/Primors!? Št. 216 (16.561) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945,' njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zcijnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- šnjeni -vropi.________________________________________ t"' V ntecchi 6 - Tei. 040 7786300, fax 040 772418 \ rt N . O.evored 24 moggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 .______________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it J500 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO 0,77 evra TOREK, 14. SEPTEMBRA 1999 Islamska sled vsem pogodu Rado Gruden Drugi krvavi atentat v zadnjih štirih dneh v Moskvi je z vso dramatičnostjo odprl vrsto vprašanj o tem, kdo so atentatorji, kakšni so njihovi cilji, predvsem pa, kdo bi lahko bili njihovi botri. Morda je za vse Se najbolj enostavna in najbolj sprejemljiva trditev, da so zadnji napadi delo čečenskih islamskih skrajnežev, ki napetost s kavkaskega področja prenašajo v samo srce Rusije in istočasno grozijo, da se bo teroristični val še razširil. Do kod lahko seže ta val, lahko samo ugibamo in upamo, da so jedrske elektrarne in jedrske konice dobro zavarovane in da morebitna teroristična akcija vsaj v tej smeri ni mogoča. »Islamska sled« je najbrž najbolj sprejemljiva tudi za ruske oblasti, ki bi lahko položaj izkoristile in pod geslom obrambe pred »zunanjim sovražnikom« uvedle izredne ukrepe, ki bi imeh dolgoročne posledice. Na ta način bi avtomatično odpadle decembrske parlamentarne volitve, pod vprašajem pa bi bile tudi predsedniške, ki so na programu prihodnje leto. To bi pomenilo, da bi Rusijo Se naprej vodila ista garnitura, Id je v zadnjem Času povsem izgubila tla pod nogami, Rusijo pa s svojim slabim vodenjem, korupcijo in politično slepoto privedla na rob gospodarskega in družbenega zloma. Jelcin bi torej Se naprej ostal na svojem mestu, Putin, ki se na tajne službe dobro spozna, pa bi postal dejanski gospodar položaja. Ruski predsednik je v zadnjem Času že velikokrat dokazal, da je v boju za oblast pripravljen storiti marsikaj. Kljub temu pa botrov zadnjega vala terorizma najbrž ni mogoče iskati v krogih trenutne oblasti, saj so zadnji atentati Se dodatno osibih Jelcina in Putinovo vlado. Zato sta tudi proglasitev izrednega stanja in morebitno razmišljanje o preložitvi vohtev malo verjetna. Čeprav ostaja »islamska sled« torej najbolj vroča, pa se ne sme pozabiti še ene možnosti za krvavo nasilje. Vložek v boju za oblast v Rusiji je namreč tako visok, da bi lahko bili nekateri visoki krogi, tudi brez vednosti najozje državne oblasti, po zadnjih škandalih, ki so pretresli Rusijo, pripravljeni na vse, da s pomočjo ustvarjenega kaosa ohranijo svoje položaje in z njimi povezane privilegije. MOSKVA / NOV TERORISTIČNI NAPAD V RUSKI PRESTOLNICI V ruševinah sedemnadstropne zgradbe umilo najmanj 70 ljudi Eksplozijo je odjeknila ob 5.20 zjutraj - Boris Jelcin napovedal vojno teroristom BAZOVICA / V NEDELJO PRED SPOMENIKOM Slovesnost v spomin na junake, ki so se prvi upili fašistom BAZOVICA - Veliko ljudi se je v nedeljo udeležilo spominske svečanosti na bazovski gmajni, kjer stoji spomenik štirim junakom Bidovcu, Milošu, Marušiču in Valenčiču. Poleg osrednje svečanosti, ki jo je priredil Odbor za počastitev bazoviških junakov, je bilo tudi veliko spremnih prireditev. Na 3. strani MOSKVA - Od sedemnadstropne stavbe ni ostalo nič drugega kot kup ruševin, v katerem je našlo smrt najmanj 70 ljudi. Po Četrtku, ko je eksplozija raznesla osemnadstropno stavbo in ubila preko 90 ljudi, je terorizem spet udaril v ruski prestolnici. "Eksplozija je odjeknila vCe-raj ob 5.20 zjutraj. Da gre za nov teroristični napad, ki je Moskvo in Rusijo spravil na rob panike, ni veC nobenega dvoma. O avtorjih zločinskih dejanj pa za zdaj ni še niC znanega. Večina je prepričana, da gre za islamsko maščevanje, toda konkretnih dokazov za te trditve ni. V okviru preiskave so včeraj sicer aretirali dve sumljivi osebi, ki pa vsaj za zdaj še nista obtoženi sodelovanja v atentatu. Tudi vodja čečenskih gverilcev Basajev zanika udeležbo njegovih ljudi v zadnjih napadih. Predsednik Boris Jelcin in premier Putin sta napovedala vojno teroristom, sprejeti pa so bili tudi izredni varnostni ukrepi, da bi preprečili nova teroristična dejanja. Na 11. strani Cilj 2: pogovor z Marinom Voccijem TRST - Izločitev iz strukturnega sklada Cilj 2 (za obdobje 2000 - 2006) pomeni za devinsko-nabrežinsko občino hud udarec, ki prinaša celo vrsto problemov. O tem je tekla beseda z županom občine Marinom Voccijem, ki je podrobno spregovoril, kaj ta odločitev Dežele pomeni, in zakaj se je skupaj z drugimi prizadetimi na Tržaškem odločno uprl temu sklepu. Na 5. strani SKGZ in Corerat o Čezmejni TV TRST - Deželna komisija za nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi oddajami Corerat, je včeraj sprejela predstavnike Skgz. Glavna tema pogovora je bil načrt za čezmejno televizijo, ki se bo začel 27. septembra s prvimi izmenjavami radijskih poročil. Predsednik Skgz Rudi Pavšič je pohvalil nadt, obenem pa se zavzel, da bi vsaj ohranili sedanjo raven slovenske strukture v deželnem Rabi. Na 2. strani Nova konvencija Občina Milje-Acegas TRST - Občinski svet je ratificiral konvencijo, ki jo je delniška družba ACEGAS podpisala z miljsko občinsko upravo. Sklep so podprli vsi svetovalci, z izjemo Nord libero, ki je glasoval proti, ter Severne lige, katere predstavnik se je vzdržal. Na B.strani Calabresi malo pred smrtjo v Trstu zaradi preiskave o fašistih in tajnih službah MILAN - V kopici dokumentov, ki so jih pred Časom odkrih v opuščenem skladišču tajne službe Sisde, so tudi dokazi, M postavljajo na glavo dosedanje hipoteze o umora komisarja Calabresija in ga povezujejo z dogajanjem v Trstu. Komisarja so ubih s strelom v glavo leta 1972: umor so pripisali levim izvenparlamentarcem kot maščevanje za skrivnostno smrt anarhista Pinellija. V resnici pa naj bi Calabresi vodil preiskavo o povezavah med fašističnimi skrajneži in tajnimi službami: v okvira te preiskave naj bi prišel v Trst, ker ne gre pozabiti, da so za neuspeli atentat na slovensko Solo pri Sv. Ivanu rabili isti timer kot za pokol v milanski Kmečki banki. Nekaj dni po povratku iz Trsta so ga ubili. Na 2. strani Na Vzhodnem Timorju nasilje ne popušča VS OZN o mirovnih silah DŽAKARTA - Indonezija je takoj potem, ko je pristala na napotitev mirovnih sil na Vzhodni Timor, storila korak nazaj in zaCela postavljati pogoje glede sestave teh enot, pri Čemer je izrecno zahtevala, da v njih ne bo avstralskih vojakov. Generalni sekretar ZN Annan pa je v zvezi s tem dejal, da je sestava mirovnih sil v izključni pristojnost Varnostnega sveta ZN, ki je o tem razpravljal ponoči. PapeZ Janez Pavel H. je včeraj sprejel timorskega škofa Carlosa Ximenesa Bela, katerega bo danes prejel tudi predsednik Ciampi. Medtem pa na Timorju nasilje ne popušča. Paravojaške indonezijske milice še naprej divjajo, nemočno prebivalstvo pa beži pred terorjem. Na 11. strani Reklamni oglas Napredek znanstvenega raziskovanja V prodaji nova pilula, ki pomaga pri odpravi odvečnih kilogramov Dobite jo v lekarnah MILAN - V teh dneh je v lekarnah na razpolago pilula, ki skupaj z nizkokalorično dieto pomaga pri hujšanju. Gre za dietetični integrator. Test so izvedli tako, da so pri 40 prostovoljcih primerjali rezultate dosežene z novim izdelkom s tistimi s placebom. Novi izdelek je »LineControl«, ni zdravilo in ni povzročil stranskih učinkov. Distributer je družba Axio, ki trenutno izpolnjuje številne zahteve. Izdelek ima oznako glede na stopnjo debelosti: blag, zmeren ali moCan. V CCNTRO CUlTUflA« I tmo - KoecoM Ltakst« ■ Ot vrst H - ITAUCNISCH« KULTUR GKtUSCH A FT TfllUT priznan od GOETHE INSTITUT H#1 NEMŠČINA PRI CCIT ► INTENZIVNI TEČAJI V SEPTEMBRU ► TEČAJI VSEH STOPENJ ► izpiti GOETHE-INSTITUTA ► študijska bivanja v Nemčiji ► knjižnica in medijska zbirka informacije, prospekti in vpisovanja pri CENTRO CULTURALEITALO-TEDESCO Dl TRIESTE (ITALIJANSKO - NEMŠKI KULTURNI CENTER TRST) Ul. Coroneo 15 - tel. 040/635764 CasAffari C 040/21.33.66 Ugussi: lepo in dobro. In odslej HOVO Otvoritev prenovljene trgovine je vedno praznik. Trgovina Ugussi je ponovno odprta: prenovljeni prostori, bogata ponudba z novimi predlogi in nov način predstavitve slednjih. Nova, inovacijska v vsem, le dober odnos do klienta je ostal nespremenjen. V novi trgovini Ugussi najdete poleg običajnega odprtega, korektnega in velikodušnega sprejema še obilico novosti, idej in bogatejšo izbiro kot doslej. UGUSSI >> v Trstu v Ul. Fianona (stadion Grezar) Veliko privatno parkirišče TALNE IN ZIDNE KERAMIČNE OBLOGE SANITARIJE KOPALNIŠKA OPREMA NOVICE POLITIKA / MEDTEM KO SE MANDAT IZTEKA SKGZ / SPOROČILO ZA JAVNOST Predsednik Kučan sprejel delegacijo SDGZ LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je včeraj sprejel delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta, ki mu je predstavila knjigo Slovensko gospodarstvo - jamstvo za obstoj. Med srečanjem je KuCan poudaril, da ima knjiga, ki obravnava moC gospodarstva slovenske manjšine v Italiji v preteklosti, njegovo trenutno stanje, pa tudi poglede o nadaljnjem razvoju, izreden pomen za slovensko manjšino v Italiji in njeno samozavest. Skupen prostor ob meji postaja vse bolj pomemben za slovensko manjšino in krepitev njene gospodarske mod, tudi ob upoštevanju integracije gospodarskega prostora v procesu vključevanja v Evropsko unijo, je še dejal KuCan. Po njegovem mnenju bi se moralo manjšinsko gospodarstvo pri izvedbi gospodarskih projektov v okviru pakta stabilnosti za JV Evropo aktivneje vključiti v skupne projekte slovenskih in italijanskih podjetij. (STA) V Posočju dokončanih 649 objektov BOVEC - Po podatkih državne tehnične pisarne Bovec - Kobarid so do petka, 10. septembra, zaključili izvedbo del na skupno 649 objektih (v tednu dni 28). Kot so sporočili iz pisarne, so za obnovo Posočja do konca prejšnjega tedna izdelali 2502 elaborata za priglasitev del in projektne naloge (v tednu dni sedem) ter pridobili 1568 odločb za gradbeno dovoljenje in priglasitev del (devet). Poleg tega so sklenili 1003 tripartitne gradbene pogodbe (v tednu dni 16) ter podpisali 1437 vlog za dodelitev sredstev državne nepovratne pomoti (16). (STA) Brez meja z novim poletom v sveto leto 2000 DUNAJ - Kljub spodleteli kandidaturi za olimpijske igre leta 2006 je potrebno Se spodbuditi sodelovanje Brez meja med Furlanijo Julijsko Krajino, Slovenijo in Avstrijo, z ozirom na sveto leto 2000 pa bi morah povečati že obstoječe zmogljivosti in najti nove oblike sodelovanja. »Avstrija je na področju turizma naš najboljši partner,« sta na včeraj na Dunaju poudarila odbornik za turizem dežele FJK Seigio Dressi in goriski nadškof Antonio Vitale Bommarco. Dežela FJK, ki je kot "vrata na vzhod", igra pomembno vlogo za romarje in to ne samo za tiste, ki romajo v Rim, je dodal. V regiji je namreč po njegovih besedah na razpolago preko 139.000 postelj, pa tudi lastne romarske poti in turistične ponudbe s središčem v Ogleju. (STA/APA) Protislovne novice o Craxijevem zdravju MILAN, TUNIS - Diabetologinja milanske bolnice S.Raffaele dr. Ormella Melogli je včeraj sporočila, da se je zdravstveno stanje bivšega premiera in enega glavnih obtožencev preiskave Ciste roke Bettina Crarija hudo poslabšalo. Po njenih izjavah bo potrebno zdravljenje v bolnici v Tunisu. Crarijeva žena Anna je demantirala novico in dejala, da se soprog počuti dobro. Toda iz S.Rafaeleja so replicirali, da je dr. Melogli za izjavo pooblastil osebno Craxi. Ustavnih reform še ni na obzorju Predsednik Ciampi pozval Berlusconija k obnovitvi dialoga z vladno večino Čezmejna tv da, a ne na škodo slovenske strukture Corerot sprejel predstavnike Skgz 27. septembra začetek oddaj RIM - Sedanja zakonodajna doba je že krepko zajadrala v drugo polovico, večkrat napovedanih ustavnih reform pa še vedno ni videti na obzorju. Da bi prispeval premakniti zadevo z mrtve točke, je predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi vCeraj povabil na pogovor na Kvi-rinal Silvia Berlusconija, predsednika gibanja Forza Italia in'hkrati voditelja desnosredinskega tabora, in sicer z namenom, da bi ga spodbudil k obnovitvi dialoga o tej problematiki z vladno večino, potem ko se je pretrgal pred pol drugim letom ob propadu dvodomne parlamentarne komisije. Berlusconi se je mudil na Kvirinalu uro in štirideset minut, toda zdi se, da ni pokazal kakega posebnega interesa za iskanje skupnega jezika z vladno večino. Ciampiju je v bistvu obrazložil načelno oziroma maksimalistiCno sta-liSCe, ki ga je Pol svoboščin zavzel že ob propadu dvodomne komisije. Reforme da, je dejal Berlusconi, toda biti morajo »resnične«. Z njimi mora Italija postati predsedniška republika z večinskim vo- lilnim sistemom itd. Kozmetične reforme desne sredine naj ne bi zanimale. Sicer pa je treba upoštevati, da je Pol svoboščin glede reform v resnici dokaj neenoten. To velja še posebej za volilno reformo. Voditelj Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini hoCe po vsej sili izvesti referendum za ukinitev proporCnega dela parlamentarnih volitev, Forza Italia in KršCan-sko-demokratski center (CCD) pa nista toliko navdušena za to -in bi bila najbrž pripravljena na obravnavo problema v parlamentu pred referendumom. Ce je desnosredinski tabor glede volilne reforme neenoten, pa razmere niso bistveno drugačne v levi sredini. Znano je, da so manjše stranke, od LS do SDI, SIK in, Ce hočemo, SKP, v bistvu za ohranitev proporCnega dela parlamentarnih volitev, medtem ko so ostali, zlasti LD in Demokrati, za cist večinski sistem. Tudi zato bi se človek lahko vprašal, kaj naj pomeni to, da nekateri predstavniki vladne večine, kot npr. zeleni Pieroni,. pravijo, da bo vlada večina izvedla reforme sama, Ce bo Pol svoboščin še naprej zavlačeval. TRST -Včeraj dopoldne je Deželna komisija za nadzorstvo na radiotelevi-zijskoslužbe Corerat sprejela zastopstvo Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki sta ga ob predsedniku Rudiju Pavšiču sestavljala se Ace Mermolja in Igor Gabrovec. Tema pogovora je bil načrt za Čezmejno televizijo Linx Nt 2000, ki bo že v kratkem začela s poskusnim oddajanjem. V uvodnem nagovoru je predsednik Corerata Daniele Damele orisal pomen projekta čezmejne televizije v funkciji povezovanja ljudi in krajev na obeh straneh slovensko-italijan-ske meje, s poebno pozornostjo tudi na Hrvaško. Delovno ekipo RAI za vzpostavitev Čezmejne te- ______PREVOZ / PRIHODNJO SREDO, 22. SEPTEMBRA____ Evropski dan mesi brez avtomobilov V FJK sta k pobudi pristopila Videm in Gorica - V Franciji je imellani projekt velik odmev RIM - Minister za okolje Edo Ronchi je povabil voznike, naj prihodnjo sredo, 22. septembra, ko bo evropski dan mest brez avtomobilov, pustijo avtomobil ali motorno kolo v garaži oz. na parkirišču in naj se vsaj tistega dne posluzijo javnega prevoznega sredstva. K dnevu brez avtomobila je pristopilo 92 občin (v Furlaniji - Julijski krajini samo Videm in Gorica), v katerih bo del središč sploh zaprt za avtomobilski promet, ponekod pa tudi za motoma kolesa kot n.pr. v Rimu in v Palermu, v Turinu bodo javni prevozi brezplačni ali po znižani ceni kot v Bologni in Genovi, v Turinu, Neaplju in Palermu pa bo na razpolago tudi nekaj nadomestnih vozil na električni pogon. Na predstavitvi dneva brez avtomobilov je minister Ronchi orisal sedem ciljev skorajšnje pobude, s katero bodo najprej dokazali, da je mogoCe živeti in se premikati tudi brez lastnega avtomobila, je dejal Ronchi: 88 odstotkov državljanov podpira zaprtje mestnih središč in je zaskrbljenih zaradi slabe kakovosti zraka, na dan brez avtomobilov bodo torej konkretno preverili to možnost. Na drugem mestu je poskus zaprtja širših območij; na tretjem je ojačanje javnega prevoza (prihodnji finančni zakon predvideva izredno finansiranje za nakupa 12.000 novih avtobusov); na Četrtem je uvajanje večjega števila ekoloških vozil, saj je se preveč avtomobilov, morotnih koles in tudi avtobusov, ki močno onesnažijo okolje. Nadalje bo dan brez avtomobilov služil za preverjanje sistemov za nadzor kakovosti zraka in zvočnega onesnaženja, pa Se za mnenjsko raziskavo v osmih večjih mestih o možnosti zapiranja za promet večjih predelov mesta in konCno na sedmem mestu bo dan brez avtomobilov priložnost za javno razpravo o problemu prometa. Z ministrom Roncheiem se je tiskovne konference udeležila francoska ministrica za okolje Domini-que Voynet. Francija bo že drugič poristopila k evropski pobudi dne brez avtomobilov, glede na dejstvo, da so lani dosegli odlične rezultate: na ta dan je bilo okrog 20 odstotkov vozil manj kot sicer, avtobusi so peljali 11 odstotkov potnikov vec, onesnaženje zraka se je zmanjšalo od 30 do 50 odstotkov, zvočno onesnaženje pa za okrog 65 odstotkov. levizije sta na seji zastopala Giuseppe Mariuz ter Fi-libert BenedetiC. Slednji je vodstvu SKGZ in elanom Corerata dejansko napovedal skorajšnji začetek poskusnega oddajanja Lime Nt 2000, ki se bo začelo že 27. septembra s prvim izmenjavanjem televizijskih poročil. Predsednik SKGZ Rudi PavSiC je pozdravil dejstvo, da je Deželna komisjija za radiotelevizijsko službo prvič uradno sprejela zastopnike slovenske organiziranosti. V nadaljevnju je PavSiC okvirno predstavil delovanje SKGZ, kar zadeva Čezmejno televizijo pa je pozitivno ocenil načrt, ki ima cilj v brisanju mejnih pregrad in v povezovanju ljudi s prostim pretakanjem informacije in kulture. V isti sapi je predsednik SKGZ obenem poudaril, da projekt Čezmejne televizije nikakor ne sme nižati sedanje ravni slovenske strukture v sklopu deželnega sedeža Rai. V tem smislu je Pavšič Corerat opozoril na nerešeno vprašanje (ne) vidljivosti slovenskega te-levizjskega programa v Benečiji ter na huda pomanjkanja v organiku tako slovenskega uredništva kot tudi programskega oddelka. V zaključku zasedanja je predsednik Corerat Damele na Pavšičev predlog napovedal možnost sklicanja razširjene seje Deželnega sveta, na katero bi bili vabljeni vsi dejavniki, ki so zainteresirani in soudeleženi v projektu Čezmejne televizije. Seja naj bi se odvijala v začetku decembra, pred proračunsko razpravo, sklicatelj zasedanja pa naj bi bil sam Corerat. TERORIZEM / DOKUMENTI TAJNIH SLUŽB r NEK / DANES MOTEN PROMET n CELOVEC / DOBRIKANJE DESNICI Umor Calabresi: nova sled Nekaj dni pred umorom naj bi bil v Trstu zaradi preiskave o fašistih Tudi drugi uparjalnik na poti v Krško Haider namerava ustaviti dotok tujih priseljencev MILAN - Obdobje strategije napetosti, Številnih atentatov in umorov na koncu 60. let in skozi vsa 70. leta je Se vedno nepojasnjeno in posejano s skrivnostnimi dogodki, s povezavami med tajnimi službami in teroristi, ki jih še danes uspešno skrivajo, s kopico poskusov preusmerjanja pozornosti od pravih storilcev na domnevne krivce. Začelo se je s pokolom v milanski Kmečki banki decembra 1969 in prav v zvezi s tem krvavim atentatom se je pojavilo ime komisarja Luigija Calabresija, funkcionarja tamkajšnje kvesture, ki je zasUševal nedolžnega anarhista Pinellija, ko je ta »padel« s četrtega nadstropja in umrl. Calabresi je postal simbol represije in tarča napadov predvsem levih izven-parlamentamih skupin. Tri leta pozneje ga je neznanec ubil s strelom v glavo. Po skoraj 15 letih je skesanec obtožil nekdanje liderje izvenparlamentame skupine Lotta continua; v zadnjem desetletju so jim sodili 14-krat in jih po vrsti protislovnih razsobd »dokončno« obsodih na 22 let zapora. Pred kratkim pa je vrhovno sodišče odredilo obnovitev procesa na podlagi novih pričevanj, iz katerih naj bi izhajalo, da so obtoženi nedolžni. Prav te dni pa so prišla na dan nova in še nepreverjena pričevanja in dokumenti, na podlagi katerih je umor treba pripisati zločinski zmesi fašističnih teroristov in tajnih služb. Preiskovalci so namreč med tisoči papirjev v opuščenem skladišču tajne službe Sisde odkrili tudi dokumente o začetni preiskavi o atentatu na Kmečko banko, ki je vodila do skrajnih desničarskih cehe. To preiskavo so kaj kmalu opustili - krivi so paC morali biti na levici, kot anarhist Valpreda - iz odkritih dokuk-mentov pa izhaja, da je milanski poheist še naprej raziskoval vlogo črnih ekstremistov in predvsem njihove povezave s tajnimi službami, ki so jih usmerjale. Odkril naj bi, da so trgovali z orožjem in prav zaradi tega naj bi prišel tudi v Trst, kjer naj bi bila ena od pomembnih točk tega nelegalnega in nevarnega posla: nekaj dni potem, ko se je iz Trsta vrnil v Milan, so ga ubili s strelom v glavo. Ni rečeno, da je ta hipoteza prava in da so Calabresija res ubili zaradi preiskave o prevratniški skrajni desnici in to takoj po delovnem obisku v Trstu. Ni pa neverjetno: ne pozabimo, da je policist vodil preiskavo o atentatu na milansko Kmečko banko, pri katerem so teroristi uporabili iste vrste timerja za eksplozijo peklenskega stroja kot pri neuspelem atentatu na svetoivansko šolo, kar prepričljivo dokazuje povezavo tukajšnjih fašističnih skrajnežev z najbolj nevarnimi skupinami italijanskega Črnega terorizma. In morda je prav to odkritje stalo življenje mladega komisarja. KOPER - Izredni prevoz z drugim uparjalnikom za Nuklearno elektrarno Krško (NEK), ki je vCeraj zjutraj iz Luke Koper krenil na pot proti Krškemu, je malo pred 12. uro prispel na počivališče pri spomeniku na Črnem Kalu, kjer bo prenočil. Prvi dan prevoza drugega uparjalnika je potekal brez posebnosti, transportna kompozicija pa je za približno 14-kilometrsko pot potrebovala štiri ure oziroma na cilj prispela dve uri pred načrtovanim rokom. Tudi drugi uparjalnik bo za približno 200-kilometrsko pot do Krškega, kamor bo prispel predvidoma v ponedeljek, 20. septembra, potreboval osem dni. Izredni prevoz bo danes 36-kilometrsko pot od Črnega Kala prod Razdrtem nadaljeval predvidoma ob 7. uri. Promet bo v Času prevoza oviran (zapore bodo dinamične, kar pomeni, da bo promet na posameznem cestnem odseku sproščen takoj, ko ga bo transportna kompozicija zapustila), na nekaterih odsekih pa obvoza ne bo: predvidoma med 7. in 9. uro bo zaprta glavna cesta od Črnega Kala do Socerba v dolžini 3, 3 kilometra, predvidoma med 10. mo in 10.15 bo zaprta glavna cesta na odseku od Petrinj do Klanca v dolžini 900 metrov, predvidoma med 11. mo in 11.30 pa bo v dolžini 800 metrov zaprt odsek glavne ceste od Klanca do Kozine. Časi zapor posameznih odsekov so okvirni. Po izkušnjah iz prvega izrednega prevoza uparjalnika pa je mogoCe pričakovati, da bo transportna kompozicija na cilj lahko prispela tudi nekaj pred predvidenim in načrtovanim rokom, so sporočili iz NEK. (STA) CELOVEC - Koroški deželni glavar in Sef avstrijskih svobodnjakov Jdrg Haider pred parlamentarnimi volitvami 3. oktobra v Avstriji spet ribari v desničarskih vodah. V pogovoru z novinarji na nacionalni radioteleviziji (ORF) je desničarski populist napovedal, da bo dežela Koroška od jeseni letos dalje popolnoma ustavila priseljevanje tujcev. Svojo napoved bo uresničil s tem, da Koroška ne bo veC podpisala novega vseavstrijskega sporazuma, ki naj bi - kot v preteklosti - določil kvote priseljencev za vsako posamezno zvezno deželo. Svojo napoved je Haider utemeljil s tem, da je treba v Avstriji konCno biti »ustaviti priseljevanje tujcev«. Avstrijci morejo že zdaj »pretrpeti preveč tujcev«, je poudaril vodja svobodnjakov, ki je že leta 1994 s (spodletelim) referendumom hotel izsiliti restriktivnejšo politiko avstrijske države napram tujcem. Prvi korak k ukinitvi priseljevanja v Avstriji bo Haider storil na Koroškem, kjer deželne oblasti od jeseni naprej tujcem ne bodo vec izstavile novih dovoljenj za stalno bivališče. V preteklem letu je Koroška izstavila Se 360 novih dovoljenj, v vsej Avstriji pa je dobilo dovoljenje za stalno bivanje v državi okrog 9000 tujcev. Haiderjeva napoved so takoj ostro zavrnili zeleni in liberalci, ki so izjave označili za »rasizem«, socialdemokrati in ljudska stranka pa sta poudarila, da gre za nov manever, s katerim hoče Haider pri parlamentarnih volitvah 3. oktobra točkovati predvsem v desničarskih krogih. Ivan Lukan Kot vsako leto v tem Času se je v nedeljo popoldne veliko ljudi zbralo na bazovski gmajni, kjer stoji spomenik Štirim junakom slovenskega naroda Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, ki so jih 6. septembra 1930 fašisti usmrtili po zloglasni razsodbi fašističnega sodišča za zaščito države. Bil je to Prvi tržaški proces, pravzaprav farsa, s katero je hotel fašistični režim slovenskim drugo-rodcem in svetu pokazati mišice. V tistih dneh so Trst dobesedno preplavljale horde črnosrajčnikov, v pristanu so bile zasidrane bojne ladje, tržaška sodna palaCa pa je bila zastražena kot nikdar prej. Kri Štirih junakov je neizbrisna v zavesti naroda, štirje usmrčeni Tigrovci so se spremenili v simbol upora, kraj usmrtitve, Bazovica, pa v geslo poznejše zmage. Osrednjo proslavo na bazovski gmajni, ki jo vsako leto prireja Odbor za proslavljanje bazoviških žrtev, je uvedel Milan Pahor. V svojem pozdravnem nagovoru se je Pahor se najprej zahvalil vladnemu komisarjatu, ki je na prošnjo Odbora in tudi po zaslugi posredovanja SKGZ namenil izredni prispevek za popravilo spomenika. Obeležje se je zato predstavilo z dostojnejSim videzom: zamenjali so oskrunjene kamnite napise, pobarvali so ograjo in droge ter očistili kamniti steber in temelj - vse to pa z javnim denarjem, kot je naglasil sam Milan Pahor. V imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev je na nedeljski svečanosti spregovoril priznani Športni delavec Vojko Mijot, ki je spomenik na bazovski gmajni označil kot spomenik vseh Slovencev, »ki nas združi mimo vsakdanjih ideoloških in strankarskih razprtij". V nadaljevnaju je Mijot obsodil večkratne skrunitve, sad nočnih podvigov bednih ignorantov ter spomnil na nemogoče življenjske pogoje, ki jih je vsiljeval fašizem za Časa dvajsetletne strahovlade. O Prvem tržaškem procesu je obširno poročalo evropsko Časopisje, tako takrat kot tudi danes pa je ogorčenje evropske javnosti kmalu zbledelo - in ni ustavilo krvnikov. Nasilje se je stopnjevalo in preraslo v vojno. »Od političnih predstavnikov bi morali zato tudi danes zahtevati, da ukrepajo pravočasno in bolj učinkovito, saj krvoločne režime ne ukrotiš z grožnjo ekonomskih sankcij...« je 'oklon spominu junakov, ki so zanetili baklo protifašističnega upora Zgoraj množica, ki seje udeležila spominske svečanosti, v sredini polaganje vencev, spodaj pa udeleženci spominskega pohoda (foto KROMA) dejal Mijot. V zaključku svojega razmišljanja je zastopnik Odbora izrazil potrebo po radikalni pre- novi spomenika, ki naj bi postal pravi spominski park, dostojno urejen, kot se to spodobi za spomenik vseslovenskega in evropskega pomena, v kolikor pomnik pravičnega upora in plemenitega žrtvovanja. V imenu organizacij bivših pre-ganjencev in deportirancev je v italijanščini spregovorila pokrajinska svetovalka Stranke komunistov Giulia-na Zagabria, ki je v podčrtala aktualnost bazovskega spomenika in pomen visokih idealov, ki jih simbolizira. V nadaljevanju je Zagabria dejala, da je fašistični režim spodbujal nacionalizem in s tem ruSil razredno enotnost ter hkrati zakrinkal lastnosti razrednega boja. »Gre zato za spomenik, ki pripada vsem nam, Slovencem in Italijanom, saj sloni na vredotah same demokratične italiajn-ske ustave in torej republike,« je poudarila Zagabria, ki je v zaključku izrazila zadovoljstvo zaradi pozitivnih premikov v-zvezi s sprejemanjem zaščitnega zakona. »Slovenci že petdeset let zaman Čakamo na ce- lovito in pravično ureditev našega položaja, kljub velikim žrtvam in prispevku, ki so ga naši ljudje dali v boju proti fašizmu,« je v svojem posegu poudaril govornik stranke Slovenske skupnosti David Malalan. V nadaljevanju je nato izredno kritično ocenil delo levosredinske koalicije Oljke, ki je po njegovem kršila »obljubo po pravični in celotni rešitvi našega vprašanja«, sama levičarska komponenta koalicije pa, po Malal-naovem mnenju, se ne prepoznava veC v sku- pnem zakonskem osnutku in odstopa od zahtev po oblikovanju pravičnega in dostojnega zakonskega zaščitnega okvira. »Oblikovanje zaščitnega zakona mora temeljiti na upoštevanju gorja, ki nam ga je ta država povzročila v zadnjih osemdesetih letih,« je svoje kritično razmišljanje podkrepil Malalan in izrazil potrebo po takem zakonu, ki naj bo »učinkovito zdravilo, ki naj manjšini pomaga Cimprej do popolnega okrevanja«. Sedanji zakonski osnutek pa je Malalan označil kot golo »lajšanje muk, ki jih povzroča počasno hiranje«. Tudi letos so taborniki Rodu modrega vala in skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije bili Castnoa straža ob spomenike, žalostinka žrtvam, v izvedbi MPZ "Vasilij Mirk" s Proseka-Konto-vela pa je spremljala polaganje vencev s strani športnih, kulturnih, političnih in borčevskih organizacij, medtem ko je SZ Sloga uspešno priredila mednarodna odbojkarska turnirja za Pokal bazoviških junakov ter prav tako tradicionalni spominski pohod. Sicer nepredvideno, se je trem uradnim govornikom pred zaključkom proslave pridružil Karlo KocjanCiC v svojstvu predsednika društva TIGR, ki je napovedal nadaljne pobude društva, ki si je zadalo nalogo, da spodbuja in goji rodoljubno tradicijo Tigra, (igb) Spominski pohod v sončnem vremenu Lepo jesensko vreme je v nedeljo zjutraj v Bazovici pričakalo udeležence 19. pohoda bazoviških junakov, ki ga je tudi letos priredil planinski odsek Športnega združenja Sloga. Pohoda se je udeležilo približno 250 ljubiteljev narave vseh starosti, med katerimi je bil tudi najmlajsi 8 mesečni Jernej, ki se je na pohod sicer odpravil kar na plečih staršev. Poleg naših ljubiteljev narave in Članov SPDT, so se pohoda udeležili še elani PD Sežana, PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, PD Ravne na Koroškem in - letos prvič - elani PD Koper, PD Viharnik iz Ljubljane in PD Ljubljana Matica. Vsi so se izpred spomenika padlim v NOB v Bazovici odpravili proti Jezeru, nato do Drage in preko Peska in GroCa-ne cez dvolastniški mejni prehod do Jermanca, kjer so jih v novi koci sprejeli elani PD Sežana, ki kočo upravljajo. Od tod so se vsi podali na vrh hriba Kokoš, na pa se spustili do bazovske gmajne, kjer so se udeležili osrednje spominske svečanosti. Zvesti udeleženci so bili nagrajeni z bronasto, srebrno in zlato značko (za udeležbo na dveh, štirih ali šestih pohodih), najzvestejši (teh je bilo v nedeljo kar nekaj) pa so za deseto udeležbo prejeli posebno priznanje, delo umetnika Pavla Hrovatina. Pred odhodom domov so si planinci obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo na jubilejnem 20. Pohodu bazoviških junakov, ki bo potekal istočasno s slovesnostmi ob spominu in sedemdesetletnico ustrelitve štirih bazoviških junakov. (Inka) Torek, 14. septembra 1999 MNENJA, RUBRIKE PISMA UREDNIŠTVU O dvojezičnih izkaznicah v okoliških občinah Novica, ki jo prinaša Primorski dnevnik z dne 11. 9. 99, da je poročevalec za naš zaščitni zakon Domenico Maselli sprejel popravek Roberta Menie, da se bo v okoliških občinah tržaške pokrajine izdajalo tudi samo italijanske izkaznice, me je globoko presunila in užalostila, kot Slovenca in kot pravnika. Poleg tega Primorski dnevnik in II Picco-lo prinašata popolnoma nasprotno nivico, kar se tiče izdajnja dvojezičnih izkaznic npr. v Trstu ali Miljah: sicer prvi to ponuja kot del popravka, medtem ko drugi to izključuje, zato bi bilo nujno, da naš dnevnik objavi točno besedilo omenjenega popravka. Mimo točne vsebine popravka, gre za nov, a že znan, napad na naše pravice, ki je, med drugim, v popolnem nasprotju s 27. členom zakona Maselli, kjer se sveto obljublja, da bodo vse naše pravice, ki so bile sprejete do Osima, vse ohranjene. Gre za obljubo s figo v žepu? Sum ni neutemeljen. Da ne govorimo o tem, da notranji zakon ne more v italijanskem pravnem sistemu spreminjati mednarodnih aktov. Kdor to sprejema, ne pozna osnov pravnega reda. Omenil bom samo kratek del širšega spisa, ki je bil izdan v okviru »afere«, ki je na ta problem nastala v Devinsko - Nabrežin-ski občini: »Iz mednarodno pravnega vidika, je treba poudariti, da odloki za izdajanje dvojezičnih izkaznic spadajo med norme, ki so bile sprejete v okviru izvajanja določil Posebnega statuta priloženega Londonskemu memorandumu. To neizpodbitno izhaja iz zapisnika. IV. rednega zasedanja Mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora, ki je bilo v Beogradu od 9. do 21. februarja 1959, v katerem piše »Italijanski člani Mešanega odbora so opisali obstoječe stanje na tem področju, na ozemlju pod italijansko upravo. Posebno so poudarili znatne in kakovostne dosežke, med drugim (...) izdajanje osebnih izkaznic z besedilom v obeh jezikih v občini Devin - Nabrežina, Repenta-bor, Dolina in Zgonik.« (...) Naj omenimo, tudi, da takratne (op. pisca) jugoslovanske oblasti v občinah Koper - Capodistria, Piran - Pirano, Izola - Isola v Sloveniji ter v občini Buje - Buie na Hrvaškem izdajajo vsem občanom dvojezične izkaznice z besedilom v slovenskem oz. hrvaškem jeziku ter v italijanskem jeziku. V omenjenih občinah so tudi vsi ostali dokumenti, kot npr. vozniško dovoljenje, prometna knjižica itd. dvojezični, kar se ne dogaja v štirih občinah tržaške pokrajine, kjer je osebna izkaznica edini dvojezični dokument. Treba je tudi poudariti, da mora javna ustanova izdajati enotni dokument za vse prosilce. Ni mogoCe torej sprejeti predloga, da bi dvojezično izkaznico izdajali samo na prošnjo posameznika. S tem bi imel župan možnost, da izdaja dvojezično ali samo italijansko osebno izkaznico. Razvidno je, da bi bilo tako ravnanje krivično do slovenske manjšine in bi predstavljajo nekakšen sistem etničnega preštevanja (...) V takem primeru bi dvojezična izkaznica postala za lastnika javno znamenje njegove narodnostne pripadnosti, kar je v nasprotju z ustavnimi in mednarodnimi načeli o enakopravnosti ter o spoštovanju človeških pravic«. (Bojan Brezigar, Slovenci kot subjekt, 1988, izdaja Novi list). Slovenci in njihovi prijatelji naj bi po menju Menie, kar je razumljivo, pa tudi le-vosredinskaga nosilca osnutka za našo zaščito kar je nerazumljivo, nosili neko »Davidovo zvezdo« v žepu, kar bi tudi politično razlikovalo prebivalce iste občine: eden bi bil bolj »italianissimo« drugi pa manj, naj potem odloča o tem, kako se bo z doticnim obnašal, kdor za izkaznico vpraša, pa naj bo to javni uradnik, policaj ali kdorkoli. Nikjer v Evropi, kjer velja večjezično poslovanje, ni teh razlik, ker so, kot povedano, protiustavne, protidemokratične in protič-loveške. Zato sem pričakoval, da se bodo naši zamejski demokratični politiki postavili po robu taki zahtevi in o tem primerno informirali poročevalca Masellija. Naši mediji pa še hvalijo to rešitev z razliko od preteklih let, kot, da bi bila zveličavna, ker jo je menda, a v drugačni obliki, predlagal tudi župan Illy. Seveda za Trst, saj o drugih občinah ne more odločati. Pa nic. Asimilacija gre očitno svojo pot in spreminja našo narodnostno skupnost, kateri bi se gotovo še kdo rad pridružil, če bi bila le malo bolj prepričana v svoje pravice, v folklorno skupino »italijanskih državljanov slovenskega jezika, kulture in ne vem še česa«, ki pa niso več Slovenci. In otroci iz mešanih zakonov niso gotovo ne krivi ne odgovorni za tako obnašanje čisto slovenskih politikov in ljudi, ki gre v škodo vseh Slovencev in tudi omenjenih otrok. In ne govorimo, prosim, o sožitju, ker za italijanski tisk in mnenje so znak sožitja v Istri prav dvojezični napisi in akti in je zato nerazumljivo, zakaj le-ti bi morali biti pa nasprotje sožitju v naših krajih. Italijanski Zupani naših občin naj zato spoštujejo pravila, skupaj z njimi pa vsi državljani in še posebej slovenski politiki, ki samovoljno kujejo našo bodočnost. Peter MoCnik Komu avtogol? Ne zdi se mi pošteno, da skuša Primorski dnevnik prikazati pod naslovom »Možnosti izbire med italijansko in dvojezično osebno izkaznico« (v soboto, 11. sempembra na 3. strani) ta uradni predlog kot pridobitev za vse. V resnici je NZ s tem doseglo, kar je že dolgo iskalo. In Menia se lahko hvali, da je (na tihem) dosegel mariskaj! Nasprotno: po Ustavi italijanske republike in mednarodnih dogovorov pomeni zaščito uvedba dvojezičnih izkaznic za vse povsod tam, kjer je prisotna slovenska manjšina! 1. V kraških občinah na Tržaškem je danes dvojezična izkaznica DANOST, prvi korak na poti sprejemanja različnosti tj. prvi korak na poti sožitja in prednost na poti v Združeno Evropo. Ce bi obveljal predlog, o katerem piše S.T., bi postala le »OPTIO-NAL»(in bi šli rekovo pot). 2. Glede na dejstvo, da izhaja dovjezična izkaznica iz mednarodnega dogovora, ki je racipročen, lahko pričakujemo, da bi isti pogoji za izstavitev dvojezične izkaznice kmali obveljali tudi na Koprskem. 3. Kje naj bi to možnost »lahko v bodoče zahtevali«? Se še ne ve! 4. Kdo bi srednjeročno zahteval dvojezično izkaznico? Člani in simpatizerji društva Edinost, slovenski šolniki, slovenski politiki, bralci Primorskega dnevnika, ki bo, kot lahko sklepam iz navdušenja članka, vsakodnevno bodril v boj za staro pravdo -za pravice, ki naj jih bo nakazal »zaščitni zakon«. Manj pa tisti naši ljudje, ki so odmaknjeni od politike ali družbenega življenja ali ne berejo Primorskega dnevnika ali so vpisali otroke v italijansko šolo ali jo sami obiskovali ali... Mnogo občanov italijanskega jezika se bo objestno otreslo te navlake, nekaj bo takih, ki bodo na možnost »pozabili«... itn. lahko si predstavljam tudi primerne pritiske, glede na dejstvo, da ba vihra trobojnica sekcije NZ od lani v Seslja-nu, zdaj že tudi v Nabrežini. 5) Ampak - moja dvojezična izkaznica (na izrecno zahtevo tudi izpolnjena dvojezično, kar pa so mojemu sinu pred kratkim odrekli) izhaja iz 5. člena Posebnega statura oz. iz 8. Člena Osima. Potem ko je De Seni-bus Claudia, devinsko - nabrežinska občankaa, vložila priziv na D.U.S. proti dvojezičnim izkaznicam, je okrajni državni odvetnik v Trstu v vsojem obrambnem spisu (memoria difensiva) dne 22. aprila 1991 zapisal takole: »Trattandosi infatti di »misure« ai sensi del Trattato di Osimo, Poriginaria natura di atti amministrativi e venuta definitivamen-te a cessare per essere divenuti atti di rilie-vo internazionale, che potrebbero essere ri-mossi solo con legge esecutiva di accordo internazionale.« Živka Marc Pripis Uredništva: O morebitnem novem načinu izdajanja dvojezičnih izkaznic na celotnem narodnostno mešanem ozemlju FJK je tekla beseda na umestitveni seji t.i. »odbora devetih« poslanske komisije za ustavna vprašanja. Poročevalec zaščitnega zakona Domenico Maselli je pojasnil svoj predlog (svobodna izbira dvojezičnih izkaznic na celotnem mešanem ozemlju tržaške, goriške in videmske pokrajine), poslanec Roberto Menia pa je v razpravi dejal, da leva sredina sprejema zahtevo NZ (ukinitev obveznih dvojezičnih izkaznic v Nabrežini, Dolini, Zgoniku in Repentabru), pri čemer je prezrl predlog, da se možnost dvojezičnih izkaznic razširi na vse občine FJK, kjer živijo Slovenci. Na seji »odbora devetih« so bili, kolikor nam je znano, iznešeni le neformalni predlogi, saj je za formalne predloge pristojna le zbornica na plenarnem zasedanju. »Odbor devetih« v bistvu le usklajuje delo poslanske zbornice, ki bo splošni del razprave o zaščitnem zakonu nadaljevala in baje tudi končala v ponedeljek, 20.9. Sele potem bo tekla formalno beseda o popravkih k Masellijevemu osnutku. Vprašanje dvojezičnih izkaznic je vsekakor aktualno in prav je, da o njem začne tudi javno soočenje. (S.T.) ODPRTA TRIBUNA »Če želite nagnati strah v kosti celemu narodu...« Marija Jurič Pahor “... je potrebno, da število žrtev naraste do astronomskega števila in da v vsaki hiši likvidirate po nekaj stanovalcev. Ostali prebivalci hiše, ulice, mesta, pac povsod tam, kjer je potegnila metla, bodo do konca življenja vzorni državljani. Vendar ne smete pozabiti novih rodov, ki ne verjamejo svojim očetom, zato morate čistke načrtno obnavljati." (N. Mandelštam) To “strategijo" - gre pravzaprav za “svarilo" pred totalitarnim vplivom nacionalsocializma (mišljen ni “ta pravi", ampak tisti, ki se je kot “boljševiški" vtihotapil v povojno Slovenijo) - najdemo tako kot moto v uvodno študijo, ki se nanaša na zelo odmevno razstavo in knjigo “Temna stran meseca" kot tudi kot implicitno “rdeCo nit“, ki se vije skozi referat dr. Vaška Simonitija na 34. študijskih dnevih Draga. “Nikoli v zgodovini", tako zatrjuje avtor, “ni bilo na ozemlju, ki ga zaobjema slovenska država, pobitih brez oboroženega boja toliko ljudi in nikoli v zgodovini tega ozemlja ni bilo tako sistematičnega in premišljenega pobijanja v Času, ko sta uradno nastopila mir in svoboda." To argumentacijo, ki jo Simoniti povezuje z enostjo partije in države, ki je temeljila na “moCi, sili, prisili, izključljivosti, zanikovanju individualnosti in kot ul tima ratio na vrhovni ideološki presoji o vseh stvareh" in se naj bi vse do danes zrcalila v “avtoritarnih prijemih vladanja", je, zgleda, z večjimi ali manjšimi pridržki sprejelo tudi občinstvo. Skratka, Simonitijeva izvajanja so obveljala prej za res factae kot za res fictae. Številke in empirično podkrepljene ocene imajo seveda svojo težo, in ni moj namen, jih predpostaviti kot lažne (vse prej kot to, saj so, hočemo, nočemo, pretresljivo razvidne!), vendar pa bi rada opozorila na to, da ob nekritični uporabi kaj lahko odpirajo nesluteni prostor apodik-tičnim spekulacijam in načrtno obnovljenim total(itar) nim idejnim načelom, ja celo represijam in “Čistkam". Dr. Jože Pirjevec se v svoji glosi (PD 9.9.99) upravičeno sprašuje: “Ali je mogoCe poenostaviti vso izkušnjo slovenskega naroda po letu 1945 le na vlado avtokratične partije in tudi njo samo razumeti kot monolit, ki je s svojo totalitarno težo onemogočal vsako svobodo misli in dejanja? “ Dr. Vaško Simoniti sam je svoj referat na Dragi eksplicitno naznanil z obrazcem" “HOCE(M) OBRAČUNATI z deviacijami temne preteklosti". Le-te se po njegovem izražajo v tem, da ni prišlo do “razpršitve" bivše politične elite, “ampak zgolj do njene transformacije", kar naj bi bil ta vzrok ne le za porazno današnje družbeno stanje (“sa-mopašnost pravosodja", “nespoštovanje zakonov", naraščanje kriminala “v obliki pocestnega pretepanja, streljanja, ropanja, izsiljevanja") in za notomo “trhlost pravne države", ampak tudi za negotovost in strah, ki sili ljudi v “poslušnost in v poda-ništvo" ter v oblastni spaček, ki ga imenuje Simoniti “de-mokratura" (gr. demps = ljudstvo + kratein = vladati, izvajati nadvlado, oblast). Ali povedano drugače" sili jih v družbeni red, ki pričenja s tem, da gnete psihične strukture vseh elanov družbe, končuje s tem, da se reproducira v ljudeh samih. In nasploh je temeljno sporočilo Simonitijevega referata eno samo svarilo pred uničujočo dediščino komunizma, ki po njegovem še ni izumrla, saj živi “podtalno" naprej in spodjeda izoblikovanje državniške identitete Slovencev. Upodobljen je kot neke vrste inferno, ki se umešča med konec in ponovni nastanek sveta. In ni odveč pripomniti, da se je že v obdobju reformacije zazdelo, da stopa ta inferno, ki spominja na Janezovo Razodetje, v zgodovinsko resničnost. Luter je pogosto govoril, da je propad sveta pričakovati v naslednjem, da, celo istem letu. Toda, je nekoč dodal in se nam je ohranilo iz enega njegovih pogovorov pri mizi, Bog bo poslednje dneve skrajšal izbranim na ljubo, “potem pa bo svet izginil, quia per hoc decenium fere novimi saeculum fuit.“ Toda še prej je hotel počistiti s Turki. (Mimogrede rečeno" tudi Trubar je bil “prepričan" v to, da se bodo Turki med sabo vojskovali pred sodnim dnem, pri tem bosta dva dela pobita, tretji pa bo spoznal, da je Mohamed hudičev prerok in Antikrist in se bo spreobrnil v krščanstvo.) “Kamor udari turško kopito, nikoli več ne rase trava! “ se glasi prvo poglavje knjige “Trnki so v deželi že“, ki jo je spisal dr. Vaško Simoniti (Mohorjeva, Celje 1990). Velja pa dodati, da je v njej do Trnkov nekoliko bolj prizanesljiv, kot danes do komunistov, četudi ne morem uiti vtisu, da tako ene kot druge asociira z “jugovzhodom", ki ga, kakor je naglasil tako v knjigi kot na Dragi, v “praktično nobenem druzbenorazvoj-nem pogledu" ne smatra za del civilizacije in kulture zahodnega sveta, že prej z moralno dvomljivo in državo ogrožujočo “periferijo", “ki je zares primeren prostor le za Crtomire, Lepe Vide, Martine Krpane, hlapce Jerneje in njim podobne (vsaj take, kot jih pozna Simoniti)." (Pirjevec, PD, 9.9.99) “Ali ni“, se s privzdignjenim posmehom sprašuje dr. Vaško Simoniti, “Prešernov junak Črtomir primer odpovedi aktivnosti (zemeljski ljubezni, potomstvu, visokemu družbenemu statusu, vojaštvu, gospostvu nad zemljo in kasneje tudi iz tega vznikajoči državotvornosti), primer odpovedi želji po samostojnosti, primer vdanosti", ki mu “v prsih umrjejo nekdanji upi? “ Podobno sugerira o “nezreli Lepi Vidi" in “njenem trpnem vztrajanju v neaktivnosti", o “poslušnem" kontrabantarju Martinu Krpanu, ki sicer nenehno “goljufa državo", a se ji vendar hlini, o “napačnem in nadvse tragičnem" Hlapcu Jerneju. Vsi ti “antijunaki" so za Simonitija species, ki spodbuja “vse prej kot k aktivnosti, ponosu in samozavesti". Kot da bi hotel reči" “Ne človek, nadčlovek je cilj! “ Se več, človeškost je pogosto razvrednotena, asociirana s konstelacijo skrajne resignacije, “zunanje" pokornostji in “zlomljene subjektivnosti", z “mazohistično" obrnitvijo agresivne “energije" navznoter. Z nečim, kar blokira nacionalno “interpelacijo", ki jo Slavoj Žižek, v sozvočju s Simonitijem, takole definira" “em-fatično 'prepoznavanje za Slovenca' pač ne more sloneti na tem, da se 'prepoznamo' za razcepljene, za takšne, ki jih Zakon 'v resnici ne zagrabi'". Analogno je ta konstelacija vsekakor tudi navzkriž z “epskim učinkom" bombastičnih hiperbol in koseskij-skih jezikovnih figur. Osebno sem, odkrito rečeno, kar ponosna na to, da Slovenci - najbrž iz globoke skepse do principa dominacije in gospostva, a tudi iz večje poučenosti in vednosti, ki so nam jih dale lastne izkušnje -nikakor nismo uspeli, a, zgleda, niti ne hoteli, se prepuščati epični poeziji, se pravi pesništvu, Id učinkuje kot mobilizacijsko in propagandno sredstvo in se praviloma konča z “revolucionarnim" (vojaškim, junaškim) zanosom. Enako velja za junaško ljudsko poezijo. Karel Strekelj, ki ima zbranih okoli 150 ljudskih vojaških v nekaj sto različicah, pa komaj katera klice k heroizaciji človeka ali k patetiziranju pogumnih dejanj' skoraj več jih je o vojaških skrivačih kot junakih. Svojo poglavitno nalogo in smisel je poezija nasploh - kot pravi Andrej Inkret - odkrivala (in še odkriva) v “notranjem" pričevanju o specifični realnosti avtentičnih stisk, preživetja in perspektiv slovenskega občestva, ki se mu je posvečala (in posveča) s posebno vztrajnostjo in z intenzivnimi oblikovalnimi napori, zasnovani na neodtujljivi avtonomnosti. Zato v njej tudi ni monokav-zalne, kronološko merljive izkušnje, pa najsi jo je mogoCe datirati po njenem povodu' vedno je namreč se-stavjena iz vsega, kar je mogoče priklicati iz spomina lastnega življenja in iz vednosti o življenju drugega. In če Simoniti o omenjenih slovenskih literarnih likih trdi, da gre za same falirane ljudi, ki jih cele generacije povzdigujejo na piedestal in se po njih zgledujejo, je to njegov problem, ali bolje problem njegove - mar “naše"? - notranje kognitivne strukture (tj. sheme, kategorije, implicitne teorije, ideologije), ki selektivno iz-rinja vse to, kar vanjo ne paše. Osebno sem prepričana v to, da jo gre vrednotiti kot varianto filozofije znanosti, ki onemogoča “dialog kot imperativ našega časa" (program Draga 99). A tudi kot izkušnjo, ki nas vodi v področje neizrekljivega - v “sanje in teror", v vijačnico strahu, ki hromi sleherni odpor, v soigro rablja in žrtve. Ali pa, recimo, v Slovensko pesem IV (PavCek) " "... vsepovsod po deželi gre zlo /svojo krvavo sled pušča, / mi pa živimo, mi pa kar smo ..." Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Torek, 14. septembra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih . artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 CILJ 2 / POGOVOR Z DEVINSKO-NABREŽINSKIM ZUPANOM MARINOM VOCCIJEM Deželni odbor še lahko spremeni sklep, ki ne upošteva smernic Evropske unije Izključitev iz Cilja 2 bi v Devinu-Nabrežini ustavila že začrtan turistični razvoj TRST - Predsednik deželnega odbora je pred dnevi v zvezi z izločitvijo treh občin tržaške pokrajine iz seznama za prihodnji program evropskega strukturnega sklada Cilj 2 (za obdobje 2000-2006) dejal, da je tržaški protest »demagoške in instrumentalne narave«. Kaj na to odgovarjajo prizadeti župani? Tokrat smo na pogovor povabili prvega občana Devina-Nabrežine Marina Voccija (na posnetku) . »Na prvem srečanju, ki ga je sklical deželni odbornik Dressi takoj po sprejetju sklepa s seznamom vključenih območij (6. avgusta), sem dejal, da smo imeli že večkrat razloge za polemiko z Deželo (npr. zaradi Devinskega gradu, hotela Europa itd.), vendar nismo polemizirali. Toda ko je problem s Ciljem 2 nastal, je bila naša dolžnost zaščititi interese občanov in podjetij, ki živijo in delujejo na območju naše občine. Seveda nismo posegli po prvem sklepu (z dne 29. julija 99), ker so bile takrat nase občine še vključene,« je dejal Vocci. In kaj se je zgodilo v enem tednu, da je prišel 6. avgusta drugi sklep, ki je tri občine izključil? »Politični pritiski, interesi. Takoj po spremembi ozemeljske razdelitve (conalizacije) smo dvignili glas, saj imamo celo vrsto problemov.« Poglejmo, kateri so to. Najvecji je nedvomno papirnica Burgo v Stiva-nu, ki je v teku zadnjih sedem, osem let izvedla za 600 milijard lir investicij in zaposluje 700 ljudi, posredno pa zagotavlja delo Se 400 osebam prek zunanjih podjetij, ki delajo za papirnico. »Nedolgo tega smo odobrili varianto k regulacijskemu načrtu, ki omogoča izgradnjo železniškega odcepa za potrebe papirnice, kar bi zagotovilo povečanje konkurenčnosti njenih proizvodov. Kot občinska uprava smo imeli številna srečanja z vodstvom družbe, ki želi restrukturirati nekatere svoje dejavnosti (za prila-gajnje tržnim razmeram) in tako tudi ščititi delovna mesta. Za to so potrebne investicije, te pa se načrtujejo na dolgi rok in Ce ni ustreznih pogojev, vlaganj sploh ne more biti. Stivan-ska papirnica je ena od bistvenih dejavnosti skupine Burgo, štejejo jo za prioritetni obrat. Za ohranitev tega položaja so potrebna stalna vlaganja, ki so brez ugodnosti Cilja 2 krepko pod vprašajem.« Drugi problem je Se-sljanski zaliv oziroma turistični razvoj občine z zaščitenim Devinskim gradom, Timavo in Ribiškim naseljem. »V trenutku, ko Občina pripravlja vse potrebne instrumente za turistični razvoj na svojem ozemlju, od regulacijskih variant do projektov (izdelan je npr. projekt za Ti- mavo in Ribiško naselje z investicijo 40 milijard lir, medtem ko so za Sesljan-ski zaliv in kamnolom predvidena vlaganja v vrednosti 300 milijard lir), se bomo znašli brez sredstev iz skladov Cilja 2. V program za obdobje 1994-99 namreč ti projekti niso prišli, ker Se niso bili izvedljivi. 24. septembra bo občinski svet odobril varianto k regulacijskemu načrtu in potem bi se dela lahko zaCela, vendar bo naša občina medtem izpadla iz Cilja 2,« grenko ugotavlja Vocci. Potem se župan ustavi pri Kraškem parku in pravi, da uprava prevzema nekatere opuščene vojašnice, ki jih namerava uporabiti za nastanitev služb bodočega parka. V ta namen sicer obstaja evropski program Convert, vendar ne bo zadostoval. Enako velja za ves sektor ribištva in marikulture, ki je med prioritetami programa Cilj 2. Devinsko-nabrežinska občina je v tem sektorju za Maranom drugo najpo- membnejše območje v deželi FJK. Naslednji dejavnosti, ki bosta prizadeti, sta obrtna in kmetijska. »Devinsko-nabrežinska uprava je v začetku leta končala projekt za gospodarsko animiranje, ki je bil finansiran iz skladov Cilja 2. Slo je za monitoražo, da bi ugotovili kakšne storitve in službe potrebujejo posamezni gospodarski sektorji za svoj razvoj: za turističnega je npr. potrebna kulturna ponudba, enogastro-nomska, športna, ambien-talna itn.,« pravi župan Vocci. »Res je sicer, da obstajajo tudi drugi, specifični skladi, a so veliko skromnejši. Za velike posege ustrezata samo Cilj 2 in Sklad za Trst.« Sploh je turistični razvoj občine z vsem, kar prinaša s seboj ena od glavnih kart, na katere je stavila Voccijeva uprava. Zamislila si je integriran turistični sistem morje - Kras, kar pomeni, da morajo biti integrirane tudi službe oziroma storitve, vendar se po drugi strani tudi ne more omejevati le na de-vinsko-nabrežinsko občino: »Ce želimo imeti turistični projekt za vso pokrajino, potem ni mogoCe mimo naše občine. Milje so se usmerile v navtični turizem, mi pa razvijamo kopališkega, kulturnega in naturalističnega, brez katerega tudi Trst ne more razvijati tega sektorja. To pomeni, da je lahko naša občina volan za turistični razvoj pokrajine.« Med najbolj perečimi problemi, ki jih odpira izpad iz Cilja 2, je še obrtna cona v Nabrežini. »Odobrili smo že varianto, ki omogoča notranje posege v coni, kar pomeni, da lahko začnemo z deli. Za zdaj je tam le cesta in minimalne infrastrukture, za gradnjo proizvodnih prostorov pa potrebujemo de- nar. Mi menimo, da bi bilo treba za umestitev v obrtno cono skrbno izbirati dejavnosti in dati prednost tistim, ki jamčijo visoko tehnološko vsebino (v ta namen je potrebno sodelovanje z Raziskovalnim območjem), saj je območje obrtne cone zelo žlahtno s krajinskega vidika,« je podčrtal Marino Vocci. Kaj torej storiti, da bi občina ne bi dokončno izpadla iz Cilja 2? »Sprejeli smo povabilo k pogajalski mizi, vendar je nedvomno, da nas nadomestni program Phasing out penalizi-ra, tako Časovno kot glede na višino prispevkov na prebivalca. Nočem polemizirati, ugotavljam le po-seldice za mojo občino. Institucionalni spori ne vodijo k takim ciljem, ki bi jih vsi podpirali. Ce bomo torej za skupno mizo z deželnim odborom našli druge rešitve za finansiranje navednih investicij, bomo zadovoljni. Ni namreč bistveno, od kod prihaja denar, ki ga potrebujemo za naS razvoj,« dodaja Marino Vocci, ki - za razliko od nekaterih kolegov - Se ni obupal nad možnostjo, da deželna uprava popravi svoj sklep o seznamu območij Cilja 2. Za to je potreben ustrezen pristik, Se posebno, ker sestava seznama ne upošteva smernic Evropske unije. Sklep deželnega odbora mora namreč na kontrolo v pristojne rimske organe in Sele v primeru, da vse to ne bo zadostovalo, ostajata še možnosti priziva na Deželno upravno sodiSCe in na Evropsko komisijo. »Osebno menim, da lahko deželna vlada svoj sklep še spremeni, njene namene pa bomo preverili že ta petek, ko je sklican sestanek za monitoražo,« je za konec našega pogovora spodbudno dejal devinsko-na-brežinski župan. (V.B.) MILAN / NOVO IME IN PREUSTROJ GRUPE Telital od oktobra dalje Telit Vstop na borzo -1200 milijard naložb in 4000 novih delovnih mest MILAN - Od 1. oktobra dalje se bo tržaško podejtje Telital, ki je edini proizvajalec izdelkov za mobilno in satelitsko telefonijo, preimenovalo v Telit. Novo ime, ki so ga tisku predstavili včeraj v Milanu, pa bodo spremljale še druge spremembe. »Leto 2000 bo za našo grupo prineslo tudi vstop na milansko borzo, kjer bomo prisotni z eno ali dvema družbama iz grupe,« je povedal odgovorni za razvoj Giorgio Rosso Cicogna. To bosta Telit in brtant, ki naj bi se na borzi pojavila ob koncu prihodnjega leta. Predsednik Tehtala Massimo Zan-m pa je povedal, da sodi sprememba imena v širši sklop preureditve celotne strukture grupe. Tako nameravajo ustvariti holding, v katerem bo cela vrsta družb, od katerih bo vsaka imela specifično področje aktivnosti. Družba je lani poslovanje zaključila z izgubo v višini 14 milijard lir, ki pa jo je treba pripisati predvsem investicijam vivšini 72 milijard lir v teku lanskega leta. V industrijskem načrtu za naslednje triletje pa je Telital do konca leta 2002 predvidel celo 1200 milijard naložb, od katerih kar 600 na področju razvoja in raziskav. S tem naj bi ustvarili tudi 4000 novih delovnih mest pretežno na jugu Italije. Strateški načrt bodo uresničili tudi s pomočjo dveh programskih dogovorov z zakladnim ministrstvom. Prvega v vrednosti 159 milijard lir so že podpisali 12 avgusta letos, drugi v višini 903 milijarde lir pa je zdaj v obravnavi v ministrstvu. Rast BDP v EMU rahlo zastala BRUSELJ - Gospodarska rast v državah Članicah gospodarske in denarne unije (EMU) je v drugem trimesečju leta nekoliko zastala. V državah t.i. evro območja je namreč od aprila do junija povprečna rast bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla 0, 3 odstotka, po 0, 4 odstotni rasti BDP v prvih treh mesecih leta, so sporočili iz Eurostata. V celotni Evropski uniji pa je v drugem četrtletju povprečna rast BDP znašala 0, 4 odstotka in je ostala na isti ravni kot isti Cas lani. V primerjavi s predhodnim trimesečjem je v državah evro območja od aprila do junija padla predvsem potrošnja, ki ji analitiki priupisujejo najveCo krivdo za upočasnjeno rast BDP. Tako je potrošnja v drugem tromesečju narasla le za 0,1 odstotka, medtem ko je v prvih trteh mesecih narasla za 0, 7 odstotka. V drugem kvartalu leta se je upočasnila tudi gospodarska rast ZDA, ki je bila 0, 4-odstotna, ter Japonske, ki je dosegla 0, 2 odstotka. Glede na isti cas lani se je BDP v evro območju in v EU povzpel za 1, 5 odstotka, medtem ko je bila rast v ZDA 3, 9-odstotna, na Japonskem pa 1,1-odstotna. Kar zadeva podatke o izvozu in uvozu, pa sta se tako izvoz kot uvoz v državah evroenajsterice v drugem trimesečju povečala‘za 1, 7 odstotka. TEČAJNICE T F l/on- 1 O* A 7 EVRO= J.936,27 URE 13. SEPTEMBER 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 13.09. 10.09. ameriški dolar 1,0342 1,0520 japonski jen 119,85 115,00 grška drahma 326,55 326,65 danska krona 7,4336 7,4345 švedska krona 8,5815 8,6075 britanski funt 0,6470 0,6463 norveška krona 8,1715 8,2240 češka krona 36,553 36,513 ciprska lira 0,5777 0,5784 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 254,03 254,51 poljski zlot 4,2147 4,2190 slovenski tolar 196,4462 196,4021 švicarski frank 1,6056 1,6025 kanadski dolar 1,5240 1,5578 avstralski dolar 1,5771 1,6144 novozelandski dolar 1,9380 1,9745 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 13. SEPTEMBER 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 7 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KSOIMLC V/ALU 1C NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0458 1,0294 britanski funt 0,6460 0,6332 švicarski frank 1,6219 1,5887 danska krona 7,5763 7,2905 norveška krona 8,3522 8,9778 Švedska krona 8,7905 8,3701 kanadski dolar 1,5578 1,5002 grška drahma 343,59 299,08 japonski jen 116,18 109,15 avstralski dolar 1,6586 1,5494 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 13. SEPTEMBER 1991 > EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0428 1,0238 1857 1891 britanski funt 0,6425 0,6336 3014 3056 kanadski dolar 1,5428 1,5113 1255 1281 japonski jen 113,0774 110,9425 17,12 17,45 Švicarski frank 1,6185 1,5913 1196 1217 norveška krona 8,2819 8,0904 234 239 švedska krona 8,7032 8,4955 222 228 grška drahma 326,4500 317,4066 5,93 6,10 danska krona 7,5211 7,3483 257 263 avstralski dolar 1,5941 1,5656 1215 1237 slovenski tolar 201,6947 195,5828 9,60 9,90 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 13. SEPTEMBER 1999 INDEKS MIB 30: +0,34% 1 delnica cena € var.% delnica cena € var.% AEM A UTAHA 2,174 2,730 -0,45 +1,71 INA ITALGAS 2,644 4,226 +2,59 +1,12 ALLEANZA 9,950 -0,34 MEDIASET 8,853 +1,36 AUTOSTRADE 7,502 -1,23 MEDIOBANCA 10,2224 -0,48 BNL 3,336 +0,69 MEDIOLANUM 7,403 -1,39 COMIT 6,539 -0,07 MONTEDISON 1,739 +4,06 BCA Dl ROMA 1,393 +0,21 OLIVETTI 2,228 +0,49 FIDEURAM 5,483 -1,36 PIRELLISPA 2,400 -0,24 INTESA 4,265 +0,18 RAS 8,977 -0,49 BIPOP CARIRE 41,620 -0,38 ROLO BCA 1473 20,340 -0,29 EDISON 7,959 -0,84 SAN PAOLO IMI 12,328 +0,83 ENI 5,991 + 1,43 TIM 5,740 -0,65 FIAT 32,300 + 1,09 TELECOM ITA 9,229 -1,68 FINMECCANICA 0,821 + 1,00 UNICREDIT 4,759 -0,66 GENERALI 31,920 -0,40 UNIM 0,440 -0,49 feMSIl C m ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / PRVA SEJA PO DOPUSTU ACEGAS je podpisal konvencijo z Miljami Desnica kritična do zadržanja okoliških uprav Tržaški občinski svet je na sinočnji prvi seji po poletnem dopustu ratificiral konvencijo, ki jo je delniška družba ACEGAS podpisala z miljsko občinsko upravo. Sklep so podprli vsi svetovalci, z izjemo Nord libero, ki je glasoval proti ter Severne lige, katere predstavnik se je vzdržal. Na osnovi konvencije bo ACEGAS v Miljah upravljal vodovod, javno razsvetljavo in kanalizacijo. V kratki razpravi je svetovalec Nacionalnega zavezništva Clau-dio Giacomelli napadel okoliške občine, češ da zavlačujejo s podpisom okvirne konvencijo z družbo ACEGAS. Miljski upravitelji, ki seveda pripadajo desnici, pa so po njegovem pridni in odgovorni. Le škoda, da je Giacomellijeva stranka doslej nasprotovala okvirni konvenciji med delniško družbo in ACEGAS. Na muhi desnice (v imenu NZ je govoril tudi Bruno Sulli) se je vsekakor znašla zlasti Občina Dolina, ki sta jo predstavnika Finijeve stranke (ni jasno zakaj) omenjala in napadala. Stališčem Finijeve stranke je oporekal svetovalec Slovenske skupnosti Peter Močnik. Dejal je, da Milje in AC EGAS nista podpisali okvirne konvencije, ki pride v poštev za vse okoliške občine, ampak le specifično konvencijo o skupnem upravljanju treh javnih služb. To je v kratki repliki v bistvu pojasnil tudi pristojni odbornik Fabio Neri. Mestna skupščina se je v nadaljevanju ukvarjala s problematiko zdravstva v luči znanega in spornega načrta o njegovem korenitem preustroju, ki ga je izdelala deželna vlada. O tem je poročal odbornik Gianni Pecol Cominotto, ki je predstavil tozadevna stališča Illyjevega odbora. Slednja so v marsičem v nasprotju s smernicami deželne uprave. Center Ervatti: Fl motijo jusarji? Forza Italia zahteva »podrobna pojasnila« v zvezi z usodo športnega centra Ervatti pri Briščikih, ki ga bo novem upravlja proseški ju-sarski odbor. Svetovalec Piero Camber je s tem v zvezi postavil odborniku Robertu Damianiju celo vrsto vprašanj, začenši s pojasnilom, zakaj in čemu center ni več v lasti društva Portuale. Predstavnik Berlusconijeve stranke zahteva vse dokumente o tej kupoprodajni pogodbi in sprašuje, če odgovarja resnici vest, da se športnih objektov lahko poslužujejo le domača društva. Camber, ki je znan kot pazljiv in marljiv svetovalec, je očitno pozabil, da se je z zadevo svojčas (javno) ukvarjal občinski svet in da je vse potekalo ob belem dnevi na osnovi deželnega zakona o tako imenovanih protivrednostih za sinhrotron. POLITIKA / PRIMER FERNETICEV Merjenje moči znotraj desnice Precej napeti odnosi med NZ in Fl V tržaški desnici se že nekaj časa bije podtalni boj za nadvlado v Polu svoboščin in za oblast v mestnih institucijah. Zadnji primer je boj za stolčke v vodstvu tovornega postajališča pri Fernetičih, kjer si je najpomembnejšo funkcijo pooblaščenega upravitelja priboril miljski Zupan Franco Dipiazza, formalno sicer neodvisni desničar, a »de facto« zelo blizu stališčem Finijeve stranke. Dipiazza je v končnem finišu prehitel Carla Rossija, desno roko predsednika Trgovinske zbornice Adalberta Donaggia, čigar vloga v desnici je že nekaj časa v zatonu. Fernetiči so vsekakor le zadnji primer merjenja sil v Polu svoboščin, kjer je do včeraj o vsem odločal v bistvu senator Giulio Camber. Afera Tržaške kreditne banke je melonar-skega voditelja in vodilnega v Forza Italia sedaj precej postavila v ozadje in morda že odprla boj za njegovo nasledstvo. Zanimivo je, da Camberju ob tej sodno-politični aferi ni izrekel solidarnost nihče od voditeljev NZ, med solidarnostnimi podpisi pa nismo zasledili niti predsednika deželnega odbora Roberta Antonioneja... Gre za boj za oblast v zavezništvu, v mestnih institucijah in seveda v krajevnih upravah. Antonione bo ostal za krmilom Dežele vse dokler bo politično usodo FJK krojilo zavezništvo med furlansko Fl (Ferruc-cio Saro) in Severno ligo (Alessan-dra Guerra), ki mežika desnici in ki s tem močno tvega Bossijevo »izobčenje«. Ne smemo tudi pozabiti, da bodo prihodnje leto pokrajinske volitve, leta 2001 pa tržaške občinske volitve. Renzo Codarin, ki je iz dneva v dan bližji NZ, ima zelo dobre možnosti za ponovno kandidaturo, za Občino Trst (na volitvah ne bo več kandidiral Riccardo Illy) pa so igre v desnici še vse odprte. To sicer velja tudi za levi center, kjer ima danes kot danes vsekakor največ možnosti za kandidaturo podžupan Roberto Damiani. NOVICE Cilj 2: novi predlogi Stranke demokratov Demokrati bodo predlagali ministrskemu svetu, naj spremeni odločitve deželne vlade FJK v zvezi s seznamom občin, ki bodo deležne pomoči iz evropskih skladov na osnovi tako imenovanega Cilja 2. To je napovedal poslanec Mario Prestambmgo, ki je prepričan, da lahko v skladu z zakonom Rim na lastno pest vključi v seznam tudi izključene občine Dolina, Devin-Nabrežina in Repentabor. Prestamburgo se je tudi zavzel za direktno izvolitev predsednika Dežele FJK in za uvedbo večinskega volilnega sistema za izvolitev deželnega sveta. Zimski umik prevozov ACT Včeraj je stopil v veljavo zimski umik avtobusov konzorcialnega podjetja ACT. Novi urniki so na razpolago v sedežu podjetja v Ul. D’Alviano 15 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 15.30, v petek pa od 8.30 do 13. ure, ko na brezplačni telefonski številki 800 016675 nudijo informacije o urnikih in progah. Začasno zaprta občinska izpostava Občinska uprava opozarja, da bo kjadinska izpostava v Ul. Mille 16 zaprta do vključno petka, 17. t.m. Najbljižja izpostava je v Ul. Giotto 2. V četrtek pismena naloga Tajništvo oddelka za italijanistiko, jezikoslovje, komunikacije in prireditve obvešča, da bo pismena naloga iz italijanske literature na filozofski fakulteti v četrtek, 16. septembra ob 9. mi v dvorani v pritličju v Ul. Universita 1. Kandidati morajo pri sebi imeti osebni dokument. Prošnje za delovna mesta V tržaškem uradu deželne agencije za delo v Ul. Fabio Severa 46/1 bodo od ponedeljka, 20. t.m., do ponedeljka, 27. tm., sprejemali prošnje za delovna mesta v naslednjih poklicih (in sicer za socialno koristna dela pri Občini Trst): 8 vzdrževalcev, 2 vrtnarja, 2 arhivarja, 2 restavratorja za les, 1 za risbe in 1 za keramiko in kovine, 4 čistilci, 2 profesionalna vrtnarja, 4 skladiščniki, 3 nosači, 2 vzdrževalca, 2 pleskarja, 2 paznika, 4 pomočniki koservatorja in 2 pomočnika knjižničarja, 2 profesionalna arhivarja, 2 kulturna inštruktorja restavratorjev, 2 tehnika za informatiko, 2 čuvaja, 2 upravna funkcionarja, 2 zgodovinska arhivarja, 4 modema arhivarja, 10 geometrov, 10 upravnih inštruktorjev, 5 upravnih sodelavcev. Prošnje je treba vložiti v sobi »M« od 9.30 do 12.30 in jih opremiti z mod. C/l, delovno knjižico, davčno prijavo za leto 1998, morebitnim družinskim listom in ustreznim šolskim potrdilom ah kvalifikacijo). Pred videno je, da načrti trajajo šest mesecev. Prijavijo se lahko samo osebe, ki so bili že 12 mesecev zaposlene pri socialno koristnih pobudah ah ki jim 12-mesečno obdobje dozori med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 1999, poleg tega morajo biti vsaj 12 mesecev vpisani na seznamu za brezposelne, iščejo svojo prvo zaposhtev ah pa so vpisani na seznamih za mobilnost, vendar ne prejemajo nobenega prispevka. _____UNIVERZA / 40. MEDNARODNI TEČAJ 1STIEE_ Prevozi v življenju mest V naši deželi ne pridejo v poštev prispevki za učbenike »Javni prevozi so bistven dejavnik v življenju mest. Od njih je odvisna kakovost mobilnosti, pa tudi kakovost življenja v mestih nasploh, saj je znano, v kolikšni meri lahko npr. vplivajo na onesnaženost zraka. Prav zaradi tega je binom javni prevozi-mesta spet v ospredju, zlasti v razvitih deželah, in njemu je posvečen letošnji jubilejni mednarodni tečaj Inštituta za preučevanje prevozov v evropski ekonomski integraciji (ISTIEE).« Tako je povedal predsednik ISTIEE Giacomo Borruso, ko je včeraj dopoldne otvarjal mednarodni tečaj o prevozih, ki ga ta inštitut letos prireja že stiridesetič. Tečaj nosi tokrat naslov »Prevozi in okolje: mesta primerna za življenje v tretjem tisočletju«, odvija se v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete, udeležuje pa se ga več desetin tečajnikov in priznanih izvedencev iz vse Evrope. Zaključil se bo v petek, 17. t.m., dopoldne z okroglo mizo na temo: »Mesto, prevozi in velike prireditve«. Na njej bo med drugim govor o problemih, ki jih bo praznovanje jubilejnega leta 2000 povzročalo večnemu mestu. Omenimo naj, da se je včerajšnje otvoritve udeležil tudi deželni odbornik za prevoze Valter Santarossa. Dejal je, da si deželna uprava prizadeva za to, da bi uredili sodobnejše železniške povezave med večjimi mesti Furlanije-Julijske krajine. Dotaknil se je tudi procesa liberalizacije krajevnih javnih prevozov. Dejal je, da bo deželna uprava dajala prednost tistim podjetjem, ki bodo jamčila kvalitetnejšo, in ne samo cenejšo službo. Vsedržavni tisk je v prejšnjih dneh obširno poročal o prispevkih za šolske knjige in učbenike učencem in dijakom družin z manj kot 30 milijoni lir letnega dohodka, prispevke ureja zakon št. 448 iz lanskega leta, ki predvideva v nekaterih primerih tudi brezplačne knjige za otroke najbolj potrebnih družin. V tej zvezi je včeraj tržaško šolsko skrbništvo pojasnilo, da določila zakona st. 448 iz lanskega leta ne zadevajo deželo s posebnim statutom Furlanijo-Ju-lijsko krajino (in tudi deželo Doline Aosta in deželo Tridentinsko), ker je slednja pristojna za krajevno finansiranje. NASPROTI CERKVE SV. ANTONA / OGENJ V ŠTIRINADSTROPNI H1S1 Požar v podstrešju je bil morda podtaknjen Zagorelo je v prostoru, kjer ni električnega toka in ki go le občasno uporabljajo Sinoči pod noč so bili gasilci še na delu v Ul. Ponchielli 3, nasproti cerkve sv. Antona, kjer so odstranjevali strešnike, bali so se, da pod njimi morebiti še tli, saj je streha lesena, veliki tramovi so stari preko sto let. V podstrešju velikega štirinadstropnega poslopja, prav na vogalu z Ul. Santa Caterina, je ogenj izbruhnil včeraj pozno popoldne, plameni so uničili manjši prostor, kjer ima trgovina Orvisi spravljenih nekaj predmetov, ki jih le občasno uporablja, kot na primer ob pustu in podobnih priložnostih. Pravočasni poseg gasilcev je preprečil, da bi se plameni razširili še v druge prostore podstrešja, a najbližjega so zavarovala železna vrata. Najhuje je bilo stanovalcu, ki prebiva pod tistim delom podstrešja, kjer je gorelo in kjer je na strehi zevala velika odprtina. Poleg tega mu je med gašenjem precej vode pronicnilo v stanovanje. Vzroki požara niso znani, vendar sumijo, da je bil morebiti podtaknjen: električna napeljava je bila dejansko nova, vendar je bila luč samo na hodniku, v posameznih prostorih, kjer imajo stranke na razpolago svoj del podstrešja, elektrike ni bilo, zagorelo pa je prav v enem od takih prostorov. Ogenj zajel tovornjak Na hitri cesti v višini Križa so prejšnjo noč okrog 2. ure v kabini tovornjaka, ki je bil namenjen proti Veroni in ki je prevažal marmornate plošče, izbruhnili plame- ni. Šofer, 35-letni turški državljan, se je pravočasno rešil, nakar so posegli gasilci. Kaže, da je požar izbruhnil zaradi mehanske okvare. Prikolica je včeraj še bila na odstavnem pasu, s primerom pa se ukvarjajo finančni stražniki, ker gre za tovor, za katerega morajo še poravnati carino. Bolnico odpeljali z izvidniškim čolnom Nekateri kraji ob obali, posebno v nedeljah pod večer, ko je promet izredno gost, so hitreje dosegljivi po morju: na to so očitno pomislili pri službi 118, ko so se obrnili do operativne centrale pristaniškega poveljstva s prošnjo, da s svojim čolnom poskrbijo za prevoz zdravniškega osebja do portiča pod Križem, kjer se je ponesrečila neka 53-let-na ženska, udarila se je v glavo in obraz. Pristaniško poveljstvo je nemudoma odredilo odhod čolna, nanj so se vkrcali zdravniki, ki so po 30 minutah že bili na kraju nezgode, ponesrečenki so nudili prvo pomoč, nakar so jo s čolnom prepeljali do pomola Au-dace, kjer jo je čakal rešilec za prevoz do bolnišnice. _________ŠOLSTVO / SOLE ODPIRAJO DURI_ Jutri začetek pouka v šolah in otroških vrtcih Podaljšanje obveznega šolanja do 15. leta Na šolah vseh vrst in stopenj se bo jutri zaCel pouk. Novo šolsko leto bo tokrat res posebno. Ne le zato, ker bo popeljalo tudi slovensko šolstvo iz drugega v tretje tisočletje, temveč predvsem zaradi številnih novosti, ki jih bo uvedlo. Prvo in najbolj občuteno novost bo predstavljalo zvišanje obveznega šolstva do 15. leta starosti. Dijaki, ki so junija dokončali nižjo srednjo šolo in niso še dopolnili 15. leta starosti, so se morali letos obvezno vpisati na eno od višjih srednjih Sol, medtem ko jim je bila do lanskega leta dana možnost izbire med nadaljevanjem študija na višjih srednjih šolah, vpisom v izobraževalne tečaje ali delom. Novost ne bo kdove kako vplivala na prirastek dijakov v prvih razredih slovenskih višjih srednjih šol, saj je že v preteklih Šolskih letih velika večina »malih maturantov« nadaljevala študij (na višje srednje šole se je vpisalo povprečno približno 90 od- stotkov dijakov, ki so dokončali obvezno šolo). Postopno uvajanje šolske avtonomije bo na posameznih šolah (oziroma ravnateljstvih) »krstilo« nove delovne figure. Predvideva jih nova delovna pogodba, ki je bila podpisana maja meseca (avgusta pa je bil podpisan dodatek k delovni pogodbi). Gre za nekakšne »ravnateljeve pomočnike«, ki naj bi - ob rednem delu - skrbeli za koordinacijo dela na različnih področjih. Pogodba omenja štiri taka področja: načrte za šolsko avtonomijo, projekte za pomoč solnikom pri didaktičnem delu, koordinacijo storitev za učence in dijake ter sodelovanje z drugimi vzgojnimi in krajevnimi ustanovami. Na vsakem slovenskem ravnateljstvu (didaktičnem ali ravnateljstvu srednjih šol) naj bi delovali največ po trije »koordinatorji«, za svoje delo pa naj bi prejeli - ob redni plači - tudi letno doklado. Čeprav bo pouk uradno zajadral »šele« jutri, so se na višjih srednjih šolah šolske dejavnosti že začele. Dijaki, ki so bili ob koncu šolskega leta ocenjeni z »zvezdico«, ki je opozarjala na pomanjkljivo obvladanje znanja pri določenem predmetu, so že preteldi teden slediti tako imenovanemu podpornemu pouku, da bi nadoknadili zamujeno znanje. Podporni pouk se bo nadaljeval še danes. Jutri se bodo začele tudi dejavnosti v slovenskih otroških vrtcih. V gabrovskem vrtcu, ki ga obiskujejo predšolski otroci iz zgoniške občine, se je začelo delovanje že včeraj. Danes bodo malčki ostali v vrtcu do 12. ure, že jutri pa bo delovanje steklo z običajnim umikom. Po predvidevanjih bodo tudi na šolah stekle dejavnosti že v prvih dneh s polno paro. Jutri bodo učenci in dijaki sledili šolskim mašam ter se bodo nato podali na šole, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije o nadaljevanju pouka. OPČINE / V PETEK IN SOBOTO Slomškova proslava in nato koncert Pobudi kot priprava na 51. Marijanski shod Dr. Stanko Janežič predaval o Slomšku BOTAČ / V OKVIRU SPOLKA 99 Jesenska Odprta meja V nedeljo se je v Boljuncu zaključil sklop velike kulturno-športne menifestacije »Spolk ’99«. V nedeljo so bili na vrsti prav domačini, saj se je v Botaču odvijala Odprta meja med občinama Hrpelje-Kozina in Dolina. Zbrane je že ob 11. uri razveselil kulturni spored pred staro kamnito krčmo v Bo-taču: nastopala je pevska skupina Stu ledi v nošah, zaigrali sta tudi diatonični harmoniki Igorja Spetiča in Denisa Novata, recitatorke iz Hrpelj pa so se predstavile z recitalom, ki opeva lepoto Brkinov in navade tamkajšnjih ljudi. Nastop so popestrile z glasbenimi vložki flavte in harmonike. Odprta meja je bila za številne obiskovalce tudi priložnost za pohod po dolini Glinščice in zato je združenje UISP zjutraj in popoldne priredilo voden ogled doline Glinščice za najbolj radovedne pohodnike. Ob 11. uri sta v Botaču tudi spregovorila župana obeh občin, ki sta priredili tradicionalno Odprto mejo, ki je v nedeljo stekla zadnjič v tem tisočletju. Dolinski župan Boris Pangerc je v svojem govoru poudaril, da je. pobuda letošnje Odprte meje zrasla iz skromnih želja velikih vrednot, kot so na primer mir, sožitje in obmejno sodelovanje. V zadnjih 20. letih so prav te vrednote močno prodrle v naš ožji prostor. Letošnja jesenska Odprta meja ni bila tako obsežna kot spomladanska, ki obsega več občin. V nedeljski izvedbi je šlo y glavnem za potrjevanje in obnavljanje prijateljskih vezi med sosednjima občinama. Zupan Pangerc je v pozdravu izrazil tudi zaskrbljenost IMS? in Kot je vsem dobro znano, bo v nedeljo, 19. septembra, prišlo do zgodovinskega dogodka za slovenski narod in slovensko Cerkev. Papež Janez Pavel II. .bo namreč v Mariboru proglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška, s čimer bo v seznam občestva blaženih katoliške Cerkve prvič uradno prištet Slovenec. Gre torej za verski in obenem zgodovinski dogodek, na katerega je pravilno, da se vsi primemo pripravimo. Vendar pa se je -morda zato, ker smo na ta dogodek čakali tako dolgo, morda pa tudi zato, ker se nam je zdelo, da o Slomšku že vse znamo iz šolskih klopi, marsikomu zgodilo, da se je šele zdaj, tik pred zdajci zavedel, da o Slomšku pravzaprav prav malo ve. Zato je bila zelo dobrodošla pobuda Openske župnije in društva Finžgarjev dom, ki sta kot pripravo na vsakoletni Marijanski shod priredila v petek zvečer v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah Slomškovo proslavo. Dr. Stanko Janežič je svoje izčrpno predavanje z naslovom »Slomšek, luč na svetilniku« razčlenil na več sklopov, tako da je Slomška predstavil z vseh zornih kotov: govoril je o njegovem življenju, o dušnopastir-skem, narodnobuditeljskem in literarnem delu, še posebej pa o aktualnosti njegovih pogledov na zdravo in pristno duhovno in krščansko versko življenje, pri čemer je bil večkrat celo predhodnik idej, ki so se v Cerkvi uveljavile šele pozneje (npr. ideja ekumenizma). Ob koncu pa je predstavil še vso literaturo o Slomšku, ki je izšla v zadnjih časih pri Celjski Mohorjevi družbi. nad dogodki v svetu. Poudaril je tudi, da je »pot prijateljstva in sodelovanja« edino jamstvo za mir in napredek. Naj zabeležimo, da so običajni neznanci v petek ponoči pomazali tablo, ki kaže na«pot prijateljstva« (iz Botača do Beke). Zupan občine Hrpelje-Kozina Vojko Mahnič pa je poudaril, da pobuda Odprte meje prinaša v ta prostor nove ideje in vsebine za sodelovanje. V večernih urah je v prostorih kulturnega centra France Prešeren v Boljuncu nastopala plesna skupina Stu ledi, ki je predstavila splet folklornih plesov. Ženska pevska skupina Stu ledi pa se je predstavila z venčkom ljudskih in umetniških napevov. Na koncu sta prisotne pozdravila še predsednik UISP Giuliano Gelci in dolinska podžupanja Fulvia Premolin. Giuliano Gelci se je zahvalil občinski upravi, ostalim društvom in organizacijam za sodelovanje in za uspeh Spolka ’99. Podžupanja Fulvia Pre- molin pa je poudarila, da tako Odprta meja kot manifestacija Spolk, hočeta podčrtati sožitje med ljudmi različnih narodnosti na osnovi medsebojnega razumevanja in spoštovanju različnosti. Na koncu je še najavila, da bodo v prihodnjem letu na poseben način obeležili začetek novega tisočletja v znamenju Evrope brez meje. V nedeljo se je nato večer nadaljeval s kubanskim duom Amanecer. V nedeljo se je z Odprto mejo tako zaključil tudi letošnji multietnič-ni praznik«Spolk ’99«, ki je v teku desetih dni privabil veliko predvsem mlajših obiskovalcev. In prav mladi so ob glasbi, plesih, predavanjih in spoznavanju drugih kultur uživali in se srečevali s sovrstniki. Svoj prostor so na tej manifestaciji imeli tudi športniki: s turnirjem »green volleya«, plezanjem, raznimi pohodi, in maratonom z rolkami. Erik Kuret _______OBNOVA ŠOLSKEGA POSLOPJA____________ OŠ »Širok« ostaja v Ul. Frausin Vrtec »V. da Feltre« in OŠ »Gaspardis« se vračata v Ul. Donadoni Včeraj dopoldne si je župan Illy v spremstvu podžupana Damianija in odbornikov Uberta Drossija Fortune in Marie Te-rese Bassa Poropat ogledal obnovljene prostore, v katerih domujejo občinski vrtec »Vittorino da Feltre«, italijanska osnovna šola »U. Gaspardis« in slovenska »Karel Širok«. Poslopje iz leta 1894 je dokaj prostorno (3.800 kvadratnih metrov), obnavljati pa so ga v treh fazah, skupni stroški obnove znašajo približno tri milijarde in pol tir. Kot so zapisati v sporočilu občinskega tiskovnega urada, bo v poslopju zaživela šolska dejavnost že z začetkom tega šolskega leta, razen v slovenskem delu, osnovna šola »K. Širok« bo namreč še naprej »začasno premeščena« v Ul. Frausin. Večerni ogled muzejev med glasbo in besedo »Obogateni« obiski muzejev: to je izhodiščna zamisel, ki jo v raznih deželnih muzejih letos drugič uresničujeta center za univerzitetno izobraževanje ČEPU in Itine-raria, združenje deželnih turističnih vodnikov. Pravzaprav je združenje deželnih turističnih vodnikov že leta ’94 začelo prirejati oglede, ki so obiskovalcem ob strokovni razlagi nudili še glasbeno spremljavo in na- stop igralcev, usklajenih s temo razstave ali naravo muzeja, s skupnimi močmi pa so zamisel lani še dodatno obogatili in dodelati. O pobudi, ki se je porodila na Videmskem in je letos predstavila že tri od skupnih devetih večerov, so organizatorji včeraj spregovorili novinarjem na tržaškem sedežu centra ČEPU. Tržaškim muzejem, na pobudi predstavljajo stalne zbirke, ne izrednih razstav, so namreč tokrat namenili posebno pozornost in tretjino vseh srečanj, obenem pa se prav na Tržaškem poraja veliko zanimanje občinstva za tovrstne pobude. Na novinarski konferenci pa je bilo nadalje podčrtano, da tudi obiski muzejev Iti-nerariji pod zvezdami sodijo v okvira pobud, s katerimi žeti center ČEPU proslaviti 30-letnico obstoja. V zvezi z večernimi obiski velja povedati, da bo prvi naslednji v četrtek, namenjen pa bo ogledu videmske Modeme galerije. V petek bo na vrsti goriski muzej 1. svetovne vojne (začetek ogleda v obeh primerih ob 21. uri), medtem ko bo sobotni večer namenjen miramarskemu gradu, slednji obisk se bo začel ob 20. uri. Zainteresirani se morajo telefonsko prijaviti (število mest je omejeno), poklicati tržaški (040/3728220) ati videmski sedež (0432/25635), obisk stane 10 tisoč tir. Predavanje je popestril koncert Slomškovih pesmi, ki jih je izvajal nonet Certus iz Maribora. Nastop -zaradi smrti v ansamblu - osmih pevcev je po eni strani nazorno prikazal del Slomškove ustvarjalnosti (opozoriti je treba, da je marsikatero izmed svojih pesmi tudi sam uglasbil), duhovnosti in pristnosti (tej je verjetno treba pripisati dejstvo, da je marsikatera izmed njegovih pesmi ponarodela), obenem pa je ogrel občinstvo s svojo štajersko prisrčnostjo in neposrednostjo. Duhovna povezava s Slomškom se je nadaljevala še naslednji večer v openski župnijski cerkvi svetega Jerneja, kjer je Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Ra-ceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča izvajal koncert Marijinih in Slomškovih pesmi. Slo je za nekatere tako rekoč »klasične« Marijine pesmi, kot je npr. Satt-nerjeva S cvetlicami te venčamo ali Jerebova Je mrak končan, pa tudi za nekatere nove ali zelo malo znane pesmi, ki so jih pevci pod vodstvom Edija Raceta in ob pomoči organistov Marije Kerže in Davorina Starca naštudirali prav za to priložnost. Za vsako pesem, pa čeprav ni bila Slomškova, je Matejka Peterlin, ki je sestavila vezno besedilo, našla primerno povezavo tako z velikim dogodkom, ki nas čaka prihodnjo nedeljo, kot s Slomškovimi mislimi in nauki, ki jih je večkrat tudi kot citate ali verze vpletla vanj. Tako je večer bodisi zaradi ubranega petja bodisi zaradi sporočilnosti besedila (brala ga je Manica Maver) dosegla zaželeni učinek: bila je res primerna in duhovno bogata priprava na 51. Marijanski shod. L.S. V SOBOTO V IZOLI Tudi TPPZ na proslavi obletnice upora Primorske Prvi nastop zbora v novi sezoni Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič je v soboto popoldne nastopil v Izoli, kjer je Demokratična stranka upokojencev, skupno s Pokrajinskim odborom za Južno Primorsko in delom Notranjske, pripravila že osmo tradicionalno srečanje, tokrat posvečeno 56-letnici splošnega upora Primorske proti fašizmu in okupatorju slovenske zemlje. Prireditev je potekala na dvorišču hotela Delfin, kjer so najprej spregovorili Ignac Golob, član Sveta Demokratske stranke upokojencev, pa še Jože Glo-bačnik, Vinko Gobec in na zaključku še minister Janko Kušar. Sledil je kulturni del programa, v katerem so nastopili TPPZ, Pihalni orkester iz Kopra pod vodstvom prof. Daria Pobege, povezoval pa je program France Gombač. Tržaški partizanski pevski zbor se je pod vodstvom Pie Cah predstavil s sedmimi borbenimi in partizanskimi pesmimi; zaključna je bila Vstajenje Primorske, ki jo je številno občinstvo še posebno navdušeno sprejelo. Po uradnem programu je sledila družabnost, na kateri je nastopil Ottavio Braico s svojo skupino, skupina žensk iz Mengša, ki je nastopila s programom zaigrajmo na frajtonarce, za konec pa še Dramska humoristična skupina Desus. Lepa prireditev, s katero uradno začenja partizanski zbor svojo novo sezono. Ze v nedeljo, 19. t.m. bo nastopil v Ljudskem domu v Podlonjerju, kjer bodo društvene prostore poimenovali po pred kratkim umrlem političnem delavcu Juriju Cancianiju. N.L. V soboto v Gropadi Nastop plesalk Motorične plesne šole V Gropadii so v soboto priredili lep popoldan. V Zadružnem domu, kjer ima svoj sedež Kulturno društvo Skala, so se mladi plesalci, od štirih pa tja do štirinajstih oz. petnajstih let, predstavili na prireditvi Motorična plesna šola, ki je potekala v organizaciji domačega društva, sodelovalo pa je 24 plesalk, ki jih z uspehom vodi prof. športne vzgoje Petra Križmančič. Program je obsegal kar sedem različnih plesov. Če pomislimo, da so jih mlade plesalke vadile samo teden dni, potem jih lahko samo pohvalimo, kot lahko pohvalimo Petro in vse njene sodelavke, ki so se konec pretekle sezone, in sicer v mesecu maju že predstavile z lepim nastopom in nameravajo po tej poti nadaljevati. Namen ni samo spoznavanje plesa, temveč tudi širjenje tega področja ustvarjalnosti s spoznavanjem umetnosti, navad in običajev drugih narodov. Petra je program napovedovala, potem pa je v nekaterih točkah z mladimi plesalkami tudi nastopila. Na progamu so bili ples indijskih svečenic, mehiški valček, kavbojski ples in pristna slovenska polka, blues, fokstrot, tržaški mambo in za konec še futuristični ples, ki so ga mlade plesalke prav zaradi njegove neposrednosti in povezanosti s sedanjim časom in doživljanjem glasbe in plesa podale z največjim občutkom. Ko smo gledali obraze mamic, non in drugih sorodnikov, smo bili veseli. Občutili in sprejemali so prireditev Motorične plesne šole z veseljem in zadovoljstvom, kar bo prav gotovo spodbudilo voditeljico in organizatorko programa dela na Intenzivnem plesnem tednu Petro in njene sodelavke, da bodo po tej poti še nadaljevale. Ko so mlade plesalke zaključile svoj program, so prejele darilo in diplomo. Sop cvetja pa so udeleženke plesne šole poklonile Petri, ki je povedala, da želi s to šolo nadaljevati in privabiti v vrste mladih še fante, ki so bili tokrat povsem odsotni. Prav pa bi bilo, je dejala Petra, da bi se tudi drugi pridružili takšnim pobudam. N.L. Fotografski natečaj Krožka Ob pečini Krožek Ob pečini - La Rupe prireja fotografski natečaj z naslovom »Kras, ki se spreminja«. Dela je treba poslati najkasneje do 18. septembra na sedež Krožka v Domu Brdina - Proseška ul. 109 na Opčinah. Za vse informacije tel./fax 040-397918. Najboljša dela bodo prikazali na razstavi, ki jo bodo odprli v nedeljo, 3. oktobra. PRIREDITVE / MINULO NEDELJO Z MUZEJSKIM VLAKOM Članski izlet Zadružne kraške banke na Bled Uspelega izleta se je udeležilo kakih 500 ljudi Kakih 500 članov Zadružne kraške banke se je minulo nedeljo udeležilo celodnevnega članskega izleta z muzejskim vlakom na Bled. Izredno lepi kraji, ugodne vremenske razmere, dobra organizacija in predvsem prijetna družba so pripomogli, da se je izlet najlepše vtisnil v spomin udeležencev. Zbirališče je bilo približno ob pol sedmi uri zjutraj na openski železniški postaji. Vlak je namreč odpotoval ob 6.55, in sicer po stari Bohinjski progi. V Sežani je krenil proti Novi Gorici, od tod pa nadaljeval pot mino Mosta na Soči in Podbrda po Bohinjskem predoru do Bohinjske bistrice oziroma Bleda. Omenimo naj, da so to progo zgradili v letih od 1900 do 1906 kot alternativno smer iz osrčja takratne Avstro-Ogrske proti Trstu in Benetkam. Slo je za precejšen inženirski podvig, kot pove že dejstvo, da meri Bihinjski predor natanko 6.327 metrov. Med prvo svetovno vojno je bila proga hudo razdejana, zaradi česar so jo morali po njej precej let obnavljati. Zlasti po drugi svetovni vojni je njen pomen znatno upadel. Danes jo uporabljajo v glavnem za tovorni promet, saj glavni mednarodni vlaki vozijo po italijanski strani iz Trsta skozi Trbiž dalje proti Nemčiji, po slovenski strani pa iz Trsta proti Ljubljani dalje proti Avstriji oziroma proti Hrvaški. Povedati pa je treba, da je proga izredno slikovita, tako da bi jo s pridom lahko turistično ovrednotili. A če je bila proga nenavadna, je bil nič manj nenavaden vlak, s katerim so se izletniki vozili. Slo je namreč za muzejsko kompozicijo Slovenskih železnic. Vlak je poganjala lokomotiva na paro, ki je bila zgrajena leta 1943 v tovarni Hen-schel v Kasslu na Nemškem. Na Mostu na Soči so ji dodali še eno parno lokomotivo, da je pomagala pri vleki na najbolj strmen odseku železniške proge. Slednja je bila zgrajena tik pred prvo svetovno vojno na Madžarskem. K temu je treba pristaviti, da je kompozicijo sestavljalo 13 vagonov iz praktično vseh obdobij železniške zgodovine. Izletniki so se na cilju razdelili v dve skupini. Ena si je dopoldne ogledala Blejski otok, druga pa Blejski grad, medtem ko je bilo popoldne obratno. Skupno kosilo je bilo v restavraciji Bistro Toplice, kjer je dobro pogostitev popestrila prijetna glasba. Seveda se ne moremo spuščati v podrobnejši opis vsega, kar so izletniki doživeli na Bledu. Sicer pa si ni težko predstavljati, kako je bilo. Znano je, kako so ti kraji lepi, družba pa je bila tako rekoč za vse okuse. Omenimo naj, da je udeležence ob povratni vožnji prek zvočnikov na vlaku nagovoril predsednik Zadružne kraške banke Dragotin Daneu. Izrazil je zadovoljstvo, da se je letošnjega članskega izleta udeležilo toliko ljudi, saj to dokazuje, kako je ta slovenski denarni zavod zakoreninjen pri svoji »bazi«. Daneu se je tudi zahvalil vsem, ki so pripomogli k dobri organizaciji izleta, od Slo- vensdkih železnic pa do uslužbencev banke, ki so popazili, da je vse teklo v najlepšem redu. Vlak se je vrnil na Opčine nekaj pred 22. uro. Izletniki so imeli za seboj nedvomno dolg dan, a nikomur ni bilo žal, da se je izleta udeležil. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 14. septembra 1999 RASTKO Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.19 - Dolžina dneva 12.38 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.36 Jutri, SREDA, 15. septembra 1999 DOLORES VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,1 stopinje, zračni tiak 1014,4 mb ustaljen, vlaga 35-od-stotna, veter 10 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 13. do sobote, 18. septembra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) DIRKA / PO SLEDOVIH NEKDANJE TRST-OPCINE Starinski avtomobili do Obeliska Na prvo mesto so se uvrstili bugattiji - Številna publika sledila dirki Številna publika ljubiteljev motorjev in avtomobilov, kot tudi lepih izdelkov preteklosti nasploh je v nedeljo sledila dirki starinskih avtomobilov od kamnoloma Faccanoni do Obeliska, torej po delu trase nekdanje dirke Trst - Opčine. Na letošnji že šesti tovrstni dirki v organizaciji krožka »Club dei 20 alVora« je tekmovalo 35 avomobilov najbolj znanih italijanskih proizvajalcev iz preteklosti. Na koncu dveh krogov dirke si je prvo mesto priborila ekipa petih muzejskih bugat-tijev iz 20-ih let, za katerimi so na lestvici maserati in osca, potem pa še ferrariji, alfe romeo, lancie in fiati, ki so popoldne bili na ogled pred tržaškim županstvom. (Na sliki lepa primerka alfe romeo iz 30-let, foto KROMA). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.00 »Fuori dal mondo«. EKCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »En-trapment«, r. Jon Amiel, i. Sean Connery, Catherine Zeta-Jones. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Libero Burro« r. - i. Sergio Castellitto, i. Chiara Ma-stroianni. AMBASCIATORI 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La mummia«, i. B. Fraser. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »In-stinct« r. John Turteltaub, i. Anthony Hopkins, Guba Gooding Jr. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15»E allora mambo«, r. Lucio Pellegrini, i. Luca Biz-zarri, Luciana Littizzetto. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wild Wild West«, Barry Sonnen-feld, i. Will Smith, Kevin Kline, Kenneth Branagh. NAZIONALE 2 - 16.300, 18.20, 20.15, 22.20 »Cruel intentions«, i. R. Philippe. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Guarda-mi«, r. Davide Ferrari o, i. Elisabetta Cavallotti, Flavio Isinna. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Hal-lovveen 20 anni dopo«, i. Ja-mie Lee Curtis. MIGNON - 16.00, - 22.15 »A cosce larghe«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10, »Universal sol-dier«, i. Jean-Claude Van Damine. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »II dolce rumore della vita«, r. Giuseppe Bertoluc-ci, i. Francesca Neri, Rade Serbedzija. J PRIREDITVE SKD LIPA iz Bazovice vabi na praznovanje 100-let-nice ustanovitve. Jutri, v sredo, 15. septembra ob 20.30 v župnijski kinodvorani bo predstavitev knjige o delovanju društva. Sodelujejo DPS V. Vodnik iz Doline in MePZ Primorsko iz Mačkolj. V četrtek, 16. septembra ob 20.30 v župnjijski kinodvorani igra v narečju Doktor Zavrtenik v izvedbi elanov MKB, tekst in režija Tatjana Turko. V petek, 17. septembra ob 20. uri v Bazovskem domu otvoritev razstave domačih ustvarjalcev. Sodeluje Kvartet Rož iz Koroške. Ob 21. uri, na vrtu GZB pod šotorom, nastop folklorne skupine Mandrac Telmont iz Kopra. V soboto, 18. septembra na vrtu GZB pod šotorom, žur za mlade. V nedeljo, 19. septembra na dvo--riscu gostilne Pri lipi osrednja proslava - sodelujejo OPZ Slomšek, M1PZ Bazovica, MePZ Lipa in Godbeno društvo Prosek. Vabljeni! ŽUPNIJA DOLINA in MLADINSKI KROŽEK prirejata v soboto, 18. septembra, ob 19.30, v dolinski cerkvi koncert: Andrej Pegan - orgle, Aldo Žerjal -bas. Vabljeni. KD IVAN GRBEC - Ske- denjska ul. 124 - vabi na jesenski koncert Pihalnega orkestra Breg. Glasbeni večer bo v nedeljo, 19. septembra 1999, ob 17. uri, na društvenem dvorišču. Vabljeni! SKD LIPA IZ BAZOVICE ob 1 OO-letnici ustanovitve POD POKROVITELJSTVOM ZSKD Jutri, v sredo, 15.9., ob 20.30 pod šotorom na vrtu GZB predstavitev knjige IZTOKA PEČARJA o delovanju društva. Knjigo bo predstavil ravnatelj NŠK MILAN PAHOR Zborovski koncert DPS Valentin Vodnik iz Doline, in MePZ Primorsko iz Mačkoij. Toplo vabljeni! I?) OBVESTILA MePZ IGO GRUDEN vabi ženski del zbora na prvo vajo, danes, 14. septembra ob 21. uri. Toplo vabljene tudi nove pevke! MoPZ F. VENTURINI vabi svoje pevce, dobrodošli so seveda novi pevci, na prvo vajo, danes, 14. septembra ob 20. uri v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. MePZ RDEČA ZVEZDA obveSCa vse stare in nove pevce, da bo prvo srečanje danes, 14. septembra ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA -TREBČE prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za vpisovanje in morebitne informacije bo sestanek danes, 14. septembra ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. 70-LETNIKI Z OPČIN, OD BANOV IN S FER-LUGOV so vabljeni danes, 14. septembra ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčine, da se pomenijo o skupnem praznovanju. TRŽAŠKO POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV vabi elane in prijatelje jutri, v sredo 15. t.m., ob 17. uri, pri Združenju trgovcev v Ul. S. Nicolo, 7, 1. nad., modra dvorana, na srečanje za določitev programa prihodnjih srečanj v zvezi z diabetičnimi novostmi. Vabljeni! GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje za novo Šolsko leto 1999/2000. Tudi letos prirejamo tacaje pihal, trobil, tolkal za otroke od 8. leta starosti in pripravljalni teCaj, ki je namenjen otrokom od 5. do 7. leta starosti, kjer se malčki približajo svetu glasbe. Urnik vpisovanja: do 15. septembra, vsak dan od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure v prostorih Babne hiše v Ricmanjih St. 64. Za informacije tel. 0335-6186006 ali 0348- 22R71or ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA -PROSEK - obveSCa vse upravičence, da na sedežu odbora lahko do 15. septembra 1999, od 19. do 20. ure, predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na ju-sarskih površinah. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA Z OPČIN obveSCa vaSCane, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah v sezoni 1999/2000, da vložijo prošnje do 15. septembra 1999 v tajništvu občinske izpostave na Opčinah, Doberdobska ul. 20/3, po naslednjem urniku: ponedeljek - sobota od 8.30 do 12. ure. Interesenti morajo imeti bivališče na Opčinah. MOŠKI PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV IZ BREGA prične s svojimi rednimi vajami v Četrtek, 16. septembra ob 20. uri v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu. Dobrodošli so tudi novi pevci. SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom - Zaradi nepredvidenih razlogov bo vpisovanje in začetek telovadnih tečajev ob običajnih urnikih v ponedeljek, 4. oktobra. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem GLASBENE MATICE organizira glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije na tel. St. 040-228333 ob uri obedov. KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju s KMEČKO ZVEZO in ZVEZO NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV, pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK vabi na strokovno predavanje Trgatev 99 in obdelava mosta. Srečanje bo v petek, 17. septembra ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. Predaval bo agrarni ing. DuSan Plesničar iz specializirane trgovine za vinogradništvo in vinarstvo Trs iz Komna. Vabljeni vsi, ki se ukvarjajo z vinograd-noistvom. OBČINA DEVIN NA- BREŽINA prireja tečaje angleščine, nemSCine in slovenščine, ki bodo v prostorih osnovne Sole v Nabrežini od oktobra ’99 do maja 2000. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za Šolstvo in kulturo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, Nabrežina 102, tel. 040/2017371, od ponedeljka do Četrtka od 9. do 12. ure, od petkih od 9.00 do 11.30 ter ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30, do sobote, 18. septembra. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK 1. MAJ vabi na Praznik komunističnega tiska v Ljudski dom v Podlonjerju. V soboto, 18. septembra ob 20. uri ples s skupino Trio Ada, v nedeljo, 19. septembra ob 18. uri koncert TPPZ Potovalna agencija AJJRORA September in oktober sta idealna meseca za oddih. Z avtobusom vas peljemo v RADENCE, ROGAŠKO SLATINO, MALI LOŠINJ. Predlagamo vam nase izlete in potovanja: Rogaška in vinorodna okolica 1. - 3.10.99 Ceska tura 10. - 16.10.99 Tunizijska tura 18. - 25.10.99 Tajska tura 24.10 - 5.11.99 Za novemberske praznike MALI LOŠINJ in RADENCI. NOVOLETNO BIVANJE V INDONEZIJI - OTOK BALI. Pričakujemo Vas v Ul. Milano, 20 ■ tel. 040/631300 Pinko Tomažič, srečanje s tov. Sergiom Facchinijem - tajnikom SKP in občinskim svetovalcem Igorjem Cancianijem, ples s skupino Trio Edera. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in SLOVENSKA PROSVETA vabita svoje elane, prijatelje in vse, ki bi se radi v nedeljo, 19. septembra udeležili beatifikacije škofa A. M. Slomška v Mariboru, da se Cimprej prijavijo na tel. St. 040-370846. MLADINSKI ODSEK RDEČA ZVEZDA prireja v nedeljo, 19. septembra za vse ljubitelje narave in zabave »Tekmovalni pohod«. Vpisovanje skupin bo 19. septembra od 8. do 9. ure v društvenih prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu. Odhod pa bo ob 9.30. Za morebitna pojasnila je na razpolago Daša (tel. 040 229374) ob torkih, sredah in Četrtkih, od 15. do 17. ure. V DEVINU je nastal nov mladinski meSani zbor. Ce ljubiš petje in zabavo, se nam pridruži. Pričakujemo te v ponedeljek, 20. septembra ob 20.30 na sedežu devinskih zborov. Za informacije tel. na St. 0347-5798481 ali (po 18. uri) 0347-1042154. KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA za otroke in mladino od 6. do 14. leta, ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure od 4. oktobra dalje. Vse možne informacije dobite od 7.30 do 8. ure in od 21.30 do 22. ure na tel. St. 040-53420, oz. od 9. do 18. ure na tel. 00386-66-549588 pri Sabrini. Za vpis pa se zglasite v fitness dvorani na Stadionu ob torkih od 20.15 od 21. ure (tel. 040-351669). SZSO-TS stopa v novo delovno leto. Pustolovščina, izleti v naravo, prijatelji, igra, ročne spretnosti so na vsakem dnevnem redu, zato pridruži se nam tudi ti. Za urnike in kraje sestankov lahko kontaktiras sledeče osebe: načelnik in odgovoren za vzhodni Kras Mitja OzbiC 040213837, načelnica Matejka Buka-vec 040225342, odgovoren za zahodni Kras Martin SosiC 040212835, odgovoren za Breg Niko Tul 040232250, odgovoren za mesto Trst France-sco Biancuzzi 040572934. ZENSKI KOORDINA- CIJSKI ODBOR ima sedež v Trstu, na Trgu Lar-go Barriera št. 15, L nadstropje, tel. 040/363336. Dobite nas vsak torek in petek od 9.30 do 11.30 za informacije o socialnih problemih žensk. Dobivamo se tudi ob Četrtkih popoldne ob 16. uri, da prebijemo skupaj kakšno uro s kreativnim delom. SK DEVIN priredi ob prestopu tisočletja zimo-vanje v Dolini Blois (Fal-cade) in v Dolini Fiem-me (Cavalese) od 26/12/99 do 2/1/2000 in od 2/1/2000 do 9/1/2000. Za informacije in predrezervacije lahko zainteresirani pokličejo na tel. St. 040-200530 ali 0335-8416657 (Dario). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE je uvedla brezplačno telefonsko Številko 800-801444, ki bo operativna vsak ponedeljek in Četrtek od 17. do 19. ure. Namenjena je osebam s problemi pri odpustu iz bolnišnice, kroničnim bolnikom in ostarelim nesamostojnim ljudem, ki potrebujejo informacije glede pravice do zdravja. a SPISKE VESTI OBČINSKA UPRAVA ZGONIK obveSCa, da bo občinski otroški vrtec v Gabrovcu zaCel delovati s 15. septembrom z običajnim urnikom. Delovala bo tudi služba Solabusa z ustaljenim urnikom, medtem ko imajo starši možnost, da pripeljejo otroke v vrtec že ob 7.30. UČITELJI OS NABREŽINA obveščajo, da bo začetna Šolska masa danes, 14. septembra, ob 8.30. UČITELJI OS DEVIN obveščajo, da bo začetna šolska masa jutri, v sredo, 15. septembra, ob 16. uri. UČITELJI COS ZGO-NIK-SALEZ obveščajo, da bo začetna šolska maša jutri, v sredo, 15. septembra ob 13. uri. DRŽAVNA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR V TRSTU obveSCa, da se pouk zaCne jutri, v sredo 15. septembra. Prve Štiri dni bo pouk trajal od 8. do 11.30 tako pri Sv. Jakobu kot v Rojanu. NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA obvešča, da se bo pouk, tako na sedežu pri Sv. Ivanu kot na katinar-skem oddelku, začel jutri, v sredo, 15. septembra, ob 8. uri in zaključil ob 11.30. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obveSCa, da bo na sedežu zavoda knjižni sejem rabljenih učbenikov jutri, v sredo, 15. septembra od 8.30 do 10. ure. Vabljeni! RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE L GRUDEN V NABREŽINI obvešča, da se pouk prične jutri, v sredo, 15. t.m. ZaCetek ob 7.50, zaključek ob 12. uri. Prevoz avtobusov ACT zagotovljen tako ob prihodu kot ob povratku. DRŽAVNA SREDNJA SOLA S. GREGORČIČ iz Doline obveSCa, da se prične pouk jutri, v sredo, 15. septembra ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri uC-ne ure do 11.30. Katehet obveSCa, da bo začetna sv. masa ob 8.30 v župnijski cerkvi v Dolini. RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH SOL v Trstu sporočajo, da se bo redni pouk na vseh Šolah začel jutri, v sredo, 15. septembra ob 10. uri. VEROUCITELJI NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH v Trstu sporočajo, da bo Šolska masa ob začetku šolskega leta jutri, v sredo, 15. septembra ob 9. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da se bo pouk na slovenskih osnpvnih šolah in otroških vrtcih v dolinski in miljski občini pričel jutri, v sredo, 15. septembra 1999, in sicer od 8. do 13. ure. Solniki bodo staršem že prvi dan pouka posredovali informacije v zvezi z delovanjem Sol in vrtcev. RAVNATELJSTVO DRŽAVNE SREDNJE SOLE SREČKA KOSOVELA OPCINE-PROSEK sporoča dijakom in njihovim družinam, da jutri, v sredo, 15. septembra 1999 bo pouk trajal do 11.30. Naknadne informacije bodo dijaki dobili v Soli. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah ravnateljstva - J. Ribičiča - K. Široka, L Grbca, M. Gregoric-Ste-pancic in vrtcih (Sv. Jakob, Sv. Ana in Skedenj) zaCel jutri, v sredo, 15. septembra 1999, ob 8. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da se bo pouk za uCence osnovnih Sol in malčke otroških vrtcev ravnateljstva zaCel jutri, v sredo, 15. septembra 1999 s sledečim urnikom: OS O. Zupančiča - Sv. Ivan: od 8. do 13.15; OS F. Milčinskega - Kati-nara: od 8. do 13. ure; OS F. Sal. Finžgarja Barkovlje: od 8. do 13. ure brez kosila; otroška vrtca v Lonjerju in v Barkovljah od 7.45 do 12.45 s kosilom. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA obveSCa, da se bo pouk na šolah in otroških vrtcih nabrežin-skega ravnateljstva zaCel jutri, v sredo, 15. septembra s sledečim urnikom: Osnovna Sola Virgila Sceka V Nabrežini od 8.do 13. ure, OS Karel Strekelj - Josip JurCiC v Devinu od 8.10 do 12.40, OS Stanka Grudna v Sempolaju od 8. do 12.30, OS Lojzeta Koko-ravca v Saležu od 8.10 do 12.40 s kosilom, OS 1. maja 1945 v Zgoniku od 8.15 do 12.45 s kosilom. Otroški vrtci v Nabrežini, Devinu in Mavhinjah od 8. do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah in vrtcih pričel jutri, v sredo, 15. septembra 1999 s sledečim urnikom: vsi otroški vrtci od 8. do 12. ure, OS Bevk - OpCine od 8. do 13.15, OS Sirk - Križ od 8. do 13.15, OS Černigoj - Prosek od 8. do 13.15, OS Gradnik - Repentabor od 8. do 12. ure, COS Tomažič - Trebce'od 8.15 do 12.15, OS Kajuh -Gropada začetek ob 8.10, OS Trubar - Bazovica začetek ob 8. uri. DTTZG ŽIGE ZOISA namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, če v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in Ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna Sola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili Študij na katerikoli višji Soli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 15. septembra 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda in sicer vsak dan od 9. do 13. ure na tel. St. 040-567144 ali 040-54356. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obveSCa, da je objavljen na oglasni deski Deželnega šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih Šolah. Prošnje sprejema pristojni Pokrajinski Šolski urad (Trst ali Gorica) do 25. septembra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obveSCa, da je na oglasni deski tržaškega pokrajinskega šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih Šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo do 9. oktobra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. E3 ČESTITKE Danes praznujeta 25 let poroke DUŠKO in ROSANA KOVAČ. Se obilo skupnih srečnih let jima želijo Mojca, Samo in vsi sorodniki. Danes, 14. septembra praznujeta ROSANA in DUŠAN 15-letnico poroke. Se mnogo let veselja in skupnega življenja jima voščijo Rada in Albin Verginella ter vsi ostali sorodniki in znanci. MALI OGLASI tel. 040 7786333 GROZDJE tokaj, malvazija in merlot prodaja Radislav Gergolet v Doberdobu na Trgu sv. Martina 6. Tel. St 0481-78279 ob uri obedov. PRODAM knjige po polovični ceni za Trgovski tehnični zavod: Pregled svetovne književnosti (J. Kos), Zgodovinski atlas za srednje Sole (Uredba TLOS Zagreb), Evropska civilizacija (R. Morgen), Fizika in svet fizike (G. Marion), I Pro-messi sposi (A. Manzo-ni), Pregled slovenskega slovstva (J. Kos), Lettera-tura e societa (P. Maran-do), La comunicazione letteraria (E. Barelli). Tel. 0347/1670108 (Katja). PRODAM 4 stote belega in 3 stote Črnega grozdja, na Krmenki St. 143. PRODAM Peugeot 205 1100, letnik 90, v dobrem stanju. Zanimiva cena. Tel. na St. 040-228103 od 19. do 20. ure. PRODAM večjo količino stare opeke (tavelle). Tel. št. 040-575145 ali 040-54390. NUJNO kupim ali si sposodim naslednje knjige: Ciril Kosmač »V gaju življenja«, Breda Oblak »Z glasbo po svetu«, učbenik za glasbeno vzgojo za VI. razred (DZS), J. Kerr »Quando Hitler rubo il coniglio rosa« (Šansoni). Tel. St. 040-828251. KUHARJA/ICO nujno isce Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici za stalno zaposlitev. Informacije v popoldanskih urah na tel. St. 0481-533495. ŽELELI bi kupiti približno 15 kg fig za marmelado. Lahko jih naberemo sami. Tel. St. 040-380047 (v večernih urah). PRODAM Alfa 155, 1800 kubikov, s klimatizacijo, v odličnem stanju. Tel. St. 040-291076. PRODAM Fiat Uno, 5 vrat, v dobrem stanju, letnik 91. Tel. St. 040-229586. PRODAM projekcijsko platno za diapozitive Fins junior 130, za 50.000 lir. Tel. St. 040-2907003 po 20.30. PRODAM prtljažnik za smuCi model Fapa, za 100.000 lir. Tel. št. 040-2907003 po 20.30. PRODAM propeler za motor 70 konjskih moči, za 100.000 lir. Tel. St. 040-2907003 po 20.30. NUDIM VARSTVO za otroka. Tel. St. 00386-67-31229. UVOZNO-IZVOZNO podjetje iz Tržiča išče izkušeno knjigovodkinjo z znanjem angleščine in poznavanjem komputerja [VVindovvs, program Spring...). Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Drev. XXIV. Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Knjigo-vodkinja«. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. MARIO IN ONDINA Gruden imata odprto osmico v Samatoci 17 do 19. septembra. AGROTURIZEM BAJTA - Slavko in Magda Škerlj - v Bajti pri Saležu št. 108 je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih in torkih. Tel. 0368-7567251 ali 040-229331. SKERK BORIS je v Praprotu odprl osmico. V KRIŽU sta Srečka in Boris spet odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico in nudita dober prigrizek. PURIC EMIL, Repen 15, toči belo in črno vino. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Ivan TerCon v Mavhinjah št. 42. Toči črno in belo vino in nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V spomin na Zofko Vodopivec por. Janko darujejo sosedi 185.000 lir za SKD Lipa ob priliki 100-letnice. V spomin na Viktorijo Jelen Košuta darujeta Mimi in Claudio 20.000 lir za DPZ Vesna. V spomin na Viktorijo Jelen Košuta darujeta Mimi in Francko Tretjak 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob sestrične Nade Pertot daruje Anica z družino 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Nado Pertot daruje družina Marcija Pertota 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade, 100.000 lir za devinsko cerkev in 300.000 lir za Znanstveni licej France Prešeren v Trstu. t Nenadoma in nepričakovano nas je zapustil nas dragi mož in oCe Leo Cusatelli Žalostno vest naznanjajo žena Eda, sin Maurizio, brat Alferio, Nerina in Bianca, nečaki in ostali sorodniki Pogreb bo jutri, v sredo, 15. septembra, ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunsko cerkev. Boljunec, 14. septembra 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo) 14.9.1991 14.9.1999 Ob 8. obletnici smrti Claudia Leuza se ga spominjajo žena Anica, hčerki Fabiana in Ivana ter ostalo sorodstvo Trebče, 14. septembra 1999 Ob smrti dragega očeta Josipa Lorenzija izreka svojemu elanu Zlatku in družini iskreno sožalje kolektiv TPPZ »Pinko Tomažič« K O G OJ E V I D N EV I ’ 9 9 Na petkovem koncertu solistični zvoki viole Viola je instrument, ki je zelo pogosto prisoten v komornih sestavah, malokateri skladatelji pa so mu zaupali solistično vlogo. Literatura za violo in klavir je resda količinsko omejena, kakovost avtorjev pa je na samem višku. V prejšnjem stoletju izstopajo Brahms, Schubert in Berlioz, v 20. stoletju pa je skrivnostna altovska barva očarala celo vrsto glasbenikov in razvili so se tudi odlični solisti. Program 3. koncerta mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi 99« je poleg Hindemitha in Šostakoviča predstavil krstno izvedbo skladbe »Gama«, ki jo je mlada slovenska skladateljica Larisa Vrhunc posvetila spominu svojega profesorja Marijana Gabrijelčiča, ki je bil z Antonom Nanutom soustanovitelj kanalskega festivala. V cerkvi Sv. Marije Vnebovze-te sta se v petek, 10. septembra, predstavila violist Benjamin Bernstein in pianist Franco Ca-labretto. Mladi Bernstein je prvi violist tržaškega orkestra gledališča »G. Verdi«, poleg tega pa ima kar razgibano koncertno dejavnost. Rodil se je v Parizu, šolal se je s priznanimi mojstri, kot sta Jurij Bashmet in Vladi- Katja Krau mir Mendelssohn ter razvil odlično tehniko, s katero se lahko loti tudi najzahtevnejših skladb. Soštakoviceva Sonata za violo in klavir op. 147 spada med zadnja dela velikega ruskega umetnika, Cigar značilnosti se razodenejo že v prvih taktih: Ciste in stroge harmonije se razvijajo po jasnih smernicah, čeprav je zasnova politonalna. Violist je pokazal temperamentno osebnost, vendar je najlepše izpadel zadnji stavek, kjer se skladba razlije v prostrano otožno spevnost. Larisa Vrhunc je po današnjih merilih še zelo mlada skladateljica (r. 1967), a se je že večkrat odlično odrezala na domačih in tujih odrih. Prerana smrt njenega mentorja Marijana Gabrijelčiča (1940 - 1998) jo je globoko pretresla, zato je svoje občutke želela izraziti z glasbilom, ki lahko zveni otožno, skoraj roteCe. Barvo viole je kombinirala z iznajdljivo uporabo klavirskih strun, kar sicer ni novost, je pa skladbo zanimivo popestrila. Pianist Franco Calabretto je bil v izvajanju zelo natančen in je svojo igro pozorno usklajeval z violistom. Kadar so strune klavirja z direktnim prijemom zvenele kot harfa ali Čembalo, se tudi ni po- stavil problem zvočnega ravnovesja med instrumentoma: v. cerkveni akustiki se namreč klavirski zvoki pretirano ojačijo in raztegnejo, kar rado zasenči vlogo godala. MogoCe je bil to razlog, da je pianist ostal bolj v ozadju in je iniciativo v glavnem prepustil violistu. Slednji se je najbolj sproščeno izkazal v Hin-demithovi Sonati za violo in klavir op. 11 št. 4. Paul Hindemith je bil tudi sam odličen violist, zato je znal lepo izkoristiti tehnične in barvne možnosti glasbila; Sonata je polna mladostnega zagona, ki se je pozneje dokaj umiril; ne primanjkuje virtuoznih prijemov, ki jih je Bernstein tekoCe obvladal. Kanalsko občinstvo, med katerim sta sedela tudi slovenski minister za kulturo Jožef Skolc in predsednik festivalskega odbora Ciril Zlobec, je tudi tokrat napolnilo cerkev in zahtevnemu programu sledilo z veliko zbranostjo; na koncu je oba izvajalca nagradilo z dolgimi aplavzi: Bernstein in Calabretto sta za dodatek zaigrala priredbo Rave-love »Pavane pour une infante defunte«, ki je z melanholično nežnostjo dosledno zaokrožila koncertni veCer. GORICA / OD 20, DO 23. OKTOBRA Program 14. Film Video Monitorja Kot vsa leta ga organizira Kinoatelje Gez dober mesec, točneje od 20. do 23. oktobra, bo v Gorici štirinajsta izvedba festivala Film Video Monitor, ki ga organizira Kinoatelje. Gre za že tradicionalno predstavitev letne filmske, televizijske in video produkcije, tudi letošnja izvedba, zagotavljajo organizatorji, se ne oddaljuje od začetnih izhodišč: vsako leto znova opazovati, monitorbati, razmišljati o filmski in video produkciji, ki išCe komunikacije z drugimi in samo seboj. Tokrat bodo izrecno pozornost namenili štirim slovenskim celovečercem, ki so nastali v zadnje letu. To sta prvenca Temni angeli usode Saše Podgorška (na sliki režiser pred plakatom film, f. KROMA) in V lem Janeza Burgerja ter Patriot Tuga Štiglica in Blues za Saro Borisa Jurjaše-vica. Ob omenjenih filmih bodo letošnji program sestavljali še kratkometražni in televizijski filmi ter dokumentarci. Posebno mesto v okviru 14. Film Video Monitorja bo namenjeno igralki Nori Gregor, pozabljeni Goricanki, ki je v svoji filmski karieri zablestela predvsem kot nosilka glavne vloge v filmu »La regle du jeu« ’39 Jeana Renoira. Nora Gregor se je rodila v Gorici v začetku stoletja in jo zapustili po koncu prve svetovne vojne. Njeno življenje je bilo podobno romanu: poročila se je s princem in avstrijskim poh-ticnim veljakom, nastopila je v filmih vidnih evropskih režiserjev, ob začetku druge svetovne vojne je zbežala, nato je v Hol-lywoodu doživela uspeh, življenje pa je sama tragično pretrgala s samomorom v čilski prestolnici. Pol stoletja pi njeni tragični smrti se je bo Kinoatelje spomnil z retrospektivo in okroglo mizo, ob tej priložnosti pa bo tudi dal pobudo za poimenovanje goriške ulice ali trga po prezrti domačinki. Novost letošnjega festivala bo sekcija VideoGONG. Gre za pregled svobodne video produkcije in računalniške animacije, ki daje vsem ustvarjalcem možnost, da se predstavijo širši javnosti. Videomakerji z obeh strani meja lahko svoja dela prijavijo organizatorjem do 10. oktobra. NOVICE Umri glasbeni producent Anton Dežman Po hudi bolezni je v Ljubljani umrl glasbeni producent in vodja producentske skupine pri glasbeni produkciji RTV Slovenija Anton Dežman. Dežman je bil od leta 1977 glavni glasbeni producent simfonikov RTV Slovenija. Posnel in editiral je več kot 50.000 minut simfonične glasbe. Ob prehodu na digitalno tehnologijo je hitro osvojil novo tehniko in omogočil prodor posnetkov simfonikov na svetovni trg. Izdali so 150 zgoščenk in njegovi posnetki so dobivali visoke ocene pri strokovni kritiki ter na preverjanjih Evropske zveze radijskih postaj. (STA) Rezančeva nagrada V soboto, 18. septembra, bodo na Volčjem Gradu pri Komnu podelili nagrado za najboljšo knjigo izvirnih esejev, objavljeno v zadnjem obdobju. Nagrado, poimenovano po pisatelju in esejistu Marjanu Rožancu, podeljuje istoimenski sklad, ki sta ga lani ustanovili založbi Nova revija in Mihelač. Po odločitvi petčlanske žirije, ki jo vodi dr. Manca Košir, se v ožjem izboru za nagrado poteguje pet avtorjev, ki so objavili svoje knjige esejev pri petih različnih založbah. To so (po abecedi priimkov avtorjev): Aleš Debeljak s knjigo Atlantski most (zbirka Aleph, 1998), Milan Dekleva - Gnezda in katedrale (Literatura, 1997), Alojz Ihan - Platon pri zobozdravniku (Cankarjeva založba, 1997), Andrej Inkret -Melanhohcna razmerja (Slovenska matica, 1998) in Brane Senegačnik - V iskanju izgubljene mere (Študentska založba, zbirka Claritas, 1999). O dobitniku nagrade Marjana Rožanca bo-ži-rija v sestavi Manca Košir (predsednica), Niko Grafenauer, Samo Kutoš, Vanesa Matajc in Alenka Zor Simoniti odločila že v teh dneh in svoj sklep objavila na novinarski konferenci v sredo, 15. septembra (v klubu Nove revije). Pobuda za ustanovitev nagrade Marjana Rožanca za esejistiko je prišla iz kroga prijateljev in sodelavcev pokojnega pisatelja. Nagrado sta najprej podeljevala založba Mihelač in Časnik Dnevnik, lani pa jo je prvič podelil Sklad Marjana Rožanca, v katerem sta združili sile založbi Mihelač in Nova revija. (STA) Jesenska sezona Verdi Po relativno kratkem premoru, saj je tržaško gledališče Verdi v poletnih mesecih organizator operetnega festivala, se ta teden začenja jesenska simfonična sezona. Na prvem koncertu, v petek, 17., bo s klavirskim recitalom nastopil francoski glasbenik Jean-Yves Thibaudet, ki bo igral Chopina, Ravela in Liszta. Koncert, katerega bo zaključil z neobičajnim podajanjem opernih arij, bo ponovil v nedeljo, 19., ob 18. uri. GORICA / 8. ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL Vsestransko pozitiven obračun Ob predstavah so organizatorji pripravili tudi delavnico Program letošnje, že osme izvedbe lutkovnega festivala Alpe Dria Puppet festival je obsegal tri sklope pobud: po eni stran je predstavil predstave za otroke in tudi za odraslo občinstvu, najmlajšim je namenil tudi prijetno delavnico Lov na pravljico, lutkarjem in gledališkim organizatorjem pa je bilo namenjeno operativno srečanje. Ko so po sobotni zaključni predstavi za odrasle na goriškem gradu, kjer je nastopila skupina Theatre en Vol (na sliki, f. Bumbaca), organizatorji potegnili Črto pod letošnjo izvedbo, so z velikim zadovoljstvom ugotovili, da so vse tri festivalske ponudbe naletele na dober odziv. Goriški festival v sodelovanju z drugimi pripravlja Deželni center za animirano gledališče - CTA, njegov umetniški vodja pa je Roberto Piaggio. Predstave, ki so se zvrstile od 5. do 11. septembra na različnih goriških prizoriščih, si je ogledalo približno 4.500 oseb, med katerimi je bilo največ mladih in najmlajših. Pri tem velja omeniti, da je del namenjen mladini potekal tudi v sodelovanju s Projektom Ptolo-mej Poletje ’99, katerega pobudnik je goriško občinsko odborništvo za šolstvo. Same predstave pa so maldemu občinstvu ponudile tudi vpogled v razne načine gledališkega izražanja, saj so se skupine posluževale različnih prijemov, npr. lutk, animacije, igre senc in tudi »mešane tehnike«. Posebno omembo pa bo oceni organizatorjev zasluži Lov na pravljico; po zasnovi Francesca Tullia Altana in An-tonelle Caruzzi je projekt izdelal center CTA, »po poti pravljic« pa se je v dneh trajanja festivala podalo okrog 1.500 mladih navdušencev, ki so »lovili pravljice« v parku vile Coronini-Cron-berg. Ob strokovnem sodelovanju Uga Vičiča so pri delavnici sodelovale tri igralke-animatorke Valeria D’Onofrio, Luisa Vermiglio in Marcella Serli. K delavnici so se ob posameznikih prijavljale tudi šole (npr. italijanske s koprskega) in pa poletni centri. Povpraševanje je bilo tolikšno, da bi lahko delavnica trajala še več dni. Pobudo bodo v zimski inačici povzeli v raznih večjih italijanskih mesecih. Na tokratnem festivalu pa je nastal tudi koordinacijski odbor Gledališča na meji brez meja, ki združuje lutkarje in organizatorje lutkovne dejavnosti. Po prvem sestanku v Gorici se bodo pogovori nadaljevali v Celovcu 17. oktobra. KOPER / PREDSTAVITEV PDG in PPF s skupnimi močmi pripravila Oshžka Prelomnico tisočletja bodo gledališčniki na Primorskem zaznamovali z uprizoritvijo Ostržka Carla Collodija, pri projektu sta združila mod Primorsko dramsko gledališče (PDG) in Primorski poletni festival (PPF). Gledališče si s tem prizadeva zapolniti vrzel pomanjkanja predstav za mladino, poleg tega so v novi sezoni "odločeni spremeniti miselnost tistih, za katere je gledališče sinonim dolgočasja"; za PPF, ki se je v šesti izdaji avgusta iztekel, pa ta projekt ob nekaterih drugih pomeni "podaljšanje dejavnosti v jesen," so povedati predstavniki obeh ustanov včeraj novinarjem v Kopru. Carlo Collodi, italijanski časnikar in Časopisni izdajatelj, s pravim imenom Carlo Lorenzini, je Ostržka napisal leta 1880. Povest - zmes različnih zvrsti (pravljice, basni, satire, groteske), ki jo prežema fantastični realizem - je hitro zaslovela po vsem svetu in se vpisala v klasiko mladinske literature. Ostržek navdušuje s pretanjenim razumevanjem psihe odraščajočega otroka, živahnega in iznajdljivega, ki sila težko dojema pravila odraslih. Ko se vendarle nauči sprejemati odgovornost, držati obljubo in ubogati, prestopi "magično mejo" sveta odraslih, Čeprav je pot do tega prestopa vznemirljiva, nevarna in pogosto boleCa. Podlaga za uprizoritev v PDG je dramatizacija Ostržka, ki jo je pesnik Ivo Svetina pred Časom pripravil za predstavo v Slovenskem mladinskem gledališču. To dramatizacijo sta režiserka Katja Pegan (tudi avtorica songov) in dramaturginja Tea Rogelj prilagoditi občinstvu odraščajočim mladostnikov. Avtorsko glasbo za Ostržka so napisali Mirko Vuksanovič, Danilo Kocjančič in Robert Vatovec, sceno je zasnoval Pepi Sekulič, kostume Ana Matijevič, luč pa Samo Oblokar. Predstavo o tem, kako nam - ne glede na vse - na koncu vendarle uspe odrasti, sooblikujejo trije člani PDG, Radoš Bolčina, Dragica Kokot in Ivo Barišič, ob njih pa še trije gostje, Stane Leban - upokojeni član PDG, Helena Peršuh, absolventka dramske igre na AGRFT, in Siniša Bukinac, poklicni plesalec iz Zagreba. Radoš Bolčina bo Ostržek, Helena Peršuh oblikuje vloge Dekleta, Vile Zlatolaske, Gospe idr., Siniša Bukinac bo nastopil v vlogi Murna Modrijana in drugih, Ivo Barišic v vlogah Pogrebca in M. Monroea, Gorazd Jakomini v vlogah Detektiva, Nejca in drugih, Dragica Kokot bo igrala Lisico Zvitorepko, Gospo Golobovo in druge vloge, Stane Leban bo Gospod Meščan, Maček Brljav idr. Predstava bo doživela dve premieri, 16. septembra v Kopru (ob 19. uri) in 18. septembra v Novi Gorici (ob 11. uri). (STA) MOSKVA / RUSKA PRESTOLNICA V ZADNJIH ŠTIRIH DNEH ŽE DRUGIČ TARČA TERORISTOV Eksplozija v stanovanjski zgradbi zahtevala najmanj sedemdeset žrtev Sedemnadstropna stavba se je spremenila v kup ruševin - Jelcin obljublja odločne ukrepe MOSKVA -Ruska prestolnica se je vCeraj zjutraj zbudila v paničnem strahu pred terorizmom, ki je po Četrtku spet udaril po navadnih prebivalcih Moskve. V kup ruševin se je približno ob 5.20 zjutraj spremenila sedemnadstropna stanovanjska zgradba, v kateri je po doslej znanih podatkih umrlo najmanj 70 ljudi, vendar to zagotovo Se ni končna Številka. Vsi se bojijo, da bo Število mrtvih celo preseglo Število žrtev podobnega Četrtkovega atentata, ko je umrlo veC kot 90 ljudi. V popolnoma uničeni sedemnadstropni stavbi je bilo 64 stanovanj s 164 stanovalci. O tem, da gre za nov teroristični atentat ni veC nobenega dvoma, kdo pa je storilec ni znano. Odgovornosti ni prevzel nihče, vodja CeCenskih islamskih fundamentalistov Samil Basajev pa je včeraj izjavil, da njegovi gverilci niso krivi za včerajšnji in Četrtkov atentat v Moskvi kot tudi ne za krvavi atentat v Bujnaksku, kjer so bile žrtve družine ruskih vojakov. Oblasti so vCeraj sicer razpisale ti- ralico za nekim moškim s kavkaskim imenom, ki je v bližini včerajšnje ter Četrtkove eksplozije najel veC prostorov in pri tem uporabil potni Ust na ime Mahit Lajpanov. Ruski notranji minister Vladimir RuSajlo je sporočil, da je leta 1964 rojeni Lajpanov umrl februarja letos v prometni nesreči. V zvezi s Četrtkovim atentatom je policija pripral nekaj oseb, glede včerajšnjega napada pa so v večernih urah aretirali dve osebi, ki pa vsaj za zdaj Se nista obtoženi sodelovanja v atentatu. Preiskovalci so v neki šoli in neki kleti našli tudi veliko količino eksploziva. Atentat so obsodili vsi, predsednik Boris Jelcin pa je v televizijskem nagovoru dejal, da želijo teroristi prestrašiti ruski narod in destabilizirati državo. Obljubil je hiter, oster in odločen odgovor na vojno, ki so jo teroristi očitno napovedali ruskemu narodu. Odredil je poostren nadzor nad letališčih, jedrskih elektrarnah in drugih morebitnih ciljih napada. Oblikoval je posebne štabe za boj proti terorizmu, za vodjo štabov pa imenoval notranjega ministra Vladimirja RuSajla. Moskovski župan Jurij Lužkov pa je zagrozil z nasilnih pregonom vseh obiskovalcev ruske prestolnice, ki vzbujajo sum in jim ne gre zaupati. Moskovske oblasti so najavile sprejetje radikalnih in strogih varnostnih ukrepov na trgih in drugih krajih po mestih. V okviru ukrepov bodo pre-gledali tudi avtomobile, ki le peljejo skozi mesto. Po mnenju Lužkova so za napade krivi Čečenski uporniki, ki se že približno mesec dni z ruskimi enotami borijo za nadzor nad južnim delom Dagestana. Ruski premier Vladimir Putin pa je izjavil, da bodo vseh 30.000 stanovanjskih zgradb odslej strogo nadzorovali. Ce se izkaže, da so teroristična dejanja v Dagestanu in Moskvi povezana, bo ruska vlada to obravnavala kot agresijo in ocenila, da ima pravico uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, je Se poudaril Putin v pogovoru za rusko televizijo RTR. NEMČIJA / SEPTEMBRSKE DELNE UPRAVNE VOLITVE Spet hud volilni poraz za nemške socialdemokrate Kancler Gerhard Schroder ne razmišlja o odstopu - Nazadovanje v tradicionalnih levičarskih mestih BERLIN - Nemški volilci so v nedeljo spet hudo kaznovali socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schrdderja (na slild-Telefbto APJ , ki je doživel hud poraz na deželnih volitvah v Turingiji ter na občinskih volitvah v Porenju-VVestfaliji, kjer je levica izgubila svoje tradicionalno »oporišče« Koki. To veliko mesto je bilo neke vrste simbol nemških socialdemokratov, podobno kot Bologna za italijansko levico. V Turingiji (na območju nekdanje vzhodne Nemčije) so socialdemokrate prehiteli ne samo krščanski demokrati CDU, temveč tudi celo nekdanji komunisti PDS, ki očitno izkoriščajo družbene in gospodarske težave v teh krajih, kjer je nezaposlenost krepko višja kot drugod po državi. Schroder je vsekakor vCeraj zagotovil, da sploh ne razmišlja o odstopu in da bo sedanja vlada nadaljevala politiko krčenja državnega proračuna. Levo usmerjena vlada sicer namerava naslednje leto državni proračun skrčiti za 30 milijard mark (15,3 milijarde evrov), kar zna ustvariti nove socialne napetosti in torej nove hude težave za kanclerja in za njegove ministre. Z nedeljskim porazom (nazadovali so tudi zeleni) je vladna koalicija dokončno izgubila večino v spodnjem domu deželnega parlamenta, v katerem sedijo predstavniki deželnih zborov. Nov kanclerjev poraz močno odmeva tudi izven Nemčije in seveda v vseh pomembnejših evropskih Časopisih. Milanski Corriere della Sera meni, da so socialdemokrati podcenjevali situacijo in da je njihov nedeljski poraz že podoben pravi katastrofi, ki zanje in za vlado ne pomeni prav nic dobrega. Podobno razmišljajo skoraj vsi najuglednejši časopisi. Kancler je ob prevzemu oblasti -piše Times - dejal, da bo vladanje zelo zabavno. Prejšnjo noC, ko so na njegovo delovno mizo neusmiljeno prihajali prvi volilni rezultati, pa je bilo vladanje tako zabavno kot kongres pogrebnih podjetij, je napisal komentator londonskega dnevnika. NOVICE TURČIJA / TLA SO SE SPET STRESLA Črna gora namerava uvesti svojo valuto PODGORICA - Cma gora namerava zaradi možnosti hiperinflacije s pomočjo ameriškega strokovnjaka Stevea Hanka uvesti lastno valuto, da bi nadomestila nestabilni jugoslovanski dinar, je povedal Črnogorski predsednik Milo Djukanovic. Hanke, ki je profesor uporabne ekonomije na univerzi Johns Hopkins University v Baltimorju, je dejal, da bi lahko Črnogorsko marko uvedli v 90 dneh. Nova valuta naj bi bila v razmerju 1:1 z nemško marko. Hanke je Se dejal, da je Djukanovic pozitivno odgovoril na njegov predlog o uvedbi Črnogorske marke. Ta naj bi bila odvisna od izida pogajanj med Srbijo in Črno goro. Neska marka je uradno vredna Sest jugoslovasnkih dinarjev, dolar pa enajst. Na črnem trgu je nemška marka vredna 13 dinarjev, ameriški dolar pa 22 dinarjev. NY Times objavil osmrtnico četniškemu »vojvodi« Džujiču NEW YORK - Časopis New York Times je v ponedeljkovi izdaji objavil članek z osmrtnico nekdanjega Cetniskega poveljnika v 2. svetovni vojni »popa« Momcila DžujiCa. Slednji je umrl v 92. letu starosti v domu za ostarele v San Diegu. DžujiCa je jugoslovanska oblast po 2. svetovni vojni obtožila kot vojnega zločinca, saj naj bi bil kriv za smrt najmanj 1-500 ljudi, poleg tega pa je sodeloval z italijanskimi in nemškimi okupatorji. New York Times DžujiCa opisuje kot velikega borca proti ustaštvu in komunizmu in navaja podatek, da je leta 1989 Vojislavu Šešlju podelil naziv vojvode. DžujiC je lani izjavil, da je Slobodan Miloševič »najvecji grobar srbstva«. Najmanj šest mrtvih in materialna škoda Potres je imel moč od 5,8 do 6.1 stopnje po Richterju Dvesto ranjenih - Epicenter ponovnov bližini Izmita ANKARA - Severozahod Turčije je vCeraj spet prizadel močan potres - ta je po podatkih seizmološkega opazovalnega centra v Carigradu dosegel moC med 5, 8 in 5, 9 stopnje, po navedbah seizmološkega instituta v Strasbourgu pa moC 6, 1 stopnje po Richterjevi lestvici - v katerem je umrlo najmanj Sest oseb, veC kot dvesto pa jih je-bilo ranjenih. Ena od žrtev je umrla v Izmitu, druga pa v bližnjem mestu Adapaza-ri. V mestu Golcuk se je pod ruševinami neke stavbe, ki se je zrušila, ostala skupina strokovnjakov, ki so ocenjevali škodo, ki je nastala v potresu 17. avgusta. Seizmologi v Strasbourgu so Se sporočili, da so tresenje Čutili tudi prebivalci Carigrada, pa tudi Izmirja in Ankare. Potres je imel žariSCe na območju 30 kilometrov zahodno od mesta Adapa-zari. Mesto leži v bližini Izmita, ki ga je pred tedni prizadel katastrofalni potres, v katerem je umrlo veC kot 15.000 ljudi. Tla so se včeraj po- poldne stresla tudi na jugu Albanije, na območju mesta Mallakaster. MoC potresnega sunka, ki po prvih podatkih ni zahteval človeških žrtev in gmotne škode, je dosegla 4, 0 stopnje po Richterju. Potres so Čutili Se v bližnjih krajih Patis, Vlora in Fier. VZHODNI TIMOR / VS OZN Sestava mirovnih sil je v pristojnosti Združenih narodov Indonezija pristala na mednarodno preiskavo o vojnih zločinih na Timorju NEW YORK - Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sporočil, da mora o sestavi mirovnih sil za Vzhodni Timor odločiti Varnostni svet ZN. Zatrdil je, da je treba mirovne sile na nemirni otok napotiti Cimprej. Nekatere azijske države so namreC zahtevale udeležbo zgolj azijskih držav, nasprotovale pa so sodelovanju zahodnih držav v mirovnih silah. Varnostni svet ZN je o napotitvi mirovnih sil na Vzhodni Timor razpravljal včeraj pozno zvečer. Iz Indonezije pa so vCeraj poročali o protestih proti zahodu. VeC indonezijskih generalov in poslancev je odločno nasprotovalo sodelovanju Avstralije v mirovnih silah za Vzhodni Timor. To državo obtožujejo pristranskosti in izzivanja. Avstralija ima na severu države v Darvvinu v stanju povečane pripravljenosti 4500 vojakov in je tudi že izrazila pripravljenost, da bi vodila mirovne sile. Ogorčeni pripadniki indonezijskih paravojaških skupin in opozicije so pred avstralskim veleposlaništvom v Džakarti zažgali sliko avstralskega premiera Johna Hovvarda, v Surabaji pa so vdrli v avstralsko trgovinsko predstavništvo ter po ulicah zažigali zastave Avstralije, ZDA in ZN. Indonezija se še ni izrekla, ali zahteva mirovne sile ZN ali pa bi sprejela tudi mednarodne sile z mandatom VS ZN. Vpoklic vojakov v mirovne sile ZN in njihovo nameščanje ponavadi traja veC mesecev, medtem ko bi mednarodne sile lahko prišle na krizno žarišče, brž ko bi njihov mandat potrdil VS ZN. Visoka komisarka ZN za Covekove pravice Mary Robinson pa je včeraj povedala, da je indonezijski predsednik Habibi privolil v mednarodno preiskavo o vojnih zločinih, ki naj bi jih na Vzhodnem Timorju zagrešili indonezijska vojska in paravojaške skupine. Ce bodo ugotovili zločine proti Človeštvu, bodo ZN ustanovili sodišče po zgledu haaskega Mednarodnega sodiSCa za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je Se pojasnila Robinsonova. Na vrhu seznama vojnih zločincev se utegne znajti indonezijski obrambni minister in vojaški poveljnik, general VViranto. Indonezijska vojska je po pričevanjih beguncev, elanov misije ZN in tujih novinarjev odkrito podpirala paravojaške skupine, ki so divjale po Vzhodnem Timorju. ZN opozarja na dramatične razmere, v katerih živijo begunci z Vzhodnega Timorja. Sodelavci ZN poudarjajo, da je treba tja nemudoma napotiti mirovne sile, saj poteka svojevrstna tekma s Časom. Indonezijska vojska je več deset tisoC beguncev prisilno nastanila v Zahodnem Timorju, ki je pod indonezijskim nadzorom. Po trditvah novinarjev pa naj bi bilo tam že 100.000 beguncev. GABRJE / ODPRLI TUDI OBNOVLJENI SEDEŽ KRMIN / PRIREDITVE OB KONCU TEDNA Lepo uspel praznik Društva prostovoljnih krvodajalcev Množica obiskovalcev na Prazniku grozdja Na sprevodu alegoričnih vozov prvo mesto skupini iz Paulara V soboto so "krstili" Vino miru 1998 in ga poslali v svet Lepo vreme, kakovosten kulturni spored, prijetno okolje, odprtje prenovljenega sedeža in predvsem veliko dobre volje. Nedeljsko srečanje elanov društva prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah in številnih gostov je minilo zares v znamenju prazničnega doživetja (na sliki - foto Bumbaca). Odvijalo se je na sedežu KD Skala v Ga-brjah, kjer so prizadevni elani društva že pred leti uredili svoj prvi sedež, ki so ga zdaj v celoti prenovili ter v nedeljo tudi izročili namenu. Srečanje se je pričelo z mašo, ki jo je daroval župnik Viljem Žerjal, peli pa so elani otroškega in mladinskega pevskega zbora z Vrha. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli elani pihalne godbe krvodajalcev iz Vileša. Delegacija je ponesla venec na spomenik padlim v NOB. Dobrodošlico udeležencem je izrekel predsednik društva Branko Cemic, ki je bil pred dnevi potrjen na tem mestu. Odprtje obnovljenega sedeža je označil kot spodbudo za še večjo aktivnost društva, ki je v zadnjem obdobju pridobilo lepo število novih, zlasti mladih elanov. Predsednik združenja društev krvodajalcev Egi-dio Bragagnolo je poudaril, da kri še zmeraj rešuje življenja, zato ohranja krvodajalstvo globok pomen. Napovedal je skorajšnje prireditve ob 40-letnici krvodajalstva v Gorici, ki se bodo pričele že 16. t.m. V imenu doberdobskih krvodajalcev je pozdravil Jožef FerletiC, v imenu Rdečega križa Slovenije pa Damjan Slabe. Pozdrav občinske uprave je prinesel dr. Leopold Devetak. Prisluhnili smo nato še Čestitkam in pozdravom predstavnikov RK iz Škofje Loke in Ajdovščine. Zatem so izročili izkaznice petim novim elanom, ki so v zadnjem mesecu prvič darovali kri. Izkaznico se prejeli Vin-cenza Devetak, Roberto Solinas, Fabio Tommasi, Mamo Ferfoglia in Mamo Gulin. Sicer pa je društvo od zadnjega praznika, pred dvema letoma, pridobilo kar osemnajst novih elanov. Priznanje za desetkratno darovanje krvi so na prazniku prejeli Marta Bratuž, Alenka Florenin, Oriana Marvin, Andrej Kogoj, Gianfranco Germech, Flavto Primožič, Boris Tomšič in Jordan Ožbot. Bronasto kolajno za dvajsetkratno darovanje so podelili Paolu Tommasiju, Mitji Jurenu, VValterju Devetaku, Leopoldu Ferleticu in Marcu Te-monu. Petintrideset krat so darovali kri Mirella Bulfo-ni, Marino Devetak in Srečko TomsiC ki so v nedeljo prejeli srebrno kolajno. Zlato priznanje za pet-desetkratno darovanje pa je prejel Stojan Makovec. Srečanje se je sklenilo z nastopom ženskega pevskega zbora vrtca Škofja Loka ter citrarja Tomaža Plahutnika. Sledila je družabnost. Prireditve ob pokrajinskem prazniku grozdja v Krminu, v soboto in nedeljo, je obiskala prava množica. Vsaj deset tisoč obiskovalcev si je ogledalo nedeljski sprevod alegoričnih vozov po krmin-skih ulicah, obiskalo številne kioske in si ogledovalo razstave. Preko tisoč obiskovalcev pa so zabeležili v soboto zveCer ob proglasitvi Vina miru 1998, ki so ga, letos že šti-rinajstic, poslali v svet, vsem poglavarjem držav kot poslanico prijateljstva in sodelovanja. Slovesnosti, ki jo je vodil Časnikar Roberto CoUi-ni in na kateri so podelili priznanja »Acino d toro« (Zlata jagoda) se je udeležilo res veliko število ljudi od vsepovsod. Precej je bilo tudi predstavnikov raznih ustanov. O pomenu prireditve so poleg župana Pasellija in predsednika Krminske zadružne kleti Driusa spregovorili še predstavniki drugih ustanov, med temi poslanec Mario Prestamburgo in deželni odbornik Ro-moli. Priznanje »Acino d’oro« so prejeli Gianpao-lo Pozzo, Mario Carraro, ribiška zadruga iz .Gra-deža, zadruga za vzgojo cepljenk Rauscedo ter Čla- nica Krminske zadružne kleti Anna Brumat. Sledila je seveda simbolična Zdravljica. Za priložnostni kulturni in glasbeni spored so poskrbeli gojenci Zavoda združenega sveta iz Devina ter ansambel Mitoka Samba. Na nedeljskem sprevodu alegoričnih vozov na temo vina in trgatve je največ točk zbrala skupina iz Paulara, ki je pripravila voz z naslovom »Mavrična vina«. Iz velikega in lepo oblikovanega vodnjaka je curljalo vino. Na drugo mesto z enakim številom točk sta se uvrstili skupini iz Romansa in Sevegliana. V sprevodu je sodelovalo sedem vozov, med temi tudi voz iz Friesacha (Brež) na Koroškem. Množico gledalcev so razveseljevali veseli zvoki pihalnih godb, nastopi folklornih skupin, mušketirji v starinskih oblačilih, plesalke in še kaj. K uspehu prireditve so nedvomno primogh tudi elani skupine »I polentars« iz Verzegnisa, ki so celo popoldne kuhali »maksipo-lento« in jo nato zvrnili na »maksipokrov«. Na slikah (foto Bumbaca): zmagoviti voz iz Paulara (zgoraj) in vihtenje zastav v pozdrav »vinu miru« NOVICE SOŠKA REGATA / S KAJAKI IN GUMENJAKI OD SOLKANA DO PODGORE Prošnje za prispevke še jutri Občinska uprava opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za vlaganje prošenj za prispevke (za leto 1999) za kulturno, umetniško in znanstveno dejavnost ter za športne manifestacije in nakup športne opreme. Rok za predložitev prošenj poteče jutri, 15. t.m. Podrobnejša pojasnila nudijo na županstvu, v uradu za kulturne dejavnosti (tel. 0481/383262) ter za športne dejavnosti (tel. 0481/383252). Razprava o kritični knjigi "Jubilej in oblast” Skupnost Arcobaleno in Krščanska temeljna skupnost prirejata danes ob 18. uri v Državni knjižnici javno razpravo o knjigi, ki je izšla pred kratkim in kritično obravnava dogajanje okrog jubilejnega leta. O knjigi »Giubileo e potere« bodo spregovorili Pierluigi Di Piazza, Chiara Corbatto, Claudio Mar-telli in Gabriella Burba. Pred srečanjem bodo v knjižnici odprli razstavo »Facciamo lavorare i talenti« z izdelki gostov Skupnosti Arcobaleno. Ponesrečila se je pri jadranju Ob naraščajočem zanimanju za letenje s padalom, se povečuje tudi število nesreč, ki jim velikokrat botrujejo nepredvidene vremenske razmere. V nedeljo, okrog 17.30, se je pri Poljubinju huje poškodovala 23-letna poljska državljanka W.A. Vzletela je s hriba Kobala nad Poljubinom in dobre Četrt ure krožila nad pobočjem. Nenadoma pa je zašla v zračno luknjo. Padalo se je zaprto, jadralna padalka pa je padla z višine kakih 15 metrov na travnik pri vzletišču ter se ob tem močno udarila v hrbtenico. Prepeljati so jo najprej v zdravstven i dom v Tolmin, od tam pa v bolnišnico v Šempeter, kjer so jo pridržati na zdravljenju. Na spustu po Soči 136 udeležencev Sončno vreme ter umirjen tok reke sta nudila naravnost Čudovite pogoje za potek že tradicionalne netekmovalne Soške regate, ki je v nedeljo štirinajstic zapored po vodni poti povezala Solkan in Podgoro. Kljub tako Čudovitim razmeram pa udeležba že zdaleč ni dosegla prisotnosti izpred dveh let, ko se je na 8 km dolgo veslaško pot podalo kar 215 kajakašev (zaradi izredno slabega vremena, jih je lani bilo le 37). V nedeljo jih je bilo »samo« 136, kar pa je za to športno zvrst še vedno vsega spoštovanja vreden podatek. Padec v prisotnosti gre v glavnem pripisati manjšemu odzivu kajakašev z italijanske strani meje, medtem ko se je udeležba Solkancev in drugih skupin iz Slovenije obdržala na ravni prejšnjih let. Ob vsem tem je zelo spodbudno in razveseljivo dejstvo, da se je spusta ude-leležilo precej mladine. Nadpovprečno visoko število pa je bilo predstavnic ženskega spola. Pred Startom pod solkanskim jezom so srečno pot veslačem na kajakih, kanujih in številnih gumenjakih zaželeti novogoriški Zupan Črtomir Špacapan in odbornik za šport pri goriški občini Mauro Bordin, v imenu prirediteljev KK Silec in KK Soške elektrarne Aldo Rupel in Albin Spacal, za novogoriško Športno zvezo pa Stojan Skubin (vsi našteti so se tudi sami udeležiti regate). Kot po navadi je mimohod živopisane kolone pozdravilo veliko gledalcev, ki so z mostov vzdolž proge glasno vzpodbujali kajakaše. Veslaški napor se je zaključil na običajnem pristajalnem mestu pod loc-niškim mostom pri Podgo-ri, nakar je na dvorišču Kulturnega doma »A. Paglavec« v Podgori sledila družabnost in podeljevanje pokalov najštevilnejšim skupinam. Za prisotnost na regati se je udeležencem zahvalil predsednik KK Silec Andrej Briško, ki je ljubitelje tega vodnega športa povabil na sodelovanje na Novoletnem spustu od Standreža do Sovodenj, kjer bodo na svojevrsten način pozdraviti prihod novega tisočletja. Udeležencem in organizatorjem pa je za uspelo prireditev čestital novogoriški podžupan Viljem De Brea. NajveC udeležencev na spustu je zbralo solkansko kajakaško društvo (79), KK Silec iz Gorice jih je zbral 14, družina Belingar iz Solkana (na gumenjaku je veslalo kar 11 članov te družine), Autsaj-derji z 8 nastopajočimi, skupina Top in Partizan Renče pa s po 5 veslači. Posebne nagrade so prejeti še najmlajši udeleženec Urban Orel (7 let), najstarejši je bil Albin Perko (76 let), od najbolj daleč pa je prišla Heather Clemans iz ameriške zvezne države Wa-shington. Za najbolj simpatično skupino pa je bila proglašena skupina osmih deklet, ki se je od Solkana do Podgore pripeljala na gumenjaku. VEP ZDRAVSTVO / STALIŽCE POSL. PRESTAMBURGA Goriško zdravstvo kot sveča brez kisika Tudi zdravniki splošne prakse kritizirajo deželo Združenje Bratina pripravlja protestni shod »Z vključitvijo v tržaško makroobmocje bo usoda zdravstva na Goriškem zapečatena: ugasnilo se bo, kot sveča brez kisika«. Prispodoba je izpod peresa poslanca Oljke Maria Prestambur-ga, ki je včeraj v izjavi za tisk zelo negativno ocenil vsebino deželnega naCrta za zdravstvo za triletje 2000-2002. NaCrt je po njegovi oceni ponoven dokaz, da je ohranitev zdravstvene oskrbe v veliki nevarnosti. Kopica učenih angleških izrazov v besedilu plana prikriva resnico nerazsodnega kle-stenja. Kanček te resnice pa je ušel piscem in pronica na dan tudi iz samega plana, na primer tam, kjer navaja vso neustreznost zdravstvenih okrajev. Vendar, ugotavlja Prestamburgo, ta neustreznost je neposredna posledica zakona 13/95 (»zakon Fasola«), ki je vnesel v zdravstveno načrtovanje metodo upoštevanja »stroškov brez koristi«, v smislu, da gre vsa skrb krčenju izdatkov ne-glede na posledice. Prestamburgo navaja še nekatere nedoslednosti in spodrsljaje avtorjev načrta in zaključuje, da je edina rešitev v novih volivah in zamenjavi deželne vlade. Danes je odbornik Ariis »v oskrbi« Ugaša Fa-sole, »velikega specialista v zapiranju bolnišnic« in temu stanju ni videti ale-trnative »saj je Pol svoboščin edini, ki je pripravljen podrejati se izsiljevanju Lige«. Poslanec Oljke zato podpira odločitev Združenja Bratina, ki je izbralo pot odpora občanov (prihodnji ponedeljek bo v Gorici množična demonstracija), spričo katerega se nekateri poklicni politiki že tresejo... Zadravstveni načrt dežele zavračajo tudi zdravniki splošne prakse. Pokrajinski tajnik njihove zveze FIMMG Giuseppe Latella ugotavlja, da načrt, ki stremi po občutni dehospitalizaciji, ne nudi v zameno potrebne okrepitve oskrbe na teritoriju, bodisi v obliki pre-vencije kot pomoči na domu in v ambulantah. Prav prevencija je predpogoj za zmanjšanje števila sprejemov v bolnišnico, meni Latella, ki poziva konferenco županov naj glede tega sprejme po-gumnejše stališče. AVTOBUSI / Z JUTRIŠNJIM DNEM Nov vozni red na progah APT V Gorici, prav tako od jutri, prevoz šoloobveznih otrok V medkrajevnem avtobusnem prometu stopa jutri v veljavo nov vozni red, dogovorjen med ravnateljstvom podjetja APT ter predstavniki šolskih zavodov in skrbništva. Medtem ko na drugem mestu navajamo razpored avtobusov na posameznih progah, ki posebej zanimajo dijake, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom, naj opozorimo na nekaj osnovnih točk dogovora. Vsi avtobusi bodo pripeljali med 8. in 8.10 na postajališče v ulici 9. avgusta. Dijaki šolskih zavodov, ki niso v mestnem središču, bodo imeli na razpolago manjše avtobuse. In še novost: abonmajske in navadne vozovnice je mogoče kupiti po novem tudi na vseh poštnih uradih v pokrajini. Novi urniki avtobusnih voženj na nekaterih progah: Proga 1: Gorica - letališče - Tržič - Gradež Odhod: Gradež 6.45, Fossalon 7.03, Tržič 7.22, Ronke 7.33, Foljan 7.40, Gradišče 7.47, Fara 7.51. Proga 6: Gorica - Jamlje - Tržič Odhod: Jamlje 7.34, Devetaki 7.41. Proga 7: Gorica -ZdravšCine - Zagraj -Tržič Odhod: Ronke (javna tehtnica) 7.13, Pieris 7.23, Turjak 7.26, ZdravšCine 7.41, Sovodnje 7.49. Proga 8: Gorica - Vrh -Doberdob - Trzic Odhod: Selce 7.18, Doberdob 7.25, Vrh 7.37, Sovodnje 7.45. . Proga 9: Gorica - Ste-verjan - Oslavje - Gorica Odhod: Steverjan 7.33 Z jutrišnjim dnem uvaja službo prevoza šoloobveznih otrok tudi go-riška občina. Za prevoz osnovnošolcev bo na razpolago pet avtobusov. Srednješolci se bodo po- služevali avtobusov, ki že vozijo na rednih progah mestnega prometa. Vozovnice bodo na razpolago od prihodnjega ponedeljka na Občini (za osnovnošolce) ter v uradih Podjetja za storitve (za srednješolce). Solabus št. 1 odpelje ob 7. uri iz Gradiskute preko LoCnika, Majnic v Podgo-ro, nato v Standrež. Ob 7.50 bo v ulici Bralo od koder bo nadaljeval vožnjo po Svetogorski ulici in konCal krog ob 8.20 pred šolo Pecorini v ulici Colonia. Solabus št. 2 bo odpeljal ob 7. uri z Oslavja, ob 7.30 izpred šole v Pev-mi ter nato nadaljeval proti mostu, po ulici Brigata Pavia do šole Pecorini in naprej do šole Unga-retti v ulici Cipriani. Avtobus Podjetja za storitve št. 1 bo vozil po Tržaški ulici (7.31) ul. Terza Ar-mata, Garzarolli, preko Travnika, ul. Bralo (8.00) do šole Pecorini. Avtobus št. 2 bo ob 7.30 odpeljal iz Podgore (križišče ul. sv. Justa in 4. nov) na Majni-ce in v Locnik (ob 8. uri). Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 z istega mesta v Podgori, v ulico Campo-basso, na Majnice in nato v šolo v ulici Žara (8.05). GLASBA / VIOLINSKI NATEČAJ »LIP1ZER« Prvo mesto mladi Kitajki iz Kanade Ob prvi podelili tudi dve drugi nagradi v dokaz visoke kakovostne ravni nastopajočih Mlada Kanadčanka kitajskega porekla Yi-Jia Susanne Hou je zmagovalka 18. mednarodnega natečaja za mlade violiniste »Rodolfo Lipizer«. Na drugo mesto sta se uvrstila »ex aequo« Akiko Ono (Japonska), Rodion Za-muruev (Rusija), Četrto nagrado je prejel Gabriel Nikolas Adorjan (Daan-ska), peto Lisa Oshima (Japonska) in šesto Oleg Kaskiv (Ukrajina). Zmagovalce so razglasili v nedeljo zvečer na slavnostnem večeru v deželnem avditoriju, kjer so tudi podelili številna manjša priznanja za najboljše izvedbe posameznih skladb, za najboljše med najmlajšimi tekmovalci ipd. Predsednica mednarodne žirije Teresa Procaccini, s katero je nastope ocenjevalo še drugih šest izvedencev iz Italije, Francije, Španije, Rusije, Japonske in Danske, je ocenila, da je bila letošnja raven natečaja zelo dobra, kot dokazuje ob dodelitvi prve tudi dveh drugih nagrad. Zmagovalka Yi-Jia Susanne Hou je žirijo prepričala s svojim umetniškim temperamentom in skoraj brezhibno izvedbo skladb. Z zmago na natečaju je poleg denarne nagrade in pogodbe za koncertno turnejo prejela tudi srebrno medaljo predsednika republike, dragoceno violino - izdelek posebne šole iz Cre-mone ter vrsto manjših priznanj. Pomembne nagrade so šle tudi drugim finalistom, ki jim uspeh na prestižnem goriškem natečaju odpira pot proti pomembnim evropskim in svetovnim koncertnim odrom. Nedeljski večer se je sklenil s koncertom zmagovalcev ob spremljavi državne filharmonije Moldove pod vodstvom Ovidiuja Balana. Na sliM (foto Bumbaca) šesterica nagrejnih; zmagovalka Yi-Jia Susanne Hou je draga z desne ŠOLE / VČERAJ START LETA SE V TREH OSNOVNIH ŠOLAH Toplo sprejeli prvošolčke Včeraj se je začelo novo šolsko leto za učence še treh slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Prvi dan pouka so vcera imeli v šolah Prežihovega Voranca v Doberdobu, Petra Butko-vica - Domna v Sovodnjah in v osnovni šoli na Vrhu, kjer so letos uvedli novost prostih sobot. Da bi do konca leta zagotovili predvideno število ur, so pouk zaceli dva dni prej kot dragi. V prvih treh tednih (do 2. oktobra) bodo pouk imeh tudi ob sobotah, kasneje pa bodo ob sobotah samo prireditve, kot so božičnica, dan kulture itd. Včerajšnji dan je bil seveda posebno pomemben za prvošolčke, ki so prvič prestopili šolski prag. Prišli so v spremstvu staršev, ki so v marsikaterem primeru bili bolj vznemirjeni kot pa sami otroci. Vključitev v novo okolje je bila kar se da prijazna, saj so na vseh šolah pripravili najmlajšim lep sprejem (tudi s torto!) in spoznav- no srečanje s starejšimi vrstniki, tako da so vsi že prvi dan prebili led in se vključili v novo okolje. V Doberdobu, odkoder je gornja slika, bodo uCenci danes sprejeli medse tudi malčke iz vrtca: zaradi znanih težav s stabilnostjo poslopja bo vrtec začasno deloval v dveh učilnicah osnovne Sole v pričako- vanju nadaljnjih odločitev, ki odvisijo od tehničnih izvidov. Za dijake slovenskih nižje in višjih srednjih Sol ter za uCence osnovnih šol v Romjanu in na Plešivem pa se bo šolsko leto začelo šele jutri. Na Plešivem naj bodo uCenci v Soli ob 8 uri, v Romjanu ob 8.30; na srednji šoli I. Trinka naj se dijaki zberejo v šolah v Gorici oz. Doberdobu ob 8.30; višje šole v centra v Ul. Puccini bodo odprle vrata danes ob 8.25 (Zavod Tmbar-GregorCic) oz. ob 8.30 (Zavod Cankar-Zois-Vega). Na sliki (foto Bumbaca) uCence 1. razreda je v Soli v Doberdobu pričakala okusna torta KINO a ŠOLSKE VESTI OS L. ZORZUTA na Plešivem obvešča, da bo šolska maša jutri ob 9.30. Pouk bo od 8. do 12.30. OS ROMJAN obveSCa, da bo šolska maša jutri ob 9.30 v Doberdobu. Pouk bo od 8.30 do 12.40. SREDNJA SOLA IVANA TRINKA sporoča, da se šolsko leto zaCne jutri. V Gorici bo šolska maša ob 8.30 v cerkvi sv. Ivana. UCenci, ki ne obiskujejo verouka, naj pridejo v šolo ob 10. uri. V Doberdobu se uCenci zberejo v šoli ob 8.30; nato bo šolska maša v župnijski cerkvi ob 9.30. Po maši bo za vse dijake pouk do 12. ure. RAVNATELJSTVO PZTD »L CANKAR«, DTTZ »Z. ZOIS« IN DITZ »J. VEGA« sporoča, da se bo šolsko leto pričelo jutri. Pouk se prične ob 8.30, po pouku bo ob 11.30 v avditoriju šolskega središča šolska maša. RAVNATELJSTVO DIZ KLASIČNI LICEJ »P. TRUBAR« in UČITELJIŠČE »S. GREGORČIČ« sporoča, da se bo šolsko leto pričelo jutri s poukom od 8.25 do 11.25. Po pouku bo v avditoriju šolskega središča začetna šolska maša, za dijake, ki se je želijo udeležiti. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da bo urad v Ul. Malta 2 odprt ob torkih od 16. do 18. ure. Tel. in fax 0481-82613. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da se bo pripravljalni tečaj za dosego usposobljenosti za poučevanje na osnovnih šolah in v vrtcih pričel 24. septembra ob 15. uri v prostorih OS Otona Zupančiča. GLASBENA MATICA GORICA obvešCa, da bo vpisovanje za šolsko leto 99/2000 v podružnici v Doberdobu jutri v sobi GODBE (MuCeniška ul. 6) od 18. do 19. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da je objavljen na oglasni deski Deželnega šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih šolah. Prošnje sprejema Pokrajinski šolski urad do 25. septembra. Informacije nudi urad SSS. GORICA VITTORIA 1 18.40-20.30-22.20 »Črnel intentions«. VITTORIA 3 17.50-20.00-22.10 »Instinct - Istinto pri-mordiale«. A. Hopkins.. CORSO RdeCa dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Entrap-ment«. Modra dvorana: 17.45-20.00-22.15 »La mum-mia«. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Sperduti a Manhattan«. TRZIC EKCELSIOR 18.00-20.00-22.00 »Wild Wild West«. W. Smith, K. Kline, K. Branagh. VITTORIA 1 in EXCEL-SIOR: v Četrtek, 16. septembra, ob 24.00: »Star wars ep. 1 - La minaccia fantasma«. ZH OBVESTILA ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo danes od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta v Podgori opravljalo brezplačne preglede za pre-vencijo bolezni srca in ožilja. GLASBENA MATICA obvešCa, da je tajništvo odprto vsak dan od 11.30 do 13.00 in od 15.30 do 17.00: ob sredah zjutraj zaprto. SZ DOM obvešCa, da se bodo v sekciji orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike pričeli kmalu redni treningi. Vpise sprejemajo od 20. septembra do 1. oktobra vsak ponedeljek, sredo in petek, od 15.30 do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma ali po istem urniku na tel. 0481-33288. DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČA nujno išCe kuharico/kuharja za stalno zaposlitev. Informacije v popoldanskih urah na tel. 533495. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško priredi v nedeljo, 26. septembra, izlet V Kobarid. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu društva se zaključi 19. septembra. ODSEK ZA GORSKO KOLESARJENJE PRI SPDG vabi v nedeljo, 19. septembra, na 30-kilometrsko vožnjo z gorskimi kolesi okrog Cerkniškega jezera. Prijave pri Marti, tel. 22164. E3 ČESTITKE Nono STEFAN iz Gorice praznuje okroglo obletnico. Vse najboljše mu želita PETER in MATEJ. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - DUDINE, Ul. Faiti 13/A, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI DANES iz Gorice: 11.00, Michela Acampora vd. De Rosa iz splošne bolnišnice v TržiC; 12.45, Gabriella Batti-sti vd. Visintin iz bolnišnice Janeza od Boga v ZdravšCine. Iz Tržiča: 10.00, Antonio Bonifacio iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Silvio lernetich iz splošne bolnišnice v Foljan; 11.00, Adelmo Cecon iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče; 12.00, Salvatore Li-cari iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Stefana v Romjanu in na glavno pokopališče; 14.00, Genoveffa Teat vd. Canciani iz splošne bolnišnice v Škocjan. KOLESARSTVO Olano veča prednost 9. etapo dobil Brochord LOS CORRALES DE BUELNA - Francoski kolesar Laurent Brochard (Festi-na) je zmagovalec devete etape 54. kolesarske dirke po Španiji. V 186 kilometrov dolgi etapi od Gijona do Los Corralesa de Buelne je Francoz v težkih vremenskih razmerah prehitel aktualnega svetovnega prvaka, Švicarja Oscarja Ca-menzinda in Italijana Nico-lo Micelija. V skupnem seštevku Se naprej vodi domačin Abraham Olano (ONCE) pred Nemcem Janom Ullri-chom in Rusom Pavlom Tonkovom. V nedlejo je zmago slavil Spanec Jose Maria Jimenez. Domačin je v gorski etapi s ciljem na 1.580 metrov visokem Anglim po 175 kilometrov dolgi vožnji v zadnjih metrih premagal Rusa Pavla Tonkova, tretje mesto pa je z zaostankom dobre minute zasedel Se en domačin Roberto Heras. Vodilni v skupnem seštevku Spanec Abraham Olano je v cilj prišel minuto in 43 sekund za zmagovalcem, a je obdržal rumeno majico. Svojo prednost pred Janom Ullri-chom je Se povečal, sa je Nemec za njim zaostal minuto in sekundo. Domači kolesarji pa so ostali brez enega svojih najmočnejših tekmovalcev; Femando Escartin je namreč odstopil. Skupni vrstni red: 1. Olano (Spa, Once) 38.52:14, 2. Ullrich (Nem) +2:08, 3. Tonkov (Rus) +2:58, 4. Gonzales de Gal-deano (Spa) +3:58, 5. Heras (Spa) +5:05, 6. Casero (Spa) +5:56, 7. Jimenz (Spa) +6:10, 8. Rubiera (Spa) +6:15, 9. Rebellin (Ita) +6:53, 10. Beltran (Spa) +7:06. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA Andre Agassi spet številka ena V finalu prepričljivo boljši od Martino Med ženskami uspeh mlajše VVilliomsove NEW YORK - American Andre Agassi je v finalu letošnjega četrtega najvecjega teniškega turnirja, odprtega prvenstva ZDA, v petih nizih premagal rojaka Todda Martina s 6:4, 6:7 (5), 6:7 (2), 6:3 in 6:2. Agassi se je z zmago spet povzpel na prvo mesto računalniške lestvice ATP. Letošnja sezona zares mineva v znamenju 29-letnega ameriškega igralca iranskega rodu, ki je na odprtem prvenstvu ZDA igral že letošnje tretje finale na turnirju za grand slam, kar je nazadnje uspelo Cehu Ivanu Lendlu leta 1986. V tem letu je Agassi na turnirjih za Grand Siam prepričljivo zmagal v finalu odprtega prvenstva Francije, v finalu VVimble-dona izgubil s Petom Samprasom, izjemno serijo pa nadaljeval v New Yorku, kjer je po hudem boju in v petih nizih ugnal rojaka Todda Martina in si za nagrado prislužil C ek v višini 750.000 ameriških dolarjev. Pot do druge zmage na odprtemu prvenstvu ZDA, prvič je zmagal leta 1994, za Agassija nikakor ni bila lahka. V prvem nizu je z močnimi udarci z osnovne Črte razorožil Martina. V drugem in tretjem nizu je Agassi, drugi nosilec turnirja, moral priznati premoč Martinu, sedmemu nosilcu, navzlic temu, da ni izgubil svojega servisa. Njegov tekmec je v obeh podaljšanih igrah prikazal odlično predstavo in si po igri servis-mreža priboril veliko prednost. Zato pa je Agassi vso nadarjenost in znanje prikazal v odločilnih nizih, ki ju je brez večjih težav dobil s 6:3 in 6:2. »Andre je igral odlično in si je za- služil zmago. To je bilo fenomenalno finale in ponosen sem, da sem imel priložnost igrati z igralcem, kot je Agassi,« je takoj po dvoboju dejal Martin, ki je za drugo mesto prejel 420.000 ameriških dolarjev, medtem ko se je Agassi navdušenim gledalcem obrnil z naslednjimi besedami: »To je eden najlepših trenutkov v mojem življenju. Tega odličnega finala in zmage v New Yorku nikoli ne bom pozabil.« Med ženskami se je v soboto ponoči prvič v zlato knjigo Us opna vpisala Američanka serena Wil-liams. V finalu je po dveh setih s 6:3, 7:6 (7:4) premagala prvo igralko na svetu, Švicarko Martino Hingis, s Čimer se je tudi maščevala za poraz leto dni starejše sestre Venus v polfinalu FORMULA ENA / PO DIRKI V MONZI V boj za naslov prvaka se je vključil tudi Nemec Heinz Harald Frentzen Hdkkinen spet zagrešil hudo napako MONZA - Branilec naslova svetovnega prvaka Mika Haekkinen bi lahko v Monzi skorajda že odločil tudi letošnje prvenstvo. Točko prednosti pred Irvi-neom bi z zmago spremenil v otipljivih 11 točk pred zadnjimi tremi dirkami. Do srede dirke v Monzi je tudi kazalo na takšen razplet. Po veliki napaki Finca in zmagi Frentzna pa se je položaj na vrhu spet zaostril: Haekkinen in Irvine sta izenačena, Frentzen zaostaja le Se deset točk, nekaj možnosti pa ima Se četrti David Coulthard z 12 točkami zaostanka. Dirko je najbolje začel najhitrejsi iz kvalifikacij Haekkinen. Na drugem mestu mu je sledil Frentzen, nato oba Wil-liamsa. Coulthard je padel na peto mesto, od obeh ferrarijev, ki sta se v kvalifikacijah odrezala slabo (Salo šesti, Irvine osmi) pa je bil boljši Finec. V prvi Četrtini se vrstni red med najboljšimi ni veliko spreminjal. Haekkinen je počasi, a vztrajno povečeval prednost pred Frentznom, ki mu je prav tako brez težav sledil rojak Ralf Schumacher. Razočarana Coulthard in Irvine pa sta se v ozadju borila za vstop med šesterico dobitnikov točk. V 28. krogu je sledila huda napaka vodilnega Haekkinena, ki je imel takrat pred zasledovalci že lepo prednost. V Sikani tik po startu je bil prehiter, zapeljal je na visoki robnik, tam pa ga je zasukalo, tako da je konCal v travi. Lahko je le še razočarano odvrgel volan in splezal iz dirkalnika. Italijanski navijači ob stezi so bili navdušeni, svetovni prvak pa je le nemočno obsedel v gozdičku ob progi in objokoval izgubljeno priložnost. Kasneje je Finec priznal, da je zgrešil prestavo. Nepričakovano darilo tekmeca sta Nemca v Jordanu in VVilliamsu znala izkoristiti. Po postankih v boksih sta obdržala vodstvo, na tretjem mestu je vozil drugi ferrarijev voznik Salo, pred Coultharda pa se je vrinil še Barrichel-lo. Irvine je po odstopu Haekkinena le prišel do šestega mesta in točke, s katero se je izenačil z njim na vrhu skupnega seštevka, višje pa nikakor ni mogel. Ralf Schumacher je skuSal v zadnjih krogih priti do prvega mesta; razliko do Frentzna je sicer zmanjšal, a ne dovolj. Salo si je z nekaj hitrimi krogi zagotovil varno tretje mesto, Barrichello na Četr- tem pa ni imel prav nobenih težav s preprečevanjem Coulthardovih poskusov preboja navzgor. Irvine je ubranil šesto mesto pred Zanardijem, ki je le za nekaj desetink zgrešil prvo letošnjo točko. »Presrečen sem, skupaj s celotnim moštvom. Na naslov prvaka pravzaprav niti ne merim, toda deset današnjih točk je dober vzrok za proslavo,« je bil nadvse zadovoljen Frentzen po drugi letošnji zmagi in skupno tretji v karieri. Mlajši Schumacher je bil zadovoljen tudi z drugo stopničko na zmagovalnem odru, ni pa se pozabil zahvaliti moštvenemu kolegu Zanardiju, ki ga je zaradi lastnih težav z avtomobilom spustil predse in mu omogočil boj za visoko uvrstitev. TretjeuvršCeni Salo je prvič doživel trenutek zmagoslavja pred Ferrari je vimi navijači, saj je s svojo uvrstitvijo vsaj deloma rešil sicer za italijansko moštvo klavrn konec tedna. V taboru McLarna so bili vidno razočarani, Haekkinen je odklanjal vsakršno izjavo, le športni Sef Mercedesa Norbert Haug je imel pripravljeno tolažbo: »Danes pac ni bil naš dan. A brez skrbi, spet se bomo pobrali...« Naslednja, 14. dirka SP za VN Evrope bo na sporedu 26. septembra na nemškem dirkališču Nuerburgring. Izidi (305, 548 km, 53 krogov): 1. Frentzen (Nem/Jordan-Mugen Honda) 1:17:02, 923 (povp. hitrost: 237, 938 km/h); 2. R. Schumacher (Nem/Wil-liams-Supertec) +3, 2; 3. Salo (Fin/Ferrari) 11, 9; 4. Barrichello (Bra/Stevvart-Ford) 17, 6; 5. Coulthard (Sko/McLaren-Mercedes) 18, 1; 6. Irvine (Irs/Ferrari) 27, 4; 7. Zanardi (Ita/Williams-Super-tec) 28, 0; 8. Villeneuve (Kan/BAR-Su-pertec) 41, 7; 9. Aleši (Fra/Sauber-Petro-nas) 42, 1; 10. Hill (Ang/Jordan-Mugen Honda) 56, 2; 11. Panis (Fra/Prost-Peu-geot) 1 krog. Skupno, dirkači: 1. Haekkinen in Irvine 60; 3. Frentzen 50; 4. Coulthard 48; 5. M. Schumacher 32; 6. R. Schumacher 30; 7. Barrichello 15; 8. Fisichella 13; 9. Salo 10; 10. Hill 7; 11. Diniz in VVurz 3. Konstruktorji: 1. McLaren-Mercedes 108, 2. Ferrari 102, 3. Jordan-Mugen Honda 57, 4. VVilliams-Supertec 30, 5. Stewart-Ford 17, 6. Benetton-Su-pertec 16, 7. Sauber-Petronas 4, 8. Pro-st-Peugeot 3, 9. Arrovvs 1. H NOGOMET / VITERBESE Moracejeva že končala svojo trenersko pot... RIM - Trenerska pot prve profesionalke v italijanskem nogometu Čarobne Morace se je končala že po 100 dneh. O novi trenerki v italijanski profesionalni ligi je poročal celo sloviti tednik Time. Nedeljski poraz proti Crotoneju (2:5) je razkačil predsednika Luciana Gauccija, ki je že znan po svojem vročem temperamentu. »Ne morem delati v takem okolju, ko ni medsebojnega zaupanja. Predsednik me je poklical k sebi,« je dejala precej demoralizirana Moracejeva,« in mi dejal, da bo moral po tem neuspehu ukrepati. Naj bi zamenjal pomožno trenerko Betty Bavagnoli in trenerja za telesno prirpavo Luigija Perroneja in mene kaznoval z globo, ker naj bi dajala nekemu Časopisu neumestne izjave. Zal mi je, ker smo doslej dobro delali. Očitno predsednik ne zaupa v strokovni štab in tako sem odstopila. Tako predsednik kot jaz imava močna značaja in težko spreminjava mišljenja.« Trenerska profesionalna pot pri Viterbeseju se je začela 21. junija letos, ko je predsednik zaupal Moracejevi ekipo, ki je igrala v Gl ligi. Navijači so sprejeli novo trenerko precej »hladno«, toda presednik Gaucci je ob prestavitvi dejal: »Z Mo-racejevo bomo dosegli velike rezultate.« Včeraj pa razdor. Bivši trener Viterbe-seja Ilario Castagner, ko je slišal o odstopu Mora-cejeve, ni hotel dati nobenega komentarja in se je le nasmehnil. Castagner je imel namreč velike težave s presednikom Gauccijem in ga je celo prijavil sodišču zaradi obrekovanja, ker naj bi ga ta žalil kot osebo in trenerja. ODBOJKA / PO 21. EVROPSKEM PRVENSTVU NA DUNAJU Italijani nikoli ne improvizarajo DUNAJ - Tri države - Italija, Rusija in ZR Jugoslavija so v evropskem in svetovnem moškem odbojkarskem vrhu. Tak je bil namreč razplet na letošnjem 21. EP v avstrijski prestolnici. Ni potrebno posebej poudariti, da se igra v Evropi najbolj kakovostno odbojko na sploh. Iz velike »evropske Četverke« so izpadli Nizozemci, katerim so se zamajale noge že lansko leto na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Korak naprej pa je bržkone napravila Rusija. Vzrok slabe uvrstitve Nizozemske (6. mesto) na lanskem svetovnem prvenstvu v Tokiju je bilo iskati v odsotnosti odličnega podaj aca Blangeta, za letošnji »Baško« pa ni opravičil, saj je odlični visoki Nizozemec nastopil in bil proglašen celo za najboljšega po-dajaCa prvenstva. Vzroke pa je potrebno bržkone iskati drugje, ker je 5. mesto preslab obliž za bivše evropske in olimpijske prvake. Italijani so imeli na evropskih prvenstvih v zadnjem desetletju nekaj nihanj, od 1989. leta ko so osvojili prvo zlato medaljo. Prvi izpred deset let, so potem dodali še letošnje Četrto in tako dosegli poker s Štirimi presenedjivimi akterji. Med izbranci takratnega trenerja Julia Velasca so bili tudi Gardini, Bracci, Tofoli in sedanji trener Andfea Anastasi. Kapetan Gardini tokrat v finalu ni sploh stopil na igrišče, Tofoli samo za kratek Cas, Bracci pa je bil eden od odločilnih mož. Anastasi pa kot strateg ni napravil prav nobene napake, kljub temu, da so Rusi zaigrali v prvem setu v velikem slogu. Prav v kritičnih trenutkih so »azzurri« dokazali, da so najboljši takrat, ko je to najbolj potrebno. Udarna šesterka - Giani, Papi, Gravina, Bracci, Meoni in veliko presenečenje Mastrangelo se je znala zbrati v najbolj kritičnih trenutkih in s prikazano igro v prelepi in prenovljeni, a žal nekoliko preveliki dvorani, ki je namenjena sicer atietiki in kolesarstvu - Ferry Dušika Stadion, je spravila na noge preko 7 tisoč gledalcev. Tudi po novih pravilih je odbojka dveh vrhunskih Sesterk izjemno privlačna ter občasno tudi dramatična, kot je bilo tokrat v Četrtem in odločilnem nizu. Omeniti moramo, da je Anastasi med trenerji prvi Italijan, ki je svoje va- rovance na evropskem prvenstvu pripeljal do zlate kolajne. Pri »az-zurrih« ni prav nic improvizirano. Vse je do potankosti predvi-' deno. Vsak nasprotnik je preštudiran do obisti. Za to skrbi Številno italijansko tehnično zastopstvo, Cesar pri drugih državah ni opaziti v taki meri. Italijanski odbojkarji pa se kalijo Se v izjemno zahtevnem domačem prvenstvu in nastopi v mednarodni areni so samo emanacija pridobljenih igralnih izkušenj. Kot smo že omenili, so izdatni korak naprej napravili Rusi. Verjetno jih je malce zapeljala zmaga z Italijani v prvem delu prvenstva, še bolj pa prepričljiv uspeh v prvem nizu finalnega obračuna. Sele potem so imeli na drugi strani mreže nasprotnika, kakršnega niso pričakovali. Pri vodenju Rusije se izdatno pozna strokovna roka dveh velikih lisjakov - Vladimirja Kondre in Jurija Sapege. Zadnje Čase je Gena-dij Sipovlin samo formalni trener. Bržkone nobena koSarskarska reprezentanca na svetu nima dveh tako visokih igralcev, kot sta Ka-zakov (217 cm) in Dinejkine (216 cm) pa tudi vsi ostali elani »zbor- naje« so res odhcni odbojkarji, za katere je bil nastop na Dunaju samo odhena odskočna deska. V danih razmerah so Jugoslovani dosegli tisto, kar je bilo paC mogoče in tudi pričakovano. V polfinalu so se z Italijani po dveh slabo odigranih setih le pobrali in bili celo na pragu izenačenja, v malem finalu pa so povsem nadigrali Češko, ki je bila občutno slabsa od prve trojke, kar seveda velja tudi za vse ostale reprezentance, ki so nastopile na Dunaju. Se posebej to velja za Bolgare in domačine, ki niso osvojili niti niza in s skromnim zadoščenjem, da je bil njihov igralec Lion proglašen za najboljšega v obrambi. Izidi Za 7. mesto: Bolgarija - Avstrija 3:0 (25:23, 25:19, 25:15); za 5. mesto: Nizozemska - Francija 3:2 (25:21, 23:25, 22:25, 25:23, 24:22); za 3. mesto: Jugoslavija - CeSka 3:0 (25:17, 25:19, 25:23); za 1. mesto: Italija - Rusija 3:1 (19:25, 25:17. 25:22, 30:28). Končni vrstni red 21. EP: 1. Italija, 2. Rusija, 3. Jugoslavija, 4. Ceska, 5. Nizozemska, 6. Francija, 7. Bolgarija in 8. Avstrija. I. Furlanic NOGOMET / DANES V EVROPSKIH POKALIH NOVICE Maribor v Kijevu kot v Lyonu? Udinese doma proti Dancem V ligi prvakov danes zaposlena še Lazio in Fiorentina - V pokalu UEFA italijanske ekipe računajo na zmago - Filt Gorica zamenjala trenerja Nihče s polnim izkupičkom Izidi 2. kola nogometne A lige: Reggina - Fiorentina 2:2, Udinese - Piacenza 3:0, Bari - Lazio 0:0, Caglia-ri - Juventus 0:1, Milan - Perugia 3:1, Parma - Bologna 1:1, Torino - Venezia 2:1, Verona - Lecce 2:0, Roma - Mer 0:0. VRSTNI RED: Udinese, Mer, Milan, Fiorentina, Juventus, Lazio in Torino 4, Verona 3, Reggina, Parma, Bologna in Roma 2, Venezia, Bari, Lecce, Perugia in Piacenza 1, Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO, 18. t.nm.: Perugia - Cagliari, Bari - Milan, 19. trn.: Bologna - Reggina, Fiorentina - Verona, Juventus - Udinese, Lazio - Torino, Piacenza - Lecce, Venezia - Roma, Inter - Parma. RIM, MARIBOR - Danes bodo igrali prve tekme lige prvakov. Za nase ljubitelje nogometa bo gotovo najzanimivejsi srečanji A skupine, v kateri igrata tudi Lazio in Maribor. Medtem ko je Lazio že prekaljeno moštvo v evropskih pokalih, pa so Mariborčani prvi novinci. Slovenska ekipa je že uvrstitvijo v to ligo dosegla izjemen uspeh, sedaj pa jo Čaka Sest izjemno težkih tekem. V maribo-skem taboru so močno prepričani, da ne bodo ostali na ničli in že danes upajo, da bodo iz Kijeva odnesli celo kožo. Dinamo pa je od bivših sovjetskih ekip ostal morda Se echni, ki se lahko nosi z vrhunskimi zahodmmi klub. Mariborčane torej Čaka danes izjemno težka naloga, Ce pa bodo ponovili igro, kot so jo predvajali v Lyonu, ni izključeno, da bodo spet poskrbeli za prvovrstno presenečenje. Trener Bojan Prašnikar bo danes posl na igrišče naslednjo postavo: Simeunovič, Sidan, Cipi, Galic, Šarkezi, Karič, Sešlar, Dju-ranovic, Balajic, Bozgo in Si-mundza. Zelo zanimivo bo tudi v Le-vrkusnu, kjer bo domači Bayer gostil Lazio. nemška ekipa je ta cas v odlični formi, saj je kar na vrhu lestvice v »bundesligi«. V rimskem taboru bi se zadovoljili tudi z neodločenim izidom. Ce bosta Boksi in Veron zaigrala, kot znata, potem Erikssonovo moštvo lahko mirne duSe zmaga tudi v Leverkusnu. Postava Lazia (4-5-1): 1 Mar-chegiani, 2 Negro, 13 Nesta, 11 Mihajlovič, 15 Pancaro, 20 Stankovič, 25 Almeyda, 23 Veron,' 11 Nedved, 10 Mancini, 9 Boksič. Fiorentina bo v B skupM igrala doma prod Arsenalu, torej prod enemu boljših angleških klubov. Fiorentinin Trapattoni trener bo poslal na igrišče napadalno ekipo, s demi prvmi napadalci (Chiesa -Batistuta - Mijatovič) in s »pol-na-padalcem« Rui Costo. Torej Fiorentina odločno juriša na zanesljivo zmago, tako da bi si že drevi zagotovila dober izhodiščni položaj za nadaljnje tekme. DANAŠNJI SPORED Skupina A: Bayer Leverkusen (Nem) - Lazio (Ita); Dinamo (Ukr) - Maribor (Slo). Skupina B: Barcelona (Spa) -Arsenal (Angl), Fiorentina (Ita) -AIK Solna (Sve). Skupina C: Borussia Dortmund (Nem) - Rosenborg (Nor), Feyen-nord (Niz) - Boavista (Port). Skupina D: Manchester Utd (Angl) - Croatia Zagreb (Hrv), Marseille (Fra) - Sturm Graz (Av). POKAL UEFA V tem pokalu bo drevi Udinese igral proti danski ekipi Aalborga. Videmsko moštvo je v tem srečanju favorit, toda trener De Canio, ki bo drevi opravil krstni nastop v evropskih pokalih, pravi: »Danska ekipa je fizično zelo močna in tudi taktično zelo dobro pripravljena. To je zelo mlado in ambiciozno moštvo. Torej to je moštvo, ki ga absolutno ne smemo podcenjevati. Treba bo dati vse od sebe, in to ne samo na prvi, temveč tudi na povratni tekmi, kajti za uvrstitev v naslednje kolo bo potrebnen maksimalni dopir-nos vseh.« Od itlaijanskih ekip bo danes pred najlažjo nalogo Jvuentus, ki bo igral na Cipru proti domači ekipi Omonia. TurinCani, ki so v nedeljo osvojili tri točke v CAglia-riju, so seveda na tej tkemi nesporni favoriti. Favorita za zmago sta tudi Parma, ki bo danes igrala doma proti ukrajinski ekipi Krybas, in Roma, ki se bo na domačem igrišču pomerila s portugalsko ekipo Vitoria iz Setubala. Od dveh slovenskih ekip bo SCT Olimpija danes pred izredno težko preizkušnjo, saj bo igrala v Belgiji proti domačemu Anderle-chtu. V Novi Gorici pa je prišlo prav dan pred tekmo s Panathi-naikosom do odstopa trenerja Verlaševiča. Glavni razlog za sporazumno odločitev z vodstvom kluba so slabi izidi v prvenstvu. Novi trener je postal Edin Osma-novič, ki je lani vodil celjski Publikum, nazadnje pa je bil trener Rene. Hkrati je uprava kluba Lucu Perticu predlagala sporazumno prekinitev pogodbe. DANAŠNJI SPORED Crvena zvezda Beograd (Jug) -Montpellier (Fra); Partizan Beograd (Jug) - Leeds (Angl); VVolf-sburg (Nem) - Debrecen (Madž); Steaua (Rom) - Lask Linz (Av); Stabaek (Nor) - Deportivo la Coru-na (Spa); Udinese (Ita) - AB Aal-borg (Dan); Mer Bratislava (Sik) -Rapid Dunaj (Av); Omonia Nico-sia (Ciper) - Juventus (Ita); Ajax (Niz) - Dukla (Sik); Bodo Glimt (Nor) - VVerder Bremen (Nem); Helsingborg (Sve) - Karpaty Lviv (Ukr); Lausanne (Svi) - Celta Vigo (Spa); Skonto Riga (Lit) - Widzew Lodz (Polj); Parma (Ita) - Krybas Rig (Ukr); Teplice (CeS) - Ferenc-varos (Madž); Tottenham (Anlg) -Zimbru Chisinau (Mol); Atletico Madrid (Spa) - Anakargucu (Tur); Maccabi Tel Aviv (Izr) - Lens (Fra); Beira Mar (Por) - Vitesse (Niz); Monaco (Fra) - St. Johnsto-ne (Sko); Torpedo Kutaisi (Gruz) -Aek Atene (Gr); West Ham (Angl) - Osijek (Hrv); Lokomotiv Tbilisi (Gruz) - Paok Solun (Gr); Arnika VVronki (Polj) - Brondby (Dan); Roma (Ita) - Vitoria Setubal (Port); Anderlecht (Bel) - SCT Olimpija Ljubljana (Slo) ; Lech Poznan (Polj) - Ifk Gdteborg (Sve); Celtic (Sko) - Hapoel Tel Aviv (Izr); Sigma Olomouc (Ces) - Mal-lorca (Spa); AB Copenhagen (Dan) - Grasshoppers (Svi); CSKA Sofija (Bol) - Newcastle (Angl); Benfica Lizbona (Port) - Dinamo Bukarešta (Rom); Mtk BudimpSe-ta (Madž) - Fenerbahce (Tur); Viking Stavanger (Nor) - Sportign Lizbona (Port); Graz (Av) - Spar-tak Trnava (Sik); lonikos Pirej (Gr) - Nantes (Fra); Hapoel Hajfa (Izr) -Bruges (Bel); Anorthosis Famago-sta (Cip) - Legia (Polj); HIT Nova Gorica (Slo) - Panathinaikos (Gr); Zenit St. petersburg (Rus) - Bologna (Ita); Roda Kerkrade (Niz) -Sjaktor Donjeck (Ukr); Kaiserslau-tern (Nem) - Kilmamock (Sko); Hajduk Split (Hrv) - Levski Sofija (Bol); Lokomotiv Moskva (Rus) -Lyngby (Dan); Vojvodina Novi Sad (Jug) - Slavija Praga (Ceš); Zii-rich (Svi) - Lierse (Bel). Povratne tekme bodo 30. t.m. NOGOMET / A LIGA Pri Milanu navdušil Serainho, za Juventus odločilen Conte V SEDMIH NA VRHU - 2e po dveh kolih ni v A figi nobene ekipe s politim izkupičkom, tako da je na vrhu prava gneča. Oh favoritih Interju, Milanu, Juventusu, Laziu in Fiorentini sta na prvem mestu Se Udinese in presenetljivi Torino. Glavno zaslugo za tako izenačenost ima najbrž vratar Fio-rentine Toldo, ki je z neverjetno napako podaril točko ReggM in preprečil Trapattoniju, da bi nazdravil prvemu mestu. BLEDI RONALDO - Najbolj pričakovana je bila večerna tekma med Romo in Merjem. Bledi 0:0 je razočaral zlasti navijače Cr-nomodrih, ki so bili cel prvi polčas pod udarom Rome, ki pa ni uspela doseči gola. V drugi polovici je Mer izboljšal svojo igro, nazadnje pa je remi nedvomno zadovoljil le gostujočo ekipo. Padajo pa že kritike na raCun Lippijeve izbire, saj ni začel z napadalno dvojico Vieri-Ronaldo. V začetni postavi je namreč Starta! le Ronaldo, o katerem pa ni bilo med tekmo ne duha ne sluha, tako da je v 60. minuti njegovo mesto prevzel Vieri. »Lippi me je upravičeno zamenjal« je izjavil brazilski as včeraj, morda pa bi bilo bolje, Ce sploh ne bi stopil na igrišče. MILAN IN JUVENTUS PRVIČ ZMAGALA - Milan je pred domačim občinstvom brez pretiranih težav odpravil Perugio, med varovanci trenerja Zacchero-nija pa je zlasti izstopal Serginho, ki je bil na levem krilu nerešljiva uganka za Mazzoneja. Le ta je tekmi sledil s tribune, saj je bil diskvalificiran, nestrpno pa pričakuje napadalca, saj je pri umbrijskem moštvu pomanjkljivost v konici veC kot očitna. Juventus je po petih letih osvojil tri točke na SardMji. Par Del Piero-Inzaghi je tokrat ostal praznih rok, tako da je moral rešiti »staro damo« vedno zanesljivi kapetan Antonio Conte. Resnici na ljubo je Cagliari tudi remiziral z Oliveiro, sodnik pa je gol razveljavil zaradi neobstoječega nedovoljenega položaja istega igralca. V emilijskem derbiju je bila Bologna tik pred zmago, Parmo pa je iz zagate rešil Ingesson, ki je z glavo žogo preusmeril v svoja vrata. CAGLIARI NA DNU - Edino Cagliari je Se brez točke, ugodno pa preseneča Reggina, ki je v prvih dveh kolih ustavila najprej Juventus nato Se Fiorentino. V tekmah za obstanek je Torino po hudem boju premagal Venezio, Lecce pa je potegnil krajši konec v Veroni. REMI TRIESTLNE - Tekma se je za Triestino začela zelo slabo, saj je po dveh minutah Molese že vodil. Toda Tržačani so najprej izenačili z Zamunerjem, ki je potisnil žogo v gol, potem ko mu je vratar odbil strel z bele točke, nato pa povedli z lepim golom Modestija. Veselje pa ni dolgo trajalo. Sodnik je namreč po sedmih minutah znova dosodil enaj-sMetrovko, tokrat za domačine, in rezultat je bil zapečaten. (LE.) KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Titaški Telit je v Cantuju zamudil lepo priložnost Al: PRESENETILI - Adec-co Milan je bil na robu propada in zadnji pričel s pripravami v popoldni postavi; v prvi tekmi pa je ugnal državnega prvaka iz Vareseja! Al: RAZOČARALI - Be-netton je doma s težavo premagal Lineltex iz Mole; Sca-volini je edini doživel domači poraz, pa Čeprav proti glavnemu fovoritu Paf Forti-tudo iz Bologne, Zucchetti pa je proti Kinderju doživel visok poraz, Čeprav so ga pred pričetkom prvenstva predstavljali kot možno presenečenje. Al: NAJBOLJŠI STRELCI - Esposito (Imola), ki je bil najboljši strelec prvenstva, je takoj prevzel vodstvo (32 točk); sledita Mays (Siena, 27 toCk) in Page (Verona, 23). Al: TELIT TRST - Tržačani so zapravili lepo priložnost, da bi proti enakovrednemu nasprotniku osvojili prvo zmago. Vse do zadnje minute je bil izid izenačen, Banchije-vi varovanci pa so popustili prav v poslednjih akcijah. Najboljša sta bila veterana Bullara (14 točk) in Rovvan (20 toCk); Maric je igral slabo (2:10 iz igre), Mc Rae pa Se ni povsem uigran s soigalci. A2: SNAIDERO VIDEM: VidemCani so osvojili prvo zmago proti novincu Barcello-na in dokazali, da sodijo med boljše ekipe prvenstva. Najboljša strelca sta bila Pieri (19 točk) in Smalley (18) točk). A2 GORICA: Goričani se potegujejo, da bi ekipo, ki je vpisana v Bi ligo, sprejeli v A2 ligo. Medtem pa so go-riski navijači v Pesaru navijali proti tamkajšnji ekipi, ki je od Goričanov odkupila pravico do nastopanja v naj-visji ligi in ji ni dovolila, da bi prevzela njeno mesto v nižjem prvenstvu. SLOVENCI - Tudi letos nastopa v A-l ligi veC Slovencev od tu in onstran meje: v Al je Tušek (Pepsi Rimini) dosegel 18, Chiacig (Zuchetti Montecatini) 10, Fucka (Paf Bologna pa 8 točk). V A2 ligi je Alibegovič (Snaidero Videm) dal 16 točk, Lokar (Record Neapelj) pa 14 toCk. Marko Oblak Atalanta tretjič uspešna Izidi 3. kola nogometne B lige: Alzano - Chievo 2:1, Brescia - Salemitana 4:1, Cosenza - Monza 2:1, Em-poli - Sampdoria 1:0, Genoa - Pescara 1:2, Napoli -Fermana 4:0, Pistoiese - Savoia 2:1, Ravenna - Atalanta 1:3, Temana - Vicenza 1:0, Treviso - Cesena 2:1. VRSTNI RED: Atalanta 9, Piacenza 7, Alzano, Em-poli in Temana 6, Npaoli in Brescia 5, genoa, Savica, Vicenza, Cosenza in Sampdoiria 4, Chievo in Treviso, Cesena in Ravenna 2, Monza, Salemitana in Fermana 1, Pistoiese 0. Imolese - Triestina 2:2 (2:2) TRIESTINA: Ramon, Di Dio, Scotti, Zamuner, Fur-lanetto, Beltrame, Teodrona, Modesti (Carli od 39. d.p.), Provitah (Gallicchio od 25. d.p.), Princivalli, Gubelhni. OSTALI IZIDI 2. KOLA: Carpi - Giorgione 1:3, Ca-stel San Piero - Teramo 2:1, Faenza - Sora 2:2, Ma-ceratese - Rintini 3:1, Mestre Sassuolo 1:3, Padova -Torrese 1:1, Tempio - Gubbio 0:0, Vis Pesaro - Fio-renzuola 2:2. VRSTNI RED: Sassuolo 6, Maceratese, Triestina, Vis Pesaro in Torres 4, Giorgione, Castel S. Piero, Carpi in Rimini 3, Fiorenzuola, Imolese in Gubbio 2, Sora, Teramo, Padova - Faneza, Mestre, Tempio 1. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Carpi. Maribor nadigral Hit Gorico LJUBLJANA - Izidi 6. kroga v 1. SNL: Maribor Pivovarna Laško - HiT Gorica 4:0 (1:0), Rudar Velenje - Korotan 2:2 (1:1), Mura - Publikum 1:3 (0:3), Dravograd - SCT OIMpija 0:4 (0:1), Primorje - Potrošnik 2:2 (2:0), Domžale - Feroterm Pohorje 2:1 (1:0). Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 18, SCT Olimpija 12, Rudar Velenje in Dravograd 10, Primorje in Mura 9, Publikum in Domžale 7, HIT Gorica 6, Korotan 4, Potrošnik 3, Feroterm Pohorje 2. Poli. Cantu - Telit 73:65 (33:33) PALL. CANTU: Rencher 15, Reale 14, Shavv 10, Ri-va 16, Di Giuliomaria 18. TELIT: Marič 5, Laezza 2, Pigato, Giannouzakos, Palombita, McRae 9, Casoli 8, Bullara 14, Rovvan 20, Semprini 2, Moraitis 5. OSTALI IZIDI 1. KOLA: Benetotn - Lineltex Imola 69:66, Kinder - Zucchetti Montecatini 77:60, Adec-co MI - Rooster Va 72:61, Adr Rimn - Viola Reggio Calabria 79:67, Pepis Rimini - Miiller VR 67:60, Ducato Siena - Reggiana 81:60Scavolini Pesaro -Paf BO 79:90. PRIHODNJE KOLO: Telit - Ducato. Videm začel z zmago IZIDI 1. KOLA: Livorno - Record Neaplej 69:70, Banco Sardegna - Ragusa 84:87, Sicc Jesi - Roseto 77:71, De Vizia Avellino - Fabrinao 98:62, Barcello-na - Snaidero Videm 64:72.. Fila Biella prosta. PRIHODNJE KOLO: Snaidero - Livorno. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: X2 IX XX 11 11 121. DOBITKI: 13 (152 dobiMkov) 22.795.000 lir; 12 (3818 dobitnikov) 905,.500 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 5-9-13-16-18-19-25 - 26. DOBITKI: 8 (5 dobitnikov) 693.688.000 lir; 7 (690 dobitnikov) 1.794.400 lir; 6 (26.840 dobitnikov) 45.800 lir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: 00 - 01 - Ml - 11 - 22 - 00. DOBITKI: 6 - nihče; 5 (17 dobitnikov) 7.192.000 lir; 4 (706 dobitnikov) 172.100 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XI 21 IX X2 11 XX. Dodatna dirka: 4, 8. DOBITKI: 14 - nihče (jackpot 900.594.819 lir); 12 (5 dobitnikov) - 45.768.900 lir; 11 (129 dobitnikov) 1.774.000 lir; 10 (1613 dobitnikov) 141.800 lir. VVrolich spet odličen ST.JEAN-DE-LUZ/CELOVEC - Peter »Paco« VVrolich, slovenski kolesar iz LoC ob Baškem ježem na Koroškem, je na zadnji etapi na letošnji Tom de lC’Avenir dosegel Se eno odlično uvrstitev. Osvojil je Četrto mesto. Majico najboljšega kolesarja po tockovalnem sistemu pa je zgrešil samo za točko in postal drugi. Kot smo že poročali, je mladi koroški Slovenec v drugi etapi slavil svojo prvo zmago kot profesionalec, v tretji in peti etapi pa je osvojil 8. oz. 5. mesto. »Paco« VVrolich, ki vozi za nemški team Gerolsteiner, bo letos Se nastopil na svetovnem prvenstvu profesionalcev v cestni dirki. (I.L.) ____ODBOJKA / POKAL BAZOVIŠKIH 2RTEV ZA MOŠKE_ Slogaši (2. mesto) so pokazali dobro formo Turnir osvojil hrvaški prvoligaš Rijeka - Prvi nastop Paola Cole Aljoša Kralj bi lahko igral na domačih tekmah V nedeljo je bil v Repnu na sporedu moški mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev, ki ga vsako leto ob proslavljanju bazoviših junakov prireja SZ Sloga. Udeležili so se ga hrvaški prvoligaš MOK Rijeka, slovenska drugoligaša OK Mežica in VC Portorož in seveda domača Sloga Mirna Eurospin. Turnir je potekal po ustaljenem sistemu: zjuhaj sta bili na vrsti polfinalni srečanji, popoldne pa obe finalni. Za Slogino ekipo, ki bo letos nastopila v B 2 ligi, je v popoldanski tekmi prvič zaigral novi igralec Paolo Cola, prisoten pa je bil tudi Aljoša Kralj. Ta Slogin igralec bo sicer tudi letos študijsko zaposlen v Ceseni, vendar pri klubu z njim iščejo možnost, da bi vsaj na domačih tekmah ekipi priskočil na pomoC. Zaenkrat ni nič določenega, nedeljski turnir pa je dokazal, da bil bil Aljoša soigralcem zelo koristen. Slogaši so na turnirju zasedli drugo mesto, mimo rezultata samega pa lahko trdimo, da so glede na to prvenstveno pripravljalno obdobje v že kar zadovoljivi formi. V igri je sicer še precej nihanj, popraviti bo treba še nekaj napak, vendar menimo, da lahko trener Peterlin z določenim optimizmom gleda na prvenstvo, ki se bo začelo čez dober mesec. Turnir je v celoti uspel in zadovoljil tako trenerje kot igralce, škoda le, da je bilo nanj s strani občinstva zelo malo odziva. V prvi jutranji tekmi se je Mirna Eurospin pomerila z Mežico. Naši odbojkarji so slavili brez večjih težav, čeprav sta se zadnja dva seta zaključila z minimalno razliko v točkah. V različnih postavah so se na igrišču zvrstili vsi igralci, ki so dobro opravili svojo nalogo. V drugi polfinalni tekmi je Rijeka po treh setih odpravila Portorož, ki je nato v' finalu za tretje mesto klonil pred Mežico, kateri se je enakovredno upiral le v prvem in tretjem nizu. Dosti bolj napeta je bila tekma, ki je odločala o končnem zmagovalcu. Hrvaški prvoligaš se je odlikoval z dobrim blokom in ostrim napadom, katerima so se slogaši dobro upirali. Po prvem setu, ki so ga osvojili gostje, je Mirna Eurospin osvojila naslednja dva in že vodila tudi v četrtem, netočen sprejem pa je omogočil Rečanom, da so stanje obrnili v svojo korist in nato osvojili še odločilni set in s tem prvo mesto na turnirju. Izidi: Mirna Eurospin -OK Mežica 3:0 (25:15, 25:26, 27:25), MOK Rijeka - VC Portorož 3:0 (25:15, 25:26, 25:21). Za 3. mesto: OK Mežica - VC Portorož 3:0 (25:23, 25:10, 25:23). Za 1. mesto: MOK Rijeka -Mirna Eurospin 3:2 (25:22, 22:25, 23:25, 26:24, 25:8). Vrstni red: 1. MOK Rijeka, 2. Mirna Eurospin, 3. OK Mežica, 4. VC Portorož. MOK RIJEKA: Pavačič, Jurič, Brankovič, Fabjančič, Perkov, Tomič, Burič, Medačm Miletič, Opačič. MIMA EUROSPIN: Božič, Celledoni, Cola, Co-lautti, Drasič, Kralj, Peterlin, Princi, Riolino, Sgu-bin, Veljak. OK MEŽICA: Kos, Hercog, Vidmar, Ocepek, Stumfl, Konečnik, Mencinger, Kebič, Rožej. VC PORTOROŽ: Cestnik, Jakomin, Stubelj, Strle, Filič, Eferl, Pušpan, Ba-saneže. S pokali so bile nagrajene vse sodelujoče ekipe, MOK Rijeka pa je prejel še prehodni pokal. Gre za pravo umetnino, delo Pavla Hrovatina, ki je letos nova, saj so prejšnji prehodni pokal v lanski izvedbi osvojih igralci ravenskega Fužinarja. Za najboljše igralce pa so bili proglašeni Celledoni (Mirna Eurospin), kot najboljši napadalec, Alen Pavačič (MOK Rijeka) kot najboljši po-dajač in Marko Rožej (OK Mežica) kot najboljši obrambni igralec. (INKA) Zbornik, dragocen pripomoček za poznavanje našega športa V nedeljo je bila v Repnu tudi uradna predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji za sezono 1998/99, ki ga je pripravil Branko Lakovič. Letošnji zbornik je, podobno kot prejšnji trije, dvojezičen, uvodna razmišljanja pa so podana tudi v angleškem jeziku. Skoraj 350 strani obsežna knjiga je polna slikovnega materiala, podatkov o vseh naših športnih društvih in panogah, poleg tega pa vsebuje pregled vseh naših »azzurrov«, prikaz večjih športnih prireditev, ki so bile v prejšnji sezoni pri nas, podatke o šolskem športu, pregled vseh naših nagrajencev, obširno poročilo o športu v Benečiji in še marsikatero zanimivost. Skratka, gre za izredno dragoceni doprinos k poznavanju vsega zamejskega športa. O delu je v slovenščini, italijanščini in hrvaščini, je spregovoril sam avtor. Najprej je poudaril, da ni naključje, da pride do predstavitve prav na Sloginem turnirju, saj sta na platnicah zbornika obe Slogini ekipi, ki sta v lanski sezoni napredovali v B 2 ligo, nato pa je prisotnim podrobneje predstavil knjigo. Na sliki: avtor izroča Zbornikom predstavnikom ekip na Sloginem tumriju Prehodni pokal, delo umetnika Pavla Hrovatina KOŠARKA / ZA ITALIJANSKI POKAL Visok poraz Jadrana Nuova kreditna Fizično in tehnično močnejši Čedajci nadigrali okrnjeno Brumnovo vrsto Gesteco Čedad - Nuova Kreditna Trst 111:57 (55:24) GESTECO: Banello 13 (2:2), Nobile 12, Diviach 7 (0:1), Leita 15 (2:3), De Monte 10 (4:5), Benigni 8 (2.3), Pezzarini 11 (2:4), Milani 20 (5:6), Salvador 16 (2:5). TRENER: Andriola. 3 TOČKE: Milani in Nobile 3, Banello, Diviach, Leita, Pezzarini 1. SON: 20. PON: nihče. NUOVA KREDITNA: Paoletic (-, -, 0:2), Doglia 2 (-, 1:1, -), Valente 4 (1:2, 0:1, 1:2), Slavec 5 (2:2, 0:4, 1:5), Semec 4 (0:2, 2:4, -), Oberdan 15 (4:4, 4:9,1:4), Budin 4 (2:2. 1:6, -), Kocjančič 2 (-, 1:1, 0:1), Hmeljak 18 (0:1, 6:9, 2:2), Lo-vriha (-, 0:1, -). TRENER: Brumen. SON: 23. PON: nihče. SODNIKA: De Gobbis iz Trsta in Provini iz Vidma. Tudi v drugem kolu italijanskega pokala za B in C ligše so znova okrnjeni jadranovci (manjkala sta namreč Arena in Samec) doživeli visok poraz, tokrat proti ekipi iz čedada, ki nastopa v B-2 ligi in cilja na napredovanje v elitno B ligo. Kot teden dni prej, je tudi tokrat bilo tekme dejansko konec po 15, 20 minutah igre, ko so si domačini priigrali 30 točk prednosti. Mladim jadranovcem pa je uspelo obdržati ta zaostanek do polovice drugega polčasa, nakar je znova prišla na dan tehnična in predvsem fizična premoč domačinov, ki so tako visoko slavili zmago. Za plave pa je bil ta vseeno dober trening, saj so domačini igrali skozi celo tekmo z isto intenzivnostjo. Ce pogledamo na posameznike, sta bila med domačini najboljša Milani in Salvador, medtem ko je bil med jadranovci Marko Hmeljak boljši od ostalih. Hud portaz jadranovcev pretirano ne skrbi. Prepirčani so, da bodo v C ligi konkurenčni, brž ko bodo lahko nastopili z najboljšo postavo. (Kaf) Ostali izid: Don Bosco - Robur Palmanova 68:87. Vrstni red: Robur in Gesteco 4, Jadran Nuova Kreditna in Don Bosco 0. Prihodnje kolo (jutri, IS.t.m.): Don Bosco - Jadran Nuova kreditna (20.30 v Trstu, Istrska ulica) pODBOJKA / DEŽELNI POKAL KOŠARKA / DOMOV TURNIR K2 SPORI OSVOJILA NOVA GORICA Prelahko za Val V četrtek v Sovodnjah ženski troboj Valovi šesterki sta svoje nastope v deželnem pokalu začeli prepričljivo. Fantje so z gladkim 2:0 (25:20, 25:22) premagali Eltor Tubac. V Villi Vicen-tini sta bili na sporedu še dve tekmi, izida pa sta bila sledeča: Torriana - Latterie Friulane 1:2 (17:25, 25:21, 13:15), Latterie Friulane - Eltor Tubac 1:2 (19:25, 25:11, 14:16). Naslednji četveroboj bo konec tedna v Gradišču, bnsa pa bo odigrala dve tekmi proti Torriani in Villi Vicentini (Latterie Friulane). Krstni nastop v Ločniku je za Zensko vrsto Vala Siderimpes pomenil le lažji trening. Cetrtoligaša Farra in domači Lucinico sta bila za valovke preslaba tekmeca. Rusinija Svetlana Safronova je igrale le v prvem setu. Čeprav je bila na igrišču le kratek čas, je bilo takoj mogoče opaziti, da gre za igralko, karkš-ne v C ligi lani nismo videli, saj je kajpak tehnično zelo dobro podkovana, a predvsem izredno izkušena. V soboto je igrala na krilu, vendar lahko na tej ravni v bistvu pokriva prav vse vloge. Tudi ostale igralke so s svojim nastopom povsem zadovoljive. Izida: Arcoel Ločnik - Siderimpex 0:2 (25:9, 25:9), Val Siderimpes - Farra 2:0 (25:10, 25:11). Naslon dji troboj bo v soboto v Fari, uvrstitev v naslednjo fazo pa valovkam skoraj že ne more uiti. V drugem kolu jih bržkone čaka dvoboj proti tržaškemu SGM Consulting, ki je v soboto z gladkim 3:0 (25:12, 25:15, 25:16) premagal Virtus. Težja naloga valovke čaka v četrtek, ko bodo v Sovodnjah na uradnem mednarodnem troboju gostile slovenskega prvoligaša Novo Gorico in San-giorgino (B2 liga). Novogoričanke naj bi se v Sovodnjah predstavile z obema tujkama. Spored: 17.00 Val - Nova Gorica, sledi Val - Sangiorgina, sledi Sangiorgina - Nova Gorica. Domovci prijetno presenetili Z zmago slovenske peterke KK Nova Gorica se je končala Trofeja K2 šport, mednarodni košarkarski turnir, ki ga že šesto leto zapored prireja SZ Dom. Turnir se je odvijal vse od ponedeljka do sobote in prav Novogoričani so se letos predstavili z daleč najboljšo ekipo, ki je dejansko bila razred zase in je visoko zmagala na vseh tekmah. Tudi na finalnem nastopu je Nova Gorica pokazala dobro pripravo in odlično uigranost, še posebno pa je bilo opaziti trdno in izkušeno roko novega trenerja, Črnogorca Miloviča. Slovenski drugoligaš letos odločno Starta celo na napredovanje v prvo slovensko ligo, saj je ekipa dobro opremljena z mladimi, perspektivnimi igralci in izkušeno trojico Rupnik, Dornik in Bačar, ki je bil tudi izbran za najboljšega igralca turnirja. Pravo presenečenje trofeje K2 šport pa pred- stavlja drugo mesto do-movcev, ki so nastopili s popolnoma prenovljeno in pomlajeno ekipo, kjer so postali pravi protagonisti mladi Kristiancic, Covi in Vižintin. Novi trener Leban je lahko povsem zadovoljen s tem prvim nastopom, saj je že opaziti zadovoljivo uigranost, še posebno razveseljiva pa je bila izredno borebenost in zagrizenost vseh igralcev, ki so na vseh štirih tekmah stalno branili po celem igrišču in tako povzročali velike težave nasprotnikom. Spodbudni nastopi torej za mlado Do-movo ekipo in velika pričakovanja za nastope v prvenstvu. Tudi Jadran je nastopil z izredno mlado ekipo, saj so glavno breme nosili bivši mladinci, tudi zaradi odsotnosti Arene in Ober- dana. Izkušena Samec in Hmeljak pa nista uspela zdržati hitrega ritma tekme in opaziti je bilo, da sta le pred kratkim začela priprave. Vsekakor je letošnja sestava Jadranove peterke pravi izziv za mlajše igralce, ki morajo dokazati, da so vredni zaupanja in da se lahko kosajo na ravni C lige. Na turnirju so nekateri že pokazali določen napre- dek, za uspešne nastope v ligi pa morajo še napredovati in se vsaj približati standardu »štirih mušketirjev«, ki bodo nedvomno nosili glavno breme ekipe. Delo in izkušenost trenerja Brumna pa gotovo pred-stalja jamstvo za dosego zastavljenih ciljev. FINALE Dom Kmečka banka -KK Nova Gorica 60:95 (30:47) Dom: Faganel, Brescia-ni, Ambosi 5, Cej 5, Visen-tin 15, Franco 15, Kri-stiancic 13, Covi 10, Cuzu-coli. Trener: Leban; PON: Ambrosi. Nova Gorica: Kuburic 7, Rupnik 12, Likar 11, Mar-cetic, Mucic 4, Zalašček 9, Kastrin 8, Cikic 7, Susic, Dornik 17, Bačar 18. Trener: Milovič. PON: Dornik. Končni vrstni red Trofeje K2 spori: 1. KK Nova Gorica, 2. SZ Dom, 3. Ital-monfalcone, 4. Tolmin, Staranzano, Pom, Jadran, Gemona. SKI ROLI / DRŽAVNO PRVENSTVO V STRMINI Se dva naslova za ŠD Mladina Osvojilo sto ju Ana Košuta in Mateja Paulina »Srebrni« Veronika Bogateč in Eros Suillini Kraška planota rolkarjem ne ponuja primernih strmin za vadbo v reber, zato si pri kriški Mladini od nastopov v tej zvrsti praviloma ne nadejajo enako dobrih rezultatov kot na tekmah v ravnini. Pa vendar so se z državnega prvenstva v reber, ki je bilo v nedeljo v občini Peio v priredbi društva Monte Giner, vseeno vrnili z dvema naslovoma in skupno štirimi medaljami. Državni prvakinji sta postali Ana Košuta med najmlajšimi in Mateja Paulina med kadetinjami. Ana je svojo uvrstitev z nedavnega DP v ravnini izboljšala za eno stopničko, Mateja pa je na najvisjo stopničko zmagovalnega odra stopila že drugič v osmih dneh. S srebrom sta se okinčala Veronika Bogateč (v isiti kategoriji kot Ana) in Eros Sullini med kadeti. Medtem ko »zlati« Mladinini tekmovalki na svoji poti nista nasleteli na nobeno oviro, je imel Eros v številčni kategoriji kade- tov polne roke dela. Presenetil ga je hiter Start, naposled pa se je le zbral in nadoknadil več pozicij, a zmagovalec Marco Rosa je bil resnično razred zase. Mateja Bogateč je med na-rascajnicami pristala na nehvaležnem 4. mestu. Zmagovalka Veronica Cavallar je bila za vse tekmice nedosegljiva, za kolajno pa je Mateji verjetno zmanjkalo nekaj moči. Kar se tiCe najmlajših sta Ivan Kerpan in Martina Coslovi prvič nastopila na DP v strmini, za Astro Purich pa je bil to sploh krstni nastop. Njihov Cas še pride. Lorenzo Schirra in Alexander Tretiach sta v številčni konkurenci naraščajnikov precej zaostala za vrhom, vedeti pa je treba, da tekmujeta proti do dveh let starejšim nasprotnikom. Skratka, glede na zelo strmo progo so bili rezultati Mladine dobri, po drugi strani pa bi lahko bili tudi boljši, Ce vemo, da je bi- Prvakinji Ana Košuta in Mateja Paulina la konkurenca zaradi odsotnosti nekaterih društev nekoliko slabša od pričakovanj, kar pa vsekakor ne zmanjšuje vrednosti Mladininega absolutnega 4. mesta med 19 društvi. Izidi Najmlajši: 1. Denis Bertacco (Bassano) 5:12, 0; 5. Ivan Kerpan (Mladina) 7:02, 4. Najmlajše: 1. Federica Cresta-ni 6:21, 7; 7. Asira Purich 9:01, 3; 8. Martina Colsovi obe Mladina) 9.05, 0. ZaCetnince: 1. Ana Košuta 11:20, 1; 2. Veronika Bogateč (oba Mladina) 12:17, 7. Kadeti: 1. Marco Rosa (Valsas-sina) 12:19, 9; 2. Eros Sullini 13:10, 7; 5. Giovanni Masiero 13:44, 3; 8. Andrea Masiero (vsi Mladina) 14:58,1. Kadetinje: 1. Mateja Paulina (Mladina) 15:44, 8. 2. vNa-rašcajniki: 1. Michele Ranieri (Val di Sole) 22:17, 5; 16. Lorenzo Schirra 29; 46, 2; 21. Alexander Tretiach (oba Mladina) 33:33, 2. Naraščajnice: 1. Veronica Cavallar (Val di Sole); 4. Mateja Bogateč (Mladina) 31.14, 5. Članice: 1. Barbara Sartor (Bassano) 14, 11; 7. Claudia Roata (Mladina). Master: 1. Remo Schimd (Hartmann) 48:15, 4; 6. Guido Masiero 44:26, 1; 16. Enzo Cos-saro (oba Mladina) 51:30, 7. Društvena lestvica: 1. CS Bassano 806, 2. Bovisio Masciago 790, 3. Montana Cervino 536, 4. Mladina 503, 5. Callepiovinil M. Giner. __________HOKEJ IN LINE / TURNIR ZA 1. MEMORIAL AGNUL___________ Versilia zmagala pred Poletom ZKB Kwins Prireditev vsestransko uspela - Koristne tekme za poletovce - Laskave pohvale o organizaciji Mednarodni turnir za prvi memorial Agnul v hokeju in line, ki ga je na openskem Pikelcu organiziral SD Polet, je vsestransko uspel, tako zaradi dobre organizacije kot zaradi kakovostnih tekem. Vsaj tri od štirih nastopajočih ekip je bilo namreč zelo kvalitetnih, tako da so lahko številni gledalci prisostvovali res kakovostnim srečanjem. Prava poslastica za gledalce je bil finale za 1. mesto, v katerem sta se spoprijela Poletova ekipa in Versilia. Tekma je bila vseskozi izenačena in napeta. V razburli-viem koncu srečanja, ko je bilol stanje izenačeno, so bili hokejisti Versiliej (na sliki) prisebnejši in so 12 sekund pred koncem dosegli zmagoviti zadetek. »Kljub porazu v finalu smo bili s celotno manifestacijo vsekakor zelo zadovoljni. Igrali smo kakovostne tekme, kar je za nas v tem zuacetku sezone zelo pomembno. Vse gostujoče ekipe so se pohvalno izrazile o naši organizaciji,« je zadovoljen dejal poletovec Samo Kokorovbec. Izidi: Piran - Fiamma 9:0, Polet ZKB Kwins -Fiamma 10:0, Versilia -Piran 7:2, Polet ZKB Kvvins - Versilia 7:5, Polet ZKB Kvvins - Piran 14:8, Verislia - Fiamma 11:0. Finale za 3. mesto: Piran - Fiamma 4:3 (2:2); finale za 1. mesto: Versilia - Polet ZKB Kvvins 8:7 (5:3). Vrstni red: 1. Versilia, 2. Polet ZKB Kvvins, 3. Piran, 4. Fiamma Gorica. POLETOVA POSTAVA: Mojmir Kokorovec, Mitja in Samo Kokorovec, M. in D. Medeot, J. in B. Breznik, Kos, Leti-ca, Rušanov, Fonzari, Volpet, Poloni, Rebek. Skoraj vsi poletovci bodo že danes trenirali z deželno reprezentanco, za Trofejo Alpe Jadran, ki bo v nedeljo v Ljubljani. __________KOLESARSTVO_______________ Lonjer tudi letos lepo pogostil udeležence Maratona prijateljstva Iz Ljubljane prikolesarilo okoli 400 ljubiteljev kolesarstva Dvanajsti kolesarski Maraton prijateljstva, ki je bil na vrsti v nedeljo, je popolnoma uspel. Udeležilo se ga je štiristo ljubiteljev kolesarstva iz Slovenije in Italije, za izpeljavo pa sta tudi tokrat poskrbela KK Adria iz Lonjerja in KD Rog Radenska iz Ljubljane. Ljubljansko društvo je bilo zadolženo za izpeljavo maratona na slovenskih tleh. Lonjerci so poskrbeli za varnost na cestah od mejnega prehoda Fernetiči do cilja. Letos je bil ta del proge spremenjen zaradi cestne zapore na Padricah, tako da je karavana peljala mimo Globojnerja Čez Ključ v Lonjer, kar je iz organizacijskega vidika neliko bolj zahtevno. Na cilju je maratonce pričakala godba Long Zlunk, ki je poživila vzdušje ob pogostitivi in nagrajevanju. Tudi letos so si domačini in domačinke zavihali rokave in goste postregli s toplim obrokom, kar seveda ni tako enostaven posel. Lonjer je ob živo barvnih dresih kolesarjev in tudi domačinov za kako urico res zaživel. Posebno vzdušje je pričarala pisana množica govoric in narečij: res se ne zgodi vsak dan, da pod skupno streho slišimo štajerske, primorske, ljubljanske, dolenjske naglase in slovenske in italijanske besede. Maratona se je udeležilo tudi lepo število slovenskih in italijanskih Tržačanov, ki so zastopali društva Adria, Devin, Ciclo Club TS, športno društvo univerzitetnikov CRUT. V Lonjer so prišli tudi Italijani iz Kopra iz ekipe italijanske skupnosti. Ob priložnosti pa so na kolo stopili tudi posebni gostje: v Lonjer je prikolesaril državni sekretar slovenske kolesarske reprezentance Gorazd Penko, letošnja svetovna prvakinja na prvenstvu v St. Johannu - Članica KK Adria Vida Uršič, sicer pa se je maratona udeležilo okoli šestdeset žensk. Najstarejši udeleženec pa je bil tudi tokrat Milan Žirovnik, ki je kljub svojim osmim desetletjem, še vedno sposoben opravitit sto kilometrov s kolesom. Na Čelu karovane so vozili poklicni kolesarji ekipe Rog Radenska in s tem dajali primeren tempo. Sicer pa je bil zanje maraton le del treninga, saj so se po krajšem počitku v Lonjerju s kolesom vrnili v Ljubljano. Nekateri udeleženci so se pritoževali, da je hitrost prepočasna, vseeno pa so na cilj prikolesarili pred predvidenem Časom. Maratonu, ki je vpisan v državni seznam Italijanske kolesarske zveze, sta sledila tudi sodnika, ki sta na koncu razvrstile ekipe po številčnosti. Nagrado najštevilnejše ekipe so odnesli elani Roga Radenska (35 kolesarjev), z njimi so se uvrstili KK Adria (34), ekipa Zapravljivček (33), SKV Star (22), Brinj Povir (12) itd. Prireditev pa seveda ne bi uspela brez pomoči prijaznih sponzorjev, KZB, Eurospina, agrarji Močilnik in Agro in trgovine Cicli Capponi. Nedelja je bila res poseben datum, ki je sklenil poletno sezono pred začetkom pouka in trgatve in je zato priklical veliko pripreditev. Kljub temu pa so se Lonjerci in Katinarci potrudili in v polnem številu pomagali k uspehu prireditve, ki je še enkrat stisnila roke sosedom in prijateljem. (JPc) NOGOMET / V DEŽELNEM POKALU NEKAJ UPANJA TUDI ŠE ZA VESNO Juventina in Sovodnje v naslednjo fazo Končal se je prvi del deželnega pokala. Kar dve naši enajsterici sta se uvrstili v naslednjo fazo. To sta Sovodnje in Juventina, kriška Vesna pa lahko se upa na naknadno uvrstitev, saj sodi med najboljše drugouvrščene enajsterice, tako da imajo »plavi« še nekaj možnosti. To je vsekakor spodbuden izkupiček tik pred začetkom prvenstvenih bojev. Tudi doberdobska Mladost je pokazala, da zna letos presenetiti, čeprav se ni za las uvrstila v naslednjo fazo pokala. Prvi del deželnega pokala pa se Se nadaljuje za ekipe druge in tretje amaterske lige. Tu je dobro zaigral Breg, ki je do zadnjega namučil tržaški Edile, ki je lani igral v višji kategoriji in spada letos med favorite za prestop. Dobre možnosti za uvrstitev v naslednjo fazo pa ima tudi repenski Kras. SKUPINA C Juventina - Spilimbergo 3:1 (2:0) STRELCI ZA JUVENTINO: Gambino, Braida in Gismano. JUVENTINA: Cantarut, Gismano, Bastiani, Ripellino, Stacul, Go-miscek, Tommasi, Saveri, Gambino, Braida, Devetak. Standrežci so dejansko gospodarili na igrišču, tako da bi bila lahko na koncu razlika še večja. V prvem polčasu sta za »belo-rdece« povedla Gambino in Braida, v drugem polčasu pa je dosegel tretji zadetek še Gismano. Gostom pa je le uspelo premagati vratarja Cantaruta in doseči Častni zadetek. Juventina je še z Devetakom zastreljala enajstmetrovko in tako prizanesla Spilimbergu. Na koncu tekme so bili seveda v tabom Ju-ventine zelo zadovoljni, nam je dejal spremljevalec ekipe Robert Kerpan. »Letos je vzdušje v ekipi enkratno in to se pozna tudi na igrišču. Temu je pripomogel predvsem prihod novega trenerja. Tudi med samimi odborniki vlada pravo razpoloženje, kar bo nedvomno pripomoglo, da končno po nekaj letih odigramo dobro prvenstvo«, nam je na koncu se dejal Robert Kerpan. Ostali izid: Riviera - Lumignac-co 2:3. Vrstni red: Juventina, Lumi-gnacco 7, Riviera 3, Spilimbergo 0. SKUPINA N Sovodnje - Trivignano 2:1 (1:0) STRELCA ZA SOVODNJE: Gregorutti iz U-m. in Braida. SOVODNJE: Marega, Bregant, Pisani, Tomšič (Cemic), Zotti, Devetak (Phaš), Gergolet (De Piero), Feri, Fajt (Braida), Gregorutti, Ma-rassi (Florenin). Tekma je bila vse prej kot lahka za Sovodenjce. Gostje so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in dobre pol ure spravljali domačine v težave, nakar so Sovodenjci le pritisnili na plin in z nevarnimi protinapadi ustvarili kar nekaj dobrih prilik za gol. V enem od teh protinapadov so gostje zrušili Marka Fajta v kazenskem prostoru in sodnik je neusmiljeno pokazal na belo točko. Gregorutti je tako popeljal »belo-modre« v vodstvo. V drugem polčasu se razmerje sil na igrišču ni spremenilo, tako da sta si bib ekipi se kar enakovredni. Sovodenjci pa so bili priseb-nejši in Braida je v protinapadu dosegel Se drugi zadetek. Gostje pa so zmanjšali izid na 2:1 dve minuti pred koncem tekme, a je bilo prepozno, da bi izenačili. Letošnji novi nakup Sovodenj David Gergolet nam je o tekmi povedal sledeče: »Naša ekipa je dejansko pokazala, da je dobro pripravljena na prvenstvo, saj smo v teh tekmah pokazali lepo igro in napre- dek, to pa bomo morali ponovno potrditi v soboto na prvenstvenem derbiju proti Juventini.« Mladost - Zaule 2:1 (2:0) STRELCA ZA MLADOST: Peter Gergolet in Mania. MLADOST: Sandi Gergolet, Kobal, Zin, Gorjan, Sita, Pellicani, Croci, Fontana, Caiffa (Ferletic), Mania, Peter Gergolet. »Pokazali smo, da smo v dobri formi in tudi pripravljeni na nov izziv, to je na prvenstvo 1. amaterske tige, v katerem letos prvič nastopamo. Upam, da bomo ta teden še sanirali nekaj poškodb, tako da bomo imeli že v soboto na razpolago vse igralce«, nam je dejal predsednik Mladosti Aldo Todde. V Doberdobu je tokrat padla ekipa iz Zavel j, za Mladost pa sta bila uspešna Peter Gergolet in Mania. Tržačani pa se niso takoj predali in dosegli tudi zadetek, Mladost pa se je do konca tekme dobro upirala, tako da je zmaga zasluženo ostala v Doberdobu. V sredo pa Čaka Mladost še finalni del memoriala Boris Husu na Proseku. Vrstni red: Sovodnje 9, Mladost 6, Trivignano in Zaule 1. SKUPINA M Fincantieri - Vesna 0:1 (0:1) STRELEC: Sedmak. VESNA: Barbato, Bandel, Malusa, Bertocchi, Ceppa, Sedmak, Marinelli (Lazzara), Capelli (Blazina), Apollonio (Pertot), Sirca, Stancich (Laghezza). Tulova Vesna se je vrnila z gostovanja s celotnim izkupičkom in predvsem z zavestjo, da je pokazala dobro igro. Križani so prve pol ure dali vse od sebe in dejansko oblegali vrata domačinov, ki se skorajda niso dotikali žoge. Okrog dvajsete minute je za »plave« povedel Peter Sedmak, rezultat pa se do konca ni spremenil. Predsednik Vesne Paolo Soavi je bil zadovoljen z nastopom moštva: »Razen nekaterih poškodb, ki nekako pe-nalizirajo našo ekipo, sem zadovoljen z dosedanjim delom fantov«. Ostali izid: Virtus Roveredo -Tarcentina 3:0. Vrstni red: Virtus. Vesna 7, Tarcentina 3, Fincantieri 0. SKUPINA QI3 Edile Adriatica - Breg 1:0 (1:0) BREG: Cecchini, Blau, Prašelj, Lupo, Švab (Messina), Vuk, Bion-di, Olenik (Asselti), Bursich, Sabini, Jurincich. Protagonist nedeljskega srečanja je bila nedvomno vrocins, ki je gospodarila na igrišCu pri Sv. Ivanu. Sicer so Brežani igrali dobro in si ustvarili kar nekaj dobrih priložnosti za zadetek, a žoga ni hotela v mrežo. Nasprotno je to uspelo Edileju, ki je kmalu zadel in obdržal minimalno vodstvo do konca tekme. Ostali izid: Campanelle - Chiar-bola 3:3. SKUPINA S/3 Sant’Andrea - Kras 0:3 (0:2) STRELCI: Andrej Majcen, Vrše, Vodopivec. KRAS: Loigo, Bastianelli, Alex Majcen, Paoletti, Škabar (Mauro), Norbedo (Floridan), Chies, Vengust, Vrše (Vodopivec), Vascotto, Andrej Majcen. »Kraševci« so presenetljivo visoko premagali ekipo S ant’Andrea. Prvi polčas je minil v zn-baku premoči Repencev, ki so kar dvakrat zatresli mrežo domačinov. V drugem polčasu pa so gostje nekoliko popustili in domačini so prevzeli pobudo v svoje roke. Na koncu pa je Kras ponovno zadel z Vodopivcem. Zmaga bi lahko bila še izdatnejša, saj je domačine kar nekajkrat rešila vratnica, (jn.g.) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi abonenti lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 od 15. do 30. septembra ter od 11. oktobra dalje pri blagajni kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure (Ul. Pe-tronio 4). Za informacije teh: 040.362542. Gledališče La Contrada V teku je vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 in sicer pri raznih podjetjih, krožkih, združenjih, sindikatih, šolah, pri UT ATU in seveda v gledališču Cristallo. Informacije na telefonsko št. 040.390613. GORICA SSG - Kulturni dom Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi abonenti lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 od 15. do 30. septembra ter od 11. oktobra dalje pri blagajni kulturnega doma od ponedeljka do petka od 9. do 13. ter od 16. do 18. ure (Ul. Brass 20). Za informacije teh: 0481.33288. _____________SLOVENIJA_______________ LJUBLJANA MGL V soboto, 18. septembra ob 19.30 bo predstava »Pigmalion«. Ob 22.00 bo premiera »Od jutri do včeraj«. V sredo, 22. septembra ob 19.30 bo predpremiera »SonCne pege«, ob 22.00 predstava »Od jutri do včeraj«. V četrtek, 23. septembra ob 19.30 bo premiera »SonCne pege«, ponoviteve: petek, soboto, torek in Četrtek ob 19.30. V sredo, 29. septembra ob 19.30 predstava »Policija, d.d.«. Ob 22.00 bo predstava »Primer Ronald Akkerman. V Četrtek, 30. septembra ob 22.00 uri bo predstava »Od jutri do vCeraj«. NOVA GORICA Kulturni dom Do 24. septembra je možen vpis abonmajev PD G za sezono 1999/2000. Urnik blagajne: vsak de- lavnik od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 13.00. 22., 23. in 24. septembra ob 20.30 bo PDG podalo delo, David Hare: »Vprašajte Amy«. KOPER V četrtek, 16. septembra ob 10.00 in ob 19.00 bo v koprodukciji PDG in PPF predpremiera in nato premiera »Ostržka«. V petek, 17. septembra ob 11.00 in 14.00 v koprodukciji PDG in PPF ponovitev »Ostržka«. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 18. septembra ob 16.00 v koprodukciji PDG in PPF bo na sporedu delo »Ostrzek«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski grad V soboto, 18. septembra ob 21.00 bo v okviru poletnih koncertov »Glasba v gradu« nastopila pianistka Maya Glouchkova. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. V petek, 17. ob 20.30 in v nedeljo, 19. septembra ob 18.00 bo nastopil pianist Jean-Yves Thi-baudet. Evangeličansko-luteranska cerkev 3. Mednarodni festival - komorni september V Četrtek, 16. septembra ob 20.30 bo na klavir igral Roberto Turrin. V ponedeljek, 20. septembra ob 20.30 bo nastopil kvartet Jean Francabc. Nicola Mansutti - violina, Elena Allegretto - viola, Francesca Favit -violončelo in Marco Bernini - oboa. V Četrtek, 23. septembra ob 20.30 bosta nastopi- la Jacopo Francini - violončelo in Roberto Turrin - klavir. Katedrala sv. Justa Glasbeni september -orgelski in pevski koncerti V nedeljo, 19. septembra ob 18.00 nastopa organist Fabio Macera. V ponedeljek, 20. septembra ob 20.30 glasba z latinskoameriških kolonij. V nedeljo, 26. septembra ob 18.00 nastopa organist Mario Perestegi. V ponedeljek, 27. septembra ob 20.30 nastopa organist Peter Bannister. Park Pontini-Basevi (Ul. Besenghi 2) Danes, 14. septembra ob 20.30, rock večer. Nastopajo: Thunderstrike (Heavy metal), Charge (Rock), Epicedon (Rock), Death Black (Rock). V soboto, 18. septembra ob 20.30 koncert MePZ Primorsko Mackolje. V nedeljo, 19. septembra ob 11.00 koncert pihalnega orkestra »Filarmonica di Santa Barbara«. Cerkev »Notre Dame de Sion« (Ul. Don Minzoni) V Četrtek, 16. septembra ob 20.30 koncert zbora »Pontanima« iz Sarajeva (BiH). ŠTIVAN Cerkev sv. Ivana 13., 20. in 27. septembra ter 1. in 4. oktobra vedno s pričetkom ob 21.00, bo 12. izvedba »Note del Timavo«. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Casino Perla V Četrtek, 16. septembra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil italijanski pevec Tony Dallara. Kulturni dom V torek, 21. septembra bodo imeli slavnostni koncert orkester, zbor in solisti Slovenicum. KANAL OB SOČI Cerkev sv. Marije Vnebovzete V petek, 17. septembra ob 20.30, bo v okviru Kogojevih dnevov '99, imel koncert komorni zbor A VE. Andraž Hauptman - dirigent. Program: Grig, Kokkonen, Poulenz, Lebič. Stolna cerkev sv. Jurija Jutri, 15. septembra ob 13.00 bo v okviru mednarodnega festivala »Dnevi orgel v Istri«, nastopil Milko Bizjak. LJUBLJANA Križanke Festival opernega filma Danes, 14. septembra ob 20.00, W. A. Mozart: »Figarova svatba«. Izvaja Orkester in zbor Dunajske državne opere. Dirigent Claudio Abbado. V sredo, 15. septembra ob 20.00, A. Ponchielli: »La Gioconda«. Nastopajo: Orkester, zbor in balet Dunajske državne opere pod vodstvom Adama Fischerja. Cankarjev dom V petek, 24. septembra ob 20.00, v okviru Kogojevih dnevov ’99, - Simfoniki RTV Slovenije -Anton Nanut - dirigent, Silvia Markoviči - violina, Irena Baar - sopran. Program: Golob, HaCa-turjan, Mahler. SNG Opera in balet Danes, 14. septembra ob 19.30 Johann Strauss ml. »NoC v Benetkah«. V sredo, 15. septembra ob 12.00 Igor Stravinski »Ognjena ptica«. V Četrtek, 16. septembra ob 11.00 Nikolaj Rim-ski-Korsakov »Nesmrtni KašCej«. V soboto, 18. ob 19.30 in v sredo, 22. septembra ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoCe vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: Poštni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. PalaCa Costanzi: razstava Pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (Ul. del Teatro Romano 7): v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. V občinski galeriji (Trg zedinjene Italije 4) je do 26. septembra na ogled fotografska razstava »Trst: tisoč obličij mesta - Informacija in znanost«. Urnik ogleda: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Tržaški fotografski krožek (Ul. Zovenzoni 4): 25. septembra bo ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Marka Jarca z naslovom »Na bregu Lju- bljanice«. Razstava bo odprta do 2. oktobra in saicer v tednu od 18.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. ŠKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA Umetnostna galerija Skerk: od sobote 18. septembra bo na ogled razstava grafik in eksponatov v mešani tehniki, z naslovom »Ikone za prehod« slikarja Giuseppe Zigaina. GORICA V Dijaškem domu razstava risb, ročnih del in drugih izdelkov udeležencev Poletnega središča. Na gradu je odprta razstava grafičnih del Francisca Goye iz ciklusa Grozote vojne. Ogled je možen vsak dan med 9.30 in 13. uro ter med 15.00 in 19.30. V pokrajinskih muzejih na gradu je do 24. oktobra na ogled razstava Osem milijonov razglednic, na kateri je na ogled zbirka 400 razglednic in dopisnic, ki prikazujejo Benita Mussolinija. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure. TRŽIČ Galerija »Alle antiche mura« (Ul. Rosselli 20) - Kraška obrt in figurativna umetnost. Do 15. septembra 1999 razstavljajo Oskar Beccia, Ivo Petkovšek, Bogomila Doljak, Lesnina Bor in Li-vio Peric. Urnik razstave: v tednu od 10. do 12. in od 18. do 21. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. ________________VENETO__________________ BENETKE PalaCa Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. PalaCa Venicr dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA PalaCa Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): od 19. septembra do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Turchi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in Četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. _____________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ V Beli dvorani Avditorija razstavlja Konrad Peternelj. Urnik ogleda od 9. do 12. ure ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. SEŽANA Kulturni center »Srečko Kosovel«: ob Vilenici 99, razstava slik akademskega slikarja Rudija Skočirja. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17, ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 10.05 11.30 11.35 12.25 12.35 13.00 14.05 16.05 17.50 18.00 18.10 19.25 20.00 20.35 20.50 22.50 22.55 0.10 1.10 Euronevvs Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Film: 002 Operazione Luna (kom., It.-Sp. ’64, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia) Dnevnik Nan.: Remington Steele (i. Pierce Brosnan) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Troppo forte (kom., It. '86, r.-i. Carlo Verdo-ne, Alberto Sordi) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Uomo Ra-gno. Princesa Sissi in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour, Joe Lan-do), 19.00 Gospa v rumenem Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Dok. oddaja o znanosti in naravi: Kvark Dnevnik Glasbeni veCer solidarnosti: Napoli za Tirano -pesem od Vezuva do Albanije NoCni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme, 0.40 Mi smo zgodovina 1945 - 1999 Potihoma RAI 2 7.00 7.45 10.15 1105 12.06 13.00 13.30 14.05 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 22.45 22.55 0.55 Nanizanka: Tarzan Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Markuš Merthin Svet v barvali Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Nan.: Naš prijatelj Charly Dnevnik Risanke Nan.: Friends, 14.30 Bal-dini e Simoni, 15.05 Primer za dva, 16.15 Lavv & Order (i. Jerry Orbach), 17.10 Na mejah Arizone, vmes (16.30, 17.30) poročila Vreme, dnevnik, šport Sereni variabile Nan.: Dva policaja v Palm Beachu Risanke Dnevnik Nan.: Incantesimo (i. A. Nano, G. Guidelli) Dnevnik Film: Bratje McMullen (kom., ZDA ’95 r.-i. E. Burns, Jack Mulcahy) Neon kino, 23.45 dnevnik, v parlamentu Andiam andiam... Jk RAI 3 6.00 8.30 10.00 10.20 12.00 12.30 14.00 14.50 15.50 17.30 18.00 18.05 19.00 20.10 20.30 20.50 22.50 23.10 0.10 0.40 1.20 Jutranji dnevnik, vreme II grillo, 9.05 Media/Mente Dok.: Geo magazine Film: Una clandestina a Tahiti (dam., Fr. ’58) Dnevnik, Šport Film: Campane a amrtel-lo (dram., It. ’49) Deželni dnevnik, vreme Pravljice in risanke Športno popoldne: kolesarstvo, EP v hokeju Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Blob Nad.: Un pošto al sole Film: II comandante Hamilton (pust., Švedska '98, i. P. Stormare) Dnevnik, deželne vesti Dok. oddaja o skrivnostnih znanosti in arheologije: Spedizioni Fuori orario Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario §5 RETE 4 < |> ITALIA 1 (f* Slovenija 1 {f* Slovenija 2 Nad.: Vendetta d’ amore Nan.: Prvi poljubi Vremenska panorama 2.05 Teletekst Pregled tiska Otroški variete, vmes Napovedniki Vremenska panorama Nad.: Aroma de cafe, Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja Videoring s Sergejo 9.45 Cuore selvaggio, sanke Radovedni TaCek: Sled, Tedenski izbor. 10.45 Febbre d’ amore Nan.: Sinbad 9.45 nan.: Waynove do- Nanizanka: Snežna reka Dnevnik Film: Grease -2 (glas., godivscine (Avstral., 10. ep.) Aktualno: Forum ZDA ’82, i. Sid Caesar, Oddaja za otroke Gospodarska panorama: Dnevnik Michelle Pfeiffer) Tedenski izbor: Poslovni barometer Kviz: Kolo sreCe Nan.: McCyver Recept za zdravo Studio City Nad.: Sentieri - Steze Odprti studio življenje, 11.25 Prvi in Nad.: Steklena devica Film: L’ erba del vicino e Fatti e misfatti drugi, 11.40 Parada plesa (VB, 2. del) sempre piu verde (’60) Nan.: Agli ordini papa Nan.: Gozdarska hiSa TV prodaja Kviz: OK, il prezzo e giu- Risanke Falkenau (Nem., 15. ep.) Euronevvs sto (vodi Iva Zanicchi) Simpsonovi Poročila, vreme, Šport Film: Na zahod (Irska) Dnevnik in vreme Nan.: Beverly Hills (i. Ja- Vremenska panorama Oddaja TV Koper: Po Nan.: Ceste San Franci- son priestley), 15.25 Sari- Tedenski izbor: Dosje - Sloveniji sca (i. M. Douglas) ni prijatelji, 15.30 Sabri- Beneška Slovenija, 15.20 Nad.: Saint Tropez - Film: La vedova nera na, mala Čarovnica Pogovor (Francija, i. Benedicte (krim., ZDA ’86, i. D. Variete za najmlajse, Prisluhnimo tišini Delmas, Mallaury Nataf, VVinger, Samy Frey) vmes risanke Lutkovna nan.: V zna- 24. del) Film: La poliziotta a New Nan.: Baywatch menju dvojčkov TV igrica: Lingo York (kom., It. ’81) Nan.: Miami Vice Nad.: Azil (Norveška, 11. Videoring - Oldies Pregled tiska Odprti studio, 19.55 del) Liga prvakov Glasbena odd. Šport studio Obzornik, vreme, Šport Nogomet: Dynamo Kijev Film: Ho ritrovato mio fi- Glasb, oddaja: Sarabanda Dok. serija: Frostovo sto- - Maribor Teatanic (prvi glio (dram., It. ’54) (vodi Enrico Papi) letje (ZDA, zadnji del) krog lige prvakov) Nogomet: Fiorentina - Risanka Film: Mandela (VB 1995, Arsenal (pokal prvakov), Marketing r. Jo Mennel - Angus Gib- @] CANALE5 22.40 športna odd.: TV dnevnik son, i. Cedric Gradus Champions League Vreme, Šport Samson, Hugh Masekela) Nan.: Millenium - Glas Nan.: Straussovi (ZDA, i. Svet poroča morja (i. L. Henriksen) Erič VVoofe, Suart Wil- Na prvi strani, vreme Odprti studio, Šport son, Anne Stallybrass, 6.) Jutranji dnevnik Tg5 Film: Noi non siamo an- TV konferenca Aktualna odd.: La časa geli (vestern, It. ’75) Odmevi, kultura, vreme deli’ anima (vodi Vittorio Šport, marketing Sgarbi) Drama: Na robu (V. Odd. o dobrem počutju: Vi vere bene # TELE 4 Sasek-P. Rittner, zadnji del) Variete: Maurizio Costanzo Dokumentarna oddaja: Show (pon.) georges Simenon (Fr.) Nan.: Un detective in 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dok. serija: Frostovo sto- corsia (i. Dick Van Dyke) Dogodki in odmevi letje (zadnji del, pon.) Nan.: Robinsonovi Marco Polo Express, 16.30 HC Koper Dnevnik TG 5 Dottor Chamberlain, 17.30 Nad.: Beautiful, 14.10 Ri- Detective per amore cominciare a... Vivere (i. Aktualna odd. Fabio Mazzari, Sara Ric- Johan Strauss Euronevvs ci) Aktualna odd. Nan.: Empire Inc. (3. ep.) Aktualna odd.: Moški in Osebnosti in mnenja Evropski kulturni magazin: ženske (vodi Maria De Filippi) TV PRIMORKA Aliča Risanke Nan.: Chicago Hope (i. (•) MONTECARLO Program v slovenskem je- Hector Elizondo) ziku: Gredo Aktualna odd.: verissimo 17.00 Videostrani Abesinija - Kronika v živo Videospot dneva Primorska kronika Variete: Passaparola (vodi 19.45, 22.40 Dnevnik, Športni ponedeljek Tv Dnevnik, vreme, Šport Geny Scotti) 12.30, 20.00 Šport Nogomet: Primorje - Po- Gugalnica Dnevnik TG 5 Nan.: Toma, 13.10 11 San- trosnik 55 Vesolje je... RijElil Paperissima Sprint to Glasbeni premor i> 55 Pogovorimo se o... Nogomet: Dinamo Kijev -Maribor (liga prvakov) Bffil Glasb, odd.: Pooh, kon- Film: Ruska ruleta Videostrani jffi cert (krim., ZDA 75) Dnevnik, vreme Variete: Maurizio Costan- Film: Le monache di Policija svetuje TV Dnevnik zo Show Sant’ Arcangelo (dram.) Pred športnega društva Nogomet: Bayern Le- NoCni dnevnik Film: Serpico (krim., 74, Nova Gorica verkusen - Lazio Paperissima sprint r. S. Lumet, i. Al Padno) Veselo po nase - Narod- Vsedanes - Tv Dnevnik Nan.: Hill Street noC in Šport: Crono no-zabavna glasba Program v slovenskem je- dan Film: Billy the Kid (ve- Dnevnik TV Primorka ziku: Primorska kronika Vivere bene stern, It. ’89) Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.25 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Revival; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Zadnji Blues (E. Jong, prip. M. Kjuder); 11.40 Soft mušic; 12.00 Četrtkova srečanja: Tončka Kolarič; 12.30 Poletni hiti; 12.40 Ljudske pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Istrska poezija včeraj in danes (A. Blažič), nato Pod žarometom; 16.00 Halo Celovec: tukaj Trst; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; 18.00 Roman: West Aust (B. Pavlovski, dram. A. Pregare, r. J. Babič, 6. del); 18.40 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe;!7.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30.8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.30 Dan in noč; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Bilo je nekoč; 11.30 Aktualna od- a; 12.30 ©poldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pesem tedna, 20 modrih, kronika, koledar; 19.00 Dnevnik; 19.30 Vroči ritmi - tematska glasba; 20.00 Iz kulturnega sveta. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Juras-sic pop; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7,30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.00 Ekološki kotiček; 10.40 Pogovor s poslušalci; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasbeni utrinki; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-lh; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Polotimo se plota; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija^ 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.30 Glasba našega časa; 23.30 Nočni postludij; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroški spored; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcijat®primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in Jegalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE r, . SREE VETER SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 J VREMENSKA SLIKA Nad Skandinavijo, vzhodno in srednjo Evropo in deloma nad Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi bo začel dotekati nad naše kraje še vedno topel in suh zrak. / m <6 -- OSLO 6/21 STOCKHOLM 7/20 ° HELSINKI S/18 er, — KGBENHAVlfr —z' - 15^1° - " MOSKVA 010 DUBLIN o -/- , 1020 —IONDONo^^^^aL 15/25 BERLI5 13/28 VARŠAVA 7/22 10122.__ < ° oBRUSEU PARIZ 17/26 DUNAJ n/26 o ol o <5 oKIJEV -/- ŽENEVA u,„ UUBLJANA ^ ° MILANO ° 17/28 UZBONA 17/26 .° MADRID 18/32 O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. 10/3Z v 6$ x SPLIT ■/■ OSOFUA 12/25 KOPJE o v - ,c ATENE 23/28 , W DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.19. Dolžina dneva 12.38. f LUNINE MENE©^I^iih Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.36. PLIMOVANJE Danes: ob 6.01 najnižje -31 cm, ob 12.22 najvišje 39 cm, ob 18.49 najnižje -31 cm, 0.41 najvišje 17 cm. Jutri: ob 6.17 najnižje -23 cm, ob 12.42 najvišje 34 cm, ob 19.25 najnižje -26 cm. iNEj MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m 23 2000 m. °c 12 1000 m 17 2500 m 10 1500 m 15 2864 m. 8 DANES TRBIŽ O 8/24 CELOVEC O 8/25 O KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ GRADEC 10/25 O S. GRADEC 7/24 □ M. SOBOTA O 10/26 12/26 10/21 O KRANJ CEUE o 9/25 m *N GORICA 13/30 GORICA Q 16/28 ° N MESTO 11/26 O ZAGREB 12/26_ <6 OPATIJA PAZIN q - 0,,'6> Pretežno jasno bo. Zjutraj bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo pretežno jasno. JUTRI GRADEC 10/25 <6 TRBIŽ M. SOBOTA O CELOVEC O 8/25 S _ 6/24 O KRANJSKA GORA MARIBOR O 12/26 GRADEC 7/24 CED/ 14/30 O OVIDEM 14/30 m GORICA 14/29 O O TRŽIČ 8/25 O KRANJ CEUE O 9/25 *N GORICA 14/29 O 'UUBUANA 12/26 POSTOJNA ^ 8/26 N. MESTO O 11/26 ZAGREB 12/26 O PORTOROŽ o i o ^.^gRNOMEU rm B V sredo bo pretežno jasno, začel bo pihati južni do jugozahodni veter. V četrtek bo na severovzhodu še delno jasno in suho vreme, drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine, deloma nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE \ z€* Qxt(iinpetdBSBttč razveselili televizijske zvezde V komični nanizanki Tretji kamen od sonca je bila za najboljšo žensko stransko vlogo v komediji nagrajena Kristen Johnston (na fotografiji desno) . Za najboljšo stransko moško vlogo v komični nanizanki pa je bil nagrajen David Hyde Pierce za vlogo v seriji Frasier. Scenaristi slednje so bili tudi nagrajeni za najboljši scenarij za komično serijo. Emmyje za vloge v televizijskih serijah ali filmih so prejeli tudi nekateri znani igralci z velikih platen. Tako je emmyja za glavno vlogo v miniseriji ali filmu prejela Helen Mirren (The Passion of Ayn Road), za stranski vlogi v miniseriji ali filmu pa Peter 0‘Toole (Joan of Are) in Anne Bancroft (Deep in my Heart). (STA) LOS ANGELES - V Los Angelesu so sinoči 51. podelili najprestižnejše ameriške televizijske nagrade emmy. Za najboljšo televizijsko komedijo je emmyja dobila serija Raztresena Ally, za najboljšo dramo pa Praksa. John Lithgovv (na fotografiji spodaj) je že tretjič dobil emmyja za najboljšega komika za vlogo v komični nanizanki Tretji kamen od sonca, Dennis Franz pa Četrtega emmyja za vlogo v dramski seriji Newyorška policija. Dobitnica oškarja Helen Hunt je CetrtiC zapored dobila nagrado za najboljšo komiCarko za vlogo v seriji Noro zaljubljena, za najboljšo žensko vlogo v dramski seriji pa je bila nagrajena Edie Falco za vlogo v nanizanki Soprani (The Sopranos). Gwyneth pred Madonno vsaj kar zadeva modo VVASHINGTON - Igralka Gwyneth Paltrow - nazadnje smo jo lahko občudovali v Zaljubljenem Shakespeara - sodi med najlepše oblečene slavne osebnosti, česar pa niti slučajno ne bi mogli trditi za Madonno. Tako vsaj ugotavlja ameriška revija Peo-ple. Na najnovejši lestvici se je dobro odrezal tudi Ricky Martin, medtem ko Madonni dela dražbo pevka Shania Tvvain. (STA/dpa) Vsak sedmi Poljak se zateka k vedeževalkam VARŠAVA - Čeprav je Poljska država z izrazito katoliško tradicijo, pa večina njenih prebivalcev verjame v nadnaravne pojave. V neki raziskavi, ki jo je izvedel inštitut za javnomnenjske raziskave OBOP, je kar 75 odstotkov vprašanih Poljakov izjavilo, da so praznoverni. Vsak sedmi Poljak se o svoji prihodnosti posvetuje z vedeževalko, medtem ko vsak peti Poljak verjame, da Cma mačka, ki človeku prekriža pot, prinaša nesrečo. (STA/dpa) Na Madžarskem na tisoče mrtvih še hodi k zdravniku BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem na tisoče mrtvih ljudi Se vedno obiskuje svoje zdravnike, kar zdravstvenemu zavarovanju povzroča velike stroške. Dnevnik Nepszabadsag v zvezi s tem navaja izjave veC uradnikov, ki trdijo, da vlada preiskuje veC tisoč primerov uporabe neveljavnih socialnih in zdravstvenih izkaznic. Po podatkih zdravstvenega zavarovanja je junija več kot 110.000 uradno mrtvih Madžarov obiskalo svoje zdravnike. 36 so jih zdravniki napotili na slikanje, sedem na dializo ledvic, 108 jih je bilo pri zobozdravniku, 120 ljudi pa je zahtevalo prevoz v bolnišnice. Po podatkih uradnikov je omenjena zloraba neveljavnih izkaznic lani zdravstveno zavarovanje stala od približno 40 do 50 milijonov dolarjev. (STA/Hina) V indijanski igralnici izplačali dobitek 925.000 dolarjev SAN DIEGO - Indijanski rezervat Barona v bližini San Diega je nekemu 29-letnemu moškemu izplačal najvišji dobitek v zgodovini tamkajšne igralnice. Srečnežu so izplačali 925.000 dolarjev, ki jih je zadel med igranjem na igralnem avtomatu "Enoroki Jack". Rekordni dobitek so podelih samo nekaj ur, preden je 50 indijanskih poglavarjev s kalifornijsko vlado podpisalo sporazum o povečanju števila igralnih avtomatov v igralnici rezervata Barona. (STA/Hina)