Leto V., štev. 74
T/.hnt« ob 4 zjotraf.
ne mesečno 20-— Dia. 13. inozemstvo 30-—, B neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Ulklošičeva cesta št 1G/I. Telefon St.72.
Ljubljana, sreda, 23. marca 1324
Poštnina pavšallrantf.
Dnevnik za g<
Cena 2 Din-
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova' ul. it. 64. Telef. št. 30.
Podružnici: i\
Maribor, Barvarska ul. t Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov* zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 25. marca. Odločitev v Beogradu so bliža. G. Pašič je danes dobil od gosp. Davidovima imenom opozicijskega bloka oster negativen odgovor. Istotako je negativno izjavo dal tudi gosp. Lazič imenom zemljoradnikov, ki so vrhu tega izjavili, da oni no bodo podpirali 110 h "ne vladne kombinacije, torej tudi no Davidovičeve. S tem so oni kakor tudi socijalisti v naprej v številu bodočo opozicije, kar jo znatno oslabilo ;,inse gosp. Davidoviča.
V demokratskem klubu je prišlo do objavljanja situacije, katera je že delj časa obstojala pa so doslej ni javno razkrila zato, da more opozicijski blok doseči svoj prvi in največji uspeh t. j. prihod radičeveev in strmoglavljenje homogenega režima. Ni pa bila n občin tajnost, da prečanski in tudi neka-rri drugi demokratski poslanci nikakor ne pričakujejo z zadovoljstvom vladne kombinacije, v kateri bi sku-
i	aj sedeli s klerikalci in bi povrh bili je clvisni od gosp. Radiča.
Kakor so pesimisti pričakovali, je Radič začel streljati lastno zaveznike, prodno so dosegli nove uspehe. Z Dunaja pošilja izjave, kriči, da je rušenje Pašiča začetek hrvatske republike in rojna napoved Jugoslaviji. Radičevi »oslanci, čim so prisegli, odkrito izjav-iajo, da prisede ne jemljejo resno in Izzivajo s klici: »Živela republika!« Pristaši gosp. Korošca se odkrito hvalijo. da jo revizija ustave tu in da jo prvi korak v federalizmu storjen. Oni, b bodo že sedaj avtonomni, ker dobe rso vlado v Sloveniji v roke. Prečanski demokrati in sploh oni del '.cmokratske stranke, ki je blizu gosp, Pribičeviču, so že poprej glavno odgovornost odkazali svojim srbijanskim ovarišem, sedaj pr. ko je nastopil tre-ictek, da pridejo federalisti. zlasti pa derikalci v vlado, izgleda, da se od-oču.iejo za na daljni korak v tej smeri, 'a sicer akciji opozicijskega bloka juščajo prosto roko, da pa ga podplati no morejo. Z drugo besedo: da :re-Io v opozicijo, ki bo lojalno morila dogodke, a zanje noče nositi odgovornosti. 0. Davidovič ima za svo) stari koncept t. j. za vlado svojega dela kluba, tlerikalcev in muslimanov še vedno za-iosti poslancev, čim se izvede verifikacija ostalili radlčevskih mandatov. V Jcsničarskih krogih demokratske stranic se izrecno povdarja, da, čc ic Davi-iovičega kombinacija izvedljiva, nl one-logočeno s tem, da ta grupa odklanja •odporo. Sicer ta grupa povdarja, da se avna po sklepu kongresa demokratske itranke, ki je enoglasno predpisal, da stranka ne sme kolaborirati v vladi s strankami, ki ne stoje na stališču vldov-hnske ustave.
Jutri bo g. Pašič moral kralju vrniti nandat, nakar pride na vrsto g. Davidovi. Ker je g. Radič tako neprevidno zadrževal prihod svojih poslancev, je vprašaje, ali more g. Davidovič zagotoviti ■prejetje budžeta. Sprejetje budžeta pa "ta trenotek prva državna potreba.Ako ic bo budžet odobren do 31. t. m. no-"n javni namcščenec nc dobi 1. aprila
ii	pare plače. Celo sicer skromno povišanje državnemu nameščencu pade v 'odo in ves promet, zlasti železnice so ' nevarnosti. Naša država r.e pozna pa-sgraf 14 in glavna kontrola ne more 'opustiti izplačil brez budžeta. Državni »oračun je potreben nc le radi držav-iili nameščencev, ampak tudi radi držav icga kredita, ki je vsled njega porastel n ic ugodno vplival na stanje dinarja in : tem na vse cene sploh.
Kaj bo za krono merodajno pri nje-!ih odločitvah, tega seveda danes nihče c5i ne more. Brez dvoma pa je, da bo mola v očeh to neizbežno državno po-rebo, da se. dovoli redni budžet. Parlamentarna skupina, ki budžet zmore brez e!av v dveh, treh dneh, zna odnesti fflago. Potem pa seveda pride 'volilna »Nočitev.
Kar jo delal zadnjo dni Radič in kar ' delali klcrikalci, ki so se vsi hvalili, h jc federalizem že tu, to jo bilo vse '"'ln. na mlin radikalnim namenom. Se-'fln. morajo tudi radikali pristopiti k "re.ku, katerega so se branili poldrugo to je. da iščejo drugo stranko za '•iliciio, kar pomeni kontrolo vladi »mi.
Federalistični voditelji so slabo vodili "•■'jo akcijo. Lok so pronapeli tako da ' pošli, danes vsaj toliko, da jo pročan->i;n demokratom enomogočil, da šo na-blj^ sodelujejo, oziroma stopijo v vla-'' dosedanjega opozicijskega bloka. Ce '"'lo jutri vztrajali pri svojih nezmernih a'Hevah, bodo oni krivi, če dobimo vo-''"i režim, ki bo sicer boljši, kakor je prejšnji, vendar ni ono, kar so iskrc-10 iz srca želeli prečanski demokrati.
va r
sscem
LJUBA DAVIDOVIČ PRI PAŠIČU. — STALIŠČE ZEMLJORADNIKOV. — ŠEFi OPOZICIJE NA DVORU.
Beograd, 25. marca. rp. Danes dopol-dno je g. Pašič začel razgovore s šefi političnih skupin zaradi otvoritve koalicijske vlade na podlagi mandata krono, ki želi proširjenjo parlamentarne baze za nadaljnje delo v skupščini s tem, da pritegne k sodelovanju one stranke, ki so voljne nadaljevati skupščinsko delo na temelju vidovdanske ustave in jedinstve-noga državnega urejenja, ki co vjema tudi s senžermenskim mirom in z zgodovinskim izkustvom, ki izhaja iz nesrečne prošlosti našega naroda.
Ob 10. uri dopoldne je prišel k Pašiču g. Davidovič. Na vprašanje g. Pašiča, zakaj niso prišli tudi ostali šefi opozicijskega bloka, je odgovoril g. Davidovič, da treba blok smatrati kot edinstveno skupino, v katero imenu jo prišel on sam, vsled česar ni treba, da pridejo tudi drugi. O razgovoru, kl je nato sledil med Pašičem in Davidovičem, se samo čujc, da jo g. Pašič opozarjal, da opozicijski blok ne moro dolgo držati. G. Pašič se jo daljo začudil, kako more g. Davidovič sodelovati z elemonti, ki so v državnem oziru nezanesljivi. Nato je g. Davi-dovič v imenu cclokupucga opozicijskega bloka g. Pašiču izjavil, da ne more sprejeti nikakršnega sodelovanja v novi vladi.
Za Davidovičem je Pašič sprejel predsednika zemljoradniškega kluba g. Vojo Laziča in mu ponudil vstop v koalicijsko vlado. V tem slučaju mu jo obetal izpol-
nitev gotovih programskih zahtev, ki in-toresirajo zemljorndniško ftiauko. O. Lazit jo odgovoril, da jo njegova stranka bila neprcstc'10 v boju z vlado in so bo z vsemi močmi trudila, da zaprečl, da bi radikali zopet prišli na vlado.
Beograd, 25. marca. p. Poziv na sen-žermenski mir v pismu, ki ga io poslal g. Pašič opozicijskim šefom, se po polu-siti/.benih objasnitvah tiče uvodnih besed v mirovni pogodbi, kjer izjavljajo aliira-no in asoeiirano sile na eni, Avstrija pa na drugi strani, da sn priznalo združitev gotovih delov bivše avstro-ogrske monarhijo s področjem kraljevine Srbije kot svobodno nezavisno rltžavo pod imenom Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Beograd, ?5. marca. Danes dopoldno jo predsednik skupščine g. Jovanovič imel daljšo konferenco ■>. g. Pašičem. Oddal jn službeno izjavo, da jo bil obveščen šele danes dopoldno, da je opozicijski blok enotna skupina. Vsled tega ni mogel včeraj kralja o tem informirati.
ŠEFI OPOZICIJE NA DVORU.
Beograd, 25. marca, p. Ljuba Davidovič, dr. Korošec in Spaho so prosili da ne? popoldne za avdijenco pri kralju, da mu razjasnijo program opozicijskega bloka in da ga informirajo natančno o razpadu parlamentarnega dela. Kralj je nato povabil vse tri poslanca na dvor, kjer so ostali nn večerji.
Skrajna napetost v Beogradu
NERVOZNO PRIČAKOVANJE DANAŠNJIH DOGODKOV. — ZANI. MANJE DIPLOMATSKIH KROGOV.
Priblčevič ne gre v vlado s Korošcem
NE MORE ITI V KOMBINACIJO. ODVISNO OD RADIČF.VE MILOSTI. — TUDI SOCIJALISTI IN ZEMIJORADNIKI SE ABSENTIRA-JO. - DANES DOBI MANDAT ZA SESTAVO VLADE G. DAVIDOVIČ
Beograd, 25. marca. p. Danes po-poldno jc dobil gosp. Pribičcvič pismen poziv od strani gosp. Pašiča, da naj prido ob 17. k njemu na konferenco radi sestave vlade. Sestanek je bil odložen do 10. Konferenca gosp. Pribičeviča s Pašičem jo trajala do 20. Ko je odhajal iz predsedništva vlada, ga je obkolila velika množina novinarjev. Gosp. Pribičcvič je bil jako rezerviran, vendar je izjavil, da ga jc gosp. Pašič vprašal za mišljenjo o notranjepolitični situaciji. On da mu je nato odkrito povedal svoje mnenje, in sicer v tem smislu, da je proti vladi sedanjega opozicijskega bloka in da bo jutri obvestil demokratski klub o stališču svoje skupine.
Beograd, 25. marca. p. Danes je v zvezi z razgovorom gosp. Pribičeviča s Pašičem nastopil odločilen preobrat v politični situaciji, Ze dopoldne je g. Pribičcvič izjavil, da on in njegovi prijatelji ne morejo podpirati vlade, v kateri se nahajajo stranke s federalističnim programom, zlasti ne, vlade, ki jo popolnoma odvisna od milosti gosp. Radiča.
Iz krogov skupine gosp. Pribičeviča se doznava, da ta skupina kljub svojemu držanju smatra za potrebno, da krona poveri mandat za sestavo vlade Ljubi Davidoviču, a ona take vlado podpirati ne more. Grupa gosp. Pribičeviča ne bo ovirala normalnega razvoja krize, kakor doslej ni ovirala akcije gosp. Davidoviča za sestavo bloka. Poudarja se zlasti, da je lojalnosti Pribičevičeve skupino pripisovati, da je opozicijski blok imel dva glavna uspeha, t. j. zrušenje samoradikailske vlade in prihod radičovskih poslancev. Gosp. Pribičcvič se pritožuje, da so sc razgovori glede bloka z radičevci in klerikalci stalno vršili za njegovim brbtom in da ni bil o nobeni podrobnosti obveščen. Dalje so poudarja, da jo bil sprejet na strankinem kongresu leta 1922. še danes obvezen sklop, ki pravi, da demokratska stranka ne more. sodelovati z nobeno stranko, ki ne stoji na stališču vidovdanske ustave.
Beograd, 25. marca. s. Po vrnitvi p. Davidoviča od razgovora s Pašičem jc imel danes demokratski klub skupno z ožjim glavnim odborom demokratsko stranke sejo. Davidovičcvo poročilo jc bilo odobreno. Po seji so žurnalisti zlasti naskakovali g. Svctozarja Pribičeviča. da naj sc izjavi o svojem stališču na scii stranke. G. Pribičcvič jc izjavil, da ne namerava v klubu izzvati nove diskusije, potem ko so vse pozicije žc zasedene. On da je bil neprestano na stališču, da se imajo nacionalne ni državotvorne grupe vezati radi konsolidacije naše države. Na tem stališču je ostal tudi potem, ko jc leta 1922 padla radikalno < demokratska koalicija. On .da nl nikdar snrfticl Doliti«.
ke za stvoritev vlade skupaj s klerikalci in Radičcm. Nato jc dodal, da bo svoje konečno stališče danes ali jutri dopoldne nnznanil Davidoviču.
Beograd, 25. marca. p. V demokratskih krogih se obče pričakuje, da bo g. Pašič kroni vrnil mandat, nakar se bo krona obrnila na g. Davidovima.
Beograd, 25. marca, p. »Beograjske Novosti* širijo vesti o kombinaciji radikalov s Pribičevičevo grupo. Trdi se, da pride do lake kombinacije v slučaju, če se izjalovi mandat g. Davidoviča. Po trditvi »Beograjskih Novosti* bi Tribičevidevn skupina dobila ministrstvo trgovine, sao-bračaja, prosveto in pravde ter bi zopet po isti verziji vstopili v vlado od demokratov Priblčevič, Lukinič, Krizman in Timotijevlč.
V polemiki proti vladi sedanjega opozicijskega bloka se poudarja, da bi ta blok plemenske sporo silno poostril, kajti na krmilo bi prišla vlada, v koje koaliciji bi bilo samo 30 Srbijancev, vsi drugi pa bi bili federalisti. Taka situacija bi bila nemogoča in bi vzbudila obupen boj med Srbi in Hrvati.
STALIŠČE ZEMLJORADNIKOV IN SOCIALISTOV.
Beograd, 25. marca. p. Zemljoradnlški klub je danes po seji ponovno sklenil, da ne vstopi v nobeno vladno kombinacijo, zlasti da ne vstopi v vlado opozicijskega bloka. Podpiral bo samo donošenio zemljoradniških zakonov.
Beograd, 25. marca. p. Danes popoldne jc posetil Pašiča socialistični poslanec Divac, ki je po konferenci izjavil Vašemu dopisniku: Jaz nisem za politiko vidovdanske ustave, toda od začetka svojega javnega delovanja sem nastopal za. državo in narodno jedinstvo. V tem oziru svojega delovanja in svojega stališča no morem in nočem izpremoniti. Obsojam politiko, ki jo vodi Radič, kakor tudi politiko, kakršno vodi radikalna vlada. Zato s svojimi pristaši no morem podpirati nobene vlade, ki so samo v kombinaciji.
PRISEGA NOVIH RADIČEV1H POSLANCEV. — »ŽIVELA REPUBLIKA«.
Beograd, 25. marca. Ob pol 12. uri so prispeli nadaljnji štirje poslanci radičeve stranke v skupščinsko predsedstvo in so položili prisego. Čim pa so položili slavnostno prisego zvestobe kralju in narodnemu jedinstvu, so brzo.iavili glavnemu sokretarijato IIRSS: »Vlada Pašičeva zrušena, živela lopublika«.
RADIČ ZAHTEVA TAKOJŠNJE VOLITVE.
Beograd, 25. marca p. V političnih krogih so gleda na politično situacijo s precejšnjo skepso, posebno radi lega, ker jo Radič naznanil, da ne bi mogel brezpogojno privoliti, da glasujejo njegovi poslanci za budžet. Po njegovem mnenju bi morala nova vlada takoj ra&pisati .volitve.
Beograd, 25. marca. r. Vsi politični krogi i največjim zanimanjem promatra« jo razvoj krize. Naglaša sc, da jc ključ politične situacijo v rokah Svctozarja Pri. bičeviča. Največjo radovednost politič« nega sveta vzbuja, koliko poslanccv poj« dc s Pribičcvičcm. 7. mrzlično napetostjo pričakujejo jutrišnje r.cjc demokratskega kluba, na kateri bo Pribičcvič kotičnove* ljavno pojasnil svoje stališče. Radikalci naglaiajo, da bi skupina Svctozarja Pri. bičeviča nc stopila . v nobeno komhina« cijo v slučaju, da prevzame Davidovič sestavo nove vlade, temveč preide v pa« sivnoot. Glede vesti, da bo Pašič povo« dom parlamentarne krize objavil proglas na narod, se doznava, d« to ne bo nikak proglas, temveč samo okrožnica odnosno poslanica okrožnim odborom radikalne stranke, ki bo tem odborom v kratkih besedah pojasnila današnjo situacijo.
Beograd, ,2.). marca. p. Danes popoldne so predsednika vlade Pašiča posečali ra« aikalni ministri in poslanci, da se infor«
mirajo o politični situaciji. V Beogradu izzivlja razvoj krize veliko zainteresova« nje. Pred predsedništvom vlade se nepre« stanu zbira velika množica ljudi, ki nc> strpno pričakuje novih vesti od novinar« jcv. Pašič sc je dal v družbi ministrov in novinarjev fotografirati.
Z velikim zanimanjem opazuje razvoj krife tudi diplomatski zbor. Danes sta posetila ministra zunanjih poslov dr. Nin čiča angleški in francoski poslanik, ki sta sc pri njem informirala o politični situ« aciji. Informirati pa so se pustili tudi vsi drugi diplomati.
VTIS DKMISIJE V RIMU.
Rim, 25. j. Demisija Pašifcvega kabineta ni vzbudila tukaj nikakega vznemirjenja, ker se smatra za zgolj notranje-po-Ulično krizo. Omenja se le, da bodo po. gnjnnja o trgovski pogodbi zakasnela. Ita. lijanski poslanik Bodrero jo odpotoval v Rim in poročni Mussolinlju o položaju. Izjavil je, da bo trgovska pogodba tekom julija pod streho.
m
UGODNI IZGLEDI ZA FRANCOSKO-ANGLEŠKI SPORAZUM. FRAN. C3JA ZAHTEVA LE GARANCIJ ZA SVOJO VARNOST.
London, 25. marca. s. Angleška brez« žična služba javlja, da sc jc ob priliki obiska francoskega poslanika v Londonu pri ministrskem predsedniku Macdonaldu z ozirom na zadnjo korespondenco med 1'oincarejcm in Macdonaldom razprav. Ijalo o načinu, kako naj bi sc obojestran« sko nerešena vprašanja obravnavala. —
Pariz, 25. marca. h. Listi poročajo, da jc z gotovostjo računati s skorajšnjim sc« Stankom med ministrskima predsedniko« ma Anglije in Francijc, ki bi sc vršil v Parizu, čim bo izdelano poročilo komisije strokovnjakov. Razgovori se bodo tikali samo izvedbe predlogov, ki jih bo sta« vila komisija strokovnjakov.
London, 25. marca. h. Večina listov sc bavi danes z včerajšnjim razgovorom
francoskega poslanika z ministrskim pred sednikom Macdonaldom. Soglasno sc zj« trjujc, da jc šlo v splošnem Ic za izme« njavo misli o številnih aktuclnih vpraša« njih, posebno pa o varnosti Francije, re» paracijah, medzavezniških dolgovih, delu komisije izvcdenccv kakor tudi o voja« ški kontroli. O direktnih pogajanjih med obema vladama ni bilo govora. Ako je dobil francoski poslanik dejansko instruk cijo od svoje vlade, jih, kakor zatrjujejo poučeni krogi, ni porabil.
Pariz, 25. marca. s. Diplomatski so« trudnik agenturc «Havas» doznava, da jc francoski poslanik pri Macdonaldu ozna« čil kot najvažnejšo točko splošnega spo« razuma med Anglijo in Francijo varnost-Francijc.
Proglasitev republike v Grčiji - Perzijski šali odstavljen
'Poročila glej na 2. strani.)
Hfasko-nmnmska pogajanja
Dunaj, 25. marca, h. Dnnes dopoldne sta prišla predsednik rumunsko delegacije Raseanu in predsednik"ruskega odposlaništva Krcstinski v spod-njeavstrijsko deželno hišo, kjer sta imela tričetrt uro trajajoč razgovor, na katerem se je razpravljalo samo o načinu, kako naj bi se izvedli nameravani razgovori. Sklenjeno jo bilo, da obiščeta predsednika obeh delegacij jutri ob 11. dopoldne avstrijskega zunanjega ministra Grfinbergerja in ga zaprosita, da naj prevzame predsedstvo prve konference ter jo otvori jutri. Iz tega sklepa je povzeti, da se bojazen gledo odgoftitve rusko-nimun-skili pogajanj ne potrjuje.
Kriza v turški vladi
Pred razpustom narodne skupščine.
Carigrad, 25. marca. s. Angorska narodna skupščina je v burni seji odklonila člen ustave, po katerem ima predsednik pravico skupščino razpustili. Vsled tega je postal politični položaj zelo reicn. Računati je z od3(o-pom vlade in razpustom narodne skupščine.
TRGOVINSKA POGAJANJA MED AVSTRIJO iN ČEŠKOSLOVAŠKO.
Dttnaj, 25. marca. s. Danes popoldne so prispeli semkaj zastopniki Češkoslovaške za pogajanja o trgovinski pogodbi. Češkoslovaška delegacija sestoji iz predsednika, pooblaščenega ministra dr. Dvoračka, mlnisterijalnega svetnika dr. Fricdniamia iz zunanjega ministrstva, sckcljskcga načelnika dr. Pcrutke Iz trgovinskega ministrstva, mlnisterijalnega svetnika SchBnbacha iz finančnega ministrstva, sckcljskcga načelnika dr. Mar-tilika iz poljedelskega ministrstva ter dveh pravnikov. Delegacija jc imela danes popoldne razgovore z zastopniki avstrijske vlade.
PREDSEDNIK ZVEZE SOVJET-SKIH REPUBLIK V BERLINU?
Berlin, 25. marca. s. »Lokalanzclgcr« doznava, da biva predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov trenotno v Berlinu na zdravniški preiskavi.
Oporoka poslanika Tusarja
Praga, 25. marca, s. Oporoka pooblaščenega ministra in poslahika Tušarja, ki jo bila v ponedeljek v Berlinu olvorjena, je popolnoma privatnega značaja in no vsebuje nikakih določb glede pogreba. Tušar jo izrazil samo željo, da naj so njegovo truplo upepeli. Pogreb se vrši v soboto ob treh v Pragi, kamor bo truplo prepeljano v četrtek ali petek iz Berlina.
Po dosedanjih dispozicijah se vrše pogrebne svečanosti pokojnega češkoslovaškega poslanika Tušarja v soboto v Pragi. Vodstvo berlinskega poslaništva je do imenovanega novega poslanika prevzel lo-gacijski svetnik Havliček. Novi poslanik bo imenovan iz vrst aktivnih češkoslovaških politikov. Med drugimi se imenujeta prosvetni minister Bechyne in poslanec Stivin. Oba sta socijalna demokrata.
DR. SMODLAKA V BEOGRADU.
Beograd, 25. marca. Danes je prispel v Beograd naš poslanik pri Sv. sto-lici dr. Smodlaka.
Beograd, 25. marca, p. Naš poslanik v Vatikanu dr. Smodlaka je bil danes sprejet v avdijenci pri kralju, nakar je poselil Pašiča in Ninčiča, katerima je poročal o svojem delovanju v vprašanju kon-kordata ter zavoda sv. Jcronima v Rimu.
MARŠAL FOCH PRI PAPEŽU.
Rini, 25. marca. j. Maršal Pocli je bil od papeža sprejet v privatni avdijenci.
ANGLEŠKI KREDIT ZA ZRAKO« PLOVSTVO.
Pariz, 25. marca. s. Kakor javlja »Ma-tin« iz Londona, jc spodnja zbornica dovolila zahtevani kredit 2941 tisoč iun-tov za vojno zrakoplovstvo.
ANGLEŠKI POLET OKOLI SVETA
London, 25. marca. h. Danes ic pričel veliki angleški polet okoli sveta. Letala bodo prvič pristala v Lyonu, od koder sc nadaljuje pot v Kairo. Projektirana proga gre dalje v etapah v Tokio, nakar sledi polet preko Tihega oceana, Alaske, Vancooverja, Novo Fundlandlic v Lizbono ln nazaj v London. Črta jc dolga okroglo 23 tisoč angleških milj. Polet ie preračunan »a približno 293 ur,
n
Proklamacšja grške republike
SKORO SOGLASEN SKLEP PARLAMENTA. — ODSTAVITEV DINASTIJE GLUECKSBURG. - AMNESTIJA ZA PROTKREVOLUCIJONAR CE. — PROGRAM REPUBLIKANSKE VLADE.
prebivalstva izrekla za njo. Papanasta-ziu želi republiko, hoče jo pa tudi vpeljali, pa naj je prebivalstvo zanjo ali no. Venizelos jo hotel samo vršiti ljudsko voljo. Papanastaziii hoče v slučaju potrebe svojo republikansko voljo sugerirati ali celo vsiliti ljudstvu. Vo-n.iz;>los je razočaran po preteklosti in sk<-p ti čeli vznričo nenavadne vihravosti ter spremenljivosti, ki so jo pokazalo grške množico tekom poslednjih h»t: tn no želi voč novi peripetij boja. rapauastazhi je borben ir. aprioren; zanj je dinastija Konstantina in
republikancev, vz Iržati republiko v vsskom slučaju in za vsako ceno. Gotovo ne moro biti dvoma o tem, ,'la. bl j no-1 Papina^tazljovi ljudje v slučaju, d.t bij pri [ '( l iscitu zmagali monarhi <ti, <ir-1 •::ii republiko tudi r.a ceno krvi i'i dr- | i-avljanske vojne. In baš ta fanatizem i
Atene, 25. marca. s. Narodna skupščina ic na svoji današnji seji sklenila odstranitev dinastije Gliicksburg in ustanovitev republike. Proklamacijo republike pa naj afirmira še ljudsko glasovanje, ki jc določeno za 13. aprl-la.
Zbornica je izrekla nato vladi zaupnico z 259 proti 3 glasovom, pri čemer se jo 13 poslancev vzdržalo glasovanja.
Vlada je sklenila, povodom proglasitve republiko proglasiti splošno amnestijo za vso politično in vojaške zločince, ki so bili obsojeni o priliki protirevolueijo. Politično naziranje bo odslej prosto.
Atene, 23. marca. h. Ministrski predsednik Papanastn -iu je na današnji seji parlamenta obrazložil v kratkih potezah program vlade. Naglašal Ju odgovornosti dinastije za narodno propast. Republika bo zasignrala prebivalstvu svobodo i:i siivereniteto. Narodna skupščina jo konstituanta in ima pravico rešiti takoj vsa vprašanja ustavnega sistema. Nato je prečital >e-solucijo. v kateri sc '.'.reka takojšnja odstranitev dinastije i:i proglaša Grška za neodvisno repr.bliko, pri čemer ji o morda nehikoval. da se bodo mno-je vsciu članom bivše dinastije pavrn- zt neodločni, n miroljubni elementi od-tek na Grško zt vedno prepovedan. \ ločili za republiko, samo <ln s tem po-Posestva dinastije -o zaplenjena. K ni-duriotis obdrži naslov regenta do izvedbo plebiscit«, Resolucija omenja narodovo nesrečo, ki jo je zakrivila dinastija, iu izjavlja, tla je bilo liagn«-njo k republiki v grškem narodu že prevladujočo. Republika*!''? bo-Jo ustanovili senat, proporeijonalno vu';tno pravico in Izdatno decentralizacijo uprave. Z boljšo izobrazbo in pogostejšimi vajami bo pridobila grška armada in mornarica. Vso narodne institucije, posebno armada, pravosodje in javna vzgoja bodo demokratizirane. Vlada bo stremela za tem, da vzpostavi dohre odnehajo 7. velesilami in polagala porehno važnost na to, (Tn doseže z zavezniško Jugoslavijo in prijateljsko Rumunijo najprisrčnejše razmerje. Tudi odnošaji z Bolgarijo bodo izboljšani.
*
Grčija se je proklainnrala za republiko. S tem je uspešno zaključeno gibanje. ki je r-ivelo kot. reakcija na roja-listični pvč Metasasov v lanskem let.n. Uspeh republikancev so je mogel doseči le proti odporu Venizelosa, ki jc kra»W.malo zapustil domovino, ko je videl, da no opravi ničesar zoper tirno f-.katremnih nasprotnikov monarhije, točneje: •dinastije Gliicksburg.
In vendar jo bil Venizelos sam republikanec! Razlika med reoublikaniz-mom Venizelosa in Tepublikanizmom f'efa današnje vlade Papanastazija ter oficirske lige, k! stoji za njim, je značilna 71 -------"o današnjega in bole,
čega poločaja v Grčiji. Venizelos je želel republiko, a je bil pripravljen sprejeti monarhijo, ako bi se večina
,»Mlada ItaSija"
Mussoliuijcv volilni program.
Rim, 24. marca.
Italijanski ministrski predsednik Mus« solini jo imel o priliki proslave petletnice ustanovitve prvega fnšija v gledališču Constnnzi ob prisotnosti skoraj vseh fa» šistovskih županov iz vse Italije svoj dru gi znameniti volilni govor, v katerem sc jc bavil z zunanjepolitičnim položajem Italije, posebno pa z Jadranskim vpra« šanjem. Pred zborovanjem je bil velik obhod po mestu in poklonitcv kralju na Kvirinalu.
Mussolini ie v svojem govoru najprej
no glasilo SKS »Narodni dnevnik« ume-šalo v polemiko o zlorabi vere ter se postavilo na stran — klerikalcev. Zato jih je «Sloveucc» pohvalil in znamo še doživeti, da bodo zeleni generali za preganjanje «Kmetijskega lista« in kmetij-cev škofu poljubovall copate.
I Važen ie bil odstavek o zunanji poli« ! liki. Tu je povdarjal, da je fašistovska | vlada dobila težko dedščino v Jadranu in j Sredozemskem morju. «V Jadranu nismo storili velikih stvnri. Rešili smo Reko.
. ::iičrtal historijat fašizma, proslavljal fii-
j šistovako revolucijo, ki jc privedla fašU
j zein na vlado in potem govoril o notranji uiu.i. ii.iii ,u j iii,,: t-i Jiu iv.'(ii,ouimnia in | ... ......	, , , . .
Georgisa nehala vladati. Zalo je hotel f0^' f»s«'ovskc vlado, k, slom na za.
Venizelos vprašanje republiko mirno-1 komtostl-
ilnšro prepustili bodečemu plebiscitu
in at pokorili njega rezultatu, Papa-
nasta/.iu pa akccptira plobise.it tcin po
odločilnom r.ktn proklamacijo.
•ia>no jo. da izvira ta razlika v tak- , _ , „ ,	,	,
. , ,.,.. ,. ,	., Sode. Reka je pnsla k nam pohabljena,
tiki od netikUMiiiive voli« ekstremnih „. ,. , J ' ....,, ,.
„ | m!3hm, da sc morajo tudi jugoslovenski
odgovorni vladni možje strinjati z me«
tem, dn eo nekateri odlomki meje
ncziniselnl. Meja, kl poteza svoj ločilni
zid dva oli tri metre od mestnih hiš. mi
dejc misliti in dvomiti, du bi biii ti3ti, ki
so v Rapallu razpravljali to vprašanje
In sc sedaj šopirijo kot mojstri, kdaj
posedali na zemljevid.«
V nadaljnem ic povdarjal, da Italija
, ,.	, , „„,. i v svoji zunanji politiki ni osamljena. Če 1
linvi.no devii	d i rani ti iiotranii mir. i, 1 1 '
, . . . ,	„ , «• •„,„.,.., _i„., hoče voditi avtonomno politiko, so nciz«
da m bl morda pod A emzelosom glaso- , ____„	^__—,.....I
vali ?.a mon
je odločilen za presojo potozaj ■iia.i.i s proklamacijo republiko.
Da nam ie pod tem vidikom presajati dogodko v Grčiji, knžo tndi težnja republikancev po spravi z rojalisti; spravo namreč hočejo doseči le na
bazi republike in kraljevo abdikacije. r,	,	,...,
, 1 . , ,	, • . - i v Društvo narodov. Mirovna politika pa
Tn res se jo en del monarlnstov ;:e od-!	.... - . . T . . !
ločil za kompromis, dočim seveda
arhiio. 1'ivno i- moment Iog,bnc krajfe	Per'0!i0 takoimf
za nrcsoio nolo/aja. ki na-1 no.va,?e.Sa °f,n? )efJa" Cc.bl se vcfla neločljivo, bi bilo konec njene samostoj«
r.c politike, ki jc politika miru in vzpo«
stavitve gospodarskih odnošajev z drugi«
mi narodi. Znto je tudi Italija priznala
sovjetsko vlado v Rusiji in se gotovo ne
bo trdovratno upirala sprejemu Nemčije
vztraja odločnejši dol pod vodstvom Metn.vasa v svojem nepopustljivem stališču.
Grčija j" naša poseda in napo! naša zaveznica; njena vrednost za nas zavisi seveda tudi od njene notranje politike. Tn ravno s tega stališča jo kočljivo PHsojati novi položaj na Grškem. GHIcksburgovei po nnm ostali v dovoM slabem spominu. tako da °e le veselimo njihovega padca. Toda število njihovih pristašev «e jo v zadnjih Mih pokazalo kot tako veliko, da je težko verjeti v mirno likvidacijo monarhijo. Tn ker so n? obeh straneh trdovratni in nepopustljivi, se nam vsiljuje domnevanje, da ? 25. marcem ne nn.r-topa doba sološne sprave in notranjega pomirjen ja, marveč, doba šo bnrnci-o borbo in strastnejSlh spopadov. Vprašanje je. ali se bo Papana-stnzht posrečilo z železno pestjo, kl jo misli očividno uporabiti v prospeh republiki. vkloruti ali celo uničiti nasprotnike, ali pa bo to rodilo še hujšo reakcijo. Sodeč po Venizelosu, ld pač dovolj pozna svoje rojake, bi so bilo pripraviti proje ra drugo nego na prvo možnost.
Odstavitev perajskega iatia
DALJ-
KO.MPROMIS MED REPUBLIKANCI IN KONSERVATIVCI.
ŠE REGENT5TV0.
Ta preobrat je pomenil zmago ustavne stranke; parlament se je sestal znova in pričel z notranjo reorganizacijo države.
London, 21. marca. e. «Daiiy Mail» Javlja iz Teherana: Zaradi stališča, ki ga je zavreto duhovništvo, se je opustile mise!. da bi se proglasila republika. Zgodilo se je to po zelo burni reji v parlamentu. Parlament pa je sklenil, da se sedanj! šah odstavi in mu bo sledil na prestolu njegov sedaj šele dveletni sin. Imenovan bo re; ent pa čas ne'lo'ctno3ti novega šaha.
Dne 31. avgusta 1907. se je sklenila med Kurijo in Anglijo pogodba, s katero se je napravil konec medsebojni rivalnosti v Perziji, toda ua ta način, da se je vsa Perzija razdelila na tri predele: na manjšo angleško interesno sfero na vzhodu, veliko rusko interesuo sfero na severu (z!
Toda miru še ni bilo; pristali reakcije so nadaljevali borbo in z rusko pomočjo se je leta 1911. vrnil bivši šah. Bil pa je premagan in je moral bežati znova iz dežele. Istočasno je okupirala Anglija južni del Perzije ter si tamkaj zagotovila eks-ploatacijo bogatili petrolejekih vrelcev.
Za svetovne vojne je Perzija ostala nevtralna, toda tekom vojnih operacij zoper Turčijo so posedle ruske čete ves ruski interesni predel, katerega zapadni pas jo postal rusko-turško bojišče. Toda izbruh ruske revolucije iu zmaga boljševikov sta povzročila popoln preobrat, i Boljševiki so slovesno proglasili vse car-
sc more voditi uspešno lc tedaj, če jc dr« žava sama disciplinirana v sebi in obo« rožena. V nadaljnjem jc polemizira! z Giolittijcin in demokratom Amendolo, ki je pred kratkim govoril v Napolju, govoril o svobodi, ki da jc dolžnost, nc pa pravica in sc njen pojem menja s časom in razmerami. Kot vladni program po volitvah jc označil — vladanje, kar pomenja, imeti pred očmi vse potrebe naroda. Poudarjal pa jc, da bo vlada po. svečala posebno skrb Istri, južni Italiji, Siciliji in Sardiniji, v splošnem pa skušala kolikor lc mogoče olajšati davčna breme« nn. Govor jc izcimil v poziv, naj sc vsa Italija oklene fašizma — kdor ni z nami, jo proti nam — in vzklik, da bo dnn vo« litev dan popolne zmage mlade Italije.
Mežhedom, Teheranom, Ramadanom in Jsfahanom) in tretjič na nevtralno ozemlje, obsegajoče nekako južno polovico Perzije.
Ta pogodba pa ie vzbudila v Perziji veliko vznemirjenje in okrepila napredne narodne elemente, katerih predstavitelj je bila liberalna mladoperzijska stranka. Da bi Perzijo okrepila najpreje na znotraj in si potem pridobila večjo odporno moč tudi na zunaj, je zahtevala tn stranka žo preje, da se država preosnujo po evropskem vzorcu, predvsem, da se reformirajo uprava in finance ter uvede moderni parlamentarni sistem namesto absolutne šahove oblasti, kakor je obstojala dotlej. Sah je podelil državi ustavo mirnim potom še 1. 1906.. in žo 7. oktobra istega leta se je sestal prvi perzijski parlament.
Ko pa je zmerni šah v januarju leta 1907. umrl in jo nastopil vlado njegov slu in naslednik Mehmed Ali, je nastal popoln preobrat. Novi šnh ni maral deliti vlade s parlamentom in je hotel vrniti zopet s'aro absolutistično stanje. Ta reakcija je bila signal k začetku krvave revolucije in meščanske vojne, ki jo je znče-Ja za ustavo liberalna mladoperzijska Blranka. šah so je opiral na vojaštvo in visoko uradništvo, podpirala pn ga je ludi Rusija. Toda kljub temu je revolucijo-nnrna stranka napredovala in naposled jo šah obupal ter so odpovedal lela 1909. prestolu na korist svojemu mladoletnemu sinu Ahmedu Kadžarju, dosedanjemu Sa-hu, sam pa se preselil v Odeso v Rusiji.
ske pogodbe in dosežene privilegije v Perziji kot razveljavljene in s tem uresničili svoj desinteresnia v Perziji,
Po odhodu Rusov so sicer stopili na njih mesto Angleži, toda uporno gibanje jim je kmalu otežilo obvladanje Perzije.
Medtem so je bilo obnovilo parlamentarno delo v polni meri. Liberalni elementi so prišli zopet do moči in še prav posebno je deloval vzgled Turčije, ki ji jo hotela tudi Perzija služiti s proklamacijo republike. Vendar pa je bil odpor konservativnih krogov, zlasti duhovščine tako velik, da si liberalci tega načrta niso upali izvršiti, čeprav bi dobili v parlamentu brez dvoma večino zanj. Posegli so zato po kompromisu in odstavili samo sedanjega šaha Ahmeda Kadžarja in pro-klemiraii zn šaha njegovega sina. Ker pn jc star ta šele dve loti, bo oslala za do-gleilen čas vladarska oblast v rokah parlamenta in republikanci so tako v stvari dosegli svoj namen.
Zbiraj ie m darujte, da apgradimo Sokolski dom na TaboruI
+ Pozor gg. Brejc in LemcL Smrt Vama grozi. Gosarjeva «IJravica» piše: Buržuaziji smrt! To gre lia Remca in Brejca. V »Pravici« od 20. marca pa či-tamo: »Ljubljanski komunisti so zopet izgubili glavo. Menda bo treba vnovič kakega kola po njihovi glavi, da se jim zopet posveti.« G. Lemež dobi s katoliškim kolom po glavi, ki jo jc izgubil.
+ Imenitna «Kiueeka» zveza. »Domoljub« poroča, da sc ie ustanovila v Novem mestu «Knicika» zveza. Cluni so p reč. gg. župnik Vovko, St. Peter, kaplan Uoričck in kaplan Platiša. Ta zveza bi se naj rajše imenovala — «2up-niška zveza«.
-F Napačne vesii. «Slovcnec» jc včeraj poročal, da so «zemljoradniki, ki so dosedaj s svojim zadržanjem odkrito podpirali radikale, prešli v opozicijonal-ni blok«. Ta vest je izmišljena. Taktika zcmljoradnikov jc ostala ista. O. Lazič je včeraj bil sam pri Pašiču ter izjavil, da ne vstopi v njegov kabinet in je s tem in z izrecno izjavo znova potrdil, da zemljo-radniki hočejo v kalnem ribariti naprej. S tem jačijo Pašičcvo stališče. To jc važno pribiti, da pozneje ne bo izmikanja, če nastopijo poslcdice.
+ Velike težkoče v lastnih vrstah ima prestati zadnji čas naša SLS, ker cclo duhovščini ne gre povsem v glavo, zakaj bi morala zlorabljati vero v umazane svriie SLS. «Slovcnec« sc namenoma izogibije čisto konkretnih vprašanj, ki smo mu jih stavili. Neprestano plava v visokih frazah pod oblake. Evangeljskc besede, da kraljestvo Gospodovo ni od tega sveta, so mu le forma, a nje vsebina da jc ravno nasprotna, t. j. s tem izrekom da sc je predpisalo — teokratič-no načelo. Logika je bila od nekdaj monopol naših teologov in tako oni mirno trde, da pomenijo zgorajšnje evangeljske besedo odobritev klerikalne taktike. Glavni dokaz pa .ic »Slovcnec« za svojo trditev, da jc krščanstvo istovetno s kle-rikalizmom, t. j. s stremljenjem duhovščine po posvetni moči z zlorabo vere, našel v «dcjavno-ljubczctiskl» strani krščanstva. Ta dejavna ljubezen se kaže v stremljenju po gospostvu, ki šiloma potlači vse, kar hi dvignilo glavo. Vsa metoda klerlkallzma je divje borbena, čisto materialistična in klerikalni voditelji sami vedno priznajo, da krščanska ljubezen s klerikalno politiko nltna nič opraviti, nasprotno z zasmehom sc jo odklanja. Mi nikoli nismo zanikali, da more vera, ako je duhovščina na mestu, ugodno vplivati na nravnost, in prav želeli bi si, da bl bilo tako. A vera ponižana v dnevno politiko kot njeno bojno sredstvo Izgublja ta upilv popolnoma. Nazaj k veri in verskemu življenju, nazaj k «deJansko-l|ubezenski etiki«, pa bo kmalu bolje. Za smeh in kratek čas naj še Informiramo čltatelje, da s* 1». glav-/
h demokratske stranke
SESTANKI IN PREDAVANJA V NEDELJO.
STARI TRG. Sestanek domokratsko
stranko so je vršil v nodoljo dno 23. t. m. oh pol 8. uri zjutraj v prostorih bivšo mlekarno. Dasi jo bilo vreme slabo in dohodi iz raztresenih okoliških vasi vsled razmočenih potov slabi, je bila udeležba za zgodnjo jutranjo uro jako lopa. Okrog 100 udeležencev — samih volilcev — je prisostvovalo izvajanjom dr. Rapeta iz Ljubljane, ki jo predvsem pozival navzoče, da so otresejo duhov-nog,i varilstva in naj prično na podlngi poročil raznih govornikov, ki jih imajo priliko čuti, suni razmišljati, kaj je prav in kaj ni in se po tem samostojno odlomijo. Orisal jim jo nadalje trenutno politično situacijo in jo osvetil tako s strani. njenega ne.sto.H kakor tudi z ozirom na vzroke in krivin sedanjih vodilnih političnih grup. Po končanem govoru so posegli v debato predvsem pristaši SLS rsr. Jernej Poje in Potošken Lojze (vul-go\ ki sta naučena po jr. župnem upravitelju iz Starega trga najprej do nebes povzdignila avtonomijo in trdila, da je treba v idovdansko ustavo odpraviti, po stvarnem pojasnilu dr. Rapeta pa izjavi-la, da pravzaprav tudi ona dva in ostali prijatelji nočejo avtonomije, ampak le gospodarsko samoupravo kot jo je bil govornik orisal. Izjavila sta se končno tudi za skupno delo in sta obsojala dosedanjo taktiko svoje stranke — hujskanja človeka 11:1 človeka.. Daljo so je oglasil k besedi tudi gospod Sterle (vulgo Rihtarjev Janez) iz Podcerkve in izjavil, da mora taktiko demokratsko stranke z vsemi silami in s svojem srcem podpirati, dasi ni njen pristaš. Mnenja je, da mora izginiti medsebojni prepir v naprednih vrstah in da je treba započeto delo v tej smeri poglobiti in pojačiti. Sestav nek jo bil zaključen ob splošnem navdušenju in trdnem prepričanju, da bo podrobno delo za razširjenje demokratsko misli končno obrodilo najlepše sadove.
ŠMARTNO PRI LITIJI. V nedeljo dne 23. marca so jo vršilo v tukajšnji telovadnici predavanje gospoda inž. Ružiča o aktualni temi: »Agrarna reforma«. V svojem globoko zasnovanem predavanju nam je občo priljubljeni bivši nadzornik tukajšnjih posestev na poljuden način predočii zgodovino in pomen agramore-formnega gibanja od najstarejših časov pa do danes. Do mala polna dvorana poslušalcev, ki so dveurnemu predavanju do konca sledili je s hvaležnostjo ob koncu aklamirala gospoda predavatelja in je bila splošno izražena želja, da Zveza kulturnih društev zopet nudi ljudstvu pouk v najaktualnejših dnevnih življen-skih problemih.
TRBOVLJE. V nedeljo dne 23. marca je predaval pri prosvetnem odseku Sokola gosp. dr. Anton Urbane od Zveze kulturnih društev v Ljubljani o borzi in de-narstvu. Predavanje jc bilo jako zanimivo in je gosp. predavatelj podal težko srov v lahko razumljivi obliki. Poslušalcev je bilo okoli sto. Ob tej priložnosti gospodu predavatelju šo enkrat iskrena zahvala. — Odbor.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Dne 30. marca ob 3. uri popoldne se vrši javni shod demokratske stranke v gostilniških prostorih g. Kozole, v Breznem. Vso somišljenike bližnjih kraj. org. vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
—	Kandidati za nemškega državnega predsednika, lled nemškimi nacionalciin patriotično zvezo je prišlo zaradi vprašanja kandidature za državnega predsednika do ostrega konflikta. Dočim so na-cionalci za bivšega državnega kaneelarja Cuna, je postavila patriotična zveza kandidaturo admirala Tirpitza. Svojegakan-didata so postavili tudi Bavarci in sicor v osebi bivšega bavarskega prestolonaslednika Ruprehta,
—	Naslednik poslanika Tusarja. Vodstvo češkoslovaškega poslaništva v Berlinu jo prevzel legacijski svetnik Havli-ček. Kdo lio Tusarjov naslednik, sicer še ni odločeno, imenujeta pa se poslanec Stivin in bivši prosvetni minister Bechy-ne, ki sta oba socialna demokrata.
—	Rs!orma ruske vojaške službe. V Rusiji je bila za vrste orožja, razen za mornarico in letalstvo, uvedena dveletna vojaška služba. Vojaški novinci bodo vpoklicani vsako jesen. Nova reforma stopi v veljavo že letošnjo jesen. Kakor znano, jo trajala v rdeči armadi dosedaj vojaška služba poldrugo do pet let.
—	Avtorsko pravice na švedskem. Švedskemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt, po katerem naj pripadejo avtorsko pravice, ki postanejo proste, državi. Na ta način namerava dobiti država davčni vir, iz katerega bi so ustanovil ponzijski fond za švedsko avtorje.
—	Angleški dolgovi Kanadi. Kanadski finančni minister jo izjavil, da dolguje Anglija Kanadi od izbruha svetovne vojno 66,680.000, Francija 5,780.000 in Belgija 10,700.000 dolarjev.
Industrijalci, podjetja, vel a trgovci!
Mnogo jih je še med vami, ki bi tudi' mogli stopiti v vrst.o onih, ki so že sto. rili v častni meri svojo dolžnost napram veliki misli, ki gradi »Sokolski Tabor*. Kličemo vas! Trkamo na vašo zavednost, na vaš narodni ponos in uv vašo ljubezen do Sokolstva. Trdnjava na Taboru so dviga in ne dolgo, (,„ stala ponosna in nepremagljiva! Velik je cilj in žrtev vreden. Ali žrtev je troba velikih!
Mnogo nam šo manjka, predvidno 600.000 Din, da dopolnimo proračun 3,500.000. Res skoraj malenkost na-pram žo doseženim uspehom. Številko govore, da je gradbena akcija bila trd. no zasnovana, da je toroj vredna vašega zaupanja!
Zato prispevajte po svojili najbolj, ših močeh, prispevajte s srcem, da re-' širno Tabor!
Odbor društva za zgradbo doma Sokolu I. v Ljubljani.
g Junak z nožem. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal dne 22. marca zaradi težko telesne poškodbe delavec Miha Hrušovar, znan prepirljivcc in surovež iz Blatnega vrha, okraj Laško. Ko sta se dno 1. oktobra 1923. brata Anton in Ivan Zorko, ki sta kosila ves dan v graščini Jurklošter, vračala okoli 21. uro domov, sta slišala pri neki hiši. od daleč »auf biks« klice. Ker sta mislila da se šali neki njun prijatelj, sta mu zaklicala, naj počaka, da gredo skupaj ko-žuliat. Ko napravita še nekaj korakov, pa s topi pred njiju Hrušovar in ne da bi odgovoril na prijazni pozdrav, zasadi z vso močjo nož v Antona Zorka ter ga smrtno - nevarno rani na desni prsni strani. Prepeljati so ga morali v bolnico, kjer je ležal do 21. decembra, a še danes ni popolnoma zdrav. Obdolženec so je zagovarjal s silobranom, češ, da ga je Zorko udaril najprej s kolom ln mu zlomil pod-lehtnicc. Kakor pa se je izkazalo, je dobil Hrušovar poškodbo šele po svojem zločinu, ko ga jo sunil brat Ivan Zorko v stran in se je obdolženec kotal po klancu. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
§ Priporočljiva služkinja. 30-letna Ana Zidar, služkinja na Zidanem mostu, je izmaknila svojemu gospodarju hotelirju Ju-vančiču sredi decembra 5000 Din. Nastopila je šole prod par dnevi službo, ko so ji je že nudila prilika, da jo v neopaže-nem trenutku pobrala bankovoc iz odprte blagajne v. spalnici. Gospodar jo je nekaj časa opazoval in videl, da 6i jo za Božič, nakupila novo obleko in še več drugih stvari. Tatvino je kmalu priznala ter bila obsojena pred celjskim okrožnim sodiščem na 2 meseca težke ječe.
g Ni se mu posrečilo. Martin Golob, posestnikov sin v Blatnem vrhu, okraj Laško, je začutil v sebi silno hrepenenje po dekletu. Dne 6. januarja je prestrigel v gozdu neki svoji znanki pot in ker vse ljubeznivo besede niso nič pomagale, je hotel uporabiti silo. Ker je pa napadena krepko branila svojo nedolžnost in tudi uspešno klicala na pomoč, jo je mora' brez uspeha odkuriti. Za pomirjenje krvi mu je celjsko okrožno sodišče še nalo žilo dva meseca poostrenega zapora.
Borza
Mm M Jutro"!
25. marca: ZAGREB. Na tržišču z efekti je bil ži vahen promet v Eskompini. Od induslri, skih papirjev je znatno oslabela šečeran Osijek. Na tržišču z devizami sta se tefi ja Italije in Londona lahno učvrstila. L Pariz je bil neznatno slabši Ponudba j bila zadostna, tako da se je moglo maji nemu povpraševanju z lahkoto zadostil Promet je bil majhen. Notirale so dcvizi Dunaj 0.1145 do 0.1165, Bukarešta 0 ( 45, Italija izplnčilo 350 do 853, ček 8-19 do 352.5, London 849.65 do 352.65, Nev York ček 81 do 82, kabel 81.125 do 82.12 Pariz 438 do 440, Praga 235.5 do 238. ček 285.25 do 23S.25, Švica 1408.3 c 1118.8; valute: dolar 80.25 do 81.25, a 0.11425 do 0.11625, francoski franki 4,' do 440; efekti: Banka za Primorje 0 i 104, Trgobanka 50 do 51, Eskomptna 1 do 150, Kreditna Zagreb 146 do 148, i poteknrna 85 do 89, Jugoslavenska 1 do 139, Ljubljanska kreditna 242.5 do Obrtna Zagreb 95 do 97, Prnštediona 9 do 940, Etno 127 do 132, Slavenska 1: do 114, Srpska 150 do 152.5. Isis 60 63, Eksplontacija 152 do 155, šečera Osijek 1300 do 1310, Narodna šums 120 do 124, Niliag 132.5 do 185, Gutma 930 do 975, Slavonija 130 do 135, Uni 0 do 1000, Trbovlje 725 do 740, Slavi 600 do 640, Drava 0 do 435, Vevče ! do 185, Tvornica vagona 160 do 170.
BEOGRAD. Tendenca je bila pod koi sestanka nestanovitnejša. Narodna bar ie močno intervenirala. Notiralo so dr vi Amsterdam 8010 do 3030, Dunaj 0.1 do 0.1155, Budimpešta 0.10 do 0.12, 1 karešta 43 do 43.25, Ženeva 1409 do 14 London 351.5 do 351.7, Milan 352 do So New-York 81.8 do 81.5, Pariz 43S do ' Praga 286.5 do 236.75.
ČUKIH: Beograd 7.125, New-Y 579.50, London 24.92, Pariz 31.50, Mi 24.95, Praga 16.80, Budimpeštn 0.(X Bukarešta 8.05, Sofija 4.15, Dv 0.0081825.
BERLIN: Beograd 5.58, Dunaj 6.08, j lan 18.05, Praga 12.21 ,Pariz 28.14, I don 18.05, New-York 4.19, Curih 72.62
*
»Učiteljski Tovariš"
Kadar mi prineso pismonoša »Učiteljskega Tovariša*, mi je to vsako-jjrat majhen praznik. Zadovoljno se zleknom v mehki sedež in začnem prebirati. Navadno ga no odložim, dokler nisem vsega predelaj.
Dasi je »Učiteljski Tovariš* vse prej nego zabaven list, me ne utrudi, ampak ko sem ga prečital, mo nič ne mi-];a počivati, temveč čutim v vseh žilah veselje in strast do dela. Skoz ves ta list vejo ono, česar najbolj manjka v naprednih vrstah: smisel za organizirano delo in vedno nova inicijativa iz centrale.
NaSe kulturno in žal tudi politično delo v Sloveniji jo bilo skoz desetletja vse preveč slučajno. En dan je koga zgrabilo, potem pa mesec dni ni imel {asa aH se jo vsaj izgovarjal. Tačas je uspeh prvega poleta žo skopnel. Mi ne moremo javnega dela izročiti poklicnim javnim delavcem, od vseh strani kličemo dobrovoljce pod prapor, a ta nujni diletantizem treba korigirati. To pa morejo le krepke osrednje organizacije, ld iz središča delujejo vztrajno brez prestanka in no dovolijo, da zaspi. Kjer vidijo iskro, jo razmahnejo v plamen. ICo lokalni delavec , da ima zaledje, pridobi na moral-moči.
»Učiteljskem Tovarišu* od 20. m. čitamo lep uvodnik »Za poglobitev nažo organizacije*. Treba pač priznati, da je učiteljstvo svojo sta-sko organizacijo vzorno zasnovalo. Ona vrši stanovske gospodarske nalo-obenem pa je izobraževalna pomoč, iičiteJjstvu samemu, povrh pa vrši naloge ene naših prvih, (če ni prva!) kul-turnoprosvotnih organizacij.
Je res veselje citati, kaj vse že naSe šole danes tudi izven šolskega pouka delajo. Seveda nismo nikoli zadovoljni bo še več lahko storjenega. A I o je, je mnogo, mnogo več nego jo mogoče vršiti pred prevratom. Učiteljskemu Tovarišu* od 20. t. m. zopet priložena »Prosveta*. glasnik Poverjeništva TJJU v Ljubljani o kulturnem in prosvetnem gibanju učitelj-n. Preti nnmi je dovršen načrt za knjižništvo, ki bo učiteljstvu dalo ne-itanih izobraževalnih pripomočkov, drugi strani pa načrt za. snovanje javnih ljudskih knjižnic v šolah. Ko potem šo čitaš o naših šolskih odrih, pedagoških krožkih, pevskih zborih , ti srce bije z novim ognjem, če3: pojde, tu so začetki za. gotov uspeh. In da je akcija za »Zvonček* tako uspela, to je naš »Zvonček* zaslužil. Čemu bi o Kekcu no čitali vsi naši otročiči od Triglava do Sotle! Naše učiteljstvo je vse, kar je v or-lizaciji doseglo, ustvarilo iz lastne moči. A pozornost vseh naprednih krogov in polno uvaže vanje njegovega, dola od vseh strani jo naša obča dolžnost in bo učiteljstvu delo še olajšalo.
dr. Kraus, da se volijo še 4 nemški od« bornikl, a da bi bili ostali, večina, Slo« vcnci.
Slovenski člani so ob napovedani uri (20.) polagoma prihajali v dvorano in jo našli popolnoma zasedeno od Ncmccv, ki so tudi z dežele prišli v Maribor reševat nemštvo ribarskega društva. Pri predsed« niški mizi sta sedela med nemškimi od« borniki tudi dva neodbornika, zloglasna dr. Kupnik in bivši nemškonacijonalni po slanec Nasko. To dejstvo je dalo povod, da se je polotilo slovenskih članov bojno razpoloženje, ki ga ni moglo pomiriti po« novno zatrjevanje dr. Krausa, da so on in njegovi somišljeniki lojalni državljani, da hočejo biti konciljantni, da jim leži na srcu le dobrobit društva itd. V tej preveliki gorečnosti mu je pa uteklo dra« goceno priznanje, da je med njegovimi raznimi nacijonalnimi «Heisssporni» tudi nekaj »staatsfeindlich* (i priorima verba) elementov.
Kljub vsemu je bil izvoljen dr. Kraus soglasno, torej tudi z vsemi slovenskimi glasovi zopet za predsednika, Ncmci pa, ki so bili v večini, so zavrnili predlog, naj se od Slovencev sestavljena lista (na njej 4 Nemci) tudi vsprejme per accla« mationem.
Kljub resnim apelom prof. Ribariča je predlog propadel, nakar je prof. Ribarič pozval slovensko članstvo, da zapusti občni zbor, kar sc jc tudi zgodilo. Nemci so nato seveda izvolili tak odbor, da imajo v njem večino.
Pripomniti je treba, da so izvoljeni v odbor razni nemškonacijonalni šovinisti kakor Linninger, Fclber, dr. Neuwirth itd., s katerimi gotovo ne bodo hoteli sodelovati slovenski člani odbora, ki so našli milost v njihovih očeh. Pribiti pa je treba, da je bilo pri občnem zboru na« vzočih tudi nekaj nacijonalno strpnih Nemcev, najbrže dobrih državljanov, ki so skup o Slovenci zapustili bojno polje, ker so se pač sramovali tc nemške prepo« tencc in se zavedali, da žive žc pet let v jugoslovanski državi. Da v bodoče nc bodo zrastia germanska drevesa do nc« bes, poskrbe poleg slovenskih ribičev še drugi merodajni činitelji.
Mov afrosat mariborskih Memcev
Maribor, 24. marca.
Občni zbor «Ribarskcga društva« v Ma riboru se jc vršil dne 21. t. m. v nemški restavraciji «Halb\vidl». Slovensko član« stvo društva se jc odločilo napraviti ko« : nevarnosti, da bi mogli Nemci abso« lutno zavladati v tej postojanki, in je sklenilo nastopiti za to, da bi enkrat za edno izginila iz društva tista grda dvo« jezičnost, ki je šc v — petem letu po pre« vratu — pravi dokaz naše nacijonalne mlačnosti in brezbrižnosti.
Upoštevajoč deloma zasluge za ribo« gojstvo na južnem Štajerskem pri dosc« danjem predsedniku, deloma nacijonalno strpnost in tudi delavnost pri nekaterih dosedanjih nemških odbornikih, je bil sklep ta, da se za predsednika zopet voli
čilensko nacijo, ne morejo razumeti, da se domača plemena v skupni državi navzlic krvnemu in jezikovnemu bratstvu še tekom pet let po ujedinjenju niso mogla zediniti. Sklepi radlčevcev, da pojdejo na aktivno delo, bodo med izseljenci gotovo našli najpovoljnejši odmev.
REVIZIJA INOZEMSKIH DELAVCEV.
Po naredbi g. ministra za socialno politiko br. 147 bo tuk. oblastna inšpekcija dela napravila rovizijo inozemskih delavcev, zaposlenih na teritoriju to inspok-cije.
V	to svrho se pozivajo vsa podjetja brez razliko strok, oziroma katogorij, da najkasnojo do 1. aprila 1021. vpošljojo Oblastni inšpekciji dela v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 9, seznam vseh ino-/emcev (inozomk), ki jih podjetjo zaposluje. Seznam je vposlati v treh enakih izvodih, ki ima vsebovati: 1.) imo in priimek; 2.) rojstno loto in kraj; 3.) dan nastopa službo; '1.) katera oblast jo izdala dovoljenje za bivanje, oziroma za zaposlen jo ter na kateri rok; 5.) kakšno delo opravlja (poklic); 6.) državljanstvo in narodnost.
V	podjetjih, ki bi so ugotovila po 1. aprilu 1921., da zaposlujejo iuozenice, brez da bi zato imeli dovoljenje od ministrstva socialno politiko, oziroma da te z dovoljenjem ministrstva dani pogoji za dotičnnga delavca ne izvrSujojo, so bo podjotjo kaznovalo zaradi kršenja {i 103. zakona o zaščiti delavcev, po § 123., točko 10. cit. zakona na globo do 3000 dinarjev, za dotičnega inozemca so bo zaposlen jo nadalje prepovedalo ter predalo polit, oblasti v izvršenjo.
Oblastna inšpekcija dola v Ljubljani, št. 1388/24.
šef: inž. Drag. Domainko s. r.
V parlamentarnih monarhijah Ima predsednik poslanske zbornice neprimerno večji vpliv, kakor ga je imel n. pr. v stari Avstriji. Zlasti važno nalogo vrši predsednik v slučaju vladne krize, ko je on prvi svetovalec vladarja. On mu predlaga, koga naj pokliče k sebi in komu naj poveri sestavo vlade. Tako je tudi v ponedeljek kralj takoj, ko je prejel demisijo Pašičeve vlade, pozval na dvor predsednika Jovanoviča, in ako Pašič danes vrne poverjeni mu mandat, bo zopet nn predsednika Jovanoviču, da predlaga kralju, komu naj sedaj poveri mandat.
SPLITSKA MESTNA OBČINA V NOVI HIŠI.
V četrtek, 20. t. in. je imel splitski mestni svet prvo sejo v novi hiši. Zgradba mestne občine stoji na Solinski ccsti ter ni popolnoma nova palača. Nastala je iz bivšega zavoda Martinis-Marchi, ki pa jc bil rekonstruiran in Izpopolnjen z novimi prizidki. Nova hiša splitskega ma sistrata je zlasti v notranjščini prekrasna In prostorna. Seveda so Splitčani kot dediči stare kulture skrbeli za to, da je zgradba ne samo praktična, ampak tudi estetična. Posvetovalnica je v tem pogledu posebno lepo urejena in sc odli kuje zlasti po izborili akustičnosti.
JUGOSLOVENSKA EMIGRACIJA V JUŽNI AMERIKI.
Urednik »Riječi« se je razgovarjal z našim generalnim konzulom v Argenti-nlji, g. Ivom Orisogonom, ki sc je te dni mudil v Zagrebu. O. Grisogono jc predvsem povdarjal, da je naš svet zelo pomanjkljivo in površno informiran o Južni Ameriki, ki je vrlo važen gospodarski in politični koeficijent v svetovni politiki. O možnosti gospodarskih in trgovinskih zvez ie g. Grisogono izjavil, da navzlic ogromni distanci utegnejo znana hrvatska hrastovimi, slive, tobak, ribe i. dr. postati v kratkem artikli izvoza v Argentinijo. Naše narodne organizacije sc v Južni Ameriki razvijajo najpovolj-lieje. Še izza vojne obstoja znana »Ju-goslovenska narodna odbrana® pod vodstvom Baburice in Mihanoviča. Njeno propagandno delo z uspešnimi sredstvi izpolnjuje svoje naloge. Tukajšnji izseljenci, po večini Hrvati s širokim motrenjem sledijo dogodkom v Jugoslaviji. Videvši, kako se vsi mogoči jeziki in plemena naglo pretapljajo v argentinsko
brez poviSanja con dajo C55/a
moško, Mo in olroško konfekcljs
Ljubljana, Mestni trg 5.
BRANKOVA PROSLAVA V AMERIKI.
Naši emigranti, ki žive v Chicagu, so na pobudo oudotncga pevskega društva «Branko Radičcvič« in s sodelovanjem hrvatskih pevskih društev «Zora» »in «Ju goslavija* pred dobrim tednom dni priredili proslavo stoletnice pesnika Branka Radičeviča. Svečanosti sc jc udeležilo naravnost ogromno število jugoslo-venskili kolonistov. Svoje sodelovanje je napovedal tudi dr. Treslč-Pavičič, poslanik naše države pri vladi v Washingto-nu, ki pa je bil v zadnjem hipu zadržan In ni mogel odpotovati. Zato jc govoril o Branku Todor Veljkov. Tri gori imenovana pevska društva so nato odpela točke, katere so bile na sporedu. Sledil je banket, katerega se je udeležil tudi arhiinandrit M. Uskovič. Na njem jc imel pomemben govor urednik »Hrvatskega Glasnika« v Ameriki g. Lupis-Vukič. Njegova izvajanja so bila posvečena ideji narodne sloge, katera se utrja posred-stvom pesmi in so izzvenela v zaključek, da je vseeno, če je ta ali oni mo-narhist ali republikanec, centralist ali federalist. Glavno jc, da pri tem ostane kar mora biti: borec za svobodo in domovino. Na proslavi sc je nabralo nad 700 dolarjev za spomenik Branku Radi-čeviču.
ST. VID NAD LJUBLJANO. Kulturnemu napredku no strižemo poroti in naj si bo ta podpiran iz to ali ono strani. To
v vednost dopisovatolju »Slovenca* z dno 10. marca, ki iina povsem drugo mnenje, ker mu jo vsako delovanjo v kulturnih institucijah nepotrebno in škodljivo, čo ni spojeno z močno vrvjo njogovega političnega prepričanja. Zato so tudi zgolj iz političnih vidikov spušča v interno zadeve naših naprednih kulturnih naprav. Ce 7. dolom dosegamo čimdaljo lepši napredek, naj nam to no štojo v zlo in če je to podprto od domačinov ali Primorcev; vsi smo ljudje, vsi smo Jugoslovani in v tem no sortirajo naša društva člane v tujce in priseljence. Dopisnika istoga članka prosimo, naj nam navede ono osebo, katora bi bila v priob-čonili dopisih »Jutra* imenovana za člana kateregakoli si bodi društva in da po njegovem mnenju ni.
RADOVLJICA. Sokolsko gledališčo v Radovljici uprizori v nedeljo dno 30. t. m. zvečer in v nedoljo dne R. aprila po-poldno »Pohujšanjo v dolini Scntflorjan-ski«. V vlogi Jacinto gostuje obakrat gdč. Mira Danilova, članica narodnega, gledališča v Ljubljani.
RADOVLJICA. Dne 22. marca smo končali v Radovljici »sveti, misijon. Trije vitki, mladi gospodje so nas prišli 6pre obračati. Evo nekaj cvetk po stonograf-skom zapisniku: Prvi pater: Kdor bero pregrešno »Domovino«, bo izgubil nebeško domovino ..., veliko jih jo že nesrečno umrlo, ki niso hoteli poslušati mojih besed in se po njih ravnati! Voč kakor svetovna vojna jo škodovala umazana »Domovina« slovenskemu ljudstvu! In ti hočeš šo naročen biti na to gnojnico? itd. — Drugi so jo zaletel v »Jutro«: To doto negodno in pokveka, rojeno od judovskih slovenskih bankokratov, ki so žo imeli opraviti s sodnijo zaradi svoje poštenosti, oznanja nov evangelij slovenskemu ljudstvu. Le vkup uboga gmajna slovenska, v centralizem, da ti tam sle-čemo šo suknjo in srajco, potem boš nas že prosila na kolenih za košček kruha, ako bomo pri volji ti ga dati! Kje rastejo največjo bučo? Na gnoju! Tako imajo tudi največje buče polne laži na mizi uredništva »Jutra«. «Jutro« ... golazen gobavost... kuga, kakor riba smrdi pri gobcu, tako »Jutro« pri uredništvu itd Tretji pater je bruhal najhujši ogenj: »Ju trovci« — avantgarda liberalizma in pro stozidarjev, uničevalci slovenskega naroda, podiralci države, kor podirajo temelj države: vero! Državi nevaren element,
proč z njim! Komu je draga naša domo vina, naši draga Jugoslavija, no bo po. raagal rediti tega vampirja, slovenski krvi! Po misijonu so ljudje upravičeno
naglašali: Toliko psovk so gotovo ne dobi v not)enem slovenskem slovarju in slišali jih nismo toliko niti od najbolj po-divjanih ljudi, kolikor iz teli »svetih* ust.
RAKEK. Dno 23. marca so jo vršila pri nas pod vodstvom župana Steržaja r.eja občinskega svota. V rokrutno komisijo so bili sledeči občinski odborniki izvoljeni: Gnezda Fran, Gabrcnja Matija, Matičič Matija in Udovič Alojzij. V vodovodni odsok, v kojega jo predlagal g. Mršek tisto obč. odbornike, ki jim večkrat primanjkuje vodo v vodovodu, čo? da so bodo najbolj brigali za redno funkcioniranje vodovoda, so bili izvoljeni: 1'etrič, Milavec in Gornik, v mirovno sodišče: Juvančič Anton, Mišok Matija, Matičič Matija, kot preglednika računov: Gnezda Fran in Gabrcnja Matija, v komisijo za popravljanje stalnih volilnih imenikov: Perko Andrej in Mršek Matija. Roklamncijsko komisijo tvorijo: Piro \ndroj, Ribarič Simon, Steržr.j Martin, Modio Anton. Občina jo dala iz prebitka za šolo na Uncu 5000 Din, za šolo na altoku 10.000 Din: za požarno brambo na Unou 1000 Din, za požarno brambo na Rakeku 1000 Din in za vzdrževanje vo-lovoda 10.000 Din. Pri nadaljnji točki dnevnega reda: pokončevanjo hroščer, sta bila sprejeta predloga g. Cosnika iu g. Gnezdo, da so namreč vsakemu posestniku določi, da mora gotovo količino toga mrčesa uničiti tor da so k temu delu pritegne tudi šolska mladina, ki naj prejme za vsak liter hroščev 1 Din. Za popravo potov so bodo najeli dninarji. Po novi pogodbi med občino in konjarjem odpado tarif, zato pa prejme 600 Din letnega pavšala, Za svojo obrt si mora nabaviti nemudoma pripraven voz, ker nikakor ni dopustno, da bi si izposojal od sosedov voz. ker jo nevarnost okužo-nja. Predlog župana, da nnj se obč. tajniku zviša plača na mesečnih 1000 Din so sprejmo sogbsno. G. Perko pa šo doda pogoj, da se morajo točno držati uradno ure. K slučajnostim predlaga šo g. Stražišar, da občina uradno vpraša davkarijo, kaki davki so plačujojo in kako se odmerjajo.
LITIJA. V nedeljo zvečer je priredilo v našem Sokolskem domu J. n. a. d. »Jadran« štiridejanko ^Ugrabljeno Sabinke.. Napolnjona dvorana je pričala o dobrem uspehu ljubljanskih akademikov.
RIBNICA. Podružnica Jug. Matico v Ribnici ima svoj redni občni zbor dne 0. aprila na dekliški osnovni šoli z običajnim dnevnim redom.
DRAŠICI PRI METLIKI. Volitve v ko-misijo za določitev taksnih skupin gostilničarjem so so vršilo dne 20. marca. Izvoljen jo bil g. Guštln Ivan, gostilničar v Drašieih. — Vinska trgovina je zaradi slabega vromena v zadnjih tednih skoraj popolnoma prenehala, pač pa so pričakuje 6edaj prihod trgovcev. Delo v vinogradih so je začelo v polni meri.
BOČNA PRI GORNJEM GRADU. »Slov. Gospodar« od 3. marca poroča, da se pri nas vodijo različne obrti pod tujini imenom, dasi je to stvar finančno oblasti, oziroma davčnega okrajnega oblastva. V katastralni občini Bočna, kjer jo ros samo 550 duš, ni potreba napredne gostilno pač samo klerikalne, ki pa služijo večinoma v agitacijsko svrho. Občina, ki jo največja v Zadrečki dolini, iina 6icer res vzornega župana, dasi ni našega mišljenja, zato pa una občinski odbor, ki sestoji iz nekaterih članov žo iz časa pokoj ne Avstrije, ko so se postavljale šolo namesto v dolino na hrib. Toliko za danes.
SLOVENSKA BISTRICA. Slovenjebi-striška podružnica SPD ima svoj občni zbor v soboto dne 29. marca ob pol Ž0. uri v hotelu Beograd. Dnevni rod običajen.
PTUJ. Društvo stanovanjskih najemnikov podružnica Ptuj ima v soboto dno 29. marca ob 7. uri zvečer v prostorih Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Kor so bo razpravljalo tudi o stanovanjskem zakonu, jo dolžnost vsakega najemnika in podnajemnika, da se zborovanja sigurno udeleži. Na zborovanju poroča delegat iz Ljubljano.
Kulturni
Gledališka repertoarji
Ljubljanska drama:
Sreda, 26.: Tri maske, Smešne precijo-
ze, Priljudni komisar. A. Četrtek, 27.: «Ašantkav>. B. Petek, 28.: »Cezar in Kleopatra*. E. Sobota, 29.: «Danes bomo tiči», delavska predstava. Izv. Nedelja, 30.: »Cezar in Kleopatra*. Izv. Pondeljek, 31.: »Kamela skozi uho ši-vanke*. C.
Ljubljanska opera. Četrtek, 27.: «Madame Butterfly». Gostovanje g. Dcbicke. P. Petek, 28.: «Možiček» in razni plesi. D. Sobota, 29.: »Faust«. Gostovanje gospe Debicke. Izv.	1
Nedelja, 30.: »Faust*. Izv.
Mariborsko gledališče, v'/;-'-Sreda, 26.: Zaprto.
Četrtek, 27.: »Hanlcc pot v nebesa*. B.
Sprememba ljubljanskega opernega
tepci-loarja. V četrtek zvečer se poje ponovno Puccinijeva opera «Madame Butter-fly» z gostom gospo Hedviko Debicko. Predstava Butterfly se vrši za red F. V Potek, dne 28. t. m. pa bo prvi plesni ve-r našesa baletnem ansambla nod vod-
stvom baletnega mojstra g. Aleksandra Trobiša. Uprizori se izvirna slovenska pantomima «Možiček», delo skladatelja dr. Josipa Ipavca, poleg Možička pa še več različnih plesov. Plesni večer se vrši za red D.
Ljubljanska drama. Gledališka uprava opozarja na delavsko predstavo po znižanih cenah, ki se vrši v soboto, dne 29. t. m. Uprizori se zabavna burka (Danes bomo tiči*.
Uvod k ume vanju umetnosti
Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani jo priredilo lani in letos ntz predavanj iz zgodovine umetnosti, ki so znanjaželjno javnost primerno uvedla v to panogo. Letošnji tečaj jo pričel dne 15. oktobra 1923. in se jo zaključil dne 22. marca 1924. Predavanj je bilo deset. Predavali so gg. dr. Izidor Cankar, dr. Fr. Mesesnel, dr. Vojeslav Mole in dr. Fr. Štele.
Kurz je otvoril izredni profesor na ljubljanski univerzi dr. Izidor Cankar s predavanjem o snovi v umotnosti. Pozneje je imel šo eno predavanje, o kom-nojjeiu. Dr, Fr. Štele se je bavjl.e .nro*j.
blemi v arhitekturi. Govoril jo o njeni ostotski vsebini, o baziliki, romantiki, gotiki in baroku, o umetnosti v naravi, o abstrakcijah srednjega veka, o idealizmu visoke renesanse, o baročnem pato-su in mistiki ter o onotnosti stila raznih istodobnih umetnostnih panog. Dr. Vojeslav Mole jo predaval o slikarstvu in plastiki, o umetnostnem osvajanju narave, o človeškem telesu, krajini, prostoru in svetlobi, dalje o smislu proučevanja umetnosti: o enotnosti stila in kulturnega stauja dobe ter o umotnosti kot izrazu življenskega nazora. Dr. Fr. Mesesnel je izpolnil s svojimi predavanji dva večera; prvič jo govoril o plastičnem in slikovitem stilu v slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi, drugič pa jo pojas njeval našo razmerjo do umetnosti. S tem predavanjem jo bil program letošnjega tečaja izčrpan.
Predavanja so bila prav dobro obiskana. Zbornična dvorana na univerzi jo bila vodno polna. Številno skioptične slike so predavateljem olajšalo nolahko delo: prizadevanje, da so navzočim poslušalcem omogoči čimbolj nazorna, predstava problemov, o katerih so razpravljali. — Želeti jo, da se kurz Umetno -zgodovinskega društva prihodnjo leto zopet ponovi. Letošnje zanimanje za predmet vsekakor kaže, da so mod nami šo ljudje, ki niso zavrgli vseh idealov človeško notranjosti.
Otvoritev Smetanovih slavnosti v Mariboru. V dneh svoje najhujše krize jo mariborsko narodno gledališčo končalo vso pripravo za dostojno proslavo stoletnice rojstva češkega skladatelja Bedčicha Smetane in se ima že v bližnjih dneh vršili slavnostna predstava opero <Proda-na nevesta* z nagovorom prof. Druzoviča. K predstavi bo mariborska Jug.-čsl. liga povabila tudi češkega konzula dr. Beneša iz Ljubljane, velikega župana dr. Ploja ter druge civilno in vojaške dostojanstvenike. Ako ne bo zadržan gost solist, se bo vršila ta predstava že to soboto. — Kakor smo žo poročali sledi v programu slavnosti še koncert vojne muzike z dolom »Ma vlast*, koncert Glasbene Matice in interna proslava Češkega klubo.
Ljubljanska opora. Po osemmesečni pavzi smo čuli v nodeljo enkrat Bizetovo cCarmen*. Tn dolga pavza se jo seveda poznala tuintam; razen tega se vremenski vplivi kažejo na nekaterih solistih. Vendar jo bila nedeljska publika s predstavo očividno zelo zadovoljna, kor ploskanja jo bilo izredno mnogo. Temperamentnn Carmen in Josč ge. Rewiczeve in g. So-wilskega sta znana že iz lanskih predstav. 2ela sta celo med dejanji in po vseh dejanjih priznanje. Prav dobra sta bila tudi gg. Cvejič in Zupan. Debutirala je gdč. Priča iz Zagreba, ki je menda nastopilo prvič. Njen sopran je prijeten, njeno višino Inlike ler poje čustveno. Njena Micaela lia tudi y. kri zadoščala, dasi ie bila kot
začclnica šc plaha. Vendar menimo, da bi: naš ansambl ne pridobil z njo tega, česar mu je šo treba. Zbor in orkester pod tak- . tirko g. Matačida sta bila dobra. — V to- ' rek zvečer je gostovala ga. Hcdvika Dc-bicka v partiji Buttorllj-. Umetnica ima najboljši sloves in je bila pred leti na Dunaju jako priljubljena. Po kreacijah ge. Ade Poljakove in gdč. Thalerjevc pa v partiji Buttcrlly ni imela lahkega sla-lišča v Ljubljani. Ker nastopi odlična poljska povka še v dveh partijah, si končno skupno sodbo pridržujemo. Partijo Buttcrfly menda 3ama ne prišteva med svoje najboljše. Mogočo jo je tudi motila nova okolica. Prcdslava je bila v celoti pod srednjo višino.
Gostovanjo baritonista g. Topova V, Beogradu. G. Popov, član ljubljansko opere, gostuje to dni v Beogradu, kjer jo v torek zvečer pel v tSevilskom brivcu*, v čelrtek pa nastopi v cOnjeginu*. Zdi se, da pomeni to gostovanje izgubo g. Popova za Ljubljano.
Koncert Tkalčič-Ličar v Beogrndu. V ponedeljek 24. t. m. sta konccrtlraln v Beogradu odlični zagrebški virtuoz na čelo g. Juro Tkalčič in slovenski rojak pianist g. Ciril Ličar. Izvajala sla med dru-gim Lalov koncert v D-molu ter skladb« čajkovskega in Scbuberla.
Jubilej člana zagrebško opere. Ba. sisl zagrebško opere g. Tošo Lesič praz> nujo zadnji dan tega meseca 40 letnica svojega gledališkega udejstvovania. Pel
f
TB ii
KRIZA.
Prišli so radidovci v Beli grad in nastala je kriza. V Belem gradu vlada kakor v vseh drugih mestih predvsem stanovanjska kriza in so radiževcl komaj staknili petnajst, hotelskih sob. potlej so Sli ogledat Narodno skupščino, seve le od zunaj, ker je v tem poslopju navzlic obsežnosti kriza s klubskimi prostori, zaradi preobilico klubov. Tudi to se jo rešilo, kor jo kufe-1 pnzda Ljuba Jovanovič dal za radičevce izprazniti sobano finančnega odbora. Zdaj se je finančni odbor izselil pod streho, v "čemer pa ni škode, ker ja proračun itak preložen. Radičevei pa so se podali v skupščino iu takoj v svojo klubske prostore, ne pa kakor .se je pričakovalo, k skupščinski blagajni. In vendar je tudi ta prišla v krizo, ker prej ali slej je vendarle trn. ha tudi za radičevce drobiža. A tudi ta kriza se je rešila, ker so radičevei dali na znanje, da dnevnic sploh ne po. berejo, temveč bode v Belem gradu živeli na lastne stroške, oziroma na račun svoje stranke, še to so pristavili: »Naša organizaciji jo tako močna, in narodna zavest tako živa, da lahko stroške za vršitev. svojih poslanskih dolžnosti prenašamo sami!» Dobro so vsemu ostalemu kabinetu pokadili pod nos in so jiin bile izročene lepe legitimacije. okusno v platno vezane, kuče-gazda Ljuba pa je dejal: «Ce je tako, lahko radičevcem verificiramo še ostale mandate!* To je res, poceni pride .. toda medtem je kučegazda Ljuba do-l-i! drobno pismo Cika Baie. ki mu naznanja — krizo. Če Ciča Bajn naznani krizo — tO pa pomeni nekaj več ka. 3;or vse druge krize. Ta požre vsk ostale krize in krizice, in v državi gre življenje v najlepšem redu. Zato bo morda le Bo£ dal, da bo tudi sedanja kriza dolco potrajala na splošno zadovoljstvo vseh srečnih državljanov SHS Vendar — počakajmo do 1. aprila!...
Ssa.
*
*	Češkoslovaški častniki v naši vojski.
V Beograd sta dospela Štabni podpolkovnik Doležal in artlljerijski major Nevekla, poslana od češkoslovaške države, da proučita organizacijo naša armade, Pridelja-na sta štaboma v Novem Sadu in Valje-vu. Na don prihoda jo bil njima v čast prirejen banket, katerega se je udeležilo več našiti višjih vojaških dostojanstvenikov. Podpolkovnik Doležal se je v svojem govoru zelo laskavo izrazil o naši vzorni vojski.
*	Ir diplomatsko službe. Gospod doktor Slavko Barle, tajnik našega poslaništva v Pragi, ie imenovan za vicekonzula v Dlis-seHortu. Ker spadajo veslfalski Slovenci v področje diisseldorfskega konzulata, je pač umestno, da je vsaj cn iunkcijonar lega konzulata Slovenec.
*	Smrtna kosa. V Sodražici je umrl v nedeljo v visoki starosti 84 let g. Ivan Jelovšek. splošno priljubljen človek. Pogreb se js vršil včeraj popoldne. Blag mu spomin!
*	Sa spomenik Miloradu Draškoi iču. Da bi se oddolžili manom pokojnega Mi-Ioradn Draškovida ter z vidnim znakom zarisali potomstvu njegov spomin, so njegovi častilci pred dvema letoma v Beogradu ustanovili odbor za zbiranje prostovoljnih prispevkov za projektirani spomenik. Z nabranim denarjem naj bi se zgradilo poslopje in narodno šolo v Draško-vičevem rojsluem kraju, v Polomu ter postavil spomenik v Beogradu. V to svrho so je sicer res nabrala precejšnja vsota, ki pa ne zadošča za oba projekta. Zaradi tega je član odbora dr. Ribar poslal te dni vsem parlamentarnim skupinam poziv, naj bi 3Voje člane, narodne poslance, spomnili na njihovo dolžnost napram pokojnemu tovarišu ter zbrali vsoto, ki jo potrebna zn spomenik.
*	Beograjski igralci v Zagrebu. V ponedeljek zvečer so prispeli v Zagreb člani beograjske drame, ki nastopijo danes v zagrebški drami kot gostje. Imenom
hrvatskega gledališča jih jo pozdravil iu-lendant Julij Bencšič, odzdravil pa je lira-nislav Nušič, 1:1 jo naglašal, da poset beograjsko drame ni namenjen samo zagrebškemu gledališču, ampak tudi mestu Zagrebu in njegovim prebivalcem. Zagrebški igralci so priredili svojim srbskim tovarišem prisrčno ovncije.
* Kongres hišnih posestnikov v Beogradu. Kakor znano, sa vrši od 28. do 30. marca v Beogradu kongres hišnih posestnikov iz tele Jugoslavije, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi lastnega denarnega zavodu, zavarovalnice, skupnega glasila, o stanovanjskem vprašanju
151, Vojvodino 1371, Črno goro 9, Ilrvat-sko 400, Dalmacijo 201, Slovenijo 122, liosno ia Hercegovino 27. Poleg skupnega števila naših izseljencev je odpotovalo v januarju 120 tujih državljanov.
*	Vsak dan ena. V časopisih skoro vsak dan zndenemo nn žalostno rubriko med umrlimi: sestra . . . Zlasti ursulinski samostan v Ljubljani vzbuja splošno sočutje. Tjakaj so nalovili nezrele ženske mladine pa je v nehigijenskih razmerah obsojena na smrt. Ali je kdo, ki pazt na samostane v tem oziru? Zdravstveni odsek, prosvetna uprava, ali ni čas, da se enkrat pogleda leglo tuberkuloze pri Ur-šulinkttb. Tjakaj zahaja zelo mnogo tlečo, ki morajo v lah razmerah priti v najhujšo nevarnost. Caveant consules . . .
*	Palača rrbsko patrijarhtjo v Beogradu. Tekom prihodnjega meseca prično v '

lino Ljubljanski dvor
Sreda 28., četrtek 97., petek 98., sobota 96. mar o a
;Os®,3».©® nov
(Fern Andra
v njeni najboljši drami sezije 23/24
zlasti o odpravi vseh omejitev pri razpo-1 Beogradu z c-Tadnjo nove palače srbske J0 laganju stanovanj, o agrarni rotorml ter patrijarhlje. V zvezi s palačo bo tudi mu-'-' drugih važnih stanovskih zadevali. I)a bo | z"j, biblioteka iu pravoslavna teološka farni kongresu, lii mu bo predsedoval pred- kulteta. V pokritje gradbenih troSkov je, .......
sadnik hišnih posestnikov v Beogradu dovoljen kredit v znesku 250 milijonov j Miljuthi Markovi«, predsednik državnega j dinarjev. Palača bo dograjena bajo žo lo-ljgjg sveta, zastopano tudi častno število hiš- j lošnio jesen.
nih posestnikov iz Slovenije, prosi Pokra-! ^■^-^ja-maiciJiMairtiiiaaa jinska zveza društev hišnih posn.	,
»jjaiilER" V jVitl
m f prikuifeah ^ n;-,bo5v2p! hrano ccpopiaje. 8
i

lariena Siiebi
Nravstvena drama v P. dejanjih, v glavni vlogi Fern Andra. lita Orttniufr. Osrola Tvelle, Orof Salm, .lulius Falkonstein, Umi* ,liiuU-riiini>ii, Albci-t BtolMOck, Ferdinand v. Alton. Režija: ['. iCoebncr. - Predstave ob: 3., '/,»., l/<8. tn 0. »rl.

'VIkssbris'!" .. • ■■■■, -i ."ar
Iiribiir, podpredsednik zveze Indu
jccv z-i nlovcnijo.
ki je
predsednik
* «I'rava5» smo lopet ialiajeti. Zagrebška policija jo svojedobno prepovedala nadaljnje izlinjnnje frnnkovskega dnevnika cPravatb. Proti tej prepovedi js bila vio-
li ' fondu. V upravnem odboru so poleg slu« Uatcljev St: ing. Suklje Milan, tajnik
tsi Pokra-1 /«r tsestnikov |
v Ljubljani gg. trgovce, obrtnike iu druge j f. posestnike, Ui bi imeli v navedenih dnevih ša druge posle v Beogradu, da sa pridružijo našim zastopnikom. Odhod lz Ljubljane v četrtek 27. t. m. ob 17. uri z brzovlakom. Ce mogoče, naj sc dolič-niki popreje zglaso v društveni pisarni, Sodna ulica št. I, Ljubljana.
* Trgovska iu obrtniška zbomiia v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino ia industrijo je odobrilo proračun trgovsko iu j daj prepoved razveljavil, obrtniške zbornice v Ljubljani za 1. 1924.1 • Koliko avtomobilov jr
s skupnim zneskom zborničnih prihodkov Po neki tuji statistiki — ker lastne nima- . , , ........... ,
2,315.006 Din in s prellmi.urnnimi m-; mo - pride v Jugoslaviji na 7.250 prehi-1boUo P°dPira" «« prijiitcljl nate
jkljc
zveze industrijtev zn Slovenijo, dr. Sa« | ir.ee Maks, univerzitetni profesor, dr. C. ; Pavlin, generalni tajnik združenih papir«
žena pritožba. Sodni stol Zagreba jo sc-1
naši državi.
nic Vevče in ing. Turk Jakob, univerzi« tetni profesor in ravnatelj kmetijskega
kemičnega preizkuševališča. Pozdravlja« j mo to veicvažno ustanovo in upamo, dn
uni«
dobr.ine podjetij, zavezanih javnemu po-i dneva do dneva, dnevno povprečno za 40	,	. , „ ,.,
-	.•	\ I ccv, prav !cpo napredovalo. Priredilo .ie
bo ob tej priliki naslovno vlogo v Doni-zettijevl komični operi <llon Pasquale>. G. Lesič je že nad trideset, let tudi pevec stolne cerkve v Zagrebu in zaslužen član <Lisinskega-> ter 3e nekaterih organizacij, ki negujejo petje.
«Grudax Pri Blasniku je izšla 1. številka mesečnika <Gruda» s poučno in leposlovno vsebino. List izdaja »Samostojna kmetijska stranka* za kmečko mladino.
Nejcdlr, Bedfich Smetana. 1924., Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino 31 Din. Za stoletni jubilej velikega glasbenika je izdala Tiskovna zadruga spominski spis, kl je pravkar izšel v jako Učni obliki in opremi. Z njim smo se Slovenci oddolžili manom velikega Ceha, čigar ^Prodana nevesln> hi druge opere GO nas ponovno navduševale. Poleg ži-votopisa prinaša knjiga popis vseli Smetanovih del. Vsem čestilcem Smetanovim in prijateljem glasbo jo toplo priporočamo.
cTntankamen na Kreti* je naslov najnovejšega dela romana ruskega pisatelja Merežkovskegn, ki izide istočasno v ruščini in francoskem prevodu v Parizu.
«T»j!'.m» na sarajevskem odru. V so-boto zvečer je bila v Sarajevu premijera Lebdenove šlirideianke cTajfuu*. Drama Je, kakor znano, teatralično delo in zahteva v prvi vrsti dobre loralce.
laganju računov.
*	Izpiti za učitelje telovadbe v srednjih šolali. 5. maja prično v Zagrebu izpiti za učitelje gimnastike v srednjih šolah, ki so bodo vršili na moškem učiteljišču, Me-duličava ulica 83. Kandidati na) vložo kol-kovano prošnjo na ravnateljstvo izpitne komisije (pokrajinska uprava oddelek za prosveto v Zagrebu) m^scc dni pred izpitnim rokom. Prošnji jo priložiti: matu-ritetno spričevalo kake srednjo šole ali učiteljišča, zdravniško spričevalo kakega šolskega zdravnika, o telesni sposobnosti tolovadnoga učitelja, življenjepis, v katerem mora kandidat navesti obseg in vsa književna pomožna sredstva, da sc razvidi, ali kandidatova priprava odgovarja zahtevam ter krstni list, oziroma o dovr-šitvi kakega praktičnega sokolskcga tečaja. Vso priloge morajo biti kolkovnne.
" Nova poslaja ra vrogi Zagreh-SuSak. Na progi Zagreb-Sušalc se otvori 30. t. m. mod Generalskim stolom in Gornjo Du-bravo nova postaja za potniški in prlljaž-ni promet Donja Dubrava.
*	Tečaj na gozdne in lovske čuvaje. Nedavno so poročali dnevniki, da sa oivoii v Sloveniji gozdarska šola. Kdaj pride do uresničenja tega našega stremljenja, bo pokazala prihodnost. Pač pa se otvori 12. aprila t. 1. tečaj za gozdne in lovske čuvaje v Kostanjevici na Dolenjskem. Podrobna pojasnila glede sprejema v ta tečaj bo razvideti iz razglasa v cUradnem listu*.
*	Za Narodni dom v Hrastniku (II. izkaz) so darovali gg., oz. ge.: Din 10: Breznik, Ljubljana, dr. Rozina, Maribor, dr. Bergnian, Žalec, Šterk, Kadeče in Ba-bič Nande, Hrastnik; Dm 20: Neimenovan, Krško; Din 25: Maks Zabukovšek, Celje; Štefančič ir. Lojze Kofbauer, Hrastnik; Din 30: tvrdka Kenda v Ljubljani; Din 45: Rainer Rado, Hrastnik; Din 50: dr. Zdolšek, Brežice; Din 92: učiteljski zbor, Hrastnik; Din 100: Ludvik Plavšak, Sv. Jurij ob Taboru, tvrdka Merakl, Ljubljana, šilitmojster Meterc, Trbovlje, Neimenovan iz Švico, Lojzka Dernovšek, Špes Ivan, Kač Jakob in Polda Logarjeva iz Hrastnika; Din 162.50 trboveljska Or-juna; Din 855: (10 dolarjev) Pavel Rozin, Amerika; Din 1000: Trboveljska premog, družba, Ljubljana. Ob raznih prilikah so nabrali gg.: Babič Alojzij 20, Hofbauer J.ojze 656, Slokan Matija 141.50, Simoni-šolt 160, Babič Miloš 212.50, Zupan-Sej 201, Gustav Dolinšek 340 dinarjav (vsi iz Hrastnika), ga. Krista Lukičeva v Vršacu (Srbija) 700 Din. -- Vsem cenjenim darovalcem in nabirateljem bratska hvala I — Konzorcij za gradbo Narodnega doma v Hrastniku.
*	Zveza slor. stavbenih delovodij in risarjev v Ljubljani si dovoljuje opozoriti p. t. stavbena in tesarska podjetja, gg. stavbenike, arhitekte in mojstre na brezplačno posredovanje pri potrebi in nameščanji! teoretično in praktično izvož-banili samostojnih delovodij in risarjev. Tajništvo: Ljubljana, Streliška ul. 24.'
*	Dritiba sv. Cirila in Hfetoda naznanja, da jo ravnokar prejela naročene velikonočne razglednice, umetniško delo našega priznanega umetnika go=ip. A. Koželja. P. n. podružnice, trgovine in prijatelje družbo vabimo, da jiii naročo v pisarni C. M. družbo v Ljubljani. Cena 1 Din.
*	Izseljevanje ii naše kraljevine. Meseca januarja se jo izselilo iz našo kraljevine skupno 2192 oseb, med njimi 1328 moških in 860 žensk, in sicer 105 kveliti-lcovanlh, 720 nekvalifikovanlh, 600 kmetov, 38 slobolnega poklica in 644 olrok. Izselilo se jo v: Zodinjena države 068, Kanado
centimetrov. V svojem gornjem toku Donava naglo narašča in sa je vsled legn baii povodnji. ri
lovodnji. Tudi r.a Gorenjskem kjer izvi-! :!ckMc , a Savn Je še mnogo snega, istotuko ludi . ,:.k, .
Savinjskih planinah, ki zoidno jacajo1 dotoke bistri Savinji, čc pritisne močan jug in gorko salnee. uteguo tudi Sava prestopili' svoje bregove.
Ljufcaviia (rasredija v Bof&nskcul Brodil. Kakor poročajo iz Bosanskega Broda se jo v tamkajšnjem hotelu ^Jugoslavija* odigrala jirošlo nedeljo popoldne krvava ijubavna tragedija, katc-ra junaka. 181et-ni Ivi:a Hamiltoi) in 17Ietua Itegina Cesar, sla v omenjsnem hotelu, ker ao se njuni slr.i-ši protivili zakonski zvezi, iz-vršila samomor. Ilamilton je bil sin uglednega meščana v Slavonskem Brodil, * Sraikn požrle novorojenčka. Na hodniku policijske ječe v Splitu ao našli te |
dil pri merici vina Ivan Kačlč, uslužbe-ncc GOtzove pivovarne. Nenadoma je po-tcgnll iz žepa nož ter si ga zabodel v prsa. Smrtnouevarno ranjenega so pro. peljali v bolnico, vendar je malo upanja, da bi okreval. Cln jo izvršil baje iz ljubosumnosti.
Iz Celja
e— Sokolsko društvo v Celju priredi v soboto dne 29. t. m. javno predavanje. Predava prof. Josip Jeras iz Ljubljane o «Umiku čez Albanijo leta 1915.»
c— Šesta carinska konferenca. Gremij celjskih trgovcev vabi vse gospodarsko kroge k šesti carinski konferenci, ki so vrši v četrtek, dne 27. t. m. ob 20. uri v prostorih javne skladiščne družbo v Cc« iju. Na dnevnem redu so važne gospo« darske zadeve.
c— Nova obrt v Celju. V Prešernovi ulici št. 19 jc otvorila posebna druJba kov z obleko nll blagom n-r i brusaško obrt z električnim obratom potrebščinami. K obdaritvi so | c~ Nova avtodelavnica. Od izvestn« pripomoči vclIknStevllnl dobrotniki, ki i s.tran« f, J« zv=d= da na.mcrava. Poli' jim izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Pri jobl ,st Pndclltl novo koncesijo za •'.edečih volitvah jc bil izvoljen z v/Idi-
30. dccembra v šoli na Ledini lepo bo« "čnieo ter obdarovalo pri tej priliki 18 i
avtodelavnico neki družbi, ki hoče obrata vali v Miklošičevi ulici, torej v sredini mesta in na zelo prometnem prostoru. Nc glede na smrad, ki nc bo ravno po« vzdignil higijenc, bi ogrožalo prevažanje avtomobilov zlasti šolsko mladino, ker % Oblaka ter pevske točke in dekla« I: c nah»W° v, bIižini Prostora mcManska, aciic. - Vabimo cenj. obPr.stvo alasti ! 'rfvska 1,1 obc »snovni soli. Ne da bi se pa dijaštvo, da ,c prireditve v č m več« b,la v tcm oziru vprašala mestna občma tem številu udeleže. Vstop prost. Cen« za mncnjc se hoče it. preko splošnih in.
,	i j- ; teresov v korist družbi, ki m niti našo
trnlno tajništvo ju?, napredne omladine 1 i- Slovenije	"	narodnosti.
u- Srečolov za otroke. V korist p,c« ',. c~ P/rotwna delavn»c" v CeIju- Y f5!
Iju obstoja protezna delavnica, v kateri
kom i-.oglasno dosedanji odbor.
u— Proslavo obletnice dijaškega ftraj« ka sc vrši daner, ob 20. uri v Naprednem dijaškem domu, Toinanova ulica 3. Na sporedu sta predavanji gg. E. Lovšinu in dr.
, . ,	11: potrebnemu ortopedskemu zavodu, ki ga i , ,	- . ,. ,.	, , ..
dni glavo m roko novorojenčka v mhiki I nK.^.i ,ir„s-,.„ „A(„„.,„	L, \ dela samo cn čevljar, ki mora oskroovati
krvi. Novorojeučlsa so požrle vestne matere, ki jo tamkaj odložila deie ša niso izsledili.
E'.lino pravi in zanesljivi pecivni prašek iu vaniljin-slndkor znamke |
Tx LfuMJana
u— Janka Vilfanova T- Včeraj pop. se je iz nunskega samostana vršil žalosten sprevod. Peljali so ob velikanskem sprem stvu vsega občinstva, ki živo čuti v. dru« žino našega dr. Josipa Vilfana iz Trsta, na kolodvor drago mu hčerkico Janko, ki je u.nrla prezgodnje smrti v starosti 14 let. Truplo prepeljejo v Kranj, kjer bo pogreb danes popoldne. Naj bo težko prizadeti rodbini vsaj sigurna zavest, da so desettisoči v srcu in duhu prisotni, ko leže Janka k svoji mamici.
u— Solnimi magistralnih sovražnikov Sokolstva. Vsled odložitve sodnega na« roka za zavarovanje dokazov glede sia« nja zgradbe Sokola I. na Taboru jc zdaj g. Pcrič izpopolnil oziroma popravil svo.i predlog z novimi trditvami, ki niso nič drugega kakor prazno zavijanje. Pravi namreč, da je Sokol L začel, ko je 21. se.pt. 1923 magistralni gremij odiožil skic panje o stavbnem dovoljenju, že tn dan kopati in zidati ter je s tem v naprej povžil čas, ki mu je bil kasneje (brez tepa pridržka!) dovoljen. Zato da je u« gotovi tov, koliko dela je bilo izvršenega febr. 19.24 šc vedno važna. Sodniia je zdaj pristala na predlog in za danes pop. ob 4. uri razpirala narok z ogledom na licu mesto. Sofizmom g. župana ne ve človek aii bi se smejal ali bi se nad njimi ;czil. Čc jc Sokol začel kopati zemljo, ko mu magistrat ni toko.i dal gradbenega dovoljenja, kakor je bila njegova dolž« nost po zakonu, to nima s podaljšanjem termina prav nič posla. Če magistratu to ni bilo prav, imel jc druga sredstva tc« daj na razpolago. Ko pa sc je podaljšanje roka v gradbsni sezoni leta 1924 dovolilo je vsakdo vedel, kdaj je Sokol začrl zi« dati pn ni nihče nanravil kakih pridrž« kov. G. Pcrič bo občin! pač nakopal nc> kaj stroškov. Kaj in pa kako sc išče dla« ko v jajcu, kaže. knko strupeni sovraži niki Sokola so sffCljnlistl, ki bi radi spre« čili ogromni idealni napor naprednih Slo« vencev, da zarndc Sokolstvu dostojni dom. So pač v službi kicrikalizmo, od kojepa milosti so zavisni.
u— Na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani oc ic konstituiral ekskurzijski fond društva slušateljev inženjerstva ke« ki ima namen, da
mlaki i otvori društvo «Atcna» v najkrajšem ča> ■ ,. , , , . . ... . .	. .
naČke. Brez- j s„ nn M,nc!iki pod vodstvom strokov, mvaldc celega bivšega Stajcrjaznovlm, ni al; a primarija dr. Minafa, so pripravile f0^'- vrhu tega pa še popravljati stare.
naše marljive dame širokozasnovani src« ilz krofv invalid°v P"haJaJ° radl tcSa čolov za otroke. Zbrale so nad tisoč do« i ^prestano upravičene pritožbe da so po
hitkov, ki naj razveselijo mlada srca. vef ,mte3ccev brc? vsaklb čcvlJcv ln 81 Srečke pride io v prodajo šc ta teden. Sc« j vs!cJ tc2a J svojem poklicu ne morejo ga j te pridno po njih! Din 2,- za komad, Pom^ati.Na, bi se 2e enkrat izvrši ob«
na vsakih 50 srečk zanesljivo 3 dobitki! sto^' načrt,'" skleP-da bi »V-u Hranite številke! Dan razdelitve se pra« ; Protef1 ccvlJ' na veliko ter bil, iiftfil,.
„„*„„„ ...........j„uin,„„	1 dom zo na razpolago, dočim bi čevljar v
vocesno naznani. INekni dooirkov jc raz- , .... , . , , . . . , , ,
............ .„„„.•„; ,-,..„ n„,„.„„ „ podružnični protezm delavnici izdelovat
stavljeno v trgovini <-h!ite», Prešernova 1	1 ,
..	i j e -i	i • - ■ na novo samo ortopedične čevlje. Mora
ulica na ogicu. Srečke so naprodaj v tra« I	1	'
fiki gc. Sever, Šclcnburgova ulica.
miic, ki ima namen, dn s podeljevanjem i, Brazilijo 118, Argenlinijo 847, posojil in podpor omogoča .slušateljem
Čile 15, v ostale ameriške republike pa j znanstvena potovanja v svrho prouča« 16 oseb. Po pokraiinah odnade na.SrbiieJ vanj* industrije, AkcUo.vodi a. Draflai
u— Belokranjsko plsanice, eden izmed najlepših narodno«umctniških proizvodov domače obrti so se pojavile v izložbi urada za pospeševanje obrti na Dunai« ski cesti. Primerjajo te izdelke s prejš« njimi, moramo ugotoviti lep napredek. Pisanicc se bodo prodajale po več trgo« vinah in jih priporočamo publiki v na« kup.
u— Veliko javno tombolo prirede 27. aprila na Kongresnem trgu nižji poštni in brzojavni uslužbenci z mnogoštevilni« rr.i dobitki. Karte prodajajo vsi pismo« noše v Ljubljani, Šiški, Viču in Mostah po 3 dinarje. Segajte pridno po njih, ker Vas čaka sreča z odprtimi rokami. Zače« tek oh 15. Odbor.
u— Pobegi od vojakov. Vojaška oblast zasleduje radi pobega od vojakov sle« deče mladeniče iz Slovenije: Milana Sc« kolca iz Slivnice pri Celju, Antona Gru« bclnika iz Orlice, Franca Kojška iz Or« lice in Miha Pušnika iz Sv. Antona pri Slovenjem gradcu.
u— Izgnana za nedoločen čas iz ljub« Ijanskega policijskega okoliša je na pod« lagi poiicijskcga odloka Ema Kolar, sam« ska biagajničarka, pristojna v Brezno« Ribnica pri Slovenjem gradcu. Izgnanka jc znana vlačugarica in tajna prostitutka.
u— Policijsko prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« cleči slučaji: 2 tatvini, 3 prestopki pasje« ga kontumaca, 4 prestopki cestnega po« licijskega reda, 1 slučaj kaljenja nočnega miru in 1 slučaj prekoračenja policijske ure.
Is Maribora
n— Vojna muz!ka'bo začenši s prihod« njo nedeljo prirejala zopet stalno nedel j« ske dopoldanske proincnadnc koncerte v paviljonu mestnega parka pod vodstvom kapeinika I-Icrzoga.
a— Radičevičevo proslavo jc sklenila Slovanska čitalnica radi siceršnje kolizijc združiti 8 sokolskim zabavnim večerom, ki je tudi namenjen za soboto 5. aprila v Narodnem domu. Na tem večeru bo imci najprvo g. Borko slavnostni govor, nakar sledi program Sokola z godbo so« kolskega orkestra, pevskimi točkami ter * Ljubosumnost. V gostilni «Pri lipb v Mariboru 90 Je v. B.on&doliek ivsčsr mu-
pa sc to eksistenčno vprašanje invalidov na cn ali na drugi način nujno rešiti.
Iz Primorja
*	Ponarejene lire v prometu. Neki Anton Markič iz Kanala je menjal te dni v neki tržaški gostilni ponarejen bankovec za 100 lir, ki ga jc gostilničar takoj spoznal. Na policiji je Markič izjavil, da mu je neki Umberto Corradinl za 4000 lir «posodil» v ponarejenih bankovcih 20.000 lir. Ko ie prvega skusil spraviti «v promet« so ga že zgrabili in zaprli. Tudi Corradlni je bil aretiran. Ker clrkullra v Italiji mnogO ponarejenih bankovcev, naj jih v prometu naši trgovci sprejemajo z veliko previdnostjo,
*	Narodni tabori v Istri ln na Gorb Skem. Volilni shodi, ki se vrše po Istri in na Goriškem, kakor tudi v tržaškem okraju, se lzpreminjajo v prave slov.Mii ske narodne tabore. Kjerkoli se pokažejo slovanski kandidatje, se zbere na stotine in tudi preko tisoč zborovalcev in vrše se tudi improvizirani shodi. Povsod manifestira narod, tla je ostal zvest svoji rodni grudi, hi neomajan v svoji narod-ni zavednosti. Dr. Wilfan je imel preteklo nedeljo v Zabrežanlh shod, katerega se je udeležilo nad 800 ljudi, v Rakoto-lah preko 1500, v BadernI pri Poreču 300 in v Karoibi nad 100 volllcev. Ž enskim navdušenjem pozdravlja naš narod tudi kandidata dr. Stangerja, ki je Imel sijajna zborovanja na Buzeščlni. Po Goriškem skušajo sicer fašisti s svojo navzočnostjo na shodih slovenskih kandidatov izvrševati nekak pritisk na slovenske volllce, vendar dosedaj brez vsakega uspeha.
*	Dve žrtvi avtomobila. V predoru Sv Vida v Trstu jc avtomobil povozil V letnega cestarja Antona Tripperja in S! podrl s tako silo na tla, da je ubogi cestar obležal težko poškodovan. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico, kje1 pa jc žc Oez nekaj ur izdihnil. Druga žr tov avtomobilske nesreče jo bil 12 letu gojenec ljudsko šole Bazilij Kebcr. Be ček je stekel rt.\ro preko ulico Uiu«'1 stike, ko jc pridrvel mimo avtomobil 1 Rocola, ga podrl na tla in šel preko nje ga. Deček jo imel pod kolenom nog' strašno zmečkano in je izgubil tnuoj' luvi. Mrl je čez car Jtf.,
o
Težkoče Amimelseraove je
Raziskovalec Raouid Amundsen, kl se namerava podati letos poleti v balonn preko severnega tečaja, je žc lani nekako ob tem času poslal svojo ladjo Maud na pot, hoteč se prepričati o istlnitosti morskih tokov v bližini sibirskega ar-hlpelaga. Znani severni potnik Nansen je namreč pred časom postavil tezo, da obstoji poseben severnopolarnl tok, ki zanese ladjo vkovano v led, sam proti severu. Amundsen se hoče o Nansenovi trditvi prepričati, da jo lahko končno potrdi ali pa zanika.
Ekspedicija se dozdaj razvija zelo dvomljivo. Ladja «Maud», katera potuje pod poveljstvom kapitana VVistinga, se nahaja na odprtem ntorju žc leto dni in potuje zelo počasi. Morske struje so jo v zadnjih mesecih zanesle proti novo-5ibirskemu otočju, vsled česar se je Ainundsenovih prijateljev lotila bojazen, da bi «Maud» utegnila doživeti nemilo asodo broda »Jeancttc«, ki sc je nahajal v podobnih okolščlnah ter jc naposled propadel. Ledene mase so »Jeanetto« popolnoma strle severovzhodno od sibirskega arhlpelaga. Posadka se je sicer hotela spasitl In je sprva Imela za to dobre izglede, toda na koncu je vendarle do zadnjega moža zapadla kruti smrti. Ostanki razbitega broda so se pozneje našli na obali južne Grenlandije. Tja jih ie zanesel morski tok.
Položai Amundsenove ladje torej upra vičeno vzbuja slabe slutnje in pesimistične hipoteze. Glasilo geografskega društva v nizozemskem Amsterdamu se obširno bavi z ladjo «Maud» ln prihaja dc zaključka, da njena usoda dokazuje, da scvernopolarna struja nl stalna, ampak le slučajna. NVistingova ekspedicija nam reč jasno priča o tem, da morski tok v obližju severnega tečaja izbira vedno nove smeri. «Maud» sc jc v devetih mesecih samo za 400 milj približala svojemu cilju. To je čisto polževo pomikanje dalje In ne odpira razveseljivih perspektiv za prihodnost. Wlstlng pa se kljub temu nadeja, da pride končno vendarle v pravi tok, t. J. v čisto polarno strujo, ki ga ponese ua cilj v zaželjenem pravdi. —
Kakor je razvidno Iz tega, je Amund-senov poskus doseči severni tečaj samo s pomočjo morskega toka, zelo problematičen. Kot mož znanstvene doslednosti pa vseeno noče odstopiti od svoje koncepcije dokler sc potom VVIstingovc ekspedlclje sam nc prepriča o resnici, katero hoče izslediti za vsako ceno. In to ceno bo mogoče morala plačati ladja •Maud« celo s svojo eksistenco.
sile Grško z blokado prisilile k mirovanju, 1889. so pričeli nemili na Kreti, sledila so zopet leta domačih nemirov, leta 1897. je izbruhnila vojna s Turčijo radi Krete; končala je t evškim porazom, Kreto so zasedlp velesile. Leta 1898. brezuspešen atewtnx ua kralja Jurija 1.
Balkanske vojne se Grška udeleži vojaško v manjši meri, zasede Solun, se pa znatHeje udeleži sledeče srbsko-bol-garske vojne na srbski strani iu dobi v bukareškem miru vso Tracljo iu južno Macedonljo. Leta 1913 pade kralj v Solunu kot žrtev atentata.
Sledi mu sin Konstantin, čigar vloga v svetovni vojni je znana. Ožcujen je bil z Zofijo, sestro Viljema II. Leta 1917. jc moral zapustiti Grčijo in jc za svojega naslednika designiral drugega slua Aleksandra, ki jc pa umrl na zastrupljenju krvi. Leta 1920. se izvrši plebiscit, večina pokliče Konstantina nazaj (1. 19211.), toda nc za dolgo. Po izgubljeni nialo-aziiskl vojni ln po veliki katastrofi pri Smlrnl sc njegov prestol zopet zamaje, Konstantin odide drugič v pregnanstvo in umre v Palermu. Na tronu mu sledi prvi sin Jurij, oženjem tik na to (27. februarja 192!.) z rumunsko princoso Elizabeto. Toda dogodki so prestol žc omajali, da se nl mogel vzdržati, žc itak prisojen! tt-nilr tega ob tnorju živečega in
spreminjajočega ljudstva so še povečale lu netile polmllljonske množice Iraških in maloazlisl'llt beguncev, neprestane skupine zarotnikov Ud. Grčija je danes v kaosu. Šo leta 1921. so od 369 poslancev imeli Gunarisovl mouarhistl 21-1 mož večine. I eta 1022. pa je revolucionarna vlada Gonatas-Plastlras že mogli obsoditi pet uglednih državnikov na smrt In ie obsodbo Izvršila.
Dogodki zadnjih mescev so šc v živem spominu. Republikanci so prisilili kralja, da ic zapustil s svojo rodbino Grči io, niso pa rs» mogli prisiliti, da bi se odpovedal prestolu. V nadl. da bodo vo-liici odobrili njihovo politiko, so šli v nove volitve, ki pa so prinesle na površje vcni/dlstlftio nevtralne skupine. Venizelos sc ic v trluinfu vrnil v domovino, ki pa io ie moral Se ro par mesecih pod pritlrVom republikanskih ofl-clriev zopet zapustiti. S tem so prišli na krmilo r-.rpct republikanci, ki so Izvedli svoj program in včeraj v parlamentu odstavili kralja Jurija in dinastijo Gliicks-burg ter proklamirall republiko.
Pri nejasnih razmerah, kl vladalo "e vedno v Grčiji, sicer ni gotovo, da bo republika definitivno ostala, zelo verjet-' no na ie, da sta kralj Jurij In kraljica Elizabeta, čijili sliko prinašamo, za ved-1 no Izgubila grško krono.
šili izkustev In zadnjih tehničnih pripomočkov. Dolg je 200 m, težak 41.300 kg, v premeru pa meri 27.64 m. Za pogon je pripravljenih pet motorjev po 400
konjskih sil. Motorji so spravljeni v potih ladjicah. Zrakoplov lina več gondol iu ni namenjen samo zrakoplovcu in njegovim pomočnikom, temveč tudi drugim potnikom. V njem bo prostora za IS do 20 potnikov, kl bodo na zrakoplovu lahko tudi prenočevali. Kabine sc bodo ponoči kratkomalo pretvorile v spalne sobe. Opremljene bodo popolnoma moderno z vsem komfortom. V njih bo ua razpolago cclo topla In hladna voda. Kuhinja na zrakoplovu bo iz aluminija, kuhalo pa sc bo s pomočjo elektrike, j Brzina zrakoplova bo približno 105 do j 110, največ pa 120 km na uro. Zrako-1 plov bo letel najprej čez Švico in Fran- j cijo do biskajskega zaliva, od tam pa I sc poda ua pot v Ameriko. Strokovnja-
ki menijo, da bo zrakoplov preletel ocean v petih dnevih in da se bo prvi polet lahko vršil že koncem letošnjega maja.
X Koliko prednikov Ima vsak člo-vek. Neki francoski list je nedavno objavil zanimive podatke: Izračunal je namreč, koliko prednikov Ima vsak človek. Cc sc na vsako glavo računa trinajst generacij nazaj, naštejemo 16.380 prednikov. Ako pa človek računa nazaj do svojega sedemdesetega kolena, t j. za človeka današnjega časa do 14. stoletja nazaj, lahko naštcjc 131.072 prednikov. Kralj Luis XIV. jc Izračunal, da je Imel 13-1 milijonov 217.728 prednikov: vojvoda Granimont, zunanji minister cesarja Napoleona pa je naštel kar 17 milijard ljudi svoje krvi, kl so živeli pred njim. Po teh številkah sodeč, nismo ljudje na svetu tako osamljeni kakor navadno tožijo pesimisti.
Po slovanskem SFetu
Usoda grških dinastij
(K proklamacijl grške republike.)
Orška je po svoji notranji zgodovini najnemirnejša država Evrope. Po osvo-bojenju Izpod Turčije (1. 1828.) je Grčija bila nekaj let republika, toda po izredno krvavih notranjih borbah in po umoru predsednika Joana Kapodistriasa se je po želji Anglije uvedla 1. 1832. monarhija. Prvi grški kralj jc bil Oton, sin Lu-dovika I. Bavarskega, Wittelsbachovec. Ves čas svoje 301etne vlade ie bil poln liomatlj, zapletkov in konfliktov na zunaj in znotraj. Kakor v zadnjih letih, so se tudi takrat neprestano vmešavale An-clija, Francija, pa tudi Rusija in Turčija v grške zadeve. Leta 1862. so Grki kralja odstavili, še Isto leto glasovali, In sicer Je neznatno večino nad sinom angleške kraljice dobil danski princ Jurij iz rodu Schleswig - Holsteln - Sonderburg-Glticksburg. Tri »zaščitne velesile, so ga potrdile In Je nastopil vlado leta 1863. Njegova dinastija je torej vladala ravno 60 let. Srečna nl bila. Vseh 60 let je napolnjenih z neprestanimi težavami, procesi, škandali, permanentnimi krizami kabineta, zarotami, glasovanji, finančnimi krahl, vojnami in porazi. Leta 1876. se je Grška zapletla skupno z Rusijo v vojno s Turki, po kateri je Grška pridobila del Tesallje. Leta 1886. so vele-
Zojpst kosec sveta
aH VotiliSka Johanca na Moravskcm.
Človeštvo jo po vojni nervozno iu nemirno. Večkrat pride v ekstazo, v kateri izgubi zdravo pamet in razsodbo. To nervozno razburjenost tešijo mnogi s spiritizmom in verskim fanatizmom. Često se spaja obojo in tvori ozračje teme. Tako poroča »Českč Slovo* iz Pferova:
»Sredi rodovitno Hane, ob železnici Pfcrov . Brno, v Nemčlcih, kjer jc velik cukrovar in klerikalno meščanstvo, je začel neki študent organizirati posobno sekto, ki veruje, da bo 24, junija 1924 konec sveta. Ta sekta ima okrog 400 pristašev. Študent jim prodava ter dela razne hokuspokuse, pri tem pa loži neka žema na tleh tor igra Devico Marijo, nad katero sc vzpenja pridigar študent v sveti grozi in zamaknjenosti.
Pristaši te sekte se res pripravljajo na konc-c sveta. Zaklali so že pet, prašičev, prodajajo nepotrebno obleko, pohištvo tor si puste samo to, kar jim bo zadostovalo do 24. junija t. 1.»
»českč Slovo« na koncu šc enkrat poudarja, da to poročilo, ki ga je dobilo iz Prerova, ni pretirano.
X Turški princi v Budimpešti. Ma-džarsko-turško pobratimstvo, o katerem naši ljub! sosedje toliko govore in pišejo, se je v praksi prvič pokazalo na način, kl ga Madžari pač niso pričakovali in ne želeli. Po izgonu kalifa in niegove rodbine se je namreč zatekla v Budimpešto cela vrsta turških princev, s katerimi sedaj Madžari ne vedo kaj početi,
zlasti ker je vsak princ pripeljal s seboj kar več žen. Včerajšnji budimpcštanskl listi beležijo zato žc prav suhoparno zopet nov prirastek: v hotelu »Brltania« se je naselil v pondcljek princ Malimcd Ravfik s tremi ženami. Princ sl je rezerviral šest sob, na policijski prijavnici pa je označil svoj poklic z besedo «begu-nec«.
X Nemci hočejo svoje kolonije. 2e
zadnjič smo poročali, da je Iznašel profesor Kattvvinkel v Monakovem sredstvo zoper spalno bolezen, kl strahovito razsaja po Afriki. V sredo je imel omenjeni profesor predavanje, med katcrhn izvaja, da bodo Nemci to zdravilo. Imenovali so ga «Beyer 205» strogo varovali in ga izdali le proti visoki denarni odškodnini ali pa proti vrnitvi nekdanjih nemških kolonij.
X Ponarejeni dolarji. V ameriških vladnih krogih vlada veliko razburjenje vsled razkritja falzlkovanja dveh milijonov dolarskih bauknot. Kompromitira-nlh Je več uradnikov državne Zvezne banke, ki so bili v stikih s ponarejevalci. Po poročilih iz Was!iingtora se vsa Javnost zgraža nad vsak dan rastočo korupcijo. Ministri iščejo zaslužek s podelitvami petroicjskili in drugih koncesij ter radi zaprejo oči pri zakonu o prepovedi alkohola. — Upajmo, da bodo naši Amerlkanci pazljivi in prinašali ali pošiljali domov le prave dolarje.
X Atlantski Zeppelin. V Frledrlchs-iiafnu v Nemčiji se pravkar dovršujc naj novejši zrakoplov Zeppclinovega tipa, katerega izgotavljajo Nemci za Ameriko na račun reparacij. S tem zrakoplovom nameravajo Američani leteti čez ocean. Zrakoplov se gradi na podlagi naibolj-
Poljsko-češki odnošaji v ski ^
Povodom definitivne rešitve javorln-sltega vprašanja pu vclcposlaniški konferenci je češki in poijski tisk ponovno obširno razpravljal o medsebojnih od-nošajih med obema državama. Tudi to pot seveda ni manjkalo ostrih ncpomlr-ljivih glasov z obeh strani, vendar pa so se razveseljivo pojavljali glasniki bratskega sporazuma in zbllžanja. Beležimo danes članek, kl ga Je objavila v svoji 47. številki varšavska »Gazctta«, kl pravi med drugim:
«... Poljskočeškl odnošaji nimajo pomena le za ta dva naroda kot soseda; Cehom in Poljakom gre namreč za obrambo pred skupnim sovražnikom in za skupno delo v taboru evropskih držav, kl so si postavile za glavno nalogo, braniti versajskl mir. Pošteno in tesno sodelovanje Poljske In Češkoslovaške Je eden Izmed glavnih postulatov mednarodne politike pri vzdrževanju versajske-ga miru. Nadaljno trajanje spora bi pomenilo, da manjka ene izmed glavnih vezi v verigi vplivov in zveze, ki Evropi zagotavlja trajen mir. In tu leži bistveni vzrok napetega delovanja vseh či-nlteljev, ki nočejo pustiti, da bi so oba naroda spravila. Največji protivnlk! sporazuma in sodelovanja poljsko-češkega so zato na Poljskem germanollll.
Najvažnejši problem češke ln poljske politike jc (poleg obrambe mej) narodna konsolidacija lastnega ozemlja. Ta problem mora postati podlaga sporazuma in sodelovanja obeli narodov...
Cas sporov sc končuje; treba Je sedaj lealno misliti o metodah skupnega dela. Skupna obramba pred Nemci, skup na politika sporazuma z Rusijo — evo, to jc nadpis, ki ga mora imeti novi, bodoči oddelek zgodovine poljsko-čeških odnošajev.»
Telovadne tekme čeških iešolcev
go in na bradlji. Višji oddelek dijakinj pa tekmuje v prostih vujah, v teku na 00 m, v skoku v viSiuo z zaletom, v metanju žosje z ročajem in na bradlji z neenako visokimi lestvinami. Tudi v igrah in v Slafelnem teku bodo tekmovale učenke srednjih šol. Kjo se bodo tekme vrSi-le, v Pragi nli v Umu, So ni določeno.
sredo j«
Odbor telesnovzgojne sekcije prolesor-jev češkoslovaških srednjih Sol pripravlja letos pod pokroviteljstvom ministrstva Sol ln prosvete ter ministrstva zdravja in telesne vzgoje telovadno tekme za dija-šlvo. Tekmovali bodo v vrstah po 6 dijakov z enim namestnikom, in sicer spadajo v nižji oddelek dijaki iz IV. in V. razreda v slarosli 14 do IG let, v viSji oddelek pa dijaki iz VI. do VIII. razreda v slarosli preko 10 let. — Nižji oddelek tekmuje na drogu, bradlji, v teku na 60 m, v prostih vajah, v metanju žoge (2 kg) in v skoku v daljino. ViSji oddelek na drogu, na konju na Sir z ročaji, v metanju krogle (5 kg), v skoku v daljino z zaletom, v teku z ovirami na 100 yard in v prostih vnjali. Vrhu tega se vrSe tekme nižjega oddelka v troboju (skoli v daljino, metanje žoge in tek nn G0 m) in tekme višjega oddelka v petoboju (oba skoka, metanje kroglo in kopja ter tek na 100 yard). Na sporedu je ludi Stafetnl tek iu tekmo v igrah. — Za dijakinje so določene tekme v nižjem oddelku v prostih vajah, v teku s kralko holebnico, v skoku v viSino z zaletom, v metanju žo-
Ruski kmet
V »Krestjanskl Rusiji« (Praga) piše nekn učiteljica .katera jc bivola v Rusiji na deželi, o kmečkem razpoloženju. Za kmeta pomeni revolucija samo prilasti" tcv gi-aščakove zemlje. Polje sc obdela, četudi rodi manj nego prej, ker primtnj« kuje gnoju. Tnin, kjer sc jc zibala prej samo gosposka pšenica, stojijo nove vasi; .snažne lesene hišice, katere šc niso po« stalo temne od dežja, nove slamnate stre« lic. Oni, ki stanujejo tain, sc dobro po« čutijo.
Kmetje smatrajo, da so si prilastili zemljo po pravici, nc pa z močjo. Tudi vaški komunisti verujejo, da jc prepustil zadnji car kmetom vso zemljo izdajal« ccv«gospodov s posebno listino in zlatim pečatom. Drugače pa kmetje niso komu« nlsti. Revolucija jim jc prinesla rnzred« no samozavest. Zdaj vidijo, da so oni pravi gospodarji dežele in sc nc smatra« jo kot pred vojsko za manj vreden pod' rejen sloj. Ako sc razmere predrugačijo. Hodo kmetje gotovo povrnili prejšnjim lastnikom pohištvo, živipo in drugo, čo ni bilo to kupljeno in prodano pred pri« čami.
Kmetje niso zadovoljni s sovjeti. Nova vlada bi morala biti »razumnejša«, misliti manj na pisanje in več na delo. Zoni« mivo pa jc, da so pri kmetih sosedske vezi bolj trdne nego razredne. Nc dvo« mim, poroča dopisnica, da bi naši kmetjo imeli radi župana izobraženega človeka a nc kmeta. Razredno izključnosti ruski kmet ne pozna.
Rnšinov kip v čeSkem parlamentu.
Prcdscdništvo češkoslovaškega parlamen« ta jc na svoji zadnji seji sklenilo, da so postavi v dvorani budžetnega odbora doprsni kip pokojnega znamenitega če« škega finančnega ministra dr. Rašina.
Memoari dr. Bilinskega. Neka var« Savska založba pripravlja edicijo memo« arov bivšega avstroogrskega finančnega ministra Bilinskega. Bilinski jc bil, kakor znano v začetku vojne finančni minister, kateremu je bila podrejena tudi Bosna in Hcrccgovina. Poljska javnost pričaku« jc teh memoarov z velikansko napeto« stjo. Bilinski napoveduje senzacionalna odkritja o tajnah avstrijske politike pred vojno s Srbijo in o prvi vojni dobi.
Ruska literatura na Kitajskem, —i Univerza v Pekingu jc nedavno pozvala ruskega dramatika S. Tretjakova na ki« tajsko univerzo, da bo tam predaval o ruski literaturi. Trctjnkov jo povabilo sprejel.
Nova bolgarska revija. Pred par tedni jo v Sofiji izšel prvi zvezek novo revije <BoIgarska umetnost«. Mesečnik je namenjen književnosti, umetnosti in grafiki. Izdajatelji hočejo napraviti iz nje kulturni vestnih, ki naj bi odgovarjal berlinski ruski «2nr-ptici>.
Shaw: Cezar in Kleopatra
Dejstva, da je G, B. Shaw danes fden izmed redkih angleških dramatikov, kl so slavni po Evropi, ni tajiti. Toda res je tudi, da je ta slava bolj umetna, nego resnična, brnlj narejena, nego iskrena. Sliavv je postal moden in ljudje se boje, da no bi bili moderni, 'iko bi Shawa ne fiitali, in gledališča, l<i ga ne igrajo, se pač smatrajo za zaostala, konservativna, morda celo re-"kcijonarna. Toda že dolgo se pojavljajo pogumni gkisovi, ki primerjajo fihavvova dela — romane, drame, eseje i. dr. — z raketami: hrupna so, par hipov sijajno blesteča,- a končno je le največ dima in neprijetnega duha.
Res je, da ima Shaw precej ltavstič-nega humorja nekako hetaejevake iro-uije. da je njegova satira ostra in smeli, da zna presenečati, včasih imponl-'iiti z aforističnimi duševnimi utrinki, izvrstno obvladuje tehnično stran, Piše krasen stil ter da je često imper-[inonten napram Angležem. Najmanjc
poet, in njegova originalnost jo naj čišče prisiljena, prav Židov dco na tlt lit izkonstruirana. Vso obračati na giavo in narobe, zatrjevati baš ti.no, wsar ne trdi živ krst, rogati ss prav onemu, kar ie druuim častitljivega ali
cclo svetega, vse to zna izvrstno, fra-pantno. Človek ostrmi, se zgane ali so M,mejo. V prvi.m hipu, V dr t-cm pomišlja in maje z glavo. V tretjem pa skomizgne z ramo in je razočaran.
Naš okus ga trajno ne prona;n. Ako čitnš njec > \ o dramo ali njegov roman, začneš kmalu pešati in opešaš davno pred koncem. Težko je pač uživati, kjer ne veš, ali naj je povedano resno ali šaijivo ali tetina ali cinizom. Angleški mentailitot je našemu čisto In j.
Historična komedija v petih dejanjih »Cezar in Kleopatra« naj bi bila persiflaža historičnih dram, menda v prvi vrsti Shakespearovih. Sliavv sma-jtra za atiahronizem, ako si pisatelj rc-jkenstruira zgodovinsko osebo ao njih izrekih, spisih in dejanjih, a sam priznava, da je njegov Cezar kombinacija Nolsona in Glndstona. Torej Anglež do kosti. In Britancu je takisto modem Arvrlcž. ki niti plavati nc zna, a kriči: »Hiphlp, hurra!« L. 47. pr. Kr.
Take originalnosti presenečajo, a n-.* imponirajo. Zabavno so, a ostavljajo vonj po raketi. V drami naj bi gledali razvoj značajev, konflikte, zmago ali padec. Toda Cezar ostane ves čas isti: starikav, ničemern dobričina. ki se kot trozen filozof nikoli no prenagli, dalolcovidneiši od tovarjšev, a v celftm
mož. ki ima svojo uspehe zahvaliti I red vsem manjši pameti, nižji kulturi in večji nestrpnosti nasprotnikov. Zmaguje torej z angleško pasivnostjo in neumorno delavnostjo, nikakor pa nc z izredno genialnostjo. Napram Kleo-patri jo lo še papaček in napram življenju resigniran, ker je pač že utrujen in vsega naveličan.
Takisto ostaja Kleopatra otroška barbarka od kraja do konca; krasna mačica, krvoločna, ljubko neumna ženska, ld hrepeni le še po močnem in lepem možu. Njena aktivnost jo ali smešna ali živalska. Cezarjeva vzgoja ne rodi večjih uspehov.
Aktivno so strans ke osebe. Ftata-tccta, Kleopatrina odgojiteljica in upravitoljica dvora, v resnici pa vladarica, dokler .ie ne zakolje Rufio, Cezarjev energični poveljnik, popadljiv knkor pes, in Potliinns, politik spletkar. Kakor glavne in stranske pa so po Shawovl maniri nekoliko karikirane vse, tudi najmanjše osebe, vso gledano s trezno posmehljivostjo in ironijo. Vse pa so narisane plastično, dosledno, živo. Ta karakterlzaclja spada pač k glavnim vrlinam Shawove umetnosti, igralcem na njih delo prav Izdatno olajšuje.
EekJl smo že, da je bila Dredfit&va
prav skrbno pripravljona. lepo uprizorjena in jako dobro naStudiarna. Režiserju S c s t. u torej vse priznanje. Za oči in ušesa je priredil mnogo naslajanja. G. S k r u š n v jo ustvaril zopet nt kaj ici-ih, zanimivih dekoracij, ki imajo svoj stil in poezijo. Lo žal, da je publika preblizu odra in zato nedost-a-je perspektivo, ki bi tvarnosti odmaknili <lo višjega občutja.
Vse osobje se jc posvetilo igri s posebno vnemo in čutnim respektom. Žal, da so je ta vnema prečosto pri solili in v ansamblih izražala tudi v for-siranjti dasilk. Le deloma .io, tega krivo tudi malo zelo akustično gledališče
0. Putjata kot Cezar je bil v maski in govorici prav dober, za naš okti-. malce patotiški in pozčrski, a izvajan dosledno ter z resnično simpatično do-brotnostjo in duhovitostjo. Svojo veliko ulogo je turli govoril z vsega priznanja vredno jasnostjo.
Ga. Nablocka je zaigrala Kleopatro z mačjo prožnostjo in gracijo. Bila je lopa. pikantna tigriea. Horda bi pa tej ttlogl boljo ustrezala nežna, tudi telci-iio šc otroška osebica. Gn. Nablocka ie imela cclo vrsto slikovitih ali srč-kanlh seon, ki smo jih uživali z očmi, a se jim upirali z ušesi. Nie-na trovori-
ca je namreč, žal, mestoma netimljivj, in kričava.
Ga. Marija Vora jc imela v Ftatate-i 'i izvrstno ulogo. Navadno jo smatrajo za komično. Naša tragedka jo je vzela resno dramatično. To je njena pravica. Izvajala jo je dosledno, dojm-ljivo, efektno. Zal, da je tudi ona včasih preglasna in v govorici zategujoča.
Izvrsten tip je postavil v maski in govoru gosp. Lipah kot Pothinus; dokazal jo znova svoj talent za fino ka-rakterizacijo. Tudi njegova dikcija je lopa. Pohvalno ie omeniti daljo gosp. SkrbinSka (Iluflo), ki ustvarja vodno premišljeno in z detajiiranlnii črtami svoje značaje, gosp. Točka (Britanus), gosp. Cregorina (Lue. Septimus), gosp. Drenovca (jako lepo vzrasel Sicilec Apollodorus), in gosp. Pluta (Peraljoc). Vsi so sc zelo potrudili.
TrcJgtava j r v splošnem ugajala ia vsaj spočetka zanimala. Vzlie izdatnim krajšavam pa igra vendarlo utruja še vedno z dolžinami, in jo končni vtisk resnično najboljo označen z izrokoin tovariša: »Mnogo ambicijo, vika in krika skoraj zn nič« . . . Odlutjali smo kakor Cezar utrujeni in resiguiraaii.
varno, da znaša cclokupni nemški denarni obtok v rentnih markah, papirnatih mar« kali in zasilnem denarju okrog 2700 mi« lijonov zlatih mark. Majhno število nov. čanic novo banke torej v notranjem pla« čilnem prometu ne bo igralo velike vlo« ge in sa zato tudi radi teh novčanic ni
Obrtniško zborovanje v Ptuju
Ptuj, 24. marca.
V Ptuju se je vršil danes obrtniški shod, katerega je sklicala Zveza južno- c, štajerskih obrtnih zadrug. Na shodu so se I bati inflacijske nevarnosti. Iz emisije teh obravnavala davčna vprašanja, vprašanja J novih zlatih novčanic, ki sc bodo glasile kreditov za malega obrtnika, delavsko za- ravno tako kakor glavnica banke na fun> varovanje in delavni čas. Zanimivi dnev-1 tc štcrlingc, nc bo resne opaznosti za ni red jo privabil na zborovanje obilo \ rentno in papirnato marko, število obrtnikov tako iz Ptuja knkor tudi I Značaj nove banke bi sc malo spre. iz okolice, kl so nupolnili veliko dvorano j menil, čc bi se ji sploh nc dovolila pra« Narodnega doma. Shoda so je udeležil vica emisije novčanic. Pomen tc emisij, med drugimi kot zastopnik vlado okraj- ske pravice bo v tem, da se bodo s temi
ni glavar vladni svetnik g. dr. Pirkmojer. Prisotno jo bilo tudi mnogo obrtnikov iz Maribora, iz Ljutomera in drugih krajev.
Shodu je predsedoval g. Ivau Rebek iz Celja. Pozdravil je navzoče ter predal besedo davčnemu nadupravitelju g. Mcgli-5u, ki je v obširnem referatu pojasnil vsa sa obrtništvo važna davčna vprašanja. Za njim je poročal o kreditih malega obrtnika g. J. Volk iz Šoštanja. V daljšem poročilu je predavatelj orisal težak križev pot. ki ga more prehoditi obrtnik pri iskanju kreditov. Da bi se obrtništvo opomoglo, bi se moralo v vsakem kraju, kjer se nahaja večje število obrtništva, ustanovili hranilnico, iz katerih bi obrtniki lahko črpali sredstva, kl bi jim pomagalo pri vzdrževanju obratov.
G. dr. Pless iz Ljubljano je podal izčrpen strokoven referat o delavskem zavarovanju. Njegovim izvajanjem, podprtim i zanimivimi statističnimi podatki, so sledili navzoči z velikim zanimanjem. Govoril je o ncdostatklb zakona o zavarovanju delavcev, v glavnem jo pa grajal visoke upravne strošlio pri okrožnem uradu v Ljubljani, ki ne sloje v nikakem sorazmerju z dohodki urada.
O delavnem času je govoril g. Rebek,
novčanicami pritegnile v notranjosti kro« žeče inozemsko novčanicc, kakor dolar, ji, goldinarji, funti, 1:1 bi služili za nem« škc kreditne potrebe. Seveda sc ta cilj nu bo mogel v polni meri doseči, ker ro ccni svota v Nemčiji krožečih inozem. škili novčanic na 500 milijonov zlatih mark. Tc novčanicc in posebno števil, nejši denar nove banke bodo služili zn I olajšanje zunanie nemške trgovine. Od« ! kar jc papirnata .marka v inozemstvu j izgubila vsako veljavo, sc jc morala nem ' ška trgovina z inozemstvom posluževati izključno le deviz, ker rentna marka ve« Ija samo za notranji promet. Namesto deviz sc bo mogla zunanja trgovina posluževati sedaj žiralnega denarja in nov« čanic nove Zlatodiskontnc banke.
Nemški valutni sistem sc tako vedno j bolj komplicira in bodo v prometu v glavnem štiri vrste denarja. Notranja tc« meljna valuta ostaneta rentna in papir« nattt marka, a valuta za mednarodni tr« govinski promet bosta zlata novčanica in zlati žiralni denar nemške Zlatokrcditne banke.
Polovico delniške glavnice nove banke, to jc okrog 100 milijonov zlatih mark, prevzame Državna banka, ki ne bo pod«
rezultat so je zahvaliti predvsem povo-čanomu izvozu tekstilij. Povečal ce je v februarju iz /oz v Avstrijo za 181, v Nem čijo za GO, v Jugoslavijo za 52, v Italijo z n, 15, v Madžaisko za 20, v Ameriko za 27, v Rumunijo za 32, v Anglijo za 11, v fivieo za 38, v Poljsko za 15, v Francijo za 7 milijonov Kč. Ostalo povečanje gro in račun drugih držav.
= Osnovanje r.ovc emisijske banko v Madžarski. Iz Budimpešto poročajo, da bo madžarska vlada to dni prodložila parlamentu zakonski predlog o osnova-nju Narodne banko s temeljno glavnico v znesku 30 milijonov zlatih kron.
— Sladkorna produkcija Nemčije jo znašala do vključno januar okrog 22 milijonov centov sirovega sladkorja (v istem času predhodnega leti 28.3 milijona centov). Predelalo ?o jo 114 milijonov centov sladkorno pe:o proli 180 milijonom v predhodnem letu.
........	„_ pisala teh delnic iz lastnih deviznih m
ki io primerjal razmero pri nas z razme- ,	.	, , , . , . .
jc	' '	i	.	zlatih zalog temveč dobi v to svrho od
rim. „ drugih državah, kier se je lak-' , , , ,	, .
"	' ' ' • nekega mednarodnega zasebnega konzor«
tično žc davno prešlo k devet,- odnosno , ... . .... , -, . ^ , .	i i j . ; ctju kredit pet milijonov funtov šterlin«
deseturnem delavniku Zahteval je da so, ( ok	milijonov zlatih mark).
tudi pr nas v obrtništvu uvode 10 urni , Drugo p0,040 delniike „hvrlicc, torc'j
„ 1 V ...	, ■ • , nadaljnih 5 milijonov funtov šteriineov,
Po referatih se je razvila zanimiva «io- j prevzamo ali g(lrantira kon;!ordj nemških
bata, katere so se udeležili g. Džamonja, dr. Brumen, g. Zadravec iz Središča, doktor Firkmajcr in drugi. Po dolgi debati se Je glede davkov sklenilo, da se prepusti natančnejšo stilizacljo rosolucije odboru Zvezo. V glavnem se je zahtevalo, da =e pozove vlada, naj skliče že na gospodarskem kongresu v Zagrebu predlagano inketo za izenačenje davkov. Dokler se
lo ne zgodi se naj neznosna davčna brc = Pos ešcIlJe trg0V|nsUIIl p0(,a]nn] z mena olajšajo v smislu predlogov, ki jih ;(;llijo Jz Boogra(1a poro&jo. Po^janja je ze stavila Trgovska in obrtniška zbor-,7a skIf.n;tcv trffovillsko po(?odhc z"Italij0
mca v Ljubljani.	! potekajo znatno hitrejše, odkar sta obo
Glede obrlnih kredilov se je sklenila 1 clelf,gaciji preioJi 0(1 svojm vlad novo in.
bank. Razen tega dobi Zlatodiskontna banka nadaljnji kredit v inozemstvu do 200 miljonov zlatih mark v obliki redi« skontnega kredita za menice, ki jih ima nakupovati banka. Skupaj prejme torej Zlatokreditna banka deviznih in zlatih vplačil v višini 400 do 500 milijonov zla« tih mark.
štvenega napredka. Deca je z žarcčiml lici poslušala dcklamacljc In Igre sokolskega naraščaja.
Ob 7. zvečer pa se jc vršil družabni večer članstva in sokolsko mislečega občinstva, kl sc je ob zvokih godbe Dravske divizije razvil v lepo prireditev.
Zdravo!
MIROSLAV AMBROŽIČ novi načelnik .Fnsoslovenskega Sokolskega Saveza.
resolucija, v kateri se poziva vlada, da z brezobrestnimi posojili pomaga obrtništvu pri ustanovitvi posojilnic. Nadalje so graja postopanje vlade, ki ni smatrala za potrebno, da bi k izdelovanju zakona o Državni obrtni banki pozvala tudi obrtništvo iz Slovenije.
Zakon o delavskem zavarovanju se naj p sodelovanjem obrtništva preosnuje. So-cialno-zavarovalnim institucijam je priznati popolna avtonomija v stvarnem in teritorialnem oziru. Predvsem se ima pa uprava okrožnega urada v Ljubljani takoj temeljito reorganizirati, poslovanje v uradu poenostaviti, upravni stroški znižali in s tem tudi omogočili znižanje zavarovalnih prispevkov na statistično utemeljeni minimum .
Na predlog g. Senrarjc se je sklenilo, da se protestira proli temu, da ni vlada io do danes sklicala gospodarskega sveta. Novak iz Maribora je predlagal resolucijo, v kateri poziva vlado, da stori potrebno, da se vajencem zabrani pristop k političnim društvom. Predlog jo bil soglasno sprejet. Na predlog g. Božiča, predsednika gostilničarske zveze iz Celja, se je sklenilo, da se shod priključi sklepom Zveze gostilničarjev glede sprememb taksnega zakona. Kumerc iz Ptuja je ožigosal postopanje nekaterih naših faktorjev, ki naročajo blago, ki ga je mogoče dobiti v državi, za dražji denar v inozemstvu. Končno je pozival g. Cuček, da se pri nas vzbudi zanimanje za ustanovitev zadrug za gradbe hiš, da bi tako postala tudi Slovenija deležna brezobrestnih državnih posojil.
Okoli 13. ure je nato g. Rebek z zahvalo za obilno udeležbo zaključil to krasno uspelo manifestacijo štajerskega obrtništva.
Nemška zlatodiskontna banka
Nova Zlatodiskontna banka, ki naj bi bila nekak prehod k bodoči Zlatonovča* nični banki, bo po vesteh iz Berlina pri« čela poslovati v nekaj tednih. Njen sedež bo v Berlinu, dočim bo sedež Zlatonov« čanične banke kje v inozemstvu. Držav« na banka bo imela večino delniške glav. niče Zlatodiskontne banke, ki se bo na« hajala tudi popolnoma pod njenim var« stvora.
Opravljala bo Zlatokreditna banka tro je funkcij, in sicer bo kreditna banka t prvi vrsti za industrijo, banka za zu« nanjo trgovino in ob enem novčanična banka. Prvi dve funkciji bosta tesno zdru ženi in sta glavni, dočim bo fuhkcija novčanične banke prccej omejena, ker bo smela banka izdati novčanicc Ic do vrednosti 100 milijonov zlatih mark. To jtevllo ie izMduo.,jji«hno. ako vpoštsi
strukcije
Skupščina Centrale Industrijskih j korporacij v Beogradu se bo vršila letos i dne 11. aprila. Na dnevnem redu bodo podrobnostna poročila o delu centrale, o stanju našo industrijo v prošlem letu in trgovinske pogodi« v zvozi z našo industrijsko delovnostjo.
= Savez naliavliačkih zadruga državnih činovnika in zakup Belja. Iz Beograda poročajo, da je glavni odbor omenjeno zveze na svoji seji sklonil, da se udele-i licitacije za nakup državnega posestva Belje, ki so ima dati v zakup na dobo 30 do 40 let. Zveza jo nedavno poslala na Bolje svojo dologate, da proučijo rentabilnost posestva. Ker jo bi! njihov referat povoljon, zato je sedaj odbor sklonil udeležbo pri licitaciji.
Nova železniška proga. Na predlog direkcijo za gradnjo žoloznio je prometno ministrstvo zaključilo, da se tekom nastopnega meseca ima vršiti licitacija za gradnjo progo normalnega tira od Niša do Prokuplja. Proga bo dolga 23 km.
Sodelovanje zagrebške trgovske In obrtniško zbornice z beograjsko. V Beogradu so jo nahajal predsednik zagrebško trgovsko in obrtniške zbornice g. Via dimir Ar ko, ki so je sestal z zastopniki beograjske trgovske in obrtniške zbor nioe glede sodelovanja v nekih zadevah.
= Živinski in kramarski sejem v Velikih Poljanah pri Ortnoku se bo vršil dno 10. aprila 1024.
Dobave in oddaje. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 15. aprila ofortalna licitacija glede dobavo rezervnih kotlov, propelerjev in vreten za minonosoe in dne 14. aprila glode dobave 2000 Manosmanovih covi brez šive. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani podaljšuje rok za predložitev ponudb glo do dobavo 300 komadov verig za ročico do 28. marca. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu so bo vršila dne 3. aprila tretja ofertaina licitacija glode dobavo 30.000 ton morake soli. — Dno 15. aprila so ho vršila pri ravnateljstvu državnih železnic oferlalna. licitacija za bar vanjo železno konstrukcijo mosta preko Donavo v Bogojovit. Natančnojše so izve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Češkoslovaško pričnejo po poročilih dunajskega časopisja dno 27. marca na Dunaju, kamor prispejo danes češkoslovaški delegati. Pogajanja bodo trajala zaradi obsežnosti gradiva dva do tri tedne in se bodo pote.m nadaljovala v Pragi.
= Naraščanje češkoslovaškega izvoza. Iz Prago poročajo: V mesecu februarju jo znašala vrednost iz Češkoslovaško iz-voženoga blaga 1254 milijonov proti 800 miiiisnem Kč v, iaD.uar.iu, Za ta usodni
ANUŠKA CIGOJEVA prva načelnšea ,'ugoslovenskcga Sokoiskega Saveza.
10 Botnica Sokolskega društva v Mostah
«Sokol» v Mostah jc praznoval 18. in
19. marca desetletnico svojega obstoja. Dne 18. marca se je vršila zvečer slavnostna predstava «Divji lovec«. Velik ko rak je napravil dramatični odsek. Presenečeni smo bili z igralci, ki so podali nekatere prizore popolnoma dovršeno. Najbolj požrtvovalnim članom in članicam dram. odseka so bile od njenega načelnika br. Pfcifferja izročene diplome za njihovo požrtvovalnost. — Med odmori je sviral orkester Dravske divizije. — Častno pa je od moščaiiskega občinstva, da se zaveda važnosti »Sokola« in je napolnilo prostorno dvorano do zadnjega kotička, kar bi bilo želeti pri vseh predstavah. 19. t. m. dopoldne se je vršil občni zbor. Ker je bila proslava mišljena le kot društveno slavlje, so oficljelni zastopniki izostali. Udeležilo se ga je lepo število članov in članic našega in nekaterih bratskih društev. Občni zbor jc vodil starosta br. Rem-žgar. Br. Poharc se je v uvodnem govoru spomnil vseh umrlih članov, glavni govornik, prvi društveni načelnik br. J, Jarc, pa je v temeljitem govoru podal sliko 10 letnega delovanja težke borbe, predvojnih muk, ponižanja in razmaha društva po ujedinjenju SHS. — Predlog br. Novaka, da se imenujeta zaslužna br. E. Predovlča in J. Juga ustanovnim članom, je bil soglasno sprejet. Načelni-cl s. T. Jezcrškovl je Izrekel občni zbor priznanje za njeno delovanje.
Kabinetni pisarni Njeg. Vel. kralla Aleksandra in sokollču prestolonasledniku je bila poslana udanostna brzojavka.
V poročilu o prosvetnem ln dramatičnem odseku je pohvalil br. Poharc pridno In agilno delovanje njihovih članov,
Lepo zborovanje je zaključil br. starosta s pozivom k vztrajnemu delu, ki edino lahko povzdigne sokolsko misel Mostah in kljubuje številnim nasprotnikom. — Ob treh popoldne se je vršila mladinska jjiedstava znak velikega dru-.
S. K. Ilirija : Varaždinski S. Ko
io : o (5 : o). Zaslužen, toda nekoliko prehud lK>raz gostov.
Ilirija: Miklavčič, Beltrain, Dolinar, Orlic, Lado in MIlan Zupančič, Vldmajer Painmer, Oman, Učak, Janez Zupančič.
Varatdinski S. K.: Ljubek, Miščin, Petrovič, Markovlč, Elirman, Orims, Mllnarlč, Bistrovič, imenšek, Bombck in Bllič.
Sodnik g. Beneš.
Tudi svoj drugo letošnjo tekmo je Ilirija končala z zelo visoko zmago. Čeprav jc razmerje golov vsekakor nekoliko previsoko, ker so Varaždincl gotovo pokazali nuiogo več, kakor zadnjič Prlmorjc, se mora priznati, da je bila zmaga Ilirije kljub temu, da sta dva gola, in sicer tretji po Učaku in sedmi po Vidmajerju, padla iz očitne of side pozicije, docela zaslužena. Sicer še niso vsi igralci Ilirije dosegli vsega onega, kar se od njih zahteva, vendar predstavlja iilrijansko moštvo že danes močno cnajstorlco, ki bo delala gotovo še skrbi j marsikateremu domačemu in tujemu klubu. Želimo lc, da se letos ne pokaže zo-t pet ona stara illrljanska napaka, da igral ! ci vztrajajo In moštvo proti koncu sezo-1 ne zopet popusti.
Tekma je bila vseskozi napeta ln za-j nimiva. Začetkoma je Izgledalo, da bodo gostje mnogo boljše odrezali, vendar pa sc jc kmalu pokazala premoč Ilirije, kl je ostala konstantna do konca in se jc izražala predvsem v premišljenih opc racijah napada. Čeprav je vodil napad leva zveza Pammer, je bil brezdvomno topot Oman posebno v »stimungl«. Trojica Vidmajcr-Pammer-Oman sc jc od-; iikovala z originalnostjo svojih taktičnih odredb. V kriiski vrsti se mora danes pohvalno omeniti tudi Orlic, ki Je včeraj mogoče igral eno svojih najboljših tekem. Zlasti je pomagal branilcema, od katerih je Dolinar precej zaostajal za svojim zadnjim nastopom. Miklavčič jc svoje lahko delo izvršil brezhibno.
Gostje niso zaslužili tako hudega poraza, ker so se pokazali kot moštvo, ki ima v svojih vrstah nekaj dobrih igralcev In so tudi kot celota napravili dober vtis. Pokazali so se kot zelo disciplinirano in športno zavedno moštvo, ki se je kljub velikeirtu številu zabitih golov borilo do zadnjega. Najslabša njihova stran je napadalna vrsta. V kriiski vrsti se jc odlikoval tudi tehnično dober desni krilec Orims, kateremu je zelo pomagal srednji krilec Ehrman. V obrambi, ki je dclala„požrtvovalno, jc bil zelo dober levi branilec Miščin. Vratar je imel težko delo. Storil je pač, kolikor je mogel.
Oolc za Ilirijo so zabili: V 5. minuti Oman, v 17. min. Oman z glavo, v 23. min. Učak iz of side, v 27. min. Pammer v 42. min. Oman. Drugi polčas: V 3. min. Pammer, v 13. min. Vidmajer iz of side, v 22. min. Učak, v 30. min. Lado (krasen strel iz daljave 20 m) in v 39. min. Oman. V 30. min. prvega polčasa vsled roke Orlica diktirano enajstmetrovko proti Iliriji zastreiijo gostje ter zamudijo s tem glavno priliko, da dosežejo časten gol.
S sodnikom g. Benešem smo bili pri tekmi s Primorjem mnogo boli zadovolj-Včeraj so bile njegova slaba stran
G. Krcgelj naj takoj javi na naslov: Frank I. Zadi ek, Univerza, ali obdrži svoj mandat ali ne.
Za olimpijski dan (13. aprila) je ka, renčna doba ukinjena. Vsi klubi, ki sQ verificirani v L. L. A. P., sc morajo ude. ležiti nastopa na olimpijskem dnevu. V nasprotnem slučaju se kaznujejo z de« narno globo 250 Din. Natančen program izvede tehnični odbor na seji 27. t. m. Za enkrat sta sklenjeni dve popoldanski trki: damska štafeta 4 X 60 in ollmpii, ska štafeta: 200 + 200 400 + 800."
G. Jamnik, zapisnikar zadnjega občne, ga zbora, se mora sigurno udeležiti seje thn. odbora 27. t. m. in prinesti s seboj zapisnik.
Sklene sc, da mora imeti vsaka sekciji pooblastilo svojega kluba za predložitev dopisov na podsavez, sicer sc taki dopisi smatrajo za brezpredmetne.
Uprava igrišča S. K. Ilirija naj pojasni podsavezu, kako jc 3tanje, odnosno kake so priprave za predstoječi meeting prven stva Jugoslavije v Ljubljani.
Odobri se prireditev S. K. Ilirije dne 30. t. m. v obliki teka v prostem terenu (ca. 4 km). Jurijo sestavi tehnični odbor.
K izpitu I. L. S. se odpošljejo posamezni člani klubov, katere jc treba ta. koj prijaviti podsavezu, ker primanjkuje izprašanlh savcznlh sodnikov.
Tajnik.
predvsem of side pozicije. Zalibog so bili pri tem najbolj prizadeti Varaždlnci. — Publike ni bilo preveč.
Službene objave LNP
(Iz seje u .o. 25. t. m.)
Sklene se, v naprej rigorozno pošto« pati s klubi, ki ne reagirajo na službene objave L. L. A. P. ter striktno nc izve« dejo vseh sklepov.
V tehnični odbor se kooptira mesto odstopivšega g. Polc«a g. Marinko (Ja« dran).
Medmestna tekma Ljubljana : Celovec sc vrši definitivno prihodnjo nedeljo, 30. t. m.
Bazena v Zagrebu. V nedeljo so pri. čele v Zagrebu prvenstvene hazena-tek-me. Izidi so: Vesna : Oradjanski 4 : 0 (2 : 0), Concordia : Hašk 3 : 9 (1 : 3).
Planinska razstava v Beogradu. Srbsko planinsko društvo priredi 9. aprila v Beogradu razstavo planinskih slik in fotografij Iz raznih krajev naše države ter razstavo potrebščin za planince. Razstavljene bodo slike Iz planin Srbije, Črne gore, Dalmacije, Hercegovine, Bosne in Slovenije. To bo prva razstava te vrste v Beogradu.
Včerajšnje tekme na Češkem. V Pragi je Igrala dunajska Vienna neodločeno z DFC 1 : 1 (1 : i), v Opavl pa je dunajska Admlra premagala tamošnj! Deutscher Sportvcrein s 5 : 1 (1 : 1).
Včerajšnji nogomet na Dunaju-. V turnirju Slovana je dosegel Klniszi (Te-mcšvar) proti Jugoslaviji (Beograd) neodločni rezultat 1 : 1 (1 : 1). V 38. min. pred odmorom sc jc posrečilo Pctkoviču zabiti gol. Skoraj v isti minuti je izenačil Feclis za Kinlszi. Tekma med Slovanom in Židcnicami je končala 4 : 1 (2 : 0). Boj je bil zelo zanimiv In najlepši v vsem turnirju. Slovan nI bil toliko v premoč!, vendar so imeli Brnčanl mnogo smole pri streljanju. Edini gol za Zldeni-cc je zabil Novak II. iz enajstmetrovke. Pri Slovanu je igrala najboljše napadalna vrsta, gole za Slovan so tolkli Bula tri in Eckl enega. V pokalnem turnirju je zmagal VVAF. nad Donaustadtom z 1 : 0 (1 : 0). Prijateljske tekme so končale: Wacker : Red Star 2 : 1 (1 : 1), Ost-mark : Simmerlng 3 : 3 (2 : 1), Hakoali : Cricketer 2 : 2 (2 : 0).
Mojstrski turnir v Newyorku. Peto kolo je prineslo nenavadno senzacijo. Slavni Kubanec Capablanca je namreč podlegel proti Retijn. O tej zanimivi partiji so poroča: »Ko se jo Roti pripravljal za 31. potezo, je Cspablanca pripomnil: »Ako napravite sedaj pravilno potezo, se udaml« To se jo tudi zgodilo. Ostale partijo so končalo sledeče: Bogoljubov je premagal Maroczyja, Janowski Edvarda Laskerja. Dr. Eraan. Lasker je romisira! s Tartakovverjem, Yates z Marshallom. Aljehin jo bil prost.
V nedeljo se je igralo šesto kolo. Ca-pablanca jo porazil Tartakovverja, Aljehin Janowskega, Reti Yatesa. Partiji Ma-rocziy contra Marshall in dr. Lasker con-tra Edvard Lasker sta bili prekinjeni. Bogoljubov jo bil prost. Svetovni mojster Capablanca je s porazom Tartakovverja izvojeval svojo prvo zmago, ker je vse dosedanje partijo končal remis, eno (proti Retiju) pa celo izgubil.
Stan jo po 6.. kolu je sledeče: Bogoljubov in Tartakower 3 in pol,. Capablanca, Aljehin in Reti 3, dr. Eman. Lasker 2 (+ 1), Janovvski 2 (+1), Yates 2, Edvard Lasker, Maroczy in Marshall 1 in pol.
-V
Od pondeljka na torek jc prenočilo v Ljubljani 136 tujcev, in sicer v hotelu:
UNION 33, med njimi: Adler Man« fred, trgovcc, Gradec; Bononi Evgen, tr« govec, Milan; Borčič Jakša, pharm. as., Zagreb; Dubravčič Milan, goz lni inže« njer, Trst; Eichlcr Artur, trgovec, Solin« gen; Elsner Lotar, trgovec, Zagreb; Kirin Ivan, ravnatelj, Jastrebarsko; Kobi Via« dimir, trgovec, Borovnica; Kompara Ru« dolf, industrijalec, Maribor; Mochvvinkcl Teodor, industrijalec, Milan; Prcmysl P„ pisatelj, Praga; Ružinsky Pavel, ravna« telj, Beograd; Colama Mihclangelo, indu« stri.ialcc, Fircnce; Dcbicka Jadvika, op. pevka, Dunaj; Sumi Fran, trgovcc, Kranj Tittelbach Karel, obratovodja, Konjicc; Venturini Pavel, potnik, Sušak; Wohinz Kari, trgovec, Trst.
SLON 26, med njimi: Altman Josip, trgovec, Gorica; Dauber Wolf, potnik, Dunaj; Frisch Adolf, trgovcc, Dunaj; Guidi Krištof, trgovcc, Milan; Komlevič Kosta, hotelir, Prijedor; Levi Ugo, trfco« vec, Trst; Mislej Josip, trgovcc, Maribor; Mochi Silvio, trgovec, Trst; Obervvaldcr Enaejbert, tajnik, Innsbruek; Rosenbcrg
Gustav, trgovec, Zagreb; Reischer Alojz inženjer, Dunaj; Stcrneder Bela, potnik, Budapest; Schvarz Jakob, trg., Zagreb; Stanisavljcvič Borivoj, trgovec, Vclik.1 Kikinda; Schulhof Jakob, potnik, Dunaj; Vcnezio Isidor, trgovcc, Milan; Anton Zentner, trgovec, Maribor.
JUŽNI KOLODVOR 13, med njimi: Brandner Ivan, potnik, Dunaj; Bezbora< dto Hileb, trgovcc, Zagreb; Ccj Albert, slikar, Gorica.
LLOVD 5, med njimi: Rabič Kristina, trgovka, Mojstrana.
SOČA 3, med njimi: Fajdiga Franc, trgovcc, Kamnik.
TRATNIK 4, med njimi: Strbac Dimi' ter, poslovodja, Krupa, Bosna.
ŠTRUKELJ 16, med njimi: Kralj Dr., bančni ravnatelj, Celje.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava 16-Stari tišlar 7, Ravnik, Amerikanec in pri Kajfcžu po 4, Ccšnovar 1.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJutrar Odgovorni urednik Fr. Bro»ovi& Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LiubllanL
JANKO PFEIFER:
(K danaSnjemu predavanju v Ljubljani).
Dobro zasnovano dolo g. prof. Jeraja gfo tvojo pot daljo. Prihodnjo muzikal-lio predavanje nosi naslov: Orgle in or-rrlsko oblike. Pri nas nimamo stalno koncertno dvorano v velemestnem stilu, |;jer bi bile orgle na razpolago. Zato je ircba prenesti to preda canje v corkov,
lahko posnamemo flavto, klarinet, oboo, sploh domala vso instrumente orkestra; lahko posnamemo z orglami celo človeški glas (vox humana). Kakor razlikujo-
vini pod tem imenom najprej pojavila koncem Iti. slololja, pomenila pa ni nič drugega, kot napredek stare predigre (praeludium). Služila je kot mogočna mo pri orkestru več vrst instrumentov j uvodna skladba, ki je nudila igralcu pri-(pihala, godala), tako ločimo registra v 1 liko, da pokaže svojo spretnost. Pozuejo principalo, ki dajejo pristni orgelski ton, ! je bil toccato v zvezi s fugo, kar napravi vijollnsko registre, flavto, jozičniko (kla- j viN, kot bi komponist prebiral akordični rlnot, oboa). Posebnost v registrih teorijo ; materija!. Orgelska Fuga jo skladba kon-
mešani registri (mixturo), kojili lastnost ! trapunktičnega stila. Uporablja so kot pomaknjenih v višji čin nad tisoč rezer. jo, da dajejo polog gotovega tona šo dru- \ pro- ali poigra iu je zelo podobna vokal- j vnih oficirjev, je mogocc, da smo pri iz. lrcl,a prenosu iu iireuacanp v ccri.ov,	. g ;m )onom v vazm01.ju ni fu,,|. orgelska fuga je bogatejše po- branju ožjih rojakov tega ali onega vi-
kje, nam jo ta mogočni instrument na K^ ^ J. kvlmo> ,mamo pa ge i i)urv;ui., ]:ot vokalna, ker to dopušča last-1 Pus«".- Zato opozarjamo prizadete, da
rezervnih oficirjev
Danes nadaljujemo z objavo seznama rezervnih oficirjev, ki so avanzirali z u« kazom, objavljenim v «Vojncra listu« št. 13 od 14. t. m. Ker jc bilo s tem ukazom
razpolago
Zgodovina instrumentalne glasbe nam nudi glode instrumentov modle podatke. Jfa.ilino število instrumentov so jo koncentriralo no on sam instrument — oralo, ki jih lahko smatramo za izvor seJn-e instrumentalno glasbo. O zgodovini (rrel p:i moremo govoriti Ic, čc si precl-očimo staro primitivno instrumente — pi-iali.
Nekateri zgodovinarji so mnenja, dn so orple nastale iz tkzv. »fistula panls* (pastirska piščal). Ta instrument jo sestopi iz ono ali dveh cevi. Vsaka cav jo imo .i po pet luknjic, na katere jo igralec noloJil prste iji čo jo hotel spraviti na iim kak glas, jo dvignil ta ali oni prst. Pri piščali z dvema cevema jo človek porabil več sapo in zato so si omislili ?ro-•ice, napolnjene z zrakom. To je bilo netilko podobno poznejši lutnji (Dudolsack-pleifo). S tem jc bil temelj za orgle žo podan, človeški duh jo moral ta instrument lo šo izpopolniti in ga napraviti pripravnejšega.
Zgodovinski podatki o prvih orglali datirajo iz 8. stoletja. Poročilo pravi, da jo tesar Constantin Copronvmus leta 750. poslal Pipinu, očetu Karla Velikega v dar orgle, ki so jih pozneje postavili f terkev v Compiegne na Francoskem. Imo le so te orgle samo par tipk, ki so bilo urejene brez poltonov. Te tipke so bilo dve tretjini metra dolge in 8 do 10 cm široke. Treba je bilo močno s pestjo na nje udarjati, da so dale od sobo kak glas. V 10. stol. so imeli v Winchostru na An-pleSkem že orgle z dvema klaviaturama in 100 piščalmi. Ko so v 13. stol. sploš-vpeljali v rimsko in grško cerkev orgle, so to dobivalo obliko današnjih or-
Orgle so mehanična naprava z več pihalnimi instrumenti. Deli 3e v dva glasni sestavna dela. Prvi del jo podoben jarmoniju, drugi del pa so piščali, večje in manjše, ki so v zvezi s prvim delom. Prvi del ni nič drugega kot hnrmo-lij večjega obsega jn bolj komplicirano selianiko. Poleg tega dela ima navadno je igralnik in več registrov, s katerim ipreminjamo barvo tona. Beseda regi-■ter pa ima dvojen pomen. Register po-aeni vrsto piščali, ki dajejo tone isto aarve (n. pr. tone, ki dajejo isti glas kot Harta). Navadno pa imenujemo registro, tekel bi, količke, ki so pritrjeni k org-kim (nad klaviaturo) in se dajo nremika-na noter in ven. Če tak register po-Icgncmo k sebi, damo s tem sapi prosto »t v gotovo vrsto piščali. Z orglami sc^raTrs-Eamrai
drugo razdelitev, namreč manualno in nost orgel. Poleg iuge z eno pedalno registro. Pito uporabljamo za : Iuge z dvema in tremi temo ma
temo imamo 1 so pomaknjeni v čin kapetana I. kl. tiui. Moderna' vs' <ln'' so kili sprejeti v našo vojsko
mamuti, druge za podal. Število teh regi- Iur« so ie razvijala od 17. stol. naprej. I C'"u kapetana II. kl., v čin kapetana strov pa ie zolo različno. Domače orglo j Vrrlnlio imenujemo glasbeno obliko, ki'11', kl' onl' ki so bl,i sprejeti koi poroc .llausorgei) imajo šest pa tudi več regi- ! obdeluje eden in isti tema z gotovimi iz-;niK1' v {in poročnika oni, ki so bili spre sirov, več.« orgle pa 20, '10, (10 in boljšo j promembami. Izpremembe tiče v melo-1 iutl k,,t podporočniki. Na tej podlagi se
»o več registrov. Orgle r ljubljanski stol- jdiji,
l;'.liko vsak rezervni olicir informira pri pristojnem okrožnem polkovncm povelje
harmoniji, ritmu, tempu, taktu, niči imajo 02 registrov, 1'olerc registrov j sprem!jevanju itd., zato nudi ravno ta.
je treba omeniti klaviaturo, !.i so pri or- < oblika hcmponlstu ugodno priliko, da po-i ' 'vu' 1 Preveden v višji čin. glah imenuje ir.aninl. Navadno imajo or- 1 kr.že svojo iznajdljivost. Nastala jo na ta j Za rezervno poročnike podporočniki: glo dva ali tri mamtale, to jo tri vrsto j način, da so stari komponisti okrasili
Janko Kelec, Lovro 1'očkar, Fran Vi-
Holi), na katero pritiskamo z nogo. Pedal | Dorska toccata». l;i jo vzor toccate, se je sin Kersnik, Fran Gregorič, Mirko Gru-obooga tono od velikega O do enkrat čr- i izvajala pri zadnjem cerkvenem koncorlu člen, dr. Anton Vrtoč, dr. Alojzij Vrtač-tanega d. Naravno .ie, da so te leseno ' tijike mnogo večje od onili na manualu.
Drugi glavni sestavni dol orgel so pi-
čali, ki imajo različno velikost. Toli pi-| le in velike koralno predigre*. Poleg! sip čeme, Fran
in se bo ponovno Izvajali pri prihodnjem \ nik, Ludvik Štravs, Franc Bizjak, Teodor mladinskem predavanju. Za najboljšo Iva- šotina, Janko Bnbnilr, Teodor Defran-eliovo orgelsko kompozicijo smatrajo .-Mn- j cesoki, Ivan Zapcčnik. Josip Furlan, Jo-
.	PusloslemSek, Srečko
ščall je vedno več nego tipk na manuula omenjenih je spisal Bach mnogo toccat, j Lenard, France Zarb, dr. Vojeslav Mole, in pedalu. Vsakemu registru odgovn-ja ! fug in prediger. V fugah (posebno inslru-j Josip Skomerž, Alojzij Kavšek, cela vrsta piščali, ki posnemajo isti in-1 mentalnih) ga do danes ni nihče pre-1 Škot, dr. Milan Komljanee, Josip Grilc, strumont. Ustroj piščnli .je primeroma isti kosil.	j RudolI Segula, Edvard Taueig, Franjo
Poleg Bacha imamo mnogo drugih- zla- j Brecolnik, dr. Janko Kotnik, Ivan Ko-
kot pri otroški piščali. Piščali so ob jezičku potom kanalov v zvezi z igralni-l;om. Imamo pa tri vrste sistemov te zvezo in sicer: mehanično zvezo, zcezo s pomočjo cevk (pnevmatično zvezo) in zvezo polom električnih žic (električno zvezo). Domačo orglo včasih piščalk sploh nimajo, čo pa so, so te piščali d rigajo direktno iznad orgel, pri večjih org-lah pa tvorijo piščali celo steno, kj jo postavljena za hrbtom igralca.
Za piščali jo treba sape. V to nam služi meh, kojega ženo pri večjih orglali (in kjer je elektrika na razpolago) elektrika, zadostuje pa tudi človeška silil. Vendar
sti nemških in italijanskih gojiteljev or-! šiček, Ivi ni und Sila, Vladimir Auer, golskih oblik. V Italiji je orgelska oblika 1 Frane Stopar, Jo3ip Urbančič, Josip fienk, dosegla višek za Giraloma Frescobaldi i Franjo Rodošek, Lovro Svetina, Janko (1583. do 1C48.), organista v cerkvi sve-i Medved, Vid Barle, Amošt Franke, An-tega Petra v Rimu. Izmed ostalih kom- j ton Bratinn, Fran Podbregar, Josip Trt-
potuvec, Franjo Veruik, Frane Lukuiau, SavoJ Ulovdeli, Ivo Lončar, Vckoslav Si-ručok, Dominik Cerjnk, Franc Dolničar, Joaip Glad. Josip Gosak, lJuvorin Flis, Slavko Pretnar, dr. Mih. Itostohar, Ve-koslav Trputcc, dr. I ran Knndare, Poler Glažur, Franc Krive • star., Ivo Metlika, Mirko Kojžar, Ivan Daril, Mihael Sevnik, Franc Znidurič, Stanko Oset, Ivan Samec, Alojzij 1'irnnt, Vladimir Loknr, Slavko Pnpež, Maks Juvanc, Matija Purger,- Lju-dovit Tomašek, Josip Gorjanec, Stojnn Jenko, Ivan Pribil, Ivnn Grebonšek, Josip Kolšek, Franc Urbas, Franc Jelene, Jože! Klemene, Franc l'ečak, Anton Pečnik, Ciril Ponikvar, Joža Strmid, Vladimir Guzelj, Mirko Majcen, Franjo Sušnik, Janko Zirovnik, Pavlo Lončar, Franc Jerman, Joža čerue, Vinko Stopar, Dragotin Demšar, Peter Vidmar, Viktor Plntar, Ciril Hočevar, Janko Pertot, Jožef Groz-nik, Rudolf Vrišer, Franc Zekler, Ivnn Lipovšck, Anton Končan, Franc Sponk, Franjo Žagar, Mihael Majcen, Avgust To-jinine, Milan Trost, Jurij Jakobfič, Ljubo-mir Skalo, Matiju Avsoc, Jovan Iierak, Alojzij Žitnik, Ivan Lavrin, Fran Sku-šok, Ivan Grahovec, Josip Makovec, Franjo Goronc, Gregor Hribar, Ivan Uran, Ivan Plečnik, Andrej čok, Anton IIoli-njee, RudolI Tomšič, Friderik Rcpovš, Vladimir Rusija. Vinko Dular, dr. Josip Kramer, Josip Brajnik, AdolI Črepink, Zeljko Jeglič, Vladimir Konečnik, Avgust tiogala, Alojzij Veber, Ferd. Moral, Frane. Vavpot, Ivan fiorli, Anton Mcjnč, Josip Franc ,{llf'Ssj. Valentin Benedik, Vlad. Jnzbec, dr. Vinko Rapolcc, Anton Žerjav, Franjo Flore, Viljem šusleršič, Maks Lukanc, Ivan Mnrinček, Vinko Ravnikar, Gvido 1'nlior, Alojzij Bučar, Ivan Fajnlg, Veko-slav Klemenčlč, Jakob Jereb, Ivo ftverk, Mirko Sadar, Vinko Jorše, Franc Keržič, Viktor Lapojnar, Fran Zupančič, Viktor
__________ _____ ___ Rabič, Ivau Steblovnik, Dragotin Ukmar,
por.Islov jo kmalu zaslovel preko meja' nik, Ferdinand Črepinkov, Ivan fiturm, ^oaiP Tušar, Fran fiuklje, Simon Želez-
»•m!« .1«n-	/"11 „.. .1 •_. Ti v.____1 /irno : T__ t-\.ii	m •• t. I • .	V , .. »i i lr I/a o i t\ Vlilnn A n trvn llB«i,l..lt. T »nn
svoje domovine Clsudius Mcrulo (1533.; Leon Dekleva, Ciril Poklukar, Janko Te-do 1C0-I.), organist v cerkvi sv. Marka v I stotnik, Florljan Zupane, Josip gpenk, Benetkah. Merulova sodobnika sta bila Viktor Leskovar, Josip Satler, Bogdan Giovanni Gnhrlcll, čigar caneone so bilo! Ferlinc, Albin Breznik, Franc Peterčič, podlaga za poznejšo fugo, in Bernardo : Franc HnjmSek, Rudolf šplndler, Jože Vo-l'asquini.	j l:nč, Janko Peterčič, Vilko Kotnik, Stanko
Na Hoiandskem jo cvetela v 10. stol. j K'reč, Ivnn ZnidnrSii, RudolI Gmojnor,
________„..j„ _______ __________ _____________ holandska orgelska šola. Njen ustanovi-i Fr,bi jan Jurkovič, Franc Mosesnel, Franc
jo prvo boljše, kajti elektrika enakomer- tel j jo bil Jan Pieter Sweii!.!urk (1502. do- Pezdič, Stanislav Vrogec, Aleksander Ko-no goni meh, sunki pa, ki jih povzroča 1621.), ki je bil organist v Amsterdamu, j privec, Janko Spajcnr, Jožet Plnlarlf, človek, vplivajo na zvenenje tona, dasi Na potovanju po Italiji je prišel S\von-1 Franc Oblnk, Jožef Sliru, Ciril Picekj Ivan
linek v slik z italijansko orgelsko urnet- i Kit, Nikolaj Pasek, Mirko Prstec, Matija nosijo. Ta vpliv so kaže v njegovih fnn-1 Banovec, Josip Klemenčlč, Slavko Koro-tazijah, toccatali, koralih in varijacijah. I šec, Ferdinad Lovrec, Zmago Bregant, Zn orgelske oblike so se zanimali tudi Maksimilijan Žagar, Franjo Simčič, Franjo komponisti, ki so pisali večina za orko-1 Zurovoc, Janko Drnovšek, Davorin Ran-slor ali klavir. Tako. n. pr. Feliks Men-doIssohn-Bortholdy (1809. do 1847.), ki jc pisal večinoma za orkester in klavir, je
zapazi to lo oni, ki ima dober posilili.
Izdelovanje orgel je najbolj razvito na Nemškem. Na Slovenskem sta v prejšnjem času izdelovala orglo brata Zupan v Kamni gorici iu Franc Goršič v Ljubljani. Izmed najstarejših orgel nn Slovenskem so ohranjene one v kapeli sv. Ane v Celju.
Orgelske obliko so: toccatn, fuga, sonate, intonazio, fantasia i. dr.
Orgelska sonata je nastala kol izraz težkih vokalno-polifonskili skladb in sc ul naprej razvila. Tocrata (stara) je oblika akordičnega značaja, kjer najdemo kratke imitatorične stavke, česar v novejši nimamo. Včasih je močno podobna fantaziji ali tudi Toccata se je v glasbeni zjorto-
cinger, Alojzij Osterc, Josip Znkrnjšek, Jožo Završuik, dr. Josip Goljcvščck, doktor Ljudevlt Valjavee, Franjo Juhart,
pisal tudi za orgle, iu siccr sonato iu j Franc Stiplovšek, Ivo Lah, Ljudevit predigre; istotako Robert Sehnmann. j Fuehs, Anton Brodnik, Vekotlav Koste-Danos pišejo za orglo predvsem Nemci i loc, Stanko Tomlnee, Ivan Ogorclee, Fra-in Italijani. Izmed Slovencev, kl pišejo ' njo Gorečan, Jakob Perhavec, Anton Kr-
za orgle, je omeniti v prvi vrsti Stanka Premrla, ravnatelja stolnega kora v Ljubljani, daljo Fajgelja, Ocvirka in Hladuikn.
žič, Albin Juhort, Franjo Rnzpotnik, Zmngoslav Kristan, Ivan Poldrugač, Jakob Bergant, Viktor Mrnmor, Dragotin Kočc-| var, Ivan Ribarič, Josip Černe, Boris Se-
nik, Josip Vider, Anton Hrastnik, Leon Dobntk, Joško Arko, Malko Drovenik, Fran Cehuu, Alojzij Bulovee, Franc Mah-ltovee, Edvard Lnšč:ik, Joško Velikonja, Janko Medved, Boleslav Blovdek, Ivan Kavče, Alojzij Gaberc, Milko Krnšovec, Leopold Baebler, Josip Sirk, Karol Ger-šak, France Zavašnik, Viktor Košuta, Ptaiilio Vrlovee, Mnrko ftpicar, Andrej Zele, Ivnn Vllhar, Fran Cilenšek, Fran Korenjak, Fran Kramar, Alojzij Turšič, Lnvoslnv Plonišček, Viljem Krajner, Adolf I.očniškar, Anton Vesjak, Rajko Ra-jor, Anton Gnidovee, Rudolf Pleskovič, Peter Besednjak, Ferdinand RoS, Ivnn Peršuh, Mihael Vrabec, Janez Triler, Viktor Mnrkič, Ivan Laznik. Vckoslav Gobec, Anion Prolog, Ivo Svetec, Vlndislav Arko, Božidar Zudnič, Zdravko Svikaršif, Janko Kogovšek, Stanko Podrcberšok, Jakob Skubicn, Viktor Fabjan, Anton Svetina, Albert Vizjak, Andrej Tečcnka, Vladimir Porckar, Ivan Velušček, Luka Potočnik, Ivan Križaj, Alojzij Mlokuž, Ciril Zupan, Drago Janežič, Mirko Podgornlk, Egon Planlnšek, Vilim Postružuik, Ladislav Nedved, Ivan Podržaj.
Za	
„t!a.lKTai|o"	
J la „2««llvc"	
i ritki beseda	
1 Din	
Slan« >uk> beseda 60 par. Zs .Doplnorunlo- In ^onltv«- cn rnHuoa vsak« beoeila 1 Din. — FrlcibSuJeJo •» lo mali ogliut, Ul ■o vlaSant T naproj. PlaSa w labko tudi i inamkah. Na vprnSniiJa orlgovarja uprara le, Se Je vprašanju priložena mamila
odgoTor Ur tuanlpulacljaka prletojblna IZ Din).
Slike za legitimacijo
Izdeluje najhitreje fotograf llugon H 1 b d c r, Ljubljana. Valvasorjev trg.	304
Dvokolesa,
DtroSkl vozlCkl, Be sprejmejo v popolno popravo za emajll-mnjc in ponlklanje. Istotam [o velika zaloga pneumatlito ta dvokojesa in otroške vo-iliike, po najnigjl ceni. — ..Tribuna" P. B. L., LJubljana, Karlovska ceata fit. 4. Tovarna dvokoles ln otroških vozičkov.	418
Modni salon
Stuhly-Mafike, sprejema ltlo-i^kft in Ccplre v popruvilo in lavriujo takoj.	6101
Slamniki
M sprejemajo v moderno for-manje, belenje ln barvanje. Popravila svilenih klobukov izdelujejo tofino, llfino ter lf> nizki ceni. Stemberger, Dunajska cesta 9. 5402
(d obe)
Dva vajenca
fovljarsko obrt, sprejmem
Dobra sobarica
kl sna Rivatl in govori nemško. se ISCe za družino brez otrok. Obrniti se je b pogoji na gospo Karamata, Zemun, Karumatina ulica,	6147
Mizarski poslovodja
ee sprejelo pod ugodnimi pogoji takoj pri mladi vdovi v prijnznem mestu na Štajerskem. Biti mora samostojen vodja In dobro verzlrnn v stavbnem In pohištvenem mizarstvu. NaBlov povo uprava „Jutra".	6141
Pošteno, snažno dekle
staro do 30 lot. kl rnzttmo vsaj nehaj kulte ter Je ubogljiva. sc sprejme k mnjiinl boljSt ilrtiSIni. "aslov povo uprava ,,Jutra".	0112
Reslavr. bla^ajničarka
z večletno prakso. 15<"-o službe. Ponudbe pod ..Marljiva S8" na uprnvo ,,Jutra". C107
Dva mlinarja
za prvo valito v valjčnem mlinu, sprejmem takoj v službo. SuSnik, Bistra-Borovnien.
0350
mrnki^i^M
(išičojo)
Inteligentna gospodična
IS5e mesta kot samostojna gospodinja. Gre k fnmostojno-mu gospodu ali tudi vdovcu z otroci nll k boljfil rodbini kot. opora gospodinji. Ponudbe pod
'-*oj. Ocvlrlc Karel Covllar	B0»P0«uij:. i-onuooepou
^omliBko, Sav. dol lu o . 6244 ; ^tra" *™'™'' ™ S
Korespondentkinja i	šivilia
r°Jona Srbklnja nll Hrvatica. ! „ „ , „ ^ w ^ . *
^ trgovsko prevodo lz nem- ! ®f P r i P o r o f a na	dom. ~
ino v cirilico, naj javi svoj ! In°,nudJlevil^ "?™vo	-Jurt.^'
»'Slov nod fiifro . Cirilica" Pod »Šivilja 00 .	0220
!I^lov pod fiifro „CIrillca' Ba "pravo „Jutra". 6267
Krojaški pomočnik
vsako delo, so sprejmo ■°tl takojšnjemu nastopu. — ^aglov pove uprava „Jutra".
6250
Prodajalka
''oSnno stroke, se IftCn za •jatek 6as. — Ponudbe pod •kratek čas" na upr. .Jutra' 0160
Trgovski pomočnik
mešano stroko, zmožen slo-venSfilno ln nomSOlne, l S C o službe; gro tudi za potnika. Dopise na uprnvo ,,Jutra" pod Slfro ,,Zanesljiv", 62H5
Restavr. bla^ajničarka
«cll promonltl službo. — ICraJ postranska stvar. Na uprnvo ,,Jutra" pod »Mirna". 6200
Meata vzgojiteljice
k otrokom od 1 ln pol leta naprej, 186e Roapodifina. Najraje na delelo. Ponudbe do 15. aprila pod „V«goJa" na unravo »Jutra", T 6168
Dve sobarici
ISCeta službo kje na letovISfu čez poletje, v kakem hotelu. Ponudbe pod ..Sobarica" na upravo »Jutra".	6104
Prodajalka
mrSane stroke, dobra moff,
Katica, povej mi,
kje sl kupila posodo? AH ne ves, da se kupi nnjboljfte pri V i c o 1 n u, Maribor, Glavni trg?	101
| Zobotehn. instrumentarij
| popolnoma nov, brez opera-• IJskega btoia, lepa zbirka i liroftčov In Čello, se proda. — Pismena vpraftanja pod Hlfro , ..Prilika 30" na Aloma Com-1 pany, Ljubljana.	(iiVtf
3 lepe divio kostanjo
za posaditi, kupim. Poljanska ccsta 55, 2abkar.	0223
Palme
Izvanredno lepe, se ceno prodajo v Rožni ulici štev. 21/1.
6203
Žimo
vseh vrst, na veliko ln malo,
Ifiče mesta takoj. Gro nnjraje po najnižjih cenah, prodaja
na deželo. Naslov povo upr. »Jutra".	6152
Halo!	Halo!
Lesni trgovci! — Brezplačno želim pralctlcirati pri lesni industriji; v lesu ln knjigovodstvu žo deloma vcftfi. CenJ. ponudbe naj eo pošljejo na upravo »Jutra" pod »Les".
0125
Hišnik
z 1 otrokom, ki želi opravljati po svojem delu hlSnlku spadajoča dela, ISčo mesta v Ljubljani nll bližnji okolici. Ponudbe na upravnlštvo »Jutra" pod »IllSnlk". 5000
Kot prodajalka
v kaki pekarni nll sličnl trgovini IS^n službe poStena mladenka, kl položi na zahtevo kavcijo. Naslov v upravi »Jutra" pod »PoStena".
Žensko kolo
dobro ohranjeno, se proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra".
6232
Namfen! telefon, aparat
ln namizna pisarniška plino*
va nvetilkn, t'C proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 6257
♦V/anderer auto
rndnjcgvi tipa, v najbeljS^m stanju, so poceni proda. — Naslov povo uprava »Jutra".
6206
Rud. Sever, Gosposvotska r. St. 6.	0180
Vrtalni stroj
za ključavničarje, dobro ohranjen, se ceno proda. Tstotam
so prodasta 2 zapravljlvčka. Polzve se v Jeranovl ulM 5, Trnovo.	5564
Kuhinjska kredenca
In več pohištva, se proda v Židovski ulici 3/II. 6160
Moško kolo
dobro ohranjeno se Sv. Petra nasip 43.
proda. 61-10
Star svinec
kupujem po dnevni ceni. — Ponudbe z navedbo ceno in množine na naslov: lvon Ro-bek, Celje.	5710
Lepa enonadstr. hiSa
z 21 prostori, vodovodom ln elektr. razsvetljavo, so produ na prometnem kraju v bližini farne cerkve na Gorenjskem. V hISI se nahaja trgovina, pripravna jo pa tudi za vsako drugo obrt. K hISI spada hlev za živino ln 2 parcoll gozda. Cena 200.000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra", 5072
Enonsčstropno hišo
prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov povo uprava »Jutra".
5038
Mikroskop
čisto nov z Imorzljo, ao proda Naslov povo uprava ,,Jutra".
G11G
Motorno kolo
»Peugeot", 5—7 HP n tremi prestaVaml, prostim tokom ln Klckstartorjem, jako dobro ohranjeno, po ceno proda. — J uho-Auto. DimaJaka c. 16.
Bosanski, pekmez
ima v zalogi ,,Triglav", d. d., Smarca pri Kamniku. 0043
Aiitoomnlbus
,,Dlon Pouton", 30/40 TIP, za dvanajst oseb, v brezhibnem Btnnju, so proda. — Ungwary, pekarna, Vojnik pri Celju.	5800
Brizgalna
popolnoma nova, moderna, Se nerabljena, za dvovprego, :: vso opremo in do 200 m no-| vlh covl ter 10 rnzllčnlh dvo-vprežnih. novih, doloma pokritih. elegantnih vozov (kočij) ter 2 moderna landauer-jn, po po zelo ugodni ceni naprodaj. Tojasnlla daje: St. G r l v e o, trgovec v Ormožu.
5873
Okasion slamniki
od 10 do 100 dinarjev, razprodajam samo od 20. do 30. marca. — Horvat, modlstka, Stari trg ,21^ - $177.
Posestvo s trgovino in gostilno
so proda na Notranjskem za ceno 700.000 Din z vsem inventarjem. eventuelno so da tudi v najem. VpoSteva sc lo resne reflektante. — Naslov pove upr. »Jutra" ln sprejme tudi ponudbo pod Slfro »Posestvo",	5634
HiSa 7. več stanovanji
18 sob. 2 veliki obokani tlakovani kleli in raznimi pri-tikllnaml, r.o proda. Vpeljan jo vodovod In eloktrllro. Velik sadhl In zelenjadnl vrt, poleg velika delavnica, pripravno za ltnkega večjega obrtnika. Cena 150.000 Din. Pojasnila dajo Ignac Plantarlč, Skofia Loka.	5452
Trgovina in gostilna
sr odda v najem, četrt uro oddaljeno od postaje v zelo prometnem kraju, poleg gl. eesto in že nad 30 let. obstojema. — Več povo g. Leopold ZnidorSlč, Pesčcnjek, poŠta Višnja gora.	6151
Delavnica
svetla, suha in približno 100 do 120 ma velika, so išče po možnosti v centru Ljubljane. Cenjene ponudbe pod »Dobro pleča" na upravo ..Jutra".
- (J087
Gostilna na razpotju
na deželi, se odda na račun. Ponudbo nn upravo »Jutra" pod »Prometen kraj". 6231

Mesečno sobo
r posebnim vhodom, opremljeno ali prazno, iSčom v škofjl ulici ali na Taboru za takoj. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod »Plačam dobro" 6260
Eleg. opremljeno sobo
(najraje g predsobo), iSče soliden. stalen samec. Elektrika pogoj, kopclj zažoljena. — Ponudbo pod ,,Banka" na upravo ,.Jutra".	0246
Kdo sprejme
na hrano ln stanovanjo 12 ln 15 let stara dijaka in dijakinjo za 5000 K mesečno? Ponudbe }ia upravo »Jutra" pod »Dijakinja".	0103
Iti pianlnov, najboljših tovaru Bosondorfer, Cznpka, Ehr-bar, Schwcighofor. Original Slingl itd. Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, IlllSer.leva ulica fit. 5.	514
Psica volčje pasme
dobra čuvarlea, 2 leti stara, po ceno proda. Naslov povo podružnica »Jutra" v Celju.
GJ40
Brezobrestno posodim
50.000 K tistemu, ki ml preskrbi stanovanje do dveh seb s prltlklinami. Ponudbo pod tlfro ..Brezobrestno" na upr. »Jutra".	6268
f.OUB
nudi najconeje, kakor tp,petniSko izdelke JE&.	389/,
speoijalna zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gosposvotska cesta 6. Prodtija Urno in morsko trave na veliko in drobno. - ■ — Konkurenčne eonel i	=>
RUSKI TISK - RUSSKAJA PECATJ, d. z o. z„ K'šk«
ima na zalogi vse vrste
j^^slssIkIIi. knjig,
knkor beletristične, znanstvene, Šolske in otroške, velik zaloga not lastnih izdaj. Posebna biblioteka je riisk. čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane Plačljivo tadi v mesečnih obrokih. nesa
Skladišče in zastopništvo pisalnih strojev
}ll §
nadaljo karbon-papir, trakove za vso sestavo. Mali roEni BUndcr\vood" v kovčegu, praktičen za potovanje.
JliOERflOOiT, Zagreb, Besnlč&a ulica I.
Toni Ittgsr Cerne
Dvorn! trg I,
SLlm
LJUBLJANA, Mestni tre >«
izideiovatelj dežnikov.
Na drobnol Na debelo I Zalog* sprehajalnih palic.
Start d.tntkt so nanovo prcobleCtjo
mmzac-
•„ jaagBiasCTirai.^
SEMENSKI 01HE3S	|
s posoBtva poljedelske visoke Sole v Zagrebu, 10 do 18 % rudninski 8Up0rf08fat po Din 120—, 40 do 42 •/„ kalijevo sol, 98 do 99 % modro gallco, prvovrstno banaSko moko po najnižjih conah nudi
blagovni oddelek Zadružne zveze v Celju.
=-----< JlITROi) žt. 74
<-Če braniva iiižcnjcrja Fauvilla in njegovega sina, napadava s tem one, nam danes še neznane osebe, ki imajo velik interes na tem, da inženjer in njegova rodbina izgineta, in ker iz-gleda, da ti neznanci ne poznajo šale. Zadostuje pihljaj... in tvoje življenje in moje... Torej, strah te ni?»
«Gospodar,» odgovarja Mazeroux, «ne vem, ali sploh po-znam strah ali ne. Doslej ga šc nisem videl. Vem pa nekaj, da ga pod izvestnim pogojem nc bom spoznal.*
«Namreč kdaj?»
«Dokler sem z vami!«
In odločno potegne za zvonec. Hišna vrata se odpro, vratarju pa Mazcroux izroči svojo posetnico.
Iiipolit Fauville sprejme pozna obiskovalca v svojem kabinetu. Pisalna miza je vsa pokrita z raznimi spisi in deli, z narisi in črteži, s skicami, koncepti in računskimi formulami. V raznih steklenih omarah pa stoje modeli raznih novih strojev, na steni je telefon, s stropa visi električna svetiljka in pod stropom sc vije nekakšen hodnik, do katerega vodijo ozke in visoke stopnice.
Mazeroux se domačinu predstavi in mu pove ime gospoda Perenne, potem pojasni, čemu sta prišla, ln izroči navodila policijskega prefekta. Gospod Desmalions je bil prav nemiren in je zato še v posebnem pismu naprosil gospoda Fauvilla, naj ukrene vse, kar jc potrebno za varstvo in kar bi mu svetovala policijska agenta.
Fauville izpočetka nc kaže prevelikega veselja nad to vne-mo policije. »Gospodje, jaz sem že storil vse, kar je potrebno!* pravi. «In sc še celo bojim, da bi vaše vmešavanje postalo zame opasno...»
«Kako to?»
«Ker s tem lc opozarjate moje protivnikc name in nase in mi tudi jemljete možnost, da zberem neke dokaze, ki jih še nimam in ki so bistveni!«
«Ali nam nc morete dati pojasnil?«
«Ne, ne še, jutri, da, jutri zjutraj najprej...»
«Pa čc bo prekasno?* prekine Perenna.
«Jutri zjutraj prekasno?*
«Inspektor Verot je čisto določno označil nocojšnjo noč kot odločilno in je dostavil, da je ta noč nepreklicno v naprej določena za zločin, katerega bo težko preprečiti. Tako je bil prepričan!«
«Nocojšnja noč?» vzklikne Fauville jezno. «Jaz pa vam pravim, da ne in sem gotov, da sc nocoj še ne zgodi nič. Tukaj je treba vedeti namreč marsikaj, kar je meni znano, vam pa nc!»
Sreda 26. III. 1924
«Kako?«
»Saj bi vas laliko izdali...»
«Kdo?»
«Naši nekdanji tovariši...»
«Vsi so proč, vse sem odposlal izven Francijc...»
«Kam, kako?«
«To je moja tajnost. Kar se tebe tiče, sem te pustil na prefekturi, za slučaj, da bi še kdaj potreboval tvoje pomoči. In kakor vidiš, sem prav storil.*
«Pa čc sc izve vaša resnična osebnost?«
«Ncmogočc!»
«Vas primejo!«
«Tudi nemogoče!«
«Kako?»
«Ne morejo mc prijeti!*
«Zakaj ne?*
«Saj sam praviš. Zato, ker jim brani razlog, ki jc nezmag-ijiv, nedostopen. Nc pozabi: jaz sem mrtev!«
Mazeronx izgleda, kakor da izgublja sapo. Ta razlog ga je zares popolnoma razorožil. Naenkrat je spoznal z vso jasnostjo zares čudoviti položaj. In zato se nepričakovano gromko za-grohota,
«0j, gospodar, vi ste vedno isti in neizpremenljlvl lisjak! Vprašujete mc, čc hočem z vami. Za vraga, seveda sem z vami, čeprav ste umrli in že zdavnaj strohneli pod zemljo. Za vraga, kakšna komedija! Ha, ha, ha, lia!»
Inženjer Mipolit Fauville .ic stanoval na Boulcvard Suchct-u, v bližini nekdanjega ozidja, v stari veliki hiši, skoraj palači, prav prostrani zgradbi, poleg katere se je raztezal velik in nekoliko zapuščen vrt. V njem si je inženjer dal zgraditi večjo stavbo, katero je uporabljal za svoj laboratorij. Seveda sc jo zaradi te zgradbe moral vrt zožiti in jc od njega ostalo lc nekaj dreves in pa nekaj trate. Ograja tega vrta jc bila gosta, skoraj neprodirna, ker jc lastnik nalašč dal gojiti gosto grmovje in nekakšen srobrot, zimzelen in druge podobne rastline. Vrata te ograje pa so vodila na Boulcvard Suchet. Don Luis Perenna se je z Mazcroux-jem podal na policijski komi-sarijat Passy, kjer ie brigadir pokazal svojo legitimacijo in zahteval, naj straža neprestano nadzoruje Fauvillovo stanovanje, zgradbo in vrt. Ukazal je straži, da aretira vsako sumljivo osebo, ki bi sc hotela približati hiši. Komisar je obljubil, da bo dal Fauvillovo hišo zastražiti. Oba naša znanca se nato oddaljita in večerjata nekje v bližini. Ob devetih, zvečer pa se vrneta h glavnim vratom Fauvillovega domovanja.
«Aleksander!» vpraša Perenna. «Te ni nič strah?*
«Česa?» vpraša Mazeroux.
Brigadir Mazeroux molče opazuje svojega tovariša. Potem se mu turobne oči naenkrat razjasnijo in zablišče, z roko krepko trešči po mizi, odgovori pa svojemu sobesedniku polglasno: «Ne, ne, ne bo nič! Spoznam vas, da, toda... dolžnost mi veleva, da vas obvestim, da na incnc ne smete več računati. Ne in ne! Vrnil sem se v pošteno življenje, ki mi ugaja, in nočem več drugega kruha. Ne, ne, nc, dovolj jc tega!«
Perenna zmigne z rameni.
«2ivina si, Aleksander! Pošteni kruh ti zares ni odprl glave. Kdo ti pa pravi, da zahtevam od tebe karkoli nenoštenega?«
«\'endar...»
»Vendar, kaj?*
«Vsa ta vaša zadeva, gospodar ...»
«Mo.ia zadeva? Misliš li, da sem jaz kakorkoli vpleten v to dediščino?«
»Nikar mi ne tajite, gospodar!«
«Ne, niti misliti ne smeš tega, Aleksander! Pred dvema urama nisem o stvari vedel več kakor na primer ti! Sam ljubi bog me je napravil za dediča, nikdo me ni poprejc vprašal in samo da mu nc postanem neposlušen, sem sklenil...»
«Torej?»
»Torej: prevzel sem samo nalogo, da maščujem prijatelja Morningtona in da zares najdem njegove prave in resnične dediče ter da jim pripomorem do onih dvesto milijonov, ki so njihovi in ki jim pripadajo. Ni li to naloga poštenjaka?«
«Da, toda ...»
«Da, toda ne izvršuješ jc na pošten način, je-li, to si hotel reči?*
«Gospodar...»
«Je že prav, dečko moj! Ce najdeš tekom časa le eno temno točko ali če misliš, da moja vest ni prav čista, pa ti dam dovoljenje, da mc ukleneš. Ne le, ukazujem ti to! Ti zadostuje?*
«Ni dovolj, da mi to zadostuje, gospodar!«
«Kaj za vraga pa še hočeš?*
•Saj so še drugi...»
«Pojasni!»
«Cc vas primejo ...»
Za Veliko noč
so ravnokar došli
damski ln dekliški slamniki
po najnižjih cenih. Prevzemam tudi V3& popravila,
'Mlnka Horvat
uiodistka 854/a Ljubljana, Stari trg 21,
za popravo pisalnih in računskih strojev 3* s
boje, mastila, lakove, Stuk, emajle, kistove i jamačno čisti firnia najbolje lcakvoče nude
v polnem toka, v bližini Radovljico, ae odda talcoj v najom.
Conj. vprašanja ua naslov	1223
Jugoslovansko importno in ekaportno počijotjo Ini. Rudolf Počlio, Maribor, Trubarjeva ul. 4.
MEDIC-ZANKL
CA M A 067/a se najlitrejo moderno ia okusno počeše z uporabo
prvovrstno blago po najnižjih cenah pri
družba z o. z.
MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD,
podružnica. oentrala.	skladište.
Tvornico:	679/a
LJUBLJANA-MEDVODE.
Nabavka S200 komada drvesiih sanduka (zaboja) za pakovarsje dvopeka (prepečenca).
Intendanturl Dravske riivizijsko oblasti u Ljubljani potrebno je 1200 komada novih dr-venih sanduka (zaboja) za pakovanjo dvopeka (prepečenca), radi čega če se u kancelariji po-menutc intendanture (kasarna ,,Vojvodo Mišica", objekt XIV), na dan 31. marta.ove godino u II časova pre podne održati nadmetanje i sa najpovoljnijim ponudjačem zaključiti pismena pogodba za izradu ovih sanduka.
Uslovi, po kojima se izrada ovih sanduka ima izvršiti, mogu se videti svakog dana u kancelariji pomenute intendanture, gde se i sva ostala obaveštenja mogu dobiti.
Svaki ponudjae dužan jo položiti na ime kaucije 5 % Pre početka nametanja na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani po čl. 88. zakona o državnom računovodstvu.
Pozivaju se sva zainteresovana preduzeca i zanatli.je, da prisnstvuju ovoj pogodbi, jer se naknadne ponude posle odredjenog dana za pogodbu, nece uzimati u obzir.
Iz kancelarije intendanture Dravske divizijske oblasti E broj 4606 od 17. marta 1924. godine u Ljubljani.
Ljubljana, Mestni trg 19 'Tam so vrši Inventurna prodaja — Vsakdo naj poskusi! Garantiram da bo zadovoljen 1
Vedno velika iibera vpletk (kit). Priporočam so za vsa lasna dela kakor tudi za barvanjo sivih las z «L'0rcal Hcne>, tudi v modnih barvah
SI. Podkrajeek
frizer za damo in gospode, 3v. Petra ccsta 32.
svetovne znamko
s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, z alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki V večjem mestu Slovenije, zelo dobro vpeljana, s@ ©ddel V nafefiffl.
Upoštevali se bodo lo solidni in dobri trgovci. — Stanovanje in skladišča v hiši. •- Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 Din. — Ponudbo jo poslati na upravništvo «Jutra» pod ,,Trgovina v najem".	1215
steklenice za vknhavanje sadja in povrtnice so najboljše in najcenejše.	30
Olavna zaloga za vso državo:
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
Istotam so dobč Zupančeve knjige ..Konzerviranje sadja tn povrtnln za domačo uporabo" v slovenski in hrvatBki izdaji. ■	Gospodinje, naročite! .
(Tour)
i nudi po najnižji dnsinl csnl | promptno tvornica „SPLIT", dol. dr. za Portland cement iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova c. 12.
Proda ze;
Enonadstropna
x drema lokaloma in dobro vpeljano trgovino z večjimi skladišči, pripravno tudi za trgovino ua debelo v sredini mesta Celje, po ugodai coni. Do-piBo pod »Zlata bodočnost«, pošlnolvžočo Celje. i233a
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni, dobri stric, gospod
Prlma Portland
IrbouGUskl In DaMitsSil
dobavlja
v poljubnih množinah. Naročila sprejema:
H. Petrič,
Gosposvctska cesta 16/1. III Telefon 343. 4R6/a
Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je danes preminul v starosti 84 let naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, tast iu brat, gospod
delovodja tobačne tovarne v p., hišni posestnik in gostilničar
po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 24. marca ob 5 20 nri popoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v sredo dne 26. marca oh 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rečna ulica št. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo bralo v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
V Ljubljani, dne 25. marca 1924.
Pogreb se vrši v torek dne 25. t. m. popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Blagemu pokojniku ljub spomin.
V Sodražici, dne 23. marca 1924.
fia čo potrebujelo dober u tak pisalni stroj, ki jo ros nokaj vreden, kupito samo 428
Žalujoča rodbina GEBERT
Žalujoči ostali
Skladišče:
Zagreb: Mesnčka ul. 1.
Ohrostovnnje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrodnostnih papirjev, doviz in valut, borzna naročila, prodnimi in krediti vsake vrste, eskompt ln lnkaso menlo ter nakazila v tn- ln Inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke; Kredit Mnbljona • Telefon 40, 457 ln 848 .......,.'■',." «"/»
LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju)
»i^nAVnfflSf