Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 125 Din. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mes®čno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 19. Sobota 5. marca 1927. Leto II. Konservativna in socialna SLS. V zadnjih dneh so se odigrale v Belgradu stvari, ki so menda prignale do vrhunca vse absurdnosti našega javnega in političnega življenja^ Vlada je uveljavila v svojem proračunu nekaj odredb in ukrepov, ki bi že sami na sebi zadostovali, da se dvigne in pobuni ves delovni narod — pa je obenem ta vlada navrgla svojemu dobremu narodu še prizor v parlamentu z golim, do kosti izmrcvarjenim človekom, na katerem je belgrajski policijski ko-T™sar Sokolovič utrdil vladni pre-? '7‘ • In smo koj za tem imeli v istem parlamentu še drug prizor, ki ni bil po svoji veličini prav nič zaostajal za prejšnjim: podpisnik obtožnice proti Maksimoviču, Basari-cek, je stopil naenkrat na parlamentarno tribuno in branil taistega Maksimoviča, katerega je še prejšnji dan divje napadal! Iz katerih raz-!??0V ]e st°r‘l to Basariček? Te in take stvari smo doživeli v par dneh v našem parlamentu, in danes že ne vemo več, ali imamo še vlado, ali Jo nimamo več; toliko pa vemo že od prej, da se vse to dogaja v zvezi s stvarmi, ki se jih najmanj imenuje, ki so pa odločilne. Parlament naj se diskvalificira in naj propade; Propade naj demokracija; kar pride, bo podobno razmeram v Bolgariji, odnosno Madžarski, ali Italiji.. Mi nismo sicer za današnje razmere v Jugoslaviji preveč navdušeni, mislimo pa, da stoje v primeru s političnimi razmerami v Italiji, Madžarski ali Bolgarski vsaj za centimeter višje — drugi, tisti, ki prekipevajo patriotskega navdušenja, pa smatrajo, da so notranje politične razmere Italije, Madžarske, Bolgarske ali Rumunjie mnogo kultur-iiejše, pa delajo zato na uvedbi take diktature tudi pri nas! V tej '^V..se. ruši in lomi parlament, se rušijo m lomijo že nekaj let me-scanske stranke, in sicer tako tiste, 'TV ?P°z*ciii, kakor tiste, ki so v vladi. Omenili smo pa vse te absurdnosti in nespodobnosti'/ato da Podčrtamo toliko močneje, da tvori krono vsem dosedanjim paradoksom in absurdnostim, da je sploh največji paradoks in največja absurdnost že samo dejstvo, da služi v Jem mrku naše demokracije, vladi kot dekla, baš naša SLS in rešuje režim in radikalno stranko, dasi je SjB?Jva želia vei-i"e nienih ie molloVritl Koro” Ne prikrivamo si, tla je SLS mi močnejša in najbolj organizirana* in kompaktna stranka v Sloveniji. P0-vdariti moramo pa tudi obenem da je SLS mogla ohraniti vse do danes svojo premoč, ostati prožna, aktivna in kolikortoliko sodobna v pogledu na vprašanja, ki jih je iz-klical nov čas, zlasti v pogledu na povojna socialna vprašanja in delavskega gibanja, ker ji je bil dr. Krek vdihnil pravočasno nov impulz, modernejše pojmovanje. Šušteršič je bil za klerikalna stranko organizacijski iu vladni aparat, toda močno je ohranil SLS le Krek, ker jo je idejno prekvasil, jo postavil v novi čas, jo vsaj zunanje prejel socialnih idej. To je delalo SLS nouio pred vojno, zlasti jo je pa to rešilo po vojni. V resnici so bili no-sitelji miselnosti in tudi njene aktivnosti in sodobnosti v dnevnem življenju in v dnevnih borbah vse prej in vse bolj oni njeni krščansko socialno orientirani elementi, kakor pa njena konservativna duhovščina, kakor se to napak povdarja v slovenskem časopisju! Ti socialno opredeljeni elementi so to stranko rešili zlasti v kritičnih letih, ki so sledili volitvam v konstituanto, ko je klerikalna stranka tako močno padla in bi bila tudi pri prihodnjih in nadalj-nih volitvah še padala, da se ni vje-la na noge in se spet dvignila po zaslugi socialne struje v njej, ki je začela krepko' povdarjati socialne momente in socialne probleme in s tem oživela privlačnost ljudskih mas k njej, zlasti tistih mas. ki bi bile sicer ostale pri nas, da ni bilo razcepa! — Konservativna duhovniška struja SLS bi ne bila razumela trenutka in novih razmer, da ni v kritičnem trenutku za stranko nastopila ta nova sila in jo rešila. V stvari je slovenska klerikalna duhovščina večinoma tako neokretna, v pogledu na vprašanja novega časa tako prepotopna iu predmarčna, da je demokratska buržuazija in da je sama demokratska stranka v primeru s socialnim pojmovanjem te duhovščine najmodernejša buržuazija in demokratska stranka najbolj socialna in delavska stranka na svetu! Vprašati si moramo zato, kako, da v tej SLS ne odločujejo možje iz njenega levega, takozva-nega socialnega krila? Kako da dajejo stranki oni »virus« življenja, stranko samo v njenih pozitivnih odlokih in ukrepih pa vodijo najbolj konservativne, najbolj neaktivne, politično, idejno in organizacijsko najbolj plitve, negativne in neproduktivne sile? Zakaj ta konservativna sila je, ki tišči nad celo stranko kot mora, jo vgnjetava in vodi; ona ji narekuje zadržanja in skoke, ki bi bili sicer stranki morda prihranjeni. Ali naj služi to kot dokaz, da je nemogoče misliti, da bi mogla konservativna klerikalna stranka postati ljudska, socialna stranka? Mi nismo sicer omenili ta vprašanje, ker si morda želimo, da bi se SLS rdeče pobarvala — o, ne — nasprotno, nam je prav, da vodi SLS konservativno krilo iu želimo, da bi v tej stranki sploh konservativni duh in konservativne sile tako zmagale, da bi skoz izbrisale vsako socialno pointo« iz strankinega dela in programa, kajti taka konservativna, okorna, predmarčna stranka bi bila v sedanjih novih časih kmalu suha veja v našem političnem življenju. Mi si torej nikakor ne želimo pomladitve te stranke, ker ni to v našem interesu, vendar si vprašamo, če ni v nepregledni vrsti abnormalnosti in nelogičnosti, katerih je polno naše politično življenje, naj-vceja nelogičnost ta, da vodijo naj-jC!i ♦ zavirajo njen razvoj in ki • ustavljajo za slovenski narod iu večio stranko v poli- 't m ‘^ej|ie,n Pogledu samo pasivnost m izgubo? Le če imamo vse to pred očmi, moieino prav razumeti nejasnosti m nedoslednosti te stranke zlasti v važnih trenutkih in spričo važnih vprašanj: le tako moremo nekoliko razumeti, da ta stranka v očigled sedanjih dogodkov v narodni skupščini igra tako vlogo, kakršno igra, in da od njenih treh ministrov v vladi, dva — Kulovec in Sernec — nista doslej še pokazala, ali sta, ali nista ministra, kajti naredila nista za boga ničesar! Nas ta regresni proces v SLS veseli, kajti lažje nam bo premagati konservativni ultramontanski klerikalizem, kot moderno, socialno o-predeljeno katoliško gibanje. Kajti prav je, da tudi SLS prestane in na lijenem mestu zavlada končno v Sloveniji socialistično gibanje. Na sodu smodnika. Locarnska politika pomirjenja in sporazuma je rodila doslej samo francosko-nemško prijateljstvo — in je tudi to mnogo — je pa na drugi strani strnila vse neprijatelje miru, vse sovražnike evropske konsolidacije, podžgala je zlasti fašistov-sko Italijo, da je začela z nevarno, v prvi vrsti zanjo samo pogubno politiko izzivanj in intrig proti evropskemu miru, evropski stabilizaciji. Početje fašistovske Italije je tako, da moramo glasno in neprestano opozarjati ves svet. da je vsled njenih diplomatskih spletk iu vojnega rožljanja resno ogrožen mir na Balkanu, in s tem mir cele Evrope! Socialistična Internacionala je izdala manifest, v katerem upravičeno o-pozarja ves svet na nevarnosti, ki mu prete. Vse to je tudi vodilnim političnim krogom Evrope dobro znano, pa se vendar ne delajo iz tega prav nobenih skrbi, ne zganejo se, dasi je tu resna nevarnost, da pridemo lahko vsak dan v tisfi položaj, kakor smo bili v strašnem poletju 1914! Kako razumeti to brezbrižnost evropske buržuazije in evropskih vlad za usodo Evrope, za nevarnosti nove ' svetovne vojne, ki utegne ugonobiti evropsko celino? Skupna energična intervencija ostalih držav Evrope bi lahko to nevarnost na mah odvrnila in prisilila razdivjane italijanske fašiste, da začno misliti z glavo — pa ne, vsaka država gleda raje nase, izrablja trenutne zadrege druge dr.žave v svojo korist, in pusti obenem peščici patološko bolnih intrigantov in iz-zivačev, da ugonobe obenem ves evropski mir — bodočnost celokupne Evrope! Po osmih letih težkega dela za relativni mir, naenkrat taka brezčutnost za ohranitev tega miru! Italijansko-albanska pogodba je močno vznemirila ves Balkan. Jugoslavija, ki je bila prej vneta prijateljica Italije, se je čutila naenkrat hudo nesrečna in osamljena in je začela mežikati v to in ono stran, da si eventuelno pridobi prijatelja. Pa ni bilo lahko. Za sporazum z Bolgarijo se je vedno delalo na obeh straneh, tako, da sta si bili obe državi vedno bolj narazen. Z Romunijo . . . vemo kako je; z Grško ... je kakor z Albanijo: kdor več da v gotovem, več ima . . . Torej ostaja samo še Madžarska, katero je že snubil Mussoli- ni, pa Rusija. Kako stoje stvari z Rusijo, ni nam dano vedeti; najbrže tako, kakor prej, da se namreč sporazum sploh ne želi. Kar se tiče A^adžarske, pa je stvar taka, da ji je Belgrad poslal nevesto v podobi Laze Markoviča. Laza Markovič je obiskal te dni madžarske političarje in podal prav tehtne izjave, ki kažejo, da si v Belgradu resno žele sporazuma z Madžarsko. Tudi to je nekaj. In izgleda, da je tudi na Madžarskem precejšnje nagnjenje za tak sporazum in da bi bil torej s tem postavljen prvi temelj neki zvezi podonavskih držav, ki naj bi zamenjala sedanjo Mali} antanto, katere glavna sila je bila itak Jugoslavija, ki pa ni imela od nje nikoli nobenega dobička, pač pa ga ie imela Rumunija itd. Bila bi torej to vendar neka boljša in pomembnejša tvorba za mir in za gospodarski razvoj Obdonavja, kakor pa prejšnja antanta, ki ni bila nikomu v korist, miru pa na potu. Madžarski trgovski krogi so te prve korake pozdravili, in če bog da, bomo doživeli vsaj sporazum z Madžarsko. Upajmo, da bo solidnejši kot sporazum z Italijo. Zunanja politika fašistovske Italije je torej rodila ta uspeh, da je zrahljala še ono malo ustaljenega prijateljstva, kar ga je bilo med ob-donavskimi državami, in da morajo sedaj te države navezavati znova stike in iskati nove možnosti sporazuma, da se rešijo pred pretečo zunanjo nevarnostjo. Mussolini bo najbrže nasprotoval tudi temu konso-lidacijskemu delu, rovaril bo najbrže dalje in potrebno bo mnogo o-preznosti in vzdržnosti, da se njegovi računi prekrižajo. Fašistovske avanturistične naklepe bi pa bilo lahko prekrižati, ako bi se Evropa bolje zavedala strašne fašistovske opasnosti za mir ter prisilila svoje vlade, da najprej likvidirajo fašizem, predno se more sploh govoriti o nadaljni uspešni akciji za mir. Italijanski fašizem, to je res dnevna strašna nevarnost za mir in bodočnost Kvrope — in ne ruski sovjeti! Demokratična Anglija pa išče sporazuma in oslona pri tej fašistov-ski Italiji, da more voditi borbo proti Rusiji, češ, da ta ogroža mir!!! Imperialistično hinavstvo! Politična slepota in človeška brezčutnost privilegirancev! Pred prekinjenjem angleško-ruskih odnošajev? Po vesteh iz Londona izgleda, da je resna namera angleške vlade, da radikalno prekine vse trgovske in diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Povod za tako nepopustljivo zadržanje londonske torijske vlade je menda dalo delovanje sovjetskih zastopnikov v Južni Kitajski in komunističnih privržencev v Angliji sami. Namera vlade je, urediti ka- korkoli svoje odnošaje s kantonsko vlado, nato pa saldirati račun z Rusijo, poslužujoč sc pri tem tudi Italije in sploh reakcionarnih sil, da se likvidira sedanji sovjetski režim v Rusiji in komunistično gibanje v ostalih državah. Vse take in podobne stvari vedo povedati dobro informirani angleški časopisi, in kakor vse kaže, se bo iz vsega tudi res nekaj težkega rodilo. Situacija je za Anglijo na Kitajskem obupna in je res najbolje, da se s kantonsko vlado pogodi. Toda Anglija je maščevalna in ni prijetno imeti ž njo posla. Kajti računati zna z leti in desetletji, samo da uspe. In ni tedaj izključeno, da bo londonska vlada naperila vse svoje sile proti svojemu najhujšemu tekmecu v Aziji, proti Rusiji, in v to svrho kovala vse mogoče zveze in intrige in blokade in če treba pripravila tudi vojno proti sovjetom. Vprašanje je seveda, če ji bo tudi topot vse uspelo. Kajti nekaj je bila sveta alianca proti Napoleonu in VVaterloo, nekaj je danes vojna proti državi, s katero simpatizira tudi precejšen del angleškega ljudstva. In vprašanje je, če bo ona s kakršnimkoli sporazumom s kantonsko vlado vživala nato trajen mir v kolonijah, ki se vsepovsod bunijo in dvigajo! Ruska vlada je na zadnjo angleško noto odgovorila v precej ostrem tonu, odklanjajoč angleške očitke, da je kantonska vstaja njeno delo. V Londonu so s tem odgovorom ne- Iz ljubljanske ol Ljubljana, 2. III. Ljubljanska oblastna skupščina je po sprejetju poslovnika odgodila seje za nedoločen čas. S poslovnikom, ki so ga klerikalci vsilili skupščini, so dokazali, da so za demokracijo samo takrat, kadar so v manjšini, kadar pa imajo večino, pa jo neusmiljeno izkoristijo za svoje strankarske namene. Samo en primer naj zadostuje. Za vlaganje nujnih predlogov je oblastni odbor, ki sicer sestoji jz samih klerikalcev, predlagal podpis osmih poslancev. Ker pa šteje neklerikalna opozicija 12 članov (socialist Ig. Siter, dalje 6 sam. demokratov in 5 radičevcev), je oblastna skupščina sprejela v poslovnik predpis, da je za nujne predloge potrebno po 15 podpisov. S tem hočejo opoziciji usta zavezati, kar pa se jim ne bo posrečilo. Najbolj zanimivo je pa to, da je v mariborski oblastni skupščini, ki šteje več poslancev, potrebno za vlaganje nujnih predlogov samo po 10 podpisov. Klerikalci so pred zasedanjem oblastne skupščine izjavljali, da hočejo v obeh oblastnih skupščinah postopati na isti način in po istih načelih, da vsaj s tem ohranijo Slovenijo zedinjeno. Sedaj so pa ž® pri skupščinskem poslovniku dokazali. da so pripravljeni v prid svojim strankarskim koristim izdati ne samo demokracijo, temveč tudi »zedinjeno Slovenijo«. * Čudnega načelnika ima klub klerikalnih skupščinskih poslancev. Možak je smatral za primerno, da se norčuje, češ da so poslali delavci samo enega poslanca v skupščino, namreč s. Siterja in zakaj da jih niso poslali 15, da bi lahko vlagali nujne predloge. Ko mu je s. Siter takoj odgovoril in dal primerno lekcijo, se je pa začel opravičevati in se začel ponujati s. Siterju, da bi mogel za svoje predloge dobiti podpise za svoje predloge. S. Siter mu je takoj odvrnil, da se zahvaljuje za klerikalno milost. Klerikalci bi si vsaj za svojega načelnika mogli izbrati človeka, ki bi videl vsaj za ped dalje od svojega nosu. Stvar delavcev pa je, da v prihodnjo skupščino pošljejo vsaj 15 poslancev; to bo najboljši odgovor klerikalcem. lekom skupščinskega zasedanja so stranke vložile mnogo samostojnih predlogov. Ker klerikalcem oči-viuno ni bilo ljubo, da bi se predlogi citali na seji, je predsednik odklonil citanje in je to utemeljeval tudi s tein, da je s. Siter vložil neki predlog, ki obsega osebne žalitve, tako tla se K a predsednik ne upa pod lastno odgovornostjo prečitati. Ta 5. junija gremo v Ljubljano! zadovoljni in groze zato s prekinje-njem. Morda bodo končno le uvideli, da ni niti za veliko in mogočno Anglijo lahko in priporočljivo, začeti oster boj s sovjetsko Rusijo v sedanjih in bližnjih, tudi za Anglijo vrlo resnih in nevarnih časih. Morda se bo tudi ta, s tolikim šumom napovedana akcija, razblinila spet v nič. Vendar je že to dovolj simptomatičen dokaz, da imperialistične sile ne kanijo nikoli in nikjer popuščati na svoji ekspanzionistični in reakcionarni politiki, in da so osnove mednarodne politike kapitalističnih držav približno iste, kot pred vojno: Vladaj s silo, in kdor ti je na potu, naj bo s silo strt, pa če pri tem počepa tudi lastni delovni narod! Če bo torej Anglija prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo, bo vstvarila sicer novo, za sovjetsko Rusijo nič kaj prijetno situacijo, bo pa tudi sama sebi naložila težko skrb. Kajti prav nič ni izključeno, da koncem konca izgubi poleg Kitajske tudi to drugo bitko! lastne skupščine. stvar je prišla tudi v meščanske liste. Kdor s. Siterja pozna, ve, da nima navade, da bi koga osebno žalil. Dotični predlog se je nanašal na zahtevo po izpremembi volilnega reda za avtonomna mesta v Sloveniji in za občino Trbovlje. V predlogu so se dokazovale absurdnosti, ki jih je povzročil sedanji potvorjeni proporc, n. pr. klerodemokratsko večino v Mariboru in zmešnjavo v Celju, ki se je izpremenila v nekakšno norišnico. Ni pa bilo nikakih osebnih žalitev. SLS bi bolje storila^ da sedaj, ko je v vladi, doseže že v finančnem zakonu izprernembo tega škodljivega volilnega reda, kakor pa da zamolčuje predloge, ki jih vlagajo poslanci. * Razen predloga za izprernembo volilnega reda za mesta je s. Siter vložil tudi predlog za čimprejšnji razpis volitev v srezke skupščine, ker je potrebno, da se samoupravno stanje v ljubljanski oblasti, ki je nastalo iz prejšnje Kranjske in iz nekaj okrajev prejšnje Štajerske, tudi v okrajih izvede. Dovolj slabih izkušenj imamo z gerenti po okrajnih odborih in z raznimi od vlade imenovanimi člani cestnih in zdravstvenih odborov. Klerikalna večina je pa tudi ta predlog zamolčala. Pač pa sc je čutila prisiljeno, da se je prilagodila njegovemu predlogu za izvolitev posebnega odbora za socialne in zdravstvene zadeve, obstoječega iz K) elanov. I a odbor se je izvolil po sporazumu vseh strank in je njegov član tudi s. Siter. * Pri debati o dnevnicah je s. Siter povdarjal, da načeloma zahteva, da se določijo dnevnice, ker je ta na ta način omogočeno tudi delavcem in drugim nepremožnirn slojem, da se lahko puste voliti v skupščino. Pač pa je opozarjal na potrebo štednje in je kazal na razliko med onimi poslanci, ki stanujejo izven Ljubljane in onimi, ki stanujejo v Ljubljani. Člani 'skupščine, ki sta-nuiejo izven Ljubljane, imajo posebne izdatke za prenočišče, za prehrano. za potovanje in za izgubo časa. Stvar je gotovo utemeljena in so jo tudi nekateri klerikalni poslanci razumeli, vendar so pa glasovali tako, kakor jim je zapovedala ljubljanska klerikalna gospoda. Vsa stvar pa seveda ni posebno važna in jo omenjamo samo zato, ker se je resnicoljubni »Slovenec« zlagal da se je socialistični poslanec izjavil zoper dnevnice, s čemer naj bi preprečeval delavcem izvolitev v oblastno skupščino. To je dokaz, da hoče »Slovenec < tudi še v naprej lagati po svoji stari navadi. Tudi mene zove dolžnost, da sem 5. junija v Ljubljani! Čulkovski: Svarilo »diplomatom*. Ni li vam krvi že dosti? Ni še dosti vam solza? Premalo vdov, sirot, bridkosti? Premalo ljudskega gorja? Vi, zagovorniki ubojstva, in vi, ki bog vam je denar, ves svet proklinja vaša rojstva; vam ljudstev groza nič ni mar1? Li ne bojite se osvete. da obračuna pride dan? Ko vaših spletk žrtve neštete pred (sod pozovejo strašan? Ilnevne Sporazum z Madžarsko. Laza Markovič je šel v Budimpešto, da naveže, kakor je sam izjavil, osebne stike z madžarskimi političarji. Namen njegovega potovanja je, da se ugladi pot eventuelnega sporazuma med obema državama. Ta spo: razum bi se bil moral že pred letT skleniti, pa smo bili takrat raje na »Kriegsfussu«. No, tak sporazum bi bil tudi danes koristen, kakor vsak sporazum, ki služi miru, če bo pa ta sporazum, ako se sklene, res služil tej svrhi, ni nam dano vedeti. Izgle-da, da so zaenkrat razgovori v\sme-ri sporazuma med obema državama že močno napredovali in da je Madžarski ponuden tudi prost dohod na morje, z lastno svobodno cono v Splitu itd. Ko bodo obrisi in možnosti tega sporazuma očitnejši, bomo o tem še pisali. Morda nam bo vendar nekaj izvedeti tudi o tem vsaj ob priliki razprave o proračunu ministrstva za zunanje posle, ko bi moral novi minister za zunanje posle, dr. Perič, vendar nekaj povedati o sijajnem stanju te naše politike! Kaj je z vlado? Izgloda, da tudi šesti vladi g. Uzunoviča ni usojeno teden dni mirnega življenja. Dan za dnem navaljujejo v javnost vznemirljive vesti o njenem skorajšnjem padcu. Da je notranji minister v zelo prekaruem položaju, to je že znano, izgleda pa, da notranji vleče s seboj tudi predsednika Uzunoviča in vso vlado. Ni izključeno, da se tudi ta vlada do kraja podere, še preden bo sprejet proračun. V tem slučaju smo radovedni, kaj za tem dobimo: ali sedmo Uzunovičevo vlado — ali diktaturo! Za koncentracijsko vlado močno pledirajo meščanski listi, kot edino sredstvo, ki naj še reši, kar se na našem parlamentarizmu še rešiti more. Za njo se je izjavil tudi Radič, ki se je Izjavil pred dobrim tednom tudi za generalsko vlado. Pa to ne »smeta«. Pri Radiču gotovo ne. Torej o koncentracijski vladi je mnogo govora in v to vlado naj bi vstopile vse stranke. Taka vlada bi bila vsekakor boljša in solidnej-ša kot sedanja, le dvomimo, da pride tudi v resnici do nje. Gospod U-zunovič in drugi bodo poskrbeli, da pride raje še do nekaj . . . dekon-centracijskih vlad! Vsled preobilice gradiva je moral podlistek izostati tudi v tci številki Pride prihodnjič. Ministrstvo socialne politike je dovolilo 20.000 Din za brezposelne v ljubljanski oblasti. Za mesec marec je ministrstvo socialne politike dovolilo 20.000 Din za brezposelne v ljub-ljanski oblasti iz sredstev Borze dela. Od tega zneska je Borza dela že nekaj podpore razdelila. Borza dela more iz tega zneska dovoliti brezposelno podporo le onim, ki so pri njej vpisani najmanj 10 dni. Prosilci za podporo morajo v svojih prošnjah pojasniti svoj gospodarski položaj, število družinskih članov in koliko časa so brezposelni in ali so brez premoženja ter navesti druge tehtne razloge, ki mu otežkočujejo eksistenco. Prošnjo potrdi županstvo in v predmetu rodbinskih članov župni urad. Prošnje sprejema Borza dela v Ljubljani. Mariborski plebiscit, ampak ne narodni, marveč gospodarski. Mariborska občina ima eno zelo demokra-tičrio določbo in sicer še iz fevdalnih časov, to je takozvani referendum Ozrite se na svoje čine in ustavite pogube tek; ne skrunite nam domovine, ne ouečaščajte naš vek! Prelijte nam topove v pluge in v srpe nam prekujte meč! Zabrišite sledove tuge; odvrnite pogin preteč! Kedaj dospete do spoznanja, da nikdar srd sovražnih trum, ljubezen le, je vir življenja, a vojna, pekla je izum! Dovolj je že krvi prelite! Le mir, vzajemnost, je naš spas! Na razdejanja se ozrite! Zločin spoznajte! Še je čas! novice. volilcev. Ni dovolj, ako občinski svet sklene uvesti nove davke ali doklade ali napraviti kakšno spremembo v posesti mestne občine. Vsak tozadeven sklep se mora najprej in sicer 14-dnevno razpoložiti volilcem, ki se imajo izjaviti za ali proti. Navadno se volilci te važne pravice ne poslužu-jejo- Sedaj pa so se naenkrat zdramili in romajo kar cele trume na rotovž. In kaj se je zgodilo? Blokaška večina je sklenila zvišati najemninski novčič, ki je že itak silno visok za na-daljnih 5 procentov: celokupni iznos 900.000 Din, da se bo krilo novo posojilo za gradbo stanovanjskih hiš. Ta davek je najbolj odijozen in osovražen, ker se ga vedno in za vsako potrebo navija in zvišuje. Samo ta davek bi imel za letos in prihodnje leto nesti mestni občini: po 4,140.000 Din in bo najmanjši iznos 23 Din sicer pa tudi 100 in še več letno. Socialisti so v obč. svetu predlagali, v svrho kritja proračunskega primanjkljaja, zvišanje davka na luksuzne avtomobile, ki ne plačajo skoraj ničesar. Davek bi bil toliko nesel, da bi lahko 5 prO' centno povišanje gostaščine bilo izostalo. Ampak buržuazija se je temu odločno uprla in raje zvišala stanovanjski novčič, katerega mora naj' večji revež enako plačati kot bogatin. Socialisti stojimo neomajno na stališču direktnih in progresivnih davkov in takih davkov, katerih se revež lahko izogne. Nasprotno kapitalisti. Njim so ideal indirektni ne-progresivni davki, katerih se nihče ne more izogniti, davke na živila vseh vrst, na stan, na vodo, zrak in luč. Dobro je in razveseljivo, ako so vendar enkrat prišli volilci iz večne letargije in brezbrižnosti. Tudi to je znamenje časa. Narodni socialisti se ženijo. Ka-kor čitam v zadnji štev. »Delavske Politike«, se bodo v kratkem narodni socialisti oženili , če tudi je pust že minul. Ker pa se ženijo z liberalci, ki so brezbožni (kar ni res) se bo poroka kljub postnem času izvršila. Saj. to bo le formalnost, ker faktično so enesesarji že do sedaj živeli v nekakšnem konkubinatu z bankarskimi demokrati. Sedaj je samo še vprašanje, kdo se bo odrekel svojim načelom ali demokrati ali cicibambuli? Kljub temu, da imam malo slab spomin, se še spomnim pri tej priliki, da sem še pred malo letih čital v »Novi Pravdi« nekaj o razrednem boju, katerega so takrat gospodje od NSS prišili na svojo »bojno« zastavo. Ali bodo sedaj demokrati prevzeli razredni boj ali pa se mu bojo cicibambuli odrekli, je vprašanje! Ampak otroci bodo morali starše ubogati, drugače ne bo kruha. d- Volilna zmaga dunajske policije) Malo čudno to zveni — vsaj za naša ušesa. Toda to je dejstvo. Dunajska policija ima svojo strokovno organizacijo ravno tako kot n. pr. krojači, čevljarji, peki ali železničarji. V Avstriji imajo uslužbenci in delavci vseh kategorij takozvane obratne svete, ki si volijo zakonito svoja personalna za' stopstva. Pri nas rekli: boljševi' zem, pa to še ni. In te dni so se vršil® volitve pri policiji. Seveda, brez tc' rorja ni bilo, ker so višji uradniki bolj monarhistično servilni med tem ko jc moštvo po ogromni večini socialistih' no republikansko. Bile so 3 liste: kl^' rikalna in velenemška, uradniška i*1 prostostrokovna marksistična. Urad' niki so silno terorizirali v uradnei" času ii) v uradnih prostorih. Toda dosti ni pomagalo. Od 5588 veljavnih glasov je dobila socialistična lista 4016, krščansko socialna 1284, uradniška 288. Od 6 mandatov odbora dobe socialisti 5 in od 119 zaupnikov 98. Tudi policisti se že zavedajb, da so ravnotako objekt kapitalističnega izkoriščanja kot vsi ostali delavci. Kdaj bo pri nas tako daleč? Dunajski mestni finančni reierent s. Breitner, organizira male posestnike in vinogradnike. V pondeljek se je vršil velik shod malih posestnikov, vinogradnikov in viničarjev dunajske okolice, ki so ustanovili lastno organizacijo ter se kompaktno izjavili za socialiste. Zlasti so pozdravljali so-druga Breitnerja, ki jim je znižal davke za 50 procentov. Dosedaj so se pustili voditi od veleposestnikov, ki so v taboru krščanskih socialcev (klerikalcev), kateri so sicer pobirali prispevke od malih, delali pa v izključno korist velikih. Ko so to doznali krščanski, so takoj poslali znanega Kunschaka, (to je en tak dunajski Žužek) toda: Seveda so se viničarji in mali kmetje Kunschaku prav pošteno smejali in mu povedali, da je pri njih končal. Čudne razmere na železnici. Dne ; marca so dobili plačo le nenastav-ljeni uslužbenci, dočim nastavljeni niso dobili plač. Počasi bomo prišli do tega, kakor imajo že v Zagrebu, ko še 26. februarja niso dobili plač za januar. Da premije dobi strojno osob-J® šele 3—4 mesece pozneje, na to so se sicer že nekoliko navadili, a da že plač ne bo več v redu, tega pa ne bomo dolgo gledali. Menda ni to vsled tega, ker so klerikalci na vladi, ko imajo, kakor pravijo nekaj več besede v Beogradu. Torej bomo videli, kaj premorejo gospodje parlamentarci! 6 V,, obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Šturm Andrej, oficijal Din 1000, Bitenc Alojzija, blagajničarka 1000, Poharc Ana, zasebnica 1000, Milkovič Katarina, gostilničarka 500, Verbič Ivo, refer. agrarne direkcije 1000, Repe Blaž, služitelj 600, Glavna bratovska sklad-nica v Ljubljani 500.000, Christof Hinko, uradnik pokoj, zavoda za nameščence 1000, Sirnik Franjo, uradnik pokoj, zavoda za nameščence 1000, Gabrovec Franc, železniški uradnik, III. 2000, dr. Kobal Alojzij, odvetnik 5000, Šimenc Franc, higijenska pralnica 1000, Zalta & Žilič, trgovina z železnino 2000, Magdič P., modna in športna trgovina 5000, Rojina Josip, krojaški mojster 5000, Agnola Avtis^avbeno in umetno steklarstvo Est Rudolf, blagajnik 1000, Re-oll ^tanko, mestni rač. asistent 1000, -enki svoje prihranke a Din 2000 0, Neimenovan ponovno 100.000, neimenovan 30.000, 2 'neimenovana a 20.000 je 40.000, 4 neimenovani a 10.000 je 40.000, neimenovan 6000, ? neimenovanih a 5000 je 30.000, ne-]™enovan 4000, 5 neimenovanih a .00 je 15.000, 8 neimenovanih a 2000 16.000, 2 neimenovana a 1500 je 000, 22 neimenovanih a 1000 je <42.000, neimenovan 1200, 8 neimenovanih a 500 je 4000, neimenovan 200, neimenovan 800. seimnva,1i!faCi^ Uubljauskih vele- nrvn n! Sr>Sn° priznana kot prvovrstnav m njene tipke segajo cc o v naso najoddaljenejšo gorsko vasico. Letos si hoče ustv .riti tudi izven mej Slovenije tenko ra/ Predene niti ter si je pridobila doslej svoje špecijalne častne zastopnike v sledečih krajih: Beograd Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split’ Zagreb, Zaječar. Pogajanja se vrše še s Karlovcem, Skopljem in Subotico. Poverjeniki so same ugledne Osebe, ki se bodo najvestnejšo zavzeli, da bo velesejem kar najbolje uspel. S svojo podporo jim stoje na strani vse trgovske in druge poklicne inštitucije. Vse to jamči, da bo obisk še večji nego doslej, ker bo ravno organizacija torej še skrb-nejše izvedena. Vsaki tvrdki je potemtakem uspeli siguren, če se kot i ‘izstavi jalec udeleži letošnjega velesejma. Da pa ne bo pozneje te-Zav radi dodelitve ozir. izbire razstavnih prostorov, je v korist vsa-^ga posameznika, da takoj pošlje svojo prijavo uradu velesejma v Ljubljano. Delavskim pevskim društvom Jugoslavije. Grafično Pjevačko društvo »Sloga« v Zagrebu priredi 12. in 13. marca tl. proslavo 50 letnice svojega obstoja. Ob tej priliki priredi pevski koncert v soboto 12. marca ob 20. uri v Glasbenem zavodu s primernim govorom o delovanju društva tekom svojega obstoja. V nedeljo, dne 13. marca ob 15. poset grobov prvega dirigenta Josipa Eisenhuta in osno-vatelja »Sloge« Jerka Kramera. Ob 17. uri društvena zabava. Društvo bode izdalo tudi spominski spis o delu »Sloge«. Savez R. P. U. G. J. poživlja vsa društva, da pošljejo po 1 zastopnika na to proslavo. Centralni odbor je sklenil, da izrabi to priliko za širšo sejo, ki bo v nedeljo 13. marca ob 10. dopoldne v društv. prostorih »Pevskega društva Sloge», Primorska ulica 2. Opozarjamo na današnji oglas g. Adolfa Klubičke v Mariboru in ga priporočamo vsem čitateljem našega lista. Ljubljanskim sodrugom. Gradbeni odsek Delavskega doma »Svoboda« v šiški priredi 3. aprila veliko delavsko tombolo v Ljubljani, na Kongresnem trgu, ob 3. pop. Tablice za tomobolo se dobe v vseh trafikah. Sodrugi posetite tombolo, ker lahko zadenete: kot 1. dobitek najfinejšo spalnico, kuhinjsko opravo, moško kolo, dobrorejen prašič od 100 kg, najfinejše blago za obleko, 1 zaboj kave znamke »Proja«. Potem še 200 drugih dobitkov v vrednosti 10.000 Din. Pomagajte nam, zgraditi Delavski dom, zahtevajte povsod tablice za tombolo! Vsak sodrug in sodružica mora imeti tablico za prvo delavsko javno tomobolo. 3. aprila vsi na tombolo »Svobode« Šiška. Delavci! Naročajte in širite »Delavsko Politiko«! Zahtevajte jo v vseh lokalih, kamor zahajate! Kupujte edinole v trgovinah, katere inserirajo v delavskih listih! Podpirajte svoj tisk, ker s tem jačate svojo moč! Karibu. Občinska seja se bo vršila v četrtek dne 10 marca. Na dnevnem redu je med drugim tudi ureditev delavskih plač.. Delavska telovadna enota »Svoboda« Maribor sklicuje za nedeljo, 6. marca, svoj letni občni zbor ob 9. uri dopoldne v »Ljudskem domu«. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika: 2. poročila funkcionarjev; 3. volitev novega odbora; 4. določitev prispevkov; 5. delovni program; 6. razno. Udeležba je za vse člane dolžnost. — Odbor. Člani »Svobode« imajo v nedeljo ob 10. uri v »Ljudskem domu« sestanek. Kaj je pri nas mogoče! Za porotne ‘obravnave prihodnjih dni je določena tudi porotna obravnava proti bivšemu carinskemu revizorju, oziroma poznejšemu carinskemu posredniku tvrdke Triglav v Mariboru, imenom Tihomilu Miloševiču, in sicer radi poneverbe in goljufije. Tega gospoda doslej niso mogli še spraviti na sodišče; dejstvo pa je, da je on sam činovnik finančnega ministrstva v Beogradu. Radi tega torej mu ni mogoče do živega? Ali niso to J*es idilične razmere? Kaj bi porekel k teinu g. notranji minister Maksimovič, in kaj pravi naše veliko županstvo? Se en zanimivi slučaj! Bivši obmejni komisar v Murski Soboti, g. Kosič, je obtožen radi posilstva: to je gotovo prav, da se vsak za svoie grehe klice na odgovor. Ali tega gospoda Kosiča ni mogoče najti. Ni umrl, je v državi, a vendar ga ni. Naše oblasti so sicer dognale, da je ta človek danes srezki poglavar v Južni Srbiji, saj tako častiti ljudje so za taka mesta kakor nalašč: ali končno ga ni mogoče najti. Iz Beograda in iz notranjega ministrstva so namreč dobili odgovor, da se sicer popis tega iskanega Kosiča popolnoma strinja z onim bivšim obmejnim komisarjem, da pa vendar ne bo isti, ker naše oblasti so ga pisale z »č«, dočim je oni Kosič pisan z mehkim »č«. Torej i ji isti! Ali ni to zelo flet-no in prav po balkansko?! Hišni posestniki protestirajo proti novemu najemnin, davku ozir. povišku 5"/„. Kdo bi si mislil, da so tako človekoljubni posestniki. Sama usmiljenost jih je. Vprašali pa bi, zakaj protestirajo? Ako smo mi socialisti glasovali proti temu povišku najemnine in če smo zahtevali, da se naj najemnina do zneska 150 Din oprosti davka, smo s tem hoteli prihraniti najemnikom zlasti delavstvu in urad-ništvu nekaj denarja, ker že itak težko plačujejo povišano najemnino. Potegnili smo se torej za najemnike. Zdaj pa protestirajo proti sklepu občinskega sveta, v katerem je sicer večina hišnih posestnikov, ti posestniki sami. Seveda ne iz socialnega čuta, kajti tega velika večina ne pozna. Tudi ne zato, ker bi sami s tem bili prizadeti, nego zato, ker se bojijo, da bi ti najemniki, poskušali si čimpreje pomagati v tem, da bi se izselili iz dragih stanovanj, zlasti večjih ter šli v manjša; to bo itak naravna posledica, če bo oderuštvo postajalo od dne do dne na vseh koncih večje. V glavno pa so hišni posestniki proti temu, ker jim tudi ni všeč, da se bodo s tem denarjem zidale nove hiše, tako da bo stanovanj počasi vendar malo več na razpolago; s tem po postala polagoma konkurenca malo večja in oni hišni posestniki, ki mislijo, da lahko najemnika slečejo do kože, ti bodo v par letih gledali prazna svoja stanovanja. To jih skrbi te plemenitnike. Nam bo gotovo prav, ako ti posestniki dosežejo, da bodo zastopniki v obč. svetu — in ti imajo večino — dosegli, da se onih 5°/n poviška ukine! Pa se bojimo, da se bodo dali potolažiti ali da ne bodo nič opravili. Res usmiljenja so vredni ti ubogi posestniki! Koliko morajo trpeti te plemenite duše! Naše bralce v Mariboru in drugod opozarjamo na to, da naj v prvi vrsti kupujejo pri tistih trgovcih in obrtnikih, ki inserirajo v našem listu, ker ti trgovci vendarle bolj dokažejo, da računajo tudi z delavskim denarjem, kakor pa tisti, ki mislijo, da smejo o naših listih imeti svoje posebno mnenje, toda če delavec pri njih kupi, pa brez vsega pridržka tudi od njega vzamejo denar. Kateri trgovec bi si pa sicer upal trditi, da delavstvo in uradništvo, katerih je danes že tudi mnogo v našem taboru, ne da trgovcu nobenega zaslužka? Reduta. Nad vse neokusna reklama, ki operira z erotiko. Reklamo za zakonolomstvo delati, to je pač naj-zadnje in če si prireditelji niso bili tega zvesti bi jim moral čut dostojnosti reči, da se take reklame ne sme delati. Morda pa so prireditelji mislili, da je o pouku vse mogoče. Če je pa tako je vse umljivo. V času od 7, marca do konca maja se vrši toletno lincencovanje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je licencovanjc bikov najvažnejši oblastveni posdl na polju poVzdige živinoreje, je treba zanj zainteresirati tudi širšo javnost. Namen licencova-nja je sledeči: Iz celotnega števila bikov se odberejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico in s tem dovoljenje, da jih smejo vpo-rabljati za splošno plemenske svrhe proti primerni odškodnini. Pripušča-nje nelicencovanih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10—250 Di. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad 1 leto starega bika v pregled in morebitno licenciranje. Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za občo blagostanje pr&Vifeto breme, so določene denarne nagrade. Kot častno priznanje za vzgojevalce najlepših bikov so določene diplome ministrstva za kmetijstvo in pohvalntce velikega župana. Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. Največje važnosti je licencovanje bikov tudi za vsa občinska predstoj-ništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število li-cenciranih bikov. Štajerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 določa v tem oziru sledeče: »Ako ne zadostuje v občini broj spuščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno vporabo, dolžna je ista, da skrbi za nabavo in vzdrževanje še potrebnih bikov«. S tem imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80— 100 krav najmanj po enega. Licencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi okrajni odbor, odnosno sreski poglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah. Celje. Razpust celjskega občin, sveta. Celjski občinski svet je razpuščen in je imenovan za vladnega komisarja sreski poglavar dr. Žužek. Za razpuščenim občinskim svetom ne bo nihče žaloval, ker je bil za delo nesposoben in je nosil v sebi kal neozdravljive bolezni že od vsega začetka. Izvoljen je bil na podlagi pokvarjenega, pro-porčnega volilnega reda, ki velja za avtonomna mesta v Sloveniji in čigar škodljivost smo mi že opetovano ožigosali. Ravno ob razpuščenem občinskem svetu se je ubsurdacst omenjenega volilnega načina jasno izkazala. Dve stranki, ki v celjskem prebival-svetu nimata absolutno nikake zaslombe, namreč radikalna in narodno socialistična, sta dobili pri volitvah toliko mandatov, da sta imeli v občinskem svetu skoro odločujoči vpliv. Ko so potem še nekateri odborniki, ki so bili izvoljeni na klerikalno-nem-ški listi, postati radikali in ko so se narodni socialisti prelevili v samostojne demokrate, je pa nastala prava zmešnjava. — Napoveduje se, da se izvrše v najkrajšem času nove volitve. Potrebno pa je, da se pred volitvami odpravi sedanji volilni red, ki se je za tako škodljivega izkazal tudi v praksi. Najlepša prilika je sedaj, ko se zamore to storiti s finančnim zakonom. SLS je opetovano izjavljala, da je za odpravo krivičnega volilnega reda in za čisti proporc, ki velja za vse druge občine v prečanskih krajih, razen za avtonomna mesta v Sloveniji. Sedaj je SLS v vladi in gotovo more doseči to majhno koncesijo, na kateri Srbi in radikalna stranka niso prav nič interesirani. Ako tega ne doseže, bo samo dokaz, da nima resne volje za izpremembo ali da celo špekulira na to, da si v koaliciji s celjskimi meščanskimi Nemci in s celjskim »radikalnim« omizjem s pomočjo Žerjavovega volilnega reda pridobi v celjskem občinskem svetu dvetretjinsko večino. Izgovor, da ne more doseči izpremembo volilnega reda, je prazen in je potrebno, da se to poudari, da se s tem jasno označi politika v teoriji in praksi. Pri borzi dela v Celju dobijo delo: poljedelski delavci in hlapci, gozdni delavci, vrtnar, kovač, kolar pekovski pomočniki, šoferji, raznašalci kruha, težaki, nočni čuvaj, vajenci za razne obrti. Iščejo delo: ekonom, ma-jerji in hlapci, vrtnar, rudarji, pečar, kovači in ključavničarji, elektromon-ter, mizarji, kolarji, sodarji, sedlarji, krojači, čevljarji, mlinarji, peki, slaščičarji, mesarji, pivovarniški delavci, sluge, trgovski sotrudniki, težaki, pisarniške moči, bolniški strežnik in več vajeiicev. Zagorje ob M Sklep. kraj. organizacije SSJ v Zagorju. Za »Delavsko Politiko« ne bodo več pošiljali naročnino naročniki posamezno upravi, temveč se bo naročnino pobiralo po blagajnikih ter isto skupno pošiljalo na upravo Delavske Politike« potom tukajšnje krajevne organizacije. Dramatični odsek »Udruženja vojnih invalidov« v Zagorju priredi Stran 4. »DELAVSKA POLITIKA« Štev. 19. GASPARI & FANINGER, MARIBOR TOVARNA TRIKOTAŽE IN PERILA. — TELEFON INTERURB. 308 v nedeljo, dne 6. marca ob 5. uri popoldne igro »Vražja misel«, burka v 4. dejanjih, v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Ker je čisti dobiček namenjen v prid naj-bednejšim, se prosi za obilno u-deležbo. LltljO. Litija, Tukajšnja podružnica »Svobode« je imela 20. febr. 1927 v tovarniški kuhinji ob 3. uri popoldne IV. redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Sluga Filip, namestnik Tarman Fr., tajnica Mici Poznič, nam. Gričar Avgust, blagajnik Kralj Edo, nam. Ro-henik Karol, odborniki: Podlipnik Franc, Letnar Franc, Zupan Franc, namestniki: Nunis Fani, Brecelj Rezi, Zupan Ivan, nadzorstvo: Končar Avgust, Breclj Rezi, Semenič Alojz, nam. Robenik Karl, Hirstl Edo. Godbena enota: Birjahov Andrej, nam. Ran-cinger Eduard, dramatična enota: Okorn Nace, nam. Ivan Zupan, telovadna enota: Mici Poznič, nam. Semenič Alojzij, arhivar: Vuk Viktor, nam. Terman Franc, gospodar: Zupan Ivan, nam. Bizjakov Andrej, praporščak: Kolman Franc, nam. Semenič Alojzij. Marenberi. V Marenbergu je priredilo tukajšnje delavstvo delavski plesni venček ob lepi udeležbi naših so-drugov in drugih tukajšnjih občanov. Pa da se ne bi moglo delav- stvo mirno veseliti na svoji prireditvi, za to so skrbeli nekateri pre-napeteži in so pri mirni delavski veselici pokazali svoje junaštvo z izzivanjem. Ker se je poleg v slovenskem tudi nemško licitiralo, je nastal nemir in so ti čuvarji domovine, ki so bili junaško razpoloženi, razbijali in odgovorili, da je naša »Špraha« slovenska itd. Kakor da bi bil kdo kaj drugega trdil. Poleg tega so prepevali izzivajoče pesmi. Ko so videli ti hrabri, najbrže nahujskani fantiči, da zavedno delavstvo ni reagiralo na njihove o-tročarije, in da na tak način ne koristijo ne sebi in ne delovnemu narodu, ampak obratno, tedaj jih je bilo menda sram. Vprašamo vas, ali vas ni sram, da hodite delavsko prireditev kaliti in skušati celo razbiti? Vi, zaslepljeni, tudi za vas bo račun tak, kakor si ga boste zaslužili. Delavstvo ne bo pozabilo takih'in enakih, ki smo jih že večkrat imeli priliko videti; od njih ni kaj boljšega pričakovati kakor delavcem sovražne pustolovščine. Še ni vseh dni konec! — Prizadeti. J oblast ugotavlja, da Josip Borštner iz Guštanja ni bil upravičen podpisati v imenu stranke poziva na konferenco, ki se je vršila, dne 20. febr. 1927 v Dravogradu in tudi ni bil upravičen na isti konferenci zastopati oblastno organizacijo. GuitanJ. Kraj. org. SSJ v Guštanju je v svoji seji, dne februarja sklenila izključitev svojega člana Josipa Borštnerja. Omenjeni je bil pozvan, da odloži vse funkcijev stranki, kakor tudi v javnih korporacijah. Ugotovitev, Izvršni odbor oblastne organizacije SSJ za mariborsko jttGBEmmaxm3(ajBmMK*BCD