roJfnina plačana T Leto XIV., štev. 78 Opravo i£tvo; L,juDi)aua_ N.oatljeva olica 5. — 1 eietoB št 3122, 3123, 3124. 3125 3126. InseratTP oddelek: LJublJaaa, Selen-bun?0TA UL 3 - let 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §tev II. — Teletom št 2455. Podružnica Cel}«; Koccncrva ulica št 2. — Telefon št 190. Račun' pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga čislo 78.180. VV-en «t 105 241 _ MBM—BW— Prazne nade tujih nasprotnikov Službeni govori zunanjih ministrov so po vsem svetu tako kočljiva zadeva, da so sestavljeni z največjo obzirnostjo, previdnostjo in zmernostjo. Vsaka bese. da je premišljena in pretehtana. Razumljivo je to, saj taki govori niso določeni samo za domačo javnost, marveč skoro pretežno za inozemstvo, ki izjave zunanjih ministrov posebno pozorno posluša, razglablja in pretehtaVa.. Zato je gotovo umestna primerna opreznost odgovornih voditeljev državne politike; tudi izjave iz ust kancelarja Hitlerja so zelo, zelo različne od nedavnih izjav iz ust gromovnika Hitlerja. Posledica pa je. da se taki službeni govori zde širši javnosti navadno premedli, brezbarvni in da je čestokrat z njimi nezadovoljna. Seveda pa je tudi res, da gredo nekateri diplomati in politični voditelji v potrebni rezerviranosti predaleč, tako da ostanejo res skoro same fraze, ki lahko potem vzbujajo vtis omalovaževanja javnosti. S tem večjim zadoščenjem je jugoslovenska javnost sprejela zunanje politična ekspozeja ministra Božidarja Jevtiča v senatu in poprej že njegovega zastopnika ministra dr. Kramerja v Narodni skupščini. Oba sta se po svoji jasnosti in točnosti, pa tudi po svoji odločnosti prijetno razlikovala od mnogih sličnih ekspozejev pri nas in drugod. Javnost je lahko iz njih posnela zanesljivo in resnično sliko o zunanjih problemih naše ržavne politike. Prav nič ne pretirava-t io, ako zapišemo, da so izvajanja obeh gg. ministrov pomenila lep prispevek k ojačenju državljanske zavesti in narodne samozavesti jugoslovenske javnosti. Zunanji minister g. Jevtič, čigar delovanje pada ravno v najbolj razgibano obdobje mednarodne politike, pa je v zaključnem delu svojega pomembnega govora ugotovil dve stvari, ki zasiužita vso našo pozornost in mora o njima razmišljati vse politično arelo prebivalstvo. S posebnim poudarkom je naglasil, da so proti Jugoslaviji naperjena stremljenja nam sovražnega inozemstva zato še 7>rav posebno trdovratna in n -ostopna, ker računajo na notranjo slfi naše lržave. V to veliko prevaro p t zavajajo n v njej vzdržujejo naše zunanje na-protniki razni lahkomiselni i&spamet-ii notranje politični pojavi, lu izvirajo .ečinoma iz užaljenega nezadovoljstva lad razvojem naših domačih političnih : azmer. Položaj v Evropi je danes tak, da se niti najbojevitejši državniki, k na. videz adi rožljajo s sabljo, v resnici niti ne ipajo resno pomisliti na kako neposredno akcijo z orožjem. Saj se vsi zavedajo, kako tvegana stvar bi bila nova vojna in kako negotov njen izid ravno za one, ki skušajo omamljati svoje množice že v naprej z mislijo na vojno zmago. Gotovo je, da vsaj za danes in za bližnjo bodočnost niti imperiahsti ne mislijo na vojno in ne računa; ;> resno z njo. Ako kljub temu vztrajajo na svojih zahtevah, ki režejo v meso drugih narodov, si moremo to razlaga le na ta način, da računajo, da bo ta ali oni narod, ustrahovan po grožnjah in pod trajnim pritiskom od zunaj, sam klonil ter pristal na revizijo v svojo škodo, ali pa da se bo v notranjih borbah azjedel in nato kot pečeno pišče z neta padel v tuja lačna usta. Tako računajo in tako vzdržujejo svoje nade in z njimi svoje zahteve vsi oni, ki hlepijo po tuji zemlji. Mi, ki živimo v Jugoslaviji, seveda vemo, da so vsi taki računi, vsa j v kolikor se tičejo naše domovine, napačni v obeh pogledih. Nikdar se ne bomo zrušili pod tujim pritiskom in namesto, da bi se med seboj zgrizli, si prav lepo in vedno čvršče urejamo svoj dom. Pomisliti pa moramo, da ostali svet ne pozna naših razmer tako dobro. Saj je komaj nekaj mesecev od tega, ko je po inozemskih listih resno krožila bedasta fašistična izmišljotina, da ie v Ljubljani revolucija. pri kateri se kar križem streljamo in pobijamo. Na žalost žive po svetu še vedno preveč pod vtisom nekdanje nemške propagande proti Balkanu in južnim Slovanom, pa so pripravi jeni verjeti največjo nesmiselnost. Posebno jo radi verjamejo tam, kjer si žele. da bi bila Jugoslavija res v zmedi in razsulu. Želja le prečesto rodi misel in vero, pa se ne smerno čuditi, da so na primer v Tta-liji tudi pametni ljudje mnogokrat prepričani, da bo Jugoslavija sama razpadla. Ako ne bi imeli te prazne vere, bi njihova napadalnost takoj pojenjala in ustvarilo bi se ozračje, ki bi omogočilo pametno in za obe strani koristno politično in gospodarsko sožitje. Napačni so računi m prazne so nade fašistov, makedonstvujuščih. madžarskih revanžistov in vseh drugih, ki jim diši lepa jugoslovenska zemlja. Kljub temu so za nas škodljive, ker nam otežkočajo naš mednarodni položaj, nas ovirajo v gospodarskem in trgovinskem razvoju, po vsem tem pa stavijo zapreke tudi naši notranji konsolidaciji. Zato stori zločin nad državo in narodom, kdor vede ali nevede podpira te tuje nade in jim Ljubljana, nedelja 2. aprila 1933 Cena 2.— Naročnin« ina&a oj<*»©cdo l)ld Za inozemstvo Dtd <0.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5- Telefon št 3122 3123. 3124. 3125. 312fc Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celie. -stropsmaverjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi &o ne vračajo. — Oglasi po tarif u Izgubljena bitka tretjega cesarstva Enodnevna bofkotna komedija v Nemčiji, ki je ne bodo več ponovili — Zmaga židovske mednarodne solidarnosti — Strah pred nedoglednimi gospodarskimi posledicami Berlin, 1. aprila AA. Ob 10. dopoldne sa je po vsej Nemčiji začeJ napovedani bojkot židovskih trgovin po načrtu, ki ga Je izdelalo vodstvo narodne socialistične stranke. V Berlinu so za danes razobesili zastave v spomin na Bismarckovo obletnico. Po ulicah je vladalo živahno vrvenje. Neprestano so vozili tovorni avtomobili, vsi po kriti z lepaki, ki pozivajo prebivalstvo, naj ne kupuje v židovskih trgovinah, in s hit-lerjevskimi zastavami. Od časa do časa so se ustavili in narodni socialisti v niih so v zboru začel vzklikati: Nemci, branit« se! Ne kupujte pri Židih! Pred židovskimi trgovinami so 3e zbirale skupine radovednežev, med njimi pa socialistični napadalni oddelki z velikimi lepaki z napisi: Bojkotirajte Žide! V severnih in vzhodnih okrajih so hitlerjevci ponoči napisali na njihova vrata in na izložbena okna: »Nevarnost! Židovska trgovina!« in naslikali pod napis mrtvaško glavo. Velike židovske trgovine sredi mesta so bile skoraj prazne in le malo ljudi se je upalo vanje, ker so pred njimi stali hitlerjevci. V splošnem pa hitlerjevci niso dejanski nastopali zoper kupce v židovskih trgovinah. V zapadnih okrajih, zlasti na Kurfur-stendammu, kjer so trgovci skoraj vsi ži-dje, je več trgovin razobesilo rasistične in črno-belo-rdeče zastave. V splošnem je dopoldan in zgodnji po poldan potekel v miru in ne poročajo o posebnih incidentih Le tu pa tam so »pljuvali osebe, ki so imele poguma iti nakupo vat v židovske trgovine. Popoldne so postali narodni socialisti glasnejši in brezobzirnejši. Tako so člani napadalnih oddelkov, ki so stražili pred vrati židovskih trgovin, na več trgovin nalepili lepake z besedami: >Pozor, smrdi!« Ponekod so navedli vse globe in kazni, ki jih je lastnik trgovine že prestal, drugod pa se berejo napisi: »Židovska svinja!« in podobno. Bojkot obsega tudi židovske odvetnike in zdravnike. Odvetnikom na primer niso pustili na sodišča. Najbolj so se navduševali za bojkot mali krščanski trgovci. Porast cen Zaradi bojkota židovskih tgovin se je mnogo gospodinj založilo z živili, zaradi česar je njihova cena narastla. Tako so zlasti mesarji obesili v izložbena okna tablice s povišanimi cenami, ki jih utemeljujejo z novimi, zvišanimi carinami. Državni komisar za nadzorstvo nad cenami je pozval lokalne oblasti, naj energično nastopijo proti navijalcem cen in naj, če se jim zdi umestno, trgovine celo zapro. Z današnjim dnem so bila uvedena nova posebna viza za nemške državljane, ki bi hoteli odpotovati v inozemstvo. Bojkotni pokret v ostali Nemčiji V Hamburgu, Mannheimu, Kolnu in Karlsruhe so židovski trgovci že pred 10. uro zaprli svoje trgovine. V Kaslu so na Friedrichsplaitzu nasproti velike židovske trgovine zagradili z bodečo žito večji pra-vokotnik, nanj pa postavili napis: »Koncentracijski tabor za uporne državiljane, ki kupujejo svoje potrebščine pri Židih.« Kakor poročajo iz Miinchna se je tamkaj točno ob 10 začel bojkot nekako 600 židovskih trgovin, ne da bi bilo kjerkoli prišlo do incidentov. V Frankfurtu ob Meni so židovski trgovci svoje trgovine kratko malo sami zaprli. Tudi pred založbo »Frankfurter Zeitung« je postavljena narod.no-socialistična straža. V Hannovru sta podla proti dvema pomožnima policistoma, ko sta šla iz sindi-katskega doma dva strela v trenuku, ko se je začel bojkot proti Židom. PokMcaia sta takoj več policijskih stražnikov na po moč, nakar so vdrli v dom in ga preiskali. Policija je zastražila vse vhode. Nesoglasja v vladi Berlin, 1. aprila, g. Dan bojkota Židov so v Nemčiji proslavili kot nekakšen ljudski praznik, ki pa se najbrž ne bo ponovil tako kmalu. Vtis, ki so ga napravili dogodki današnjega dneva, se skoraj ne da popisati. podaljšuje življenje. Vsak pošten Slovenec, Srb in Hrvat z gnusom obsoja one izmečke, ki za Judeževe groše s polno zavestjo skušajo utrditi svoje gospodarje v njihovi zablodi, pa tihotapijo k nam orožje in peklenske stroje, da bi dobili novih dokazov za svoje hudičevo delo. Ostro pa moramo obsoditi tudi one pojave in dogodke, ki sicer nočejo služiti tujcu, ki pa so vendar take narave, da tuji neposredni nasprotnik v njih lahko vidi podkrepitev svojih računov. Kdor je odgovoren za take pojave in dogodke, ni manjši škodljivec države in narodne svobode od onih, ki so se odkrito prodali. Ta posebni položaj Jugoslavije, ki ga je minister g. Jevtič v svojem ekspoze-ju označil kot specifični revizionizem. nanašajoč se na našo državo, nalaga kategorične dolžnosti vsem, ki pri nas javno zlasti politično delujejo. Vsi bi morali neprestano imeti v mislih ministrove poudarjene besede, da je od naše javnosti same največ odvisno, kako dolgo se bo še mogla vzdržati napačna teza naših nasprotnikov o notranjem razpadanju Jugoslavije. Po vsem, kar se je zgodilo, ©e je treba vprašati. ali ni ta vtis škodoval Nemčiji po vsem svetu bolj kakor vsa dosedanja propaganda z nasiljem. Če se bojkot ne bo več obnovil, se to ne bo zgodilo iz moralnih ali pravnih razlogov, temveč zaradi zunanjepolitičnih pomislekov, predvsem pa iz gospodarskih vzrokov. Gospodarsko življenje Nemčije bi v primeru, fe bi se bojkot nadaljeval. trpelo v tolikem obsegu. s kakršnim režiserji današnjega bojkota najbrž sploh niso računali, zaradi čeosar sta morala posredovati predsednik Državne banke dr. Schaeht in državni gospodarski minister Hugenberg. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so bili narodno - socialistični ministri prvič osamljeni, ker se niso mogli upirati utemeljenim argumentom ostalih navzočih ministrov. ki so se izrekli zoper bojkot, razen voditelja »Stahlhelma« Seidteja. Danes sta se zglasila pri državnem kani-elarju Hitlerju voditelja industrije dr. Krupp v. Bohlen-Halbach in dr. Siemens, ki sta ga prav tako opozorila na posledice morebitnega nadaljevanja bojkota. Na razne intervencije gospodarskih krogov. zlasti pa pod vplivom inozemske propagande proti Nemčiji, je bila narodno - -o-cialistična stranka prisiljena, da je omilila svoje prvotne ukrepe. Zato ie bil snoči bojkot omejen samo na današnji dan od 10. dopoldne do 7. zvečer. Značilno je tudi, da večjih izgredov nikjer ni bilo. Ne kaže. da bo ostalo samo pri današnji demonstraciji proti režimu. Berlin, 1. a pri'3 č Narodno-socal;stični »Volk is eh er Beobachter« pripisuje velik pomen Hitlerjevi odredbi da ee v okviru narodne soc;aJistione stranke ustanovi zu-nanje-poLt'čn urad. V nemških nacionalnih krogih se je pojavil omnenje, da nameravajo narodnii sociaiisti uveljaviti izključno le svojo zunanjo politiko, ne da bi pri tem upoštevali druge stranke. Prepoved „Prager T -gblatta" Praga, 1. aprila, g. Razširjanje lista »Prager Tagblatit« je bilo prepovedano po vsej Nemčiii. Kršitev mednarodnih pogodb London, 1. aprila, d. Živahno zanimanje, ki se je pojavilo v angleški javnosti za bojkot židov v Nemčija se ne kaže samo v javroiih izjavah, temveč tudi v važnosti, ki jo pripisuje ves angleški tisk tej zadevi. S stvarjo sta se bavili v četrtek zgornja iai spodija zbornica. V zgornji zbornici je načelo vprašanje več govornikov m je lord Ceoil opozarjal, da morajo dogodlki v tuji državi, fe zbujajo vznemirjenje in bojazen velikega dela angleškega prebivalstva, med katerimi je mnogo miroljubnih in poštenih židovskih državljanov, zbuditi zanimanje toidi zgornje zbornice. V debati je bilo splošno priznano ,da se mora vsaka akcija angleške vlade izvesti zelo previdno in v strogo določenih mejah, ker bi mogla sicer spraviti v nevarnost uspeh, ki ga hoče doseči. Največ, kar s« more pričakovati, bi bilo po mnenju lorda Readinga, ako bi se mnenje večine angleškega prebivalstva sporočilo nemški vladi po neformalnem potu, ker bi se mogel samo v tem primeru nričakovati kak uspeh. Položaj anglešike vlade je obrazložili lord Hailsham, fe je izjavil, da jn doslej še ni znan noben primer, v katerem bi v Nemčiji slabo postopali s kakim angleškim državljanom. Prav tako bi tudi ne bilo v interesu židov, ako bi se sprožil kak predlog, kii bi zbudil sum, da je angleška vlada mnenja, da ima pravico intervenirati v interesu židov ,ki so nemški državljani. Lord Hailsham s& je odločno izrekel proti vsakemu posredovanju angleške vlade, češ, da bi ne Mo dobro še bolj razvneti strasti z neprevidnim vmešavanjem Nemška vlada je končno še zelo mlada in je bila osnovana pred kratkim v zelo neobičajnih okoliščinah. Lord Haiilsham upa, da ne bo ničesar storila, kar bi moglo žaliti čuvstva. ki so onšia do «zraza v zgornji zbornici. V spodnji zbornici je odgovarjal na interpelacijo o preganjanju židov v Nemčiji zunanji minister Simon, ki je izjavil, da bo angleška vlada morda spravila to zadevo pred svet Društva narodov, sklicujoč se na pakt o Društvu narodov. Obenem je izjavil. da bo izvedel potre-bne korake za raz-čiščenje zadeve. V merodajnh krogih Društva nasadov izjavljajo sedaj, da Je preganjanje židov v n£??protJu z duhom pakta Društva naimdov. krii-or tudi s 13. poglavjem versaifllesike pogodbe, ki vsebuje določbe o tteiu. Trenutno ss proučuje možnost sklicevanja na čl. 23 odstavek 1. pakta Društva narodov, po katerem so člani Društva narodov dolžni vzdrževati človeško delovne pogoje za^ moške .žOnsfce in otroke tako na lastnem ozemlju, kakor tudi v deželah, v katere segajo trgovinski in Industrijski odnošajl vsake posamezne dežele. V ostalem le mogoče, da bo John Simon o tej stvari govoril z generalnim tajnikom Društva narodov Drummondom. ki bo prišel za več dni v Anglijo. Trboveljski premog za državne železnice Odločna borba ministra dr. Kramerja in naših poslancev — Nabave premoga bo razdelU poseben odbor ministrov — Do odločitve pride koncem tedna Beograd, 1. aprila v. Z novim državnim proračunom, ki je z današnjim dnom stopi v veljavo je postalo zopet aktualno vprašanje, kako naj st razdele dobive premoga za državne žele/n ce. V prometnem mun.strstvu so se vršna podajanja z dr/av-nr.mi in privatnimi rudnik; glede cen. ka-kovositi in količne potrebnega premoga. Rezultat pogasil) t*, v mnogocern meroda-jen za poiozaj v posameznih premogovn h revirjih, zlast. tudi v b.oveniji. Zaradi •splošne gospodarske krizt je znatno reduciran tudi naš železu ški pnmet m državna naročila so seved? padla v razmerju z zmanjšanimi potrebami državnih železnic. Vendur je z oz:rom na ostro konkurenco državnih rudnikov, k tud: geogrefično deloma ugodneje težr. in z^rad nezadostnega zanimanj«* rekdaurh slovenskih predstavnikov v Beogradu za problem zaposlitve trboveljskih rudarjev, padec državnih naročil v trboveljsk b revirjih mnogo večji, nego pri kateremkoli drugem rui-n >ku Letos je to vpraš.n.ie postalo posebno pereče zarod- poostritve krize v revirjih TPD. a tudi še tež"0 rešljivo, ker se v sedanji s;tuaoij i di.Hvni i ostal' prvatni rudniki naravnost tepeio za vsako tono državnih naročil Slovenski poslanci i« mni-stri so ponovno opozorili na potrebo povišanja državnih n^r.Vil pri TPD. tudi če gre to povišanje na škodo ostal h aidn ških podjetij, saj ne gre pri tem morda za interese TPD marveč za vprašanje eksistence tisočev rudarjev in ostalega prebivalstva gosto obljudenih krajev, v katerih so trboveljski j-evirji. M n ster g. dr Kramer je problem fo-rmuJiral enostavno v zahtevi, tla se mora delavstvu trboveljskih reviriev zasigurati potom državnih nar«?,;I vca? nekaj dni dela na mesec več, kakor je bilo to doslej. Pogajanja TPD s prometnim ministrstvom so potekala zelo težavno, akoravno je TPD v cenah znatno popustila. Ponovno so se vršile konterence referentov prometnega ministrstva z ministrom dr. Krameriem. ki je postavil zahtevo, da se mora trboveljskim revirjem namesto dosedanjih 20 zagotoviti z novim proračunskim letom 30 odst. celokupnih dobav za državne železnice, kar bi pri reducirani potrebi mimmalno 120.000 ton pomenilo za Trbovlje 36.000 ton mesečno, to je 8000 ton več kakor dosedaj. V primeru celokupne potrebe 135.000 ton. s katero se računa. bi to pomenilo za Trbovlje mesto sedanjih 2.S.000 ton mesečnih dobav. 40 000 ton. Prometno ministrstvo te zahteve ni sprejelo. NTa današniji seji ministrskega sveta je bilo to vprašanje ponovno stavljeno na dnevm red jMinister dr. Kramer je po re-feratu prometnega ministra g. inž Radivo-jeviča obširno, utemelj i socialno in gt>spo-darsko potrebo izdatnih povišanj državnih naroči) pri TPD na od niega predlagani osnovi Sklenjeno je bilo da se vprašanje razdelitve državn'b naročil izroči posebnemu komite ;u petih ministrov, ki bodo v teku prihodnjega tedna na podlagi današnje razprave v ministrskem ,Če je potrebno, da dam zgled svojim sodržavljanom, ga hom dal!« Zraven Bruma so stali njegovi trije mlajši bratje in finančni minister Azevelo. Policija je nato obkolila hišo. kmalu nato pa se je začul strel in Brum se ie zgrudil na tla za- det v sredo srca. Nekoliko pozneje je izvršila samomor tudi njegova žena. Buenos Aires, 1. aprila. AA. Kljub cenzuri, ki so jo v Montevideu uvedli, prihaja sem obilo podrobnosti o dogodkih v Uru-gua>Tu. Tukajšnji listi prinašajo med drugim telefonski razgovor z uruguajskim notranjim ministrom Demichellejem, ki je potrdil vest o razpustj parlamenta in državnega sveta ter o aretacijah več parlamentarcev in ustanovitvi junte, ki bo v ugorf-nein času sklicala ustavodajno skupščino. Ne pošiljajte denarja v pismih v inozemstvo! Beograd. 1. aprila. AA. Z odlokom finančnega ministra je ustavljeno pošiljanje denarnih pisem po pošti v inozemstvo. Toda v zadnjem času se je ugotovilo, da se ta ukrep krši na ta način, da pošiljajo nekateri naš denar, tuje valute ali pa čeke v inozemstvo v običajnih pismih, kar je v nasprotstvu z določili pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Glede na to se občinstvo opozarja, da je tako ravnanje kaznivo in da bodo osebe, za katere se ugotovi, da na nezakonit način pošiljajo denar v inozemstvo, najstrožje kaznovane. Razpust Heimwehra na Dunaju razveljavljen Dunaj. 1. aprila g. Danes je zvezni kancelar dr. Dollfuss razveljavil odlok dunajskega župana, s 5 mer je na Dunaju še nadalje omogočeno delo »He;mwehra«. tudi v hudih krizah najuspešnejše deluje. Po učinkovito samopomoč se je zateklo v „Jutrov" mali oglasnik 488 strank. Sir Herbert Samuel, notranji minister n. r. Anglija ln Busija V Veliki Britaniji obstojajo glede na razmerje do Rusije tri glavne struje; od teh sta dve zelo majhni, tretja pa obsega veliko večino naroda. Ena šola gleda na sovjetski sistem z grozo, njegovo nasilje jo odbija, njegovi napadi na vero m na naše ukoreninjene pojme o družini se ji zde odvratni in zgraža se nad zatiranjem svobodne misli in dela. Ta šola veruje, da je komunistični industrijski načrt obsojen na neuspeh in da je zelo škodljiv interesom delavstva, ki služijo samo za pretvezo politiki boljševikov. Na mogočno oboroževanje Rusije gleda z velikim nezaupanjem in z nejevoljo obsoja komunistično propagando, ki jo Moskva podžiga v britskem imperiju in drugod po svetu. Ta del našega javnega mnenja celo zahteva, naj se Velika Britanija odreče vsakim stikom z Rusijo in prekine z njo tudi vse trgovske in diplomatske odno-šaje. Vendar pa ni mnogo takih, ki zastopajo te ekstremistične nazore. Na nasprotni strani so zopet ljudje, ki smatrajo sovjetski poskus za edino luč v tmini našega sodobja, in mu žele uspeha. Prepričani so, da so neugodni opisi Rusije sad pretiravanja; primer Rusije se mora posnemati in njen industrijski sistem prevzeti kolikor mogoče brzo in popolno. Vendar tudi ljudje teh nazorov predstavljajo samo zelo majhen del angleškega naroda. Pri nas obstoja komunistična stranka, ki ji zakon ne omejuie njenega udejstvovania, dokler ne poziva na nasilje in ne skuša izpodkopavati pomorskih in vojaških sil naše države Toda članstvo v komunistični stranki je po svojem številu prav brezpomembno. Pri zadnjih volitvah leta 1931. so postavili 35 kandidatov v okrožjih, ki so jih smatrali za najbolj ugodna. toda niti eden ni bil izvolien. Pri volilni udeležbi približno 30 milijonov vo-lilcev je zbrala komunistična stranka komaj 74.000 glasov. Med tema dvema skupinam stoji velikanska minožica našega naroda. Naš narod sicer z velikim zanimanjem zasleduje pojav, ki ga je smatrati za enega največjih poskusov človeštva, vendar odločno obsoja pošiljanje sredstev iz Moskve v podporo politične propagande v Veliki Britaniji, Indiji in drugih delili britskega imperija. Tudi ga odbijajo teroristične metode, s katerimi se drži sovjetski sistem na površju, in pa brezobzirne kazni, ki jih nalagajo za vsako najmanjšo napako v industrijski obnovi. Istočasno pa tudi občuduje konstruktivno delo, velike uspehe v industriji, razvoj poljedelstva, skrb za zdravstvo in za vzgojo mladine. V celoti pa je biia angleška javnost skeptična in je taka še vedno. Še vedno vlada prepričanje, da bodo izkušnje neizogibno močno iz-premenile komunistična načela in prakso v industriji in poljedelstvu, če se hoče sovjetski sistem rešiti pred nepopravljivim polomom. Glede naših trgovskih in diplomatskih odnošajev je dolgo časa prevladovalo mnenje, da ni naša stvar, če je v ruskem sistemu polno stvari, ki jih naš narod ne odobrava. Vsak narod odloča sam o svojih zadevah. Anglija je trgovala s caristično Rusijo, čeprav so ji bili njen politični sistem in njene upravne metode nevšečni. Zato tudi nimamo nobenega razloga, odbijati trgovine s Sovjetsko Rusijo, ako nam njene metode niso simpatične. Čeprav je obča želja, da bi se rusko-angleški odnosa ii normalno razvijali, na nastajajo v praksi le mnoge težkoče. Boj španske republike Pariz. 2S. marca. Španska revolurja ie dobila svojo Mat-teotijevo afero, ki stoji že dva meseca _ v csredu vsega javnega zanimanja in ie izzvala strastne politične borbe Politični umori v Casas Viejaa učinkujejo danes v Spa-ni" vse drugače nego pred pičlima dvema letoma, ko ie vsa država odmevala od republikanskih pesmi in sp ie revolucija pripravljala za zadnji in odločeni vtdarec pro*' staremu fevdalnemu režimu. Prekipevajoče republikansko navdušenje ee ie med»em močno poleglo. Izza lepih sani se ie pokazala železna stvarnost in mnogo vročekrvnih Špancev 3e polagoma celo že zopet vrača k s*?rim idealom. Januarja meseca je bila Španija pozori-5Če revolucionarni nemirov, ki so zahtevali tudi precejšnjo število žrtev. Naiboli krvavi so bili spopadi z uporniki v malem andaluškem mestecu Casas Vieia«. kjer po se anarhistični smdikalisfi zatekli v staro trdninve Chabrol. Politiiske čete so v močnih odrt»R-iii oblegale upornike, a iib niso mogle drugače pregnati iz njihovega zatočišča. kakor da so utrdbo zažgale Jn v ognin je potem poginilo vseh 19 upornikov, ki so ee bili zaprli v trdnjavo. Kmalu pa so začele po okolici krožiti dm-pačiio vesti. Na lobanjah anarhistov, ki so baje poginili v ognju, so se poka?-ali sledovi strelov v glavo, oddanih od spredai m iz neposredne bližine. Prebivalci 'z Casas Vieias so. ko iih ie prvi strah nekoliko minil. tudi povedali, da je policija ponoči vdr-la v hiše. iz katerih so podnevi padab' streli. vrgla nv>5ke prebivalce iz postelj, iih enostavno postrelila. nato pa trupla odnesla v goreči fort Chabrol. Ko je javnost izvedela za ta dogodek, io Je prevzelo razumljivo razburjenje in ogorčenje Poveljnik poPciiskib oddelkov, ki so bili poslani v Casas Viejas. da zatreio upor kapitan Roias. je postal predmet občega boj k"ta. tako da je smatral za svojo dolžnist da zadevo predloži častnemu oficirskemu sodišču. Tam je iziavil. da ie dobil od Sefn javne varnosti Menendeza. najstrožji na log. da nai postopa čim brezobzimeje. Šef javne varnosti m\i ?e zaukazal: >Zahfevam neusmiljene represaiije. Za vsakega mrtve- Trgovinska bilanca je bila zelo enostranska. Anglija kupi od Rusije trikrat toliko, ko Rusija od Anglije. Kadar se pritožimo, odgovarja Rusija, da je pripravljena kupiti tudi mnogo več, a ji je pa treba nakup kreditirati na dolgo dobo. Z drugimi besedami, zahteva od angleških podjetnikov, da dobavijo velik del produkcijskega kapitala ruski industriji. Vprašanje nastaja, koliko je to običajni poslovni riziko. Čeprav je sovjetska vlada do danes izpolnila vse obveznosti te vr-ste, je vendar treba jamstva, da jih bo izpolnjevala tudi v bodoče in v vsaki meri. Poleg tega imamo tudi druge obveze, ki niso bile izpolnjene. Plačani niso bili državni in trgovski dolgovi izpred revolucije. Sovjetska vlada je enostavno zaplenila ogromno podjetje Lena Goldfields, v katero je bil vložen skoraj izključno angleški kapital. Sovjetski zastopniki so bili odpoklicani od razsodišča, ki je razsojalo o koncesiji, in sovjetska vlada je odbila sodbo, ki nam je priznala odškodnino za zaplembo. Daljnji zapletljaji so nastali iz sporazuma na konferenci v Ottavvi, sklenjenega med Veliko Britanijo in njenimi dominioni. Na angleško vlado so pritiskali Kanadci, naj da kanadski vladi posebne prednosti za njeno lesno industrijo, ki bi šle na škodo ruskega lesa. Določbe obstoječe rusko-angleške trgovske pogodbe ne bi dopuščale takih sklepov. Zato je bilo treba odpovedati obstoječo pogodbo in skleniti novo. Sedanja angleška vlada se je kljub ugovorom liberalne in delavske stranke vdala kanadskemu pritisku in je odpovedala rusko trgovinsko pogodbo na šest mesecev. Nova pogajanja so se ravnokar začela. To pa ni oviralo angleških uvoznikov lesa, da se ne bi tudi to leto pogodili za velike množine ruskega lesa, ki ga zahteva angleška trgovina. Vsem tem neprijetnostim se je sedaj pridružila še aretacija več znanih Angležev, ki so zastopali v Rusiji eno naših največjih električnih tvrdk in so sedaj obtoženi, da so skušali onemogočiti obratovanje novih ruskih električnih naprav. Ker ves svet pozna sovjetsko preko sodstvo, je ta dogodek povzročil največje razburjenje. Zadeva je za sedaj še vedno v preiskavi in zato lahko samo poudarim občo bojazen, ki vlada med angleškim ljudstvom. Tako gledam na položaj jaz. Skušal sem objektivno in nepristransko orisati dejstva. Angleška liberalna stranka se je vedno trudila za dobre odnošaje z Rusijo in za razvoj naše medsebojne trgovine. Ruski trg se lahko hitro razširi in lahko nudi važen izhod za angleške industrijske predmete, kar bi odpomoglo naši brezposelnosti. V zameno bi prav radi kupili ruska živila, ki jih rabimo za našo prehrano. Mislim, da bi bilo treba vse te stvari razpravljati ne s političnega, temveč s trgovskega stališča. Ravno tako tudi dovoljenje industrijskih kreditov. Žal, pa vidimo v postopanju komunistične propagande, v zavračanju naših upravičenih finančnih zahtev in v samovoljnem zapiranju angleških državljanov zelo resne ovire za naše trgovske in politične odnošaje. Kako bo Rusija rešila svoje notranje probleme, je njena, ne naša zadeva. Upirali bi se vsakemu vmešavanju. Toda v interesu miru in prijateljstva med narodi bi zelo priporočali. da zavzamejo sovjeti popustljivejše stališče v navedenih zadevah, kar bi gotovo našlo pri nas dober odziv. ga orožnika mi prinesite deset mrtvih glav.« Iz poboja v Casas Viejas se je tako razvila velika javna afera z dalekosežnimi političnimi posledicami. Bilo ie jasno, da je tudi šef javne varnosti za slične postopke dobil nalog od zgoraj. Predsednik vlade Aza-na in notranji minister Casares Quiroga sta bila neposredno zapletena v krvave dogodke. kakršnih ni mogla mlada republika nikdar očitati toliko klevetami monarhiji. Nič ni pomagalo Azani. da je zaprl in postavi! pred sodišče kapitana Roiasa jn šefa iavne varnosti Menendeza, da je žrtvoval celo junaka revolucije generala de Liana, pobočnika državnega predsednika Zumore. Opozicija je videla glavne krivce v režimu ter je priredila generalni napad na vlado. Dvakrat je vlada že odbila naskok združene opozicije, najprej s 47, nato s 43 glasovi večine. opravičujoč se, da gre le za nesrečen slučai in da nima podrobnejših podatkov. Tr.da opozicija ni popustila. Vlada je morala slednjič pristati na to. da se odpošlje na kraj dogodka parlamentarna komisija, ki naj ugotovi pravo stanje stvari. Po poročila te komisije se je ravnokar vršila v držav nem zboru generalna debata in je vlada dosegla zaupnico z 210 glasovi, dočim opozicija ni glasovala. KeT obstoji španska skupščina iz 400 poslancev, ie vlada ostala prav za prav v manjšini, čeprav je napela vse sile. da se izvleče iz zagate, in je poklicala celo katalonske poslance v Madrid. Republikanski režim ee nahaja v hudi krizi. Ni s tem rečeno, da bi večina Špancev presedlala zopet na monarhistično stran, pač pa se režimu obeta borba, ki ne bo lahka in enostavna. Meščanstvo se vladi zaradi le premočnih soralističnih vplivov, ki se kažejo v vladi, stalno odtujuje. Na drugi strani se pa mora socialistična vlada ravno tako trdo boriti proti sindikalistom in komunistom. ki ii očitajo, da je izdala delavske in liudske interese. Največja nevarnost pa ji vstaja od klerikalcev, ki so številčno med vso opozicijo najmočnejši in dolže republiko, da preganja cerkev in vero. Razmere so torei danes v Španiji take, da so tudi tam tla ugodna za nov in odločen pokret. Ko se je Madrid nekega jutra zbudil. je videl po vseh oglih nabite letake, ki so pozivali na vstop v fašistično organizacijo. Že ob koncu diktature Prima de Rive- re so se ustanovili neke vrste fašistični napadalni oddelki pod imenom »Legionarios de Espana«. Vlada je sicer odločno nastopila proti noviin sovražnikom v modrih srajcah, toda kljub temu je postal pokret že tako močan, da si organizacija upa razbijati na-sprotniške shode, kakor se je nedavno zgodilo konservativnemu voditelju Maari in radikalu Lerrouxu. Republiki, o kateri je Azana povedal, da je pripravljena na boj na vse strani, je zrasel nov in nevaren sovražnik. Jadranskim stražarjem Odbornikom in članom Jadranske Straže, ki se danes zb*'ro k glavni skupščini v Novem mestu, izrekamo najsrčnejše pozdrave. Zvesti člani Jadranske Straže, te organizacije, ki mora zavzeti obseg vel k e ga nacionalnega pokreta, so nam porok vtlikih uspehov. Potrebno pa je, da ideje Jadranske Straže prepoje vsakega našega roiaka. Zaradi našega lenega Jadrana nam je namreč vsem potrebna organizacija, ki manifestira našo življenjsko voljo in sposobnost. Narava je podarila Jugoslav ji bogastva in lepote, ki jih mnoge države in narodi nimajo. Jugoslaviji in Jugoslovenom pripada tudi del morja in obale Jadranske. Vsi moramo biti veseli teh velikih prirodnih darov: fo veselje moramo in smfmo manifestirati tem bol], ker se v naših dušah še nikdar ni pojavljala zloba nasproti sosedom, ki so v tem ali onem bogatejši in srečnejši. Ko pa vidimo, da se zloba in zavist od dr i god pojavlja nasproti nam zaradi tega. kar je od vekov naše, moramo vsi nastopiti proti taki zavisti in pohlepnosti v slrnieni, nezlomljivi fronti nalik našim veličastnim goram in po zgledu junaških žrteSchulvereina« tudi še »Siid-marko«, a vrhu tega si je ustanovil še posebno društvo v pomoč »Nemcem v tujini« ki prejema od prvih dveh organizacij denarna sredstva Prav tako imajo Italijani poleg šolske družbe »Dante Alighieri< še posebno podporno akcijo za Italijane v inozemstvu, ki dobiva od prve družbe gmotna sredstva na razpolago. Poleg teh društev pa sodeluje ves državni aparat, ki tekmuje z društvi za iste cilje... Naši narodni delavci čutijo zadnja tri leta posebno bridko svojo onemoglost v delu in skrbeh za rojake zunaj mej naše države. Ker so potrebe čedalje večje in nuj-nejše, ter zahteva tudi propagandno delo zanesljive gmotne opore, se je združilo že v avgustu 15 narodnih delavcev v namen, da ustanove novo narodno obrambno društvo »Branibor«, da bi pomagali braniti vse teptane in zaničevane ter boriti se za njihovo boljšo bodočnost. Ali nove naloge, ki so se pokazale v zadnjih treh letih, pa tudi zahteve novega društvenega zakona, katerim je bilo treba ugoditi, so zavlekle odobritev pravil, tako da se je vršil ustanovni občni zbor šele 23. marca v posvetovalnici na magistratu. Povabljen je bil samo ožji krog takih narodnih delavcev, ki so se že doslej zanimali za take vrste narodnega deta m odzvalo se je 3« udeležencev iz vseh krogov ljubljanskega mesta. Namesto zaradi stanovskih poslov zadržanega iniciatorja g. dr. Otona Papeža je zbor vodil njegov sotrud-nik g. Andrej Gabršček, fci je razložil namen in pomen sestanka in neobhodno potrebo novega društva >Branibor«. Vsi ude-ležniki so soglasno odobrili ustanovitev in so tudi potem v celoti sprejeli pravila, fci jih je banska uprava že odobrila. Soglasno je bil izvoljen naslednji osrednji odbor: Predsednik dr. Josip Krevl, notar; i. podpredsednik dr. Matej Slavič, rektor; II. podpredsednik Andrej Gabršček, novinar; tajnik Vladimir Saksida, uradnik; blagajnik Stane Vidmar, tovarnar. Odborniki: dr. Janko Brejc, vdvetnik. dr Julij Fella-cher, državni pravdnik. dr. J. Gorjanc, profesor, Joško PrezelJ. profesor, Fran Gra-fenauer, profesor, Fran Venturini, učitelj Namestniki: Josip Znidarčič. sreski načelnik, dr 'i^ojze Kuhar, novinar. Ivan Srebr-nič. rač nadsvetnik. Josip Ribič, učitelj, Stojan Bajič, sodnik, Franjo Uršič, žel. uradnik. Pregledniki: dr. Vilko Balitlč, pred- sednik Pokoj, savoda, dr. Din ko Pnc, župan, inž. Janko Mačkovšek, grad. nadsvetnik. Soglasnost vseh zborovaleev in im^na novega odbo-a so nam porok, da bo novo društvo res ob6a narodna ustanova, vzvišena nad vse težkoče sedanjega javnega, življenja in ostane v vsakem položaju dosleden bor.-e za poglavitni namen drnštva, ki je: da na primere način vzbuja zanimanje javnosti za Jugoslovene v tujini, da javnost seznanja z njihovimi potrebami in položajem ter zbira sredstva za njihovo kulturno in gospodarsko povzdigo.< V dosego tega namena bo ustanavljalo društvo širom kraljevine podružnice, ki bodo v določenem jim delokrogu zbirale sredstva in na primeren način vzbujale zanimanje za namene društva ter vplivalo na korporacije in javnost sploh, da podpira kulturne in Gospodarske interese Jugoslovenov v tujini. Skrbelo bo za razne prireditve, predavanja in ^otovanja, zbiralo in izdajalo gradivo, ki se nanaša na Jugoslovene v tujini, itd. »Branibor« ima svoje prostore v poslopju Podunavske- jadranske banke, nasproti glavni pošti, še-lenburgova ulica št. 7-11. Uradne ure =-o od 9,—12. in od 4—6. ure vsak dan, i-.vzemši nedelje in praznike. Glavno delovauje društva se bo vršilo v podružnicah, po znanem dobrom zgledu, ki se je že prav dobro obnesel. Dosedanli vrM narodni delavci dobe v nekaj dneh že okrožnice z navodilom, kako je treba ustanoviti podružnico, <:obe tudi že pravila in vse kaa-je potrebne ustanovitev Novemu društvu želimo največji uspeh v prepričanju, la bo naše ljudstvo razumelo veliko in m-obhodno potrebno nalogo, izraženo že v imenu >3ranibor<: brani dn bori se! Lažna vest nemške agencije Beograd, 1. aprila, p. Nemška novinska agencija »T iegrafen-Union« je objavila včeraj zlonan erno vest. češ da je izbruhnil upor v jug ^'ovenski mornarici 5ele mnogo pozneje e agencija pojasnila to vest kot svojo ar rilsko šalo Nobenega dvoma ni, da je II jgenbergova agencija vrgla r »vet to vest z namenom, dr. bi škodovala ugledu naša države. Vrcvs- HS^^Ved Zagrebška vremenska napoved za danes: Nekoliko ool.ično. ponekod vedro, zmerno toplo. — Srii.-.cija včerajšnjega dne: V zadnjih dveh b je bila Srednja Evropa, juž-nozapadni in jugovzhodni del kontinenta pod večjim r itiskom. Nad severno polovico kontinenta je prevladoval nižji pritisk. Sedaj se je Vifoki pritisk umaknil na Alpe. Dunajska v.emenska napoved za nedeljo: Ponekod obl: čno brez bistvenih padavin. Nekai hladnejše. kraji in Ztasanfl ndnlstcr dr. Bogoljub Jevtič pred senatom V svojem odličnem ekspozeju je g. minister zlasti poudaril besede, ki jih velja »spomniti: »Bodimo mirni in prisebni, naj nas vso tuje nade in pričakovanja ne vznemirjajo, — naša zdrava narodna zavest in nacionalna stvarnost jih bo vse demontirala J^. V csie naJnrpH zapusffl LJtfMJane, morda g. direktor ni hotel preživeti zadnjih po zakonu določenih let službovanja ločen od svojih ožjih rojakov; če mu je slovo težko, če je na ljubljansko direkcijo pazil s posebno ljubeznijo, naj mu bo popotnica zagotovilo, da ga spremljajo v Sabotico iskrene želje vseh njegovih podrejenih, da bi ga na novem službenem mestu spremljala samo sreča in bi našel kmala tudi tamkaj osobje, ki bi vedelo ceniti dejstvo, da jim je direktor — g. inž. Klodič. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavijanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v krL Zdravniška strokovnjaška izvede-nja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pa!a je, pa!a slanica ... Tržič. 31. marca. Sredi sončnega jasa na Kofcah v soboto (25. marca) mi je podala gdč. Anica Maia vsa izmučena roko in dejala: »Danes ob 10. je umrla Poldka! In solze so stopile v oči in srce se je stisnilo v bolestnem krča. Razigrane in vesele >Kofške Mrkonjčce<, kakor jo je krstil >Narodov< časnikar, i i več. Paia je, pa.la slanica in pomorila žlahtno rožico... Leopoldina Tiringerjeva je štela komaj 23 pomladi. Obiskovala je tržiško meščansko šolo, šla nato v trgovsko v Ljubljano in stopila kot kontoristiuja v tovarniško pisarno. Nazadnje je bila sotrudnica tovarne >Jara< g. Ivana Razborška r Tržiču, b katero so jo vezale izredno rrdie vezi. saj j« bila od vsega začetka v tovarni. Ze kot dijakinja je kazala izredno lepe sposob- nepotemnJf&v&c če uporabljate ODOL zobno pasto in ODOI* zobno ščetkopri negi zob. ^■uMiSI \ « \ »H J V > i ODOL-zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonjt vsa barvila in vso nesnaga vi da.n. Zato se ne smemo spuščati v dnevne razprtije, kajti interes celote zahteva, da gledamo preko teh bežnih stvari v perspektivo, ki se črta na širokem horizontu našega državnega življenja. V akademikih društvih se zbiramo za skupno mizo s Če-hoslovaki, Poljaki, Rusi in Bolgari To je velika slovanska družina, pet velikih slovanskih vej, ki se prav nič ne ločijo med seboj. Proti onim, ki govorijo, da so Rusi in Bolgari za nas izgubljeni, naj velja samo ugotovitev, da je vsako tako mišljenje bežno kakor vsak prazen predsodek. Življenje bo izravnalo in prilagodilo medsebojne potrebe. Opazka mimogrede: Francija pridobiva Rusijo n3 svojo stran, Rusija naroča stroje in dela težke industrije že na Poljskem. Bolgari se navdušujejo za Veliko Jugoslavijo, Poljaki se nagibajo na Prago in Praga na Varšavo. To so velika znamenja, ki jih danes češkoslovaška vlada javno propagira in podpira med diia-štvom. Zato se vršijo razne prireditve, skupni slovanski večeri, kjer govorijo zastopniki vseh slovanskih narodov. Bolgar nagovarja v svojem materinem jeziku, Rus nadaljuje v svojem, prične Čeho&lovak, sledi Ju-go s lo- ven, dokler n« konča Poljak. Veličastna slika slovanskega pobratimstva in mogočna manifestacija, ko odmeva kakor iz eno duše ena misel in vera v našo skupno bodočnost, ki bo vrdna in dostojna nas, če je bomo vredni mL Za to delo pa je potreba pritegniti vse, ki se zavedajo, da teče v njihovih žilah slovanska kri. Šele ob misli, da nas čakajo še težke naloge, bomo kos vsem zaprekam. Zmagovali bomo, če bomo združeni v skupnem delu. Eden, pa bodi še tako velik, nc zmore tega, kar premore organizirana in enotna celota. Ostanimo zvesti velikim besedam Mas»-rvkovim. da je svobodo mnogo težje obdržati kakor jo dobiti. Da bo država močna in pripravljena na vse, je potrebno, da je močan tudi poedinec. Škodljiv pa je tisti, ki vse samo ruši tn negira, ne da bi objektivno in kritično presodil položaj m prispeval stvari po svoji najboljši moči. Tega naj se zaveda naša jugoslovenska omladina doma. o sob i to danes, ko človek vidi, da je med njo manj homogenosti in edinstva kakor med v-seslovansko omladi-no v tujini, ki okuša in ve, kaj je tuji kruh. — Fran Svetina. nosti za dramatiko. Komaj je zapustM* šolske klopi, je bila že vsa v delu, čeprav j« stanovala daleč zunaj na Slapu. Sodelovala je v pevskem zboru Bralneg-t društva, dokler je bil mešani zbor, glavno deio pa ji j« bilo pri Sokolu, kjer je nastopala z največjo eleganco in velikim razumevanjem. Take >Nezaanke< kakršno je naša Poldka postavila na oder, ne vidiš kmalu. Poldka je bila najveselejša drnžabniea, ki so jo imeli povsod od srca radi. O tem je pričal izredno dolg sprevoi. ki se je vil od Slapnika na tržiško pokopališče. Sošoi-ci so jo nesli, prijatelji in prijate.Jice in ogromna množica ljudi (okoli 2000) so jo spremili na zadnji poti. Za njo žaluje ženin g. Javornik Jože, knjigovodja tovarne Razboršek, ki služi vojake v Bileču in je svojo izvoljenko videl zadnjič ob priliki bo žičnega dopusta. Umrla je po kratki bolezni, ko je prestala dve operaciji, žalujejo oče in mati, dva brata in sestra, ga. Mira, ki je poročena s strokovnim učiteljem Bdgarjem Vončino iz Trbovelj. Tu je bila Poldka kakor doma in njene trboveljske prijateljice so ji poslale nad 300 malih šopkov iz po mladanskih zvončkov, da so ji ž njimi okrasile črno jamo, da je legla rožica v rožnato posteljico. Ta izredna pozornost trboveljskih prijateljic je bila splošno opažena ia ljubeznivo pohvaljena. Njeni prijatelji pevci so ji pod vodstvom ravnatelja '^ajovica zapeli pred hišo žalosti in na pokopališču. Težko prizadeti rodbini izrekamo globoko sožalje, dragi Poldki pa miren počitek in z ničemer skaljen najlepši spomin! A. L. Zamenjava mariborskih vojašnic Češkoslovaška - dom slovanske omiacJine Brno, konec marca. Danes, ko je po-rtalo mnogim pojmovanje nekaterih velikih resnic o jugosloven-stvu in slovanstvu sploh že velika nejas»-nost ali neresnost, je potrebno, da se naša široka javnot zave realnosti, v kateri živimo. Vzgled naj nam bodo predvojni borci za veliko idejo, ki so v širokem svetu pripravljali vstajenje svojih narodov. Dolge so vrste te generacije, ki je krvavela na bojnem polju; oni pa, ki so ostali, vodijo danes usodo svojih narodov. Ni naključje, da je temu tako. Redki so ostali in največji med njimi je naš velika slovanski učitelj, T. G. Masarvk. Danes sta Praga in Brno preplavljena z novo slovansko generacijo. Akademska omladina, ki budno pazi, kaj se godi v svetu. Stara resnica je, da človek šele v tujim pravilno razume vse veličino domače zemlje, vso nebogljenost »n siromaštvo, ki bi ga ne zamenjal za nič na »vetu. Premnogi so bili že malodušini, a so se vzdramili ob misli na lastni dom, ki je lepši kakor noben drugi, dem, poln vere in upanja za bodočnost Ob misli, da biva tam doli n«-Tod, ki se ne boji jutrišnjega dne, živimo v »vetu. raztreseni in obdani od sovražnikov m prijateljev, ki r.u.s ponižujejo, 6e ae ponižujemo sami m ki nas spoštujejo, če se spoštujemo in zavedamo sami. Naša zgodovina je stara kakor je star narod, ali naša država ni starejša od 15 let. Zato moramo vztrajati na mestih, ki nam jih je dodelilo življenje in prispevati, da bo naša tradicija svetla in blesteča kakor je blestela naša zgodovina pred zedinienjem. Zgodovina je povezala tri tradicije v eno, ki bo rasla in živela, dokler bomo živeli mi. Akademska omlad;na se dobro zaveda, kaj ji nalaga čas. Je molčeča in misleča. Ta molk in čuječnost je velika skrb za no- Izjava župana dr. Lipolda — Maribor, 1. aprila. Pereče vprašanje zamenjave mestnih vojašnic za vojaške objekte, ki so last vojaške uprave, se je razpravljalo v četrtek zvečer v tajni seji mestnega občinskega sveta. O stanju tega vprašanja je podal mestni župan g. dr. Lipold naslednje poročilo: Mariborska mestna občina Je lastnica vojašnice kralja Aleksandra na Meljski cesti, vojašnice vojvode Putnika v Stritar, jevi ulici, vojašnice vojvode Mišica na Tržaški cesti in smcunišnice v Bohovi, že več let je aktualno vprašanje, da preidejo ti vojaški objekti v last vojaške uprave. Do sporazuma v tem pogledu ni prišlo, ker se ni mogla najti za tako ureditev vprašanja primerna forma. Vojaška uprava ie lastnica skladišča v Einspiierjevi ulici, ki služi sedaj deloma kot carinsko skladišče, deloma kot vojaško skladišče. Vojaška uprava je tudi lastnica bivše dravske vojašnice m pa skladišča, ki stoji nasproti Franzovega mlina. Mestni Občinski svet je dklenfl že na svoji seji 20. marca 1931., da zamenja svo. je zgoraj navedene vojaške objekte za nepremičnine, ki so last vojaške uprave. Tedaj je občinski svet zahteval doplačilo v znesku 300.000 Din, plačljivo v 25 letnih obrokih. Tako plačilo bi po takratni obrestna meri odgovarjalo amortizaciji 3,000.000 dinarjev posojila, ki bi ga mestna občina uporabila za delno kritje stroškov za novo šolo v magdalenskem predmestju. Uredi, tev zadeve na taki podlagi je vojaška uprava odklonila, ker ni imela proračunskih sredstev za kritje teh letnih odplačil na razpolago. Mestna občina ima velik interes na tem, da dobi skladišče v Einspilerjevi ulici v svojo last, ker bi se dalo tako vprašanje nove carinarnice najeostavnejše in najcenejše rešiti. Mestna občina pa ima tudi interes, da postane lastnica dravske vojaš. niče, v katero je že pred leti investirala okrog četrt milijona dinarjev in uredila v njej več zasilnih stanovanj, ki se uporabljajo še danes. Ker.pa je objekt vojaška last, nima mestna občina na ta stanovanja nobenega vpliva. Dravska vojašnica pride zaenkrat v poštev kot zasilno stanovanjsko poslopje, v bodoče pa bo potrebna mestni oočini tudi za izvedbo regulacijske, ga načrta. Mestna ctočtoa pa je zainteresirana tudi na zgradbi nasiproti Franzovega mlina, ki bi se dala z razmeroma majhnimi stroški adaptirati v mala zasilna stanovanja, ki jih v Mariboru še vedno manjka. Zgoraj navedeni vojaški objekti, ki so last mestne občine, predstavljajo nedvomno veliko vrednost Mestni gradbeni urad je ocenil njihovo vrednost na okrog 25 milijonov dinarjev. Ta vednost pa je za mestno občino tako dolgo le na papirju, dokler se poslopja uporabljajo v vojaške svrhe. Ker je priznana mestni občini zanje malenkostna najemnina okrog 30.000 Din na leto in ker mestna občina z njimi ne more razpolaga, ti, bi ti objekti predstavljali za mestno občino vrednost šele v onem trenutku, ko ne bi več služili vojaškim namenom in b5 bih" na popolno raapolago mestni občini. Po ponovnih razgovorih s predstavniki vojske se je sestala 3. januarja 1933. na mestnem magistratu komisija, obstoječa rz predstavnikov vojske in mestne občine. Na tej konferenci se je temeljito razpravljalo vprašanje zamenjave navedenih objektov. Pred vsem ge je ugotovilo, da ao vojašnice Vrednost 25 milijonov Din v silno slabem stanju, ker jili mestna obet na z malenkostno najemnino ne more popravljati, vojaška uprava pa nima proračunskih sredstev, da bi popravljala poslop. ja, ki niso njena last. Ugotovila se je nujna potreba, da preidejo ti vojaški objekti v last vojaške uprave, da bi bila tako dana možnost za njihovo primerno vzdrževanje. Sicer sem pa mnenja, da je prav, da je lastnica objektov, ki služijo vojaškim svrham, vojaška uprava, kakor je tudi prav, da postane lastnica objektov, Id morajo služiti ciljem mestne občine, občinska uprava. Razlika v vrednosti enih in drugih objektov je velika, ker so zgoraj nsL. vedena poslopja, ki so iast vojaške uprave, ocenjena le na 4,127,738 Din. Površina vo-jašliih objektov, ki so last mestne občine, znaša 127.451 m2, dočim meri površina objektov vojaške uprave le 49.901 m2. Pri zamenjavi mora biti za mestno občino odločilno to, da bo mogla s sedaj njej last. nimi vojaškimi objekti razpolagati, če se ne bi več uporabljali v vojaške namene. To je glavno. Zato je pri navedeni konferenci mestna občina stavila glede zamenjave pogoj, da izroči svoje objekte vojaški upravi le za vojaške potrebe. V primeru, da bi vojaška uprava zaradi dislokacije čet ali fe kakega drugega razlega enega ali drugega objekta več ne potrebovala, bi naj vojaška uprava vrnila mestni občini dotične objek_ te za ono nizko vrednost, za katero bi bil ta objekt sedaj oddan vojaški upravi. Občini bi tedaj pristojala pravica rešilnega kupa. Pri izračunavanju kupnine pri taki transakciji bi se morala računati vrednost vojaških objektov, ki bi jih dobila vojaška uprava od mestne občine in ki merijo 127.451 m2, z navedenim zneskom 4,127.739 dinarjev in bi se morala računati zazidana ploskev petkrat višje, kakor nezazidana. Tako bi bilo mestni občini zagotovljena, da pridejo ti objekti, ko se ne bi več upo_ rahljali v vojaške svrhe, zopet v njeno last po oni nizki ceni, po kateri jih bi oddala sedaj vojaški upravi. Ker vojaški objekti taktično ne predstavljajo za mestno občino nobene vrednosti .dokler se uporabljajo v vojaške svrhe in bo njihova vred. nost za občino efektivna šele tedaj, ko bo taka uporaba odpadla, bi bila po mojem mnenju mestna občina dovolj zasigurana, da bi lahko razpolagala s temi objekti in z navedeno površino, ko bo to prišlo za mestno občino praktično v poštev. Pri zamenjavi bo skušala občina doseči tudi še vsaj delno denarno odškodnino, to pa zato, da ji bo dana možnost takojšnje adaptacije poslopja nasproti Franzovega mlina in pa dravske vojašnice. Moje stremljenje je vedno bilo, da je bila mestna občina v najboljših odnošajih z vojaškimi oblastmi in da dela z njimi v splošni blagor roko v roki. Zato tudi iskre, no želim, da se vprašanje zamenjave vojašnic čim prej povoljno reši. Na navedeni način rešeni problem pa nudi po mojem mnenju tudi iz gospodarskih vidikov mestni občini zadostne garancije za njen bodoči razvoj. Vsak naročnik . „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din? Nov! cSrefctor g. Cirgmtrs prevzam« danes posle od direktorja g. KlotSea Lfcbljanefta železniška direktna je dobila te dni novega vrhovnega šefa. Z nedavnim Ukazom je b i za direktorja ljubljanske direkcije imenovan g. Jocif C u g m u s, dosedanji relerent ministra saobraeaja. Novohne-novani g. direktor se po 201etni odsotnosti zopet vrača v svojo ožjo domovino, ki jo je r-oral leta 1M3. zapustiti kakor mnogi oni. ki niso nikjer za tajali svoje slovenske ma-t-re. (k«p. Cugmofl »e Je rodil L 1884. v Tre-bežah, študiral v Ljubljani in končal finančno - ekonomske nauke na univerzi v Beogradu. Po končani srednji šoli je vstopil v službo bivše južne železnice, kjer pa je po štiriletnem službovanji sam podal ostavko, ker ga je takratna uprava zaradi njegovega odločnega nacionalnega mišljenja zapostavljala povsod, kjer je le mogla. Sicer pa je moral g. Cugmus zaradi tega svojega prepričanja trpeti posledice že v gimnazijskih Mih, ko je moral zapustiti celjsko gimnazijo samo razadi tega, da bi se x>bvaroval oeobja tn gotovo pomagal povsod tam, kjer bo treba- Njegova že v mladosti vzgojena nacionalna zavest, ki jo je kazal prav tako prej kot sedaj, pa je najboljša garancija, da je prišel pravi mož na pravo mesto. Prometni minister je zaupal odgovorno mesto na čelu ljubljanske železniške direkcije možj. ki ima vso kvalifikacijo, da bo vodil delo v območju ljubljanske direkcije v pravi smeri in za procvit države in njene prometne naprave. ★ Prav za prav 5e ni dolgo, ko »mo pisali, da je bilo odgovorno mesto vrhovnega šefa naše železniške direkcije poverjeno g. inž. Maksu Klodiču. prejšnjemu pomočniku direktorja in moža, ki je dolgo vrsto let posvetil vse svoje velike sposobnosti razmahu železniških naprav v naši domovini. Z veseljem in zadovoljstvom smo takrat beležili to spremembo, saj smo vedeli, da je prevzel vodstvo železniške centrale v naši banovini strokovnjak, delavec bi človek, torej železniški funkcionar, ki je poznal to 6troko, ki je znal prijeti za delo in ki je čutil za vsakogar, kdor se je zatekel k njemu. Zadnje dni junija v preteklem letu je prevzel svoje dolžnosti in tako hitro je minilo tri četrtine let.-« za železničarje v območju ljubljanske direkcije, ki jim je bil vrhovni starejšina inž. Klodič, da so se šele zdaj zavedli, da so ga izgubili prej, preden so ga mogli ceniti in vzljubiti, kakor je zaslužil. Direktor Klodič je bil vrhovni šef, ki se ni nemški značaj tega xavoda<. Ker me ja bilo tega atatoega preganjanja » večnih ovir že preveč, je sklenil, da ee bo preselil v demokratsko Srbijo, kjer ee je prav takrat vršil krvavi ples na Balkana. S prijaznim posredovanjem gosp. senatorja Ivana Hribarja so ga v Srbiji kot Slovenca in Slovana sprejeli z odprtimi rokami. Dasi re bil kot železničar oproščen voja-Ske službe, je kljub temu leta 1914. prevzel srbsko državljanstvo in odšel t IS. pehotnim polkom na fronto. V bojih proti Bolgarom je bil ranjen in je razen tega tudi obolel, tako da je moral ostati v Prištini, kjer je padel v roke Nemcem, ki so ga izrodil avstrijskim vojaškim komandam. Obtožen veleizdaje in naklepov zoper oboroženo silo države, je bil g. Cugmus zaprt na ljubljanskem Gradu in šele s prizadevanjem pokojnega dr. Skaberneta kot preiskovalnega sodnika in dr. Novaka kot zagovornika se je končno rešil te avstrijske ječe. Po vojni j*> g. Cugmus zopet nastopil svoje mesto v Železniki službi, in sicer v pro-metnem ministrstvu, kjer se je predvsem p>w>vet;i narodno - gospodarskim vprašanjem. Kot strokovnjak v tej panogi, je ope-fcv.-ano zastopal >rometno ministrstvo 5n državo na mednarodnih konferencah, kjer je žel vsestransko priznanje kn bogate U6pehe. "V' ožji s^oki se je bavil najbolj s tarifno poetiko. Gospodarski krogi cenijo v njem človeka. ki je našel razumevanje za narodno-privredne težave, in človeka, ki je vedno podpiral njihove upravičene težnje. Ministrstvo je priznalo njegovo delo s tem. da ga imenovalo za predsednika tarifnega odbora kot najvišje instance v teh vprašanjih. Novo menovani g. direktor se je v tej ožji železniški stroki udejetvoval tudi lite ramo. Mnogo pozornosti so vzbudile ^njegove strokovne razprave v »Saobračajnem VestnikiK. še večje priznanje pa je žela njegova strokovna knjiga >0snove železniške tarife«, ki popolnoma z novih temeljev obravnava vprašanja državne tar.ne politike. T>a je bilo to veliko delo res odlično, je dokaz da je knjigo založilo pametno ministrstvo samo. G. Cugmus je bil zaradi svojih odličnih sposobnosti in vzglerfne delavnost na raznih poljih odlikovan s številnimi domačimi in tjdi inozemskimi odlikovanji- Gosr>. direktor Cugmus ie železničar, ki T* začel svojo kariero kot prometni Odpravnik in ie v teku svojega službovanja podrobno spoznal vse panoge zelezniske _ službe, tako da lahko avtoritativno pro'.cuie vsako vprašanie v tej stroki. Gosp^ direktor dobro porna težave železniške službe. *ato bo tudi popolnoma razumel težave *ek»mškega zapiral pred nikomer in ?e imel za vsakogar le dobro besedo. Vsi brez izjeme, od najvišjega do najnižjega, so mogli do njega in povsod je le lajšal in blažil, povsod je le ustrezal in podpiral; dolga je vrsta onih, ki so spet zadovoljni in z veseljem do dola in dolžnosti zapuščali njegovo pisarno. V teku svojega žal le kratkega službovanja na čelu ljubljanske direkcije, je g direktor Klodič posvetil svojo prvo skrb izboljšanju prometa v raznih deloma zaostalih smereh ter skušal na ta način povečati rentabilnost železniških naprav in po možnosti posneti vzglede naprednejših držav, ki so po razvoju ostalega prometa dvignili konkurenčno zmožnost železnic. Kot prvi uspeli poskus na tem polju je treba omeniti »ekspresiza-cijo< kamniških potniških vlakov, ki po septembra 1932 z večjo brzino in gostoto vzdr-žuieio ostro konkurenco z bolj gibljivimi avtobusnimi podjetji. Novost je izzvala v vseh prizadetih krogih — in tudi med strokovnjaki — splošno odobravanje. Na njegovo pobudo se za letos pripravljajo slione remedure za ostale, nekoliko preokorne vlakovna zveze, ki so v zadnjem času aaradi naraščajoče avtobusne podjetnosti kazale vidno slabško frekvenco. G. inž. Klodič se je torej s svojim delom — kakor povsod, kjer fe dozdaj zastavil svoje skušnje in znanje — lotil zla pri korenini in jstvaril nov sistem, zgrad'l temelje, na katerih bo morala naša železniška uprava graditi dal?e, če bo hotela vzdržati tempo razvoja v današnjem prometu. Gosp. direktor Klodf? pa nas ne rapnšSa popolnoma; njegove sposobnosti, njegova dobrota, njegov kremenih značaj, vse njegovo delo nam ostane ohranjeno drugod, v krajih, kjer bodo te njegove vrline lahko rodile še bogatejše sadove. Ukaz Nj. Vel. kralja ga postavlja m "direktorja subotiške direkcije, onega območja naših prog, kjer je morda še bolj potreben vrhovni šef — strokovnjak, delavec in človek — kot je g. direktor Klodič. Morda g. direktor ne bo Dr. Joža Bohinjec s Zavarovanje živine Za živinorejske kraje je zavarovanje živine osnovni pogoj za dobro živinoreisko gospodarstvo. To velja zlasti za one pokra jine, v Katerih prevladuje tip malega Kmeta, ki običajno redi po 3 do 5 glav goveje živine in nekaj prašičev. Za malega kmeta je vsaka nesreča pri živinj zelo oočutna ker njegovo gospodarstvo ne dopušča. da bi redne izgube pri živini kril s svojimi ostalimi dohodki ali z rednimi odpisi pn živini sami. Tako ima nesreča pri živini za posledico, da se stalež živine zmanjša aH dopolni z manj vredno živino; tako odpade letni izkupiček za živino, kmetovo denarno gospodarstvo preide v nered in v težave, zlasti še v primerih pogostejših ln večjih nesreč. Brez zavarovanja živine ne moremo organizirati sistematičnega pospeševanja živinoreje. živinorejca težko priučimo na higieno v hlevu, na dobro in tečno krmljenje živine, na pravočasno in zadostno živino-zdravniško pomoč oboleli ali ponesrečeni živini, na pravilno postopanje z živino, na pravilno cenitev vrednosti živine. Zavarovanje je edino sredstvo, s katerim osredotočimo pozornost vseb živinorejcev na glavna načela dobre živinoreje; društva za zavarovanje živine imajo nebroj prilik in možnosti, da resno in globoko posežejo v probleme uspešne živinoreje. SeleK^ljska društva, razstave živine, premovanje živine in najrazličnejša draga prizadevanja store za pospeševanje živinoreje veliko, tako sistem in koncentracija najširšega in vsestranskega skrbstva sta mogoča le v okviru in na osnovi zavarovanja živine, ako je to organizirano tako, da zanimanje za živino vzbudi v zadnji vasi in pri vseh živinorejcih brez izjeme. Zivincz^-avniška služba bo tudi šele takrat prišla ao svoje prave veljave in do zaželjenc-ga razmaha, ako se bo mogla naslanjati na dekoncentrirano zavarovanje živine, pri katerem bo treba vzgajali čut in smisel sa preventivno zavarovanje. Potreba po zavarovanju živine je med našim ljudstvom živa. živimo v tipično kiretski državi, toda naša zakonodaja tipično kmetskim vprašanjem še ne posveča zadostne pažnjo; zato je ostalo neurejeno tudi zavarovanje živine. Zasebne zavarovalnice na kmetsko-gospodarska zavarovanja ne polagajo pažnje. V nekaterih krajih poskušajo kmetie tej gospodarski potrebi zadostiti v obliki samopomoči, toda ne morejo prav naprej. Na eni strani jim manjka strokovnega poznanja bistva in načel zavarovanja živine, na -Irugi strani pa ni sredstev. da bi zavarovanje moglo pomeniti važno gospodarsko pomoč. Potreba po uvedbi te panoge kmetsko-gospodarskega zavarovanja je bila po ljudskih zastopnikih že pogosto podčrtana. Tudi odločilni činitelji so potrebo takega zavarovanja vedno priznavali. Toda ostali smo kljub temu izmed važnejših evropskih držav edini. ki nimamo ne zavarovanja živine m ne zavarovanja poljskih pridelkov. To dejstvo za našo kmetsko politiko ni posebno razveseljivo. Zavarovanje živine je najobčutljivejša zavarovalna panoga, pri kateri je potrebna skrajna previdnost in pri kateri mora biti morala zavarovancev na razmeroma visoki stopnji. Zlorabe zavarovanja uiso nikjer take lahko možne, kakor ravno v tej panogi zavarovanja. Zato je razumljivo, da se je zavarovanje živine razmeroma pozno razvilo in da je dobilo prav posebne organizacijske oblike. Kakor splošno v vseh kmetsko-gospodarskih zavarovanjih, tako ie zlasti tudi v zavarovanju živine morala priti na pomoč iniciativa države. Ta je stara zlasti v pog'edu državnega skrbstva za za-tirarje živinskih kužnih bolezni in za povračilo škod. katere nastanejo vsled kužnih bolezni, zlasti vsled policijsko-zdrav-stvenih ukrepov Pri nas je zavarovanje živine za slučaje kužnih obolenj urejeno z zakonom o odvračanju in zatiranju žival- skih kužnih bolezni; Škode, katere kmetom (ali drugim posestnikom živine) nastanejo radi Izvrševanja tega zakona krije »Državni fond za zatiranje živalskih kužnih bo-leznic. V ostalem pa ao države zavarovanje živine ali prevzele v lastno režijo — to je slučaj zlasti v Avstriji, kjer zavarovanje živine izvajajo posamezne dežele potom svojih lastnih deželnih zavarovalnic, ali pa problem le zakonito uredile, zavarovanje samo prepustile zasebni iniciativi in podjetnosti Jugoslavija nima niti specialne zakonodaje za zavarovanje živine (skromno in omejeno pomoč nudi »Gasilski fond« dravske banovine za nesreče pri živini, katere se poslužujejo gasilska društva), niti nimamo splošnega zakona o zavarovalnih pogodbah, s katerim hi bila urejena najvažnejša vprašanja iz raznih panog zavarovanja, torej tudi iz panoge zavarovanja živine. Tozadevni avstrijski zakon iz L 1917 št. 501 bi imel stopiti v veljavo še le 1. januarja 1919. Kakor že rečeno, privatne zavarovalnice za kmetsko-gospodarska zavarovanja ne kažejo zanimanja, zato tudi ni moglo priti do posebnega sporazuma žnji-mi. Preostajajo samo najskromnejše podpore, katere banska uprava priznava od slučaja do slučaja v primerih nesreč pri živini. Društvi za zavarovanje živine imamo menda samo dve. To je vse. Pri tem ne moremo ostati, ako s pospeševanjem živinoreje in kmetskega gospodarstva mislimo resno. Na dlani leži, da je javno-pravna ureditev zavarovanja živine skrajno potrebna. Zlasti velia to za dravsko banovino, v kateri živinoreja igra važnejšo narodno-gospodarsko vlogo, kakor ostale panoge kmetskega gospodarstva. Od poljskih pridelkov (vštevši travnike in planine) je več namenjenih za živalsKo kakor za ljudsko prehrano. Večji del kulti-virane zemlje je namenjen živinoreji; živinoreja je poklicana, da izenači pasivne postavke ostalih panog gospodarstva našega kmeta. Narodno-gospodarska vrednost živine presega vrednost žitaric in plodov. V zavarovanju živine prevladuje tip manjših krajevnih zavarovalnih društev, ki so združena v višjo skupno edinico; ta vrši naloge nadzorstva, direktive ia iniciative ter izvršuje funkcijo poza varovan j a. Ta organizacijska oblika združuje v sebi dva zelo važna momenta: neposredno izvajanje zavarovanja je prenešeno v pristojnost ožjega kroga interesentov samih, ki imajo možnost najuspešnejše medsebojne kontrole, povezanost društev v višjo zvezo pa riziko-vo osnovo raztegne na zadosti široko skupnost, da more biti zavarovanje poceni, istočasno pa tudi sposobno, da. krije nastale škode v kar najvišjem odstotku. Kmetje se v posamezna društva združujejo prostovoljno, istetako je pristop društev v zvezo prostovoljen. Neposredna odgovornost in iniciativnost leži na društvih, ki morejo na ta način postati najvažnejši činitelj za pospeševanje živinoreje v kraju. Solidarnost živinorejcev v banovini omogoča, da se morejo z najmanjšo obremenitvijo posameznika dosezati kar največji uspehi. Ta solidarnost pa je potrebna, ker odstotek ponesrečene ali v sili zaklane živine, ne upoštevaje slučaje kužnih obolenj, presega povprečje 5%! Na banski upravi Je pripravljena uredba o zavarovanju živine z vzornimi pravili za krajevna društva Ako banska uprava to zavarovanje realizira, bo storila velik korak naprej na polju pospeševanja kmetskega gospodarstva. Z zavarovanjem živine bo vsestransko poživelo zanimanje za na-rodno-gospodarslco važnost zdrave tn dobre živine. Naš kmet pa bo pokazal, da razume važnost združevanja na načelu vzajemnosti in da ve, da je prvi korak k povzdigi gospodarskega življenja še vedno le v samopomoči, ki dobiva v javnem skrbstvu primerno zaslombo. etiiski vesfnik Pomladno ravnanje s se sladkimi vini Da najdemo še pomladi sladka vina, ni pri močnih belih, zlasti štajerskih vinih nič nenavadnega, a da naletimo v tem času tu pa tam še na sladke črnine, in celo dolenjske cvičke, fe pa redkost, kajti črnine, oso-bito pa cvički, že jeseni 1 do 2 meseca po trgatvi popolnoma pokipijo. in se učistijo. Letos so v tem oz ru izredne izjeme, da nekatera rdeča vina tudi po Dolenjskem še do zime niso popolnoma pokipela in se ne učistila To se pravi, da vsebujejo še zdaj prilično količino nepovrelega sladkorja Ta neubrani okus mot' in celo kvari pravi cvičkov značaj, kar daje tudi povod raznim debatam in vzbuja pri nepoznavateljih pravega vzroka še sum. da je vino 6ladkano in celo saharinjeno. Vzrok temu neprijetnemu nedostatlcu je pa prip;sati le nepopolnemu razvoju mošta že ieseni Preteklo jesen so namreč morali vinogradniki zaradi slabega vremena trgatev ponekod precej zavleči. in sicer do konca oktobra (sicer se vrši splošno v prvi polovici oktobra) in celo do novembra. Kdor je pred dežiem potrgal, je boljše opravil, medtem ko fe deževje sredi oktobra grozdje izpralo ter ga precej »hladilo Ker je tudi v kleteh temperatura znatno padla se grozdje, odnosno mošt ni mogel dovol ogreti, zaradi česar je bil razvoi kvasnil glivic počasen in zavoljo tega ft? moteno tudi ki pen je. ki ie proti zimi skoro ponolno-ma zaostalo Tako le preostalo nekoliko sladkorja še nepredelanega aH nepovrelega Ta sladkor se bo zdaj pomladi, ko ee kleti kolikortoliko naravno segrejejo. zonet prišel razkrajati in vino bo pričelo zopet vreti in se kaPti. Nekateri dolenjski vinogradniki imajo S* star običaj, da nasuiejo decembra ali januarja v sode, napolnjene z novim vinom, gotovo množino celih jagod sušenega izbranega grozdja, da ohran' vino daljš* čatta svoii av^žost in da dobi prijetnejši ln polnejši okus. Pri pravilnem pokipeniu v topli leseni se tako postopanje sicer povolino obnese, v letošnjih razmerah pa taka primes preveč »ategnie normalno dozori tev vina. Zdaj ni drugega uspešnejšega pripomočka. kakor da poskrbimo za naglo in popolno vretje s tem. da °rkrat dobro prezračimo kleti ob vročem t vnem času. da se kW in vino v sodih kolikor možno naravno s*-grejeta do kipelne temperature nad 15° C. Dalje vee vino. ki morda ni blo že od jeseni pretočeno, pretočimo v snažen sod in ga tako ločimo od gošče, še preden se ta dvigne zaradi pričetega zopetnega kipenja Sodi morajo biti v tem času na rahlo z veho zaprti, morebiti celo s kipelno vf-ho opremljeni, če tekočina v njih živahno šumi. Ako je vino zdravo, pa še sladko in torej potrebno še nadaljnega kipenja. pustimo pri sedanjem pretakanju vsakršno žveplanje al bisulfitiranje. da ne zatremo kva9nih glivic, ki povzročajo kipenje. Nasprotno pa moramo nekoliko žveplati (Vt—1 azbestni trak na 3—6 hI), ako je vino že dogotovljeno. pa še nečisto in nagnjeno k rjavenju ali drugačni izpremembi in če ima poleg tega še kak priokus po gnilem grozdju, ker tako vino se samo od sebe nerado učisti. osobito če ima malo kisline in malo tanina. Ce ima vino močan priokjs po gnilem, odnosno plesni ve m grozdju, mu primešamo po izvršenem pretoku v zažveplan sod ka kib 60—100 gr eponita (rastlinskega ogla) za vsakih 100 litrov v'n. Ta potegne vse neprijetne priokuse nase io se potem kmalu eesede v podobi črne gošče na dno Nespametno bi pa bilo dodati že dozorelemu vinu saharin v svrho izboljšanja vinskega okusa Dodavanje saharina moštu ali vinu ni samo po vinskem zakonu strogo prepovedano in kaznvo. marveč se s tem še trajno skvari pravi vinski okus. osobito ori kislejših. ne močnih vinih, kajti saharin ne povrp kakor navadn: ali pa grozdni sladkor. marveč ostane neizpremenjen in torej vino le neprijetno osladi, a ga ne ojači. Pr. GE. Pridelovanje krompirja Naša dežela je znana kot pokrajina, kjer pridelujemo prvovrsten krompir. Gotovo p za našega kmeta krompir izredno važna rastlina, ki io prideluje v večji množini in ki gre ie precej v denar Sicer sta tudi na§a ilovnata zemlja in bolj vlažno podneb ie zelo primerna za pridelovanje te rastline Vsi pogoji so torej dani. da se pridelovanja krompirja poprimemo še bolj. Krompir zahteva za dober razvoj dobro obdelano in znatno enojen« zemljo. Star pregovor pravi: »Kolikor košev dobrega gnoja »pelješ na njivo, toliko košev krom oirja bo? pridelal v jeseni « Krompir zaht«1 va tudi med rastjo mnogo svetlobe in dovolj vlage z zmerno toploto Glede gnojenja bi bilo pripomniti, da sveži hlevski gnoj ni Dogodki za mejo Gospodarska katastrofa Istrskega kmeta Zveza istrstkih kmečkih posojilnic m bra_ nilnic v Poli je imela v ponedeljek dopol-dne svoj 4. redni občni zbor. Zborovanja so se udeležili razni odvetniki, profesorji in drugi, vsi seveda fašisti in vneti zagovorniki režima, ki naj bi bili zastopali istrske kme&Ke posojilnice in hranilnice Kakor znano, se je ta zveza ustanovila pred petimi leti, tik preden so fašistične oblasti imenovale pri tržaški zadružni zvezi svojega komisarja, ki je pričel likvidirati njeno poslovanje. Dotlej so bile istrske zadružne posojilnice to hranilnice skoraj izključno v hrvatskih rokah in so imele tesne poslovne stike s tržaško zvezo. delo. ma pa tudi z zvezo v Poreču Nova pu^ka zveza pa si Je takoj od začetka izsilila owo trn 75—85%. Tako je znašala 1. 1931.. ko je bi. la letina izredno slaba, vrednost celok-a->ae agrarne produkcije 60 milijonov lir ani, ko je bila letina k sreči sipet aormalna 75 milijonov lir. Od tega je odpadlo na mo 42%, na žito 25% na sadje ;n zelen-avo 10%, na Koruzo 8%, na ostale pridelkf ;>a 15%. Pred anskim je znašal izkupiček prodano vino Iz milijonov lir (po 45 do 80 lir za hI), za ostale blago pa 10 milijo, nov. skupno 22 milijonov lir. to je z& f>5 milijonov lir manj. nego leta 1P26 Lani pa je znaša: celotni izkupiček za agrarne produkte 35 milijonov, to je za 52 m:'.i-o-nov lir nanj nego pred 7 leti. D^hr''eg slabih letin pojavila vedno bolj naraščajoča kriza. Pridelek je po svoji količini padel za 25—30%, cene pa celo za Novo asimlladfsko gnezdo v južna Istri Istrski fašisti imajo po štirinajstih letih, odkar je vsa dežela zpostavljena prodiranju italijanstva v hrvatske kraje, še vedno izredno mnogo opravka s kulturno asimilacijo. Kljub vsemu pustošenju in požigom pred k ti, kljub zakonskemu nasilju v zadnjih časih fašističnega rež ma in kljub nepopisni bedi in pomanjkanju, ki ju sedanje fašistične oblasti do skrajnosti izrabljajo v svoje politične namene, se ljudstvo celo v krai'h, k so bili že od nekdaj več ali manj izpo stavljeni italijanskim vplivom, z upom sicer, toda izredno vztrajno brani njihove osovražene kulture, njih jezika in njihovih dej. V ckolici Kanfanara so si fašisti dolga leta ram ar, prizadevali, duševno zasužnjiti tamkajšnje hrvatsko ljudstvo Po talijančene so že nekaj lel vse šole. po vaseh delujejo z veliko agilnostjo razna kulturna in politična društva, pa se je sedaj naenkrat izkazalo, da tudi vse to ne zadostuje za dosego njihovih ciljev Zato so v Karmedu pri Ba-lu te dni po prizadevanju prefekta Foschi-ja. balskega podeštata in »zaslužne« nacionalne podporne družbe .Italia Redenla« ustanovili novo dečje zavetišče Velike zaslug* za to novo asimilacijsko gnezdo si je pridobila tudi žena ravnatelja itali!ansko-nemškega instituta za morsko biologijo Mar cosantijeva. Ljudi iz Karmeda in bližnjih krajev so prisilili, da so svojo deoo vpisal' v zavetišče. Zavetišče samo so otvorli z ob čajnimi fašističnimi ceremonijami. Toda kljub vsemu še tako vnetemu prizadevanju ie pričakovati, da bo trajalo delovanje zav«?-tišča kakor po navad' prvih štirinajst dni. dokler se ne poleže fašistično navdušenje, nato pa ponehalo al' pa sp omejilo na 10 do 20 otrok, kakor pri drugih takih izilih in šolah. Komisarifat pri postojnskem fašijn V Postojni se je preteklo nedeljo vršilo zborovanje fašistične stranke Zborovab so v balilskem domu. Poleg drugih fašističnih veljakov iz Trsta 'n s Krasa je bil prisoten tud' pokrajinski tajnik dr. Perusino (nekdaj Perušič). Postojnski tajnik faš stične stranke Zanoni. ki je obenem podeštat v Postojni in vrši tudi druge funkcije pri fašističnih organ racijah, je poročal o položaju v stranki. Ob zaključku svojega govora pa je nenadoma podal ostavko na mesto tajnika postojnskega fašija. Med zborovalci ie njegova ostavka na to funkcijo, ki jo je opravljal štiri leta in pol. izzvala splošno začudenje, tako da je izgledalo, da n!so bili poučeni, kai 6e dogaja aa kulisami postojnskih fašističnih organizacij Vsekakor pa je moralo biti pokraiinsko vodstvo stranke dobro poučeno o položaju v Postojni in na Pivki sploh Bilo ie že vnaprej določeno, da bo pri .vodstvu fašistične organizacije v Postojni uveden izreden komisarijat. znani fašistični eenturion Grazioli oa imenovan ®a komisarja Ko ie dr. Perusino v svojem govoru izjavil, da sprejme Zanoniievo ostav ko in da imenuie Graziolija za komisarja so zborovalci Zanoniju priredili ovacije, spomladi, ka le zapet tre, a odpraviti nsd&stGike zi-r?« sksga pranja, Zapremo p i-io potrebne spomladan&ue* ga solnca šjs odličnega HUBERTU $ mila. 95 do 2000 lir, 3376 kmetov po 2000 do . 00 lir, CS9S pa po 5000 lir in več. Sam-, z-a kritje svojih finančnih obveznosti, za iav_ ke amortizac.jc hipotekarnih posojil . j-re.ru in za dolgove pri trgovcih so m • is::-ski kmetje v et;h 1931. in 1932. u čati skupno 40 mijjonov lir, medtem ko so 7 ašall njihovi celokupni dohodki 57 j :.ov. Z 11 milijon: naj bi bilo torej o >g 100.000 ljudi krilo vse svoie ostale iz tke v dobi 2 let! Poleg najnujnejših kn. .Kib pridelkov, ki si jih je kmet pridrž -, za c n, naj b: bi'.o vsakemu posamezaiiku za. d>stovalo za življenje v dven letih 110 lir! Pa je to še povprečna številka, ki za veliko večino malih istrskih posestnikov niti od daleč ne pride do veljave. Spričo tako katastrofalnega položajr. i-i bilo jasno, da je mora.a fašistična vladt ukreniti karkoli, da vsaj na videz otoren svoj prestiž in pomiri — razburjene fs stične kroge. Z: ano je, da je bil lani ko-.-c-m julija uveljavljen zakonski dekre: sanaciji istrskega kmetijstva Vlada se poleg drugega obvezala, da plača del ob sti za kmečke dolgove. Ra-tuna'! so, da j bodo m ta način obresti znižale od vprečno 10 na 6 5cl Stvarno bi vlada dala na ra-iun te podpore nekaj manj go 4.000 000 lir. Po vsej Istri so te sprožili silno propagando za fašistični žim, češ, da je rešil propadajoče lstr> o kmet:jstv<_ (s štirimi milijoni') Prete: i i je od tega že 8 mesecev a teh borih štir i/ miliienov še dar; ni od nikoder Dognr ' fe .da .Tih ni prejel ne k.met_do!žnik ne • <* gov uspnik Dekret je ogta' na papirju ■i nar pa. če je bi! gploh izplačan, se je --dvom n o izgubil v ?rr>ih — sedaj spet c > la pcrvrjenih fašističnih gospoda, 'a mogotcev. medtem ko so Imenovanje Grazlolija jeli z neprikrito hladnostjo in neza j- štvotn. Vprašanje, zakaj je Zanon 0'l L bržkone ne bo tako kmalu rešeno N e- mu izgovoru, da ima preveč posla P1"! sami upravi postojnske občine, ni nit d- krito verjel. Vsakdo namreč ve. da se v nobt-n^iii primeru ni izplačalo odstop 'id tako s jajnega mesta, kakor je tajništvo fašistične stranke v Postojni. 0fe zaključku tiire^vojašklh tečajev Pred tednom dni so se skoraj po vsej deželi zaključili predvojaški te-Saji. Povsod so se priredile zaključne vaje, defileji in parade, ki so se jih udeležili razni višji častniki fašistične milice in vojske. Predvojaški tečaj v Gorici, ki ga je absolviralo okrog 650 fantov, se je zaključil s pohodom po mestu in z defilejem na vežbaiišču. Navzoč je bil tudi fašistični general Bocchio, ki je imel ob tej priliki borben govor, v katerem je poveličeval Mussolinija in poudarjal. da se bo moral fašizem v še večji meri posvetiti vojaški vzgoji ljudstva, da se usposobi za veliko borbo, ki še čaka sicer obnovljeno Italijo za aosego njenih nadaljnjih ciljev. Pred kratkim smo poročali, da si je izmislil fašizem nova sredstva, da bi nadlegoval naše ljudi. Od kar velja v Italiji zakon o obveznosti predvojaških vaj, so v veljavi tudi zakonske sankcije proti onim. ki se tečajev ne udeležijo ali r,a jih zanemarjajo. Drugod po Italiji se te sankcije ne izvajajo rigorozno, v Julijski krajini pa se zlasti Slovenci in Hrvatje toliko bolj pogosto postavljajo pred sclšča in strogo kaznujejo. Pred sodiščem Ajdovščini je bilo zaradi tega pred nekaj dnevi 22 slovenskih posestnikov iz Rihenberka, St. Vida nad Vipavo, iz Lokavice in drugih krajev v območju sodišča, katerih sinovi niso redno zahajali k predvojaškirr vajam, ob-sojenih na "denarne globe po 50 lir. Velik poiar na Vipavskem Preteklo soboto popoldne je nastai v Do. bravljab pri Ajdovščini velik požar Ogenj se ie vnel iz doslej še neznanih urokov v hiši posestaice Ide Vovkove. Ker je p hala močna burja, se je naglo razširil še na sta-novaniski bišj posestnika Ivana ^lokana m Marije Hrobatove. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ajdovščine, ki pa so se zaman borili proti plamenom. Rešili so le nekaj opreme, gospodarskega orodja in živine. Ogenj je do tal uničil vsa tri poslopja Škoda za enkrat še ni ocenjena, vsekakor pa sodijo, da je izredno ve'ika. Splovitev nove po^mr~nxce na Eeki V kvarnerskih ladjedelnicah na Reki so v sredo dopoldne splovili v morje novo zgrajeno podmornico »Rubinoc ^plovitev ee je izvršili, na zelo svečan način. Udeležili so se je zastopniki civilnih, fašističnih in vojaških oblasti, med njimi poveljnik oulske rv>mor=ke bare admiral Ca=tracane Pod-monvoo ie blagoslovil sam apostolski administrator reške škofije Mecehia. Pariški »Jadran" na svečanosti narodov Velik koncert v Ljubljani J V ponedeljek dne 3. t m. bo ljubljanska Gladbena Matica izvajala na velikem koncertu v Unionu Beethovnovo mojstrsko de-10 >Missa solertmis«. S to skladbo je Glas. bena Matica že pred 31. leti dosegla velik uspeh, čeprav v Ljubljani koncertov ta-niso več redki, bo vendar Po velikem tekmovanju v Parizu so udeleženci »svečanosti narodov«, ki se prireja vsako leto, krenili na turnejo, da se pokažejo tudi v drugih večjih francoskih mestih. Pot jih je vedla v Grenoble, Lvon, N co itd. Skupno je na turneji okrog 1000 predstavnikov tridesetih raznih narodov. Jirgoslovenski narod pa je predstavljala pričujoča skupina — pariški »Jadran« — o kateri smo že poročali, da je ob nastopu v Parizu pod vodstvom pevovodja Mariborčana g. Draga Ši.ianca doživela najmočnejši uspeh in največje odobravanje. Kakor nam poročajo, je naša skupina tudi sedaj na turneji deležna posebne pozornosti zaradi slikovitih narodnih noš, pri nastopih pa ubira največ lovorik. Važna pridobitev Črnomlja Črnomelj, 31. marca frnomelj. obkrožen z rečicama Lahinjo In Dobličanko, ima pravcati položaj polotoka. ki mu je že v dobi turških napadov pripadala ena glavnih obrambnih vlog. Čr-r.omaljci si že leta in leta belijo glave, na kak način bi se dalo najenostavnejše in najcenejše uporabljati vodo iz omenjenih rečic za polivanje ulic v poletnem času. Ali na žalost je bilo dosedaj vsako prizadevanje brezuspešno, ker 5*3 je vsak dober način za polivanje uiic. ki bi imel svojo trajno in praktično vrednost, pokazal vedno ■ redrag, posebno za današnje težavne pri-l;ke. Zlasti bi se moralo veliko investirati, ako bi n. pr. položili posebne cevi s hi-dranri po mestu, medtem ko je cenejši način za polivanje ulic v tem. da bi se voda vozila s konji, do skrajnosti nepraktičen, siab in nezanesljiv iz več razlogov. Ne sme pozabiti, da je naša glavna t^ita pro^i kolodvoru ena izmed najjačjih prometnih žil Belokrajine, ker se po njej vrši ves promet in se prevaža zlasti naše bogastvo: les in premog. Zato Crnomaljci zopet :> strahom: pričakujejo letošnje poletje, ker je v tem času zaradi velikega pouličnega prahu življenje v Črnomlju, z last; v stanovanjih ob tej cesti, neznosno, Kakor s s čuje, se sedaj ponuja Črnomlju vendar enkrat izredno lepa in redka prilik«?. f' - bi w lahko v tem pogledu doseglo z ma' :ni žrtvami od stran; mestne občine nekaj prnstičnega in dobrega, za kar bo nas lahko marsikatero mesto zavidalo. Tukajšnja lesna industrija »Jugoles« namerava namreč črpati vodo iz reke I-ahinje za svojo uporabo in bi v to svrho položila vodovodne cevi preko živinskega trga, mimo Majerletove gostilne in stare žage do kolodvora; ta načrt smatra tvrdka za sebe najcenejši. Na žalost pa bi bilo polaganje cevi po omenienem terenu preveč oddaljeno od naše glavne ceste in bi naknadno odvajanje odcepov bilo predrago /a polivanje naših ulic. Da bi se s to izredno priliko okoristilo tudi naše mesto in prišlo z malimi stroški v posest dragocene naprave za polivanje cest, se je odločila tvrdka Jugoles v zadnjem momentu, da svoj prvotni načrt spremeni in predloži mestni občini načrt in proračun za polaganje vodovodnih cevi po glavni cesti, ali vsaj v neposredni bližini glavne ceste. Vodovodna proga po tem načrtu bi bila sicer daljša z.i 250 do 3O0 m. kar na je v ostalem zelo malenkostna razlika. Kakor se govori, bi vsa ta dela finansirala tvrdka Jugoles, mestna občina bi samo k skupnim izdatkom tekom časa v ugodno podanih obrokih prispevala gotov del. Ker pa imamo v to svrho že poseben fond, ne bi bila to zanjo prevelika žrtev. Sedaj, ali nikdar več! Priliki! je tu! Malo dobre volje, malo smisla za lastno zdravje in naš Črnomelj se bo lahko ponašal z dvojnim vodovodom; za zdravo pitno vodo in za polivanje ulic. Mr. Š. V. Fjodor šaljapin Najslavnejši pevec sveta PRIDE! PRIDE! HSSteaaif^".T^^Ii^SPfl Ravnatelj opere AL P«Uč ponedeljkov koncert dogode/k v nagem glasbenem življenju in višek letošnje sezone. >Mis9o solemmis« bosta izvajala pevski ibor Glasbene Matice, in operni orkester pod umetniškim vodstvom ravnatelja opere g. Mirka Poliča. Kot solisti bodo na. stopili ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, ga. Bernot-Golobova ter gg. Julij Betetto in Gostič. Koncert bo tedaj na največji višini, ki je pri nas mogoča. Ker je našfcudlranje tako ogromnega dela stalo vse sodelujoče izrednega truda in ker se temu primemo obeta tudi izreden užitek, smatramo za svojo dolžnost, da občinstvo še enikrat epe-zo rimo na jutrišnji koncert. Pevski zbor Ferijalnega saveza v Mariboru Mnogo je še idealne mladine, mnogo je še delavnih mladih ljudi, ki se zavedajo, da bodo nekoč zasedli mesta svojih očetov in se že sedaj pripravljajo na svoje poslanstvo. In mnogo teh se zbira v pevskem zbora Ferijalnega Saveza (Počitniške zveze) v Mariboru. Njih delo moremo preceniti šele tedaj, ko smo pregledali njihov ogromni repertoar, katerega so že izvajali ali pa ga pravkar pripravljajo. Te dni je imel zbor zadnje vaje za svoj vsakoletni koncert. Nudila se mi je ugodna prilika, da sem prisostvoval njihovi vaji. Blizu devetdeset mladih pevcev, samih dijakov, je pazno sledilo najmanjšemu migljaju vodje zbora prof. V. Seimeigerja. Zadivila me fe prožnost, s katero so izvajali pesem za pesmijo točno po določenem programu. Posebno polno je donela njihova himna >Naša pes^-m«, ki jo je zboru poklonil naš E. Adamič. Čudil sem se, da je toliko mladih, razigranih ljudi ostalo pri naporni vaji ves čas intenzivno pri delu. Po vaji sem spregovoril e predsednikom zbora g. Milanom Gerželjem nekaj besedi o zboru. Pripovedoval je: »Naš zbor se je ustanovil pred dvema letoma povečini iz pevcev znanega mladinskega zbora mari-bonske Glasbene Matice. Ferijalni Savez nam je dal streho in delo se je pričelo. Zbor je vodil ves čas g. prof. Schvveiger; za njegovo vztrajno delo mu gre naša največja hvala. Predsedoval mu je od ustanovitve do zadnje jeseni Albert Heric, po njegovem odhodu pa sem prevzel vodstvo jaz. V vsem času, — od ustanovitve pa do danes — ie zbor priredil 12 koncertov v Mariboru, Ljubljani, Ptuju in Murski Soboti. Poleg samostojnih koncertov smo nastopili ob mnogih drugih prilikah. Naši koncerti vzbujajo pri občinstvu mnogo zanimanja delno zaradi narodnega programa, delno pa po zaslugi našega spretnega aranžerja g. Ivana Kotnika. Zbor je sedaj dokaj dobro uravnovešen, vendar se pozna tudi nam pečat vseh d jaških zborov: izvežbani odhajajo in na njihova mesta stopajo mlajše, še neizvežba-ne moči. To večno izmenjavanje nam ne dopušča, da bi dosegli primeren, stalen ni vo, vendar pa skušamo z vztrajnostjo napako odpraviti.« »In vaši koncerti?« »3. aprila prired mo v unionski dvorani svoj vsakoletni koncert, da pokažemo mno goštevilnim prijateljem svoje delo v zimski sezoni. Atrakcija večera utegne postati za to priliko pomnoženi ženski zbor. Za pozneje pa še nimamo storjenih sklepov, kajti čas tudi nam ne prizanaša. Veže nas šola. pa tudi gmotno nismo dovolj močni.« Odšel sem z vtisom, da so naši javni delavci, ki današnjo mladino obsojajo kot kulturno popolnoma brezbrižno, v veliki zmoti. Samo pogledati je treba. In če nikjer ne bodo ničesar videli, naj pogledajo v Maribor na pev3ki zbor Ferijalnega Saveza: videli bodo mladmo. ki resno vzbuja sebi in svojemu narodu upe na lepšo bodočnost Pristopajte k Vodnikovi dnsžbi Tako vreme / škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremoi Nadrgnite si temeljito vsak veCei pa tudi podnevu, preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru In vremenu ter dobi ono milino in svežost. ki jo vsi tako ljubimo pri mladini. Sami dobro veste: nobene druge kreme m. ki bi vsebovala euceri! tn zato se Nivea-krema ne da nadomestili NIVEA-K REM: V dozah od Din. 6.—, 12—. 25.-V tubah oa Din. 12. - tn Din. 17 — lOOIetnnca litijskih sejmov Litija, koncem marca. Ta teden srno imeli pn nas spet sejem: sred postni imenovan. Kriza je zagrabila za vrat tudi naše sejme, v tolažbo pa smo pobegli nazaj za dobo enega stoletja in smo pri našem občinskem tajniku skladatelju g Petni Jerebu pobrskali v bornem občinskem arhivu. Važno listino imamo v roki, staro nič manj. nič več kakor celo stoletje in so jo imeli v rokah: sam tedanji cesar Franc L, njegov kancler grof M tro-vec (v kolikor je podpis čitlj-v) in drugi odločujoči možje tedanje dobe S posebnim r>°tentnim pismom so na dan 26 marca 1833. dovolil obični Litiji 5 sejmov, ki se vrše torej že celo stoletje: sredpostni. Florijanov, o svetem Rešnjem telseu, Mi-hetov in Miklavžev. Važna listina je spisana na oslovski per-gament in opremljena z velikim pečatom v leseni škatljici. Rdečega ogromnega cesarskega ptiča, vtisnjenega v vosek, pa ni Naši župani stari hčasov so uradovali po domače Hribovski so hranili občinski arhiv kar za stenskimi podobami svete družine, naš trški ga je pa hram na peči. Neko zimo, ko je županova! Segac (prednik sedanjih Slančevih) eden naših največjih bogatinov, je pa županova dekla preveč naložila v peč Listine na peči so se vnele, večina je zgorela, le dvo e troje so jih rešili med njimi tudi seiirski patent. Voščeni cesarski pečat pa se je raztopil in »cedil . . . Pač groteskna sIL.a tedanjih zlatih časov in brezskrbne domačnosti. Litija je imela takrat dokaj drugačno lice kakor dandanes. Upravno je spadala pod okraj Stično v novomeško okrožje (Kresijo) ter v ilirsko gubernijo. Prvi sej-maTji so se posluževali povsem drugačnih prometnih sredstev in potov kakor stoletni potomci. Lukamatija takiat še ni brliz-gal po dolini med Svibnom in Sitarjevcem. saj so gj spu-st-li po poganiškem mostu še le 13 let kasneje. 1849 leta. Zato pa je bilo takrat nad vse živahno življenje v savski strugi. Vsak dan so pristajale na našem bregu »ladje«, čolnarji pa so prinašali ljudem zaslužka in veselega življenja v naše krčme Vsak. ki se je udinjal v obrt. kateri je patronoval sam čestiti sv. Miklavž, zaščitnik brodarjev se je založil na litijskih sejmih za vse vodne potrebe Litija-ni so bili podjetni ljudje in so izdelovali najboljše ladje, tombase imenovane, ki so jih brodarji znali kaj ceniti. Tudi vse ostale potrebščine si dob'l na litijskem sejmu: vesla, vedrice in še marsikaj Tri litijske vrvarne pa so neumorno pletle dolge in tudi cesto kakor zapestje debele vrvi iz pristne »laške« konor»lie. ki so io ponajveč pridelali v okolici Vač Na prvih litiiskih mirnih r»9 so šle zlasti v denar koo?če in drugo orodje, ki so 0a potrebovali za čišče nje obrežja in obrežmh poti, koder so gonili r>"-ed tr^ršastimi ladiami vn*ezene vo-le-vlačilce Žita rn vina in vseh drugih dobrot si dobil, kar so privlekli podjetni veslači. Med se ima rji. Vi so se zvrstili med cerkvijo in gradom Turnom (sedaj nazvan Farbarjev) pa si opazil tovornike, ki so na konjičkih ali vozičkih dovedli robo s severa in juga: prvi z Vač. dTugi mimo Bogen-šperka iz Temeniške doline. Pot iz Moravske doline in na Dolenjsko skozi Litijo je biLa takrat glavna prometna žila, ki je tek-lala domala mimo istih krajev, kakor teče današnja cesta; vod la pa je strmo v bregove, serpentin za olajšanje vzpon še niso gradili. Pestre robe so navlekli po suhih in mokrih poteh, da jo je bilo dovolj. Kupč:je je bilo toliko, da so bili zadovoljni vsi, in še krčmarji so potočili svoje bokale. Litijski sejmi so bili res važni gospodaTski sestanki. Pač zlati časi!... Stari, zlati časi!... Kdo bi jih neki kalil ko pa je v ustanovnem pisanju važno naročilo: litijski sejmi naj uživajo podporo vseh in vsakogar, zlasti pa oblastev. Za tiste, ki bi kakorkoli nergali in ovirali razvoj litijskih sejmov. pa je gosposka pristavila hudo strašilo v dokument, vsakdo bo prejel zasluženo kazen ... in črno nemilost!... Pa še nikar ne — smehljajte. Ka;'i stoji v dekretu še za tiste dvomljivce: To mislimo čisto resno! Kdo se bo postavil v boj s stoletno, na oslovsko kožo zapisano pravico in postavo? A? — Pa se je le našel prav za prav našla gospa, suho bab"-e ki ji ni nobena stvar in pošteno naročilo sveto. Je ne poznate? Dovolite' — »Gospa Kriza!«, ki ima na vesti tudi procvit naših «eimnv stolet nih jubilantov. lože Župančič ODSLEJ: SOLNCE PO NAROČILU Z Beljenje na trati brez solnca? Ni mogoče! Samo solnce beli perilo s pomočjo kisika. V kotlu kjer je Radiori je vedno solnce! Radion pere in beli perilo sam — na milijone kisikovih mehurčkov opravi previdno to delo — oni spravijo čistilno peno mila sami skozi najdrobnejše gube. V najkrajšem času je perilo čisto in belo ko : sSchichtov RJA-53 Nekaj o Bnšmanih v Kalahari K predavanju, ki ga bo imel v četrtek 6. t. m. dr. V. Lebzelter i>od okril jem prirodoznanstvene sekcije M D Kalahari je velika pu- x ščava v Južni Afriki in spada k Južno - afriški Uniji. Nizko gričevje, majhna slana jezerca, pusta pokrajina, po kateri tečejo reke le v kratki dobi deževja. Podneo-je je puščinsko-tropsko. % Vkljub vsem naravami nedostatkom žive v tej peščeni pokrajini ljudje. To je rod, pleme, še bo- | lje rasa bušmanov al; | kakor bi se po slovenski % reklo grmovnikov ali gr-mičarjev (slovenščina še nima ustaljenega izraza za to raso). Ta rasa je ^ bila dolgo časa uganka vseh znanstvenikov, in je v marsikaterem oziru še danes, dasi je že precej dobro preiskana. Njeni glavni telesni znaki so mala rast, rumenkasto-rjava barva kože (torej ne spada med afriške črnce!), podolgovata glava, temne oči in temni lasje. Večinoma so ti ljudje suhi, vendar pa najdemo med njimi tudi bolj obilne posameznike, za ženski spol pa je naravnost značilno, da se mu nabira tolšča posebno na zadnjici (stea-topigija). To nabiranje maščobe se dš. istovetiti z grbami kamel in so ga spravili v zvezo s suho puščavo, v kateri žive grmi-čarji. V tej puščavi namreč ne raste skoro nič in tudi vode je malo, tako da so ti ubogi domačini mnogokrat izpostavljeni dolgotrajnim lakotam. Grmičarji so rasno danes sicer že precej določeni — gre za ostanek neke stare rase, za katero se sicer ne vč, odkod je prišla. Da ni bilo vedno naseljena v teh krajih, kjer je danes, je gotovo; saj vemo, da so jo tja pritisnili s severa visoko- rasla črnska plemena, z juga pa belci, ki so se naselili v Kapski pokrajini. Zanimiva je kultura grmičarjev, ki kaže na paleolitsko kulturo v Evropi, zlasti glede risb na stenah jam itd. Seveda ni več tako primitivna, Grmičarji žive danes večinoma od lova. Mnogo še nerešenih vprašanj pa se je posrečilo rešiti ali vsaj osvetliti g. dr. Leb-zelterju, ki je bil z Dunaja poslan v Kalahari, kjer je bival med primitivnimi domačini dve leti. Nabral je mnogo etnografskih podatkov, mnogo predzgodovinskih najdb, mnogo mitologije, tako da imamo danes že nekoliko jasnejšo sliko o grmičarjih. Brez dvoma je to eno najzanimivejših in najstarejših ljudstev na svetu. Kdor pa hoče o Kalahari, o grmičarjih, pa tudi o črnih kmetih v pokrajini Ovambo slišati kaj več, naj ne zamudi edinega zanimivega predavanja g. dr. Lebzelterja v Ljubljani 6. t. m. ob 20. uri v Unionu! Desetletnica novomeške Glasbene Matice Novo mesto, 1. aprila Novomeška Glasbena Matica bo praznovala desetletnico obstoja s slavnostno prireditvijo 9. aprila popoldne more glasbpni slavnosti do polnega uspeha Vam vsem prijateljem Glasbene Matice veljaj vabilo k jubilejnemu slavju. ;e morje sa Crikvenica največje kopališče na Jadranu. 4 ln pol ure vožnje od Zagreba via Plase. 30 hotelov ln penzljonov. Tega leta velike svečanosti ln znatno znižane cene Informacije ln prcspekte poSllja Zdravn. poverjenstvo in hoteli sami. HOTFL MIRAMARE nasproti plaže. Lift. Družabni prostori. Tople morske kopel jI. Predsezona 65—80 Din. DOM DR. SEIDL. 50 sob s tekočo vodo. Kopeljl. iraraže. Pensicm v predsezonl 65 do 80 Nin. HOTEL PENS. ESPLANADE vls-a-vle plaže. Popoln komfort. Tek. voda. Garaža. Popolna oskrba v gl. sez. 85—95 Din. HOTEL PENSION SLAVIJA. 25 moderno oprem\1enlh sob s tekočo t odo. Kopeljl. garaže. Informacije gratls. PARK HOTEL CRNKOVIC vis-a-vis kopal, parka. Dipl. kuhinja. Cene predsez. 65— 70 Din gl. sez. 80—90 Din. Prospekti. PENSION REST. WIEN. Nova moderna zgradba. Vls-a-vis kopališča. V sobah tekoča voda. Informacije gratis. PENSION ADRIA. prekrasna, mirna lega. Predsez. 60—75 Din. Pod istim vodstvom: Hotel Miramare Crikvenica; Pa-^ace-hotel Zagreb HOTEL-PENSTON IVANČIC. V bližini pristanišča ln kopališča. Tekoča voda. Po-i>oln pension od 60—90 Din HOTEL-PENSION CRIKVENICA, nedaleč od pristanišča Moderno opremljene sobe Popolna oskrba od 60—75 Din. FENS. REST. GJURASIN. novozgrajene moderno ureleno poslople z elegantno opremo. Teko*« voda. Pension v predsezonl 65—80 Din PENSION DANICA. Kopanle pred samo vilo. Popolna oskrba 60—70 Din. Pro- sD"'rt! eratis. PENSION EUROPA I. IVANČIČ, neposredno ob kopališču. Mirna meščanska hiša. Pmoolnj) o=krbn od 75—85 Din. PENSION .WIMMER« nasproti kopališča v Jeni vili popolna rskrba 65—85 Din. IZBRANE NOVOSTI damskili plaščev od preprostih do lu-ksuznih modelov nudi tf. L U KI Č, Stritarjeva ulica. Domače vesti Kasen sklep Včerajinji zagrebški »Morgenblatt« poroča iz Varaždina: »Varaždinski židje so v znak protesta proti preganjanju Židov v Nemčiji sklenili, da med seboj ne bodo več govorili nemško Za one, ki hrvatsko slabo govore ali Da sploh ne. bo prirejen poseben srbohrvatski jezikovni tečaj«. Varaždin je že od nekdaj hrvatsko mesto. petnajst let je v Jugoslaviji. A moral je priti Hitler s svojim terorjem, da se odločijo. naučiti se našega jezika ljudje, ki so večinoma že od rojstva med nami in od nas žive. Sicer pa to dejstvo ni toliko žalostno za nje, kakor za nas, za našo narodno pasivnost in suženjsko ponižnost. * Za cenjene naročnike, ki jim je potekla naročnina, je uprava »Jutra« včerajšnji številki priložila položnice in jih naproša, naj blagovolijo obnoviti naročnino za drugo četrtletje, odnosno za me. sec april. Prosimo vse, naj zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda v dostavljanju lista nakažejo naročnino v teku prvih dni aprila, kakor tudi da poravnajo hkrati morebitne zaostanke. Le :na ta način si naročniki zajamčijo pravico do »Jutrovega« zavarovanja za primer smrtne nezgode. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. ♦ 25. letnica smrti pesnika Kranjčeviča. Društvo >Cvije,ta Zuporič« v Sarajevu priredi jutri proslavo peti n d v a j se tlet n ice smrti znanega hrvatskega pesnika Siivija Kranjčeviča. Pri tej priliki bo netcoMko dni po-setnikom otvoriena delovna soba pesnika, ki se nahaja v poslopju sarajevskega muzeja. . . . * Spremembe v državni in banovinski službi. Z odlokom banske uprave so imenovani: Alojzij Jaklič za uradniica v 10. položajni skupini pri Higienskem zavodu V Ljubljani; Marija Izlakar za strokovno učiteljico v 9. položajni skupini pri državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani; Josipina Seljak za strokovno učiteljico v 9. položajni skupini pri državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani; premeščeni pa s'a: Ivanka CizeJj, laborantsa pri Higienskem zavodu v Ljubljani, k zdravstvenemu domu v Mariboru, in Ana čebela, uradniška pripravnica pri Zdravstvenem domu v Mariboru v Higienski zavod v Ljubljani. Imenovana sta: dr. Franc Repič za bano-vinskeea zdravnika združene zdravstvene občine Planina v srezu brežiškem, Alojz>j Mavric pa za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem nače.lstvu v Šmarju pri Jelšah. Banovinski zdravnik dr Janko Kalan. doslej zdravnik združene zdravstvene občine Grosuplje je v isti ■>as>tnosti premeščen k združeni zdravstveni občini Cansova s sedežem v Cankovi. Razveljavljen pa je odlok, s katerim je bil po potrebi službe dr. Josip Smola, banovinski zdravnik v Žužemberku, premeščen v Cerklje pri Kranju. Iz banovin-ske službe jc bil odpuščen služštelj pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVUE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo. 120 K. PAJK KLOBUČAR Sv. Petra c. 51 Vam očisti, pobarva in preoblikuje za mai denar KLOBUKE vseh vrst v najmodernejšo obliko. Manufakiurna in konfekcijska trgovina F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 29 nudi veliko izmro damskih plaščev za pomlad po jako nizkih cenah n. pr,* navadni športni od 195.— naprej, ooljše vrste angleški, elegantna izdelava od 380.— naprej, Modri in črni rips plašči, najnovejše tazo-re od 440.— naprej. Trenčkoati, iz najboljšega gabrdina od 480.— Din naprej, kakor tudi damske obleke, bluze, krila itd. po ja-ko nizkih cenah. Vsa konfekcija se izdeluje po prvovrstnih modnih žournalih v lastnem ateljeju. Ako ni ugajajočega na zalogi, se po želji izgotovi tudi v 24 urah. 4070 Cenj. občinstvo vljudno obveščam, da sem danes otvoril GRAVERSKO OBRT v Ljubljani na Mestnem trgu št. 5(1. nadstropje) ter se priporočam za cenj. naročila, zagotavljajoč točno in solidno izvršitev po nizki ceni. Joško Dolenc, PRVOVRSTNA JABOLKA po izredno nizki ceni zopet na zalogi pri Gospodarski zvezi. * Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani v aprilskem roku se bodo zaradi podaljšanja ve;ikonočnih počitnic do »bele nedelje« začeli v petek, dne 21. aprila, ob 8. uri dopoldne, ne pa, kakor je bilo prvotno oznanjeno, dne 19. aprila. Kandidatov, ki bodo pripuščeni k polaganju izpita, izpitni odbor ne bo o tem posebej obvestil, temveč samo one, ki eventuelno iz zakonitih raz-k>v k izpitu ne bi bili pripuščeni. Rok za dospelost prošenj je podaljšan do 18. aprL la. — Izpitni odbor. + Profesorski izpit. Karol Pahor suplent glasbe na drž. učiteljišču v Mariboru je položil v četrtek pred komisijo v Beogradu profesorski izpit kot prvi iz te stroke — z odliko. Čestitamo! ♦ Na berlinski univerzi je bil dne 9. marca promoviran za doktorja vsega zdravilstva mariborski rojak g. Rudolf l^esko-var. Njegovo disertacijsko delo >Sport und Konstution« je referiral prof. Sauerbrucb in je šlo v tisk z dovoljenjem medicinske fakultete v Berlinu. ERPEX —« BLAGO PREVDARNEGA MOŠKEGA + Slovenska predavanja v Zagrebu. Prosvetni odsek Narodne knjižnice in čitalnice bo v polmadni sezoni priredil vrsto zanimivih predavanj in sicer bodo predavali: 5. aprila dr. Kari (uušicki: O zlatenči in žolč-nih kamnih; dne 12. aprila: dr. Ljudmil Hauptman. Slovenci za časa proti reformacije in absolutizma; dne 19. aprila dr. Boris Zarnik: O spočetju brez oploditve; dne 26. aprila dr. Avgust Arselin: >Iz spominov na Cankarja; dne 3. maja dr. Alojzij Tavčar: Kako diha rastlina; dne 10. maja dr. Fran Zavrnite: veterinarstvo in narodna prosveta; dne 17. maja dr. Grga Novak: Nazor na svijet starih istočnih naroda; dne 24. maja dr. Fran Kokolj: Medsebojno razmerje kožnih in notranjih bolezni, dne 31. maja pa dr. Ivan čerae: S kajakom od Zagreba do Carigrada. + Biološko-oceanografski institut v Splitu. Na vrhu Marjana pri Splitu je bila te dni dovršena prva zgradba biološko-oceano-grafskega instituta. Institut se bo iz dosedanjih prostorov v pcnzljonu »Split« v Kratkem preselil v novo poslonle. Institut je opremljen z vsem! sodobnimi aparati. Bavil se bo s proučevanjem biološko-ribar-skih problemov. ♦ Absolventi zadružne šole v Zagrebu so te dni posetili Gorenjsko ln so se ustavili tudi v Lescah. 22 ekskurzistov je vodil g. inž. Rečič in ko so bili v Lescah, se jim je pridružil tudi g. inž. Bogdan Vovk, ki je prispel z Bleda. Župan g. Ivan Ažman, ki je goste pozdravil že pri kosilu, jih je odsedel potem v novo šolsko poslopje Kraljeviča Andreja, kjer so bili deležni prisrčnega sprejema. Navzoč je bil tudi župnik g. Avsec. Gostje so si ogledali šolo in so se posebno zanimali za gospodinjsko nadalie-valno šolo. Po ogledu so se v spremstvu gg. župana Ažmana in inž. Vovka podali na Bled, od koder so odpotovali v Ljubljano. ♦ Izlet po Sredozemskem morju. Za izlet na porobrodu »Kraljica Marija«, ki ga priredi Jadranska .®traža po Sredozemskem morju, vlada veliko zanimanje. Doslej se je prijavilo 283 oseb iz Jugoslavije, 50 pa iz češkoslovaške. ♦ Poprava zgodovinskega spomenika. S troškom 150.000 Din bo letos popravljena stara trdnjava Lovrijenae v Dubrovniku. Trdnjava je bila zgrajena pTed 700 leti. ♦ Udruženje jugosiOven»kih Muz-Antor. jev in AvtOr.centrala. z odlokom od 28. februarja t. 1. je razsodišče trgovsko-industrijske zbornice in obrtne zbornice v Zagrebu na tožbo UJMA odločlo, da po krivdi AC prestane kontrakt med UJMA in AC. UJMA bo kot edino nacionalno društvo za zaščito pravic glasbenih avtorjev tn skladateljev v Jugoslaviji organiziralo lastne poslovalnice. Opozarjam vse glasbenike in avtorje dravsike banovine, da UJMA n'ma nikakih »rkov več s S Bakareičem m z njegovo Avtor-centralo Zadruga jugoslo-venskih glasbenih avtorjev in skladateljev, ki se snuje namestu dosedanje Avtor-cen-trale, je na mciativo S. Bakarčiča naperjena proti UJMA Toliko vsem v informacijo. Kmil Adamič, načelnik odseka UJMA za dravsko banov.no. ♦ Samostojno lahko nastopate, če ste prepričani. da vonj vaših ust ni nikomur neprijeten. To zagotovilo in z njim vred občutek sigurnosti si pridobite z nego ust z Odolom Odol je antiseptično sredstvo in ker zadostujejo za vporabo le majhne količine, je tudi zelo poceni. ♦ Kamnosegtvo Alojzij vodnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačnilnimi pogoji tudi na hranilne knjižice ♦ Sukno za mOfike obleke tn da-mske plašče Vam nudi najceneje F. X Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. ♦ V Parizu in Londonu je bilo milo za pranje Riviera odlikovano z zlato kolajno. To milo ima kot zaščitni znak sidro dn je treba na znak paziti pri nakupu. S pomočjo tega izvrstnega mila postane peri-lo belo kakor sneg. Riviera milo je pripravljeno na osnovi olivnega olja. ♦ Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nudi tvrdka Franc Erjavec trgovina usnja. Ljubljana, Stari trg 18. ♦ Vinske sterilizatorje po 60 Din ima na zalogi »čchostaklo« Ljubljana, Komenskega ulica ♦ Dospela le najnovejSa keramika in zad-nje novosti pisemskega papirja M. TIČAR, Ljubljana. ♦ U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno in debelo pri Kari Prelog, Ljubljana.« ♦ U. F. svilene nogavice ima v zalosr. Ign. žargi, Ljubljana Sv. Petra cesta 11. ♦ Darujte podpornemu dru5tvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.« Smo vprašali strica Miho: Kam pa na nedeljo tiho? Stric odvrne', se zasmeje: „K Slamiču, to se umeje!" Iz Lfrihliane o— Odlikovanje. Včeraj ob 11. je gosp. ban dr. Drago Marušič ob navzočnosti višjih uradnikov banske uprave in številnih članov ruske kolonije izročil ge. Tereziji Jenkovi red sv. Save IV. stopnje in ge. dr. Grojer Jenko Eleonori red Sv. Save V. stopnje, s katerima ju je odlikoval Nj. Vel. kralj za njuno požrtvovalno delo na socialnem in zdravstvenem polju. V svojem nagovoru je g. ban poudaril veiiko požrtvo. valnost obeh odlikovank, ki sta a svojim nesebičnim delom vedno kazali svojo veliko ljubezen do trpečih. V svoji zahvali je ga. Jenkova poudarita, da ji je z odlikovanjem, ki ga sprejema z največjo hvaležnostjo, dana zavest, da je njeno udejstvo. vanje, vera in velika ljubezen do ožje in širše domovine ter njeno delo usmerjeno r.a pravo pot. Ga. dr. Grcjer-Jenkova pa je izrazila svojo zahvalo z zagotovilom, da bo tudi v bodoče delovala z istim navdušenjem in požrtvovalnostjo na socialnem polju. u— poštni direktor dr. janko Tav7.es je v petek službeno pregledal novi poštni urad na Dolenjski cesti, kjer mu je uprav- ERPEX — ZA ŠPORT — ZA PROMENADO — ZA SALON nik pošte razkazal Ureditev in razvrati t ev urada. G. direktor se je o vsem, kar je videl, izrazil zelo pchvalno, nakar mu ie g. upravnik poročal še o tekočih poslih In opravilih. G. direktor je obljubil, da bo storil vse, kar bo potrebno, da se v polni meri zadosti željam prebivalstva v okolišu tamkajšnjega poštnega urada. u— Odličen književnik v Ljubljani. Jutri ob 20. bo predaval v Francoskem institutu g. Leon Pierre Quint, ki uživa ugled enega najboljših kritikov sodobne literature. Govoril bo o Gide-u, eni zanimivejših figur današnje francoske književnosti. L. P. Quint je napisal o Qide_u tudi knjigo, ki velja za najpopolnejše delo o tem pisatelju. u— Beethoven »Missa sotemnis«. Opozarjamo na ponedeljkov koncert Glasbene, Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajala Beethovnova slavnostna maša za soli, zbor in orkester. V solo-kvartetu nastipijo go G j um gje n a c-G a veJla (sopran), ga 3ernot-Golobova (alt), Gostič Jože (tenor) in Julij Betetto (bas). Zborovski pa.rt izvaja pevski zbor Glasbene Matic, orkestralni je v rokah opernega orkestra, ki je pomnožen z nekaterimi član: orkestralnega društva in konservatoristi. Umetniško vodstvo ima ravnatelj g. Mirko Polič. Opozarjamo, da bo na razpolago še sedeži po 50 40, 30, 25 in 20 Din, ostalo jo razprodano, stojišča pa se lahko dobe še v poljubnem številu. Predprodaja je v ponedeljek eeJ dan od 8—12. in od 14—18. ure v knjigarni Glasbene Matice, nato pa od 19. ure dalje v veži pred Unionsko koncertno dvorano. BARVE, LAKE, FIRNE2 ln vse ostale pleskarske ln slikarske DOtrebSilne — ako hočete biti res zadovoljno postrežem — kupite le v trgovini „LUSTRA" — V. LAZNIK Ljubljana, Gosposvetska 8 — (poleg Slamiča) Telefon 2753 Pri večjem odjemu znaten popust. 98 TEOKAROVIC, PARAClN E DošSo je: sveže spomladansko blago za obleke in površnike. Cena in vzorci Vas bodo presenetili. — Kvaliteta enaka najboljšim inozemskim. TOVARNIŠKO SKLADIŠČE LJUBLJANA GRADIŠČE 4 135 Samo še jutri re&a&p&i d*. tMa^dtc LJUBLJANA, Frančiškanska ul. 10. IZRABITE PRILIKO Velika špionažna afera razkrinkana! Ženska izdala gibanje podmornic sovražniku! Velefilm po resničnih dogodkih iz svetovne vojne! Velenaoeio! NEVIDNA FRONTA Režija: Richard Eichberg Igralci: Trcde v. MoSo, Kari Ludvik Diehl Paul Horbiger, Trude Berliner, Paul Otto Kot dopolnilo: Naši kraljeviči na Bledu. — Najnovejši Foxov zvočni tednik in kulturni film »Hiti počasi!« Predstave danes ob 3., 5., %8. in %10. zvečer. ^itni kino Matica Telefon 2124 iS Z S* vseh vrst čevljev po tovarniški eessi, otroških, fantovskih, ženskih in moških. — SAMO OD 3. DO 6. APRILA od 8. do 18. ure. — NE ZAMUDITE IZREDNE PRILIKE IN HITITE v Pollakov® tovarno na Sv. Petra s. fef u— Glasbeno predavanje. Mednarodni glasbeni kritik g. Gerhard Krause bo predavaj na povabilo ravnateljstva drž. konservato. rija v Ljubljani v sredo dne 5. in v čer.rvk dne 6. t. m. ob 16. v Hubadovi pevski dvo-rani in sicer v sredo o sodobni madžarski glasbi in v četrtek, dne »>. t. m. o sodobni poljski glasbi. Predavanje bodo pojasnjevali primeri na gramofonskih ploščah. Rjv-nateljstvo vabi kon?<-.rvatoriste in interesente sploh k tem predavanjem. u_ Že 1. aprila smo dobili res pravo aprilsko vreme. Zadnji marčev dan je poKazal vso nagajivost, ki jo bo najbrže uveljavil april. Deževalo je pomalem ves dan, včeraj pa je bilo zjutraj precej oblačno in h'adno. Nu. že dopoldne se je nekajkrat pokazalo sonce in so se razpodile megle, da so se hip nato spet strnile. Prav tako je bilo tudi popoldne, le da se je temperatura spet precej dvignila. Kakor rečeno. april obeta biti tudi letos prav muhast in rogovilast. ERPEX — CENE NA ZADNJI STRANI LISTA u— Društvo j Soča« je po 53 dueh 17. Buenos-Airesa prejelo naslednje pismo: Sokol »La Paternal« z veseljem sledi razvoju in delovanju bratskega društva »Soče. Najiskrenejše želimo, da bi se sleherni Primorec, k; je našel varr.o zavetje in krun v bratski Jugoslaviji, organiziral v tobro-bit našega izscljenstva. Mi tukajšnji prj. morci se vesel m o, ko čitamo poročila o Vašem sodelovanju Naša društva v Južn Ameriki so v s.abih razmerah, ko r ni prave edinosti. Pravo narodno društvo < tu samo Sokol — Ob koncu pisma prosijo roia*i za knjige, povesti, igrokaze, pr stvene razprave in tudi za š Radi bi imeli tudi slike nato kov Pismo je zaključeno z bratsko društvo tudi v bo:!o< lova k), in s tiri srčni mi soko vi — Društvo prosi zaradi t* svoje člane, la bi po svoji r. k izpolnitvi ž< ja rojakov v Knjige naj s« izročajo t-a : gledališka 7-III. ne znan-■ e knjig". mu cenijo. da bi SDešno de-tni pozdra-doDisa vss i prisnevali :žni Ameriki. u— Kolo jugosiovenskih sester v Ljub- «saaaes Ijani opozarj nepoklicane ose' čin hotele v ir. denar, kakor se osebam, se bo rino pobirajo e štvena poobla-ge. Franje Ta-, gdč. A. Likoza: u— Združba I ljani naznanja, ulica št. 7 v : obrtne pravice več ter nima p: del, na kar s? sestniki v izog: biinstvo, :..,j zavrne vse k: bi na katerikoli na_ u društva komu izvabiti je to že zgodilo Proti tera injjsko postopalo! člana-odbornice, ki imajo dru-a, s podpisom predsednice j rje ve in blagajničarke eve. lovskih mojstrov v Ljub- Ivan Janežič, švabičeva ubljani, nima nikakršne krovstvo. ni izučen kro--rice prevzemati krovskih opozarjajo vsi hišni po- Zaloffa na »psih irskih plaščev v LJut'*fani A. PAULIN, h tigresni trg štev. 5. G Al: EROBO vseh vrst snaži bre s stanovitnimi barv niča m barvarna, Lj "varjenja blaga, a IDEAL, kem. č il-■:na, Kongresr. 3 u— H koncertu PRK na državni klasični gimnaziji. Marljivi pomiadek Rdečega križa na klasični gimnaziji bo stopil, kakor vsako leto, pred javnost tudi letos lue 6. t. m. s svojo prireditvijo v dvorani Delavske zbornice. Novost bo nastop mladinskega zbora, sestoječega iz prvo in dri sošolcev, ki šteje 50 mladih grl. Tudi oktet, ki je že z lanskim nastopom pokazal svo?c zmožnosti, se je lepo upe!, posebno na s roji poletni turneji med koroškimi brati. Zapel bo tri pesmi, med katerimi bo najbrže najbolj ugajala koroška narodna > Poj dam o v škufce«, ki se je je naučil na svoji turneji po Koroškem in ki je ob nastopu koroških pevcev v Ljubljani žela največ odobravanja. Višek programa je nastop Uroša Prevorška, talentiranega mladega violinskega virtuoza, enega najboljših učencev državnega konservatorija iz šole prof. Jana šlaisa. Tudi mešani zbor, ki šteje 70 grl, nam bo dovršeno zapel nekaj pesmi Naš najboljši zborovski komponist Emi Adamič je skomponiral za ta nastop pesem >Da b' biva ljepa ura« po koroški narodni. Nekaj posebnega je dr. Kimovčeva še ne izvajana gorenjska koračnica, ki jo bo zbor zapel kot zaključek programa in bo gotovo užgala poslušalce, da bodo po prireditvi strumno odkorakali iz dvorane. Mladinski kakor'tudi mešani zbor bo vodil učitelj petja Luka Kramolc. Ker je dobiček prireditve namenjen počitniški koloniji slabotne, manj premožne dece, vabimo vse prijatelje mladine, da se te prireditve udeleže. u_ Občni zbor krajevne organizacije JRKD za Poljanski okraj se je vršil 27. marca v gostilni pri Klemenčiču, Udele-ležilo se ga je skoro 75% organiziranega članstva S tem so pokazala naši obrtniki, delavci, zasebni in javni nameščenci živo zanimanje za javna in organizatorična vprašanja. Predsednik g. dr. Klepec je v svojem govoru obrazložil članstvu pomen in potrebo nacionalne organizacije kakr- i «fJ KafSeŽU V FZsrilanSki U šna je JRKD in poročal o de.lu organiza- ci je od ustanovitve. Posebej je še pozdra- Na ta račun bo vsako r del jo ob 7. zveč vil mestnega načelnika g. dr. Dinko Puca '•4 SKI PLAŠČIŠ vsak drugačen — vsak K. PUČNIK, Šelenbcrgova ulic: »Zve Dežni plašči in siikv in gospode; za gospot k posebnost zase ganten RUBLJA?' i. nasproti kav ;zda« vseh vrst za -a oblačila po Zopet so enega zaklr in sreskega delegata g. dr. Cenudra. O društvenem delu v preteklem poslovnem letu je podal izčrpno poročilo tajnik g. Gre-gorič ter očrtal smernice bodočega dela. Blagajnik g. Flegar ni izkazal posebno velikega društvenega premoženja, vendar pa vzorno vodeno blagajniško poslovanje. Župan g. dr. Pue je obširno poročal o delu in gospodarstvu občinske uprave, g. dr. Cepuder pa je poudarjal važnost organizacije, ki naj članstvo utrjuje v jugosloven-skem nacionalizmu. Pri slučajnostih se je razvila debata o potrebi intenzivnega kulturnega dela vn o društvenem lokalu, nakar je g. župan obljubil organizaciji pomoč da dobi svoj društven: lokal. u— Dane« zadnja predstava »Sanghai-Ekspresa« z Marlcno Dietricho-v-o. Danes ob 11. dopoldne predvaja ZKD v prostorih Elitnega 'kina Matice zadnjikrat veliki Sternbergov film »šanghai.ekspres« z Marleno Dietrichovo v glavni vlogi. Vsebinsko napet, zanimiv in krasen film. v katerem vidimo poleg tega še lepo kitajko Ano May Wong, naj si vsakdo ogleda. u_ Socialno prireditev v korist brezposelnim pomočnicam danes ob 17. v Delavski zbornici. Pester koncertni spored. Nizke cene za sedeže, stojišča brezplačna. u— Upokojeno učiteljstvo ima svoj letni občni zbor svojega društva v četrtek, dne 6. aprila ob 15. uri. odnosno pol ure kasneje pri vsakem številu članstva, pri »Novem svetu« z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani in članice! u_ Gasilno društvo v št. Vidu nad LJubljano priredi danes ob pol 16. v ljudskem domu v počastitev pokojnega društvenega tajnika A. Jeločnika igro »Vest« v režiji člana ljubljanske drame g. Frana Murglja. čisti dobiček je. namenjen za postavitev nagrobnega spomenika A. Jeločniku._ 1VAGON JABOLK 80 % mošančkov proda 4765 VLADO PETKIČ, Šmartno ob Pald. na ražnju pečen janjček z lukom ljubiteljem te pečenke na razpolago. 4775 pomladne novosti, v zadnjih modnih barvah in oblikah, razne kakovosti dobite pri Mirko Begat&f, Liu&lfana Stari trg 14. 4723 Sprejemajo se popravila. — Cene nizke. Pamskl plašči zadnje mvmtl Pred nakupom plaiča za pomlad si oglejte brezobvezno zaloge dunajskih modelov po najnižjih cenah pri 3782 „NOBLESSE" LJUBLJANA, Aleksandrova cesta šL 4 STANOVANJA v novi vili za julij ali avgust v novi vili, 5 minut od pošte pred Bežigradom: 1 3-sobno in 1 4-sobno komfortno stanovanje, vse pritikline, vrt, ter 1 1-sobno stanovanje za hišnika. Informacije: Reklam Rozman, reklamno podjetje, Ljubljana, Gledališka 8. 4779 Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss), se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. vse vrste kot: chypre, roža, ruska, vijolice, francoska. gardenia itd. % litra ... Din 12.— '/4 »» . „ 14.— '/4 n „ 16.— Drogerifa GEEGORIč Ljubljana, Prešernova 5. NE POZABITE! žrebanje L razreda 11. In 12. aprila. SREČKE drž. razredne loterije kupite ali naročite (z navadno dopisnico) samo pri srečnem glavnem pooblaščen, prodajalcu BEISTOL Novi Sad, 2eljeznicka ulica br. 27. 4776 DAMSKE MODNE NOVOSTI! za kostume, obleke, plašče itd., najnovejših vzorcev in barv ter SVILE sa obleke in pijame si oglejte v naSIh Izložbah in trgovini. REKLAMNE CENE : Modno volneno za obleke od Din 28.—• Modno volneno za kostume od „ 62.— Modno volneno za plašče „ 65.—■ Svila, tiskana Din 18.— „ 22.— S^ila, gladka „ 15.— „ 35.— Ogromna izbira — ugodne cene NOVAK — Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) u— Snkcl Vič. Današnja predstava ><~!o-spofia senatorja< se zaradi nepredvidenih zaprek odpoveduje. u_ Opeklinam je podlegla. Včeraj smo poročali, da so pripeljali iz Dobrunj v občo bolnico v Ljubljani 14 mesečno delavčevo hčerko Lucijo Maroltovo. Dekletce jo 'doma zlilo nase lonec kropa, ki jo je po-paril na vratu in životku ter po levi roki. V bolnici so se zdravniki z vso vnemo za-tz^U za malo dektelce, a je ostal ves trud zaman. Mala Lucija je bila včeraj zjutraj rešena trpljenja. OKUSNI p^stiladaisski plašči ~>o zelo nizki ceni Gofllp & C@a9 konfekcija, Miklošičeva c. 16, I. nadstr. BBBDSnBBnBMHBBHBBOB u_ Ljubezniv mož. Popoldne ob 16.35 3e "jila reševalna postaja pozvana na pomoč ia Vodovodno cesto 22.. kjer se je pravkar odigrala mala zakonska drama. Strojnik se je prepiral s svojo 44 letno ženo Iva-io nato jo je pa med prepirom udaril z lekim topim predmetom tako močno po ratu, da ji je prebil žilo in je žena močno srvavela. Po dejanju je mož izginil, ženo pa je reševalni avto prepeljal v bolnico. Iz-eubila je sicer precej krvi, toda ni nevarnosti za njeno življenje. u_ Nekaj gorskih lisic je ostalo še nepro- lanih od dražbe >Divje kože^, ki se je vrnila pretekli tede.n na Ljubljanskem vele-sejmu. Krzno je lepo, po ugodnih cenah. Naše dame naj ne zamude te ugodne prili-.ke, da si nabavijo lepe boe. Blago se ogledat na Ljubljanskem velesejmu. u_ Večjo količino blaga, ki Je ostalo v «k adiščih preko roka bo prodaJa carinarnica 5. t, m. oh 9. dopoidne. Razprodanih bo tudi 24? kg steklenih posod in motorno kolo. J4«? ima v veliki izbiri IGN. ŽAEGI, Ljubljana Sv. Petra cesta 11. 4719 »Jr•• - '.--»»i. -, -.vi,.. ||| BINO LJUBLJANSKI DVOB fll Telefon 2730 P --- Danes nepreklicno zadnjikrat LUCIANO ALBEKTINI akrobat, kralj zraka, v velenapeti pustolovščini 3L$v za milifoni Predstave ob 3., 6., HS. in 9. pri najnižjih cenah 2, 4 in 6 Din tm KlJ g kino Ideal" Danes zadnji dan! Izvrstna šalo-igra, pri kateri se boste nasmejali od srca! SIEGFRIED AKNO kot trgovski pomočnik, zaljubljen kavalir in dedič milijonske zapuščine. npr I Ce (»Moric ima srečo«) Lepa glasba! Novi, krasni šlagerji! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer Ena noč v M on te Carin Predstave, danes ob 15.%., 13. in 20.^, jutri ob 20. uri. Pride: MAGIJA ZAPADA. CEJ-fe. • -IO, 8, 6,5,-* DIN Slatinske tablete» hujšanje odstranijo vso preobilno tolsčo tn Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana u_ Tenis prostori telesno-knl turne ga društva Atena so urejend in se pričenja se-zija že jutri. u_ Otvoril sem drogerijo na Krekovem trgu in se priporočam Mirko Jančigaj. Iz Celia e— Iz politifn© upravne služb«. Gosp. dr. J. Vidmar, sreski načelnik v Radovljici, je imenovan za sreskeaa načelnika v Celju, g. dr. Orožin, sreski podnačelnik v Šmarju pri Jelšah, pa za sreskega podnačelnika v Celju. e_ Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. znani afriški raziskovalec dr. Viktor Lebzelier, vodja antropološkega oddelka državnega naravoslovnega muzeja na Dunaja, o predmetu: »Dve leti med Buš-mani v puščavi Kalahari in pri črnih kmetih dežele Ovambo.« Izredno zanimivo predavanje bodo spremljale številne 6kioptične slike^___ Naznanilo preselitve! Cenj. strankam vljudno sporočam, da sem preselil svojo slaščičarno iz Gosposke ulice št. 26 na GLAVNI TRG št. 9 (v prejšnje prostore tvrdke »Singerl ter se priporočam za blagohotno naklonjenost tudi za bodoče! 4787 KARL MANTEL, slaščičar. e_ Sokolska mladinska telovadna akademija ee bo ponovila danes ob 16. v mestnem gledališču. e— Koncert pevskega društva »Oljke« se bo pričel danes ob pol 16. v veliki dvorani Narodnega doma. e— Truplo pokojnega g. Franca Sohauerja, urednika »Deutsche Zeitung« v Celja, so pripeljali včeraj popoldne s furgonom iz celjske bolnice v Marenberg. Pogreb bo danes ob 15.30. e_ Število brezposelnih polagoma pada. Od 21. do 31. marca se je pri celjski ekspozituri javne borze dela na novo prijavilo brezposelnih (67 moških in 21 žensk), delo ie bilo ponujeno za 137 oseb (104 moške in 33 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 116 (za 92 moških in 24 žensk), odpadlo pa ie 50 moških. Dne 31. marca je bilo v evidenci 1192 brezposelnih (1058 moških iin 134 žensk) napram 1270 brezposelnim (1133 moškim in 137 ženskam). ŠTEVILKE SO DOKAZI! Moške obleke po 190, 240, 320, 450, 520 Din. šolarske od 40 Din dalje. Hlače pumparice od 60 Din naprej. Nogavice od 3 Din naprej pri Franc Kolbezen, Celje, konfek.-manuf. e— Usoden padec. V Celju je padel 51-letni brezposelni delavec Matevž Šmarčan tako nesrečno, da ei je zlomil na levi strani rebro in s! poleg tega nalomil več reber. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. e— Zopet tatvina kolesa. V petek 31. marca med 19. in 20- je nekdo ukradel g. dr. Alfredu Jahartu, urad. tvrdke D. lta-kusch, iz neke veže na Krekovem trgu 800 dinarjev vredno, črno pleska no moško kolo znamke »Styria«: e— Nabavite si takoj nove srečke drž. razredne loterije v predprodaji »Jutra« v Celju, Kocenova ulica 2. e— Elitni kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.45 zvočna opereta »Kontesa pleše« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Ljudska univerza opozarja na pomembno slovensko moderno umetnostno razstavo v veliki kazinski dvorani. Danes ob 11 .bo predaval v razstavni dvorani o smernicah slovenske modeme umetnosti umetnostni zgodovinar prof. dr. šijanec. V ponedeljek je rezervirana razstava posebno za naše industrijske in trgovske kroge, da si zamorejo mirno ogledati razstav, ljene umetnine in si jih po svojem okusu izbrati. V ponedeljek ob 20. bo predaval naš gospodarski strokovnjak, ki je zastopal našo dišavo ta raznih gospodarskih konferencah v inozemstvu, bivši trgovinski minister .senator in univ. profesor dr. Frangeš iz Zagreba o ekonomskem značaju pakta Male antante. V petek bo sname, niti raziskovalec Afrike, dr. Lebzelter z Dunaja predaval o svojem dvoletnem, bi. vanju v puščavi Kalahari. Skioptične slike) a— Velezanlmivo predavanje. V četrtek bo predaval v okviru strokovno-kuiturne-ga cikla »Zveze mladih intelektualcev« vseučiliški prof. g. dr. Fr. Veber iz Ljubljane o temi: Dednost in osebnost. Predavanje bo v veliki dvorani Delavske zbornice ob 20.15 . a— Gostovanje g«. Hat© Gjraigjenae-Gavejla. V četrtek 6. t_ m. bo gostovala v vlogi Margarete v Gounodovi operi »Faust« primadona ljubljanske opere ga. Gjungjenac-GaveUova, ki slovi kot najboljša sopranistka. Gostovanje obeta pose. ben užitek. a— Protituberkulozna liga sporoča, da je v prvem četrteletju nabrala za zgradbo azila 30.972 Din. Vsem in vsakomur, ki je pripomogel ao te vsote, izreka PTL naj-prisrčnejšo zahvalo. Dalje so poklonili PTL veletrgovec g. Pinter eno puščico, ki služi kot nabiralnik dinarskih prispevkov in je nameščena « mariborsski bolnici ter ponovno 100 Din, general Maister 50 Din, g. dr. Franc Windiscber 200 Din, gg. Gusel Albert, Oset Miloš, Mariborska livarna g. Pengg 100 dinarjev in tvrdka »Zlato rog« 100 Din. Hvala vsem! — PTL je vsem hiš. nim posestnikom v Krčevini razposlala na. biralne pole za zbiranje dinarskih prispevkov v fond za zgradbo azila tuberkuloznim. Vse občane, najemnike in hišne posestnike vljudno prosi, naj se spomnijo mesečno enkrat najibednejših s skromnim a rednim prispevkom. Kakor v Mariboru, tako bosta ligina inkasanta Koren Alojzij ln Potočan Mihael tekom meseca posetTa hišne posestnike v Krčevini. a_ Delavec kot faktor države Je naslov predavanja, ki bo danes ob 10. v prostorih Narodne strokovne zveze v Delavski zbornici, vhod iz Sodne ulice. Odobreno t» Mnlsterefv« P?li,iVe •» «orodn»90 «dro*» j. iin 14J o4 ti 1 1932. a— Preizkušnja plinskega omrežja. Prihodnji teden, pričenši 3. t. m. do vključno 8. t. m., vsakokrat ponoči točno med 2.30 in 3.30 uro se bo preizkušalo mestno plinsko omrežje. Ker zavisi točna ugotovitev izgube plina na omrežju od tega. da se v tem času nikakor ne uporablja plina, naproša vodstvo podjetja in vse konsnmente, da v splošnem interesu omejijo uporabo plina v navedenem času. a_ Zasoljena prvoaprilska iala. Neki tukajšnji list je objavil predvčerajšnjim med malimi oglasi tudi naslednji oglas, ki so ga pa prijatelji dotičnega obrtnika namenoma podtaknili: >Zaradi opustitve moje pt:č-joreje razdeljujem brezplačno in posamezno ptiče pevce, me-d njimi tudi žlahtne vr-vivce in sicer le prijateljem ptičev. Kletko je prinesti s seboj. Paradiž, brivec. Koroška cesta 7.«. — Včeraj se je pred omenjeno brivnico kar trlo ljudi vseh starosti stanov in spolov s kletkami v rokah Malo je manjkalo, da niso ogorčeni in potegnjeni prijatelji kanarčkov demolirali brivnice. a_ Veliko izložbeno okno na ograji nni-onske dvorane na Aleksandrovi cesti je razbil včeraj kmalu po polnoči neki prenapeti zagovornik namišljene morale. Debela šipa se je razsula v tisoče komadov. Zli-kovec je nato jadrno pobegnil po Frančiškanski n'ici, vendar ga je neka priča spo-zrnala. Grajski kino, ki je lastnik te izložbe trpi znatno škodo. a_ Važno za avtomobilist© in motocikli-ste. Dne 5. t. m. ob 20. bo v hotelu »Orel«, lovska soba, intereeantno predavanje o pravilnem mazanja motornih vozii. Predava! bo s- inž. Struna od Vacuum Oil Companv Zagreb. K predavanju so vsi interesenti vljudno vabljeni. Ffodor šalfapin Najslavnejši pevec sveta PRIDE! PRIDE! Nočni vlom. Včeraj zjutraj je opazil hlapec tvrdke inž. šlajmer & inž. Jelene v Vrazovi ulici, da je bilo v noči vlomljeno v pisarniške prostore, ki se nahajajo na dvorišču skladišča. Takoj poklicani policijski organi so ugotovili, da so storilci s ponarejenim ključem odprli dvoriščna vrata, predrli zi'd v pisarniško stranišče, od koder so prišli v notranjost, kjer so v prvi pisarni razbiti vrata blagajne in pobrali iz nje 850 Din, nato pa šli še v drugo pisa.rno, kjer so na enak način odprli blagajno, v kateri pa so našli le 500 Din. Premetali so tudi vse predale po mizah, kar • dokazuje, da so se počutili zelo varne. Skupna škoda, ki jo trpi tvrdka znaša okrog 5000 Din. Policija se je poslužila pri zasledovanju vlomilcev tudi svojega psa, ki je sledil neznance do Piramide, kjer pa se je sled izgubila v gozdu. Iz Kranja r— Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju je eden najagilnejših, obenem pa gotovo eden najstarejših slovenskih dile. tantskih odro-; sploh, saj stopa letos že v svojo 701ePunčke žive«. h— Kino predvaja danes ob 15. in 20. uri film »Temni Dunaj« in kulturni film. Iz Novega mesta n— Sporočamo vsem svojim cenjenimi odjemalcem in javnosti, da je ivrdka Sin-ger. šivalni stroji d. d. v Novem mestu, preselila svojo trgovino na Trg kraljeviča Petra št 20, v bivšo trgovino g. Blažiča v hišo krojača g. Midorferja. Is TrboveS? Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet otvorila gostilno v prejšnjih lokalih. Točila bodem prvovrstna dolenjska in štajerska vina po znižanih cenah. Postrežba solidna! Za obilen obisk se priporoča KRISTIN.-*. TRBOVC, Trbovlje. 4718 t— Učiteljska stanarina in še Kaj. Prejeli smo: Dobro znanemu dopisniku »Slovenca« iz Trbovelj ne da žilica miru, da se ob vsaki priliki obrega ob učitelj.sko stanarino, ki mu mora biti hud trn v peti. Da se mu kri vsaj malo ohladi in pomiri, ga prav zaupno vprašamo, kako da je bila njegova kosmata vest čisto mirna takrat, ko je imel sam prosto stanovanje in povrhu še od občine .stanarino, po kateri se mu še sedaj cediio sline. Če mu še to ne bo pomagalo, mu bodo postregli še z raznim o delovanju v »bratovščini«, ki se je v njej počutil nad vse dobro. A zdaj vse minulo je... Fjodor šalfapin Najslavnejši pevec sveta PRIDE! PRIDE! Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Nedelja. 2.: Ob 20. Hamlet. Izven Ponedeljek, 3.: Zaprto. OPERA Zafe«eb »h 20. Nedelja, 2.: Ob 20. Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Nedelja v drami. Danes nte bo popoldasv ske predstave. Zvečer pa se ponovi »Ham-let< z g. Kraliem v naslovni vlogi. Vsa ostala zasedba kakor pri premieri. Režija j« Debevčeva. «Hamlet» je imel tudi letos na premieri izredno velik uspeh. Vprizoritev je popolnoma nora, nov je tudi prevod, ki sa je oskrbel g. Oton Župančič. Opozarjamo tj-di na »Gledališki list«, ki je izšel za premiere »Hamleta« in se dobi pri blagajni odnosno pri bilieterjih. Predstava je izven. »INRI«. Prva vprizoritev pasijonske igra bo na cvetno nedeljo zvečer. Delo se na novo študira v režiji g. prof. Šesta, ki je postavil tudi premiero pasi jonske igre pred štirimi leti. Glavno vlogo igra g. Gre^orin. Sedeži so od 8 do 30 Din. Zunanji poeetniki naroče vstopnice lahko tudi pismeno pri upravi Narodnega gledališča. »Pri treh mladenkah«. Ena najpriljublje-nejših operet na našem odru se ponovi ponovno danes ob 20. Glasba e napisana naf prekrasne Schubertove melodije. Zato, kakor tudi zaradi prikupne vsebine je delo izredno priljubljeno. Za nedeljsko ponovite^ veljajo znižane operne cena. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 2.: Študehtje smo. Opereta. Drevi se ponovi v šentjakobskem gleda* lišču priljibljena opereta »Študentje emo«. Ta domača opereta je po mnenju kritike ena najboljših slovenskih tovrstnih odrskih del zadnjega časa. Vesela mladost je njena deviza. Sodeluje preko štirideset oseb. Avtorja sta Metka in Danilo Bučar. Vstopnice se dobe od 12. do 12. in od 15. do 17. t? I. nadstropju Mestnega doma. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Nedelja. 2.: Ob 15. uri: Maks fn Morie. —• Otroška predstava pri globoko znižanih cenah od 2 do 8 Din. Zadnjič v sezoni. — Ob 20. Zemlja smehljaja. Gostije tenor s. Peter Burja. Znižane cene. —* Zadnjič v sezoni. Ponedeljek, 3.: Zaprta cene Pri cdf/essl ic&fcotfosti /e r e/eor d sedanjosti Zato zahtevajte našo ponudbo, preden se odločite za nakup kakršnekoli dimenzije. Generalno zastopstvo za dravsko banovino : S. J. ROZMAN, Ljubljana - št. Vid Telefon Št. Vid nad Ljubljano št. 2. 4777 Gospodarstvo Državni neposredni davki v novem proračunu Kritične ugotovitve posl. Mohoriča kov je preliminiran previsoko — Objavili smo že pretekli tedeD prvi del govora, s katerim Je narodni poslanec g Ivan Mohorič v Narodni skupščini analiziral in stvarno kritiziral novi državni proračun Danes objavljamo izvleče« iz drugega dela govora, ki podrobno obravnava državne neposredne davke G Mohorič Je o tem med drugim izvajal: Narod najhuje očuti breme neposrednih davkov, čeprav predstavljajo komaj četrtino vseh državnih dohodkov Neposredni davki so v novem proračunu preliminirani s skupno vsoto 1808 milijnov dinarjev Ta vsota se mi zdi prevelika in bojim se, da je ne bo mogoče doseči V proračunu za leto 1930/31 so bili neposredni davki določeni z zneskom 2011 milijonov dinarjev, v tekočem proračunu pa z zneskom 1663, tako da je novi proračun od tekočega za 145 milijonov višji V primeri s tekočim proračunom so ostale neizpremenjene postavke za zemljarino (456 milijonov), za pri-dcbnino (200), za družbeni davek (120) in za obresti (22 milijona dinarjev), Povišane so postavke za zgradarino od 260 na 270 milijonov, za rentnino od 30 na 60. za nsiužbenski davek od 220 na 230, za davek na poslovni promet od 300 na 370 in za zaostale davke od 50 na 57 milijonov dinarjev. Kakor vidimo. Je povišanje največje prf davku na poslovni promet, kar gre na račun stoodstotnega zvišanja osnove za davčno omero davka na uvoženo blago in na račun luksuznega davka V primeri z normalnim gospodarskim letom 1926/27 so ne posredni iavki preračunani za 250 milijonov višje, čeprav ni dvoma, da je nacionalni iohodek najmanj štirih petin prebivalstva v tem času padel za preko 40 odstotkov To nam kričeče kaže kako velika ne-sk adnost je seda., med davčno obremitvi jo in med nacionalnimi dohodkom Vso našo pažnjo pa zasluži dejstvo, da kljub zmanjšanju državnega proračuna za okrog 3 milijarde dinarjev niso mogli dati nikakib davčnih olajšav z edino izjemo 20 odstotnega popusta pri zemljarini V koli kor so vpiačane davčne vsote nazadovale je to le posledica zmanjšane davčne moč' prebivalstva Ta davčna moč se lami m zvišala, zato mora vzbuditi našo pozornost dejstvo, da hoče finančni minister kljub temu doseči višji davčni efekt Storiti bo mogel to le, ako bo pri vseh vrstah dav kov poostrii davčno prakso in še bolj po tencirai postopek, ki je že v prošlem letu izzvaJ toliko resnih komplikacij. Bojim se da bo v taki situaciji še naraslo število eksekucij. narasel pa tudi procent nepla čan.n davkov Davčni obvezanci bodo pri šli v skrajne težkoče ako fcoio hoteli zado stili zakonitim predpisom Neprilike bodo tem večje, ker večina denarnih zavodov kljub tozadevnim predpisom uredbe o reguliranju izplačil ne bo mogla ustreči zahtevam davčnih obvezancev, ki bodo hoteli krit; davke iz svojih vlog ali tekočih računov V splošnem moram reči. da se državni 9-roračun dohodkov ni v dvomljivi! meri pri agodii gospodarski situaciji Z^radarina je n. pr vrgla v letu 1930/31 171 milijon Za prihodnje leto pa je predvidena z 270 miiijon;, torej za 100 milijonov več. Tega zneska ne bo mogoče doseči, čeprav je bil z zakonom o naknadnih kreditih uveden tudi davek na nove zgradbe Kar se tega davka posebej tiče, dela njegova diferenciali a vtis, kakor da se je hotela omejiti g-adbena delavnost, ki pa nam je bila zlasti v sedanjih razmerah izredno dobrodo šla Resno dvomim, da bi davek na nove zgradbe mogel vreči več kakor tretjino vsote, za katf-ro je povišana zgradarina Bolj realno je vzeta postavka za donos davka na poslovni promet, ki je prelimini-ran ie za 70 milijonov več kakor v teko čem proračunskem letu Da je povišanje kljub podvojitvi osnove za davčno odmero ter kljub obdavčenju uvoza in kljub vsemu davku razmeroma nizko, je treba smatrati kot priznanje, da se je notranji poslovni promet znižal za okroglo 40 odstotkov. Resno moramo razmotrivati o vprašanju neplačanih davkov G finančni minister je v finančnem odboru izjavil, da znašajo davčni zaostanki v naši državi okrog 2700 milijonov dinarjev, torej skoro za 1 milijardo več, kakor znaša v novem proračunu skupna vsota vseh neposrednih davkov Nujno se moramo vprašati, kako je splob moglo priti do tega. da je vsota davčnih zaostankov narasia do take izredne višiine Analizirati moramo tudi vzroke te ga nezdravega pojava Jaz kratkomalo ne morem razumeti, kako je mogla finančna uprava v prejšn ih letih dopustiti, da so se davk; tako neredno plačevali InteresiraJ sem se, koiiko znašajo davčni zaostanki na področju finančne direkcije v Ljublja.u, in izvedel, da dolgujemo vsega okrog 40 milijonov dinarjev, kar ni v nikakem raz merju z vsoto 2700 milijonov za vso dr žavo Ako b: se bilo tudi v drugih banovinah postopalo enako ostro, sem prepričan da bi bila vsota davčnih zaostanso^ mnogo man;ša Vse finančne neprilike, s katerimi se mora danes boriti država, bi bile na mah odpravljene, ako bi mogli iztirjatt 'A za ostali tavek Toda mi vidimo da predvide va finančni minister v novem >ror'čum samo 75 milijonov kot dohodek iz davčnih zaostankov prejšnjih let To znači koma. 3 odstotke od skupne vsote dolgovanib davkov, ka. moramo označiti za zelo nezadovoljivo Predobro poznam gospodarsko stanje prebivalstva in pomanjkanje denarja, da bi si mogel delati kake iluzije v pogledu izterjanja davčnih zaostankov Opozoriti pa moram na psihološko stran tega pro biema m na posledice, ki lahko nastanejt za splošno davčno moralo v državi, finančni odbor je že večkrat kritiziral od^ed be § 14 novele k davčnemu zakonu Po tem paragrafu je finančni minister poooisi ščen, da more odpisati davke, predpisana do konca leta 1928 Postranska stvar Je ali in v koliki meri se finančni minister praktična poslužuje tega rvonblas- a Glav no Je. da je bila taka odredba uzakonjena in s tem ustvarjen prejudic Zato ne smem< Mti !-ienadeni ako se del davčnih ^bve zancev seda.' nadeja, da bo s ozirom na težko gospodarsko stanje ta ali bodoči ti nančni zakon v poeledn odpisavanla iav kov še bolj širokogruden Ne smemo te čuditi, ako poskuša ostati davke dolžin v Narodni skupščini — Donos dav-Poglavje o davčnih zaostankih tudi tak obveznik, ki bi Jih lahko ,> ačai ker računa da ga bo ob ugodni priliki finančni ali kak drugi zakon rešil njegovih obvez Pošten davčni obvezanec je lahko po pravici ozlovoljen. ako vidi tako laično politiko Kdo bi mu zameril če trle lo mnenja, da veljajo davčni! zakoni samo za oni del prebivalstva, ki pravočasno in reia-j (v.«čuje p^e^pisane davite Narodna skupščina bi ne izvršila svoje dolžnosti, ako bi ob proračunski debati ne zahtevala, ;a se to vprašanje končnoveljavno razčisti in ne bi zahtevala garancij, da se bodo davčni zakoni 7 enaki meri iz'-uai za vse davčue obvezance. Zanimivo je tudi proračunsko poglavje, ki govori o monopolih Po mojem prepriča nju smo dosegli z zadnjim povišanjem mo nopoLnih cen skrajno mejo konzumne spo sobnostt prebivalstva Od tega časa dohodki iz monopolov trajno padajo, kar prizna va tudi g finančni minister sam V prora čunskem letu 1930-31 so vrgli monopoli ie 1779 milijonov dinarjev, v letu 1931-32 pa le še 1518 milijonov Tudi letos ne bomo doseglr. viš.ie vsote Zato ne verujem, da bi v novem proračunskem letu dosegli preliminirani znesek 1606 milijonov Glavno vlogo pri monopolu igra tobali; njegovi dohodki znašajo 90 odstotkov vseh preliminiranib monopolskih dohodkov Sta tiistika tobačne potrošnje pa je najboljša slika materialnega nazadovanja kadilcev Cigarete Zeta in Sava so zabeležile v prvem letu konzum v iznosu okrog enega milijona komadov, v drugem letu že poldrugi mi lijon. a v prošlem letu preko 4.5 milijarde komadov, to je 90 odstotkov vse potrošnje cigaret, tako da odpade na boljše vrste samo 10 odsotkov. Notranje posojilo za javna dela v češkoslovaški Prizadevanje češkoslovaške vlade za omi-ljenje gospodarske depresije so te dni stopila v odločilno fazo V četrtek ie bilo češkoslovaški javnosti predloženo na vpis novo 5-odstotno notranje posojilo, ki naj služi izključno za izvedbo javnih del. Najetje tega posojila je končni člen v verigi jkrepov, ki gredo za tem, prilagoditi gospodarsko življenje in denarno gospodarstvo povečini kupni moči denarja, ki se kaže v splošnem padcu cen. Češkoslovaška spada med one vedno redkejše džave, ki nadalje držijo svojo valuto na zlati pariteti. Čim bolj se množi število držav, ki so opustile zlati standard ali pa so morale dopustiti znižanje tečaja valute, pod zlato pariteto, tem težja postaja konkurenčna sposobnost na svetovnem trgu za države s polnovredno zlato valuto, ki jih razmere prisilijo do tega, da z izrednimi ukrepi uredijo razmerje med cenami in dohodki ler med dolžniki in upniki. Svetovne cene v trgovini na debelo so (v zlatj računano) •>adle v zadnjih letih za polovico in še več. Za isti denarni znesek v zlati valuti lahko danes kupiš mnogo več kakor recimo pred 3 ali 4 leti. To pa pomeni v stvari, da se je enota vrednostnega merila, ki je vezano na zlato, občutno povečala. Taka sprememba vrednostnega merila še ne bi predstavljala tako nude nesreče, če bi vse cene (na iebelo in na drobno, za sirovine in izdelke) v enakem razmerju popustile in če bi v istem razmerju nazadovali tudi vsi denarni dohodki (davki itd.). Temu pa žal ni tako. Medlem, ko so cene agrarnim proizvodom in sirovinam v trgovini na debelo silno zdrknile navzdol, se v trgovini na drobno razlika že mnogo manj ali pa sploh bistveno ne oozna. Cene za uslužnosti so estaie v glavnem nespremenjene, prav tako cene za dolgoročni kapital (obresti), davki pa so povsod celo višji. Če bi imeli na razpolago idealno merilo vrednosti z nespremenjeno kupno močjo, tedaj bi videli, de je realni dohodek kmetijskega prebivalstva (zlasti v agrarr.ih državah) hudo padel, dočim se je v državah z zlato val ito realni dohodek od kapitalne rente v obliki nespremenjenih obresti bistveno povečal. V tem tiči eden glavnih vzrokov porušenega razmerja pri razdelitvi socialnega produkla in prekomerne bezpo-selnosti. Mnoge države so po vzorcu Anglije to krivico namenoma ali pa po sili razmer deloma popravile na ta način, da so opustile zlato pariteto. Države, ki nadalje vztrajajo na zlati pariteti, pa si morajo pomagati na druge načine, z izrednimi ukrepi v cilju izenačenja cen in znižanja obrestne mere zlasti za obligacije in hipoteke bodisi 9 konverzijami (Francija) ali s prisilnimi ukrepi (Nemčija). Češkoslovaška je že pred tedni s posebnim zakonom uredila vprašanje znižanja obrestne mere v privatnem denarnem gospodarstvu. Vprašanje znižanja obrestne mere za javne dolgove in privatne dolgove na podlagi obligacij, pa je uredila z zakonom o ku-nonskem davku, ki je pred kratkim stopil v veljavo S tem splošnim znižanjem obrestne mere je sedaj istvarjen pogoj za uspeh emisije notranjega posojila za javna dela. Zakon o kuponskem davku uvaja davčno obremenitev obrestnega donosa notranjih državnih dolgov v višini 1(5 in dve tretjini odslotka ali ene šestine. >ako da se n. pr. obrestni donos 6-odstotnega posojila dejansko zniža na 5 odelot. Tudi obresti zastavnih listov hipotekarnih denarnih institucij in obl gacij (ki se glasijo na Kč) se znižajo za eno šestino Hipotekami dolžniki plačajo na dolg. ki je bil podloga za izdajo zastavnega lista, prav tako za eno šestino znižane obresti. Tako za državna posojila kakor tndi za privatna posojila na podlagi obveznic ali zastavnih listov se po tem zakonu za bodo-r?e maksimira obrestna mera na 5 odstotkov Uvedba kunonskega davka predstavlja zasilen korak, ki ga narekujejo današnje izredne razmere Povečanje kupne moči denarja je tako spremenilo razmerje med upniki in dolžniki, da ie končno prisililo državo. da korigira nastalo nesorazmerje s oravnimi sredstvi, ki nosijo obePžje zasilnega prava Davek na kupone je v stvari orsilna konverzarijs na korist države, če-orav ostanp obrestna mera obveznic nominalno nespremenjena (obresti pa se dejansko zniža io zaradi davka za eno šestino) Izredne razmere ao prisilile državo, da z jved-bo davka na kupone krši celo s preišnimi zakoni dano obljubo, po kateri naj b: bili kuponi državnih notraniih posojil tudi za bodoče čase oproščeni V9eh davkov in odtegljajev Sila ki jo narekuje čas. pa 6e je izkazala kot močnejša, kakor mo? pravne kontinuitete V stvari pa se imetnikom vrednostnih panirjev ni pravila nobena krivica. kaiti znižan ie obrestnega donosa za *no Šestino 5e vedno ne izravna docela neopravičenega dobička v obliki povečane re-lne vrednosti obresti zaradi večie kupne moči denarja Zakon o posoj:lu za favna dela izrecno določa. da 9e mora izkupiček posojila porabiti izkliučno za take investicije, ki bodo povzročile čim večje zaposlenje delavstva. Uporaba posojila za razne subvencije je izključena. Že z znižanjem obrestnega donosa starih notranjih posojil |e bil ustvarjen važen ko-"■ak za privlačnost novega posojila, ki ni obremenjeno s kuponskim davkom. Vrhu tega pa ie novo posojilo opremljeno z raznimi ugodnostmi. To velja predvsem glede davčnih zaostankov. Davkoplačevalcu ee odpiše 25°/« starega davčnega dolga (nastale- Pdožaj na naših borzah Ljubljana. 1. aprila Na naših borzah so v tedn i od ponedelje ka do včeraj devizni tečaji pretežno za ms lenkost popustili. Učvrst la sta se neznatne le Amsterdam in London Neizpremenjen je ostal Curih in Bruseli je notiral včeraj na isti višini kakor v ponedeljek Devizni pro met na ljubljansk borzi je znašal v tem tednu 1.06 milijona Din nasproti 1.50. 1.87. 2.16 in 2.52 milijona Din v predhodnih 5ti rib tednih Avstrijski šling se je v privatnem prometu zaključeval do četrtka po 8.80 do 8.90. v četrt, k po 8.80 do 8.85. vče raj pa po 8.75 do 9.15 Din. Grški boni so zabeležili v ponedeljek zaključek po 35. V Zagrebu je šilins popustil od 8.6050 8.44. a grški boni 6o b'li čvrstejši (zakliuček v četrtek po 38). Na za- grebškem efektnem tržišču se je Vojna ško da zaključila za kaso včeraj kakor v ponedeljek po 183 in 184 Med tednom pa je valovala in je imela najnižji zaključek v gre do (po 180) 7°/o Blair se je zaključeval po 34.50 in 35 7°/o investicijsko je imelo le en zaključek, in sicer včeraj po 42.50 7®/* posojilo Državne hipotekarne je prav tako zabeležilo samo en zaključek (v sredo po 40.25) Privilegirana agrarna jfe popustila še po 191. a včeraj po 188 Trbovlje so imele včeraj zaključek po 140. Na lesnem tržišču ljubljanske borze je tendenca neizpremenjeno mlačna. V tem tednu so se prodali 2 vagona tramov, 4 vagoni jelovih desk. 1 vagon bukovih plo hov in 1 vagon iesanega lesa Naši produ centi trpe veliko škodo zaradi nepoznani; odpremnib predpisov Mnogo ie krivo nepri-kam tudi to. da sklepajo pogodbe lahkomiselno in večkrat niti niso na jasnem, kakšno in koliko blaga imajo Tako se večkrat zgodi. da ee proda velika kol čina. pri prodaji se pa ugotovi, da je blaga manj. Še večjs napaka je. da se ne upošteva kvaliteta bla gi. Tako nastanejo spori in velika škoda, k' silno ogražajo našo lesno trgovino. Prvi pogoj vsakega lesnega trgovca, ki hoče v teh časih sploh imeti kaj poslov, je, da ima ved- no točen seznam blaga po kvaliteti in po količini Le tako je mogoče prevzete obveznosti točno izpolnjevati. Splošna situacija je razen v bukovem lesu precej mlačna Buko-vina suha ee sedaj zopet išče. vendar pa se suho blago le težko dobi. V drvih in oglju vlada popolen zastoj. Borzna tržišča ŽITO -I- Novosadska blagovna boria (1. t m ) Tendenca mlačna Promet 41 vagonov Pse niča: baška okol. Sombor. Novi Sad. ared njebaška, gornjebaška. sremska. baška po tiska 200—202.50. sorniebanat 197.50—200 Oves: baški. sremski, slavonsk 97.5U — 100 102.50; pomladni 66/67 kg 105-107.50.4f,5i* Ječmen: baški. sretn.. 64/65 ke 100—102.50 pomlad. 66/67 kg 105-107.50 Koruza: ba ška garant. 59—61; za april, maj, junij 62.50 do 65; sremska garant 61—63. banatska 60—62. Moka. baška banatska .oy« in »Oga« 35—355. »2« 815—335. >56« 275— 285. >7<180 -190; .8« 67 50—70 Otrobi: baški m srem=kl. v jutastib vre-čah 60 _ 62.50 banatski. » jutastib vr»čah 57.5<) — 60 - Fižol: baški in sremski b«lJ brez vreč ICO _ 105 VINO + Vinsko tržišče * dravski banovinL (1 aprila) Z nastopom pomladi st- ie pričela tudi vinska kupčija nekoliko gibati vendar še nezadostno za ta čao Cene ne naraščaio. ker je ponudba orecejinia Producenti prav v tem času nuino potrebuiejo denar za pomladna dela v v nogradu Razen tega morajo vina pretakati, pa bi se svojih zaios radi čimprej znebili Navadna namizna vina se ponujajo to 2 do 2.50. boljša 2.75 do 3.50. sortirana 3.5o do 4 50. posebna kvalitetna pa po 5 do 5.50 Din. ga do konca Ma 1930), če ostalih 75°/» pla-čad o polovice v gotovini, ostalo polovico pa v starih državnih obveznicah in če predloži dokaz o vpis.i novega posojila v višini 40 odstotkov skupnega zneska reguliranega davčnega zaostanka. Pri tem pa ni treba, da bi davkoplačevalec sam vpisal notranje posojilo, ker lahko za ta namen predloži tudi potrdilo kakega drugega vpisnika. Tako bodo pravi vpisniki posojila, posebna dobljena potrdila o vp su lahko prodali za gotov znesek davkoplačevalcem, ki imajo davčne zaostanke- Za ta znesek se bo vpisniku v posameznem primeru znižal vpisni tečaj za novo posojilo, ki znaša 100 odstotkov. Posebna ugodnost velja tudi za one, ki niso pravlno prijavili davčni upravi dohodkov od premoženjskih delov. Čp v višini zataje-nih premoženiskih delov vpišejo novo posojilo, po nekoliko višjem tečaju (105%), se izognejo kazenskemu zasledovanju in naknadnem j obdavčenju. Za finančno gosj>odarstvo države so končno zan mive še posebne določbe zakona o novem posojilu, s katerimi se amortizacija starega notranjega fundiranega državnega dolga začasno ukine do 1. januarja 1935 in se vsi amortizacijski načrti za to dobo podaljšajo. Praktično seveda amortizacija ne bo docela prenehala, ker bo morala finančna uprava one obveznice, ki jih ho prejela za odplačilo starih davčnih zaostankov v zvezi z vpieom novega posojila uničiti. Z znižanjem obresti notranjih posojil bo država prištedla v proračunu 201) milijonov Kč, z ukinjenjr n amortizacijske službe pa letno 362 milij. Kč, skupaj torej 562 milijonov, kar bo gotovo znatna olajšava. Omeniti je še zanimiv detajl novega posojila, namreč fako zvani »coupon variablec. Finančni minister bo lahko, kadar pade tečaj novega j>r>soiila pod nominalo. amortiziral predpisano letno kvo'o z nakjpom obveznic na borzi Tako dosežen prihranek pa bo moral vnrti imetnikom obveznic novega posojila, in sicer na ta način, da bo pri prvem izplačilu kupona izplačal razliko v obliki povečanja obresti. Ta določba, ki je v finnnčn' vedi novost, predstavlja nekako zavarovanje proti večjemu padcu tečaja novega posojila na borzi in garantira v gotovih mejah stabilnost tečaja. Gospodarske vesti =s Plenarna seja Zbornice za TOI. Predseds-tvo Zbornice za TOI je sklicalo plenarno sejo, ki se bo vršila v petek 7. t. m. ob pol 9. uri dopoldni« v sejni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo o delovanju Zbornice v prvem tromesečju, 2. razprava in sklepanje o zborničnem sta. tutu; 3. računski zaključek zbornice za leto 1932 in poročilo računskih pregledoval-cev; 4. noveliranje zakona o prisilni poravnavi izven konkurza; 5. praksa izvajanj? zakona o inšpekciji dela z ozirom na sedanji položaj obrtništva; 6. aktualna načelna vprašanja davčne politike ln davčne prakse; 7. samostojni predlogi zborničnih 6'anov. =Uredba glede banovlnskega preračuna dravske banovine za 1 1933-34. ki jo je minister za finance odobri] 24 marca je objavljena v »Službenem listu« dravske bano vine od 1. t. m V isti številki je objavljen tudi pravilnik o banovinskih davščinah dravske banovine. Nogometni program na Igrišču Hermssa V Ljubljani bodo mariborski Železničarji v revanžni tekmi proti Hermesu izpopolnili zanimiv spored treh tekem. — V Mariboru bo danes dopoldne veliko lahkoatletsko cross country tekmovanje, popoldne se speprimeta Iiirija in .Maribor Danes bosta odigrala na igrišču Hermesa oba slovenska železničarska kluba revanžno tekmo za pokal, katerega je podaril prometni minister. Hermes je v Mariboru sicer podlegel, ker je moral nastopiti brez svojega vratarja, toda v Ljubljani upa, da se bo revanžiral in pokazal, da s polno pravico nosi naslov prvaka 1. b razreda. Za železničarje bo današnja tekma zadnji poizkus pred podsaveznim prvenstvenim tekmovanjem in bo moštvo pač napelo vse sile, da dostojno reprezentira mariborski nogomet, ki je že mnogim klubom prinesel razočaranje. Letos tega moštva še nismo videli v Ljubljani, a sodeč po dosedanjih rezultatih obeh tekmecev, se nam obeta izenačena in ostra borba. Primorje v Sarajevu. V petek zvečer se je liga moštva Primorja odpeljalo v Sara. jevo. Slovenski predstavnik v nacionalni ligi bo moral proti Slaviji žalibog nastopiti v oslabljeni postavi Manjkal bo desni branilec Svetle, ki ga bo nadomeščal HassL golgetterju Primorja Ermanu pa ni bilo dano, da bi zastopal slovenski šport na vročih sarajevskih tleh. Tekmo bo sodil g. Rosenfeld iz Zagreba. Nogometna tekma bo danes popoldne med SK Hrastnikom m' SK Zagorjem v Zagorju. Službeno fe LNP. (Predsedstvo). Kot delegat LNP na prvenstveno tekmo SSK Maribor : Ilirije se deJegira g. inž. Debelak . .4S/C Primorje (nogometna sekcija-. Prvo moštvo mora biti zaradi odhoda na Jesenice ob 11.40 na glavnem kolodvoru. Mesto bolanega Krivačiča potuje golman Go rcnc. Pišek L sigurno. Zaradi trening tekme s SK Sparto morajo b'ti danes ob 14 30 v garderobi: Mrdan, Marjetic, Brvar Ha-biht II, Janežič II, Strnad, Vrhovnik Ker-žan, Race. Veljkič, Petrič, Ulaga, Sovine, Vahen I. ŽSK Hermes (nogom. sekcija). Ob 16. morajo biti na igrišču Poženel, Gva^djan-či-č, Hirkič, Lorbek, Škrjanc, Gašperlin Zdešar, Balo, Brodnik, Primar, Si-mčič 1 ir, II, Krpan, Martinšek. Mihelak. Igra se ob 17. s SK Zadrugo. TSK Slovan. Za prvenstveno tekmo proti Korotanu morajo biti danes ob 9. na igrišču Hermesa Lipovšek I, Marchiotti I, Peli-con, Galle, Uhan. Grm. Thuma. Ceglsr Poljšak, Ključec, Sluga, Boge!. Lipovšek II in Lumhar I in II. Blagajniško službo Fuček, nadzor na igrišču Poznik, stranski sodnik Legat, reditelji: Jerančič, Gircl Ln Rozman. SK Reka, Za prvenstveno tekmo proti Disku morajo biti danes aa igrišču Ilirije ob 9. ob vsakem vremenu: Pikič. Venturi ni, Bojan, Furlan. Kode, Drage, Nino S. Pike, Ane, Broni, Eržen, Oto. Istočasno sestanek vseh nogometašev v svrho slikanja za verifikacijo. NSK Sparta (SK Mars). Danea popoldne ob 15 trening z ASK Primorjem na igrišču Primorja Ob 14.30 morajo biti na igrišču: Zupančič. Majhenič, Ban, Dolinar, Jereb. Vlaj, Krašov-ec. Novak I in II. Jenko. Ser-še. Magister I in II. Vrhovec I in II, Zupane. Klingenstein, Woh!fart. Blaj TSK Zadruga. Danes ob 16.30 naj bodo sigurno pri MtlVerju Ni jo. Pečar. Trobec, Sinkole. Legrvič, Starman I. II m, Ko-bal Praunseis. Pipp. Podrekar. Igra ee s Hermesom TKD Atena (bazena sekcija). Danes ob 10 Trening za naslednje igralke: Mara Pip sa Malka' Krista. Špela, Elza. Neta. Ics, Nana. Vida. Majda, Zora, Lada, Pina Erika in vse ostale Istočasno se sprejemajo nove članice NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na novo renovirano restavracijo In kavarno v bivših prostorih kavarne v Šiški, Celovška cesta štev. 81. Točila bom pristna ljutomerska vina kakor tudi dolenjski cviček. Za dobro kuhinjo je preskrbljeno. Vedno gorka in mrzla jedila na razpolago. Za obilen obisk se priporoča «775 Marija Vodnik. Predtekmo ob 13.30 odigra II. garnitura Hermesa z SK Jadranom, kot prvenstveno za I. b razred in bo že sama ta tekma nudila dovolj napetih momentov, saj je Jadran v nedeljo po izvrstni igri porazi) ian-skega prvaka Slovana, a druga garnitura Hermesa bo pač morala napeti vse sile, če bo hotela obvladati tekmeca. Kot zadnji par nastopi ob 13. C moštvo Hermesa proti Zadrugi, tako da bo dana« šnja revija Hermesovih nogometašev res popolna. Vstopnina za vse tekme je minim«una, a tem je vsakomur omogočeno, da si tn hvalevredno akcijo Hermesa ogleda. Tekme se vrše ob vsakem vremena. % %%i m? svetovno znana Igralk; Fox_filma more i••'.'4 vsaki ieni kot vzor davrtvoo negovane i pote, zato uporabljajte tudi vi PorenaJ Cold Cre» mo, ki procikne zaradi svojih, koži sorodnih, najfinejših sestavin v samo kožno stae ničje Ln razvija ondi naravnost svojo .i-gotvorno delavnost, ker čisti, osvežuj? obnavlja in pomlajuje tako temelji'.-.-, ia ae opaža že v najkrajšem času od k te plemenite krerr: P^rcr.ai Cold Cre e ^ uporablja običajno ponoči ali za ja.: suho li-ce, dočim se priporoča za pre' e mastni lice Porenal Creme (suha). Ta krema va raje obenem obraz pred vsakin kvarnim vremenskimi vplivi, a je najb< ."a podlog? Porenal pudru, ki je ne sam" zajamčen« neškodljiv, temveč zaradi sv , n mnogil prekrasnih barv neobhodno pc i ben vsalc ženi, ki želi doseči trajen miaojniški, negovan in v resnici dovršeno lep izgled. Porenal Creme (Cold aii suha! po 18 Din ter puder po 24 Din se dobivata v vseh boljših trgovinah te stroke ali ju pošlje po pošti: Nobilior parfumerija, Zagreb, Lica 34. Jelačičev trg 15. Barvati lase Enostavno to lohtco I šampoooa v tekočini kateri barva. Da lasen: prekrasen |a naraven sijaj Dobiva se r vseh niaušal! od črne do zlaiopiave — v vseb v to stroko upadajočih trgovinah. De pet: Cojmochen-.ia, Zagreb Smičiklasova ulica 23 eeaj za osnutek plakata za letošnji „Mariborski teden44 Prireditveni odbor »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za plakat za letošnie prireditve, ki naj podortavajo vse vrline Maribora in okolice posebno kot odlično letovi-ščarsko točko naše države. Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, to je 95 X 63 cm in v barkah prikladnih za tisk (največ 7 barv) Napis na plakatu naj se glasi »Mariborski teden 5.—15. avg. 1933 z opombo: 50% popusta na železnicah od 29. VH. do 21. VIII. 1933. Vsak konkurent se more udeležiti natečaja s poljubnim številom osnutkov. Razpisani sta dve nagradi: L nagrada 1000 Din, 11. nagrada 700 Din. Vsi osnutki morajo biti označeni z geslom. Ime in točen naslov konkurenta mora biti v zalepljeni kuverti, ki nosi enako gesio. Razsodišče tvorijo: Dr. Fran Lipola, predsednik in župan mariborski; Rudolf Golouh, podpredsednik in podžupan mariborski; profesor Franc Baš; tng arh. Saša Dev. Rok za predajo osnutkov je 27 april ob 12. do katerega časa naj se odpošljejo osnutki na naslov »Mariborski teden« Maribor, Slovenska ul. 13 Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last odbora Mar tedna, osnutek ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nena-grajent osnutki se morajo dvigniti najkasneje do 31 maja t. L, sicer zapadejo v last Mariborskega tedna. Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. Maribor, dne 27. marca 1933. 4761 [iE*aljc§tvo mode moderne vse usnjene barve in mirno smemo trd ti, da je lak komad hp i; klel. Smejal se je ia svojih črnih ogljev. Stežajem se reža.! na Ja prostorna usta. Na vseh dvamitrideset zdravih zob. Bi je. malo slaninice. s papriko naribane. glavico čebule s solijo, sirom in kosom pogače, kaj. go-spod kapro! Stojan?« je drezal v pe-denj — človeka Miniča, narednika. »Prekleti osel! Kakšen kaprol? Ze tri tedne sem narednik, svinja! Na raport pcj-deš! « »Raport? Govrao *ne raport! Misliš bra- tec, da smo v Tuzli v kasarni? Dobri stari časi so minili brez tebe. Novih ta-k"'h ti ne boš učakal. Brez zamere! Ce gospod i\apro! ne bi sianunice i.n onih drugih žlahtnih iin prežiahtnih stvari, gospod fektvebel bi jih, ha? Magari d'v a porci-jona, hu?« Stojan Mi nič. narednik, je zaškripal, kakor bi mlel gramoz. siknil o nekem poslu, ki naj b; ga Muharem obavil sam s seboj okrog brzojavnega droga, se odplazil v zgornji konec jarka iin se tamkaj zavali! na peščeno vrečo, ki se je bila utrgala iz prsob. aiia. Muharem je strumno udaril s peto o>b peto, salu tiral: »R-r-razumem!«, ravno tako togo naredil obrat za s-toosemdeset stopinj okrog lastne osi, se počil s plosko roko do zadnjici, v isti mah se neusmiljeno >pezdel in čez desno ramo sporočil: »Lahko me. bratec mili«, poljubiš na puško, ki se je sprožila!« I' to pomeni, Muharem? Nesramnost!« »Je. gospod poročnik, pokorno javlijam. Sam se čudim. V usta nič, vetrov dosti! Vražie se mi spehuje! Vreme se bo spremenijo. Nam -bodo prinesli večerjo? Cas bi bil mislim pokorno, gospod poročnik. Niso nič te'efonirali iz kuhinje?« Posrrabil sem ga za blatno bluzo na Dfsih in poskusi! potegniti za seboj v lisičino. Hrust bosenski se ni premaknil za palec. Le režal se je. RežaL 'Grem sam. gospod poročnik, pokorno iavllj- Nikar me za bluzo Si roke uma-žeš, gospod poročnik. Uši se nalezeš. In stenic. Veliko b' nretrpe! njih. Niso izšolane. Celo »Feuer einstellen!« jim zastonj ko-nandiram. kadar se preveč razipa-so po pi.šča!;h. prsih in glavi.« »M_!.arem!« »Na službo, ^ospod poročnik!« se Je zravnal kakor sveča. mehkužnim razkošjem. Tudi daiuska soba je emotrena, higienična in ne preveč dragocena. Zanimivo je novo pohištvo iz jeklenih palic, ki se povsodi udomač jo. Kot vzorec nam rabita pisalna miza in stol na naši skici. Zanimiva svetilka na p salni mizi je v istem slogu. Kot nekakšen kontrast tej »hladni« stvarnosti so stene, preple6kane v topli barvi in okusno okrašene s slikami. ffiSfilHITEKIU LJ UILJ QNfl LevstiKOva ulica na Vrtači Zdravniška posvetovalnica P. V. Brezov sok je priljubljeno sredstvo za nego las. Naravni produkt konservirajte s pridatkom salicilne kisline (2 g : 100). Najbolje pa je, če uporabljate že gotove preparate, katere dobite v drogerijah. — A. P. R. Boleč na pod rebrom bo najbrž revmatičnega značaja. Poskusite s toplimi oblogami. — Krajevno potenje ponoči je brezpomembno. Dobro je umivanje z alkoholom. Če je voda sluzasta, se mora ogibati ostrih jedi in alkoholnih pijač. — L. L. v L. 1. Temna podplutba na mestu, kjer je bil žulj, je brezpomembna. Večkratne kopelji in obsevanje bi stanje izboljšalo. 2. Temno-zeleni izpljunki izvirajo lahko iz grla ali pa iz pljuč. Če ni drugih znakov, so brsz nevarnosti. 3 Če Vam alkoholne pjače povzroče omenjene pojave, je najboljše, da jih opustite. 4. Pri glaimem govorenju ponoči naj Vas večkrat zbude, zvečer se pa ogibajte težkih jedi. 5. Popolnoma nič ne more telesu škodovati, če se kajenje nenadoma opusti. — Čudna bolezen. Pri nepravilnem perilu je potrebna zdravnika preiskava, ker po opisu se ne da ugotoviti vzrok. Gotovo ste pa tudi živfino bolna. Priporočamo Vam zdravilišče Dobrno. — I. B. Če večkratna zdravniška preiskava ni dognala nobene pomembnejše organske napake, se pač mora smatrati, da so vsi opisani pojavi živčnega izvora, nastali vsled presta lega razburjenja. Sprememba okolice — za grlo je dober morski zrak — Vam bo stanje go- Lorium Emona | Ljubljana Komenskega Oskrbnina: 1. razr. 100 Din, n. razr. 80 Din. Zdravnik: OR. FR. DERGANC šef-primarij * p. niFLi sKLKra>c se naglo umirijo Brez odlašanja se morete naglo rešiti bolečin in otrplosti v sklepih in mišičevju. Uporabite nalahno malo SLOAN-OVEGA LIN1MENTA brez vdrgavanja, brez obotavljanja! Takoj boste občutili njegovo toplo pomirjujoče delovanje. Bolečine ponehajo. Uporabljajte SLOAN-OVO mast tudi proti revma-tizmu, bolečinam v križu, ishiasu, bolečinam ledij, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. DOBIVA SE V LEKARNAH IN DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odstranjuje bolečine. Odobreno od Min. Soc. Pol. o i Nar. zdr. S. Br. 4497 od 15. marca 1932. tovo olajšalo. L. K. v S. 1. Pri kroničnem ekcemu se je prav dobro obneslo mazilo Ilon. 2. Za izpiranje je svetlordeča raztopina hir>ermangana prav dobra. Razen tega ; Vam priporočamo sedeče kopeli: z izcedkom j hrastove lupine. A. R G. Za zdravljenje iši-jasa pridejo sledeča zdravilišča v poštev: Daruvar. Dobrna, Koviliača. Krapina, Lipik. Niška bania. R;mske Toplice. Topl ce pri Novem mestu. Topueko. Varaždinske Toplice. Posvetujte se še s kakim kirurgom zaradi eventualne operacije. — G. M. Zaradi bolečin, ki jih opisujete, bi bila potrebna zdravniška preiskava, da se dožene, v koliko je vzrok kaka organska napaka, oziroma obolenje. Po opisu soditi, pa imate le slabe ž vce. Najboljša bo, če si privoščite daljši odmor v kakem hladnem gorskem kraju- — H. f 2. Šumenje v ušesih ima lahko različne vzroke. Če obstoja že tako dolgo, je kronični katar v ušesu, ki se nahaja tudi v grlu. Priporočamo Vam morski zrak. — M. A. R. Če je dosedaj redno perilo izostalo, oziroma se zakasn:lo in samo malenkostno nastopilo, iV verjetno, da ste zanosili. Ta verjetnost je še večja, če so se pojavili tudi drugi znaki: bruhanje zjutraj, zobobol, slaf»t po bolj nenavadnih iedeh itd. — M. R. Belo perilo pogosto nastopi vsled slabokrvnosti. To bo tudi pri Vas vzrok, ker pravite, da ste bleda. Pozdraviti je torej treba predvsem slabokrvnost s krepko hrano in primernimi zdravili. — Stanko. Maribor. Ker ste že vse poskusili, da odpravite lenost črevesja. Vam priporočamo, da izpijete vsako jutro na tešče kozarec vode, večkrat tudi z grenko 6oljo. Poskusite vsak dan ob določeni uri z odvaianjem. tudi če ne čutite potrebe. Venetarična hrana je dobra, ker eo pa pri tem potrebne večje množine, bi bilo za Vas mogoče bolje, če jo deloma nadomestite z mesom, ki ie boli koncentrirana hrana. Telovadite naprej. 9?veda s polnim želodcem ni priporočljivo. — Božo. Na rast se v dobi, ko je organizem že skoraj končal svoj razvoj, ne da več vplivati. Gimnastika bo gotovo nekaj korstila. razen tega si pa lahko pomagate z visokimi petami. — Nada. Če ste tako podvržen! splavu, bi bilo najbolje, da 6e Vas v ženski bolnici v Ljubljani ali pa na klinik' v ZagTebu natančno preiščejo. _ Franjo K. P. Edino pravilno je, da popolnoma zaupate Vašemu zdravniku, ki Vas je tako uspešno zdraviL Če bi Vam obsevanje škodovalo. Vam ga gotovo ne bi svetoval. Po končanem obsevanju greste lahko še vedno v Dobrno, ki bo Vašim živcem nedvomno korstila. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 2. aprila LJUBLJANA 7.45: Vloga kmetijstva v našem narodnem gospodarstvu. — 8.15: Gimnastika. — 8.45: Poročila. — 9: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10. O električni razsvetljavi (inž. Matanovich). — 10.30: O živinskih pravdah. — 11: Fantje na vasi pojo slovenske narodne. — 11.45: Plošče. — 12: čas, plošče. — 15: Varuj jezik! — 15.30: Koncert citraškega terceta * Vesne«.. — 16.30: Plošče. — 17: Salonski kvintet. — 20: Violinski koncert g. Karla Rupla; pri klavirju prof. Janko Ravnik. — 21: Samospevi ge. Jos. Sivčeve. — 21.30. Salonski kvintet. — 22. Cas, poročila, salonski kvintet. Ponedeljek, S. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Esperan- to. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Prenos programa iz Beograda. — 22.30: Nap .ved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 15.30: Narodne melodije. — 16: Popoldanski koncert. — 19.50: Plošče. — 20: Prenos opere a. gledališča. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Odlomki iz oper in operet. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere ia. Beograda. — PRAGA 19.25: Prenos vseg- programa iz Brna. — BRNO 19.25. Kabaretni program. — 20.40. Pota Beethovnovega dela. — VARŠAVA 17: Koncert madžarske glasbe. — 18.25: Lahka in plesna glasba. — 20.15: Operetni večer. —. 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.30: Mladinska ura. — 17.15: Lalika godba orkestra. — 20.10: Prenos mešanega programa iz Gdanskega. — 22.25: Plesna glasba. —> BERLIN 19.50: Klavirski koncert. — 20.25: Brahmsova II. simfonija. — Godba za ples. — K5NIGSBERG 19: štiriročne klavirske skladbe. — 20.10: Mešan program. — MfHLACKER 20.10: Prenos programa iz Gdanskega — 22.55: Plesni orkester stutt-gartskih filharmonikov. — BUDIMPEŠTA 17.30: Klavirski koncert. — 1S.40: PesmL — 20.10: Koncert Igorja Stravinskega. —• 22.30. Madžarske pesmi s cigansko godbo. — RIM 17.30. Popoldanski koncert. —-20.15: Koncertni večer. — 22.10: Godba na pihala. Torek, 4. aprila LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Ptice selivke (g. M. Zor). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18.30: Nemščina. — 19: Historija Trogirja. — 19.30: Junaki današnjega časa: Doživljaji raziskovalca Fawceta v Južni Ameriki. — 20: Prenos programa iz Zagreba. — 22: čas, poročila* salonski kvintet. BEOGRAD 11: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Plošče. —> 19.30: Arije in pesmi. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30. Plošče. — 17. Lahka godba. — 20: Kompozicijski večer Iva Paraca. —• 21: Koncert komornega tria--22.10: Godba za ples. — PRAGA 18.30: Sodobni skladatelji. — 19: Prenos Wagnerjeve opere »Tannhauserc. — BRNO 18.30: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18.25: Lahka giasba. — 20: Poljuden koncertni večer. — 22: Pesmi. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Kmečka glasba na ploščah. — 12: Koncert godalnega kvarteta. — 15.20: Italijanske arije. — 16.50: Lahka godba orkestra. —> 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22.10J Lahka glasba. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 21.20. Nedokončana glasbena dela. — 22.30. Nočni koncert. — KČNIGS-BERG 19: Koncert orkestra. — 20.10: Komorna glasba. — MttHLACKER 19.135 Koncert na citre. — 20: Zabaven program na ploščah. — 20.45: Nemški mojstri glasbe. — 22.20: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 18: Salonski in jazz orkester. —. 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganska godba. — ■BffiOBBnBnB v smislu zavarovalnega zakona m ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev Je za vsakega ear@er.ika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? »Kaj je to bilo z narednikom?« »Nič posebnega, gospod .poročnik, pokorno javljam. Stare račune, prav za prav obresti starih računov skladava v red.« »Kaj?« »Se iz civMa .gospod poročnik. Z doma. h planine. Soseda sva s Stojanom. Jag-aj-e sem si bil na paši posodi'! iz njegove črede, ko ie spal pod grmom. In me je toži.l žanidarjem za ovna, pokorno javljam. In so mi vzeli dva. Enega za njega. Sto-jana. drugega za sebe, žandarje. Dva najlepša. Najmočnejša. In tri d,ni bo'harne so mi dali in petnajst z bikovko. Z žandar-sko. Z vitko in gibko kakor kača. Jaz sem požrl batine, oni — žandarji in Stojan moje rogače. Za cesarja cestnega m za Bosno pretužno in tožno!« »Jezik si pregrizni. Muharem! Na besede glej!« »Govorim, pokorno javljam, gospod poročnik. kar takrat tri sem smel in kakor me še danes pamet nosi!« »Tiho!« »Cemu, gospod poročnilk? o resnico sem povedal. Nikoli naj ne vidim, pokorno prosim, sedmih nebes in hurisk — vrag jim po materi — v nijih, ako lažem. Alah ie velik! Alah je bog!« »Poberi se!« »Razumem, gospod poročnik! Ali od tega ne bom sit. GHaden sem —« »Jaz tudi!« »Jaz tudi!« »Pet ur dopusta prosim, gospod poročnik. In tvoj nahrbtnik.« »Bedak!« »Hvala, gospod poročnik! ToliTkrat si mi že tako dejal, da bom nazadnje res ver-iel, da se ne motiš. — Lepo prosim, go-sipod poročnik.« »Kai bi z dopustom?« »Lačna sva, gospod poročnik —« »Ne mo-rem! Ne smem!« »Smeš in moreš!« »Kam?« »Ne vem. Zijtrtralj H rečem, ko se vrnem.« »Ce te ubijejo? Zasačijo? Kdo bo odgovarjal?« »Jaz! Greh na mojo dušol Poznava se. Toliko mi menda zaupaš, gospod poročnik!« »Da!« »Prepustnico mi napišeš.« »Kako?« »Od desetih nocoj do treh zjutraj. Prt-dem do minute točno. Tako mi prerokove brade!« »Bodi! Ali. Muharem--! in nikomur ia moštva besede!« »Ne budali bratec! — Oprosti, gospod poročnik! Hvala!«... Sem ga pestil prve drni, ko so mi ga dodelili. Uči'1 sem ga lepih manir in prosil, naj me ne tika, moj Muharem. Naj ne goni vraga z menoj. Vsaj pred drugimi ne. Naimattie pred oficirji- Zavolno reda. Ugleda. Zarežal se mi ie — prekleto rezanje njegovo — zarežal se mi je krasnega diife v obrrz pred razvitim vodom in stotnikom — vežbali smo v rezervi — razširi! roke, zazijal se v nebo in vzkliknil: »&ta me mučiš, gospo-dine poručniče! Pa sam si. Boga ti tvoga! Jedan si!« Tri ure sem ga ukaza! privezati na drevo. Potem sem ga vzel k sebi. Za slugo. Vsi njegovi pa'daši Bosanci in Dalmatinci so me vika!« Za n>jega sem ostal — ti — — Muharem ie iztresel stvari ie mojega nahrbtnika na kupček gnile slame v kotu naiine luknje. Zraven je izprazni še svojega'. Tudi krušno torbo si je pripravil. In si prižvižgaval ono: »Tam u crnoj gori — iedan plamen gori —« Par minut pred deseto sem prišel z te- men j a ve straž. Pri vhodu v lisičino n*» ** Muharem vj-el za rokav. »Cas je, gospod poročnik.« Izročil sem mu prepustnico. »Do svidenja, gospod poročnik.« »Čuvaj se! — Srečno!« V jarku ga je požrla noč. —-- Ob treh zdutraj je zarezaio poleg mojega ležišča: »Pokorno javljam, gospod poročnik, tti sem!« Iz tankega sna, ki srno ga spa&i ca fronti, me je vrglo na noge: »Muharem —?« »Na službo, gospod poročnik!« so se režala nad menoj v medlem utripanju svečke iz okrvavljenega obraza prostorna usta in lesketajoči čekani moiega Saliha. »Kaj me gledaš, gospod poročnik? Aha! To! Nos sem si malo opraskal na žicah. — Vse v redu! Za fronto nič novega. V komandi vsi zdravi in celi. Gospodje v diviziji žro in pijo na žive in mrtve. Brigadir raz-pravTTa z divizijonarjem in oficirji ie generalnega štaba o načrtu za pohod na Pariz. In oni drolji Agnes, ki je prenočevala s tebo-j, ko smo bila v rezervi in si trdil, da je kitajska ali kakšna špijonika, zliva šampanjec v nedri'je. Videl sem na svoje žive oči in slišal na rodna ušesa, ko jim ie Petračič Mi.lenko, moj laco in kuhar v diviziji, nosil pečenko im solato na miizo. — Pobratemu Dizdareviču iz tretje čete. gospodu stotniku Hauserju služi — je v prečnem jarku razbilo levo roko. Privlekel sem ga k nam in oddal kaprohi — oprosti, gospod poročnik — naredniku M»-niču. Zapovedal sem mu. nai zbudi Lo-v-retiča. saniteica. — Provijant gospod poročnik, sem prinesel. Izvoli ga prevzeti. To-le je —« ie snel nahrbtnik, ki mu visel čez trebuh — »tole je za ljudi. Četrt govejega stegna, nekai krompirja, sofli, če- Primarif dr. čem tč: Pravočasna operacija prinaša rešitev Primarij dr. Mirko černič, vodja kimrškega oddelka državne bolnice v Ljubljani, je predaval na večeru Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece o vplivu okolice na kirurško obolele. Ker se nam zde ta izvajanja velike važnosti za vse prebivalstvo, jih s prijaznim dovoljenjem g. prima-rija objavljamo v obsežnejšem izvlečku: Človek je zelo podvržen mnenju ln vpli. vu svoje okolice; prav posebno se to čuti tedaj, ko zboli. Iz iastue izkušnje vemo to zlasti zdravniki, ki si pri količkaj resni obolelosti ne znamo samč nič pomagati, tudi ob takih prilikah ko imamo za druge nasvetov tr receptov dovolj. V svojih izvajanjih hočem premo-triti najobičajnejša kirurška obolenja in preiskati, koliko more okolica bolniku koristiti ali škoditi s svojim vedenjem in nasvetom. Pred dobrim poistoietjem je bila kirurgija v glavnem res to kar znači njeno grško ime, namreč nekako rokodelstvo. Kirurgi so se pečali zgolj z zdravljenjem ran (ranocelništvol, i uravnavo izpahnje. nih in zlomljenih udov, drobljenjem mehur-nih kamnov ter odpravo očesne mrene. Ko pa sta se uvedli omama (narkoza) in omrtvičenje (anestezija), ki omogočata operacije brez br-lečin, se je kirurgija neverjetno razvila in razmahnila ter se lotila prav vseh organov človeškega telesa. Tako se je zgodilo, da se dandanes ne označujejo za kirurška obolenja le ona, ki so zunaj na telesu, očem vidna, do-dim so bila druga notranja ali interna obolenja, mar. več danes označujemo za kirurške bolezaii vse one, ki se zdravijo z operacijami. Pri tem pa ne smerne misliti, da mora bit)i vsaka operacija krvava, z nožem izvršena; uravnava zlomljenega ali izpahnjenega uda na primer ni krvava, pa se vendarle šteje med operacije. Poznamo pa tudi obolenja, ki se zdravijo v raznih stopnjah različno. Tako se želodčna razjeda spočetka večinoma zdravi interno, t. j. z zdravili, dieto in ležanjem, pozneje, če interno zdravljenje ne redi uspehov, pa z operacijo. Prav poučen vzgled za tako izmenično zdravljenje je pljučna jetika. ki je do pred nedavnim velia'.a še za popolnoma interno bolezen. Danes je pljučna jetika v nekaterih stadijih, rekel bi. skoro popolnoma kirurška bolezen to se pravi bolezen, ki se zdravi z operacijami. Splošno znano je, da je treba obolele in vnete ude zdraviti tako, da čim več mi_ rujejo. Isto je z jetičnimi pljuči: bolnik dobi tako zvani pneumotkoraks, t. j.: v brez-zračno prsno duplino se mu spusti zrak ali kak plin. ki povzroči, da se pljuča sesedejo in umirijo, zaradi česar se obolelo leglo zaraste, če to ne zadostuje ali če se napravijo v pljučih kaverne ali votline, se prereže na vratu živec, ki vodi do prepone, t. j. one široke mišice, ki zapira trebušno duplino proti prsni duplini. Posledica tega živčnega prereza je, da ta mišica ohromi, zaradi česar se razširi trebušni pritisk na prsno votlino in se tako stisnejo pljuča, da se sesedejo. V nekaterih primerih tudi ta operacija ne da zaželjenega uspeha in tedaj je treba izluščiti 4, 8 do 12 reber ter jib deloma izrezati. da tako izgubi prsna votlina svojo koščeno oporo. Zdaj stisne pritisk vnanjega zraka oprsje in pljuča, s čemer se zožijo, oziroma zapro, votline v pljučih. Taka pljuča se pri diha. nju več ne širijo in ne zožujejo — operacije so naravno mogoče le na eni strani — in človek bolezen s pomočjo zdravil itd. lažje premaga. To sta dva primera, kn kažeta, kako daleč je moderna kirurgija že segla. Oglejmo si sedaj najpogostejša kirurška obolenja .njihove znake in nevarnosti za zdravje in življenje ter premotrimo. kakšne koristi more biti za nje pametna in kakšne škode nespametna okolica. Med vsemi boleznimi v trebuhu je najpogostejša in najnepreračunljiveiša vnetje slepiča. Edino pravočasna operaciia ukine najsigumeje in najhitreje i to bolezen samo i nevarnost .ki iz nje izvira. Pravočasna operaciia pomeni operacijo čim prej. t. j. v prvih urah po začetku bo. lezni. čim dalje se čaka, tem večja je nevarnost komplikacij, to se pravi da iz f vnetja slepiča nastane vnetje trebušne mrene, oziroma, da se slepič in njegova okolica ognoji in se napravi gncjavica ali absces. Eno kakor drugo znači v najboljem slučaju toliko tednov bolezni, kolikor bi bilo dni, da je bila pravočasno izvršena operacija. Seveda pa se često pokažejo po takih zakasnelih operacijah raz.ie komplikacije in nevšečnosti: zarastline v trebuhu, ki človeku njegove žive dni grene življenje, v najhujšem primeru se mu zavije, jo čreva, ki zahtevajo novo nevarno operacijo. Kaj povzroča vnetje slepiča, tega točno še ne vemo. Znano nam je le toliko, da to niso kakšne posebne bakterije kot n. pr. prri koleri, tifusu .griži itd., marveč, da se najdejo pri vnetju samo tiste bakterije, ki normalno životarijo po človeških prebavilih. Najnovejša dognanja pravijo, da največkrat oboi e na vnetju slepiča oni, ki jedo mnogo mesa in se pri tem premalo gib. ljejo. dočim je vnetje slepiča v krajih, kjer se maio ali splch ne hranijo z mesom, skoro nepoznano. Za ta nazor bi govorilo tudi dejstvo, da je vnetie slepiča izredno redko pred 5. letom starost: in da po 30. letu zmerom redkeje in v starejših letih le izjemamo še oboli kdo na njem. Znaki vnetega slepiča so: bolečine ali vsaj čuden občutek, pritisk, žgeče bolečine v sipodnji desni strani trebuha, ki se zlasti spočetka pojavljajo po vsem trebuhu in se širijo v križ. Bolniku se ko ča, vzdiguje ali celo bljuva. Bljuvanje mnogokrat zapelje bolnika in njegovo okolico do tega, da vsi skuipaj mislijo na želodčni katar, na pokvarjeno hrano in zaradi nje na pokvarjen želodec ali slično ,dočim je bljuvanje v resnici 'e posledica draženja trebušne mrene in trebušnih živcev zaradi vnetja slepiča. Bolečine v trpbuhu in slabost želodca sta dva glavna znaka vnetja slepiča, pri čemer pa izrecno pripominjam, da se bljuvanje ne pojavi vedno. Poleg teh dveh znakov se pogosto omenja tudi povišanje te. iesne toplote in povišanje srčnih utripov. Zmotno pa je naziranje in je že marsikomu zmešalo štreno, češ. da ni nič epasnega, če je temperatura normalna in če število srčnih udarcev v minuti ni povečano. Katera telesna temperatura je normalna? V knjigah stoji 37.2° Celzija. To velja samo če jo merimo v telesnih duplinah: v ustih, v nožnici, v danki. Pod pazduho merjena pa je vsaka temperatura, ki presega 36.5° C povišana. torej nenormalna. Mnogi si predstavljajo pod povišano tem. peraturo vsaj 38 in čez. Tem moram po. vedati. da sem videl in pri operacijah ugotovil najtežja obolenja slepiča, ki so imela temperaturo med 36.5° in 37.5°. Tudi število srčnih udarcev, ki znaša normalno v minuti 72, ni vedno povečano. Dobe se slučaji, da je število celo zmanjšano. Kaj sledi fe vsega tega? Kakor hitro kdo zboli na bolečinah v trebuhu, pa se te bolečine, recimo, v dveh urah ne poležejo, ako se dotičnik vleže in ničesar ne zavživa, tedaj ie treba klicati zdravnika, da ugotovi, kaj je vzrok bolečinam. Bolnik sam velikokrat ne misli na to, zaradi tega je dolžnost njegove okolice, da ga na to spomni. 2e prej sem povedal, kako se vnetje slepiča zdravi, kako uspešna je zgodnja ope. racija in kako nevarna je zakasnela. Naj navedem primer, ki sem ga pred kratkim doživel: 12-letna šolarka zboli na bolečinah v trebuhu, zraven bljuje. Otrok seveda potoži materi, kateri pridejo na pomoč sosede v hiši. Ena od teh dožene, da ima bolnica perilo, drugič v svojem življenju. Naravno, da trdi, da so bolečine in bljuvanje od perila, kar da je že velikokrat doživela Posledica je sklep, da se čaka, in bolnico spravijo v postelj. Mir in vzdržnost od jedi in pijače bolečine in bljuvanje za. časno pomirita, dokler četrti dan ne izbruhnejo znova s še večjo silo. Poklicani zdravnik dožene vnetje trebušne mrene in napoti otroka v bolnico. Takojšnja operacija v bolnici pokaže počen slepič in gnojno vnetje trebušne mrene, za katerim bolnica v par dneh umre. bule im ioia in kolač tobaka za pipo. — Tale revščina« — je previdno odpenjal drugo oprtnjačo s hrbta in krušno torbo, »bo za naiu, gospod poročnik. Krača in kos okajenih reberc. Sardine. Sir. Cigare. Cigarete. Kava. Caj. Sladkor. Rum. Sveče. Konjak. Mast, zajamčeno čista iz divizijske kuhinje, svinjska — Alah naj mi oprosti greh. Štiri štruce kruha. Vina bi bil rad, ali ni bilo steklenic pri rokah. Konzerve. Moka. Vžigalice. In še marsikaj —« je Muha rem skladal na vegasto desiko ob zidu čudeže božje in dobrote, ki je o njih prazni trebuh komaj še sanjal. da so na svetu. »Izgubil nisem ničesar? Pozabil tudi ne! Hvala Bogu!« »Ali odkod vse to, Muharem?« »Ej. za to se ne vprašuje. Poglavitno je. gospod poročnik, pošteno nabita bi-saga.« »Govori, Muharem. otrok božji!« »Aha! Ne več bedak. To ti zapišem v dobro, gospod poročnik.« se je reža! fa-lot. »Od kod neki, ako ne iz provijantu-re. In kar brez knjižice. Grgič Juro. laco. je stražariL Tri deske za magacinom sva odmaknila po! ure pred eno. dvaiset minut pozneje jih zložila na njihovo mesto. Ob eni je Juro odda! razvodniku in novi straži službo v popolnem redu.« »Vlomila sta v provijanturo?« »Z bajoneti im lopatami. Kaj sva mogla, gospod poročnik? V vojskah smo iti vsakdo se bori za ono. česar nima. V Bosni pretužni i«n tužni za žandarie. za čast carja čestitega m slavo domovine tukaj na fronti za takele malenkosti. Je tako ali ni. gospod poročnik?« »Posledice. Muharem?« »Bova videla jutri, gospod poročnik, ko bodo fantje iz zgladnelih čreves driskali. da bo smrdelo vse na ono stran do sosedovih okopov. Alah ie dober! Alah ie Bog! — Vležem se. Truden sem. Nanosi! sem se težje od mule pri strojnicah. Pokorno ti želim, gospod poročnik, lahko noč!« Iz kuna v kotu ie poiskal umazano krpo. Preprogo za molitev. Spoštljivo jo je pogrnil po tleh, obrnil se proti vzhodu, pokleknil, vzdignil ro-ke in za m o lil tri in osemdeseto suro iz korana: »Gorje n,iim, ki utrgujejo mero: njim. ki zahtevajo zvrhano mero, kadar drugi dajejo. Ln manje merijo, kadar sami daieio. Mar mislijo, da se ne bodo prebudili strašnega dne? Onega dne. ko bodo ljudje stali pred Gospodom neba in zemlie--« " ★ Da, driskalo .ie fante. Črvičilo jih, (fe so se v svojih mukah morali smiliti samemu nebeškemu očetu. Z lopaticami so blato metali čez prsobran. In smrdelo je. Smrdelo pod oblake, ne le toliko, kakor je prerokoval in ob ljub oval Muharem. Kako ne b;? Sestradani želodci niso prenašali, niso mogli prekuhati težke hrane. Moja in Miničevi nauki in nasveti, ko sva ljudem delila meso in drugo, so bili bob ob zid. Komai osmoieno meso na tlečih trščicah iz polomljenih puškinih kopit in ročajev z lopatic, je na skrčeno črevesje delovalo nalik rcimisovermi olju. Z Muharemom sva jim raztočila nekaj nima, vsakemu ščepec, ali kaj bi kaplja v morje. — Muharem je viha! nos. Zmerjal. Ujedal m se rogal na levo in desno. KSprol — narednik Stoian je šel s puško nad raje-ga. Grozil mu. da ga pihne, kakor divjega merjasca v škodi. Muharem še htrjši. Še objestnejši. Polovico svojega krščenega luda je že nosil na varnem pod kapo. Vrtelo se mu je v glavi. Lahko njemu! AH je povilo fn zvilo tudi njega. Kar nenadoma se ie prelomil. Izbuljil je oči na belo, spel zobe in hlačni jermen, grdo se nakremžil in se vreel v jazbino nad ostalo polovico ruma. Na dušek ga je izl.il v grlo in se stresel kakor moker cucek. Nič m" pomagalo. »Hajde, Muharem, tudi ti!« je zastokal. Ta Imate vzgled, kako toodtoo Je vplivala nesrečna soseda s svojo nesrečno trdit-* vijo o perilu. Takih vzgledov doživimo kirurgi žal mnogo. Ni namreč perilo edino, ki pri nekaterih ženskah povzroča bolečine po trebuhu in celo bljuvanje, dasiravno je znano, da se te stvari pokažejo pred perilom in navadno nehajo, kakor hitro se krvavitev pojavi. Tudi marsikatero drugo obolenje kaže iste znake. Naj navedem le iz. venmatemično nosečnost, razjedo v želodcu in črevesu, vezneno kilo, zamet čreves, vnetje žolčnega mehurja, trebušne slinov-ke, ledvične kamne itd. Vsa ta in še mnoga druga trebušna in izventrebušna obolenja kažejo gori. opisana dva glavna znaka: bolečine v trebuhu in želodčne slabosti. Tudi najizkušenejši zdravnik si mora mnogokrat beliti glavo, kje je izvor obolenja. In kako naj nezdrav-nik kaj drugega napravi, kakor da pokliče zdravnika, da pove svoje mnenje. In če tudi policani zdravnik ne oride do jasnej. šega zaključka, je treba klicati zdravniški konzilij ali poslati bolnika v bolnico ali sanatorij. kjer bodo odločili, ali je takojšnja operacija potrebna ali ne. V takih nejasnih in zameta nih primerih namreč ni več najvažnejše kje je izvor obolenja, marveč določitev, ali naj se takoj operira ali ne. Izvor obolenja bo pokazala potem operaciia. V takih primerih se izkaže bolnikova okolica lahko za zelo koristno, lahko pa tudi za zelo kvarno. Bolnik sam je večinoma brez jasne sodbe, njegovi najbližji sorodniki so mnogokrat čisto zmedeni. — Na sosedih ali znancih je, da pokažejo hladno glavo in svetujejo, da se pokliče zdravnik, oziroma zdravniški konzilij, pri katerem ne sme manjkati kirurga, kadarkoli gre za trebušna obolenja. Nikdar pa se naj ne dajejo takozvana domača zdravila kakor so v navadi: odvajalna sredstva, pijavke ali kakršnekoli blažilne injekcije, ki zadevo še bolj zamrače in otežkočijo pravilno sodbo celo zdravniku-specialistu. Poleg trebušnih imamo še celo vrsto drugih kirurških obolenj, pri katerih se zgode največje nesreče, če se operacija ne izvrši pravočasno. Naj navedem le akutno vnetje golše in vnetja pod brado, ki povzročata, da sapnikov poklopec oteče in zapre sapnik, vsled česar se bolnik zaduši; potem spada sem vnetje srednjega ušesa, katerega posledica je velikokrat vnetje možganske mrene ali absces v možganih; sem spadajo tudi nečiste rane, ki skrivajo tolikrat bacile mrtvičnega krča — ali tetana; s pravočasno injekcijo sera se da mrtvični krč preprečiti, če pa izbruhne, ga je le težko ozdraviti. Isto, kar velja o akutnih vnetjih, kjer gre za ure, velja o bulah, kjer gre za dneve. Na čelu bulam stoji rak. Rak je ozdravljiv, dokler je samo na enem mestu in se še ni razpasel daleč naokoli. Dokaz za to je rak na dojki: ženska tridesetih let in čez opazi na dojki zatrdino, ki pa ji ne dela težkoč. To jo zapelje, da se zanjo ne briga. Le pri kaki slučajni priliki omeni sosedi ali znanki o tem. Sreča za njo, če jo vprašan-ka napoti k zdravniku, ki jo pravočasno izroči kirurgu, da dojko operira in obenem odstrani bezgavke v pazduhi, kjer ima rak na dojki prvo postajo za razpasenje. Lahko vam zatrdim, da imam še zdaj žive slučaje, ki sem jih operiral na raku na dojki, pred desetimi in več leti. 2iv£ še zdaj in so popolnoma zdravi, ker so prišli v času, ko je še bilo mogoče raka popolnoma iztrebiti. Kakor pri vnetjih, tako je tudi pri raku mnogo, mnogo odvisno od pametne ali nespametne okolice. Zdravnik, zlasti kirurg, je zadnja instanca pri bolniku, če vse prejšnje instance pravilno ravnajo, je stvar lahka in se izteče srečno, drugače je nesre, ča neizogibna, ker operater tudi ne more delati čudežev. Nasvet za operacijo je dandanes lahek. Imamo narkozo ali omamo in razne vrste omrtvičenj, tako da si izberemo lahko vedno tisti način, ki najbolj prija bolniku, oziroma je njegovim močem najbolj prikladen. Operacije se vrše brez bolečin in nevarnost operacij je tem manjša, čim prej pride bolnik na operacijsko mizo. Res je sicer, da ni operacija brez nevarnosti. Toda ali m sploh vsak korak v življenju tudi nekoliko riskanten? Pomislimo na moderna vozila: kolo, motorno kolo, avto, aeroplan. Pa ali je vožnja s kmečkim zapravljivčkom čisto brez nevarnosti? In z železnico? Napačno in mnogokrat zlohotno je torej govorenje, da je ta ali oni umrl na operaciji. Pravilno se bi moralo glasiti, da je umrl kljub operaciji. še par besed o neuspelih operacijah. »Kaj strmite, kakor bitk v nova vrata!« se ie zadri na uboge zelence v jarku, »Tudi jaz sem na vrsti. Ali Muharem, Alah naj mu da zdravje, se ne bo pogani,! kakor se vi! Muharem razume posel drugače! Ho —o—op!« Z enim skokom je bil vrh jarka. Na prsobrami. Cez njega. Zapodil se ie deset, petnajst korakov nizdoL Obstal. Smukoma so mu hlače spolzele z beder. Obrni! je platišče na sosedovo stran. In zareglialo ie kakor strojnica, gladko prepuščajoča pas s patronami, »Muharem! Alelujo ti božjo! Muharem! Hudič!« sem vpil za njim. »Na službo, gospod poročnik! Alehfje, prosim pokorno, ne poznam!« je odgovarjalo izpod brega. »Ah-ha! V minuti sem gotov — — Kaj? Streljate?« je sklonil glavo čisto k zemlji in škilil med razkrečenimi nogami na sovražni jarek, kjer je zapleskalo iz pušk. »Govno zadenete, da! Mene ne! Nikoli!« se je režal in kričal na vse grlo. »Muharema Saliha, Alah ga je blagoslovil, nikoli!« »Fi-ju-u! Fi-iu-u! Fi-ira-n!« so se čnle krogle in se odbijale od kamenja pred njim, za njim, na pravi, na levi. »Muharem!« »Takon gospod poročnik! Takoj! — Nate, tu imate! O-oh!« se je oddahnil in se še napel. »Tako!« je počasi vstal v vsej svoji višini, se obrnil proti sosedovim jarkom in zapenjal hlače. »Ce je kdo pri vas, kom-šije, korajžen, naj poskusi! Bom jaz vzel puško v roke in mu posvetim. A!ah naj me potare. če ne bom zadel v črno. — Salem alejlkum, gospodje!« je s pritiskom desnice na čelo in prsi rn rahlim prigibom glave pozdravil sosede. Dve sekundi kasneje je zdrsnil v domači rov in se naglo obrnil. Tisti hiip je krogla iz puške razširjenega nasprotnika udarila v ono, kar je bil Muharem pustil na rebri. »Nisem del. kaij ie za vas? Le po njem! Le po njem! Dosti preglavice mi je na- ZdravnfM imamo dvojno dolžnost: da bolnika ozdravimo, Če pa to več ne gre, da mu lajšamo bolečine. Poglejmo še enkrat nazaj na vnetje slepiča. Kadar se je vnetje že razpaslo po trebuhu, je navadno tudi operacija brez uspeha. Navadno, pravim, ne vedno. Celo vrsto bolnikov sem operiral tako rekoč v zadnjem trenutku, pa so vendarle ozdraveli kljub temu, da je kazalo, da bo ves trud zaman. Ali ne bi bil vnebovpijoč greh, če bi jih bil pustil umreti, češ: saj je itak vse izgubljeno ? Drugi so res da umrli, toda operacija jim je stanje olajšala, bolečine so zaradi tega, ker je vnetje dobilo otvor, ponehale. In tudi to je uspeh, ki ga z brez- pravik še enkrat! Tako! Do mrtvega ga dajte, Šejtana! Le po niem!« »Muharem! Za tole svojo dobiš, čim pri-dimo v ozadje, šest ur vrvi! Zapiši si, da ne pozabiš! Zaradi nepotrebnega izpostavljanja življenja smrtni nevarnosti!« sem meril nepridipravu. »Rajše, prosim, gospod poročnik, vetiloo srebno medaljo. Bi mi nesla mesečno petnajst kron. Materi bom pošiljal. Sinta si za nje kuipi koruzne moke za cicvaro —« * Zmanjkovalo mi je EttdL V treh dneh sem izgubil dva mrtva. Štiri ranjene sem moral odipremiti na previjališče, od koder so se naibrže umaknili v ozadje. Tri smo pogrešali. Mina, ki smo jo zapalili pod sosedovim oporiščem, je bila draga. Oba gospoda, bataljonski in četni, ka sem ju prosil za popolnitev, sta se mi na telefonu smejala in rajtala, da ne bi pogrešil, če bi napisad h kadru razglednico, naj nam kolikor mogoče hitro pošljejo novo marš-kompanijo. Vse čete so dvakrat in trikrat zdesetkane in moj vod da je številčno še najmočnejši. »Dvajset fantov, gospod poročnik! Kakšnega vraga še zahtevate!« »Muharem, nocoj na prednje straže!« »R-razumem! Ali nekoliko lepše vreme ne bi Škodilo, gospod poročnik.« »MauJ halten! Preskrbi kar potrebojeS, in javi se desetniku Šakiču!« Šalih je molče pregledal svojo pnSJco, pripravi! nabojnice in municiio. Ob enajstih zvečer ga je Šakič postavil na stražo štev. 3. Lilo }e. Lffo iz ratekfh oblakov ▼ tenkih nepretrganih curkih. Bredel sem m brozga,] skoz jarke po blatu in vodi malone do kolen. Tu in tam sem blisknil z električno svetilko pod premočenim plaščem, da se obdržim v pravi smeri in ne zablod im v črni temi, ter §tel korake. »Tristo! Še dvesto Radoveden sem. kai počne Muharem!« Zavil sem na levo. »Tu spredaj ne- delnostjo ne smemo zanemariti. Noben zdravnik in noben kirurg ni CT>-dodelnik, vendar moderna medicina m moderna kirurgija zamoreta že naravnost ae-verjetne stvari, če jih dobita pravočasno v roke. Pravočasnost pa je po zdravniških izkušnjah ouvisna največ od ooimkove okolice. če je ta pametna in uvidevna, je dela razmeroma lahko in uspeh siguren, če je nespametna, je težko in uspeh dvoruijiv, ženske imate najprej in največ dostopa tudi do bolnika, vaš vpliv je velik; izrabljajte eno in drugo pametno ter kličite v bolezni vedno zdravnika. Vaša zasluga ne do n;o manjša od onega, ki bo bolnika ozd>-a-vil. kje čepi. Takoj se pozdraviva, Žalostna ti ma.ičica, Muharem, ako —« »Stoj! Kdo je?« »Poročnik.« »Geslo!« »K ari in!« »Kebrt euch! Niedejr!« »Muharem!« Zapirač na paiSsS ie rarofSat. »JTefirf euch! Nieder!« Zasukal sem se z občudovanja vredao naglico in tako poslušno legd na trebuh v blato, da mi je kapa zletela % glave bi obležala nekje v temi in mlakah. »Muharem!« »•Kuš! In ne gani se!« »Šalih Muharem! Ali se t! Je zmešalo?« »Jezik za zobmi, sem rekei Ako se premakneš, opalim! « »Kaj me ne poznaš, mriee?!« »Na straži Muharem re pozna nikogar, kdor ne ve gesla.« »Kar-lin! — Kar-ftn!« »Laž! Ne lovi se Muharem na tako slabo namazane limance! Doli z glavo! Še nižje! In z rokami: mirno!« Na sosedovi strani je švistnifa raketa v noč, razpočila se v zraku nekje :.ad nami. Širok dežnik luči se je razprL Na sekunde obsijal okolico. Ob enem so od sosedov sem v najino smer zaprasketaie-puške. Zažvižgalo je tik mimo naju. Raketa je ugasnila. Luč je utrnila. »Muharem! Hudič —!« »Ku-u-us! Cepim. Mračno ie. A'j te vidim in držim na muhi! Muharemu sta noč in dan eno. Ne mrdaj, Boga ti!« Namakalo je. Tako lepo namakalo. Z gole Have se je voda zlivala za vr-t, z vratu se v studencih stekala po hrbtu za pas. Od zgoraj s prsobranov so prihajali cela potoki, iskali poti v rokave, plazili se pod prsa, tipali po izlizani suknji, bluzi in hlačah in se zajedali v trebuh in kolena. Ia z ustali ia nosom sem kopal po tlovna- Prelom v sodobni glasbi? Anonimnim konservatoristem v odgovor na njihovo beležko v »Siov. Narodu«: 1. »Die literansche We!t« je splošno priznan nemški kulturno-' informativni list, ki cnu doslej ni še nihče očital neresnosti. 2. Herbert Connor je urednik tega lista za glasbo in radio ter kot berlinsk glasbeni; publicist vsaj toliko pomemben kot cnon rnen Ljubljanski konservatorist, ki je ljubosumen na vsako drugačno mnenje. 3. Očitati berlinskemu avtorju lokalnost in ostati anonimen Ljubljančan, se pravi, zagrešti prvoaprilsko šalo. 4. V izvrševanju kulturno informativne službe se bo podpisana tudi v bodoče prav tako ma'o oziral na mnenje anonimnih ljubljanskih konservatorstov kakor se je doslej. Resnim in možatim ljudem drugačnega mnenja pa je »Kulturni pregled« b i in bo na razpolago, če le imajo *nisel za pošteno polemiko, česar piscem omenjene beležke ne morem priznati. —n. Sergej V. Elahmanmov Danes doživlja šestdeset let znam en ti ruski Skladatelj Sergej Vasilijevič Rahma-n nov. Rodil se je 2. aprila 1873 v O neg i (gubernija Novgorod). Pozneje se ie njegova rodbina preselila v Petrograd :n nato v Moskvo. V teh mestih, osobito pa v Moskvi, se je Rahmaninov izobraževal v glasbi. 2e 1. 1892. so uprizorili v Moskv; njegovo enodejan-sko opero »A'.eko«, ia katero je dobil zlato medajlo. Od 1. 1897-98 je bil vodja Mamontove zasebne opere, leto dni pozneje je prišel kot vodja fil-harmoničnih koncertov v London, i. 1902. na Dunaj. Pozneje je živel kot operni ravnatelj zopet v Moskvi, dve leti pa v Dres-denu. Od l. 1908.—11. je bil podpredsednik Ruskega glasbenega društva, 1. 1912. pa je postal kape!,n:i< carske opere v Petrogradu. Po komunistični revoluciji je bil pregnan v inozemstvo. Naselil se je v New Yorku, kjer biva še danes. Razen opere »Aleko« je Rahmaninov spisal opere »Vitez-skopuh«, »Francesca da Rimini«, dve simfoniji, kantato »Zvonovi«, več sonat, klavirskih koncertov in mnogo popevk. Rahmaninov je bul Edisonov sotrudnik pri izpopolnjevanju gramofonskih plošč. V zadnjem desetletju ni kot skladatelj napisal nič pomembnejšega, nastopa pa kot klaviirski virtuoz. Razstava slik Matije Jame r Jakopičevem paviljonu bo odprta še te teden. Opozarjamo občinstvo na ugodno priliko, da spozna delo enega naših največjih slikarjev in toplo priporočamo obisk zlasti on m, ki prihajajo v Ljubljano z podeželja. Nedvomno pa jih je tudi v Ljubljani še mnogo. ki bi Lahko obiskali razstavo Jamovih umetnin. Smrt najve*ega bolgarskega igralca. Dne 23. marca je umrl Sava Ognjanov, ki so ga Bolgari splošno priznavali za svojega naj-večjesa igralca. Bil je umetnik svetovnega formata in je ponovno nastopal tudi v inozemstvu, zlasti še v Progi. Ruski pisatelji in novinarji emigranti o pojožaju intelektualcev v sovjetski državi. Osrednji odbor Zveze ruskih pisateljev in novinarjev v emigraciji nam je poslal v priobčitev apel na kulturni svet, iz katerega posnemamo: *že petnajst let ječi ruski narod pod jarmom nasilne vlade, ki tepta vse moralne vrednote, ustvarjene v tisočeletnem kulturnem razvoju. Ta tiranija je od leta do leta neznosnejša. V zadnjem času je dosegla višek. Boljševiški na_ silneži streljajo ljudi kar na tisoče. Cele vasi so bile uničene s strupenimi plini; ljudi pa, ki so se jim kakorkoli oteli ,so pregnali v Sibirijo aii pa morajo delati v premogovnikih kot sužnji komunistične države. Profesor černavin. ki je nedavno pobegnil iz nekega taborišča, kakor jih ja toliko v sovjetski Poisiji, poroča, da je v letih 1230 do 1932 samo iz vrst njegovih strokovnih tovarišev ihtiologov bilo ustreljenih 25 r>seb. 26 pa ebsejenih na prisi.no delo. Isti profesor ja sestavil listo z imeni 70 ruskih znanstvenikov, ki jih je srečal v zaporih GPU in v koncentracijskih taboriščih. Ob strahotnih okoliščinah, ki vladajo v Rusiji, preti vsemu prebivalstvu —■ naj bo lojalno ali ne — nevarnost, da pogine cd gladu.« Izdajatelji apela nato po_ udarjajo, da njihovo združenje obsega vse politične smeri, zato je njihov klic po moralni pomoči ruskim intelektualcem tam objektivnejši. Sklicujejo se na hčerko Leva Tolstega Aleksandro, ki je v sedanji Rusiji ponovila nekdanji klic svojega očeta: »Ne morem več morati.« ^Obračamo se do vas vseh, ki lahko učinkujete z močjo besede in s silo svojega duhovnega vpIL va. da dvignete svoj glas in ga združita z glasom, ki prihaja od groba Leva Tolstega ter pošljete mučeniški Rusiji blago-vest: ,Ne moremo več molčati'.i Slovanska knjižnica v Pragi. Via>d. S5a poreča v »Nar. Listih« z dne 25. marca pod naslovom »Praga središče slovanskega stu. dija« o stanju Slovanske knjižnice, ki se nahaja v Klementinu. Njen katalog izkazuje danes že 179.8S3 enotk, vsakoletni prirastek pa gre v desettisoče. Sedaj je gospodarska kriza prizadela tudi Slovansko knjižnico: njen proračun je bil znižan za nadaljnjih 100.000 Kč, kar se bo močno poznalo pri letošnjc-m nakupovanju novih knjig. Knjižnica Ima poleg spicšnoslovaru skega oddelka samostojne oddelke vs. leta To VIŠ. POŠTNEGA KONTROLORJA V POKOJT E3 najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so mu lajšali njegovo težko bolezen, zlasti čč. sestram usmiljenkam. Zahvaljujem se vsem dobrim srcem, ki so ml ob njegovi smrti lajšali bol, vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem njegovim prijateljem, tovarišem in znancem od blizu in daleč, ki so ga počastili z zadnjim obiskom in ga v bogatem številu spremili k njegovemu zadnjemu domovanju. Posebno se zahvaljujem načelstvu Narodne strokovne zveze, ki je posvetila vso pozornost spominu na svojega nekdanjega soustanovitelja. V Ljubljani, dne 31. marca 1933. Žaltsiesa vdova. Dne 20. aprila 1933. u 11 sati prije podne obdržavati če se u uredu ovopodručne šumske uprave sreza V. In VI. u čabru, licitacija drvnog etata godine 1933. i prištednja iz prošlih godina iz ekspropriiranih šuma veleposjeda Dr. Kalmana Ghyczy i to: a) 7469 jelovih stabala, procijenjenih na 14.038 m3 gradevnog i 4745 m3 ogrjevnog drva, u vrijednosti, odnosno iskličnoj cijeni od 505.056.— dinara. b) 14.770 bukovih stabala, procijenjenih na 17.571 ms gradevnog i 18.453 m3 cgrjevnog drva u vrijednosti, odnosno iskličnoj cijeni od 349.888.— dinara. Ova drvna gromada podijeljena je i to pod a) navedena u 15, a ona ped b) u 20 skupina, pa če se po ovima i proda vati. Pregled i procjena pojedinih skupina, dražbeni uvjeti i sve ine interesentima na uvid kod privremene državne uprave ekspropri- , informacije, mogu interesenti doznati kod privremene državne uprave ekspropriiranih šuma u Delnicama, zatim kod područnih joj šum-skih uprava u Sušaku, Delnicama, Lokvama, Skiadu, Cabru i Vrbovskom. i: anih šuma u Delnicama, zatim kod područnih joj šumskih uprava u Sušaku, Lokvama, Skradu, Delnicama, Cabru i Vrbovskom te kod c J jelka ekspropr. šuma u Dragi, kod kojih se daju interesentima i sve pobliže informacije. Delnice, 27. marta 1933. 4732 Si Prods.jednik: MAJNARIČ. v. r. Delnice, 29. marta 1933, 4783 Predsjednjk: MAJNARIČ, v. r. kavarnarke na Starem trgu sva prejela toliko dokazov iskrenega sočuvstvovanja ln nesebične naklonjenosti, da nama je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Naj se na ta način vsaj nekoliko oddolživa ter izrečeva svojo prisrčno zahvalo vsem in vsakomur za izkazano naklonjenost do pokojnice, kakor tudi za vse izraze sožalja in za vse pokojnici ter žalujočim izkazane uslužnosti. Posebej pa se zahvaljujeva prečastiti duhovščini od Sv. Jakoba za zadnja tolažila, dr. špornu za njegovo vestno in nesebično lajšanje bolečin pokojnice v zadnjem boju, zastopstvu Gostilničarske zadruge in Strokovni organizaciji natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so počastili pokojnico s krasnimi venci! Jaka in Ulrik Ve-spemllc. tem l/atu svinjčefcu podoben. »Muharemi Mrcina peklenska! Streljaj! Šakiča, desetnika, pokiiči!« sem zarjul ne na bližino neprijateljskih položajev. »Brus! -se .se glasil preprosti odgovor rv.a na prednji straži štev. 3. V dodatek sest parov svinčenk iz sosedovih rovov. v jarku pred menoj jo zaropotala lopa-t -a ob kamen. Zamomljala pritaiena kletev. Takoi nato Muharemov: »Stoj! Kdo »Razvodn:k straže, desetnik Satac.« »Qes:o?« »Berlin!« »Odziv? t ~ ,;ca:< »Desetnik Sakič naprej! »Kaj novega. Šalih?« »Je! Na, tu pred teboj leži! - Gesla ne ve!« »Kdo? Odkod?« »Poglej sam! — Auf!« je zahreščai Muha rem. Pod menoj se je sprožilo pero. »Naš poročnik, Šalih! Kaj je to?« »Mir! Desetnik Sakič, izvršite skžbo! Ko boste gotovi, oba s Salihom k meni v staniščeN — — — Na koncu obupnega zmerjanja in pso-vanja. ki se je prevrnilo na glavo nesrečnega desetnika in njegovega stražarja s postojanke štev. 3.. stoječa pred menoj v nrrnem stavu. sem penastih ust siknil Sa-k ču v lice: »Kaj pravite na to vašo svi-njariijo. desetnik? Kako io nameravate opravičiti?« »Pokorno javljam, gospod poročnik, ge-slo. k: ste mi ga predali sinoči, sem pozabil. S straže se nisem smel vračati. V BosnL gosDod poročnik.« »Hudič z Bosno in s teboj, .hmec debelo-g'avi! Zabiti! Degradiral te bom! Zaprem te' Pred vojno sodišče te postavim.« »— nimamo takega seia. Muharem! Kako se imenuje —?« ie v strašni zadregi z očrni iskal pomoči pri Šalih«. »Karlin!« »Lin - lin - Karlin - Berlin. Skoraj vseeno je — « ie glasno premišljeval. »Kriv nisem, gospod poročnik, pokorno prosim. Nepismen sem. Po svetu nisem bil. Iz moje kolibe do Sarajeva enkrat edinkrat — Boga mi in svete vere pravoslavne! — Tisto — zastran šarže — titularne povrhu, pokorno prosim — figo mi je do nje! Gospod poročnik ste me po sili zrinili v desetnike. Če mi zvezdice poberete, pokorno javljam vam bom hvaležen, gospod poročnik. Tako mi za njih ne dajete nič — Pržon? Eh. Gospod ga bo dal, pokorno prosim. Gospod ga bo vzel —« Zagrizel ;em zobe v ustnice. »Kaj! Dro-niedar! Na straže! Na vse tri! Zmenjaj svoj Berlin za Karlin. Kar-li.nl Si razumel?« »Sem! Vso pot bom ponavljal, da ga v drugč ne izgubim! Kar- Kar-lin! Karlin!« Šakič je trknil s petama. Pozdravil. Se zasukal. »Stoj! Nazaj!« »Zapovedujte .gospod poročnik!« Jeza je popuščala. Za! mi ga je bilo, ubogega desetnika. Drugače dobrega fanta. »Desetnik! Zapomnite si, kar vam povem!« »Poslušam, gospod poročnik!« »Stražam se javite z vašim geslom. Z vašim Berlinom. Še!e potem jim razložite, kako in kai. In onim. ki so že bili na straži in spet pridejo na vrsto, pojasnite tudi tako. Da ne bo novih zmešnjav. Še hujših. « »Da se recimo, tudi ti. laco. ne bi nekoliko povaljal po blatu, kakor —« se je zareza! Muharem. »Molči, vrag!« »Vse uredim, gospod poročnik!« »Javit mi pridi! Muharem med tem nalile samovar. Skodelico si prinesi. Čaia dobiš m požirek ruma ti kanem.« Desetniku se je sladko raztopijo Kce kakor zreia breskev v žejnih ustih. »Dobri ste. gospod poročnik! Predobri za mene — dromedarja.« se je nasmejal veselo. »Pojdi! — —« ln sem se zasadil v Muha rema: »Ti, kanaliija?! Zadavim te s temi rokami! Z blatn mi! Obesim te!« »Mene? Cemu mene. gospod poročnik? Sam se obesi in zadavi! Sani! Ker sj ti kriv! Ti! Jaz — jok! Služba, prosim pokorno, je služba. Na straži ne smeš poznati ne očeta ne matere, ne sina ne hčere! Nikogar, ki ne ve gesla in odziva! Kaj b- tebe, Boga ti, ki nisi noben rod! Pri Bogu in Mohamedu, preroku: jok!« S prsti mi je ilovico brska! z bluze. »Zarana, gospod poročnik, te očistim. Ko se nesnaga na tebi malo posušt. — Če si ti misiil in soklaški zakoni mislijo drugače, kakor si govoril m tolmačil, ko si mi jih vtepal v glavo, sem jaz revež kriv? Za kakršnekoli neumnosti, ti velim. Šalih ne bo dajal posla prekemu sodišču. Se ne bo pustil ustreliti. Še enkrat: jok! Časi, gospod poročnik so. resni in preresni. Car čestiti in domovina slavna potrebujeta slehernega junaka. Živega in zdravega iunaka. »Kuhaj čaj! S trojno merico ruma!* sem izruval iz sebe in se ven — V jarek — V hlad.nej.3i zrak — — vrge! iz zemunice nc!i in dež — Na »S poti. gospod poročnik! «me je dregnil Muharem s komolcem izpred luknje v pr-sobranu da sem omalmii za polna dva koraka na levo. »Zdajle pride! — Poglej!« Zažvižgalo je točno skozi puškarnico Kroglja je odkrhnila iz jarkovega ozadja par iveri in brenčale odfrčala poševno nekam navzgor. »Poznam onega svetmka tam spredaj. Trikrat potioliie. išče. četrta vselej sedi. Potem spet po tri strele za pedenj na desno, četrti v cilij. Že nekajkrat bi mu bil zasviral bosensko koračnico, ampak je oprezen. — Si videl? Dva _ tri — štiri — čof! — Toda ti Muharem zabije zagozdo v črepimio, čeprav ne debelo. Ali bo zato držala! — Prva!« — Muharem se je nasloni! na puško v Uniči. »Druga!« je štel. V tretje še m počilo na oni plati. Sosed je menda ciljal. »Prva!« je vsekal Muharem iz svoje cevi. »Kai ne bo n'č?« je vprašal. »Nič več? Kje je tretja? In četrta! Sem pogodil? Ali se morda bratec, šališ? Čakaš, da ti nos pomolim skozi luknjo? E, na!« je porinil cel obraz v strelnico m izpalil jezik. »Ne bo nič? Sem te ohladil? Alah je usmiljen —«. -»Vlezi se! Mina!« Nekaj sivega je završalo tik pred nama. Nad nama. Jadrno kakor strela sem plani! nižje na desno. »Alah —« sem čul rezek kriJt z mesta, kjer sem malo prej sta!--- Kar tri-ie so na mah ležali v zemunici, nalik mesnici pobrizgani s krvijo. Troje zvestih. Dobrih. »Joj! Muke Kristusove! Rane Zveličar-jeve! Joj!« se je po tesnem prostoru valjal in premetava! Grgič Grga. »Gospod poročnik, pomagajte! Pomagajte! Joj, rane Kristusove! Muke Zveličarjeve, joj!« Z jedko trpkostjo sem dušil solze, ki so tiščale v gr!n. »Norec!« sem se otrese!. »Mastnejši kos stegna ti je oplazilo. Kje si pri Križanem videl--- »Jadna žena! Jadra moja žena! Bog ti stoj ob strani in se te usmili!« je razkrečenih nog s petami mlatil in nabija' zemljo Stojanovič Lazar in iokal v črna prgišča. »Mehur s priveski mu je razneslo.« je govoril Lovretič. sanitejec, s potezo bledega smehljaja okrog ust in obvezoval kakor bik rjovečega Grgiča. »Ne skrbi, Lazar, bratec! Bog ii poišče in dodeli čvrstega in zdravega ioseda — vseh iz vasi vojina ne bo pobrala — ako si ga slamnata udova v tvoj1' odsotnosti ni že sama našla. Če se izližeš. Grga se ne boš smel pritoževati. AJco te bodo no — črvi požrli, njeni jadi tebi nič mar!« Muharem, moi Muharem jo ležal tih in miren. Zaprtih trepalnic je z glavo pozi-baval na levo. na desno — na levo, na desno in z drgetajočimi rokami bi bi! rad drobovje, ki mu je viselo iz odprte trebušne votline, stlačil nazaj na svoje mesto. Izpremenieni obraz je bil kamenito trd, samo ustnice so se premikale v nerazumljivem gibanju. »Muharem! Dragu'! Moj Muharem!« sem kleče poveša! glavo nad njim in žareče kapine, ki iim v prs h ni bilo več prostora, so padale na njegov obraz. »Moj Mu^ harem! Dragi!« »Gospod po-roč-nilr!« je odprl oči. »Umri — bom —« »Ne bo dolgo in bo tndj mene — nas vse — zaseglo.* Muharem! Fant moj ubogi, kaj naj ti dam? S čim ti pomorem, Muharem!« »Kis-met —« »Si žejen? Vode?« »Ne!« »Tvojim sporočim domov — Materi — Očetu —« Na !eMr se ie poskušal opreti. Privzdignil sem ga in mu roko podložil pod vrat Obmiroval mi je na kolenu ukočeno razveznjenih oči in z nagnjeno glavo kakor bi prisluškoval v daMavo. Telo mu je trepetalo v vedno krajših sunkih. »Gos-pod —« ie zašepetal. »Kaj, Muharem?« »Zad-nie--pla-če--ni-sem-- prejel — —« »Muharem —« »Pla-ča--« Zaprl je oči. Stokaie se je z rokami zakopal nazai v črevesje. Previdno sem ga položi! na zemljo. No, čim se je glava dotaknila tal. sta se še enkrat prebudila črna og!ia njegovih punčic. »Po-kli-či — Mi-ni-ča — ^ps-pod —« je zaiečal rn komaj, komai sem ga razume!. »Mo-li-te — su-ro--tri-de-set-šesto —« Iz življenja Spočetja na tekočem traku Umetno oplojevanje v Petrovskem parku V zavodu za umetno oplojevanje v Petrovskem parku pri Moskvi se bavi prof. Numann s svojimi štirimi sodelavci izključno s problemom pridobivanja m konservra-rija živalskega semena Namen tega početja je umetno oplojanje čim večjega števila živalskih samic e* čim manjšo količino semena. ki 9e v to 6vrho razredči-, tako se prihrani toliko in toliko dragocenih in dragih plemenskih samcev. Po navedbah prof. Neumanna so na ta n.'čin samo lansko leto oplodili 1,200.000 živali. Po tej oploditvi je spravilo 71 odst. l.">0.000 kobil. 40.l>U0 svinj in 10.000 drug'h živali. Po tej oploditvi je spravilo 1 odstotek krav. 52 odstotkov kobil in 7> odstotkov ovac normalne mladiče na svet. 0 semen i, ki se konservra po različn:b metodah m razredči do 1000 krat, ne da bi izgubilo svoje plodilne sposobnosti, pravijo, da ohrani v poljskih laboratorijih to sposobnost še po štirih dneh pod posebnimi pogoji pa celo po 16 dneh. Seme enega samega bika oplodi lahko v tej obliki 300 do 1000 krav, seme fenega ovna pa do 200 ovac. Pri tem so uspela tudi umetna križanja raznih vrst domače govedi z jaki. konja in osla s zebro itd Za rusko ž vinorejo je delo NVumannovega zavoda seveda velikanskega pomena, saj zadostuje veliko manj plemenskih samcev nego prej. poleg tega pa se samica oplodi že po prvem poskusu, dočim |e treba po starem načinu pet in še več kopulacij, kar pomeni vtliko potrato časa in tudi denarja. Umetno oplojevanje domače ž vine seveda ni nič novega, saj je bilo v navadi v Rusiji še pred vojno, in sicer po zasl.igi osno-vatelja znamenitega »živalskega paradiža t Nove Askanije v Južni Rusji Friderika Falz-Feiiia Ta je dal svoje gojišče na razpolago slovitemu profesorju Ivanovu, da je izvršil poskuse z umetnim oplojevanjem, ki je posebiio pri kobilah dosegel velike uspehe. Vsa procedura je bila že tedaj lahka in h tra, v bistvu pa je [lomenilo začetek velikopotezne racionalizacije za ^izdelovanje živali«, ki prinaša današnji Rusiji ogromne koristi. Katastrofa potniškega letala pri Dixmuidenu Potniško letalo »City of Liverpook se je, kakor smo poročali, prošli teden ponesrečilo na poletu v London pri Dixmuidenu v Belgiji. 15 oseb, potnikov in pilotov, je zgorelo. Od letala je ostalo samo ogrodje Njih sovražniki: konjska kopita in železni obroči Mlad Londonee. George J. Rieketts, je nastopil pred kratkim z načrtom, da bi se ceste gradile iz stekla in njegov načrt je vzbudil v strokovrrih krogih, kakor v javno-feii veliko i>ozoniost. Rieketts je začel kot 161etni mladenič v neki steklarni in je kmalu jel razmišljati o tem. kako bi se porabile velike množine steklenih odpadkov, ki ostajajo pri produkciji in ki jih je industrija doslej enostavno zametala. Tu mu je prišla usoda nasprot;, ki je poskrbela za to. da mu je pri vožnjah s kolesom in avtomobilom čestokrat spodrsnilo Tedaj se je začel zanimati za cest°, niiii sestavo, gradbeni način in različne lastnosti. V vsakem modernem cestnem tipu je odkril poleg prednosti velike napake. Tlak iz lesenih kock ie nov n. pr. tako gladek, da povzroča drsenje, če se malo obrabi, je snet higroskopičen. kar poapešjje njegov konec. Asfalt je ob vlažnem vremenu naravnost nevaren, kar ve vsak avtomobiliet, maca-dam p je sp^t preveč vode. Iz takšnih opazovanje se mu je polagoma izeimila ideja da bi bilo treba vse te tipe cestnega tlakovanja nadomestiti z novim tipom, ki ne bi imel njihovih napak, a bi združeval vse njih prednosti. Nadomestilo pa je našel v steklu, oziroma v posebno izdelanih steklenih koc- kah, ki se dado z lahkoto fabricirati iz steklenih odpadkov. Te dni je pokazal prve kocke te vrste. Riekettsova misel ni slaba, kajti steklo je v resnici dovolj trdo, da vzdrži skoraj vsako preizkušnjo. V temperaturnih spremembah se sila malo raztegne ali stisne, tali se pa šele pri temperaturi, ki je do lG-krat višja nego temperatura poletnih vroč n Površina stekleni]] kock se da izdelati po takšnem vzorcu, da se izteka vsa nesnaga ob nai-manišem deževju proti cestni strani v kanale. tako da je cesta sama vedno či«ta. Kocke bi ležale na plasti iz zemeljske smole, ki bi vezala tudi posamezne kocke med seboj, tako da bi cesta ne bila samo nepropustna za vodo. temveč tudi ena sama elastična površina. Tako bi se ne obrabila dosti niti po težkih vozilih ali Ivpnih sunkih Nerodna so za takšno cesto samo vozila z železnimi obroči in konjska kopita s svojimi podkvami Tem sovražnikom steklena cesta ne more dolgo kljubovati. Rešitev pa bi bila v tem. če bi se železni obroči nadomestili z gumastimi in če bi konji, kakor zahtevajo v nekaterih mestih, morali nosit gumasto obutev. Vsekakor bi se stekleni tlak dobro obnese] za ceste, po katerih je prepovedan promet s podkovanimi konji in vozili z železnimi obroči. Vit® W HIL Psanen sveže zelenjave in sadja v prehrani Vitamini so, kakor je že davno znano, neobhodno potrebni zdravju in telesni oopor-nosti, imajo specifičen biološki učinek in skoraj hormonski značaj (po najnovejših raziskovanjih je celo že skoraj gotovo, da nastajajo hormoni iz vitaminov). Zaradi njih važnosti ni vseeno, kako hranimo zelenjavo in sadje, kjer je največ teti snovi, kajti napačna hranitev jih prav tako uničuje kakor v določeni meri kuhanje. Sirovo zaužita zelenjava ali sirovo sadje itd. dajeta telesu pač največ vitaminov. Vitamini so za naše življenje vsi važni, najvažnejši pa vitamin C, ki ga vsebujejo vsi sveži, sočni rastlinski produkti. Nastaja v večjih množinah pri klitju semena in se ohrani potem v lupini m mesnatem delu sadeža, dočim ga v jedrih dozorelih sadežev ni več. Vitamin C je posebno občutljiv in ga uniči že neprimerna-hramba ter oksidacija. V oranžah m paradižnikih se še najbolje ohrani, pri f.emei igra veliko vlogo stopnja dozorelosti; tudi krompir in celo pri navadnem načinu hranitve ne izgubi daleč v pomlad skoraj nič tega vitamina, kvečjemu da je vitamin pn kuhanju starega krompirja manj odporen. Sadeži temne barve, borovnice, maline, grozdičje, temna jabolka, hruške .td. so Doljši vir vitaminov nego sadeži s svetlo kožico oz. lupino m svetlim mesom. V jabolkih je več vitaminov nego v hruškah in sicer v mesu jih vsebujejo isto tako kakor v lupini. Sveža zelenjava je večinoma isto tako bogata na vitaminih, malo pa jih je v fižolu, grahu, cvetači, korenstvu (razen rumene pese) itd. Pri nramtvi vseh teh rastlinskih sadežev moramo paziti na to, da se deli z rastlinskim zelenilom in siaclKor ter Kisnue v njih čim bolj konservirajo. Napačno ie n. pr. zelenjavo držati v temi tolike- časa, da izgine zelenilo m z njim vitamini. »Gdpita nranitev« škoduje sadju in je ptiporočijivo, da vsak sad posebe zavijemo v svilen, parafinski ali oljnati papir. Začimbe Vsako Ijadstvo si svoje jedi pripravlja s svojimi posebnimi začimbami. Te imajo nalogo, da napravijo jedi okusnejše. a obenem da pripravijo želodčno sluznico do močnejšega izločevanja želodčnega soka. V tp. namen pa ni treba premočnih in preobilih začimb. Raba premočnih začimb kakor tudi raba lažjih začimb v prevelikih množinah povzroča otopenje želodčnih živcev in kot posledica se pojavijo razne želodčne motile. V jedeh res dobre kuhi nje začimbe sploh ne stopajo v ospredje FizioloSko so začimbe človeku torej koristne in potrebne, a zahtevajo svojo mero in mejo. Kitajci v Evropi Mnenje, ki ga ima civilizirana Evropa o današnje Kitajski, n- nič kaj laskavo Toda Kitajci ne sodijo o Evropi nic boj skromno. To zvemo najbolje iz njihovih šolskih knjig. :ti sicer ne morda .z takšnih, ki jih uporabljalo že dotoa stoietja v kakšnem /Kikotnem delu »dežele sredine«, 'emveč iz takšnih. k; so iih tis/kali leta 1931 r si po njih šolsk? m'a dna ur svojo modrost, n pr v ^anghaju in Tencinu V neki takšni knjigi bereš doslovro: »Zapndno od Aziie se razprostira evropsk- polotok, ki ga vo d'ijo samostojne vlado 'ti ki ga omenjamo navzlic temu. d« nima za zgodovino civ> fcaciije nobenega pomena.« »veta Električna britev S precejšnjo zamudo po električnem stroju za striženje, ki se je v zadnjih letih tako priljubil, prihaja sedaj na trg električna britev, ki bo pravo odrešenje za bradate in kosmate ljudi. Na zunaj je aparat podoben običajnemu brivskemu aparatu, samo da mu je ročaj dosti obilnejši. ker nosi v sebi mali pogonski motor. Britje se vrš: s tem aparatom po istem principu kakor košnja, rezilo je pri_ trjeno na premikalu, ki ga motor z veliko brzino, do stokrat v sekundi, požene sem in tja. Brada in vsaka kocinica se dobesedno pokosi. Posebna prednost novega britja je ta, da se izvrši hitro, gladko, zelo temeljito in brez vsake nevarnosti. Kože ne ograža niti pri britju preti dlakam in niti pri »težki roki«. Pogon daje že navadna baterija žepne svetilke. Ne-dostatek je pa sedaj še ta, da je aparat prilično drag. SPOMLADANSKE OBLEKE za gospode, površnike in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri Drago Schwab, Ljubljana ftT 1 v«v v • ii« Nova lezisca indija Platin smatramo običajno za najdražjo kovino, a to je pegrešno, kajti indij, ki so ga odkrili pred kakšnimi sedmimi desetletji, je še desetkrat dražji cd njega. To je umljivo, če pomislimo, da znaša letna produkcija te kovine komaj nekoliko kilogramov. To je zelo škoda, kajti indij ima razne lastnosti, ki bi ga delale zelo vporabneg-a v mnoge svrhe. Je zelo mehak in raztegljiv, a vendar si'ino ediporen. Topi se že pri 155 step. Celzija, njegove soli pa so v nasprotju s skoraj vsemi sclmi težkih kovin nestrupene, zaradi česar bi imele v medicini lahko veliko ulogo. V zadnjem času so porečalti, da so našli v Zedinjenih državah ncrva, razmeroma bogata ležišča indijeve rude. kar je zelo razveseljivo, vendar je dvomljivo, da bi letna produkcija čiste kovine navzlic tem novim ležiščem presegla 10 kg. Vsekakor bi bil že to bistven napredek. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti, protinu, katarju želodca in črevesja, obolenju danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnj"e po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda, izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 0 zdravju in bolezni Že po použitju pol litra vina ali litre piva se da v teku šestih ur s kromovo kislino ugotoviti alkohol v seči Seč se segreje, dodamo ji razredčene žveplene kis! ne in ne-kol ko kapljic raztopine kalijevega bikro-mata. Rumeno rdečkasta Sirva seči 6e tedaj ^premeni v rumeuo zeleno in potem modro zeleno. Trditev, da vsebuje samo surova zelenjava vitamine, je no Seheunertovih raziskovanjih zmotna. Vitami A. B n N najdemo tudi v kuhani, vitamin C pa celo v konser-virani zelenjavi. Leva ob;st s*oji praviloma višje v telesu in je ožja in debelejša od desne. • Ricinovo olje je kakor aloa za nosečnico zelo nevarno, ker povzroči lahko splav. + Rdeča luč nervozne osebe še bolj razdra- ži, sinja pa jih ponori • Holandsk' zdravnik dr. Raadt priporoča zoper tuberkulozo čisti karbol (fenol), in sicer 4 s v ribjem oliu Okus popravlja z isto količino kafre. Po njegovem mnenju učinkuje *ud: neosolp-na Gersonova dieta z avtofenolizaeijo organizma. • Neki argenHnski zdravnik trdi, da se morska bolezen sladkorno bolr/h oseb ne loti. Pri 100 smrtnih primerih zaradi tuberkuloze odpade samo 7 odstotkov na rej«nf» osebe. 33 odstotkov na normalno razvite. 60 odstotkov pa na premalo rejen-e. Na razvalinah japonske potresne nesreče Pred nekaj tedni je zadel Japonsko hud potres, ki je razdejal mesto Ramaiši. Prebivalci mesta so takole iskali svojce in lastnino Ironija smrt! Malenkostni vzroki, tehtne posledice Da se usoda včasih prav čudno pošali s človeškim življenjem, je znana stvar. Zgodba o požiralcu mečev, ki se mu je v grlu zataknila ribja .toščica, se ponavlja v življenju le prečestokrat. Vzemimo znanega ameriškega vlomilca Teddvja Mortona. ki ga je dal pred nedav. n:m neki ameriški bančni ravnatelj poklicati iz ječe da mu je odprl blagajno, od katere se je bil izgubil ključ. Morton je opravil to delo v nekoliko sekundah, kajti mi je bilo ključavnice, ki bi se mu kdaj ne odprla. Te dni pa je prišlo poročilo, da se je Morton neznatno vrezal pri odpiranju konservne škatle. Kri se mu je zastrupila in v nekoliko urah je bil mrtev. Angleškega letalca Harryja Fentona so imenovali »angleškega R.ichthofna«, kajti veliko je bilo število sovražnih letal, ki j'h je med vojno sestrelil na tla. In veliko je bilo število bojev, iz katerih je izšel brez najmanjše praske. Po vojni je odšel v Ameriko kjer ie postal zasebni zračni pilot. Pred kratkim je med poletom treščil na tla in se ubil. Preiskava ni našla na aparatu nobenega sledu, k,i bi kazal, da je nesreča nastala zaradi kakšnega defekta. Pač pa je bil letalčev obraz močno otekel. Zdravnik, ki je truirV.o preiskal, je izjavil, da je morala letalca, ki je bil ušel vsem krogiam. šrapne^om in letalskim bitkam, med poetom pičiti kakšna čebela, ki se je bila splazil* v aparat, in sicer v nosno korenino To je povzročilo naglo otekanje, zaradi katerega je Fenton za trenutek izgubil vid, orientacijo, oblast nad letalom — in življenje. Znani ameriški mojstrski plavač George Seddill, ki se je bil izkazal na olimpiadi v Les Angelesu in ki bi moral v kratkem nastopiti v tekmi za ameriško prvenstvo, se je te dn; vračal malo natrkan z nekega godovanja. Zadel je cb neko ograjo in pa_ del na tis-, tako nesrečno, da se mu je obraz pritisnil v plitko deževno mlako na cesti, šampion v vinskih okoliščinah ni ime; moča, da bi se dvignil ali obrnil in je žalostno — utonil. Dr. Sawyer je v laboratoriju ameriških delavnic General Electric raziskoval najsi Inejše električne napetosti, ki se uporabljajo n. pr. za razbijanje atomov in .izdelavo umetnih diamantov. Cesto so se njegovi prijatelj: šalili z njim, da ga bodo te napetosti nekoč zmJeie v piah. Velika zmo_ ta! Da ga je uničila, je zadostovala obr-čajna napetost električne svetlobne napeljave, ki se je je Sawyer te dni po neprevidnosti dotaknil z mokrimi rekami v kopalnici ___ Rokoborec Fred Murphy. ve' kan po po_ stavi in moči, ie umrl osem dni potem, ko mu je nevesta cb slovesu na postaji v nežnem — objemu zlomila tri rebra ... Raziskovalec Seott. ki je plezal po Himalaji. se je vrnil zdrav in vesel s ture, doma mu je spodrsnilo na stopnicah in si je zlomil ti ni k ... Angleški učenjak Tovvrfall, ki je raziskoval strupe- ne vojne pline, se je zastru.pl po nesreči z ogljikovim oksidom svoje peči.. . Francoski polkovnik Clonet ki je ped Napoleo. nom I. opravil vse večje in manjše bitke, je umrl od neznatne odrtine. ki mu jo je bil povzročil gumb njegovega ovratnika ... Poševni stolp ¥ Poskus, da bi ga popravili is ohranili Kaikor so poročali pred kratk im, je dala italijanska vlada več milijonov lir na razpolago, da se reši sloviti poševni stolp v Piši, ena najilepših toskanšk h zgradb, ki jo ogrožajo podzemeljski vodni toki, pred zrušitvijo. Na svetu je maogo poševnih stolpov, a nobeden se ne more meriti po umetniški vrednosti in kot kurioziteta z marmornem okroglim stolpom v svečani tišini pizanskega ka.tedralnega trga V XII stoletju, ko so rezale valove in se vračale z bogatim saracenskim plenom ga-lere cvetočega mesta oh Armi, so postavili temelje tega zvonika ki stoji po ju/n navadi piosto poleg cerkve. Mestni očetje so tedaj. 1 1174.. poveri i gradbenikoma Bo-nanu in Viljemu u Inomosta. da postavita ta stolp. Ze pri dovšitvi prvega nadstropja se je pokazalo, da se valju podobna stavba na eno stran n^a Ko so p-isp-di do t-etje ga- ni uia sredstva so odpoved a ki, gradbenik«, je odpok' eaia ~mrt. Delo je počivalo do lota 1233., ko se je ponudil s L)nWj»na Mestni tK^reivns ta-rod Danes je preminil naš srčnoljubljeni sin, brat, vnuk in bratranec, gospod Mirko Budkovič dijak VIL razreda L državne realne gimnazije v Ljubljani Truplo blagopokojnega prepeljemo v Bohinjsko Bistrico, kjer se vrši pogreb v ponedeljek, dne 3. aprila 1933 ob %4. uri popoldne na tamošnje farno pokopališče v Bohinjski Bistrici. Bohinjska Bistrica, dne 1. aprila 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI STARŠI, BRATA in SESTRA TER VSE OSTALO SORODSTVO. 4773 m M šSžSBSitiiSSHSSt vszm&v Drva in premog pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št 2951 g. • .- ..vmjV- ; .<.1: V,- ,t;: ?. .-. \ . --.A. Sv ; - r PROIZVAJANJE LEDU Vsake vrste in velikosti — Moderna konstrukcija — Električne popolnoavto-matske naprave._ Prva Jogost tvornica vagona, strojeva i mostova d. d., Brod na Savi ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega papana, deda, strica, svaka in tasta, gospoda rcan mesarskega mojstra in posestnika kakor za poklonjene krasne vence ln cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Merčunu, pevcem »Slavca« in »Krakovo-Trnovo« za prelepo žalno petje. Mesarski zadrugi, stanovskim tovarišem pokojnega, zastopnikom raznih oblasti, društev in korporacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Velika izbira svile v vseb modnih oarvah gladka ld ■zorčasta različru kakovosti, za obleke, bluze ir perilo ,,Pri škofu" LJubljana V LJubljani, dne 1. aprila 1933. 4772 Žalujoči ostali« Za preobleko zof foteljev itd. najlažje tupite blago iz Krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje puh. Novo blago za poletie je pravkar dospelo v vse naše prodajalne. Znižali smo cene! Izboljšali smo kakovost! Obleke za otroke Din 70- Obleke za gospode Din 190 Nepremočljivi Hubertus površniki Din 290' MOŠKE OBLEKE prej: zdaj: 240' 190-- 290- 24G-- 340- 290-- 3^0- 340-- 440- 390-- 4yo*- 44« - 590- 490-- 690- 590*- LEPI POVRŠNIKI 390-- »PUMP« HLAČE 70.-, 90.-, 110.-, 140.-, 190.- Predno smo pričeli z izdelavo novega poletnega blaga, smo se informirali o potrebah odjemalcev. Naloga je bila, da nadomestimo zmanjšane dohodke vseh stanov s čim nižjimi cenami oblek. TTspe'o nam je rešiti povoljno to nalogo! Moremo zadovoljiti željo vsakogar, ki želi, da kupi poceni in dobro; a tudi onega izbirčneža, ki zahteva najboljše modno blago. Obleke za otroke prej: zda]: 120*- •70-- 130*- 90-- 150*- HO-- 170- 130-- 1H0- 150-- 200- 180-- 250*- 200-- Obleke za dečke prej: 240-260-300"- zdaj: 20G-« 2SO--200-- HLAČE 90.-, 140.-, 160.- Oarflo Cf vedno vsaGi u|o^o< Ne zahtevajte mnogo. Ponudite Ji In ona bo zelo vzradoščena. Soir de Pariš Printemps de Pariš Bfon parfum Fiancee Na ta način vam je omogočeno, da darujete svojim materialnim prilikam primerno od Din 30.— do Din 350.— PARFUMS Proizvajalec svetovno znamenitih rož za obraz: Creme de rose in rouge mandarine. U. F. je najmodernejša nogavica iz dvojno matirane svile. Pazite na znamko U. F. in zavrnite ničvredne imitacije! U. F. nogavice z decentnim ažurjem se dobivajo povsod po sledečih stalnih cenah: U. F. gladke s srebrno znamko .... Din 48.— U. F. gladke z zlato znamko . . . « . > 51.— U. F. z ažurjem s srebrno znamko ... > 51.— U. F. z ažurjem z zlato znamko . . . • > 54.— 4109 ttfMH VELIKO VESELJE bo vse leto v rodbini, ako si nabavite manufakturno blago v Trgovskem domu Stermecki, ker tu so cene zelo nizke, izbira pa ogromna in blago izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce od platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, popli-na, kretona, tiskovine, sploh vse ma-nufakturne robe. TOVABflA • DEWl A • H • 08LEK Celje štev. 20. Vzorci In cenik zastonj! Oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh f Cene malim oglasom Žmnttv* ki dopisovanja. »e>ed< Dm t— ter enkratna pri- mojbina ta tifro alt ta dajanja naslova Dia i—i Oglasi trgovskega Ml reklamnega enačaja; vsaka beseda Dot i.—s Po Dm l.— ta besedo te taračuna jo nad alfe vsi oglasi, ki tpadafo pod rubrike »Kam pe kam*, »Anto-mato*. »Kapital m., »V najem*, »Posest*, »Ijokali*, •Si a■ movanfa odda*., »Stroji*. »Vrednote*. •Informacije*, »Živali*, sObrt* bi »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, im te t oglasom mudi taslužek, oziroma, če re tiče potnika. Kdor al pm pod tema rubrikama iiče zaslužka ah službe, plača za v znamkah vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din /-— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbine, l/m 5.— za Htro ati ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi tociolnef>o rr.ačnja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratni» pnsTnjhrna za istro ali za dajan fe naslov pn ogla-uh, kt te taručurm io do 50 pur za vsako beseda, enuia £>i n i.— NajmanfSI znesek pn oglasih po 50 pm za besfdo, fe Dm 10.—^ vri oglasih po I Din ta bexedo na Dm 15.—. Vse pristojbtne ta male oglase fe ptačnti pri predati naroČila, cm- roma hh fe vposJati v pismo ohanern # naročilom. , VI ZAMORETE DOMA □« da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje prak-tifeno izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigrurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaKi oseb- možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, matenjelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojm m arbitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja in inžen jerjti. Tečaji so pisani razumljivo in v jugosiovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije ce vrši stalno. č.a vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechnšque, Pariš XVI., 66, Bd. Exeimans. 94 Vsaka beseda 50 par. za dajianj« o-va ali ta Šifro pa 3 Dia. (1) Frizerko suw> m-oe sprejme eaUion [>>baj v Mariboru. Gosposka nlica štev. 33 10440-1 Kuharico ki opravlja tudi drfl^a hišna dela. iš-ei-m k dvema osebama. Na-f n-r v oglasnem oddelku »Jutra«. 10818-1 Praktikanta H je že nekoliko vajen v m* ha ntčn eni poslu, a brez posla, starega d") 17 let. išče m takoj veliko podjetje. — Pismen« ponudbe pod »Prak tikam« na oglasni oddelek »Jutra«. 10S30-1 Kroj. pomočnika sa prvovrstno veliko delo in enega za damsko konfekcijo, — prednost zatožen prikrojiva nja — sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na Jelovšek. Kongresni trg S. 10817-1 Hišnika ^emjpnega brej otrok sprejmem v Celju- Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Upo-koienee« 10839-1 Dekle W.B>4anfko ;zrveK>at»o. lanesljiiv«. za kubo ter m ii. šn* sr vrtna dela. zdravo, krepko snažno, ljubitelji«" otrok, išče za r> * • zdravniška obifelj na d eželi. Samo odgovarjajoče ponudbe « priporočili po-slati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifri) »Stalna 10796-1 Mlado damo reftr««emtaB?no. sprejmem tekoj za vodstvo trgovine D'nise na podruž. »Jutra« T Mariboru pod »Podjetna« 10744-1 Prclaialko raketni oo, ki b; pe mahala tndi prt gospodinjstvu — sprejmem takoj na deželo Ponudbe no oglas. oddelek pod mačko »Proda ialka«. 1059S-1 Hišrika-vrtniina za novo vilo v letovi-š&em kraju Goren.ske sprejmem. Refiektantt. •o-ženjem brez otrok, ka ceri so že v sldčnib služIl'.h bili, imajo prednost. Pismen< ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Takojšen nastop 1933« na oglasni oddelek »Jutre«. 10799-1 Strežnico m«lado in krepko, d-e-la-volj'i!0 ter pošteno sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10M2-1 Mlajšo kuharico tudi za vsa hišna dela, sprejme takoj fina rod-oma brez otrok v najbližji okolici Ljubljane. Predstaviti se na Poljanski cesti 13. II. aadstr., levo. 10852-1 Deklic* 15 do 17 let stara, ki ima veselje za hišna dela (kuhanje1), šivanje ročna dela) dobi lepo priliko za tozadevno izvežbanje pri boljši rodbini blizu Maribora. Plaviti osebno v ogl. odd. »Jutra« ali pismeno pod »A B.« 10860-1 Pisarn, začetnico sprejmem. — Ponudbe tx>d »Poznavanje stenografije« na oj 1. rdd. »Jutra«. 10875-1 Natakarica W razpo'a?a p 7000 Din. dobi prav dobro sezonsko samostojno mesto. Prerza-me-ta lahko 2 ekropaj, ker ena oseba bi ne ni-nfr'.^ vsesa apraiv!'Viti.. Ponudbe na orM«. o-idelek »Jutra« t>"d »Serija«. 10983-1 Plačilna natakarica s prtma referencami, navedbo dosedanjega zaposlen.! a, 20 do 30 let stara, kavcije zmožna, vl!udna. znanstvena ir-priror-na. nemščine ali še kakih drugih jezikov zmožna, se sp'/ei -Pie Ponudbe na podr »Jutra« v Novem n =tu pod šifre »Prl'j.uo'ji"e zunanjosti«. 1D&56-* Dobra šivilja za dom n-ai se ee!a«i t Ges-^rlnovi ulirt št. 8/TV-12. 100.17-1 G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska soet m delu 9. šilonoska, ki je sljžila pri vdovi Zlato-glodrici, je imela vsak teden po eno popoldne presto. Neko takšno popoldne sem pri. šel ponjo, da bi šla skupaj na izprehod. »A pazita, da bosta ob petih popoldne do-tnali naju je opomnila gospa Zlatoglodni-ea. ^Razumeta?« čez pol ure sva prišla do potoka. »Glej, tamle nekaj plava!« je vzkliknila šilonoska. In res "se je zibala tik pri kraju železna ponev. Ne taka mišja, ampak prava, človeška ponev. >Ali se upaš stopiti vanjo?« sem vprašal. ^S čolnom se bova vozila!« Krojača ali šiviljo prvovrstnega, ki ima dosti poznanstva v Ljubljani, iščem kot družabništvo. — Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Kro-jaštvo. 10938-1 Kuharica srednjih let, perfektna, poštena, zdra^ a .n telo snažna. ki mora opravljati tudi vsa druga tašna dela, se sprsj-tiie k zakonskemu pa.u brez otrok. Takojšnji dopisi pod »Ve-st.ia in poštena« na o?l. odd »Jutra«. 10950-1 Šiviljo sprejmem na dom. Naslov pove og'atswi oddelek Jutra 1C031-1 PlačHno natakarico kavcije zmožno sprejmem takoj. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 109:6-1 Služkinjo pridno, pošteno. čisto, ljubiteljico otrok. ki zna kuhati domačo hrano ln samostojno voditi gospadinist--o. sprejmem takoj, l^.šs^ naj cRiao tak' ki mialo vse te lastnosti. P>i»d-He na ogl. odd. >-.'.-ti-s« pod »Vestna«. II..23-1 Službo hotelske Ponndbe n« podružnico Jutra v Celju pod značko »Samostojna«. 11033-1 Par dobrh šiviljskih pomo^.uc s-preime Joža Kumelj, Mi-kilošičeTa oesta štev. 14'1. 11063-1 Mesar, pomočnika z nekaj kavcije iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštenjak«. 11015-1 Kmečkega hlapca za gospodarska in poljska de'a iš*em za Bohinj. Ponudbe na Rudolf Kokall. Ljubljana, ^"etho^nova uli-a 14. II. nadstr.. 11014-1 Famios^tvina. initeligenitna. se ppreimp k gospodu t 2 šn'oo.Kve7.n;rna otrokoma Ponudb" r>od -. V7 f na oglasni oddelek »Jutra«. tioai-i Učenca pridnega in poštenega spre:meai v večjo trgovino mešanega blasa na ieželi Dopise oa >g'a-»m ■>ddelek »Jiitr^« po-d šifro »Vesten učenec«. 104til -44 Va5en ko poSt-emli kmeč.kib sta.rjev. mfH5.no im ga.snem odd" ku »Jutra«. 10783-44 Pek. vaienca sprejme -a ko j parna pekarna Rudolf M.aker v Celju. 10747 44 Vajenca sprejmemo takoj. Franc Bar sinova, d. z o. z. — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 3. 10879 44 Pek. vaienca 15—,16 let starega, poštene družine, sprejme Riha Karel Dravi je Ul. 10010 44 Vajenca (ko) sprejmem takoj v manu.fak-turno trgovino. Ponudb-na og'asni o-idelek Jutra pod »Vajenec«. 10914-44 Vaienca-mehanika sprejme Ivan Legat. Ljubljana, Prešernova Specljalna popravlja'ni-in trgovina pisarniških strojev. 10902-44 Učenca v trgovino špeoeri;P ®p'ej-mom v Ljubljani. Sv Flo rijana ulica 26. 10987-44 Vsaka hes-eda 50 pa-r; r.a iaienj-e nas'ova qli za Šifro 0» S Din. (2) Igralec harmonik išče domačo za.posl-kev — najraje na gostilni. Naslov v oglasnem oddtiku Jutra 10262-2 Pisarniška moč vojaščine prosta, sposubna k.nj'isj0'V0dstva koresi>on dence. stenografije, strojepisja. nemškega slovenskega T. hrvaškega jezika v govoru ter pisavi, :šče službo. Ponaidbe na naslov Ivan Petrič. Trnje št. 18. tMišta Brežic«. 10521 2 Skladiščnik e-tarejla. dobra moč. ve>r-ziiran v kolonija In., strok:, « primerne garancijo, išče mesto. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 1933«. 10661-2 Inteligentna dama strokovno naobražena. želi mesto gospodinje v kakem večjem gostilniškem trgovskem obratu, ali ttidi pri sam'1-stojn.-m privatnem gospodu. Naslov v og.as. oddelku »Juitra«. 10606-2 Trgovski sotrudnik z večletno prakso, verzi-ran v ma.mifakturni. meod-nii, papimajtii i® špecerijski stroki, dober iriočber.i aranžer. s perfektnim znanjem slovenskega. srbohrv. im nemškega jezika, želi premeniiti službo — najraje v Ljubljani. Cenjene pcniudibe na oglas, oddelek Jutta« pod »Agilen 22«. 10685-2 Mlada frizerka praktiikantinja. vešča vseh del. išče primerno službo. Naslov pri podruž. Jutra v Mariboru. 10633-2 Pek t režem jn pošten, vešč vpeh del, tudi soboslikarstva in mizarstva, želi; službo. — Vekoslav Furman. Lo>5e. 10633-2 Poslovodja mešane stroke, naobražen. vešč knjngovodstv«. s primerno kavcijo, išče mesto kot vodja podružnice ali večjega obrata. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Samostojen 1933«. 10662-2 Plačilni natakar 25 let. star. želi premeaita mesto kot kavarniški »Ji re-sta vrači jsfe plačilni. P» oži 10—15.000 Dim kav sije. Reflektira ie na boljše m°sto — sudi za sezono Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod »Plačilni-« 10492-2 Plačilni natakar agilen, z dobro kvalifikacijo. vsestranske* zmur/-nosti, z letnimi sprlči va li prvorazrednih tu kakor inozemskih obratov na vodilnih mestih, želi prt. meniti službo takoj *li pozneje v kavarno a'i restavracijo. C-enj. dopise prosi "na oglasni oddelek »Jutra« pod »K,avoi:ja na ra ipolago«. 10834-2 Zobotehnica z dolffoLetnimi raprl če vali, verzirana v vseh de lih. želi nameščenja za takoj ali pozneje. Gre tudi n« deže'o. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« 10838-2 Plačilna natakarica s kavcijo. z znanjem nemščine, išče boljšo službo. Ponudbe na ogl. odd-lek »Jutra« pod šifro »Pačikia«. 10842-2 Mlada prodajalka vešča nemščine, želi kakršnokoli službo. Ponudbe pod »Pridna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 10SG1-2 Mlada gospa stara 24 let. že!4 mi»tio hišnice. Nasiov v o g as. oddelku »Jutra« 108U6 2 Izučen kovač star 30 let, zdrav in pošteni. išče katerokoli zaposlitev. Naslov: Kalan A ■ vizij. Sreiijija vas. p. poljane. 1077i-2 Gospodična absnl-vemtin a otroškega vrtca, vex'a gospodin jskih in pisarniških del, želi premeniti siužbo. Ponudbe pod »Nastop po dogovoru« na oglasni odd"iek »Jutra«. 10769 2 Gospodična vešča vseh gos-riodinjiskih in pisarniških del. s pr« ks-o. išče primerne namestitve. Ponudbe pod »Kjerkoli« na ogiasni oddelek »Jutra«. 10768-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, z večletno prakso v večji engro in detajl trgovini, prvovrsten prodajalec, vsestransko popolnoma verzi-ra i v vse-b strokah ter ara.nžiranju iilo-žb. >šče mesto tak*' al" pozneje, /.n. tež en kavoi.j». Cenjene p. nudbe na og'asn: odde-'«k »Jutra« pod šifro »Prvovrsten prodajalec«. 10789-2 Kakršnokoli nameščenje i5če gospodična z lastnimi pis.. strojem, trg naobra-7-eina. vešča vseh pisar. i.n blagajniiškiib del. obenem tudi prodaje v trafiki z velikim prometom. Ker sem a-ovrSila gfis'p»-drnjsbo šolo. bi tmdi v tej smeri prevzela primerno zaiposlitev v kakem večjem hotelu ali riVtavraoijii kot praktika r.'t in ja. Cenj. poniud'be prosun ne 0-sr'asni oddelek »Jutra« pod »Mamljiva«. 10795-2 Prodajalka rae5. stroke, mlajša moč. Ždt-I premeniti mesto. Cenj. d,o.|-»ise na o^iasn oddelek »Jutra« pod šifro »Slove-nija ali Hrvatska«. 10727-2 Šofer samski, šolsko izobražen. vojaščine prosit, trezen in zanesljiv, išče službo. Nastopi lahko tako'.. Nas.ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1(1779-2 Vdova srednjih let. želi preTieti službo v trafiki, pekarni alt gre bot gospodinja v gostilno, trgovino ali k boljšemiu gospodu. Le samo resne ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša gospodinja 54«. 10622-2 Zakonska upokojenca iščeta mesto hišnika. Ponudbe prosita na oglasni oddelek »Jutra« pod šifio »Snažna«. 10709-2 30.000 Din posodim brezobrestno dotičnemu, kateri ou omogoči do s'nž-be obratovodje v poljubnem tovarniškem podjetju. Ponudbe na 0-g'asn.i oddelek »Jutra« pod »Častna stvar«. 10735-2 Mlad trg. pomočnik špeceriet. želi premeniti službo — najraje v mesto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« peid šifro »Pošte® 720«. 10565-2 Šofer perfekten elektrlčar in klijra-favniičar, zmožen jugoslov. in nemškega jozika, prosi za eno izmed naved-enih služb. Je sam.ski. mlad in agilen. Nastopi lahko takoj. poinudbe prosi na naslov: E. Scherzer, Kočevje št. 01. 10425-2 500 Din nagrade dam tistemu, ki mu pre-skirt«i sužbo šoferja. Na s:lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10673-2 Šofer-mebanik vešč vseh pr.pravil. trezen in zanesljiv vozač, s petletno prakso. neožejijen. išče službo v Ljuibljani k osebnemoi ali tovornemu av6oniol>nlu. Naslov: fro-fer. Krad'ckega cesta št 4. Ljubljana. 10650-2 o far zmoten garancije — 55fe službo. - Adolf Lipovo.:k. Maribor, Strossmay.-rjeva ulica 5. 10629-2 Fotograf. perfekten v poslih išče kot pomoč, ali laborant, vsak čas in Ivan čuber, Savi 158. pomočnik vseh foto-nameščenje poslovodja — Nastop Kjerkoli. — Sevnica ob 10899-2 Trg. izobražena imam 7 letn-o trgovsko prakso, sem perfektna v nemščina m hrvaščtnii, igram klavir ter znam i voditi gospodinjstvo. — iščem odgovarja joče mesto ali pa k deci. Pen ud- j be na oglasni oddelek I »Jutra« pod »Samostojna 1 99«. 10S22-2 ' Vr -r kmetijpki ekonom, t večletno prakso, želi »lično meisto. Karet. Mariborska št. 29. 10669-2 Kovaški pomočnik voiaščine prost, trezen in dobro izurjen, išče za takoj kakršnokol.l zaT>osintev Alojzij Loi»atič, Krška vas 10653-2 Šr^mel-Jazz (ipet članov) išče mesto za sezijo. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Dalmacija 1933«. 10658-2 Trgovski obrtni list dam na razpolago onemu. ki ml nudi službo. Zmožna sem vodstva trgovine in gospodinjstva. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« o^d: »April 1933«. 10859-2 Prodajalka z večletno prakso, želi službo v treovlnl, ne-karlji ali trafiki. Vešča je tudi gospodlnl-stva. Ponudbe na ogl. odd »Ju+ra« pod šifro »Dobra prodajalka« 10849-2 Postrežnica žolim zaposlen i e čez dan. znam vsako delo. Ponudbe ra o<*1. odd. »Jutra« pod »TJrv^b-na«. 10923-2 Mlado dekle rrrt-eligentno — z znanj«m nemščine nn va:eno tigo-vine, ki ima veselje do otrok, išče kakršnokoli mesto. Naso-v: Miu L.puš, Miklošičeva M. ll»>74-2 Manufakturirt prva moč. detajlist z večletno prakso, dober prodajalec in poznavalec blaga želi premeniti mesto. Cenj. dopise Kavcija 20« na oela.sni odd. »Jutra«. 10908-2 Šofer-mehanik z do goletno prakso, vajen v avtobusnih delavnicah, govori slov. in nemško išče kjerkoli nameščenje. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« 10973-2 Pisarniška moč Inka-sant ali skladiščnik. obvladuje slovenski, nemški in hrvatski jezili, Išče službe. Ponudbe na ogl. odd. ».Ttttra« pod šifro »Skrben«. 31020-3 i Kdor IS6« zaslužka, j j plača ta vsako besedo ■ ] 50 par: ta naslov ali | j šifro 3 Din. — Kdor j ' nudi zaslužek, pa za j 1 vsako bcvsed>o 1 Din. | | za dajanje naslova ali j j zg šifro pa 5 Din. (3) | Agi!. -^mu trg. naobraženemu got?po-du odstoipim upeljano zastopstvo inozemske tovar ne galanterijske stroke — a WilH) Din v gotovini. Samo ljubljanski trg dokazano nosi mesečno čez 1000 Di.n. Po-nuiibe n3 ogi. odde'ek »Jutra« pod šifro »Neoporečen 313«. i(K>70-3 Dekle pridna poštena Go-renika. is*e službe k mali družini za vse skuhal. O^ern tudi v gostilno Ali zn postrež-niro v= itsn. Marl-r-ii. Kri^pvnlška "i *> Ljubljana. 10910-2 D^lflo 7 želi mosta kot va'onka T? frizerskem i«»t VoUna bi v'ira-iren po nizki ceni napro d ri. Vič. cesta na Brd i 15Š/I. 11051-6 Puhasto perje 12 Dn. S" ha no 30 Din. puh 120 Din kg. ter volno in žimo za midrace. izredno poce ni p-odaja S''g« Wo'fova ulica štev. 12 (dvorišče). U3-6 Cvetlice naj govorijo Kdor lep vrt ima tam sreča im veselje sta d'"ma. Zato sadite zdaj cvetlice da lepše bedo pri Vas g-ed;ce — Vrtnice, nizke, v krasnih barvah. 10 grmičkov Dim 60; visoke 15. plezaMse rdeče in roza 6 pnmus triiloba 25. magnolije 60. Hibi~cus fi. glieSnije 26. samoplezajoč"' Vitis Vei-tscbi 35. figova drevesca 15. zelen:ka (buk sus) 5. mahoniije. dveletne. 5. okrosrV lavorj: TM). ceip Ijene zgodnje breskve in marelice 15. rib.zel 3. nove vrste da'iije 8. kane rdeče 3. tuli.pam 3. anemone 2. pflnk? roza. niz ki. 3. aubrecije 2. gomo laste begonije 3. nageljni velikoevet.na. ameriški, sadika 2. Roženka gnojilo za cvetlice, vrečira 3. >t jaške jagode. 100 sadik. 30 Din in razne druge sa dike razpošilja jw> [mvzet-jn Vrtnarstvo Ivan J' mec. Maribor. 8941 6 Razne starine preproge, slike itd. prodam Naslov v oglasnem odd"!ku »Juitra«. 10997 6 Premog, drva. koks prodaia Vinko Podobnik Tržaška cesta 16 tel. 33 16 Va?oene'ša knrjava »o »tih- >dpadki od žnee katere o.udd Ivan S'šk» Metelkova 4. telefon 2244 10504-6 Premog in drva prodala Jezeršek, Vodmat 200 Ploščice za tlak betonske, barvasite, t bor-durami. razprodaja od 25 do 48 Din Jos. C i h 1 a f, t.vornfoa cementnih izdelkov Ljubljana, Tyrševa c. št. 60. 1032S-6 Orodje za izdelovanje podložk fOnterlagse.heiben) skoraj popolnoma novo, iz najboljšega jekla, radi n,[velja ve novega predmeta komplettM) prodam po zelo ugodni fteini — ali vzamem mesto plačila drugo b airo v račun. Vprašanja na og!. oddelek »Jutra« pod šifro »Pod! oiniki«. KJOt'7 6 Gospodinje vko potrebujete tnpežno !n n eni no b'ago it predfies bluze vskadanje oti i-eke. :ina istega veliko zalogo p" najnižjih cenah tvrdka F. L. Goričar v Ljiib ;ani. Sv. Petra cesta št. 29. 10617-6 Pisalno mizo leipo, črnio. in belo omaro, vse popolnoma novo po ceni pr-)«i.am. Naslov pove og'asm oddelek »Jutra«. 1071.1-6 Omare ta arhiv in pulte poceni proda Golob, šelenburgova ulica 7. 10761-6 O tem a ne ▼ velik' razprodaji t 5t. Vidu nad Ljubljano pri Doimičarju, nasproti cerkve. 10808-6 2 oleandra lepa, mlada, prodam pri krojaču, l'rža»»a cesta 5. 10&09-6 Hrastovi koli naprodaj. Poizve se pri Kan Ogrin, Lavrca. 1081'4-6 2 omari za obleke, belo lakirani, io dve sten-k i ari poceni nanrodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10792-6 Slamnike vsakovrstne borte. šiva m na stroj. Modstinjam popu«. popra vii« toč-nr. in poceni. Salon Mia. Flor-ianska 6. 839S-3 Tra verze v izmeri 3.80 do 4.50 m. proM! 24 om po nizki ceni proda A. Jeramen. Ma'a vas 7, Ježica. 10793-6 Stavbni materijal Stavba, skoro nov«, lesena. z opeko krita, za hi 5o p-imema. se ceno odda Naslo-v: Zujan, Kamnik. Graben 13 10790 6 Starinske slike in kipe s celo garnituro prodam. Ponudbe e polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šnfro »Antikvvtete«. 10797-6 Foto aparat film in plošče, 8X12. kot nov, poceni p-odam. Og.e-dati od 12. do 3. Breg 20/UL 107U>-G Katera gospodinja si ne žeii »rigna.nega amerikanskt-ga sesalca pra hu za vse v vi te. Dtn 12'10 na male. udobne obroke. Predvajamo neobvezno. — Saptra, Dunajska c 36. 10451 6 Orjaški nagelj viseč. 1.40 m doig in 80 e.m širok, z nad 200 polnim: živjrdečimi cveti naprodaj. Naslov v og.asn.m Jdde.ku »Juitra«. 10485-6 Otroška posteljica tn-la, i vložkom naprodaj. Nis'-oOmnia«, Tyrševa 36. 10933-6 Otročki voziček po ugodni ceni na.prodaj v Skofjd ulici št. 9. pritličje. 10974 6 Otroški voziček moderen, dobro ohranjen naprodaj na Masarykov| e. U 19. levo. " 10962-6 Ve-ika miza it trdejra lesa. pisalna m1 za in otiomana. vse čisto in dobro ohranjeno n*:>ro daj v prežako-vi uiio; 10. pritličje, levo. 10936-6 Avto plašče 5 kom. in zračnice v telo dobrem stanju. dime-nz:ja X1oroda Stane Zupan. Kranj. 10698 6 Jedilnico in dve glicinčiji prodam Naslov v o-glasnem odde'kti »Jutra«. 10666-6 Otroške vozičke in kolesa kupite najceneje pri S. Rebolj & drug. Veš niakova 4. 10943-6 Krasen lestenec velik, primeren za cerkev ali večjo dvorano, ugodno prnda hotel »Slon« v L 'ib ijani. 10975 6 2 te?efon. in indukcijska aparata z baterijami!, uporabljiv za domači telefon. se ceno proda. Poizve se Dri »Mela«, Tyrševa 20. 1C390-U imtmm Vsaka Oeseda t Din: t* dajanje nnslovs Šifre oa o Din. <9' Štirk radvo ricevm ko-mij^eten z zvodnikom poceni proda Felber. Sv. Petra nasip 4.:. 10811-9 rj, Oese^lo V £ .-VSI so- cijalni-gi tnača a po 50 pa^ bes^-ia 7.3 da ■anie naslova ali ia šifro 3 Din, oziroma 5 Din. CA) Dsn.sko kolo let»o in dohro ohranjeno kupi Jančigaj, Zg •5'-';« št.'54. 10472-11 2 damsk! kolesi in 1 moško kolo pr ii-i . Naslov v- oglasnem oddelku »Jutra«. Moško kolo znamke »Opel«, dob-. njeno, po zmerni eeoš da Kralj Anton. S;.. : — Vsrovšliova ol'.-. •h-n- Na javni dražbi ugodno naorodaj: 60 kg emajl laka. 50 ke fir-neža. 1 brizgami aparat. moJko dvokolo 5 aprila 1933 ob 16. url. Llubllana, Kolodvorska ulica 6. — Tovorni avto. 1 karoserija za avtobus. pisalni strol. 8 =trojev za oblikovan 1e. 1500* kg starega železa. 700 žel. oblikovalnih okvirjev, dne 6. aorti a 1933 ob 8. uri. Sred. Oameline 6. 1C954-6 Vzpen.iačo kompletno, sistem Blel-r-hert približno 3000 m dolžine, v popolnoma dobrem stan'u. sposobno za raznovrstne »k^pimtfi^lle. ugodno nmdnm Vr-tra« nos«. pod »Stalen clo-1-050-5 dobro Zastopniku vpeljanemu pri mo- ■a i. i: i distinjah in sorodni b K- (xlda v soprodaj«, kolekcija barčur.a za okrase Pod »Ljutvja.na 11*33« na ogiasni oddelek »Jutra«. 11003-5 Zastopniku pri t«.petnik'ih ni r-'do-br-'h obrtnikih dobro vpeljanemu se odda kolekcija pii-fa za ta.petniištvo v sor>rn-daj«. pod »Lubijana 1933* n? og'as:ui oddeltk »Jutra«. 11004 5 Trg. oglasi (»o 1 Din J beseda: za da anje na slorva ali za šifro 5 Di' Oglasi socialnega tn.i čaja vsaka bose da 50 par; ta dajanje naslona a.li za šifro 5 Din. (13) Majolke - knigle etariiiskt. ^»rave kup.itt. C-nj. ponudbe poa šifro »S k«c ua ii-g.as.nt >>d-•lei> „ »Jut-u«. 10788-7 ZapravlJIvček aH lahko s oči;*) ? koajak« >premo k'i;im i' -riidbo na podnižn:«-« »J-ura« J«^ stnice p'd p ačam< 107jo-7 Regi.str. olagaino »Nationc.:«, s 6 pridali, staro v iohrvm stana knp-.m.. Ponudhe c« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »B.aga.na«. 10560-7 Cirkuiarko i'a les. rabljeno. Kupim. Ponudbe pod »CirKular« na ogl. oad zJutru«. 10928-7 Več ženskih oblek in piaščev vi.tika linija naprodaj. — Gregorčičeva 15.1. 10775-13 Po-rtiadams-ki plašč eleganten, skoro nov, in drugo obleko prodam. — Dunajska ces-ta 36, veža. 1069J 13 Veiiko kletko kupim, ponudbe na o~!as. odde'ek »Jutra« pod šifro 1106-1-7 Kamgarn sa moške obleke, 3 metre za 250 Din in vse drugo blago j>o najnižjih cenah pri A. Poto-kar. Vodnikov T • g. 11060-13 Lep kostim in skoro nova mornariška obleko« za šestletnega dečka poceni naprodaj v Slomškovi ulici 14. pritl;č-i« desno. 11065-13 Oglasi trg. tnacaia pv 1 Dia beseda; ta da janje naslova ali ta šifro 5 Dim. — Ogias-socialnega tnačaja vsa ka beseda 50 par: dajanj« naslova ali n iifro pa 3 Din. (!■ trg. značaja po bcwia: da naslova ia lifro 5 Din. — Ogl.iri sewialr:e(ra inečaja n« vsaka b-se-ia 50 par: za dajanje naslova ali za šlfr.i r« 3 Dim. f8) Knjigo »De Frau sis H-AnsSrrttej« od Dr Anna Fi^cher Dici-teriian. poceni pro.is m —-Naslov v ogias. oddelka »Jutra«. 10130-8 »Zvon« Pro^iran alt orig. t*z*b, dob>-o ohranjen k n p t m sh-deč« et.n;ke: 18-S2—1892, 1894. 1896 IS97. 19011. 1C*J3, 1TO. 19! t9. 1911. 1915, 1916. 19-0 in 1921. — Ponudbe na -^lor' oddelek »Jut.ra« r>'-d »Z nav-dbo cene«. l«87S-8 G eb r a .n chsgrap h - k : 927-28 po tigc-dnl c prod-i m. Nislov i>r-va :.asr.n cia- •-k »Ji:-tra« 10895-8 2 Glonar - slovarja kompletna, I.. II. del. fino, original usnje platnice, "'ezano. se proda za polovično cena zaradi selitve. Naslov: Piestentak, D.ma^ka ccsta 47. 11029-8 Maverjev Lefesikoa po 'l i7'-'!->; r^-i; na.prodr. j. v Korunovi ulici štev. 7. 110C9-S '-'-"i ■ v- 1- if .. • t ; -i ■ ' J Vsaka Soseda i Dta; dj.^a-nje oajeova ali ta Šifro pa 5 Dim. (10) M ofomo 9 prikoli«), »Ariel« 5^8, proda aii zamenja za ie» alt Specer r .■> b.ngo tvrd-ka Go. na —. Ljubno. Pod-nart- .Gorenjsko. 8^57-10 Ra tv ./lrjf art&inobne io« »Renault« rezervn« de e kupite pod e e n o: Cesta na Rožnik St. 19. S295-10 Nadomestne dele za av mobilp nad1! najceneje Brema Amerikan im-port. Ljubljana. Duuaisk« cesta 3ii 74-10 Chevrolet 4 e?.., š'r-->»-deiML. w'.«pf4, z uan.«to streho. agr»do* na;»roda j. Ponudbe aa na-s:" v: R. S'nkovee, Ljubljana, Tržaška cesta 10/L lOiOi-1© Avto zn.tmk« »T.ee »T < ki »C^l^ vro.c-t« event. tn di z« vl-žno knjižico Kmetske po;o:i'.nice i;- 'd.im. Ir formacije pri avto garaži S:«-p'ca. Slomškova ul. R. 10703-1« Ford avto tore-o^ni. do 2000 kg t>oaS-nosti. v -•>( ""is sta-nju, prodam, — Vzamem tu® k. ,'li.co dob-*-ga denarnega zavoda- Kozlevčar. Šoštanj. 10774- iO Mc-tor ?50 do 500 c-em. dofer« ohran''-n. kupim. Švie, Eleineloova 1. 10688-10 Generator r?sn w»lt. 50 per, 80—49 kw za Izmetjičnj tek kupi ali vzame v najem Mo-tvoi, Grosuplje. 10707-10 Dynamo is+iosmernl tok 150 volt, 9 k. s., s pritiklinami prodam za G000 Dtn aii zamenjam za elektromotor na vrtilni tok S80 voh tst« moči. L. Flego. Cakovec. 10746-10 Bodečo žico staro, še porabno kupim. Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod »Bodeča žica«. 10820-7 Motorno kolo »Triumiph«. 5 Ks. dobr» ohranjeno poeeni naprodaj Mi?;ov v oglas. odde'ka »Juitra«. 10136-10 Motor B. S. A. tipa 1930. SSOcm*. v af-bo'.:šem stanju napi oda.}. Davek za leto 1933 piačnn Ponudbe šifro »5000« na podružnico »Jntra« y Mariboru. 104o8-10 Lahko motor. Ptieh. cem. brerh:bn», »a 5500 Dim proda Lohnik, žiTOnozdrnvnii. Gorar r»i 10568-10 Tovorni avto Ford lahek, v dobrem stanju, prodam aH zamenjam M blago. Naslov v oglasnem oddeik« »Jutra«. 10677-10 Motorno kolo runi« »Triuntph«. dobro o aojeoo ppsdam. Poirve s- 5 prodajam* pekarn« p >-&a.r, Dtiimjssfca cesta 5. 10684-10 Elektromotor ia Hf 100 Volt. v zelo o r>rt-m jt«n;u n 5 o d d o p 'Miarn. — Poiit* ee pri «, Tyr4ova Ceita 20. 1'*K>1-10 Oakla-nd limuzino E v.ex limuzino, 2 od-p.ca avtobusa ln rezervno ilele za laške vo-r,o-;e pr>da Lučlč, Flor-jr>nska 4. Ljubljana Drl K ijfežu. 10a71-10 Več motorjev noreli n« «esshi5 plin, p- ia Fra.n K-istan. meha-n k. Tvrševa c<*»* Rt. 54. 10991-10 Motorno kolo l£t«2 — t pn koKco »Aero«. metlam za rr.izi*- sC. - strojo ai les. Eve*it. razliko plačam v gof-vjiDj S^a a, Br«£l«e. 10945-10 Več motorjev iralo rabljenih — bo!j?;h t■ _n'k. nvf-v proda Gro g..-'i. &t. Vid nad Ljab-1. *>. 11002-10 V.^a.ka bese^ija 1 Dui. [ ta dajanje nasJova ali ž o. Dopise aa og.a^iiii o- jeic-k »Jutra« pod iiiro >/. meti ava«. ItfcV*) L2 Spalnice meevne m sperane, T ratii&aih 1-tt-ov'h pi.it: ra-a»\ n uitiii mehke v različic tnuiaciji \ ara nudi G-spodaraka zadruga rai-l a 1 »k ,-h mojs trov. V ego- ■Vil U;. 6 pO 03JlD!ijtt C< rti, kak-ir tudi molern« kult".je in razn-e tapetniške izdelka. 1080C-12 Pohištvo me dobi na obroke ln ua branine knjižice pri mizarstvu »Sava«, Ko-lodroi^a 18. Miklošičeva o. Telefon 27—80. Spalnice 1800 o tiare 380 postelje 200 kuh. oprave 850 fcuh. kredence 450 Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah ter se priporočamo. 10893-12 Novo red In i co ®-ebevo. predam. Ljublja-aa. Sodarsia ulica St. 2. 10992-12 Spalnice ple:ao ln ogledalom 2C00 dinarjev. omare, pleska-■n - 01 n. post;'te. ■peska..e 2(!0 DI"' V za-cjl imam vsakovrstne modeme spalnice po rtr.inlžilh cenah. Sprejemam naročila. Andio-vlc. strojno mizarstvo. I ''.■v',ana, Komenskeea ni. 34. 11052-12 Psjho ptvr*-*' p ov f> V? T'f- -^z. . brez ogleda !a »r. zelo nizki een-i prodat. v i>£r'a5nPTTi o ' »m »Jatm«. 11004-12 2 modem? spalnici p-^ira-^n-p di^lo. irrpd"no po- e- ai tM{mxla.j. Izdelani -t kavka/a. Avjapist C:aerinan. D. il. t Poljn. tri k: .-dvora. 10SS9-12 f Ka«'' a u a 1 pr«hraiH> t ^lača ia T?ako biis^do v 1 Din; kdor prt* | (»rano pa z* beM« 5 50 paj-. ta dajanje na | ih-jra »ii Šifro S Din. s jaH-«ni« 5 Din. (14) i Trgovski ^asi 1 Dte i Fanta na vso oskrbo (hldam. Ponudbe n« o g!. 0iv (17) Mlin oa kanom e, oa »talni rod:. vzsaHjfl v oaje-m takoj ali s 1. 1v5ueto.n1. Ma;,..*. v oj^^n-^-ni jdd<-lko Jutra 10139-17 Trgovino z m-eSanim blagom oddan: v na.tm aa prom«,t- nš točki L."ub!Jane ug-odivmii pogoji. Ponudbe na oca»ui oo^^^k »Jutra« pod »Izredna pr'-lika«. 10630-17 Gostilno [>rom &t--i i« sa most-o ;no rpodi^nio ali gospeda. Po-jiiiuK« daje UifctTtfk Ern<-»t Pod.»reda. 10j63-;" Garaio za 200 Din mlečno od la v najem botol »Sion«. Mtr"6-17 Gostilno na deželi ali v predmestju iščem na ra an a'l v najem. Pismene oonudbe na c^lasnl cd-delek »Jutra« ,>od »Dc-bra gospodinja.'. 10924-17 Pekarilo v K^nn?" prpdin"ft'e . 29 n-ddam takoi v nf.jetn. — Ce-nj. ponudbe na naslov: M. §.. Marilbof. Cankarja št. 3C/2. 11031 17 Skladišče s n!snrno »e odda v n:, em. DMenj-ska c-e*ta 26. 11017-17 Vpok^ienca apreTn^m v pr.r.f>|rn> oskrbo t Medvodah. S«>ba tollin i« snaitt«. NatsloT v ogl. oideJku »Jutra«. 10903-14 Abonente m dobro dn-ma<^o hraoo «rejinfim po zmerni ce-ni. Niftlov v o-glafinem oddeikn >.iutra«. 11070-14 f Vgafea f>aae«la 1 Di,Ui j • r* ia anje naslon* aH 1 J ia Šifro 0» 5 Din. (151 [ Bukovo o^l]e ■riiarvo. veift vagonov, ter deske 25 ln 50 m.n: III. k!, več vagfmrrv prodam. vpr«t5ain na- Pon.o ml ran novr^toe -»ksploaiaoiij^ — ng^vino pr-dam VpraiaK jo ia»(ov; Ivan Srebat njak. Sv. P«-er v S i. 8858-15 Jelkov in smrekov rezan ies tmdt oo.e produkcij«, financira in kupi R Scbenk Sušak. Podjetne nakupo valce in prevzemale« a-n gaiiram. 10764-15 Bukovo oglje vtlano. več vagonov ter deste 25 ln 50 mm III. K., več vagonov prodam. Vprašati na poštni predal št. 4. Sv. Fe-ter v Savinjski dolini. 8859-15 Vnh ln 1 D«d. u r>a« /rv» ali ta Iifro p» S Din. (16' Posojilo brezobrestno. dolgoročno, neodpovedljlvo, proti vknjižbi zaj&mčl vsakemu " članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj Dom«, LJubljana, Tyrševa 31 /I. 8408-16 Zagotovite si , astro tlomaljo In brezskrbno boiočnost. Brezobrestno posojilo za zidavo lastnega doma odpiaillc obrestnih dolgov Izplačilo dedščine in dote dosef.ete kot "lan zadruge Moj Dom. Liubljana. Tvrševn cesta 31,1. 105-16 3rezobrestna iK>SO?!la ».s nakup oreroiAnhi ln ne-pTfmii;n»n. ioto. mMii tev itd.. proti poroStvu. zazna m hi. ali v*Ti;tibt ia jejo »K'edit.ne zad-u?««. Ljubljana pp. 307. Sprei mejo zastopnike. 136 Posoiila Vam preskrb itn tra-jižio« Meetn« a>ani! atet Ijubljansidj Ljuhj kreddjt&e Oatike io itone. uroti 8 % obrestno Zato t>« prodajte kijiii« ke>r »o vTftOue 100% _ Rudolf Zor«. Ljubljana GiedailiSka x':ca 5"«t 12. 10;,a is Privatniki »hko denar sli knji- žic« d ena "O! h za vodov ta varujejo o posojilom na prvo ntesto. t«otii lobrtm >bresti'in in r.ivaro-vanju ra1 at-e Rudolf L.'j.b !iana. Gledališka ultra ',2 10542-16 Hranil, knjižico t vlogo 7300 Din. Crto-melVk« podružnice L;ubij. kreditne banke, prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« »Prodam«. 10890-16 Hranilne vh>?e kupite m proda.ste najbolje uri Komand. družbi M Jankole. Ljubljana Selen burgova ulica 6H. Tt>lei>n 30-5S. 10548-16 Intabulacijo 3a prvo mesto un knjiž'ce Celjske posojilnice, otiro-,n« L.iuiek« oo^ojilnice v Celju n n d 1 fotograf A. Cem«, Kragujevac. 10356-16 Iščem družabnika ia izdelavo v »eda-nji kH-ai zelo potrebnega jugo-iio verskega patentiranega predmeta, »aromt patent prodam. Nawroda tudi ki no-apara* za P-ieže!s.ka društva. Jurij Cimerman. Maribor, Pobrežka cesta 10740-16 Kot družabnik e 30.000 Dim pristopim k iindništrijskenro podjetju — Sodelujem tmd-; sam. D'i-^de na podnižmuon Jn'.r« v Mariboru D&d tnačk« »Dim 30.000«. 10536 16 Vk>žno knjižico Ljudske po*, v Celju ta 500.000 Dia sprettneni proti vknjižbi na prvo me «t». m priti me iPO-nemu odplačevan ju v na j ve« 1—2 let.. Fofludhe na oddelek »Jatra« pod »Vloina«. 10360-16 5—6000 Din p ojila proti sigurni garanciji (lastna hiša! ln vrnitvi v 3 mesecih Iščem proti- dobrim obrestlm. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Dobro Jamstvo«. 11032-16 Profesor išče šestmesečno posojilo 3000 Din. Ponudbe aa ogl. ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurno vr-aem«. 10870-36 Vložne knjižice Mestne nranllnice ljubljanske kupim do zneska 20.000 Din. Ponudbe pod »Ponca« na ogl. odd. »Jutra«. 10872-16 Družabnika za povečanje že vpeljanega rentabllneaa pe-rutnlnarskega podjetja iščem. Ponudbe na ocl odd. »Jutra* pod »Pe-rutninarstvo 30.yin«. 10957-16 Mesarja z nekoliko kapitala Iščem kot kompanjona. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Usr>ehi?l.a r ."T ra ve- letvvcetJvo DTOt.i ohrr^,:.'m po dogOTora. Ponudbe no f.tr'ai=. oddelek »Jartra« ped raač.ko »-Posojšlo I« irSCO-16 VI070 HS.OOO Posovlnice Ptuj. za trenja m sa kujli'1'« Ijuttjansikib zavodov. Ponudbe na ocl. oddelek »Jutra« pod Jifro »Ljubljana 118«. 109SC-1« Hranilno knjižico Celjske mestne hranilnice prodam ali zamenjam za ljubljansko Mestno. Kmetsko ali Banovinsko. — Ponudbo pod »23 000« na ogl. odd. i^Jutra«. 11042-16 Kdo m? r>o«odi 10.000 ra te^o^i račiin proti ob-<-f,tim im garaneMt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Računi«. 10993-16 Hranilno kniižloo od 10.000 do 15.000 Din prevzamem v mesečno odkupnino prot! visokim obrestlm. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra« pod »Dobra garancija«. 11005-16 Vložno kn«ž?co Ljubljanske kreditne banke 18.000 Din ugodno prodam. — Berčun Ljubi 1ana, poštni predal 151. 11009-16 Kdor posodi 2000 D vrnem 6 krat po 400 Din mesefcno. Pouudibe prosim na ett* rts.-nii oddelek ».Tntra« ,w>l »Garancija in hvalel-ao«it«. 11016-ifi V »alt* l Din. 7» dajaJij« naslo«v» ali ta iifro 5 Din. (lft"! Lokal na ulico v Se enbu tgo-vi ali Prešer-mc>vi uliei oziroma Tyrše- vi ali Aleksandrovi oešti i^em s 1. avgustom t. 1. Ponudbe na "gias. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 10685-19 Mehanično delavnico v mestu ob tramvajski progi, opremljeno s stroji na električen pogon dobro uvedena, ugodno prodam event s pravico nazajkupa P'"otl mesečnemu odplačilu. Reflektanti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. »Jutra« pod »Delavnica«. 11038-19 Vežo takoj oddam na Mestnem trgu št. 13. 1.1072-19 Brivski lokal »c odda. !fa»!i*v D. Rov K-olodvoroka nI. 35. 11046-19 Ukal za trtrorimo ali pihamo na pvometiui točka odda takoj. NaeMv v og'asnem oddelku »Jutra«. 1.1049-19 Trgovino z galanterijo, papirjem iM. dobro vpeljano v maujšem mestu Štajerske . prodam Do-pise na >g'atnt oddeiek »Jutra« pod Si.fro »65.1100« 8240-19 Obširen lokal V Ljubljani. Mestni tr? 17 v I. nadstropju prtpraver za 0'ftame. skladišče re *tavr«oijo al» menzo tako; tddam Pojasnila v trgo vini Kemda. 7192-19 Leoo trgovino 9 špecerijo iti delikateso te» mlekarno, v ered^n' m«wt3 takr»j prodam. Po nudbe na og!asmi oddelek »Jutr»« pod »Denar 60« 10604-19 Brivski lokal v meatu g« Gorenjskem oddam Ponndbe na »g; oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalne stTankec. 10305-19 Kuhir jo dobno vrvel iarvo. t me»tu oddam Ponudbe na o g. odde'ok »Jutra« pod Šifro »Dobri pogoji«. 10730-19 Manjši trg. 'okal '2 prosto--«) pripraven zo obrt ak viuotoč oddam 'akoj aH pozneje oa Vo lo-vodtri eest! Ster. 5. 1(616-19 Lokal Išče frizer sredd Ljubljane. »Franka« Maribor. Jtlimrfta a lic. a 9 10465-19 Gostilno hi trgovino dobro »pefiauo. tik Ljub Ijane po ugodo' ceml od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10877-19 Trgovina z me&nkini DiagiMii dobre vpeljana. ca prcmeUiea. sraju ua ležtu. rad: iik+i laoij* iKHljetja tak&j tel« 1 g rd no napr»kega centra, s.ta>-a v^e1 jana obrt, z 10 soii*'ži, ki nudi izvrstno i-n gotovo eksistenco. z zagotovi i eno eolidno 6-ieti.o na 'etom-u-ko pogifd-bo. prodamo. Sprelm.-mo aapWiio tudi v vložnčh Po^lomioa M. S. Pavlcto-vič. Zagreb. e. 10782-19 Goslilno v kor/alfšču Selce s 5 v osjimi tm manami ?obarn.i. pritličnim loka lom in kulrinjo ugodno da v najem Lončarir. 7.* greb. Pa'motičevo nI. 7. 1077i-:9 Foto-atelje v L.ubVa ni z dn<"vr«i svetlobo, fi prostorw, od-o.g.aistt! >iideiek »Jut.ra« pi>d šifro »Dobro idoca«. 11X>58-19 Trgovina, gostilna in trafil:" dobro vpeljana, na pro-m»-t,iii točki v okolici Sio-vemjgradca naprodaj ll;>a tm g*podar«.ko i>o«ilopje je ti"vo. bHzu biš-e vrt Ji njiva, rotrebeu kapital De 250.000. Na*ančna pojastii-ia da je Vinko Pinterič. S-orvenj^radec. . 10>>57 19 Trgovino I s namrlem 5olr=ktttti potrebi? j.na mr Iti galant-oriSo. rad-i bolezu j takoj ugodno prrdam na prometni toliki. Na > ' v v ( K> donosom 7'*KI Diii v centru preu-m Ponudbe na Hraž Jutra v Maribora ivd »St.. I,i500« -20 Trgovske hiše t r»7tvu pri Mariboru. So-»taoim » t.iobijani telo 11god.no prodamo v«ed !i- kvidacije p.~lje;ja. Plačilo tu«I^ v prvovrsLiiih hranil-i«h kn;:ileali. Po (vri. odd. lista pod »Ugodna le^a«. Trgovina v T »hhusim mnnifaktura 1n tn-iia r. ^ - no ** Ist-n -v-^V"*^ io. Orn- T ^b^ana. """it-kova K. lOP-i^-lD | OoseOa 1 [>hii J j u d a tanj« nasivva ali \ t ta iifro pa 5 Din. (20. | Ugodno obrestovan wo liišo 1 d-o^bro ido- gofti ti trguviti«). Krosa: j, e-llluiJki lokali. š-=tnn:et sla nova njsklli sob v najboljšem stanju, senčnat vrt. keglišče. n-bSirna ?os4poda-ska potiiopla. ki.m-plek« 4;100 tn2. prooiet.ni trg b';zu kolodvora. Potrebni kapital 150,i«Hl Din. PoiiudlK.' i;;. podiužnico »Jutra« Maribor ped »liro »Prilika 777«. 10737-20 Voza'no. parcelo na K 'deljiv.-m ugodno prodam. r«. 108*^4-20 Hišo s trgovino kuiiim r večji vosi na On-renVnem. Cema okrog D:n 40.000. P-.nudbe na oglae-ni odd«-lek »Jiwa« pod Šifro »Trgovina«. 10772-20 Hi=e, posestva, vile raz-nih cen, kak<-r graščine — gostilne prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 51. 10764-20 Enonadstropno hišo z gostilno in trgovino v 5 »Stanju radi ojmotitve <-!.-fita najugodneje prodam. Spre >m-m tudi knjižice dobrih ma ribe rilcih in ljubljanskih zavodov. Ponudil« ped »Rt-tiT«bil.TK»-t« "■a oglasni oddelek »Ju tra«. ia»53 ST !2 ! T A EVA U L S C A priporoča najmodernejše volneno blago za obleke, kostume in plašče, svilo v vseh kvalitetah in najnovejših vzorcih Cenjenemu občinstvu se nudi letos v vseh poljubnih cenah tudi prav izredno raznih drugih tekstilnih predmetov. V oddelku za Čerlje velika zaloga čevljev renomirane znamke ,I^opper,, in tudi prav dobri in cenejši čevlji domačega proizvoda. Pozor letovišča rji in vpokojenci! /iaraiu oUKrda p: tniax ua ieio lepi eonint legi [1 ;»re-renov.ratio. z. dano. 1 •j«peko krtto. 4 elek trtia. vodujak. nj-va, vrt. {K>1 are od po»-sj«: Otoče. Pojasnila daje Pogačnik, pr! Gol- 'bu. SinatjeU»a g.te -a 31. Slia^Jffče ori Kranju. H>4»»4-20 Novo hišo v Ljubljani. Celju Ma r'bo-u do 170 J.;.na';ev kup:m. Din 20.00"! piačaui v gotov-.ni, c«'.4U« r hranilni knMitcami. P°nud be na podrn^tiico »Jut^a« v Ce'ju p.^l značke »Nova hiša«. ■ 10743-20 I Poee^tvo v nailepji Iv«?; v I^aSVern CfuM pr^aai. Pooudl>e aa o g'1 etrom o>Iana. Rožk> uiica 19. 10737-20 Parcela 1000 m* žaljena 7 velikim «od til.m drevlem. V* ure od mi-f-ta Skof.a L ka. ugnd ao naprodaj. Več irve P-tha pri Š»fji Lrk: ?1. 1O6&7-20 Dvosfan. hišica z več T m vrtom, zraven posvijflli^ča na 'ep^m kra*u nanrodai. Nas.'o^ v oglasnem odue-iiku »Jutra«. 10512-20 Dvonads-trop. hiša skoraj nova. z 8 prodornimi na nova n*. ^ po^!.w-ui.m lokalom v prit!io.iu, na zeJ.o le.pi točki sredi! L:ubl.:«tne nitpro^laj. — Po-nii't>» na oddi- t-k »Jutra« [MMi šifro »K>dko prilika«. 19184-20 Posestvo r. ipoisit.iiino tu trgorino, na Dole.tijjekem pro>km ali oddam v najfm. Pojasnila v Bolgarski uiiod Stev. 17. 106A4-20 Posestvo na Dolenjskem, ses-oieče iz njSv. vi-n igr.-4 dn in ie-p<-ga vrta. ki meri 3 orale v celoti, poleg tega tri četrt orala veJi/k e»zd — prodam. — Pojasnita daje AiHtoin Tomažin. Za-gorje ob Savi l'io. 10619-20 Enodružinska hiša naprodaj t Jaršah — Sv. Križ St. 52 pri H'^91-20 Parcela v Dravljah ob tramva>ki postaji po ceni naprodaj. Nariov pove oglasni oddelek »Jutra« 10t«7-20 Real-tetna pisarna družit« z o. t. Ljubljana. Miklošičeva c. 4 prodaja: HIŠO, enonadstropno, novozidano, neometa-na stavba, 400 m! vrta, ob Linhartovi ulici, 130.000 Din. HIŠO, novozidano, tri enosobna stanovanja. 300 m! vrta, Kolezlja, 165.000 Din. HISO. novozidano, dve dvosobni stanovanji, pritikllne. 600 m' vrta. Zg. Šiška, 95.000 dinarjev. HIŠO. 2 sobi, kuhinja, približno 309 m' vrta. Ježlca, 60.000 Din. HIŠO. novozidano, trl-stanovanlsko. moderno, kopalnica. 5o0 m; ^a, Bežigrad, 275 000 dinarjev. PARCELO v raznih velikostih od 1000 m' dalje. T»-»n - Šmartno. a 9 Din za mf. DVE PARCELI 500 ln 600 m!. Kodelievo. ft Din. Poleg tetra več drugih 'tanovanlskih. trgo^-'kih. gostil hiš. parcele v rnznth velikostih, v največji Izberi. 10864-20 Posestvo z m^norn 7 dobrim obratom, kjerkoli kuDlm. — Pla*am 30 000 Dir. s hranilno kn 1l*!co Mestne Hub-•nnske hranilnice. — O-talo v pot-T-lr.l. Po-nnrtbe 7 nato^^^tirn po-na rvv^ri.^ri^e^ »•Titrra,, v CellU ood' »Stalnost«. 10245-20 PHzn f.hlbHnn«» h)5n T ve'1Virp "rtom za 60.000 Din ""■en t tvdi celo pose--tvo z' 1ROOOO Din. — -vo-oll Zp]r '"rodni R°oiite«na nl-"irrta Grn^ok Toi^ L1llh-'iana. Masarvko^o 12 10956-2r RirPPlo v ^ičlf? nri SokolcVem domu zelo ugodno r>-nda Franc Stiske-— »,Tadrap« čpr netiva ulica rti. 100^.20 Na J^fcf iST>rodfli *«arbna parcela ""nudbe na ipsf oddelek »Jutra« pod »Lena 10524 30 r»n-od*i ob Dnnaf*k' e«*^ v jv>5fe V^sl^T r jasnem »Jutra«. 10952 20 n\'odrifTjnc,l'(* vilo na proda ?oao p^strna Tribu? na 0'i-c^h. T-iaška e«t« R reVfon 2i pr.nud-nod »mo ooo* nn oel •eld »Jutra«. '1041-2" 5 hranHrio, lrnfi?'eo Vt«n*t» TlTVOffrud • h^r '■n inrentariem Ponudb f na pndmSnico »Jutra« v Oe»+n pod tmA« »PrH ->i nost«. 110fSv20 Vogalno hišo encHiaJitropno. eietttrl ka. vodovod, plin. pet sob, dva kabineta n: ->nda. vrt. >rodarn. -Ena tretjina g^to"';iu drugo eeelue 'ut11*1ce Ljubliana-Mo6te. Cig-larjeva 15. 109i5-2i Pritlična hiša c.^pro^aj. Peizve -n "g »di . — is M"o vs.ik' d*1- od H ure nciicc; v Z^. S;?i.t 71 Vosalna parcela na K ode! jo— m r.aprodaj. Naislov v oglasnem cdd-lkti •Julra«. lluk»-^< Večje komplekse stavKneea sveta v krasni legi Lmbliane ln periferije prodam Vzamem tudi knil^lce nezaščitenih denarnih zavodov. Ponudbe z -a-vedbo. katerega za-odr so knjižice in Irakšer znesek se namerama Investirati na ogl. odd »Jutra« pxl znin"kc Ugodna pri".ka 1933« ll'X!7 20 ^msEse&msib Vsaka b-jsedi 1 DUi. j ta dijn rje UAMvorvA ali i za Iifro p* 6 uia. pil) i Dvosob. stanovanje s prit »klinami oddam f 1 maj«® oa^proii tobačne tovarne — Tržaika c 19 Trisob. stanovanie » I. nadftropjn v sredin, m^iita uddaui. Naslov pove i>gia-sui jd.de I fck »Jutra«. 10474-21 Pristopajte k Društvu »tatiovanj. oa ■emroko*. Ve;^a ulica S. 373-21 Dvosob. stanovanje 9 prilikam« mi oddam z majem za 500 Din. manjš »tranii cenej«, na Vodo v-xliii co-sli 75. 178-21 Trisob. stanovanje kai^net. pritikllne od •iam r* maj. L.»ubljaha VII, Frankopantrica 9. 10831-21 Dvosob. stanovanje 4 pri tik lina mi oddam za 250 D;n mesečno. Poizve se od uo ^3. are. Ce«ts 2 cesarjev, na^pro U hiše št. IL 103:7-21 Stanovanje oodstreino. soba, kuhinj« in pritikiime. oddam. Sp. 5:ška, Htrtiniirova 7. 10813-21 Podstrešno stanovanie sobe in kuhinje v eredi m mesta oddamo s 1. maiom za n;zko ceno. — Ponudbe pod šifro »Din 4P0.—«. 1(18^-21 Stanovanje petfobno, »ooč-no. v sredini mest«. takoj ceno oddam. Naeloir v oglas, oddelku »Jutra«. 10S43-21 Stanovanje 3 sob z vsemi pritik^na-nu oddam takoj. Vprašati: palaCa Viktoria. 10? 48 21 Enosob. stanovanje enterensko. svet'0 in su ho oddam iamo odtaslS dr uči ni. Zgornja Šiška, špaučeva pot 1«. 10S19-31 Stanovanje v letoviškem kraju prodam. v prvem nadstropju. »bnojeJe iz 6 sob. — Ponudhe « polnim naslovom no oglasni oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 1079« 2il Trisob. stanovanje trgovske leltale iu »-kladi- šča oddam. Stanovanje e pritiklioami za 1. maj. drtiffo takoj. D'ina;pka C. 31/1L 10722-21 Solnčno stanovanje štlrieoVio z priti- k^iiTvi. v pritličju vile na Mirju oddata z ma.iejn ali junijem. Nas'-o>v ce uo pove i-ei-i-nl oddelek »Jutra«. 10471-21 Stanovanje »obe. kuhinje in pHttkHo takoi oddam v Zelen4 ja trni. Koroščeva ulica št. 5 10676-21 Komfortno stanovanj trisobno, oddam ! 1. majem v na", m. Naslov peve o-gl a.smi oddelek »Jutra«. 10835-31 Stanovanie sobe in kuhinie oddam tako'' v Mala va*' Stev. 19 — Ježica. 10380-31 Dve stanovanji 1 ro^obno in eflo*obi>o >d dam s 1. majeui v Vodma tu. R;bnišks ulica št. 12. 10S7A2" Dvosob. stanovanie « knhin'o tm vrtom oddam t j ra Kodo! jevem — S'omKkova uJc« St. 4. 1086-"-?: Dvosob. stanovanie « pritikiinam' oddam t ma W-m v Koeenovl ui 11 Os-Vdatii med 10. in 12 dopoldne. 10862-21 HvAcoh «ta«ovan'e • pritiklitiami oddam s 1 ma'eim Naslov pore aa^i oddelek »Jutra«. 1<*▼ ryvve ot^flen' oddelek ♦Jutra«. 1(i918-21 pnosob. stanovanie * kuhinjo t priUi!ju tako; oddam Nado* ▼ off'a«nem oddelke »Jutra«. 109"V?1 Hvosob. s*anovan?e v visokem pritli?iu oddam pouudbe na oglae. oddel«k »Jutra« pod znaSko »Hat« 10930-51 V lepi hiši v centru je krasno čisto trisobno sta 110. ix-u.ie s pi 1 tik. lina j_iil v ■sončni lep) cisti, korektni stranki za maj iti oddati. Naslov v og: ;dd. »Jutra«. 1036H-21 Scliično stanovanje 3 »00 in kabineta, par-lietirano. s plinom, elek triko ter vsemi pr""1-linami oddam s 1. majem mirni stranki. — Vtvišntlr Kersnikova ulica 51 10921-21 Dvosob. stanovanie s kuhinjo, kopalnico 1r-^lu^klnjsko sobo v vili oddem v ne^em mlmi st-anki Naslov " o«t' odd. »Jutra*. 1C31'-'" s^nAvfinlo 3 v o —- n Tir 5tši;! St. ?S5 rR-mizoV -OijIp^*4 'f ^ 'v 4. uro. ipomj?' n»-ocnb s4*nov!»n!e Stanovanie sob« At aal>.lirta ai" iv»- »obrio z vrt,km ^č« < a v-.Jii^tD vpofc.rMi-t iO-iu>:i>e > navedbo c«Lt p^jd zaa«*-Ko »Mirnv .11 e- ic-i^o« oide.. z ».i 'i ra«, lOMlil-^./^ S katrr rando dam v k-ona tiico. ve in prlllklinamt od SlaaIJtvi ulle* 121 iH«?dcn plačnik* 10909-21» Mirna stranka 'p4hv dve Ofobil :**e »ta- ao maj. obstoječe iz 2 eob •u prti! 11 - "b tram-vaj- . r Posiudbe na iddoiek ».Tut.ra« p^d 5Tfr» -Nizka cona«. ir^>4-31/» Stanovanie ^no .dvosobno 7» Bež:g a dum z 3 vem ali ju ni .-m. P"nttdbe na >gi. od i -' k »Jutra« o«d š:fro »301' Din«. 10967-31/• ft rKodo-ni p*t nom oiidint z *oo::em. — Pc""zre se na D-m-ob'"nskt '»is*! 17,1. 10931-51 5 do S sobno, z modernim tomfortom. ure-1eno. oddam v e-niru mesta Pon'tcll~" m o«; . odd »Jutra« ood ■ tium«. Stanovalce Trisob stanovanje «o.nč*:<<. f kopalnice i® v :<-uT prir;kl'uaiii š?e r« ma nvr:ia :n rednn paču-'-•e,. st-an-ka — najra'« r ' ■ bu i tvine. PonuJbe ^ oddelek »,lu*ra< •.rwi .Sončno«. 1l(M3-?>1'a 1—5sobn^ f ma:e-iii 1 11 m namrl. Nac'ox pove "g'a5-2' vil5, j oddem r ttia:otB Ce=ra v R.n o 1-oiuio št. 14. 10951-21 v 1. Dvosob. stanovanie oddam na Gllncah. Tržaška 15. 11037-21 Dve stanovanji epocohni, oddam. Cone 200 1n 175 Din Podpora 38. St. Vid pri Ljubljani. 11022-21 Stanovanje podptitllčno. sobo tn kuhlnio oddam s 1. mn-'em. Pleteršnikova ulica 11 (blizu Sv. Krištofa). 11025-23 2 dvosobni stanovanji manzardno in prlzem-no oddam za maj ra Prulah. Naslov v osi. odd. »Jutra«. 11071-2 Dvosob. s^anov?n?e ta.ko? v*t z mn'em odda Tribuf. O^nce. Tržaika 6. telefon 2005. 10999-31 Dvg ?*"ttovon!i trisobno In en.osolvn.o. z vsem fcoirf.irfn-n. oddim. Xa*ov v oglasnem odd.lku ►Jutra«. 1C&78-3! Dvosob. stanovanje v mestu Celju ali Mariboru kup tn io-juruio. Pt-uudbo * cen? na p"d"rž. »Ju-ra« v Celju ;>od šifro »Piačaa v 2-o*oTtLlt. 1 U>ij-21/a Uradniška d^vžina -/•e dvo ali enosobuo sta-u.ivanv blizu m.tia. I1*^ cu.ibe na o^1 aen- ^Irieet »Jutra« pod »Drž. uradarke 11W7-Š1'» Mirna stranka 3 odraslih oseb Išče so-00 in kuhinjo za 1. maj. Ne izven mesta. — Ponudbe na ogl. oddelek •■. Jutra« rx>d »Točen p ačnik«. llul8-21» Stanovanje 2 sobno s kabinetom aH brez išče mirna stranka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ši-Cro »čisto stanovanie«. 10013-21» I ; Vsaka beenda 50 pari i ta dajanje rvasiov* ali ! <-» šifro 3 Lhn. 'SK) s kopaV-co. pod Robnikom s 1. majem odda Janko G-refforc. Vetna pot št. 9. 1104." 21 Trisob. stanovanje s souporabo kopalnice ©d-dsta na Dolenjski cesti 2«> 11046-21 Trisob. stanovanie v iirednui tn«tn»ts oddam. Poi««n«,a d«>e Ja-nfar. Sv P^ r« c««ta 27. 10100-2» ^'if 'Hi' { t>eis< da 5" par. J ! »a Oaianie naslona ali 1 za iifro S Din (21-»' [ Majhno stanovanje sobe. kuhinje in p.ritlkrn, ^čem v m-est-u ali predmestju. PoTittdbe 110 ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Z. M.« 10392 21/a Stanovanje r 1 alt 2 mafljšiim« sobama. ie?e mirna strank« 3 o^eb. Ponudbe na .iddele,k »Jutra« r»vd šifro »Točmoft«. 10708-21/a Stanovanie eo^e ia k.itinj« iščem ra *ak>j za 3 .ve-W v mestu alii v bližnji okolici, po tiudb« z cav-^ibe cene ne og:a»lii i-idelok »Jutra« [►>d »Mirna 193«. 107t>o-21a Dve prazni sobi lepi in parket.iram. s eebn:m -'hodom ?ddam • 1. majem na Krakovok^tn nasi[.u št. 26. Ki514-i3 Prazen kaHnet separiran. sredt m^r-ta ceni oddam g.)spod:6ni. — Ni-!ov v .>ii.asutm _>a*i- k« »Jutra«. 10712-23 Opremi »eno sobo )dda.m 2 alt 3 gospodom, oair zakotirikeaHi pa.ro r Novem Vodmatu. Vodmat-ska u. ica 19. 1071i-23 ____ 5 Dve sobi lepi rn svetli, v I. aadsto, s j**ebntm vtiodtom ta.k o J odda za ti'=arno drog«-rija »Hermes«. Miklošičeva 30. 10720-29 4 pisarniške sobe v pritHčiu takoj oddam r ra em. p.>'«^nila da « fto- ■na. L'ub:ana, Koodn aii tro-s-podični. V riraš 3 Si Trnovo. Ko',ezi;s-ka ul. 18. Ktol2 28 Damska kroiačica išče stanovanje «obe « ku hiujo ali večji prostor, prevzame tudi kod hišnica Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Takoj al.i nitij«. 10791-2la Dvoscb. stanovanje s kopa mteo in vpemi pri tiklinami iščem za maj. — Ponudbe na or*)«nt oddelek »Jutra« pod »950« 10776-21a Trisob. stanovanje s kopalnico io visemi pri-ciklinanK! pod en'm kiju čem iščem v bližini Tivo lija. Ponudb« pod šifro »D- 1000 Din« na og'a=-n' oddelek »Jutra«. 10729-:ila Stanovanje 2 sob i* kabineta, išče za s»«!no ?o!idna stranka s 1. malem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« 00' šifro »Stalno stanovanje«. 10750-31's Dvosob. stanovanie • prttii.inami -c^-na stranka • 1. majMn. P« nudb« na o«'as.ni oddelek »Jutra« tud šifro »Sta na stranka«. 10751 -31'a Enosob. stanovanie soinčno. ne daleč od cen tra. išfe državni uradnk za mat (3 osebe). Ponudt*-« ceno na oglae-nt odo^ ek »Jutra« ood »Ne podnr' tličje«. 10886-21'a Stanovanje dvo alo trisobno Išče bht na stranka 4 oseb — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »4 osebe«. 1095^31/» Mesečno sobo s po?fbr.;m vbodom "akoj iar 8/II. Gradaška nl«ca 10S16-23 Sobe u prazno, • posebnim vhodom tskoj oddam v F"or:anski u!'et 24. ' 10^.4-23 Gospod ki prihaja v Ljubljano, išče sobo s strogo jepa-riran:m vbodom. Ponudbe pod š;fro »Vhod iz *ro.r>n'c« na oslas^ihi odde-' etk »Jutra«. 10840-S9 Sobo oddam za 13. april. Roi-na ulica 3. 10815-23 Leno sobo z elektrik« in krasuitn -azg^»dom opremljeno z* 1 te .ji-—bi. takoj odda Ar.a Perjateij. Grajska planota L 10S06-23 Prazno sob vhod z ulice, uporabu« za lokai ali sta nova ne, oddam — Zelena 'ama, Ljubljaneka 53. 108:6-23 Sostanovalko in 2 eospodični sprejmem na zd-avo hrano. Nasio^ v oglas*nem odde-Iko »Jutra«. 10SS5-23 r*ra7no velik« s/>ho s posebnim vbodom oddam v Zelen.: 'smi. Zvezna nI. «t 17. 10354-23 O-jroniHeno ^toho j r»osebn'7n vhodom s stopnic >ddam mtnj"' in idni os^bi. Nasiov oov« 'glasni oddelek »Jut.ra«. 10856 29 Sobo oddam samo boligemo go-»podu v Gleda!išf nI. 12, priti tč jo. levo 10968-29 Elegantno sobo In eno manjšo, vsako s rog1? srparranlm vtuidom odiam na Friziovcu it. i. 106J5-23 Lepo sobo •o'n£no m parket:rarvo, T ©smtru mest« taSij ug.dno «di.am. Poseben — jcrtr-iov t rrg osnem .„.dt>-iku »Jit-a« 10857-23 Lepo sobo C^-etn: j~uo — na Motnem tr ITI J f) i - i ■: i ti '.a k > i J en: ali i v^ma soli d o ma in ftn.t7.I.. i.« gospodična ma. 10876-23 Onremlieno ^olv rp,ik». z elekt-;1. — Nnslov v 'ita-ifin odde ku ,.lut.;««. H©:•6-2« d gospode »o -e ;-m om n crv^ml jeno a.l: pra ?no — so nčno m zračno. J po« "h p m vhodom takoj oddam t v'!« »Roz.inka«. B"».:s-a-e;mpm r"1 nizki cen«! z vso os-krlv> v zračno ^hi v F'orranski nI. ;0'T! — dpf.no. 1 (.900-23 Mesečno sobico »epnrtrnno ln z elektriko oddam tskoi. So-od-nja ŠiSka, Srbski 1 r? 10919-23 f!prefi':n,Ml >oKr> 1-p-r.o on. t ha 1-k *v- lK>m. elektriko tn fo,parat-ii m vhodom *akoj oddam 1 aJi 2 gospodoma na Pn-Iranski cesti 13/H — I""". 8704-23 SoM 1» rvseb. vh-od-^m. elektriko iin parketom "> d -1 a m jr t' na Karl*>vški c. St. 20. desno. 10012-23 Sr-Ho 2 ro^no^i p :>n 1-nčl-o za 300 P n mi'>-i-!w oddam na p.-. Jakoba trgal štev. 5. H©81 23 t p-c^m na dstro.p:n b,;7ii v T»r7c oH' J 2 11. levo. lf©R0 23 Sostanovalca ftr.-p;imi'TTi v tJ.oh»i ti po^plv t. v h i fvm i.n elektriko v f- in: do. im, cee « VT/4. 109l25-33 Gospoda gp-";iTien3 za 140 D'n me-»e^niD na <'anov,in;e v srp din.: mesta. v >2-!. oddelku »Jutra«. 111946 Oorem!'ena SO'K» 'n !'sčnii>. oddam f jre-ši mu Pri h: S vp':k vrt.. Gerbičfva ui. i _6. b'izu ki>pal:5^:i Ro lez;je 10664-23 Sostanovalca i-prp;m>-m v č'sto pod^trpi no t?obo z plekt.rk-o :n po rhodom v Slom ikovi uhoi it. 23/1. le~o. 10047 23 2 gospoda al? gdč. enrojmotn poceni v lepo sobo na najlepši t^čki ln na prvovrstne hrano. Naslov v ostla-s-nem oddelku »Jutra«. HOr.S-23 Veliko sobo oddam boHJemu stalnemu gospodu event tudi dvema s souporabo kooalr.ice. Tav*arip-va i!Tli., levo. 11056-23 Sobico t 2 po^?p'"ama hi e(p,ktrko takoi oddnm 2 2rof=.pod'em« 1.V On Marija Uran l6 'Č Vrtača. Bi+Mivelfaova r 3 11073 23 Sobo z 2 "0«tel'am?i p^^nt. z vfio o^k-ho odd.im takoj aH ^ 15 aprilom na Celovški četrti štev. 11040 23 Onremlieno sobo na Alck»androv' i^.^ti od da m V. Ižf-mn ^orpod n — NiJ^v v ojlafiifin oddel-kn »JiHr««. 110:8-23 Sobo Btrofjo srparlrano. kopalnica ŠToset. vse pod enim kllu^em r ao v-hiši. šolnina lega. oddam mirni os^bi tnko.1 VpraSa1p DvorakovV Ulica št. 12. pritli*1e desno 1100S-2'' Ttddflm Rtaln^mn Ero^oodn Gruberjevo n«brpžjp št Ifi 110OT 2S Pr^zv^ sobo c^ntor st-parirann elek"" ka. tradi m »i-^orno oddani Naslo-v v o^larne-m vid«.: kn »Jotra« 11021 2f r ul V »k* bt>wJ«>tira< pod »Ža 15 aprH« 10628-23/« Katera vdova t Ljubljani name »taroj šega prvotnega potaika na br.mo 1 sobico (Sov. »1: franoioko.) »IVeis^c (pošt no i-ežeče} Manbor. 10786-2Sa Oo^rvodičpo ■šče jo!n6no -m zrafmo »o- tU' Z VH, >akrS>0 n uk>j. Po ono t* z navedbo ceur :>od »Mirna 0<>« na agiasn •xllel. »Jutra«. ll(K3-23e Dopisi Vs:»ka btntvta ž Din. ta d dol e-k »Jnrra« ped 5'frr. »Velika noč na Jadranu«. 10205-24 Gosipa išče gosooda za po jiol danske izle-te. — Po-nodbe (>od znač-ko »ft-«m jena 5« na ot for samfk1 pod uradnk šfe do 5o let .staro peneia ?■>> -r^d^rr-Sitva. — ponudbe f sHko na oprla*n' oddelek -a« v Lhibljani pod »D;skreoija«. " 10910-24 Samostojna dama srPdn:ih let. Seli inans-f.vo - samo repni™ ffo-spfidcm. radii *knr«n: h izletov. — D^-pvip na ojr' a-ni oddeVk »Jutra« pod »Dolgčas«. 10757-24 Gospodični f »tolečjiimi« nogami priporočam. da kliče pr t>o-novnem napadu telefonsko št. 20-31. 10633-24 » T a most« p^imn.iitp pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 10080-24 2 mlada trosoo^a •••mipfltffcna. želita «nan's 7 1v»im Krbk-ma gospodič nama. Ponudbe na oglasni ■xlfie!p eosnodično nor-oče ?. znan'pm nemščine aH ltal^anš^nc (ni po«na £rot5T»od;?na. Dri r>i«p r>od »So-od no s t du3. na »g'nsni oddelek »Jutra. 11020-2J »sakj. ftKSt-da I Di m dajanj« naslura &1 u Šifro 5 Din. (27 i Plemenske kokoši -odei.and legbarn petelmi. valilna ju ;f « zaklopna gnezda -o piščanci w evrt; nap-otaj Sasiov v ogias idieiku »Jutra«. 10375-27 Mlad ovča- lep. i.7vr*i*en čuvaj, nerci^ no naprodaj. Lager. Ka pitel?s-ka ulica štev 7 10396 27 Več parov golobov proda Savko Omeiec. St Vid pr; Lj11blja.n1. 10703 27 Težkega konia šeit iwt s"arega prodam N" a slov v .>g:ač.nem oddelku »Jutra«. ~ 10739 27 Pse vofčjake ^tokrvne. krasne efcje-m p!a rje. 7 t.ed.no^ stare pro lam. — P-ivoz štev. i3. 10806-2i7 Harške kanarčke samce ln samice od 100 dinarjev naprej proda Jože Buenc. Karlovsks cesta 9, II. nadstr 10850-27 Plemenske zajce •iuna;ske plavee in srpbrppp po 25 D'n komad proda; a Vov-k Ludvik, Vič š: ;4i; 10910 r tiU Vsak» beseda 2 Din. j ta u^jonj« naslova ali j šifre pa 5 Din (25) f Gospodična .a<=M!C« modnega salona, aaobražema prijetne zuna ajf'tstii. vn p ta t>a rietiov k a 25 let stara želi jročif .r^f 'dji j ne-kaj kapitala epp tm-otjve 25—35 iot. — Po-nodbe pod »Sm;«at'ja. ia vglafni oddelek »Ju '.rac J0604-ŽT ---*___ Starejša gospa nte.ligp>ntna vdova. pn«**t lieo gostiln.čarka bre; K.rok feli (»rof.:t;' > .T"spodom kater: poswju'» ; a p; ta ia d " 100.000 Din fl^n«- ponudbe pod šifr< • Lev dom« na >gl.ipn/ V. telok »Jntra«. 1C728-26 Gospod -ra-r 48 leit t Din 60.000 žWi poroČMtl »tarn pos-frt ni00 al« dnigifi enako pre mnino. Doni«e na podrni »Jntra« Maribor pod »Po moč«. 10745 25 Pod znamko napravili smo za pomlad mnogo novih vrst dobrih čevljsv po izredno nizkih cenah. IN PREPRIČALI SE BOSTE! 79.- Iz rjavega ali črnega usnja, velikost 30—35, vel. 36—39 Din 60.—, vel. 40—45 Din 75.— Praktični in trpežni čevlji z gumijastim podplatom. 120.- Moški polčevlji iz prvovrstnega usnja, z gumijastim podplatom, šivani Din 140.— Trpežni moški čevlji iz boksa. Din 80.- iz belega finega platna ali iz rjavega in črnega usnja. Za otroke nraktična, moderna oblika iz prvovrstnega usnja. Za deklice iz finega usnja. Din 85.- IPsigg Polčevlji iz prvovrstnega materiala, črni ali rjavi. Jako trpežni iz prvovrstnega usnja, rjavi ali črni. \ • ^ f r / > ? f. 1 r i - Lati V modernih barvah, na spono, z visoko ali nizko leseno peto. Finejša kvaliteta Din 120.—. Din 120.— V modernih kombinacijah. Finejša kvaliteta Din 125.—. Iz črne, fine semiš-kože. OGLEJTE SI IZLOŽBE! risper, Liubliana Mestni trg št. 26. Stritarjeva ul. 1-J Obvestilo »Rezora« zavi>da ia sklepanje porok. Zagreb, pošt« III. Poročiti se Je e: Poštni uradniki od 28 do 40 i«>t. Finančni pregledniki »d 30 do 40 let. Dr. meil., okrajni zdravn.:k 32 et-lekarnar z lafno iekarro 47 let. Trgovci, industrij-ci in obrtniki strok od 26 do 55 let. v^h krajev Jugoslavije Re-stavraterji, kavarnarji in hotelirji od W do ^ Pt. Oficirji konjenice, p.-ša-d»':e. artil-jerije in teh n:čnih t-up. od 2« do 50 'et. Železniški, finančni, in občinski nameščenci od 27 do 42 io* Inžen er ii stavbne kem:fne strojne in agronomske it-oke od 28 do 55 let. Zdravniki, dr. med. v državni !*'urvhi :n s privatno p-n k«o od 20 do 55 let. Veterinarji v drž «'užbah od 30 do 44 let. Profesor-ii rminazie in u*i:ve-7P od 30 dO 56 let Učitelji osnovnih šol od 25 do 4i' let. Dobro pinr>an: posestniki od 30 do 45 et ter veleposestniki od 32 do 55 let. Info-marije n prospekte raipo5:':« nro-»' vposljtv5 10 v >o5-.nph T^nmikah »R!v ZOR«. Zagreb. po?*a 3. 10781 -25 21 letna či*+p preteVoc^ii. rr dobre podpižel«ike ?- -PP".P 7nanie z bo'iš'm josTfl jna-nlfl. Pred^os-t imajo go- «.pod;čne 8 t-^orvsko ali go-fStilTi-škn i7.o,b'azho. v «t.a--o^i 30—30 let. t nekaj ^pfoflria. ceomndbp s *Tiko na o^asor oddelek ».Tii+'a« pod »Tajno«t za jemčena«. 10531 25 kr ftra ovoje jw.r-s*vo nci d-eželi. želi; takoi po.roč*t.i 2vvsT>oda — na:ra.je žeift7-rvčarvi T.e resne r>oniidbe na nodfu^n-eo »,Tu4ra« v Maribo-ru pod »Zelpzfčaf« 10630-25 Bo!isq !ro«rw>rliovi^ T ?1.000 D:0 gotoviTIP. opravo i.n or>-emo. poroči r»o.7fl sre.lin:e «+arostr:g.. k so nesporno najboljši! — Lahka pr.-cizn-a mehaniika. Prodaja jih i-ključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta " (vogal Beethovnove ulice). Kratek klavir iobro ohranjen, ali planino ku.pim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lep glas«. 10731-26 Klavir dobro ohranjen, proda jx> n:7pki ceni Kardinar. Vič. Cesta na Brdo 130. 11/704-26 Črn pianino zaradi odipotovanja prodam. Pernath, Maribor. Sodna ulica 19. 10780-26 Kratek klavir čm. skoro nov. proda Do br« '<• v Mariboru. Tatten-ba-rbova 21. 1074)2-26 Kratek klavir dobro ohranien. pro t? gotovini za 3800 D:n naprodaj v trgovin; Uran. Giin-c.e. Tržaška cesta št 24. 10088 26 Klavir r> r o d a m za go-tovino ali hranilno vloio. N'a ogied Oh M adinskem dom-u št. 5 iKodeijevo). 10041-26 Vsak« OtMM-la 1 Din. « dajanj« oassJcva ali 1 ta šifro na " D'»i (20' Pisarniške stroje popravlja strokovnjaškio im pocemi Ivan Le?at. Ljubljana Prešernova 41. Tel. 26-36. 8842-29 Mizirski stroji ▼ najboljšem stanju naprodaj za polovično ceno. Naslon v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 8C9G 20 Dva parna stroja stoječega, ia 10 FTP im ležečega za 40 H>P oba v dobrem Staniči proda Jos. Bergman. Ljubjana. Poljanska cesta šteT. 85. 104113-28 Pletilni stroj »Regen.tiin« prodam -- fndi proti vožn' knjiifcici Mestne hranUnic-e 'jubljanske. Dopise na orreb- :ie prodam. Na slov p<>vtr asm odd+-.»-k »Jutra«. ]i 0 • -a KDi-I. « la;»nje naslov« al: r.a 4:frp> na 5 I>n (3 J 3 šivalne stro"e .»d 500 -fm Din p r o 1 a Novak. Linhartova u :4 10049-19 ŽensKi šivalni sfroj dobro ohranjp-n k ■: Man del j. Lnb ana. IV n a-ska u lica 2/1 (pri tova-n P> i«kj. i I v-uiK« nes^la i D:n. } '.« lajanje p a slov* al: | m »ifro pa s Din (301 j Olepšajte svoi vrt t ičn'ni b<'ton«kimi pio šftam >b j-'di«-ah katt-re n u d t po ^eio n;zk: cen: Jos C'h. ar tvornn'a r.e mentn'1. izdelkov, Tyrševa cesta 00 8630 Na javni dražbi 1tie 5 i: 3 ur tp-. :9:>J ob 15. pr.0.1 a., u ov ši- Plašče za zdravnike kenričar-e brivce :n obrt nikt jopiče za natakarje, mesarje ;n dTug- obrv ter predpasnike u k u h: njo. lom »n obrt. iT.deluje fia man. Mestne trg »:ev S. 7540 30 Gospod; s še je čos o.-. - pH';. kovati za noč Vo-e klobuke in c anr ke. To stori hitro :n ►•iidtio P. Magdič. Ljub jam, Aleksandrova cesta 1. 10?-95-3(> va.ini stroj tvrdk« »Pfaf«, p so ;r stro-j .o: 7P1 šr»an--kj ročni k»rf«e n Kr"jašsi v p'sarol dr.a Skabernp. odvw-n"ka v I. it. a-ii. Ai-k-and-ova cos:a it. t; 10505-oŽ •4 i = »I."i Vsakd D.--.--1. j i p • i p 1a»a.nje :ia>lova alt za Šifro ivi 5 Din (33' Kozmetični salon Slava Gril. Beethovnova 15 paner d^sn". r.ndn lamam moderno nego obraza 103S8-3O Traino kodranie po 80 Dn izvršuje Dinter Drago, pr: cerk\i sv. P« tra v Ljubljani. l".»S7-30 Novost! Kriza! Dame! No.vootvfirje.na speci ja!,ne prlkrojevain:oa — mo«ini sali>n Joža Ivuirieij, Ljub Ijana. Mik.ošičeva c. 14/1, diplom« rana v :no®ems.tva v angio-francoskih kt*.j:h, nudi iama.m možnost, ia v tej demarm krizi, v \z-o gib večjim strošk-m 7. delujejo svojo garderobo same doma. ker jim prikroji vsako .>b'oko po meri in žuma.lu. na že! o napravi prjbo in 7j'-olPa. iti da vsa nadaljnja navodiia 0 izdeavi. — Istotam vsi kroji fšnit-i) po men. — Modni salom ui -:«cij.aiTia prikroje\ ain:ca. Miklošičeva cesta 14/1. 10&S1-30 SlamniVe najmodernejše po cenah nudi žofi La-urenčič Ljubljana, Mestni trg T. 106SS-30 Posteljne mreže vseh vreit i.7,de'uje in po pravlja najceneje Alo-jtij Andlov-ic, Komenskega 34. Iit059-i;<; Klobuke vseh vrst ia pomladansko sezijo v najnovejših oblikah ln barvah Vam nudi po konkurenčnih cenah tvrdka Franc Bernlk, — d. z o. z. Ljubi lana. Dunalska cesta 12. — Dvorišče. 11026-30 Entlanje 1 m 1 Din ažur t m 2 Din pltsiranje. montaža brldgestor. pranje ln likanje vezenin. ročno vezenje, monogrami, strojno vezen(e ln pred- tisk naimodemejših vzorcev. Dunajska cesta 1 a XV. 155-30 Etikete Sitar ^ Svetek, Ljubljana, Sv. Petra c. 18. Zahtevajte ponudbe! — Lastni izdelek! 340-30 Trajno ondulira 7'k. Medvedova 38. Sp. Šiška. Odprto tudi ob Dede:'ah. 11068-30 I Vsaka 1 [>!.:• J 'A dajanj« naslov« ali 1» šifro rta 5 Din. (31) Ljudska posvetovalnica v osebnih, poklicnih, gospodarskih zadevah. »Mar stan« (posredovalnica tudi posestev) Maribor. Slovenska 22. Vpis.ni na D:n 10. 10777 31 Članom »Vzajemno pomoči« Vsi. kateri želijo nadaljevati zavarovanje pri sieurnem in najcenejšem zavodu, nai se oglase osebno ali pismeno s oollco ali potrdilom pri: Leo Sitar, glavni po-verlenlk, Ljtibl-'ana. Go-sposve+ska cesta št. 8. I. nadstr. (poleg Slaml-ča). 11011-31 DrL uradniki in uslužbenci! I>r. VVkio Z-oro. ad-i-oika.t v Beogradu Kra';a Milana 10 i« otvon? pod vo dstvoavi k" «e tičejo aktivnih in nm'rovijenih držav nih nameščencev, ter n.'1-hovih n."s'edn''kov Kd-~» n:im% razčiščenih odnosov t drf.avo na' s« zantitio o-br n« na gornjii naslov 10283-31 200 lil vina prs-ts-ga sromelčana. la«t-:ip ja o" .:- be.< ga n rd-č-ga prods Kožman M.i' Artioe pri Brežicah 103.5: 33 Črni luk za jelo. 'i »rv« rak« kg a D;n —.65 ua kovan« u vrečama & kg 50 brut.to ta nett-o P'»uzei m šal je svaku k . ič-ioo Tre« viti« ze-maljsk;b proi^vo-ia Jovtin Predojevič. Nora Grndiška 10022-^» Semenski krompir gorenjski. be'i »Oneida« :n 7. pod nji »Rožnik« do-pavlja po agodn; ceni Kmetijska >kra:iia zadrug v K-anja 8762-33 Naznanilo! Na za ogi imam « t a 1 n • svežo zelenjavo karfolo »a I sto vsih vrst •n d-ugo. Z i h'OTa;t« ponudbe alt fc.ttKt« telefon št. 34-5^. B Tober. Ljubljana. Vidovdmska e. 6. — Cene brczkcnkurenčnel S909-J3 Rožnat krompir pf-iam. N.isV.v v ocias. odd!.k j »Jutra«. 105.'® i-1 200 h! vina sortiranega — rlz':ng. pil- vaoee, gntedeK — iHtMgi pridelka, tudi manjše količine ;>•> i' " Cfni proda A -:se v. S'Jf •'•'•, Virštan j, po-:a 1 i • r'.-i. žel. po- staja M - H.*i5-i-.:l3 Dobro sladko s^eno I«o :ia--. kg ima napredni ho* ri »S' ::«. 10977-33 ■ v .i *>tr*r-v» al1 [Hn. (35 Srebrne krone staro ziato in srebro kupuje r-1 erija drarh kor;'n. Lju .ana. Ilirska ulica št. Ai — vbod Vidovdanske ceste, pri go-stilni M ožina. 70 Vsakovrstno zlato kupuj* oo oajvišjib cerat CERNE — juvefir Ljubi ana. Wolfova ulica *. miMH" 'i11 ik.vjub&& Vsaka f>est-a 5 lin. (ž>7 Člane vseh posmrt. zavarovalnic katerih poslovanje je bflr> tikitiieno t»o7;vamo ia «* » njibovpm ias'inem 4cte nemudoma tglase v pisarn' »Po|idamo«tt. » Ljiib'jan.1 Aleksandrova • St 5 Za pismen ods">v-o-priložite ta 2 Din »"'mk' 108f,l-SI Alojz Grebene nakup vd p' hi., a vre Ljnt>::ana. Du.najsks e f 69 M. PAP, Zagreb Jjlačičev trg 6/1 Nega lepote po še.m sistemu. Popolno stran jeva nje soin-čiiih n jetrnih p«-*'•>. * >ledce. prišč in nad-leiae dlačice. Za nejo izbrala in las samo zanesljivi POMPADUE preparati. Hujšan.e po najnove.ši metodi. Sprejtrnem-o dame v strinkoviKi naobrazbo. 10GT.-37 Moratorij in še drugo pomoč Vatn no dim. Iz vsake zagate povem izhod. Ako hočete doseči moratorij, pišite. Ako ste že pre7-p7 Pokončevanje mrčesa z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor, Dunajska la IV. 154-37 PERJE puhasto kg 32.— Din Delo 45.—, pub 140.— ■ -'nnšilia DO povzetja Lepo volno tn žimo najceneje prodaja SEVER Marijin trg štev. 2. Pisalne streje prenosljive od Din 2.000 naprej se dobe pri tvrdki G. A. Mllisich Split Prospekti na zahtevo! 3990 W. MECKAUER: 29 išče poti Roman >Oh ne, najino prijateljstvo je še novo.« Uršula ji je zagrozila s prstom. »Glej, glej! Taka potuhnjefika! Jaz ji pripovedujem o vsakem najmanjšem kotičku svojega srca, ona mi pa zamolčuje svoje najboljše prijatelje.« Hana bi se bila pridružila Uršulini šaljivosti. a njen smehlja« je ostal grenek. »Ali morda veste, če so spravil; ime doktorja Schro-teria v kako zvezo s Vollschekhkinim samomorom?« je vprašala, iti srce ji je vz drhtel o. »Danes? Ne verjamem. Ime mi je znamo že od prej. Aha — zdaj se spominjam: mo: zaročenec je z vrta pozdravil nekega gospoda, ki je še! mimo, in mi je potem rekel, da je bil to doktor Schroter.« »Tedaj je ime! vendarle opravka v vašem koncu. Nemara da je Sel k Elzj Vollscheidtovi.« »Ali ga imate na sumu, da vam je nezvest? Mislite, da je občeval z novinarko, ne da bi bili vi kaj vedeli o tem? Dragica, ta ženska ie bila tako nezapeljiva prikazen, da mora biti odločitev med vami in njo zelo lahka.« jo ie potolažila Uršula. »Oh, kdo pa vidi ljudem do dna!« je vzdihnila Hana. »Ako nočete vprašati samega doktorja Schroterja. obenem pa veste, da je tudi nemarni človek s krvavo roko pri njem za vratarja, stopite k njemu m mu pretipliite obisti.« »Doktor Schroter mi je prepovedal.« »Torej ste že govorili z njim o tej reči? Kaj je rekel? Novico o samomoru ste zvedeli vendar šele popoldne od mene.« »Uršula, prejle som vam telefonirala iz bolnišnice, kjer leži doktor Schroter. Oh--« Hana se zda ci ni mogla več premagati, in ihie/ije ji je planilo iz grla. »Laže se mi! Tako strašno se mi laže!« »Ž lažnivcem ne bi marala ničesar imeti,« je modro rekla Uršula. »A kaj, ko so moški vsi lažnivci, kadar gre za ženske istorije. In to morda niti ni tako hudo. Morda hoče biti samo obziren. In če nerodno laže, je to samo znamenje, da je v dnu svojega značaja odkritosrčen.« Hana se je nehote nasmehnila. »Zefto ljubeznivo me tolažite, Uršula hvala vam. A vse to je tako zamotano in zapleteno, da ne vem več kod ne kam.« »Zakaj leži doktor Schrftter v bolnišnici? Nedasno se ga spominjam, kakšen je, čeprav sem ga videla samo za trenutek. Takrat je bil videti čil in zdrav.« »Saj to je tisto,« njegova čudna bolezen! Ranjen je, zaboden v pljuča! Pravi, da se je po nesreči sam zabodel, a v tem se mu je spet zareklo in je povedal, da je bil nekdo pri njem. Gotovo je bila kaka ženska. Nemara Elza Vollscheidto-va?« Uršula je kar zazijala. »Mislite? To bi bilo mogoče. Morda se je zdaj skesala im si zaradi tega vzela življenje.« »Res menite? Da bi bila imela Elza Vollscheidtova prste vmes? Seveda, sam se gotovo ni ranil. Ona ga je hotela zabosti.« Hana je vstala in nekajkrat razburjena stopila sem ter tja. »To bi mu bilo čisto podobno,« je vzkliknila malone potolažena. »V takem primeru ne bi bile njegove laži nič zelo hudega! Tedaj bi se namreč lagal samo iz spodobnosti, da ja prihrani neprilžke. Jutri mu to v oči povem. Potem se mi ne bo mogel več izmikati.« Uršula se je zasimejala: »Glavno je, da je ljitblieni mladenič bel kakor velikonočno jagnje. Uboga žrtev ni vredna solze.« »Doktor Schroter je tudi žrtev! Morda še večja žrtev kakor ta vsiljiva Američanka. Nekaj je morala že storiti, zakaj kar tako si človek ne vzame življenja.« Hano je jezik), da je Uršula tako lahkomiselno gledala na vso reč. Da se je le mogla šaliti in ji očitati pomanjkanje sočutja! »Saj še ne veva, ali je res vse taiko,« se je spet zasmejala Uršula. »Morda delava račun brez krčmarja. Morda naša soseda sploh ni tista, kakor vi misli/te, in vaša Dlza Vollscheidtova je morda živa in zdrava kakor riba v vodi in se smeje najinemu detektivstvu.« »Seveda, to bo treba šele dognati. A kaj.nama je storiti v ta namen?« Pogledala je Uršulo, kakor d.i bi jo prosila pomoči. Ta je hitro vstala in stopila v sosednjo sebo. »Telefonirala bom.« -e deiala, držeč slušalo že na ušesu, in Hana je n-očas; pnš a za n o Medtem, ko je govorila, je stalr Hana zraven nje. Napeto e opazovala izraz njenega obličea. in ko ie prijateljica obesila slušalo n se spet obrnila k njej, je brala na njenih ustnicah ime Elze VollscheiJ-tove, še preden ga je utegnila 'zreči. »Elza Vollscheidtova! Samomorilka ie bila v resnici Elza Vollscheidtova. Vaš sum se potrjuje, uganili ste.« ;,e rekla Uršula. »Stvar je zelo čudna. Radovedna sem. ali .ie rana vašega prijatelja s tem v kaiki zvezi.« Vrnili sta se v sobo. Dolg molk je zavladal med njima. Sedeli sta druga drugi nasprori in nista govorili ničesar več. Hana ie žalostno gledala predse, zatopljena v svoje misli. Čutila -e. kako se ii blv.a usoda — a kakšna je bila ta usoda, ni mogla niti slutiti. »Škoda.« je zdajci rekla Uršula. »Videti jc. da dekleta vse vedo. Morala bi jih bila do dobra izprašati. Najrajši bi ;:h še enkrat poklicala. Ali ne?« »Ne, nikar.« je zaprosila Hana in položila tovarišici roko na komolec. »Ne. nikar več ne kličite. Ne maram ineti več posla s temi rečmi. Kdo ve, ali se ne b; potem tudi sama zapletla v policijsko preiskavo.« »Za Boga! Kaj pa mislite?-* ie vzkliknila Uršula. Kako vam ie prišlo to na um: Taka prismojena misel U »Tak nemir je v meni. Sama ne vem, kaj mi je. Prav imate: prismojena sem. O belem dnevu vidim strahove.« je položila Hana. Nato je pa v mislih dodala: »A vendar mora priti do te ;a. če je res tako. kakor misliva.« »Kako to?« »Potem mu je gotovo kaj storila in si zaradi tega vzela življenje. To je vendar treba preiskati.« »Da, ah — mar se bojite policije?* m lefkita enfklta taCjica šadtfiia plavita ■ i'. A t A--, v M Fosetite svojega trgovca in zahtevajte, da ram pokaže 1 P ki jih je pripravil za vas in ki imajo na podplatu vtisnjen zgornji zaščitni žig. Mehanična tovarna opank in obutve PETAR M. DUMITROV, Pančevo PRVOVRSTNA DOMAČA ZAVAROVALNA DRUŽBA IŠČE ZA SLOVENIJO sposobnega in agilnega glavnega 4» <&a b solidnimi lastnostmi dobrega upravnika in produktorja. V poštev pridejo samo kandidati z razčlenjenimi poslovnimi in družabnimi zvezami. Prednost imajo kandidati te stroke. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Hica št. 9, pod »Br. 33590«. 4045 Udruženje za zaštltn dužsiika u Jugoslaviji centrala Beograd Zastopstvo. Zagreb, Zrinjski trg 3, I. kat. za Savsko, Dravsko, Primorsko te Vrbasko Banovino nudi svojim članom s svojo dovršeno organizacijo pomoč v vseh vprašanjih. Letna članarina Din 60.—. Na vsako vprašanje damo potrebna pojasnila. Iščemo poverjenike za vse kraje. 4096 OGLEJTE SI novo o t v o r j e n i DcSček & Marini, Ma?ibo?, Gosposka 27 Kajti samo pri nas dobite eleganten, dobro prilegajoči pomladanski plašč. 4013-a yj% rovarna f 1 JrJ 9 i ugasla trg priporoča svojo veliko zaloeo vsako-m vrstnega pohištva po najnižjih cenah. »•v v • Ik m m krtačiti zob! Vaši zobje so lahko bili dolgo let rumeni in počrneli, pa jim bo dala KOLYNOS zopet njihovo prirodno barvo in njihov prirodnl blesk. Zadostuje, da uporabite en centimeter na snhl fičetld dvakrat na dan. V treh dneh izginejo zoprni madeži, osta so ozdravljena, dlesni so oja-čene, dih zopet diši. ^ KOLYNOS antiseptično tredstvo najizdatnejše sredstvo za negovanje j zob. — En centimeter zadostuje. »Kolynos« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. Zcfrooe nege tepe obilice! (Da* bolečine v nogah tatcoj odstranite t Ako tu aoge peku in kole. ako ram »teka sklep aii aart (otekanje nog), Se isti ve-č or o-k op.; jkt e n-oge v kopeljti. ki je t njej raztopljen« bul »v. Roka. Vzemite prave sv. Rok« s>o4* (v zelenem ■>Diotuj dve poini žlici m jih vsujte v umivalnik vroče vo TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. L A VIJ AV JUGOSLOVANSKA.ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica VZ, telefon štev. £17<». Podružnice : Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad In Split Zastopstvo za Savsko banovino prevzamem od kake večje tovarne. 4051 C. Malavašič, Vrhnika 420 OTROKOM: St. 20-26 Vrsta 4531-00 Lahek otroški čeveljček za dnevno uporabo. Gornji del iz angleškega platna, gumijast podplat, št. 27— 34 Din 25.—. Vrsta 2942-00 Otroška sandala z usnjenim podplatom samo Din 35.—. Jamčimo za vsak par. Moške Din 49.—. Vrsta 36(51-00 St. 19-27 Otročičkom lepe pomladanske visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. Vrsta 4542-29 Za F »PliGMATA«. Edino ta sv?r.mvjw> znamenita speeijaima kirema vam jamči za popoin napeto tudi tam, kjer je vse (Lrug-o odpoivedaVo. — Lonts-č £ poldnem stane 00 dinarj-ev. BRADAVICE, madeže itd. odpravite v 3—6 dneh t »JNGOLD«-o>m brc-z rezanja teko. da pozneje miti earoi ne rešite, kje je preij bo! a brAa. Garnitura 60 Ka. — Originale SCHRGDER-ŠCHENKB razpošilja »OMNIA«, oddelek J/I Zagreb, Drašk»> i.6eva 27. P-oStmna pri p»ač.Hn v naprej 6. po povzetja 12 Dia. Zahtevajte brezplačno ilustrovane cenike! Pozor gozdni posestniki! Banovinska gozdna drevesnica v Murski soboti ima še sadike: 4733 Domačega oreha (I a tenkolu- pinasta vrsta) enoletne . a Din črnega oreha ..... rdečega hrasta .... amerikanskega jesena . „ akacije....... smreke 3. 1. (30 cm) . . 2 za 1 kom. » D » ■a D V S » D 9 100 „ 100 15 11 10 8 v S T) t • » » y> y> Zahvala Za premnoge izraze iskrenega 3ožalja ob smrti našega nepozabnega očeta, gospoda Ivana Keržiča žel. upokojenca kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence izrekamo prisrčno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo hišnemu gospodarju in dolgoletnim sostanovalcem za vso pomoč v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se prisrčno častiti sestri usmiljenki, katera ga je v njegovi dolgotrajni bolezni tolikokrat obiskala in tako lepo tolažila. Iskreno se zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem in stanovskim tovarišem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi gospodu direktorju in vsem gg. uradnikom in uradnicam Poštne hranilnice za sočustvovanje z nami in spremstvo pokojnega do groba. Ljubljana-Niš, dne 2. aprila 1933. 4759 žalujoči ostali. HHS SLa vse vale potteGe naj poskrbi hiša z najskrbnejšo izbiro: Vse, kar potrebujeta pristojno oblečen gospod, elegantna dama, vam nudi v bajni izbiri velemestna, trgovska tvrdka, katalog Kastner & čhlerja. Katalog pošiljamo na zahtevo zastonj na ogled. Pravočasna naročila naj se pošljejo trgovski tvrdki 4735 I Stdecn tco/carda je sijajen roman, ta ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—. Naroča se pri upravi »Jutra«. Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. Zadela nas je bridka usoda, da nam. je umrla naša iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična LEA TIR1NGER URADNICA Ob tej priliki smo prejeli toliko dokazov sočutja, da se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in častitim sestram redovnicam, gospodu dr. Pancetu za akrb in požrtvovalnost v bolezni, g. ravnatelju Albinu Lajovicu in pevskemu zboru Bralnega društva v Tržiču za ganljivo petje, gospodičnam iz Trbovelj za lepo okrasitev groba, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjene vence in šopke ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pokazali svojo pozornost in ljubezen do umrle. Tržič-Trbovlje-Mežica, dne 30. marca 1933. 4760 ŽALUJOČA DRUŽINA TIRINGER-JEVA. PRIČAKOVANJA [bodo nadkriljila izvrstna glasbila največje domače odpre mne jSfc tvrdke KCA1JEVSKI BVOfoO BB^L DOBAVITELJ F.jchneider PROIZVOD alAZBll. IN PRIBORA ŽAGrREB . Nikoličeva ul 12/c Violino.—od Vin 71 r delj tč Gritape-- -158- -Mandoline- .108.- » Harmonike •• 75. - » Havajske gitare. kromatične harmonike, trufce, saksofoni Lt.d po najnižjih cenah. ZAHTEVAJ TI3 br>esplačm poučni trenchcoate, nogavice in rokavice, moške srajce in kravate dobite za isto ceno kot pri razprodaji. TRGOVINA TOMŠIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 38, 4723 Delo doN danes ▼ teb terakiih Saših te oajjaij« raaik, 6e m Ao»n» opremi 4<*ma6o pletilnioo. Dam« t«ko4e ve* komur del« a teaa. is ara odkupuj«, me »delan« pl* tecine. dobavi ia mo prejo in l*pJ» &oj«OM> mezd« u pletenje, kar do tata je mnogo ta nvaJaiih pieem. če hočete dela«i ia »služiti. obrnite se zaupne M gr» twpr