GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATBJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1 -'42 Rnteretf m Second Claw Matter September Zlat, 194» at the P«at Office %t New York. N. ¥., under Act of CougreM of March 3rd, 1879. No. 292. — Stev. 292. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 17, 19 38—SOBOTA, 17. DECEMBRA, 1938 Volumr XLVI. — Letnik XLVL -- ZA CEHOSLOVASKO 60 ROMUNSKA NA VRSTI NEMŠKI GENERALI SO DOBILI POVELJE, DA MORA BITI DO ' 1. FEB. VSE PRIPRAVLJENO Nemčija si hoče zagotoviti širok koridor do Ukrajine. — Vsaka soseda Nemčije se boji nemškega pritiska. — Navzlic pogodbi z Nemčijo je Francija na straži. — De Kanya je moral odstopiti na pritisk Nemčije. LONDON. Anglija, 16. decembra. — Vsakdo ve, da okoli vogala ni mogoče iti, ne da bi nam zapihala v obraz sapa. Isto je v politiki. Iz nekaterih krajev vedno pihajo strupene sape. In to velja danes o Nemčiji. Angleži so celo presenečeni, ako poteče kak dan, ne da bi prišlo kaj neprijetnega čez Reno. Londončani vsak dan ugibljejo, na katero stran se bo obrnil prihodnji veter iz Nemčije. Vse sosede Nemčije zatrjujejo, da jih Nemčija Ogroža. Poljaki opozarjajo Francijo in Anglijo, da jo Poljska v Hitlerjevih mislih največja sovražnica Nemčije. Romunci pravijo, da njim preti največja nevarnost od Nemčije. Danska vsak dan živi v strahu, da jo bo pričela Nemčija "stiskati". Švica se oborožuje do zob, ker misli, da se bo pričela prihodnja nemška agresivnost valiti proti njej. Francija je navzlic svoji pogodbi z Nemčijo na straži. Belgijo navdajajo iste plahe misli. Tudi Ho-iandska je vznemirjena, ker je prišlo iz Berlina poročilo, da se je Hitler namenil, da bo pričel na nio izvajati pritisk, da dobi oporno točko v holandski Vzhodni Indiji. K tem razburljivim poročilom pa se še pridružuje vest, da je Nemčija do skrajne meje povečala svojo armado. Od avgusta je postavila že več motoriziranih divizij tanfkov, oklopnih avtomobilov in druge mehanizirane opreme. Vse nove divizije so bile postavljene na strategične kraje blizu vzhodne meje. V katero smer se botedaj obrnil vihar? Po skrbno zbranih poročilih je mogoče sklepati, da se bo prihodnja nemška vihra obrnila proti jugovzhodu ob Donavi proti Romunski. Predno hoče Hitler uresničiti svoje sanje za osvojitev Ukrajine, mora odpreti Širok koridor do njenih meja. Ozki koridor med Poljsko in Madžarsko ne zadostuje, četudi bi blia skozi njenega zgrajena nameravana cesta. Nemčija potrdbuje Madžarsko za bolj široko pot proti Ukrajini, kot pa bi bila cesta skozi Karpate. Koloman de Kanya je moral na pritisk Nemčije odstopiti, kot madžarski vnanji minister in je bil na njegovo mesto imenovan grof Stefan Csaky. In sedaj prihaja poročilo, da bo grof Csaky v kratkem odpotoval v Berlin, da ga tudi Hitler "potrdi". To pomeni, ker Madžarska ni dobila skupne meje s Poljsko, je sedaj pripravljena pokorno sprejemati povelja iz Berlina. Kadar bo Romunska v nemških krempljih, kot je Cehoslovačka, tedaj se bo pričelo prodiranje proti vzhodu. Krinka za to bo pomoč Nemčije Madžarski v njeni zahtevi, da ji Romunska vrne Transilvanijo, čije prebivalstvo je po veČini madžarsko. Te madžarske zahteve bo podprla nemška vojska, ki bo pričela korakati proti vzhodu in jugovzhodu. Ker je romunski kralj Karol dal postreliti več sto članov Železne garde, ki so prejemali plačo iz Nemčije, se je Hitlerju tako zameril, da se je zavzel, da ga uniči. Diplomatski krogi so mnenja, da bo nemški nastop proti Romunski v polnem zamahu še pred pomladjo. Zaupna poročila iz Berlina naznanjajo, da so do- Baldwin odobrava Edenovo stalisce ČASTNIKI SO IZDALI FRANCA Fašistični častniki so prinesli čez črto načrte za ofenzivo. — Vohuni so bili že več tednov zelo delavni. H ESN DA Y E, Francija, IG-decembra. — Poročila, da je bila velika ofenziva generala Franca zakasnjena, ker je več njegovih častnikov dezertira-lo k republikancem, katerim so prinesli načrte za ofenzivo, je povzročilo ob meji ve liko razburjenje. Fašistični viri so zanikali ta poročila in izjavili, da se bo ofenziva pričela natančno po načrtu. Navzlic temu pa so republikanci popolnoma poučeni o fašističnih načrtih. Vohuni so bili več tednov na obeh straneh zelo delavni. Navzlic faši-stični previdnosti, pa so vladni vohuni vsak dan prinašali v Barcelono poročila o premikanju fašističnih arinad. • BURGOS, Španska, 16. dec. — Španska fašistična vlada je bivšemu kralju Alfonzu vrnila državljanske pravice. !<■ sklep je odobril ministrski svet pod predsedstvom generala Franca. S to odredbo je bila preklicana postava, katero je sprejel kortez španske republike 26. novembra, 1931 in s katero so bile kralju Alfonzu odvzete vse državljanske pravice. Odredba pa tudi razveljavlja vse druge postave, po ka-aerih je vlada zaplenila vse pri vatno premoženje bivšega kralja na Španskem. ALFONZ 20PET DRŽAVLJAN Med španskimi vstaši se j e Vsled nenadnega Francovega ukrepa pojavilo nezadovoljstvo. Pogajanja z najm!ajsim Alfonzovim sinom. HEN3>AYE, Francija, 16. decembra. — Fašistični general Francisco Franco je sklenil vrniti bivšemu španskemu kralju Alfonzu špansko državljanstvo in vse državljanske pravice. Ta odredba je povzročila oslal v Rim posebno misijo, ki bo stopila v stik z donom Juanom, naj stan išče Džibuti ter važen del afriške obali. Pertinax zaenkrat še ne ve, če so se vršila o tej zadevi kakšna pogajanja med Anglijo in Francijo. Ve le toliko, da je lo Chamberlainov načrt in da je mlajšim sinom bivšega kralja |treba italija na ta ali oni na- PERSHING POPOLNOMA ZDRAV SAN ANTONIO, Tex., 14. dec. — V Sam Houston bolnišnici je bil dva tedna general John J. Pershing v svrho o-pazovanja. Zdravniki so ga natančno opazovali in ga proglasili za povsem zdravega. Danes se je vrnil v svoj dom v Tucson, Arizona. DVAJSET POSLANCEV ARE-TIRANIH QUITO, Ecuador, 16. dec.--Republika je na robu državljanske vojne. Politični voditelji f\likalne levice so dobili med armadnimi častniki pre- Alfonza. Alfonz je pobegnil iz Španije dne 14. aprila 1931 tekom nekrvave revolucije, čije posledica je bila republika. Že dalj časa je znano, da bi Franco raje imel na prestolu •Juana kot pa njegovega očeta Alfonza. Alfonz je star 52 let, Juan pa petindvajset. SLUŽKINJE SE MORAJO VRNITI AMSTERDAM, Holandska, 15. decembra. — Holandskim gospodinjam preti težaven pro-ble inzaradi Služkinj, ker so nemške oblasti ukazale, da se mora 25,000 nemških služkinj vrniti v Nemčijo. Ta ukaz je bil izdan, ker v Nemčiji primanjkuje delavcev. Nekatere služkinje so že delale na Holands'kem 10 in tudi več let. Nekatere se ne marajo več vrniti v Nemčijo. čin zadovoljiti, predno ^e ogla si Nemčija s svojimi zahtevami, kar se bo nedvomno kmalu zgodilo. KAZNI NE SMEJO BITI PREHUDE SOMERSET, Ky., fe. dee. — Uprava Pulaski okraja je naprosila okrajno sodišče, naj ne prisoja za malenkostne prestopke predolgih zapornih kazni. Okrajna blagajna je skoro prazna, preskrba jetnikov pa stane denar. eej pristašev. Včeraj je bilo a-refiranih dvajset poslancev, med njimi tudi predsednik poslanske zbornice Francisco A-rizaga Luque, ki so nameravali strmoglaviti predsednika Au-relia Narvaeza. Aretirali so j«h vojaki, oborožili s strojnicami. KONEC SUŠE V CALIFORNIA LOS ANGELES, Cal., 16. decembra. — V Južni Califor niji že 227 dni ni deževalo, včeraj se je pa .pojavil naliv, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Do polnoči je padlo dva ia-ča dežja. NEMCI STRELJAJO ČASTNIKE LONDON, Anglija, 16 dec. — List "The Ntw Review" pravi da je iz Berlina prejel zanesljiva poročila, po ka'terih je bilo v Nemčiji vstrel jenih 15 visokih nemiškili (betni-kov, okoli 20 pa jih je bilo poslaniih v koncentracijska taborišča ali pa v vojaške kazni In ice - Kot zatrjuje ta list, so čast- CHAMBERLAIN BO MORAL NASTOPITI PROTI DIKTATORJEM LONDON, Anglija, 16. decembra.— Earl Baldwin, ki je najvplivnejša konservativna osebnost v Angliji, podpira zahtevo Anthony Edena po odločnejši vnanji politiki. Kot ministrski predsednik je Baldwin povzročil svetovno senzacijo, ko je izjavil, da je meja Anglije nemška Rena, ne pa Angleški kanal. Baldwin je bil tudi poglavitni vzrok, da so v torek nemški, poslanik, poslaniško osobje in nemški časnikarji bojkotirali banket, na katerem je Neville Chamberlain obsojal nemško časopisje in mu očital, da zliva žalitve na najbolj spoštovanega angleškega državnika (Baldvvina). Sedaj se Baldwin obrača na Edena, da prevzame vodstvo agresivne politike proti diktatorjem. Baldwin pa je zelo previa .-n, da javno ne zavzame stališča proti Chamberlamu, toda nje gov veliki vpliv podpira naraščajočo opozicijo proti Neville Chamberlainu med liberalci, laboriti in nezadovoljnimi konservativci. Baldwin je kot ministrski predsednik imenoval tedaj 38 let starega Anthony Edena ua najpoglavitnejše državniš k o mesto vnanjega ministra. — Eden je kot vnanji minister v februarju odstopil v protest proti spravljivi Chamberlaiuo-vi politiki do Hitlerja in Mus-tolinija. Z Edeneni je tudi odstopil viscount Cranborne, podtajnik vnanjega urada. Pozneje je odstopil lord ad-miralitete Alfred Duff Cooper, ker ni mogel "pogoltniti" monakovskega sporazuma za razdelitev č-ehoslovaške. Nekaj ur pred Chamberlai-novim govorom, v katerem je kritiziral pisanje nemškega časopisja, je markij Londonderry, ki je eden izmed konservativnih voditnih mož v Angliji, rekel v svojem govoru: "V sedanjem času pod nobe- ..^.n,. n .. , niini okoliščinami ne moren.o MObKVA, Rusija-, lb dec.— .... , , , XT , . . prepustiti kakega naroda u- Nepotriena poročila naznanja- 1 .,. . . , „ , . • " .mdinn 111 Iro Irn Hi*?otro Irt m BERLIN, Nemčija. 16. dne.— Weyerjeva mornariška ročna knjiga za leto 1939 pravi, da sovjetska Rusija resno dehlie na to, da postane poveljujoča mornariška sila na Baktiku. Po tej knjigi gradi Rusija tri velike'bojne ladje po 35.000 do 40.000 ton. Te ladje bod? po svoji velikosti prekosile vse bojno ladje katerekoli države. Sovjetska vlada ima tadi v .svojem mornariškem načrtu tri matične ladje ■za aeroplane, sest težkih križark in večje število rušilcev in submarinov. ISovjetska Rudija je zelo previdno prikrivala vsako poročilo o svoji vojaški in mornariški sili, toda inorrfariiski komisar Pfiter A. Smimov je v februarju rekel, da bo Rusija zgradila ne samo najboljše, temveč tudi največje vojno brodovje na svetu. Tedanja poročila so naznanjala, da .b Rusija gradila bojne ladje po 35,*XX) ton. Iz Weyerjev«3 knjige je razvidno, da naslednje države grade največje bojne ladje: Anglija 7; Združene države 5; Japonska 4; Francija 4; Nemčija 3; Italija 4 in Rusija 3. Ruske bojne ladje bodo oborožene s 16-palčnimi topovi. MARŠAL BLUECHER JE V MOSKVI bili nemški generali povelje, da imajo vse pripravljeno do I. februarja. Nemški diplomati se zavedajo, da bi bilo nevarno udariti naravnost na Romunsko, ker bi prišlo do resnih zapletljajev s Francijo in Anglijo. Ce pa gre Nemčija na pomoč Madžarski, da je ustreže- niki nameravali vdreti v Hit no njenim zahtevam, je pa položaj popolnoma drugačen. Strategisti v Berlinu upajo, da bo močna nemška armada o»b romunski meji tako prestrašila kralja Karota, da se bo vpognil madžarskim zahtevam, ne d* bi bil oddan le en strel. lerjevo hiišo v Berdbtesgadenu in so celo hoteli Hitleria umoriti. O tej zaroti je Hitlerju sporočil načelnik tajne policije ; Heinrich Himmler in Hitler je sam izdaj povelje, da so častniki vstreljeni jo, da se nianšal Vasilij Blucher vrhovni poveljnik rdeče armade na Daljnem hafcolku, o katerem je bilo zaVlnje čase že pogosto poročali o, da je bil degradiran, premeščen in celo a-rp.tiran, nahaja v Moskvi in je bil dodeljen vojnemu komisar-jatu. Že od poletja prihajajo o i maršalu Bludherju nasprotujoča si poročila. 3. oktobra je prišlo .poročilo v London, da je bil Blucher aretiran, toda v Moskvi ni mogel poročila nikdo potrditi. Ko so 20 o.ktobra sovjetski ITsti objavili dolgo število vojakov, ki so bili zaradi junaštva v boju proti Japoncem pri Čanlkufongu odlikovani, je (bilo izpuščeno Blucberjevo ime. Pozneje pa je bilo potrjeno, da je bi! (maršal Blucher odstavljen kot vrhovni poveljnik ruske armade; v Sibiriji, ko je bil na to ineeto iinenovton! general 0. M. Oom~ iniljenju kake države, ki je odločna, da iztrebi del tega prebivalstva, ali pa ga pusti živeti v barbarskih razmerah." Londonderry je bil več let voditelj onih, ki so zagovarjali prijateljstvo z Nemčijo. Bil je v ozkem prijateljstvu z nemškim vnanjim ministrom Joaehimom von Ribbent ropom. Je pa še drug čini tel j, ki bo najbrže prisilil Chamberlaina, da zavzame strožje stališče proti diktatorjem. Vojvod i nja Atholl bo 21. decembra v Per-thu na -Škotskem nastopila kot kandidatinja proti konservativnemu kaudidatu. Skozi 15 let je vojvodinja Atholl v parlamentu pripadaUa konservativni stranki, toda je prelomila z vlado zaradi monakov-skega sporazuma. Sedaj se bo potegovala za sedež v parlamentu na neodvisni podlagi in politični krogi ©o prepričani, da bo izvoljena. * * - a . j t i ..f • t {* f "GLAS HA BOO A"—N«w York GLAS NAHODA (VOfCB OF TUB PKOfU) OvtM and NM by BLOVKNK rUULMStOSG COMPANI (A CorptmUoai Frank ttakwr. PraMtbt j. Lapsha. Plare of budne« of tlw corporation nan) addrc—m of above officer«: tU WK8T 1Kb BTUIT NEW YORK. N. V. 45th Year iHSUftD EVKtiV DAt EXCFPT 8CNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto relja II« m Am tn Kanade * M«** * ...... ...... t* pol let« .............. Z« Cctrt leta ,,,, -—. - - " erlko .. $O.OC .. <3.10 .. $1JK Za Ne» Tork t.m celo leto . . |7 «»j Za pol leta ................f3.r0 Za Inttsemstvu srn f-eio leto .. S7..HI Za pol leta ................$3.50 fWiy Jt- -OLAH NA*01>A" IZHAJA VSAKI DAN IZVZ^Mfil NEDELJ 'N PRAZNIKOV TELEPHONE: CHdm Mttt NOVO PRISTANIŠČE PRI NEW YORKU - " Den« >a n.roCnlno SL? P?41^" ** Order. Prt spremembi kraja vkro*- * - "" tUdI PrejfaJ* -»"i. d. hitre* najde- ZA 2IDI KATOLIČANI V Nemčiji «e je s Hitlerjevim dovoljenjem zelo razvilo pagan»ko gibanje, čigar geslo je: - Križ mora pasti, da No Nemčija živela! Na to pa odgovarjajo nemški protestanti in katoličani-— Nemčija ne more živeti brez križa! V Nemčiji je 41 milijonov protestantov in 128 milijonov katoličanov. T1"011 kato,i<,;anom prikrita gonja že izza leta 1;«3, daciru so te dni vodilni naciji javno izjavili, da pripravljajo proti katoličanom ofenzivo in da bodo enkrat za -vselej " likvidirali" cerkveno vprašanje. Kakor rečeno, ne vse vrši s Hitlerjevo vednostjo in z njegovim dovoljenjem. Najprej namerava Hitler razveljaviti konkordat, ki ga je sklenil z Vatikanom leta 19.'i 3, šest mesecev zatem, ko se je povzpel k moči. Drugi korak bo pa konfiskacija cerkvene lastnine. Katoliška cerkev v Nemčiji je bogata in to bogastvo bi prišlo prav Hitlerjevi vedno prazni malhi. Naciji nameravajo odpraviti v Nemčiji protestantsko in katoliško veroizpoved ter ju zamenjati s "pristno nemško vero," v kateri ne bo o krščanstvu nobenega sledu. Hitler ne bo imel s protestanti posebno velikega dela, kajti protestantska cerkev v Nemčiji je odvisna od države. Nad sedmesto protestantskih pastorjev je v koncentracijskih taboriščih, ki jih budno straži nemška poficija. S katoličani pa ne bo tako lahko. Nemški katoličani so ne m reč neodvisni od države. Ko se je bil Hitler ,}>ovzpel leta 193li na šibki prestol, je potreboval pomoči katoličanom in je poslal voh Papena v Him, ki je sklenil z Vatikanom pogodbo, da se nemški katoličani ne bodo vmešavali v i»olitiko, nemška vlada pa ne v življenje katoličanov. Pogodba je bila pa le na papirju. Nemška vlada ni dr žala besede. Že lani je začela konfiscirati katoliške samostane, in kaj se je zgodilo kardinalu lunitzerju na Dunaju, je -slehernemu znano. Pred sedemdesetimi leti je bil nastopil proti nemškim katoličanom Bismarck, pa ni imel uspeha. Ali bo Hitlerju uspelo, kar je izpodletelo Bismarcku? Dvomimo. 300 svetih mas utno, v ftlvtjanju in po smrti, m Mftni Člani "Main* zv«x« za Afriko." ftaife. rtna onfcrat aa votfao » cf«to» za vsako osebo, ilvo atl umrlo. N šalov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVCRJA trn afriiks mlsijons. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. MUts po brezplačna navodila in pojasnila na ,1C PUBLISHING C J^iBLtik. "GLASA Hew York, H. Y. V newyorskem zalivu blizu Bavoune, N. J., so gradili novo, dve milji dolgo pristanišče, katerem more istočasno pristati petnajst velikih parnikov. Iz ZASACEN PONARE- tušev, risarskih priprav in tudi JEVALEC BANKOV- lVpiW gotovi jeni h lalzi- CEV Mariborska policija je imela izredno srečen dan. Razkrilika-in aretirala je ponarejevalce. ki ki sa pripravili okrog 10(H) kosov bankovcev po 500 din ter jih že napol izdelali. Policija je zaupno izvedela, da v Kad vanju v novi hišici, sproti gostilne "Po fikatov. Vabič je izredno spreten risar, ki je neverjetno spretno prerLsal 5(H) dinaivki bankovec ter spravil osnovo 11a opalo-, graf, r« katerega je jx>tem posnemal falzifikate. Imel je 1000 1 komadov falzifikatov že tako dogotovljenili. da bi jili čez nekaj dni lalrko začel izdajati v .. , .. promet, talzitikati so se mu ki s-toii na-; - , , v.,. . ,, . . . izredno dobro posrečili. Are tasta" izdelu-• .■• *r ,1 •» ■ , ... 1 tt 1 • j • 1 • ena \ alinea je zbudila v Mari- ,iejo denar. Ugotovila ie, da ie , vi l 1 1 • boru veliko pozornost, to lnisico nedavno vzel v najem 1 35-letni odvetniški uradnik Mohor Vabi«' iz Maribora, ki pa stanuje v mestu. Mariborska policija je pod vodstvom predstojnika kriminalnega oddelka višjega nadzornika Cajnka in v prisotnosti orožnižkega komandirja Žagarja iz Studencev izvršila v omenjeni hišici preiskavo, ki je imela popoln uspeh. V kuhinji so dobili Mohorja Vabiča pri izdelovanju ponarejenih bankovcev. Dobili so tudi vse njegovo orodje, ki je obstojalo iz aparata, raznih pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.50 ....................Din. 1(H) $ 4.85 ....................1 Mu. 1WG $ 7.20 ....................Din. S*i0 $11.60 ....................Din. 500 $22.50 ....................Din. 1000 $44.50 ....................Din. 2000 V Italijo: Zu $ 6.30 $ 12.— $ 29.— $ 57.— Lir 100 Dir 200 I-i h 500 Lir 1000 $112.50 .......... Lir 2000 $167.— .......... Dir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot «&araj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo še boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSU-&JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th 8T., NEW YORK SKRIVNOST LOBANJE V KUMLJAN-SKEM GOZDU Y kuiiiijaiiskem gojsdu no našli človeško lobanjo ter domnevali, tla .je to žalostni ostanek j n j g n šaniiga pose* tn i k o v ega -i na M i lie Pa vliva iz Završa. Poleg lobanje so našli orožniki trnli ostanke trupla ter malo košarico in baržunast "klobuk, nakar .s«' ji* zgladila neka ženica iz Trbovelj, ki je trdila, da je imel takšen kkbuk in košaro njen mož. ki je pred petimi leti odšel od doma in se ni več vrnil. Ta izgubljenec iz Trbovelj ni bil pri .prav pameti in je tudi njegov -in v umobolni- iiiH!!(i,li.|iiiiiiiii,li.iir.niiii,IIItiii!iiiii|l{Hiii> >iitiiii"',|»iiuuiH»tt'iinniMHH'»ninnn»i|inla Naznanilo Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1939 izide koncem prihodnjega tedna. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Vorku, ker mu bo dodana v pri logi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval bo tudi natančen zemljevid me ; sta New Yorka. Označeni bo, ter našla Karola zvijajo čfga .se po tleh, očeta Mak ovca ]»a nezavestnega. Karolov brat šel gledat pred hišo. a ni našel tam pa nikogar več. K Mak<»včcvim >o piišli š«* bližnji sosedje, ki so nato javili dogodek orožnikom ter najeli avto, da je ol>a ranjenca prepeljal v bolnišnico v Murski ,Solw>ti. Stari Makovec je umrl za poškodbami a tudi njegov sin bo skoro gotovo izdihnil. Sin Karol je prišel šele dan poprej domov iz preiskovalnega zapora v Murski Soiboti, ker je bil osumljen neke tatvine Pokojni Ivan Maikovec je bil skrben gospodar in priljubljen med vaščani, med: tem ko je 'bil, njegov 25-letni ,sin Karol neko-! liko živahnejše narave. Pa si! je menda prav zaradi tega nakopal sovražnika, ki se je na tako kruh način maščeval nad njim, kar je stalo tudi življenje njegovega očeta. Orožni-štvo z vso vn-e*mo raziskuje o-koliščine tega umora, da izsledi krivca. Akc Vas zanima le-^ po Čtivo, naročite si ^ Slovensko - Ameri-kanski Koledar za 'GF leto 1939. ci. Žena je pripovedovala, da prepričani, da- je končal je odšel v kumljanske gozdove sv°je življenje v .savskih valo-nabirat maline, kakor so tn ta- Yih- Dolf?° so zaman iskali, krat delali mnogi reveži, da si Sek* Z(la-b ko Jc> Sava na prislužijo nekaj dinarjev Po obrežJe neznanega utopljenca razisežnih gozdovih so moža is- kali. a vse iskanje je bilo zaman. Zdaj .so lobanjo in ko->ti spravili v zal h j j ter pokopali. ostanke pet let pogrešanega moža na pokopališču na Do-bovcu. O resničnosti iz7>ovTedi žene iz Trbovelj ni dvoma in I je tako ostala usoda mladega Miho Pavlica neznana. PO POROČNI NOCl PROSTOVOLJNO V SMRT l lopljenca, ki ga je Sava vrgla na prod blizu savskega mosta, v Zagorju, so spoznali. To j<' .">.") letni .Jakob Krmelj, ki j«* bil zaposlen pri nekem podjetju v okolici St. Vida. Bil je Viirčeii in prhlen delavec. Ko si je ustvaril skromno eksi»s-teii'-o, je konec meseca oktobra sklenil zakon s svojo izvoljen-ko. Drugi dan po poroki se je s kolesom odpeljal od doma. in ko iso listi o tem pisali, se oblastva ugotovila, da je utop-rjeuec res Jakob Krm'elj> ki je izgnil z doma že pred poldrugim letom. Čudna je usoda obupanca. Nihče n<4 bo mogel rešiti uganke, kaj je gnalo pridnega in mirnega delavca v smrt, ko si je s trdim delom uistvari 1 skrom ti o domačijo in je v njej samo en dan in eno noč prebil v srečnem zakonu. KOLIKO BESED IZPREGOVORIMO? Profesor Dcucainp iz liruslja je ugotovil, da spregovori človek v svojem življenju 20 do 50 imiljpeuov (besed, število zavisi v prvi vrsti od človekovega temperamenta, (tudi od poklica. Kmetje, ki so navadno molčeči ljudje, s-progovore jh> statističnem izkazu omenjenega profesorja kakšnih sto besed dnevne, v življenju pa do poldrugega milijorva besed. Knjige Družbe ta sv. SEST KNJIG Koledar za leto 1939 Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL Življenje svetnikov Slovenske večer nice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl Čuda narave Spisala MARIJA AHAClC T T v v v • Ura cescenja vseh Sest knjig z& $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Državi«: pravdnik je reke!: — Zagovornik predlaga, da bi pozvali za pričo obtoženče-vo ženo. Izjave takih prič so zelo dvomljive. Nanje ni polagati nobene važnosti. — Gospod državni pravilnik, — je odvrnil obtoženec, — če bo o meni kaj dobrega [»ovedala, ji smete brez skrbi verjeti. Kajti -v zaunjih dvajsetih letih mi ni privoščila niti ene dobre besede. Tčitelj je rekel učeč kom, naj opišejo psa. Mali Tonček ga je takole o-pisal: 'Pes ima truplo, štiri noge, dvoje oči, gobec, dvoje ušes. rep in ma i ko na vratu. Če nima marke, ga prime konjederec. Če hoče kaj povedati, nič ne pove, ker ne zna govoriti, am pak zalaja. Psa se ]»okliče ali se 111 u pa požvižga. (1e noče priti, je treba vzeti palico. Potem pa pride in 11101a dati taco. Pes žre kosti in meso. Če noče žreti, je treba meso in kost mački dati, potem pa takoj žre. Psa izleže njegova mati. — Včasi jih izleže kar pet ali šest. Ko zagleda pe> luč sveta, je sJep. Šele sedmi dan se mu od pro oči. Naš pes ima turško ime Sultan, pa je domača žival. Stara zgodba pripoveduje, da je dal neki grajščak svojo krasno ženo golo privezati na konja in jo vlačiti sempatain po mestu. Zbrala se je silna množica radovednežev, ki je opazovala ta nenavaden prizor. Krasotiea je imela pa dolge lase, da se je skoro vsa zavila vanje. Tako pravi stara zgodba. Kaj če bi se dandanes kaj takega ponovilo? Recimo n a newyorskem Broadwayu. O, tudi danes bi bila velika senzacija. Na tisoče in tisoče gledalcev bi se zbralo. Yrsi bi namreč hoteli videt po dolgem času dolge ženske lase in — konja. Kako strahovito naglo gre čas. Ali je res tako ali se nam le zdi, ker postajamo od leta do leta starejši? Že vsaj mi moški. Ženske so v tein pogledu na boljšem. Ženske se ne starajo po le tih, še manj pa po srcu. Blagor jim! Skoda, da nisem ženska. Splošna javnost bi mi ne prisodila več nego mladih petindvajset let, tako bi se znal na mazati. In kako požrtvovalen bi bil in kako usmiljen. Krasotiea je odganjala nad-ležneža z besedami: — Pustite me pri miru. Takoj se izgubite. Kaj ne veste, da sem tajno zaročena? — Nič zato. Jaz sem javno poročen, pa vas imam vseeno rad. Rojak je pripovedoval: — Imel sem na tisoče in tisoče dolarjev denarja, živel sem v krasni hiši in poročen sem bil z najlepšo žensko na svetu. Karkoli sem si poželel, vse mi je bilo na razpolago. Ljudje so me spoštovali in ee-nili, imel sem polno klet najfinejšega vina in vsako opoldne na mizi naj izbrane jšo jed. Tedaj je pd zaropotala vekari-ca na stolu poleg pfcstelje.^ _ "O L A 8 NAROD A"—New York Saturday, December 17, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY RAZGLEDNIH [ rou TEM ZAULAVJEM Imum objavljali članke splošne "I in t+li*>nefm po«neii». ki jih bmmm dobili od časm do ewa. J RUSIJA Nhm> iii ni* nje o Ru.-iji *.e spreminja kot mor.-k a površina Enkrat pre.-o jamo mirno, želimo in upamo vse nej-boljc, drugič smo zo|*et z vso strastjo za ali proti; nizko a!i vi*oko, kakor pat- nanese položaj. Že kot otrokom >o nam očetje, deui in razni stari jieuzijonisti razklana I i položaj in tudi vojaško moč evropskih i triu v. "Prajs ima najboljše orožje, Lah je izdajalec in puu tur, nas cesar ima najboljše soldate, toda generalov nima pravili; Anglež ima inoč na morju, a Rus je najmočnej na suhem, tla, Rus, on je močan. Ali ni premagal Xu-|K»lcona, ki mu je moral naš cesar dati hčer za ženo, in ali ni Rus nagnal nazaj v Azijo Turka, ki je stoletja ki -voločil po naših krajih! Kakšni pa so ti ljudje.' Govore skoraj tako kakor mi, zemlje Imajo pa toliko, da solnci: nikoli ne zaide iz njih dežele. Njih cesar, kateremu pra vijo car, je še bolj bogat kakor naš cesar, ima 9i) graščin, katera vsaka je večja kot kranjska dežela." Ponosni so bili naši stari na naše slovanske brate, in goveda je prešel ta ponos, spoštovanje in občudovanje Rusije tudi na nas. To -se nas je držalo vse do svetovne vojne- Ti>ti čas j<> pa pri večini vse to spodbil, v šolah v mlada srca vce-ijen avstrijski patriotizem. Takrat je mnenje o Rusiji med nami zelo nizko padlo. "Kaj bo ruski medved, ki je neroden! Rus je zabit," tir vse najslabše lastnosti so vedli o njem. Peščica na-, ki smo se že takrat zavedali nemške ne .ariiosti ter nekoliko poznale značaj Nemca, smo nasprotno stavili vse naše nade v Rusijo. Mera navdušenja se je še bolj napolnila, ko so Ru>i .strmoglavili carja, ter je Kerenski prevzel vladne vajene. Zopet je čez nas zavela mrzla sapa po strmoglavi je • iju Kerenskega, ko so prišli na krmilo boljševiki ter oklenili - centralnimi silami mir. Obupavali smo, ker smo uiti prepričani, da brez Rusije ni izgleda za zuiago. Po končani vojni smo to izdajstvo, kakor smo ga takrat uazivali, boljševFkom hitro odpustili. Llasi se nismo strinjali s krutim umorom carske rod-t.ine ter z brezobzirnem izstrebljenju srednjega stanu ter kmečkih posestnikov, -mo sčasoma pozabili tudi to. Ko >o se boljševiki in: "Sem zoper preganjanje Židov in katoličanov." Torej še vendar nekoliko bodrila za one, ki imajo še nekaj upanja, da se bo 'Rusija še pravočasno na en ali drug način iznebila bolestnih notranjih krčev, ki jo sedaj sla-I i jo, ter bo zopet močna stala na braniku, da ustavi val, ki grozi, da zada še več gorja prestrašenemu Človeštvu. V. P. ELEKTRARNA POD VODO. Xemec Arno Fislier je od no okrog 25 milijonov kilowa-tnili ur električne energije. To 'je torej precejšnja pridobitev nov način izkoriščanja na ikraju, kjer vodne sile po vodne sile tudi v rekah, ki ni- prej sptah niso izkoriščali. Iz majo velikega naravnega pad- generatorjev prihajajoči elekt-ca. Nemčija je zgradila zenični tok se dalje transform i ra p'okoCNlK vreli j Poradovsky je bil j soke naobraabe, ki ne bi mu bi- stovala in razvajala. Pozneje laščen mladenič z izrazi-Uo nikoli prešlo, na misel" vzeti Ue je zabavala ž njimi. Kadar teg* ne posledic*-, je on kot fin človek okusa in čuta dolžnosti peTjal baronico pred oRar ter se zvezal ž njo pred Rogom in ljudmi. BM je pač mož načel. Nora se je privadila živ-1 ji nju na kmetih nenavadno hitro. Petnajst let potem, ko je postala velepociestnikova žena, je imela sedem otrok, od katerih j ( t _ . . , ... ._...................... tirni potezami v obrazu. Bil U>aronese Eleonore za ženo. To- so morali v šolo, se je s težje poročnik pri dragoncih m ' da zgodilo se je! n^em iz- kini (srcem ločila od njih. Za veleposestnik, pri vsem tem pa * človek, ki so se mu ljudje krofa o tal i samo da je odprl usta., Njegovo nad vse površno izobrazbo je zasenčeval tudi vse prej nego posrečen nastop. Na-' ravnost neverjetno je bilo, kako nerodno se je ta človek kre-tal v družbi in to navzlic temu, da je zrasel in bil vzgojen v takozvanili "boljših krogih." Prav zaradi tega je moral dati »slovo oficirski karieri ter se naseliti na domačem posestvu. Ko je še bil oficir pri liuzar-jih, je srečal v nekem kopališču grofico Brakovo. Napravil je nanjo, ki je bila krasne postave vtis, zaradi katerega ga je vzela za moža. Gospa Eleonora Brukova je imela grobe poteze v obrazu, iz katerega ni sijal niti žarek nežnosti. Iz njenih oči je gledala v svet gola domišljavost in samopaš-nost. To pa ni niti najmanj moftilo Poradovskega, katerega je prevzela samo grofici na postava. Tako sta se našla lonec in kotel — s to razliko, da je grofica po svoji pameti prekašala svojega moža za precejš«-njo mero. Ko je Poradovsky prvič videl, je sklenil 'kletvinico skozi zobe in rekel: Ta je kakor nalašč ustvarjena zame. Moja bo! Srečala sta se v pai^ku iza lio-sto. popoldne pri promenad-nem koncertu. Postala sta pozorna eden na drugega. Ko sta se naslednji dan videla na cesti, sta se drag dragemu nasmehnila kakor stara znanca in meid promenadnim koncertom se je grofica približala huzar-skemu oficirju z besedami: "(Gospod oficir, kajne da ste madžarski buza-r ?'' Pri tem je pustila dve ženski spremljevalki, ki ta sbili z njo na cedilu. Morali sta oditi sami naprej. Poradovsky je govoril samo slovaški in madžarski, nemščino je komaj lomil. V odgovor na grofičlne besede se je najprej široko zahahljal, nato pn je odvrnil z madžarskim naglasom: "Da, milostiva, jaz sem ma-džarteki huzar, vi pa: ste zares krasna avstrijska dama." Ljudje so postali pozorni na glasni pomenek med oficirjem in grofico in šele ko sta opazila, da se obračajo vse glave proti njima, isrta spregovorila tišje in se naposled umaknila v stranski drevored, kjer sta s tihim glasom nadaljevala zaljubljeni pomenek. Način, kako sta se našla, je bil res banalen, a prav tako vsakdanji je ibil način, kako je Poradovsky grofu Bruku odve-del ženo. Prav za prav bi lali-ko rekel, da je grofica, sama ostavila svojega moža potem, ko je vjela huzarskega oficirja v -svojo mrežo Grof Bruk je bil ta mož vi- Mmrnmmm mnogo elektrarn po Fislier je-veni načinu na vodnih tokih, ki njihove sile prej sploh niso izkoriščali ali pa; je sluižila za pogon navadnih mlinov. Nedavno so zopet dogradili eno tako elektrarno pod votlo pri idiličnem mestecu Steirfbaclra, znanem tudi po svoji romarski cerkvi. Mimo tega mesteca teče reka Alter, ki izvira v Alpah in »se po 165 km dolgem trku izliva blizu mesta Ultna V Dun a v. Glavna posebnost Fi.-herje-vega sistema je, da električni stroji nameščeni v b< tonskem poslopju, zgrajenem v strugi počez, tako da so stroji prav ža prav pod vodo. V poslopju so wtiri turbine za .s|x>dnjo vodo v tesni zvezi s štirimi generatorji. f*e je v reki nmo«ro vo- l- ili razpredeljuje 50,000 voltov. z napetostjo OSEM LET JE IMEL KOBILO V HLEVU. V vasi Sokolovcu 'pri Kopri vnici živi v divjem zakonu 50-letni kmet Rudolf Skvarča. Ima hišico, četrt grunta in hlev. V tem hlevu stoji 10-letna kobila. ki že 8 let ni prišla iz hleva. Ta primer je bil precej znan in so ljudje mnogo govorili o tem. zato je prišla uradna komisija. Komisija je našla v hlevu kobilo neprivezano in popolnoma normalno razvito. KiUet je priznal, da je že 8 let n? vedel na presto. Pravi pa. da je imel r;'njo že 25<)0 din ponujenih, pa je ni prodal, ker Ima kobilo tako rad. tla je l*o kljub svojemu siromaštvu rnlil do smrti ter de. odteka čez streho poslopja, da je ne bo nikoli pustil iz hle Štirje generatorji dajejo skup- va. I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar^ — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Goliaa. £H. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravde med bratoma. VTII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost.i. — cjpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeč •— Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer Mac Alan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu. besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pus ti na pridiga," in 4 4 Pni ver und Blei" ter biser naše nCTelistike: ^ "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas. Naroda 216 W.18th STREET, NEW YORK, N. Y. i Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ, IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem UL zvezku nam prikaže Pregel j prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba' o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne koii-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nanr poustvarja kos slovenske preteklosti in iz lije diha slo-vehska zemlja sama. Cena *1.50 WG L A B NAB D D A"—New To t« r* • i* Saturday, December 17, 1938 * ' v" SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY SLJEHERNIdssf »jo včasih greši. ZADNJA POT ATATURKA □ . ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. Tudi drugi niso po tali preveč pozorni, nikdo ni v divje drvečem koledarju »umrl borzijauca Wertierja. Mogoče kak kolesar, ki se vežba za kako tefcmo; videli so ga drveti mimo, toda nikdo ga ni eposnal. In »e enkrat urti je pomagala freča.: nikdo, niti Joana ni vedela za njegovo pustolovščino in za njegov ponesrečeni roiparski pouskufc. Rudolf Werder globoko vzdih ne, ko nra pove, da je iz neznanega varoka naenkrat imela, veliik strah zaradi njega. Rudolf Werder euti, da mu o svojem sumu ni mogla ničesar povedati, ve, da skrfoel za njo ter bo svoje in njeno ime ohranil čieto. S starim, v preteklosti potopljenim letom *e mora tudi potopiti vse, kar je nakopal na sebe g rebov. Da, (pokoriti s* hoče in vse popraviti. Tem tesnejse pa Ibivajo Joanine misli pri mlademu možu, ki ji ga je usoda pripeljal« na pot. Mogoče je moralo biti tako; mogoče j3 bil dogodek dober migljaj usode, ki ji je prinesla tega mladeniča, (ki ji bo mogoče kdaj več kot pa sanio mimoidoči 'doživljg.i. Ne, tako daleč Joana noče misliti. To je bil samo doživljaj! Toda svojih misli od njega ne more odvrniti; resni, ponosni in vendar tako glolboki izraiz njegovih lepih modrih oči je ne zapusti. Ta obraz, ki je govoril o bojih in pomanjkanju, pa je vendar izražal odločnost in velik ponos! O te.ni, srečanju očetu še ni ničesar povedala. Sedaj pa, ko dvigne kozarec kot v poadrav mlademu možu, se čuti prisiljeno očetu o tem srovoriti. "Danes sem nekaj doživela, oče, in ravno sedaj se moja misel bavi s tern." 06e jo potegne k sebi na divan in jo vprašujoče pogleda. 4'Kaj «i doživela T" Pove mu, da je, ko je stopila iz avtomobila, izgubila svo-po ročno torbico in nek mlad mož jo je pobral In jo ji izročil. "Oče, izgledal je, kot človefc, ki nima dovolj denarja, da bi si mogel kupiti dobro obleko. Že sem mu hotela dati do-•jpo napitnino, da bi mu nekoliko pomaigala — tedaj pa me pogleda e tako nenavadnim pogledom, da mu "nisem dala napitnine. V tem pogledu sem opazila, v celem odločnem, pa vendar v >krbi polnem pogledu, da mu tudi drugače ne morem pomagati. In ravno sedaj, ko se nls teboj gledala Čez jezero, se mi je ta mladenič zopet prikazal, kot sem ga videla in imam iiek čuden občutek, kot da so se srečale »najine misli. Ali ni to čudno, oče?" Oče jo napeto posluša. Kolikor je poznal svojo hčer, je to srečanje globoko razvalovilo njeno dušo! Do sedaj, to je vedel, ni njeno srce še nikdar govorilo za kakega fanta in tega je bil vesel. Pa naj bo za vsakega očeta težko svojo hčer zaupati tujim rokam, njemu je bilo dvakrat težko. Moral bi biti prvovrsten človek, zaradi katerega bi se mogel ločiti od svoje hčere. Sedaj pa je iz Joan in ih besed prvič slišal glcbok <-rčni glas. 44In ne veš, kdo je to, ga nisi še nikdar videla?M 44Ne prav gotovo ne. In žal mi je da o njesm ničesar ne vem. Drugače bi te prosila, da mu pomagaš in to bi tudi prav lahko storil; na kak način, da ne bi mogel biti užaljen1' 44 žal. da ti te želje ne mor oin izpoluifti, Joana. Mogoče pa ga boš še kakega dne videla." Joana vzdihne. 44V velikem Berlinu, očef Kalkor bi v kupu slane iskala iglo." 44Pa vendai se ^ogode čudni slučaji, Joana. Upala bova, da nama usoda tega človefca zopet pripelje na pot. Koliko pa je start" 44Mislim, blizu trideset, mogoče malo čez; obraz, na katerem so vtisnjene skrbi, je vedno nekoliko starejši." Skrbno jo oče pogleda od •strani, kako njene žametno rjave oči ddbelo in daleč gleda jo, kot bi si! hotela poteze ne-]K&nanega gldbdko vtisniti v srce. . 44Torej še vedno mlad fant!" vpraša oče. Joana prikima in ncfcoliko vzdihne. t Rudolf Weider je svojo hčer prav dobro poznal. Prvič, to je vedel, bije njeno srce za kakega moSkega. In želi ji vso «ne6o kot IjiAeči ženi, četudi ga je pri misli, da je ne bo več imel popolnoma za sebe, bolelo srce. Se enkrat skuša Joanine misli odvrniti od nepoznauca. 44JNaj(brže je eden med onimi, ki so bili vsled pomanjkanja prejšnjih let potisnjeni prave poti; upam pa, da ni bil potisnjen tako daleč, da bi se sam izgubil." Joanine ooi zatžare. 44 No, oče, prav gdtovo ne! To je vendar pri človeku mogoče brati na očeh." Očetovo čelo nenadoma zardi. Kaj, ko bi tudi njegove oči... Dobro, da jih Joana vedno ne vidi, ker je nosil temne naočnike. Stkme hčerino roko in pravi hripavo: 4 4 Ni vedno pri prvem srečanja utis pravi, posebno «e ne, čt je srečanje tako naglo." 44Pa vendar, oče, oči tega človeka so govorile resnico." In njene temne oči zasvetijo pri teh besedah. 4'Torej upajva, da g* bova zopet kaj kmalu srečala. Potem pa mu bova rada pomagala, ko je dober in posten." . , * /Nas orihodafiA) - ■Jčf Kl • v . • VHJ Pogled na pogrebni sprevod prvega turškega predsednika Kernala Ataturka, ki je nedavno umrl v starosti 59 let. Avtomobil je spremenil način ==življenja== Avtomobilske razstave, ki se" mogočil tudi ljudem manjšega sedaj vršijo v več kot 40 amc-j dohodka uživanja "kočije brez riških mestih, so oživile raz- konj". Leta 1920 pa je indu-pravljanje o vlogi, ki je motor-1 stri ja producrrala več kcVt 1,908 no industrija igra v ameriškem' 000 motornih vozov in leta 1929 Ijenju. Oživijenje te industrij '»ko je gospodarska kriza nasta-se smatra kot znalk splošnega']a, je industrija izdelala 4,800,-gospodarskega zboljšanja. i 000 avtomobilov. Produkcija Vzlic dejstvu, da Združene | je znatno padla tekom prihod-države rabijo 70 odstotkov I njih let, ali leta 1938 se je in-vseh motornih vozov na svetu,'dastrija zopet povzpela in do-prerokuje se nadaljne razšire-1 segla produkcijo 3,798,000 vonje avtomobilske industrije. ,zov. Dandanes je na svetu pri-Že zdavna j ni avto le predmet i bi ižno 45,000,000 a vtomobilov bogataškega razkošja, in je po-,in od teh imajo Združene drža-stal potrefbščina toliko za far- ve 31,500,000 oziroma 70 odst. merja, kolikor za delavca. Motorna doba ima velik vtis na ameriški način življenja. Me- vseh avtomobilov na svetu. Nikdo ni iznašel avtomobil kot celoto, pa tudi nikdo ni mo- stno prebivalstvo se polagoma i^el dobiti patent za celotno ide-izseljuje iz okolice izven mest-j jo. Je več kot 300,000 paten-nih poslov in industrije, d očim tov za razne dele avtomobila. bodo prebivalci stanovali v predmestnih okrajih okolo mesta do daljave 100 milj vse naokrog. Trefba bi bilo mnogo Današnji motorni voz je proizvod sistematičnih zboljšanj. Obstojal je iz 7.000 delov za ča-sa, ko je bil uveden prvič in ko milijonov dodatnih avtom ob i- se je smatral za veliko afrakci-lov, da se vresničijo te sal,,,,l,l|;i!»l«*,!«»»H| {|lH»»ll||;|}|II»,,H|I|.|i||IIIM1!|.) .(iiIPJli,. .||||||||||. (IIIIMIM,...,!!!!! lll-?''l||>||lll" "lln„n|l» lM||il,|:i:i-'l|t,,||,|l|»M||,ntt|<,|.«ll|.1|t||t;t,*i|ln|Mt|,|1»l|l|||1tt,,|>!lil|ni PETER JEREB: Pelin niža; VASI- L.IJ MIRK: Pudokniea.........20 ZOKKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi šli.....20 L Slava delu .....-..............20 HR. VOLARlf-: Rožmarin; J OS. PAVČlO: I'otrkan ples .......35 PEVSKIM ZBOROM posebno priporoča mo naslednje muzi kali je, ki smo jih prejeli iz ljubljane Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški I zbor......................... .50 ŠEST NARODNIH PESMI za mo- ! škj zhor ....................-50 (ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................50 in uživali ;cije, in ae prav lahko manipulira. Razvoj avtomobila. Komercialno proizvanje motornih vezov je začelo leta 1900 ko so postavili na trg 4,192 motornih vozov. Ti so bili dokaj različni od današnjega avtomobila in so bili bolj podobni starim konjskim pripregam, kakršne je farmar rabil za mnogo stoletij. Vendarle pomen jali so prehod od dni konjskih kočij do motorne dobe. Leta 1910 izgotovili so več kot 181.000 avtomobilov. Henrv Ford je začel znižati cene 1. 1908 in tako o- iiiiiiiii|||.||iiiiiiii|...||iiiiiiii|||.||iiitiii||>..||i(|j iMtmi"''HiiHiiiiliHliHrniiiiHlnHmiHiiiiiiin v-- ZA ZIMSKO SEZONO IGRE Rojstvo nove veleindustrije. Ko se je avtomobil prvič prikazal, pojavljale so se bojazni za bodočnost mnogih industrij, ogroženih od razvoja avtomobila. Izdelovatelji kočij in pri-preg so čutili konec svoje industrije. Kočijaži so se bali za svoj •zaislužek, ko je prvi taksi prišel iia ulico. Cenilo se je, da skupaj 1,440,000 služb je bilo izgubljenih s prihodom motorne dol>e. Ali nova doba je tudi značila rojstvo nove vele-industtrije, ki je priskrbela po( več kot štiri službe za vsako izgubi ieno. "Leta 1937 je bilo približno 588,900 ljudi zaposlenih v tovarnah, olovico n'e-farmarjev poseduje svoj avtomobil. j 81abo stran tega velikanskega napredka je število človeških £rtev, ki ga Amerika plačuje za prihod motorne dobe. Tjeta 19.% je bilo zabeleženih j 36,800 smrtnih avtomobilskih nezgod in 967,848 poškodb, in število žrtev vedno raste. Le-, tošn.je razstave pokazujejo večjo pažnjo za varnostne izume, j al i v glavnem trelba sistematične vzgoje v varnosti toliko za voznika kolikor za pešce, ako naj se zniža število žrtev av*to-mdbila — nekdanje igrače bogatašev' in današnje potrebščine povprečne ameriško družine Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................ ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1.— KOTE 7A KI.AVIR All HAR MONIKft 1. SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA .................. .35 2. PO JEZERU KOLO .................................... .35 3. BARVICA MLADI KAPETANE . .35 1. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................. .. .35 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ .............. .35 Franr Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV.......65 Fenlo Juvanec—IZ MLADIH LET, moški ibori ..................65 Pet«t Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. ,50 Moški zbori OSKAR DEV: Barč-lea: (»j, moj šot-el je Sov; Kam mi, fantje, drcv v vas p<»j-domo .......................2« OSKAR DEV: .Srečno, ljuU-a moja: Ko ptiei-(ra na tuje gre; SfK'i; Moj očka 'nm konjička dva; Dobiv seui i>i-seuice; Slovo; Je viiibnila luč .40 EMIL AI>AMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 Vso noč pri potoei ............20 J ur jeva .......................25 IIiMli Micka dotno; Kaj drufie-ua hočem: Z0 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ......................................... V pepelnirni noči, kantata za sole, zbor in orkester, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... Dve pesmi, (Prelovec) za moški zbor in solo................................ Naši himni, dvoglasno .................... Gorski odmevi, (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................ .30 .75 .30 .50 .60 .20 .25 .75 ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE F LETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk.............. Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpuri ..................................... .50 ZA CITRE: Poduk za citre. — 4 zvezki — (Koželjski) .............................. 2^- ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) SI slovenskih narodnih |>esmi za klavir in z besedilom ........$1.35 Naročilo pošljite na : 66 Glas Naroda 216 WEST 181 h STREET NEW YORK, N. Y. 99 ZAKLAD IZ ČASOV LANGOBABDOV. •Med »popravljanjem stare hiše v Veroni .«o izkopali velik lonec, v katerem so našli izredno dragocen zaklad iz dobe Langobardov. V njem je bilo na tisoče rdečih, zelenih, belih in vijoličastih biserov, velika zlata zvezda z biseri, rubini in smaragdi, obesek iz safirov, rubinov in krizoprazov, prstani igle in zaponke. Zaklad je spravila začasno občima, dokler ne ugotove, kdo je njegov pravi iastnik. Prepeluh, narodna pravljica t (i. dejanjih .................. Twikwc aajne hi Miklavžev vo-