93. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. aprila 1899
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan ivečar, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman aa avstro-oger ske dežele za vse leto 15 glđ., za pol leta 8 gid., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gl-1. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta I gl<l 30 ter., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po5il.ja.nJ8 na dom raCuna se po 10 kr. na meneč, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e delale toliko veC, kolikor poštnina znafia. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naroflnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Rtiristopne petit-vrste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se iz»ole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 51. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12.
Telefon hI.
Ožja volitev!
Čast. gospodje volilci tretjega razreda!
Jutri je ožja volitev in .sicer ravno tako kakor danes, v istem času in na istih krajih. Če hoćete, da ne postane Ljubljana navadna kmetska vas, kjer ima duhovnik jedino in odločilno besedo, valite soglasno! Kandidatje narodne napredne stranke so gospodje:
Jakob Dimnik
mestni učitelj,
Franc Mally
tovarnar in posestnik,
Josip Turk
izvošček in posestnik,
Ivan Tosti
gostilničar in posestnik,
Josip Prosenc
generalni zastopnik „Fdniksa".
V Ljubljani, dne 24. aprila 1899.
IzvrSevalni odbor narodne stranke.
O sodnih razmerah na Koroškem.
S Koroškega, 22. aprila. Nam Slovencem najboljše postave ne pomagajo ničesar, kajti postavne pravice se nam kratijo in kradejo dan na dan. Cela tropa tujerodnih ali renegatskih uradnikov dosledno dela na to, da se vse izjalovi, kar bi nam utegnilo biti v prid. Jasno je torej, da morajo nali politiki v prvi vrsti skrbeti, da se pomnoži mej nami itevilo onih državnih služabnikov, ki imajo kaj srca za
LISTEK.
Na grobu.
Spisala Matilda Serao.
Znano ni, jeli slikarja kdaj ljubila. Vzela ga je. Vsa velika hvala, s katero so slavili njenega velikega umetnika, je morda vzbudila v njej ljubav. Toda po poroki se je menda kmalu temu privadila, vse priznanje je ni nič več brigalo. Seveda, kakor toliko druzih ženskih, ni imela tudi ona niti pojma o umetnosti. Umetnost?— Brez-smotren luksust Kadar je videla svojega moža zamišljenega, vznemirjenega, je za-smehovalno zmajala z ramami. Razumela je, da prinašajo slike denar; toda ljudje, kateri so kupovali te slike, so se jej zdeli malo bedasti. Kadar ji je soprog pripovedoval o načrtu nove slike, je pač poslušala, toda s svojo malo roko je zakrivala lahno zdehanje. Ko je bil umetnik najbolj navdušen, tedaj mu je stavila vznemirljivo vprašanje: aLi meniš, da bode slika ugajala? Ali jo bo kdo kupil?"
On pa se je prestrašil ter postal mahoma malodušen. Žena ga ni razumela — on pa jo je obožaval. Ko je zapazil, da jo razmotrivanje njegovih idej dolgočasi, govoril ni ž njo nič več o tem. Svoje sanjarenje je obdelal zase. Ona pa se je začela
blagor našega naroda. Kdor pa niti njegovega jezika ne razume, tudi nima razuma za njegove nazore in težnje.
Kakor Čitamo v novinah, razpisani sta mesti sodnih tajnikov pri okrajni sod-niji v Celovcu in mesto sodnika v Pod-klofitru. Prošnje je vložiti do 29. t. m.
Pravica zahteva, da ae ta mesta podelijo le prosilcem, ki so slovenščine popolnoma zmotni
Pri okrajni sodniji v Celovcu so Se itak trije sodniki, ki so trdi Nemci. Čas je torej, da se pri sedaj se ponujajoči priliki jemlje ozir tudi na 17.000 Slovencev, ki žive v okrožji te sodnije. V podklošter-skem sodnem okraji biva poleg C534 Slovencev samo 1677 Nemcev (?) po zadnjem ljudskem Štetji. Sodnik je sam brez pristava. Ob sebi umevno je, da brez slovenščine ne more izhajati.
Vkljub temu se mi, ki poznamo brezbrižnost vladnih krogov za nas Slovence, opravičeno bojimo, da bodo imenovanja za navedena mesta nas prav neljubo iznenadila. Kaj nam pomaga potem vse jadiko-vanje in sklicevanje na osnovne zakone?
Odkar imamo v Celovcu slovenskega odvetnika, rešujejo se sicer vse slovenske vloge pri sodnijah v slovenskih krajih izključno slovensko. Ali včasih v kakšni slovenščini? Posebno sodbe so kaj čudovite v jezikovnem obziru.
In ni čuda! Od kod naj dobe uradniki potrebno spretnost v slovenskem ura-dovanji, katero so dosedaj zanemarjali sporazumno s svojimi predstojniki? Da se slovenščina v domačem kraji vdomači, k temu je nam treba domačinov ali vsaj uradnikov, veščih domačega jezika, drugače ne pojde, in Še dobrohotnost vlade bi nam pozneje ne pomagala.
Slovenske tiskovine, s katerimi so se sodnije na slovenskem Koroškem zadnje leto preskrbele, ležale bi zaprašene in zapuščene v kotu. In kazaje na nje bi naši nasprotniki rekli: Glejte jih, da so bile za Koroško nepotrebne.
Zginili bi sčasoma zopet tisti maloštevilni slovenski pečati, kar jih imajo ne-
doma dolgočasiti. Hotela je hoditi na iz-prehod, toda on je ni mogel spremljati. Puščal jo je hoditi samo, toda bil je na tihem strašno ljubosumen. Pri svojem delu pred stojalom je trepetal, kadar je mislil na to, da zro oči pustolovcev na njegovo ženo, da ji morda kdo kaj ljubeznivega šepeta ali hodi za njo. Barve na njegovem platnu so postale izrazitejše, strastnsjše. Kadar pa je bila Bianka zopet pri njem, tedaj ni nič vpraševal, ničesar zahteval ali oporekal. Dovolil je svoji ženi, da je imela vzprejemni dan, kakor imenitne dame, to se pravi, dovolila si je to sama, ne da bi bila veliko vpraševala. On je bil potem nekam v zadregi, razdražen in raztresen.
Razjarjeno je stresala s svojo zlato glavico, češ: „Ti umetniki!" ako mu je za-vratnica slabo stala, ali kadar je imel prste od barve umazane.
Peljala ga je tudi seboj na bal. Tam ae ni čutil domačega, on s svojimi oglatimi rameni, kateri bi bili skoro frak predrli, s svojim resnim obrazom, preko katerega je le malokdaj šinil nasmeh .. .
Do jutranje zarje je ostala ter plesala, kakor morejo le vitke, stasite, graoijozne, majhne dame plesati, on pa je gledal, kako je hitela iz naročja našemljenega noroa v naročje tepca aH zlobneža, vedno dobre votye, razkazujoča svoje dražesti osli rano-
katere sodnije. Mej temi se ve pečata deželne sodnije ni, in vendar zahteva doslednost, da bodi Se pečat slovenski, če je že rešitev slovenska.
Mi prezirani Slovenci boriti se moramo za vsako malenkost' in potem se nam zlobno očita, da smo m i malenkostni! Postave so za nas popisan papir.
A v tem slučaji se ne gre za nobeno malenkost. V pravni državi se mora vendar gledati na to, da razume sodnik ljudstvo, ki zaupno išče pri njem pravice. Dobro sporazuraljenje je poroštvo dobre sodbe.
Vestnemu sodniku mora obravnavanje s strankami, katerih ne razume, biti prava duševna muka. Temu se naj napravi vendar jedenkrat konec in konec bodi takim obravnavam v slovenskem kraji, pri katerih priprost tolmač posreduje mej sodnikom in ljudstvom.
Če sodnik slovensko zna, ne bo se mu zmračilo Čelo, ako le spregovore stranke slovensko besedo, in ne bo jezno in nedostojno silil, da naj opustijo svoj .bindiš" in lomijo raj še blaženo nemščino. Sodna dvorana bodi svetišče pravičnosti, kojega nihče ne sme oskruniti, najmanj pa sodnik sam — z narodno nestrpnostjo
Pristavljamo še, da sta izpraznjeni tndi mesti državnega pravdnika in sodnega svetnika pri deželni sodniji v Celovcu. Kar smo že zgoraj povedali, velja tudi tukaj.
Shod volilcev v »Narodnem domu".
V čegavem taboru stoje ljubljanski volilci, ali v taboru napredne narodne stranke ali pa v tabora nazadnjaških klerikalcev, se pokaže ta teden. Vsled novih davkov so se razmere v posamičnih volilnih razredih znatno spremenile, toda, sodeč po včerajšnjih shodih smemo reči, da je velikanska večina volilcev v naprednem taboru. Dočim je na shodu v „Katoliškem domu" bilo zbranih le kacih 70 do 80 mož, zbralo se jih je v „ Narodnem domu" nad 600, torej toliko, kakor jih že
žici nepoklicanih Toda ničesar ji ni očital, marveč bil iako vesel, kadar jo je smel zaviti v beli, s perjem okrašeni plašč ter jo peljati domov. V vozu je zdehala v polusnu, Ako jo je soprog boječe poljubil, je ostala nepremična ter se delala, kakor da bi poljuba ne čutila, da ga bi ne bilo treba vrniti . . .
V začetku je hitela vsakih deset minut v atelier, da bi ga s tem veselo iznenadila, in njega so ti poseti navdajali z blaženostjo, ker so nekoliko mračen kraj posončili z ljubeznijo. Toda k njemu je vodilo toliko stopnic, to jo je utrudilo, in zato ni šla več . . .
Orjaški mož, veliki umetnik je sklonil glavo ter razmišljal .. .
Nekega dne, znano ni ravno kdaj, pa si je izvolila umetnikova Žena ljubimoa. Bila je skoro vedno sama, brez dela, zanemarjena, radi tistih, — štirih črevljev poslikanega platna — kakor je dejala.
»Kajti ti veliki geniji niso rojeni zato, da bi postali dobri zakonski možje", je pripomnila.
In varala ga je z mirnim srcem.
Ljubimec je prihajal na dan vsprejemov, kakor mnogo druzih, jedel je pri rodbinski mizi, vedel je za vso razmere v hiši, aoprog pa nI slutil ničesar. Prijateljsko je stiskal roko onemu, kateri ga je oropal soproge.
dolgo  ni  bilo  na nobenem ljubljanskem shodu
Zborovanje je otvoril v imenu izvrše-valnega odbora napredne narodne stranke podžupan g. dr. vit. B lei weis-T rs teniški, kateri je v daljšem govoru pojasnil delovanje občinskega sveta od potresa sem. 0 potresu se je raznesla vest, da Ljubljana ne pride do miru in da si nikdar več ne opomore. Občinski svet ni obupal.  Imel je v svoji sredi moža, kateri ga je vzpodbujal k vztrajnemu   delu  na  korist  mesta in ljubljanskega prebivalstva. Od tedaj je občinski   svet  izvršil  več  znamenitih del. Zgradil je topničarsko vojašnico, vsled katere se je pomnožila garnizija   Zgradil je takozvano  meščansko  bolnico  s pomočjo vlade. To poslopje ni samo mestu v okras nego tudi siromakom  na korist,  kajti po potresu se je bilo bati, da siromaki sploh ne dobe več podpor, ako se ne posreči, na mesto   podrtega   poslopja   zgraditi novo. Občinski svet je dalje ustanovil višjo dekliško šolo, za katero prispevata država in dežela, tako, da troški zanjo niso preveliki, in končno je ustvaril  elektrarno, ki daje lepo in zdravo luč in ki bo že letos dala občini lep dobiček. Zgradba mestnega doma je povod silnemu natolcevanju zastopnikov. A zgradba bo vzlic temu jako koristna. S tem bo gasilstvo centralizovano,  tako da gasilci ne bodo več prepozno dohajali k požarom, kakor se je že Časih primerilo. Vrh tega bo v poslopji tudi pomočna postaja, katere že dolgo  pogrešamo.   To so tiste zgradbe, ki so se izvršile tekom štirih let in ki že zdaj nosijo deloma dobiček. Pro-jektovano je še marsikaj druzega. Zgradi se  nujno  potrebna ljudska kopel, velika ubožnica za 100 ubožcev v Vodmatu, ubožnica za ubožne rodbine v Gradiščah, dekliška šola in župnišče pri sv. Jakobu. Občinski svet lahko z mirno vestjo reče, da je delal koristno in vstrajno. Naj pride za njim kdorkoli, tako vestno in marljivo pač ne bo delal.   Govornik je končno pozval tiste, ki odobravajo delovanje občinskega sveta, naj pri volitvah glasujejo za napredne kandidate.   (Živahno odobravanje).
Vsi so vedeli — samo on ne. Saj to je na vadno tako' V resnici osamljen in zapuščen, je slikal izvanredne podobe. Jedno teh je kupil soprogin prijatelj za 12.000 frankov. .. . Sramota je prišla na dan, ljudje so govorili o tem, mož pa ni slutil ničesar. Kadar je govoril mojster o vrednosti prodane slike, tedaj se je žena njegova tako čudno smehljala, kakor da bi hotela reči: „ Ako bi me Karlo ne ljubil, gotovo ne bi nikdar kupil tvojega poslikanega platna".
Končno je vendar nekaj opazil. Bianka je hodila ob nenavadnih urah vun. Videli so jo, ko je vstopila v hišo, v kateri je stanovala Karlova teta. Začutil je vkljub svojemu slepemu zaupanju hud udarec. Govoril je ž njo o tem. Odgovorila mu je samozavestno, osorno. Dejala je, da ne trpi nikakih opazk. In molčal je.
Slednjič, ko je sumnja že prekoračila prag resnice, tedaj mu je le odgovorila: „Ako me bodeš žalil Še nadalje, te ostavim za večno! Nikdar več me ne boš videl".
On je molčal.
Nikdar, nikdar več nista zinila o tem niti besedi. Preveč se je bal, da bi ga v resnici zapustila. Tedaj je ustvaril svoje največje delo: „Paolo in France sca". Scena je temna. Z rujavim usnjem iztapecirana soba, katera nima razun izrezljanih miz in gotskih dvooken nikakega nakitja; sred] o
Župan Hr ibar je podal vsestransko sliko o mestnem gospodarstvu. Oklic, ka terega je izdala klerikalna stranka, kaže, kaj je njen namen V oklicu se očita obč. svetu, da Ljubljana prehitro napreduje, in da je treba to napredovanje zajeziti. Klerikalci torej zahtevajo, naj ostane Ljubljana — kakor pravi narodna pesem — dolga vas. Napredna narodna stranka ni tega mnenja. Kdor se zapira napredku, kdor ne uvidi, da je potreben stalen napredek, tisti je prespal polstoletja. Kdor ne koraka z napredkom, tistega bo kolo Časa zdrobilo! (Klici: Istina!) Ko je 1 1805. prišla potresna katastrofa, je vse obupavalo nad bodočnosti Ljubljane. Obč. svet je uvidel, da treba napeti vse sile in napraviti iz Ljubljane mosto. ki bo vredno biti stolno mesto dežele in središče slovenskega naroda. Napačno je mnenje, da tisti najbolje živi kdor ima svoj denar v hranilnici in porablja samo obresti. Veliko bolje se godi tistemu, ki svoje prihranke naloži v kakem podjetju, da ima od kapitala razen obresti še dobiček. Prav tako je z mesti. Mesta ne smejo zaostajati, nego se morajo razvijati, a če nimajo sredstev, si jih morajo izposoditi. Grdo obrekovanje pa je, kar govore nasprotniki in celo jeden kandidatov nasprotne stranke, da imamo členi obč. sveta dobičke pri mestni upravi nimam izraza, da bi mogel ožigosati tako podlost. Dobička nimam ne jaz ne drugi ^Viharno pritrjevanje) jaz celo dokažem, da imam izgubo.) Klici: Vemo! Burno pritrjevanje). Kakor pa je podlo to obrekovanje, tako je tudi podlo, kar nasprotna stranka govori o posojilih, ki so bila najeta za povzdigo Ljubljane. Če bi občina ne bila najela posojila, bi ne bilo ne vodovoda, ne klavnice, ne pehotne in topničarske vojašnice, ne elektrarne. Mesto bi ne imelo dolgov, pa tudi teh naprav bi ne imelo, ki donašajo dobiček. Klavnica, vodovod in pehotna vojašnica že zdaj nesejo dosti več, kakor je treba za obrestovanje in amortizacijo najetega posojila. Elektrarna sicer v prvem letu ni dala dobička, ali že sedaj je gotovo, da ga donese letos. Pri topni-čarski vojašnici mora občina doplačati 2000 gld. dokler se ne izvrši revizija vojaških taritov. To se zgodi prihodnje leto in upati je, da se uvrsti Ljubljana v višji razred. Ali tudi če se to ne zgodi — ali je obžalovati, da je občina prevzela to breme. S tem je dobila topničarski polk v Ljubljano, ki je privedlo v mesto mnogo denarnega prometa, a kako izgubo bi imelo mesto, ako bi se ne bilo dobilo tega polka, je pač jasno. Vsled elektrarne ima prebivalstvo še drugo korist. Plinova družba, ki je prej računala plin po 21 kr. je vsled uve-denja električne razsvetljave znižala to ceno na 14 kr. Ako bi ne bilo konkurence z elektriko, bi se to gotovo ne bilo zgodilo. Kje so torej tisti dolgovi, o katerih govore klerikalci, kje je tisto slabo gospodarstvo, katero očitajo občinskemu svetu ? Občina je razen posojil za navedene plodonosne naprave najela še brezobrestno in triod stotno posojilo pri državi   0 teh posojilih
sobe stoji majhen divan od črnega baršuna, na katerem leži vznak, mrtva z belim, smehljajočim obrazom Francesca, — bela lisa na črnem ozadju — s sklenjenimi prsti. Na tleh ubit, mrtev, bel, z ramo na postelj naslonjen, glavo blizu Francesce. leži Paolo. Na krilu Francesce je kri, kri na Paolovem zavratniku in tudi na tleh strjena kri. Človeku se zdi, kakor da s« glavi še poljubu-jeta. Lanciotta ni tu; toda on je povsod Ta odsotnost napravlja velikanski, umetniški ef«kt. Vse deluje trezno, strogo, tragično, tudi poljub. Tu ni nič narejene mimike, nič komedijantskega.
To je bila njegova najboljša slika. Ljudstvo je bilo očarano. Soproga pa se je smehljala, motrila je ostro sliko ter hvalila obleko Francesce, druzega nič. Slikar je izrekel željo, da slike ne bi prodal. Toda soproga je želela, da se proda, in bila je prodana. Istega leta je umrl slikar na bolezni, katera se baje loteva premožnih mož. —
Včeraj sem šla mimo njegovega groba. Na njegovem spomeniku objokujeta v bolestnih verzih dva Človeka še vedno njegovo prezgodnjo smrt. To sta njegova soproga in njegov prijatelj — Še živi izdajstvo — to je napisano na mramorju, pod svetlim solncem, pod ažurnim nebesnim obokom, mej cvetlicami, — to brezstidno izdajstvo nad okostjem umetnika,
se   res lahko reče, da ne bodeta nesli
obresti. A to je tudi jedino, kar je resnično, vse drugo je laž ? Ali naj bi bila občina teh posojil ne sprejela? Ali bi se bil mogel naj-zabitejši klerikalec zapreti potrebi, da vzame to posojilo, ko je bilo toliko hiš razrušenih in je bilo treba prostora iz zdravstvenih in iz prometnih ozirov? Gotovo ne! Občinski svet je pa priredil tudi efektno loterijo, ki je nesla občini 60000 gld. čistega dobička. Ne vem, če bi bilo ši-rokoustnim klerikalcem prišlo na misel, prirediti kaj tacega. (Živahno pritrjevanje.) Kar se tiče brezobrestnih posojil trgovcem in obrtnikom, je pripomniti, da so jih le nekateri vračali, da pa se je vračevanje ustavilo, ko je bil župan pri cesarju v Ischlu in mu je pojasnil, da treba milejše postopati. Zdaj se Čaka z vračevanjem, in župan je že odredil natančne preiskave, da se začne energična akcija za popolni odpis brezobrestnih posojil. Nasprotna stranka ve, da se trudimo, izposlovati odpis teh posojil. Prav zato hoče letos po-poskusiti, da spravi nekaj svojih petelinov v občinski svet, ki bi potem skozi okno kikirikali, da bi stranka rekla: Glejte, mi smo dosegli odpis posojil, če bi nas ne bilo, bi se nič ne bilo storilo. (Živahno pritrjevanje.) Hiter napredek mesta je potreben, da pride v mesto več prometa. Obč. svet se zlasti trudi, da privabi bogate tujce, ki bodo dali prebivalstvu kaj zaslužka. Le od tega je odvisno, da se promet povzdigne. Drug način, povzdigniti promet, je ta, da se ustanovi kaj novih obrtnih podjetij in da se dobe Železniške delavnice v Ljubljano. Pridobitev teh delavnic je odvisna od kolodvora. Železniški minister je županu naznanil, da je izdelan načrt za kolodvor in da bo v kratkem komisijonalni ogled. Odobravanje. Tudi o nakladah se veliko govori. Obč. svet je na županov predlog sklenil, pritegniti samo največje davkoplačevalce, kakor železnice, kranjsko hranilnico itd. tako bi ne bil naložil doklad pri do marini, zemljarini in najnižji obrtarini, a deželni odbor je ta sklep ovrgel. Kdo pa je kri v, da so se naklade zvišale? Prav klerikalna stranka in nihče drugi. Klerikalci so vzrok, da je dež. zbor vzel mestu skrb za šole in pritegnil mesto, da mora prispevati k troškom za celo deželo tako da plačuje sedaj tretjino vseh dež. naklad. To je vzrok obre-menjenju in tega obremenjenja so krivi klerikalci. Župan je končal svoj govor, kateri je obudil opetovano naj živahnejše odobravanje z apelom na volilce, naj volijo kandidate narodne stranke.
Govorili so nadalje še volilci gg. Hribar, Železnikar, na čegar vprašanje, kdaj pride na dnevni red volilna reforma, je odgovoril župan Hrib ar, daje klubu obč. svetnikov predlagal, naj se ustanovi četrti volilni razred, v katerem bi imel volilno pravico vsakdo, ki je 24 let star, nadalje gg Žan, Turk, Tosti in Turna, na kar je predsednik shoda podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniški s primernim ogovorom zaključil zborovanje.
V LJubljani' 24 aPnla-
K položaju.
„Pester Llovdu* se piše z Dunaja, da bi se po rabi § 14. pri reditvi jezikovnega vprašanja ne ustavljale tudi nekatere stranke levice. Dopisniku se zdi, da na obstrukcijo proti jezikovnemu zakonu skoraj ni misliti, in ako se začne parlamentarni stroj premikati, bi ga bilo težko zopet ustaviti, kajti občinstvo si parlamentarnega dela želi, in je to jedina pot, da se začne reševati vprašanje glede gospodarske nagodbe. Tega žele premnogi levičarji in se zato § 14. v jezikovnem vprašanju principijalno ne ustavljajo. Nova večina.
Berolinska „Germani a" si je konstruirala novo večino pod vodstvom kneza Alojzija Liechtensteina. „Germama" računi s krščanskimi socijalisti, katoliško narodno stranko, nemškimi naprednjaki, s Poljaki in s Slovenci. Seveda bi ne manjkalo tudi ustavovernih veleposestnikov. Pomnožitev avstro-ogerske armade.
„Hamburger Nachrichten" poročajo, da se pomnoži avstro-ogerska armada po nemškem vzgledu, in da bode veljala ta pomnožitev, ki pa se izvrši polagoma, 100 milijonov. Prvi obrok bode znašal 20 milijonov. Naša armada se poveča za cel kor, poviša pa se tudi efektivno stanje čet, iz-veča se topničartvo, ter se vpeljejo hitro-strelni topovi. Naša armada je mej arma-
dami velevlaatij prva sa najmanjšo, t j. italijansko. Nadkriljujejo nas Nemci, Francozi, zlasti pa Rus1.   Naša armada šteje
15 korov, 31 divizij pešakov, 5 divizij konjeništa, 466 bataljonov, 252 eskadronov, 254 baterij, 18 bataljonov pešakov topni-carjev, 15 bataljonov pionirjev in železničarjev, vojaško poveljstvo v Zadru s 8 bataljoni in polk trdnjavskih topničarjev. Nemška armada pa ima 23 korov, 43 divizij pešakov, 46 divizij konjaništva, 625 bataljonov, 465 eskadronov, 17 lovskih de-tachementov na konjih, 574 baterij, 44 bataljonov pešakov topničarjev in 23 pionirskih in železničarskih bataljonov. Naša armada je torej manjša od nemške.
Proti Mac Kinlsyu.
V Ameriki se množe glasovi proti Mac Kinleyu radi F i I i p i n. Demokrati agitirajo po vsej deželi proti Mac Kinlevu in za Brvana. Zato je opustil predsednik misel, poklicati še 30000 mož na Filipine, ter so se začela prav resnobna pogajanja s Tagali.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. aprila.
— Nadvojvoda Evgsn je prišel v soboto v Ljubljano in to v zadevah nem škega viteškega reda in je včeraj popoludne zopet odpotoval.
— Današnje občinske volitve. Pri današnji volitvi iz tretjega razreda ni nobena lista kandidatov dosegla absolutne večine. Za kandidate narodne stranke je bilo oddanih 582 glasov, za klerikalne kan lite 442, nemški kandidat pa je dobil 173 glasov. Kandidatom narodne stranke manjka do absolutne večine samo 14 glasov, klerikalcem pa 154 glasov. Do ožje volitve pride vsled tega, ker so se volitve udeležili tudi Neme, ki so glasovali samo za svojega kandidata. Volitev je sijajno dokazala, da ima napredna narodna stranka tudi v tretjem razredu znatno večino nad klerikalci. Ti so danes pa že napeli vse svoje moči. Njihova agitacija je bila tako silovita, da kaj tacega že veliko let nismo doživeli. Duhovniki in njihovi pomagači so spravili zadnjega svojega moža na volišče. Če pri takem naporu letos niso zmagali, ne bodo nikdar. Vsakdo, kdor ljubi naše stolno mesto, kdor mu želi, da bi pro-
cvitalo in se razvijalo, ima sveto dolžnost, da pri jutrišnji ožji volitvi glasuje za kandidate narodne stranke. Zmaga podivjanih klerikalcev bi bila madež za Ljubljano, prava sramota za vse prebivalstvo. Volilni odbor narodne stranke ima prav, ako v današnjem svojem oklicu naglasa, da bi Lj ubij ana postala kmetska vas, kjer z apovedu-jeta duhovnik in še kak cerkovnik, ako bi zmagali klerikalci. Klerikalna agitacija je bila skrajno divja. Zlasti so se odlikovali duhovniki, začenši od šentpeterskega kaplana Plečnika gori do kanonika Rozmana. Jutri je čas pokazati, da so ljubljanski volilci možje, ne klerikalne podre pne muhe, čas je pokazati, da je mesto duhovnikovega delovanja cerkev, v posvetnih rečeh pa da hočemo sam* odločevati. Naj torej vsak naroden in napredno misleč volilec zanesljivo pride! Glasovnicesebodo danes razdeljevale, a če bi je kdone dobil, jo dobi jutri na volišču. Isto tako veljajo danes o d d a n a p o o b 1 a s t i 1 a i n s m e vsakvolilec glasovati za tistovo-1 i 1 k o, za katero je glasoval danes. Na noge torej, someščani. Ako stori jutri vsakdo svojo dolžnost, potem poderemo v prah klerikalnega zmaja, uničimo črno vojsko in ohranimo našemu mestu častno ime. Pokažite volici, da je Ljubljana, in da je napredna, svobodomiselna v resnici bela naša Ljubljana.
— Klerikalna taktika. Sobotni ^Slovenec" pravi, da je župan te dni bil na barju, da je tam delil podpore in agitoval za volitve Za laži niso duhovniki okrog „Slovenca" nikdar v zadregi in v obrekovanju se odlikujejo po železni doslednosti. Župan je bil res na barju, in sicer v četrtek, ni pa delil nikakih podpor in sploh ni govoril z nobenim Barjanom. Šel je bil na Barje z dvornim svetnikom dr. Meisslorn, kateremu je pokazal svet, ki ga hoče mestna občina prepustiti za kmetijske poskuse I To je resnica, vse drago, kar poroča „Slovenec", pa je navadna laž.
— Olas Is občinstva. Gg. arhitektom in J stavbinskemu odseku prihodnjega kleri-
kalnega mestnega občinskega sveta pa še komu drugemu dober svet! — Sobotno številko blagoslovljenega .Slovenca", ki se kar cedi najžlahtne še gnojnice, ki jo poli v % po občinskem svetu ljubljanskem in kandidatih narodne stranke, je še jako, jako primerno zabelil še č. gospod iupnik Rozman s temeljito, pa poljudno razpravteo o — straniščih — (ali — v „Slovencevem" jeziku — »sekre-tih") šentjakobskega župniIča! Dober tek" Poklicani faktorji bodete sedaj vsaj znali delati načrte za razne, bodisi čisto azasebne", bodisi .širšemu občinstvu" dostopne fa-rovške „arhive"! Toda šalo na stran. Če bi bil g. župnik v svoji umevni zadregi celo stvar pojasnil privatno svojemu pre-ronogopisnemu gospodu, ali pa če bi bili imeli gospodje uredniki „Slovenčevi", ki sede sicer na viru vse božje in človeške modrosti, malo več zdravega razuma, pa bi sedaj nič — ne smrdelo I Pa brez zamere!
— Klerikalna omika. Včeraj zvečer je sedel v gostilni v .Katoliškem domu" neki mladenič, rodom iz Trsta, in čital naš list. Dotičnik je stalni gost v tej gostilni in popolnoma nedolžen človek. V gostilni pa je bila zbrana tudi ki erikal na garda ter je župana, obč. svetnike in druge ljudi grdila in zasramovala, kakor že znajo ti ljudje. Na čelu te garde so bili Breskvar, Kregar in Štefe. Ko zagledajo v mladeničevih rokah naš list, planejo kakor lačni cucki na mladega moža in mu hočejo iztrgati iz rok naš list. Padale so pri tej priliki prav robate besede, ztasti tudi na adresi tržaških Slovencev, in malo da niso mladeniča vzeli v delo tako, kakor so neki neznanci zadnjič obdelali Štefeta pri mesarskem mostu in Kregarja, ko je na begu iz Vodraata ob-visel na nekih plankah in se natančno seznanil z različnimi podplati in palicami. Značilno je, da je pustil gostilničar Zalar svojega aboniranega gosta insultirati, in da je še pritrjeval klerikalnim surovežem, ko sicer vedno zabavlja in vzdihuje, da bi pridobil kaj liberalnih gostov.
— Deželni zbor kranjski ima jutri sejo. Na dnevnem redu je tudi realčni zakon, pri katerem se utegne okoli 12. ure razviti jako zanimiva razprava. Nadalje je na dnevnem redu: Utemeljevanje samo stalnega predloga gospoda poslanca Franc Povšeta, zadevajočega olajšave pristojbin, pri podedovanju in prevzemanju malih in sred njih posestev. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) društva zdravnikov na Kranjskem za prispevek za Loscbnerjevo ustanovo; b) prof. Alfonza Pavlina za podporo za izdajo herbarija kranjskih rastlin; c) dramatičnega društva v Ljubljani za brezplačno prepustitev lož v deželnem gledališči. Ustno poročilo finančnega odseka o samostalnom predlogu gospoda poslanca Andreja Kalana glede dovolitve kredita v svrho prireditve obrtne razstave v Ljubljani. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva pri sv. Joštu za ustanovitev okrajne ceste iz Vrzdenca proti sv. Joštu; b) županstev Trata, sv. Jošt in Horjul za napravo okrajne ceste iz Vrzdenca na Trato; c) županstva Polhovgradec, da se okrajna cesta Ljubljana - Dobrova - Polhovgradec podaljš a kot občinska cesta do sv. Jošta; d) občanov iz Vodic za uvrstitev občinske ceste od Kosez do Povodja mej okrajne ceste.
— Karol Pleško f. Dne 23 t. m. je ob '/s5. uri popoludne po kratki bolezni za kapjo umrl v Ljubljani g. Karol Pleško, c. kr. sodni nadsvetnik v pokoju, jeden najbolj čislanih in spoštovanih narodnih naših someščanov. Kot meščanski sin rojen v Ljubljani dne 28. januvarja 1834. je rajni Pleško prebil maturo z odliko leta 1852., pravoslovne nauke 1. 1856. na Dunaju in je potem vstopil za konceptnega praktikanta pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Po dovršeni politični in sodni praktični izkušnji je služil najprej kot vladni koncipist, pozneje kot okrajni komisar pri politični upravi v Litiji, v Kranjski gori, v Postojini in Planini. Leta 1870. je bil imenovan za c. kr. sodnega adjunkta v Kamniku, pozneje za ces. kr. okrajnega sodnika v Črnomlju, na Vrhniki in v Litiji. Leta 1881. je postal svetnik !pri okrožnem sodišču v Novem mestu, odkoder je bil v jednakem svojstvu prestavljen leta 1886. v Ljubljano. Po več nego 42letnem službovanja je stopil meseca novembra 1808. v stalni pokoj ter je bil ob tej priliki odlikovan z naslovom in sna-
čajem c. kr. sodnega nadavetnika. Pokojni nadavetnik Pleško je imel zaradi tvojega blagega srca, zaradi svojega umerjenega, taktnega vedenja in zaradi svojega živahnega temperamenta po vseh krajih, koder je služil, veliko prijateljev in je povsod kot vesten uradnik in ljubezniv družabnik ostal ▼ najboljšem spominu. Dasiravno večkrat bolehen, je zadnja leta a posebno spretnostjo in točnostjo vodil porotne razprave. Kot dijak je svoje počitnice navadno preživel pri prijatelju svojega očeta, slovenskem pisatelju Matevžu Ravnikarju Požen-čanu in se je tako od mladih let navzel tistega domorodnega prepričanja, ki mu je ostal zvest do zadnjega diha in katerega tudi kot uradnik nikdar ni zatajil. V aktivno politiko se ni vtikal, zanimal se je pa za vsako javno vprašanje, podpiral vsa narodna društva, bil mnogo let jako delaven odbornik „Pravnika", do svojih poznih let je kupoval in prebiral slovenske politične in leposlovne knjige in časopise, tako da je naše starejše in mlajše pesnike in pisatelje poznal tako kakor malokdo njegovih vrstnikov. V srečnem zakonu živeč z Marijo roj. Lenasai, je zdaj zapustil štiri hčerke, ki žalujejo za svojim predragim in predobrim očetom. Bog ti daj večni mir, zlata duša slovenska!
— Osebni davki. C. kr. davčna administracija naznanja i Vsled premembe dosedanjih določeb izvršilnega predpisa k IV. poglavju postave o osebnih davkih pri stalnih službenih prejemkih, kateri so se v teku zadnjega davčnemu letu predido-Čega leta zaradi povišbe, nakazanja kvin-kvenije, jegulacije plač itd. povikšali, za odmero osebne dohodnine niso več mero-dajni celoletni zvikšani službeni prejemki, kateri so se v zadnjem letu pred davčnim letom zares izplačali. Ker se ima ta določba vporabiti že pri odmerjenju osebne dohodarine in plačarine za letošnjo leto, se oni davčni zavezanci, kateri so njihove letošnje napevedi sestavili po poprejšnjih strožjih določbah izvršilnega predpisa ter so tedaj v napovedi vstavili celoletne po-vikšane službene prejemke, v njihovi lastni koristi vabijo, do konca tekočega meseca njih napovedi popraviti, ker bi se sicer moralo smatrati, da v napovedih vstavljeni zneski predstavljajo one službene prejemke, ka' ere so se jim leta 1898. zares izplačevali, iz izvzemši slučaj, da je ali iz napovedi ali pak iz naznanil dotičnih služ-bodajavcev v službenih prejemkih izplačanih leta 1898. razvideti ravno nasprotno Premembe vsled regula' ije plač državnih uradnikov se bodo, ker so podpisanemu uradu v posameznih zneskih natančno znani uradnim potom v poštev vzeli ter jih ni potreba od posameznih državnih urabnikov naznaniti. V predstoječim omenjeni popravki napovedi se lahko izvrše ustmeno ali pismeno pri podpisani c. kr. davčni administraoiji s kratkimi nekolekovanimi vlogami, v katere jo poleg imena in dostojanstva dotičnega uslužbenca vpisati poprejšnje ter nove službene prejemke s ce loletnimi zneski, nadalje tudi čas spremembe. — C. kr. davčna administracija v Ljubljani, 21. aprila 1899.
— ,,Glasbena Matici". Jutri ob 8. uri zvečer je v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" glavna skušnja.
— Pevskega društva „Ljubljane" včerajšnji prvi letošnji izlet k BJožefuu v Št. Vid se je kljub slabemu vremenu prav dobro obnesel. Pelo se je mnogo in lepo. Tudi govorilo se je veliko. Nasvet predsednika Gutnika, naj se ustanovi zopet mešani zbor, je bil z vsestranskim navdušenjem sprejet in je bil isti pooblaščen, naj svojo željo čim prej izvrši. Drugi izlet je prihodnjo nedeljo kav Luciji, na S karu čn o, katerega naj se tudi prijatelji narave in petja udeleže*. Sestanek ob l.IVs-uri dopoludne pri „Figi". Izletniki se odpeljejo z gorenjskim vlakom do Vižmarij, potem peš dalje.
— Oprošeni napadaloi. Vsakdo se še spominja surovih nasilstev, katerim so bili lansko leto meseca avgusta izpostavljeni udeležniki pevske slavnosti v Celju. Celjski Germani so takrat slovenske goste obmetavali s kamni in z gnilimi jajci ter jih polivali z vsakovrstnimi tekočinami, celo s hudičevim oljem. Orožniki so takrat več napadalcev in tiagranti vjeli in areto-tovali. Zdaj je prišla stvar pred sodišče. Razen znanega blagajnika celjske bolniške blagajne Oeohsa je bilo še devet oseb toženih radi hudodelstva Javnega naallstva.
Orožniki so za obtožence izpovedali jako neugodno. Sodišče je vse obtožence oprostilo.
— Trpinčenje živsli. Franc Cirar, delavec v Vodmatu, je danes zjutraj na dvorišču nekega posestnika v Vodmatu vjel kokoš in jo tako stisnil, da so šla črevaod nje. Policija je Cirarja prijela in kaznovala
— Nepreviden voznik. V soboto je neki voznik tako naglo pridrvil po Tržaški cesti, da se mu Ranzingerj evi hlapci, ki so jezdili konje domov, niso mogli izogniti in je voznik zadel z vozom v jednega konja in ga tako rani), da je konj čez tri ure potem poginil. Konj je bil vreden okoli 400 goldinarjev.
— Na oesti umrl. Miha Habak iz Loke p ri Mengišu napotil se je v ljubljansko bolnico zdravit se. Na poti blizo nove topničarske vojašnice je obnemogel, se zgrudil na tla in umrl.
— Poskusen vlom. Danes ponoči so neznani storilci v uličici mej „Tonhale" in Kastnerjevo hiso poskušali ulomiti v Kastner-j evo klet. Izruvali so opeko z zidu pri oknu, a okenjaka s pažem niso mogli odstraniti, in se je poskus uloma ponesrečil.
— Samomor. Kulturni inžener v Ljubljani, gosp. Edvard Pour, se je v Celovcu ustrelil. Pokojnik, poštenjak in jako delaven mož, ni imel sreče v življenju in so ga brezdvomno materijalne skrbi pognale v smrt.
— Morilec Friškovica. Lani v septembru je zabodel nekdo v Gorici Slovenca
FriŠkoviča, ne da bi mogla preiskava dognati zavratnega morilca. Nedavno so zaprli v Trstu dninarja Zankolichu, ker je umoril svojo soprogo. Mej preiskavo pa se je pojavilo mnogo znakov, da je Zan kolicb oraoril Friškovica.
— Jugoslovanska akademija v Pragi. V društvu „Šumadija" združeni Jugoslovani prirede dne 3. maja v veliki dvorani zofinski
pod protektoratom barona dra. Ladislava Riegra in ob sodelovanju odbora čeških dam jugoslovansko akademijo na korist slovenskim šolam na Koroškem.
— Koncert v „Narodni kavarni" je moral sinoči, v nedeljo izostati, ker se je odpeljala vsa godba v Ormož k neki slavnosti, katere se je udeležil tudi nadvojvoda Evgen. _
* Urednik   srbskih  „Malih novin" oproščen.   Pred meseci se je pripetil v nekem dunajskem hotelu v velikem mestu sicer jako navaden, vender pa v tem slučaju  veliko  senzacijo   obujajoč dogodek. Urednik opozicijonalnih „Malih novin" Bo-huslav S a vic je hotel ustreliti svojo ljubico, igralko gospo  Drago Štefanovičovo. Te dni se je vršila sodna obravnava in Savid je bil oproščen. Preiskava je dognala, da je postopal Savič v razumljivi razburjenosti in silni užaljenosti, ko jo napadel svojo ljubico. Savio je bil še nedavno veleugleden mož, toda nemoralna igralka — ki ni lepa — ga je znala navezati nase, da je pozabil na vse ter se je zanje kompromitiral. Igralka pa ga je varala, ljubimkala z drugimi ter se končno celo zaročila z nekom. Savid je igralko prisilil, daje šla z njim na Dunaj, kjer je upal. da jo priveze popolnoma nase, toda igralka ga ni marala več. V besni žalosti jo je hotel ustreliti in sebe, toda igralka je to preprečila.
* Čuden pojav. Septembra in oktobra meseca pr. 1. se je na morju na amerikanski obali pojavila izvanredna prikazen. Voda mej Bostonom in New-Yorkom je postala mahome rudeča in gosta ter je jako smrdela. Nekaj dni za tem pa so našli na bregu velikansko število mrtvih rib in drugih vodnih živali. Strokovnjaki so dognali, da so to vodo napolnilile infu-zorije Te mikroskopične živalice so rudeče
barve, ter so se prikazale v tako velikem številu, da belih školjk, katere so bile vsaj decimeter pod vodo, ni bilo mogoče več videti. V jednem samem cm8 vode je bilo na 5800 infuzorij.
* 105 let star. Kakor poročajo iz Belgrada je te dni v vasi Dobra v okraju Golubac umrl kmetovalec Živan Mirko, kateri je dosegel visoko starost 105 let. Bil je skoro do zadnjega povsem zdrav; umrl je vsled prehlajenja. Njegova mati je tudi živela 100 let. Pokojnik je veliko kadil, a prav malo pil.
* Monte Carlo. Dne 31. marca t. 1. so se sklenili računi o dobičkih in stroških, katere donaša to zbirališče mejnarodnih
igralcev, čistih dohodkov je imela družba za 25,100 000 frankov. Knez Albert je dobil za minolo leto na dividendah pol milijona frankov. Poleg tega je dobil knez še 10 milijonov fra nkov za podaljšanje koncesije. Vsega skupaj dobi knez za bodočo dobo 50 let, za katero je dovolil družbi, da ima igralnico, še 25 milijonov frankov. Razen tega mora plačati dražba vse stroške vlade in uprave. Monakovčani ne plačajo nič davkov, niti carin; šole, vojska, policija, uradniki, ceste, vodovodi, razsvetljava ne veljajo nič, kajti vse plača družba. Gotovo so ti stroški velikanski, a še mnogo večji so dohodki iz igralnic, ki donašajo akcijonarjem vsako leto ogromne svote. Monte Carlo in Monaco sta pravcati raj na svetu, ki pa požre vsako leto veliko ne-nesrečnih igralcev in igralk
* Zaroka črnogorskega prestolons-slsdniks. V soboto, 15. t. m je naznanil knez Nikolaj, obdan od vseh členov knežje rodbine, s terase svoje palače ranogobroj-nemu narodu, da se je princ Danilo v Pe terburgu zaročil s princesinjo Juto. Narod je sprejel vest z radostjo, ter so vso noč grmele puške in topiči. Narod si je želel baje rusko princesinjo za bodočo vladarico. Vendar pa je uplivala vest, da je bil pri zaroki posredovalec sam car, pomirljivo. Brzojavno so čestitali knezu ob zaroki Danila cesar Franc Jožef L, car Nikolaj II, cesar Viljem II, sultan, kraljica Viktorija, srbski kralj Aleksander in drugi suvereni.
* Vulkan kupljen. Neka angleška družba, ki dela žveplo, je kupila vulkan Popocatepetl za 250 000 dolarjev. V ustju vulkana so namreč največje plasti žvepla.
* Kuga mej papigami. V Rimu se je pojavila mej papigami neka Čudna nalezljiva bolezen, katere ai ne more nihče raz-tolmačiti. Oblast je izolirala 500 ptic, od katerih je že 14 poginilo.
* Okostnics v dimniku. Ko so podirali Karlovo vojašnico v Budimpešti, so našli v dimniku troje okostnic. Preiskave so dokazale, da so okostnice dveh moških in jedne ženske, ter da so bile že vsaj 25 let v dimniku
* Zveza beračev. V Filadelfaji se je združila velika množica beračev, katera je sklenila nasprotovati raejsebojni konkurenci. Ta zveza je razdelila mesto v več delov, in v vsakem delu mesta sme prosjačiti gotovo število beračev. Vsak člen mora plačati v društveno blagajno na leto neki prispevek; in ako katerega izmej njih redarstvo radi beračenja zapre, plača društvena blagajna zanj določeno kazen. Ako kateri beračev noče pristopiti k društvu, prena-polnijo členi društva njegov okraj, da ima tako velik ansko konkurenco. Če pa še to ne pomaga, se nekateri berači lepo oblečejo ter ga kakor meščani pri redarstvu radi beračenja zatožijo.
Telefonična in brzojavna poročila.
Ooriška kriza.
Gorica 24. aprila. Novi dež. glavar Pajer je razglasil pismo, katero je pisal dr. Gregorčiču v odgovor na njegovo naznanilo, da slovenskih poslancev ne bo v deželni zbor, dokler se ne ugodi njih opravičenim zahtevam. V tem pismu se drzne trditi, da Lahi nikoli niso nasprotovali nobeni pravični slovenski zahtevi, in da bo skušal doseči porazuraljenje s Slovenci.
Avdijenca.
Dunaj 24. aprila Cesar je danes sprejel finančnega ministra dra Kaizla v posebni avdijenci.
Demontirane vesti.
Dun a j 24. aprila. Tukajšnji listi so včeraj poročali, da je neki mladi mož se kardinalu Gruschi predstavil kot netjak necega ogerskega ministra in ga vjel, da mu je izročil ček za 35.000 gld. Kardinal Gruscha demontira danes to vest v „Frem-denblattu".
Budimpešta 24. aprila. „Budap. Corr." dementuje vest, da postane bivši predsednik poslanske zbornice, Dezider Szi-lagy, minister notranjih del.
Proti delitvi Tirolske.
In o m os t 24. aprila. V Gossensassu so hoteli nacijonalci imeti javen shod, kateri pa je okrajno glavarstvo prepovedalo. Vršil se je na povabljence omejen shod, kateri je odločno proteatoval proti razde-
litvi Tirolske v laško in nemško upravno skupino. _
Št. 952, prez.
Z ozirom na brzojavno poročilo iz Gradca, katero je priobčil „^lov. Narod* pod naslovom: „Nemška nesramnost" v št. 87. od 17. t. m, zahtevam na podlagi § V.), tisk. zak, da sprejme „Slov. Narod* v svojo prihodnjo številko naslednji popravek :
Ni res, da bi bili uradniki na čast dvornemu svetniku Gaubvju, ki je stopil v pokoj, priredili banket, pač pa je res, da so uradni ki finančne uprave iz Gradca, Brucka in Maribora dvornega svetnika Gaubvja v nedeljo t. j. 17. t. m. ob 10. uri dopoludne v uradnih prostorih c. kr. fin. okrajne direkcije v Gradci slovesno počastili. Ta slavnost je imela služben značaj.
Dalje ni res, da bi bil dvorni svetnik Gauby ob ti priliki rekel, da „nenemški uradniki oškodujejo državo", pač pa je res, da se ni n iti v mojem nagovoru na dvornega svetnika niti v njegovem odgovoru omenilo nenemških uradnikov z najmanjšo besedo.
V Gradci, 21. dne ap.ila 1899. C. kr. dvorni svetnik in   finančni deželni direktor :
(Podpis nečitljiv.)
Pozor!
Agitatorji narodne stranke, danes ob 7. uri v „Narodni dom", kjer je zbirališče vseh volilcev III. razreda.
Narodni volilni odbor.
Pojasnilo.
„Slovenčevemu" sobotnemu poročilu, da sem „pri belem dnevu, opoludne, v „Zvezdi", s pestjo surovo napadel ljubljanskega duhovnika", mi je dostaviti, da je dotični duhovnik, čigar ime je »Slovenec* zamolčal, urednik „Slovenskega Lista*, kurat K o b 1 a r.
M. Malovrh.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) IX.
Zopet je bila nedelja. Razmere v hiši sodnega predsednika so postale še slabše. Asta, ki je navadno prišla očeta pozdravit, bila je doslej nevidna. Štefaniji je bilo tudi tesneje pri srcu, odkar je oče vse vedel; komaj se je upala mu v oči pogledati. In Roza je bila žalostnejša, kakor vse te zadnje dni. Bolj ko se je topila v so-žalji s sestrami, tem večje je bilo hrepenenje po možu, zlasti če je bila sama, kakor sedaj.
Predsednik deželne sodnije sedel je, kakor vedno, če je bil prost, pri svoji pisalni mizi, polni aktov. Sicer je delal, a bil je raztresen. Saj je ravnokar neko odredbo pomotoma prečrtal! Ta akt, unikum v njegovi praksi, bi gospodje referendarji gotovo z velikim začudenjem ogledovali. A danes mu ni bilo mogoče imeti svoje misli jedino le pri tatvinah, goljufijah in telesnih poškodbah, kakor druge dni, da skrbno dožene svoje delo.
Tako dobre namene je imel s svojimi hčerami! Ko mu je umrla žena, obljubil si je, da jim bo oče in mati. In komaj polovica te naloge se mu je posrečila ! Ta neumnost s Štefanijo, Rozina velika nesreča, in končno: je-li z Asto vse v redu? Vtem vstopil Astin mož.
Še bolj ko navadno kazal je danes baronov obraz mlačnost in blaziranost; bil je malo zaspan, a v obleki in v vedenji, ko vedno, popoln kavalir. Z namenom začel je govoriti o vsakdanjih rečeh. Končno pa je izustil malomarno: „0če, jaz bi imel majhno prošnjo do Vas."
Popolnoma brez vsake zle slutnje se je stari gospod pripravil, da ga posluša, ter še s prijaznim pogledom vzpodbudil zeta k nadaljevanju.
„Jaz sem," je dejal baron, „v denarni stiski in bi Vas prosil, da mi pomagate " Sodni predsednik je bil neprijetno iznenađen. Bil je pri vsi ustrežljivosti proti svojim hčeram vendar ravno v denarnih zadevah jako natančen. Radi tega se tudi do sedaj nikdar nista upala, ne Asta ne njen mož, kaj tacega prositi. Vse jedno je s prisiljenim nasmehom vprašal: „Pa menda le malenkost — kaj ?" (Dalje prih.)
Umrli so v Ljubljani:
18. aprila: FrančiSka Frohlich, nradnikova žena, 2s let. Mestni trg St. 2J, vtrpnenje srca.
2"» aprila: Terezija Zagore, delavka, 31 let, Florijanske ulice St 3*V jetika. — Tarsila Menija Resman, uamiljenka. 25 let. lla<leckega cesta št 11, jetika. — Gregor Tr lina, poslovodja, 68 let, Dunajska cesta St. 36, mrtvoud. — Jožef Sterbenc, umirovljeni duhovnik, 84 let, Rožne ulice St. 17, mrtvom!
21. aprila: Mihael Habati, berač, 68 let, je umrl med vožnjo od Trzina v Ljubljansko bolnico na D.inajski cesti vsled starosti.
V deželni bolnici:
18. aprila: Jožef Bečan, dninar, 00 let, pljučni eni rizo m.
Meteorologično poročilo.
Vitina n. i morjem .H •<<•_ m.   Srednji »rmiMit lUk *3il O mm
Stanje i y>
C   Ča« o pa-   haro- ^ w
Ž£   zovanja    metra e g
v ram =5
Vetrovi
Nebo
n
■u
22. 9. zvečer  732 4     11 5 si. jzah.'d skoro jas. B
2:'..  7 ziutraj 73tVl
,    2. popol   737 6
I _| _J.
.   9. zvečer   739 2
24.  7 zjutraj   7413 ,    2. popol.   738 8
a
8 7 sr jvzhod     dež L„
9 5 moč. jjvz . del. jasno čo
7'5 sr. jzahod del. jasno S
4 1 si. svzhod 128 sr.svzhod
jasno jasno
3
Srednja temperatura sobote in nedelje 127° in 8-6". normale: 10 S3 in 110°.
ZDvLiiaJslsa. borza
dne" 24. aprila 1899.
Sktipni državni dolg t notah.   . 101 gld. 46 kr.
Skupni državni dolg v srebro 100 , 10 .
Avstrijska zlata renta   .... 119 , 85 .
Avstrijska kronska renta 4" 0.   . 100 , 50 ,
Ogerska zlata renta 4*/,.... 119 , 55 „
Ogerska kronska renta 4° „ 97 , 15 ,
AvBtr^-ogerske bančne delnice 921 „ ,
Kreditne delnice....... 3A6 „ — •
London vista....... 12U n 42' , .
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 96 ,
20 mark.......... U , 78 ,
20 frankov......... 9 „ 56 ,
Italijanski bankovci..... 44 , 45 „
C kr. cekini....... 5 . 68
Vss vrednostne papir]« preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selanburgove ulic« 3. Sročk* na mesečna obrok« po 9, 3, 5—10 gld.
Z bridkim srcem naznanjamo vsem častitim prijateljem in znancem, da nam je prisrčno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in ded. gospod
Anton Bolha
umrl danes ob pol osmih zjutraj po dolgi in mučni bolezni v 79. letu svojega trudapolnega življenja.
Pogreb bode jutri v torek ob 614 zvečer izpred hi5e St. 69, na sv. Petra cesti v Ljubljani,
Pregragega pokojnika priporočamo v blag in pobožen spomin.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1899.
Žalujoče rodbine! Bolhova, Franketova in Mikuševa.
(Brez posebnega naznanila). (774)
i-
Potrti od najgloblje žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega in t-rčno-dobrega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Karoia Pleska
c. kr. višjega sod. svetnika v pok., posestnika častna svetinje za 40lotno zvesto službovanje, hiš. posestnika Itd.,
ki je po kratki, mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 66. letu svojega od neumornega dela in neizčrpne dobrote do svojcev izpolnjenega življenja, danes ob polu 6. uri popoludne mirno t Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bode v torek dne 25. aprila ob 6. uri popoludne v hiši žalosti KriževniSke ulice h št. 2 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v rodbinskem grobu položilo k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale ▼ četrtek, dne 27. aprila ob 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Blagi pokojnik se  priporoča  v pobožno molitev in časten spomin. Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1899.
Marija Pleško piroj. Lsnassi, s o p r o ga.
— Anči, Ema, Cirila in Micika, hčere.
— Peter Lenassi, tast. — Marija Pleško, sestra. — Leonija Pakič poroj. Zhuber,
c. in kr. stotnika vdova, svakinja. — Gusti Pakič, nečakinja. — Leo Pakič, nečak. (773)
Dober konj
temno rujav4'/» lota star, 15 posti visok se vredno proda.
Izve ae (771-1)
Prešernove ulice 52, II. nadst.
Tukaj Sna zavarovalna pisarna sprejme takoj (770-1)
z lepo pisavo in primerno izobrazbo.
Lastnoročno pisane ponudbe pošiljajo naj se pod naslovom ,,Pomožni uradnik"
upravništvu „Slovenskega Naroda".
Sveže
Kulmbachsko pivo
tt s t o k le ni o mli
priznano zdravilo in krepilo za bolnike
je v zalogi trgovine (21—93)
pri „Zlatorogu
F"
4t
Ubald Trnkoczp pl Zaszkotl
lekarnar in hišni posestni^
Trfarija 7rnkoczy pl. 2as3kol «/ Gartner
frMN poročena. "svX»
Ljubljana, dni 2*. aprila t8S>9.
Mtutu po**bn*Qn nam namilit
(769)
Izvod iz voznega reda
vsajava« s* asa L »ktsbrs tete. lata.
OOmI Is LJakdjajM jo*- kol. Fra*« Sos Ob 13. uri h as. po no« i oeobni vlak v Trbii, Be(|ak, Celovec, Fra—aasfcsto, Ljabao; Ces Sditli*' Aaasa, Holnograd; 6as Kleta-Beiflin* v Stevr, • Line, aa Dunaj via Assatettea. — Ob 7. ari 5 a ijnt »j oeobni vlak v Trbii, Poc tabel. Beljak, Celovec.. Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; «ra Setzthal v Solnograd ; osa AnMtetten na Dunaj — Ob 11. mi 60 m. d»pol<tna oeobni vlak v Trbii, Pontabel, B-ljak, Celovec, l.jab>i<i, Helzthiil, Dunaj — Ob 4. ari 2 m. popoludm> oeohai vlak v Trbii, Beliak, Celovec, Ljabao; Ces Selatbal v Solnograd, Leod-O-isteia, Zeli ob jezeru, lnomoet, Bregenc, Canh, Genevo, Pariš, čez Kloiu • Reitiinu v Stevr, Line, Bndejevice, Plsesj, Marijine vare, Heb, Francove »are, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amatetteu. — Vraga a Sava aaaterte la a ■ossvjs. Osobni vlaki: Ob tt. uri 54 m. ajatraj, ob 1. uri 05 m. popoludne, ob t». uri 66 ui sveder. — Prihod v lVJablJaao j. k. Praga ls Tratita. Ob b. uri 46. m. sjntraj oeobni vlek ■ Dunaja via Am-etetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Uebn, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solnograd*, Line«, 8teyra> Aneseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Franaenafeste. — Ob 11. uri »7. m. dopoludne oeobni vlak s Dunaja via Anutettea, Karlovih varov. rleba, Marijinih varov, PUnja, Budetevks, 8olnograda L in ca, Stejra, Pariaa, Oeaeve, Curiha, Brenenea, Ino mosta, Zelia ob jeseru, Len d ■ Gaateina, Ljubna, Ce-lovca. Line a, Pontabla. — Ob 4. uri t>7 m. popoludne osobni vlak a Dunaja, Ljubua, asiathala, Beljaka, Celovca, Franaenafeste, Pontabla. — Ob M. uri • m. sveeer oeobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Praga u ■•vaga aasata la Katarja. Osobni vlaki: Ob ». ari gl as. sjutraj, ob 2. oh «2 aa. popoludne in ob H. uri 4» m. sveeer. — Osa«« Is Idahliaao d. h a Oh 7. ari
Stt m. sjutraj, ob t. ari 6 m. popoludne, ob a. ari
»0 m. — PrtaaA a lejaSejaaa 4. k. Is Maaaalka
ob 11. 8 ol dopoludne, ob
Ob b. uri 56 m. ajutiaj
6. ari tO
Boljše stanovanje
s tremi sobami in dvema vhodoma i sds ss
sa 1. avgust t. I.
Ponudbe pod stsnts Liubljann.
A. B.
C. poste ra-
(772—1)
D so jam si naznanit* slavnemu občinstvu, da pre vsemam in izvršujem točno naroČila na
kavo, daj, olja, ris, msvkarona, delikatese, sadja, riba, vina 11, d.
Pos Ijatve v omotih po 5 kil oddajam po polti, one od 30 kr. naprej pa po železnici a povzetjem.
Take poiiljstve ae izplačajo vsakomur, posebno
8. a. kramarjem, draiinaaa ia onim, hi rabijo sa om različne jestvine >li iele o rasnih pril k»h nabav ti si specijalitete, katerih ae na deieli ne dobi, ali pa le selo drago, n. pr.
morska ribe in rake, svele sadje, fino olje i. t d
Olaaai aaoj aaaaaa j« rasposlljatl dobro blaga la po aiskl osmi
Cenike raapoiljem radovnljno ia breaplačno. Za p n. sg. trgovce imam poseben cenik in samorem dajati blago po tako niskih kupih, da ae ne bojim konkurence. (637—52
Tadl ■prcjeaaaaa sastopslvs la vsaka« |a*ca
Z odlieaim spoštovanjem udani
Trotu, i ulici Sil Frincuco tUr. 6*
ns vogalu St. Paterske In Rasljeve oeste
it. 3 a 4 sobami in pritiklinami v II. nad stropja se radi premestitve takoj ali ps as avgust odda. (775—i)
J. Modio v Novi vaai pri Rakeku
»prejme takoj
učenca
za trgovino z mešanim blagom. — Vefi se izve" isto tam. (746—3)
Razglas.
hranilnica ajnfe-
ilanska raspisuje a tem službo
praktikanta
s letnim adjutom 600 gld.
Prosilci za to službe izkazati se morajo poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, do so dovršili ali celo gimnazijo, oziroma celo realko ali pa spodnjo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgovinsko šolo.
Prošnje z omenjenimi spričevali in s spričevali o dosedanjem poslovanju vložiti je do vStetega
tfdST 14. maja t. 1. -fe£Q
pri podpisanem ravnateljstvu. (762—2) V Ljubljani, dne 23. aprila 1899.
RivnatiJjstvo nntm hranilnici ljubljansko.
Pffr -jajar a.^=^h^&=^ZZ3afhLZ^S
□1
G. Piccoli
dvorni založnik Nj svetosti papeža
Leona XIII.
lekarnar,,pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino
KemiCne analise odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—2)
ftelesnatem vinu
lekarnarja Ploooll-|e« v LJubljani smirom potrdili navedeno mnoSino železa, so najboljše spričevalo tor dajejo najvočjo poroštvo sa njega učinak.
To vino je kaj dobro sa slabokrvna, narvoinoIn valsd bolainl oslabele osebe, sa blada, sloks (suha) in bolahsva otroka.
Osna polliteraki itaklanlol 1 gld. easr Naročila pošiljajo ss z obratno poito; poštnino plačajo p. n. naročniki.
Valed sklepa c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne" 31. marca 1899 opr. Štev. Nc III. 348/99/1 ae bodo
„Zavoda meščanske vojašnice v Ljubljani"
lastna zemljišča
vlož. ste v. 17 in 219 katastralne občine Trnovo pri prostovoljni in
n« dan 27. aprila H
ob 10. uri dopoludne na licu mesta določeni Javni droatvl sa oeno 00.000 gld in OSO gld. izklicala in onemu, ki bode največ ponudil, v last oddala. Kbeni
Dražbeni pogoji izloženi so v pisarni podpisanega
(728-3)
komisarja v občni pregled.
Dr. Pršut Tok
o. kr. notar kot sodni komlssr.
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
PleMkanska moJHtra e. kr. drž. In c. kr. priv. 16 južne *>lesnlce.
Slikarja napisov.
StavbinHka in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izblrka dr. Sohoecfeld-oTib
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsaki.vrsimh čoplčev sa pleskarje, slikarja ln sidarje, Stedilneaja mašila sa hrastova pode, karbolinaja Itd.
Posebno priporočava si. obftins^'U najnovejše, najboljše in neprecenljivo   Bredstvo za likanje
sobnih tal p<>d imenom „Rapldol'. Priporočava ne tudi «1. občinstvu aa vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deieli kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja
16
s Alojzij Persches
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Mehanik
Ivan škerl Oaakarska cstta it. 16.
Blralnl stroji ™ pa naJaltJUi oaaab. aUolhla in v to stroko spadajoča popravila izvršuj© dobro in can6. Tssijs laradls m teli* isvrisjeje.
Sv. Patra cesta it. e  Ljubljana  Sv. Patra cesta it. e
priporoča avojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. 1 d.
Obiska po mori se po najnovejših usorcih in po najnižjih cenah 16 solidno in najhitreje isgotovljajo.
Klobuke
najnovejši falile
priporoča po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu. 16
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
TisatiTiini in tisk „Narodne Tiskarna"«