Trst, v ponedeljek 11. marcija 1901.
_________ _ _ ___ _ ■ _________
Tečaj XXVI
..Edinost
C	en t rut na dan. rarun r.ed>?lf is
p-Mnunv. ib 4. uri zve^r.
rali:* 7. na* a :
ra celo leto........24 kron
za pol leta.........1-
za četrt leta........ 6 -
ca en dip»c . ....... 2 kroni
Naročnino <e n.^evjei ..Htirej. Na na-.Of?« R f»r t>riinitro^mp *e anravi. 3» r tiri	__
J*o tooafearrihh v Trutu w prodiya)0 po-t^mezne številke po atotink (3 nvč rven Tr*ta pa po 8 utotink t'4 nv«*.
rrirfoa Sr*. V.<1.
&din os t
Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko.
Ogl&al
se računajo po »rutah v petitu. Za več* Zratno naročilo * primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiaai itd. računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj »e poSiljajo urednlfttTu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo RokooiHi se ne vračajo.
V eđtaosli Je moč !
Naročnino, reklamacije in utrla*« *pre-iema upravniStvo. Naročnino in nelaso ■e plačevati limo Trst.
L'rednISt»u tu tlnkarna se uatiajata uiici Carintia šiv. 12. I" pruvništ vo, ia sprejemanje inscralov v ulici Molim piccoio stv. .'J, II. na«i»ir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
Javni shod
političDcsa društva >Edinost« dne 10. marca v telovadnici Trž. Sokola«.
Pozivu pol. društva »Edinost« je sledilo včeraj toliko občinstva, da je lepo na|H>lnilo prostorno telovadnico »Trž. Sokola . S tem je naš»* občin-tvo pokazalo vnovič, kako se l>olj i i bolj zanimlje za javne stvari, kako t«>rcj dozoreva politički; zlasti smo opazovali z velikim zadoščenjem, s kakim vidnim zanimanjem so jKjalušalči sledili govornikom od j začetka pa do zaključka.
Nagovor predsednika.
Predsednik, g. prof. Matko Mandič, j je otvori 1 zl>orovanje s kratkim nagovorom. Menil je, i/.rekši svoj pozdrav in zahvalo na toli lepi udeležbi :
Mesce in pol je minolo. odkar n;sino imeli nol»enega shoda. Povodom državno-1 /Jnirskili volitev je bilo ined vami veliko navdušenje na <ijajnih vspehih, ki smo jih dosegli. To navdušenje ne sme prenehati in političnemu društvu »Kdinost« je v dolžnost, skrl>eti za to, da ne |>oneha.
Tržaški Slovenec si je osvetlil lice, sedaj pa treba, da stopa dalj*" v zavesti svoje moči. Danes torej smo po volitvah prvi«" zopet preti vami. da pogovorimo o naših javnih stvareh. Na dnevni red smo postavili dve vele-vnžri vprašanji : Ljudsko štetje in novi zakon o lomovinski pravici. Glede na prvo vprašanje moram sicer povdaritt, da je jako žalostno, ako moramo zoj>et mlatiti isto, če že ne pravim: prazno, vendar pa gotovo jako zoperno slamo, katero smo mlatili že toliko časa, ako se moramo zoj»et jnjvračati k predmetu, o katerem smo že toliko govorili. No, naša krivda ni, ako moramo zopet in zopet govoriti o ljudskem štetju. Kar smo prorokovali. kar smo slutili in česar smo se bali, se jo tudi res zgodilo. < )ni organi, katerim e vlada poverila izvršenje ljudskega štetja,
-	i -e poslužili vseh mogočih sredstev, dovodnih in nedovoljenih, lahko rečemo tudi :
-leparij — (Viharno pritrjevanje , da bi dokazali svetu, kako da Slovenec na tržaškem ozemlju zginja in kako da v isti meri narava posest Italijanov. Potom statistike nas hočejo izbrisati izmed živih. To je krivica in nasilje. Tem žalostneje je, da iste c, kr. oblasti — ki so vendar bile opozorjene na to, kaj se godi v Trstu in v Istri — niso vzele tega č na v svoje roke, ali da niso vsaj primerno zagrozile oiiim organom. Naš posl. t lržavnem zlw>rii, gospod profesor SpinČic (navdušeni živio-kliei) je že interj»eliral radi ♦i* ik »v v I-tri povodom ljudskega štetja in e v 'nterpelaoiji omenjal tudi dogodkov v Tr^tu. < Mgovora ni dobil do sedaj in ga
—	iNtjim e — tudi v bodoče ne vdobi. Raznovrstni v-klikit. No vendar se nadejam
da glede Trsta govoril še |*>ziti vneje in da prisili vlado, da vendar enkrat odpre svoja zlata ti-ta. t Viharna veselost.]— Vsklikanje : kožnata !)
I>rugo vprašanje, ki nas danes zanima najbolj, je: kako -i na j^nllatri novega zakona pridobimo domovinsko pravico v tetn ra^tii. (e vsi oglasimo za to pravico, dokažemo najlepše, koliko nas je.
Protest radi postopanja o ljudskem štetju.
(i. dr. Otok ar K v bar, viharno in demonstrativno pozdravljen, je spregovoril po ;>ri::ki nastopno: Ljudsko štetje je blizu dovršeno. Kako je dovršeno, je dobro znano %-*akca>u od vas. < 'udno bi se zdelo marsikomu. čemu da se zdaj brigamo za ljudsko štetje, ko je isto že pri kraju. Ali mi se m< ramo oglašati in glasno protestirati, da se proti nam j*>stopa tako krivično! Ker, ako lu molčali na vse, rekli bi naši nasprotniki, «la smo ovce, s katerimi >e postopa, kakor «-e hoče. Pritrjevanje I. Kadi tega moramo
odločno piotestirati proti takemu krivičnemu postopanju z našo narodnostjo ob priliki ravnokar dovršujočega se ljudskega štetja. Večkrat že smo od naše strani povdarjali, da ljudsko štetje bi moralo prav za prav zanimati le učenjake, ki se pečajo s statistiko, nikakor pa politike! To je tudi v resnici tako v drugih državah. V Avstriji pa, kjer živimo sploh v nekem izjemnem stanju, spremenile so nenaravne razmere tudi to zgt^lj znanstveno vprašanje v politično vprašanje prve vrste. (Pritrjevanje).
V Avstriji se stranke delijo po narodnostih. Po členu 19. državnih temeljnih zakonov — poznanem vam vsem, saj se govori o njem dan na dan — zagotovljena je vsem narodnostim jed na kopra v nos t. I>a se pa v različnih pokrajinah more dati vsaki narodnosti v jezikovnem rbziru, kar jej pripada po zakonu, treba je konstatirati, kolik del prebivalstva pripada k jedni ali drugi narodnosti. Kadi tega je pri nas ljudsko štetje velikanske važnosti. V zakonn ni določeno, kako se ima šteti narodnost. V drugih državah štejejo po materinem jeziku in tako so šteli nekdaj tudi pri n;*s. Mimogrede bodi omenjeno, da so v Trstu, kakor se govori, šteli tudi Žide. S tem je prvič dokazan nezmisel »občevalnega jezika«.
Židje se sicer v Trstu žerirajo za Italijane, drugod za Nemce, drugod za Madjare, ali v resnici so posebna narodnost, so—Zidje. ( »ni torej niso Italijani, so Zidje, ali kakor občevalui jezik gotovo ne more noben Zid zapisati židovskega jezika; drugič pa je dokazano s tem, da je laški, nemški, ogrski itd. nacijonalizem Židov le sleparija, katere se poslužujejo, da bolje dosezajo svoje sebične i.amene.
Vse zlo, ki se nam godi tu izvira, iz določbe, da se narodnost šteje po obeevalnem jeziku. Ta način štetja pa so uveli le gospo-dujočim narodom na ljubo, kateri si s pomočjo elasticitete te določbe pomnožujejo število svoje narodnosti in zatajujejo zatirane narode. Vsi gospodovalni narodi, Nemci, Italijani in, zalihog, tudi Poljaki gledajo na to, da >e vzdrži občevaini jezik, ker na podlagi rezultatov, katere dosezajo s pomočjo obče-valnega jezika sebi v prilog, lahko zanikajo jezikovne pravice drugih narodov.
Zunaj po vaseh, na deželi, je lahko določiti občevaini jezik prebivalcev, ali v velikih mestih, kakor je Trst, kjer so različne na-rodnosti med seboj pomešane, je to nemogoče. Ako stt naši ljudje v službi pri Lahu, kjer govorijo po ves dan morda le italijansko, zapiše jim potem gospodar v popisno polo italijanski občevaini jezik, ker on se sklicuje na to, da jih čuje govoriti le laški in da ga to ne briga, v katerem jeziku občujejo oni v svoji družini. Sicer pa bi to niti ne bila laka nesreča, ker s tem bi bilo rečeno le to, da jih toliko in toliko govori ta in ta jezik. Iztetja pa ne bi še sledilo, da je tu toliko in toliko pripadnikov jednega ali druzega jezika oziroma narodnosti. Naj veča krivica pa se nam godi ravno v tem, da oni ne izvajajo logično tega načela, temveč štejejo poprej le po ol>čevalnem jeziku, a pozneje smatraj«) te rezultate kakor dokaze o številu pripadnikov jedne ali druge narodnosti! Najprej štejejo, koliko ljudij občuje v tem in tem jeziku, med katerimi so seveda vedno tudi pripadniki kake druge narodnosti, potem pa pravijo : toliko je Lahov in toliko je Slovencev! To pa nikakor ni res, ker oni so šteli le ol»čevalni jezik, ne pa narodnost. Povsod drugod gledajo, da ob priliki ljudskega štetja izvedo resnico, le v A v s t r i j i j e nočejo izvedeti. (V i harao pritrjevanje). Iz tega izvirajo vse krivice, ki se nam godijo. Na naše pritožbe za ljudske šole nam odgovarjajo, da nas ni zadostno število, medtem ko niti ne
vedo resnico, koliko nas je, ker nas niso hoteli šteti ! Istotako se nam godi, ko zahtevamo primernih pravic našemu jeziku na javnih uradih. Kako to, da osrednja vlada noče nič storiti v to, da bi se odpravile te krivične razmere ? Mi se ne smemo prav nič čuditi radi tega ; osrednja vlada se ravna po sporočilih tržaške vlade, iu kaka so ta sporočila, to vemo vsi le predobro. (Vrišč po vsej dvorani.) Poročila tržaške vlade so postala že sloveča radi svojega potajevanja resnice. (Burno pritrjevanje.) Tržaška vlada noče, da bi na Dunaju izvedeli resnico o naših neznosnih narodnih razmerah in iz tega dejstva si lahko razlagamo vse nam sovražno postopanje osrednje vlade.
(Zvršetek pride.)
Realizirana narodnost.
Glede akademije same je treba točno določiti nje razmerje, ali bo srednja ali visoka šola ? Na vsaki način visoka šola, nižja šola iste stroke naj se osnuje posebej v Ljubljani. Posebno pozornost je posvetiti tudi učnemu načrtu, po katerem bi se vzgajati veliki, spekulativni trgovci in podjetniki. Akademija bodi pristopna vsem Slovanom, v prvi vrsti Slovencem in Srbohrvatom, zasnovana torej na kolikor mogoče široki podlagi. V ta namen bi bilo tudi dobro, da se poskrbi za poseben penzijonat, kjer bi imeli tuji akademiki stanovanje, hrano in redno konverzacijo v tujih jezikih.
O izdelovauju učnega načrta se mora i vpoštevati osobito tudi važnost trgovskega in obrtnega stanu. Duhovniki, profesorji, uradniki in zdravniki se pripravljajo mnogo let za svoj poklic, učiti se morajo teoretičnih predmetov, katerih kasneje niti ne potrebujejo v izvrševanju svojega stanu, a to le zato, da dobi stan večji ugled in nekako višjo etično podlago. V razvoju družab nega organizma pa nista trgovski in obrtni
A
(1 z »J u g a«.)
(Zvršetek.)
Ni nam treba navajati gospodarskih ukre pov pojedinih držav in raznih strank popru- poklic nič nižja, ponekod celo važnejša lamentih, tla pokažemo novo politično strujo, doslej je začel lahko vsakdo na lastno roko prodiranje potencirane, realizirane narodnosti, trgovino brez spričeval in skušenj. Zato ni — ideje narodnega gospodarstva, narodnega čudno, da se je denar kopičil navadno v ro-kapitala. Odločilna bitka mej narodi se bo kah ljudij, ki imajo najmanj vesti, obzira in bila na gospodarskem polju. In kakor zase- omike, da so se izcimile iz tega jako nezdrave dajo armade pred bojem strategično važna družabne razmere. (Je komu, tedaj je treba mesta, tako se skušajo že zdaj polastiti razni trgovcu višje in splošne omike, kakor je treba narodi gospodarsko važnih postojank. Naj- sploh trgovski stan preustrojiti, primerno važnejša taka postojanka v A v- njegovemu velikemu družabnemu pomenu strijije Trst. Nemci in Italijani se pulijo zanj. Ka' o napredujejo njih stremljenja, razvidimo najbolj iz tega, da je tržaški mestni svet že sklenil, ustanoviti italijansko univerzo v Trstu in odločil v to svrho vsako leto 10.000 K ustanovnega fonda. V Trstu prirejajo že veselice, katerih čisti doneski so na-
dr. X.
Politični pregled.
V TRSTU, dne S. marca 1901.
O položaju. Danes ima zbornica po-
menjeni italijanskemu vseučilišču. Na drugi	slancev zopet sejo, in važno, ker dokaže, da-li
strani se poteguje nekdo s posebno vnemo v	se je situvacija res v toliko zboljšala, icakor
dunajskem tedniku «Volksvvirtschaftliche \Vo-	ze zdi. Danes je v razpravi prva »državna
chenschrift^ (17. jan. 11)01) za nemško uni-	potrebščina« : predloga o kontingeutu novin-
verzo in nemško trgovsko akademijo v Trstu.	eev. Da vidimo, kako se izvrši !
Nevarnost je velika, če pomislimo, kakova	Poljski klub ima sedaj zaupne, tajne seje,
sapa veje v vladnih krogih, kedo odločuje v	v katerih razpravljajo o zahtevah, ki jih ho-
vseh važnih vprašanjih. In kaj porečemo mi	čejo staviti do vlade.
Slovenci, ki imamo vendar tukaj prvo besedo?	Narodni socijalisti češki so že začeli iz-
Trst stoji na slovenski zemlji in množica v	vršsvati svojo grožnjo, naperjeno proti Mla-
Trstu in okolici je slovenska. Nevarnost se	dočehom. Po vsej deželi hočejo uvesti agita-
da morda še odvrniti, če začnemo takoj naj-	cijo proti sedanjim zastopnikom. Včeraj je
brezobzirnejši gospodarski boj. I m p oz a n tn i	znani posl. Klofač sklical v Plznu shod, na
nastop tržaških Slovencev o	katerem je prišlo do hudih demonstracij proti
zadnjih d r ž a v n o z b o r s k i h v o-	Mladočehom in vladi. Posl. Klofač je rekel
litvah nas navdaja z upanjem,	v svojem govoru, da češko-radikal na stranka
katero se podvoji, če uvažujemo. da imamo	bo vsikdar demokratična, proti klerikalna in
mej Slovani samimi zanesljivih in mogočnih	protiavstrijska. Parlament da ni druzega nego
zaveznikov: to so Cehi in S r b o-	židovska borza, kjer gre le za osebne inte-
h rvati.	rese. Naloga radikalnih poslancev da je ta,
Trst je namreč tudi za Cehe večjega	da kontrolirajo spletkarenja Mlad očeh o v z
pomena, nego bi se mislilo na prvi mah. Če-	vlado.
ška trgovina in industrija se krepko razvi-	Državni zbor bo zboroval baje do srede
jati, skoro pride čas, da začno Čehi na svojo	aprila, potem pa da pride dolgo zasedanje
roko iskati svetovnih trgov. Čehe obdajajo	deželnih zborov.
od vseh stranij narodni sovražniki: Prusi in	Mnogo se ugiblje, da-li bo cesar sledil
Ogri jim z visoko eolnino onemogočajo izva-	povabilu občine praške na blagoslovljenje
žanje in pot jim ostane odprta samo proti	novega mostu čez Vltavo. Najprvo so bili jugu, kjer jim namiguje kakor rešilni sve-j proglasili to potovanje kakor koncesijo, dano
tilnik Trst. Isto velja o Srbohrvatih. Trst je točka, v kateri se strinjajo gospodarski interesi Čehov, S r 1» o h r v a t o v in Slovencev. Zato poživljamo naše državne poslance, da stopijo čim prej v dogovor s slovanskimi brati in da predlože čim prej zbornici v p o t r d ilo ustanovitev slov. trgovske akademije v Trstu. Mimogrede omenjamo tudi, če dobimo Slovenci lastno vseučilišče, da je medicinska fakulteta mogoča samo v Trstu, skupno za Slovence in Srbohrvate, ker je tudi Zagreb premajhen za medicinsko stolico.
Čehom od vlade ; potem so nemški listi hiteli zatrjati s sumljivo nervoznostjo, tla to je le izmišljotina Čehov, ki hočejo pokriti s tem poraz svoje politike, a po najnovejih vesteh je soditi, tla stvar vendar ni brez vsake podlage in tla vest o potovanju cesarja v Prago vendar ni tako * neosnovana«. Nervo-znost Nemcev vsled te vesti pa priča, da rečeno potovanje bržkone ne bi bilo brez političnega pomena.
Razdvojena delegacija. Strogo konservativni reški «Novi list» piše: Sarajevska c Vrhbosna*, organ nadškofa Stadlerja, je zelo ostro napadla hrvatske poslance v dr-
žavnem zboru, ker so se združili z onimi Slovenci, ki ni-<» v Susteršieevem centrumu. Osobito ie trojic« j»o-Iancev-duhovnikov prijela tako hudo, kakor ni navadno v organu kake metropolite.
Napadi v «Vrhl>osni» ne služijo na čast temu zaslužnemu hrvatskemu listu. 1 ak način pisanja ni primeren. Vidi se, da je pisec prenagel. < >u utegne hiti nadarjen, talentiran, ali nervozen je in nima izkustva. Njemu kakor da ni [n> godu, dri so naši ljudje v hr-vatsko-hiovenskem klubu. Ali <»d tegadoana-tein^* je se vrlo daleč. Ne trel>a UniKati mnogo, da ie ta napad ŠusteršiČevo maslo vsled njegovih zve/ preko Ljubljane v Sarajevo. Ta mladi in talentirani slovenski prvak je v ne-varnosti, da radi svojega deiovanja ne postane le nepopularen. ampak uprav antipati-
sprejet Venezianov predlog. Sprejet je I>i i tudi dodatni predlog dr. Mazorane, da je pozvati odbor, ki se ima vsled sprejetega predloga sestaviti iz kuratorijev vseh treh muzejev, da poroča o svojih sklepih v teku 14 dnij.
Sprejeli s.» potem še sledeče predloge: Dovoljenje kredita 17.000 kron za prememho ograje oh uhodu javnega vrta (za projektiranim Rossetti-jevim spomenikom); doveljenje kredita 1 St»f>-44 kron za prizidalna dela v soli na istrski cesti : dodatui kredit '.»000 kron za popravo cerkve pri sv. Ivanu ; in slednjič predlog o spremembi mestnega lieeja v tem, da se istemu doda III in IV. tečaj ženskega učiteljišča. Javno sejo so zaključili oh K. in pol uri zvečer.
V tajni seji je bil sprejet predlog dele-
žen hrvatskemu in -lovenskemu narodu, a to gac-je, da se mestni tajnik dr. Seipio Bru-
do- gnan> pomakne v III. plačilni razred.
n;tj Oiicčešeevalei velikih mož. »Agramer
bi bila škoda. — «VrlilH»sn:» ne treba kazovati. da niso Hrvatje izbirali, ali gredo - Tavčarjem ali Su-teršičem. ampak	Tagblatt« priobčuje v svoji številki od nii-nasprotno je bilo: Slovem-em samim se je m,le sobote članek pod zaglavjem »O inia bil«. «d l> m* ■ ti, a ii naj gredo s Hrvati	patria, -i bella e perduta«. Te besede poje ali ne.'! Hrvatski |»oslatici so bili |>oklicani,	zbor v Verdijevi operi »Nabucco*. Verdi je da — rad! žalostnih razmer na Kranjskem	zložil to opero leta 1 in jej je vplel ten-— zlterej« okoio <ebe brate Slovence. Tavčar dene.., naperjeno proti tujineu, to je proti Av-je pri<ei. Susteršič ni hotel priti. Ueinu to-1 atriji. Tako je delal Verdi v vseh svojih rej kriviti Hrvate, ker niso s Suster-	operah tedanjega časa za združenje Italije, šičem!!	Čim pa je prišlo do takega združenja, je Tu ne poseza vera vmes ni tnalo. Sicer	smatral Verdi svojo patrijotiško misijo za pa je v nas trdno prepričanje, da je za ka-	dovršeno in iz njegovih oper so izginili po-toliško vero veliko nevarneji tisti Suster- litiski akcenti. S tem pa je povedal tudi, da šičev klerikalizem, nego Tavčerjev liberali-	zanj Trst »ni izgubljena domovina«, ali raz-zem. Tavčar daje po svojem organu napadati	ločneje povedano: on ne reklamira duhovnike in slično. Susteršič pa se poslužuje	Trsta za Italijo! Drugače naši pri-vere v -trankarske -vrhe. On proglaša brez-	morski irredentisti. Le-tt se gerirajo, kakor itočnežern vsakogar, kdor ni žoj m. Kakor	da so v povsem jednakem položaju, v la je kakov U»žji apostol. Naravno, da ljudje	katerem sti 1 >i 1 i v ..menjenih Verdijevih ča-nejakega prepričanja in občutljive nravi pre-	sih Lombardija in Benečija, ali konkretneje hajajo v drugo skrajnost. Tu treba postopati	povedano: kakor da Trst čaka na »odreše-lepim načinom, blago in zmerno. 7\ anatemi	nje« in priklopljenje k Italiji, se !e provocira jo ljudje, a hrvatski duhovniki Zanje ima zbor izraelitov v Verdijevi v državnem zb. ni so še žaljeni vrhu tega.	OJ(eri »Nabucco« isti pomen, kakor ga je Ako vsakdo, ki ne pritrjuje	:mei <j0 ieta	za Milan in do leta IHGti kranjskim k i e r i k a 1 ce tn. ker niso	n Benetke. Ko so na koncertu v gledališču vstopili v h r v a t s k o-s I o v e ns ko	» politeama «, prirejenem v 30. dan po smrti skup nos t. u ; dober katolik, po-	Verdijevi, peli tudi omenjeni zbor, je občin-t e m v c č i n : hrvatskega naroda	stvo grabilo to prilikn za irredentarsko de-Diso dobri 1 atoli ki! A jeli to	m0nstracijo: »Trst je izgubljena domovina«, resnica?!	dokler je v Avstriji. S tem pa so le o ne-Vojna v južni Afriki. Slednjič je	častili spo m in Verdije v, kajti angležka vlada pripoznala. da je vendar	ta nesmrtni mojster gotovo ni mislil na Trst, le res. kar so angležki in tudi drugi An-	jCu je komponira! rečeno opero. Ponavljamo: gležem prijazni listi trdovratno označali ka- i,j l>n mjttli| tu<Ii na Trst, bi bil tudi po kor tiezmisel, kakor izmišljotine Burom prijaz-	združenju Italije podkladal svojim operam nih virov. Zastopnik vlade je namreč pripoznal,	politiške tendeneije. A, kakor rečeno, Verdi da re je med Kitchenerjein in Botho res za-	„j storil tega: v njegovih poznejih operah ni čela menjavanje menenj«. Trebale poznati	n;tj najmanje aluzije na Trst. Resnica je to-brutalno nrav Angležev, ki nedaja pardona. ki iredentisti Trsta in Primorja sploh boli svojo pot dalje in uničuje, karmu pride	|MM1 pretvezo prošla vljenja le onečeščajo spolni n.»go, dokler ima le količkaj nade, da	m\u velikih in« »ž Italije. Tako so profani rali nasprotnika stre v prah. T.eba poznati to	jrae Danteja, katerega hočejo kazati kakor sim-anirie/k«» nrav, <la moremo prav ceniti pomen irredentizma, in istotako profanirajo spo-te vesti.	min Verdijev, ker ga zlorabljajo za nevredne
To seveda niso še (»ogajanja za sklep	\Q lažnjive manifestacije, miru: ali če je zmagonosni Kitchener. ki je Olankar izvaja nadalje, da Trst je res
že tolikokrat temeluto pokončal Bure. pri-	,izgubljena domovina«, a le zato, ker je v
pravljen za »menjavanje menenj«, pomenja to	rokah ^lluTljUl nei8krenih i« zavratnih go-jednostavno, da je tudi njega začelo malee
skrbeti, da Buri še niso i rernagani, niti tla ni Augiežetn zmaga tako zagotovljena, kakor je bilo citati v angležkih poročilih.
Tržaške vesti.
H celili >vet tržaški. V j»etek
spodarjev. Trst potrebuje res odrešitve, ali od — iredentistov. A ne samo od laških, ampak tudi od nemških ! Tudi Nemci zahtevajo Trst za svojo velikonemško državo. No, tudi mi Hrvatje in Slovenci smatramo Trst za izgubljeno deželo ter zahtevamo, naj se povrne tja, kamor spada po naravi : v Iir-z večer vatsko-slovensko državno skupino. Me roda v ni je imel m* stui svet tržaški |K*1 predsedstvom činitelji na Dunaju naj odločijo, kateri teh župana tira. Sandrinelli-ja svojo V. javno tre*« programov odgovarja pravici in interesno. Vlado je zastopal namestništveni sve- st>m monarhije. Odgovor ui težak. Stremljenja tovalee vitez .lettmar. Prisotnih je bilo ži;> iredentistov in pangermanov so naperjena svetovalcev.	1 proti obstanku monarhije ! Vzlic temu pa
Po prečkanju zapisnika prejšnje seje, podpirajo Da Dunaju tisto politiko, kateri so spominjal se je župan nekdanjega mestnega v gledališču Roseetti dajali izraza s kitico iz svetovalca, pokojnega odvetnika dra. Karla zbora »O ,nili patria, si bella e perduta«. Ce Maehlig a . Mahliča).	to ni slepa politika, potem res ne vemo, kaj
Na to s«t prešli k dnevnemu redu t. j. *>i	označiti s tem imenom !
v razpravo o nakupu jM.trebnega prostora pri	Neverjetno! Od raznih strani nam pri -
sv. Andreju za zidanje uoveg* muzejskega hajajo pritožbe proti nekaterim slavnim žu-poslopja. i>vet4»va'ee dr. Veneztan je pred- panstvom, katera, mesto da bi Šla na roko
lagal, naj bi mestna hranilnica s primerno svoto j »ri | m »mogla k zidanju novega muzejskega poslopja ter naj bi vse tri muzeje združili j»od jedno streho. V to svrho naj bi se k ura torij i vseh treh muzejev združili v skupni odbor, ki naj bi preštudiral to stvar. Svet. tir. (jeiringer je nasprotoval Venezia-novim predlogom ter trdil, da bi bila ideja pokopana, ako bi se ustanovil tak odbor. Predlaga, naj se stvar izroči tslseku za javna dela v pretresovanje. Po daljši debati, katere so >e udeležili svet. dr. Venezian, tir. Gei-ringer. dr. Mazo rana in dr. Morpurgo, je bil 1
onim občanov, ki si hočejo preskrbeti novo domovinsko pravico, delajo istim razne ma lenkostne potežkoče. zahtevaje tned drugim — celih 20 stotink pristojbine! Kako neumestno je to zavlačevanje, bi moralo biti jasno vsaki občinski upravi, katera je morala često plačevati stotine in eelo tisočake za take člene svoje občine, katerih nikdar niti videla ni! Želeti je — in to v korist istih občinskih uprav —, da bi vsako županstvo kolikor le možno povspeševalo, da se iznebi takih svojih občanov.
Da govorimo v korist občin in njih bla-
gajn, priča n. pr. slučaj, da je par slovenskih občin poslalo svoje zastopnike v bližnja veča mesta z nalogo, da tam gredo na roko dosedanjim svojim členom ter se tuko čim prej rešijo raznih nepotrebnih stroškov !
Te dni so bili tu v Trstu rihenberški g. župan in še dva podžupana. Zupan je tu izdajal »domovnice« brez vsakih stroškov za stran k t.
Isto je storila občina Tržič v Furlaniji, ki je tudi odposlala svojega župana v Trst, kjer je šel na roko onim, ki imajo pravo do nove občinske pristojnosti!
Zeleči pomagati revnim občinskim upravam, jih prosimo, da, ako že nočejo ali ne morejo posnemati gori omenjenih županstev, ukrenejo vsaj to, da se ne bodo stavile ovire onim, ki zahtevajo domovnice.
Koliko bo neslo občini, a»co taksira vsako domovnico z Ž0 stoti n kam i ? Morda 10 do j 30 ghl., akti je izdati 100 do 300 domovnic, kar se pa more dogoditi le največim občinam! Denimo pa, tla oboli le en človek, pripadajoči eni ali drugi občin: in da isti gre v bolnico za par mesecev ! Ni-li tu več škode, nego znaša tista malenkostna pristojbina za 1 300 »domovnic« ? !
Ne upoštevaje revežev, sirot in eventu-valnih izgnancev, lahko trdimo z gotovostjo, da ona občinska poglavarstva, katera ovirajo promeno domovinske pravice — delajo na i škodo lastni občini !
Novi domovinski zakou pa ni na korist samo kmečkim občinam, kakor mislijo neka-tsrniki, ampak je ob enem v veliko korist posamičnikom in še v večo korist družinam, bivajočim po raznih mestih in pripadajočim v kmečke občine!
Ako skrbimo za slučaje revščine, bolezni, starosti in obnemoglosti ter za svoje otroke, sprevidimo takoj, kake velikanske važnosti je novi domovinski zakon za nas !
Ne odlašajmo torej, ampak storimo vse mogoče, da čim prej postanemo členi one občine, v kateri živimo nad 10 let! Vsakdo naj se potrudi in naj hitro piše po »domovnico«. Ako ne zna sam, naj pride v >Delavsko podporno društvo«, kjer je po našem političnem društvu postavljen uradnik, ki daje potrebna navo lila in ki ukrene vse potrebno za pridobitev nove domovinske pravice.
Predno zaključimo te vrstice, polagamo vsem novim občanom na srce, naj nikdar ne zabijo, da so Slovani in da morajo ostati taki tudi, kadar brdo — Tržačani.
B r e j s k i.
Najnovejša.— novost! Dne t. m. nam je bilo predloženih več nemško-laških tiskovin, doposlanih enemu naših delavskih društev in to po e. kr. statističnem uradu na Dunaju! »Fragebotren« in »Qtiestionario« nosita štev. 419S Formular I- a. Slavni c. k. statistični urad nalaga delavskim društvom ogromnega tlela ! Ob enem pa zapostavlja naš jezik in našo narodnost! Ako se je gospodi na Dunaju zdelo potrebno tiskati dotične ibrmulare tudi v laškem jeziku, in to za 700.000 Lahov, nam ne gre v glavo, kako so mogli pozabiti, da je v Avstriji nad 1,500.000 Slovencev V! Mi svetujemo vsem slovenskim društvom, naj vrnejo dotične tiskovine in naj zahtevajo slovenske !
Popravek. Prejeli smo in objavljamo :
Cenjenemu uredništvu »Edinoet«-i
v Trstu.
Z ozirom na članek v Vašem časopisu (* Kdinost* št. f>7. dne t. m.) »Katoliška ! »Edinost« proti krivoverskemu »Prim. Listu« j prosim na podlagi ij. 11». tisk. zak., da objavite sledeči p o p r a v e k :
1.	Ni res, da je »dr. Josip Pavliea v koledarju družbe sv. Mohorja (I. 1890.) javno
'in navdušeno zval slovensko ljudstvo, tla zahteva sveto slovensko unijatsko cerkev in njene lepe in svete obrede«,
res je, da sem jaz z ozirom na to, da se je »naro.'lni prepir med Slovenci iti Itali-jjani zanesel celo v svetišča«, v koledarju za-| pisal svoje mnenje, ><la bo najboljše naroda ločiti v cerkvi tako, tla bodo imeli Slovenci svoje cerkve in oltarje, Italijani pa svoje«. Moje mnenje je merilo torej edino le na ločitev Italijanov od Sloveneev v cerkvi, tla ne bo narodnega prepira na sv. mestu, o unij a tet v u se mi takrat še sanjalo ni in ni sploh takrat še nihče govoril o tem v slovenski javnosti.
2.	Ni res, da sem jaz to mnenje imel le »takrat, ko ni še bilo na Goriškem visokih nemško-latinskih politikov«,
res je, da sem vedno še tega mnenja in je ob ti priliki javno izrekam in vem, da sera zanje tudi vže kaj storil. Visokih, nem-
ško-latinskih politikov v Gorici pa jaz čisto nič ne poznam.
V Gorici, dne 10. marcija 1901.
Dr. J o s. Pavli e a. Slavnemu c. k. poštnemu ravnateljstvu na znanje. Dne 3. t. m. je šel gosp. B. J. na tukajšnjo centralno poŠto ter je tam oddal neki zaboj. Dotični uradnik pa je, vidč slovenski naslov, rekel slugi: »Dame tjua iid ščavo!«, to je namreč »Poštno-spre-jemni list«, v slovensko-nemškem jeziku.
Dotični poštno-sprejemui list nosi št. — nič! Je torej brez številke in je v našem uredništvu na razpolago.
Dne t. m. je šla gospa M. F. na centralno pošto ter tam predložila poštno na-| kaznico z naslovom : N. N. v Pore č u. i Uradnik ni hotel sprejet« odpošiljat ve z izgovorom, tla ne ve, kaj pomenja »v P tire č u«. Ker ni gospa vedela, kako se Poreču pravi v laškem jeziku, je morala zopet k soprogu obvestit se ! Gospod F., ki pozna predpise c. k. poštnih uradnikov, je rekel soprogi, naj gre in reče, da je naslov pravilen, da morajo torej na vsaki način vsprejeti odpo-šiljatev. Ko je gospa povedala uradniku ta odgovor svojega soproga, je isti uradnik zopet vrnil nakaznico s prejšnjo opazko!! Ko je stranka prišla tretjikrat in povedala, tla se Poreču po laško pravi Parenzo — je uradnik zopet vprašal: Ste-li gotova, da je eno in isto: »v Poreču« in > Parenzo« ?
Na zagotovilo stranke, da je tako, je uradnik dodal na nakaznici zraven omenjenega naslova — še Parenzo !! Isto je storil na izdanem »Poštno prejemnem listu«, ki nosi štev. f>82 in ki je tudi v našem uredništvu na razpolago. Stranka je bila ogorčena in vprašuje slavno e. k. poštno ravnateljstvo : se-li tako izpolnujejo po slavnem vodstvu dani predpiši in navodila uradnikom?! Ni-li na vsej e. kr. pošti človeka, ki bi poučil nevedne uradnike, ne tla bi stranka, ki plača, morala imeti sitnosti ?
I godna vest. »Narodni hst» v Volo-skem donaša vest, tla je cesar monsignora j Vinka Za m lica, župnika v Voloskem, imenoval členom deželnega šolskega sveta v Krstu. Učitelji istrski morejo biti uverjeni, tla so v g. Za m licu dobili toplega branitelja. Mon-signoru časti tamo na lepi časti.
Zadoščenje gospodu posl. Spitieieu. V «Narodnem listu» čitamo, tla je cesar te dni podpisal dekret, s katerim se gosp. prof. Spinčiću tlajejo vse one pravice, katere bi bil imel, da je bil do sedaj v službi. To zadoščenje Spinčiču je ob enem pljuska /u tistega barona, ki se je '/ mesta eesarskega namestnika umaknil na — sinekure v avstrijskem Llovdu.
Genijalnost mestne uprave. Pred Gre-benčevo javno tehtnico za gledališčem «Ar monia*, kjer se ustavlja električni train\vay, je vse polno zabojev znanega «Koprophora». Ne vemo, je-li to ravno higijenično tam, kjer je prašičji trg in je vse polno zaklanih prašičev in telet odkritih na vozovih. No, če je zraven tega nesnage ne le v zabojih, temveč, kakor smo se prepričali sami, tudi na zabojih in okoli zabojev, potem si čitatelj lahko misli, kakšna javna nesnaga je to in, kar je še bolj važno, kako naši mestni očetje skrbijo za zdravstvene razmere v našem mestu. Svoječasno so mestni oče tj t; cvetličariee spodili iz-pred mestne hiše, ki so gotovo s svojo razstavo cvetlic le krasile prostor pred mestno hišo. Prijetni duh cvetlic pred mestno hišo ni ugajal menda židovskim krivim nosom. Zato so nas pa sedaj osrečili s smradom slavnega «koprophorja».
Popravek. V zadnji številki srao bili sporočili, tla sta g. tir. Gregorin in spoštovana rodbina Peganova darovala po H> K družbi sv. Cirila in Metod «, mesto venca na krsto pokojni gospej Ani A brani. To trt^>a popraviti v toliko, da sti ti dve svoti odmijeni društvu »Narodni dom«.
Nenadna smrt. Včeraj je umrl nagle smrti težak Peter Berce iz ulice sv. Vita št.
Vračal se je domov in prišedši v ulico sv. Vita, zgrudil se je nu tla. Prišedši zdravnik je le konstatiral nastopivšo smrt. Truplo pokojnika so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Jakobu.
70 letna pijanka. Sinoči ob 9. uri so aretirali 70-letno Marijo M., katera je popolnoma pijana po Corsu prosila «ubogaj me
Pretep. Sinoči je prišel na zdravniško postajo 2l-letni Josip S. iz Gorice zdravit si neko rano, katero je bil zadobil v pretepu z dvema drugima mladeničema v zagati tleli ' Olio. Aretirali so 2$-letnega Antona S. iz
Trsta in liMetnegm Frana V. iz Rovinja, katera sta na sumu, da sta ranila zgornjega.
«I*orrrWno in podporno društvo za M. Maird. »podnjo in zgornjo* je imelo dne 3. t. m. svoj redni ol>čni zltor.
Pre<lse<lnik Anton Nardin je jiovdarjal v svojem nagovoru, da se je društvo v mitio-leni letu lej»o razvijalo, da je vodstvo istega prešlo |»o|M)lnoma v narodne roke, in da je prišlo vsled tega v društvo novo življenje.
Iz tajnikovega poročila je razvidno, tla je v mtnolem letu pristopilo društvu oO novih udov. Društvo šteje sedaj 11HI udov.
Iz hlagajnikovega poročila pa }M»sneinarno, da je društvo v raaterijalnem obziru dobro «aš narod ljudi, ki so povsem tuji
tlako. Ime mu je Anton Premelj. Kdor o. Vloge na tekoči in žiro
pozna vsa — prijetnosti županovanja na de-f račun........ 700.324.66
želi, ta ho z nami vred občudoval vztrajnost 4. Upniki........ 118.697.13
in požrtvovalnost gos|»oda župana Antona 5. Tranzitivne obresti. . .	,. 11.873.21
Dremelja.	K 1,.^4.102.71
* Doslednost z i s t e m a. Avstrijskim	v	. , , .	. , ! !
. ,	,	,	Ka<*un zguoe m dobička izkazuje sle-
vlaoam se očita navadno — in to rnenda ne .	.	. i . - ,	i deee številke:
t)rez razloga —. da vladajo I »rez programa,
brez določenega cilja, brez stalnih načel, od	Prejemki,
dane* do jutri, za hip, le z ozirom na po-i brel*e momenta. Ali v jednem so veudar vse ! l,irJev dosledne in jim morata priznavat, to prijatelj °bresti i*menic, preduj in hov raž ni k. O imenovanjih učiteljev, urad-! ]u ^kočlh računov. . nikov itd. jim je prva skrb, da pošiljajo med Pr(>vizije in različni pre
Obresti iz vrednostnih pa-
I mov
671.38.-40.768.10
napredovalo. Za fx>grebe je društvena blagajna izplačala svojim udom v minolem letu 1.4«Nt K. <)be»i zlx»r je dovolil, kakor na-
du
jemki
in njega čutstvovanjn, a prepogosto tudi sovražni temu narodu ! Nekaj sličnega doživimo	Izdatki, zopet zdaj, kakor čitamo v Slovenskem Na- obresti iz menice <re-vadno, tudi let.r* 20 K podere <Dijaškemu ; r°du«- Svojedobno je bil nadzornik za nem- akomptne in tranzitivne
podpornemu društvu v Pazi na», kar naj bi ške šole v Ljubljani in na Krškem oni „bresti).......
posnemala tudi druga društva.	glasoviti Boltežar Knapitsch, do najnovejši) Obresti iz vlog in tekočih
V novi odbor S«, bili voljeni : Anton |	ravnatelj učiteljišča v Celovcu, ki je rafllnov.......
Nardin, predalnikom. Auto., Jurjevič. pod-j bil	te «ini odpuščen iz službe, kar se Upmai in ustanovni stroški
predsednikom. J.*ip Pregarc tajnikom, Josip, menda ni zgodilo radi prevzornega službova- 1)avkj jn priHtoj!)ine < erKvenič blagajnikom. Drag<»tin Vekjct, Ju- v«n>- NJemu naslednik je bil zopet nemški 0dp« ml inventarja . . rij ^kal>cr. Anton Než bed a in Josip «'ok od- »acijonalec tisti profesor P roft. ki je bil baš h miki. Pregledovali računov ho bili izv..-	imenovan ravnateljem gimnazija v Ce-
Ijeui: Ivan Gregorič. Peter (iregorič in Mi- U" vellko veselje vseh nemških naeijo-loš Pahor, namestnikoma Ant-.n Katalan in nalcer. A sedaj se glasi, da na gori orne--Jf—ip <*regor č.	njeno mesto šolskega nadzornika v Ljubljani
robne ve>ti. Tajnik tržaške dirka- in na Krškem pride z«<|>et pristen nemški li-me druži« je naznanil policiji, da neznani naeijonalec, ki ne zna ni besedice slovenski, tatovi kradejo zemljo z dirkališča v Koeolu. <,a"si tri četrtine otrok, ki obiskujejo one
Neznan tat ukral je gosf»ej Morpurgo iz nove ulice št. 3. dvoje oblek, katere je imela -»hranjene v nekem zalioju v podstrešji.
Ani Pere iz ulice Forrelli so ukradli neznani tatovi, medtem, ko je šla na trg ua-kupovat potrebne stvari, 60 kron vredno zlato uro in nekaj |»erila.
23-letni Herman Z. je ukradel v slo-
».833.95 10.441.77 433.15 2.892.10 ; 46.oo0.97 Promet v posamičnih kupčij skih pod-rečjih :
V lose na knjižice na tekoči in žiro
BEROLIN 10. (B.) \Volffova pisarna javlja iz Pekinga: Ruski poslanik vat raj a pri svoji zahtevi, da se dogovor glede Mandžurije podpiše ter žuga s prisilnimi naredbami, ako vem gotov roku ne pride tlo podpisa.
SANGAJ 11. (H.) Brzojavke iz Land-čaua pravijo, da je več krivih dostojanstvenikov v Ninsghsiau in da so pripravljeni zo-perstaviti se, ako bi hoteli zapreti. Jeden cesarskih komisarjev je na potu tjakaj, da krivcem prijavi sodbo in da privede do pokorščine do biotičnega edikta.
PEKING 11. (B.) Li-Hung Oang je
znovič resno obolel. 5.111.49	Slavnosti v Monakoveiu.
46.550.97 I MONAKOVO 9. (B.) Slavnosti v pro-! slavo 80-lctnice rojstva princa regenta so pričele danes s slavnostnim sprejemanjem vojaštva. Princ Leopold je sporočil častitke 1S 01N S^ ' armade. Princ regent je odgovoril z ganljivimi besedami. Na to se je vršilo sprejemanje različnih deputacij. Popoludne je bil slavnosten banket.
Izgredi na Spanjskeui. MADRID 11. (B.) Vsled pobiranja užitni ue so sinoči nastali nemiri. Prebivalstvo je obmetavalo radnike s kamenjem, ranivši 5 njih, ter je zažgalo 10 stražnic.
Sultan je zadovljen.
CARIGRAD 10. (B.) Med avdijencijo ruskega poslanika Sinovjeva preti sultanom
račun :
Vloženo.......K 1.470.370.63 zahvalil seje le-ta na vedenju Rusije nasproti
...... 546.838.26 agitacijam makedonskih odborov ter je izra-
1)
vignjeno
šoie, niti ne znajo nemški! - Pa recite Saldo dne 31. dece
m -
sedaj, da sledne !
avstrijske vlade niso — do- \
bra 1900
K 923.532.37
Menice.
K s k o m p t o v a n e menice .......K 2.092.109.23
Književnost in umetnost.
»Slovenka/. Vsebina 2. letošnje šte- Zapadle in r ee s k o m p vilke, tega jako ukusno opremljenega glasila
. našega ženstva, je sledeča : Pripovedka rubini biki 1« kg. kave. Oncijal litz ga je j_raetu
m Sever. — Ženski študij na Ru-
, . .	.	skem. Mila L dovieeva. — Na divanu za pod-
aretiral. >edai ie Herman v ulici I igor; ik>- .. , „ .. . . . .	.. T .„
... . •	.	b^teK. R. \ . I^acevski. — \ Leščevju, De-
srečal na ulici, ustavil, pregledal vrečo in
1v a n e menice Ostalo v p o r t f e 1 j u dne 31. decembra 1900 . .
s 12.204. s 7
K 1.279.904.36
vedal je. da je že prej »trgoval« s kavo z drugimi tovariši m da jim je slo do sedaj vse lej»o sreči.
meter. — Materi, Zorana. — Žene izobraženih krogt.v na delu za prosveto. Ivanka. — < četu. Kristina. — < > spolni vzgoji. Dragotin Dražbe premičnin. V torek, dne 12. Lom,ar. _ Gujinski. _ Slepee Matija.
\dam Sever. - l> metulju!. Adam Sever. — Zen.-ke v Rusiji. .Božidar Tvorcov. —
Vrednostni papirji.
Kupljeno.......K	485.335.31
Prodano..................406.403.1«
S a 1 d o d n e 31. d e e e m -Ura
zil svoje zadoščenje na sklepu četvorice vla-stij, da je na Kreti ohraniti status quo. Na včerajšnji avdijenciji francoskega poslanika Constansa položenje v Makedoniji ni bilo omenjeno.
KKKKKKKKKKKKKKKK
n Prva slov. zaloga poliva |
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih to- J X	varn v Solkanu in Gorici	g
U Antona Černigoj-a X
^^ se nahaja ^ * - . — _______— *
man-a ob 10. uri pre*lpolu<lne se bodo vsled naredi*? tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne utvar: vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Aleksandro Volta 2. kolesa in kovaško iey.<e orodje: ulica Caserma 3 in ulica della Z-mta 2, hišna oprava.
Vremenski Testnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 7.H. ob 2. uri [Kipoiudn^
C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754.0. — Danes piima ob —^— pred p. in ob 1.15 jx»p.: oseka ob t».33 pre<lj»oludne in ob b.l po|M>ludne.
se nahaja
bra HHJO........ 7t.».i»32.13 ^ v TrBtu^ Via Piazza vecchia ^
Devize, valute in	S	(Rosario) št. 1.
Nove knjige. — Nove skladbe. — lle
Kupljeno.......K	198.432.66
Prodano.........190.289.57
Saldo ti n e 31. dece m -
bra lt>UU.....K	8.143.09
^ (na desni strani cerkve Petrah
Konkurenca nemogoča, ker je blago ^	iz prve roke.	^^
Trgovina in promet.
Ljubljanska kreditna banka.
(Dopis.)
Predujmi na vrednestne papirje.
I)ovoljena posojila na vrednostne papirje .... K
197.1S7.55
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Ik> imela svoj občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. in ne 10. t. m., kakor je bilo javljeno. Zborovanje se je moralo odložiti. ker so bili oddani.
....... ,	\ rnjena posojila nu vred-
J a banka ie imela dne b. t. m. svoi prvi
nostne papirje ....
redm občni zbor. Na istem se je predložila'
i , „ , . , . * . . Šalilo dne 31. deeem-hilanca, katera kaze. kaKo lepo je napredoval ta mladi zavod v prvih štirih mesecih	1 a ^ ......
svojega poslovanja. Ta lepi razvoj ;e }k> be-i	Blagajilieni promet.
sedah ravtiatelja, g. Pečanke, zahvaliti [ Prejeto.......K 7.595.705.92
........ 7.525.784.40
"77":! Aleksaniler Levi Minzi S
110.;)94.66	.
P
s6.i>92.89 ^
Prva i u največja tovarna pohištva vseh vrst
•t T R S T S«
trudoljubivemu delovanju upravnega odbora. Izdano.......
Saldo (i ue 31. <1 e c e m -
, .	. .	, nadalje »Češki deželni banki*. «Živnostenski
čitalnični prostori zc pred	.
banki* in slovenskim posojilnicam, katere so
s svojimi mnogoštevilnimi vlogami pripomogle, Opci.sko pevsko društvo .Zvon* na- da ^ je lahko raz-irjI delokrog ,)anke in <la
mera v a prirediti sv-.j«, veselico dne 14. aprila ^ je ci, »segel vspeh, ki se zrcali iz nasled-t. L V p« »šte vaje. da «zadoni» cZvon* le en- ajih bilančnih številk.
krat na leto, ima le ,k> eno veselico — na-	Občni zbor je, odobrivši računske za-
deja se. da mu druga slav. bratska društva k|jučke i„ p0,lelivši upravnemu svetu abso ne «prerežej<i> vrvi s kako veselico ravno istega <lne. kar se po navadi skoraj vsaki-Krat /godi, ker bi jmtem »Zvon* lahko cjm>-čil ► na -— kasi.
«A Zvon razbit LejMi glasit " Ne more se. In lahko gre Se kmal ' solit*. Da se izognemo temu, naj
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM
bra.......
Skupni promet od 1. septembra do 31.de-c e m b r a 1900 ....
69.921.52
K 33.005.270.92
lutarij, po nasvetu upravnega sv-::ta spremenil nekatere določbe pravil, ker je praksa pokazala, da prvotno sprejeta pravila ne ustrezajo popolnoma.
Občni zbor je obiskalo 24 delničarjev, ki so zastopali 815 delnic in imeli HI glasov. I a obilna udeležita kaže, da je zanimanje za ta narodni zavod zelo veliko, katero zaniina-pridejo vsi, nje Im> imelo gotovo blagodejen vspeh.
ki le morejo, dne 14. aprila na služl>o — nan*lno tja, kain«»r jih vabi »Zvon iz open-<ske fare.
Vesti iz ostale Primorske.
( Iz Kanala smo naprošeni, da popravimo neko pomoto, ki se je bila urinila v dopisu od minole sobote. V tretjem odstavku «mI doli gori je čitati namreč, tla je cerkveno oakrbništvo plačalo gosp. Valentina Kofolu za 7 oken 595 gld. To je pomota, oziroma izpuščen je en stavek, v katerem je bih« naglašeno, da je dopisnik v »Primorskem listu e govoril o tej svoti. (t. Kofolu pa je bilo i z |» 1 a č a n i h 510 gld.
Bilanea za '41. december leta 1900,
to je torej za prve 4 mesece, odkar je pričela »Ljubljanska kreditna banka c poslovati, iz-; kazuje sledeče točke :
Aktiva.
1.	Blagajna......
2.	Menice v portfelju
3.	Devize, valute in novoi
4.	Predujmi na vrednostne papirje......
5.	Lastni vrednostni pa-
P'rji........
6.	Dolžniki......
7.	Inventar »n oprava
K 10.635 14 Odpis od tega „ 2.892.20
Vesti iz Kranjske.
* 3-"» let ž u pa n. V Leskoveu pri Vi-nji gori imajo moža. ki že 3f» let — dela
K 69.921.52 „ 1,279.904.36 8.143.(»9
86.592.89
78.932.13 22.865.78
„ 7742.94 K 1,554.102.71
Pasira.
1.	Delniški kapi ud ...
2,	Vloge na hranilne knjižice ........
K 500.000.— „ 133.207.71
Brzojavna poročila.
Štrajk v Marzilijti.
M A RZILJ 10. (H.) Situacija je nespre-; menjena: kakih 60 štrajkovcev je skušalo; predpoludne preprečiti razkladanje blaga iz španjskega parnika »Sagrinto«, ali razpršili so ; jih redarji in orožniki.
MA RZILJ 10. (B) V listah mornarice upisani delavci so sklenili ustaviti štrajk, da ne bi interesov Marzilja in Franeozke še nadalje spravljali v nevarnost inozemskim pri stauiščem na korist.
Atentat na cesarja Viljelma II.
BEROLIN 11. (B.) Avstro-ogerski poslanik pl. Szogveny je dobil od cesarja Frana | Josipa nalog, naj se vsaki dan obvesti o stanju cesarja Viljelma in naj poroča brzojavno.!
BEROLIN 11. (B.) Cesar Viljelm jej prebil včerajšnji dan večinoma v spalnici ter je o poludue sprejel kanceiarja grofa Bulowa. Zdravljenje rane se vrši normalno. Trepalnice niso več tako otekle. Splane in splošno stanje dobro.
Ustaja na Kitajskem.
NE\V-YORK 9. {B.) Iz \Vashingtona poročajo »Heraldu«, da je popolnoma neresnično, da je Anglija j>ozvala združene države oa skupno postopanje v to, da bi prisilile Rusijo v povrnitev Mandžurije Kitajski.
Velik izbor tapecsirij, zrcal in slik. Iz-vrsuje »uroćbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.	gf
ILUSTROVAHJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO	gf
Predmeti postavio se na parobrod	gj
ali železnico franko.	^jk
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicab v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljSih lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica stane 6 O stotink.
OBUVALA!
PEPI KHAŽEVEC <
m arrrt »t. nai (Fl£ixa luario po* itidiKi WD
priporoma »vojo bogato zalogo raznovrstne*« obuvala ra arospoda, gospe In otroke Pofcln« n*ro«be — i*Trie v tifttem	^
% Odooiiljatev j* po»ta!n« proBta.	g.
" Prevzema r*%KO drlo na čebelo 1»	J
t^r trrrSuje i»» * Ttajrećjo n«L»nj«no»y« im g, loin-Tutjo po koak«»«n^nih otnah.	j.
7.%. tncogo^^M B^roftb« M
Josip SHeJOLtić ^
Itvlj.
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio«
termo posredovanje, posojil« M vred-rf*T menični etkompt, vinksJIranj« i« razvlnkuliranje obligacij.

ŽivnostenskA ba
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Nemiri un Pvrtipilskfni.
MADRID 10. ili. Po »ročili h o 1 f*>r-tugalske meje so vojaški trekveatantje politehnika v J- zlnifii priredili hrupne 'protijezu-vitske p jave. Policijski agenti so udri i v prostore ter so sabljami ranili več manifestan to v. Vojaški fre k ven ta nje so predložili zbornici po-laneev protest proti brutalnosti policije. Kadi tejra dogodka vlada v Lizboni veliko ogorčenje.
Loterijske številke, izžrebane dne 9. marca:
Trst	13 3!» 23 74
Lin«*	13 *>4 S2
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALIA
TRST — Via Malcanton št. 1 TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejemnice, žimnic in peresnic, o gledal in ieležnlh blagajn, po cenah, da se ni bati kockarence.

Glavni dobitek
Srečk.anje
23. marca 1901
v gotovini z 20°/0 odbitkom.
Glavnica v akcijah 20,000.000 to-Cgg Reservni zaklad nad 7,000.000 SL
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budajevicah, PardubicalSK, Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi.
Mala oznanila.
1'od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih vrednosti m 5 cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvč. za I besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cghisi za vse leto za enkrat na teden stanejo i/ r> n ai	P° gld. t®r s<> plačujejo v četrtletnih anticipatnib
KH UN 258 obrokih. Najmanja objava .'Jo nvč.
V Trstu.
Srečke „Invalidendank
po 1 krono.
u
priporočajo :
Josip Bo I a tli o. Mamil & C.O. Mcrourio Tricstino. lir. Neu-mamu Henrik Scliiffiiiaiiii.
Zalosra likerjev v sodčih in buteljkah.
PorhailP lal/nh ulica delle Acque 12-
roi iiciuu Jaivuu Zaloga vsftkovrrttnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
11
lovenka
u
H. Stibiel
Pekarne in sladčičariie.
Piazzetta S. Giacomo št. ."> {Corao lilij alku ulica Itiborgo 1 ima vel ko pekarno in sladčićarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčic v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah :
Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. *20, pekarna in slad čičama.
Tržašia posojilnica in hranilnica > Fa
*
lecisnsvaa uciasd z oieiGiiu porošTvom, ulica S. Francesco št. 2. I.
(Slovanska ( italnieai.
. _ (Molin piecolo) Majcen (ul Miramar), Chiozza (žitkova hiša), Ponte della svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vaprejema *	- ' - - - - Xnton starL Cena zvezku 20 novč. <40 stotin k.) tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Neproirorljive mrežice.
bbra, Sv. Jakob, Sv.
Vsebina 2. zvezka: Pripovedka o kmetu. Adam Sever. — Ženski študij na Ruskem. Mila Vđovićeva. — Xa divanu za podlistek. R. V. Lačeveski. — V Le-srevju. Demeter. — Materi. Zorana. — Žene izobraženih krogov na delu za pro-sveto. Ivanka. — Očetu. Kristina. — O spolni vzgoji. Drairotin Lončar. — Bič. < rujinski. — Slepec Matija. Adam Sever. — O metulju. Adam Sever. Ženske v Rusiji. Božidar Tvorcv. — Xove knjitr«-. Xove skladbe.
zadružnikom jn sicer na menjicA po t)'.

Hranilne u lope se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadrujre in se obrestujejo po 4U 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod nam. P«s«ji!a dajejo sh na uknjižbo po 51 na Rastave po 51
I'radne ure so: od i*—\~2 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od '.i—i popoludne.
Anton Pečenko
Vrtna ulica lo- ROKICA - Vrtna ulica 10.
priftoroča
pristna l>Ha in rrna vina iz vi-pav>kili. furlanskih. briskih. ilal-inatiuskili in istcrskili vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja }>o železni«*! na vm' kruje avstro-ogerske monarhije v s«Miih od .">♦» litrov naprej. Na zahtevo pošilja tinti uzoree.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Beležke.
Uredništvo in upravništvo; Trst, JVIolin Pieeolo 3. 11.
priporoč a slavnemu občiustu svoje uepregorljive mrežice (rettine) ...Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Aiier."
\\ccoup
J'>lag. gosp.
Gabrijel Picvoli
dvorni založnik svetosti pape/.a Leona XIII
v Ljubljani.
Podpisani -i usoja nu-ci . ViiM-n. m.il!' r-• :; i. da se je doposlaua uii tinktura za želodec rabila z
___»lobrim vspehoni pri želod-
* Dut>	i'-nem ter črevesnem ka-
taru kakor tudi v l»oIeznih na jetrah in obistih. GRADR', .Ine t. februvarja
Bolnlšnfea usmiljenih hratov
Provincijal : F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Blag. goc^p.
(i a h rij vi Picvoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim. kateri trpijo na lmMinah v želodcu in De rednostih v r*reve-ih. <ia 'ijKjra:>ljajo \"a>o izvrstno 2elodčno tinkturo, kojo sem jaz ^ani uporabljal s prav izvrstnim vspehom Z odličnim spoštovanjem Monijan tl^trai. ti. oktobra li*M».
Don Peter Francescliini.
duhoven.
Kavarne.
Anton Šorli
ki ati shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski iu mnogi drugi časniki.
priporoča svoji kavarn »t'onunereio« in »Tedeaeo«
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Prani

Ourlje iu drva.
Muhn In^in v ulici ,iel Torm ;tev'12
JUOIJJ priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja 111 raznega kuriva kakor premoga. koka, tnlega lesa itd. Svoji k svojim '.
je že več kakor .'Jo let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljanje krepi
in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 5G nvč. po pošti 20 nvč. več.
I varilo! Vsi deli embalaže nosijo /.raven stoječo, postavno p»»-ložeuo varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in holečine olajša iti hladi.
V pušicah po 35 in 25 nc., po pošti 6 nvč. vec.
Prva slovenska
s
Glavna zaloga:
Lekarn B. Fraper-ja c. ia ii dvornega zaiaptelja „pri črnen. orla1
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uliee.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnan Avstro-Ogerske, v Trstu t lekarnah : C. Lueiaid. E. Leltenburg 9 P. Prendini. S. Serravallo. A. Suttina. C. Zanetti. A. Praxmarer.
1'ohištvo.
izdelovidnica in zaloga zaznovratnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc načrtu. Delo lino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12" (zadej c. kr. deželne sodni je.)
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovaluico vsakovrstnega pohištva in popra vi jenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele št. 2.
Slovenec
Naznanilo. Jakob Perhauc
zaloga vin. špirite in likerjev
naznanja da je preselil svojo zalogo v
Via delle Acque štv. 12
nasproti ..(iiftV leut rale".
Triov.-obrtna Mistrovana zaflrue
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. št. 1.. I. nad str.
po neverjetno nizki ceni
315 komadov
za samo 1 g\. 85 kr.
Ena elegantna ura s ti i letnim jamstvom v	•	x	j^mi in pozlačeno verižico: 1 krasen ustnik za
Razsezno jamstvo	smodke iz jantarja, 1 krasna kravatna š]»ila
-	jsfe simili hriljantom, 1 jako krasen prstan z
i™ _ ( t-	imit. hiseri za gospo<le ali dame, 1 krasna
o-nrnitura irumbov za manšete, ovratnik in
• 1 ■■■u mi i.......u i...... 'iIBO'jbi 'srajco s patentovano zaporko, 1 žepne rute
iz pristnega platna, 1 krasna žepna pisalna .oprava «xl liklja z angležkim mehanizmom, j 1 krasno toletno zrcalo z etvijem in glavnikom.
Ludovik Borovnik i1 rrižktt l,r,7
inode, 1 h no vezana belezmea. komauov
tovarna in izDelovalnica precizijskih pušk /:l ,]„,
»isovaln«' potrebe, 4- angležkih peres iu
Horovlie (Fprlacll) K<»r0Šk0 j«'	drnpili različnih pn-dmetov, ki so v
hiši neobhodno potrebni. \ se	te predmete priporoča .... . 1 ...
.	...	. . .	i oošdia le se nekoliko časa po	postnem pov-
svoje najboljše m zanesljive puške vseh zistemov :« . J	, _____1	1
in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za zetju ali po predplačilu zneska: iibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle i/, dobrega kovauega materijala, najsolidnejse puskarsko ročno delo terilobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje
--------vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, pre-	_ .
delavam puške za nabijanje od spre<laj v take za na-j V dar lep inižie z dvomi rezili. Kar ne u^a|a. Obrestuje hranilne vlotre. stalne, ki s hijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n ej š e m deluj	denar nazaj.
Izvozna tntta H. SPINBARN — Moto.
Postno pr<Mlalo
Kdor nar<K'i '2 zavitka, sprejme povrhu
° zmerne cene. °
oa:r)že za najmanj je<lno leto po o°/0,
vadne po 4l/t°/0 in vUige na Conto- eorrent Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brez
po 3.60®/,. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izguhe obresti ter izdaja v za-
Podpitsani si časti naznanjati slavnemu ol»einsrvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel
Zaloio olja, Kisa, mila iti
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Blaffo |K«iljam Iranko na dom j»o naroebi na dehelo iu drobno. Po-šiljatve na deželo s |H»štnim j»ovzerjem.
Za mnogobrojne naročl>e se topl«» pri|>oro^a	udani
Josip Gregorič.
meno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplač-vanpj, tekočem računu |h» dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali | daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1.")%.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od '6—4 pO|M»ldne; ob nedeljah in praznikih od —12. dopoludne.
plačno in franko
«xxxxxxxxxxxxxxx

kvota je
Kwizde fluid
kača (tokoema proti trgan)«)
To tekočino rabijo bribol&zci. kolesarji in jMdcci z vapehom za oja-iemjm in akzep^eoje po velikih naporih.
Cm 1 sieUntt 1 {M., % sklleflice 60 it.
v TMh lekAromh.
CKATU XA1oka
r 8km»i Mani t Komitani
yrl DibiJ«.
^	Varstvena znamka: SIDRO.	gi
1LINEMENT. GAPSICI G01P. i
® iz Richterjeve lekarne v Pragi ^
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo tlobiva se po 80 stot.. 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na ^ originalne steklenice v zavitki z našo var- gjv stveno znamko ,,
SIDRO" iz Richterjeve
lekarne in le tedaj je gotovo, da se ____ S) sprejme originalni izdelek.	O ^ arv
Ricliterjeva legama pri zlatem levu v Pragi uT^
Elizabetine nlice 5.	tS^^j