Poštnina plačana t gotovini. V Leto LXIV„ št* 208 Ljubljana, torek !$• septembra 19*1 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petlt fcDin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI0TVO . LJUBLJANA, KnafIJeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 8124, 8125 in 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. NOVO MESTO, Ljubljanska C, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — ? Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. 1^0. TUDI DRUŠTVO NARODOV MORA ŠTEDITI ?stra kritika v proračunski komisiji — Uradniki so bolje plačani kot ministri — Vse nepotrebne komisije naj se razpuste Ženeva, 15. septembra. V proračunski komisiji Društva narodov se je razvila včeraj popoldne živahna razprava o gospodarstvu pri Društvu narodov, pri čemer so govorniki poudarjali, da mora v dobi splošne gospodarske krize tudi Društvo narodov štediti in primerno znižati svoje izdatke. Zastopnik Norveške Hambro Je v svojem govoru poudarjal, da se pri Dnišrvu narodov naravnost razsipava. Temu je treba napraviti konec. Društvu narodov mora v bližnji bodočnosti posvetiti vse svoje delo samo dvema problemoma, to Je razorožitvi in rešitvi gospodarske krize. Vse drugo je sporedne važnosti. Zato se morajo tudi vsi drugi izdatki sorazmerno reducirati. Zastopnik Japonske je imel zelo oster govor proti razsipnosti pri Društvu narodov ter je naglasil, da postaja Društvo narodov vedno bolj zgolj evropska zadeva in izvenevropske države niso voljne financirati take ustanove. Evropa naj sama skrbi za svoje potrebe. V svojem nadaljnjem govoru je poudarjal, da bi moralo iti Društvo narodov z dobrim vzgledom naprej. Namesto tega pa imajo baš uradniki Društva narodov najvišje plače. Nobena država ne plačuje svoflh ministrov tako dobro kakor Društvo narodov svoje uradnike. Izdatki za uradništvo se morajo na vsak način primerno reducirati, obenem pa je treba omejiti tudi razne komisije, ki so ne samo skoro neštevil-ne, marveč deloma tudf docela nepotrebne. Tudi zastopnik Belgije se je zavzel za to, da se ustavijo vsa dela, ki niso nujno in neobhodno potrebna in razpuste vse komisje, ki ne razpravljajo o zares aktualnih problemih. Razprava se bo danes nadaljevala. Dr. PSrimer se skriva v Mariboru? Po ugotovitvah avstrijskih oblasti je vodja ponesrečenega heimwehrovskega puca dok* tor PSrimer pobegnil v Jugoslavijo in se skriva najbrže pri svojem brata v Mariboru Dana). 15. septembra. rIeimwebrovska revolucija je definitivno likvidirana. V teku včerajšnjega dne so bili aretirani vsi slavni Ln odgovorni voditelji Heimweh.ra. Pri Izvršenih hišnih oriskavah v prostorih vodstva Heimvvehra in na stanovanjih slavnih voditeljev so našli nepobitne dokaze, da se je heimwehrovski puč pripravila! že deli časa ter da so bili zapleteni v to akcijo ne samo vsi slavni voditelji iieimwehra s knezom Starhenbereom na čeku marveč da so vedeli za to tudi množi višji uradniki ter tudi nekateri vodilni vojaški krosd. V toka včerajšnjega dne so bile v zvezi s tem Izvršene številne aretacije po vsej državi. Med aretiranimi je tudi več monarhi stičnih voditeljev. Vodja puča dr. Pfrimer je, kakor so neotovite oblasti najbrže pobeenil v Juzo-siaviio. Iz Jndenburaa je krenil z avtomobilom na vzhodno Štajersko, od tam Da proti Gomil Radgoni. Ugotovljeno je. da se je deli časa mudil v zradu zrofa JSJtrzhka. nazadnje pa so za videli v Obra ini. od koder je krenil dalje proti Juzo-siaviSL Splošno se sodi, da se skriva sedai ▼ Maribora, kler ima brata, zaianeza vele-trsovca z vinom. Mariborska policija ie bila o tem obveščena. V soboto ponofi. je M po vsem Štajerskem in tudi po mnogih krajih drugih avstrijskih dežel plakatiran naslednji Pfrimerjev proglas: >Avstrijskemu narodu! V najhujši stiski me je domovini zvesto ljudstvo Avstrije po-zvp.lo za najvišjega čuvarja svojih pravic. V polni zvesti svoje velike odgovornosti sledim temu klicu in obljubljam, da bom zastavil vso svojo moč v prid svojih sorojakov za izgraditev naše države. Kot cilj svoje naloge smatram harmoničen razvoj bogatih sil avstrijskega naroda v narodni skupnosti, zgrajeni na stalni podlagi. Najvišja naloga državne oblasti je, ustvariti iz ozemlja, na katerem prebivamo, resnično domovino v najplemenitejšem smislu te besede ter da jo ščiti na znotraj in na zunaj pred vsako nevarnostjo. Ta cilj je Heimatschutz zasledoval od vsega početka. Samo razkrajevalna in nikdar ustvarjajoča delavnost strankar-stva je povzročila nevarnost popolnega poloma našega gospodarstva. Sedanji sistem se je izkazal kot nesposoben za odpomoč. Spričo nelegitimnosti in nezakonitosti državne ustave in državnega ustroja samega, kar je oblastnikom zaman predočeval in dokazoval, se čuti Heimatschutz prisiljenega preiti k dejanjem, da prepreči popoln, polom. Heimatschutz prevzema zato v smislu svojih načel oblast v državi. V zaščito naših stremljenj pozivam s tem vse domovini zveste bojne organizacije pod orožje. Do od- ločitve avstrijskega naroda o končni ustavi se izda začasen ustavni patent. Na podlagi pravnega neobstoja države in državne ustave odvezujem zvezno vojsko, policijo in orožništvo kakor tudi vse ostale javne uradnike in nameščence njihove službene prisege, ki so jo podali pod napačnim pravnim pogojem ter jih zaprisegam in obvezujem za novo državno oblast, ki je prevzela vodstvo za vzpostavitev pravnega stanja, s pozivom, naj skrbe zvesto za red in mir ter neoviran razvoj državne in gospodarske delavnosti. — Dr. Watther Jttrimer s. T.< Dr. PSrimer pride v Ljubljano? Maribor, 15. septembra. Vodja avstrijskega Heimvvehra, dr. Pfrimer je včeraj s svojo soprogo Irmo, dvema sinovoma in dvema heimwehrovskima voditeljema prispel preko Gornje Radgone v Maribor. Vsi so se prijavili pri obmejnem komisa-rijatu kot politični begunci. V Mariboru so se nastanili' v hotelu »Meran«, danes pa so odpotovali v Ljubljano. Pol milijona za izsleditev atentatorjev o atentatu na Madžarskem — Niti vodijo v — Visoka nagrada za izleditev zločincev Budimpešta, K. septembra, število smrtnih žrtev, Sd jih ie zahtevaj komunistični atentat na orflent - ekspresni vlak «ri Bža Torbasv. je sedaj končnoveliavno ^gotovSeno. Pri eksploziil je bilo ubitih vsega 29 ljudi, 15 hudo ranjenih se v bolnici bori s smrtjo, lažie ranjenih na ie nad '30 potnikov. Kakor poroča današnji »Pesti Naploe, se preiskava energično nadaljuje. Policija je aretirala številne komuniste in nekatere druge osumljence ter pri tem ugotovila, da vodijo niti v inozemstvo. Ugotovljeno je, da atentata niso zasnovali madžarski državljani, marveč da je bil načrt za ta atentat izdelan v inozemstvu m da so atentatorji od zunaj dobili eksploziva. Madžarska policija je o tem obvestila policijske direkriie vseh eoropskih držav ter jih naprosila za sodelovanje pri izsleditvi zločincev. V sporazumu z vlado ie direkcija madžarskih državnih železnic razpisala za izsleditev storilcev nagrado v znesku 50.000 peugov. Podrobnosti preiskave čuvajo oblasti zaenkrat še v tajnosti. Budimpešta, [/" septembra, č. V teku nočri. je bik) aretiranih več komunistov, vendar pa te aretacije niso pospešile preiskave v zadevi atentata na ekspresni vlak pri Torbagyju. Gre samo za majhne ljudi, o katerih ni verjetno, da bi imeli kake mednarodne zveze kakor eo potrebne za tak zločin. Med aretiranimi 15 komun-isti so tudi trije eJektromehaniki, vendar pa vsi oporekajo krivdo. Dejstvo je, da jih je policija aretirala samo na slepo srečo, ker so znani kot prononsirani aktfivni komunisti. Tudi preiskava pri drugih komunistih ni doslej dovedla do pozitivnega uspeha. Policija je izvedla preiskavo tudi v električni ©entrali Talbo pri Torbagvju in v premogovniku Tata, če niso bila morda tamkaj ukradena ebspJozkra. Budimpešta, 15. septembra. Ministrski predsednik Karoly je imel včeraj nato. čim se je vrnil v Budimpešto konferenco z notranjim ministrom Kerestesom in vojnim ministrom Gombosom, ki vodita preiskavo v zadevi atentata na vlak v Torbagvju. Vojni minister Gombos je izjavil novinarjem, da vodi po njegovem mnenju nit zločina do Kopenhagna in Londona. To sklepa iz dejstva, ker je prišlo 40 minut po atentatu na budimpeštanski kolodvor vprašanje iz Kopenhagna o atentatu, 20 minut kasneje pa enako vprašanje iz Londona. V tem času na vzhodnem kolodvoru sploh še niso vedeli ničesar drugega, kakor da se je pripetila katastrofa, iz Kopenhagna in Londona pa so vpraševali za atentat in ne za nesrečo. V tem pogledu bi mogla biti značilna tudi izjava neke budimpeštanske priče, ako ni morda samo produkt fantazije. Neki trafikant v budim peš tanskem delavskem okraju je namreč izpovedal na policiji, da je prišla v soboto popoldne, 10 ur pred katastrofo, v njegovo trafiko mlada delavka, ki je zahtevala liste, v katerih je opisana katastrofa pri Torbagvju. Trafikant se je začudil, ker ni imel noben list kakega poročila o tem. Morda gre za psihozo priče, ki se pojavlja običajno pri velikih zločinih fin katastrofah. V resnici dobiva policija iz vrst širšega občinstva nešteto prijav, ki pa so večinoma plod prevelike fantazije. Značilna med njimi je vest, potrjena od več prič, da je v soboto ob 11. ponoči stal velik potniški avtomobil na cesti nedaleč od železniškega viadukta pri Torbagvju, iz katerega so potniki izstopili in se mudili na viaduktu dalje časa. Silen orkan v Vojvodini Po strašnem nalivu še debela toča jonska Beograd, 15. sept. p. V noči od sobote na nedeljo je razsajalo v južno vzhodnih krajih naše države veliko neurje, ka je povzročilo v nekaterih krajih katastrofalne posledice. Posebno hudo so prizadete Vojvodina, Bačka in Baranja. Najprej je zadivjal silen orkan, ki je razkrival strehe, prevračal kozolce, lomil drevje in podiral oblakov s strahovitim nalivom, ki je ulice po mestih spremenil v deroče hudournike. Voda je vdirala v kletne prostore in stanovanja Med nalivom se je vsula povrh še toča, ki je mestoma dosegla velikost golobjiih jajc. Padala je skoro pol ure, tako da je pokrila zemljo 30 cm debela ledena odeja. Toča je uničila vse posevke in zlasti hudo opustošila vinograde. Ostalo ni drugega, kot kolje in popolnoma polomljeno trsje. O grozdju ni skoro nobenega sledu več. Telefonske in brzojavne zveze so skoro povsod prekinjene. Zot<* podrobnosti o ka-i tas.trofi še niso znane. Le iz Velike KiLin« — Opustošeni vinogradi — MiB-škoda de so prispela že podrobnejša poročila, ki pričajo o strahovitem opustošenju. Vihar je divjal s hitrostjo 50 m na sekundo. Bil je tako močan, da je odnašal cele strehe raz stavbe. Nekemu seljaku je odneslo konje in voz s ceste ter jih treščilo v globok cestni jarek, kjer sta se oba konja ubila. V seki Miloška je razdejalo vse hiše m gospodarska poslopja. Seljaku Josipu Budiši-nu je ubilo vso živino v hlevu. Več ljud! je bilo hudo ranjenih od ruševin podrtih poslopij, dve osebi pa sta bili ubiti. Škodo cenijo samo v okolici Velike Kikmde na mnogo milijonov. Oblasti »o odredile primerne korake, da se Škoda oceni in priskoči hudo prizadetemu prebivalstvu na pomoč. fStmUm •imfrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Nov moratorij? Ameriški finančniki predlagajo podaljšanje moratorija za vojne dolgove za najmanj 4 do 5 let W a s hin gto n, 15. septembra. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, se vrše med ameriškimi finančniki in velebankirji posvetovanja, ki gredo za tem, da b se od floovera predlagani enoletni moratorij za vojne dolgove podaljšal za dobo štirih do petih let. Ameriški finančniki so prišli do prepričanja, da enoletni moratorij, ki je sedaj v veljavi, še nikakor ne more odstraniti gospodarske negotovosti, ki tlači celokupno gospodarsko življenje Amerike in vsega sveta. Pokazalo se je baš na- sprotno, da se je ta gotovost po proglasitvi enoletnega moratorija le še povečala, ker danes še nihče ne ve, kakšen bo položaj po poteku tega moratorija. Ameriški finančni krogi so se zaradi tega že obrnili na predsednika Hoovra in ga naprosili, naj takoj uvede novo akcijo, s katero bi se moratorij podaljšal najmanj za pet let, kar bi po sodbi ameriških gospodarskih krogov zelo blažilno vplivalo na sedanjo gospodarsko depresijo in omogočilo resnično obnovo gospodarskega življenja. šahovski turnir na Bledu Danes igrajo prekinjene partije — Flohr porazil Spiel-manna, Niemcovič pa Bogoljubova Bled, 15. seiptembra. Včeraj se je odigra lo XVII. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Dr. Vidmar in dr. Aljehin sta realizirala, ietotako Colle in Marooozv in tretji par Kostič - dr. Astaloš. Flohr in Spielmamn sta prekinila partijo. Kashdaji je že drugič porazil Niemcovića, Stolz pa drugič dr. Tartakowerja. Pire je igral proti Bojoljuibovu in izgubil tudi drugo partijo. PoJeg teh normalnih partij je Pire igral prekinjeno partijo pToti Spielmannu in se brez boja udal. Danes so se igrale prekinjene partije. Flohr je igral proti Spielmannu. Flohr je imel nekoliko boljšo pozicijo, poleg tega pa je Spiebnann napravil težko napako, ki ga je veljala mat. Dr. Vidmar igra proti Kashdanu. Vidmar ima sicer kmeta več, toda Kashdan ima šanse za remis radi raznobarvnih lovcev. Sonzacijonalno je potekla partija Bogoljubov s Niemcovič. Bogoljubov je imel v središnici kvaliteto več, na koncu je pa na* pravil težko napako in partijo gladko izgubil Partija dr. Tartakower : dr. Aljehin se še Lgra. Aljehin ima v končnici kmeta več, toda Tartakower ima dobre izglede na r©* mis. Popoldne se bo igrala tudi partija Bo« goljubov dr. Vidmar in Pire Bogoljubov. Stanje točk po današnjem tekmovanju je nastopno: Aljehin 13 in pol (1), Kashdan 10 (1), Niemcovič 9, Spdelmann 8 in pol (1), Flohr 8 in pol. Bugolrubov 8 (3), Vidmar 8 (2), Kostič, Maroczv in Stolz 8, 6r. A6taloš 7 in pol, Colle 6 in pol, dr. Tarta-kower 6 (1), Pire 6 6in pol (1). Iz policijske kronike REKORDNO ŠTEVILO ARETACIJ. Ljubljana. 15. septembra. V zadnjih 24 urah ie bilo v Ljubljani rekordno število aretaciL Brez racije ie no-liciia včerai in danes aretirala 27 oseb zaradi tepeJev, vlon»«v in tatvin. Včeraj in danes je bilo na policiji oriiavlienh ne-broi ore tonov na vseh koncih in krajih mesta. Cela serija je bila tudi tatvin. Danes oonoči so se na Marijinem trcu stentt natakarji in študenti, konec bitke ie bil ta. da je bilo več oteklih obrazov. eDiloz ie bil na na policiji, kier so razeraiači ore-jeii zasluženo olačilo. Tudi v Kolodvorski ulici je bil hujši oreterj. tam ie neki moški tako pretepel brezposelno Frančiško S., ločeno ženo nekeea orožniškeza oodporoč-nrka. da so io morali preoeljati v bolnico, kjer so usrotovili težke telesne ooškodbe no vsem telesu in no nozah. PreteDel io ie baie zato. ker ni hotela z njim. Ta iunak bo seveda imel opravka na policiji. V Šiški so se stebli delavci z nekim vojakom zaradi nekeea dekleta, bitka ie bila zelo vroča in ie bilo tudi nekai krvavih fflav. Preteoači so morali dane* pred dežurnega uradnika, tia so Da bili novabb>ni tudi neki delavci iz Vodmata. ki so oresrlo-boko Doeledali v kozarec. Na noliciii so zatrjevali, da so doma iz krajev, kier ori-delujeio »šmarnico«. Vsi razgrajači in nre-teoači so bili eksemolarično kaznovani. STRAH KOLESARJEV PRIJET. Zadnje čase ie bilo v Ljubljani ukradenih mnoeo koles. Policija ie sicer oorz-vedovala na vse strani, na ni moela izslediti drzneza tatu ki je postal nravi strah kolesarjev. Pretekli teden le oa bila na veleseimu izored navili ona tvrdke »Centra« odoeliano skoraj pooolnoma novo kolo. Ker ie bila tatvina izvršena Še razmeroma zeodai doooldne in so si bili eter tj ori izhodu zapomnili neznanca, ki le odšel s kolesom, ie na oodlaei nieeoveza ooisa policija davi tatu aretirala na niezovem stanovanju na Kodeljevem. Gre za Josina J., ki ie bil že večkrat kaznovan. Policiia ie ueotovila. da ie kolo ---tavil obenem na da ie tudi on odoelial kolo uradniku »Jutro ve« nora ve e. Komarju in slutn Dri »Jutru«. Tudi ti dve kolesa ie zastavil. Preiskava se nadaliuie. ker ie J. osumMen. da ie ukradel še več koles. Videli so ea večkrat ^ tuiim? kolesi. __ ~ ^ DVA PTIČKA BREZ GNEZDA V nedeljo zvečer je bilo na Sv. Petra cesti 3 vlomljeno v trgovino Franca Svete-la. Vlomilci so odtrgali ključavnico na izložbenem oknu, odprli iziozbo in odnesli za približno 800 Dm jestvin. Že pol ure pozneje je pa stražnik na Marijinem trgu aretiral dva fantiča, ki »ta me mu zdela sumljiva. Res je pri njima našel v žepih par Skatel sardin m razne slaščice. Vlom sta seveda zanikala, pozneje sta pa priznala, da sta res kriva, da pa je vlomil neki Marijo, ki ga ne poznata. Ta jo je baje povabil k pojedini Liker so apđi Frančiškansiki ulici. Policija je Pavla H. ter Antona M. izročila mladinskemu sodišču. RAZNE TATVINE. Dijaku Francu Holzu je te dni nekdo iz drvarnice na Rimski cesti 5 odpeljal moško kolo znamke «Styria«, vredno 700 £>ki. — Trgovcu Jošku Pevcu je na Bregu št 6 nekdo s kolesa, ki ga je za hip pustil v veži, ukradel dva para moških in ženskih čevljev, vrednih okrog 300 Din. — Branj evka Frančiška £ivic, stanujoča v Zgornji Šiški 151, je v noči od nedelje na ponedeljek pustila sušiti na vrtu ruto, vredno 600 Din. Neki podjetni uzmovič ji je ruto odnesel. — Slušatelju medicinske fa-k- 1 "te Krsti Rudan je bila v nedeljo popoldne ukradena iz sobe v akademskem kolegiju aktovka z razmimi listinami, indeksom, knjižico poštne hranilnice itd. Ln-deks je vrgel tat pozneje proč, našel ga je stražnik in ga oddal na univerzi. — Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! DVOR JUBLJANIKI- Samo še danes John Gilbert PREMIERA! Noči v pustinji Cene 4.— m 6.— Din Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2283.92 _ 2290 76 Bruselj 787.80 — 790.16. Curih 1104 15*-! 1107.45. Dunaj 795.86 — 798.26. London 275.11-^275.93. Newyork 56.49.10—51666.10. Park 221.93 — 222.59. Prasca 167.61 -168.11. Trst 296.12 — 297.02. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.015, Pariz 20.095, London 24.915, New York 512.62, Bruselj 71.31 Milan 26.82, Madrid, 46.25, Amsterdam 206.85 Berlin 120.50, Dunaj 72.08, Sofija 3.7125, Eraga 15.18, Bukarešta 3.055. Stran 2 >S L O V E N S K I N ARO D«, dne 15. septembra 1931. Ste v. 'z0fc Energični ukrepi proti draginji Važna anketa o pobijanju draginje — Gospodinje si bodo pomagale same, če ne pojde drugače Ljubljana, 15. septembra. Velika udeležba pri anketi, ki jo je včeraj popoldne sklicalo mestno načelstvo v sporazumu z Zvezo gospodinj v mestno dvorano, je dokazala, da so vsi sloji preverjeni, da so tržne cene živil in tudi drugih predmetov še vedno mnogo previsoke, čeprav so cene v primeri a prejšnjimi že zelo padle. Na drugi strani je bila pa anketa tudi dokaz, da se je tega težkega vprašanja lotilo ženstvo, ki je organizirano v Zvezi gospodinj. Prav gospodinje najtežje občutijo draginjo, ker one nakupujejo, a moški se za cene premalo brigajo. Sama organizacija je nastala iz potrebe, da se sedanjemu stanju odpomore in tako zboljšajo življenjske razmere. Ves dosedanji boj proti prehrani ni imel pravega uspeha, ker voditelji boja niso imeli za seboj kompaktne mase konzu-mentov, namreč gosj>odinj, ki so neorganizirane plačevale vsako ceno za živila, kakršno sta pač preduceat in prekupec zahtevala. Disciplina v tej organizaciji, ki za njo stremi vodstvo Zveze gospodinj, pa mora ozdraviti sedanje razmere, ker je organizacija tako močna, da se lahko posluži uspešne samopomoči. Bansko upravo je zastopal g. Del Lin z. Prisotnih je bilo več občinskih svetnikov, celotni tržni odsek z načelnikom Jenkom, Kmetijsko družbo sta zastopala inž. Lah in Fran Kafol, Osrednje mlekarne g. Pečnik, Sadjarsko in vrtnarsko društvo g. Humek, Zadrugo mesarjev gg. Toni in Zaje, Zadrugo pekov g. Mežnarič, Uradniško menzo g. Tušar, šolsko kuhinjo kraljice Marije gdč. Travnova in Ana V odeto va, OUZD ravnatelj dr. Bohinjc. Naroni ženski savez ga. Cirila Stebijeva, Zvezo gospodinj ge. Krof tova in Zitkova. TKD Ateno ga. Potokarjeva in Ba-hovčeva, Kolo jugoslovanskih sester ge. Pirk-niajerjeva. ZbaŠnikova in Kraševčeva ter Klub Primork ga. Lebarjeva. predsedovali so pa župan dr. Puc. dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva m načelnik tržnega nadzorstva dr. Rus. Po pozdravu zboroval cev je župan dr. Puc povdaril, da odobrava incijativo Zveze sospodini ter želi. da se zbližata konzument in producent na poti, ki naj dovede k zboljšanju razmer. Ko je prevzela vodstvo zborovanja dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, je z zadovoljstvom ueotovila, da je mesto pripravljeno podpreti pričeto akcijo. Zene najbolj vedo, da so cene življenjskim potrebščinam previsoke, zato se bodo pridružile tudi vsaki akciji proti draginji. Nižji in srednji sloji žive v najtežjih časih in ker se žrtvuje kak kozument naj tudi prodajalci popuste, da pride do znosnega kompromisa. Potrebno je sodelovanje vseh slojev za uspešno izvedbo akcije, ki ne sme škodovati niti producentu, zlasti pa ne našemu kmetu, prav tako kakor ne meščanskemu stanu. Zenstvo bo sodelovalo pri vsaki akciji z vs»o požrtvovalnostjo in seveda brezplačno. Načelnik mesarske zadruge g. Toni zavrača vesti nekaterih časopdsov o neupravičenem dobičku mesarjev, vendar pa priznava, da bi se dala cena vsaj drugovrstnega mesa znižati. Kakor so padale cene živine, je v dveh letih padala tudi cena mesa. vendar pa v Ljubljani ni več mogoče znižati cene prvovrstnega mesa, ker naši mesarji koljejo samo najboljše vole. Mesar Zaje povdarja, da gospodinje premalo gledajo na cene v primeri 8 kvaliteto mesa ter za najnižjo ceno zahtevajo le prvovrstno meso. Cene prvovrstnega mesa mesarji Uhko zagovarjajo pred najstrožjim sodnikom. Zato naj pa gospodinje zahtevajo drugovrstno meso ter slabšo kvaliteto, pa jim bo ustreženo tudi po ceni. Proti trditvam zastopnikov mesarjev je pa ga. Franja Tavčarjeva mneja, da se v Ljubljani zakolje prav malo pitanih volov in zato tudi ni pravega prvovrstnega mesa ra treru ki bi zanj lahko zahtevali mesarji tako" visoke cene. Zastopnik Kmetijske družbe inž. Rado Lah k tej trditvi prav za prav kot zastopnik producenta-kmeta ugotavlja, da je na podesi njegovih ugotovitev z raznih sejmov banovine, kjer je cena živine zelo nizka mogoče tudi v Ljubljani cene mesu še znatno znižati. Kar se pa tiče pitanih volov, je pa resnica, da jih v Ljubljani porabimo silno malo. Zastopnica Zveze gospodinj ga. Kroftova izraža upanje, da se bo organizacija razvila v močan faktor pri odločanju cen, zato pa Zveza zahteva tudi zastopstvo v mestnem tržnem nadzorstvu. Našemu ženstvu ne gre zato, da bi kmet še bolj znižal cene, ker ze sedaj silno težko shaja, pa« naj se pa tudi prilike kmeta zboljšajo, kar je mogoče pri direktnem prodajanju s čim večjo izločitvijo prekupcev. 2e dolgo ni več resnica, da bi se gospodinje ne brigale dovolj za to vprašanje. Dobro imajo izračunano, da izdatki za stanovanje visoko presegajo odstotek proračuna, ki ga dovoljuje umno gospodinjstvo za stanovanje. Prav tako je pa zvišan tudi odstotek za obleko in seveda tudi za prehrano, da vsaki družini na vseh krajih manjka. Kar se tiče nakupovanja, imamo dve vrsti gospodinj, namreč take, ki poail>ajo na trg svoje služkinje, ki jun z večine seveda ni mnogo za cene, na drugi straaa pa take gospodinje, ki hodijo na trg same in se morajo v najkrajšem času zopet vrniti domov. Zaradi naglice se tem gospodinjam ni mogoče informirati o cenah raznih živil na trgu in nimajo časa iskati prodajalk, ki se ravnajo po predpisanih cenah. Tržno nadzorstvo ima sicer na trgu napisane cene, vendar pa te cene malim gospodinjam ne pomagajo dosti, zato naj pa trino nadzorstvo cene vedno javlja Zveri gospodinj, ki bo že znala najti pot, da bodo vae gospodinje pravočasno informirane. Za konkreten uspeb vse akcije je pa treba predvsem ugotovit!, katere okoliščine pridejo za dogem*- v po- šte v. Ta dogovor naj se izvede 8 posameznimi strokami prodajalcev, torej posebej z mesarji, posebej pa tudi s prodajalci zelenjave, sadja in drugega, če ne bo Slo drugače, mora seči Zveza gospodinj po samopomoči, in ima trdno voljo ustanoviti svojo Nabavljalno zadrugo, ki bo imela tudi lastne stojnice za najrazličnejša živila. Ljubljanske gospodinje morajo zlasti pretirano plačevati perutnino, ki je zato postala najredkejži pojav v kuhinjah uradništva in srednjih ter nižjih slojev sploh, to pa zaradi prekupčevanja, saj je perutnina na deželi pri kmetu polovico cenejša, kakor na trgu v Ljubljani. Ga. dr. Pirkmajerjeva opozarja zlasti na previsoke cene sadja, ki je še vedno tako drago, da je nedosegljivo javnim kuhinjam, kjer se hrani naša mladina. Principi moderne prehrane pa zahtevajo zlasti za mladino vedno več sadja in zelenjave, zato je pa nujno potrebna tudi rešitev tega važnega vprašanja. Na Štajerskem se prodaja v vinogradih grozdje po 1 Din kg, v Ljubljani pa najmanj po štirikratni ceni, kar bi nikakor ne smelo biti. Občinski svetovalec g. Olup se strinja z damami, češ, da je samopomoč edina pot k izboljšanju. Prekupčevalci so krivi visokim cenam, mnogo pa podraži živila tudi mestna trošarina, ki se zlasti občuti tudi pri manufakturi in izdelani obleki, kjer je pa za uvoženo blago trošarina prenizka, da izdelovalci oblek po mestu ne morejo konkurirati z uvoženimi tovarniškimi izdelki. Prav informiranega v tem vprašanju se je pokazal občinski svetnik g. Rupnik, ki je pritrdil prejšnjim izvajanjem, da so krivi draginji predvsem prekupčevalci. Rešilna je edina samopomoč, zato se pa nabavi jalna zadruga gospodinj mora ustanoviti, ker drugače ni mogoče izločiti prekupčevalcev. "Relacija med nakupno in prodajno ceno nikakor ni prava in gotovo imajo preku; sevalci previsoke dočike. Da taka zadruga ne bi mogla obstati, se ni bati, saj tudi Zelezničar-ska nabavi jalna zadruga prav dobro stoji, čeprav preskrbujejo svojim članom živila po znatno nižjih cenah, kakor so na ljubljanskem trgu. Res je, da dela le z malim dobičkom in da ima popust na železnici, vendar je pa upanje, da bi tak popust dosegla tudi Na-bavljalna zadruga gospodinj Kar se pa zastopstva gospodinj v tržnem nadzorstvu tiče, so gospodinje v prvi vrsti upravičene, da sodelujejo v tem uradu. Tudi g. Rupnik je mnenja, da bi mesarji lahko še popustili pri cenah, a mestni tržni nadzornik g. dr. Rus je le deloma tega mnenja. V dokaz temu navaja cene živine in mesa, ki so po zaslugi mestnega tržnega nadzorstva zelo padle in se bodo še znižale. Meso je v resnici še predrago, vendar pa zlasti manjši mesarji prav težko zmagujejo določene cene, ker premalo zakoljejo, da bi mogli živeti. Preživeti se pa mora tudi najmanjši mesar in zato je pač prisiljen iskati večjega dobička. Gospodinje bi na trgu morale boTj paziti na kvalifikacijo mesa, pa bi lahko cenejše kupovale. Mestno tržno nadzorstvo bo to kvalifikacijo izvedlo najstrožje in prav te dni se bo tržno nadzorstvo zopet pogajalo z mesarji za znižanje cen. Tudi kar se sadja tiče, ima mestno tržno nadzorstvo prav težko stališče. Ko so Vojvodinci ln tudi Vurbežani pripeljan na trg velike množine grozdja po nizkih cenah, so pa navalili na tržno nadzorstvo prodajalci grozdja z Dolenjske s pritožbami, da jih Ljubljana hoče uničiti. In za Dolenjci se je prišla prito-ževat še deputacija najresolutneisih branje vk. da jih hoče mestno tržno nadzorstvo izstradati. Tržno nadzorstvo ima točne podatke o najrazličnejših cenah vseh večjih krajev banovine in vodi tudi točno statistiko o cenah ter jih primerja s cenami v Zagrebu in v drugih mestih države. Po tej statistiki pa Ljubljana nikakor, nd najdražje mesto v državi, kakor se ji to splošno očita. Neupravičeni so očitki, da tržno nadzorstvo premalo dela in se premalo trudi za koristi prebivalstva, res pa skuša na vse načine preprečiti previsoke cene in zato mestno tržno nadzorstvo pozdravlja tudi akcijo Zveze gospodinj, ki jo bo vedno podpirala z največjo uslužnostjo. Ze sedaj naj bi pa gospodinje vsako pritožbo takoj prijavile tržnemu nadzorstvu, ker je le ob takojšnja pritožbi mogoča uspešna intervencija. Ko predsednica zborovanja ga. Tavčarjeva zopet ponavlja zahtevo gospodinj po Na-bavljalni zadrugi, se oglasi k besedi tudi občinski svetnik, ravnatelj OUZD g. dr. Bohinjc ter priporoča, naj bi se po zgledu v drugih državah tudi pri nas ustanovila še širša organizacija, namreč Konzumentska zbornica,, ki naj bi bile v njej zastopnice gospodinj, delavcev in drugih slojev, posebno pa še gostilničarji, ki so prav za prav največji konzumenti. To konzumentsko zbornico naj bi finansirala banovina in mesto, zakaj uspeh Nabavljame zadruge je dvomljiv, ker so take zadruge preveč odvisne od konjunkture. Priporoča tudi natančnejšo kontrolo pri določevanju cen mesa, ki naj bi jo izvajala klavnica, pa tudi tržno nadzorstvo, a stojnice mesarjev naj bi btte razdeljene ▼ več razredov, kakor bi se na njih pač prodajalo meso boljše ali slabše kvalitete. Trino nadzorstvo naj vse cene objavlja dnevno na ve-čah krajih na trgu, pa tudi v časopisja. Pisarna tržnega nadzorstva mora biti tfk trga, cene pa nabite na vidnem mestu. Ko je predgovora iku šef tržnega urada g. dr. Rus pojasnil, da je pisarna tržnega nadzorstva tik trga v Mah rovi nisi in da so cene vsak dan nabite, js tudi opozoril, da je klasifikacija mesarskih stojnic nemogoča, ker so stojnice last mesarjev. Na vprašanje predsednice ge. Tavčarjeve, če bo tržni odsek podpiral akcijo Zveze gospodinj, je predsednik tržnega odseka g. Jenko zagotovil vso podporo, šef tržnega odseka je pa ponudil Nabavljahu zadrugi gospodinj, da jim trini urad preskrbi tudi stojnico, 6e bo nova zadruga hotela sama prodajati na trgu. Ko so posegli ▼ debato z raznimi nasveti tudi Še zastopnik Kmetijske družbe g. Kafol in občinski svetnik Likozar in drugi, je ga. Kroftova še povdarjala, naj se pogajanja vrie s posameznimi skupinami prodajalcev, kar bo gotovo dovedlo do hitrejših in na obeh straneh zadovoljivejših rezultatov, seveda pa gospodinje predvsem zahtevajo zastopstvo v tržnem nadzorstvo. Pridite la uživajte tudi vi ob sladkih, čarobnih melodijah popularne, nepozabne operete Sm d ome HLJAJOCI v se POROČNIK čar V glavni vlogi nenadkriljivi ljubljenec filmske publike Maurice Paramountov zvočni tednik Omislite si pravočasno potrebne vstopnice v predprodaji. Predstave ob 4., y2 8. in 9 % zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Telefon 2124 Filmski spored ZKD v sezoni 1931-32 V petek 18. t. m. otvarja tudi Zveza kulturnih društev v Ljubljani svojo filmsko sezono. Že 6 let prireja Z. K. D. nedeljo za nedeljo lepa poučna filmska predavanja in po njeni zaslugi se je Ljubljana seznanila z vsemi dosedanjimi kulturnimi filmi, ki so izali v Jugoslaviji. Njeni filmi so dosegli najlepše uspehe, vzbudili so zanimanje za kulturni film med odraslimi in mladino tako, da ima ZKD pri svojih nedeljskih filmskih predstavah že stalen kader navdušenih obiskovalcev, ki ne zamude nobenega programa. V svesti si svoje velike kulturne naloge, ki jo vrši ZKD s tem svojim delom, je pa tudi določila pri svojih predstavah najnižjo vstopnino, da omogoča vedno posečanje kultumo-fUmskih predstav najširšim slojem prebivalstva našega mesta. Čim je napočila doba zvočnega filma, je ZKD opredelila tudi svoj program in ga usmerila na nova pota govorečega filma. Lani sta bila na sporedu 2 govoreča filma ii sicer »Afrika govoric in »Bvrdova ekspedicija* toda na obeh filmih se je poznal še začetni stadij kajti videlo se je, da je bil zvočni del filma delan pozneje v ateljejih. Letos bo v tem pogledu storjen korak naprej I Letošnji spored ZKD nam obeta izključno nove govoreče in zvočne velefilme, ki bodo vzbudili največje lanimanje — Ze prvi film »RANGOc je krasen umotvor, vreden vsega občudovanja. Izdelal ga je Ernst B. Schoedsack, mož, ki je pokazal svoj veliki talent že v prvem svojem filmu >Chang<. Četo leto je delal Schoedsack svoj prvi zvočni film >Bangoc v pragozdovih in džunglah divje Sumatre. Pričaral nam je nepregledno vrsto čarobnih slik iz živalskega kraljestva tega otoka; edina človeka, ki nastopata v tem krasnem filmu sta malajski lovec na tigre in njegov sinček. Film nam predočuje borbo pragozda s človekom, ki prodira vedno naprej in naprej v tajinstveno njegovo osrčje. Vsebino filma tvori lična epizoda, o kateri bomo poročali jutri podrobneje. Danes le toliko, da nam tako lepih prizorov in snk, toliko najrazličnejših živali, tigrov, opic, pantrov, vodnih živali ni pričaral še noben film. In vsi prizori, skratka ves film, je izdelan v izvirniku zvočno. Prvi film >Rang«x bo tedaj za Ljubljano velike senzacija. V nadaljnem programu pa slede še zvočni fikni >Pszor! Azija se budi«, fiton, ki nam predočuje Collin Rossovo ekspedicijo, nato iNa robu Sahare« zvočni firm, ki nam odkriva skrivnosti črnega kontinenta, >Opaeno*ti ljabemi« govoreči film, ki nam na nazoren način predočuje gorje spolnih zablod. Tem premieram slede še druge in nato, prve reprize filmov >Dreyfus«, >Bratje Karamazovi< itd. Program je zelo pester in bogat Za otroke in deco bo priredila ZKD mesečne enkrat pa eno otroško predstava in tedaj bodo na sporedu šaloigre, bajke in črtni filmi s priljubljeno >Micky miško«. ZKD bo tedaj v letošnji sezoni daleč nadkrilila vse svoje dosedanje uspehe. Začetek nove sezone bo v petek i zvočnim velefilmom »Rangoc ob pol treh popoldne v Elitnem kino Maticac Narodno gledališče v Ljubljani Razpis abonmajev A. Repertoar Narodnega gledališča. Dramski repertoar bodoče sezone, ki se otvori v sredo 23. t. m. z dramo »Dogodek v mestu Gogi« mladega slovenskega književnika Gruma, se opira na važnejša dela slovenske književnosti in drugih slovanskih in neslovanskih književnosti upoštevaje pri lem prav tako avtorje, ki hodijo po že uglajenih stezah dramatskega ustvarjanja, kakor one, ki so stopili na nova, še nepreizkušena pota. Nadalje pripravlja dramski ansambel za začetek Ivana Cankarja dramo »Kralj na Betajnovi« m Milana Begovića dramo »Brez tretjega«. Od slovenskih avtorjev je predložil Cvetko Golar svojo novo komedijo »Dve nevesti« v vprizoritev. Komedija je sprejeta m bo premijera oktobra. Svoja dela so obljiihili tudi drudi slovenski pisatelji. Tudi ta dela se bodo vprizo! la. v kolikor bodo odgovarjala repertoarnim zahtevam. V nadaljnjem bo drama črpala svoj repertoar iz naslednjih del: Klasiki: Sophokles: Kralj Edip, Moreto: Dona Diana, Schiller: Valenštajnova smrt. Sovanskt avtorji: Dostojevski: Bratje Ka-ramazovi, Mereškovski: Aleksej, Katajev: Kvadratura kroga, Langer: Izpreobrnitev Janeza Piškurja. Wyspianski: Varšavianka, Krleža: Leda, Manojlovič: Centrifugalni plesač, Milošević: Jubilej, Nušić: Pot okoli sveta. Avtorji drugih književnosti: Shaw: Zdravnik na razpotju, Galsvvorthv: Beg, Rostand: Ne ubijaj, Maeterlinck: Zadoščenje. Bernard: Kavarnica, Zuckmaver: Cirkus Knie in Stotnik iz Kdpenicka. ALs-berg in Hesse: Preiskava. Benavente: Mal-querida, Raimund: Razsipnik, Nestrov: Pritličje in prvo nadstropje. Po potrebi se bo vprizorila tudi kaka komedija, ki sicer ne sodi med dela tega repertoarnega načrta, vsekakor pa tudi mladinske in ljudske igre. Sprememb v dramskem ansamblu ni bilo. Drami je ostal neokrnjen ves njen ansambel, katerega resno in umetniško stremljenje je splošno priznano. S studiiskega dopusta v Berlinu se je povrnil član g. Edvard Gregorin. Slovenska opera ho izbirala v novi sezoni izmed naslednjih del: Iz jugoslcn>enske literature: Bra\mičar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Osterc: Medeja, Maska rdeče smrti. Dandin v vicah. Konjović: • Koštana. Iz ostale slovanske literature.- Novak: Lucerna. Iz nemške literature: Marc Lothar: Lord Spleen, Strauss: Kavalir z rožo. Schrecker: Daljni zvok, \Veifl: Car se fotografira. Iz francoske literature: Aubert: Fra Diavolo. Berlioz: Faustovo pogubljenje, Delanov: Damski tekač, Offen-bach: Robinzon a da. Iz italijanske literature: Puccini: Turandot- Poleg teh del se bodo vprizarjale reprize najzanimivejših in najboljših del, ki so bila na repertoarju poslednjih sezon in ki tvorijo stalni repertoar vseh pomembnej- za sezono 1931/32 ših opernih odrov. Po veliki večini je os tel ohranjen nali operi ves odlični lanski ai. ■•.nibel. Na novo je angažiran tenorist Ivić Krsto, z dveletnega dopusta pa se je povrnil Banovec Svetozar. Kot staki gost bo nastopal basist Josin Križaj. Zbor in orkester sta na lanski višini. Opereta. Na novo se bodo naštudirala dela: Tiardović: Mala Floramv, Abraham: Viktorija in njen bazar, Benatzkv: Trije mušketirji. Inscenacija je poverjena Vasiliju Ulja-niščevu m Vaclavu F*--usžnemu. B. Cene abonmaja Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih m sicer: prvi obrok pri vpisu, vsak nadaljnji obrok pa mesečno vsaj do 14. dne vsakega meseca. Gledališka uprava dovoljuje vsem državnim in samoupravnim uradnikom tudi v letošnji sezoni pri podpisu abonmaja poseben popust. Cene za pol- Cene no vplačani za uradniški abonma na abonma 8 Lože 8 obrokov obrokov: 345 300 475 100 00 sls so 75 80 55 40 38 30 23 v parterju št. 1—6 400 v I. redu št. 1 — 5 500 v I. redu št 6 — 9 58S Parterni sedeži: I. vrste 130 n. — m » 115 rv. — vi. » no VIT. — IX. » 105 X. — XI. » 95 Balkonski sedeži: I. vrste 106 n. » 75 III. » 62 Galerijski sedeži: I. vrste 50 n. — m. » 40 IV. — VI. » 30 Uiprava izrecno iz,! avl j a, da razen abonmajev ne bo nobeni uradniški skupini dovolila kakih posebnih popustov od dnevnih cen, zato vabi vse p. n. uradnike, da se po-služijo abonmaja, ki je izredno ugoden. Abonmaji se bodo sprejemali od četrtka 10. t. m. dalje. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do torka 15. t. m. Novi abonenti se sprejemajo takoj ln sicer: od četrtka 10. do vštevS ponedefjica 14. t. m. na sedeže, ki v lanski se/oni niso bil! abonirani, od torka 15. do petka 18, t. m. pa sploh na vse sedeže, ki bodo v gledališču na razpolago. Priglasi za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. m od 15. do 17. Za letošnjo sezono je razpisanih pet gledaliških abonmajev: A, B. C, D in E. Vsak abonent dobi v teku sezone 38 predstav: 20 dramskih m 18 opernih in operetnih. Vabimo k podpisu abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Iz življenja Slovencev v Ameriki Letalska nesreča mladega Slovenca — Avtomobilske nesreče — Smrtna kosa — Roparski napadi Ameriški listi poročajo o tragični smrti mladega slovenskega letalca Jakoba Zajca i-z Braddocka, ki se je ubil 23. avgusta. Zaje, ki je šele dva tedna pred smrtjo napravfl izpit za pilota, je usodnega dne zopet sedel v letalo in se dvigndl s tovarišem Josipom Petroskom v zračne višave. Krožila sta nekaj časa po zraku, naenkrat se je pa odlomilo krilo in letalo je treščilo na tla. Zaje je bil takoj mrtev, Pe-trosk je pa pozneje v bolnici podlegel poškodbam. Zaje je bil star šele 23 let V CHevelandru sta se ubila pri avtomobilski nesreči Janez Modic in Janez Bel j a. Modic je bil star 23 let. Belja je bil oženjen m je zapustil ženo m sina. Težka avtomobilska nesreča, ki pa ni zahtevala človeSkih žrtev, se je pripetila v kraju West AI is, država \Viskontins. Posestnik Janez Ob laik se je vračal iz Cal ume ta, kjer je bil na obisku pri znancih, v Allis. 500 mdlj je prevozil brez najmanjše nezgode, ko je pa zavil v Allis, se je z vso silo zaletel vanj drug avtomobilist. Karambol je bil tako silen, da se je Oblakov avtomobil popolnoma razbil, Oblak sam je pa ostal k sreči nepoškodovan. Žrtev drznih ameriških bandi tov sta postala dve slovenski rodbini. 2. septembra so prišli k Mihi Rudmanu v Clevelan-du trije mladeniči, ki so se izdajali za prohibicijske agente. Preiskali so vso hišo, nenadoma so pa planili nad Rudmana. njegovo ženo in Rudmanovega bratranca Danijela in vse tri zvezali. V hiši so vse premetali in končno našli v skrinji 1300 dolarjev (okrog 72.000 Din). Pobrali so denar in pobegnili. Rudman je hranil denar doma, ker se je hotel vrniti v staro domovino. Za drznimi banditi nd nobenega sledu. Drug roparski napad je bil ksvršen na trgovca Franca Šviglja v Clevelandu. V njegovi trgovini sta se pojavila dva maskirana, z revolverji oborožena bandita, fe blagajne sta mu vzela 107 dolarjev (oflerog 6000 Din) in pobegnila. V Braddocdou se je pretekli mesec odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Lovrenc Blazina se je spri s tastom Nikom Berkovićeim. Beseda je dala besedo, končno je pa Rerković potegnil iz žepa samokres in ustreli Blazino. Videč strašne posledice svoje nepremišljenosti, si je Bezfcovič pognal kroglo v glave in obležal mrtev. Blazina je bil star 50 let. 24. avgusta je bil v Clevelandu med prepirom zaboden in težko ranjen 471etni Franc Černelič. Dva napadalca sta ga z nožem štirikrat sunila v prsa. Tožko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Pokojni Černelič je bil doma iz vasi Osredek na Štajerskem, kjer žaluje za rjdm mati. V Ameriki je bival 20 let. Policija je oba napadalca že aretirala. V Clevelandu je umrla Marija Žust, rojena Leskovec. Pokojna je bila stara 30 let, doma je bila od Sv. Treh kraljev pri j Zarjah. V Ameriki je bival 19 lat Zapustila je moža ki hčerko. — V Clevelandu je umrl Sletni Peter Kodrič, kateremu je pred tremi meseci i - rla majti. — V kraju Girird, država Kansas, je 7. avgusta preminula Marija Pimatova v starosti 79 lest. Pokojna je bila rojena v Kranju, v Ameriko je prišla pred 34 leti. Zapustila je moža, tri sinove in hčerko. V kraju Halague, država Colorado, se je smrtno ponesrečil Josip Fatur. Padel je s konja na glavo in se tako poškodoval, da je23. avgusta poškodbam podlegel. Zapustil je žalujoče roditelje, dva brata in tri sestre. V DerjToitJU je 20. avgusta umri Jože Klemene. Pokojnn je bil doma rz Črnomlja. Bolehal je že delj časa. — V istem kraju je umrla Agneza Rački, ki se ji je bil omračil um. — V kraju Kenmore, država Ohio, je umrl Matija Mavc, po domače Bernardov. Pokojni je bil doma iz Krvave peči, fara Rob pri Velikih Laščah. Star je bil 66 let. V stari domovini žalujejo za njim žena in dva sinova. Pokopali so ga 29. avgusta. — V Stump Creecku je umrl Franc Omec, doma iz Žabnice na Gorenjskem. Žrtev avtomobilske nesreče je postala Lucija Gaušek iz Gilberta. Pri avtomobilski nesreči v kraju Crosbv, država Min-nesotta, se je ubila. V Clevelandu je 30. avgusta umrla Marija Finčeva. — V Shebovganu je 19. julija umrl rudar Franc Part, star 34 let. Pokojni je bil doma iz Radomirja v Savinjski dolnni, kjer žalujejo za njim roditelji. Zapustil je v Ameriki ženo in tri nepreskrbljene otroke. — V Evelethu, država Minnesota, je podlegel težki operaciji 27. julija Franc Pctrič. Pokojni je bil star šele 30 let, zapustil je ženo in šest nepreskrbljenih otrok. — V kraju Indiana-polis je umrla Marija Manfreda, rojena Konda. Doma je bila iz fare Volče pri Tolminu. V Ameriki je bivala 26 let. Zapustila je 6 hčerk, ki so ostale sirote, kajti oče jim je umrl že pred leti. KOLEDAR. Danes: Torek. 15. septembra, katoličani: Marija Dev. 7 žalost, Nikomed; pravoslavni, 2. septembra: Mamant, mučenik Svegoj. DANAŠNJE RRIREDITVE. Kino Matica: Valčkov čar. Kino Dvor: Noci v pustinji. Kino Ideal: Ciankalij. Jakopičev paviljon: Razstava DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni Ustar, Sv. Petra cesta 78; Močevar," Ljur> liana, VTL, CelovSka cesta 31 umetnic. trg 12; Spominjajte se slepih! 34 Štev. 208 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 15. septembra 1931. Stran 3 DON JUANI GARNIZIJE! Najsijajnejša veseloigra iz vojaškega življenja! Pridejo, in sicer: v Elitni kino Matica Dnevne vesti — Svečano ustoličenje evangetjskega škofa v Zagrebu. Danes teden bo v Zagrebu svečano ustoličen prvi škof nemš*-; evangeljske cerkve v Jugoslaviji. V zvez! z ustoličenjem škofa dr. Filipa Poppa čil njegov hlapec An:or Rade, aa se pripravlja na njegovo IrSo napad. Gospodar je zbral svojo družino * stopil oborožen z revolverjem iz hiše. \'apadalci *o se raz-bežali. toda kmalu *o se vrnili n začeli streljati. Tri krogle so zaoele Ba'aša. en* pa njegovega hlapca. Baiuša so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umri. Napadalci so bili najbrže cigani — Obledele obleke barva v razJičn h barvah in plisira tovarna JOS. RETCH. Iz Ljubljane —Ij Odlični belgijski gostje v Ljubljani. Z zagrebškim brzovlakorn so se snoči pripeljali v Ljubljano odlični belgijski gostie, ki so na poučni in zabavni ekskurziji oo Jugoslaviji. Pripeljali sr ^e g. Narinx z g> spo. član Publicistične agencije, bank:r Ourat z gospo, umetniški fotograf g. Par-rorny z g^spo, inž. Zoude z gospo g. Car-pentier, odvetnik F. Parent, gospa Char-1'er, g. Fischer, tajnik belgijsko - jugoslavenske zbornice, in g. Lheureux, jugoslo-venski konzul v Anvversu. Goste so sprejeli ob prihodu vlaka honorarni belgijski konzu! g. dr. Dular, tajnik za TOI dr. Pless. generalni ravnate!? denarnih zavj-dov dr. Slokar in za agencijo »Putnike g. Valašek. Gostje so se nastanili v hotelu Union, danes dopoldne so si pa ogledali me^to in njegove zanimivosti, posetili so tudi tujsko - prometno razstavo na veie-sejmu. Popoldne se odpeljejo Belgijci -:a BleJ. jutri se pa vrnejo v domovino. Tajnik g. Fischer je izjavil tajniku naše trgovske zbornice jr. dr. Plessu, da je .il najprej projektiran v Jugoslavijo veiik oficijelni izlet, ki pa je bil zaradi hude gospodarske krizje odpovedan. Prihodnje leto posetijo Belgijci Jugoslavijo v večjem številu. —Ij Kanalizacijska dela na Tržaški cesti bodo gotova v enem tednu. Do vršu je SLOVENSKI NAROD«, dne 15. septembra IflSL Stev. 208 Emfle Gaboriam >jM. m • ■ At« 34 velemesta Roman — 2e pet dni pazim na Karolino Schirnelovo in zdaj jo poznam kakor svoje čevlje, — je začed. — Povedal Je, kad dela kuharica po cele dneve. — Samo čez dan. Cim pa odbije ura šest, sa izgubi k Turku in pride nazaj šele po pomoči, ko že zapirajo... — K Turku? — je vprašal oče Tantaine. — Seveda v ulico des Poissarmiers! Oče Tarutaime si je med pogovorom zabeležil naslov omenjenega lokala. To-to-Chupin je pa nadaljeval: _ Za tako življenje pa potrebuje Karolina rrmogo denarja, mar ne? No in jaz vem, kje ga dobiva. V sobi je bilo k sreči tako mračno, da Toto-Chupm rri mogel opaziti, kaiko se je sodni aksekutor zadovoljno nasmehnil. — Oho! To da veš? _ Seveda vem, gospod, in še marsikaj drugega. Poslušajte torej. Včeraj po večerji je začela Katrolina igrati z dvema tipoma, ki sta si bila nabasala žepa pri sosedni mizi. To sta vam bila lopova! Zadostovalo je pogledati, kako mešata karte, pa sem si takoj mislil: No, Karolina. ta dva te bosta po pošteno o aibla! No in res se je zgodilo tako. Cjz dobro uro je bila že tako suha, da n! imela s čim plačati izgube. Zastavila je torej lastniku igralnice prstan. Lastnik je deial, da ji zauDa in prstana ni sprejel. Tedaj je dejala Karolina: Dobro, grem domov in takoj se vrnem. Stal sem pri pultu, vse sem dobro slišali in videl. — Toda domov ni šla? — Ne, gosrpod, ne. Odšla je iz igralnice v mesto in pozvonila na vratih najlepše hiše v ulici du Vareune. Odprli so ji, stopila je, jaz sem pa ostal zunaj m čakal. — Ali veš vsaj, kdo v tisti palači stanuje? — Seveda vem. Trgovec na oglu mri je povedal, da je palača last vojvode... Čakajte no ... vojvode ... de Charrro-doca: da. tako se piše. Champdoce, plemič, ki ima menda polne kleti zlata. Oče Tantaine ni nikoli tako brezbrižen kakor če se za kaj zelo zanima. — Govori kratko. Toto, le kratko, fante! Toto-Chupin, ki je mislil, da je napravil posebno globok vtis, je bH zdad ogorčen. — Kam se vam tako mudi! — je odgovoril. — Torej čez dobre pod ure se je KarolUna vrnila iz palače, vesela kot škrianček nad zlatim žitnim poljem. Mimo je baš pridrdrala kočija. Ustavila jo je in zlezla v njo ... Izvošček je vozil vražje hitro, toda k sreči sem se obesil zadaj na kočijo... Pri Palais Roval je Karolina končno izstopila in odšla v menjalnico, kjer je menjala dva bankovca. — Kako pa veš to? — Kako bi vedel — saj imam vendar oči! Toda oče Tantaine ga ni več poslušal. — Vse to je res, je-H? — je vprašal fantiča. — Trenutek, prosim, — je odgovoril Toto-Chupin. — Najboljše sem prihranil za konec. Moram vam povedati, da nismo mi sami, ki skrivaj opazujemo Karolimo. To pot je bil Toto-Ghaom lahko zadovoljen z učinkom svojih besed. Stari sodni eksekutor je planil \z nas a-njača tako. da mu je padel klobuk z glarve. — Da nismo sami? Kaj poveš! — Samo to, kar sem videl na lastne odi, gospod. Tri dni zapored sem videl, kako se plazi okrog našega brloga nekakšen potepuh s harfo na hrbtu. Zato sem bil oprezen pred njim. Oče Tantain je mrmral sam pri sebi: — Fant visoke postave, muzikant... Hm! Tu hna prste vmes Perpignan ... No, bomo videli. In obrnjen k Toto-Chupinu je pripomnil: — Karoimo moraš pustiti in zasledovati tega fanta s harfo. Toda bodi previden! Po Toto-Chupinovem odhodu je starec zmajal z glavo. — Ta dečko je še preveč inte'igen-ten, ta ne bo dočakal visoke starosti. Beaumarchef je ž 2 odpiral usta, da bi prosil starca, naj mu straži pisarno, da bi se oblekel, toda Tantaine ga je prehitel. — Čeprav gospod nima rad, da ga kdo moti, — je dejal, — stopim k njemu. In ko gospodje pridejo, jih brž pri-vedrte k nama, ker sami dobro veste, gospod Beaumarchef, da je hruška že tako zrela, da bi sama padla z drevesa, če bi je ne odtrgali. XVI. Na posvetovanje, ki ga je bil sklical Mascarot, je prišel prvi dr. Hortebize. Ob njegovem prihodu je bila pisarna polna ljudi. — Gospod je tamle, — je dejal bivši podčastnik, — in že nestrpno vas pričakuje. Gospod Tantaine je pri njem. V Hortebizovih očeh se je zasvetila ironija, toda odgovoril je zelo resno: — Tristo vragov!... Tega Čilega Tan-tama bi pa res rad zopet enkrat videl! Ko je pa vstopil, je zagledal samo Mascarota, ki je skrbno razkladal majhne listke. — No, kaj je novega? — je vprašal in mu prisrčno stisnil roko. — Nič. — S Paulom še nisi govoril? — Ne. — Pride pa, a? — Da. Sklenil sem povabiti ga na naše današnje posvetovanje. Mogli bi mu sicer podajati resnico po kapljicah kakor vino rekonvalescentu, toda bolje bo, če mu je nali jemo naenkrat. — Hm, to je važna zadeva! Kaj pa če se ustraši in pobegne z našo tajno? — Ne boj se, ne bo pobegnil, — je odgovoril Mascarot z glasom, pri katerem bi biđ njegov varovanec za drhtel. — ne pobegne, kakor ne more pobegniti na nffflco privezani hrošč. Če sploh naletimo na odpor, bo Catenacov. Toda če ne pojde to zlepa ... — Catenacov! — se je začudil zdrarvnik. — Sai si vendar dejal, da opraviš brez njega. — Da, tako sem tudi nameraval. — In zakaj torej ravnaš drugače? — Ker sem spoznal, da brez nj^ga ne pojde... Kar se je zdrznil, rekoč: — Čuj! Na hodniku se ae zaslišalo slabo kaš-ljanje. — To je on, — je dejal Hortebize. Vrata so se odpr'a. Bil je res Cate- nac Catenacov pogled, jasen in odkrit, je vedno uprt v človeka s katerim govori. Njegov glas je poln. Kot advokata ga v sodni palači za-adi njegove vestnosti zelo cenik), zagovarja pa redko in slabo. žrtve atentata Vse kaže, da |e atentat delo organizacije na ekspresni vlak mednarodne teroristične 2e včeraj smo kratko poročali o atentatu na brzovlak, ki vozi na progi Budimpešta—Dunaj. Atentat je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo in sicer blizu postaje Bia-Torbagy, dobrih 40 km od Budimpešte in je zahteval po dosedanjih ugotovitvah 24 človeških žrtev. Na železniški viadukt je bil položen peklenski stroj in ko se je bližal brzovlak postaji Bia-Torbagy, je nastala na viaduktu strahovita eksplozija tako, da so se prebudili prebivalci bližnjih vasi. Eksplozija je bila tako močna, da je dvignila v zrak lokomotivo, poštni vagon, spalni vagon in prvi potniški vagon. Vsi trije vagoni z lokomotivo vred so ■zdrveli v prepad pod viaduktom. Samo zadnji vagon brzovlaka je ostai na viaduktu. 50 m globoko v jarku je obležala lokomotiva, ki se je zarila pokirugi meter v zemljo. Na lokomotivi je obležal ten-der, ob strani pa poštni, spalni in potniški vagon. Potniki iz nepoškodovanega zadnjega vagona so prihiteli prvi na pomoč, toda pomagati niso mogli mnogo, ker je bila noč temna Nekateri potniki so hiteli na kolodvor in alarmirali železniško osobje in budhrroeStan-b fabr. VV. Kraju«. Bateriji izvirata iz Nemčije in policija je mnenja, da gre za atentat mednarodne teroristične organizacije, ki je poslala nekaj svojih agentov v Budimpešto. Policijski organi so prepričani, da je bil artentat izvršen po isti metodi, kakor nedavno na ekspresni vlak v Juterbogu in na vlake v Rumuniji in Jugoslaviji. Budimpeštanska policija je zdaj v stalni zvezi z vsemi policijskimi centralami v inozemstvu, ki ji bodo pomagale zasledovati atentatorje. Vsi železniški mostovi in viadukti na Madžarskem so zdaj strogo zastraženi. Seznam mrtvih L. Ludvik Simon, poštni uslužbenec v Bia-Torbagy, 2. Ludvik Pinter, delavec iz Bia-Torbagv. 3. Dominik D©ak, 37-letni uslužbenec madžarskih državnih železnic iz Budimpešte. 4. Ludvik Nemes, kurja? ponesrečenega brzovlaka. 5. Johann GbIjm, via ko vodja ponesrece-cenega brzovlaka. 6. Ludvik Morway, strojevodja ponesrečenega brzovlaka. 7. Gospa Hiklegard Forls, 40-letna Angležinja iz Londona, ki se je mudila 14 dni na počitnicah pri robini generate Emericba Suhava v Budimpešti. 8. Ladi sla u s Nagy, mizar iz Dunakeszija. 9. Franz Bona, notar iz Tatabanva. 10. Gospa Elizabeta Borza, notarjeva soproga. 11. Njena 17-letna hčerka Lily Borza, Rodbina Borza je potovala v Avstrijo na počitnice. 12. Aleksander Kanyo, uradnik južne železnice. 13. Dr. Otto Henog-Jaknbowici, 36-letni državni tožilec iz Budimpešte. 14. Joeef Krecsmarik, poduradnik madžarskih državnih železnic. 15. Josef Ivanc8ics, sprevodnik iz Budimpešte. 16. Jean Leopold Bernard, 33-letni belgijski inženjer, ravnatelj belgijskega letalstva. Mudil se je zadnje dni v Budimpešti, kjer se je vriila konferenca letalske družbe. Njegovi tovariši so zapustili Budimpešto z letalom še istega dne, ko je bilo konferenca končana, Renard se je pa odpeljal z brzovlakom, ker se je hotel ogledati še Dunaj. 17. Madasne Ren*rd, soproga inženjerja Renarda. 18. Hermanu Wallers, belgijski inženjer. 19. Anna Feidl, zasebnica iz Bataszeka. 20. Marija Feidl, njena sestra. 21. Andreas Totk, uslužbenec cestne železnice iz Budimpešte. 22. Neznana žena, ki je niso mogli spoznati, ker je njeno truplo preveč razmesarjeno. 23. 10-letni defek, ki ga tudi niso mogli spoznati, ker je vsega zmečkalo. 24. Harrv Clemens, trgovec iz Londona, ki je že ponoči podlegel v bolnici težkim poškodbam. Težko ranjenih je bilo 17, lahko ranjenih pa 20. Aiera s sadističnim romanom Višji državni tožilec v Heilbronnu dr. Elwert je napisal in založil pod psevdonimom Manfred Hagen sadistično-masohističen roman o življenju in prigodah v ženskem institutu. V romanu igrajo glavne vloge državni tožilec fia-gedorn, njegova sestra Mechthildis in njegov sin Klaus. Hagedorn je opisan kot razuzdanec prve vrste. Izkazalo se je pa, da živi v S tu tt ga rtu res državni tožilec Hagedorn in da je njegovi sestri ime Mechthildis, njegovemu sinu pa Klaus. »Siiddeutscbe Arbeiterzeitung« je priobčila svojčas o tem romanu daljšo oceno in wurtenberško pravosodno ministrstvo je vložilo proti odgovornemu uredniku tožbo. Kot priča je bil zaslišan avtor romana, ki je napravil na sodnike zelo slab vtis. Odgovorni urednik je bil obsojen na 200 mark globe. Ker pa v procesu niso bile zaslišane važne priče, se bo vršila še vzklicna obravnava. Strašna rodbinska tragedija V Bemdorfu se je odigrala v nedeljo dopoldne pretresljiva rodbinska tragedija. Blizu Berndorfa grade vodovod in pri gradnji je brl zaposlen tudi 34-letni delavec Alojzij Schmied, ki je stanoval z ženo in 4 otročički v Bemdorfu. V nedeljo dopoldne je nesla 11 letna Schmiedova hčerka Francka skozi kuhinjo lonec mleka, ki ji je pa padel iz rok tako, da se je mleko razlilo. To je očeta tako razjezilo, da je začel hčerko neusmiljeno pretepati. Dekletce se mu je iztrgalo iz rok in zbežalo, razjaril'eni oče je pa zakričal za njo, naj se ustavi, sicer bo streljal. Ker se dekletce ni hotelo ustaviti, je pograbil oče puško in ustrelil hčerko v trebuh. Nesrečno dekletce se je zgrudilo in obležalo v mlaki krvi. Mati je pUa/nti, la na cesto in začela klicati na pomoč. Videč, kaj je storil, je obrnil Schmied puško proti sebi in se ustrelil v glavo. Bil je takoj mrtev. NOGAVICE 1 ŽIGOM Najboljše, naftrajnejse. zato 13 najcenejše! Med Uudožrcl. — Svojega prijatelja to res nisi mogel več rešiti iz rok ljudožrcev? — Ne, ko smo planih na nje, je bil že črtan z jedilnega K sta. Javna dražba enega umivalnika za brlvnleo in enega aparata za sušenje las, bo dne 21. septembra 1031, ob pol 4 popoldne na Celovški cesti št. 71. Turisti« lovci, smučar]! vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi „Karo" gojzerji Zahtevajte cenik od Karo-industrije Maribor, Koroška cesta štev. 19. Za vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo« HRUŠKE TEPKE in kisla mostna jabolka po 48 para kg več vagonov proda Fosrržm, Krško. 2586 SODE oljnate in vrnske, od 100 Ittrjv naorej, v dobrem stanju, brez vonja, ponudite takoj tvrdkl: Peter Šetina, Radeče, Zidani most 2585 PREKLIC. Zaradi h^bogljivosti nisem jaz plačnik za mojim sinom stankom Mallv. Ako mu kdo kaj zaupa na moje ime. nisem jaz ne odgovoren m radi ne plačnik. Franjo Mallv, Crešnievec 22 pri SL Bistrici. V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dlspeazar v službi socialno-higijenske borbe proti jetUd kot fiud^ki ln kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova ulica Stev. x. POUK 2TVIH JEZIKOV (francoščine, angleščine, nemščine, španščine, italijanščine) v manjših skupinah in za posameznike. Poučuje!o kvalificirane učne moof. Prijave cd 6.—7. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. — Vodstvo tečajev: Prot S. J. Gomot -Jeras. 25 n Trami tesani se dobavljajo po Din aoo m*, franko Ljubljana, NaroČila pod > Trami 2575c na upravo >Slov. Naroda«. 2588 LEPO POSESTVO 25 jonov veliko, na lepi, skoro ravni somčci legi, 1 uro od postaje Blanca pri Sevnici, obstoja iz rodovitnih ni h/, travnikov, gozda, vinograda. Velika hiša, skedenj m kozolec Posestvo Je jako sadovno. Cena je 120.000 Din. Potreben kapital le 90.000 Din. Vprašati pri Mihael« Divjaku, posest-nfltu na Blanci p. Sevnici. 25S* Vsa pleskarska ln agfcnsBfcosjfca dela tsvrSuje točno, soBdno ta po nnlrareĐ&nlh česan pod garancijo J. HLEB* drvite s o« s» pleskarstvo In sobosHkarstv« Ljubljana, Sv. Petra c 88. Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. IMakutatutni paph «s 4Ktt r*odaja uputio, f&io*9tu6ega Hatodo, Brzojav! Došla je nova Portugalka in tudi staro vino od Knifica. Toči se v gostilni in kavarni „Leon\ Vsak četrtek in nedeljo divjačina. Se priporočata Leon ln Fant Pogačnik Ljubljana, Kolodvorska al. 29. OTOMANE Din 520 do 820 po izberi blaga stalno v zalogi SITAR KARL, LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 12. (Dvorišče) Modroci afrik Din 220.—, tridelni 300.— OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Srednješolski dom in privatna srednja šola AFLENZ ŠTAJERSKO (STEIERMARK) Pripravljanje za vse razrede srednjih šol in tip kakor tu* di 1—2 letni maturitetni tečaji. Vzgoja, nadzorstvo pri studiju, zimski in poletni sport. — Zmerne cene. — Najboljši uspehi. — Prospekt na zahtevo. 3* »Magpdno rtslrsrnojt Fesu dat Hat« Oton Cbristof, m M r Ljubljani.