Irhaja rnk te run sehet mM dally except Sundayi and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In u pravniški prastari i 1SŠ7 South Lawadale Ara. Offlco oí Publication: MST South Lswndsle Am Telephon*, Huckwall 4S04 WM LETO—YEAR XL Cea a Usta |a StA • rsLs.'s SitZ^Z iTtTcüÄ S mmTSt? CHICAGO 13. ILU TOREK. 24. AVGUSTA (AUGUST 14), 1141 Subecrlptloa SS 00 Yearly STEV.—NUMBER IS! SCO fer ma Ilm« at aporta) rate o! eootaga provided far la section 110*. Act of Ooi. S, iSlT. authorised on June 4, ISIS Sodnik preprečil stavko pristaniških delavcev Izdal je injunlccijo proti uniji Ameriške delavske federacije.. Bridges naznanil bojkoti-ranje volitev Now York. 23. avg.—Federalni sodnik Harold R. Medina je na poziv justičnega departmen-ta izdal injunkcijo proti uniji pristaniških in pomolskih delavcev ADF in s tem preprečil stavko 45,000 delavcev na vzhodni obali. Injunkcija je naperjena tudi proti šestim organizacijam delodajalcem. Prepoveduje jim izprtje delavcev v konfliktu z unijo. Joseph P. Ryan, predsednik unije ADF, je dejal, da se bo unija pokorila odločitvi federalnega sodnika. "Upam, da bodo nesoglasja izravnana in sklenjen sporazum v ohlajevalni dobi 80 dni, katero določa injunkcija," je rekel. Sodnik Medina je izdal injunkcijo proti uniji na podlagi provizij Taft-Hartleyevega pro-tidelavskega zakona. Federalni justični tajnik Tom Clark je dejal, da se je obrnil na sodišče s pozivom za izdanje injunkci-je v smislu navodil predsednika Trumana. Truman je izjavil, da bi stavka pristaniških m pomolskih delavcev ogrožala zdravje in varnost ameriškega ljudstva. Eksplozije gasolina na Cuamu Guam, 23. avg.—Trije ameriški mornarji so izgubili življenja v.tluoioziiah gasplioa» eden pa. je dobil težke opekline. Žrtve so bile Fondley P. Hansen, David S. Moon in William S. Foster. Neuradno poročilo pravi, da je ekFplozije zanetila iskra iz motorja vojaške ga avtomobila. Ameriška pomoč arabskim beguncem Washington, D. C., 23. avg.— Državni tajnik George C. Marshall je dejal, da je predsednik Truman zagotovil ameriško po moč arabskim beguncem, ki so pobegnili iz Palestine pred židovsko oboroženo silo. Državni department bo sodeloval z drugimi organizacijami, ki so se za vzele za arabske begunce. Bojazen je bila, da bi se stavka, ako bi bila oklicana, razši rila na luke ob Mehiškem zalivu. Veljavnost pogodbe med u-nijo in delodajalci je potekla zadnjo soboto. Unija je zahtevala zvišanje plače za 50 odstotkov in druge koncesije. Sodnik Medina je pozval unijo in organizacije delodajalcev, naj obnove pogajanja v svrho končanja spora. Konflikt je med unijo in New York Shipping Assn., Steamship Trade Assn. of Baltimore, Philadelphia Trade Assn., Hampton Roads Marine Assn., Portland Steamship Lines in Contracting Stevedores. San Franclaco, CaL 23. avg.— Harry Bridges, predsednik unije pristaniških delavcev CIO na za-padu, je dejal, da bo unija bojkotirala volitve, katere je razpisal federalni delavski odbor. Bojkbtiranje bo demonstracija solidarnosti članov unije. Bridges je napovedal oklic stavke 2. septembra. Francoski vlak skočil iz tira Pariz, 23. avg.—Trije potniki so izgubili življenje, 64 pa je bilo ranjenih, ko je vlak skočil iz tira in se razbil. Nesreča se je pripetila v bližini Besancona. Vprašanje usode italijanskih kolonij Truman je dejal, da npr» ameriška zadeva r Washington. D. C.. 23. avg.— Predsednik Truman je na se stanku s Časnikarji izjavil, di bodo morali o usodi bivših ita lijanskih kolon'j v Afriki odločiti Štiri velesile in da to vprašanje ni ameriška politična za deva. Truman je bil opozorjen, da je newyorški governer Thoma* E. Dewey v svojem govoru pred člani italijansko-ameriške grupe izjavil, da bi morala Italija dobiti administrscijsko kontro lo v kolonijsh pod poverjeni-štvom organizacije Združenih narodov. Dewey je predsedniški kandidat republikanske stranke. Na vprašanje, ali se strinja s predlogom newyorškega gover-nerja, je Truman odgovoril, dp je to nekaj, kar ne spada v ameriško politiko. Dostavil je. da so odnošaji med njim in Dewy-jem prijateljski. Držsvni tsjnik George C Marshall ni hotel komentirati Pravda okrcala 4 državni department Provokacija ruskih državljanov v Ameriki Moskve. 23. avg —Pravda, glasilo komunistične strsnke, je obdolžila ameriški državni department podpiranja provokacij proti ruskim državljanom v Ameriki in da je namen prikrivanje zablod in polomov ameriške zunanje politike. Pravda je objavila članek, katerega je spisal komentator M. Marinin. On trdi, "da so strategi mrzle vojne zdivjali." On ostro obsoja belo gardo in gan-geške skcije smeriške policije. Pravda fo drugi ruski listi ne omenjajo zahteve državnega departments, da mora Sovjetska unija odpoklicati Jakoba Loma-kina, generalnega konzula v New Yorku. Marinin je ponovil vse obdol-žitve, katere je državni department zavrnil. Ena je, da je ruska bela garda, teroristična organizacija, povezana z organi ameriške vlade. "Razplet dokazuje, da se ameriška policija poslužuje gange-*kih metod in odprto krši legalne pravice in privilegije repre-zentantov ruskega konzulata v New Yorku s podpiranjem in zaščito državnega departmfenta," oravi Marinin v svojem članku. Prišel je čas. ko bi morali tudi jubitelji in zagovorniki mrzle 'ojne razumeti, da provokacije n izsiljevanja niso sredstvo, za irlkrivanje zablod zunanje po-itike." Pravda komentira tudi kon-likt, ki je naatal na konferenci eprezentantov enajstih držav v lelgradu zaradi plovbe na Do-tavi. Čeprav so Amerika, Ve» ika Britanija in Francija na zna lile, da ne bodo podpisale no-/ega pakta glede plovbe, ne bo o vplivalo na izvajanje pakta. Sklenitev pakta na konferenci je '.maga Sovjetske unije in vzhod-lih držsv. Domače vesti V bolnišnici Chicago.—Mrs. M*ry Vidmay-er se je morala podvreči operaciji. Nahaja se v bolnišnici Bel-mont na aeverni strani mesta. Nov grob na JlSPa du Denver, Colo.—Tukaj je umrl Joseph Zajec, dofcoletjii član društva 218 SNPJ, doma iz Dol-skega pri Ljubljenji. Pred več leti sta mu umrli lena in hčerka. Tukaj zapušča nečakinjo Rose Levnik in nečaka Franka Mihelčiča. Nov grob v MUmeaoli ....... Chisholm, Minil.^-Po dvelet-' Arabci ni bolezni je za ttlfcom na plju- Grof je dejtli dl ^ moriU čih umr Anton «anegman do-1 ra,nj| skupWina združenih ma iz Vapčje vasl|pn Semiču, ¿«rodov nM MVOjem zasedanju Bernadotte priznal polom prizadevanj 2idovska driava se izrekla za obnovo pogajanj Stockholm. Švedska. 23. avg. —Grof Folke Bernadotte. posredovalec Združenih narodov v, konfliktu med Židi in Arabci v Palestini, je priznal, da so se njegova prizadevanja izjalovila. Dejal je, da bi bili nadaljnji poskusi zaman, ker ni izgleda za dosego sporazuma med Židi in Razgovori med poslaniki zapadnih držav obnovljeni Sestali se niso s ruskim zunanjim ministrom Molotovom. Dvojno denarstvo povzročilo konfuzijo v Berlinu Dolenjsko. Tukaj jé živel 27 let, | prej pa v okolici Clintona, Iowa. Zapušča ženo, Štiri sinove in vnuka, v Aurori aestro Kati Cozen, v East lifollnu. 111., brata Johna, v starem krajii pa dve sestri. Išče rojaka Lyons, III. — Vitjko Gomezel (ulica Heroja Bračiča, Maribor, Slovenija) bi rad iivedel za Jožeta Kureta, ki je nekdaj živel na 995 Adison rd., Cleveland, O. Ako je komu kaj gnano o njem, je prošen, da sporoči na naslov: Frank Vidmar, 2903 Joliet a ve., Lyons, 111. Is Milwaukee) s Milwaukee.—Na poti domov so zemeljski ostanki Hermana Jer-kicha ml., ki je padel na otoku Luzonu, Filipini, 7. junija 1945 v starosti 20 let. Tukaj zapušča starše in tfsta ^Antbna. Pogreb se bo vrni v soboto, 28. avg., ob 10. dop. iz Ermencovega pogrebnega zavoda pod vodstvom druš-tvs Badgers 584 SNPJ, katerega je bil član.—Zemeljski ostsnki Franka Udovlčha, ki je izgubil življenje na Filipinskih otokih 27. marca 1945, so bili pripeljani domov 11. avg. Pokojni je bil sin družine Frank Udovich. Poleg staršev zapušča dva brata. Bil ja član društva Lilije 764 SNPJ —Dne 11. avg. je podlegel smrtni nesreči v tovarni William Spolarich, stsr 62 let, doma v bližini slovensko-hrvstske me- na Pfihodnjl mesec v Parizu ras previjati o konfliktu in najti rešitev. Bernadotte je v Stockholmu, kjer ae bo udeležil konference mednarodnega Rdečega križa, čigar načelnik je. Dejal je, ds bo ponovno odpotoval na Srednji vzhod v svrho razgovorov s voditelji Židov in Arabcev. Potem bo sestsvil poročilo o altu a ciji v Palestini in ga predložil generalni skupščini Združenih nsrodov. , Tel Avlv, Iiraol, 23, svg.—Is-rselska vlada ae je izrekla za obnovo pogajanj z Arabci. Pripravljena je za razgovore s re-prezentanti vseh srabskih dežel. Proti obnovi pogajanj so se izrekli voditelji Arabske lige in egiptsks vlads. Izjavili so, da ne bodo nikdar priznali vlade židovske države v Palestini, ker nims mednarodnega statusa. Deweyjevega predloga. Dejri je le, da o vprašanju usode italijanskih kolonij v Afriki razpravljajo raprezentanti štirih velesil. Ameriko kot mlsdenka. Zapušča moža Johna, hčerko, štiri sinove, mater Frances Repanlek v Shebovganu in več drugih sorodnikov,—Po daljši bolezni ja SI. jul. umrla Anna Gelser, starš 61 let, rojena v bližini Marlbo-ra, članica KSKJ In S2Z —Dolgi bolezni je 21, jul. podlegla Viktorija Sreiber, čl%n*ca KSKJ. Zapušča moža, dva sinova, Štiri hčere In več drugih sorodnikov. — Družina John Mu- je, član društva Sloge 16 SNPJ sich je izgubils novorojenčks in HBZ. Zapušča ženo, sina In Roberta. Fantek je bil vnuk mrs, dve hčeri.—Dne 10 avg. je umr- Mar v Muslch, predsednice druš-la radi srčne kapi Mary Ramitz,'tva Venere 192 SNPJ.—Vse po-članica JPZS, stara 48 let, roje- grebe je oskrbel Ermencov po-na na Štajerskem in prišla v grebni zavod. konvencija kanadske socialistične stranke sestavila načrt Winnipeg, Kanada. 23 avg — Konvencija socialistične stranke, ki je znana pod imenom Cooperative Commonwealth Federation, je pred zaključenjem sestavila petletni načrt. Ta določa med drugim podržavljenje bank in glavnih industrij. Govorniki ao obsojali Wall Street in ameriško reakcijo. Na-glašali so opozicijo proti teani povezanosti med Kanado in Ameriko. Voditelji socialistične stranke so trije intelektualci Ti so M J, Cold well, član parlsments, profesor Frsnk R. Scott In David Lewis Coldwell in Scott sta bi Is rojena v Angliji, Lewis pa na Poljakem Vsi so prepričani, da bo socislistična stranka nasledila konservativno s t r s n k o kot opozicijs proti liberalni stranki, katera ima aedaj večino aedežev v parlamentu. Konvenciji je bilo predloženo poročilo, da ima stranka 70.000 članov Glede sprejemanja čla- nov so restrikcije. Vssk prosilec mora dati zahtevane informacije krajevni postojanki, kateri se hoče pridružiti. Stranka ima 32 poslancev v parlamentu. Izvoljeni so bili pri volitvah pred dvema letoma. Njen vpliv je velik v treh provincah Te so Ontario, Britska Kolumbija In 1Uskatchewan. V zbornici slednje province Ima socialistična strsnka večino aedežev Na konvenciji je bila izreče na napoved, da bo Kanada dobila socialistično vlado v petih ali šestih letih Stranka Ima oporo pri defsvskih unijah in far marskih organizacijah. Ona igra že važno vlogo v političnem živ Ijenju Kanade Največja opozicija proti socia listični stranki je v provinci Quebec, trdnjavi konaervativcev in katolikov Na svoji konvenciji ae je Izrekla za socializacijo trgnvme in proti obdavčenju zadrug Moakva, 23. avg. — Poslaniki zapadnih držav so se ponovno sestsll v poslopju ameriškega poslaništva v Moskvi in nada Ijevall razgovora p rešitvi berlinske krize, kstero je povzročila ruska blokada, in drugih nemških vprašanjih, Ameriški po-slsnik W, B. Smith, francoski poslanik Yves Chstsigneau in Frank Roberts, posebni odposls nec britskegs zunsnjegs ministra Ernests Bevins, so konferi-ralt eno uro in 45 minut, Poalaniki so upali, da bodo ponovno konferirali z ruskim zunanjim ministrom V. M. Malo tovom, toda upanje se je izjalovilo. Zadnji razgovor so imeli t Molotovom 16 avgusta. Siriji se govorice, da se poslaniki zspadnlh držsv ne morejo sporsxumeti glede reševanja spornih vprašanj. Eno sporno vprsšsnje je dvojno denarstvo v Berlinu. Možnost je, da se bodo poslaniki ponovno sestali s premierjem Stalinom. Berlin. 23. avg,—List National Zeltung, ki izhaja v ruski coni, trdi, da je v Moskvi padla odločitev, da se uporsbljs v Berlinu le rusks densrns enota, msrka zapadnih držav pa izloči iz obtoka. Trditev je osnovsns ns poročilih is Londons, List Tsegiiche Rundschau je komentlrsl potek rszgovorov v rs eno pa je napovedsl, da se bodo poslsnlki zspadnlh držsv dsnes ponovno sestali s Molotovom, List trdi, da ja dvojno denarstvo povzročilo konomsko konfuzijo v Berlinu. NsdSljnjs nspoved js, da bodo poslsnlki sugerlrsli premier ju Stalinu, naj štiri velesile 1-menujejo veščake v svrho na daljevanja diskusij. Ta bo predmet razprav, ko se bodo sestali na konferenci v Londonu sme-riški poslanik Lewis Douglas, frsncoskl poslanik Bene Maasi-gll in reprexentsnt britskegs sur nanjega urada William Streng. Razprave naj bi ugladila pot sklicanju konference zunsnjlh ministrov štirih velesil. Mnenje še prevladuje, ds bo dosežen sporazum med sspsdni mi državami in Sovjetsko unijo. Oglasili so se tudi pesimisti in napovedali polom razgovorpv v Moskvi, Ako se bodo pogajsnja raxblla, je možnoat, da bodo Amerika, Velika Britanija In Francija ustanovile separatno vlado v zapadni Nemčiji. Rusks vojsška strsta ja ara-tirsla Thomasa Headena, pomožnega šefa divizije za informacije ameriške vojaške vlade. Haa-den je bil v britskem predelu Berlina, ko j« bil aretiran. V britskem predelu je bil prej are tiran Frank Erdman, policijski načelnik v soVjetski coni. Ameriški polkovnik B. R. Kelly je dejal, da so ruski vojaki ponovno invadirall ameriški predel v Berlinu, Aretacije sovrainikov maršala Tita Belgrad, 23. avg —Več sto o-seb, med temi 50 člsnov tsjne policije, je bilo sretlrsnih v teku čistke sovrstnikov vlade maršala Tita, pravi poročilo. Med aretiranimi so podporniki Komlnforme, ki je pred nekaj tedni napadla maršala kot sovražnika mednarodnega komu nlzms in ga obdolžila, da se je Izneveril Marks-logajsnja med zapadnlml državami in Ho-vjMako unijo glede končanja lK*rllnske krize "Ali bi ae oni, ki ao ae norčevali I* mojega piama premlerju Stalinu. izrekN za dlskuzlje o berllnaki krizi In diugih nemških problemih, ako ne bi pro-greslvns strsnka «prožila gibanja za končanje mrzle vojne med ra podom in vrhodom*" je vprašal "Stranka je igrala fudi važno vlogo v pritiakanju na admintetrerijo, naj prizna židovsko državo Izrael v Palestini. Obe stari stranki, republikanska in demokratska, sta morali podati izjavo l ohaodbo raanih dis-, krt miner ij, Pt ograd vel so p»e-kar pa Irebušaate pročlli »prejetje Mundl-Nlsono-1 vega načrta, da ae proglaai ko- munistlčna atranka ra nelegalno " Wallare je kritistrsl sedanjo kongreano pieiskavo špionaže in liomunlatičnlh aktivnosti. Dejal je, da je namen preiskave od-vre/anje pozornosti ljudstva od dviganja cen in Inflacije "Ljudstvo' zahteva olajšsve, ne pa cirkusa," je dejal. "Kongreeni odaekl Mi za | toaleti i I lovom na eopernloe. Sedanja inflacija je l>o»ledica mrzle vojne Vlada ne more dvigniti življenakega Stendal da In trošlti milijard dolarjev ra povečanje oboroženih sil istočaano " Wallace je ponovno zanikal trditve, da komuniali diktirajo politiko progrealvne stranka. "Progreaivna stranka ni In nikdar ni bila pod kontrolo katere koli grupe, kl je za n aal I no str-moglsvljenje smeriške vlade," je rekel "To strašilo ao privlekli na dan oni elementi, ki upajo, da Utfio preverili ljudstvo." , TOREK, 24. AVGUSTA 1M8 Henry Wallace be govoril na VI. Ameri ško-slovanskem kongresu v Ckicagu Ijenje nnn/ma. P»»d Tnmiamtvo • upegep stva t p ^ ^ , ^^ Q do do_ ^----- varnostne in zdrav ^^^^ kl jo nudijo brega kravja potom nacional- razne vladne oblasti v rečnih neKa sistema za zdravstveno za bazenih, mora pripadati najprej varovan je, ki daje prosto izbiro najemnikom, desetinarjem ter obema— bolniku in zdravniku— malim farmarjem. in nudi primerno zdravniško in Mi smatramo za velevažno, zobozdravniško oskrb za vse. u* se program konservacijo, Strinjamo se, da se plačuje i/ proizvodnje, trgovanja in pod- zvezne blagajne podpora za vzdr-oiranja cen upravlja po demo ževanje primernega programa kratično izvoljenih farmskih od- za ljudsko zdravje in zdravila bornikih, kakor se je vršilo pod ter za zobozdravniško oskrb, aktom AAA Predvidevamo, da bo v bodoč Mi zagovarjamo načelo stop- nosti treba prenesti vsi- stroške njevanja zemljiškega davka ter za zaščito in zdravstveni pro-160-akrsko omejitev pri izvaja- gram na vlado kot del osnovne nju javne irigacije. javne postrežbe. Progresivna stranka podpira Obljubljamo tudi, da I* farma^ke potrošniške Zadruge delež našega splošnega piogra I iih l.tr« /a rešitev važne- me za načrtno gospodarstvo £ 'l^m glede kontrolira- gradbena industrija dobila pri nja Uga in zalog od strani mo-Jznavanje in razumevanje od nopolov. Nasprotujemo kampanji za obdavčenje zadiug. ki jo je pričel volebiznis. Mi smo za splošno elektrifikacijo vseh tarna. Elektrovodne in hidrocentralne ugodnosti podeželske električne oblasti se naj brzo povečajo. Povzemejo se naj čim prej koraki, da se prič-no graditi projekti v rečnih bazenih za hidrocentraic In Iriga-cijo ftnmoetojAa Progresivna stranka venije da zamore samostojen trgovec preživeti le v gospodarstvu, ki je prosto dominacije monopolov in kjer delavci in farmarji zaslužijo toliko, da lahko kupijo, potrebno blago. Ml nameravamo bodriU in ču- Umetnost črpanja podzemeljskih zakladov je nemara starejša od poljedelstva. Pripomogla je človeštvu do tega, da se je očil n*jprimitivnej£ega načina življenja in dosegel na tehničnem področju uspehe, ki se danes z njimi ponaša. Posegala je lako odločilno v njegov napredek, da je po njej poimenoval posamezne dobe: kamena, bi ondsta in železna doba, ki so mu nudile surovine za orožja in orodje, s kutuiim si je po-agoma osvajal zemeljsko povr- ¿iua _ _ M I« V». Da pa si je mogel čk>vek vse te zaklade prisvojiti in da si jih ahko prisvaja še danes, se je moral boriti z neznanimi in ne slutenimi sovražniki, ki jih je prvih začetkih svojega dela pod zemljo prišteval k nadnaravnim. Kasneje pa jih je spoznal in se jim zna! uspešno postaviti v bran. So to: zemlja, zrak, vo do in ogenj. Torej prvine stare ga sveta. Zemlja je vedro sovražna; zrahljana in razpoVana grozi z usodi in hoče streti varnostne opornike, s katerimi so podprti rovi; trdo in odporna krha jeklene osti, s katerimi rije ¿lovek po njej. Toda človek jo je premagal. Podprl jo je z mogočnimi železnimi podboji, drugje z elastičnimi lesenimi vezmi in zopet drugod z železobetonskiml oboki. Nevarne razpoke zalije s cementom, medtem ko vgradi v sumljive jaške rebraste konstrukcije, kar vse mu omogoča nadaljnje vrtanje. Čim pa naleti na trdo kamnito zemljo, vzame človek v roko kompresor, seka in grize, vrta z jeklenimi svedri globoke luknje, vtika vanje dinamit in trga zemlji drobovje. Pod zemljo je zraka vedno premalo. In še ta je nagosto pomešan s prahom ali nasičen z vlago in nevarnimi eksplozivnimi plini. Ti se lahko vnamejo in piivzroče katastrofo. Drugič se vnamejo nezi^itni premogov! praški raztreseni v zraku ali pa se ti praški vsodajo nn človekova pljuča in jih sušijo. Človek je premagal zrak: mogočni ventilatorji dovajajo v notranjost rudnikov čist, svež zrak ln odganjalo izrabljenega ter tako onemogočajo njegovo škodljivo delo. In prah? Prah odnašajo, vodni hlapi, razpršeni po rovih s posebno pripravo. In tako je z vodo, ki zavira napredovanje Jaškov in rovov. zopet ji je zaprl pot z betonsko piegrado. In tako je končno z ognjem: naravnost umetelne naprave preprečujejo nastanek požara, ga izolirajo, čim nastane, in mu jemljejo zrak, ki ga hrani. Varnostne svetilke in nalašč za rudnike izdelani električni material omogočajo razsvetljavo tudi v rovih, kjer obstaja največja nevarnost požara. Posebni eksplozivi omogočajo miniranje v prostorih, kjer je zrak nasičen z vnetljivimi plini, ne $la bi prišlo do katastrofe Tako si človek prilašča zemeljsko notranjost. Cela mesteca je že zgladil pod zehtljo, musteca, ki služijo železniškim napravam» ventilaciji, črpalkam, električnim centralam, mesteca s polnimi skladišči gradbenega maturi-ula, orodja gasilnih priprav, živil in obleke. Toda ta mesteca nimajo obstanka. Cim poide ruda, ki jo >lovek koplje ln vozi na površje zemlje, prenese mestece dalje, včasih še globlje in delo se začne znova. Uijcz piestanka poganja para ogromne dvigalne stroje, ki tui jeklenih vrveh vlečejo iz »lo bine po doset ln več vagončkuv polnili surove rude. medtem ko istočasno spušča prazne v notra njost. Dnevno požirajo jaški velikanske količine lesa in drugega gradbenega materiala in prav SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU Bi NA PRIMORSKEM V primorskem ljudstvu je bila želja po kulturnem izživljanju globoko ukoreninjena. Kulturne tradicije, ki so spremljale naš narod od njegove naselitve v šestem stoletju skozi vso dobo razvoja, so začele dobivati po zlomu Metternichovega absolutizma naši miselnosti ustresajoče oblike. Od leta 1848 dalje so se šlrom I primorske zemlje ustanavljala Kmalu so se po zgledu tržaške prosvetna društva in čitalnice, ki začele ustanavljati čitalnice po so gojile narodno zavest z raz- vseh krajih slovenskega Primor-nimi prireditvami in pripomogle ja. Tako v Gorici, Tolminu. Vili kulturni delavnosti ljudskih pavi ln v Bistrici, kjer ju bila množic na Primorskem. Prvo pomembna zlasti zato, ker je slovensko prosvetno društvo na j pritegnila v svoj delokrug tudi Slovenskem se je v dobi narod- Ciče, ki. so ne s tem povezali s negu preporoda ustanovilo leta kulturnim življenjem slovonsko-1884 v Trstu, takoj za njim pa ga ljudstva. Tudi v Istri, kjer Goriei "Slavjansko hrevnu in Uo bivali Slovenci, sa je začelo podporno društvo". razmeroma zgodaj ljudstvo na- •Slavjansko društvo" v Trstu, Mno tn politično ki je imelo svoj sedež v Terge- *va čitalnica v Istri je Ula ste u 2 U, na trgu Verdi, miaprotl ustaiiuvUena v J«Išanah 4 ja. u-gledališka, je imelo poleg kultur- U« J« uiU" nega tudi političen program: Popolno enakopravnost slovenskega naroda v Avstriji, pravico do slovenske šole ter uveljavitev slovenskega jezika v uradih Društvo je bilo zelo delavno. Dvakrat tedensko so imeli predavanja; pisatelj Demetrlj Via- novljcno v Kastvu "Liburniàko društvo", ki se je pozneje razvilo v delavsko čitalnico. Tudi v Do-Uni in Kupiščini so je ustanovilo nekaj slovenskih čitalnic. To kulturno delo IstranuV je pripravilo pot političnemu gibanju, ki je bilo poudarjeno zlaati na disavljevič je v njem predaval taborih v Kubedu, v Dolini, itd, "Istrski" jezik. Društvo je uprl- Tako so začel lat ran i že knuilu gorilo več uspelih gledaliških zahtevati politično ln narod-predstav. Nekaj časa je bil pred- nuatno enakopravnost ter uve-scdnlk društva pesnik J o ven Ve- lJaVltev pravičnih zahtev Slo sel Koseški, kl pa je moral oditi vencev v Istri. Italijonaki trže-kmalu iz Trsta, ker so mu teda-Uki časopisi so namreč prav ta-nje avstrijske oblasti ovirale krat začeli veliko gonjo proti dil„ Slovencem v latri ln so na vso „ _ RH v kratkem čusn |e prid«» ume hoteli dokazati, do Je Istra tako se dnevno vlači na površje w|o dru4tvo ve|jk Ugu.d, ne sa-1 Italijanska ln da v latrl nt slo- mo v Trstu in Primorju, temveč Lanskega žtvlja. tudi v ostalih slovenskih deše-1 Da Je v samem Trstu ln po lah Zv leta 1840 jo začel Irha- VMj Primorski zaživela močno Jati mesečni "Slavjanakl Kodo- j kulturno udejstvovanje, o tem po enem ali več jaških vse, kar je pod zemljo postalo neuporabno: strti leseni tramovi, zvite tračnice, polomljeni stroji, poškodovana dvigala itd. , ln tu^na površju, je zraslo novo mesto: s karakterističnimi stolpi zu dvigala, s popravljalni-ca m i in mehaničnimi delavnicami, s hiciro in terrao-elektrlčnl-mi centralami, z ogromnimi lopatami, k I služIjo upravi iu urad-ništvu, s poštnini in brzojavnim uradom iu ponajvečkrat s celini f-udarskim revirjem. Najtežje delo Jo s tem prema-gano. Iztrgan je zemlji zaklad, ki ga je obdala s tolikimi nevarnostmi, ne da bi gu mogla obva rovati prod človekom. —(Prini. dnetmik) ljub", kl je bil slovensko-hrvat- n(im prtfajo številne kulturne skl časopis. Urejeval ga Je Ca- prireditve. Zavest Slovencev pa rer, ki je po odstopu K»»«eskega j M, jp (jv|gnila ilasti še, ko SO prevzel tudi predsedništvo druš tva. Temu sledi lttftO "Jadranski primorske oblasti 22. oktobra 1H61 izdale edinstveni odluk, da Slavjan", ki Je prinašal članke I m0rtj0 g početkom tega šol-pedagoške, zgodovinske in J**H MkeKt, leta razlagati v materi-koslovne Vsebine ter članke i/. nym VMj predmeti v ljud- narodnega gospodarstva ter širil Kklh trr d|| m0rojo Iz- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanie s 3. strsnl) Človek jo je izpeljal v posebne j Ven#c krasnih cvetic. Družina odvodne cevi ali pa jo črpa t ve- p^jmee ae najlepše zahval ju llkanskimi črpalkami. Drugod , ¿.iungtVu društva tt« SNPJ za ----—- udeležbo ln venec, prav tako br. strani vlade, da se bo kapaciteta Mattu Kalčiču za poslovilni go proizvodnje sedaj prlmanjkljl- vor ob odprtem grobu na poko vih potrebščin povečale ln celo- pališču. Hvala tudi vsem osta-letno upoalenje bo zagotovljeno Um, ki so ,darovali cvetice ln delavcem v gradbenih obrtlh. tolažili družino ob url žalosti. Vlada — zvezna, državna in j p0kojnica je zapustila sopro krajevna—nosi odgovornoat, da ^ jurlja Hrvatina, dve pastor so naselbine dobro planirane in ^ in dva sina ter domovi postavljeni v priročni bližini uposlenja, oskrbljeni z zadostnimi priložnostlml za zdravje, vzgojo, razvedrilo ln kulturo. Mi obliubljamo, da bomo od ideje'narodnega preporoda Zlasti pri Sv. Ivanu se Je sil« no razmahnilo kulturno živijo nje Prirejali so številne knn eerte, na katerih m» nastopali do mači in tuji umetniki. Tržaški Italijani, ki so se udeleževali teh prireditev, so se silno čudili kul turnemu napredku Slovencev in so začeli počasi uvidevatt, da so Slovenci del močne slovanske skupine ter so jih spričo njiho vega dela začeli ceniti in spoštovati, Kulturno delovanje Slovencev se je začelo utrjevati, toda cesar Štiri vnuke. Ni se čuditi, da J* br. Hi vatin bolan, kajti smrtna kosa mu je že vzela dve ženi in j>et otrok. Naj pokojnlca mirno počiva stranilidlškriminaciJo In segre- družini Hrvatin pa globoko so gacijo v zadevi stanovanj. i žalje! ^^ Priredil ln razmnožil SANS. I Marteac. dajati spričevala ln kaUlog v jeziku otrok. Celo peVje so mo rall poučevati v slovenskem Jeziku. ^ Nastajala je vedno večja potreba po dubrl slovenski knjigi ln ljudstvu si jo želelo domačih listov, Od leta UJM je delovala v Trstu Družba sv. Mohorja in Godtna "Vrdeiaki" Je začel izdajati "Ilirskega Primorjane", katerega urednik ln IsdajatelJ je bil Ivan Piano, učitelj is tržaške okolice, kl ga jo a koncem leta liiAfl preimenoval v "Primorca". Ljudstvo je s ve- Franc Jožef !. jf kot zakrknjen i r" sovražnik slovenstva zatrl že v >0"«« prvem razvoju sloveneki narod* skl besedi, zlasti ker ni bilo na ni pok ret, kl ne je širil prav i, Slovenskem razen "Novic", ča-Trsta med ostale Slovence. Za "°pisa, ^ prinašal novk-e is časa Bachovega absolutizma je ( Primorske. uovezane s potrebnimi zaščita- vati neodvisno trgovstvo na ta mi za zavarovanje farmarjev inj^. da bomii preskrbeli zado-konservacijo prirodnega bo vstajala. naša se bo y vseh strani vračala na to cesto, da po tej isti široki cesti, na kateri danes ni zanjo piostoia, pojdr nezadržno naprej, daleč, daleč ... v bodočnost, za srečo . . . TIHOŽITJE Z ZAJCI Velikonočni prazniki leta 1941. Hladno pred-pomladno sonce. Travniki še vedno orumeneli kakor jeseni. Njive nepreorane. Drevje še golo, le popje je rahlo nabreknilo. Samo dren za hišo se je rumeno razcvetel in vrbe v dolini ob potočku so pognale velike bele mačice. V hišo k Svetkovim je prišel Nemec. Svetkovi so Nemce pričakovali že dolgo. Zato ker se jim je že dolgo slabo godilo in ker so vsi ljudje po svetu pripovedovali, da bo dobro šele, ko pridejo Nemci. Ded Marko, ki je čepel ves dan za pečjo, ker se kljub grčavi palici, s katero si je pomagal pri hoji, ni mogel daleč premakniti, je basal pipo z najslabšim tobakom in pripovedoval zanosne, naravnost prsvljlČne stvari o teh Nemcih. On jih je dobro poznal, saj je bil leta 1918 z njimi poražen. Pa je sato sveto' trdi), da drugič no bo tako, samo žal, on tedaj ne bo mogel biti zraven, ne ker je prestar, temveč ker ima pokvarjene noge. Tako se je tudi zgodilo: ko so se Nemci naposled dvignili, da pojdejo križem po svetu, in ko so naposled prodrli celo do njegovega doma. se jim zaradi teh svojih bolnih nog ni mogel pridružiti in z njimi prebroditi svet. Onemogel po telesu, a po duhu poln velike vere, je čepel za pečjo in nazadoval kakor otrok: verjel je, da je tu čas odrešenjs. Tu je bil tisti veliki čas, o katerem ni nikdar prenehal pripovedovati ne starim ne otrokom. Tu je bil tisti čas in ta trenutek je stopil celo v njegov kmečki dom v podobi mladega nemškega oficirja, katerega je zunaj pred durmi stražil nemški mrki soldat. V Svetkovi hiši so poleg deda Marka živeli še njegova hči Micka, petintridesetletna vdova, reva, na pol viničarska žena, oblečena v tanko obleko, sicer pa ljubka ženska in lepa v obraz, z jamicami na licih, s toplim nasmehom okrog usten in z globokimi ljubečimi očmi; dalje petnajstletna Lojzka, še na pol*otrok, nekoliko sloka, z rahlimi grudmi, ki so ji šele začele poganjati; imela je svetle lase, temne obrvi in modre začudene oči; za njo so dora-ščali Jožko, Anica in Mihec, ki je imel od večne juhe nabrekel trebuh, a drobne noge in roke. Ker je ded toli hvalil Nemce, kako dobro da bo vsem ljudem, kadar pridejo, so kakor otroci tako tudi mati sveto verjeli in jih nestrpno pričakovali; to je, pričakovali so odrešenja svojemu težkemu življenju. Zakaj če naj povem resnico, so se Nemcev bolj bali, kakor jih ljubili. Bali so se jih, kakor se preprost človek boji vsega tujega. Toda resnica je bila spet ta, da so zato morali prijazno gledati tudi tiste, ki to dobro prinašajo. Samo ded se jih ni bal, ker je že imel z njimi opravka in se je prišteval mednje, ne samo na tihem, temveč tudi očitno; in bal se jih ni dvanajstletni Jožko, ki je pravkar doraščal v največjega junaka vsega sveta. Zato pa je le-ta tudi bil tisti, ki je ves teden, od same cvetne nedelje naprej tekal po cestah, pridrvel kadar koli domov za eno samo skopo minuto, da raz-trese med radovedne, a tudi nekam hudo vznemirjene in boječo domače velike, neverjetne novice o teh Nemcih, ki ko danes tu, jutri že tam, in ki nam vsem prinašajo toliko srečp. Ded Marko, ki Je ves teden neprestano kadil iz svoje smrdeče pipe, tembolj, ker če prihajajo Nemci, mu z ničemer več ni treba štediti, ker denarja kakor tobaka in kakor sploh vsega bo več ko dovolj, ta ded je vselej priklical Jožka k sebi, da je natančno izvlekel iz njega, kako in kaj. In Jožko Je pripovedoval zanosno in vzhičeno o tistem, kar je sam videl, pripovedoval še bolj o tistem, kar je silšal, najbolj pa o tistem, kar si jo bil sam izmislil. Ded je poslušal z blestečlmi očmi o lem, kar je Jožko videl, ves ožarjen o tistem, kar je bil fant slišal, in ves iz sebe o tistem, kar si je bil fant* izmislil, naposled pa ga je poslal po novejše, še bolj vznemirljive in še lepše novice. (Dalji prihodnjič) Razprava proti skupini ustaških teroristov in vohunov v Zagrebu Ustniki krvniki imajo vto oporo pri Vatikanu in samem papežu, ki smatra Paveliča za "dobrega človeka in katolika" da jt za vse te pokol je popolno- j ma odgovoren Ni se pe mogel' spomniti, koliko ljudi je bilo pobitih v Jasenovcu, ker je to "ogromno število", izjavil Je, da je bilo v vseh ustaških taboriščih pobitih več stotisoč ljudi. Ko je obtoženi povedal, da sta prekftčevanje Srbov odredila Pavelič in Stepinac, je javni tožilec ugotovH, da Je tako Imenovala NDH bila urno organizacija klavcev sa pobijanje IJudL Obtoženi mu je na to odgovoril: "Ne morem drugače, kakor da temu pritrdim." Ko je naštel najstrašnejše ja-senovške klavce: patra Majsto-roviča, Markoviča in druge ter priznal, da je bil njihov šef, je pripovedoval o svojem begu iz Jugoslavije. Po prihodu v Avstrijo je v Celovcu obiskal ba-njaluškega škofa Gariča, leta 1946 pa je s Paveličem odšel v Italijo. Vatikan—saščlinlk vojnih gločfncev* "Dobil sem nalogo, da organi-sirarn prehod preko meje» Prišli so Pavelič, Kavran. Dftal. fia-kič ln odšli v Italijo. Ob tej priliki ml Je Dšal pripovedoval, kako mu Je Pavelič rekel, da hoče v Italiji dobiti sveao s Španijo, poleg loga pa biti blišJo Vatikanu." "S kakšnim) dokumenti je Pavelič odš«l v Italijo?" "Kot pater. Kasneje Je |ol tudi Vanča Mih al lov. prav tako kot pater. Samemu Paveilču Je preekrbel dokumente Dragano-vič preko perujskega poslaništva." Zatem je obtoženi pripovedoval, kako je Pavelič dal Mačku 1,000 slainlkov ln skupino ustaških oficirjev. Id so ga epeem-ljall do Parisa. Tem oficirjem Je Maček naročili "Če vidite Pa-vellča, mu recite, da bi ftelel snidenje s nJim v Zagrebu, da nadaljuje ono, kar sva safcela." Obtoženi je nadalje pripovedoval o svojih stikih z uaiaškim duhovnikom Draganovičem. ki pošilja nekatere ualaše v Argentino, oatallm pa dajo navodila ln detflT sa teroristično akcijo proti FLRJ. Povesan Je t neko Inozemsko obveščevtlno sluibo in s Vatikanom, kjer Jo imel direktno svoso' a nekim kardinalom, ki Je dehti v papeževem tajništvu. "Zato so val uataškl vojni sločlncl. Id' Jih sahteva Jugoslavija. našli katočiščo po samostanih." Obtoženi je pripovedoval, da so one oblasti vedele, kje se skriva Pavelič. Žanko in Horvat pa sta bila pri papežu in ga prosila, da Pavelič ne bi bil izročen jugoslovanskim oblastem. PaPeš Jima Je odgovoril, da bo uporabil vso svojo avtoriteto, ker Paveliča posna kot "dobrega človeka ln dobrega katolika". Na koncu zaslišanja je obtoženi Miloš ponovno potrdil, da zločinski duhovnik Draganovič financira terorlktlčne tople in, kot mu je pripovedoval pater Ber-to. a denar prihaja od neke tuje države. Zasliševanje ustaškega krvoloka Vrbana Danes je bil zaslišan obt. Ante Vrban, bivši član komisije za sprejemanje ln transport jetnikov v taborišču Stara Gradiška in poveljnik ustaške stotnije v taborišču Jasenovac. Krvnik Ante Vrban je v Oštarijah sodeloval pri pobijanju 600 ljudi, ki jih je poprej mučil, nato pa Notranjščina tovarno Titovih savodov Litostroj v Ljubljani skupno z Luburičem pobijal. Na vprašanje predsednika sodišča, kako so ubijali, odgovarja obtoženec: "Na vse načine. S puškami, kladivi ln noši." Obtoženi je sodeloval pri klanju Židov na Velebitu. Takrat so zmetali 600 Židov v jamo, prej pa so jih pobili s sekirami, noži itd. Pri pobijanju 150 ciganov in cigank sta bila navzoča tudi Laburič in duhovnik Brkljačič. Kot član uprave taborišča in član komisije za sprejemanje in pošiljanje je obtoženi Vrban odločeval, koga bodo ubili. Na vprašanje, ali se je zavedal, da je pošiljal s tem ljudi v smrt, odgovarja, da se je tega zavedal. Tb pravi popolnoma mirno in hladnokrvno, kakor da ni tu šlo za ljudi. kov iz Jasenovca na Gradini. Obtoženi je potrdil vse točke ob-toinike, ki teže klavca Miloša in ostale jasenovške zločince. Po osvoboditvi je v inozemstvu takoj stopil v ustaško špi-jonsko teroristično druščino in se po nalogu Kavrana vtihotapi v Jugoslavijo, da bi tu rušil železniške proge in ubijal predstavnike ljudske oblasti. Nato je bil zaslišan Adam Ml-llčevič, zakrknjen razbojnik, ki je bil dalj časa v Jasenovcu in sodeloval v krvniškem pohodu na Kozaro. Ko je poskušal zanikati nekatere točke obtožnice, ga je na njegove zločine pomagal spomniti njegov razbojniški sodelavec Pehar. Po osvoboditvi je bil nekaj časa v Italiji v taborišču na Li- Ko je bil član komisije, so po- parih, od kjer ga Je lsvlekel slo-slali na delo v Nemčijo kakih ¿inekt duhovnik Dragičevič. V 10,000 ljudi, med katerimi so bile tudi družine z otroki. Obtoženi je tudi zastrupljeval otroke, bolhe otroke pa ubijal s (posebnimi injekcijami. V političnem oddelku v Stari Gradiški so ubijali ljudi s stradanjem, kar pa so delali, kakor pravi obtoženec, samo š komunisti. Obtoženi Vrban je tudi sodeloval pri ropanju pri Lonji, Jastri in Barskem, od koder so vodili kmete v Jasenovac, od katerih so mnoge pobili. Po prihodu v Italijo je Miloš poklical v Modeno obtoženega Vrbana, kjer je dobil od polkovnika Štira obleko in denar, od polkovnika Djala pa nalogo. Ker je po njegovih besedah "dišalo po vojni", mu je bilo naročeno, da poveže preostale "hrvatske oborožene sile" in da organizira odštranitev ljudske oblasti. Leta 1946 je ubil na Ivančiči nekega miličnika. Oddelek križarjev, s katerim je operiral, je štel 35 ljudi in imel naziv "slavonski zdrug". Po povratku iz Hercegovino je ubil dva gozdarja, dal pa je tudi pobudo za uboj kmeta Mate Vukeliča, tir stemu pa, ki ga je ubil, je rekel, "da je dober Hrvat". Oba gozdarja in ubiti kmet so bili Hrvati. Zločinca Vrbana je zaradi njegovega vohunskega in diverzantskega dela pohvalil Lovro Tušič-Kukovački. Ko se je vrnil v Italijo, je obtoženi pripovedoval, da je z njim na stoti-soče križarjev, ko pa je z Milošem prekoračil mejo, mu je priznal, da jih je "nekaj manj". Ko pa je drugič ilegalno prišel v našo državo, je bil kmalu nato aretiran. Mlllčovlč se Jo v Rimu hranil v pa peš Id mensl Za njim je bil zaslišan tretji obtoženec, ustaški zločinec NI kola Pehar. Zloglasni klavec je priznal, da je bil Luburičev spremljevalec, z njim sodeloval pri pokoljih in streljanju jetni Rimu so Je hranil v pa petki mensl, nek duhovnik ls savoda sv. Hljeronlma pa mu je dal potreben denar, da Je odšel v Avstrija od tam pa Ilegalno v našo dršavo, kjer Je bil aretiran. Vasilij in Martinovič akušata zanikati aločine Potem sta bila zaslišana obtožena VaalliJ Mate in Martinov« Jakob, jasenovška klavca in sodelavca v krvavi ofenzivi na goloroko ljudstvo na tCozari. Na zloglasnem morisču^na Gradini sta ta dva zločinca poklala mnogo rodoljubov, pred sodiščem pa sta se zdaj strahopetno izgovarjala, da sta "samo opazovala zločine". Da bi se dobila jasna slika o zločinih teh obtožencev, ki sta hotela pred ljudskim sodiščem skriti svoja grozodejstva, je javni tožilec predlagal zaslišanje prič, očividcev mnogih njunih zločinov. Ta predlog je publika sprejela z burnim odobravanjem in po dvorani so ae začeli javljati mnogi, ki so na lastne oči videli njuna nepopisna zverstva. Sodišče je sprejelo predlog tožilca, da se zasliši 10 prič, ki bi kot očividci mogli podpreti obtožnico proti tema razbojnikoma. Zaslišanje prič Prva priča je bil dr. Nlkola Nlkollč. ki je bil v Jasenovcu jetnik od 1942 do leta 1943. Natančno je opisal odgajanje in pobijanje ljudi, ki so jih ustaši in njihovi nemški gospodarji polovili na Kozari. Vse te ljudi so ustaši pobijali s sekirami, noži, železnimi palicami itd. Za te f>okolje so ustaši mobilizirali na stotine svoijh klavcev. Ko je priča opisal strahotne zločine obtoženega Miloša, je podrobno razložil, kako so ustaški zločinci ubili 6 slovenskih duhovnikov, ki so pred gesta-povci pobegnili iz Štajerske v Hrvatsko, bili tam ujeti od usta-šev in odvedeni v taborišče Jasenovac. Zatem je priča dr. Ni-količ opisal zločine obtoženega Vrbana. * Pričevanje dr. Nikoliča o obtoženem Vrbanu je dopolnil priča Boban, ki se je javil iz publike, da je bil očividec, ko je obtoženi Vrban ubil nekega jetnika, ker je na njivi pobral dva stroka koruze. Priča dr. Niko-lič je na koncu opisal množico zločinov v taborišču Jasenovac in* specialno mučenje ter ubijanje antifašistov. S tem je bila danes razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri zjutraj. < (Dalje prihodnjič.) I • (Nsdslji \ anje ) Zagreb M julija Danes rju trsj »e je v pre|M>lni dvorani /i« grebškega veleaejma nadaljevala razprava ptflli spijonsko-tero-rtstični skupim z obt Ljuhom Milošem na čelu Iietji dan razprave ae je /.url / /ssliševa njem drugeya obtoženca Antej» Vrbana Ko mi privedli v dvo rano tega ustaškega koljaša, Jt publika začela burno wklikati ' Zločinec' Smrt krvniku"' Včeraj Je v nadaljevanju zasliševanja obtoženega Ljuba Miloša ta krvnik izpovedal, da jr s svojim vzgledom vpli\al tudi na druge zlo«.ime Naxaduo ji- pruel pobijati ljudi, potem o (tniKi nadaljevali krvniškn • 1" Večkrat Je uatsšem rekel, naj latnlke malo pobotajo", nakar ao pričeli etreljatl vanje, da UH ta obleislo po 500. «00 In »00 mrtvih. PAVri.IČ JE IZDELAL NAČRT NOŽA ZA KLANJE LJUDI ' tM.to/eni Miloš Je zatem pri-"*ed«ival. «In je izdal nalog za h 'v >n «eialih rodoljubov, nedolžnih ljudi lena ln otrok, ps Jo no Itdelal sam Pavelič. z ministri, ko je izdeloval ta načrt?" ga je vprašal javni tožilec. Ko je obtoženi potrdil, da Je bilo na tem posvetovanju več ustkških ministrov, je javni tožilec ugotovil:" "Torej soja vlado, na kateri ao tadelatl načrt noša sa klanje." Po ustaških taboriščih so jet nlke množično ubijali na zborih, ki so Jih včasih sklicevali tudi večkrat na dan, Tako n. pr. ao ob ustaški proslavi za božič leta 1M1 pobili okrog 1000 ljudi. Ko ga je predsednik vprašal, ali so streljali na jetnike zaradi veselja na proslavi in ali more ta pokolj kako drugače tolmačiti, je obtoženi odgovoril: "No morem drugače." "Ali ao katoliški ustaši verovali, da je ubijanje na boflč bogu dopa«ll|ivn delo?" "Vem. da ao nekateri, ki ao bttl alrer duhovniki, govorili o tem pekollu ln reklL da prevse maje eni ta greh na avolo dušo. Zatem je obtoženi priznal, da je bil zaradi svojega početja je Pavelič posvetoval strah in trepet v Jasenovcu m KOLIKO CENITE VAŠE A AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO • Milijoni Inotemcev bi dsli vee kar poardujejo. rla bi mogli priti v Amerike ln prijeti znova. Ali ameriškega drtavljsnatvs m m«g<»Ce kupiti, ker njegova velika viednote let» v osebnem zadovoljetvu. v svobottinah in privilegijih prefttevllnih. da bi Jih tu naitevall. Kot Američan Jih dobro poznate Znahlti Jih tudi jen I »rta kako« pridejo. U. S. Ai m y ond U S AM TOI CC .Toda ti privilegiji in svoboščine ao v nevarnosti., C u Ječ i, krepki, usmerjeni borbeni motjs lahko pomagajo odvračati to nevarnost medtem ko se gradi «valovni sporazum. Sovražniki vedo. kot vemo mi., da močna Amerika bo aaime Amerika, ker si ne bo nthče upsl prileti kske rdratbe proti nam Obiftčlte vsi najhlitjl Nabor ni Urad ln ae prepričajte. če odgovsrjste predpisom Armsd-nlh sil Letslskih Sli. U. a ARMT AND U. a AIR POItCC RECRUTTUtO srn vi cz DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTC Kadar pišete Proavotl ali v glavni urad SNPJ, ne posablte v naslovu napraviti poštne številko 23 sa besedo "Chicago". Na kuverti vselej sapIŠite« Ckl cago 23. 111. To bo olajšalo delo na člkaškl poštL nam pa pe apošllo dostavljanje poŠtp. JANITORS & JANITORESSES STEADY .WORK 52 WEEl^S A YEAR Starting Wage Women 40.85—49.40 Men 59.80 MAINTENANCE FIXTURE CLEANERS WAXERS MOPPERS Choice of Shift Day or Night PENSION PLAN SICK BENEFITS HOSPITALIZATION FRfeÊ INSURANCE Inquiries Room 1222 •t3&—4:30 125 S. Clark 8t. "PROLETAREC" —Sodallstlčno-delavskt tednik— Glasilo Jugoslovanska soc. zveza in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane 13 aa celo. $1.75 aa pol. ti aa četrt leta. NAROČITE SI GA! Naslov: PROLETAREC CHICAOO tS. ILL. 2301 South Laarndale Avenue "PROSVETA" 2157 S. LA WKDALE AVE. Chicago 23, 111._______________ Vaša naročnina nA "Prosveto" je potekla z dnem. .IS. V slučaju, da Je od strani upravnlltva kakšna takoj obvestite, da sa ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" IM W. Van Buren g|. tOOl Irving Park Blvd. ISN So. Racine Ave. CENE LISTU SOi Xa Za Evropo Ja. Dnovnlh^lLM — Tednik UM ■Jelena V ask—am slučaja ne veš bat TI PeleanOet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, kl sa prišteti, preneha biti élan SNPJ. ali êe se preseli proč od drutina in be zahteval sam svoj list todnjfu hode moral tisti član Is dotltae drutina. ki Je take skupna naročena aa dnevnik Prosveto. to takoj naznanili upravmAtvu listo, to obenem doplačati dotlčne vsoto listu Prosveto. Ako toga ne store, toda) mora upravnlitvo sni tati datum u to vsoto naročnik« ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SRP J. tt57 S. Lewis le Avw Chtoooe U. Kadar ss preselite, vselej