Ujaafai ( i \V S I KKAJt -------------------\ i a i. .i r i* .1 >: SAMO EN TEDEN NI BILO NAŠEGA TEDNIKA IN 2E JE BILA NASA ZVESTA ČITATELJICA S KRIZA V SKRBEH. NO, DANES SMO SPET MED VAMI, NEKOLIKO SKRČENI SICER, PA ZATO TEMBOLJ PESTRI VSEBINA • «EKONOMISTI» HEDNEKA IIMPEiMAMZMA • JASNA POLITIKA JASEN PKOKAĆIIN • 00. IVAN PRIJATELJ • PRIMORSKI LJUDSKI NAPISI • PRVI SLOVENSKI ČASOPIS • ROJ ROKOVEMU PRELCU • ZliURLJENA SLAVA KOLE »AK 4. I. 1643 • Kojcn znameniti fizik Newton. 9. 1. 1856 - Rojen slovenski pesnik Anton Aškerc. 12. 1. 1942 • Začetek II. sovražne ofenzive proti NOV. 13. I. 1923 « Ustanovljena Neodvisna delavska partija Jugoslavije K A M BOMO Sli 13. I. v Ljudskem domu „Razvalina življenja" (SNG) 14. I. v Ljudskem domu „Rdeča kapica" (SNG) 14. I. v Ljudskem domu „Primorske zdrahe11 (SNG) BABI O Važnejše oddaje Radia jugoslovanske ernie Trsta Petek 12-I-1951; 18.15 Klavirski koncert Bradač Zorke - Nedelja 14-1-1951; 17.00 Oddaja za podeželje (slov); Iz zakladnice naše književnosti; Prežihov Voranc: Božična noč; reportaža: Obnovljeni rudnik; nastop moškega pevskega zbora iz Sempolaja - Ponedeljek 15-1-1951; 20.45 Iz Istrskega okrožja (slov) O zdravstvu - Torek 16-1-1951; 20.00 Opera-Jules Massenet: Don Kihot - Sred® 17-1-1951; 21.30 Jugoslovanska narodna glasba - Četrtek 18-1-1951; 20.30 Poje tržaški komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca. I- R E D N I Š T V «9 Trst, Ul. Mniilvcnhi lì - II. Telefon štev. II5.R2.T Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo r I* K A V A listov Založništva tržaškega liska. Trst, Ulica sv, Irančiska štev. 20; Telefon štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na upravo N A B 49 L N I N A Za STO in Italija pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 211, za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, Tyrseva 34 ali na čekov-ni račun pri Komunalni banki, n. 6 - 1 • 90603 • 7. Cena lir 20. - din 10. - v Jugoslaviji in din 8. - v coni B; Šalim se s tem, tla govorim resnico; kajti to je najbolj vesela stvar na svetu. Bernard Shaw Odgovarat urednik: KAVS FRANC Tlaka ■ dovoljenjem AIS Tržaški tiskarski zavod v Trstu, Ul. Mouteccki 6 \_________________________________!________________y Trst SKL tcfAiftil C 131/1951 070 4951 1723 III 1 COBISS s ŠT. 247 LETO 5. TRST. 12. JAMJARJA 1951 CENA 20 UR SLEPA POLITIKA Mir v svetti je v nevarnosti. Politični položaj je težak in napet in včasih manjka le malo, da ne pride do kritične točke, ko bi se hladna vojna spremenila v vročo, pravo vojno. Zato vsi miroljubni ljudje in narodi pozdravljajo vsako prizadevanje, pa naj prihaja s katere koli strani, da se mir ohrani, da se napetosti omejujejo in odpravljajo ognjišča spora, kjer koli je to mogoče. Tudi reše. vanje in odstranjevanje sporov na manjših določenih točkah, omejevanje trenj pomeni važen prispevek k miru, saj manjša možnosti spopadov. Nedvomno ima pri omejevanju sporov in trenj ter za ohranitev miru veliko vlogo Organizacija združenih narodov, ki s skupnimi napori lahko rešuje številna težka vprašanja. Kljub raznim pomanjkljivostim ima OZN še vedno velik ugled in moč, ker so na njeno ustanovno listino pristale vse države, včlanjene v njej. Poleg OZN je v manjši meri učinkovito za ohranitev miru tudi prizadevanje posameznih državnikov in držav, kakor na-primer posredovanje predsednika indijske vlade Pandita Nehruja v korejskem sporu in poskusi trinajstih, zlasti arabskih držav, da se najde za ta spor mirna kom. promisna rešitev. Prav gotovo Pa ima v Evropi najvidnejšo in najbolj] važno vlogo pri prizadevanjih za ohranitev miru ravno socialistična Jugoslavija, ki že po svoji naravi potrebuje mir bolj kakerr kruh. saj je sredi največjih naporov za zgraditev socializma in ima zato največji interes, da se ohrani mir. To sta v svojih govorih ob zasedanju 'ljudske skupščine še prav posebno poudarila tovariša Tito in Kardelj. Vsa jugoslovanska notranja in zunanja politika je že sama po sebi miroljubna, kar je Jugoslavija pokazala tudi na številnih konkretnih primerih. Politika vsake države se najbolje sodi in ocenjuje na podlagi tega, kako urejuje odnašaj e s svojimi sosedi. Jugoslovanska Zunanja politika je vedno slonela na načelu, da je treba vzpostaviti č Im prej dobre odnose predvsem z vsemi sosedi. V ta namen je napenjala vse sile da bi se izboljšali odnosi s sosednimi kominjormovskimi drža. Vbmi in maršal Tito je tem državam še v svojem zadnjem govoru ponudil prijateljsko roko. To seveda ne gre v račun moskovskim mogotcem, ki govore o miru, a pripravljajo vojno. Zato ni prizadevanje jugoslovanske vlade, da bi piišlo z njenimi vzhodnimi sosedi do pomirjenja. rodilo nobenega uspeha. Te države namreč ne morejo spričo svoje hlapčevske in satelitske vloge voditi nikake samostojne politike in morajo še naprej izzivati ob jugoslovanskih mejah, čeprav ni to v inte. resu njihovega ljudstva. Jugoslavija je v duhu svoje miroljubne politike do sosedov izboljšala tudi svoje odnose z Grčijo, s katero je izmenjala svoje diplomatske zastopnike. Kakor vsako dejanje, ki ublažuje in odpravlja trenja ter tako torej ustvar. ja uspešne pogoje za mir, je kominformovski blok tudi to sporazumevanje napadel in začel kričali, da se je ustvarila os med Atenami in Beogradom. Miroljubna politika Jugoslavija je v zadnjem času rodila dobre sadove tudi v odnosih z Italijo. To nam potrju. jejo zlasti zadnji sporazumi, ki so uredili nekatera vprašanja v zvezi z mirovno pogodbo, zlasti vprašanje repa. racij, ki jih Italija dolguje Jugoslaviji, ter odškodnino za imetje italijanskih državljanov, ki ga je Jugoslavija nacio. nalizirala v osvobojenih krajih, ki so ji bili priključeni po mirovni pogodbi. Ti sporazumi koristijo obema državama. Njihova vred. nost ni samo v tem-, da danes rešujejo nekatera vprašanja, ki neposredno izvirajo iz mirovne pogodbe. Pomen teh spo. razumov je globlji, ker pomenijo velik korak naprej pri odstranjevanju nesporazumov med obema državama in pri krepitvi miru na Jadranu. Na jugoslovanski strani je želja po izboljšanju odnosov in Po miru globoko občutena in iskrena. Jugoslavija s svojo mirobljubno in konstruktivno politiko teži za tem, da se tudi v Italiji spremeni ona ben lesina šovinistična miselnost, ves strupeni šovinizem k je pač žalostna dediščina imperialistične in fašistične pretek, lasti in ki je doslej ovirala plodno sodelovanje med iberna državama, Ta miselnost je seveda, kakor-se dogaja tudi drugod najbolj razvita ravno tu ob meji. Tukajšnji šovinisti prei Žeti s sovraštvom do jugoslovanskega ljudstva in njegove ljudske oblasti, prikazujejo, da je njihova politika v interesu italijanskega ljudstva. Zato odločno nasprotujejo vsakemu pomirjenja med Jugoslavijo in Italijo. Njihova fašistična in imperialistična miselnost, s katero hočejo svoj pohlep po jugoslovanski zemlji prikazati kol nekak id alen cilj, kot plemenito težnjo, jim ne dopušča, da bi pozdravili sporazumevanje med obema obmejnima državama in tako prispevali k izboljševanju njunih odnosov. Pri tern strup-:, nem hujskanju jim je v oporo tudi pomoč, ki jo dob vajo iz raznih virov iz Italije in bogata finančna podpora njihovim šovinističnim trobilom. V tej gonji so jim tesni -n vdani zavezniki italijanski in tržaški keminfermisti, ki jih v svojem šovinizmu še celo prekašajo. Kominformi-ti nam. reč čutijo, da izgubljajo v Italiji in na Tržaškem ozemlju tla pod nogami, da jih množice zapuščajo, zato so se pesta, vili na čelo nacionalistične gonje, da bi 2 obujenjern na. cionalistične miselnosti potegnili 'za seboj vsaj del Uali-janskega ljudstva. To nam potrjuje tudi zadnja izjava ko. minformističnega socialista Nennija, ki straši italijansko javno mnenje s tem, da je cona A v nevarnosti, da jo A. merika prodaja Titu itd. Toda glas iredentistov, šovinistov in komtnformistov ni glas italijanskega ljudstva. Kakor vsi narodi v Evropi tako je tudi italijanski narod zaskrbljen zaradi težkih ča. sov in vojne, ki grozi svetu, zaskrbljen za usodo prihodnjih let. Zato tudi italijansko ljudstvo pozdravlja vse spora- (Nadaljevanje r;a 2. strani) severnih’ Korejcev, pa med tem krepko izvaja svojo o-fenzivo proti ameriškim položajem, ki padajo drug za drugim. Po zavzetju Seula so kitajski «prostovoljci» zavzeli še Vonju in Osan. in tako zasekali že močan klin preko 38. vzporednika. Ameriški položaj na Koreji so vojni opazovalci označili zaradi ogromnih človeških sil napadajočih Kitajcev za kritičen, kar je P o drugi strani' razvidno tudi iz skopih ameriških poročil in pa iz uvedbe cenzure nad poročanjem vojnih dopisnikov raznih agencij. Prvi dnevi novega leta potekajo dokaj razburljivo, tako na bojnem, kot na poli. ličnem polju. Od vprašanja; kako prenehati vojno na Koreji, prehaja vse politično delovanje k vprašanju: kako pravzaprav preprečiti svetov, no vojno. Čeprav je vprašanje samo eno, odgovora, vsaj takega, ki bi kaj zalegel, kljub temu ni. Politični odbor Glavne skupščine OZN dela načrte, predlaga resolucije in posluša dolge govore o Korejskem vprašanju, pretresa ameriška zahtevo, da bi pekinško vlado proglasili za napadalko itd., kitajska vojska z neka} divizij Zaskrbljenost v ameriškem senatu Popolnoma jasno, da takšen razvoj dogodkov na Koreji in zelo agresivno stališče pekinške vlade v zvezi z drugimi vzhodno-azijskimi problemi, povzroča v ameriškem javnem mnenju in pri ameriških vodilnih politikih zaskrbljenost, ki prihaja do izraza v nastopih opozicijskih senatorjev. Tako je te dni republikanski senator in Trumanov tekmec Taft, napadel vladno politiko v Aziji. Zagovarjal je ameriški. umik s Koreje, zagovarjal napoved vojne Kitajski, se protivil dejstvu, da ZDA | silijo evropske države k oboroževanju in končno označil «atlantski pakt» kot nevarno orodje za vojno. Truman seveda ni mogel mimo te in podobnih kritik in je — zato, da razprši dvome v tujini in doma — javno, toda oprezno izjavil, da dajejo ZDA Kitajski zadnjo možnost, da se sporazume glede premirja na Koreji. Truman je tako pustil odprta vrata za nadaljnjo politično akcijo na Daljnem vzhodu. O korejskem vprašanju pa so razpravljali tudi na konferenci Commonwealtha, v Londonu, kjer je britanski vladni predsednik Attlee postavil zahtevo po enotni politiki glede Kitajske, ki da jo je treba sprejeti v Varnostni svet OZN. Ta izjava kaže, da se Anglija le nerada spušča Amerikancem na ljubo v pustolovščine pa bodisi v Aziji ali pa v Evropi, kjer še posebej oprezno zasleduje ameriško politiko predvsem do Zapadne Nemčije ini pa snovanja oboroženih sil atlant. skega pakta. Pred ponovno oborožitvijo nemških Frizov? Po sklepih bruseljskega zasedanja atlantskega pakta, na katerem je bila napovedana ponovna oborožitev Zapadne Nemčije in njena vkiju čitev v atlantsko evropsko vojsko in po imenovanju a-meriškega generalu Ei;en-howerja za poveljnika te «obrambne» vojske, je ZSSR opazila, da jo v nemškem vprašanju zapadne sile prehitevajo in je v tej zvez; a posebno noto postavila pred zapadne sile sklicanje konference štirih zunanjih ministrov, nu kateri naj bi razpravljali o izključno nemškem vprašanju. Ta predlog sta Anglija in Francija, ki se zaradi skušenj v pretek, losti upirata nemški oborožitvi, pozdraviti, ZDA pa so do njega bolj hladne in mu ne zaupajo. Po zadnjih vesteh se zdi, da bo do konference štirih vendarle prišlo, po predhodnem sestanku namestnikov zunanjih ministrov. Ze v naprej pa lahko trd uno, da je uspešen izid te konference dvomljiv in da bodo vsa tovrstna prizadeva, n ja obsojena na neuspeli vsa dokler bo politika velesil temeljila na interesnih sterah in dokler bodo ameriški generali (Eiseohover) in sovjetski maršali (na Koreji) šarili po tujih državah za krvavi račun drugih narodov. D M E KARDELJ Sleherno agresivno dejanje v sedanjem obdobju, pa naj si ga je pričel kdor JcoM, predstavlja nasilje proti človeškemu napredku, je protisocialistično. To dejstvo mora biti danes pred vsem izhodišče in splošna orientacija naše zunanje politike. To pa seveda še ne pomeni, da bi v današnjem času ne moglo biti pravičnih, osvobodilnih vojn. Ni dvoma, da so na primer vojne zatiranega naroda proti zatiralcu ali obrambne vojne naroda za svojo neodvisnost pred napadom osvajalca ali posredovalca pravične vojne. To je potrebno posebno poudariti danes, ko se prebujajo novi in novi narodi kolonialnega sveta in streme po samostojnem življenju. Razumljivo je, da bodo narodi v taki borbi imeli na svoji strani našo sim. patije in našo politično podporo. (Sd-XlLtO) Po mojem je vojna na Koreji brez- TITO predmetna. Bilo bi mnogo bolje, če bi sile OZN Korejo zapustile, ker je položaj strateško neznaten. S tem nasvetom seve. da ne mislim «miru za vsako ceno». Mislim, da je možnost ohranitve miru vedno obstajala. Nj človeka, ki ne bi želel miru in ki ne bi imel strahu pred vojno. Po izkušnjah narodov sveta v zadnji vojni bi ti morali upati in verjeti ,da je mo. goče preprečiti vojno. Vojna ni neizogibna. Obstaja vedno možnost ohrantive miru toda položaj je danes zelo kritičen. Jugoslavija nasprotuje ustanovitvi zahodne nemške vojske in štirje veliki' bi morali iskati druge rešitve. Madžarska, bolgarska in romunska vojska, ki štejejo 660.000 mož, imajo izrazito protijugoslovansko fur.k. cijo, toda jugoslovanska vojska se lahko postavi po robu taki sili in tudi še mnogo večji. Jugoslavija je še vedno socialistična država kljub njenemu sodelovanju z zahodnim svetom, (Iz izjav marcala Tita dopisniku «United Pressa»), TRUMAN Nobena izmed držav atlantskega pakta, vštevši Združene države Amerike, ni napravila dovolj naporov za mobiliza. cijo svojih sil proti sovjetski nevarnosti. Toda naši zavezniki v atlantskem paktu imaju toge sisteme obvezne vojaške službe. Mnogi so pred kratkim podaljšali vojaški rok. Podvzeli so ukrepe za izbolj. šanje vojaške pripravljenosti svojih sil in njihovi vojaki se vežbajo v uporabi orožja in vojaške opreme, ki se proizvajajo v njihovih in naših tovarnah. Naši zavezniki v atlantskem paktu ustvarjajo skupno vojsko, ki bo večja od naše. Vsi skupaj še nismo napravili dovolj, toda dosegli smo velik napredek. Obramba Evrope predstavlja strateško, gospodarsko in moralno obrambo Združenih držav. Del naše naloge je okrepitev vojaške sile naših evropskih zaveznikov s tem, da jim pošljemo orožje in opremo sproti kakor se bo naša vojna proizvodnja krepila. Samo oborožitev Za. pada lahko prepreči izbruh nove vojne. (Iz Trumanove poslanice ameriškemu Koupresu), Evropa mora v svoji veliki kulturni FISPNHfìWFR zapuščini najti voljo, moralno silo in ve- n lik del potrebnih sredstev za zgraditev obrambne črte, za katero bodo lahko živeli sinovi tega kontinenta, ki so sinovi Evrope in ne samo Nizozemske, Italije ali Francije. Delajmo zanje in odložimo vse predsodke in vsa pretekla nasprotja. Ne odpovejmo se nikoli obrambi njihove svobode. To je naš cilj in posvečati moramo vse naše sile njegovemu uresničenju. Od tega vzvišenega cilja nas ne sme odvrniti nobena pov. prečnost, noben pokvarjen nacionalizem in predvsem noben napadalni načrt. Ravno zato, ker mislimo, da nam vsem grozi nevarnost, se moramo tej nevarnosti skupno upreti. Naša naioga je, ohraniti mir in ne hujskati na vojno. Naša zveza je mogočna in razpolaga z velikimi sredstvi na zemlji, na morju in v zraku. Države atlant. ske skupnosti bodo lahko uresničile vse, če bodo združene in pripravljene. Kdor bi hotel staviti to silo na preizkušnjo, naj dobro premisli nauke zgodovine. Stvari svobode ni mogoče nikoli premagati. (Iz izjave generala Eisenhowerja) ob' njegovem prihodu v Pariz). ATT L E E Glede Kitajske moramo voditi enotno politiko. Sprejeti jo moramo v Varnostni svet ,toda le pod pogojem, da sprejme premirje na Koreji. (Izjava Attleeja na konferenci drtav britanske skupnosti). V Ameriki <*} zaičeJi pripadnikom vojske razdeljevati okrožnico, ki vsebuje priporočila za primer atomskega napada. Priporočila so naslednja: D Ce se v primeru atomskega napada nahajaš na ulici, vrz; »e iia tla ob zid m pokrij sj glavo. Ne pozabi d® so podzemni prostori ; kot kleti ali jame zelo primerni za kritje. 2) Po končanem napadu se mirno vrni k svojemu poslu m nikar si ne vtepaj v glavo, da je po vsakem atomskem bombardiranju vojna končala. J) Ohrani mirno kri, ne širi lažne vesti in predvsem, za boga, ne govori okrog, da je padla atomska bomba tik pred tvojim nosom. , Gčividn^) j€ — pišejo listi —, dia'je sestavljalec te -«rožnice neozdravljiv optimist. L „EKONOMISTI" BERAŠKEGA IMPERIALIZMA LADJEDELNICE SV. MARKA. TU GRADIJO SEDAJ LADJE NA RAČUN ERP-a TER IZKORIŠČAJO NJIHOVO PROIZVODNO ZMOGLJIVOST LE ZA 60 ODSTOTKOV. Svobodnemu tržaškemu o-zemlju niso bile rojenice posebno naklonjene. Takoj ob rojstvu so mu zlasti italijanski iredentisti napovedali zelo kratko življenje oziroma so imenovali kar mrtvorojeno dete, spako itd. Njihov glavni argument pri tem je bil, da Tržaško ozemlje ne more samostojno gospodarsko živeti in da je njegov obstoj odvisen od velikodušne pomoči Italije. To svojo trditev so ves čas ponavljali in jo še ponavljajo, saj so jim bile Pri tem v oporo trditve generala Aireya, ki je v vseh svojih poročilih Varnostnemu svetu ponavljal oguljeno pesem o nujni potrebi, da se vrne Trst Italiji. Tržaško ozemijo je res nekako obviselo v zraku in mirovno pogodbo so le delno uveljavili. Zato tudi razni šovinistični juristi trdijo, da je tu še vedno suverena Italije-. Vzroki za to pa niso gospodarskega, temveč mednarodnopolitičnega značaja. Kljub vsc-m namerno pesimističnim prerokovanjem, da Tržaško ozemlje ne more živeti samostojnega- gospodarskega življenja, je razvoj v zadnjih letih pokazal, da to ne drži. Razni iredentistični «ekonomisti» kakor Polla, Lunder in v zadnjem času še Ge Castro so trdili, da daruje Italija tržaškemu gospodarstvu nad 20 milijard lir na leto, kar so številke proračunov same najbolje zanikale. Primanjkljaj proračunov se jr* vedno bolj manjšal in znaša* za prvih šest mesecev tega leta manj kakor tri milijarde, ki jih mora po mirovni pogodbi prispevati italijanska vlada. Ce pa pri tem upoštevamo, da gre med izdatki za gradnjo ladij nad 2,6 milijarde lir in da so V* ladje v glavnem namenjene za paroplovnc družbe v Italiji, tedaj se ta primanjkljaj zniša skoraj na ničlo. Poleg tega pa moramo še upoštevati, da sta letos združena redni in izredni proračun. Skupni izdatki rednega in izrednega proračuna namreč znašajo 15,678.870.855 lir, dohodki pa 12,729.293.000 lir. Te številke so seveda iredentističnim «ekonomistom» sila neprijetne, ker pobijajo vse njihove trditve, da živi Trst le od italijanske miloščine in jim spodnašajo njihov glavni argument o nujnosti priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji. Zato so spričo svoj« trdoživosti in trme našli drug izgovor. Računali so začeli, koliko Italija izgubi, ker ne more pobirati v Trstu raznih davščin, carin in drugih dajatev. Zra-čunali so celo, da izgubi Italija pri blagu, ki pride iz Trsta, okoli 4 milijarde lir ter so pri tem pozabili, da zasluži italijanska država velike vsote s carinami in davščinami na blagu, ki ga prodaja Trstu. Sevf-oa gre pri tem le za domneve, ker PRED URADOM ZA DELO STOJE VEDNO VELIKE SKUPINE BREZPOSELNIH. KI ČAKAJO NA KAKRŠNOKOLI ZAPOSLITEV. TUDI TO JE POSLEDICA PREPREČEVANJA POVEZAVE TRSTA Z ZALEDJEM. je Tržaško ozemlje po znanih dogovorih iz aprila 1948 carinsko povezano z Italijo in ni za izmenjavo blaga carinske kontrole. Gospodarsko življenje jr* torej samo dokazalo, da Tržaško ozemlje lahko samostojno živi in da priključitev tega ozemlja k Italiji tudi z gospodarske plati ni utemeljena. Nastane vprašanje, kako lahko Tržaško ozemlje živi. Iz prakse vemo, da je v raznih državah življenjska raven različna in da je v današnjih razmerah popolna avtarhija ali gospodarska samostojnost katere koli države nemogoča. Vemo Pa tudi, da je ravno življenjska raven v Italiji me*d najnižjimi in da živi Italija v precejšnji meri na račun podpore, ki jo dobivs od zapadnih držav. Ce upoštevamo vse to, tedaj vidimo, da so dokazi italijanskih šovinističnih gospodarstvenikov oziroma gospodarskih novinarjev še bolj prazni in za lase privlečeni. Hazon tega p& gre velik del izdatkov tržaškega proračuna za osebne izdatke, to je za javne uslužbence. Iz samih statistik vojaške uprave vidimo, da je na* Tržaškem o-zemlju na okoli 85.000 za- V soboto 0. januarja smo brali v «Unità» pod naslovom «Martellate» tale stavek: «Bralci vedo, da razredni sindikati obstajajo samo y namenih tukajšnje titovske klike in na kolonah «Conierò di Trieste» in «Progressa». Dan prej pa poroča isti list o skupščini Enotnih sindikatov, na kateri je govoril Radich o borbi proti titovstvu. Po govoru in diskusijah so sprejeli tudi resolucijo, ki poziva vse delavce, naj se združijo, da preprečijo «novi protisifidi-kalni poskus titovcev», češ da je borba proti titovstvu borba za obrambo Enotnih sindikatov. Pri «Unità» se torej ravnajo po svetopisemskem izreku, naj levica ne ve, kaj dela desnica, «Demokracija» piše o nekih avtomobilih, luksuznih stanovanjih itd. v «Babičevi komunistični partiji». Pod člankom pa je velik oglas: «Slovanski ples u četrtek 11. januarja od 21. dalje v RDEČI DVORANI HOTELA EXCELSIOR. Vabi slovensko dobrodelno društvo». (Kako je torej z luksuzom, beli gospodje!) «Giornale di Trieste» : «Usoda je hotela, da je bil «Audace» prva in zadnja italijanska vojna ladja v Trstu». Končno vendarle moška beseda: bil je prav zadnja italijanska ladja! V istem listu beremo, da je glavni državni pravdnik dejal: «Sreča za vas, slo- venski bratje, da vam delijo pravico Italijanski sodniki in ne sodniki druge rase». Po domače bi se to reklo: sreča v nesreči. Ampak taki sreči se prav. radi odpovemo. poslenih ljudi nad 22.000 uslužbencev javne uprave, kar pomeni nad četrtino vseh zaposlenih ljudi. Ves ta o-gromni upravni aparat bi se lahko skrčil vsaj za polovico, s čimer bi se proračun prav gotovo uravnovesil. V Trstu se je ohranil upravni aparat za vso tržaško pokrajino, sem so se natepli uradniki, učitelji, železničarji itd. iz vse bivše Julijske krajine ter igrajo vlogo ubogih ezulov, pa čeprav so doma nekje iz Sicilije ali Kalabrije. Skrčenje tega velikega upravnega VAZNO ZA NAROČNIKE IZ JUGOSLAVIJE! Posamezna številka Ljudskega tednika stane od 1. januarja 1951 samo 1 O din stroja ne bi povečalo brezposelnosti, saj gre v glavnem za ljudi, ki ne spadajo v Trst in bi se prav lahko vrnili na svoje domove. Na tržaško gospodarstvo močno teži tudi veliko število brezposelnih, zlasti industrijskih delavcev in pomorščakov. Ni nikaka demagogija, če trdimo, da bi se brezposelnost občutno znanjšala, če ne bi proti vsem gospodarskim zakonom s silo vezali Trsta na Italijo ter ne bi ga po drugi strani umetno ločili od zaledja. Tržaška industrija, zlasti ladjedelništvo, bi lahko zaposlila večje število delavcev, če ne bi načrtno odbijala naročil iz zaledja zlasti iz Jugoslavije, tržaški pomorščaki pa bi se lahko v mnogo večjem številu zaposlili, če ne bi bile skoraj vse tržaške ladje registrirane v Genovi, kjer tu- di pristajajo. Razvila p« bi se tudi veliko bolj tržaška trgovina, če ne bi imela vezanih rok z že omenjenimi sporazumi med italijansko vlado in vojaško upravo, ki določajo, da italijanska vlada nakazuje tržaškim trgovcem količine blaga, ki ga smejo uvažati »n izvažati le v okviru, trgovinskih pogodb med Italijo in raznimi državami. Zato smo videli, da ni mogel na primer Trst sklepati samostojnih sporazumov s Češkoslovaško in Madžarsko za plačilo pristaniških služnosti v blagu. Vse to je prinašalo in prinaša tržaški plovbi, pristanišču, trgovini, špediterjem, zavarovalnicam itd. veliko škodo. To pa pomeni manjšo zaposlitev delavstva in uradništva ter zato tudi manjšo potrošnjo. Naj omenimo še eno stvar, ki jo šovinistični «ekonomisti» tako radi očitajo. Italijanska vlada* mora namreč po dogovorih nuditi Tržaškemu ozemlju tujo valuto, ki jo potrebuje. Ta na primer daje na leto do 4 milijone dolarjev, v njene blagajne Pa se stekajo dolarji, ki jih lu potrosi angloamerička vojska in ki znašajo lepo vsoto 12 milijonov na leto. Vsekakor se ti «italianissimi» gospodarstveniki kaj radi šopirijo s tujim perjem! V tem primeru zasluži Italija lepe denarje, kakor jih zaslu ži pri moki, ki jo sedaj pošilja v Jugoslavijo, ko melje v svojih mlinih ameriško pšenico ter govori hkrati o nekaki velikodušni «pomoči». Iz vsega tega lahko torej mimo sklepamo, do TrŽASKO ozemlje lahko samostojno ži. vi in de* sloni propaganda italijanskih gospodarstvenikov na gnilih stebrih. Se la že pa bi to ozemlje živelo, če bi se tesno povezalo * svojim naravnim zaledjem, v katerega funkciji je Trst nastal in se razvil, ter če bi se število upravnega. osebja skrčilo na dejanske potrebe ozemlja. Ce je torej Tržaško ozemlje dejansko italijanska provinca, je treba iskati raz loge drugod, ne pa se d-ema-gosko posluževati trditev, de ni sposobno živeti samostojnega gospodarskega življenja. TRŽAŠKO PRISTANIŠČE NI ZA CASA ITALIJE NIKOLI DOSEGLO PROMETA, KI JE BIL V NJEM POD AVSTRIJO. SEDAJ PRISTAJA V NJEM PRECEJ LADIJ, TODA V GLAVNEM PRE. VA2AJO BLAGO ERP ZA AVSTRIJO. ZATO JE NUJNO, DA SE ZVIŠA PROMET Z ZALEDJEM. SLEPA POLITIKA Nadaljevanje s 1. strani sume, ki izboljšujejo odnose med Jugoslavijo in Italijo ter s tem krepijo mir na tem delu sveta. V teh pogojih je skrajni čas. da se preneha vsa ta brezuspešna in nesmiselna gonja tukajšnjih šovinistov in kominformistov okrog Tržaškega ozemlja. To vprašanje ne sme-več predstavljati stalnega žarišča spora. To so razu melo pod pritiskom javnega mnenja tudi italijanske odgovorne osebnosti, ki se zavedajo, da jc Tržaško vprašanje podrejenega značaja in da se bo dalo v okviru izboljšanih odnosih povoljno rešiti v interesu tukajšnjega ljudstvu in v interesu splošnega miru. Vsi Usti pa, ki hočejo tu v Trstu izostavljati nekaice pogoje, ki nasprotujejo politiki pomirjenja med obema državama in ki hočejo s svojimi nasveti vplivati na an-glo.amcrlško politiko do Jugoslavije, da bi njim v korist izvajala na Jugoslavijo nekak pritisk, naj se končno zave. dajo, da so za vselej prenehali časi, ko bi se dalo s takim pritiskom na Jugoslavijo kaj doseči. Zato so vsi njihovi nasveti in prišepetavanje zelo bedni in smešni ter ne bodo spremenili razvoja dogodkov. Danes je za ves svet glavno vprašanje ohranitev miru in ni prostora za revne in omejeno zapečkarske spletke. G. Sasson nasvidenje ▼ Se vedno čaka. 'N Na uradu za obveščanje javnosti pri ZVU so dobili novega ravnatelja Mr. Merrita Cootesa iz ZDA, ki je zamenjal gospoda Lyalla. Gospod Lyall je bil imenovan na to mesto pred nekaj meseci, ko je odpotoval v Nemčijo dolgoletni ravnatelj tega urada Mr. Sasson. Vse kaže, da ni kaj prijetno sedeti na tem stolčku, če se ravnatelji tako često zamenjujejo. Sicer pa čakamo na povratek g. Sassona saj so ob njegovem odhodu v «italijanske» liste napisali: italijanskem Trstu! In g. Sasson V tržaško pristanišče so priplule te dni štiri angleške podmornice, kar pač ni za Trst, zlasti v teh napetih časih, nikakšna posebnost, saj so taki obiski vojnih ladij že nekaj navadnega. Pri tem pa sta zopet prišla na račun župan Bartoli in «pretekt» Palutan, ki ju je obiskal komandant teh enot, nato ju pa še povabil nanje. Pri Sv, Soboti bodo dodelili te dni 128 stanovanj. Prošenj za ta nova stanovanja pa je 3.000. Vsekakor precejšnja razlika. Kakor po navadi seveda ne bodo dobili stanovanj, vojni oškodovanci, ki jih najbolj potrebujejo, temveč esuli, policaji Itd. Tudi v Sv. Križu so od 12 novih stanovanj dodelili domačinom le sedem. Pomanjkanje stanovanj ima še druge žalostne posledice. Te dni se je ustrelil s pištolo 71-lelni Peter Goži iz Ul. Torrebianca 43. Bil je 32 let hišnik, sedaj pa mu je lastnik hiše poslal pismo z zahtevo, naj do konca marca zapusti stanovanje. To je spravilo starčka v obup. V občinskem uradu pa je dobila živčni napad 23-letna Fiorina Co-ciani brez stalnega bivališča, ki so ji odklonili stanovanje. G Pri občinskem poljedelskem podjetju v Domju in pri izboljševalnih delih pri Orehu so odpustili 385 delavcev, ker vojaška uprava ni nakazala več kreditov za ta dela. Delavci pa se niso dali ugnati in so «narobe» stavkali, to je, šli vseeno delat. S svojo borbenostjo so dosegli, da so jih zopet začasno sprejeli na delo in da bodo vsaj še nekaj mesecev zaposleni. O Bližnji kongres Enotnih razrednih sindikatov dela ko-minfornvistom hude skrbi in preglavice. Zadnje dni so začeli v svojem časopisju proti kongresu strupeno propagando. V člankih pozivajo svoje pristaše, naj se odločno bore proti titovcem, naj jih izolirajo kot stekle pse in okužence itd. Kar jih pri tem najbolj boli pa je dejstvo, ki ga izpovedo tudi v resoluciji, katero so sprejeli na sindikalni skupščini ES, to je, da bodo razredni sindikati kot enakopraven činitelj sodeloval v vseh bodočih pogajanjih med delodajalci in sindikalnimi organizacijami. In ves ta hrup so zagnali ravno proti razrednim sindikatom, o katerih so že toliko časa govorli, da obstajajo le na papirju. Začeli so že tudi neposredno hujskati delavce. V ladjedelnici Sv. Roka so imeli sindikalno zborovanje, kjer so govorili delavcem o kongresu ERS in jih pozvali, naj se proti njemu borijo. O Novoletna jelka je bila letos za naše otroke velik praznik. Dedek Mraz je obdaroval v mestu in po vaseh 4.500 otrok. Obdarovanje otrok so spremljale razne predstave, na katerih so igrali in recitirali pionirji in lutkovno gledališče. Mnogo so pripomogli k lepim nastopom mladi-člani slovenskega narodnega gledališča. Povsod, kjer se jo prikazal Dedek Mraz, so bile dvorane prepolne in ponehod so morali deliti darove kar na prostem. V dvorani na stadionu «Prvi maj» so obdarovali 400 otrok iz prvega okraja in 400 Iz drugega. V Skednju je. bilo v dvorani! PD «Oton Zupančič». Zelo lep je bii tudi spored dvarani PD «Oton Zupančič». Zelo lep Je bil tudi spored pri obdaritvi otrok na Opčinah. Veliko zaslugo za lepi uspeh novoletne jelke imajo predvsem žene, ki so prispevale mnogo dela in truda. G V petek 5. januarja je bila slovesna otvoritev novega sodnega leta. Ob tej priliki je imel glavni državni pravilnik govor s šovinistično vsebino, v katerem je ponovil znano tezo rektorja tržaške univerze prof. Cammarate, da Tržaško ozemlje ni mednarodnopravno telo, ampak še vedno italijansko ozemlje. Med drugim je tudi dejal, da si želijo zmago pravice, to je, da se ta zemlja, mučena hčerka Italije, dokončno in popolnoma vrne v naročje domovine, pa čeprav bi moralo to stati mnogo solza in krvi. Glede Slovencev pa je celo dejal: «Srečni vi, slovenski bratje, da vam delijo pravico italijanski sodniki in ne sodniki druge rase». Vsekakor je to višek nesramnosti in cinizma. G V zvezi z novim ukazom ZVU o stalnem bivališču (rezidenci) je bilo doslej vloženih 6000 prošenj za stalno bivališče za- nad 8.000 oseb. Decembra meseca so preučili 1983 prošenj za 3066 oseb. Rešili so 1731 prošenj, zato Se je v decembru število stalnega prebivalstva zvišalo za 2757 ljudi. Med temi je tudi 97 jugoslovanskih državljanov. G Tržaški občinski svet je imel v torek namesto navadne žalno sejo. Umrl je namreč glavni občinski tajnik dr. Aldo Lonciari v 58 letu starosti. Zadela ga je kap. Pretekli teden pa se je sestal na redni seji repentaborski občinski svet. Obravnavali so proračun, ki so ga soglasno sprejeli! Redni proračun je uravnovešen. Svetovalci so tudi soglasno sklenili, da se sestavi protestna resolucija proti zapostavljanju slovenščine v zvezi z znano odločbo sodišča, da je slovenščina v Trstu tuj jezik. O Glavni blagajnik občinskega davčnega in trošarinsRega urada 49-letnl Ralo Osvaldini iz Ul. Revoltella 130 si je prilastil Iz blagajne nad 3 milijone lir in so ga zato aretirali. Pravijo, da je bil vedno vesten uradnik in da je ponorel na stara leta zaradi neke ženske, kateri je posojal denar. V._______________________________________________________J 3*0 VA J UU OS L. A VIJ A Jlffli POLITIKA lasen preračun Ljudska skupščina je na svojem decembrskem zasedanju sprejela splošni državni proračun za leto 1951, ki bo uravnotežen s 172 milijardami 662.000.000 dinarjev dohod, kov in prav toliko izdatkov. Ta proračun je za približno milijardo manjši od prora-čuna za leto 1950. Zmanjšanje je bilo mogoče zato, ker v letu 1951 ne bodo potrebni taki napati kot v letu 1950 glede na to, da je bil petletni plan zaradi objetivnih razlogov po odloku skupščine IMdaljšan za eno leto. KREPITEV OBRAMBNE SPOSOBNOSTI Osnovna značilnost jugoslovanskega proračuna, ki izhaja iz socialističnega značaja dežele, je v tem, da nudi finančna sredstva za dve glavni nalogi Jugoslavije: 1) za o-brambo pridobitev ljudske revolucije in zagotovitev politične in gotspoidarske neodvisnosti pred notranjimi in zunanjimi sovražniki ter 2) za gospodarsko organizacijsko in kulturno vzgojno vlogo države. Zaradi tega predvideva letošnji proračun 29.100 milijonov dinarjev, 300 milijonov dinarjev več kot preteklo leto za obrambo. V skladu z miroljubno politiko, ki jo vodi Jugoslavija v mednarodni politiki in s prizadevanjem jugoslovanskih narodov, da v miru gradijo svojo socialistično državo, so ta denarna sredstva namenjena obrambi dežele pred sovražniki ter dvigu borbene moči jugoslovanske armade. GRADITEV SOCIALIZMA Obenem ima ta proračun nalogo, da na osnovi splošne državnega gospodarskega plana zbira dohodke iz gospodarstva in deloma iz dohodkov prebivalcev in da te zopet m osnovi splošno državnega gospodarskega načrte razdeli na posamezne panogi gospodarstva ter državne ii družbene dejavnosti, tako da se omogoči razvoj industrijskih sil ter izgradnja socializma. Da proračun to zares omogoča, je razvidno iz izdatkov po posameznih panogah. Tako je za investicije za kapitalno izgradnjo ir družbeni standard ter ostale finansiranje gospodarstva predvideno 68 milijard ir 121 milijonov dinarjev, zc prosveto in ljudsko kulture 13 milijard in 527 milijonov za socialno zdravstveno zaščito naroda 26 milijard in 91 milijonov, za državno Upravo, sodstvo in tožilstvo 13 milijard 710 milijonov, za rezervni fond državne rezervi in državne obveze 22 milijarc in 106 milijonov dinarjev V primeru z izdatki proračune za leto 1950 so v letošnjen. proračunu predvidene večje vsote za dvig ljudske prosveti in kulture, za socialno in zdravstveno zaščito narode ter za državni rezervni fond Poanti, je treba, da se republiški proračuni, ki sc uu L u c : zveznega proračuna, narasli v primeru z l. 195o za 13,1% in do tega je prišlo zato, ker so z reorgar nizacijo državne in gospodarske uprave, mnoge gospodarske panoge in funkcije prešle od zveznih organov na republiške; narasla je gospodarska moč republik, toda tudi njihove naloge so večje. ■ Pri sestavljanju proračuna za leto 1951 je vlada upoštevala le najvažnejše naloge, od katerih izpolnitve so odvisni proračunski dohodki in izdatki, se pravi izpolnitev splošno državnega gospodarskega plana. V tem letu je nujno, da sg izvede še večja koncentracija v gradnji ter opremi ključnih objektov ključno gospodarskih panog (energetika, črna metalurgija, gradnja, strojev, vojaška industrija, promet j. Aiti ene gradnje, ki ni odobrena v planu investicij, ne. boao izvršili. Tako bo še oolj zagotovljen razvoj osnovn.h gospodarskih panog, ki je nujen za nadaljnji pravilni razvoj industrijskih sil dežele in za izgradnjo socialističnega gospodarstva sploh. ŠTEDNJA Se bolj bodo varčevali v vseh panogah državne uprave in ■ gospodarstvu. Štednja z materialom, surovinami, delovno silo, devizami ter z denarjem sploh bo letos vodilno načelo vseh kolektivov in delovnih ljudi. Prav tak» co še za utrjevanje jugcslo-v-nskega gospodarstva in za povečanje dinarske vrednosti važni bla.govno-denarni odnosi. Po zaslugi vladnih ukrepov v drugi polovici 1950. ni bil LE SVOBODNA IN NEODVISNA DRŽAVA LAHKO U-SPESNO IZVAJA TAKO VELIK NACRT KOT JE JUGOSLOVANSKA PETLETKA KREPITEV LASTNE OBRAMBNE SPOSOBNOSTI JE ZGO DOVINSKA DOLŽNOST SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE prvič od osvoboditve do danes, s proračunom za leto 1950, prekoračen splošno državni plačilni fond, vendar je še vedno nekaj kolektivov, ki jrrekomerno zapravljajo ter rušijo vrednost dinarja. Letos so banke z najstrožjo kontrolo onemogočile prekoračenja plačilnih fondov, tako da se še bolj vskladi odnos med vrednostjo blaga v prometu in količini dinarja v obtoku. Gospodarska, podjetja so s/ za bodoče leto nadela tudi nalogo, da še bolj znižajo polne lastne cene in da odpravijo izvenplanske izgube. Prav tako bo ena glavnih nalog delovnih svetov ter upravnih odborov podjetij kakor tudi tehničnih vodstev borba za čim večjo delovno produkcijo. Na ta način bo dežela dobila več blaga in povečala se bodo splošna državna sredstva za. nadaljnjo socialistično izgradnjo. POLJEDELSKA PROIZVODNJA IN POLITIKA CEN Vzporedno s tem se mora povečati tudi poljedelska in lokalna proizvodnja, da se izboljša preskrba naroda s prehrano in sploh s predmeti za široko potrošnjo. Tako bodo državna poljedelska posestva in kmečke delovna zadruge imele mnogo važnejšo vlogo kot v letu 1950. Tudi je ena letošnjih nalog trdnejša politika cen, ki jih mora kontrolirati dobro organiziran aparat, sposoben, da analizira vse odnose na tržišču in da takoj posreduje tam,' kjer je potrebno. Kontrolna služba v gospodarstvu bo letos tako organizirana, da bodo vsaj enkrat v letu izvedli kontrolo upravljanja z materialnimi sredstvi. Tako bo doseženo, večje varčevanje in podjetja bodo bolje upravljala z materialnimi sredstvi in financami. Devizna kontrola bo letos točneje pregledala posebno uporabo deviznih sredstev, s katerimi je nujno treba varčevati glede na težave, ki tarejo Jugoslavijo zaradi suše in v glaimem zaradi drugih mednarodnih objektivnih okoliščin. Najodločneje bodo preganjali kršitev deviznih predpisov tw razsipavanje deviz. Ce bodo v Jugoslaviji u-spešno izvršili navedene ?ia-loge, bodo tudi pravilno izvršili splošni državni gospodarski načrt za to leto ter tako napravili velik korak v socialistični izgradnji drždvc. V FLRJ odkrili woiiramovo rudo Jeseni 1948 je ekipa jugoslovanskih geologov raziskovala vzhodno Srbijo, kjer so bili pred vojno rudniki zlata in pri tem opazili, cla se v zlatonosnih žilah skriva tudi wolframova ruda selit. Tako so prvič ugotovili to dragoceno surovino v Jugoslaviji. Vso zimo so nato geologi-proučevali geološki sestav vzhodne Srbije ter metode raziskovanja \v olir ama, pomladi pa zopet odšli na delo. Selit so odkrili v bližini Železnika ter tudi na planini Dell-Jovan. V novih nahajališčih so poleg wolframo-ve rude našli tudi večje količine zlata. Seveda so z raziskovanji šele pričeli, vendar se že kažejo jasne perspektivo za nova odkritja wolframove rude. Malo mesto Železnik je oživelo, že se dviga tam rudarska kolonija in kmalu bo pričela tam delovati majhno 'električna centrala. Tudi so pospešili iskanje z.late rude. Jugoslovanski 'strokovnjaki so pogodili najboljši način za proizvodnjo te dragocene kovine in v elektroželezarni v Šibeniku proizvajajo prvič v Jugoslaviji ferrowolfram iz domače rude. Kakor kažejo vse priprave, bodo lahko že letos predelali toliko selita, kolikor ga potrebujejo za kritje domačih potrei). Ó/&S (Jihìeljeir UREDNIŠTVU! Zakaj ne objavljate več Ruplovih «Jezikovnih pogovorov» in «Obrazov jz našega slovstva»? Ali nismo potrebni učenja slovenskega ježika? Ce ste prve končali, bi objavljali vsaj «Obraze», ki bi jih mnogi radi čitali. Z. Vatovec In 1. Pertot Koper Smo upoštevali vajino pripombo, posebno še. ker ni osamljena. Stopili s-mo že v stike s prof. dr. Ruplom in upamo ne brez uspeha. UREDNIŠTVO O Z zanimanjem sledim najprej tržaškim vestem, potem kulturni strani, takoj za tem pa kmetijskim problemom, kjer me najbolj zanimajo članki o vrtnarstvu in kokošereji Prosim, napišite nam, ali je res, da Je petelin potreben za večjo nes-nost kokoši? Imam 9 kokoši In čistokrvnega Rotlanderja, ki pa se bojim, da bi bil pretežak za tri sloke Leghornice in eeitalc domače križanke. Izbrana jajčeca za novi rod spomladi bom lahko dobila od mestne koko-šereje. — Vas pozdravlja naročnica Josiptua Fonda — Reka Veseli nas. da Vas naj tednik tako zanima in upamo da bo tako še naprej. Vaši prošnji bo «godil naš strokovnjak. UREDNIŠTVO O UREDNIŠTVU! Ko sem pred nekaj dnevi pre-listoval stare letnike «Ljudskega tednika», sem opazil v nekaterih številkah jeseni 1948 filatelistični kotiček. V eni številki ste tudi prosili čitatelje, če je med njimi kakšen izvedenec v filateliji, ki bi bil pripravljen voditi filatelistično rubriko. Cez nekaj številk pa tega kotička ni bilo več; zn menje, da niste takrat dobili nobenega sodelavca. Ker pa bo «Ljudski tednik» po novem letu izšel v novi obliki, sem mislil, da bi lahko prišlo vanj tudi nekaj filatelije. Za to sem pripravljen pomagati jaz, čeprav nisem nik?ik izvedenec, ampak le zbiralec. — Pošiljam prvi prispevek. Valtrič Mirko — Gorica Dragi prijatelj, tvoje pismo nas je razveselilo in še bolj tvoj prvi prispevek. Kar na-daljnj. Pripravljeni smo ti odstopiti pol stolpca vsak teden. Ostalo pismeno. UREDNIŠTVO O UREDNIŠTVU! Kar nas je s lov er.sk ih kme. iovalcev in živinorejcev na angloameriškem delu Tržaškega ozemlja, zelo pogrešamo čtivo, ki bi nas v našem jeziku seznanjalo z novostmi v kmetijstvu in živinoreji in ki bi nam dajalo nasvete za naše vsakdanje delo. Prav za. radi tega zelo radi segamo po Ljudskem tedniku, ki po. sveča tedensko er,o’ stran nam. To seveda ni mnogo, vendar za nas zelo koristno, posebno še, ker se ne moremo posluževati, sicer prav ta. t ko redkega italijanskega strokovnega iiska. ker ne upojite. va naših prilik. To sem vam hotel povedati, da boste vedeli, da je vaša kmečka stran zelo koristna in potrebna. Vaš zvesti čitatelj s pedo Ž»Ua! F. S. ttazen Vašega, smo prejeli tudi že podobne dopise drugih naših čitateljeo s podeželja. Mi se dejstev, ki tter jih navedli, dobro zavedamo in prav zato skušamo našo kmečko stran čimbolj izpopolniti, da ne bo prceno-r.iransku. Vendar smo morati z najnovejio omejitvijo Tednika no 8 strani skrčiti kmečke strani na polovico. Smo pa istočasno poskrbeli, da boste v krajši obliki zvedeli pran tako vse, kar vas zanima. Sicer pa postavljamo vprašanje: ali želite, da je kmečka rubrika v vsaki številki na polovici struni, ali pa želite, da je vsakih 14 dni posvečena kmečkim problemom cela stran? Odločili se bomo po vaših željah. Hvala za pozornost in na. svidenje. UREDNIŠTVO i ,.Prič'oče novice govore od takih reči, za katere se dobro ve. da so se res pergodile • Tudi ne poberejo vsako kvanto od vojske, temuč raiši povedo, kaj se po drugih krajih kej godi. 4. januarja 1797 leta je pri tiskarju Egerju v Ljubljani »s. šel prvi slovenski časopis «Lublanske novice». To je bil nedvomno velik dogodek v kulturnem življenju tedanje Ljubljane in vsega našega naroda, saj smo se tako tudi Slovenci s časopisom uvrstili med ostale kulturne narode. Dasi so Nemci imeli svoj časopis že 130 let prej, je bil vendar naš časopis med prvimi. Talco so Francozi pričeli izdajati svoj prvi časopis šele leta 1777, Hrvati celo 38 let po rojstvu Ljubljanskih novic pa tudi mnogi drugi narodi ne dolgo prej ali celo kasneje. prosvetljenstvo, gibanje, ki je hotelo dvigniti tudi naše ljudstvo iz zaostalosti in ga kulturno ter narodnostno prebuditi, je rodilo Vodnika, začetnika slovenske poezije in Linharta, očeta slovenske dramatike. prav tako je rodilo slovenski časopis. Leta 1793 je po zaslugi duševnega voditelja prosvetljenskega gibanja Zoisa, prišla na svetlo Velika pratika, ki naj bi postala ljudsko berilo in lei naj bi budila veselje do slovenske pesmi, poučnega in zabavnega berila. Toda pomanjkanje naročnl-kov je bil glavni vzrok, da so izdajatelji široko zasnovano Veliko pratiko morali preos-novati v Malo pratiko, ki je imela namen nuditi preprostemu ljudstvu poleg koledar, skega gradiva tudi nekaj poučnega in zabavnega čtiva. Skrb za Veliko In za Malo pratiko je imel Valentin Vodnik, ki pa s svojim delom ni bil zadovoljen. Prav tako tudi drugi prosvetljena niso bi. li zadovoljni s pratiko in tako se je rodila ideja časopisa, ki naj bi, pisan v domačem jeziku. pomagal prebujati ljudstvo in ga tudi izobraževati. Tiskar, ki bi bil pripravljen izdajati časopis, je bil pri roki, urednik Vodnik tudi. Tako je brez posebnih priprav, v sredo 4. januarja izšla prva številka časopisa «Lublanske novizen v obsegu Stirili listov male osmerice, z Vodnikovo pesmijo na prvi strani. Je kaša zavrela, se trga kaj nit? Kaj sosed moj dela? Sem barati sit. Ljubljanske novice so izhajale sprva ob sredah in sobotah pod anonimnim uredništvom Vodnikovim, ki je od prve do zadnje strani tudi sam pisal oziroma prirejal. Program časopisa je najlepše označil urednik sam v eni prvih številk, ko je takole napisal. «Prič oče novice govore od takih reči, za katere se dobro ve, da so se res pergodile. Tu. di ne poberejo vsako kvanto od vojske, temuč raiši povedo, kaj se po drugih krajih kej godi. Perporočim taistim, kateri jih jemlo, ne j Se drugim pergovore, de jih bodo jemali inu de bom mogel shajal». Poleg novic iz domačih kra, jev in sveta so «Novice» priobčevale tudi razglase cerkvenih in posvetnih oblasti, cene žita, sezname umrlih, oglase za prodajo hiš, včasih tudi anekdote in pesmi, manjkalo pa m tudi zdravniških in gospodarskih nasvetov. Za naš narodni preporod je bil zlasti pomemben Vodnikov članek: «Povedanje od slovenske, ga jezika», ki je izhajal v nadaljevanjih. v članku je Vod. nik seznanil bralce s slovanskimi narodi, z njih zgodovino in jeziki, posebej pa še z zgo. devino našega naroda. V Novicah je bilo pomembno tudi Vodnikovo naglašanjc lepot ljudske govorice ter svetovanje, naj bogatimo svoj jezik z izrazi drugih slovanskih na. rodov, v kolikor nam seveda primanjkuje domačih besed. Zanimiva so bila tudi poročila o Napoleonovem pohodu skozi naše kraje. Pri tem vodnik takole opisuje Napoleonovo bivanje v Ljubljani; «Napoleon je bil truden videt, vendar pravio, de ima terdno zdravje. Je srednje postave, bled, medel, ima rujave oči, kljunast nos, naprej po-makneno spodno čelust, visoko čelo. Je tih, malo besedi, dosteh misli, ne tako živ kakor drugi Francozi». Bistra je tudi Vodnikova o-pazka o bojih med Avstrijci in Francozi v Severni Italiji. Takole pravi navicar: «Naj le beneške kraje imajo, boljši je za nas, de se naše lastne meje držimo, de denar per nas ostane. Soča, Gorica, Tergt so tudi trdne meje». O takih stvareh in tako so pisale «Novice». Vsebina je bila torej precej pestra, dasi se. veda časopisi o državnih in političniji zadevah niso smeli pisati, še manj seveda sloven. ski. Cenzura je bila slroga, vendar pa so kljub vsem oviram, cenzuri in drugim tež-kočam, Novice vseeno pomeni, le velik napredek v razvoju našega kulturnega življenja. Z njimi se je pričela borba za priznanje slovenskega jezika, borba, ki je bila zaključena šele * propadom Avstro-ogr-s7ce monarhije. Kljub vsej skrbi, ki jo je Vodnik posvečal časopisu, pa se Ljubljanske novice le niso mogle obdržati, število naroč. nikov je bilo majhno in še ti niso bili preveč zadovoljni z vsebino, vodnik je namreč svoje časnikarske sposobnosti precenjevat, kakor je tudi podcenjeval zahteve bralcev, ki so že itak rajši segali po nemških časopisih. Na pritož bz se je Vodnik sicer opravičeval z odkrito besedo: «De pa Kranjske novice poz, niši pridejo, ku nemške, ni drugači mogoče, ker Nemec preči) lahko iz nemških pisni natiskuje, jes pa morem po-pred iz nemškega prestavlati, pisati inu Seli votle čerke za natiskavanje staviti. Delo je veči, plača majhina». Toda vse Vodnikovo opravičevanje ni nič pomagalo. Pritožbe so ostale, število naročnikov je padalo in končno so konec leta 1800 Novice pre. nehale izhajati. Skupno je v štirih letih izšlo 285 številk, v zadnji pa je urednik nazna, nil njih konec z besedami: «V priiiodìni lejtu, ne bodo Krainske Novice več ven dajane». Tako je prenehal prvi slovenski časopis, za katerega smo se morali potem Slovenci spet trdo boriti, šele 43 let kasneje smo namreč Slovenci dobili spet svoj časopis Elei-iveisove Kmetijske in rokodel. ske novice. Taka je bila torej, usoda prvega slovenskega časopisa. Duh jrancoslce revolucije je predramil tudi Slovence in naši tedanji kulturni delava so hoteli hitro doseči to, kar so drugi narodi že imeli. Toda razmere pri nas tedaj še niso bile dovolj zrele, vendar pa je prvi slovenski časopis kljub vsemu opravil veliko kulturno poslanstvo. S. H. LUBLANSKE N O V I Z E JANN. FRIDR. EGER.GA, C M—MMÉ—w » ìTIffio 4>éaa Pfefeatt Nro. i. * « ir * # * m Je Kafha tavrfla „ Se terga kej nit ? JMoj ibftd kaj dfla ? Sim barat shg fit. • • • • • 4 » • * Al vumnofti jmajo Po fvfjti kej v«h? Al drujga kej snajo, hnifhke (km’ pezbi J Sr mm p«iff Prijatelj ss OK 75. OltMCTXMI KO.IHTVA „Za to iiitkci za idejo slovenskega naroda hodim kakor platoničen zaljubljenec • In za drugo rabo nisem46 Ivana Prijatelja, preval' kritika, esejista, slovstveni! zgodovinarja in vzgojitelja " Ko naše ljudstvo, kot deii? ii maturanti Josip Murn A-vsega pozitivnega v sloven»)‘«sanar0Vj Zg0(jaj umrli Jakob kulturni preteklosti, proslavu* ;0W, poznejši politik D. Puc, obletnice naših velikih Grivec, Prijatelj in edini Trubarja, Linharta, Pràt’n "«Urani z goriške gimnazije Levstika, Cankarja, ,v°r£e: !Jdor Sokol-Sorli; slovenske književnosti, je Pr^i * teh letih se je spoznaj tudi £e se spomni tudi obletnice P' ‘ ostalima predstavnikoma Kioderne» Cankarjem in Zu-«n?i£em. Shajali so se v zna- ...- «. 56"'11 sobici stare Cukrarne, šega mladega slavističnega ,0/J lo je Prijatelj pozneje opisal du. /o,- e: “Sobica je kakor za- Ivan Prijatelj izhaja iz reyWj, d0 nje se prj,je sjcozi te-kmečke družine na Vinici ^o, in prav pre(j vrati so s'op-Ribmški dolini. Njegov otf ( jjice navzdol, da čeznje padeš, krošnjaril s suho robo po ribica ima eno okno, a tako Avstriji in jemal na svojaP'hsoko, da samo glava doseza ta tudi zgovornega fantiča. Pcve šipe... Ne vem, kakšna je je bil Ivan star devet let, a soba sedaj, ali jaz si je ne poslali v domačo osnovno f’^orem predstavljati kakor z nato pa, ker je bjj bistre gleJ“0|go komisno mizo, stoječo v Ljubljano. Dovršil jo zglodanega poda in preo- odliko, čeprav se je že ■*no s knjigami, s katerimi ukvarjal tudi g pisanjem. čisto mirno družijo različne drugošolec je pisal že svoj škatlice za tobak, ovrat- stič, z besedo in risbo P*.^ ,*:!!** in ovratnice in vrhu tega deloval tudi pri Domačih J r® kaka mala skodelica z oslanjah, glasilu alojzijeviščnP® J1 sinočne večerje. Ce pogledaš Kot šestošolec je izstopil >zt, J110 ali drugo teh knjig ali - ------ vrnili TOili po policah, najdeš na tej JJJp Cankarja, na oni Ketteja, Pjom Zupančiča in Murna ...» Po maturi je Prijatelj študi-najprej medicino, vendar “ je srce kmalu gnalo dru-“hb prepisal se je na slavisti- voda in si poslej služil krP® poučevanjem drugih dijakov pisanjem v časopise. Osn'0*'| ca Prijatelja so sošolci litej izbrali za urednika dijake* . zborniku «Na razstanku». katerem so sodelovali ljuh” PETDESETO NADALJEVANJ Stopili smo v novo leto, naša rubrika gre svojo po| naprej. Caka nas namreč š dosti napisov. Danes prinaša[ mo najstarejšega, kar jih je na zalogi. 104. NAPIS Tupelče ležijo za dober lučaj vzhodno od Kobjeglave na Krasu kot samostojna naselbina. Hiše so po večini prenovljene, samo pri Petrovih je dobro ohranjeno nekdanje lice kraškega doma. Ne vem, če je kje na Krasu druga subota, ki bi mogla tekmovati s tole po površini skriljnate strehe. Na prostornem borjaču pa je še ena posebnost: v senci košate murve pred hišo stoji kamnata miza. Na prednjem robu (9 x 116 cm) kvadratne Petròve mize beremo: «Le-to mizo je delau Juri Petelin z Gàbruce 1796.» Ta napis izpod konca 18. stoletja prinašamo posebej tudi v posnetku (z dne 11. 8. 1950), ki je pomanjšan na 1/4 naravne velikosti. Marsikje ob robovih je miza oskrbljena: to so sledovi vojske, ki je bila v letih 1915-1917 tu nastanjena, medtem ko so se domačini potikali kot begunci po svetu. V tistem času so brez sledu izginile kamnate klopi okoli mize. Lepo bi bilo, če bi jih gospodar dr. Abram o priložnosti mogel obnoviti — vsaj ob dveh straneh pri zidu. Iz gornjega napisa je dobro razvidno, kako so bili kraški kamnarji samozavestni. Juri Petelin iz Gabrovice je bil brez dvoma mojster, čigar ime se je slulo. Mogoče je mizo izde- Primorski ljudski naoisi i lai celo brez naročila, češ: Bom že našel odjemalca! Ko je delo dokončal, se je podpisal. To je bila zanj neke vrste reklama, ki mu je mogla pridobiti novih naročnikov. Ce je pa Juri Petelin naredil mizo po naročilu, v tem primeru moramo tedanjemu Petròvcu iz Tupelč šteti v dobro, da se ni vtikal v mojstrove zadeve in ga ni nad-iegovai, naj vpiše tudi gospodarjevo ime. Pri hiši so se pisali tisti čas — kakor še danes — Abram. Tu zraven vem, da bi spadala še podoba Petròve hiše. A kadar koli sem prišel tja z namenom, da jo «ujamem», me je vreme izdalo. Zato menda ne bo zamere, če pokažem drugo gnezdo Abramov — Zupanovo hišo v Kobjeglavi (glej prilogo). Tudi ta je stara in skrilj-nata, a na vodnjaku je vsekano: V A L A N T I N ABRAM 17 9 9 Oboji — tako Petrovi kakor Zupanovi Abrami — to v rodu s štanjelsko družino istega imena. Iz vseh treh hiš pa je izšla že vrsta zaslužnih slovenskih političnih in kulturnih delavcev na Primorskem. * $ * Danes se petdesetič oglašamo v «Ljudskem tedniku», zato je skoraj potrebno, da si za hip ogledamo opravljeno delo. Od julija 1947 do danes snl0ffla:' hodili precej dolgo pot in "'j sikaj pretaknili. Uspeh fl -ostal. Zanimanje za naš® ■ briko narašča. Nekdo bi ra® J rif*] imam n »a in (3 ^ : Pregied nam pravzaprav po-«e, da je Kras prispeval 27 Bisov, Pivka 4, Istra, Vipav-10 in Tolminsko pa po 3. Raz-Jlitev po letih je prav n,u-[Ssla: imamo leta, ki so dva-prjj 'tat in celo trikrat zastopana (»O LC1V Hirvi«*-. —-w—...------- -834, 1836), drugod pa zevajo lUtii večletne vrzeli. Pri tem ne . jaslim toliko na vrzel 1619-1774, jo bo pač težko izpolniti, ^Dak na drugo 1774-1791 in n. pr. 1809-1816 Kraška hiša pri Županovih v Kobjeglavi 1619 Grižane na Vrhčh . « » leseni strop v cerkvi . » . . 80 — 14. 8. 1774 Kopriva okno pri Gašččvi hiši .... 110 — 25. 3. 1791 Pliskovica ..... kalona pri Koži novih .... 201 — 27. 1. 1793 Kolombar pod Tinjanom dva kamna: ). pri Frluckovih, (Istra) 2. pri Živcu 204 — 10. 3. 1796 Tupelče (Kras) . » ■. kamnata miza pri Petrovih, 1797 Sepulje (Kras) . , , » vodnjak pri Turkovem mlinu . 114 — 22. 4. 1803 Sežana, «v Vasi» « « i okno soseske hiše, zdaj pri Krtovih 240 — 17. 11. 1803 Slap pri Vipavi . 4 » most čez Močilnik 80 — 14. 8. 1805 Bovec •••••!» nagrobnik «Ozha — Mate» v zidu pred cerkvijo ..... 205 — 17. 3. 1807 Skopo • • • § i » k hišna vrata pri Tònkovih . . . 210 — 21. 4. 1807 Godnje (Kras) * ■ > « kalona pri Jakopovih .... 98 — 30. 12. 1809 Kreplje (Kras) » < • kalona pri Starešinovih » » . 98 — 30. 12. 1816 Kobjeglava ...» * kalona pri Zančevih .... 100 — 15. L 1817 Boršt pri Trstu . » ■ » studenec v vasi 226 — 11. 8. 1822 Sežana «Nova Štirna» na gmajni , « . 245 — 22. 12. 1824 Kreplje kalona pri Tavčarjevih .... 102 — 29. L 1825 Mesarji pri Hihemberku znamenje na razpotju Štanjel- Branica . . 230 — 8. 9. 1826 Studeno (Pivka) . » » nagrobnik, «Juri Millauz», pri zvoniku neobjavljen 1827 Bazovica znamenje v zidu za vasjo . . 227 — 18. 8. 1828 Mrenovice pri Fari : » nagrobnik v cerkvenem zidu «Mathia Dolles is Landola» . 231 — 15. 9. 1831 Bovec > » t * & « v nagrobnik Antona Kravena «Ko- wareshg» 208 — 7. 4. 1834 Vojščica, Gorenja vas . kalona pri Drččevih neobjavljen 1834 Cerkno « » « » ». » nagrobnik na pokopališču «Ma- ria Zhernilogar» 81 — 21. 8. 1834 Prem ••■ir««« nagrobnik v cerkvenem zidu «ranca Margareta Gasperzhizh» 215 — 26. 5. 1836 Radohòva vas (Pivka) . zvonik 85 — 18. 9. 1836 Kopriva kalona pri Smodinovih .... 102 — 29. 1. 1836 Šilentabor (Pivka) . » nagrobnik «Maria Dolles» . , . 231 — 15. 9. 1839 Kopriva ....»» kalona pri Mrtànovih gor. . . 102 — 29, L 1840 Križ pri Tomaju . » » glavni križ na pokopališču . . 239 — 10. 11. 1841 Kopriva kamnata miza pri Kompàretu . 95 — 4. 12. 1842 Šmarje pri Sežani » . znamenje, kjer se je ponesrečil Andre Mazaroll 237 — 27. 10- 1843 Veliki dol (Kras) . . . nagrobnik «Mra Trobiz» . . » neobjavljen 1844 Kal pri Košani .... hišna vrata pri Francčtovih . . 231. — 15. «■ 1844 Pliskovica kolovrat pri Sirčnih ..... 198 — 6. 1- 1845 Podraga (Vipava) , > , kalona pri Zupànovskih . . . 106 — 26. 2. 1847 Avber ...... i vodnjak pri Tlšlerjevih •. . 106 — 26. 2. 1847 Volčji grad ..... kalona pri Humnih 218 — 16. 6- 1848 Tomaj, «v Brito(u» . . nagrobnik — «Gjerni Pegan» . 242 — L l2> 1815- 1848 Skopo }■».»». «medjon» pri Močilovih , » . 246 — 31. 12. 1. pol. stol. Ocizla (Istra) .... «britka marlra» — Kraljev pil 244 — 15. 12. aei, ce 2e imamo ra in i«*, " ^ _ oni vprašuje, kje bi našel P 3") £e nekatere. Seveda moramo nja nadaljevanja, tretjeu>uflDn'v . . naše pisanje zdi premalo bffgFVf. da * S0"^ Prefed In preveč domače, Četrti bijflnrir ■ /•ačasen. Ravno današnji rad pomagal pri zbiranlL Tupelč'aifmiča3 daleke mar-ne ve, kako prav «kajP*kr!tega ^ naim va^em :ZTlrnL,v° zato pa upamo, da bo ob (vsem kajpak m moč,!) J etu m sestaviti velil<0 ob. gledno tablico do sedaj WirnejSo razpredelnlco. ijenih napisov izpred leta Ll V zadnjem stolpcu na desPn,, °b prehodu iz starega v novo povsod navedena številka '".»L 0 iutimo končno prijetno tuni «Ljudskega tednika», “'Težnost, da se vsem sodelav-je vsak napis izšel. I/111 in prijateljem naše rubri- : i^ toplo zahvalimo za pomoč L Naklonjenost. Naj bi Vam .sako začeto deio šlo gladko J srečno od rok, pri tem pa ^ ,io kdaj spomnite tudi na j fitaorske ljudske napise». — J0)« prispevke, obvestila, vpra-j;nja, kritike ipd. pošiljajte «j na enega izmed sledečih n ,v*ib naslovov: 1. «Ljudski ted-'nj11, uredništvo, TRST, Ulica ^Ntecchi 6 (za cono A STO in ko in že kot novinec vzbudil pozornost profesorja, slovitega hrvaškega jezikoslovca Vatro-slava Jagiča. Po štirih letih je končaj slavistiko jn obenem do. segel doktorsko čast na podlagi razprave o slovenskem preporodu. Se kot študent se je uveljavil s prevodi, članki, pregledi in razpravami o domačih in tujili slovstvenih pojavil: 1896 je prevedel Puškinov roman Kapitanova hči; 1900 je v Ljubljanskem . Zvonu seznanil Slovence s Tolstojevim romanom Vstajenje, pisal za našo in nemško Mimo teh blestečih, pa vendar | prebujeni temperament, šo-toplih besed prerano umrlemu lan ob največjih mojstrih pesniku . sošolcu še danes po petdesetih letih ne more nihče, kdor hoče pisati o Murnu. Prijateljevo obzorje se je še razširilo, ko je živel pol leta v Rusiji, nato jaa potoval po Finskem, Poljskem, Nemčiji in obiskal celo Pariz «V Petrogradu», sporoča sam pozne-e», sem poučeval rusko literaturo in iz ust sivolasega Py-pina sprejemal navodila in naravnost program, kako naj javnost o mladem, takrat še | na dunajski stolici razlagam svetovne književnosti, so napravili iz Prijatelja literarnega zgodovinarja, kakršnega dotlej še nismo imeli, obšir-nost znanja je razvidna že iz pestrosti problemov, ki jih obravnava: iz ruske literature prikazuje poleg Tolstoja, Puškina in Gorkega, ki smo jih že omenili, še Saltykova-Sèedri-na, sega tu in tam v hrvaško in poljsko književnost, poroča o Parizu in tamkajšnjem javnem življenju in s krajšimi pregledi v tujih jezikih seznanja Evropo z našim slovstvom. Med tem se 1905. znova loti Prešerna v monumentalni razpravi Drama Prešernovega duševnega življenja. Na prošnjo Vladimira Levca prevzame za njim urejevanje Kersnikovih Zbranih spisov, vendar poglobi metodo in razširi načrt ter ob pisanju zaključne študije o pisatelju razgrne s široko gesto pred nami vse slovensko javno življenje druge polovivo XIX. stoletja, predvsem pa ožigosa nenačelnost naše liberalne buržoazije. Zaradi pomanjkanja predhodnih študij iz naše gospodarske in politične zgodovine se je lotil Prijatelj tega dela sam, kar ga prej Knjižničar dunajske biblioteke, kjer je Imel sijajno priložnost^ proučevati našo preteklost in se pripravljati za mesto na bodoči domači univerzi. Zvest svojemu narodu je že prej vedno zavračal bledo misel nerealnih ilirskih zanesenjakov, da bi Slovenci zaradi svoje maloštevilnosti oi pustili domači jezik in se oprijeli srbohrvaščine; med prvo svetovno vojno pa je, pravilno računajoč, da se bo slejkoprej razsula gnila Avstrija, stavil svoje moči na razpolago slovenski revolucionarni mafiji, dasi je dobro vedel, kaj tvega kot državni u-radnik. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je Prijatelj prevzel obenem s prof. dr. Kidričem stolico za slovensko književnost. Uresničil se je njegov davni sen In kazalo je, da bo sedaj lahko do kraja razvil svoje sile. Akademska mladina je navdušeno sprejela ognjevitega, blestečega predavatelja. Zaslovel je tako, da so ga hodili poslušat na univerzo ce- —------, * 0 mata» «amvBBroa* je zaneslo, da je izgubil izpred MlHIK 194? 1948: 1950 1950 1948 1950 . ...... | ..... ---------... 19*' jiItalij°); — 2. Podružnica rrt hVfiuiorskega dnevnika», KO- i960 194? 194? j ,95« ,950 j 1948 | 1950 1 ^ViKj). cono B in za Jugo-(Sc nadaljuje) malo znanem proletarskem pisatelju Maksimu Gorkem; ob stoletnici pesnikovega rojstva pa je v članku Več Prešerna opozoril na pravilno Prešernovo pojmovanje slovenstva, kjer pravi: «S tem da se je Prešeren odločil za slovenski jezik ter ga v svojem umetniškem ustvarjanju takrat povzdignil na tako nedoumno višino, s tem je enako visoko vzravnal zavest naroda.» Prva Prijateljeva dela so pokazala, da se pripravlja po nje. govi zaslugi preporod tudi v naši slovstveni zgodovini, kakor se je po prizadevanju moderne že začel v poeziji in prozi. Poleg literarne in filozofske izobrazbe je namreč Prijatelj združeval- v sebi tudi oster e-stetski čut, kritično pronicavost ter smisel za lepo, vprav pesniško izražanje. Posebno lepo so se te lastnosti pokazale v za nas danes že kar klasičnem uvodu v Murnove Pesmi in romance. vedoželjnemu avstrijskemu svetu tudi one ruske pisatelje, ki zaradi svoje težko do-stopne. a zato tembolj zanimive ruske posebnosti in sa-moraslosti še niso prodrli v i-nozemstvo. živeč v Varšavi sem izkušal pronikniti v skrivnosti poljskega duha... Z Dunaja sem že prej zasledoval češko literaturo In po osebnih zvezah vedno tudi južno, slovanske. V Nemčiji sem študiral metodiko In teorijo literarne zgodovine, ono bližino do virov, ki ne trdi nikdar ničesar brez dokazov. A nič manj nisem hvaležen Parizu za nekaj, kar naše lesene epigone nemške točne filologije morebiti res bode v oči: ob francoskem espritu se je vzbudil moj temperament». (V zatišju, 1915). Ogromno znanje, temeljitost študija, zlasti pa oči pravi namen svojega dela. vendar je Prijatelj, braneč se pred kritiko, po pravici pribil nesporen pomen svoje knjige, plodu šestletnega vprav težaškega dela, z besedami: «Ogledalo sem hotel podati narodu, da se samega sebe spozna in po tem uravna svoje prihodnje korake» (V zatišju). 1907 je napisal tehten, žal nedokončan pregled slovenske literature za Srbe, naslednje leto je ob štiristoletnici Trubarjevega rojstva izdal pro-gramatično razpravo «O kulturnem pomenu slovenske reformacije», bogato še za naš čas veljavnih misli, tako da je njen ponatis postavila letos v svoj program Slovenska Matica. L. 1909 je obširno spregovoril o Zupančiču in objavil za tvojo knjižnico Ljubiteljem slovenske lepo. slovne, znanstvene ali strokov, ne knjige nudijo slovenske knjižne založbe priliko, da si obogate svoje knjižne zbirke z naslednjimi knjigami, ki bo. do izšle v l. 1951. SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD 1. Ivo Andrič, Pripovedka o vezirjevem slonu in druge novele; 2. Maria Pujmanova, Igra z ognjem, roman; 3. Thomas Mann, Smrt v Benetkah in druge novele: 4. Sinclair Lewis, Elmer Kantry, roman; 5. Ana-tole France, Sodobna zgodovina, roman v dveh delih — knjiga; 6. Slavko Kolar, Povesti in humoreske: 7. Miguel Cervantes, Zgledne novele; 8. Miroslav Krleža, Gospoda pesniško občuten prevod zna- ' Glembajevi, novele in druge menitega Puškinovega romana v verzih — Evgenija Onjegina. Kljub veliki ljubezni do slovanskih literatur in željam profesorjev, da bi se habilitiral na dunajski univerzi, se ni izneveril raziskovanju domače preteklosti. Njegov cilj je bil, postati profesor slovenske literature. Tudi ponudbo, da bi postal profesor praške univerze, je odklonil; rajši je ostal še na- drame; 9. Konstantin Stanislavski, Moje življenje v umetnosti, Spomini. Naročila sprejemajo slovenske knjigarne v TRSTu in GORICI. Naročite lahko posa, mezno knjigo, ali pa celotno zbirko, izjema velja samo za zbirko Kmečke knjige, kjer je treba naročiti vseh pet knjig skupaj. Knjigo plača naročnik ob prevzemu. Naročila bodo zbirale knjigarne do 31. 1. 1951. lo. starejši izobraženci, ki so že davno dali slovo študiju. Toda prišlo je tudi razočaranje. Centralistična politika beograjske čaršije in njenih slovenskih petoliznikov je stalno ogrožala obstoj komaj ustanovljene slovenske univerze; do Prijateljevega dela so kazali nerazumevanje celo tisti ljudje, od katerih Je najbolj pričakoval priznanja. O-boje je vprav stritarsko občutljivemu Prijatelju jemalo veselje do dela. Razočaran zlasti nad nekdanjimi sodelavci, vplivnimi ljudmi stare Jugoslavije, ki na njihove žalitve ni mogel dobiti zadoščenja niti pred sodnijo, se je vse bolj zapiral v krog svojih študentov In prijateljske družbe, dokler se ni po sinovi smrti umaknil tudi njima. Medtem ko je v letih 1900-1917 objavil preko sto razprav In študij, jih je v enakem razdobju po prvi svetovni vojni objavil samo okoli petdeset. Med njimi so pač najvažnejši izvrstno pisani uvodi v izbrane Jurčičeve in Tavčarjeve spise, globokoumni eseji o Stritarju (1919). Aškercu (1920) in Cankarju (Domovina, glej umetnik! 1921), pod-netnl «Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma» (1921) ter s posebno ljubeznijo ter prizadevnostjo pisana «Borba za individualnost slovenskega jezika» (1924). Ko ga je 1930 ali 1937 leta urednik Sodobnosti povabil k sodelovanju, je baje obljubil, da se kasneje oglasi; vendar obljube ni izpolnil, ker ga je kmalu napadla bolezen; podlegel ji je 23. maja 1937. Delo dr. Ivana Prijatelja je ogromno: seznam njegovih znanstvenih člankov, razprav in knjig, objavljenih od 1896 do 1935, obsega nad 150 del. Našo slovstveno zgodovino, ki je dotlej tičala v sponah bolj zbirateljskih biografskih in bibliografskih metod, je povedel na nova pota v zavesti, da mora literarni zgodovinar izhajati iz poznanja vsakokratnih gospodarskih, političnih in socialnih razmer, imeti pa mora predvsem tudi estetski čut. Marsikatero njegovo sodbo so poznejši raziskovalci dopolnili, marsikatero že ovrgli, ker izhaja iz napačnega gledanja na družbene pojave, vendar pa je celotno Prijateljevo delo ohranilo svoj pomen ter postalo živa sestavina naše kulture, iz katere črpa novih pobud in spoznanj tudi človek naše družbe. K. B. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB i*' ' i i ,9t? I# tssjj 194» 195« 195« ,95« 195« PREŽIHOV VORANG -.Z-- «Tako je. zdaj je že, kar je! Gas je bij prekratek za dobro pripravo, a odlašati nikakor ne moremo. Smo pač Začetniki, a že to je nekaj vredno, da smt> med tolikimi milijoni avstrijskih soldatoy ravno mi, Janezi — Slovenci tisti ki bomo začeli. Ze zato se izplača. Ce smo stvar slabo pripraviti, bomo imeli slabo žetev, loda tisti, ki hoclo prišli za nami, bodo imeli lažje delo. Ako borno morali mi zato dajati račun, potem vemo, kaj nas čaka. Toda nobena žrtev ni zaman in naše bodo še manj, ker je naša stvar sveta, sveta... Prijatelj pojdiva...» Podala sta si roke in si jih krepko stisnila. «Za našo reč!» Preden sta se ločila, je Hafner obstal, kakor bi nekam Prisluhnit nato pa pošepetal tovarišu; «Alj n>si slišal onkraj pla.nk nekega šuma...?» «Ne — ničesar nisem slišal. Mogoče je kaka sova glušeč grom, ki je napolnil vso dolino s takim bobnečim I na vlak. Tam se je napil šmarnice ter se mu ni nika-lomasrtemicm’ Vaknv hi „„ ,nčei„ nnirliirflit; osimn nebo... mor več mudilo. Popoldne sta se našla z Demarkom, s katerim je prišel v barake, d« vzame od ooberdobskih plahutnila pred nevihto,» Takoj nato je na temnem nebu, tik nad' njihovima filavama zažarel košat blisk, k; je za hip odkril obok , , . . - Pošastnih, črnih oblakov, sklonjenih čez Judenburg; ni- . Pa Barfuss. Barfuss se je vračaj z dopusta in je ze sta še utegnila treniti z očmi, ko je zatreskal strahovit, j zjutraj prišel v Judenburg, kjer je pri Pirkšinidu čakal lomastenjem, kakor bi se začelo podirati samo nebo V. Signal neba še ni zamrl za gorovjem, kO' mu je izpred taborišča odgovoril drug, rezek signal — v temno noč je počila prva puška judenburšlcih upornikov. «Kaj pa delaš, Fajdiga? Alt si znorel...?» Polir, ki je 3 svojo četo rinil iz taborišča, da zasede mesto in preseka zvezo med taboriščem in vojašnico ter tako zavaruje upornike pred prvimi presenečenji, se je skoraj zdrzni); kaj vraga je obsedlo tega, sicer resnega Fajdigo, da je brez potrebe začel prskati v temno noč? Ali misli, da je kje na Doberdobu, kjer si sane] poljubno streljati? Tu pa vendar ni tako, tu gre za resno stvar, ki jo je treba na vsak način izvesti. S tem se nehote lahko alarmira komanda, pa tudi vojašnice, in vse skupaj lahko vzame zlodej... Teina je bila tako gosta, da niso nočni četniki nikamor videli. Cesti, katero so razsvetljevale redke, motne luči, so se namenoma ognili ter korakali za hišami in plotovi proti cilju, Nočna nevihta, ki je pravkar začela razsajati, jim je prišla kakor nalašč in težke deževne kaplje, ki so pričele padati, jih niso prav nič jezile. Kadar so jih na fronti gonili iz barak ali kavern v rove ali Pa iz skrevov na postojanke, so kleli cesarja in domovino, tukaj pa ni nihče mrdtiil z besedico ih tisoč ljudi je y barakah pojo£ čakalo, kdaj se bo smelo izsuti Iz tesnih prostorov v viharno noč... Na eni strani Palirja je korakal Demark, na drugi znancev slovo. Nato ga ni bilo več mogoče odstraniti iz barak. Ker- je imel s seboj ogromno steklenico žganja, ki ga je dajal na razpolago tudi tovarišem, je pozabil na odhod. «Saj je tudi jutri še en dan!» je vpil in zamujal vlak za vlakom. Kmaiu ga je zajelo razpoloženje, ki je vladalo v taborišču. Hafner in Možina sta se pričela bati, da bi jim Barfuss česa ne pokvaril, toda Palir in tovariši, ki so ga poznali, so rekli, da se ga ni treba bati, in da lahko dado zanj roko v ogenj. Tako se je znočilo. Čeprav ni Baifus.su nihče povedal, kaj nameravajo, je vendar sam kmalu zavohal, da se nekaj pripravlja. Naposled mu je Palir moral povedati, kaj se bo zgodilo. Zdaj pa Bar-fussa sploh ni bilo mogoče premakniti iz barak. «Z vami ostanem, da bom videl, kako bo. Ostal bom, dokler ne odide v svojo domovino. Samo mojemu Judenburgu ne smete nič žalega storiti. Drugače sem z vami!» Ker je kot domačin zelo dobro pozna] Judenburg, tako rekoč vsako luknjo, vsak prehod, vsako dvorišče, je lahko bil dragocen kažipot in pomočnik. Zato sta ga Palir in Demark tem rajši vzela s seboj. Zdaj so korakali za hišami skozi noč, kakor včasih na Doberdobu, tesno drug ob drugem, en Nemec poleg dveh Slovencev na čelu uporniške čete. Komaj je odmev Fajdigine puške požrla noč, ko so v zadnjih vrstah počili novi streli, trije... štirje... pet... Nekje med hišami je zacingljala opeka in se je odkru-šil omet. (Nadaljevanje sledi) KJIKTIJTSTVO mi BOROVEMU PRELCU Borov prelec je poleg požarov najhujši sovražnik borovih »asudov. Kot metulj se pojavi v mesecu juliju; podnevi se skriva, v večernih urah In ponoči pa leta. Sicer je pa precej neokreten in ne zmore daljših poletov. Oplojena samica znese po 100 do 150 jajčec, ki jih skrbno prilepi na borove iglice, že v istem mesecu, najkasneje pa do konca avgusta, se Jz jajčec zvalijo majhne gosenice, ki so zelo požreSne in obirajo iglasto drevje. Kmalu sl zgradijo tudi začasna gnezda in si Iščejo vedno novih pašnikov, če Je zarod številen, utrpi drevo do zime veliko škodo. Mraz živalic ne preseneti, ker si do konca zime s skupnim delom spredejo prijeten dom, in prezimijo v ovoju, postlanem z iglicami. V mraku hodijo kar v skupinah na pašo in le najhujši mraz prespijo. Marca jih prebudi sonce in na pol onemogle ter sestradane se lotijo drevja in uniči, jo do kraja vse, česar niso jeseni. Meseca maja pa se preselijo v tla, kjer si izvrtajo po 15 do 20 centimetrov globoke Jamice in se v njih zabubijo Petdeset dni se nato preobražajo v metulja> ki se prve dni Julija zopet’ pojavi na drevesu in zgodba se pričenja znova. 6koda, ki jo povzroča borov prelec, je zelo občutna. Oslabelo drevo pa poleg tega podleže še drugim škodljivim vplivom. Vsekakor pa je napač. no misliti, da je bor, ki je izgubil vse zelenje, obsojen na smrt. Drevo ne ozeleni več, le če ga mrčes več let zaporedoma napade. Poudariti pa je treba, da bor laže kljubuje različnim škodljivcem, ako raste na primernem področju. Zanimivo je, da segajo na Učki nad Opatijo nasadi od vrha skoraj do morske obale. V spodnjih predelih, kjer za bor ni primeren teren, napravi prelec večjo škodo kot v višjih legah In v višini 700 metrov nad morjem prelca sploh več ne najdemo. Prclčeva gosenica škoduje jeseni in spomladi. Jeseni napadejo mlade gosenice- najprej robove mlade igle, nato močnejše in nazadnje tudi staro igle. Spomladanske go- senice pa žro mlado hi staro igllčevje m ogolijo kar cele veje In celo drevesa. Borov prelec napada vse vrste bora, ki ga oslabelega često napade še lesni zavrtao, ki ga dokončno uniči. Proti borovemu prelcu imamo preventivna in uničevalna svedstva, Med preventivnimi so razne gozdne ptice, kot kukavica, kljunač^ kobilar ali druge žuželke sovražnice prelca. Kar se tiče direktne borbe, sl zapomnimo naslednje. 1. Gosenice, ki izven gnezda ter ponoči, kadar so na spodnjih delih debla ali na zemlji, stremo ter jih zakopljemo globoko v zemljo ali poškropimo s katranovo emulzijo ali ŠPORTNI PLASC S KIMONO ROKAVI, OKRASEN S SIVI TER PRIMEREN ZA ZIMO IN ZGODNJO POMLAD. ZDRAVILNE RASTLINE REGRAT Se malo ,da bo minil mraz, pa bo prikukal iz zemlje tudi naš dobri znanec regrat. Koliko ljudi ga že komaj čaka. Regrat je prva pomladanska zelenjava, ki si jo človek tako težko želi po enoličnem zimskem jedilnem listu. Ljudje ga pulijo iz zemlje s koreniko vred. Dokler je še mlad In nežen, je prav okusen, ko pa se Usti večajo so vsak dan trši In bolj grenki. O regratovi solati menijo, da ni samo zelo dobra, marveč tudi zdravilna in da osvežuje telo. Ni zmotno to mnenje. Regrat je čudovita shramba vseh mogočih snovi in to tako med seboj povezanih, da more nad vse ugodno vplivati na človeško zdravje in na razpoloženje. Tudi na razpoloženje, pravim-, 2e od nekdaj je vera, da je človeško razpoloženje v zvezi z Žolčem. Se danes pravimo, da je nekdo melanholičen, kar pomeni, če ponašimo sestavna dela besede, ki je grškega izvora, da ima čfn žolč; koleričen je pa oni, ki ima žofi!, ali kot lepo pravijo ponekod, ki je žolčen. Skupek snovi, ki’ so v, regratu, baje zelo ugodno vpliva na vse sitnosti, ki so v zvezi z žolčem in posredno z njim z jetri, pa naj bodo to otekla ali vneta jetra ali pa vnet žolčni mehur. In kdaj je človek boljše volje kot tedaj, ko se dobr.) naje in mu želodec in prebavila v redu delujejo; se Pravi takrat, ko se pravilno cede v želodec In črevesje vse čudovite snovi, ki razkrajajo in prebavljajo hrano. Tudi te ni kaj v redu, more dobro zalo- žena lekarna v regratu napraviti čudeže. Pametno, zelo pametno — je torej, da jemo spomladi mlade regratove liste. Toda pozneje postanejo ti listi trdi, grenki, mlečkasti in se nam zatikajo kot solata. Telo pa čuti marsikdaj potrebo po regratu, zato si ga naberimo ob vsaki priliki. Vse je dobro, najboljša od vsega pa je korenika. Baje je najboljša jeseni, kajti takrat je lekarna v regratovi koreniki najbolje založena. Lahko kuhamo iz nje čaj ali pa jo namočimo v žganju in pijemo ta balzam za naša prebavila po kapljicah. Povsod dobiš regrat in mogoče ga kdo celo omalovažuje in gleda postrani, Toda ne sodi nikogar, dokler ga nisi spoznal in tako je z regratom. Naberimo si ga in- posušimo, da ga imamo vedno pri roki, kajti ne vemo ne ure nc dneva. T. P. kakim drugim sredstvom. 2, Proti zapredenim gosenicam podnevi in v spomladanskih mesecih zažgemo prizadeta mesta z baklami, ki jih nasadimo na dolge palice. 3. Najbolje pa Je, da napadene veje odrežemo in takoj zažgemo. Kadar so prizadeti borovi vršički ali glavni poganjki, moramo odstraniti gnezdo, ne da bi odrezali vršiček, kajti brez njega drevo ne more rasti. Kako pobiramo prelčeva gnezda pa naši ljudje že vedo. Pobiralci naj pomnijo, da so gosenlčne dlačice škodljive, če nam pri dihanju ali z jedjo pridejo v notranje organe. O-pekline na koži blažimo z obkladki, ki jih namočimo v amoniaku ali mleku. Se najbolje pa je, da se tisti, ki po-birajo-prelca po rokah in o-brazu dobro namažejo z oljem, da si zavežejo usta In oči zavarujejo z očali. Se drugače lahko zatiramo borovega prelca, le da je nekoliko teže. Ko nastopi huda zima, zadostuje, da prerežemo gnezda in mraz uniči gosenice. Pomagalo bi tudi, da vzgojimo žuželke, neke vrste mušic, ki napadejo prelca. Oe bi ne bilo predrago, in to velja zlasti za vrtove in parke, bi se lahko posluževali strupov, n. pr. arzeniatov. Pred leti so v o-kolici Trsta škropili gnezda s strupom DDT. Rezultati so bili zadovoljivi, težava je bi- BOR, KI GA JE UNIČIL BOROV PRELEC. la ie z motornimi škropilnicami. Skropilci so bili v nevarnosti in so se morali zavarovati s težkimi gumijastimi o-blačili. Za enkrat se bomo posluževali še stare metode. Najpripravnejši čas za pobiranje borovega prelca je sedaj, ko so gosenice v gnezdu. Odredba gozdarskega CP odloča, da moramo pobrati in pokončati gnezda do 15. februarja 1951. Dr. BASA Kisik povzroča na vinu razne spremembe. Ako je sod poln in tako v njem ni zraka, ostane vino neizpremenjeno. Ako pa je vina v sodu le do polovice, tedaj nastanejo raz-ne spremembe, ki so pod določenimi pogoji škodljive. Ce vino ni dozorelo, bo pod vplivom zraka postalo motno. To pa še ni nič slabega pač pa le znak, da vino dozoreva. Popolno vino pa ne sme na zraku pokazati nilcake spremembe. Zato mlada nedozorela vina namerno zračimo, ako jih ni. mamo namena takoj porabi, ti. S posebnimi pripravami za zračenje ali s pretakanjem pospešujemo dozorevanje vina. Tako ga ustalimo, da ni več podvrženo spremembam- Pri prekipevanju mošta v vino razlikujemo prvo, glavno vrenje, in drugo, tiho Nekaj novosti RAZPRSEVALEC NA ELEKTRIČNI POGON Nova naprava ki prihrani zelo mnogo dela in časa, je stroj za sajenje krompirja, ki polaga hkrati krompirjevo seme v tri brazde. Pri nedavnih poskusih so posadili s tem strojem krpippir na površini 22,6 ha v pičlih štirih dneh. Ker je stroj skoraj povsem avtomatičen, sta bila pri delu zaposlena samo moški, ki je vodil traktor, in dekle, ki Je nadzorovalo sajenje. Stroj bo omogočil, da bodo pri sajenju krompirja porabili dvakrat manj časa in samo tretjino delovne sile, ki je bila doslej potrebna. G O K 1» O l> I N J K T V O BOLEČINE V TREBUHU (Nadaljevanje -iz zadnje številke) Ce ni mogoče najti z večkratno točno preiskavo vzroka želodčnim bolečinam, tedaj govorimo o nervoznem želodcu, kar velja zlasti za nevrotike. Ti ljudje prenašajo tudi najtežjo hrano, želodčne bolečine nastanejo šele pri duševnem razburjenju. Da ima želodec važno vlogo v čutnem življenju, je ljudstvo že davno spoznalo', saj priča o tem mnogo rekov, kot na primer «želodec se mu je obrnil» itd. Pri krčevitih bolečinah pod desnim rebrnim lokom misli skoro vsak človek pravilno na žolčnik ali jetra, vnetje žolčnika in napad žolčnih kamnov (navadno sta obe bolezni zdr-uženl) potekata navadno v dveh različnih oblikah. Kronično obliko je težko spoznati in bolniki tožijo le, da imajo stalno napet trebuh In da vetrovi pritiskajo skoro do žličke. Tolažijo se navadno s «slabim želodcem», dokler nenaden napad žolčnih kamnov ne pojasni vzroka bolezni. Dramatičnejši je vsekakor akutni napad z nenadnimi bolečinami pod desnim rebrnim lokom, ki izžarevajo navzgor v ramena, vrat in celo v zobe, spodaj se pa širijo v križ, pogosto tudi stegno. Ledvični kamni, vnetje ledvičnih ponvic, gnojenje ledvic, pljučnica spodnjega desnega režnja, novotvorbe v danki, vnetje slepiča in med-rebrne nevralgije lahko povzročajo iste težave kot vnetje žolčnika, zato se ne smemo čuditi, če spravijo o-menjene bolečino tudi strokovnjaka v zadrego, ker ne more takoj postaviti pravilne Ce ne veš, kako dolgo moraš kuhati sladkor, da bo nitast, pomoči prst v mrzlo vodo, nato v sladkorni sirup (ne bo te speklo) In ga takoj stisni k palcu. Ce se med prstoma stvori kot las tanka nitka, je sladkor pravilno kuhan. * « * Narastek ne bo upadel, ko ga vzameš iz peči, če s> mu vmešala trd beljakov sneg ali pecilni prašek. Ko se peče, ne odpiraj peči! <■ c * Ce hočemo iz limone iztisniti mnogo soka, jo dajmo pred uporabo za nekaj minut v peč. N AS V JETI pla- šču, ki se nam je v kovčegu preveč pomečkal, bomo zopet dali pravo obliko, če ga razpnemo na obešalnik, temeljito poškropimo in ga nategnemo v prvotno obliko. g! U 1? Rjave madeže, ki so ostali na čajnih skodelicah in sploh temna mesta v porcelanu, odstranimo s soljo. * • * Ce trpimo zaradi mrzlih rok, si jih drgnimo s toplim) oljčnim oljem od prstnih konic do zapestja. * * « Steklenice za mleko opereS z močno slano vodo. diagnoze. Pogosto odkrije šele operacija prave vzroke bo. ločin. Najbolj pogosto obolenje spodnjega dela trebuha je vnetje slepiča Napad prične navadno nenadno, bolečine go krčevite, zdaj močnejše, zdaj manjše in jih občutimo v desnem spodnjem predelu trebuha, v epigastriju in ob popku. Tudi neznatnih bolečin v tem predelu ne smemo, zlasti še lori otrocih, podcenjevati. Diuge bolezni, ki puvztc-čajo bolečine v desnem spod. njem delu trebuha, sr novotvorbe ali povečane mozgovni, ce v danki, kamni v desnem sečevodu, pri možu vnetje moda, pri ženi vnetje jajčnikov ter kila v zrasteh. Zdravljenje bolečin v trebuhu naj se v kolikor ni-zdravnika, omejuje na domača zdravila. Topel vlažen ovitek ne pomiri samo črevesja dojenčka, ampak je Izvrsten pripomoček za olajšanje trebušnih bolečin pri odraslem. Pelinov čaj in čaj iz tavžent- ro/. zdravita, kot vse grenčice želodec. Metin čaj veže pil. ne in pospešuje izločanje žolča. Komur se zapirajo vetrovi, naj pije čaj Iz korni-kovca (koriandra), kumine, Janeža In gozdnega korena. Najvažnejše vprašanje, na katerega je težko odgovoriti, je, kdaj moramo poklicati zdravnika. Seveda ga ne smemo alarmirati že pri vsaki najmanjši bolečini v trebuhu, poklicati ga pa na vsak način moramo: če so bolečine tako močne, da jih bolnik ne more prenašati in je apatičen, ga obliva mrzel pot ter bruha blato; če se bolečine periodično ponavljajo; če ugotovimo zvišano temperaturo, posebno še, če znaša razlika med temperaturo pod pazduho in v danki eno stopinjo; če sumimo na vnetje slepiča: če je bolnica zelo oddaljena, je bolje, da zdrav, nika hitreje kličemo, da v nujnem primeru no zamudimo pravega trenutka za prevoz v bolnico. Dr. S. S. DA NAM NE BO ŠIVALNI STROJ, KADAR GA NE RABIMO, NAPOTI GA SPREMENIMO. V LEP DEL POHIŠTVA ZA TO POTREBUJEMO 'NEKAJ TRDNIH DESK ALI PRIMERNO OBLIKOVANO POLICO, KI IMA OB STRANI SE OMARICO. STRANSKI PREDALI SLUZIJO ZA KRPE; STROJ ZAKRIJEMO Z ZAVESO. spomladansko vrenje, ki izpopolnjuje prvo; toda le tet daj, ako prvo vrenje mošta ni bilo popolno, če moštu niso bili dani vsi pogoji za pravilno vrenje. Tako n. pn pomanjkljivo pokipevajo premalo zračeni mošti. kajti vin. ske kvasnice, ki spreminjajo, mošt v vino, potrebujejo tudi zraka. Kot rečeno, dozoreva vino pod vplivom kisika, postane trpežnejše, in za spremembe zraka neobčutljivo. Vinu pa škoduje zrak, če predolgo nanj vpliva. Izgubijo na okusu ali pa imajo pre-velita odstotek čreslovine, zaradi česar so pusta. Preveč zraka povzroči tudi, da se vino prehitro stara, kar tudi ni v prid sodobnemu kletarstvu. Iz navedenega sledi, da zrak lahko koristi ali pa tudi -škoduje.' Vino lahko različno sprejema zrak, se pravi kisik. Mlada vina sprejemajo več kisika kot stara, ker vse. bujejo več snovi, ki se z zra. kom izločajo. Pri zrelih vinih povzroča prevelik vpliv zraka prehitro staranje. Mlado vino vsebuje pred prvim pretakanjem približno 1 do 1.5 litrov raztopljenega ogljikovega dvokisa (C02) na 100 l. Zato je mlado vino rezko. Po prvem pretakanju vsebuje le še pol litra ogljikove kisline in rezkost popusti. Stara vina vsebujejo približno le še 0.2 litra ogljikovega dvokisa. Tudi polnost vina se razvija pod vplivom zraka. Ubito vino je prazno brez pravega okusa, to praznoto najbolj občutimo po daljšem prevozu. Tako vino je prazno. Se. le ko nekaj tednov leži pride do pravega okusa. Dr. BASA Posvetovalnica za matere VPRAŠANJE; Moj otrok je osem mesecev star in hranim ga z mlekom, sadnimi sokovi, s krompirjevim pirejem, zelenjavo ter močnikom. Nedavno pa mi je sosede svetovala, da manjka pri taki hrani otroku vitamin A in naj mu zato dajem včasih jajčka ali meso. Meni se čudno zdi, da bi tako majhnemu otroku jajčka koristila in zato prosim za nasvet. ODGOVOR: Sicer ni navada, da dajamo dojenčkom jajčka ali celo meso, čeprav tega zdravniki ne odsvetujejo. V. Franciji dajejo baje že šestmesečnemu otroku rahlo pečena telečja jetrca, kar se je zelo dobro obneslo. Zdravju ysšega dojenčka bo prav gotovo koristilo, če mu enkrat tedensko zamešate v močnik svež rumenjak. Dajte mu od časa do časa tudi nekoliko jetrc, saj vemo, da so jajčka in jetrca bogata z vitamini. VPRAŠANJE: Imam petletnega otroka, s katerim imam mnogo težav, preden ga uspavam. Ker je nasplošno zdrav, bi rada tudi dosegla, da bi otrok čim-prej zaspal. ODGOVOR: Kljub temu da je otrok zdrav, je lahko mnogo vzrokov, da pozno zaspi. Menim pa, da mnoge matere grešijo v tem, da preveč kurijo v otroških sobah. Zato vam svetujem, da položite otroka spat v hladno, dobro prezračeno sobo, da ga zelo dobro odenete in mu v posteljico položite tudi grelec. Kuhinja OKUSNI JABOLČNI JEDI 1) Nalupljena jabolka zribaj ter jih takoj polij z mlekom ali a smetano, sladkorjem in limoninim sokom ter dodaj še 2-3 žlice zmletih orehov. 2) Jabolka, ki pri kuhanju ne razpadejo, narežemo na tanke ploščice, potresemo s sladkorjem in cimetom, pustimo da nekaj časa ležijo In jih nato s precejšnjim kosom surovega masla dušimo v zaprti posodi 10—20 minut. FIGOVA STRUCA Dobro zmešaj en rumenjak in 6 dkg sladkorja ter dodaj 12 dkg malo praženih sesekljanih orehov ali mandljev in 1’ dkg zmletih suhih fig. Oblikuj štruco, povaljaj jo v sladkorju in pusti, da stoji 2 dni. Nato l Jo razreži na rezine In ponudi. JK II I £ A M K A FI I. A I ICM.I A !B t. 1 VODORAVNO: 1, bibaviCni uojav — zdravstvena služba — bajeslovna reka; 2. breg — vek — pokrajina v Aziji — raztopina; 3. veda o telesnem ustroju — mesto v Španiji — staro babilonsko mesto; 4. uharica — zveza — Ibsenova drama — mesto v Avstriji — iasovnn enota; 5, veznik — prestolnica evropske države — poslopje — pijača — garje; 6, poziv — turški naslov — žensko ime — padavina; 7. namera — teža omota — oddelek v gledališču — kemična prvina; 8. moško ime — pristaniška naprava — obmorsko mesto v Jugoslaviji — rastlina — član; 9. potujoče krdelo — del noge — pripadnica narodnostne skupine; 10. voščilo; it. kazalni zaimek — Zevsova ljubimka — kača; 12 pritok Donave — pesnitev — osebni zaimek; 13. glasbilo — čudežna posoda — mesec; 14. oddelek vojakov — ogenj — gorovje v Jugoslaviji; 15. veznik — kraj na Norveškem — Skala — pristanišče — moško ime; 16, žival — predlog — moško ime — število; 17, grška boginja — kraj pod Fruško goro — poškodba — mesto v Italiji; 18. oseba iz Stritarjevega «Zorina» — pokrajina v Aziji — pritok Donave — nemški modroslovec — osebni zaimek; 19. glina — žival — ječa — sijaj — neupogljiv; 20; prislov — država v Afriki — listkovni seznam; 21. oseba iz Gotthelfovega romana — telesna okvara — drevo — krmljen; 22. slog — zgodbica — Staro mesto na Halkidikl, NAVPIČNO: A. zbirka predpisov — magazin; B. ruski marksist — turški gospod — kazalni zaimek — mlado govedo; C. reka v Srbiji — rimsko božanstvo — naselje — nadaj C. lučaj — glasbena Urama — zadetek (pri loteriji) — vpra-ialnica; D. mesto v Nemčiji — vrsta pristojbine — gora na Koroškem; E. angleški filozof —- žensko ime — Verdijeva o-pera rimski pozdrav; F. jarem — moško ime — srež — žensko ime; G, sestanek — močnata jed —• alpska raslli-oa; H. nadav — skupina igralnih kart — interval (v glasbi) — kovina -- kraj v Dalmaciji; J. predlog — vrsta obleke — predlog — gora na Hrvatskem orodje; j. reka v Sloveniji reka v Evropi — telovadno orodje — sodeželan; K. vrsta krone — časovna enota — »var - praska; u žensko ime del suknje — igralna karta — žival — predlog; M. kradljivec — prostor v hiši — vogal — okence — dolina v Triglavskem pogorju; N. razčlenitev — vodopad — bolezen — »eka v Evropi; O. Cankarjev spis — vrsta znamenj — mlev-aki izdelek — veznik; .p naj-nl*k mest« — vrsta tkanino ~ zemljevid — nastava; R. rastlina — pokrajina v Jugoslaviji — glasbeni pojem»; S. vrsta goveda — ptica — Agamemnonov sin — prislov; S. kraj pri Ljubljani — obrtnik — žensko ime — sorodnica; T. kemična prvina — nauk — dan v rimskem koledarju — vihar;"U. star španski ples — poveljnik. V Sport na znamkah v novi Jugoslaviji Kakor imamo znamke v spomin na kakega znamenitega moža, na kak kongres ali na ustanovitev kakega mesta, tako imamo znamke, ki nas spominjajo važnih športnih prireditev. Jugoslovanska poštna uprava je 15. junija 1947 dala v promet tri spominske znamke ob «dnevu fizkulturnika», ki je bil v Beogradu. Zagrebški grai-fik Artur Skutelj nam Je na teh znamkah podal v lepih sličicah nekaj motivov s flzkul-turnega zleta: znamka za 1.50 din prikazuje proste vaje mladink, na znamki za 2.50 pa vidimo v ospredju mladinko, v ozadju pa zvezdo In fizkultur-ne prapore, dočim je na znamki za 4 din mimohod mladincev. 5. septembra istega leta je bila v Ljubljani Balkaniada v vajah na o-rodju. Ob tej priliki so prišle v promet 3 spo minske znamke, ki jih Je izdelal ljubljanski slikar Janez Trpin; vse tri so enake In pri- to;L,*:**a vz^o.ia - šport ZffiiMimm sfava Radili* športnika premami denar in pohlep po slavi Pred tedni so prinesli drevniki vest, da je ‘pri nekem ekshibicijskem boksarskem srečanju doslej še ne preveč znani Mario Minatel-li, novopečeni profesionalec, poslal bivšega evropskega prvaka in kandidata za naslov svetovnega prvaka Mitrila za cele tri minute v deželo zvezd. Ko se je Mitri zbudil iz nezavesti je sicer nadaljeval srečanje, a njegova morala je dobila nov udarec, dosti močnejši in trajnejši od Minatellijevega. Novica bi našla mesto v naši rubriki Sport pio svetu, ako Mitri slučajno ne bi bil Tržačan in ako nc bi bil njegov primer najjasnejši dokaz, kaj se zgodi, ako nekdo preskoči svoj socialni razred, se ga sramuje in hoče postati gospod; je pa njegov primer ludi žalostno potrdilo, da za prvim padcem vedno sledijo še drugi. Usi smo s prikritim' strahom čakali kdaj se konča Zimski spor J v medenih tednih Mojstri, d ilo in drsalk uživajo medene tedne. Pa ne samo mojstri. Tudi navadni ljubitelji zimskih športov si rie dajo miru. Kar stopite v zgodnjih nedeljskih jutrih na tržaško postajo. Cele reke se valijo proti «belim vlakom» in z njimi dalje bodisi v italijanske Dolomite alj P® v naše prelepe slovenske gore. Pa povrnimo se raje k mojstrom. Preteklo nedeljo so tekmovali skakalci v Avstriji. Zbrana je bila vsa evropska elita od Norvežanov in Fincev pa do Jogo: lo vano v in Avstrijcev. Zmagal ie znani Avstrijec Bradi, naš slovenski Polda pa je prekosil marsikaterega severnjaka in se plasiral na C. mesto. Italijani so zaostali. V Pokljuki (kdo ne pozna tega zimskega raja?) pa so se preizkusili slovenski tekači za olimpia-do. Na 15 km je zmagal Kor-dež, o katerem ]e švedski trener prof. Astrom dejal, da spada v prvi svetovni razred. Kako pa bo na letošnji olimpiadi, bomo ie videti. dolga serija Mitrijevih zmag; končal jo je Amerikanec La Motta. Mitri udarca ni znal prenesti. Obtoževal je svoje ameriške menažerjp in kazalo je, da je razkril e nell a največjih povojnih škandalov na polju usnjenih rokavic. Pozneje na se je pokazalo, da so njegovi izpadi plod popolne neurejenosti misli, da je pravzaprav iz muhe naredil slom. Kako je do tega prišlo? Odgovor je kaj lahek: Mitri je bil svojčas preprost delavec. Ko je imel zvečer po delu čas, je šel v znano telovadnico VSO v Ulici Con. ti in treniral. Kmalu so opazili njegove velike sposobnosti, vedno več časa je začel posoečafi ringu, dokler končno med diletanti ni imel doraslega nasprotnika. Privlačevala ga je lepa slika boksača profesionalcu obkrožena z žvenketanjem denarja in popularnostjo; tudi to je dosegel. Korak za korakom se je prerival kvišku in končno osvojil evixtpsko prvenstvo. Na tem polju mu je šlo torej vse po sreči; kar si je želel, to mu je s pestmi uspelo realizirati. Enako srečo je imel tudi tam, kjer pesti pridejo na vrsto šele po mnogih letih. Odšel je na počitnice o gore, zagledal miss Italijo in se na vrat na nos zaljubil; pravijo, da tudi ona, in zakon je bil tu. Komu ne bi vse to zlezlo v glavo? Zvabila ga je k sebi A-merika, ki jo, sicer napačno, imajo za paradiž boksače». Plačali so pot zanj in za ženo, ju krmili, a za prothislu-go seveda zahtevali, da Mitri boksa. Prvega nasprotnika je bila sama povprečnost, živahnemu in tedaj samozavestnemu Mitriju ni mogel biti v resnejšo oviro. Potem je kazalo, da se Mitrija sreča še enkrat, smehlja; slavnemu La Motti si je nasprotnik, s katerim bi se morala bosti za svetovno prvenstvo poškodoval roko; kljub resnejšim reflektantom je bil določen Mitri, da zamenja ponesrečenega; drugi so morda leta in let» čakali, v preddvor- ju, da bi jim bila dana prilika, da se pomerijo za naslov, Mitriju Pa ni bilo treba čakati niti šest mesecev. Veliko je bilo zanimanje za ta match, še večje razočaranje Evropejcev po njem. Mitri jo je prvič v življenju dobil po nosu.. Obtožb na letto in desno ni bilo konca. Tržačan sploh ni mogel razumeti, da ima tudi on kdaj neuspeh. Razočaran pride v Evropo; da bi si popravil moralo, mu preskrbijo hitro za nasprotnika Parižana Ritterja, precej neznano veličino; tudi tu se Mitri spotakne in match izgubi. Sedaj se je Tiberio umaknil b planine za štiri mesece in da si popravi živce in telo. Bomo videli, vendar na žalost, exempla docent. Zgubljene slave sj ni povrnil od velikih boksačev še nihče, niti «črni bombarderu Joe Luis, ki si je nedavno na ljubo neplačanih davkov ponovno oblekel rokavice. MITJA VOLČIČ kazujejo telovadca pri vaji, v ozadju pa vidimo vrhove slovenskih planin. « 10. septem. yiìJI bra 1948. bi mmijM morale biti v Beogradu «Bal kansko srednje evropske Igre v lahki atletiki», ki jih pa zaradi komin-formistične resolucije ni bilo. Jugoslovanska poštna uprava pa je Ze pred napovedano prireditvijo dala v promet tri krasne znamke. Na prvi v vrednosti 2—1 din vidimo metalca krogle, na drugi za 3—1 din je naslikana športnica v teku čez oViro, na zadnji znamki za 5—2 din pa je skakalec v višino s palico. Te znamke je izdelaj priznani beograjski grafik Sreten Grujič. Ob deseti obletnici planiške skakalnice in mednarodnih smučarskih tekem (20. _ 27. III. 1947), so izdelali 2 znam K5 z motivi iz Planice. Znamka za 10 din nam prikazuje celotno planiško skakalnico, druga za 12 din pa skakalca med skokom. Vsakoletni le talski zlet v Rumi je poleti leta 1950 počastilo kar pet znamk v bakro. tisku. Sličice so zelo lično izdelane In raz ločne, le barve niso najlepše. Znamka za 2 din nam kaže mladega modelarja s svojim modelom, znamka za 3 din veliki model med poletom, znamka za 5 din skupino padalcev, znamka za 10 din mladinko — pilota v letalu, znamka za 20 din pa vodno letalo pri Dubrovniku. Ob šahovski olimpiadi v Du brovnikti v avgustu leta 1950. je Poštna uprava izdala pet znamk, ki sodijo nedvomno med najlepše jugoslov. znamke. Vsaka izmed teh je prava umetnina, bodisi zaradi slike bodisi zaradi pestrih barv. Na znamki za 2 din je zemljevid Jugoslavije in silhueta šahovske figure — lovca z označbami strani sveta. Na znamki za 3 din je stolp na šahovskem polju, okrog stolpa trak v obliki črke J z zastavicami različnih držav. Na znamki za 5 din je šahovnica s figurami in zemeljsko oblo. Četrta znamka v vrednosti 10 din nam prikazuje zemljevid Jugoslavije z delom zemeljske oble. Na vsaki je šahovsko polje in figure, nad tem jugoslovanska zastava. Zadnja znamka za 20 din nam prikazuje Dubrovnik z jugoslovansko zastavo in šahovsko figuro — skakača, okoli tega pa trak zastav. Te znamke predstavljajo reg lep spomin na šahovsko olim-piado. Študija st. 1 Studije znanega komponista Troicky-ja spadajo v vrsto najr boljših, kar smo jih do sedaj videli, še večkrat smo mogli občudovati v tem listu izredno vsebino njegovih študij. Običajno so pozicije zelo preproste, ali Troicky zna iz nič pričarati čudovite stvari. Tako je tudi v naslednji študiji: CRNI BOKSAČ ROBINSON NADALJUJE SLAVO SVOJEGA RODU V BOKSU. KAR JE BIL NEKOČ LOUIS, TO JE DANES ON. SEDAJ SE MUDI V EVROPI, KJER JE SPRAVIL V ZEP 5 ZAPOREDNIH ZMAG IN SEVEDA TOLIKO VEC DENARJA. V LETU 195» JE ROBINSON DOSEGEL 12 ZMAG S KNOKAUTOM, IN SEST PO TOČKAH BELI: Kd«, Dg4, SgS. CRNI: Kc6, Db3, a 6, b5. Beli na potezi zmaga. Pozicija nas takoj uven, da je zmaga mogoča le v izjemnem pfimeru, ker dama in skakač proti dami ne moreta dobiti. Zato je komponist črnemu dodal poleg dame še 2 kmeta, ki naj ovirate črnemu kralju svobodno gibanje. Beli ne sme dopustiti, da bi se črni kralj skril za kmeta, niti sme dovoliti zamenjavo dam, ker bi igro že izgubil. Samo nagel kombinirani napad dame in skakača more odločiti igro. Ce pričenjamo napad z damo, se bomo kmalu pripričali, da nismo na pravi poti. Kralj bo zbežal k svoji dami ter se oddaljil od skakača, ki ne bo mogel sodelovati v napadu. Beli mora pričeti borbo s skakačem. Poglejmo potezo: 1. Sg§ — e7-)-, Kc6 — b6; 2. Dg — d4+, Kb6 — a5; 3. Se7 — c6 mat. Tudi po: 1. Sg6 — e7-f, Kc6 — b7, dobi beli. 2. Dg4 — e4-i-, Kb7 — b6; 3. De4 — d4-[-, Kb5 — b7; 4. Dd4 — d7-|-, Kb7 — a8 (b8); 5. Dd7 — c8+, Ka8 — a7; 6. Se7 — c6+, Ka7 — b6; 7. Dc8 — 07-1-, Kb6 — c5; 8. Sc6 — a5-i-in dobi damo. Do istih pozicij dospemo prav tako z 1. Sg6 — e5-|-. Toda črni kralj ima še dve prosti polji, C5 in d6. Kd5 ne gre zaradi Dg8 j- z dobitkom dame, Poglejmo najprej prvo potezo: 1. Sg6 — e5+! Kc6 — c5; 2. Se5 — d7-i- -------- Zaradi tega ponovnega napada skakača je bila prva poteza boljša od 1. Sg6 — c7. 2. ------, Kc5 — d6; 3. Dg4 ~ f4+, Kd6 — e6; 4. Sd7 — c5+. in dama pade. Ali 1. SgG — e5+, Kc6 — c5; 2. Se5 — OT+, Kc6 — c6; 3. Dg4 — g6+l Kc6 —b7; 4. Dg6 — b6+, Kb7 — a8; 5. Db6 — b8 mat. Pravo lepoto te študije pokaže šele tale glavna varianta: 1. Sg6 — e5-t-!, Kc5 — d«! Naslednja poteza je presenetljiva, skoraj neverjetna 2. Se5 — d3H, -------. Preti mat z Dd7. Skakača dama ne sme vzeti. Crni kralj tudi ne more zbežati niti preko polja c6 niti preko d5, ker bi bil mat ali pa izgubil damo. Samo dama mora preprečiti mat na d7. 2, ------. Db3 — 17; 3. Dg4 — d4+!, Df7 — d5; Po 3. ---------- Kd6 — c6 sledi 4. Sd3 — e5 šah in šeh. Po Ke6 pa 4. Dd4 — c5 mat. 4. 004 — 16-1-, Dd5 — e6; 5. Df6 — 6711 ------- Druga tiha poteza. Do iste pozicije bi prišli. C« bi črna dama v drugi potezi šla namesto na fT na e6. Nastala je čudovita pozicija. Crnl kralj nima poteze, ker na Kctì sledi 6. Dc7-|- Kd5 in 7. Sf4. Iz istega razloga črni ne more vleči kmetov. Crna dama pa mora kriti polje D7 zaradi mata. Preostane samo še 5. ------, De6 — f5. Na Dh3 sledi 6. DcS-i- K05 ali e6 ter 7. Sf4-)- itd. Sedaj p» sledi še zadnji prekrasni skakačev odskok: 6. Sd3 — f4!l Grozi mat na c7. Na 6, —— Dc2 sledi 7. De7-i- Kc6 ter 8. Dc7-i- itd, Na 6. ------ Kc5 pa 7. Dc3+ Kb6 ali d6. 8. Dc7 mat. Komponist Troicky je neprckoslji« v svojih študijah. Inf. SIKOSEK BORIS r ( ćj. Mnogi ljudje se mučijo s kesanjem, namesto da bi skušali poravnati storjeno krivico.______________________________________________________ L;uoa Jucci. Mi « življenju, vai smo vajeni polomov. Ampak ta, ki se je lotil ; trganja atomov. je zaslužil, da zemljani ir 'i pretipljemo obisti, ker zaenkrat ni izgledov, d« bo v kratkem kaj koristi oc te zlodjeve iznajdbe. Zdaj gremo povsem po drugi pc i, ki nas bo dovedla po simpatični zdslugi Pasov in Američanov v novo, res napredno dobo, Ti in oni so sklenili preobraziti podobo ne le naše stare zemlje,' marveč celega vsem ir ja. N'ti enih niti drugih ta zamisel ne vznemirja. ker drugače bi začeli boli oprezno govoriti o atomski energiji. Prej so skušali zaviti vso zadevo v neko tajno, zdaj pa javno govorijo, da atomske brez prestanka kar masovno že gradijo. Kakor berem v časopisih, jih imajo na stotine, Pa se še naprej marljivo trudijo ua vse načine, da povečajo število. Kaj je vendar treba tega, ko so nas doslej učili, da bi bilo konec vsega, če le sto bi jih sprožili. Jaz sem mnenja, Juca moja, da ;e dobršna razlika med reklamo in dejanji. Tu je bržkone po sredi le lažniva propaganda med vodilnimi razredi diplomatov, generalov, ki drug drugega strašijo, da v tej nori mrzli vojni še na času pridobijo. S lem si jaz, Jucina moja, čislo nič ne belim glavo. C'- bo 'M j na, bo pač konce ' tud njih. Jucina zdravo! NOVOLETNE ZABAVE Tržaški naujan: Grozen je ta prehod od starega v novo leto. Vsi državni glavarji, vsi vladni možje, vsi cerkveni dostojanstveniki, vsi listi objavljajo novoletne poslanice. Vse moraš poslušati in vse prepevajo isto obrabljeno pesem o miru, v katerega nihče ne veruje. Hvala bogu. da je to za nami! Tržaški Slovenec: Kaj se pri-tožuješ? Mi Slovenci smo še na slabšem: Mi moramo poslušati poleg tega «Glasbo po željah»! v neareéi ■ V1TANZA: Srečni vi, slovenski bratje, ki vam sodijo italijanski sodniki (p« fašističnem zakoniku, op. Burje). Kdor drugemu jamo koplje.** Vi'dalijCvl in delodajalš ki sindikati skušajo na vse načine zavirati razvoj Enotnih razrednih sindikatom TRŽAŠKI DELAVEC: Zaman gospoda, smo pa že hujše ovire prestopili, kot je vajina... DUHOVITOSTI Ameriški senator Leverett Saltonstull je prejel od neke žensk? tole pismo; «Prosim, da mi poveste, kako se imenuje tista državna ustanova, pri kateri bi dobila brezobrestno posojilo. S tem denarjem bi si kupila državne papirje in porabila obresti teh papirjev, da plačam svoj dohodninski davek. —«»— Nek ogorčen potnik je pisal železniški upravi: «Vsak dan se odpeljem z vlakom ob 9.35 in nikdar ne najdem prostora v sprednjih vagonih, tako da moram iti često peš. Zadnji vagoni tega vlaka pa imajo vedno zelo malo potnikov. Mi lahko poveste, prosim, zakaj ne postavijo teh vagonov spredaj, da bi udobneje potovali? —«»— Otroci so majhni ljudje, ki se ne smejo tako obnašati kot so se njihovi starši, ko so bili njihovih let. —«»— Zahteva, da se ne sme lju. biti vedno iste žene je prav tako absurdna kot zahteva, da bi moral dober umetnik porabljati več violin zato, da bi odigral eno samo skladbo. ČASTNI ČLAN Novoimenovani vrhovni poveljnik atlantskih čet, general Eisenhower, je dospel v Evropo ter obiskuje evropske prestolni, ce, da pridobi odgovorne vladne može za atlantsko obrambo. Poročila pravijo, da doživlja potujoči general sama razočaranja. Doživlja pa tudi nepričakovana presenečenja. V Bruslju je n. pr. prejel to-le pismo: «Ekscelenca, general Eisenhower! Podpisano društvo je e-noglasno sklenilo, da Vas imenuje za svojega častnega člana. Sami vidite in spoznavate, kako trdo je delo zavarovalnega agenta in kako težko je prepričati ljudi, da se zavarujejo proti požaru, ki lahko vsak čas izbruhne. Naše priznanje naj bo Vam v tolažbo, a Vaše delo naj bo nam v ponos. Vsedržavno društvo zavarovalnih agentov v Belgiji». MED VRSTAMI Na pol amnestija. V Jugoslaviji je bila ob novem letu proglašena obširna amnestija, na podlagi katere bo kakim 12.000 osebam ukinjeno nadaljnje izvrševanje kazni. Vrsticam, s katerimi poroča o tem činu milosti, je «Giornale del Lunedì» postavil naslov «Quasi amnistia» (Skoraj amnestija ali nepopolna amnestija). Med vrstami: Pravilno! Popolna amnestija je nekaj čisto drugega. Na primer tako imenovana Togliattijeva amnestija, ki je bila izdana leta 1946 in ki še danes trdno drži. Ta amnestija je tako popolna, da je bil njenih dobrot deležen še v letu 1950, po 4 letih, človek, ki ga je bilo nekoč obsodilo fašistično posebno sodišče (dr. Sfiligoj). Nič za to, da je bil prej, za spremembo nekoliko tednov zaprt in da je bilo treba spraviti na noge ne samo vso slovensko javnost, temveč tudi dober del svetovne javnosti, preden je' ta «popolna» amnestija prišla do veljave. ŽIVLJENJE PIŠE ROMANE Tako pravijo na splosno. In še več: Romani, ki jih piše življenje, so bolj zamotani nego oni, ki jih ustvarja domišljija romanopiscev. Življenje pa ne piše samo romanov, ampak tudi novele, veselo- in žalolgre in tudi - dovtipe, Življenje je na primer te dni napisalo ta-le dovtip: Emile Forzani, 77-letni tržaški upokojenec, je šel v decembru na glavno pošto, da dvigne svojo pokojnino. Cim je denar prešle!, ga je zadela kap: mrtev se je zgrudil na tla. Kje Je tu dovtip, vprašujete. Jasno: Mož je umrl od veselja, da je napočil tisti edini dan v mesecu, ko se lahko naje do sita. V filli družili Slovenski belčki okrog «Demokracije» se vedno spotikajo ob naš «luksus» sami pa prirejajo v luksuznem tržaškem hotelu svoj «slovanski», pardon — emigrantski — ples. MILOSTLJIVA: Oh, ta naš ples je res nekaj finega, in pomislile, kako zelo koristi naši slovanski stvari... K«aalc uren«» ZNAMENJE ČASA Kominformistt strašno objokujejo svoj prepovedan lepak, v katerem pozivajo na borbo pi-oti Jugoslaviji. KOŠUTA: Milkec. kaj bi jamrala, saj veš, da demokristjani ne trpe konkurence. Dne 21. decembra je umrl v Rimu pesnik Trilussa, ki je bil brez dvoma pomembna literarna osebnost. Njegovo ime je znano po vsem svetu. Posebno njegove basni se štejejo med najlepše in najduhovitejše, kar je bilo na tem področju sploh kdaj napisanega. Slovstveni zgodovinarji ga uvrščajo med najslavnejše pisce basni, kakor so: Ezop, Faedrus, Lafontaine, Lessing, Krylov. Človek bi mislil, da bo italijanska javnost ob taki izgubi globoko žalovala. Kaj še! Nekaj drobnih člančičev Je bilo objavljenih, sem ter tja se je pojavi, la kaka osamela slika pokojnega pesnika. Vse to v prvih nekaj dneh po smrti. Danes, po 14 dneh, je pesnik Trilussa že pozabljen. Kako vse drugače je bilo v juliju lanskega leta! Tedaj so prirejali posebne izdaje listov, pisali dolge članke, za naslove so bile v rabi najdebelejše črke, naslove strani in dober del notranjosti listov so pokrivale slike, veliKe kakor odeje, vse to na čast možu, ki je tedaj umrl. In še danes pišejo Usti o njefti, ko je ravnokar preminuli pesnik Trilussa že pozabljen. Seveda! Ta mož je bil nekaj popolnoma drugega kakor nadarjen pesnik: Bil je bandit Giuliano. DVOBOJ Novoletno voščilo. (AUgemeine Zeitung) STARA IGRA Me bodo oborožili, me ne bodo oborožili, me bodo oborožili.... (Tramso) MAOCETUNGOV TRILETNI PLAN Mac Arthur: Poglejte, kaj ste naredili z mojo srajco.,. Mao: Kaj hočete, to je rdeč likalnik.... (Merlo giallo) ROJSTNI DAN Stalinova torta ob 74. letu. ( Satiricus)