobrot odprto: torek - petek od 8.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 13.00, ponedeljek zuprto tel.:01-722 03 40 fadjet/e THtfWtSS/í d.o.o.., 6, Î236 IOC Trzin, tel.: 562-Î2-X3 "Ponuda ifjettut* uyad*te ce*tc O/ diev^a. fyuzj*tič*ie dvU. /tÁci^a tnafa od 25.5. 200. do nvfr}kwuùzje yilay. m.p.c. (napake v lisku so moûne) olje Cekin, rasllmsko 11, stekl. 189,90 SIT brezalkoholna pijaca Fruc (vsi okusi) 1.51, PVC 149,90 SIT alpsko mleko LM 1,6% m 3,2 % 11 139,90 SIT brezaik. pij. Kewin - pomar., ace, cola 1,51 89,90 SIT olje Friola 21, PVC 399,90 SIT kremm namaz z lešniki Nussenia 400 g 199,90 SIT kompot breskev Eli 820 g 169.90 SIT video kaseta TDX XQ 180 min Sas0 / 499.90 SIT MEHLE Turistično agencijo z licenco liko I29/0, 1292 IG, tel: 01 286 24 38, fox: 286 37 61 POČITNICE- POSEBNO UGODNO- AKCIJA! Hotel Olympia (• ..), Vodice teimin 7« polpeniion otroci do 9 let otroci 9 • 12 lel no dodolnem ležištu no dodolnem leiiiiu do 2 6.2001, od 29.9.20CI 19 800,00 Sli 11.500,00 Sit 16.200,00 511 26 ■ 30.6.19 • 29 9 26.000,00 51! 14 500,00 Sli 21 800,00 Sli 30.6.-I4 7.25.8-1.9 48.500.00 SI! 25 800.00 Sli 36.200.00 Sli 14 7 25.8 60 400,00 Sli 31 800,00 SU 44.500,00 Sit Hotel Millenium { ***..), Opatija do 14 7 od 25.8. 78.800,00 SI! 14.7 -258 84 600,00 Sli Nudimo »om ludi ledensko kiinijtnjt 2 lodjo "Silvii" |ra íliki) po |uéni Dalmaciji h polni pciiîion 49.900.00 511 OPTIKA Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 Delovni čas: /sak dan 8.00 - 12.00 in 2.00 Gomcs.p. Mengeška 71, Irzin RTV SERV/S telefon: 01 721-38-93 GSM: 041 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT antén ter avtoakustike HUB ATW UMixímiu- :s, NA VRTNARIJI VAM NUDIMO? 130 . 23q 180 200 -300 i 100 i ___701 ""^.EMRA - UGODNE C] Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-co; Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5. Domžale Tel.: 01/ 72 41 657. 041/ 695 339, 01/ 72 42 ■ Čistimo: • vse vrste oOlaćil. luđi usnje • vse vrste pre zavěs (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter i Pridemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih in pr Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim p; Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h i "WW* U.UW. içaiH ptáuuca Derceva BI je v trgovini z modno konfekcijo "NAOMI", Kidričeva 12, 1236 Trzin (pri Pizzeriji in špagetariji Da Mattia, •rgovini Flis in nasproti mesnice Arvaj oz. papirnice Čačke] odprla zbiralnico za -iščenje, pranje in konfekcijska popravila. Z dolgoletno tradicijo vam nudimo hitre in kakovostne usluge za: • Lemično čišćenje vseh tekstilnih izdelkov inpregnacijo SCOTCHGARD za vsa vrhnja in športna oblačila pranje in likanje posteljnine, zaves ... globinsko čišćenje lamelnih zaves • globinsko čiočenje vseh vrst in velikosti preprog • čišćenje usnjenih izdelkov e vsa konfekcijska popravila Tr9ovina Naomi je odprta od ponedeljka ■ petka od 12.00 do 13.00 ure u° sobotah od 03.00 do 13.00 ure • jj. št. Na'o'mi ÔÎ *724 *1*5* Î 1 : '"•••••(••«laiKitt Se priporočamo! nm obraza m telesa ■ shujševaini in anticelulitni programi - depilacijo - trajno odstranjevanje dlak - solarij nflRflunn iiega noHïou jessica JEMCEVA 14C, 1236 TRZIN NAROCANJE telefon: 72 44 112, GSM: 031 554-009 jifr. gostilna ^ NAROBE ^ 72 10 417 72 14 994 Spoznajte bogastvo okusov domače slovenske kuhinje. Pridite in uživajte v jedeh pripravljenih z Ijubeznijo. Preizkusite tudi založenost naše vinske kleti z najboljšimi slovenskimi vini.