Spedfztone ln abbonamento postale — Poštnina plačana v fotevtnl
Leto XXII., št. 73
Ljubljana, torek 31« marca 1942-XX
Cena cent. 70
UpravniStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon h. 31-22, 31-23. 31-24 Insenitni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pn pojmo-čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Ifa'iie Servizio Conti. Cort Pos«. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Puhhlicita Italiana S. A. MILANO
Iiklia ritk dan tam ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 15-—% za inozemstvo pa Lir 22.80
UredniStro: Ljubljana, Puccinijeva ulica feev. 5, tekfoa ker. 31-22, 31-23. 31-24___
Rokopisi »e ne vračajo
CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pob.
blicitl di provenienza italiana ed esteta: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
Devastazione ne! porto dl Tobruk e nelle basi dl Malta
Attivita di pattuglie ln Cirenaica — Quattro velivofi
netmei abbattuti
H Ouartler Generale delle Forze Armate eomunica in data dl 30 maržo 1942-XX 11 seguente bollettlno dl guerra n. 667:
Sul fronte cirenaico vivace attivita dl
pattuglie.
In combattimenti dl opposte grosse for-mazioni aeree cacclatorl tedesehi hanno ab-
battuto senza snblre perdlte 4 »Cnrtiss«.
Le istallazlonl dl Tobruk e quelle della base aeronavale di Malta sono state nuo-vamente intensamente bombardate da re-parti dell'aviazlone germanica; notevoli distruzioni e vasti incendi hanno palesato l'ef-ficacia delle azionl.
Opustošenje v luki Tobruk
in v oporiščih na Malti
Delovanje patrol v Cirenaiki — štiri sovražna letata
sestreljena
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. marca naslednje 667. vojno poročilo:
Na cirenaiškem bojišču živahno delovanje patroL
V letalskih spopadih velikih oddelkov obeh strank so nemški lovci brez lastnih l?gub sestrelili štiri letala tipa Curt ss.
Oddelki nemškega letalstva so vnovič močno bombardirali pristan iške naprave v Tobruku in v letalsko-pomorskem oporišču na Malti. Učinkovitost teh akcij so
pokazala številna po rušenja in veliki požari.
Odlikovanje oficirjev
italijanske mornarice
Rim, 30. marca d. Na krovu neke italijanske vojne ladje jc vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral Erich Raeder podehi častnikom italijanske vojne mornarice odlikovanja, s katerim je italijanske mornariške častnike odlikoval kancelar Hitler.
PRED VELIKIMI ODLOČITVAMI
NA VZHODU
Položaj Velike Britanije ni bil še nikdar tako slab kakor v sedanjem trenutku, ko ji grozi japonska nevarnost tudi z Indijskega oceana
16 ladij potopljenih a severnem Atlantiku
Nov uspeh nemških podmornic — Napad nemških rušilcev na sovražnikov konvoj, namenjen v Murmansk
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob a vilo danes naslednje poročilo:
Na D^neškem področju so bili vzhodno od Harkova odbiti v ogorčenem boju srditi napadi sovražnika, pri čemer je bilo uničenih 9 oklopnih voz. Tudi na ostali vzhid-ni fronti so se izjalovili v ponovno nastopajočem mrazu nov- sovražnikov! napadi v dih bojih, v katerih je imel nasprotnik !ke izgube. Topništvo vojske je obstre-alo z dobrim uspehom vojaško važne # v Petrogradu In Kronštatu. Opažene s- ile eksplozije in veliki požari.
rtska letala so uničila na karelski fronti marca več sovražnikovih kolon in
lila v spopadih v zraku 27 sovjetskih
letal.
\ pretekli noč1, so bojna letala učinkovito bombardirala z bombami težkega ka-Iibrr. mestno središče Moskve m sovražnikove postojanke ob zgornji Volgi ir vzhodno od Bologoja Zadetki v polno so povzročili med drugim velike požare v oboroževalnih napravah.
Nemške podmonrce so potopile, kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom na severnem Atlantiku 16 sovražnikovih trgovskih ladij s 110.600 br. reg tonami. med njimi 8 velikih petrolejskih la-tl'j s 73.900 br. reg. tonami.
Nemški rušilci so napadli v Murmansk namenjen sovražnikov konvoj, ki je bil že pe poročilu vrhovnega poveljništva nem-ike vojske z dne 29. marca cilj nemških
letalskih napadov. Potopili so s topovskimi izstrelki in torpednimi zadetki veliko transportno ladjo z 10.000 br. reg. tonami. ki je bila na poti iz Nevv vorka s tovorom oklopnih voz in municije. Preživeli člani posadke tega parnika kakor tudi nekega parn"ka. ki so ga potopila letala, so bili sprejeti na krov.
Ob svitu je prišlo do pomorske bitke s sovražnikovimi zaščitnimi s-lami, ki so bile v premoči in ki so obstojale iz križark in rušilcev. S torpedom je b;Ia zadeta ena izmed križark. Učinek se zaradi snežnega viharja ni mogel opaziti. V hudem boju Je bil izgub'jen en nemški rušilec. Velik del njegove posadke so rešili drugi nemški rušilci. potem ko so v topniški borbi odgnali skup?no sovražnikovih rušilcev.
V severni Alriki izvidniška delavnost ns obeh straneh.
Pred francosko zapadno obalo Je potopilo nemško bojno letalo 1 nadaljnji angleški brzi čoln.
Pri napadu angleških letal na Liibeck, ki Je bil omenjen \ včerajšnjem vojnem poročilu nemškega vrhovnega poveljništva, so bili predvsem zadeti stanovanjski okraji mesta. Civilno prebivalstvo je imelo hude izgube.
Pri poleta posameznih angleških bombnikov v posledni: noči nad nizozemsko oba'o sta bili sestreljeni dve sovražnikovi letali.
Pri uspešnih napadih proti angleško-ame-riški trgovski plovbi na severnem Atlantiku se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom nadporočnika Itesa.
Nemške podmornice ob ameriški obali
Dve podmornici potopili devet ladij
Berlin 30. marca d. Član posadke nem-Tice podmornice, ki se je po uspešno izvršenih napadih na ameriške trgovske ladje ob vzhodni obali Zedmjenih držav vmila v domače nemško oporišče, je objavil ne-kaj podrobnosti o sodelovanju nemških podmornic ki operirajo pred ameriško vzhodno obalo. Ko je nemška podmornica na katen je služil avtor prvikrat opazila ameriške svetilnike je kmalu opazMa trdi temno .senco nekega nič hudega slutečega ameriškega parnika. ki je težko nagovorjen piul mimo. Parnik je bi"! seveda takoj potopljen Prihodnjo noč niso več goreli svetilniki na amerški obah kar p>a podmornice ni prav nič motilo pri njenem delu Knžarila ie ob ameriški obali naprej in kadar je poslal predebel ledeni 'oklep, k- se je nahira' na kro-vu. se ie za nekaj ur potopila nakar ie bila zopet »kakor sveže obrita« Tank z gorivom na podmornici se ie medtem že zelo izpraznil, ker so zaradi nenrrnega morja na vožnji proti zapadli porabili mnogo petroleja. Nemška podmornica bi se morala prav za prav zaradi skrčemh zalog brž vrnit' v domovino, tf-da na krovu je bilo še precej torpedov, zaradi česar 4e poveljnik podmornic* brezžično pokhca! drugo bolj »užno plovečo podmornico k'< ie imela že prej več sreče na lovu za ameriškimi trgovskimi ladjami in ie ivvstreliala že vsa srvo'3 torneda Ta podmonvca ie p**tr>r>ila že S parnikev med nj;mi 4 petrnleiske 'adie »prav pred Rnose-ve'tovim pragom* Obe podmornic' «ta se sred; At'an';ka nato /edinki o zamenjavi, prva Ko prispeval torrvda. druga pa gorivo Srečanie r>*vdmormc na Atlanriku je poteklo po načrtu »n podmm-n-c «t<i nato skur-a' počasi muli proti domu Zaradi ne rrirneg?; morja dolgo ni hil<. mogoče preložit' gorva z ene oodmornice na drrgo Te da i je prva podmornica zar*az;'a na ob zoriu dim ;r, povelink e *igral z>ra' drugi podmomici nai počaka na mestu dokler ne bo potopil potnika ki se sknva za dimom. S preostalo malenkostne zalogo gori-
va je prva podmornica odplufla m ko se je po torpediranju sovražnikove ladie vrnila, se je vožnja v domovin*, nadaljevala. Med potjo se je še dvakrat ponovil prizor, da je je na obzorju pojavil dim sovražnih transportnih ladij in tako je bila poleg drugih potopljena še nadaljnja velika ameriška petroejska ladja. Pri napadu na to ladjo ni zadostoval več samo torpedo, ampak se je morala podmornica poslu žiti tudi svojega topa. Po tem napadu se je končno morje toliko umirilo, da je prva podmornica lahko vkrcala gorivo, nakar se je nadaljevala pot v domovino. Samo ti dve r*"»dmorm-ci sta potopili 9 sovražnih trgovskih ladij si skupaj nad 70.000 tonami.
Mine ob venezuelski obali
Buenos Aires, 30. marca d. V nedeljo je bilo v Car a času objavljeno, da so vene-zuelske ladje položiile mine v zalivu Paria. S poožitvijo min so venezuelske mornariške oblasti onemogočile plovbo ladij med otokom Trinidadom in celinsko obalo Venezuele. Skozi minska polja je osla' prost le ozek prehod, ki pa ga lahko 'ladje uporabljajo samo v spremstvu in le podnevi.
Velik porast hranilnih vlog
v Nemčiji
Berlin, 30. marca. Državni pod tajnik v finančnem ministrstvu je izjavil v nekem svojem govoru v Hamburgu, da znašajo davčni dohodki Nemčije v preteklem letu 69 milijard mark. Govornik je zato poudaril, da ne more finansiranje vojne povzročiti nobene nevarnosti za stalnost valute. Istočasno so se novi prihranki zasebnikov zvišali za 50 odstotkov in dosegli na mesec provprečno poldrugo milijardo mark, kar najbolj zgovorno potrjuje zaupanje varčevalcev v nemški denar. Nič manj kakor 3 milijone Nemcev je naložilo svoje pr!hranke v novo blokirano varčevanje, ki je bilo ustanovljeno pred 4 meseci, in sicer v skupni viš'ni 250 milijonov mark. kar predstavlja nedvomno ogromen znesek. ako se upošteva, la se odvzame vsaki osebi na mesec samo 26 mark. (Piccolo.)
ženeva, 30. marca. Churchillova politika je imela po Dunkerqueu samo en cilj, ustvaritev svetovne koalicije proti Nemčiji in Italiji. Ta program se ji je deloma posrečil, kajti Rusija ln Zedinjene države so vstopile na stran Anglije, toda med tem je tudi Japonska stopila v konflikt proti n-'im. To je pomenilo za London prav tolikšno presenečenje kakor za Washington, še večje pa temeljita vojaška pripravljenost japonskih oboroženih sil. Sedaj, ko je ta kolicija gotova in se obenem bliža pomlad 1. 1942. mera Churchill priznati, da položaj Velike Britanije ni bil v tej voni nikdar tako slab kakor danes in da mora država kakor po vkrcanju pri Dunk-irqueu pričakovati nove poraze. Oči vseh Angležev so trenutne obrnjene predvsem ua rusko bojišče, a še bolj na področje med Črnim in Sredozemskim morjem ter na Indijo.
O bližnjih verjetnih dogodkih je londonski list »Times« objavil nedavno uvodnik, v katerem je zapisal dobesedno: Nihče ne more dvomiti, da bo Nemčija v prihodnjih , mesecih zadala Rusiji najhujši udarec, pa i naj bodo pri tem njeni drugotni načrti ka-i kršnikoli.
Njena vojna proizvodnja je prav goto-r vo v stanju, da jih nadomesti in da ~pre-! mi vojsko še z modernejšim orožjem. Prav tako bi bilo nespametno misliti, da je Nemčija ostala brez potrebnih petrolejskih rezerv. Nobenega dvoma ni, da je Nemčija sposobna podvzeti novo ofenzivo proti Rusiji. Prihodnje tedne ali prihodnje mesece bodo potemtakem odločilne bitke na vzhodnem bojišču med tem ko Čast Ln Interesi Velike Britanije zahtevajo, da da svoji zaveznici vso stvarno ln moralno pomoč.
Vprašanje, ki ga to pisanje londonskega lista Izziva, pa je. kakšno pomoč naj Anglija nudi? Londonski listi namigavajo, da se heče nemško vrhovno poveljništvo z bombardiranjem luke v Dovru zavarovati proti britanskim konvojem, ki naj tv- prevažali angleške čete na evropski kontinent, ta domneva pa se zd« le malo verjetna. Na. sprotno se po mnenju tukajšnjih nevtralnih opazovalcev zdi zelo verjetno, da napoveduje odmor v Japonski akciji proti Avstraliji obenem z zasedbo otoCja Nikobare na Indi"skem oceanu novo Japonsko akcijo proti otoku Cejlonu, ki predstavlja ključ pomorskega položaja na Indijskem oceanu. Zanimivo je, da so tudi v Londonu prepričani, da bi vsi izgledi na zmago propadli, čim bi zavezniki ne mogli preprečiti, da se na Srednjem vzhodu združijo vojaške «ile Japonske ln osi. (Stampa Sera).
Nasprotja med angleškimi in ruskimi interesi
Bern, 30. marca. Tukajšnji nevtralni opazovalci vestno beležijo vojne dogodke ln številne govorniške manifestacije predstavnikov demoboljševiške koalicije, poudarjajoč v zvezi s tem, da si je nemogoče predstavljati, kako naj U gospodje s svojimi besedami spremene potek dogodkov. Tako ugotavljajo ti opazovalci predvsem globoke razlike med ruskim stališčem, ki zahteva takojšnjo ofenzivo, kakor je tej ofenzivi naklonjena tudi večina britanske javnosti, ln Churchillovim stališčem, ki je nasprotno avanturističnim podvigom in slej ko prej naklonjeno potrpežljivemu čakanju na »ugoden trenutek«.
Isti opazovalci opozarjajo nadalje: 1. Da bi demoboljševiška ofenziva, kakršno je n. pr. zagovarjal Litvinov, ln ki naj bi se izvršila s tem, da bi se vrgle v borbo vse razpoložljive sile, ako te sile po mnenju Churchilla in njegovih sodelavcev niso zadostne, pomenila neizogibno katastrofo; 2. Ako premoč sil trojnega pakta ni le strateška, temveč je tudi premoč oboroženih sil tolikšna, da je nI mogoče več doseči, kajti tudi po Litvinovu gre samo za že mobilizirane sile in ne za one, ki »o kje daleč v rezervi, bodo Velika Britanija In njeni zavezniki dokončno Izločeni iz borbe, še preden bi začeli ofenzivo.
Tretje rešitve po mnenju tukajšnjih opazovalcev ni. Ako bi bila, bi to pomenilo, da se Churchill moti v svojih računih ali pa podcenjuje sredstva, s katerimi razpolaga nasproti sovražniku. Cesar si seveda nI mogoče misliti, kajti blok trojnega pakta ne bo med tem zmanjšal svojih proizvajalnih in borbenih naporov. Se najmanj pa v pogledu potapljanja sovražnega brodovja. Ker je verjetno, da se bo ta borbenost v bližnji bodočnosti le še povečala, se bo ofenzivna možnost demoboljševiških sil Se bolj zmanjšala. Do teh zaključkov prihajajo tukajšnji nevtralni opazovalci na osnovi stvarne presoje dejstev ln po sami logiki. Spričo položaja, v katerem so se znašli zavezniki, tu prav dobro razumejo tako stališče Churchilla kakor Lltvinova.
List »La Suisse« piše: Churchill noče več slišati o Improviziranih ekspedicijah, ld bi bile v naprej obsojene v neuspeh. Zato ne želi popustiti nasproti neutemeljenim zahtevam in njegov položaj ga sili, da istočasno upošteva vsa možna prizorišča operacij. Rusko bojišče ni zanj n.č več kakor eno Izmed bojišč. Rusija pa na drugi strani sama prenaša ogromno težo bojev in se zaveda, da bo morala čez nekaj tednov vzdržati nov silovit napad nemških čet, kajti Nemčija prav nič ne prikriva svoje namere, da hoče doseči čim prej odločitev. Zato moskovski voditelji zahtevajo od Anglije, naj Izvede operacije, ki naj M absorbirale del nemških čet.
Jasno je, da sta ta dva interesa Rusije ln Velik« Britanije, pa naj bosta vsak zase
še tako utemeljena, diametralno nasprotna in nespravljiva. Iz tega pa sledi, da bo edina rešitev vseh teh problemov samo popolno uničenje rusko-anglosaškega bloka.
Tako piše tudi list »Gazette de Lausan-ne«:
Vojno lahko izgubimo samo zaradi nesposobnosti. da bi izkoristili dobre prilike. Po teh Izjavah bi svet pričakoval, da bo Churchill razložil, kako mislijo zavezniški narodi prav za prav izkoristiti svoje ukrepe, zlasti pa, kako jih Izkoristiti bolj učinkovito kakor doslej. V svojem zadnjem govoru nI Churchill o tem nič govoril. Dotaknil se je samo nekaterih manj važnih zadev ali pa ponovil že znane stvari. Mogoče je, da ni Imel več kaj drugega povedati, pa bi bilo zato pametno, ako bi si bil prihranil še svoj poslednji govor. (Stampa Sera)
Angleži bi radi dobili novo fronto
Stockholm, 30. marca. d. Iz Londona javljajo, da je bilo v nedeljo zvečer na Tra-falgar Squareu veliko javno zborovanje, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od britanske vlade, naj pristane na splošno zahtevo javnosti po organizaciji druge fronte.
Lord Beaverbrook priporoča
Domoč bolj še vikom
Lizbona, 30. marca. d. Iz Nevv Yorka javljajo, da je imel britanski minister lord Beaverbrook radijski govor, ki je bil namenjen poslušalstvu v Kanadi. V tem govoru je izjavil, da je sovjetska fronta tisto svetovno oojišče, na katerem se bo odločila bodočnost vseh narodov sveta. Zaradi tega je Beaverbrook kakor že mnogo njegovih prednikov, ki se upravičeno boje za nadaljnjo usodo tega bojišča, pozval zavezniške narode, naj bi poslali Sovjetski zvezi čim več vojnih potrebščin. Istočasno je v svojem govoru sporočil, da potuje v Miami, ker je potreben oddiha. Pristavil je, da se bo prihodnji teden ali pa v prihodnjih 14 dneh vrnil v London.
Neizpolnjene ameriške obljube boljševikom
Berlin, 30. marca. List »Zwolfuhrblatt« polemizira z anglosaško propagando v zvezi s senzacionalno objavo Rooseveltovega pisma mornariškemu ministru Knoxu tn vojnemu ministru Stimpsonu, v kateri
vzpodbuja oba ministra, naj skrbita za pospešene dobave obljubljenih vojnih potrebščin Rusiji. Ta pisma je objavil list »New York Times«. Berlinski list pripominja, da pomeni ta objava dragoceno priznanje, ki potrjuje dosedanje trditve v državah osi, da je namreč znamenita Rooseveltova fraza o tako zvanem »nezadržnem pošiljanju ameriških vojnih dobav Sovjetski zvezi« povsem enakovredna oni o ameriški pomoči Veliki Britaniji. V obeh primerih, zaključuje berlinski list, sta Rooseveit in Churchill pozabila ali vsaj zbudila videz, da pozabljata, da je velik prepad med besedami in dejanji, ali kakor se temu po italijansko reče, da je med besedo in dejanjem morje, in sicer morje, ki je pod popolnim nadzorstvom osnih podmornic. (Stampa Sera.)
Obtožbe proti Rooseveltu
Buenos Aires, 30. marca. V južnoameriških političnih krogih zelo komentirajo silovit izpad filadelfijskega lista »Saturday j Evening Post« proti predsedniku Roosevel-: tu in njegovi židovski kliki. List obtožuje i ameriškega predsednika, da je s svojo po-' litiko zasejal nezaupanje med ameriško ljudstvo, ki narašča od dne do dne in ki sili vsakega povprečnega človeka, da odklanja svoje zaupanje vsakemu vladnemu sporočilu, iskajoč resnice med vrstami. Ako bomo šli naprej po tej poti, zaključuje list, se bo ta politika prikrivanja končala s prav resnimi posledicami za predsednika, kar bi seveda ne bilo mnogo, ako bi to ne pomenilo obenem tudi katastrofe ameriškega ljudstva.
še bolj srdit je bil v svojem izpadu proti predsedniku Rooseveltu znani severnoameriški politik in predsedniški kandidat Alfred Landon. ki je v svojem govoru v Kan-sas Cityju izrekel pravo obtožbo proti Roo-seveltovi politiki. Imenoval jo je »zločinsko politiko za tako mogočen narod, kakršen je ameriški, zahrbtno politiko, ki je spremenila Monrojev zakon v mavzolej mrtvih besed.« (Le ultime notizie.)
Japonski mornariški ataše v Čila
Santiago, 30. mai ca d. Japonski mor« nariški ataše v Buenot Airesu, ki je obenem tudi japonski vojaški ataše pri japonskem poslaništvu v čilu, admiral Katcumi Jikišita, je v nedel;!o dospel iz Buenos Aire-sa v Santiago. Japonski mornariški j-taše bo v čilskem glavnem mestu zastopal Japonsko o priliki svečanega povzema poslov po novem predsedniku čilske republika Riosu.
Japonsko prodiranje v Birmi
Šanghaj, 30. marca. (Domei.) Zavezniška poročila o vojaškem položaju v Birmi, ki prihajajo v Šanghaj, so docela zmedena in nasprotujejo vestem, ki jih širi kitajsko poveljništvo iz Cungkinga. Tako trdijo čungkinška poročila, da je baje čungkinškim silam uspelo prodreti skozi japonski obkolitveni obroč pri Tunguju. Ta čungkinška trditev je v nasprotju z vestmi iz New Delhija, ki pravijo, da kitajske čete sploh nimajo namena zapustiti mesta Tungu. Na drugi strani pa angleške in ameriške radijske postaje zopet zatrjujejo, da je glavni del čungkinških čet ostal v Tunguju, dočim istočasno vesti iz Cungkinga zatrjujejo, da je kitajsko poveljništvo glavni del čungkinških čet premestilo lz Tunguja v neki drugi odsek. Nekatere zavezniške vesti govore o prodoru čungkinških čet pri Tunguju, med tem ko istočasno druge prav tako iz zavezniških virov trdiio, da se je čungkinškim četam posreč:lo prodreti skozi japonski obroč okrog Tunguja ter ojačiti v mestu obkoljene posadke. O vseh teh popolnoma nasprotujočih si vesteh o položaju na glavnem delu birmanskega bojišča ni mogoče dobiti nobenega zanesljivega potrdila, na podlagi katerega bi si bilo mogoče ustvariti resnično sliko o poteku operacij na tem bojišču.
Telilo, 30. marca. (Domei.) List »Japan Times and Advertiser« opisuje borbo birmanskih prostovoljskih čet. ki se ramo ob rami bore z Japonci v posamezn'h odsekih bojišča v Birmi, in pripominja, da niso ti prostovolici pristopili k japonskim četam zaradi teea, ker bi se vojna v Birma bila morda za japonske Interese, marveč, ker se bije za plemenito stvar, zajeto v geslu »Birma Birmancem«. List opisuie nato velik popum in patriotizem, ki odlikuje te prostovoljke čete. in pravi, da so prostovoljske oddelke Jaoonci tako organizirali in opremili, da predstavljajo zares moderno vojsko. Gre za orvo dobro organ'zirano. domačo birmansko vojsko, ki ki ie stopila na noge prvič, odkar je pronadla stara birmanska kraljevska dinastija.
Žrtve letalskega napada
na Port Darwin
Šanghaj, 30. marca d. Iz Melbourna poročajo, da je avstralski min. predsednik Curtin med podatki o učinku japonskega letalskega napada na Port Darwin 19. marca navedel, da je bilo v Port Darwinu ubitih tedaj 240 ljudi, vštevši vojake avstralske vojske, mornarice in letalstva.
Obsedno stanje v severni Avstraliji
Lizbona, 30. marca. x. Kakor se iozna-va, je na vsem severnem ozemlju Avstralije, kjer Je tudi luka Port Darvvln, proglašeno stanje stroge pripravljenosti. Medtem ko so bile doslej pod vojafiko kontro-
lo samo nekatere obalne pokrajine, se je sedaj vojaško nadzorstvo razširilo na ves severni pas kontinenta. (Corriere della Sera.)
Povratek avstralskih čet
iz Egipta v domovino
Bern, 30. marca. ^ imenovanjem Avstralca Caseya za britanskega ministra na Srelnjem vzhodu je Churchill upal, da bo preprečil povratek avstralskih čet, ki se bore v Egiptu, v domovino. Njegov načrt pa je popolnoma propadel in sedaj poro« čajo iz Canberre, da se je že vrnfl v Avstralijo avstralski ekspedicijski zbor a Srednjega vzhoda, ki bo pod poveljstvom generala Balameya branil domovino, (Stampa Sera.)
Quezon v Avstralci
Šanghaj, 30. marca d. Iz Me ^. urna ljajo, da je t>kaj dospel »veječasni predsednik Filipinov Quezon skupaj z družinoi Ob prihodu so po avstralskem poročilu bivšega predsedn ka sprejeli ameriški general Mac Arthur in druge vodilne avstralske osebnosti. Kakor pravi vest iz Melbourna, bo Quezon gost vodilnih avstralskih osebnosti.	■
Ameriške izgube pri napadu
na Pearl Harbour
Lizbona, 30. marca, d. Iz VVashingtona javljajo, da je ameriško vojno ministrstvo objavilo službeni seznam izgub ameriških oboroženih sil o priliki japonskega napada na Pearl Harbour na Havajskem otočju 7. decembra 1941. Seznam vsebuje imena 226 mrtvih in 396 ranjencev.
Japonska proizvodnja svile
Tokio, 30. marca, d. Japonski minister za kmetijstvo in gozdove Ino je imel po radiu. govor, v katerem je med drugim izjavil, da bo morala Japonska skrbeti, da se tudi v vojnem času ohrani proizvodnja svile na dosedanji višini. Naglasi! je, da Japonska svile ne potrebuje samo kot nadomestila za bombaž v svoji oblačilni industriji, temveč zato, ker je svila še prav posebno potrebna v razne vojaške svrhe*
Organizacija zdravstvene službe
v Vzhodni Aziji
Tokio, 30. marca (Domei.) Predstavniki zdravstvenih ustanov Japonske, severne Is južne Kitajske, Notranje Mongolije, Koreje in Formoze se bodo združili v tako zvano »vzholnoazijsko zdravniško u druženje, ki bo imelo 31. marca v Tokiju svoj prvi sestanek, na katerem bodo izdelali načrt o sodelovanju vseh zdravstvenih ustanov v vzhodni AzijL Sklep o ustanovitvi tega udruženja je bil sprejet na preliminarni konferenci, ki je bila ob navzočnosti 24 zastopnikov navedenih dežel % nedeljo dopoldne v Tokiju.
/
Nagrade kmetovalcem
ki so dosegle največje uspehe v poljedelstvu, zlasti pa v
pridelovanju žita
Rim, 30. marca. s. Zmagovalci v 15. nacionalnem nagradnem natečaju za žitno zmago so bili včeraj nagrajeni v vseh glavnih mestih pokrajine. Med svečanostmi, katerih značaj je bil v skladu s sedanjim časom, so bile izročene primerne nagrade tudi onim, ki so se najbolj izkazali v nacionalnih žitnih natečajih. Razen tega so bili nagrajeni zmagovalci v nekaterih posebnih natečajih, n. pr. za gojitev fižola, za proizvodnjo koruze, boba in krompirja, kakor tudi za poljedelj-ske uspehe župnikov itd. Nacionalna fašistična federacija vzajemnih zavarovalnic proti poljedelskim nezgodam je nadalje izročila nagrade onim poljedelskim podjetjem, ki so se udeležila nacionalnega natečaja za zboljšanje posameznih poljedelskih podjetij, zlasti tudi v pogledu zavarovanja pred nesrečami pri poljedelskem delu. Vse razdeljene nagrade znašajo skupno 5 milijonov lir. To najbolj zgovorno dokazuje, da kmečko prebivalstvo, ki je že svoj najboljši del žrtvovalo za zmago v tej vojni na samih bo-
jiščih, izvršuje svojo dolžnost tudi v pogledu titanskih naporov države za zmago na notranjem bojišču. Italijanska poljedelska proizvodnja se ni zaradi vojne niti najmanj ustavila, nasprotno pa povečala. S tem so poljedelci zvesto izpolnili Ducejeve zapovedi, zlasti ono, da je treba napraviti vsako ped zemlje čimbolj rodovitno. V tem pogledu so vsi kmetovalci tekmovali med seboj v pravi domoljubni disciplini. Na posameznih svečanostih v pokrajinah so pokrajinski inšpektorji poljedelstva opozorili kmetovalce tudi na bližnja pomladanska dela in na potrebo gojitve nekaterih posebnih kultur, ki so v današnjih časih potrebne državi. Gre predvsem za nekatere rastline, ki so važne v industriji. Vse svečanosti so se zaključile z besedami prefektov, ki so vzpodbujali kmetovalce, naj vedno bolj podpirajo potrebe naroda v vojni. Duha, ki je preveval te svečanosti o priliki podeljevanja nagrad zaslužnim poljedelcem, so najbolj zgovorno odražale navdušene manifestacije Duceju.
Tajnik Stranke v Parmi
Parma, 30. marca s. Včeraj zjutraj je ebiskal Parmo Glavni Tajnik fašistične stranke, ki se je hotel osebno udeležiti otvoritve ženskih liktorskih delovnih tekem v Salsamaggioru. Sprejeli so ga pre-fekt. Zvezni Tajnik in druge mestne oblasti. Po pregledu častne straže se je podal v liktorsko palačo, kjer je v svetišču padlih za revolucijo položil venec. Ta njegov korak je bil tem pomembnejši, ker je prav včeraj poteklo 23 let od ustanovitve borbenega fašija v Parmi, ki je drugi po vrstnem redu.
Nato je generalni Tajnik Stranke izročil parmijskim poljedelcem nagrade, ki so si jih pridobili v žitni bitki. V svojem govoru je proslavljal delo kmetovalcev, ki v tem zgodovinskem času dajejo tako močne dokaze o svoji veri. Pozval jih je, naj vztrajajo na tej poti, in jim sporočil Ducejeve pozdrave v prepričanju, da se b->do vselej izkazali vredne trenutka, v katerem živimo, in da bodo vedno znali doprinesti svoj delež k neizbežni zmagi. Ob izhodu iz dvorane se je zadržal v tovariškem razgovoru s skvadristi delavci ln s sorodniki padlih bojevnikov. Nato si je Eksc. Vidu^_
Crippsovi predlogi Indijcem
Rim, 30. marca. s. Cripps je izročil tisku v New Delhiju predloge britanske vlade glede ureditve Indije. Ti predlogi predvidevajo po končani vojni ustanovitev indijske ustavne skupščine, izvoljene od posebnega volilnega zbora, ki naj pripravi ustavo nove indijske državne zveze. Indijska državna zveza bo imela statut svobodnega dominija in bo združena z zedinjenim britanskim kraljestvom in drugimi dominijoni v skupni zvestobi kroni, vendar v položaju popolne enakopravnosti v vsakem pogledu in brez kakršnekoli podreditve notranjega ali zunanjega značaja. Velika Britanija bo takoj odobrila na teh osnovah sestavljeno ustavo. Vsaka posamezna indijska pokrajina bo imela pravico, v kolikor ne bi pristala na novo ustavo, da ohrani svojo sedanjo ustavo, podvzeti pa bodo vsi koraki, da se kasneje pridruži zvezi, ako se za to odloči. Velika Britanija poziva Indijce, naj takoj pristop jo k obrambi Indije, britskega imperija in v njem združenih narodov. Nato slede podrobnosti o sestavi volilnega zastopstva, ustavni skupščini in zaščiti manjšin v posameznih pokrajinah.
Ko je Cripps izročil novinarjem britanske oredloge, je izjavil, da obrambo Indije ne bodo vodili Indijci, čeprav bi to želele vse stranke, ker bi bila to po njegovem mnenju najslabša usluga Indiji. Svoja izvajanja je zaključil s pripombo, da mora biti britanski predlog sprejet ali pa zavrnjen v celoti.
Bangkok. 30. marca. d. Iz New Delhija v Indiji javljajo, da se je v ponedeljek dopoldne izvršni odbor indijskega kongresa ponovno sestal k seji, na kateri je nadaljeval proučevanje britanskih ponudb, ki jih je prinesel sir Stafford Cripps. Pred kosilom se je Cripps po informacijah iz New Delhija sestal z raznimi vodilnimi indijskimi osebnostmi.
Bangkok, 30. marca. rs. Generalni tajnik inlijske lige za neodvisnost je v razgovoru z novinarji izjavil med drugim, da se je doslej pridružilo tej ligi nič manj kakor 100.000 Indijcev, bivajočih na Malajskem polotoku. Generalni tajnik je tudi pripomnil, da je liga za indijsko neodvisnost ob izbruhu sovražnosti poslala veliko število prostovoljcev na Malajsko bojišče in da tudi sedaj organizira oddelke svobodnih Indijcev.
Na Pacifiku zaplenjene
trgovske ladje
Tokio, 30. marca (Domei). Japonsko mornariško razsodišče v pomorski kontroli je v ponedeljek objavilo, da se bo v bližnji bodočnosti izvršil pregled 102 trgovskih ladij, pripadajočih Veliki Britaniji, Zedinjenim državam in Nizozemski, ki so jih japonske oblasti zaplenile v šanghaj-ski luki ob izbruhu vojne lansko leto. Razsodišče je pozvalo zastopnike zainteresiranih strank, naj v 30 dneh vlože pri sodišču prošnje glede pripadajočih jim ladij.
Izselitev ameriških
državljanov iz Japonske
Tokio, 30. marca. (Domei). Švicarski poslanik v Tokiju C. Gorge je izdal poziv, naj se vsi morda še na Japonskem preostali ameriški državljani takoj priglase pri švicarskem poslaništvu v svrho morebitne evakuacije z japonskega ozemlja. Poziv švicarskega poslanika pravi, da je treba obvestila Američanov, ki se žele izseliti, predložiti bodisi švicarskemu poslaništvu v Tokiju, bodisi švicarskemu konzulatu v Kobeju.
Obnovite naročnino!
Portugalsko prijateljstvo
s Španijo
Lizbona, 30. marca. Agencija INB do-znava: Direktor portugalskega propagandnega tajništva Antonio Ferro je v nekem svojem govoru o podelitvi državne literarne nagrade za inozemce izjavil med drugim:
Danes doživljamo trenutke našega najglobljega prijateljstva s Španijo. Naši interesi in naše težnje so v tem trenutku iste. Bratsko učinkovanje iberskega prijateljstva pomeni nadaljnji korak v atlantski politiki Portugalske. Medtem Ko se drugi narodi trudijo, da bi dosegli zmago, sta Španija po uničujoči vojni in Portugalska po izčrpujoči revoluciji dosegli red, pravičnost in ravnotežje, po katerih streme sedaj tudi drugi narodi. Prav zato pa Španija in Portugalska ne želita več starega kaosa, čeprav se zavedata, da bi mogli zopet zgrabiti za orožje, ako bi bila ogrožena zapadna evropska civilizacija, ki se je uveljavila z njuno pomočjo. Zlato je bolje, ako skupni sovražniki obeh držav že sedaj nalete povsod na močni in združeni iberški državi Španijo in Portugalsko. (Pester Lloyd).
Proslava ustanovitve
kitajske vlade v Nankingu
Nanking, 30. marca (Domei) V prazničnem razpoloženju je nankrnsko prebivalstvo skupaj s službenimi krogi proslavilo drugo obletnico nacionalne kitsiske vlade v Nankingu. Obletnica je bila proslavljena z mnogim' zborovanji banketi, paradami ter s tradicionalnim »zmajskim plesom« in ognjemetom. Ob 10. dopoldne je bila v mestni dvorani službena proslava obletnice, ki so ji prisostvovali predsednik nacionalne kitajske vlade Vangčingvej, japonski veleposlanik v Nankingu Mamoru Šigemicu rn drugi predstavniki diplomatskega zbora z visokimi osebnostmi kitajske uprave. Proslava je dosegla svoj višek z govorom Van-čingveja pred spomenikom pokojnega ustanovitelja kitajske republnke Sunjacena. v katerem je pozval kitajsko ljudstvo, naj pomnoži svoje napore za uresničenje nove Kitajske. Predsednik Vančingvej je bil nato gost na čajanki, ki jo je v proslavo ju-biileia priredil japonski veleposlanik. Čajanke se je udeležilo tudi mnogo predstavnikov diplomatskega zbora. Ob 11. dopoldne je pred predsednikom Vančingvejem defilirala kitajska vojska. Pri defileju je sodelovalo tudi kitajsko letalstvo. Zvečer je predsednik Vančingvej po radiu preči tal poslanico, k j govori o bodočem delovnem programu nacionalne Kitajske.
Turški poslanik v Tokiu
pozvan v Ankaro
Tokio, 30 marca d. S pristojnega mesta se je zvedelo, da je vlada v Ankari poklicala na poročanje svojega tokijskega poslanika Kerida Teka.. Na drugi strani na pristojnem mestu zavračajo informacije, da bi nameraval japonski poslanik v Berlinu Ošima v kratkem potovati v Turčijo.
Angleško letalo nad
švedskim ozemljem
Stockhoim, 30. marca d. Službeno objavljajo, da je bil v nekih krajih Švedske v noči na nedeljo letalski alarm. Znak za pripravljenost je bil dan kratko po 23. zvečer. Vzrok je bilo britansko letalo, ki je preletelo švedsko ozemlje, ne da bi bilo metalo bombe.
Pristanek nemškega vojaškega
letala na Švedskem
Stockhoim, 30. marca. d. Nemško letalo, ki mu je zmanjkalo goriva, je bilo prisiljeno pristati na neki točiti severno od Gdte-borga na švedskem. Letalo je ostalo nepokvarjeno to je bila posadka, ki prav tako ni utrpela nikakih poškodb, izročena ▼ varstvo švedskih vojaških oblastev.
Železen denar na Švedskem
Stockhoim, 30. marca. d. Prvič po prvi svetovni vojni je bil na Švedskem zopet oddan v promet železni kovan denar. Najprej so prišli v promet novci po 5 oerov, ki so železni, a se sicer v ničemer ne razlikujejo od sedanjih bakrenih novcev.
soni ogledal umetniško razstavo, ki jo je organiziral tiskovni oddelek fašistične federacije v korist bojevnikov.
Po poklonitvi na grobu padlih fašijev Robuschija in Ungnerinija, katerih obletnica smrti je bila včeraj, si ie minister VI-dussoni ogledal tekme v keramičnem natečaju na ženskih liktorskih delovnih tekmah. Nato je zapustil Parmo in se odpeljal v Salsomaggiore, kjer si je takoj po svojem prihodu ogledal poveljništvo liktorskih tekem in se je živo zanimal za orga^ nizacijo in poslovanj vsakega odseka. Posebej sl je še ogleda! posamezne dvorane, kjer so bile tekme v stenografiji in strojepisju, v čebeloreji, v sadjereji, v izdelovanju raznih Izdelkov iz slame, na področju prehrane, itd. Prebivalstvo v Salso- ( maggioru je skupno z zbranimi dijakinjami in dijaki izražalo fašističnemu bijerar-hu svojo vero v končno zmago. Popoldne je Eksc. Vidussoni prisostvoval otvoritvi liktorskih tekem. Po uradnem delu otvoritve si je v spremstvu oblasti ogledal Se stanovanja tekmovalk in se nato udeležil predstave eksperimentalnega gledališča organizacij GUF iz Fiience.
Nase gledališče
DRAMA
Torek, 31. marca: ob 17.30 IFIGENIJA.
Premiera. Red Premierski. Sreda, 1. aprila: ob 17.30 KONTO X. Red Sreda.
Četrtek, 2. aprila: Ob 17.30 IFIGENIJA. Red A.
Dr^vi ob 17.30 uri bo imel red Premierski prvo letošnjo uprizoritev Goethejeve »Iflgenije«. Ta klasična igra ima za snov usodo Agamemnonove hčere Ifigenije, ki živi v pregnanstvu na Tavrldi. Dejanje Ima za snov Ifigenijin duševni konflikt med hrepenenjem po domu in čutom doižnosti ter Orestovo katarzo. Igrali bodo: Ifigeni-jo-šaričeva, Toasa-M. SkrhlnSek, Oresta-Jan, Pilada-Nakrst. Arkasa-Gregorin. Režiser: J. Kovič. Inscenator: inž. Franz.
Abonenti reda Sreda bodo imeli v sredo ob 17.30 nri predstavo Bemauerjeve 'n Oesterjeve tri dejan ske veseloigre »Konto X«. Dejanje se godi po svetovni vojni v rodbini obubožane plemiške rodbine, ki n* ve, da živi oreko srvoiih razmer. Skrivnostni konto X, je vir njihovega blagostanja, nato niihovega obžalovanja tn končno srp če. Režiser: M. Košič.
OPERA Torek, 31. marca: Zaprto. Sreda. 1. anrila: ob 16.30 FAUST. Red
Premierski. Četrtek. 2. anrila: ob 17. ORFEJ in EVRl-DIKA. Red Četrtek.
Abonenti reda Premierskee-a bodo imeli v sredo prvo letošnjo uprizoritev Gounodove opere ?>FanSt«. Pričetek predstave bo *>b 16.30 uri. Zasedba partii bo sledeča: Fauat-Francl, Margareta-Vdalreva. Mef i sto-Popov, Valentin-Janko Mnrti-Snanova, Siehl. Polajnarjeva. Brander-DolniČar. Dirigent: D. Žebre, režiser: C. Debevee. zborovodji: R. Simon'ti. koreosrraf: inž. Golovln.
Abonenti reda Cetr+pk borto imeli na velikonočni četrtek ob 17. nri oredstaco Gln. ckove csivre: »Orfej in Evrldika«. Peli bodo: Orfeja-Golobova. Evrfdiko-Vidallja, Amorja-Kušejeva. Dirisrent: D žebre. režiser: C. Debevec. zborovodja: R. Simoniti koreograf inž. Golovin.
I GOSPODARSTVO
Oddajanje žitnega pridelka
Radio Ljublfana
TOREK, 81. MARCA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi — napoved časa. 8.15: Poročila j v italijanščini. 12.15: Koncert saksofonista Miloša Ziherla (pri klavirju ga spremlja M. Lipovšek). 12.40: Koncert sopranistke Albe Panizzera. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca, izvaja pisano glasbo. 14: Poročila v italijanžčini. 14.15: Koncert Ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, C. Sedlbauer — čelo). 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Prenos iz »Lyceum di Fi-renze« — prvi del koncerta glasbe dirigenta Guida Guerrinija. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert tenorista Andreja Jarca (pri klavirfu Marijan Lipovšek). 20: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert ritmosinfoničnega orkestra Cora, vodi dirigent Alberto Sem-prini. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22: Klasični orkester, vodi dirigent Fighera. 22.45: Poročila v italijanščini.
Nova politična ureditev na Baltiku
O tako zvanem nemškem vzhodnem programu posnemamo po nemških listih nekaj podrobnosti, ki so splošno zanimive:
Čeprav še ni mogoče {tovori t i o dokončni politični ustalitvi baltiškega prostora je vendar že mogoče spoznati vsaj v glavnih obrisih ritem bližnjega političnega razvoja na tem področju. Bivše baltiške državice Estonska. Letonska in Litva so urejene po načelih upravne avtonomije, ki zagotavlja prebivalstvu teb držav sodelovanje v vseh glavnih poslih lastnih dežel, medtem ko se nemško vodstvo omejuje le na osnovne smernice političnega vodstva. V imenu nemškega komisariata za vzhodne dežele &o nosMci nemške suverene oblasti v navedenih treh deželah tako zvani generalni komisarji, ki so jim podrejene avtonomne osrednje uoravn-t oblasti in siicer na Estonskem m Letonskem pod vodstvom tako zvanih direktorjev, v Litvi pa generalnih svetnikov. V teh direktorjih, odnosno generalnih svetnikih »o združeni vsi posli resornih šefov javne uprave, ki s pristankom nemške oblasti urejujejo vse tekoče zadeve. Njim so podrejena avtonomna upravna telesa posameznih okrožij, svobodnih mest in občin, katerim stoji na čelu najstarejši domačin, ki ga direktorji in generalni svetniki predlagajo v imenovanje nemškemu generalnemu komisarju.
V	berlinskih komentarjih k tej ureditvi opozarjajo, da ne gre pri tem za kake enostranske akte nemške oblasti, temveč za ! sistem, ki se je polagoma izoblikoval n so- ; delovanja mod domačimi in nemškimi ob- , last mi v zadnjem času, tako da ustreza in- i teresom tretjega rajha in domačega prebi- • valstva. Ta sistem se je med tem tako v ; osebnem kakor v stvarnem pogledu povsem i uveljavil in izkazati za dobrega, tako da se j soda j nemške oblasti v teh treh državah lahko nemoteno omejujejo samo na glavno politično vodstvo in splošne smernice, ne da bi se podrobneje brigaile za domačo upravo. S tem ie domačemu prebivalstvu zagotovljeno najširše področje sodelovanja
z oblastmi v skladu z njegovimi posebnimi interesi.
Kakor poudarjajo nemški listi nadalje, je za sedaj iz te ureditve izključeno ozemlje Bele Rusije, čeprav je tudi ono podrejeno nemškemu komisariatu za vzhodne dežele, kajti tam gre za posebne razmere, ki jih je v dveh desetletjih ustvaril boljševiški sistem. Tu bo mogoče nemške reforme uvesti šole po daljši poti prilagoditve novim razmeram.
časopisje v vzhodnih deželah
Po informacijah nemške agencije »Ost-express« je začelo na ozemlju obeh nemških komisarijatov za tako zvane vzhodne dežele (baltiške države ln Belo Rusijo z Ukrajino) izhajati doslej razen pet nemških dnevnikov v Rigl, Revalu, Kovnu, Minsku in Lucku še okoli 120 tujejezičnih listov, ki jih urejajo domače sile. Gre za liste in revije, ki izhajajo v estonskem, letonskem, litovskem, beloruskem, ukrajinskem, ruskem in tatarskem jeziku. Vsi ti listi so se pojavili večinoma na starih osnovah izpred boljševiškega režima.
V	Ukrajini izhaja doslej že okoli 70 ne-nemSkih listov, izmed katerih nekateri večji organi v Kijevu, Dnepropetrovsku, Kersonu, Rovnem, Lucku in nekaterih drugih večjih krajih.
Smatrajoč za potrebno, da se prilagodijo sedanjemu racioniranju kruha tiste žitne količine, ki jih smejo pridelovalci obdržati za prehranjevalne potrebe, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo, ki je objavljena v Službenem listu 28. t. m. in določa naslednje:
Količina pšenice, ki jo smejo pridelovalci obdržati za prehranjevalne potrebe po čl. 1 naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX. se za pridelovalce, ki so neposredni obdelovalci, zniža za tekoče žitno leto od 2 stotov na 1.85 stota na osebo rodbine in uslužbencev, ki živijo z njimi v skupnosti, za pridelovalce, ki niso neposredni obdelovalci pa od 2 stotov na 1.75 stota na osebo rodbine in uslužbencev.
Pridelovalci morajo razliko med pridržano količino in novo količino izročiti »Prevodu« na način v roku, ki ga bo »Prevod«
določil. Namesto razlike 15 kg pšenice na I osebo lahko pridelovalci, ki so neposredni obdelovalci, oddajo 13 kg pšenice moke ali 25 kg koruze in 21 kg koruzne moke ali 20 kg rži ali 17 kg ržene moke ali 22 kg ječmena. Namesto razlike 25 kg pšenice na osebo smejo pridelovalci, ki niso neposredni obdelovalci, oddati 22 kg pšenič-ne moke ali 40 kg koruze ali 33 kg koruzne moke ali 30 kg rži ali 26 ržene moke ali 35 kg ječmena.
Za setvene potrebe pridržane žitne količine (po čl. 4 naredbe z dne 12. avgusta), ki se ne porabijo za ta namen, se morajo oddati »Prevodu« do 15. maja 1942-XX. Kršitelji določb te naredbe zapadejo kazni iz čl. 8. naredbe z dne 12. avgusta 1941 (globa 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa zapor do 5 mesecev).
Zapora konserviranega sadja, sadnih mezg in marmelad
Ker je potrebno, da se uredijo preskrba, porazdeljevanje in potrošnja konzerviranega sadja, sadnih mezg in marmelad je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo z dne 24. t. m., ki je objavljena v »Službenem listu« 28. t. m in je s tem dnem stopila v veljavo.
Zaloge žveplanega sadja ali v slanico (salamuro) vloženega sadja, želejev (sadne želatine) in kandiranega sadja, sadnih mezg (pulp), marmelad in sadnih sirupov kakiš-ne koli vrste in kakovosti, kakor koli konzerviranih ali prirejenih, ki so pri izdelovalcih in trgovcih na debelo, se postavljajo pod zaporo na razpolago »Prevoda« in jih je treba prijaviti temu zavodu preko občine v petih dneh od uveljavljenja te naredbe, to je do 2. aprila.
Razveljavijo se vse kupoprodajne pogodbe, ki se tičejo navedenih izdelkov, sklenjene pred dnevom izdaje te naredbe, to je pred 24. marcem. Dovoljena je nadrobna prodaja zalog omenjenih izdelkov, ki jih imajo prodajalne, občinstvu, toda ne nad redno potrebo. Prevod se pooblašča, da Izda potrebne predpise za Izkoriščanje in za ureditev prodaje omenjenih izdelkov za potrošnjo.
Kršitve določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1.1. št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Poleg tega se sme odrediti začasni ali trajni odvzem obrtne pravice, kakor tudi zaplemba blaga.
Narasla rudarska
proizvodnja Italije
Čeprav evropska celina nima pomembnejšega bogastva rud je Italija vendar v svetovni proizvodnji nekaterih rudnin na vodilnem mestu; to so: živo srebro, žveplo in boksit. Znatna je tudi italijanska proizvodnja pirita in cinka, ki omogoča, da Italija v večjih količinah poleg živega srebra, žvepla in cinka izvaža tudi pirit in cink.
Po daljšem času so bili objavljeni novejši podatki o italijanski rudarski proizvodnji, ki se nanašajo na prvih sedem mesecev Ista 1940. (do vstopa Italije v vojno). V prvih sedmih mesecih tega leta je Italija proizvedla 650.000 železne rude (za 32% več nego v istem razdobju prejšnjega leta), 148.000 živosrebrne rude (+ 44%), 314.000 ton boksita (+ 62%) in 604.000 ton pirita (+ 8%).
Čeprav je bila do izbruha španske državljanske vojne Španija na prvem mestu v svetovni proizvodnji živega srebra, je zadnja leta navzlic povečanju španske produkcije Italija zavzemala prvo mesto, ker se je italijanska proizvodnja v večji meri dvignila kakor španska, že v letu 1938 je italijanska proizvodnja živega srebra dosegla 2.300 ton, medtem ko je znašala španska proizvodnja 1380 ton, proizvodnja Zedinjenih držav 620 ton in proizvodnja Mehike 290 ton. V zadnjih letih pa se je proizvodnja nadalje povečala, tako v Idriji kakor v rudniku Monte Amiata.
V svetovni proizvodnji žvepla je Italija za Zedinjenimi državami na drugem mestu. Poleg Italije in Zedinjenih držav pridejo v poštev samo se Čile. Japonska m Španija. Žveplo se pridobiva predvsem v rudnikih Sicilije in spada med važne italijanske izvozne proizvode, enako kakor živo srebro. Italija izvaža tudi velike količine boksita. Proizvodnja boksita je leta 1931 padla na 67.000 ton, leta 1938 se je povzpela na 383.000 ton. v letu 1940 pa je kakor omenjeno, prekoračila že v prvih sedmih mesecih 300.000 ton.
2e prej je Italija spadala med najvažnejše evropske države, ki pridobivajo boksit (Francija, bivša Jugoslavija, Madžarska in Italija). Po priklljučitvi Dalmacije pa ae je produkcijska sposobnost Italije Se povečala Vzporedno ie narasla proizvodnja aluminija od 7000 ton v letu 1929 na 26.000 ton v letu 1938 in ae nadalje dviga. Reeer-
Zapora sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni
Da se uredi porazdeljevanje sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni (fungicidov) je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 28. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo.
Zaloge mešanice žvepla ln modre galice. in prahu na osnovi bakrovega oksiklorlda, ki jih imajo v zalogi tvrdke ln ustanove za trgovanje s sredstvi za zatiranje rastlinskih bolezni na drobno ali na debelo, se po stanju na dan, ko je stopila ta naredba v veljavo, postavijo pod zaporo in na razpolago Visokega komisariata (kmetijskega odddelka), ki se mu morejo te zaloge prijaviti preko občine v šestih dneh. Gornje zaloge morajo vpisati posamezni imetniki v prejemno in oddajno knjigo, ki jo mora prej vidirati okrajno načelstvo ali mestno poglavarstvo ljubljansko in v katere je treba sproti vpisovati prejem in oddajo bakrovih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni. Prodaja teh sredstev se uredi s posebnimi predpisi.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe dne 26. januarja 1.1. štev. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 2 mesecev. Poleg tega se sme odrediti začasni ali trajni odvzem obrtni pravice, kakor tudi zaplemba blaga.
ve boksita se cenijo na 20 milijonov ton. Največji rudniki boksata so v Istri ji. številni rudniki pa so tudi v Srednji in Južni Italiji, zlasti v Campagnji.
V svetovni proizvodnji pirita je Italija za Španijo na drugem mestu. Znaten del pridobljenega pirita izvaža Italija v druge države, predvsem v Nemčijo. Italijanski pirit vsebuje 41 do 46"/» žvepla in se ležišča cenijo na 25 milijonov ton. Pomembna je tudi italijanska proizvodnja svinčeno-cinkove rude. ki omogoča celo izvozne presežke v cinku. Italija izvaža predvsem cin_ kov koncentrat in pospešuje izvoz, da se poveča proizvodnja svinčenega koncentrata. Ruda vsebuje povprečno 50 do 60°/o svinca in 40 do 5O>/0 cinka in nekaj bakra.
Spričo narasle proizvodnje navedenih rud se je Italija v najnovejši trgovinski pogodbi z Nemčijo zavezala povečati izvoz navedenih rudnin in kovin v Nemčijo. Leta 1938 je Italija izvozila v Nemčijo 96.000 ton boksita, 44.000 ton pirita, 1600 ton cin-kovega koncentrata, 68.000 ton žvepla in 1130 ton živega srebra. Od tedaj pa je izvoz teh rudnin in kovin še narasel.
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega registra. Pri Obrtni banki v Ljubljani, ki je prešla v likvidacijo, so vpisani kot likvidatorji odv. dr. Janko Zirovnik, industrijec Jernej Hele-nič pečarski mojster Anton Kovačič in bančni pod ravnatelj Albin Štele. — Pri tvrdki Peter Podgoršek, trgovini z vinom, Ljubljana VII., je vpisan kot prokurist bančni uradnik Miha Hafner. — Pri Združenih opekarnah d. d. v Ljubljani je izbrisan član upravnega sveta Zdenko Knez.
= Budimpeštanski velesejem, ki bi se
moral vršiti v času oi 1. do 11. maja. je preložen na jesen in bo jesenski termin še naknadno določen. — Mednarodni velesejem v Barceloni, ki bi se moral vršiti od 5. do 20. junija, je preložen na 8. do 25. september.
= Kontingentiranje prodaje hmelja je i bilo te dni določeno za nemška hmeljska področja. Prodajni kontingenti za posamezna področja bodo razdeljeni na hmeljarje. Kar bo posamezni hmeljar pridelal preko kontingenta, bo moral ponuditi družbi za odkup hmelja po nižji ceru, ki je določena za najboljša hmeljska področja na 50 mark, za ostala področja pa na uO mark za 50 kg.
= Bolniško zavarovanje ruskih delavcev v Nemčiji. Po najnovejši odločbi državnega ministra za delo niso podvrženi rednemu bolniškemu zavarovanju delavci iz zasedenega sovjetskega ozemlja izven bal-tiškJh držav in Poljske generalne gubemi-je Po povprečnem mesečnem stanju teh delavcev plačajo delodajalci po 4 marke za delavca na mesec bolniški blagajni, ki tem delavcem nudi v primeru bolezni zdravniško pomoč, zdravila m bolnišnico, ne pa tudi ostalih dajatev.
»Parsifal« v Zagrebu. Zagrebška državna opera obnavlja staro tradicijo ter bo na veliki petek in na veliko nedeljo uprizorila Wagnerjevega »Parsifala«. Uprizoritev je pripravil Lovro Matacic.
Slovaški novinarji na Hrvatskem. Ob pri: liki hrvatskega narodnega praznina so bili na obisku v Bratislavi hrvatski časnikarji. Zdaj so slovaški časnikarji obisk vrnili. \ Zagrebu se že nekaj dni mudi njihovo odposlanstvo.
Dr. Košak v Zemunu. Finančni minister dr. Košak je bil pretekle dni na inšpekcijskem potovanju v Zemunu. Obiskal je vse njemu podrejene urade, zlasti natančno pa je pregledal poslovanje carinarnice.
Gostje na proslavi državnega praznika. Po obvestilu poročevalskega urada »Croa-tia« se bodo udeležili proslav prve obletnice obstoia NDH med drugimi odposlanci Nemčije, Italije, Bolgarije, Slovaške in Rumu-nije, od koder so že najavljeni.
Rumunski časnikarji pridejo v Zagreb. Kakor znano, bo za velikonočne praznike v Benetkah kongres Unije evropskih časnikarskih društev. Med drugimi nacionalnimi združenji se ga bodo udeležili tudi Rumuni pod vodstvom prooagandnega ministra Marca. Na povratku se oo rumunsko časnikarsko odposlanstvo ustavilo v Zagrebu in vrnilo obisk hrvatskim časnikarjem, ki so jeseni lanskega leta posetili Rumunijo.
Generarl Ošima bo obiskal Hrvatsko. Nedavno se je v Bratislavi mudil japonski poslanik v Berlinu general Ošima. Ob tej priliki je poročevalcu »Nove Hrvatske« med razgovorom, ki ga je imel z njim, rekel, da pozna Hrvate že dolgo kot sposoben pomorski narod, in obljubil obiskati Hrvatsko, da bo sam spoznal narod in njegovo deželo.
Bolgarska mladina v Zagrebu. Na povratku iz Italije je v nedeljo prispelo v Zagreb odposlanstvo bolgarske mladinske organizacije »Branik«. Za časa svojega bivanja v hrvatski prestolnici so bolgarski omladinci položili venec na grob Ante Starčeviča in nekaterih drugih prvoborite-ljev za hrvatsko svobodo.
Trgovanje s perutnino omejeno. Trgovinsko ministrstvo je prepovedalo prosto trgovino s perutnino. Pravico nakupa in prodaje perutnine ima le gospodarska zadruga za perutnino.
Pogajanja gradbenih delavcev za kolektivno pogodbo. Te dni se vodijo pogajanja za sklenitev kolektivne pogolbe za gradbene delavce. Službodajalci, kakor tudi delavskj predstavniki so izročili svoje predloge uradu za določanje cen. V hrvatski delavski zbornici se vodijo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe gradbenih delavcev v vsej državi.
Razstava letalskih modelov. Na praznik pretekli teden je bila v Zagrebu odprta razstava mladinske organizacije »Hrvatska krila«. Na njej so razstavljeni letalski modeli iz vse države. Odprta bo do velike noči. Ob tej priliki je poštna uprava dala T promet posebne znamke.
Poset v Campo Imperatore
Campo Imperatore, (po telefonu)
I>ne 27. t. m. ob 17.45 je odpotovala v Campo Imperatore skupina ljubljanskih Dopolavoristov. Izlet je priredil pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in je izletnike vodil pokrajinski nadzornik Dopolavora g. Liberati. Prireditelji so poskrbeli, da .so izletniki potova'i z vso udobnostjo. Na razpolago so imeli II. razred orzega vlaka. Izletniki so imeli s seboj tudi harmoniko in vso pot so se razlagale iz njihovega kupeja slovenske pesmi Pri odhodu iz Ljubljane je bilo krasno vreou in sonce je ozar-jalo pokrajino.
Vlak je prispel zvečer v Postumijo, odkoder se je nadaljevala pot proti Trie-stu ponoči. Noč je bila tako svetla, da so mogli izletniki v veliki meri uživati krasoto tržaške pokrajine. Ko je brzi vlak zapustil postajo Monfalcone in je brzel mimo kraja Media sulla Campagna, se je še vedno razlegalo veselo petje iz našega kupeja. Razen nekaterih, ki se jih Je loteval spanec, so bili vsi dobre voije. Prepevali smo in se pogovarjali do Padove. Od Padove dalje se je vreme močno spremenilo. Gosta megla je ležala na tem starem univerzitetnem mestu, ki ima, kakor vsa druga italijanska mesta, za seboj pestro zgodovino, posebno še zaradi tega, ker se nahaja na braniku Apeninskega polotoka. Padova slovi po svoji univerzi, ki je poleg one v Bologni najstarejša univerza v Italiji. Ustanovljena je bila 1. 1222. Naša pot je vodila skozi znana zdravilišča Abano, Montegrot-to in Battaglia. Vlak brzi po ogromni ravnini, katere najvišja točka se dviga le 603 m nad morsko gladino. Proga je zgrajena ob vznožju Euganejskih gričev. Naše nadalnje postaje so Rovigo Ln Ferrara, nakar smo prispeli še vedno v megli v Bologno. Mesto šteje nad 200.000 prebivalcev in ima 75 cerkva. Znamenitost tega mesta je tudi velikanski športni stadion Littoriale, ki sprejme 60.000 gledalcev. Od Bologne dalje je zgrajena železnica ob vznožju Apeninov vštric krasne avtomobilske ceste mimo krajev Imola, Castel Bolognese, Faenza, Forll. Zdaj smo že v pokrajini Romagni, Ducejevi domovini. Ko smo se preoudili, smo opazili, da je v Italiji že pomlad. Breskve cveto, ozimina pa kot zelena preproga pokriva zemljo. V kraju Forte smo prestopili na drugi brzi vlak.
Sobota, 10. ura zjutraj. Tu nas je po-krajtnslvi nadzornik Dopolavora g. Liberati predal zastopniku lokalnega Dopolavora v oskrbo in se vrnil v Ljubljano. Od tu smo tudi odposlali prve razglednice domov. Ob 13.57 smo dospeli v kraj Aquila. Pokrajina je slikovita, le nebo se je pooblačilo. Od tu smo se z avtobusom odpeljali na postajo žične železnice in prispeli ob 16. na cilj v Campo Imperatore.
Naše potovanje je trajalo nad 20 ur. 927 km smo prevozili z vlakom, 21 in pol kilometrov z avtobusom, z vzpenjačo pa 3240 m. Vzpenjača napravi na svoji poti 1007 m višinske razlike. V vsak voz vzpe-njače gre po 22 oseb. v vsaki smeri pa je mogoče v eni uri prepeljati 150 oseb. 'Proga, ima 5 podpornih stolpov. Največji razmah proste nosilne žice med dvema stolpoma znaša 925 m. žica je debela 52 min. V Campu Imperatore nam gredo vsi zelo na roko. Hrana je dobra. Vsak izletnik ima svojo sobo s tekočo toplo in mrzlo vodo. V Campu Imperatoru bomo ostali 10 dni.
SVOmeSKO občinsko gospodarstvo
Novo masto, 29. marca
V petek ob 14. je bila tretja letošnja seja novomeškega mestnega sveta. Župan je poročal, da je pregledal občinsko blagajno in jo primerjal z vlogami in spisi, ter je našel vse v redu in soglasju. Z ozlrom na najnovejšo naredbo Visokega kemisarijata z dne 18. februarja mora biti povišanje prejemkov občinskih uslužbencev v skladu s poviški državnih uslužbencev in ne sme biti višje od teh. Zaradi tega je mestna občina morala spremeniti svoječasni sklep o povišanju plač uslužbencem in jih spraviti v sklad s to naredbo. Na predlog župana je bilo sklenjeno, da se določijo občinskim uslužbencem prejemki v smislu te naredbe, v kolikor pa so uslužbenci dobili višje po-•viške, jih morajo vrniti ter se bo o njih obračunalo ob izplačevanju mesečnih prejemkov za mesec april. V veljavi pa ostanejo vsi poviški, ki so bili sklenjeni lani do 15. marca.
Nadalje je mestni svet sklenil, da se z ozirom na večletno vestno in zvesto službovanje spremeni določba glede kavcije občinskega blagajnika in se kavcija ukine. Na prošnjo Podpornega društva za gluhonemo mladino v Ljubljani se odobri en-
kratna podpora v znesku 200 lir. Sekač Fanl se na prošnjo zviša dosedanja nagrada 75 lir za čiščenje uradniških prostorov na 100 lir, istotako pa se tudi Sre-botnjaku Otmarju zviša vzdrževalnina na 100 Ur.
Veliko zanimanje je vladalo za sklepanje o pogodbi Zdravstvenega doma v Novem mestu glede ustanovitve zobne ambulante. Novo mesto doslej še ni imelo take ambulante in je bila že dolgoletna želja Novo-meščanov, da bi se ustanovila zobna ambulanta, v kateri bi si siromašna mladina lahko zdravila zobe. Mestni svet je sedaj v načelu sklenil, da se ustanovi zobna ambulanta, za katero je votiral 5000 lir kot ustanovni prispevek. Razen tega je mestni svet sklenil, da bo po posebni tarifi plačeval ves material, ki se bo porabil za zdravljenje zob siromašnim Novomeščanom. Mestni svet je pooblastil župana, ia sklene tozadevno pogodbo z upravo Zdravstvenega doma. Pogodba mora vsebovati tudi dolo-
čilo, da se ustanovi poeeben kuratorij, v katerem bosta mestno občino zastopala vsakokratni župan in podžupan.
Po izčrpanem dnevnem redu je poročal o delih na vodovodu mestni svetnik Agnič. Te dni se že vršijo na mestnem vodovodu priprave za montiranje posebne aparature za sterilizacijo vode, ki se bo vršila s pomočjo klorovega plina. Ta naprava bo že v najkrajšem času montirana. Razen tega se vodovodna uprava bavi z načrti za gradnjo posebnih bazenov, v katerih se bo vršila sedimentacija vode, z izmenjavo dosedanjih vodovodnih cevi z močnejšimi in s povečanjem sedanjega rezervoarja. Iz-gotovljeni so tudi načrti za gradnjo novega večjega vodovodnega rezervoarja in so tudi denarna sredstva že pripravljena, vendar povzroča mnogo težav pomanjkanje gradbenega materiala. V splošnem pa dela na zboljšanju zastarelega vodovoda pridno napredujejo. Po poročilu g. Agniča je mestni župan zaključil sejo.
IZ LJUBLJANE
u— Najstarejši ljubljanski gasilec umri.
V miru je zatisnl svoje trudne oči gosp. Ivan Perme. najstarejši ljubljanski ^.i^i-ev. in ljublja i meščan. 63 let je bil član gasilskega di ustva. Za svoje požrtvovalno delo v vrstah vojščakov sv. Florijana je bil rajnki večkrat "odlikovan. Na njegovi zadnji poti ga bodo spremili v torek ob 4. popoldne z Žal na pokopališče k Sv. k Naj mu bo lahka domoča zemlja.
u— Spominu Luke Berganta. V soboto popoldne je umrl v Ljubljani v svojem 82. letu g. Luka B e r g a n t. Bil je krepka korenina, doma iz vasi Našovic pri Komendi. Po vojaški službi je bil nekaj časa orožnik, nato pa je služboval pri pošti do upokojitve 1916. Krepak in vajen dela je nato vstopil v službo k Češki banki in nato k Narodni banki. Od 1920 do 1930 pa je bil pri Prometnem zavodu za premog. šele nato se je dokončno umaknil v svoj tihi tuskulum, ki si ga je postavil s skromnimi prihranki v Janševi ulici. Njegovo smrt objokujejo žena Katarina, sin Luka, davčni uradnik, gimnazistka hčerka Tinka ter širok krog znancev in sorodnikov. Blagi pokojnik je nastopil zadnjo pot včeraj ob pol 15. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Umetno gnojilo za cvetlice
z navodilom v drogeriji Rane, židovska 1
u— Smrt uglednega Ljubljančana. Dne
26. t. m. ie po daljši bolezni umrl inž. dr. Jur. Henrik Luckmann, sin ustanovitelja in prejšnjega generalnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe na Javorni-ku. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, ora-vo pa je študiral na univerzi na Dunaju, v Parizu, Monakovem in Berlinu; končal je tudi montanistično visoko šolo v Leob-nu. Bil je delovodni upravni svetnik različnih delničnih družb. Po razsulu avstro-ogrske monarhije je razširil svoj delokrog na nasledstvene države ter bil na vodilnih mestih pri jeklarnl Thurn v Ravnah, pri tt Novi kromar dd. Zagreb, ivle-taikemika dd. Beograd ter pri različniii avstrijskih in čehoslovaških podjetjih. Znan je bil zaradi svojega trgovsko bistrega razuma in velikega človekoljubja. Vsako poletje je prebil v svoji idilični vili ta Bledu, kjer je hotel preživljati svoja zadnja leta. Zapustil je ženo go. Marijo, hčerko industrijalca Endresa iz Leobna in dva otroka. Na njegovo izrečno željo je bil včeraj pokooan na blejskem pokopališču.
u— novi grobovi. V visoki starosti 9S let je preminil g. Matija Kramar. Pogreb dragega rajnkega bo iz hiSe žalosti, Tržaška cesta 77, na farno pokopališče na Viču. — Umrl je posestnik g. Janez Bizjak. Na zadnji poti ga bodo spremili v torek ob 17. z njegovega doma v Stožicah 18 na pokopališče k Sv. Juriju. — Po težki in mučni bolezni je zatisnil svoje oči železm ški upokojenec Ivan Kompoš. Pogreb bo v sredo ob 14. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin. Žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Nesreče. Pri skoku s tramvajskega voza si je zlomil desno nogo 51-letni mizar Matej Pirih iz Ljubljane. 12-letni kro-jačev sin Janez Marmor lz Begunj pri Cerknici se je obešat na nek voz, pa je med vožnjo omahnil na tla m si zlomil levo nogo. Levico si je zlomil pri igri 5-letni sin finančnega preglednika Janez Ho-jan iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravilo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148. zak. o neposrednih davkih v drugem četrtletju v plačilo: a) dne 1. aprila 19-12 drugi četrtletni obrok zgradarine, prldobnine, rentni-ne, družbenega davka, davka na neoženje-ne osebe, davka na poslovni promet 'n voj-nica; b) dne 15. avgusta 1942 prvi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto Ljubljana in mestnem poglavarstvu v Ljubljani.
u— Sneg namesto pomladnega cvetja. Letošnja cvetna nedelja je slabo opravičila
sloves s svojim lepim imenom. Bila je ves dan oblačna. Močno križanje vetrov je napovedovalo ponovno občutno izpremembo vremena. Bližnja pobočja so se že v nedeljo pokazala spet globoko pobeljena. V noči od nedelje na ponedeljek je začel sneg iznova zasipati tudi Ljubljano. Zjutraj je bilo naše mesto spet pobeljeno. Po kratkem presledku se je v dopoldanskih urah pričel pravcati divji ples snežink, ki so padale goste in suhe kakor da smo sredi zime. Kakor koli, tudi ta nagajivost letošnje pomla.li bo minila.
u— Za visokega funkcionarja mestno poglavarstvo nujno potrebuje v bližini glavne pošte primerno opremljeno spalnico za dve osebi in jedilnico s souporabo kuhinje ter kopalnice. Prijave sprejema mestno glavno vložišče v levi hiši mestnega magistrata na Mestnem trgu št. 27, pritličje, levo, soba št. 1. Prosimo, naj lastniki takih stanovanj nujno potrebo in željo zanesljivo upoštevajo.
u— Na strokovni obrtni nadaljevalni šo_ li za mehanično tehnično obrt na Ledini bodo velikonočne počitnice od 2. do 7. apn-la._
u— Damsko frizerski salon E. Fettich-Frankheim se je preselil v Selenburgovo ulico 61. Priporoča se za cenjeni obisk.
u— Moško zapestno uro je našel v nedeljo v Trnovem g. Rudolf Gutscherbraun. Lastnik jo dobi pri njem na stanovanju v Cerkveni ulici 19.
u— Fazan se je našel. Lastnik ga dobi pri L. Pristavcu, Zvonarska ulica 9/1.
u— Sveženj pisarniških ključev ie bil v petek najden na Tyrševi cestL Med njin je tudi ključ od kolesa. Lastnik dobi kiju. če v našem uredništvu.
S Spodnje štajerske
Prebivalstvo na Spodnjem štajerskem.
Po statistiki z dne 4. oktobra 1941. šteje Spodnja štajerska nad pol milijona prebivalcev. Maribor mesto šteje 71.440 duš, mariborsko okrožje s 44 občinami pa 114.780. Ptujsko okrožje s 37 občinami ima 107.104 prebivalce, od tega mesto Ptuj 11.289. Celje ima 18.190 prebivalcev, celjski okraj s 33 občinami pa vsega skupaj 143.410. Radgonsko okrožje ima v 11 občinah 39.971 prebivalcev. Sledi trboveljsko okrožje z 10 občinami in 39.417 prebivalci.
V Majdičevi tovarni v škof ji vasi pri
Celju je pretekli četrtek nastal zaradi
kratkega stika velik požar. Bil je tem
večji, ker je neki delavec šel ob pričetku požara v gornje nadstropje in si je svetil z žveplenko, ogorek pa je padel v skladišče volne, nakar se je požar takoj razmahnil in poslopje uničil, čeprav so prihitela na pomoč gasilska društva iz Celja, škofje vasi in Trnovelj. — V celjskem hotelu »Evropi« pa je nastal požar, ker so se vnele saje v dimniku. Policija je preprečila večjo nesrečo.
Otrok pod avtom in druge nesreče. Triletni sinček delavca Kostanjevca je zašel na Ptujski cesti v Mariboru pol tovorni avto. Obležal je nezavesten s hudimi poškodbami na glavi in s pretresenimi možgani. V bolnišnici je umrl. V Slovenski Bistrici je tovorni avto pritisnil ob steno zidarja Martina Reichmayerja in mu prizadejal hude poškodbe. 261etnega Janeza Korošca, zaposlenega pri gradnji kanala v Slovenski Bistrici, je zadel težak kamen in mu stri desno nadlehtje. V neki mariborski tovarni si je delavec Jožef Puš zdrobil desno nogo. Perica Oberleitova iz Gornjega Radvanja je bila povožena od avta in je dobila hude poškolbe. Poškodovanci ležijo v mariborski bolnišnici.
Hudo prizadeta družina. V graško bolnišnico so pripeljali 80 letnega mesarskega mojstra in posestnika Gustava Klausa, ki ga je nekje na deželi podrl avto. Klausu je počila lobanja in je v soboto umrl. Bil je to tast višjega poštnega inšpektorja Handla. katerega je pred 14 dnevi na gra-škem kolodvoru podrla lokomotiva in je obležal na mestu mrtev.
Z Gorenjskega
O dveh bratih poroča podpolkovnik HausseLs v celovškem dnevniku: »Dva brata služita v enem bataljonu, prvi kot nadlovec, drugi kot narednik. Ko je treba daleč na sever, naj bi mlajši ostal v zaledju, ker je uslužben v računski pisarni. Vendar doseže, da gre z drugimi. Nekaj dni po prihodu v Narvik se prostovoljno zglasi za Jrzen napad na ladji zoper Norvežane, ki držijo tam na švedski meji važno progo za dovažanje rudnin. Pri zmagovitem napadu na kolodvor v Bjom-fjedu pade kot prva žrtev bataljona. Žalost starejšega brata je globoka. To je vojaška usoda, pravi brat zbrano m odkloni možnost, da bi varoval lastno življenje. Štiri dni nato pade tudj drugi brat po drznem vzponu čez poledenelo steno, ki jo drži sovražnik. To sta bila brata Jelči-ča iz Roža na Koroškem.«
O prehrani gorenjske deželice je napisal inž. Viljem Graffe članek v kranjskem tedniku, kjer pravi: »Kmetijska proizvodnja na Gorenjskem je odvisna od raznih okoliščin in je čisto majhna. Zato ne more gosto naseljenega prebivalstva založiti niti z najvažnejšimi živili, kakor sta meso in mast. Da se je omogočilo potrebno kritje v preskrbi prebivalstva, 1e bilo treba vsak mesec dobavljati količinske primanjkljaje potrošnega blaga v vsem prehranjevalnem gospodarstvu « Pisec nato obravnava novo zmanjšanje živilskih obrokov in zaključuje: »Tudi kmetijstvo na Gorenjskem bo moralo s svojim deležem prispevati k delu obnove in tako izboljšati podlago za prehrano.«
Novi župan v Št. Vidu je Lovrenc Mau-rer. Dosedanji župan Karel Erjavec ostane občinski svetovalec.
V žireh se je poslovil šolski vodja Sor-go, ki je premeščen na glavno šolo na Jesenicah. Njegova naslednica je učiteljica Tschitschniggova. Tudi pri orožništvu so bile izvršene izpremembe.
Protituberkulozni dispanzer v Kranju vodi z 1 ravnik dr. L Marinšek. Ordinacij-ske ure so odslej vsak ponedeljek dopoldne in vsak četrtek j>opoldne.
Na gradu Siatniku v šmartnem pri Litiji so tatovi ukradli dva dragocena konja iz hlevov kneza Winlischgratza. Orožniki pa so še isti lan zalotili mlade tatove v gozdu in so konja vrnili lastniku
SPOR T
Spet tako — kakor je že bilo
V nogometni diviziji: 1. Torino, 2. Roma, 3. Venezia
Izredno pestro in nenavadno napeto se razvija borba za letošnji naslov najboljšega italijanskega kluba v nogometu. Saj še ni dolgo tega, kar je (v diviziji Aj z velikim naskokom vodila Roma, toda njene sile so se skrhale in takoj Jo je prehitela Venezia. Pa tudi njej ni bilo sojeno, da bi ostala na vrhu do konca. Ko sta se za primat najbolj prepirala ona dva, je posegel vmes tretji, in sicer Torino. Pred 14 dn^vi je prevzel vodstvo v tabeli in pred tednom dni dodal še dve novi točki ter si tako precej krepko podprl vodilno postojanko, sledila pa sta mu z dvema odn. tremi točkami razlike Venezia in Roma.
. Tako uvrščeni so glavni kandidati za največjo lovoriko v italijanskem nogometu pričakali zadnjo ali XXII. nedeljo v prvenstvenem plesu. Kaj se je zgodilo med njimi? Torino je bil v gostih v Bologni m je tamkaj za en sam dobljeni gol pustil obe točki. Na srečo je imel naskoka dovolj, da se je ohranil na prvem mestu, toda samo za točko boljši od obeh zasledo. valcev, ki pa sta obenem zamenjala meati. Venezia je delila usodo Torina; nudi ona je morala igrati drugod in tudi njo je en sam dobljeni gol stal ves izkupiček, je pa do nadaljnjega s svojimi dosedanjimi ?% točkami ostala »prekratka«, da bi še da-
lje obdržala drugo najboljše mesto v tabeli. Kajti obenem s porazoma za Torino in Venezio je ta nedel;'a prinesla zmago za Romo, točno tako kakor so kazali računi na papirju, in stari favorit se je spet otre-sel enega izmed neposrednih tekmecev ter se znova povzpel na najbližji prostor za enajstorico, ki prednjači vsem ostalim. Za prihodnje štiri tedne — zdaj bo to prvenstvo počivalo tja do 26. aprila — se imenujejo prvi trije klubi v diviziji A *akole: Torino (30 točk), Roma (39 točk) in Venezia (28 točk).
Oba milanska kluba — Milano in Ambrosiana — sta ostala zvesta tradiciji Mi_ lano je igral doma in dobil, to pot celo pr> tl nevarni Fiorentini, ki mu je v prvi teK-mi otela obe piki, Ambrosiana pa je morala na pot in Livorno je bil predvčerajšnjim tako razpoložen, da ji je z neoporečnim 3:0 mimogrede prekrižal vse račune za izbol jšan-'e položaja.
Triestinci, ki so v zadnjih 14 dnevih spravili štiri točke, tako da so njihovi pri_ jatelji že začeli kovati načrte za zopetni povratek v zgornjo hišo, so bili predvčerajšnjim v Torinu. Dobro so se pripravili, vse so preračunali v naprej in kljub vsemu so bili tudi oni med onimi štirimi moštvi, ki so morala ta dan za en sam ustreljeni
KULTURNI PREGLED Indi]a Koromandija v Operi
V nedeljo dopoldne je bila v Operi premiera F. Leharjeve mladinske operete »Indija Koiomandija<*. Besedilo te pravljične .gre združuje in izprepleta realni in bajni svet ter izzveneva v krepko poudarjeno rnccalo. da samo delo osvežuje človeka, lenoba pa ne vodi nikamor. To izkusita učenca čevljarja Kneftrača Miha in Jaka, ki s.e jima posreči priti v bajno Indijo Ko-romandijo, kjer je slleherno delo greh zoper dobre nravi in kjer vsu tekmujejo samo v uživanju, zlasti še pri obilni jedači in pijači. Lena postopača sc kma>'u naveličata brezdelja pod vlado kralja Smrčimrra in jo pop:hata domov, kjer je medtem tudi čevljar Kneftrač spoznal, da je življenje v dolu in treznosti lepše od lenobe m pijančevanja. Dva poosebljena duhova se borita v tej pravljici za oblast med ljudmi: duh lenobe in potepuštva Lenigoj in vila pridnosti in dela Marljivka Zopet zmaguje to. kar je zdravega, pozitivnega. V tem smislu ima pravljica z vzgojnega stališča prav dobro vsebino.
Ivan Rob je besedilo, na katerem je zgrajena Leharjeva glasba, prevel in priredil. Nimamo pri roki izvirnika vendar sklepamo po tem. kar smo slišali z odra. da je izvršila prenos dejanja med naše ljudi in v naš jezik spretna, pesniško tvorna roka, ki ima v popolni oblasti našo besedo in ki dosezsa posebej še v verzificiranem besedi-
lu neprisiljeno in prikupno domačo noto.
Lehar je prepletel pravljično zabavno in nravstveno izpodbudno snov z glasbo. S svojo melodioznostjo. za Leharja tako značilno lahkoto in vedrino izpopolnjuje, ilustrira in poudarja ta glasba bajnost sveta, v katerem se sanja o srečni Indiji Koro-mandiji trga in razbija pred resničnostjo tihega, delavnega in zato edino osrečujoče-ga življenja. Posamezni vložki izrazito operetnega značaja kakor ples kuharjev in pod., iimajo vso tisto nezahtevno, vendar učinkovito ljubkost, ki označuje večino Le-harjevih stvaritev.
Umljivo je, da taka opereta doseže samo tedaj svoj polni učinek, če je opremljena kair moči razkošno, zakaj kontrast med resničnim in pravljičnim svetom je že sam po sebi odločilnega pomena za učinek odrske pravljice. Maša S 1 a v č e v a, ki je — če se ne motimo — z »Indijo Koromandijo« debutirala kot režiserka v Operi, je zastavila za odrsko ponazoritev te pravljice svojo obsežno gledališko kulturo in je dosegla lep uspeh. Zmes resničnosti in bajke. Komike in morale, dalje sodelovanje pevcev in otrok, vse to in še drugo je zahtevalo obilo priprav in dela. Usipeh kaže predvsem gladek, neprisiljen in v primernem tempu se razvijajoči potek predstave. Posamezne vloge so dobro prilagojene celotnemu stilu igre in v pevskih partijah izenačene z orkestrom scenarija je učinkovita. prav tako učinkoviti so kostumi vi'l m pošasti ter kralja* in dvorjanov v bajni Smr-čmrirovi deželi.
Prizadevna režiserka, ki je s to režijo usipešno nakazala smer svojega nadaljnjega udejstvovanja, je imela pri svojem delu nekaj konvpetentnih in veščih sodelavcev. Tako je Lebsrjevo pravljico glasbeno na-študiral R. Simon i t i, ki vodi tudi orkester. sccnografski delež je izvede1 ing. V. Skružny, inž. P. Golov in pa j? opravil koreegnafsiko delo Nobeden teh deležev ni biil majhen in samo simotrno prizadevanje vseh sodelujočih je moglo dati -»Indiji Koromandiji« to'liko njene živahnosti in ljubke vedrine.
Igralsko je »Indnja Koromandija« dobro zasedena. E. Barbičeva igra prikupno villo Marljivko. B. S a n c i n pa oblastnega, intrigantsikega duha lenobe. Modest S a n-cin in A. Sladoljevsta s svoiima večidel komičnima vlogama v ospredju dogajanja kot Jaka in Miha. Vesela dvojica zbuja s svojo igro mnogo zabave. Z. Pianec-ki (čevljar) in B. Stritarjeva (Čevljar-jeva žena) ostajata v realnem svetu in predstavljata ob koncu srečno rodbinsko življenje; pni tem ne smemo pozabiti neznanega mfladega sodelavca, ki je predstavljal Janezka. Izmed ostalih je treba posebej omeniti J. Rusa ko* krallja Smrčimira. F. J e 1 n i k a t j a kot ministra Pupislava m M. Simončiča kot kočijaia Koreto. Med posebno irspede točke je šteti prizore v gostilni, ples počasti, prizore i« Indije Koromauidije in ples otrok v zadnji sliki.
Vzlic tolikemu trudu pa celotno ddo ni napravilo posebno močnega vtisa na mlado občinstvo, ki je y bolj skromnem Števi-
lu obiskalo premiero. Vzrok utegne biti v tem, da daje mladina prednost dramatskim pravljicam, mladinske spev-oigre in operete, ki so zaradi petja manj razumljive, pa mladega poslušalca hitreje utrujajo in večkrat po krivici dolgočasijo. Nemara zato, ker otrok ne občuti glas.be v vsej njeni lepoti in tudi ne išče toliko vizuelnih vtiskov. kolikor hrane svoji fantaziji, ki se izživlja iz polnega samo v dramatikih pravljicah z njihovo neposredno učinkujočo besedo in udarnim razpletom dejanja.
ZAPISKI
Nov zvezek »Našega roda«. Pravkar rz-išila 7. številka mladinskega mesečnika »Naš rod« prinaša na naslovni strani portret Draga Vidmarja in kot uvodnik članek Kristine Brenkove »Po razstavi bratov Vidmarjev«. S pesniškimi prispevki so zastopani: Anica Čemejeva (»Že se budi ..«), Vlado Gal (»Družina na dvorišču«), Mitja (»Muca Maca«), poleg tega je objavljena belokranjska ljudska pesem »Deklica pomete raj« z ilustracijami Marije Voge^nikove. Nadaljuje se živalska povest Franja čič-ka »Astron« z ilustracijami Fr. Miheliča. Tone Gaspari je prispeval črtico »Komedije«. po Evaildu je posneta proza »Španski bezeg«. Tone Ljubič piše o naših domačih rezbarjih in o velikonočnih pifanicah Gustav Strniša pa je zastopan s črtico »čriček«. Razen teh prispevkov so tud' nekateri krajši poučni sestavki in za najmlajše čitatelje ljudska pesem s slikanimi besedami, ilustrativno delo O. Gasparija.
gol žrtvovati obe točki. Juventus je » t» zmago prehitel Lazio in zasedel njegovo peto mesto v tabeli.
Kandidata za slovo lz divizije A — Napoli in Modena — sta oba igrala za domačim plotom, toda čisto uspešna je bila — v glavnem zaradi tega — samo Modena, ki je odščipnlla cbe točki Laziu iz Rima, med tem ko so Napolitanci samo *"emizi-rali v partiji z dovolj šibko Ligurio, čeprav so se pred tednom dni zaleteli s tako silo v živi Torino in mu tam pustili kožo ln točko šele po trdovratnem odporu. Zdaj sta že prav blizu drug drugega — Napott in Modena — toda rse preveč od ostalih, da bi mogla še kaj storiti za rešitev — 1» divizije B v prihodnji sezoni.
Rezultati nedeljskih tekem (iz XXII. kola v celoti al' VII povratnega) v diviziji A so 1-ili v ostalem naslednji: Modena: Modena—Lazio 1:0 (1:0), Roma: Roma—Atalanta 2:0 (1:0). Livorno: LivornO—Ambrosir.na 3:0 (2:0), Napoli: Napo'i—Liguria 1:1 (1:1). Bologna: Bologna—Torino 1:0 (0-0), Torino: Juventus—Triestina 1:0 (1:0), Genova: Genova—Venezia 1:0 (1:0), Milano: Milano—Fiorentina 2:1 (1:1). Stanje v tabeli: Torino (35:26) 30 točk, Roma (34:18) 29. Venezia (29:17) 28. Genova (33:21) 26 Juventus (33:30) 24 Bologna (35:25) in Laz* (38:29) 23 Milano (42:35) 22. Triestina (20:23) 21. Liguria (31:38) in Livorno (28:38) 20. Atalanta (27:29). Fiorentina (34:40) in Ambrosiana (25:32) 19, Naooli (23:41) 15 in Modtna (15 42) 14 točk.
Bar 1 dda velike
kerake
Precej izravnana so bila srečanja zadnje prvenstvene nedelje v diviziji B in v naprej smo o njih dejali toliko, da bo vrstni red tudi pozneje verjetno ostal bolj ali manj nespremenjen.V resnici pa le ni bilo vse tako in nazadnje je tudi prav, da se ohrani staro pravilo o okrogli žogi in nemogočih računih z njo.
Bari, to so oni, ki spet vedrijo med temi 18 kandidati, je zmagal na domačih tleh ln ostal, kjer je bil. izdatno okrepljen. Dru-goplasirana Padova se je prišla pokazat v Fiume, toda tako šibka, da so domačini spravili obe piki Enaka usoda je zadela tudi Novaro, ki je celo na lastnem igrišču zaigrala partijo proti Pisi in se dala znova iztisniti iz vodilne trojice v tabeli. Zvesta prognozam je tako ostala samo še Vicenza, ki je doma opravila s Pro Patrio brez debate s 3:0 in se zaradi boljše razlike golov dvignila na drugo mesto v tabeli. Tako so torej prvi trije v tej diviziji do nadaljnjega naslednji: Bari (83 točk), Vicenza in Padova (30 točk).
Od ostalih predvčerajšnjih nastopov v tej diviziji so še vredni omembe: zmaga Po-scare v Udinah ter uspešne preskušnje Prata z Alessandrio, Brescie s Spezio in Siene s Fanfullo. Oba outsiderja — Reggia-na in Lucchese — sta se na igrišču slednjega razšla brez odločitve ln brez golov.
V	podrobnem je o devetih tekmah zadnje nedelje v diviziji B navesti še naslednjo podatke:
V	diviziji B se je zdefo. da je med vodilnimi moštvi edino Padova nesigurna. ali bo zmogla svojega nasprotnika ati ne. Res je tudi po predvidevanju Ban premagal Savono. Vicenza Pro Patrio in je Padova izgubila proti Fiumani. Presenetila p« je Novara. ki je v prejšnjih kolih nabirala točke tekmo za tekmo. Včeraj pa ;o je na njenem igrišču porazila Pisa. Od ostalih tekem je važna zmaga Pescare proti Udi-neseiu.
Tekme so se končale v diviziji B takoJe: v Bariju: Bari—Savona 1:0, v Pratu: Prato—Alessandria 2:0. v Vicenzi: Vicenza— Pro Patria 3:0, v Udinu: Pescara—Udinese 2:1, v Fiumi: Fiumana—Padova 2:0, v Lučeh i: Lucchese—Reggiana 0:0, v Novari: Pisa—Novara 3:2, v Sieni: Siena—F&nfulla 2:0, v Bresciji: Brescia—Spezia 2:1.
Z ostalih terenov
Spet tekači čez drn in stra
Nedaleč od Milana — na tradicionalni 10 km dolgi progi »okrog petih mlinov« —■ so v nedeljo še enkrat nastopili vsi najboljši tekači v teku čez drn in strn z novim prvakom Costantinom na čelu.
V	močni konkurenci so se dosledno spet uveljavili sami preizkušeni atleti v tej disciplini, med vsemi odlični Costantino, ld je po prvi polovici proge pustil za seboj vse tekmece in obdržal naskok vse do cilja* ki ga je rezal okrog 70 m pred drugoplasi-ranirn Italio, njegovim večnim nasprotnikom. Na naslednji mesti sta prišla še dva druga, »kanona« iz cross-countryjev — Ta-rassa in Padovani. čas zmagovalca so Izmerili na natančno 31 minut.
» * *
V	milanskem letnem stadionu je Mla v nedeljo zaključena velika revija številnih domačih in tudi nekaterih nemških drsalcev obojega spola. Med italijanskimi udeleženci je prejela najboljšo oceno triletna državna prvakinja Costanza Vigorel-li. Med gosti so želi največ odobravanja drsalski par Strauch-Noack iz Berlina, ter nova nemška prvakinja M. Musilek z Dunaja. V okviru tega sporeda je bila v soboto odigrana tudi mednarodna hokejska tekma med Nemčijo in Italijo, ki so jo — kakor smo že zabeležili v ponedeljski izdaji našega lista — domači nadvse častno, čeprav morda nekoliko srečno, odločili v svojo korist z 2:1.
V	semifinalnih tekmah za švicarski pokal je v Curihu moštvo Grasshoppersa zmagalo nad Lausanneom z 2:1, medtem ko je druga tekma v Baslu (med Baslom in enajstorico Gren Ebena ostala tudi po podaljšku neodločena ln še brez gola povrhu. To tekmo bodo igrali ponovno prihodnji petek.
Za nedeljo 19. aprila, torej na isti dan, ko bo Italija igrala meddržavno tekmo • Španijo, je dogovorjena medmestna tekma med raprezentancama Rima ln Zagreba. Igrali bodo v hrvatski prestolnici. '
Dr. Diem, lektor mednarodnega olimpijskega zavoda iz Berlina je s svojim predam van jem o športu v starem ln novem veka nastopil pred kratkim tudi v Atenah.
TRENINGI SE ZAČNO SK LJubljana objavlja: Obvezni treningi prvega bi rezervnega moštva bodo s pričetkom dne 31. t. ra. vsak torek ln četrtek od 16. ure dalje. Ju-nlorji in subjuniorji bodo trenirali od t, aprila dalje vsako sredo in petek od naprej.
Fronte nisso: operatori cinematograflci italianl riprcndono le fasi di un'azlone in nn villaggio del Donez — Z ruske fronte: filmski operaterji snemajo neke akcije proti
vasi v kotlini Donca
irefena literatura
Literarne potvorbe niso tako recke, kakor si običajno mislimo, malokatera pa bi ee mogla pomeriti s slovitim »kraljedvor-skim rokopisom«, ki je tudi v naši starejši literaturi imel neko vlogo in je izzval pravo stoletno vojno v krogu učenih literarnih zgolovinarjev in kritikov. Eden izmed ponarejevalcev, ki bi ga mogli po nedvomni genialnosti, s katero je izvršil svoje delo, in po učinkih na učeni svet primerjati s Hanko, je bil Francoz Vrain Denis Lucas, preprost kmečki sin iz Cha-teauduna.
V svojem 34. letu, to je 1. 1852. je prišel Lucas v Pariz ir. tam je naneslo, da je post£il ponarejevalec največjega formata, kj so bila njegova posebnost pisma slavnih mož. Ce bi bilo vse pristno, kar je sestavljal pod njihovim imenom, bi svetovna zgodovina v marsikaterem oziru dobila bistveno drugačen obraz — ta ugotovitev označuje pač najbolje neverjetno drznost ln velikopoteznost, s katero je Lucas izvršil svojo »nalogo«. Potvoril je nič manj nego 30.000 pisem: pisem, ki naj bi jih bili napisali Platon, Plinij, Seneka, sveta Magdalena in sveti Pavel, Shakespeare, Gali-lei, Newton, Pascal, sploh približno vsi možje in žene, ki so svetu kdaj kaj pomenili.
Njegova proizvodnja ie š'a dobro v denar, njegov glavni odjemalec pa je bil mož zelo širokega in globokega znanja, matematik in astronom svetovnega imena, prof. M.ehel Chasies v Parizu, ki ni niči za trenutek podvomil v pristnost Lucaso-vega blaga. Učenjaka je zavedel v p.vi vrsti šovinizem, šlo mu je za aokaz, o a prvi odKriteij zakona težnosti ni bil Isaak Newt.on, temveč Francoz Pascal. Lucas je še prerad ugodil tej učenjakovi želji, iz »Pascalovih« p.sem, ki mu jih je dobavil, je bilo dejansko razvidno, da je s'avni francoski mislec in znanstvenik že 1 1652., torej znatno prej nego njegov angleški tovariš, odkril omenjeni zakon.
Ta dokaz pa je Chasiesa drago stal. Pozneje so sodnijsko ugotovili, la je od leta 1861. do 1870. zapravil za takšna p.sma nič manj nego 140.000 frankov. Toda p s-ma, ki jih je Chasies z vso skrbjo čuval, so zbudila vendarle dvome. Vstal lso iju-dje, ki so izrazih sum, cia so ponarejena. Seveda so se našli tudi zagovorniki. Precej časa so se učeni možje prep.rali sem m tja, potem so sklenili, naj slavna Akademija znanosti kot najvišja instanca odloči o stvari. A tudi tukaj spočetka ni bilo soglasja. Dolgo časa so se nesmrtniki zavzemali za pristnost Lucasov.h pisem ah pa nastopali proti njej, končno je prevladalo mišljenje, da so pristna.
Tedaj je nekdo nena ino ugotovil, da so nekatera »Pascalova« pisma po vseb.ni posneta iz Saveiienove »Zgodov.ne modernih filozofov«, torej iz dela, ki bi ga morali učenjaki prav za prav dobro poznati. To odkritje je biio sicer zelo neprijetno, toda sleparja ni vrglo na tla. Z genialnim obrambnim okretom je skušal dokazati, da so njegova pisma pristna in da je Saverien prepisoval iz Pascaia. Bil je pa prisiljen potvarjati dalje, da podpre svojo teorijo.
To je bilo skrajno težko, kajti plaz se je bd že utrgal, raziskovalci so ugotavljali vedno nove vire, iz katerih je JL_ucas kradel svojo snov. Na zadnje mu fiz čno
ni bilo več mogoče, da bi izdelal toliko tvoriva, kolikor ga je bilo potrebno, da bi zamašil luknje v svoji lažnivi mreži. Nekega dne je stal pred sodniki in kazen je biia vse prej nego stroga. Obsodili so ga na dve leti ječe in nekoi-ko sto frankov globe.
Priznani Je treba, da je Lucas svoje delo, če ga pogle iamo z objektivnega stališča, izvršil z lziedno bistroumnostjo. Sicer so v njegovih pismih vsi veliki možje in žene pisan trancosko, tudi Ta.es iz Mi-leta, Platon, Piinij in sveti Pavel, diuge napake, ki bi motale zbuuiti takojšnjo pozornost, pa mu skoiaj nko ušie. v i81 pismJi, ki so jih predložili Akademiji znanosti, da jih pieišce, so ugotovili eno napako, in s.cer to, da je Nevvumova maU neko pismo poopisaia s svojim dekiiš.cim imenom. To pa skoraj ni omembe vreuno, kajti izračunali so, da je moral Lucas v času svoje »kariere« sestaviti puvp.ečno po osem pisem vel.kih duhov na dan. To se pravi, da je moral imeti v resnici velik uar za to, ^a se je mogel izogniti napakam, ki bi ga iziale. Angleški pJsec Farrer, ki je opisal njegovo uelovanje, pa resignirano pripominja, da je nekaj grotesknega v aejstvu, Kako se je mogel takšen slepar, mož, ki nt imel skoraj nobene izobrazoe, celi dve leti postavljati pred eno najbolj učenih družb na svetu in hi Jo bil malodane tudi obvladal Se malenkost več spretnosti in zgodovina bi postala žrtev njegove donušijije!
Eno izmed zadnjih vojnih poročil je javilo, da so Japonci brez odpora zasedli otoke Andamane v Bengalskem zalivu.
Ti otoki, britska posest, predstavljajo poleg Nikobarov nadaljevanje Arakanske-ga gorovja v Birmi, obsegajo 6500 štirja-ških kilometrov in nad 200 otokov, med temi 4 večje. Severni, srednji in Južni An-daman sestavljajo skupaj kakšnih 250 km dolgo skupino Velikih Andamanov, ki jih Dunkanski preliv ioči od južnejših Malih Andamanov. Na zapadni strani spremljajo vse te otoke koralne čeri. Prebivalcev ne bo niti 20.000. med temi je komaj kakšnih 3000 žensk. Najvišji vzpetini sta Saddle-pik (730 m) na Severnem Andamanu in Mount Harriet (360 m) na Južnem Andamanu, oba hriba predstavljata zdraviliški postaji.
Ker ae otočje razprostira v neposredni bližini ravnika, nekako med 10. in 14. severnim sporednikom, vlada na njem velika vročina, povprečna letna temperaturna eks-trema sta 27 ln 19 stopinj Celzija. Padavin je dosti, okrog 3000 mm, so pa zelo neredne. Veliki Andamani so pokriti z bohotnimi tropskimi pragozdovi, v katerih prevladuje mahagonijevo drevo. Ob obalah rasejo man-grove. Najvažnejši sesalci so divji prečiči, podgane, neka vrsta kun, ihnevmonl, netopirji- ptic je malo, tem več pa rib in žeiv.
Andamanski praprebivalci, Minkopijl, pripadajo negrltnemu tipu, visoki so komaj 140 do 150 cm, imajo zelo temno polt ln kodraste lase, živi jih pa de komaj kakšnih 800. To ljudstvo je na skrajno nizki kulturni stopnji, moški in ženske hodijo po navadi popolnoma goli naokrog ali pa imajo komaj ozek opasnik. Tem rajši pa si barvajo telesa ln si jih tetovirajo, živijo v enoženskih zakonih in primitivnih kočah lz listov palmovih dreves, edino orožje jim je lok in svoje mrliče pokopavajo čepe v izkopane jame ali pa jih polagajo prosto na količaste odre. Njihove lobanje hranijo posebe ln jih častijo. Se ni prešlo mnogo časa, odkar so bili vdani ljudožrstvu.
Glavno mesto otočja je Port Blalr na Južnem Andamanu s kakšnimi 16.000 prebivalci — med njimi je okrog 12.000 kaznjencev. Port Blair Je nil sedež britskega visokega komisarja, ki je upravljal tudi Nikobare. Najboljšo luko ima mestece Ste-wart Sound.
Andamani pridelujejo nekaj čaja kokosovih orehov, kavčuka, banan in slzalne konoplje, iz njihovih gozdov pa so izvažali letno za nekaj več nego milijon rupij dragocenega lesa in drugih gozdnih produktov. Otočje je omenil v svojih poročilih že slavni potovalec Marko Polo.
ZA SMEHIN KRATEK ČAS
Milostiva služabnici: »Minka, od danes dalje bom sama hranila naše kanarčke. Zdravnik mi je predpisal, naj mnogo delam.«
•
»Ali imaš čez dan kaj miru, da si
hko odpočiješ?«
»Kako .ia ne? Vsak dan od dveh štirih popoldne.«
»Takrat gotovo spiš?«
»Jaz ne, toda moja žena!«
*
V neki stari turopoljskl kroniki stoji zapisano:
»Ko so Francozi v veliki bitki Turopolj-cem vzeli zastavo, so Turopoljci dejali: Nič za to, v Lukavcu jih imamo de tri!«
la-
do
ANEKDOTA
Neki slikar je prišel k papežu Levu XIII. in ga prosil, Ja bi ga smel slikati. Papež je dovolil.
Ko je bila slika končana, je slikar prosil svetega očeta, naj bi se nanjo podpisal.
Papež se je nasmehnil ln je napisal na
sliko-
Luka, 17. in. — Lev. Ko so pozneje pogledali, kaj Je napisano v evangeliju svetega Luke pod navedeno točko, so našli sledeči izrek: Ne bojte se, to sem jaz.
VSAKDAN ENA
»Milostiva, vi bi radi začeli flirtati z menoj, kaj ne?«
Dne 28. marca zvečer je v 96. letu starosti dotrpel naš dobri oče
KRAMAR MATIJA
Pogreb dragega pokojnika se je vršil iz hiše žalosti, Tržaška cesta 77. na farno pokopališče na Vič, v ponedejek, dne 30. marca t. 1. ob 16. uri.
Ljubljana-Gllnce, dne 30. marca 1942.
Žalujoča rodbina KRAMAR-JEVA
Službo dobi
rteseda I -.60. taks« - 60. <• daianit aaslova tli u Wro I ».—
Pridno dekle
iščem za vrtna dela za takoj. Naslov: Skumavec, Gallusovo nabrežie 25.
4017-1
Kuharico
ki opravila vsa hišna dela, iščem. Dobra služba Ponudbe na ogl. odd Iutra pod »Priporočena«.
4002-1
Službe išče
Hescda I Mi uksa - 6< '» latanit naslova tl< _<inc l i.—
Gospodična
z maturo mešč. šole. z zna-niem stroiepisja, lepo pisavo in dobra risarica, prosi ta primerno zaposlitev. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
4007-2
neseda 1 -.60. taks,, -.C-G. za daianie naslova ali za šifro l i.—.
Prostori
treovsko-pisarniški, na ulico v centru mesta, se oddajo proti povrnitvi stroškov adnptaciie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naiemni-na 440«.	4010-19
t>eseua l — -OU, Uksa — 00.
-iiun.t naslova ali za _»itro 1 j.—._
Parcelo v Šiški
prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »95.000 lir«.
3977-20
Beseda I -.60. utu -.60.
't iaiamr naslova »Ii t?
šifro 1 3.—.
Dve omarici
za shrambo živil prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Iutra.
39*9-6
Otroško košarico
na kolesih ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4004-6
Prodam
električni kavni mlinček (velik in močanh Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.
4020-6
Dame. pozor!
Barve za lase
»Ommonell Henna Sham-po« v vseh mans.ih. s ka terimi se lahko sami pobarvate. pri Ileršič 5t Co.. Liubliana. Cesta 29 okt. it. 13.	3833-6
Aparat za trajno ondulacijo
bavbo in lavor. vse novo. proda Ileršič & Co., I.iub liana, Cesta 29 okt 13
3832-6
Prodam
jarcele v siiki in v cen-:ru, enonadstiopno hišo v '•lostah in visokopritlično u severni strani Poiasnila '.AJEC. Andrei, realitetna -isarn3 Tavčarieva ul. 10, el. 35-64.	39"8-2'
>e>cu« t - 60. taksa - .61 •p laianie naslova tli if Sitro I 3—.
Dve gospe
sami, iščeta opitmiienu sta novanie s kuhinio, event tudi prazno stanovanie Po stelnino imata sami Po nudbe na osi odd Iutra pod »Dve gospe«
3829-21a
Mizarsko strojno
orodje
dobavita takoi Ileršič & Co.. Liubliana. Cesti 29 oktobra 13, telefon 37-54 3831-6
Otroški voziček
in harmoniko za učeme kupim Ponudbe na ogl. odd Iutra pod »Takoi«. 3773-6
rU'Ii
beseda I -.60 taksa -,6<-•t laian>e naslova alf r.> _tifre I V —
Takoj oddam
lepo, opremlieno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Iutra.
4005-23
Opremljeno sobo |
lepo, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
4001-23 Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteliama, oddam takoi. Sp. Šiška. Čer-netova ul. 31-1.-}. 4018-23
Opremljeno sobo
takoi oddam. Zaloška cesta št. 18.	4011-23
-Živali
tleseUi l — .60. UKM - .o0, u Jaianie naslova ali za šitro I J.—.
Lepo belo zajko
s 6 miadiči, starih dva meseca, prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
4012-27
Scbo oddam
gospodu takoi v viii. Bohoričeva ul. 24a. Wober.
4006-23
Scbo
z dvema poste! lama oddam
beseuj L —.60, Uksa - i-0, '.j daiane naslova ali za šifro L 3. — .
Fige in brinje
za žssaniekuho ima stalno
s 1. aprilom. Naslov v vseh na zalogi po namižu ceni poslovalnicah Jutra.	| tvrdka Ivan lelačin. L ub-
4021-23 liana, Aškerčeva ul. 1, telefon 26-07.	3731-34
Berite oglase
JUTRA
in poslužujte se jih!
Prillične jablane
močne, najboljših vrst, od-daia A. Germek, Jožica 104.	4022-34
Glasbila
Heseda I -.60 taksa -.M' 'i laiante naslova atr t» šifro I V —
Koncertno kitaro
z basi. prodam Tabor št. 6-II.. desno.	4009-26
Beseda 1 —.60. taksa - .60, 'a daiame naslova ali za šifro I 3 -
Kompletno serijo
znamk Co Ci kup:m Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke Co Ci«.
401 -39
t
Snserstl v JuSra" ima'© velik uspel? •
V I C T O R
(Brevettaio) Nuovo appa<-ecchio ri-magliacalze. Economico. Nessun consumo di energia. — RenHimemo massimo — Affidiamo concesssione
(Patentirano) Nov aparat za krpanie nogavic. Ekonomičen. Brez porabe kake energije. Zmogljivost k2r največja. — Oddniamo dovoljenja
Soc. An R. I. M. A. • Via Confalonieri 36 • .Milanr
Radio
Beseda 1 I — taksa —60 za daianie naslova ali šifro I 3. —
Radioaparat
z vsemi tremi valovnimi dolžinami, kupim takoi. — Lesiak Ciril, letnišnica No vo mesto.	4019 9
Avto, moto
Heseda I - 60. taksa - 6(. u -iaian>c naslov* di u (liro l i.
Motorno trikolico
za nosilnost do 400 kg. proda Ileršič & Co., Liub liana. Cesta 29 oktobra 13, telefon 37-54.	3830-10
Umrl nam je naš dragi mož, oče in tast, gospod
JANEZ BIZJAK
posestnik
Na zadnjo pot ga bomo spremili v torek, 31. marca l. 1942. ob 5. uri popoldne z njegovega doma v Stožicah št. 18, na pokopališče k Sv. Juriju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 13. aprila 1942. ob 3. uri v farni cerkvi na Jcžici. Stožice-Ljubljana, dne 30. marca 1942.
žalujoči: MARIJA roj KOS, žena; dr. IVAN, kasač, sodnik, sin; MAKI J A, hči; NATA roj. BESEK. snaha — in ostalo sorodstvo
ncKda l - .60. Uksa — .60
-» * ■ 3ri■ c i.i^lova ili
šifro I i.—.
Več krasnih spalnic
imitacija orehove korenine, ugodno proda pohištvo Glu-hak, Liubliana. Flornanska ulica 19.	4016-12
Oblačila
Moško obleko
novo, svetlo, za srednio postavo in rabliene smučarske čevlie št. 43, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4014-13
INSERIRAJ
t
Globoko potrti sporočamo žalostno vest, da je dne 30. t. m. ob 1. uri ponoči po težki in mučni bolezni za-tisnil svoje blage oči naš predobri soprog, oče, stari oče m tast, gospod
IVAN KOMPOŠ
železniški upokojenec
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v sredo dne 1. aprila i. 1942. ob 2. un popoldne z žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Sv maša zadušnica za dragim pokojnim bo v cerkvi sv. Petra v torek, dne 7. aprila 1942. ob 8. uri.
Ljubljana-Kragujevac, dne 30. marca 1942.
Žalujoči: MARIJA, soproga IVAN, MAKS, IDA, GITA, GRETI — otroci in ostalo sorodstvo

Salgari:
Roman
»Strela božja!« je zaklical Carmaux. »Zdaj smo izdani! To ie eden izmed Biskajcev, ki so nas napadii!«
»Radi bi vedeli, gospod poročnik, kdo ie ta plemič s črnim klobukom?« je porogljivo zaklical. »Eden tistih ie. ki so me takole zdelali! Le pazite, da vam ne uide. Ta človek ie flibustir!«
Besno rjovenje ie zaoralo iz množice. Carmaux je na kapitanov migljal po bliskovo vzdignil svojo puško in z dobro pomerjeno svinčenko ubil Bi-skajca.
Sto pušk se ie namerilo na okno. »Pobijte svo-jat!« je zatulila vsa množica.
»Ne. obesite jih!«
»Soecite iih pri živem telesu!«
Na vodjev ukaz so se puške oobesile.
»Zdai ie burke konec' Predaite se!« ie zaklical gusarju ki ie še vedno mirno in negibno stal pri okno kakor da mu ni vsega šundra Drav nič mar
»Ste me raz.imeli?«
»Docela gosoori «
»Vdajte se ali oa dam rarbiti vrata!«
»Storite to če ne veste bolišega!« ie hladno odvrnil Ventim'1i=ki »Ponavljam Da. da ie sod s narpri'*
»To bo tudi vaš pogin!«
»Pha. smrt sredi kadečih se razvalin je boljša od sramotne smrti, ki bi mi io pripravili, ako se vdam!«
»Obljubim vam življenje!«
»Vem, koliko so vredne vaše obljube! Zdai ie ura šest popoldne- Preudarite, kaj ie storiti, jaz pa izpiiem ta čas z grofom Lermo m njegovim nečakom kozarec vina na vaše zdravje!«
To rekši se ie gusar odkril in vljudno pozdravil vse, ki so stali na ulici.
»Pojdimo, tovariša!« ie rekel Carmauxu in Stil-leriu. ki sta občudovala poveljnikovo drznost in hladnokrvnost. »Naj kričijo, kolikor iih je volja! Zdai bomo jedli!«
»Da ne bi bila naša zadnja večeria, kapitan!«
»Bog ne daj. zadnja ura nam še davno ne bije! Počakaj teme. pa boš videl, kak čudež utegne storiti sod smodnika!«
Nato ie stopil v sobo k uietnikom. porezal vrvi. s katerimi sta bila zvezana grof Lerma in ženin, niegov nečak, ter iu povabil, naj sedeta z njim za mizo.
»Zanesem se na vašo besedo, da nič ne poskusite zoDer mene!« ie rekel.
»To se razume caballero.« ie grof z nasmeSkom odvrnil »Moj nečak ie neoborožen. iaz pa vem. kako nevarno se ie skušati z vami! A kaj kričijo moii rojaki spodai na ulici?«
»Oblegajo nas!«
»Prei ali slei vas bodo vendarle prisilili k predaji! Resnično žal bi mi bilo.« ie rekel grof bi tak hraber in liubezniv olemič Dadel ei
nerju v pesti! Ta ne pozna milosti, kadar gre za flibustirje!«
»Van Gould me ne bo dobil! Ostati moram živ, da poravnam star dolg, ki je med nama!«
»Kaj ga poznate?«
»V svojo nesrečo!« je vzdihnil Ventimiliski. »Vsej moji rodbini ie bil v pogubo! Samo njegova zasluga je, da sem postal flibustir. A ne govoriva o tem! Ce le pomislim nani. vzplamem v meni sovraštvo kakor kres! In žalosten postanem kakor pogrebec!... Pijte, grof!... Carmaux. kai delajo Španci?«
»Vse mogoče klatiio o vas. podoba pa ie. da se še niso zedinili. ali nai nas napadejo ali ne!«
»Naskočili bodo gotovo, čeprav morda šele potem, ko nas ne bo več tu! Kje je črnec?«
»Pod streho ie še.«
»Stiller. nesi mu kozarec vina!«
Molče so dokončali obed Tudi zunai ie bil ta čas nastopil mir. Vojaki so menda odlagali napad za-kai bali so se za živlienie grofa Lerme in njegovega nečaka, ki sta bila oba zelo ugledni osebnosti in so iu zaradi tega hoteli rešiti.
Tema ie že bilo. ko ie Carmaux iavil kapitanu, da sta prišla krdelo strelcev in oddelek helebar-diriev ter'zaprla izhod iz ulice.
»To kaže. da mislijo nekai podvzeti,« ie menil kapitan »Pokliči črnca!«
Čez nekai minut je sta! Moko pred niim.
»Si dobro preiskal podstrešje? Je kje kakšna lina?«
toda predrl sem streho! Zdai lahko sple-:enkai in oohe^nemo če7 strehe dru^h hiš'«
Urejuje Davonn Kavijen. — Izdaja za iiouzorcij »Jutra« Siaoko VirauL — Za Narodno
Tisti mah je strahovito zagrmelo, da so se stresle vse šipe v oknih. Nekai svinčenk. ki so skozi okni-ce udarile v hišo, je prebilo stene in strope sob.
Gusar ie poskočil. Ves izpremenien je bil. Oči so se mu bliskale, bledi obraz mu ie zalivala rdečica.
»Začenjajo!« ie porogljivo vzkliknil.
Nato se ie obrnil h grofu in njegovemu nečaku: »Dal sem vama besedo, da ostaneta živa. Toda ubogati morata in priseči, da se ne bosta upirala mojim odredbam!«
»Govorite, caballero!« ie rekel grof Lerma. »Zal mi je, da sc naskakovalci moji rojaki. Da ni tega. bi se boril ob vaši strani!«
»Ako nočete zleteti v zrak. se morate ravnati po tem. kar vam porečem. Se nekai minut, in niti en zid te hiše ne bo več stal pokonci!«
»Ali me hočete uničiti?« ie zavreščal notar.
»Tiho, stari skopuh!« je zaklical Carmaux in ga odvezal. »Rešiti te mislimo, pa še nisi zadovoljen!«
»Toda hiše nočem izgubiti!«
»Guverner nai te odškoduie!«
Zunai ie zagrmela nova salva. Svinčenke so udarile v sobo in razbile svetilko, ki ie visela izpod stropa.
»Na delo torej!« ie gusar zaklical »Carmaux, prižgi netilo! Pazi pa. da sod ne vzbuhne. preden zapustimo hišo!«
»Netilo ie dolgo gospod!« ie odvrnil mornar in iadrno stekel po stopnicah nizdol
Kapitan se ie z ostalimi vred vzrel na podstrešje medtem ko so streli drug za drugim udar-iali skozi okna
Fraa Jeran. — Za inaerain) dei je odgovoren Ljubomii Volčič. — Vsi v Ljubljani.