GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Acceptance fw mailing at special rate of outage provided for in section 1103, Act of Oct. 8, 1917, authorized on June 4, 1018. wbot, nedelj **** in praznikov. *K , *uy except Saturday«, Sundays and Holiday. PROSVETA Uredniški in upravniiki prostori: 2087 South Lawndalc Ave. Office of Publication: 2887 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell «904 kiklKl m sae**4-clsss matter January is toaa , ...____——^—whbbmmm^^kmm^^hmmm at Chicaso. tutaois. uad.r the Act ot SLrVSSr CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 15. FEBRUARJA (FEB. 15). 1946 Subecrlpllon $6.00 Yearly ŠTEV._NUMBER 33 sija poražena na seji inov varnostnega sveta lucija glede preis-situacije v Indoneziji zavrzena [CIJA O PROŠNJI tANIJE ODLOŽENA j London, 14. febr. — Viharna kta na seji članov varnostne sveta Združenih narodov o čnosti britskih čet v Indo-l)i je bila zaključena s pord-resolucije, katero je pred-„ Dimitrij Manuilsky, zuna-J komisar sovjetske Ukrajine [načelnik ukrajinske delegaci-Resolucija je vsebovala za-o, naj varnostni svet imetje posebno komisijo, ki naj bi v Indonezijo in vodila pre-ivo na licu mesta. Manuil-/ je prej izjavil, da britske če-zatirajo gibanje domačinov i neodvisnost Indonezije. | Samo Andrej Višinski, ruski Jkomisar za zunanje zadeye i načelnik svojetske delegacies, Zigmund Modzelewski, član iljske delegacije, sta glasovala i resolucijo. Poražen je bil tu-predlog Mamdouha Riaza, e-kega delegata, naj varnost-[ivet osvoji zaključek, da brit-čete ne bodo v nobenih o-ih zatirale gibanja za ne-it Indonezije. Za pred-lto flasovali Višinski, Manu-l Modzewski in Rosen-[Diaz, član mehiške dele- Predlog je pobijal britski zu-*«ji minister Ernest Bevin. On zanikal obdolžitev, da britske utirijo gibanje za neodvis-in poudarjal, da je obdolži-v bistvu žaljenje britske ar-S porazom resolucije in llogov je bila ostra debata 1 «eji članov varnostnega sve-jaključena. Vprašanje je, ali nista Višin-" »n Manuilsky kljub porazu »olucije in predlogov dosegla, t sta želela. Gotovo je, da bo-' zatirana ljudstva v kolonijah vtis, da je Sovjetska uni-1 njih edma prijateljica in za-,tn!ca Očitno je, da je bil •vm namen ruske in ukrajin-te delegacije rszgaljenje impe-Jluticnih metod Velike Brita-J« Holandije, Francije in dru-v kolonijah, katere 5*d"Jejo. O teh metodah bo ™no izreklo sodbo svetovno toen je. Po Mključcnju debate o situa-v Indoneziji je prišla na J"« red prošnja Albanije za v organizacijo Združenih Prošnjo je podprla ju-^ »vanska delegacija. Višin-, naJ organizaci- ' Združenih narodov ugodi "•"j1 Albanija je bila nedav-^Ucana kot ljudska republi-^ njena vlada je naklonjena jj^je predlagal odjožitev Z ° ,Pr,,Šnji- Iz>vil J«, da glasoval proti sprejetju nije v organizacijo Združe- če b0 kd° 8kuial J» odločitev. Smrtni udarec ^ Pa zadal Edward R. S 'e ^Ik ameriške Kv ' 0n Predlagal od- Uc " sv*ta ne preselijo J**"' Klavni stan. CkV* bitka nyd C;' ^»daultom. frT-lidn,, , VVlm ministrom. - je Alba-C! ^ Pod Hitlerjevo ^oiu1"^1"^1- Višin-' x ®'daulta, da Wu> Francija pod na- • in dr)1- W: „ m dr^vsm, toda b,li temu **** da "j Vl4m,ki j« tudi on m feldmar-šala Montgomcryja, ki bo postal šef generaInegs štaba. 622jl00 mož V predvojni dobi je narodna garda štela 2fMVOOO mož. Južna Tirolska r > važna za Avstrijo Rentier in Figi apelirala na zavesnike Dunaj, 14. febr.—Javne Izjave avstrijskih uradnikov ne puščajo nobenega dvoma, ds Je južna Tirolska, katero je dobila Italija I jo zaključenju , prva svetovne vojna, vitalnega pomena za bo-dolo eksistenco neodvisne avstrijske republike, Oba, dr Kari Renner, predsednik avstrijske republike, In premier Leopold Figi, sta izjavila pred |>arlamentom, da bosta vodila kampanjo za vrnitev južne Tirolske, Avstrijska vlada je nedavno naslovila noto Rusiji, Veliki Britaniji, Ameriki in Franciji z apelom, naj se južna Tirolska vrne Avstriji, kakor tudi za razpis plebiscita v prepričanju, da se I k »d o prebivalci z veliko večino izrekli za združitev z Avjftrijo. Južfta Tirolska Je imela po zadnjem ftltfju 240,000 prebival* cev. Izmed teh 86 odstotkov govori nemški jezik, 16 pa Italijanski Prebivalci ao bili izpostav-I jeni terorju Italijanskafa fašizma Italijanski premier Alcide de Gasped je nedavno izjavil, da so Nemci v Južni Tirolski nacisti, zaeno pa Je riaglaeil, da se bo Italija • upirala zahtevi, da mora pokrajina priti v okvir avstrijske republika. PROSVETA PETEK PROS VET Ai} THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina m Zdrulana drtov« (iron Chicaga) ta m lato. SUM a« pol leto. SI JO m šotrt lote« ia 17.50 ao celo loto. S3 7» ta pol loto« m in Cicero ratmi for t ha United Stote* (except Chicago) and 1.00 par y*t, Chicago and Cicero S7Jf por ynr, foreign countries par ye0r. Cona oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopisov In neaarotenih člankov m m vračajo. Rokopisi literarna vsebin« (črtica, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prilošU Advertising rates on agree and unsolicited article« will not such as stories, plays, poems, etc.. will be when accompanied by self-addressed and Naslov na vse, kar Una stik s listom t PROSVETA 1S87-M So. Lawndale Ave.. Chicogo, Illinois 01 Other envelope. / Datum v oklepaju na primer (February 28, 19461, poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Džungelsko roparstvo 8tavke na levo, stSvke na desno. Stavke delavstva za malo večji košček kruha in stavke biznisa za Čim večji, v resnici brezmejni profit. Stavke delavstva so vidne, demonstrativne, stavke velebiznisa pa zekulisne, zarotniške, javnosti 'nevidne, toda veliko bolj učinkovite in Škodljive intereaom splošne javnoati kot more biti kdaj kakšne delavaka stavka. Dežele, ki ne vse grlo opeva svoj "free enterprise," je danes podobna zverinjsku, v katerem se grizejo psi za kost in meso. Kost bodo dobili delsvci, meso pa bo ostalo gospodarjem. Pod kapitalizmom je vedno tako, da delavstvo dobi le kost, meso pa oni, ki so vajeni aedeti pri* bogato obloženih mizah. Da bo ameriško delavstvo tudi v tej gigantični mezdni borbi končno dobilo le kost, je že sedaj gotova stvar. Ko ae bo razkadil dim, bo ameriško delavstvo spoznalo, da je kljub vsem mezdnim poviškom ostalo Um, kjer je bilo, ali pa še iia alabšem, kajti val ti povilki bodo prenešeni na cene. Pod kapitalizmom sploh ne more biti drugače, posebno ne v dobi, ko je veliko povpraŠevsnje po blagu, ko je več kupcev kot so pe zaloge. it 8 tem ne mislimo omslovsževsti sedanjega mezdnega boja in delavakih zahtev za večji kot kruha. V to je delavstvo fsktično prisiljeno, kajti a končanjem vojne ae je zaslužek drastično skrčil ta milijone delavcev, ker ae pa pri cenah v trgovini ni čisto nič poznalo. V resnici cene atalno lezejo navzgor, kakor ao lezle tudi med vojno, ko ao bile plače popolnoma zamrznjene. Tudi če bi plače ostale zamrznjene, bi lezle cene navzgor, dokler je večje povpraševanje za blago kot pa je blaga. Tak je "zakon" profitar-akega sistema. Kar tukaj mislimo povedati, Je to, da boj samo za višje mezde ali plače ne zadostuje. Ako bo delavstvo hotelo priti iz tega precepa. ko pomeni vaako povišanje mezde tudi povišanje cen, se bo moralo apuatiti tudi v boj za nov gospodarski red, ki ne bo slonel na izkoriščanju slabejšega po močnejšemu, ko produkcija in razpečevanje dobrin ne bo alonelo na profitu, marveč na blagostanju naroda. _ { Izhod iz tega precepe je edino v tem, da se delavatvo oklene zadružne in socialistične ekonomije, iz katere Je izključen vsak privatni ^profit. Dokler zadružno in socialistično gospodarstvo ne postane dominantna aile, toliko časa bodo ljudstva še živela v tej .džungelaki civilizaciji, toliko česa se bo delavstvo še teplo za koat, meso pe bo ostalo korporacijam, na mizi bogatinov. * Vse to je sijajno demonstriram) v tekočem boju v jeklarski industriji. Vse Uglede, da ae bo ta stavka sijajno izplačale jeklar-akim magnetom—Wall streetu, ki kontrolira to poseduje to, kakor tudi vse druge velelndustrije. Poročile iz Washingtona se glase, da bodo jekleraki magnatje is te stavke odnesli ne samo meso, marveč celege zlatega teleta s kostmi In kožo vred. Po teh poročilih je, vlada že zagotovila Jeklarskim magnatom veliko višje cene Jekiu in železu kot pa bo znašalo mezdno povišanje. Drew Pearson je že zadnji teden poročal, da ao Jeklarski magneti izvojevali—za kulisami seveda—povišanje cen jekle in železa te pet dolarjev od tone. Produkcijska kapaciteta jeklarske industrije znaša okrog 00 milijonov ton na leto. Ako bo ta industrija obratovala s polno kapaciteto, za kar so dobri Ugledi vsaj za prihodnjih par let, tedaj ta povišek cen . pomeni $450 milijonov VEC profits na leto. — Povišanje mezd za 18 centov in pol na uro bi znašalo na leto okrog $160 do $100 milijonov. * Izgledi so torej, da bodo Jeklarski magnatje pobasali od tega zvišanja več kot četrt milijerde dolarjev čistega profita ne leto* V resnici bodo pobasali VEC. Jeklarska untja je proračunala, de bi tudi brez vsakega povišanja cen letoa pobasali $4113 milijonov VEC kot so leta 1944. In to po odbitku vseh davkov in kar Je važno, tudi po zvišanju plač za dva dolarja ne dan. Jeklarski msgnetje bi torej lahko povišali plače za dva dolarja ne dan in BREZ vskega zvišanja cen še pobasali blizu pol milijarde dolarjev več na leto' Toda vlada jim le zdaj že zagotovila še nadaljnjo četrtino mili Jarde dolarjev VEC profita s tem. da je pristna na zvišanje jekla ta $9 od tone Ampak to še ni dovolj! Ont vztrajajo pri avoji zahtevi za eedem dolerjev poviške od tone, kar bi ob polni produkcijski kapaciteti prineslo Še okrog $180 več na leto' Če so vae te številke pravilne, to je številke jeklarske unije, drugo pa je na dlani, tedaj se jeklarskim magnatom obeta po tej stavki tako bogeta ietev, o kakršni niti noben najbolj lakomen wall-streetar ni mogel nikdar aenjati. Po teh številkah bodo Jeklerski magnatje pospravili preko $A00 milijonov VEČ profita na leto kot leta IS44! Ni čudno. akO jeklarske delnice tako plezajo kvišku na borzi* Ni Čudno, ako so bogsti sloji tako navduš« rU si "free enterprise"' Čudno pe je, kako store biti navdušen za tako voleraketlrftvo in veleroperstvo kak deleveki voditelji sli navadni delavec, ki obira Pri veem tem si je treba ta pomniti, de bb Vse to zvišanje cen svntjeno ne kon rumen te! Enako se bo zgodilo tudi v veeh drugih tnduetrtjeh, kajti )e Se vedno rsenica v rečentei: Kakor gre jek asovi iz naselbin NEKATERI GOSPODJE JADIKUJEJO Cleveland. O.—Slučajno mi je prišla v roke list A. D. z dne 3. januarja. Ko ga prebiram, za pazim naalov "Živ iz groba," poroča dr. Janez Kraljič. Ker je bil naslov videti nekaj izrednega, sem pričel članek Čitati in ni mi bilo treba čitati niti del član ka, že aem se prepričal, da dopisnik je lati kot avtor neslanih člankov Upod peresa "Čez plot," ki pa ni nihče drugi kot tista "srečna" stvarca, ki je pustila svoje ovčice v trpeči domovini in jo popihala na varno mesto v Ameriko. Zdaj ti pa ta stvarca tukaj po St. Clair ju rogovili in dela zgago v katoliških vrstah, mesto da bi vršila svojo službo m se držala Kristusovega nauka, katerega ob nedeljah pridiga s prižnice. Ta "Janez Kraljič" v dotlčne-mu članku piše, da U 'kulturne' Evrope prihajajo v Ameriko vesti, ki v vas zbujajo začudenje. Dalje, da so tako divje in nečloveške, da jih ne verjamete. In kako tudi! Kdo naj verjame, da "najboljši In najldealnejši ljudje vsega sveta," kot vam o-pisujejo gotovi krogi jugoslo-vanske partizane, požigajo hiše, delajo nečloveška naslljs, zverinsko ubijsjo ljudi v masah in da še celo vero preganjajo in cerkev! Itd. Torej, te nezneni Kraljič preliva krokodilove solze, da prihajajo vesti iz Evrope v Ameriko, ki vzbujsjo zsčudenje. Psč, verjamemo vsi, ds oni, ki ao zakrivili toliko gorja med' ubogim ljudstvom v stsri domovini, ds-nes imajo avoje oči na Široko odprte, usta ae jim nikakor ne morejo zapreti in ušess jim kar štrlijo, ker a atrahom gledajo, ugibajo In poalušajo, dali bodo tudi njih grehi, storjeni proti ljudstvu, prišli na dan in da jim bo trebe pobrati kopita in šila in jo zopet odkuriti v "grobove," iz katerih se bodo po božji previdnosti in čudežnemu; naključju rešili In po doglednem čeau zopet vatali in iz mirnega kraja zopet pričeli aipatl laži. Dalje piše, da so naši partizani že leto dni ropell in že pobili tisoče ni tisoče dobrih kr-ščenskih ljudi, pa da so si ljudje (menda taki kof je Kraljič), vedno dopovedovali, da delajo pač za rešitev izpod tujega jarma in za oavobojenje Jugoslavia. Niso in niso hoteli razdreti lepih sanj, da so partizani dobri ljudje v službi domovine in ne v službi satanskega komunizma, češ da ao toliko že vedeli, da je ko-munlat predvsem Internacionalen in ne nacionalen človek, ter so tudi vedeli, da prej ali alej komunist vse izropa, kjer pride do moči, zakaj fin ima privatno laatnino za tatvino. No, ali ni to malo smešno, da bi dober krščanski človek, ki ve za nekoga, da pobija avojega brata, požiga in dela druga hu-dodeUtva, mimo gledal kaj takega, in si spričo dokazov še nadalje prizadeval opravičevati nepridiprava? Ne, bratje, ta je predebela, slepec jo lahko v temi sgrubi. Morda, da ste bili pri partizanih, a ker nUte imeli odkritosrčnega namena boriti se zs pravo Jugoslavije, niti niste bili vajeni trpljenja v viharju, lahkoti aH prezebovanju, ste jo ob prvi priliki popihali tja, kjer ste vedeli, da boate za to, da ste pobegnili od narodnih junakov in za vaše izdaj a lake informacije dobro nagrajeni. Ali Je to res?! Pač mora biti nekaj ta kege, ker pUme, ki danes prihajajo v Ameriko od sorodnikov U domovine, nosijo podpise in nsslove pisca In prejemnika, torej so svtentična. in ta povedo KDO. ZAKAJ. KJE in KAKO Je kdo pobegnil, bil ubit in proglašen za izdajelca. Mar mislite. da' ne bomo ml raje verjeli naši lastni krvi kot pa kakim izmečkom naroda, ki se boje na rvetl svojega pravega imena] niti ne nevedejo svojega naslova, še celo ne to. da bi povedeh «11 ae nagajajo v Jugoslaviji. Nemčiji. lull ji ali morda celo— v Ameriki, odkoder pošiljajo .svoja sentecijska poročila, ki ni < majo para niti v poročilih flk-eijakega ali pustolovskega ena- čaja, katera senzacije-željna javnost hlastno prebira! Tudi to je nam lajikom u-mevno, da si niste hoteli razdreti lepih sanj, a ne o dobroti par-tizanov-narodnih borcev, ampak o prelepih časih, ki ste jih uživali pod zaščito bivših nazadnjaških režimov. Saj ste sijajno živeli ob žuljih onih; katerim ste pridigali kaj imajo storiti za vero in domovino. Da, dobro se spominjamo, zlasti mi, ki smo v prvi svetovni vojni prestali grozote v domovini, katere se pa še zdaleka ne dajo primerjati mukam ubogih trpinov, ki so šli skozi minulo vojno. Dočim so se ubogi starčki, ženske in otroci tresli 'V gozdu pred kroglami sovražnika In domačega izdajalca ter proti hudi zimi, ste se vi "boljši," tresli v toplih sobah, kaj ae bo z vami zgodilo, če se bo tem revčkom na čudežen način posrečilo premagati vaše ljubljence. Ali ni mar bilo nekaj takega? Seveda, smo toliko razumni in pametni, da ne pričakujemo, da bi vi kaj takega priznali, svesti ste si pa lahko, da nismo tako zabiti, da 6e bi mogli razločiti dobregS od slabega. Kraljič piše, da so bili v službi satanskega komunizma. Ali bi bil ta gospod tako prijazen in nam raztolmsčil kaj je "satanski komunizem"? Po njegovih izvajanjih v omenjenemu članku, vaak komunist je navaden lopov in tat. Kaj menite vi, drugi rojaki, ki Imate malo bolj obširen pojm v tem ozira? Sprašujem ae, Če je mogoče, da ni ta gospod še nikdar vedel od kod izvira beseda "komuna"?! Kdo neki je prvi uvedel "komune"?! Ali ni to bilo ustvarjeno po krščanskemu nauku? Mar jih ni uvedlo krščanstvo, pravo krščanstvo, m dobičkalovstvo, da se je oskrbelo ljudstvo s prehrano? Ali je bilo tudi to krščanstvo—ubijalec in tat? Fantje, ne tolcite se sami sebe po zobeh! Vi gospodje, ki ste se redili na sadovih trdega dela vaših pod-ložnikov, objokujete, ker se niste zganili niti takrat, ko je padel Ehrlich, za njim pa dragi duhovniki in potem tUoči po deželi, kot omenja dotični član-kar. Da, gospodje, niste se zga- bodo pripadali, ter so enostavno nili proti partizanom, ker ste prepuščeni samim sebi in usodi. videla, kaj in kako je stf>artisa-ni, kako mislite, da se je izrazila? Proti njim? Kaj še! Amerika je priznala Titov režim, Titove partizane. Za njo je to Anglija priznala, potem pa še Francija. Torej velesile sveta, ki so vse dobro pretehtale, pre-dno so podale svojo Ujsvo v svet. Te sile nikakor ne bi o-dobrUe revolucionarno vlado katere koli dežele in prav sigurno ne bi delale Ujeme pri Jugoslaviji. Torej, kaj porečete k temu? Nekoč ae je reakcija tolažila, da bo prišel Čas, ko bo zopet i-meU dostop do vjšjih krogov, ki ji bodo pomagali zopet na stara meata in tedaj je upala, da bo mogla obračunati z vsemi, ki so proti njej dvignili svoj glas, da jih je slišal ves svet. Upali so, a zaman! Nekoč so reakcionar-ci in starokopitneži vpili, počakajte ljudje božji, ko bo odprta pošta, bodo vaši lastni sorodniki pisali in povedali kdo je imel prav, kdo se je boril za pravo. A kaj ti kijukci danes pišejo? Javkajo prav ponižno, da ni res, da so bili oni Udajalci, oni, da so se borili za vg^o in Boga. Pravični Bog mora biti pač zelo žalosten nad takimi branitelji., Koliko so morali ti reakcio-narci pomagati veri ali pravu, ko so ujete partizane mučili na razne riaČine, jim z gorečim železom vžigali znake, peterokrake zvezde na čela? Ali je mar to bilo po volji Boga, da so ujetim živim partizanom izkopali oči in na njih mesta zasadili kamne?! Da, domobranci, ki ste se borili za tako vero, boste mogli pred Vsemogočnim dati dober zagovor, da se boste oprali madežev, ki so očrnili vaše podle ali zapeljane duše. Pisalo se je tudi, da ni več Slovencev v Sloveniji, ker so vsi pobegnili in da tam prebiva samo nekaj Macedoncev, Srbov Grkov in. Bolgarov. Ali sta mogoče dye Sloveniji? Iz naše rodne Slovenije danes prihajajo nešteta pisma, torej naši so še v Sloveniji in radovedni smo, kje je ona druga Slovenija z mešanim narodom? Nekoč so se ti bratci bahali, da jim je znano, da če bodo Slovenci hodili skozi Moskvo v Washington, da se bodo za Slovenijo obrisali pod nosom. Danes vtič jasno kaže, da so se zelo motili. Tam, kjer je imela besedo Moskva, gre danes z rekonstrukcijo dežele lepo naprej, dočim vlada v Trstu, ki je pod upravo angleških in ame-rikanskih vojaških krogov, pravcata zmešnjava in prebivalci nimajo nikakršne priložnosti za obnovo, ker, kot sami pišejo, nimajo gospodarja in ne vedo kam jim hoteli prizanesti, pač pa zato, ker ai niste upali, ker vedeli ste, da so v pravem. Vemo, da ste zelo jezni, ker niste bili v stanu pomoriti vso tisto, kot bi vi rekli, komunistično golazen, ki si je predrznila enkrat obračunati s krvnikom. Niste se zganili, ker ate ae bali pokazati se na prostem, kjer bi vas kdo videl in zahtevel od vas opra-vičbo za vaše izdajalako delo. Zakaj pa ne poveste raje, kaj je Ehrlich dobrega storil? Od vaše strani je samo slišati, da je bil Ehrlich od partizanov hladnokrvno ubit. Povejte tudi vzrok tega početja. Potem bodo vaši bralci laže razsodili, če je bilo početje upravičeno ali ne. Še dalje piše Kreljič, da je bile slovenska jevnost dolgo v zmoti, keko je s partizani, zato da ae dolgo ni mogel marsikdo odločiti, da bi se odločno izrazil proti njim! Nekaj resnice pa je le tu. De. dolgo, zelo dolgo je vzelo, de je, ne samo slovenska pač pe tudi angleška in ameriška javnost zvedela, kaj je s partizani, in ko je končno spre- Torej, za danes bo dovolj, pa ob priliki še kaj več. . Pozdrav vsem! Loula Pire. PRISPEVEK ZA STARO DOMOVINO Center, Pa.—Pred no je bil u-stanovljen SANS, smo se tukaj zbrali Slovenci. Čehi. Hrvati in Slovaki, od vsakega naroda nekaj zastopnikov, in smo ustanovili organizacijo pod imenom American Red Cross and Slav Relief in skozi to organizacijo smo nabrali vsoto $364.10. Od te vsote smo poslali $175 ameriškemu Rdečemu križu, a ostalih $189.10 smo vložili v banko in sklenili, da se počaka konca vojne in potem pomaga revežem v starem kraju. Potem, ko je bil ustanovljen Slovenski ameriški narodni svet, smo nešo organizacijo razpustili. Pred nekaj tedni sem na društveni seji omenil, da je treba nekaj ukreniti, kaj se bo storilo s tem preostalim denarjem. Povabljeni so bili vsi oni, ki so v U sklad kaj prispevali, da naj se udeleže tozedevne seje, ki se je vršila 20. januarja t. 1. Od- zvalo ae je samo par Hrvatov in nekaj Slovencev in sklenili smo, da se ves denar, kar ga je še bilo v banki, odpošlje za pomožno akcijo in tako se je tudi zgodilo. Ček v znesku $189.10 sem 28. januarja poslal na glavni u-rad SANSa v Chicago. Za vso naklonjenost in pomoč v korist nafegs ubogega Jugoslovanskega ljudstva, izrekam vsem darovalcem najlskrenejšo zahvalo! Anton O—oral Moior« nima v tu New Torku nobene tovarno. Tam ima rroj glavni vod. ki ga Je oblegalo leet tteoč slmpottčarlev svtatk delavcev, km je bile ^^ POROČILO PODRUŽNICE 48 SANSa ZA MESEC JANUAR Cleveland. O.—-Ti prispevki se nanašajo izven priredbe 17. januarja, na kateri so bili predvajani filmi iz Slovenije. To so darovi, ki so bili darovani v mesecu januarju. Tajniška knjiga izkazuje sledeče prispevke: Društvo 748 SNPJ $10, Amalija Terbižan $5, društvo 103 ABZ $5, Loula Lemut $5, F. Koale in žena $10, društvo 59 SDZ $10, Joseph Milavec $5, Anton Zorko $5, Mike Telich pa je prispeval velikodušni dar v Znesku $100. To je prv$ in edina vsota, ki je bila pri naši podružnici podarjena od posameznika v enem prispevku. Imamo več prispeva-teljev, ki so prispevali večkrat večjo vsote, ki skupaj presegajo stotak. f Dalje so prispevali: Joseph Cergol $5, Frank Pucel $10, društvo 71 ABZ $10, socialistični klub 49 JSZ $100 (denar je izročil Andy Božič, tajnik kluba), pogrebni zavod August Svetek $35, društvo Utopians 604 SNPJ $25. To društvo je angleško poslujoče in je prvo med nami, da sodeluje z ostalimi društvi pri tem človekoljubnem delu. Društvo 26 SNPJ je darovalo $50, Frances Baje namesto venca za pokojnim Jos. Košmerlom $5, Frank Ljubič $5, John Prasnik $10, John Koss $5. Ostali so darovali vsote, ki so manjše kot $5. Potrdilna knjižica tajnika izkazuje vsoto $430. Dalje je daroval Krist Lokar $5,. prav tako vsoto je izročil za "children shower". Frank Sečnik (izročil A. Božič) $*10. Torej smo prejeli skupaj za pomožno akcijo v mesecu januarju poleg nabranega denarja v dvorani 17: januarja $445. V zadnjemu poročilu o priredbi je bilo označeno, da je Josephine Terbižan s Hale ave. prispevala $3, faktično pa jih je Amalija Terbižan z Deliwood rd. Tajnik je bil pod vtisom, da je prispevateljica žena našega predsednika, kar se naj nam naj oprosti. Pravilno se bi moralo tudi glasiti ime darovalca Julius Simčič in ne Sinčič. / | Za politično akcijo pa smo prejeli v mesecu januarju sledeče vsote: John Rožan (Rožanc?) $5, Amalija Terbižan $5, socialistični klub 49 JSZ $5, Eleonore Klic $6, ostali pa manjše vsote, tako da skupno članarina znaša $37. Naj Še nripomnim, da smo na večer priredbe 17. januarja naredili tudi preostanek $39.89, ko so bili streški plačani. Dalje smo prejeli ček v znesku $142.62 za vnovčenje znamk ohijskega kup-čijskega davka. Tore) skupni dohodki pri naši podružnici 46 SANSa v mesecu januarju znašalo nič meni kot S2.3S8.62! Od te vsote je bilo poslano preko centralnega lokalnega tajnika $1,703.91 na glavni urad SANSa. Umevno je, zakaj objavljamo v časopisih prispevke, kajti na rod je upravičen, da ve kako in kaj je s prispevki. Časopisje, ki objavlje U računska poročila, doprinaŠa koristno delo, posebno to vršita časopise Enakopravnost in Prosveta, zato zaslužita narodno zahvalo. S tem, da priob-čujemo prispevke v javnosti, se zavarujemo proti spodtikanju čez leta, kakor ga Je bilo vsa leta veliko proti JRZ. Pomnite, da obleko, hreno in drage potrebščine še vedno zbiramo pri podružnici 48 SANSa in če imate še kaj oddeti, prinesite v zbirališče, ali pa pokličite odbor ali pa tajnika in bo prišel iskat. Od zadnjega poročile so prispeveli obleko podpisenemu sledeče družine: Mary Poznik z Ren wood ave. (tri zaboje), družine Joseph Kompere, mrs Pu-gelj a Sylvia eve„ mrs. Eli Golo-bič s Waterloo rd. in ponovno Louis Jerc. bivši oskrbnik na farmi SNPJ. < Vsem najlepša hvala in da bi našli še mnogo posnemalo*, boltsi z denarjem ali obleko! Ze podružnico 48 SANSa: J. P. Duru. tajnik. O TITU IN MIHAJLOVIČtj Cleveland. O^Tovari* ki rojen pri Sv. Duhu, vzK0ie« Sv. Duhu in navdahnjen svetim duhom, je zapiJT" dan, da se nekateri hočeiu kupiti Titu v Jugoslaviji gF menda tako. Tudi podpisa* mora imeti rad, ker nosi n šalsko uniformo s hrast^H sti pod vratom. To je meni tako ugajalo senega oni dan nosil v žepi dni. Prejel sem namreč J iz stare domovine, na kate™ sta bili dve sliki maršala i Pismo sem pozabil v /t>u n se je zgodilo? Čital sem nufl nilo premičnih slik: Tito ti žar in the Mexicana. pa šel tega Tita pogledat, ki ra bil oblečen v mehiško narod nošno in na glavi klobuk zfl likimi krajevci. Torej na sv sta dva Tita, eden v JugosUj drugega pa je menda cesar M simlljan pozabil v Mehiki/ Tito je jako priljubljen in Mehikanke ga imajo rade. Naš tovariš, ki ga zanima hajlovič, nam ni nič pojas zakaj je bila razpisana nagr na Mlhajlovičevo glavo, pa I se ga ujame živega ali mrtve kakor je bila razpisana tudi Tftovo. V Ameriki je nekje vopek, ki pravi, da ni nihče io toliko časa, dokler mu ni kri da dokazana. Mene ne inten rajo generali. Jaz sem zaintei siran, zakaj naši rojaki, v Clevelandu, tako radi hvai in hočejo imeti hvale prej, ka prepričajo koga hvalijo in za se naj njih hvali. Zakaj ne smeli pri nas slišati dva zv va, namesto samo enega? Oni, ki se zbirajo okrog 1 rikalne Ameriške Domovine, dijo, da vse vedo, dočim dru stran trdi, da je tako in nič di ga če. Jaz ne bi rekel, da pisma vse povedo. Saj jiji zna čitati in ta pisma nam pove tole: Če je človek v ječi, strašno vesel, ko pride na p sto. Naš narod je bil štiri L v ječi in je sedaj vesel, da je svobodi in si lahko sam ku krompir in polento namesto stapoVci in karabinerji. kuhali so jim krompir, kore in kolarabo, ker so jih smati za svinje. Ampak Slovenci močni ljudje po naravi in z veliko prenesti. Tovariš je tudi omenil, če za narod, potem bi morali čei ti tudi njihove voditelje. V ti oziru se nekateri ravnamo po meriškem vzorcu. Mi smo njih delo, ki se nam vidi prsi no, nočemo pa ploskati one* ki nam ne ugaja. No, sicer vi, ki vsakomur ploskate tam, nočete ploskati našim u riškim voditeljem. Mi smo| trali, da imate prav, če se ni strinjali z Groverjem Clevel dom, Thcodorjem Roosevelt Wilsonom, Hardingom, Coolk em, Hoovrom. Sedaj pa nil zadovoljni s Trumanom. eJ pa se strinjate s Frankom I shetom, pa če ima prav ali Dostikrat se ne strinjam t mi v kritičnih zadevah, toda četa vam kratiti svobode v iff žSnju prepričanja. Isto pricafc jem od vas, namreč da ni -i te m PRQSVETA iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije sffici mesarji BEES* sodiščem za Jff rprestopke proti slo-narodni časti se je 17. ■^zagovarjala skupina ljub- ^mesarjev ki so M pod ■"Icijo vsem Ljubljančanom iam kot črnoborzijanci £1 in manjšega formata. daljšem posvetovanju je tednik senata razglasil sod* po kateri je bilo sklenjeno, ^postopanje proti obtožene-Hudniku Francu izloči in iz-vojaškemu sodišču, glede o- pa je bilo razsojeno: ivornik Ivan in Javornik Jo-sta bila obsojena zaradi eko-oskega sodelovanja z okupa-rjem vsak na 1 leto izgube na-ne časti, poleg tega Ivan še 50,000, Josip pa na 10,000 din rne kazni, pri čemer je so-za Ivana upoštevalo olaj-okolnost, de je res podpi-osvobodilno fronto; Krušlč , ie bil zaradi organiziranja »garde in ekonomskega so-anja obsojen na 2 leti iz-narodne časti in na 50,000 denarne kazni; Muaar Joaip bil obsojen v odsotnosti na 6 izgube narodne časti in na 000 din denarne kazni zaradi nomskega sodelovanja; Jinn zaradi organiziranja ve garde in zaradi črne borze 3 leta izgube narodne časti in 80,000 din denarne kazni; Bzman Martin in Rosman Jože bila obsojena za ekonomsko elovanje na 1 leto izgube na-dne časti in na 20,000 din kaz-in Škuica Alois zaradi ena-»prestopka ns 1 leto izgube i in 10,000 din. Pobegli or-itor plave garde večjega ata Urbas Miroslav je bil ijen na najvišjo kazen, ki jo zakon o sodiščih sloven-Mrodne časti, namreč na 4etno izgubo narodne časti in ttplembo vsega premoženja ipolnoma oproščena sta bila irlnko Josip in 2an Ivo. Raz-dba postane takoj pravomoČna proti njej ni nobene pritožbe. »BNAVUANJE DRVARJA Malo je mest v naši državi, ki trpela toliko kakor Drvar, alu po vstaji 1. 1941, ko so lijani prodrli proti Drvarju. gorela tovarna celuloze. Po »odu Italijanov je bila indu-ija v Drvarju skoraj uničena ti Italijani so demontirali »je in odnašali predmete iz medi ir. svinca, reko Drvarja je šlo mnogo nziv. Vsaka izmed njih je Mila težke sledove. Delavci prebivalci Drvarja so storili > kar je bilo v njih moči, da~ »raj opomore, ter so nekoli-rat obnovili Šipadovo žago bi pospešili obnovo požgartih ~lij. V obnovitvenih delih je Balo prebivalstvo Drvarja 'takšno junaštvo kakor na Brez orodja so po sed-ofenzivi delavci in kmetje !li obnavljati Mandičevo ža-kl Je bila popolnoma uničevali so lačni, v blatu in " nato so zgradili hidrocen-J'- zdaJ pa popravljajo gater-»ipadove žage. Prvi uspehi »uporov so it vidni, kmalu ■Mo še večji. UDINSKI DOM V TITO-»tM ROJSTNEM KRAJU Kiir'J"< rojstni kraj maršala pred kratkim dobi! f za mladino" Dom se na ■v prostorih ljudske šole ** J političnih oblasti ze Italijanki prodor med tujerddno prebi velstvo In mu ne zadostuje letni dodatek v plači, da bi lahko svojemu položaju primerno vršil delo v tej važni in delikatni nad-škofiji, zato vas prosim, da mu daste 10,000 lir izredne podpo- M re. Da bi podprl prošnjo nadškofa Margottija za podporo, je pisal februarja 1938 goriški prefekt Orazi ministrstvu za notranje zadeve v Rim: "Velika revščina prebivalstva naše province in pretežna večina tujerodne duhovščine in prebivalstva, ki noče podpirati škofa, ki je Italijan po duši in delu, povzroča težko ekonomsko stanje mons. Mar-gotija, ki ne more radi tega obdržati ugleda, ki bi bil primeren za italijanskega škofa v tej coni. Zato naj mu vlada pomaga z izredno podporo. Mons. Margotti nadaljuje s hvalevrednim delovanjem na političnem polju in še prav zaradi tega zasluži posebno painjo " Jasno sliko fašistično-imperia-lističnega mišljenja mons. Margottija kaže brzojavka agencije Štefani, ki so jo poslali iz Gorice v Rim dne 16. junija 1940: "Goriški knez nadškof Margotti je j>oslal duhovščini in narodu vzvišeno pastirsko pismo, kjer je v uvodu povedal, da je naša domovina stopila v vojno ob strani velikega prijateljskega naroda, da zagotovi z junaštvom svojih plemenitih sinov trajen in pravičen mir in je dodal: Mirnd lahko zaupamo odločnim besedam duceja, ki nas vodi krepko in varno. Doseže, kar hoče! Hoče pa samo pravo slavo Italije in blagostanje zdravega in močnega naroda, ki ne more več obstojati med tesnimi mejami polotoka in išče po svojem morju izhodišča in poti k ciljem, ki nam jin je usoda določila. V tem zgodovinskem trenutku, vam vaš naškof govori in priporoča le eno: ubogajte z zaupanjem! Vsak naj izpolnjuje svoje dolžnosti nesebično in vestno po poveljih voditeljev." Končuje pa svoje pastirsko pismo takole: "S spoštovanjem se spomnimo kralja in cesarja, vedno zmagoslavnega in nepremagljivega duceja, kateremu smo zaupali usodo naših vojsk In vsega naroda. Naj ga Bog čuva in blagoslovi!" Na Goriškem se ljudstvo sprašuje, kaj še danes dela nadškof Margotti v Gorici, ko so vendar njegovi glavni ožji sodelavci — fašisti sami izginili iz javnega žvljenja v Gorjci. V njem vidi antifašistično ljudstvo ostanek fašizma v Gorici. GOSPODARSKE VESTI Naročila aa kmettjDfte stroje ia potrebščino. Kmetijski referat odseka za preskrbo v Ljubljani sporoča po naročilu ministrstva za kmetijstvo, da je treba vsa naroČila za kmetijske stroje, u-metna gnojila, gospodarsko orodje, vse intervencije za nakup plemenske živine ln za vse kmetijske in gospodarske potrebščine vlagati po krajevnih narod-no-osvobodilnih odborih na pristojna okrožja. Isto velja tudi za upravnike državnih posestev ln gospodarskih ustanov. Zato se te potrebščine ne naročajo he- K redno 0r! ministrstvu ia etijstvo. teče) se organa pomoine ilvi-no-zdravniška slušbe v Bosni. Okupator v Bosni ni samo uničil ln oropal živino, msrveč jc prinesel v deželo tudi neverne bolezni živine, ki jih prej ni bilo. Zato je ministrstvo za kmetijstvo narodne vlade Bosne ln Hercegovine, upoštevejoč veliko važnost živinozdravniške službe in pomanjkanje osebjs, priredilo Že drugi tečaj za organe pomožne živinozdravniške službe. Po Slov. Poroč. Pismo iz Londona 7. februarja 1946 En mesec je stara Organizacija združenih narodov—UNO, London ji je priredil veselo in sijajno botrljo. Central Hali, kjer zborujejo delegati pri splošnih zasedanjih, je nališpana dvorana, kakor bi okrasili krstno pogačo, pokrito z lesketajočim belim alad-korjem, povezeno z modrimi trakovi, z zlatimi vrvicami in obeski. Nemci skuhajo vplivati na sodnike Nuerenberg. — ONA - Zavezniški sodniki v Nuerenbergu več ne vedo, kako bi ae rešili navala tisočev pisem, keters Jim pošiljejo bivši Členi gestsp« sli SS-ovcev in drugih Nemcev V teh pismih pouderjajo oni, ki so jih napisali, precej soglesno, de bodo morali zavezniki postaviti pred sodišče na milijone Nemcev, ako nameravajo zares obsoditi nsetstlčne orgsnizec.Je kot fiifc " Nekatere podrobnosti, ki so preveč slične v vseh teh dopisih. dokazujejo, de U pUme ne prihajajo le po slučeju. temveč de je v ozadju za njimi mogočne in rszpletena organizacije. All lik Rošnato naslonjelo prestola, na katerem sedi predsednik Speek pod dolgim modrim z a štorom, spominja posetnike, da je najbrže hotel London uatreči tudi bolj razkošnemu okuau Juga in Orl-ente. V dekqracijh, med katerimi je prvič zakričalo novorojeno bitje, ni strogo bodrilnega duha prestane borbe; rojenice so te morale prestrašiti pozlačenih kulis, ki ne podžigajo k ikrenosti. Ali za UNO pripravljajo dom v Ameriki, upajmo, da bo bolj posrečen, kakor londonski Betle-hem> kjer bi se naj bil rodil od-rešenik sveta. Zadaj za južnoafriško delegacijo, za Sirijo in Turčijo, takoj v drugi vrsti v sredi dvorane sedijo Jugoslovani med Argentino in Venezuelo. Čudna druščina v čaaih neposredno po vojni, ko smo bili navajeni gledati na svet kot pri poslednji sodbi: na eni strani zavezniki, na drugi sovražniki, na eni zveličani, na drugi pogubljeni. Kdo je med vojno govoril o Venezueli, o Peruju ali Ekvadorju? Ali zdaj ni več vojne; UNO je namenjena za mirne čaae, ze večne čase miru. Ali kdo more kameritl ukrajinskemu zastopniku, Če je vprašal svojega uragvajskega kolego, kaj ve njegova dežela o invaziji, o plinskih morilnicah, o tisočerih grozotah vojne? Miniti bodo morala leta, predno se pozabijo krivične usode narodov v volni. Francoski zastopnik je opomnil skupščino, da marsikateri evropski narod s slavno zgodovino ni udeležen med Združenimi narodi, da kakih 130 milijonov Ev ropejcev nima zastopnikov na zborovanju. Francija gotovo ne postaja mehka proti evropakim krivcem, sli Francija ve dobro, kako težko je biti in priti na pre vo stran v svetovnem konfliktu, Če ti leži zemlja na robu vulkana. Med francoskimi zastopniki v Central Halli so akademski obrazki, takim obrazom ni t«ko lahko potegniti meje med človeškim pravim in nepravim, kakor med belim ln črnim. Kdo naj bi bil v UNO, kdo naj bi ne bil v uNO—tukaj je že ze-četek neizmernih težav, ki čakajo no^o organizacijo. Nekateri se s strahom spominjajo sterege Društva narodov, ko trdijo, da je propadlo, ker ni imelo ze Članice dežel, ki bi jih moralo imeti, eli ker je izgubilo članice, ki jih ne bi smelo izgubiti. Ali bolj vljudno je danes v Londonu, če se ne omenja Ženeve, ker neke-teri delegati se je ne spominjajo radi. Jugoalovanske zastopnike vodi podpredsednik vlsde Kerdelj. Z njim sta ministra Kosanovič in Bebler ter precej drugih iz Belgrade in od tukaj šnjege poslaništva. Iz Belgreda je prišel tudi Vledimlr Dedijer, eden najbolj poznanih partizanskih veteranov, sedenji urednik "Borbe", komunističnega srbskega dnevnika, ter delavec ne mnogih drugih poljih. Bil je že tudi med jugoslovenskimi delegati v Sen Franciscu. O Dedijeru so vedeli ljudje povsod: če si prišel med vojno v Kairo, Dedijer je W1 prvi pertizen, ki so ge tem spoznali; v Bariju je vsakdo vedel in poznel Dedijers; kdor je prišel z Visa, iz Slovenije, iz Tito-vege glavnega štaba: vaekdo je poznel Dedijere. Dalje je tukej dr. Stamper, ki je bil svetovno poznan Jugoslovan že pred vojno kot zdravnik, zdaj pa je bil izvoljen ze podpredsednika mednarodnega komiteja za zdravje in socialno politiko. S svojo običajno težko hojo je podpredsednik vlade Kardelj stopil za govorniško mizo v Central Halli in izrazil upanje, da bo UNO opravila tudi kaj koristnega dela. da ne bodo Izgubljali česa z neštetimi govori. Uvodne ceremonije se morejo zdeti jugoslovanskemu partizanu odveč tudi zdej v povojnih časih To je bUo še v česlh botrije, ki jo je London priredil novorojenčku, ki Ime za oiete vojno, razdejanje in pomanjkenje, e ze meter upanje ne mir in blagostanje Pe prvih tednih pe je novo + bitje začelo brcati, danes že grize. Danes je Anglija v skrbeh, Če ni U prenagli razvoj za mlado konstitucijo preveč, da |m bo v stanu prenesti prevelike aktivnosti. Na drugi strani pa je ruska šola, ki se ne osira veliko na alabost in nešno dobo, ki veruje, da čim večje breme nosijo človeške koati, tem močnejši orjak zraste iz deteta. Perzija, Grčija, Jndonezija, Sirija, govori se, da tudi preti Egipt. "Iz teh razpravljanj se še lahko rodi korist, če jih vzamemo kot avarilo, česa se moramo v bodoče iaogniti in Če jih vzamemo kot dokaz, kaj UNO ne more biti in ni bila nikdar namenjena biti. Neizogiben je nauk, da more imeti UNO uapeh le, dokler vlade med veleBilami aloga v zadevah večje politične važnoatl: če ae ta zruši, bo propadla UNO in postane celo lahko odločna nevarnost za mir. Potrebno je, da ohranimo to slogo, kjer obstoja, in da jo znova ustoličimo, kjer je bila v naglici izpostavljena nepotrebnim težavam." Tako svetuje londonski "Times". Nikakega dvoma ne more ^iti, da so vae velesile in vse manjše države odločene, da—če že ni sloge med njimi, brezamiselno bi bilo živeti v nerealnem idealizmu, vsaj ne ame—za nobeno ceno ne sme—priti do konflikta med njimi. Razlike ao prevelike med jugom, BevtfTom, vzhodom in zapadom sveta, da bi ne bilo prepirov, obtožb, sumničenj med njimi. Vse to se mora premostiti z razgovori, zato je tukaj UNO. Razborito življenje se je razvilo v Church Housu, kjer zaseda Security Council, Varnostni svet. Kot vse k*2e, se je Anglija odločila, da če Že pridejo pred zaaedanje zadeve, o katerih ona ni hotela razpravljati pred tem sodiščem, potem naj se govori odkrito in pove vae, kar je tlelo v mislih in srcu nekaj časa sem. Začetek prepira med Višinskim ln Bevinom je bil teko trpek in zagrizen a istočasno odkrit, da nam je jemalo aepo, ko smo slišali one govore: "Kej bo?" Dobro je, da živimo v časih nepo-sredno po strelni vojni, nihče ne mara in ne more zečeti nove vojne. Ko so bili glevnl očitki vrženi drug drugemu v brk, se je prepir med Anglijo in Rusijo pomiril na trmaato vztrajanje na gotovih besedah. Angleška vojska v Grčiji ne ogroža miru ln nihče ne zahteve, de ae takoj umakne, ali Rusija hoče svojo "declars-tion". Anglija ho*e svojo "resolution". Končno so trikrat spremenili besedilo v "agreement", da sta ga sprejeli obe stranki in zadeva je zaključena. To pa je samo prvi primer med dveme velesilama. Na programu Varnostnega sveta se množe primeri. DoUnjka. koscuizsko: borec za svobodo človeka Letos obhajamo 1200-letnico rojstva Thaddeuaa Kosciuszka, junaka ameriške revolucije in vrednega sina Poljake dežele ter moža, ki je bil prelet e demokratičnimi idejami, katere svet še vedno skuša udejstviti v polnem pomenu besede. Rojen na Poljskem, 12. februarja 174g, ae je Kosclusako iziolil v vojaški akademiji v Varšavi, po završenih študijah pa se je podal v Francijo, kjer je nadaljeval višje študije v vojaškem inženirstvu in topnlčaratvu. Tekom svojega šolanja v Parizu se je mladi Koaciuszko seznanil in poučil o značaju borbe, ki se je tedaj bila med ameriškimi kolonijami ln Britanijo, ki jih je imela pod avojo oblastjo. Tako je pozneje dejal veliki Jefferaon, ki je kmalu postal prijatelj mladega borca za svobodo človeka. Koaciuszko je odšel v Ameriko v poletju 1. 1776 a namenom, da še stevi deželi na razpolago za udejstvovanje v borbi. Meseca oktobra istega leta ga je Kontinentalni kongrea imenoval sa armadnega Inženirja. Leta 1777 ae je pridružil Severni armadi generala Gateaa kot polkovnik, ln njegova inlenirska isurjenoat ae je pokaaala pri grajenju utrdb, kot tudi pri izbiranju terena, na katerem ae je končno savršila znana in važna zmaga pri Saratogi, N. Y. On je tudi vodil delo pri utrdbah West Pointa. Leta 1779 je bil poalan oz. dodeljen južni armadi pod povelj-atvom generala Greene. Tu je nudil avoje sposobnosti vae do končnega zaključka bojev in gen. Greene je dejal o njem na-alednje: "Njegova vftetost služiti ljudatvu ln ljudskim Intere-som nima prlmere.H Tu d) ameriški kongrea ae je uvedel vrednote njegovega aodelovanja pri izvojevanju borbe za neodvia-nost ter mu je podelil čin bri gadnega generala. Zgodovinarji pogoato trdijo, da je bila ameriška revolucija inspiracija onim, ki ao kasneje vodili je zanimivo dejatvo, da je iakala nakazila }z sklada Koeciuas^ove-ga prodanega semlji&a v drŽavi Ohio neka akupina iz New Jer-seyja, ki je delovala za ustanovitev šole za črnce v tej dAfVi. Koacluazko je v svojih poznejših letih objavil neki vojaiki dekret, k\ ga je isdal tekom' bor be za osvoboditev Poljske Ta dekret ali odredba določa, kot je razvidno lz izdale uradne vladne Oaaette. ki je Izšla v VarŠaVl 17. sept. 1794, da ie ame za svobodo PoljSke boriti v vrstah njenega vqjaltva vsak prebivalec dežele brez razlike Vere ali narodnosti. V omenjeni odredbi je rečeno naslednje: "Ni ga prebivalca Poljske, ki ne bi pripomogel s vsemi svojimi močmi k uspehu borbe ta njeno svobodo, ako ae zaveda, da je to borbe tudi se njegovo osebno avobodo. Prežeta a takimi aentlmenti, sta prišla k mani dva pripadnika vere atarega teatamenta, Berek Joaelowlca ln Joaef Aronowlcs, oba rojena v naši deželi ln aevedajoša se dejstva, da priborltev svobode pomeni boljše življenje in bodočnost tudi sa njuno ljudstvo, ttr sta ml predložila načrt sa organiziranje židovske lahke kavale-rije. Najprej izražajoč avoje odobravanje in zadovoljstvo spričo tega vnetega domoljubja, dajem tu odlok ln svoje dovoljenje za rekrultranje zadevne kavalerije, katera naj ima pravico dobiti vae potrebno orožje in opremo lz vladnih vojnih sa-log, da bo tako akoro uvrščena na plačilno liato republike ttr ie pričela boriti Čimprej proti ao-vražnlku." S to odredbo je Kosclusz)|o podrl vaa dotedanja aama ob iKh francoako revolucijo, a obenem I bi umevna pravila, ki so dbloH-Je podžgalo k odporu revoluolo-1 la, da sme rekrutlrati vojake ta Obsodbe madžarskih vojnih zločincev Budimpešta. — ONA — Madžarska narodha sodišča ao v teku zadnjih mesecev obsodilo na smrt precej vojnih zločincev, toda le en sam je bil zeres ustreljen. Jsvnost ostro obsojs vlado, kateri predbeclve, da je preveč popustljiva. Dr. Bela Boj-U, ki je predsednik nljvlšjega ljudskega sodllčs, je povrdal, ds msdžsrska vlada nI edlns kriva tega položaja. . Izvršitev smrtnih obsodb Je bils v mnogih slučajih preložena ns prošnjo zavezniških obls-sti, ki so opozorile medžsrsko vlado, da Je dotlčnik potreben kot priče v nuer*nb*rškl sodni obrsvnavi. Tem prošnjam Je vlada ugodila, četudi določa zakon o ljudskih sodiščih, ds mors-jo biti obsodbe izvršene v teku dveh ur. Drugi vzrok, ki v neketerlh slučajih zevlečuje Izvedbo smrtnih obsodb, je pomanjkanje rabljev. V vsej mediarsk'. upravi Je samo eden na raapolago. tako da je v slučajih kot pri dr Bar-dossyju, kjer zevezniki nho stavili nobene zahteve, potrebno ls-vesti smrtno obsodbo s »tretja-njem. tudi ako je bil doUčnik obsojen ne smrt ne vsinlih. neme sile v drugih deželah. Na Poljakem, kamor se Je Kosciusz-ko povrnil 1, 1784, se je tako raz pasla in vkoreninila korupcija med fevdalnimi oblaatniki in zemljedrŽci, da Je to privedlo do razkosanja dežele v razdobju od 1. 1772, 1773 ln 1795, ko ao al Avstrija, Rusija ln Pruaija razdelile deželo med seboj. Kosciuszko, ki se Je pridružil silam, ki ao hotele ohraniti in obraniti republiko, se je moral boriti ne samo proti zunanjim, pač pa tudi proti notranjim sovražnikom. L. 1794 je vodil poljsko vstajo proti caristični Rusi i J, toda je bil po nekaj uspešnih bojih zajet. Iz jetnIŠtva se Je povrnil šele po dveh letih. Za kratko dobo se je potem mudil v Ameriki, toda želeč nadaljevati s svollm srčnim a brezupnim prizadevanjem za oavdbčjtnJe Poljake, se je že 1. 1796 vrnil v Evropo. Leta 1617 je umrl v Švici. Kot demokrat Thomas Jeffer-sonove šole, je vedno vetrejal pri tem, da bi Poljska mogla aopet všteti le na podlagi abaoiutne ln zakonite svobode In enekoprav-nosti. % Kako trdno je on verjel v absolutno svobodo, je razvidno Iz njegovega testamenta ali oporoke, katero je spisal preden Je odšel v Združene države v letu 1796 in s katero Je določil, kako naj se uporabi njegovo Imetje v Ameriki. V oporoki Je zapisal: "Jaz ... a tem poverjujem svojega prijatelja Thomeea Jefferson a, ds porabi vse moje imetje za odkup črncev ter drugih oseb, ki so v njegovi posesti (kot sužnji) ter Jim v mojem Imenu podeli svobodo, poskrbi ze njihovo Izobrazbo sli Izurjenost v kaki stroki ln obrti, ter jih obenem p<>duči o njihovem novem stsnju v družbi, ds bodo postali odgovorni Člani družbe v moralnem in drugačnem pogledu; da bodo dobri očetje in matere, možje in žene ter državljani, ki bodo pripravljeni braniti avobodo njihove domovine ln vsega dobrega In koristnegs v ustroju družbe, ter sploh v vsem, kar jim more prinesti v svobodnem življenju več zadovoljstva in sre6e ln s tem imenujem Thomeea Jeffer-sons kot izvrševalca moje oporoke" Dokument oporoke je bil podpisan 6. meje 1796. V zvezi a tem evropske armade edlnole plsme-nitaška gospoda, dočlm so small v armadi služIti—z izjemo Francije ln Turčije—samo kristjani. Koscu iszko pa je a svojo odrta-bo podrl plotove z oiirom ns raso in vero na tem polju. Kot je o tem demokratu to junaku zapisal vpliki Jefferson, "/e bil neskvarjen sin avobodf, otrok tista svobode, ki naj bi šla vaem ln ne samo privlllglrsnl peščici ln bogatinom.—FLfS. Glasovi iz naselbin (NadaUevanjs s I strani) neveren. Ml rečemo, da al St pajdelll z nacisti ln zato je bito razpisanih sto tisoč mark nt tvo- 1o glavo. K#r so te nacisti lju-illi in niso našli tvoje gleVt, jt ne nosi nam nazaj. Jaz nisem zaintereairan v voditelje, pač pa ie popolnoma Strinjam, ker je ena republlkt Več—republika naših ntrddnlh bratov Slovencev. Frank Barbič. LISTNICA UREDNIlTVA Evaleth, Mian., t. C.-ttllte no Common Council for American Unity, 20 W. 40th St., New York 18, N. Y. Tam vtm bodo dali najboljše informacije. Lahko pišete v slovenskem jeviftu. Detroit. F. ».—Hvala za poalt-no. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ki lih traltvs leveMfe v is •vrhe. Naši asatsvljMl lafcaleft ki pate-ratal sastaekin aa Islsleei ekrafa rr^rjat »»»»»»»»»»»»»»<<<o ga pekli. Šele proti jutru so jih pregnali sosedje. Celo mesto govori o tem." "Je izdal svoj denar?" "Bog ne daj! Kot janjec je bil pečen, a denarja ni izdal. Hrvatje fo a praznimi rokami odrinili bogvekam in pravica jih ie nima. Stari pa tudi umira in nič se ne zave. Če umre, se ne bo vedelo za denar. Potlej bi bilo dobro kupiti njegovo posestvo! Ko bi človek imel denar!" "Take bi morali obesiti," je menil Topoličak. "O, kaj še!" se zatogoti Pintar. "Koga pa danes še obesijo? Ta prokleti Skile, ali mi ni ukradel polovico življenja? Na beraško palico me je spravil! Par let je dobil, jaz bom pa moral dosti prej v grob! Koga pa danes še obesijo?" "Saj si nekaj nazaj dobil," ga je tolažil oni. "Ne beliča! Kar je ostalo v knjižici, je pograbila Magdalena, da nimam čisto nič!" "Kar je mož, to je žena!" "Ni res! Le takih bedastoč ne govori! Revež sem!" Ker Topolščak ni vedel drugega vprašati, je vprašal: "A še pere pri korarjih?" "Zmerom boljr" je zastokal Komarkin mož, "mene v zahvalo pa še stepe, če nI drugače! Ta prokleti satan!" Debele solze so mu silile v oči, zato ga Topolščak ni dalje izpraševal. "Pri vas imate pa denar?" je pričel Pintar po kratkem premolku, potem ko je bil solze pogoltnil. "Neki oficir nam ga je prinesel. To je že res, pomanjkanja ne trpimo. Pa kaj nama hoče, ko nimava več otrok!" Tu so zopet Topolščaku solze zalile oči. Oba sta utihnila. Malo naprej, na ovinku pred Piškotovo gostilno je bila večja gosposka družba. Gospa Primčeva s svojo hčerko Julko si je zbrala tu svoje prijateljice. Te so med sabo klepetale, mala Julka pa se je koketno ozirala po mladeničih. (Dslje prihodnjič.) V BORBI ZA SVOBODO Cene Kranlc (Nadaljevsnje.) Vse primorske tiskarne so delale v zelo težkih razmerah. Saj je cela armada fašistov posebno v vojnih letih s podvojeno silo pregsnjals slovenske Primorce. To so leta, ko jih je v tej po-krsjinl preživelo le mslo ljudi, ki ne bi bili deležni italijanske internscije. Vkljub temu ni bi-is odkrita niti ena partizanska tiskarna. Ob italijanski kapitulaciji se je Primorska vzradovsls kot o-trok. Vse je čutilo, da ae Je zgodilo nekaj odločilnega. Vendar kapitulacija ssma na razvoj tiska bistveno ni vplivsls, smer dele Je bila obrnjens predvsem v mobilizacijo za narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije. Po veselih dneh je priila nem-ška ofenziva ' To je bila pozna jesen 1043 Partizanske tiskarne so izredno Uprle. Skoraj vte so bile odkrite, ra/bite in po-žgane. Doba po nemški ofenzivi je doba novega razvoja partizanskega tlaka na Primorskem Komaj ao minili štirje tedni In že so delale tri nove ciklo-s ti lake tiskarne. V naslednjih mesecih si je že vseh itirinsjst primorskih okroiij posta vilo svoje partizanske tiskarne. Vzporedno z razvojem ciklo. stilskih tiskarn ea je razvijala prsvs partizanska tiskarna V februarju leta 1944 je itšla pr* vs tiskana itcvilka "Ljudske prsvice." Ts itevilka je bila narejena z veliko muko. Vsako stran je bilo treba dvakrat staviti, ker črk je bilo na razpolsgo samo za polovico strani. Toda "Ljudska pravica" je vendarle izila. Črke so tyle sploh posebna o-vira v slovarski Primorski. Ita lijsni namreč ne poznajo iu mevcev (č, ž. i), kot jih pozna sloveničina. Toda tudi ta težava m* je rešila, ko je romalo is CJorice mimo okupatorja celih 4M) k« slovenskih črk. Ko je bUo potrebam prvega tiskarskega stroja zadoičeno. je seveda želja po napredku in tu di potreba po tisku zahtevala ie nov stroj.. In priicl ^e, nov, lep ln velik! Napravil je dolgo pot iz Italije in sedaj je bil tu! Bil je tako dragocen, da ga je bilo treba spraviti na bolj va ren prostor, kot je bil tisti, kjer tiskarna delsls doslej. Zato je vriils selitev is goriške o-kolice v nove, bolj skrite prostore. V novi tiskarni tiskajo trije tiaka raki stroji. Tlsksnkega materiala je dovolj. Včaaih ga je manjkalo majhnemu ciklosti lu. danes velika tiskarna nI nikoli v težavah. Vsa Primorska io podpira, prebujena Primorska, ki je spoznala pravo pot— pot oborožene borbe P H OS VETA morju deluje "Morje." Svoji tiskarni so dali najlepše ime: "Slovenija." ' ! * Medtem ko sta dve slovenski pokrajini, Dolenjska in Primorska, ki sta bili pod italijansko okupacijo, doživeli v jeseni leta 1943 ob kapitulaciji Italije nekak odmor, sicer zelo kratek, ki pa ga je bilo mogoče vojaško in politično izkoristiti, pa ostale tri slovenske pokrajine Gorenjska, Štajerska in Koroška, ki so bile pod nemško okupacijo, in Prek-murje pod Madžari, tega odmora ne poznajo. Videli smo, da se je narodnoosvobodilni tisk prav ob kapitulaciji Italije na Dolenjskem bistveno pomnožil in se izpopolnil predvsem s tiskarnami. Gorenjska, Štajerska in Koroška niao doživele dobe, kjei bi okupator vsaj za kratek čas izpraznil mesto, kjer bi bilo možno naložiti na avto ali na voz tiskarski stroj, dragocene črke in dragoceni papir. Naši tiskarji na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem niso imeli take sreče kot njihovi, tovariši v Kočevju in Novem mestu. Njihovo delo je neprestan boj, ki ni prenehal niti za dan. Zato moramo biti uspehov, ki so jih dosegli, še bolj veseli. Saj teče ta čas samo na Gorenjskem troje pravih in vrsta ciklostil- skih partizanskih tiskarn. ★ Prva ciklostilska tiskarna na Gorenjskem je začela delovati leta 1M1 v okolici Kranja. Pet mesecev jg delala, pet mesecev je posredovala mučenim in preganjanim Gorenjcem svobodno oesndo. Nato so jo gestapovci odkrili in jo uničili skupaj s hišo, v kateri je bila skrita. V nasilju, ki ni poznalo meja, je bila Gorenjska v prvi polovici 1942 leta brez svojega tiska. Poedine številke "Slovenskega poročevalca," ki so prišle iz Ljubljane, so razmnoževali na pisalne stroje- Tako razmnožene številkeMeo bile gorenjskim borcem in gorenjskemu ljudstvu svete. Kot največja X dragocenost go romale iz rok v roke. Močnejša partizanska četa, ki je šla sredi leta čez Gorenjsko na Štajerski, je samo za nekaj tednov s svojo cildostilsko tiskarno razmnožila tudi za Gorenjce nekiij Izvodov radijskih vesti. Te radijske vesti so začetek nove dobe partizanskega tiska na Gorenjskem, ki ga poslej ni več zatrl tudi najhujši nemški teror. V poletju leta 1942 je namreč začela v podzemski jami na visoki gorski planoti Jelovici tiskati nova partizanska ciklostilska tiskarna. Iz te tiskarne so izšli prvi letaki. Tiskarna sama pa je delala v izredno težkih pogojih. Ne samo to, da je bila zelo oddaljena od ljudi, tudi prostor je bil do skrajnosti vlažen, razsvetljave pa ni bilo nobene. fDalje prihodnjič) Razni mali oglati vstavi BODEČE bolečine HRBT0B0LA , Tukaj je teti. modami na-čin olajtett navaden hrbto- bol. J lil......Back Plaster I OlajSa bolafinc. otrpje. na-tegnjenoet. VpUve prljeteal V vseh lekarnah. Zahtevajte Jehaeea a Johasea kakovost. Prve vknjižbe na posojila za prenovljen je in refinanciranje, dobite po zmerni obrestni meri pri: KORUNA SAVING ft LOAN ASSOCIATION 2832 W. Cermak 1&, Chicago. DL Rockwell 0588 ALTERATION WOMEN With better coat, suit, dress shop1 Experience - Permanent Good salary . THAT LEVITT "SHOP 545 Diversey Pkwy. Girl Wanted TO WORK IN MAILING ROOM AND DELIVER SMALL PACKAGES Apply ROOM 1010 25 E.Washington St. dopisnikom m Alanom; ■■aaaAa A HOB JEDNOTE Kadar pišete- Prosveil all v glavni urad S^PJ, ne poeablie V naslovu napraviti poštne številke 23 aa beeedo "Chicago". Na kuverti vselej zapišite« Chl-cage 28,11L To bo olajšalo delo na poitL -fir ps po- spešilo dostavljanja pošte. Rasni mali oglasi ZEMLJA NA PRODAJ V FONTANI Na prodaj imam zemljo med pomarančnimi in vinogradskimi nasadi. Cena je $600.00 aker. Zemlja je oddaljena le miljo od sredine mesta, dve milje do Kaiser Steel Plant tovarne in le tri bloke od Slovenske dvorane. V tej okolici je naseljenih nad 100 jugoslovanskih družin. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na naslov: PAUL KENDA, 336 W. Arrow Blvd., Fontana, Calif. —(Adv.) PETEK, 15. FEBRUAR J^znimslioglMi **— * *. ■—__ JANITRESSES for OFFICE BUILDING 5 P.M. to 1 P.M. - Good Pay Apply . 64 W. Randolph Mr. Schultz GIRLS for wiring and assembling lamps UNITED LAMP CO. 1334 S. Rockwell St. t*w Cicero Sausage Co. needs immediately 20 Girls and Women sausage linkers and packers Experienced or inexperienced—52c per hour, 48-hour week, time and tt over 40 hours.—Steady work. Rest periods. Good working conditions. Apply 4912 W. 25th Place Naročila si pri na. SLOVENSKE NOTI 1 90 C#nik M našlo* J. RUSS W K. 85 St. OevaU^ , ^ VENETIAN BLIND WOMEN Experienced-Roller Coatm. u, TOP SALARY OFFERgjj ECONOMY SHADE CO HOP S. Central^1 egg breakers GIRLS AND WOMEN LIGHT WORK No experience necessary ®5c per hour Apply JOE LOWE CORP E«g Breaking PUnl 2542 Elston «ve. BINDERY GIRLS With or without experience, for insertins end light table work. ALSO EXPERIENCED GIRLS on glueing machines; pleasant working conditions.—Good starting salary.— Permanent. Free hospitalization Insurance. Time and one-half over 40 hours. SHELBY CRAFTC0 2734 w. superior st. ' ' " .........- fi>M —- AU GLEDATE ZA D^l PLAČO IN STABILNOST? 1 Telefon kompanija ima nj lakih prilik 9 hišnice (JANITRESSES) H Takoj od sačelks plača 70c aa « po treh mesecih 7lc nauroia, |.< išestih mesecih po I0c na ur& ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 1 ure ponoči. POMAGALKE V JEDILNICI I KUHARICE V KAFETERUI POTREBUJEMO NOVA VISOKA PLAfij Oglasila se pri ildnhsbeu TELEPHONE company v uposlovalnem uradu sa m v pritličju 309 W. WASHINGTON V novi tiskarni se tiska vsak dsn nova številka "Partizanskega dnevnika," ljubljenca primorskega ljudstva. Pisatelj Frtnce Bevk, predsednik Pokrajinskega odbors za Primorsko, piše v uvodnem članku števili 264, ksko je tiskarna proslavili oevobojenjo Belgrade. V članku stoji naslednje: "V proslavo osvobojenja Belgrade ste prejeli povečani 'Partizanski dnevnik' v krasni dvobarvni opremi. Ali veste, da je to stalo stavce in tiskarje 24 ur nepreetanegs dela brez oddiha in spanja? Ali veste, da so to storiti brez našega naročila, po lastni pobudi. 'Na različne na-čine so ljudje proslavljali osvobojen je Belgrade; tudi mi smo hoteli cisti poudarek temu dnevu, tods ne z rajanjem, ampak s štirilndvsjsetumim delom,' tako ao nsm pisali." Imenovsna slavnoatna števil, ka je ena najlepših del parti-zanakega tiska. Ta Številka dokazuje, da primorski tiskarji niso nič drugačni kot njihovi tovariši v "Triglavu" ali "Parti-zanaki tlakami" ah kateri koli drugi naši tiskarni, da so vsi skupaj nič več in nič manj pre-proeto: partizani. • Partizansks tiskarna je namreč tovarna oroijs, ki velikokrat ige in bolje zadene sovrstnika kot najmočnejši top. Primorci so svoje cikloattlake tiskarne imenovali po svojih gorah in krajih: "Nanos." "Mata-jur." "Grmada." "Csven." "Dre-ga* "Slavnlk," "Doberdobom" "Porezen.* "Snežnik." "Javornlk," ob Jadranskem slovene girls - V.. ■ • • i •' . WORK IN YOUR OWN NEIGHBORHOOD • < ..• I Prominent positions now open lor | tyfet-clek I Good starting salary. Excellent working conditions Good transportation APPLY AT ONCE national cylinder gas co. 4700 Weal 19th Street "a nation of nations" A NEW BOOK BY • LOUIS ADAMIC Pric. U.S0 Also the following books by Ike same aulkort My Nalive Land......... 3.7S From Many Lands....... 3.S0 wPSsrfjom ............. 2.50 . Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America............ 3JS Native's Return......... 2.75 Two-Way Passage.. _____ 2.50 Whafs Your Name? 2.BO Order from Proletarec , • j 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23. III. t naročite si dnevnik prosveti) Po sklepu 12. rsdne konvencije se lahke naroči aa lisi Prostato Is a. dva. tri Iliri ali pet ■■■HM Za Chicago la ekolico Je.......J7S 1 tednik ia._____________________L* S tednika in......................S.M 9 tednike š*~~.....-............** 4 tednike ln—............... 5 tednikov la...................- i pel članov Is ene družine k sni naroi 1 neenake, aa člane ali nečlana M 00 n „ .. _, , .i Člani ia »letajo pri asesmentu $1.10 u tednik, so jim te prišteje k naročnini. Torej sedsj ni viroka. rati, da jo lisi predrag sa člane SNPJ. Lisi Prosvets Jo vaia lastnina is gotovo Ja v vsaki drušini nekdo, ki M rad čiftal lisi vssk dsn. Pojasnilo*—Vselej kskor hitro ksteri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo -zahteval sam svoj M tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega m stori, tedsj mors uprsvniitvo znižati datum sa to vsoto naročnika Cona lisiu Prosvete Jet Za Zdvuš. države la Kanado 88.00 1 todnik te.---------------------4jo t tednika ia._________________3.S0 8 tednike te......................2.40 4 tednika ln-------------1.88 8 tednikov ln_______________ nič Za Evropo Je.... Izpolnite spodnji kupon, prlloftite potrebne vsote deaarja «1 Money Order v pismu in si naročite Prosveto, list U Je vaša lastni* PROSVETA, SNPJ, 88ST Se. Lawndale Ave. Ckleege 88, X1L r 5TI ' -* > Priloženo pošiljam naročnino sa Usl Prosveto vsoto I .................................................Čl. druitvs it 5> ' Naslov _______________________________t________________________ Ustavile todnik In ga pripišite k moji naročnini od članov moje družinei -------------------------------------------------------6L druitvs it. J. ----------------------------------------------------------6L druitvs it............... 4. ----------------------------------------CL druitvs it. 5. ------------------------------------------------------------ČL druitvs it Mesto-------------------------------------Driers.-------- Nov naročnik □ Star naročnik □ rrz TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dola Tlaka vabila a veselice in shode, vtzitnk* časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ' slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čsšk«®. - angleškem jezika in drugih . vodstvo tiskarne APELIRA »A ČLANSTVO da tiskovine naroča v svoji tiska**1 .... Vs*'pojasnile daje vodstvo fisksi* Pišite po informed je na nealov: SNPJ PRINTERY S. Lswndsls a venae • •