t, PosamezneStevOket N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1'—» .TABOR* mUi> nk d«. mM BodOu m p—«fl»nT. ob K. eri * Naledttmp. At kar c' HttbaM pciM D tO—v » nhiDlf-, l1 i il 1^1» D ll-—y » M—to« D po A.«" i.TMBomr V Cessa ~današn|e Štev« 1 Dfn P osamezne Številke« Navadno Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—■* UREDNIŠTVO mn o*ha|n v Muf Jorii^CTnb «L it 1 L nad* strwo>e- Td«f» totnuib- UL UPRAVA M aahnjo * lmročctrJ •M A. 4v do*mv~ Tele- Naslov 1 Maribor, 5. januarja. Po naključja »mo dobili do rok 11. .številko nove revije »Sahonere Zukunft« ki jo izdaja konzervativno, monarhistično opredeljoiio krilo krščanskih social-cev na Dunaju. V tej štoviliki (* dno 13. decembra) je »pregovoril o jugoslovanski državni politiki »GencraloOer.st Stefan Frei herr vom Sarkotič, ehortials Laudesnohe-f von Bosnien-Herzegovina«, Njegov članek »SchioksalStundeJi des kroatischen Volkce« »e bavi predvsem a Preobratom, ki je nastal v rtiotrauji politiki po Radičevi »spreobrnitvi*. Ker ga ni še noben naš list registriral, ra; sledi na tem mostu nekoliko nrarglna-lij- Navsezadnje mi nezanimivo slišati, kaj pravi o naših razmerah ornožolti, Habsburgom do groba zvesti sluga. Eno je treba priznati: general Sar-kotič se ne da omajati v principih, ki si jih je bil nekoč postavil. Če bi mu šlo r-golj za karijeio. tedaj bi vse to sedaj, •ko je obsojen k životarenju, vrgel pioS lin «e »vživel«. Njemu je bila habsburška državna ideja ve« kot politična forma; bila urn je religija. Radi tega Sar-kotia no razume današnjih sprememb, kakor vernik ne razume Boga, če mu potres poruši in uniči vse, kar si je pridobil v zvestobi Bogu. Sarkotič je »bog svoje zaverovanosti v svetovni i;n več-noatui^ pom ep habsburške državne ideje i Počenjal v Bosni težka nasilja, a v dobri veri, da služi sveti stvatri svojega gospodarja. Zoper tako ljudi je boj težak, 'priznati Pa j-im mora«, dh je V njihovi ži-vz(faJu^J'i nekaj karaktennoeti kar or so 30 imele zgodovinske ossbaostd. Sn fevdalnega vjteštva c! ■„ aT^W-ogrski baron hrvateke krvi ee je rodil za nekaj stoletij prepozno, v času, ko 3« nastajanje aristokratov anahronizem. Toliko o n j (»go vi oselunostk Jz »e osebnosti izvirajo čisto naravno Sarkrilče-ve ideje. Nedvomno je ž njimi zelo o-Baanl.ien._Ker se priznava k hrvatskmnu narodu, jo treba reči, da se med’ Hrvati strin j a z njiiimi kak podoben karijerist ancien reglmoa. kak vpokojen visok n-r odmik ali oficir prejšnje vojske, kak veleposestnik, plemič ali bogat meščan, ki se je slučajno solnčil v gloriji avstro ogrske km no. Ali vse to so tuot i tu ri. To J« svet. ki ga pokaplja, v grob ona ista Rodovina, ki jo Sarkotič tako obožuje. j!af i soneral se moti, če meni, da so t-n- i Ivrvaifcske 'kmečke mase toga mnenja, vliikjer ni bil «ar tako priljubljen kot med ruskimi muziki. In vendar se boljševizem drži danes poglavitno le zbog tefc«. ker se kmetje boje, da jim ne bi ■ Protirevo/liuipija prinesla. zopet kakega °arja r. njegovim veleposestniškim «i-me.moni. Hrvat siti ‘kmet nima' čuta za Mare Pergamente in oislovske kože; nje-ten so veliko bližji sodobni socialni po-'layb v njegovem mišljenja se država Oblikuje vedno jasoieje kolt demokrati* °fto-«oeialna tvorbn. Kaj pravzaprav piše in hoče črnožol-u generali? Uvodoma navaja celinsko Pogodbo, ki, je bila sklenjena 1. jauuar- Tr i1527 I- mkiPvi plemiči im siBbsburgi. V tej pogodbi priznavajo Prvi kraljevsko oblast habsburško dtna- • 'Ue, s-quod nos omnes et s-ingnli uma PFra ITerediniu« postem et suceessori-n« nosi ''is in in.finltum. sumis faeti ve-> naturales legitimi et im dublate sub-j*' Preldti Serenis&iime Domini Rcgis . Regine ac »uorum Heredmm in jiifi-n 'tu ur.« ^'Bfiga je za črnožoltega generala čn'?"*1 im f' nit u nv (za vse večne u ?'in ker hrvnteki sabor ni odšla-H ' Wwirwrl meni general, da ic r.slafa nsku pogodba veljavna in legitimno Pravico Habsburgov neokrnjene. ^ 30 3ftd.ro črnožoltih teorij o Hrvat- hiti » JVf^-inem skuša Sarkotič k/.ra-Polikcue razmere iia Hrvut.ske.ni Maribor, nedelja 10, januarja 1926. Leto: VII. — Številka: 7. Jugoslavija za balkanski varnostni pakt 1 Poziv Grčiji, da se razčistijo sporna vprašanja. BEOGRAD, 9. jan. (Izv.) Iz Aten j>o-ročajo, da je jugoslovanski poslanik Panfa Gavrilovi« obvestil grškega zunanjega ministra Itufosa, da je sprejel oil svoje vlado naročilo, naj sporoči grški vladi, da želi Jugoslavija skleniti balkanski pakt, vsled česar ;ie treba, da se razčistijo vsa sporna vprašauja med o- bema državama. Grški politični krogi so sprejeli to vest z velikim zadoščenjem. Ta korak jugoslovanske vlade spravljajo v /vezo s poročilom iz Carigrada, glasom katerega se pripravlja v Carigradu balkanska varnostna konferenca v svr-ho sklenitve, varnostnega pakta. Državno priznanje Jovanu Plamencu, ki je Šest let rovaril v inozemstvu proti kraljevini SHS. — Postal je polnomočni minister in izredni poslanik' v Pragi. BEOGRAD, 9. januarja. V političnih krogih sita vzbudi la posebno pozornost dva kraljeva ukaza,, s katerima je bil vodja črnogorskih separatistov im bivši črnogorski ministrski predsednik .Tovarn Plamen a c imenovan za poilnomočnc- ga ministra im izrednega poslanika T. reda v Pragi. R azentega je hit Plamen ac stavljen vladi na razpolago. To je samo forme!ni korak, s katerimi se Plamencu zaislgura stalima plača iz državne blagajne. □- Jugoslavija bo vendarle intervenirala v Budimpešti? BEOGRAD, 9. januarja. Dipl orni aitekt im politični krogi posvečajo vedno večjo pozornost dogodkom: v Budiirtnipešti. Beograjski lasti pišejo, da jugoslovanska javnost odločno zahteva, naj naša vlada podivzame za: varstvo (naših političnih im gospodarskih interesov energične kora--ko pri ogrski vlndi. Jako verjetno je, da bo Jugoslavi ja slkupno s Češkoslovaško, Rumramigo in Francijo naslovila ostro domaršo, ker je dokazr.no, da so na Ogrskem imleg fraiuooskih frankov ponarejali tmdi jugoslovanske dinarje, češkoslovaško krone 'in rumunske le je. Stjepan Radič bolan BEOGRAD, 9. jan. Kakor poročajo iz Zagrebu, je prosvetni miimister Stjepan Radič obolel za špansko bolezni jo. CURIH, (Avala), 9. januarja. (Izv.) Pariz 19.77, Beograd 9.17'A, London 25.11, Nowyonk 517.75, Milam 20.90. Praga 15.323 Dunaj 72.9-3, Budimpešta. 0.00725, Berlin 123.20, Varšava 65, Bukarešta 2.35, Sofija 3.670. Nove aretacije v Budimpešt BUDIMPEŠTA 9. januarja. Včerajšnji dogodki v Budimpešti predvsem aretacija upokojenega generala in vodje kartografskega instituta Hajts-a je izzvala veliko senzacijo. Hajts je bil že enkrat prijet, a zopet izpuščen. Včeraj pa je bil ponovno pozvan na policijo, kjer so trajala zasliševanja vse popoldne. Proti večeru mu je bila napovedana zopetna aretacija. Akt je bil izročen državnemu pravdništvu. Dosedaj je aretiranih 18 oseb in sicer: princ Windischgratz, šef državne policije Nadossy. general v pok. Hajts, višji vladni sVetink Szerzey, tajnik princa Wii;d;schgratza Raba, sluga Kovacs, Bo:chvery, Winkler, tehnični vodja kartografskega institira 'ior-ro, uradnik Anda, in 8 uradnikov tehničnega oddelka kartografskega instituta. Ministrski svet je imel včera, sejo, kateri pripisujejo veliko politično važnost. O poteku seje r-: M! i?uar nikak uraord komunike. Dnevna kronika — Kraljica Marija »lavi dane« svoj 26. rojstni dam. Za današnji dan napove« dani dvomi ples v Beogradu je radi dvornega žalovanja za i bali j antiko kraljico — materjo izostal in bo naša kraljica obhajala rojist.ui dan v vsej tihoti'. — Pasič se bo sestal z Mussolinijem? Ne kat eni beograjski listi beležijo, da bo miinistnski' iircdsednik Pašdč povodom odhoda; na Riviero imel tajen sestanek 7, MuHSotiTiijem. Službeni krogi pni to vest zanikajo. — Demokratski list za hrvatsk« kmete Te dni jo izšla v Zagrebu prva številka novega kmečkega tednika »Narodno kolo«, ki ga izdaja SDS. List bo tudi nadomestil bakovski »Glas Medji-inHurja i Za-gPrja«, ki jo preinelial taha-jati. — Konl'ereiu-0 zadružnih elektrarn, ki so njeno članice, je sklicala celjska Zadružna. Zveza za dan 81. januarja; 1926 v Ptuj. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev. 2. Bilančna in 'knjigovodska vrpra- po 1. 1918. za podkrepitev domneve, da eo je prisegolomisibvo maščevalo na. Hrvatih. Docela v diuJin starih e. kr.mad* žaronov in boHaniskiih guvonnerjov loči Srbe ostro od Hrvatov, vidi v ujedinje-nju pravzaprav srlbsiko okupacijo Hr-vutske in slovenskih dežel, kakor je nekoč Avstro-Ogrska okupirala Hcrees-bosno ter meni, da bi bili Srbi voljni izročiti del Hrvatskc, zlnstii' sever,no Dalmacijo, Mussolimi j n. Vendar pa te prazno marnje politične »Usldjelice«. kakor je Sarkotič. niso zanimive. Zanimivejše je to, da on, ki je poprej toliko hvalil Radiča, Sedaj ostro napada njegovo politiko, ki se je ba.io iz prejšnjega »legiitamiizmin naklonjenega stališča« posrbila in pop ra vosi nrvil n. H koncu meni general Sarkotič, da bi brvatski Politiki in profesorji zavzel; drugačno stališče n a'sproti njegovem n člnmku, če bi smeli. To ise pravi;, priznali bi, da ■inu legitiniizem še vedno pravno moč in poli lično kontinuiteto. AU j« vredno omenjati te historično silogizme starih generalskih možganov? Da, na Madžarskeni danes of!delni krogi slednjo z intimi očmi na naše not ra konaervalazem nnipredn j« im z morebitno evropsko reakci jo, jki je temi umirajočim lx)IitikoiYi še zadnja nadeja, bi utegnilo rae to postati aktualno. Tudi te je en argument več, da vztrajamo pni demokraciji, ki se naslanja na zdravo pamet, no. široke ljudske, interese in iia sedanjost, no pni na stare privilegije in o-slov.sko kože. Tako, kakor misli Bankotič, mislijo možgani starega, gon e. rala, ki je tako jeklen, da moče prelomiti prisege »voj im go«i>odarjom. Tem možganom, ki »o preobloženi s histerijo lin vero v habsburško zgodovinsko pos/lmnstvo, ni zameriti, Ali ml, ki čutimo v politiki živo silo, ki ec ne zmenimo za karčrnekoli oislovttke kože in no priama/vatno prednikoju pred 400 loti pravice, da določajo politične in socialne oblike (tsinguli nna cuim He-redimus posterls... in infiraitum,« moramo prod takimi pojavi, v večerni zarji monarhističnega afosokuttema, živo zavesti nalog, ki jih stavi demokracija vsakemu posamezniku. Izgraditi močno socialno, naprcdno-kulturno in v najširšem smislu demokratično državo. Treba ......... — • .... . je legltimlzrm im njegov prirastek kle- iijei>olii,iuue probleme, "udi avstri iskl I rikalizem izruvati prj. korenini. ;—ob. rkiu šanja!. 3. Tehnična in komercijelna: vprašanja. 4. Organizacija za nakup elelctro-materijajla. 5. Sluoajnoisii, Pričetek ob pol 11, url dopoldan v mestnii posvetovalnici ptujski. — Značaj diktatorja Mussolinija, V božični številki dunajske »Arbeiter Zei-tung« je objavila italijanska socialistka Balabamova, 'ki je veliko delovala z Mussolinijem, prav zanimive spomine na' italijanskega diktatorja. Seznanila sta se v Švici, kjer je Mussolini po Izgonu iz Italije delal kot zidarski delavec. L. 1910 je bil jKuniloščem in sm> je z Balaba-novo udeležil nekega shoda v Florijb (Italija). Na shodu je prišlo do incidenta in je bil neki posestnik ranjen. Bala-banova priipoveduje: »Mussolini je trepetajoč od strahu prisedel k jpemiii na voz ter se prepričal, da nas spremljajo orožniki;, voz s karabinjerji so je peljal naprej, stopili so.pa, nekateri karabinjerji tudi na naš voz. Mussolini je ves čas drgeta! od strahu. — Tudi v Milanu, kjer je deloval, kot urednik »Avamtija«, se je vedel vrlo strahopetno. Balafoanova, ga je morala ob 4. uri zjutraj spremljati do mov, ker se je vedno bal napadov; ženska mu je morala biti za angela varuha.« — Vsenčillščui anketi bo sledila, srednješolska. Po vzorcu ankete o novem vseučiliščuem1 zakonu, ki se je vršila pred dnevi v Zagrebu, namerava prosvetni! minister sklicati še tekom tega meseca veliko konferenco, ki bo razpravljala o prer./Tovl naših srednjih šol. m Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima na prodaj založba Matib. tiskarne d. d. v Jurčičevi ulici 4. Te tiskovine so uporabne le za večja pod-jetja. Mariborske vesti Marikar, 9. janntria 1936 Ul Poveljstvo mariborske garnizijo' je prevzel te dni g. goncra.l Petar Ko-etič- To je po g-, generalu Maistru prvi vojaški poveljnik v Alariboru, ki ima generalski čin. m Smrt stolnega kanonika. Včeraj ob' N10. uro je umrl zadet od kapi stolni'. kanonik g. Alojzij Arzenšek. Pokojnik je bil rodom iz Stranic in je bil več let dekan v Vuzenici. Za kanonika je bil imenovan 1. 1916. m Ljubljanski trgovski akademiki (IV. letnik) so poselila včeraj pod vodstvom. g. inž. Kavčič«, tuka.jšna industrijska podjetja: milairno »Zlatorog«, tvornico čokolad« »Mirnim« in zvonarno Ing. Buhi. Dane« dopoldan pa so obiskali tovarno karbida in dušika v Rušah ter elektrarno Falo, nukar so so vrnili y Ljubljano. Podjetjem, ki so jih seznanil a, z načinom protevodnjo so najtopleje zahvaljujejo v nadi, da ostanejo zavodu tudi v bodoče naklonjen«. m Lekarniška nočna služba in potrebe občinstva. Prejeli smo: Rabil sem nujno par aspirinov. Obrnil sem sc na lekarno pri Zamorcu v Gosposki ulici. k,i je imela nočno službo. Bila je že zaprte. Zato wm pozvonil. Farmacevt oni ;ie odgovoril. da «e dajejo zdravila v nočni službi samo in a podla s i recept ov. Šel sem nato k lekarnorju. fci. n.i Imel nočne službe, kjer pa san zaželjenp takoj dobil. Čemu pa. imajo lekarne nočno službo, če ne zato, da pomagajo ljudem v stiski? m Temperatura je v zadnjem tednu: znatno padla in dane« beleži termometer 1* C. Vse dni Božiča, Novega leta pa do sv. Treh kraljev jo po dnevu vztrajalo živo »rebro nad ničlo, včeraj in danes pa jo pričelo zmrzovati. Barometer je žo dva dni na isti višini (710). Nebo je bilo ves teden deloma oblačno deloma jasno; tudi nekaj eolnea smo imeli v do-poldauekih in opoldanskih urah. Zrak je miren. tu Nalezljive bolezni v mestnem okoli Eu mariborskem. Od 1. dn 7. jan. 1926: Sen 2, ošpice 23, daviva 3. škr! at/Ink n 11. Od teh je ozdravilo 19, a umrl til nihče. m Članom goričke Mohorjeve družbe. Prejeli smo; Goriška Mohorjeva družba je v Božiču izdala svoje knjige (Koledar, roman »Snnguis Martvrum«, socialno čitanko in povest »Nevesta s Korinja«). Člani, ki lso \-pisani pri mariborakem po-vcrjeniiku. prejmejo te kinjige. či.ui s° reši vprašanje, carine. Sfran 2. *T~A HORif V 'MarWoVnrVeselem kmetu«. Prvovrstno vino, krapi godba 5. t. d. — Za obilen obisk se priporoča Žohar. 76 m Opozarjamo na danažnjt oglas kavarne Evropa, kjer svira Im poje dnevno ruska kapela »Bjelov«. m Iz branže pisalnih strojev. Tvrdka Ant. Rud- Legat & Co., v Mariibo.ru, doklej edina zastopnica pisalnega stroja »Continental«, bo odslej na splošno željo itn potrebo, razpečavala razen pisalnega stroja »Continental« tudi še druge svetovno znane znamke kakor »Undervvood« »Smith & Bros«, »Re-mington«, »Adler« pisalne stroje i. t. d. Tvorniško novi in rabljeni po originalnih cenah vedno v ZiaJogi. Prodajalna Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. 71 m Razmnoževanje cenikov, okrožnic, not, risb L t. d. se izvrši najbolje z razmnoževalnim aparatom »Opnlograph« s stekleno ploščo. Samoprodaja originalnih razmnoževalnih aparatov »Opalo-graph« in originalnih potrebščin Ant. Rud. Legat & Co., Maribor samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Razpošiljanje poštnine prosto. 2710 m Klub-bar dnevno prvovrstna va-riete-predstava. V nedeljo in o praznikih popoldne čajanka. Po plesih sestanek odlične družbe. Mrzla in topla jedila. Vso noč odprto. 37 m Novi tečaji za strojepisje, sloven-*ko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo 6e začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud- Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Sl e venska nliea 7, telefon 100. MH) Tržna poročila Maribor. 7. januarja. 1 kg govedine 9—19. 1 kg vampov 6—8 f kg pljučk 6—7, 1 kg ledvic 10—18, 1 kg loja 5—10 Din. 1 kg teletine 12.50—20, 1 kg jetr 12.50— 16, 1 kg pljučk 7—9 1 kg svinjine 10.50— 17.50, 1 kg pljuč 7—10, 1 kg ietr 12—15, 1 kg slaraine sveže 20—25. 1 kg paprizirane 30—32, prekajene 30—32, 1 kg masti 25— 32, 1 kg prekajenega mesa 2.3—34. 1 kg krakovskih klobas 36—38. komad -ha« ab. D. (Kuponi). Zadnjikrat v se. zoni. Nedeljo, 10. jan. ob 20. uri »Stambulska, roža«. (Kuponi). Opera »Evangeljnik« na mariborskem odru. Vaje za to prekrasno, zelo melodi-jozno, deloma jako dramatično glasbeno dramo (tega izraza se poslužuje .sam'avtor mesto običajnega: opera) so v polnem teku in se vrši premi jera; že v najkrajšem času. Pretresljivo dejanje, ipre-žeto z religi joznimii motivi humoristični zbor meščanov (kegljaški prizor, ki je pravi biser med opernimi zbori), ginlji-ya .--■cena z otroškim zborom, krajne arije in dueti, močna draimatska. uprav Wag-nerska mesta v godbi — vse to bo gorfovo pripomoglo, da. bo ta opera, ki je šla n-spešno po vsem svetu, tudi v Maribora ugajala Im polnila hišo. Gledališče *>e trudi, da bo ic.padla kar najboljše, ker mu je na. tem ležeče, da pride tudi opera/ do svoje zaslužene veljave. Naslovno vlofro poje g. Burja, režim pa g. Urvat-lek. Orkester je pomnoženi in »odpluje tudi harfa. Sokolstvo o Sokolsko društvo v Mariboru. 0& borova seja se vrši v torek dne 12. t.m, ob 20. uri zvečer v Narodu ©ml domu. Šport : Trni n in jr tekma med A in B teamom Maribora. Jutri ob 'A3. url popoldan igrata prijateljsko tekano A in B t-ea-m. sestavljen vi mariborskih moštev. A skupina: čerče (Geuer), Barlovi<5, Vaigmor, Pernath I„ Frangesclt, Lbeehnigg M., Pernafch II.. Vodeb. Hreščak [I, Tergleiz, Tjoschniprg V. B skupina: Pelko, Koren, Kurzmann, Jakovi jevtič, Stauber, Bergant, Liii^ehmige B., Polak. Venko B, Kor schell, Simončič; rezerve: Hreščak L Klippstatter, Pavlin, Bauer. Sodil bo g,:‘ Franki. Stranska -sodnika Grebenc in Zorko. Vsnlk klub mora imenovati tri reditelje. Čevlje in hlače mora vsak .1-gralec prinesti s sabo. Drese razdelita »Maribor«- in vBapid^. Kaipetan M. O. Orig. „Opalograph“ aparati in orig. potrebščine, Ant. Rud. Legat&Co., Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 100. B. Borko: Mariborske silhuete41) I. Maribor. Kadar zaprem oči in mii padajo iz spornima sliko vnanjega sveta, lomeč se kakor bleščeči slap v brezdanjo mračnost duše, vidim tudi tebe v črnih silhuetah na bled asi n jem ozadju. Vid™ te na odprtini dravskega žleba, stisnjenega med dvoje debelih gub matere Zemlje, ob vodi, ki, ne meneč se *a človeka, rije svoje korito v pesek, glino in prodec. Vidim te sredi med griči, kjer stoletja rase trta -in vsrkava Bolnee. ki ne štedi z žarki, kadar se mu nasmehnejo Slovenske gorice ali mu Dravsko polje razgali svojo nagubano nag«o. V^im tvoje stolpe, vidim dve Kalvariji, d''a naroda, ki ista se križala. Ti si mesto sladke brezpomembnosti. Kakor mravljišče si, ki je ekrilto ob poti. Mimo tebe brze dan za dnem vlaki, ki nosijo ljudi iz severa na jug, iz juga na e« v er. _ Trst—Dunaj. Morje in alpsko srce Evrope. *) Te našemu mestu posvečene petini v prozi s© bodo nadaljevale. . „ Ti si radoznali gledalec na križpotjn, ki venomer čaka, d«, se prikaže. Čas na bleščečem motorju velemestne Civilizacije. Postaja si. kjer si popotnik iz velikih mesit oli največ je na tebi zelenih in rjavili boj, kakor na dekletu, ki je prišlo s kmetov. Zenska Fi, ki ne po-zua »Eau de Oologne.-.-Ti vonjaš spomladi po cvetočih ko-‘Sit-Siij:ih im akacijah, poloti po pokošenem senu, v jeseni po zrelem sadju in vinskem moštvu, pozimi po presnem mesu in Špehu. Tvoja duša je po materi slovansko, po očetu germanska. Mati je stoletja pela ob Dravi pobožne litanije o Materi v-ieh žalostnih, sluteč, da umira mogočna gospoda v gradovih, kakor je že zdavnaj razpadel »Marohburgc na tvoji Pira.ni- ‘ di- ne da bi ostala sled za njegovonii vitezi. Pesem tvoje matei-e je bila slovanska, ker je krop im krog, raisla trta naših dedov, ker si se stoletja hranil z bitnimi sadovi Dravskega polja, s tolsto croveio in svinjami njegovih pašnikov, krepčajoč se z vinom Slovenskih goric. V tvoje žile, Tnento dveh narodov, je samo en narod toflil srčno kri. Ali tvoj oče je bil Nemec, ki je prišel in odšel in mu ni bila mar pesem slovenske matere ob Dravi. Zda.i se v plastičnih potezah tv >jih starih hiš, v baročnem profilu tvojih streh in zvonikov, ko jih orume-ne žarki večernega sobica, riše obraz slovaiihko-neniškega bastarda, ki mu je duša elegična od slovanske širine in umna od germanske ostrine. Ti si. mesto, ki nima (»lavne preteklosti, mesto dravskih ribičev, grajskih val patov in rokodelcev v fevdalnih Sasih ; mesto malomeščanske gospode v poznem baroku. Mesto, ki je prenočilo nekaj kraljev in enega papeža in odbilo več turških navalov. Mesto, kjer s-o se ustavljali plemiči, srkali vino in se Dulili za slovenskimi dekleti. Mesto, kjer še danes ne kujemo slavne sedanjosti. Zdaj brne brzojavne žice, telefon nanj spaja glasove, radio prinaša iz Rima Dunaja, Londona utripe evropskih ve-’ leanest. Zdaj teče 7. mogočnih falskih turbin elektncna energija in razsvetljuje naše mse in daje pogon motorjem: Aln ti s.j vsevdilj mesto sladke bre«-Po-membnostii, ti še vedno vonjaš po senu,! vinu in Špehu; tvoja jutra se umivajo v zarjuh in tvoji večeri rdo nad Pohorjem •n Kozjakom1. Ni»i niti Srednja Evropa, niti Balkan. Obračaš se na Balkan, ker te vežejo na savsko ravan, ker ti Drava kaže pri-rodno pot v Donavo, pred Beograd. Tvoje ime >Mar-i-bor<. ime jx>zne slovensike romantike, ponavljajo Solarji ob grških mejah, ob sinjem Jadranu, na Donavi, r šumadiji. Naslonjen na slovensko zemljo, pokušaš plazove svoje matere, ki je peli ob' Dravi pobožne litanije o Materi žalostnih. Poslušaš jih in duša se ti vra?a k materi — -postajaš elegično-1 irski, sl vinski prazvok trepeče v pesmi tvoj.*. u,er ■in \ ečerov. Zapirajo se mi oči in vidim tvoje črne silhuete na bledoisin.iem ozadju. Vidim potezo tvoje duše., Mar-i-b^rl ; Mariboru, dne W. januarja. 193?/ fcT A 1* O I? * Stran S* Ves svet obsoja madžarske iredentiste Zvezo z nemškimi hakenkreuzlerji. Ves svet so zaniirna in razpravlja o (hiadžaraki ponarejevalski aferi. Splošno se komstatira, da fatelfitoatonski škandal nima primere v zgodovini. Posel)no ostro rt,i-vn J n 4lClL' »Vofirtnujl ^ napada Mažare švicarski tisk. i Nation al Zeitungc ne naipieala obširen članek in vehementno zavrača očitek madžarskega tiska, M pravi, da veisti češkega tiska nasprotujejo locarnskemru dnini. »Locar-no ne pomeni podpiranje zločincev in falzifikatorjev. ki. so hoteli z nesramno pridobi jeniani dohodki financirati propagando in spraviti v nevarnost svetovali. jniir.« List pravi nadalje, da je Madžarska edina država, ki ima numems clausus 7,a svoje manjšine, nikakor pa ne za svoje zločince. Francoska vlada je sicer formeino de-ihientirala vest, da bo zahtevala od Madžarske 200 mili jenov zlatih frankov, toda, Quaii d’ Orsayu so prepričani, da je madžarska vlada v zvezi s falzifikatorji. Pariški tisk soglasno konstatira, <1a fal-zifikatorsiki škandal ni osebna afera, ampak afera političnega značaja. Vets-ti o novih momentih, fci jih prinaša preiskava, me prihajajo iz Madžarske, ampak iz drugih drža/v. »Neues Wiener Tagblatt« do®navai, da so potrebni materij al za izdelovanje bankovcev izročili Madžarom bavarski hokenktreuclerji. — Nemška vojna uprava je med vojno poverila ponarejanje francoskega denar j a Ludendorfu, toda, Hindenburg je ponarejanje preprečil. Ludendorf je poveril klišeje polkovniku Bauerju, ki je bil nedavno na Madžarskem: in n,i irfkl juče-no, da jii'h je ravno on odneSel v Budimpešto. Preiskavo zadnjih dni dokazujejo, da vrši bndimpeštaiiska polie.ija sabotažo ■in vlada isarna ne kaže resne volje za razčiščen j o afere. Sam Bethlen vidi v o-stremi postopam ju profti failzifdkatorjeni nevarnost za svojo pozicijo, kajti preiskava bi lahko kompromitirala, naj- uglednejše osebnosti, predvsem1 Hortyja, ki je imel s šefom državne policaje tesne Hinko, notar v Gornja Radgoni 100; Dr. Anton Prus, odvetnik, Konjice 50; Frida Novak, modistinja, 30; Ivan Pevec, krojač, 20; Ivan Živic, stavbenik, 100; .Fran« Vrhunc, trgovec 50; Peter Trači, trgovec 10; Okrajni zastop Ormož 260; L Hutter, trgovec 260; Dr. Lenart Boe-zio, odvetnik, Gornja Radgona 100; Ant. Koder, notar, Murska Sobota 25; Dr. Leopol Boštjančič, odvetnik (poravnava) 300; Julij Glaser, stavbenik 10; Ant. Podvinski, dekan, Zaivrč. 100; Josipi na Jutras, posestnica 10: Franc Stickler, posestnik 100; Klešič Aleksander, kavar-nar 100; Anton Paš, trgovec 30; F. Ur-Ibanek, posestnik 15; Dr. Ljudevit Pivko, narodni poslanec, 30; Dr. Karol Grossman, odvetnik, Ljutomer 50; Dr. Ferdo Pirnat, odvetnik, Slovenjgradec, 100; Mirko Černič, primarij 100; Eks- portna družba Maittheis, Smppanz in dr., 100; Hinko Sax, trgovec 50; Vladimir Vlašič, fotogr. atelje 50; Medica Josip, posestnik, 10; Mohorjani pri Sv. Tomažu pri Ormožu, 115; Udruženje jugosl. železničarjev v Mariboru, 371; Edvard Pogačnik, posestnik, 100; Inž. I. & H. Biml, zvomolivarna, 100: Anica in Marica Pertl, učiteljici, Negova, SO: Univerz, prof. dr. Malaja Murko, Praga, 40; Martin. Meško, župnik, Kapela, 40; Glaser Viktor, posestnik. Ruše 200; Mate Du izjava in drug, tovarnarja, 300; Josip Weixl, deikan, Sv. Križ 50; Frane Ms-stek, trgovec 100; Peter Mravljak, posestnik, Vuhred, 30; Okrajna hranilnica, Hranilnica in posojilnica ter Okrajni zastop v Kozjem namesto venca na grob g. notarja dr. Barleta 500. Vsem gg. darovalcem prisrčna hvala! — Odbor. Kultura in umetnost zveze. Z dežele Ljutomer. Pevsko društvo v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor (32.) v sobote 9. t. m. ob 7. uri zvečer z običajnim. sporedom. — Požar je uničil 30. decembra nu l. braneški grad. Ker je bilo zelo vet r en o se ni mogel ogenj omejiti, čeprav so prihitela vsa okoliška gasilna društva. Nekdaj slavni grad, kaže sedaj le še razvaliine. — V Ljutomeru je umrl 26. dec- krojač g. Iv. Glavnik- Rajni je bil vedno zaveden in zanesljiv narodni volilec v prejšnji eri. Dosegel je lepo starost, kljub temni, da je živel v bedi. Zapustil je bolno ženo, ki prosi itf«n>il jena srca pomoči N. v m. p.! Hoče. Tukajšnji Sokol je po daljšam presledku zopet, 3. t. m. stopil na pla.n s !Pri,reditvi jo Ganglove drame »Sin«. S tem je pokazal, da. njegovo delo ne počiva. ampak da njegovi čla/ni vztrajno in marljivo vršijo tiho dolo z velikim uspehom ki.inb mnogim za»prekam. T.gra sama je uspela zelo dobro. Pripravljalna d .d a je vodil z veliko požrtvovalnostjo br. TWbol, ki je tudi v igri glavno .dogo Cirila — rešil na jbolje. Ostale vloge *lajitl moške —šobile v sposobnih rokah »n vsak posameznik se je potrudil, da je iPodal svojo vlotro čimbolje. Gmotni u-Kpeh. na. katerega Sokol v prvj vrsti •niti računal ni — ni *»S.l veJik, ten{ večji Pa ie bil rnoralni uspeh. Obisk jP bil nad vse pričakovanje velik, talko da. je ščina, ki bi sklepala o pomoči za poplavijeuce. Komisija za, ublažitev nesreč, povzročenih po poplavah, je dala na razpolago 350.000 hol. goldinarjev. Holandska kraljica je darovala v isto svrho 10.000 gol dinarjev. Škoda, ki so jo posrečile poplave v Porenju, znaša 25 milijonov mark. Po-rensko prebivalstvo upa, da dobi 2 milijona mark državne podpore za dobq 10. let. V okolici Koblenea: je poškod ovan ih 19.392 hiš, a prizadetih je 17.768 rodbin. Celokupno škodo cenijo na 14 milijonov miarik. Komorni koncert Ljudske univerze II. izkaz darov Dijaški kuhinji v Mariboru V času od 27. nov. do 25. decembra 1025 so darovali Dijaški kuhinji v Mar riiboru Din gg; Dr. Benjamin Ipavic, zdravnik, 50; Dr. Podlesnik Mihael, s rezki sanitetni referent, 50; Herman Wo-gerer, tovarnar, 50; Ivan Ašič, notar, 200; Ivan Vidmar, lekarnar 100; Dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik, 100; Inž. J. Zidanšek, ob!, krnet, referent, 30; Dr. Rihard Faninger, odvetnik, 100; Delikatese Novosel, 100; Tvorni ca i>Zlatorog« 200; Dr. Milami Gorišek, odvetnik. Sv. Lenart 100; Gaspari & Faninger, trgovca 50; I. Siniša, trgovec *00; Rudolf Kramer, notar, Dolnja Lendava 100; Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik 200; Dr. Andrej Veble, odvetnik (poravnava) 200; Dr. Fran Jakonvič, zdravnik, 50; Dr. Kairel Škapin, odvetnik. 50; Dr. Al. Juvan, odvetnik 100; Dr. Jakob Toplak, dvorni sv. v p. 50; Pinter &. Leoard, železnina 100; Dr. Fran Kovačič, profasor bogoslovja, 100; Nekdo od Sv. Marjete na Dr. p 340; Eleonora Šverljujga, soproga bančnega uradnika, v spomin na f očeta, 500; J. Tscheligi, tovarnar 100; Ivan Jurke, žup., Stari trg 100: Rudolf Kramer, notar, Dolnja. Lendava, namesto veneai g. notarju Barle tu, 300; Ivan B/egar, trgovec /**! P_T- Ban Adam, odve'tnik, Ormož 100; Oeobje Cirilove tiskarne, 420; Mssina ™na v Mariboru za IV. četrtletje 1925 2500; Državno zdravilišče, Rogaška Slatina 500; Vincencijeva družba cerkve Sv. Marije v Mariboru 100; NameSŠsnc! in dlijatki 'srodnje sadjarske in vinarsko šolo v Ma*ihoru 107 iu 200.10; Požun Dne 7. t. m. se je vršita druga konior-no-glasibena prireditev v veliki kazinski dvorani. Nastopil je spet priznani Michl-kvartot iz Gradca. Ker se je sedaj uprav pri predavanjih Lj. univerze obravnavala ruska/ serija, je bilo zelo umestno seznaniti naše občinstvo z nekaterimi najznačilnejšimi predstavniki starejc im moderne ruske glasbe. In v izberi teh-le, so dokazali prireditelji prav srečno roko; slišali smo dva skladatelja starejše in novejše romantištke struje: Alekseja B o s o d i n a (* 1834^—1887) im, S e r g i j a Ivanoviča Tamejeva (* 1856) ter modernista Igor Stravinskega (* 1882). Na prvem mestni je bil Tanijevljev kvartet op. 7 (d-mol). Skladatelj je ,-a.v-natelj moskovskega konzervalorija. in priznan kot učitelj did> ustvarjajoč umetnik. Njegovo delo se odliiikuje po živi metodiki ter izraziti ritmiki; pri tem se giblje v oblikovneinn ozii.ru v smeri ro-mantiške struje. Godalni, stavek in izvedba posameznih glasov sta uprav Na tretjem mestu je sital Bosodinov 'kvartet v d-inoliu. Upliv sodobne ro-rnantiiške strnje a la Schumann i. dr., je očividon. Kakor pri Čajikovskem, Mu-sorgskemj- dr., je tudi v tem delu izra žen narodni ruski znača j. Melodična 'buj n ost, l-item, harmonska fvorba, vse spominja nekako na. nn-ko stepo in njene posebnosti. V godalnem stavikn je Boso-din uprav mbjister; elegantna in učiin-kovita: je njegova polifonija in velik je bil_ užitek, poslušati umetnike v proiK-vajanju te svojevrstne skladbe. Med Tani, j e vi jeva in Bosodinova bil uvrščen Straivinsikij. Ta-le se šteje danes med nBijvečje eksponente moderne glasbe ■‘■'ploh. Razvajal se je pod uplivomi Schonibergovtim d/n francoskih modernistov. Kakor le-ti, negujejo njegova tozadevna dela neicako ves dosedanji način glasbenega ustvarjanja: vsako metodiko, vse dosedanje ritni iške forme, vse doslej veljavne zakone harmlonije in ob-lilke, skratka: Stravinski j je rovolucijo-nar v polnem pomenu besede. Ni tukaj mesta ra.zmotrivait.i o upravičenosti tega postopanja; saj vemo. da iimia straja takisto privržence kakor nasprotnice in da si le-ti pri proizvajanjih v večjih mtuizikalnih centrih često prav močno sežejo v lasa Tudi fizično. Pri nas pa je proizvediba zapustila veliko odprto vprašanje in aplavz je sigurno več veljal u-mietnifkom kakor pa delu samemu. <'e-prav je ori j en tacaj a, pri enkratnem poslušanju otežkočena in uprav nemogoča, mislimo, da smo imleli pri prvenu komadu utiR, da nas hoče skladatelj uvajati v najrarfi min-anejše ritmoške posolbnosti. Na duhovit način. V ozadju smo slišali nekako ruske kozake pri izvajanju ti- pičnih plesov. V drugem komadu pa, j« slej običajnega v naši glaisbi. Kakor bi hotel skladatelj isto zasmehovati ter ironirati. O kaki čustveni, ]w>tezi ni. niti sluha; _ vse namenoma in premišljeno. V tretjem komadu je, kakor da bi se hoteli^ pokazati novi, doslej neobičajni zvočni efekti. Imeli smo utis, kalkor da igrata dva instrumenta sočasno v dveh-tonskih načinih, ki sta oddaljena samo za pol toniia1. Nekako namerjeno mehanike spojitve tonskih vrtst. Pni, vsem tem pa. ne stoji sk_hwla.teij na polnem! principu atonailnosti, ampak se tonalnost že v glavnih potezah more zasledovati. Sledeči Boisodiinov kvartet je bil večini poslušalcev gotovo v uteho. Pokazalo je to veliko in toplo priznanje. So pa to tudi zaslužni umetniki; kajt proizvajali so z redko eoodu.šnostjo. eleganco in dovršenostjo. Na koncu so še pride.fali: Čajkovskega Aindamte. Povoljen obisk’ je dokazal, da, se bodo pri nas vendarle prireditve te vrste udomačile. To so gotovo edina sredstva, ki na^ morajo si« stema.tično uva jati v sivetovnp glaslbolfef nais seznanjati z značilnimi modernimi stremljenji. j H. D ' " --O- Vsem, ki se zanimalo za kulturo! Da je vsaJka kulturna) pri(re.ditev v našemi ohlmejnem Mariboru poselbne važnosti, ni treba povdarjati, da je pa pri' vsa k i^ večji prireditvi premagati nebroj težkoč, je znano samo tistim; ki so se kedaj taikeiga dela lotili. Vso težkooe, vso zapreke se pa kopičijo pri gladbenih prirediitvah,\ v največji meri pai pri takih. kjer naj sodeluje orkester. Kje toliko izvežbanih instrumentalistov vzeti, ko se je pri nas v glavnem samiO zborovo petje gojilo! In vendar se je Mariborski Glasbeni Matici posrečilo, organizirati orkester s tako močno zasedbo godalnega kvinteta, kakor #a tu nikdo drugi ne more postaviti na oder. Simfonični koncert v četrtek dne 14. t. mL bo pokazal, kaj zmore sniotreno delo in vstrajna požr-tvovalnopt. Spored! j« popolnoma na vi-sfini velikomestnih koncertov; ako so na Dnnajn igra^n. pr. Beethovenova Ero-j« največja dvorana' vwalkokrat razprodana Pri dodeljen je nnš najboljši pevec, sr- Juli j Betetto, ki bo pel dve točki. Koncert ibo torej podal izredne mnzikal-ne užitke. Pogledati je pa tudi drugo plat, — stroške. Strošiki za to prireditev f=o ogromni, dvorana nfora biti razprodana. drugače preti' deficit in prireditev velikih koncertov bi (bila za dalj časa onemogočena. Zato je narodna dolžnost vsakega, da poseli ta koncert in tako a malo žrtvijo omogoči nadalj.no glasbeno delovanje. Nikdo naj s« ne zanese, da ja dosti drugih. v jjr. ^ Gospodarska Sn socialna vprašanja Prijava inozemskih nameščencev V smislu naredile M'in. soc. pol. z dne 18. decembra 1925 iimajo vsi delodajalci, ki so 1. januarja 1926 zaposlovali inozem ske delavce ali nameščence predložiti pristojni Inšpekciji dela do 31. jan. 1925 seznam vseh dne 1. jan. 1526 pri njih zaposlenih inozemcev. Pod inozemoe ee smatrajo v 'Smislu gornje naredbe tudi vsi begunci s lo vensko-h rvatsko -s rb sk e naTOdnosti, bodisi iz Italije ali la Koroške, ali pa od drugod, ter tudi’ vsi ruski begunci, oziroma bivši vojni ujetniki, ki dosedaj še niso državljani, čeravno so za, naše državljanstvo zaprosili; nadalje tudi oni inozemci, kii so zaposleni na na-sem ozemlju že pred 14. junijem 1922. — Prijavo hnozemtev je izvršiti 'brezpogojno m v vsakem slučaju, tudi ako ee ie zanje pri prMojni Inšpekciji dela zaprosilo, ter tudi. ako se je že izdalo kako dovoljenje. Predloženi seznami ino-zemcev naj vsebujejo pole,:; imena, rojstnih, domovinskih, državljanskih in narodnostnih podatkov inozemcev še navedbo, v kaki lastnosti in od kdaj .ie poedini inozemec zaposlen pri sedanjem delodajalcu, ter od kdaj je sploh zaposlen na našem ozemlju, ter ako ima delodajalec dovoljenje za zaposlovanje od Min. soc. pol., oziroma, če je predložil tozadevno prošnjo pristojni Inšpekci’-dela. Tako sestavljen seznam je vposlati na mariborsko oblast najdailje do 31. jan. 1926. Oblastni Inšpekciji dela v Maribo-^^ja .Postopala s kaznijo oOOO Din. Om on ja s0, <^;a: grornja pri-Java. ki je kolek a prosta, ne nadomešča prošnje za dovoljenja, zaposlovanja' ino-zeine.ev. Ui- •» tako prošnjo uosel>ej vlo- žiti. pri čemur se opozarja na novi Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev (Uradni lisit St. 108 z dne 7. dec. 1925). Opozarja ise tudi, da je treba spre* •inftmbo vi stanju imozemcev v ro'ku treh dni Javiti Inšpekciji de>la. ATELJE za PERILO oim ru?nik tovarna za Izdelovanje likerjev, dez. vin In sirupov Maribor, Meljska c. 3 priporoča svoje najfinejfe likerje vseh vrsf, dezertria vina. kakor Veimouth, Maršala in Marsaleta. Istotnko je v zalogi vedno pristna slivovi-ea, brinjevec,rum ter konjak se priporoča za izvršitev vseh v to stroko spadajočih del. T or n n in solidna postrežba! Glavni tra 1/111. (Velika kavama). V nedeljo, dne 10. januarja v gostilni Rolčič v Pobrežju Svira jjodba „ZA.!iJA' Vstopnina prosta. Leseno polii^lvo Železno nohi.štv** Tapeta, pohištvo Pisarn. pohištvo Posteljna oprava sveže, danes ravno došle. Specialiteta: Brancini, Barboni, Cevoli in druge. Prvovrstna dalmatinska in štajerska vina, se dobi samo (zastopnik) se sprejme agilen, mlad gospod s fiksumom, provizijo in potnimi stroški. Znanje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine pogoj. Ponudbe pod „Indu-strija “ na upi avo lista. 72 Priporoča se PoenlkJ. lOur-sivilje se sprejmejo Atelje za pe.ilo Olga Hupnik. Velika kararna, III nadatr. 58 Vajenca iz dobre liise sprsjme tarama Gsntral. 75 Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje p* Izredne nizkih ««-nab » cal'i^l plitva Veliko korist in veselje ima vsaka gospodinja, ki kupuje kuhinjsko posodo pri A. Viciju, davni irjj 3. Tam dobi ne le po najuižjihcenah, temveč res tudi najtrpežnelšo in najboljšo kuhinjsko posodo, e-rtiajlirano, pločevinasto težke znamke „Hcrkules“ i:i lahke vrste čehosl. proizvoda, nadalje vlito, železno, prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kame-nito tobo. Dnevno svira in poje ruska kapela „B|elov", 4 gospodične in 4 gospodi. Pojejo solo-duel in žbor. Začetek ob ‘20.1 s uri. Ah’ kak lušno je v Evropi. Prazne Maribor Gosposka alilca St. 20 (Pirclianova biia) Svoboden ogledi Ceniki brezplačno! kupuje Drago Rosina Mfiribor, Vetrinjska ul. ! 6 KONTOR ISTINJA za vodstvo ekspedita, slov.-hrv. stcnotlpistinja, samo staiejSa in zanesljiva moč se takoj sprejme. Pismene ponudbe na tvrtko SERSEN & STEGMOLLER, MARIBOR 1 Gostilna Alojzij in Josipina SCHREJ Danjkova ulica 10. Danes, v nedeljo dne )0. januarja, začetek ob 15. uri ■■V.- ritoeča ■ vssSme po/na. aromatična, čista Ondo-Cciilon čijna. mešanica. ka.]finej$th tfbir, pri lahkem poparkd brez. pri močnem, z smetano priporo- iljioa. . ■ v' | se dnevno peče v Dalmatinski kleti Maribor, Mesarska ulica 5. ;o Povodnik. E 3577/25-7 domača spccijaliteta, ria novo dospel pristen portii' gizer, domači krofi. Za obilen obisk se priporočata ___________________________________________ gostitelja. Dražbeni oklic Dne 11. januarja 1926 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 1, cenilna vrednost: 658.412 Din, vrednost pritikline: 100 Din, najmanjši ponudek: 329.206 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. plesni čevlji zopet ceneHI iz bombaževega atlasa V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je oabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 24. nov. 1925. iz svilenega atlasa.............Din 149’—