Naročnina listu: =
Celo leto . . K IO— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „	2-50
Mesečno . . „ i-—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto . . K 15-—-
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravnlštvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
gone do Spilfelda, tako da je sedaj na Štajersjkjem
Somišlj enike
prosimo, da agitirajo za naš list. Treba ga je z naročniki tako podpreti, da bo z novim letom lahto večkrat na teden izhajal. Vabimo tudi somišljenike izven Štajerske, da razširjajo med ljudstvom list. ker je resnično neodvisen in katoiiškonarodnim organizacijam vedno na razpolago. List stane do konca
leta 5 K.
Nemški šulverein na Spod-
v	"""
njem Štajerskem.
V Slov. Bostrici je imelo okrožje nemškega Schulveina za S podni e- Štajersko v nedeljo, dne 14. t. m., svoj letošnji občni zbor. O „Obrambnem“, a v resnici pa potujčevalnem delovanju je poročal referent za Štajersko dr. Baum in povedal takoj uvodoma, da se je štajerski delavni, program za leto 1913 le malo razširil, ker se je otvoril baš samo le eden 'društveni zavod: otroški vrtec na Slatini. Šulferein-ska šola v 'Sevnici se je pa morala za en razred pomanjšati, ker takratno število nemških otrok (!) ni opravičilo z ogromnimi stroški združenega nadaljner ga obstanka trirazredne šole. Po slovensko rečeno: število tistih slovenskih starišev, ki so tako nespametni. ki obsojajo svoje otroke v po j ani čar j en j e in v duševno zaostalost, je vedno manjše.
Nemški šulferein je vzdrževal leta 1913 na Štajerskem 10 šol z 20 razredi, in sicer v Šoštanju, Sv. Lenartu (po tri razrede), v Sevnici, na Pragarskem, na Polzeli, v Peklu pri Poljčanah, v Vuzenici, v Velenju (po dva razreda), v Hrastniku in na Ciršaku (po en razred). Za te šole, ki jih je obiskovalo 846 otrok, se je preteklo leto izdalo 59.782 K.
Društvo jo vzdrževalo dalje šest otroških vrtcev: v Ormožu, Vojniku, Hrastniku, Ljutomeru, Slatini in Slov. Bistrici, kjer je bilo 175 otrok. Izdatek za to znaša 7568 K.
Šulferein ima na Štajerskem 16 lastnih poslopij; v teh se nahajajo tudi javne šole občin Laški trg, Slov Bistrica,, Rogatec, Vitanje, Slatina, Pekre, Št. Ilj in Sladklagora. Stroški za fu društvena poslopja znašajo v letu 1913 251.898 K.
Preteklo leto je tudli dajal nemški šulferein zopet podpore „an national bedrohte Gemeinden“ in ta-
tu omogočil otvoritev javnih šol. Take subvencije za gradbo šol so dobile občine Leitersperg-Krčovina in Brežice ter Marenberg, slednja za zgradbo otroškega vrtca. Skupna, svota teh gradbenih podpor znaša
48.000	K. Za razne potrebe je dobilo pet javnih šol znesek 1990 Ki Šest otroiških vrtcev, kafere vtedržu-jejo občine in krajevne društvene skupine, je dobilo podporo v skupnem znesku 4545 K.
Končno se je še v prošiem letu izdalo za druge podpore, kakor: darila učnih sredstev, vzdrževalne podpore za Schiilerheime in Lehrlingshorte, za knjižnice itd., dalje za darila zajslužnim učiteljem — (op. ur. : to se pravi takim, ki so kaj storili za ponemčevanje!) — in za druge nemške šolske namene 33.036 K.
Zneski, ki so se leta 1913 za Štajersko izdali, znašajo lepo svoto 180.525 K; 38.000 K je prispeval Rosegger|ev sklad. S temi se je podpiralo 43 krajev. Največji del — 81.392 K — sta dobila politični okraj in mesto Maribor; potem sledijo okraji Brežice s K 35.161, Slovenjgradee 30.546 K, Celje 18.744 K, Ptuj 8388 K. JZ zadovoljstvom se gleda na dejstvo, da se je pretežni del za Štajerskb izdanih zneskov nabral v deželi, namreč 122.Ò00 K, napram 93.224 K leta 1912. To pomenja pomnožitev narodne požrtvovalnosti na Štajerskem (!.), kakor se splošno povdarja, še dejstvo, da so leta 1913 društveni dohodki v alpskih deželah narasli,, med tem ko so po sudetskih padli.
Nekaj let ima nemški šulferein v svojem delovnem programu še neko drugo polje: naseljevanje o-trok. Tako naseljevalno delovanje omogoči pred vsem, da se zasigura obstanek vsake nemške manjšinske šole, ker se oni otroci, ki se naselijo s tem namenom, da; ostanejo stalno v dotičnem kraju,, morajo sprejeti v tako šolo. (Opi. ur. : To je seveda glavni namen, saj bi se brez teh šiloma; nalseljenih tujih nemških otrok marsikatera čulfereinska Šola morala zapreti.) Gospodarski pomen takih n izseljevanj obstoji v tem, tako pravi govornik, dìa, dobiva dotični kraj mesečno znatne dohodke in koristi nimajo samo pp-samezne stranke, ampak kar cele ohjčine. Organizacija posameznih naselbin je priprosta,. Njen krajevni vodja, zastopa nemški šulferein, kojega vodstvo si pa pridrži glavno predsedstvo. Naseljevalno delo društva se je začelo spomladi Ma 1911.! Od takrat se je ustanovilo 117 naselbin, od katerih odpade z ozirom na posebne razmere na Češkem večina na sudetske dežele. Na Štajerskem sta se ustanovili prvi dve taki koloniji dne 27. aprila 1911 v Št. liju in Ciršaku. Od takrat se je naselila cela jezikovna meja od Rad-
24 otroških najselbm, ki dotičnim krajem prinašajo letno 60.000 K. Za nadaljne talko naseljevanje se pa bodo izbrali kraji med Mjariborom in Spodnjim Dravogradom in med Mariborom in Celjem,. Da se bode tudi s tem delom, tako pravi govornik, koristilo (neme štvu. bo vedno ostala pr,va skrb nemškega šulferei-na. —
Kakor s e torej iz vsega tega razvidi, je nemški šulferein-prošlo leto precej delovjal. Vse se je po-srečilo in samo na enem polju — za Spodnje-Štajer-sko najvažnejšem — se je moralo nekoliko omejiti: v ustanavljanju novih šol. Društvo je bilo k temu prisiljeno, ker je izključno le za šolske namene u-stanovjljeno. Roseggerjev sklad se je v zadnjih letih znižal na znesek 566.757 Kt_ drugi viri za ta namen pa so le malenkostni. Tako so znašali, dohodki iz zapuščin le 83.517 K. Tako slove poročilo.
Po občnem zboru je bil slavnosten obed* Pri tem obedu je prišel do besede zopet goraj imenovani dr. Baum in povedal, da se je od tistega časa, ko se je ustanovila slovenjebistriška, šulfereinska šolat, zar čelo po Spodnjem Štajerskem šele pravo gibanje. In tukaj na Štajerskem da je zadel šulferein še pravi čas; po sudetskih deželah pa je žalibog na dosti krajev že prepozno. V nobeni drugi deželi se ni toliko storilo, kakor ravno na Štajerskem. Govornik pa konča: Mi nismo samo ohranili svojih starih postojank, ampak še zgubljene nazaj pridobili!
Slovenci, kakor vidimo iz poročila o šulferein-skem delovanju, je naval na slovjensko zemljo, na nar šo rodno grudo velik. Naš narodni sovražnik, zagrizeni nemški nacionalec, ki razpolaga z gmotnimi sredstvi, začenja s svojim potujčevalnim delom že pri mladini, ker ve, da je tistega bodočnost, ki ima mladino za seboj. Zato na delo, komur še bije v prsih slovensko srce, na delo za mladino po naših organizacijah, da je ne vlovi v svoje mreže kruti naš nasprotnik. 'Stojmo tudi na braniku, da se ne bo preveč slovenskih otrok pogubilo, po nemškutarskih po-neumujevailnieah ! Krepimo odporno moč slovenskega ljudstva s tem, da podpiramo in ojačujemo svoje obrambno društvo Slovensko Stražo!
Albanske homatije.
Albajnska vlada se je ojunačila in sklenila začeti napram vstašem z ofenzivo. Preteklo soboto so
PODLISTEK.
Trije udarci.
(Januš Goleč.)
(Konec.)
Saj gospici je slobodno zaupal, ker je sama gojila in okopavala gredo stihov, Hermina je bila namreč pesnica v sili. Marsikatera, spominska knjižica je hranila njen pesniški talent.
Slavko je s svojim zaupanjem do prijateljice dosegel svoj namen, občudovanje in oboževanje In Hermina se j« hitro poglobila v njegovo pesniško dušo in jo z vso močjo vzljubila.
Naša dva prijatelja nista gojila nizke ljubezni, ampak objemali sta le njuni jednako čuteči duši. A prozo poznajoči tržani seveda niso znali za te nadebudne dušne sile, ki bi združene še imele veliko večjo moč in so na kratko obsodili naša! znanca, do sta zaljubljena, Toliko je bilo resnic na tej obsodbi, da kjer se je sukal Slavko, mu je bila gotovo Hermina za petami in nasprotno.
Obhajali so v trgu pustno nedeljo z mešanim sporedom, katerega je kronal ples.
Slavko, duša in vreteno čitalnice, si je veliko prizadeval za prireditev, nabiral denar, kinčal in pisal vabila. Njegov trud ni bil zaman, ker udeležba iz trga in okolice je bila res hvalevredna. Prve točke veselice so se doigrale z živfjo-Elici in ploskanjem. Kulturni del veselice je bil končan, sledil mu
je zabavni konec — ples.	.
Gospodje so tičali v salonskih suknjah in motrili na izbiro razvrščene plesalke. Gospod Slavko pa je begal iz kota v kot, se klanjal ter nasminal na desno in levo in bodril k pričetku plesne zabave.
Še menda omeniti bi nam ne bilo treba, da je kraljevala med plesalkami gospica Hermina. Slavkova požrtvovalnost za občni blagor jo je ganila in še hudovala se ni nanj, ker jej doslej niti roke m po-dai in ne pohvalil njene, nalašč za to prireditev ku-
pljene obleke. Občnemu blagru se mora umakniti o-sebni, toliko socijalnega čuta je hranila tudi gospica Hermina, Osebna korist in sreča jej je itak migljala iz zadnrn točke — plesa.
Godba se je zlila v lahen valček in prvi pari so se zazibali na plesišču. Hermina je bila trdo u-verjena, da se bode v prvem komadu Slavko zavrtel z njo, da bosta ravno ona dva otvorila ples.
Presenečenje, žalost in jeza ji je stisnila srce, ko je ugledala otvoritelja plesa, Slajvka, ki je vodil pod roko njej čisto neznano tujko. Kako se je smehljajoče nagibal k njej, celo pošepetaj ji n,ekaj skrivnostno na uho. V Herminini duši je pognala ljubosumnost in razprostrla svoje senčne veje po celem srcu. Ravno pod to senco ljubosumnosti se je rodilo njeno kačje sovraštvo do pred kratkem oboževanega Slavka in kruti maščevalni naklepi.
Jurist pa ni izpustil svoje plesalke tudi po prvem komadu ne, ampak krožil z njo kar naprej, dokler ga ni sama prosila odmora in še tedaj je ni po-peljal na sedež, ampak se muzal za; njo v gostilniške prostore.
Tukaj ga je z razprostrtima rokama sprejela debelušasta kmetica, ga vabila k mizi in mu že od daleč ponujala poln kozarec.
Sllavko si ni pustil dvakrat reči in s plesalko vred prisedel k mizi. Sedaj je bilo kramlanja, vpraševanja in smeha na koše. Kmečka mati so rožljali s kronami po žepu, plačevali pijačo in jed v veselju, ker mladi gospod ni zanemaril in prezrl njihove hčerke Prijaznemu dvorjanu je bilai ta materina darežljivost kaj dobrodošla, prav nič se je ni brani!, saj je bil ravno ta večer v prav pomisleka vredni denarni zadregi.
Na srečno trojico pri bogato obloženi mizi so leteli kot strele strupeni, pogubonosni pogledi iz plesišča. Hermina je spletala v duhu korobač maščevanja. Zapostavljena resa je počivala pri treh Komadih in morala slednjič, da se ji je vsaj nekoliko ohladil sedež, s sodnijskim slugo v skok in krog.
Kdo je pač bila ta vsiljilva tujka iz dežele, ki je tako hitro prekuhala; Slavkovo srce ? E, nikdo drugi, kot Prajnšerjeva lika v spremdtvu gospe mami. Danes, napravljena za ples, je bila res mika vna. in dražestna ter zaslužila že po zunanjosti naslov: gospica lika.
Slavka so kar očarali njeni visoki podpei.d, dostojno izrezana bluza, nasvedrani polžki nad ušesi, in kar na poljub sklonjena glavica. Moral je priznati. da nadkriljuje lika po telesu disoko sicer pesniško navdahnjeno Hermino. Pa saj je tudi Prajnšerjeva gospica kazala zanimanje za umevanje pesniškega srca. In, kakor je Slavko zajpazil danes, je kulturno seme, ki ga je on potrosil v dušo kmečke deklice, se razraslo in razcvetelo v dražestno gospodično, ki se jie prav lahko kosala z vsako tržko damo.
lika mu je še celo povedala, 'da so se oče prav kmalu pomirili, jima vse odpustili in hi jih naravnost veselilo, ko bi jih gospod Slavko zopet enkrat posetil na domu.
Srečni jurist je vse obljubljal in se oni večer še večkrat zavrtel s tujko. Hermine ni prav nič pogrešal in se jd domislil drugi dan, ko je sedel sam pri obedu. Da bi znala biti gospodična užaljena, mu niti na misel ni prišlo, izgovarjal je njeno odsotnost z glavobolom, posledico včerajšnje zabave.
Minulo je za tem kakih 14 dni in Hermine le ni bilo več v krčmo; povedal je Slavku krčmar, da dobiva učiteljica hrano na dom. Iskal jo je na sprehodih, a zaman, sklenil se je pri njej osebno javiti v poset in jo vprašati o mogočem nezadolženem nespo-razumljenju. Do osebnega sestanka ;vendar ni prišlo, ker je zadela jurista še pred namenjenim obiskom — Herminina kaj občutna klofuta,
Slavku se je dozdevalo, da se mu posmiha celi trg in kaže s prstom, za njim.. Izpraševal ši je prav skrbno vest, a ni našel nobenega praška kriyde na sebi. Nekaj ga le vendar le grizlo, zakaj bi ravno on, središče družabnega.in kulturnega življenja, stal
poročali časopisi, da je podala vstašem, ki se nahajajo v Sjaku, ultimajtum, s katerim se jih poživlja, 1 da se tekom 24 ur razidejo in podvržejo, sicer se jih podjarmi z oboroženo silo.
Napad vstašev na Drač.
Vstaši so na ultimat hitro odgovorili. Že v ponedeljek, dne 15. tj. m., zgodaj zjutraj so vdrli pred glavno mesto in je napadli na treh krajih. Mornarji so branili samo poslaništva in knezovo palačo. V prvem hipu se je mislilo, da je mesto) izgubljeno in da mora pasti v roke vstašem, pozneje, pa so razmere nekoliko spremenile. 'Med prebivalstvom je nastala ob navalu vstašev velika panika, posebno še med junaškimi Italijani. Bežali so na vse strani in hiteli na vojne 1 adì je, iskajoč tamkaj zavetišča. Boj jé pa trajal do 6. ure zjutraj in je izgubilo v njem svoje’ življenje tudi več nizozemskih častnikov.
Ob 8. uri dopoldne so v&taši nato naskok obnovili in se z vso silo navalili na mesto. S pomočjo mitraljez in novih topov, ki so jih takoj spravili v dobre pozicije, se je Wiedovim četam posrečilo tekom treh ur ustaviti boj. VstaŠi so se nato v dveh velikih masah utaboriti tik pod Dračem, oČividno z namenom, da ponoči zopet obnove napad na mesto. Število vstašev se ceni na 7000 mož. Kiakor se poroča, so izgube na obeh §traneh naravnost velikanske, vendar pa imajo vstaši še večje, kakor pa čete kneza Viljema.
Junaška smrt polkovnika Thomsona.
Med drugimi nizozemskimi častniki,;' ki so izgubili v tej praski svoje življenje, je tudi polkovnik Thomson, poveljnik knezovih čet, ki je, kakor trdijo poročila, žrtev plašljivo se obotavljajočih Maldsorov. Hotel je takoj pričeti z energično ofenzivo na vsej črti, toda Malisori so mu odpovedali pokorščino in se niso hoteli ganiti iz dobro utrjenih okopov. Polkovnik Thomson je nato ves divji in razkačen zgrabil za svojo sabljo, skočil izza okopa) in pozval vladne vojake, naj gredo za njim. A zaman. Par hipov pozneje ga je že zadela vStaška kroglja naravnost v Čelo, Polkovnik Thomson se je zgrudil na mestu mrtev na tla.
Truplo polkovnika ’Thomsona bodo prepeljali na državne stroške na Holahdsko. Knez Viljem je že poslali kraljici brzojavko., v kateri izreka sožalje in povdarja Thomsonovo junaštvo, odločnost in previdno vodstvo obrambe. Da so bili vstaši zajvrnjeni in da se je ubranilo mesto prvega najhujšega napada, je bila Thomsonova zasluga.
Knezova zmaga.
Iz Drača' poroča „Albanska korespondenca,“ : Napadi vstašev na Drač so bili od vseh strani odbiti. V celem znaša število ranjenih in mrtvih na strani vladnih čet 100 mož. Izgube insurgentov so neprimerno večje. Mesto je rešila edino le artilerija, ki je še pravočasno začela, streljati na vstaške čete, ki so junaško prodirale. Vodil j,e artilerijsko streljanje bivši avstrijski nadporočnik inženir Hässler,
Ahmed hej zavzel Tirano.
Avstrijsko zunanje ministrstvo je dobilo dno
16.	t. m. obvestilo, da so pristaši kneza Viljema pod vodstvom Ahmed beja dne 15. t. m. zvečer zavzeli Tirano, središče albanskega vstaškega gibanja,. Ah-
med bej je prišel s 1500 knezu Viljemu vdanih mož, iz pokrajine Masa in udrl pozno zvečer brez vsakega odpora v mesto. Del muslimanskih vstašev, ki so bili utaborjeni v mestu, se je takoj umaknil, del pa se je pridružil četam Ahmed beja.
Drač zopet v nevarnosti.
Agencia Stefani poroča z dne 17. t. m. iz Drača: Vstaši napadajo zopet mesto, pied tem ko so Mi-riditi namenjeni proti Sjaku. Bati se je, da vstaši v-derejo vsak hip v velikem številu v mestp. Malisori so na povratku. V mestu se pripravliajo na zadnji odpor, da ubranijo mesto.
Krvavi hoji. — Malisori pohiti.
Ko je knez odklonil vstaše, ki so se prišli pogajat, je dal nizozemskemu majorju Kroonu povelje, naj napaae zgodaj zjutraj (sovražne postojanke na Rasbulu z vsemi svojimi vojaki. Major Kroon je takoj naznanil vodifleljem Miriditov in Mal-ijsorov, da naj bodo pripravljeni ob 3. uri zjutraj. Toda ob tej ukazani uri je prišlo samo 20 orožnikov. Vodje Mali-sorov in Miriditov pa so izjavili, da se moštvo upira, da bi prodiralo ob tej un.
Prodiranje.
Da izpelje knezov načrt, je začel konečno ob
7.	uri zjutraj major Kroon z 20 orožniki, dvema topovoma in nekaj .nemškimi prostovoljci pod poveljstvom avstroi-ogrskega inženirja Häßlerla prodirati in streljati, proti Rasbulu. Med tem pa so se Miriditi in Malisori sprijaznili z mislijo napada in prišlo jih je 1000 mož okoli 10. ure dopoldne majorju Kroonu na pomoč. Podpirani od topov so prodirali naprej in Še precejšnji del je prodr( v bližino 300 m do sovražnih postojank na Rasbulu.
Protinapad.
Proti poldne so vstaši naenkrat od treh strani napadli prodirajoče. Pri tem so 1 dobro uporabljali strojne puške, ki so jih dne 23., maja vzeli knezovim četam. Tudi od strani, kjer leži, mesto Kavaja, je že kar deževalo krogelj na M ali so re ; ob enem se je še tudi začelo po severno od Drača ležečih gričih živahno streljanje nad stražamL Vsled tega vehementnega napada so Malisori in Miriditi ustalvi)! svoje prodiranje proti Rašbulu in kmalu nato so se spustili v beg.
Splošna panika.
V mestu je nastala,, ko se je zvedela ta novica med prebivalstvom grozna panika. Mnogo, Italijanov je že dopoldne 1 odpotovalo z neko italijansko ladijo. Vse prodajalne so se takoj zaprle in vse se je pripravljalo na beg. Moški, ženske in otroci, vse je hitelo s svojim imetjem jokajoč in kričeč na poslaništva in na obal, da bi si poiskali zavetja na kaki vojni ladiji pred več tisoč proti mestu drvečimi vstjagi. Sele ko se je pokazalo, da je ta vest neosnovana in da insurgenti bežeče ! niti ne zasledujejo, ker svojih postojank sploh niso zapustili, so se povrnili. Streljanje iz pušk je trajalo do popoldne in se ponavljalo v majhnih odmorih.
Ranjenci.
Začetkom splošnega bega Miriditov in Maliso-rov so se izkrcali pri knezovi palači, da bi varovali
kneza in družino, oddelki po 200 avstro-ogrskih in ' italijanskih pomorščakov. Pri tem spopadu imaje baje vstaši manjše izgube, kakor napajdalci. Ranjence zdravijo avstrijski mornariški zdravniki ; radi energične intervencije angleškega admirala Troubridge, se je porabila neka mošeja za bolnišnico. Nahaja se v njej nad 20 ranjencev, katere' zdravijo angleški mornariški zdravniki.
Drač še vedno v največji nevarnosti.
Napadi vstašev na prestolno mesto Kneza Wieda so dosedaj bili vsi odbiti. Izpad knezovih čet preteklo sredo se je sicer ponesrečil, toda tudi vstaši so bili tako oslabljeni, da se niso upali zasledovati bežečih ter napasti mesto. Toda velike izgube, ki so jih že pretrpele knezove čete, posebno Malisori in pa Miriditi, vedno bolj redčijo vrste knezovih braniteljev. Ce ne pride pomoč od zunaj, se Drač ne more držati več dolgo. Zakaj ni tako dolgo pomoči od Ahmed beg Matija, ki je, kakor se je poročalo, zavzel Tirano ter je baje knezov pristal, je zagonetka, Ce bi bil ta mož padel vstašem za hrbet, bi bilji prišli v prav težki položaj, ki bi ga bil Wied s svojimi vojaki dobro porabil; pa Ahmed beg Mati se obotavlja. Tudi vodja 'Malisorov Prenk Bib Doda Še ni prišel na pomoč, pač pa se poroča, da je z 2000 mož iz Lje-Ša odkorakal proti Draču. jTjisti Malisori in Miriditi. pa, ki so že v Draču, se branijo udeležiti se kakega zopetnega izpada in izjatvljiajo, Ida hočejo ostati vj mestu in isto braniti. So pa tudi v žalostnem položaju, ker so izgubili žejo veliko svojih ljudi; 300 jih je že padlo, 250 je ranjenih in 150 jih manjka, ker so najbrž ,v močvirju utonili. Tako so vstaši sedaj gospodarji nad mestom. Obkolili so je odjvseh strani, iz-vzemši morsko stran, in odločno zahtevajo, da mora knez zapustiti Drač in odstopiti. Knez Wied pa je baje izjavil, da ne odstopi in tudi več ne beži na ladijo. Zaidnja barikada, za katero se bo branil, bo njegova palača: na stopnicah svoje palače bo padel — pod rudečo zaistavo s črnim orlom.
Uloga Italije'.
Italija igra v albanskih zmedah čudno ulogo. Uradna politika povdarja prijateljsko sodelovanje z Avstrijo. Tako govorijo in pišejo v Rimu. Drugače pa delajo v Draču. Italijanski poslanik v Draču z imenom Adotti je framason in kot tak popolnoma svobodomiseln politik. Njemu je dobro vsako sredstvo, samo da doseže svoj cilj. Nemški listi ga dolžijo tajnih zvez z vstaši.i In v resnici, brez izdajstva se ne dado razložiti mnogoteri dogodki zadnjih dni. Knez je nameraval napasti vstiajše ; ti pa so ga v pondeljek zjutraj prehiteli z lastnim napadom. Odkod so pa izvedeli, kaj namerava knez? Nek ranjeni vodja: vstašev, ki so ga vjeli, je izjavil, da so bili vstaši na to opozprjeni iz_ Drača, kjer so se jim z žarki dala znamenja. In ko so v sredo Madison napravili izpad, ki se je popolnoma ponesrečil, se sumi, da so bili ti Malisori izdani) in speljani v zasedo. 'Tudi o hrabrem holandskem polkovniku Thomsonu, ki je v pondeljek padel in ]te bil velik nasprotnik italijanskega početja v Draču, nekateri poročajo, da je bil od zar daj vstreljen. Boj kneza Wieda z vstaši je torej zunanja oblika tajnega boja med Avstrijo in Italijo za Albanijo. Ta nesloga je tudi vzrok, zakaj velikanske bojne ladije pred Dračem ne storijo ničesar; v zrak
na sramotilnem odru, obrnil se je do pisarniškega sluge.
Priprosti mož se je čudil, kako je moglo ravno gospodu ostali prikrito, o čemur že govori celi trg. Zaupal mu je, da j’e bil ravno on, ki je z njim tako prijazen in dober, v nekem časniku grdo raztrgan in okrtačen.
Slavko je dolgo brodil, predno je iztaknil v listu, ki se prišteva znanstvenim, obširno kritiko svojih pesni. Tako robato in surovo se je blatilo njegovo pravo ime, se mu odrekal ves pesniški talent in se mu na kratko svetovalo: zapustiti pesniško polje, skočiti s Pegazovega hrbta, ker poezija ni rokodelstvo in kramarija, ampak poklic — srca.
Kot beli dan mu je bilo jasno, da je ovaduh in izdajalka Hermina, kateri je nepremišljeno odprl on svojo shrambo poezije. Dve telesni klofuti je že prebolel in jih odel s plaščem odpuščanja in sedaj ga je zadela tretja — moralna in še ta od tolikokrat opevane ženske roke.
Nežno žensko bitje ga je posadilo prvo na nevarnega Pegaza, ga že dvakrat udarilo z neusmiljeno roko usode in sedaj ga je celo v tretje pognalo v blato in mlakužo posmeha.
Slavko se je čutil potrtega, kakor še nikoli, o-ko mu je zasolzilo v bolesti in osajmelosti. Ni imel več duše, kateri bi bil potožil, na katero bi se bil naslonil in pil potrebno tolažbo. Kdo drug na njegovem mestu bi se bil osvetil nad izdajalko, a Slavkovo srce je bilo'zaprto tako nizkim poja/vom, ki drčijo v prepad maščevanja.
Odpovedal je službo pri notarju in kar brez slovesa izginil v kraj, kjer je okusil prvič pelin življenja — v Celje.
Raz jezdil je rogatega Pegaza in ga prepustil v pašo drugim, za lo poklicanim rokam, sam pa se temeljito lotil proze — učnih Knjig.
Odslej1 ni zahajal več v mestni park prisluškovat šumljanju kostanjevih vršičkov, ne melodijam
pomladnih pevcev, ampak drobit in mlet suhoparne paragrafe rimskega prava.
Prihajali so zopet penzijonisti na Šetališče pit slatinot vabit ščinkovce in robantit o: spanju, pivu, in smodkah; vendar ga niso več motili, še manj pa jezili in njih pogovori so se mu dozdevali resnični in opravičehi.
T.udi njemu je stopilo vprašanje kruha v ospredje in potem še le je hotel svoje moči posvetiti javnemu in občnemu blagru.
Lahkomisjelni tovariši so ga zbadali', da se je prelevil na filistersko stran, da je izgubil mladostne vzore, a resnejši možje so bili mnenja, dai se je vendar enkrat spametoval in postal človek, s kakoršnim se mogoče lahko spregovori tudli resna ter pametna; beseda.
Napravil je tudi vse potrebne izpite s povoljnim vspehom.
Ima službo, ki nudi kruha dosti za ‘dva in mogoče še več, a še vedno samota(ri, se ne vleče v zakonskem jarmu, menda še ni prebolel in pozabil tretje — ženske klofute.
K potopu parnika „Empress of Ireland”.
Pred vsem se razpravlja sedaj o vprašanju, kdo je zakrivil nesrečo, V hudem nasprotstvu si stojita kapitana obeh parnikov. Kapitan parnika „Empress of Ireland“, Kendal, zavrača z vso odločnostjo krivdo na kapitana parnika „Storstada“, Norvežana Andersena. Kendal trdi, da Andersen ni upošteval njenovih signalov, Andersen pa pravi, da je vozil „Empress of Ireland“ brez kurza sem in tje in da je bilo nemogoče, se umakniti. Slovesno izjavlja, da je storil s svojci vse, kar je bilo mogoče), da prepreči katastrofo in reši ponesrečence. Po sunku mu ie res zaklical Kendal, da naj ostane s „Storstadom“ v prerezu. On je ukazal takoj s polno paro pritisniti na „Empress“, toda ta se mu je sam iztrgal. Stroji na njegovem par-
niku so pritisnili z vso silo, toda „Empress“, ki je i-mel še enkrat močneje’ stroje, se mu je iztrgal in izginil naenkrat v temi. Takoj nato je začul krik ponesrečencev, ki ga je prepričal, da se je parnik potopil. Iskal je ponesrečence, kar pa je bilo v silni temi jako težko.
Rešitev tega vprašanja sedaj ne bo lahka, Odločila bo o tem posebna sodna preiskovalna komisija, ki je začela te dni delovati.
Sedaj še-le je bilo izdano uradno poročilo o ponesrečencih, Na potopljenem parniku je bilo v I. razredu 87, v II, 253, in v III, 714, torej skupaj 1054 potnikov. Rešili so 35 potnikov prvega, 38 'drugega m 164 potnikov tretjega razreda. Utonilo je torej 817 potnikov, Posadka na parniku je štela 4T3 mož, od katere se je rešilo 207 mož. Skupaj je utonilo 1023 oseb, od katerih so identificirali dosedaj še-le 59 trupel. Glasom te strahovite statistike se je rešilo percentuel-no največ mornarjev, najmanj pa potnikov IT, razreda, kar pripisujejo okoliščini, da je prerezal „Stor-stad“ parnik v sredi, kjer so bili prostori II. razreda.
Zanimivo in pretresljivo je poročilo, ki ga je podal o nesreči učitelj Leviš iz Toronto, ki se je peljal z ženo in dvema otrokoma na Angleško, da bi prevzel vodstvo neke privatne šole. Pripoveduje tako-le: Imeli smo dvojno kabino. Žena in otroka, 7Ietni deček in 8-letna hčerka, so mirno spali, jaz pa sem čul in raz’ mišljal o bodoči usodi. Spomnil sem se, da smo odposlali pri Father Pointu pilote in prišlo mi je nehote na misel, da je usoda velikanskega parnika od sedaj naprej v rokah kapitana samega. Kmalu nato sem začutil, da je parnik zmanjšal hitrost, par minut nato sem zaslišal različne signale in razburljive klice in temu je sledil strahovit pok in tresk. Kabina se je silno stresla, vse1 se je vpogibalo, vrata so se odprla na stežaj. Slišalo se je ječanje in' obupni klici ljudi med-silnim pokanjem in brestom lesa in železa, V temi sem pograbil ženo m otroka in v samih srajcali smo tekli na krov. Tudi se nam je nudil strašen pri-
Pazite na otroke!
spuščajo nepotreben par, pa še enega strela niso izstrelile iz ogromnih svojih topov, v obrambo tistega kneza, Idi ga je Evropa poslala Albancem. In sedaj je v Draču kakor oni starec na strehi, ki si ni zna* pomagati.
Nove ladije.
Nemčija je poslala pred Drač malo križarko „Breslau“, ki križari v Jonskem morju, Ruska vlada je sklenila, da pošlje nemudoma eno vojno 1 ■<! jo pred Drač; dalje se poroča, da je dospela tjakaj že tudi angleška križarka «Manchester“, ki je izkrcala mornariški detašma, ki se je takoj pridružil avstrijskim in italijanskim četam.
Obisk v Konstanci.
Dne 14. t. m. je obiskal ruski car, kakor smo že kratko poročali, s celo svojo rodbino v Konstanci rumunskega kralja. Po entuzijaističnih ovacij polnem sprejemu, po đejeunerju v paviljonu kraljice l.h/.libele, po čajevi zabavi na krovu carske jahte „Standort“, so se začele avdijence. Car je sprejel rumunskega ministr skega pr edsednika Brati an u.j a in tudi zunanjega ministra Porumbaruja v dolgi avdijenci; isiotako je imel ruski zunanji minister Sazonov. s katerim so že prej konferirali tudi rumunski državniki, pri kralju Karolju dolgo aydijenco. Celemu sestanku med ruskim carjem Nikolajem in rumunskim kraljem Karolom ter dolgim konferencam in avdijen-cam pripisujejo vsi diplomatieni krogi, velikansko var žnost. Spldšno se trdi, da je ta sestanek đaiekosež-nega političnega in gospod, pomena in da so se že postavili odnošaji med Rusijo in Rumunijo na čisto nove temelje ter da se je začrtala politiki obeh držav čisto nova smer skupnega delovanja.
Napitnica kralja Karola,
Pri slavnostnem obedu je govoril kralj Karol sledečo napitnico: Z odkritosrčnim veseljem pozdravljam prihod vašega veličanstva na rumunskih tleh, prihod cesarice In rodbine, ki ste jo pripeljali. V tem srečnem dogodljaju vidimo zopet nov dokaz prijateljstva. katero nam je vaše veličanstvo že več let tako prisrčno izkazovalo. Plemenita in velikodušna inicijativa,, s katero ste ustvarili konferenco v Haagu, mi najsigurneje jamči, da se bodo cenile zasluge, ki si jih je pridobila Rumunska za ohranitev evropskega miru za časa dogodkov), ki so se odigravali v zadnjih letih. Stalni in nespremenljivi cilj Ru-munije je pripomoči, da se ohrani s stabilnim ravnotežjem in s prisrčnimi odnošaji; do vseh teh držav blagodejni mir, ker edino le ta omogoči, da se doseže ono blagostanje, katero te države žele. Iz vsega srca pozdravljam vaš prihod in se zahvaljujem za dobrohotno pozornost do moje dežele, KL se bo tesno pridružila vroči želji, da želim srečo vam, vaši vzvišeni rodbini, blagostanje vašemu velikemu cesarstvu in vaši hrabri armadi, s katero nas združujejo tako dragi spomini. Živel car Nikolaj, živela carica Aleksandra Feodorovna!
Odgovor carja Nikolaja.
Na napitnico kralja Karola je odgovoril car Nikolaj sledeče: Globoko so me ganile prisrčne besede, s katerimi ste nas tako blagohotno pozdravili na rumunskih tleh. Opiraje se na tradicije prijateljstva, ki je vedno združevalo naše dežele, se bodo vezi, ki nas medsebojno vežejo, še ožje sklenile vsled skupnih častnih spominov in vsled odkritosrčnega osebnega prijateljstva. Srečen sem danes,, ko se mi je izpolnila srčna želja, katero sem že dolgo gojil, namreč da vam glasno in v vaši lastni, deželi izražam prisrčno prijateljstvo, katero gojim, do vas. Pod vašim vladarstvom se je Rumunska visoko dvignila in se je zelo razvila. Nikjer se ne sprejmejo ti doseženi vispehi z večjim veseljem in zadoščenjem, kakor v Rusiji, kjer smo od nekdaj navajeni, da se živahno zavzemamo za usodo in življenje naših sosednih verskih tovarišev. In ta poteza simpatije nakianja naša srca k našim rumunskim prijateljem. Vaše kraljevo veličanstvo, princ in princezinja rumunska ste se o tem lahko osebno prepričali povodom obiska, ki ste nam ga napravili in ki nam je pripravil tako izredno veselje. Opirajoč se nai medsebojne simpatije obeh narodov, odgovarja prijateljstvo Rumunske in Rusije obenem najbolj zgodovinskim tradicijam in interesom obeh sosednih dežel. V tej skupnosti interesov uvidevam rad novo jamstvo za srečen razvoj
zor. Moški in že..ske so tekali sem in tja ni grozovito vpili in kričali. Napol nage okrvavljene postave so begale po krovu in blazno tolkle okrog sebe. Ljudje so se pobijali med seboj in porivali drug drugega v morje. Moja, žena se je onesvesfla. Zadel sem jo na rame, vzel otroka v naročje in iskal rešitve. Toda še predno sem prišel na rob krova, sem začutil vodo, ki je silno hitro naraščala. Čutil sem, da se potapljamo, močan val nas je vrgel s krova in padali smo v silnem vrtincu. Ko sem prišel zopet na površino, bil sem še pri zavesti, ni bilo žene n« hrbtu, v rokah pa sem držal saino še enega otroka, in sicer deklico. Vrgel sem jo na hrbet in plaval v temno noe. Naenkrat je otrok strašno in bolestno zakričal, zadel pa je bržkone kak kos lesa v glavo. Cut i sem, kako so odnehale otrokove ročice okrog mojega vratu in pretino sem mogel otroka prijeti, je izginil v valovju. Vdrla mi je voda v usta, potopil sem se in onesvestd. — Prebudil sem se po večurni omedlevici v vlaku v Quebec sam brez žene in otrok.
naših odnošajev, našega prijateljstva in sporazuma med sosedi. Spominjali ste se blagodejnega vpliva miroljubne politike. Prav s posebnim veseljem izražam priznanje tozadevnemu vpthjvu, kji) ga je povzročila Rumunija pod modrim vodstvom svojega kralja. Za vaše delo za ohranitev miru ste si pridobijli hvaležnost vseh narodov in ste ob enem visoko povzdignili ugled vaše dežele. V nadi, da ne bo nič kalilo mirnega razvoja vaše dežele, dvignem čašo na zdravje vašega veličanstva, ha, zdravje kraljice, cele kraljeve rodbine in na zdravje junaške rumunske armade, katere lepe polke sem z odkritim zadovoljstvom občudoval in pri katferi sem šef 15. polka Rossori. kar si štejem v veliko čast. Živel kralj! Živela kraljica!
Zaroka sina rumunskega prestolonaslednika s ea-
ričino.
Zbližanje Rusije in Rumunije se bo izvršilo na podlagi jako značilnih dejstev. Eno izmed teh je, da je bila na sestanku v Konstanci, ki . sta se ga udeležila ne samo oba vladarja, ampak' tudi obe vladarski rodbini, sklenjena zaroka carjeve druge hčerke Tatjane s sinom rumunskega prestolonaslednika — princa Karola. Na ta način boste obe vladarski rodbini v najožji rodbinski zvezi in dota, ki jo namera-va dati car svoji hčerki, je baje naravnost velikanska. Gre namreč, kakor je razbrati iz ruskih in ru-munskih listov, za odstopitev precejšnjega kosa dosedanje ruske Besarabije ob Črnem morju Rumuniji, ker ima ta del Rusije pretežno rumunsko prebivalstvo.
Zagotovitev prijateljstva.
Kot nadaljni predmet konferenc med carjem in kraljem Karolom s.e označa tudi rusko mornariško o-boroževanje v Črnem morju in pa velike ruske vojai-šfce priprave za bližnji čas ob južni in zapadni ruski meji. Tudi v tem oziru hoče Rusija zagotoviti Rumunijo, da rusko oboroževanje nikakor ni naperjeno proti njej, ampak da hoče Rusija samo pridobiti Rumunijo za skupno delovanje obeh držav v vseh vprašanjih bližnjega orijenta.
Grški kralj pride tudi v Konstanco1!
Listi pišejo, da piiide nekaj dni po carjevem odhodu v Konstanco tudi grški kralj. Ob tej priliki se reši definitivno vprašanje glede zaroke rumunske princezinje Elizabete. Kralja Konstantina bo spremljal prestolonaslednik.
*
* *
Ce promotrimo ta dejstva, postane takoj jasno, da je s sestankom v Konstanci Rumunija prestopila mejo, ki loči Rušijo od trozveze in se je postavila na stran, ki j'o vodi daleč od lijenih prijateljic Avstrije in Nemčije. To je začelo trozvezi delati hudo pregla-vico. Gotovo ne bomo krivo sodili, če smatramo, da se je na sestanku nemškega cesarja Viljema z avstrijskim prestolonaslednikom dosti govorilo o; Rumu-niji in njenemu zbližavanju Rusiji, Tirozveza dela na Balkanu slabo politiko, koje posledice se kažejo od dne do dne vedno glasnejše in jasnejše. Ali bo grof Berchtold, ki je bil takoj po Viljemovem odhodu poklican v Konopišt, svojo politiko na Balkanu bolje orijentira!, se bo kmalu pokazalo. Dosedanjost njegove politike daje malo upanja.
Petstoletnica veljave slovenskega jezika.
Deželni odbor štajerski je razposlal po ravnateljstvu svoje kmetijske šole v Grotenhofu in vinarske 'ole v Mariboru na šolska vodstva dvojezičnih in sin venskih šol samonemške lepake glede sprejemanja gojencev v ti dve šoli, s prošnjo, naj se lepak javno nabile. Nemški razglas na lepaku kaže krivično nazlra-nje, mišljenje in dejanje deželnega odbora štajerskega ulode ravnopravnosti slovenskega jezika, obenem pa tudi dokazuje, da misli deželni odbor tudi zanaprej v smislu SOOietnega izpodrivanja našega jezika in deželne uprave nadaljevati. Upamo, da čutimo Slovenci toliko moralne moči, da bodemo začeli vsaj ob letošnji SOOletnici tako ravnanje mdločuo zavračati, V raznih zavednih župnijah so to storili tako-le:
Visokemu deželnemu odboru v Gradcu ! Se vrača priloženi lepak deželne kmetijske šole v Grotenhofu in sadje- ter vinarske šole v Mariboru glede sprejemanja gojencev v t: dve šoli ter se naznanja, da se ta lepak tukaj ne more nabiti: L V D . . prebivajo samo Slovenci; zato so tu samoslovenski lepaki zakoniti. 2. Priloženi lepak je nemški, torej on ni sem namenjen, temveč za nemške kraje. 3, S semkaj doposlanim nemškim lepakom zanika deželni odbor obstoj slovenskega naroda in slovenskega jezika na Spodnjem Štajerskem. Obenem se ž njim krči ravnopravnost slovenskega jezika, zajamčena od države z. državnim osnovnim zakonom z dne 21. XII. 1. 1867, državnega zakonika, broj 142. 4. S semkaj doposlanim nemškim lepakom izključuje deželni odbor sinove slovenskih roditeljev od obiskovanja teh šol, ker je tam nezakonito upeljan nemški učni jezik in se z nemškimi lepaki slovenskim starišem onemogoča obveščenje o pogojih za sprejem v šolo. 5. Niti šolsko vodstvo niti krajni šolski svet v D . . . re more sodelovati pri tem nezakonitem ravnanju deželnega odbora; zato se lepak vrača z dostavkom, da zahtevamo v imenu izobrazbe za tukajšnje prebivalstvo, ki plačuje deželi od svojega državnega davka 50% deželnih doklad, lepake, o-ziroma razglase v slovenskem jeziku. — Šolsko vod-
stvo v D . . ., dne 12. VI, 1914. — Krajni šolski svet v D . . „ dne 12. VI, 1914,
Ta umestni protest se je odposlal poslancu dr, K. Verstovšeku, ki naj kot deželni odbornik: skuša u-pl. vati z vso odločnostjo, da se ta nezakonitost odpravi, Taisto naj blagovolijo storiti vsa šolska vodstva in vsi krajni šolski sveti na slovenskem Stajerju, tudi oni dvojezičnih šol. Samonemških razglasov naj ne bo na nobeni šoli.
Stvarno gradivo izročajmo v roke naših deželnih m državnih poslancev, da zamorejo z dokazom v roki nastopiti proti krivicam oblastnij; s tem bodemo proslavili najlepše znano SOOletnico, ona naj pomeni vstajenje slovenskega naroda k lepši prihodnjosti !
Politični pregled.
Nemški tabor v Celovcu.
Kakor smo že svoj čas poročali, sklicujejo koroški nemškutarji v nedeljo, dne 21. junija«, v Celovec .„ljudski“ tabor. Pred nekaj časa so naznanjali no svojih nacijonalno zagrizenih glasilih celemu svetu, da se bodo tega shodiča udieležili zastopniki nemštva iz dežel južno od Donave. iTie dni pa so se premislili in že 'trobijo v svet, da bo tu zastopano vse* avstrijsko nemštvo, da, da ne bo izjeme celo bosansko, Poset jim je baje obljubil sam zbornični predsednik dr, Sylvester.
Praška konferenca.
V	pondeljek, dne 15. t. m., se je vršila v palači grofa Erwina Nostica konferenca nemških in čeških strank;. Rezultat te konference je sklep, da posamezni zastopniki strank podajo svojim eksekutivam poročilo o konferenci in da se imajo potem stranke same odločiti, bi se li sklicala prihodnji teden v Prago nova konferenca. Poslanski krogi, ki so se konference udeležili, izjavljajo, da je celo posvetovanje, kar se tiče zbliaanja obojestranskih stališč, še brez vsakega rezultata, — „Prager Tlagblatt“ že ve, da se bo vršila prihodnja spravna konferenca v pondeljek, dne 22. t. m., in sicer zopet v paj/ači grofa Nostica, Ce potečejo pogajanja tudi v pondeljek brez-vspešno, bo konferenca proglasila, da so pogajanja definitivno raizbiita. V tem slučaju tudi za jesen ni pričakovati novih pogajanj.
Ožje volitve v istrski deželni zbor.
Pri ožjih volitvah, ki so se vršile pretečeno nedeljo v prvem volilnem okraju splošne kurije, je bil izvoljen italijanski krščansko-socijalni kandidat dr* Spadaro z večino 700 glasov. Vsi Slovenci koprskega volilnega okraja so glasovali za dr. Spadara, dočim so se socijalni demokratje vzdržali volitve. Italijanski liberalci so napeli vse sile in z najgnusnejjš/im terorizmom hoteli svojemu kandidatu dr. Benatiju pomoči do zmage;. A zaman! Dr, Spadaro je prvi ital. krščaiisko-soeijalni poslanec, ki pride v istrski dež. zbor. — V tretjem volilnem okraju (Pulj) je pa zmar gai italijanski liberalec, učitelj Corenich. V bratskem objemu so šli v boj Italijani in Nemci,. ki imajo kakor znano, parolo: Skupno z italijanskimi liberalci v boj proti Slovanom!
Rusini pri grofu Stiirgkhu.
Dne 16. t* m. je došlo predsedstvo rusinskega kluba na Dunaj k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu ter se pritožilo, da vjada ničesar ne stori za delamožnost državnega zbora. Nadalje so se pritoževali, da vlada še vedno ni ustanovila obljubljene rusinske univerze v Lvovu, da ne ustanavlja nobenih že sklenjenih rusinskih srednjih Šol. Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je izjavil deputaciji, da bo vlada sklicala državni zbor, kakor hitro bodo zasigurani pogoji za delamožnost istega ter da bode storila vse za ustanovitev rusinskega vseučilišča in nadalje, da se bodo že v pričetku prihodnjega šolskega leta otvorile obljubljene rusinske srednje šole.
Di*. WeissMrchner namestnik deželnega maršala.
V	seji nižjeavstrijskega deželnega zbora dne 16.. t. m. je naznanil namestniki baron Bienerth imenovanje dunajskega župana dr. We'isskijrchnerja za nar mestnika deželnega maršala na mesto umrlega podžupana dr. Porzerja.
Rivaliteta med Avstrijo in Italijo v Albaniji.
Iz Drača poročajo:
Zunanja ministra avstrijski in italijanski poudarjata pred svojima parlamentoma, da delujeta; v albanskih vprašanjih skozi in skozi soglasno. V istini je pa ravno narobe. Ko je postal knez Viljem mbret Albanije, sta se potrudili Avstrija in Italija v njegovi rezidenci uvesti sistem vzajemnega utežja . . . Italija je izvolila tri ministre, ki nimajo ničesar u-prajvljati izven mesteca, in Avstrija tudi tiri ministre. Tajnik za korespondenco z Dunajem je avstrijski konzul Buchberger, z Rimom stotnik Castoldi. Obe velevlasti pazita, da ne bi kajtera izmed njiju zadobila viečje veljave v okolijci nibreta. Tako ima knez Viljem italijanskega brivca, in avstrijskega krojača, napolitanskega, čevljarja ' in mizarja iz Brna. Žepne rute ima iz Linča, toaletne reči pa. iz Turina, Nekega dne je prišlo iz Dunaja darilo grofa Berch-tolda; krasna ekvipaža z dvema lepima konjema. A čez teden dni nato je že dospel v Drač avtomobil — darilo mejnega grofa di San Giuliana. Seveda ta-le dva gospoda nista pokrila stroškov za ta darila iz
Požari s® pojavljajo !

svojega žepa, marveč iz tajnih fondov za zunanjo politiko namenjenih. Soproga kneza Viljema Sofija je najela iz Dunaja krasno sobarico; kmalu nato je poskrbelo italijansko zunanje ministrstvo, da je došel za lakaja h knezu Viljemu krasen mladenič iz Benečije.
Načrt nove francoske vlade — Tboj proti verskim
šolam.
Dne 16. t. m. je predložil francoski, ministrski svet senatni sklep s vsebino: Kabinet računa le na izključno republikansko večino ter odklanja vsako pomoč drugih strank. Parlament bo moral rešiti posojilo, nadalje progresivni osebmoi-idohoidninski davčni zakon ter progresivni da,v|ek na premoženje. Najvišja dolžnost vlade bo, da bo nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko in da se izveide lojalno triletna vojaška služba. Izjava nadalje najglaša potrebo nove volilne reforme, kakor tudi brambo državnih šol — pred verskimi. Z drugimi besedajmi rečeno, je napovedala vlada boj1 katoliškim verskim šolam in francoske katoličane čakajo dnevi hudih verskih bojev.
GrSko — turški spor.
Časopis1! poročajo, da je položaj na Balkanu že zopet skrajno resen. Poročila, iz Aten trdijo, da se grška vlada ne bo zadovoljila s hipnim koncem net-znosnih grških preganjanj, ampak da pošlje porti zahtevo, da poda garancije, da se taki slučaji nikdar več pripetili ne bodo.
Položaj nespremenjeno resen.
Glasom najnovejših poročil se preganjanje Grkov v ’Mali Aziji ni prenehalo, nasprotno, Turki so postali še bolj nasilni in preganjanje je postalo le še hujše. Turki so napadali, preganjali in klali Grke kar vpričo ministra Talaat bega, ki je bil poslan v Malo Azijo), da preišče vso zadevo.
Turški odgovor na grško noto.
Turški odgovor na grško noto,, ki bo izročen, kakor se poroča,, v kratkem grškemu poslaniku v Carigradu, konstatira, da je turška vlada storila vse, da prepreči nadaljno izseljevanje Grkov iz Traci je in Male Azije in da bo tudi še poskrbela za nadaij-ne odredbe, Zajjedno pa porta tufdi odločno protestira proti vmešavanju Grške v notranje turške zadeve in odklanja vsako odškodninsko zahtevo za škodo, povzročeno grškim emigrantom, češ, da je moralo tudi iz Grške pobegniti okoli 250.000 mohamedancev in ni Turčija takrat zahtevala1 nobene odjšikiodnine,
V Atenah označajo turški odgovor kot popolnoma nezadovoljiv. Grški ministrski svet se bo takoj, ko prejme turški odgovor, sestal k izvanredni seji in sklenil za enkrat prerušitev, diplomatičnih stikov med obema državama in izročitev ultimata Turčiji s kratkim rokom.
Raznoterosti.
Osebna vest. Gimnazijski profesor dr. Iv. Ar-nejc je za stalno prideljen naučnemu ministrstvu v službovanje.
Sodna Imenovanja. : Okrajni sodnik dr. Herrn. Watzulik je imenovan za deželnosodnega svetnika v Gornjo Radgono, — Za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika, je imenovan dr. Osvatič v Rogatcu, ki je ob enem premeščen v Maribor. — Okrajni sodnik in sodni predstojnik dr. Pavliček v Gornjemgra-du je premeščen v Rogatec.
Romanje na Trsat priredi letos Kršč, Soc. Zveza dne 13, julija. Vozni red in cene kakor tudi druge določbe so razvidne iz oznanila vzadej med insevati. P. n. gg. dušne pastirje prav uljudno prosimo, da to romanje v cerkvi oznanijo in ljudem dajo potrebna pojasnila. Prosimo jih tudi, da zbirajo denar m potem listeke skupno naročijo, ker nam s tem prihranijo mnogo poštnih stroškov. Denar se naj pošlje najpozneje do 4. julija na naslov:	Romarski odbor
v Mariboru, Koroška cesta, št, 5.
Romanje v Rajlienburg. Meseca julija letošnjega leta, ko se obhaja GOletnioa proglašenja verske resnice o brezmadežnem spočetju prebi. Device Marije, bo posvečena nova cerkev lurške Matere božje v Rajhenburgu, Dravska dolina namerava prirediti dne 20. julija večje romanje s posebnim vlakom po znižani ceni, ako se bo našlo dovolj udeležencev. Mnogi dobrotnik te cerkve ima priložnost si ogledati sad svojih darov ter priporočiti se lurški Materi božji. Vlak bo vozil iz Spodnjega Dravograda 20. julija ob 9. uri 26 minut ter bo na vseh postajah do Hoč obstal. Kdor bi v Mariboru hotel vstopiti, mora priti na koroški kolodvor ob 10, uri 56 minut, V Rajhenburg pride ob 1. uri 50 minut popoldan. Od postaje bo procesija v h ure oddaljeno cerkev. Nato pozdrav romarjev id spovedovanje. Ob 6. uri pridiguje dr. Medved in sledijo še razne pobožnosti. Drugi dan bo pridiga in več sv. maš. Ob T10, uri se zbirajo romarji zopet v cerkvi, da se poslovijo od Marije. Vlak vozi nazaj iz Rajhe nbvir ga ob 10, uri 40 minut ter se bo na istih postajah ustavil kakor prvi dan in pride v Dravograd ob 3 uri 17 minut. Vožnja stane za II. razred 11 K 80 v., za III, razred 7 K 70 vin., dol in gor, za ves pot je enako. Oglasiti se je pri župnijskem uradu, kjer se položi denar za karto in pošto. Cč. gg. bodo dobrotno do 1, julija poslali denar in število kart II. in ITT. razreda župniku v Ribnici na Pohorju, da se v pravem Času karte razpošljejo. Vspored vožnje in pobožnosti se objavi drugič, ,
Letošnji novomašniki. Nove maše se bodo letos vršile po sledečem redu : Iz Četrtega letnika : D u-
š i Ö Josip, PiŠeoe pri Brežicah; dne 2. avgusta, H a n-žič Ivan, Sv, Jurij ob Taboru; 9. avgusta. Pridigar : dr. Franc Lukman, prof, bog. Kozar Davorin, Sv. Anton v Slov. gor, ; dne 16, avgusta. Pridigar: Ognjeslav Skamlee, župnik v Leskovcu. Kuk Josip, Konjice; dne 9, avgusta. Pridigar: dr, Anton Jerovšek, ravnatelj. Pavlič Vid, St. Vid pri Planini; dne 15. avgusta. Pridigar: Andrej Fišer, župnik v Ribnici, Sajovic Jakob, Predoslje na Kranjskem; dne 9. avgusta. Pridigar: Franc Umnik, Kanonik pri Gospej Sveti, S o m r e k Anton, v grajski kapeli na Falu; dne 2, avgusta. Pridigar: dr, Jožef Somrek, profesor bogoslovja. Slik Alojzij, na Gori pri Sv, Petru niže Maribora; dne 23. avgusta. Pridigar; Josip Weixl, župnik pri Sv. Križu pri Ljutomeru. — Iz tretjega letnika; J azbinšek Franc, Sv. Vid na Planini; dne 2, avgusta. Pridigar Marko Tomažič, dekan v Kozjem, Lorger Evgen, Ljubno v Savinjski dolini; dne 9. avgusta. Messner Tv.,. Muta; dne-9, avgusta, Pridigar: dr, Anton Medved, profesor. Petrovič Josip, Sv. Peter in Pavel v Ptiču; dne 23, .avgusta, Puidigar: Janko Arnuš, župnik v Kotmaravasi pri Celovcu. S tern ad Miroslav, Sv. Trije Kralji v Slov, gor; 15, avgusta, Pridigar: Matija Ljubša, kurat v pokoju. Spari Avgust, Ja-renina; dne 9. avgusta. Pridigar: Anton Spari, kap-ian v Pišecah,
Wastian — zapustil Südmarko. „jTjagespost“ poroča žalostno vest, da je poslanec Wastian zapušili Siklmarko, ali bolje rečeno, da je Südmarka za,-pustila AVasti an a. Za načelnika je izvoljen mož, ki vzbuja med Nemci in renegati mnogo upanja, poslan nec Doberntgg.
Wastian odložil mandat. Ta odložitev se ni izvršila prostovoljno, temveč Wastian je bil k temu — prisiljen. Vršili sta se namreč pod predsedstvom župana dr. Schmidererja dve tajni seji. Pri glasovanju se je z večino gljasov sprejel sklep, s katerim se Wastian poziva, naj odloži svoj državnozborski mandat in svoje podžupansko mesto. To je AVaistian tudi storil. Nastopili so že njegovi dediči. Slovenskega očeta sin, dr. Orozel, bi rad postal podžupan, za državnozborski mandat pa se potegujeta dr. Mravlag in dr. Baum. „Grazer Volksblatt“1 piše o tej zadevi: „Ponosni Wastian, ki je bil skozi leta vodja nemških nacionalcev in südmarkovpev, mora sedaj okusiti bridkosti. Politično je mrtev in ima to žalostno zavest, da so mu njegov neslaven konec prizadjali ne njegovi politični in narodni nasprotniki, temveč njegovi „prijatelji.“ In sedaj so mu s tem, da so mu vzeli državnozborski mandat, dali zadnjo brco.“
Orli! Narodna dolžnost vas kliče 1 praznovati znamenit slovenski jubilej! Letos praznujemo Slovenci imeniten jubilej, jubilej nekdanje veljave slovenskega ljudstva, v prvi vrsti slovenskega kmeta, ki je pred 500 leti zadnjikrat v domačem, slovenskem jeziku vmeščal na Gosposvetskem polju svoje vojvode. Spomin na ta čas mora proslaviti ves naš narod, da mu ob spominu na stare srečne čase zrasle nova volja in ž njo nova moč. In kdo je bolj poklican praznovati ta jubilej kot slovenska mladina, ta bodoči varuh naših pravic na domačih tleh. T|a spomin pa praznujmo s tem, da se spomnimo stare naše pravde s tem, dai vsakdo izmed nas takoj še tekoči mesec nabere in pošlje primeren dar Slov, Straži, ki stoji v boju za pravdo naše očetnjave na slovenskih mejah. Naj ne bo slovenskega Orla, ki bi se na ta najdostojhejši način ne spomnil velikega jslo. venskega jubileja! Naši narodni nasprotniki naj vidijo, da imamo tudi narodno čast in da kot prvi braniki za njo stoje slovenski Orli!
Mladina po izstopu iz šole. V dunajskem katehetskem društvu je priporočal kajtehet Bliimel meseca aprila Jv posebnem predavanju, naj katehetje podpirajo mladinsko gibanje ter predlagal: 1. Katehetsko društvo prizna neobhodno potrebno, da katehetje smotreno podpirajo skrbstvo za mladino, ko se poslovi od šole ter polaga vsakemu katehetu na, srce, naj i v Šoli i zunaj šole vpliva na stariše in otroke, da se pridružijo dobrim mladinskim organizacijam.,/ 2. Vsak katehet naj bo voljan, da sodeluje pri oskrbovanju takih organizacij. — Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Podružnica S. D. Z. za. Štajersko priredi letošnje počitnice sledeče prireditve:	Selnica ob Dravi
dne 5. julija, Slov. Bistrica dne 26. julija, Sv. Lenart v Slov. gor. dne 9. avgusta, Sv. Križ na Murskem polju dne 16. avgusta, Sv. Jurij ob južni žel. dne 30. avgusta. — Prosimo torej vsa tamojšnja in sosedna društva, da se blagovolijo ozirati na te naše prireditve.
Sveta vojska. Snuje se dijaška protialkoholna zveza. Ustanovni zbor bo v počitnicah. Vendar enkrat ! Upamo, da bo šlo odslej toliko hitreje in živa-hneje, kolikor dalj je bilo treba, 'čakatL Vsaj mnoga znamenja med dijaki pričajo, da se hočejo stvari lotiti z uprav tistim živim ognjem, kateri se mladim ljudem spodobi.
Za Slovensko Stražo nam je poslala g, Matilda Horvat v Framu blizu 2000 obrabljenih poštnih z n am K; hvala lepa! — Za Slovensko Stražo nam je poslal vlč, g. p. Filip Perci veliko;- število obrabljenih poštnih znamk; hvala prisrčna! — Za Slov.. Stražo nam je poslal g. Mihael Valenčak 1000 komadov obrabljenih poštnih znamk; hvala lepa!
Vreme. Z letošnjim vremenom 'se ne moremo nič kaj pohvaliti. Vedno dež in poleg tega Še občuten mraz, ki je posledica) hitre temperaturne spremembe. Naravnost zimo imajo v Svidi. Do 800 metrov
v nižino močno sneži. Po planinah leži debel sneg, tako da morajo dobivati za živino, ki se gori nahaja, ves živež iz doline.
Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru prosi vse one cenjene izposojevalce knjig, ki že delj časa niso vrnili izposojenih knjig, da to store nemudoma. — Knjižnici S. K. S. Z, v Mariboru je daroval iz zapuščine rajnega gospoda Matija Kelemine vlč. gosp. profesor dr, Kovačič veliko število racznih knjig. Bog plati !
Pazite na ogenj! Dne 15. aprila t. 1. je izbruhnil požar v Brezovju, okraj Celje. Hipoma je bilo v plamenu gospodarsko poslopje Janeza Pečar. Zgorelo mu je poslopje, vse gospodarsko, tesarsko in mizarsko orodje, žito, mnogo lesa in drugih premičnin. Zažgal je štirileten otrok. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, naš «edini slovenski zavod te vrste, pri kateri je bil Pečar zavarovan, je kakor vedno, Kolikor mogoče hitro škodo cenila in točno izplačala odmerjeno odškodnino. Zhvarujmo svoje imetje le pri tem našem domačem slovenskem zavodu! — Stariši, pazite na ogenj, pazite na otroke!
Gradec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Kres v Gradcu uljudno vabi na slavnostno prireditev ob petletnici dne 21. julija 1914 v gledališki dvorani g. Mayr-Peyrimsky, Gradec, Bürgergasse 3, II. nadstropje. Spored: 1. Tamburaški zbor. 2. Slavnostni govor., vlč. g. prof. dr. Josip Hohnjjec. 3. a) N. Ferjančič: Pozdrav, poje moški zbor. b) Dr. B. Ipavec: Planinska roža, poje moški zbor. 4. S. Gregorčič:i Prstan, poje mešan zbor.
5.	J. Lovrenčič: Rapsodija o Kresu, deklamira g. A. Spešič. 6. F. S. Finžgar: „Naša kri“, igra v štirih dejanjih. Med odmori točke na glasovirju, izvaja vlč. gosp. Mür. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste K 1.20, II. vrste 1 K, III. vrste 80 vin.; IV. vrste 60 vin., stojišče 40 vin,;
Štajerski pododbor Zadružne Zveze v Ljubljani vabi k glavni skupščini, ki se vrši v sredo, dne 24. junija 1914, točno ob 10. uri predpoldne v dvorani Katoliškega delavskega društva v Mariboru, Flößefgasse 4. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju pododbora. 2. Volitev pododbora. 3. Iz zadružne prakse. Predava nadrevizor Vladimir Pušenjaki. 4. Predavanje zastopnika centrale v Ljubljani. 5. Želje in nasveti. K obilni udeležbi vabi predsednik: dr. Josip Hohnjec. — Opomba. Vsled sklepa glavne skupščine dne 25. junija 1913 v Celju je dolžnost vsake zadruge, da pošlje vsako leto k glavni skupščini pododbora vsaj jednega zastopnika ,
Tabor „Svete vojske“ združen z občnim zborom in cerkveno slavnostjo se vrši dne 19. in 20. julija pri Mariji Pomagaj na Kranjskem.
Slovenski Straži so darovali: po podružnici v Konjicah, nabrano na gostiji g. Fr. Rak v Konjicah 5 K; županstvo Ljubno 10 K; bralno društvo „Edinost“, Sv. Jurij v Slov. gor., mesto venca na grob č. g. Iv. Hribar, kapi., 10 K; Akademično društvo „Zarja“, Gradec, iz nabiralnika, 17.53 K.
Đve krasni umetniški trobarvni razglednici v spomin 5001etnice vstoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku na Gosposvetskem polju je izdala Slovenska Straža. Naročite takoj na' dopisnicah več teh razglednic. Naročila naj se naslove: Pisarna Slovenske Straže v Ljubljani. Povsod razpošiljajmo te razglednice — s tem, da te razglednice takoj pokupimo in razpošljemo, podpiramo delo Slovenske Straže in ji budimo novih prijateljev. Cena posameznih razglednic je 10 vin., če se jih naroči 50 skupaj, je 30% popusta.
/Žganje. Ta prepotrebna knjižica je izšla ravnokar v drugi, nekoliko pomnoženi izdaji. Cena komadu 10 vin., 100 komadov skupaj 9 K. Širite knjižico! V kratkem izide v drugi in .predelani izdaji tudi knjižica „Alkohol in mladina“, ki bi naj prišla v roke vsakemu mladeniču in mladenki. Naročila sprejema „Sveta vojska“ in pa Cirilova tiskarna v Mariboru.
P. n. gg. duhovnike opozarjamo, da je sv. Stolica pri brevirju zopet nekatere stvari izpremenila. Novi brevir torej smemo pričakovati še-le koncem avgusta.
Svojega denarja je vsakdo sam gospodar, zamore ga ma-kari zaigrati v loteriji. Komur pa je njegov (denar drag, ta naj čita današnji oglas J31. Straže, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za ysako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem' tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je dana^ marsikomu prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk še udi velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se pa prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki Vam ga takoj brezplačno pošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana 5.	,
Socijalna demokracija in
kmet.
. Sodrugi ruciervarji imajo v kmetskem vprašanju čisto posebna1 svoja naziranja. Po njihovem znan-/ stvenem programu morajo mali in srednji kmetije brez vsake rešitve Izginiti iz tega sveta in nikdo jim ne more več pomagati. Stari Marxisti so oznanjevali in oznanjujejo nauk o zmagoslavju veleposestva, ki male kar požiraj. Značilno je in dobro si hočemo zapomniti, da so tega mnenja tudi naši liberalci, vredni bratci sodrugov, kakor je to na ves glas zatrdil sam njih vodja, „on“, dr, Kukovec, na ljutomerskem svojem govoru, kjer je bodočnost slovenskega ljudstva postavil ne na kmeta, temveč na obrt: in industrijo. Toda vse to so same halucinacije in puhle domneve; kajti dejstva govore drugače. Ne samo, da kmet ne nazaduje, ampak! on raste, napreduje in se spopol-njuje. To je seveda socijalnim demokratom in liberalcem trn v peti; v njih politiki tiči namreč težnja po nazadovanju vseh ljudskih mas. Ker pa mali in srednji kmetje slučajno še ne nazadujejo po njihovem programu in ker je potemtakem dosedanja socijaldemokratska ^ politika v preočividnem nasprotstvu z dejstvi, morajo rudeči kolovodje misliti na nov agrarni program. In res! Problem, kako ujeti kmečko ljudstvo v svoje mreže, se v socijaldemokratskih vrstah zadnja leta jako živahno razpravlja. Značilne za silen trud, M ga imajo ti rudeči bratje, da bi uresničili svoj kmetlški programi, so besede, ki jih govori nek njih vodja v „'Sozialistische Monatshefte“, ko pravi :
„Potreba smotrenegai agrarnega programa, ki bi zadostno upošteval vse obstoječe odnošaje, se čuti v naši stranki vedno bolj in bolj . . . Kljub vsem prorokovanjem se število malih in srednjih producent
Vzemite otroke seboj na delo!
tov na Kmetih ni zmanjšailo, ampak celo pomnožilo, in o njih ekonomičnem položaju niti misliti ni, da bi se poslabšal. Napredek v znanstvu in tehniki je ravno malim in srednjim kinetiškiim producentom neprimerno več koristil, kakor obrti in industriji. Naravnost čuano je, kaiKo se je v zadnjih 20 letih pomnožij-lo število najraznovnstnejiših strojev, ki jih rabi naš kmet pri svojem opravilu. Dalje! Poglejmo, kako se razširjajo agrikulturae-kemične znanosti s kmetiški-mi šolami, predavanji, poučnimi tečaji itd., torej vse, kar je imelo in ima za posledico vedno' intenzivnejšo produkcijo in s tem seveda vedno rastoče dohodke na najraznovrstnejših produktivnih poljih . .
Svoj „znanostipolni“ nauk hoče zatajiti, kakor vidimo, socijalna demokracija, da bo lažjo pristopna kmetskemu ljudstvu, da bo lažje lovila v svoje mreže male in srednje kmete, da bo obilnejši lov na, 'dan volitev; kajti, s pridiganjem, da kmetski stan nazaduje, ne bi sodrugi napravili pri kmetu prav dobrega utiša. In v istem tonu nattaljuie imenovano rae-če glasilo; Ako noče socijalna demokracija vreči puške v koruzo, ako si hoče tudi med kmetskimi Krogi pridobiti sodelavcev pri stvarjenju socialističnega družabnega reda, mora v svoji politični praksi raču-niti z gornjim dejstvom in izvajati sklepe ... Si kmeta politično pridobiti je le tedaj težko, ako se prav ne začne. Samo s teorijami se ne preobrača svet in najmanj pa, še z napačnimi (sa|mi o sebi!) teorijami. Dokler nimamo v svojem programu popolnoma for-mulirjalnih, v sedanjosti izpeljivih, kmetu koristnih zahtev, se nam ne bo posrečilo, si pridobiti na kmetih kako večje število naših pristašev. Konečno soc. demokracija kmeta celo pogrešati ne more; kajti samo Kot stranka industrijskih delavcev ne bo in ne more vdejstviti svojega socijalnega cilja , . .
Tako torej socijaldemokrat o svoji stranki in njenem naipačnem programu. No in kako se bodo sodrugi snecijelno še pogledali (!) z dr. Kukovčevimi naziranji, ki so, kar se dostaje programa za bodočnost, z rdečimi ravno nasprotni, nismo radovedni --najbrže bo šlo po starem kolovozu!
Štajersko,
Mariborske novice.
Hud izvošček. Dne 10. t. m. zv|ečer je pustil tukajšnji izvošček Novakovsky v Stolni ulici svoj voz in konja na ulici brez nadzorstva, sam se jie pa podal popivat v bližnjo gostilno. Ko ga je neki policaj opozoril, da je tako početje nedovoljeno, se je Nova-kovsky tako raztogotil, da je jel qš!tevati policaja. Posledica je bila, da so ga odvedli v policijske prostore ter ga ovadili sodniji.
Pijonirji imajo od 6. do 25, prihodnjega meseca vaje na Dravi in sicer od Maribora do Ptuja. — Začeli bodo ob 6. uri zjutraj in ob 2, uri popoldne in trajajo dopoldanske vaje 4 do 5 ur in popoldanske 3 do 4 ure. V svarilo čolnarjem in splavarjem se bode obesila na dotičnem mestu, koder bodo vadili, rdeča zastava. Splavarji se imajo izkrcati in počakati dovoljenja do nadaljne vožnje.
Zahvala. Globoko nam ostane v spominu večer nedelje, dne 14. t. m., ko smo abiturijenti priredili v Narodnem domu v Korist Dijaške kuhinje igro „Deseti brat.“ Kajti na ta v|ečer je“vse ljudstvo, inteligenca, kakor tudi deželam, pokazalo, kako požrtvovalno in s kakim razumevanjem podpira slovensko učečo se mladino. S sijajno udeležbo je pripomoglo do krasnega gmotnega vlspeha, (svota se objavi po sklepu računov), z obilnim odobravanjem je priznalo naš trud! Zato velja naša hvala pred vsem slav. občinstvu, v prvi vrsti p. t. preplalčevalcem iz kraja in okolice Maribora, Kozjega, Slov. Bistrice in Sv. Jurija ob Ščavnici. Zahvaljujemo se g, ravnatelju dr. Tominšeku in svojemu razredniku g. prof. Fr. Jerovišeku za pokroviteljstva ter vrlim damam-soig-ralkam za sodelovanje. Hvala slav. Dramatičnemu društvu v Mariboru za garderobo in gledališke prostore, kar nam je vse naklonilo brezplačno; zato pač zasluži, da je podpirata dijaštvo in občinstvo po svojih močeh še v naprej. Hvala gospe j, Malčkovi za prijasmo pomoč, hvala g. Bocu za razne nasvete in šminkanje. Dijaška kuhinja je dobila tako lepo svoto, mi pa zavest, da stoji trdno slovenska mladina, dokler ii bo naše ljudstvo t' tako naklonjeno, tživeli! — Slov, abiturienti-gimnazijci.
Vpisovanje v gluhonemnico. Dne 91. julija t. 1. se bo vršilo vpisovanje otrok v deželno gluhonemnico v Gradcu in sicer v konferenčni sobi mariborske dekliške meščanske šole ' od 8. do 12. ure dopoldne. V poštev pridejo otroci v 'starosti 7—91 let.
Iz porotne dvorane. V pondeljek sta se zagovarjala pred tukajšnjo poroto zar,aldi ropa neki Henr, Enčič in J. Spajsso. Prvi je napadel neko učiteljico Frančiško Schett v Mariboru ter ji odvzel torbico, v kateri je imela shranjen denar in druge reči. Je bil spoznan krivim in obsojen na 3/4 leta težke ječe Drugi je pa napadel ‘natakarico 'Marijo Ritošek v Gornjem Boču, jo davil in ji hotel odvzeti torbico z denarjem. Toda pri tem se mu je izpodrsnilo in je padel na tla, nakar je napadena natakarica utekla, Ker je vse tajil in tudi druge okoliščine niso bile popolnoma jasne, je 6 porotnikov pritrdilo vprašanje krivdoreka z „|da“ in 6 z „ne“, najkar je bil Spasso oproščen, — V torek je pa sedel na zatožni klopi še le 141etni fantalin Stefan Faleš iz Spodnje Polskave, zatožen hudodelstva posilstva. 'Prisodili so mu 18 mesecev težke ječe, — V sredo Sta se pa zagovarjala
neki löletni Müller Janez iz CreŠnjevc, ker , je ubil dne 11. februarja na neki preži v Ivanjševcih, okraj Gornja Radgona, 601etnega hlapca Franca Handla, Terezija Friedau pa, ker je zagovarjala Müllerja, naj zvali krivdo na druge. Müllerju je porota prisodila tri leta težke ječe, Friedau 'Terezija je pa bila oproščena. — V četrtek je pa sedela, na zatožni klopi neka Marija Jerenec iz Bre(zov,ca|, obtožena detomora, Porota je pa, spoznala, da je zagrešila le hudodelstvo zoper varnost življenja, ne pa hudodelstvo detomora in sodišče ji je prisodilo 7 mesecev težke ječe. — Na petek določena obravnava zoper Karola Linhart, urednika „Štajerca“1, je breložena, ker je baje Linhart v zadnjem hipu zbolel, — V soboto pa pride pred poroto urednik „Slovenskega Gospodarja“ zaradi nekega dopisa iz Galicije.
Čelistke nome.
Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 4. julija in dne 16. septembra t. 1. od 8. do 10, ure dopoldne. Po vpisovanju izpraševanje.
Stekli psi. Dne 15. t. m. je vgriznil pes gdč. Žimnjaki raznašalko časopisov Rozalijo Rezenšek. In ker se je pa dognalo, da je bil pes stekel, so ga nemudoma izročili konjedercu, Rezenšek Rozalijo, pa zdravi zdravnik. — Zopet neki drugi stekli pes je pa, ušel konjedercu Bratnemerju, je nato vgriznil konjederca samega, njegovega hlapca in nekega malega dečka. Vse tri so spravili na Pasteurjev zavod na Dunaj.
Ljutomerske novice.
Poskušeni umor. Dne 15. t. m. so izročili sodniji tukajšnji orožniki 261etno vjničajrko Terezijo Ger-njak, ker je osumljena, da je nameravala zastrupiti svojega bolehnega moža, da bi bila na ta način obvarovana stroškov, zdravljenja moža.
Ormoške novice.
Liberalna kultura. Na Slovenskem je bil nek
daj čas, ko smo Slovenci se zgražali nad nemšku-tarsko kulturo, katero so prevzeli z vsemi priveski naši takozvani slovenski liberalci. Ko se je odposlanstvo mariborskih Orlov vračalo od javnega nastopa v Središču, se je moralo radi neugodne z\eze polnočnega vlaka podati v Ormož, kjer so isti dan i-meli Sokoli svoj nastop. Vračujoči uniformirani Sokoli so nastopali dostojno brez izzivanja, toda Sokoli v civilu pa so se topot seve postavili, po svoje^ namreč, Ko zagleda pisar dr. Lašiča M. Medik Orle, jih vpraša, Kakšni policaji so, nakar se mu je uljudno pojasnilo, da smo Orli, vračajoči se iz Središča. A ta mož gre sicer mirno mimo, ,a, ko se^ začuti varnega, začne na vse grlo kričati: Čuki!, Čuki! Aufbikš, čuki! Kje pa ste? Tako je dal duška korajžni Medik svoji liberalni jezi. Ako je ta človek član ormoškega Sokola, moramo istemu iz vsega srca čestitati. Cio- ■ vek bi mislil), da bo človek, kakor je Medik,^ lepo miren in priden. Spominjamo ga samo na dogodek v kletarski gostilni, ko je neka oseba :y vojaški uniformi proklinjala in kakor blazna skakala po slovenskih barvah in da imamo za kazenski prestopen tiste osebe tehtne priče na razpolago. G. dr. Lašiča opozarjamo na njegovega pisarja. Sicer pa o tej zadevi še ni izgovorjena zadnja beseda! — B.
Resna beseda našim gospodom liberalcem v spomin. Pravi Slovenec se nikdar ne brati z n e niču rji, tem manj pa piše in nap ajda- svoje brale nasprotnega mišljenja v nemčurskih listih a la ptujski „Stajerc.“ Slovenec, kateri v_ „Štajercu“ zagovarja svoje koristi, ni Slovenec, Kaj šele stranka, katera šteje ljudi te vrste med svoje merodajne pristaše. Nei-sramno pisarijo «„Štajerca“ obsoja vsak pameten človek, naj si bo Slovenec ali Nemec. Da pa sprejemajo dopise iste vsebine tudi liberalni listi, to pa presega že čut narodne dostojnosti in poštenja. Morda ni res, da so pred tedni prinesli liberalni listi in „Stajerc“ dopis iste vsebine iz 'Ormoža? Stoji liberalna stvar res na tako šibkih nogah, da ji je treba pomoči „Ptujskega Štajerca“? Ali ni to za vse Slovence sramotno? Pa tudi doprinesen dokaz, vedo se brati z Nemcu Ce se gre samo za lenega klerikalca, padajo kar od treh strani po njem, kaj Šele v boju napram celi stranki? Ljudje brez vsega značaja in poštenja, danes pristaši i„SDana“, jutri „Štajerca“, ki teptajo slovenske barve z nogami, se bavijo v Ormožu z liberalno politiko Ni to žalostno in sramotno za ormoške Slovence?
Iz poročil predzadnjega „Ptujskega. Štajerca“ in liberalnih listov je posneti, da so ormoški liberalci sklenili bojkotirati kletarsko gostilno radi tega, ker je prejšnji gostilničar sam prostovoljno odšel in njegov naslednik pa je kmet in krščansko misleči mož. Zahajajo raje v nemško gostilno, koje gostilničar zabavlja čez Slovence, da so „verdammte bindi-Šarji“., ker mu nosijo denar. Gospodje liberalci pa so pozabili bojkotirati tudi klerikalni denar, ki jim še vedno prav dobro diši. Boj velja kmečkemu ljudstvu, ki bo izvajalo posledice, to si je treba zapomniti.
Drugi krsjb
Lajteršperg pri Maribora. Včeraj, dne 18. junija, zjutraj, so našli 57 let starega viničarja Goloba, doma iz Frajdeka, klečečega blizu mlina Henrika Hecl, tik ob lajteršperški državni cesti. Bil je mrtev; na roki je imel rano. Pod njim in okrog njega so bili sledovi krvi. Dva koraka proč od njega je ležala krvava kosa. Golob je dne 17. t. m. delal na
travniku Jožefa Kodrič v Pesnici in z njim vred še več drugih moških delavcev. Kosci so pili na travniku žganje in mošt in so se po končanem delu nekako okrog 10. ure zvečer podali proti stanovanju Kodriča v Lajteršperg, kjer so še na cesti izpili 6 litrov piva. Prepira med njimi ni balo nobenega. Prati eni uri po polnoči so se podali vsak na svoj dom. Golob je bil baje precej vinjen. 'Ali je padel Golob tako nesrečno na svojo koso, da je zadobil smrtno rano, ali pa ga je kedo drugi ubil, ,se še ne vie. — Mrtvo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer bo sod-nijsko raztelešeno.
Sv. Lenart v Slov. gor. Naš trg je torej vendar le slovenski. To so določili stebri tukajšnjega germanstva dne 11. t. m. zvečer v Senekovičevi gostilni. Eksistira namreč neki Jeitel-klub“ in ta. je i-mel sejo, v kateri se je razpravljalo, kam se naj li preselijo od 'Senekowitscha, kateri s 1, julijem odide. Na svojo veliko žalost so konstatirali, da ni nobene gostilne, namreč prave, pristne germanske, kjer bi ne bilo teh bindišarjev. Nazadnje so se pograbili še tudi med seboj ter si predbacivali, da niso dovolj — štramdajč. Dobro se je odrezal neki trgovec z železnino, kateri je deial Flöriju:« No, odi tiste rajnglice, katero Vi od mene kupite', ne morem živeti, jaz moram zahajati k ljudem, od katerih živim! V lase sta si skočila tudi Franci in Hinko, katera sta odkrito povedala, odkod imaja svoje premoženje. Ne čudimo se, da je učiteljica Ebernca vzdihnila zunaj: Ist das eine Gesellschaft heute! Ja, ja, to ljubo nemštvo gre res narazen, mi pa si dobro zapomnimo besede onega. „iželeznega trgovca“, kdo da jih vse živi!
Selce pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Vprašanje „Mariborskemu Glasniku“, oziroma „(Narodnemu Listu.“ Ste li že iztuhtali, kdo je lagal o svinjah, ki so baje v zvezi z „nemoralno“ šalo v Baumanov! gostilni? Odgovor:	Ce še ne veste, pa Vam mi pove-
mo: Lenarški dopisnik „Narodnega Lista“ je lagal. Selčka občina ga je s svojo izjavo v JSlov. Gospoda rju“ postavila na laž, To stoji, čeravno dopisnik s svojimi špiceljni celo „storijo“ hoče zvrniti na drage. Hoteli smo dopisnika tudi vprašati za svet, koga bi se smelo za ušesa potegniti, pa smo med tem od druge strani izvedeli, da je za javno laž odgovoren tisti, ki jo da ponatisniti j In tako se nam zdi, da „Mariborski Glasnik“ premajhno kazen naklada, ko prajvi, da bi se krivca „za ušesa prijelo“, ampak potrebno bode velikega dopisnika llibenuleih listov po „Skrabarju“ zlasati, skraispati, sljlofutali . . .!
Središče. 14. junij je bij dan sredifške mladine. Okoli 8 ure zjutraj sprejmejo naši Orli brate_ iz Ljutomera in Maribora pri Kapeli. Gostoljubna hiša g. Ivana Borao na Bregu jim pripravi zajeno z dobrimi Središčankami skupni zajutrk, Orličem pa še obed. Odtod prikorakajo kakor k maši, tako k večernicam v slovesnem obhodu v cerkev.. V cerkvenem govoru pokaže naš mladinoljub g. prof. dr. Hohnjec na sv. evangeliju, kako varljiva je zemeljska sreča in kaže na Osrečevalca človeštva, Kristusa. Proč že torej s strahom pred ljudmi, proč z liberalno laži-svobodo! Skupni obed pripravi g. Sulek, ki je oc£ svoje strani storil vse, da se vse lepo obnese. A — glej! Nebo se zakrije v temne oblake. Toda nič se ne vstrašijo Orli, Že občudujemo Ljutomerčane na drogu, Središčane pa na bradlji. Nič jih ne moti ta dež. G. Ozmec nas vabi, da vstopimo v bojne vrste Slovenske Straže. Konstituira, se odbor in pošlje že 30 K v blagajno Slovenske Straže. Srce nam polje veselja, ko gledamo Orlice na telovadišču, To so vam junaki, ki se nikogar ne boje, še dežja ne! Lepo je gledati Orle pri prostih vajah. Nebo se zjasni in nemoteno nastopi g. dr. Korošec in navdušuje vkljub slabemu vremenu vstrajajoče poslušalce za geslo: po trpljenju do zmage, do končne zmage tudi v Središču. G- Brenčič spodbuja Orle, naj se drže starega gesla: Vse za vero, dom, cesarja! G. Meško polaga mladini na srce, naj bo talka, da tudi izpolni nade, ki jih stavi slovenski narod na njo, g. dr. J. Hohnjec pokaže na grški basni, kako se je treba o-gibatl liberalca, ker dosti obeta, a malo izpolni, m svari mladino pred mehkjužnostjo. Bratske opomine še polaga na srce našim Orlom) brat Praprotnik iz Gradca. A potekle so ure. Gospodje naši voditelji so nas zapustili. V čast sl štejemo, da ste se potrudili k nam, mi vam pa hočemo ohraniti udana, zaupna srca. Vi pred nami, mi pa za Vami!
Radgona. Poveljnik tukajšnjega orožniškega oddelka štev. 10, nadporočnik J. Schmidt, je premeščen v Opavo.
Vučjavas. Kmetijska podružnica v Vučjivasi priredi v nedeljo, dne 21 .\ junija, po rani službi božji, v gostilni g. Hauptmaina v Križevcih zborovanje, na katerem' predava strokovni učitelj g. Josip Zidanšek o dnevnih vprašanjih dobičkonosne živinoreje. Priglasijo se naj tudi oni udje,, ki žele dobiti^ v tem letu od c. kr, kmeftijske družbe peteline ali kurje družine sulmodolskega plemena, Da se zopet snidemo v obilnem Številu, želi odbor.
Frankolovo. Posojilnica na Frankolovem je sklenila, da zniža obrestno mero s. 1. julijem t. 1. naprej za hranilne vloge odi ‘5/4% na 5% in za posojila od 614% na 6%. Rentni davek plača za vlagatelje posojilnica sama, ne da bi za to istim kaj odtegnila.
Mozirje. Pri nas vladajo že nekaj let prav žalostne razmere Vse je razburjeno radii postopanja g. župana Goričarja. V soboto, ko so pri gostilni hotel zur Post peli nekdaj narodni Mozirjaui tudi nemške pesmi, vasovali so naši fantje ter peli narodne pesmi
Pazite na otroke!
prav dostojno ter mirno, ne da bi se kdo čutil žaljenega, ali da bi se kalil nočni mir. Župana Goričarja pa je to petje tako razburilo, da je z ostrimi izrazi oštel fante, kateri pa so odgovorili dostojno, da oni se ne pustijo od nikogar komandirati, Župan in njegov tajnik, svak Ivan Lipold, začela sta tako glasno govoriti, da so tržani začeli odpirati okna in poslušali to nesrečno afero. Župan nastopi službo policaja ter odredi lov na fante. Pričel se je pravcati beg in lov. Le mirnim fantom se je zahvaliti, da ni bilo slabih posledic ter pričakujiemo mi fantje od župana, da nas toži, da pride vse, tudi marsikaj tajnega v javnost. Župan kriči: V imenu postave ste aretirani! Miroljubni Markec se vda in je presedel noč in predpoldne v zaporu. Goričar pa ne sme misliti, da sme ob 3. uri zjutraj po trgu sotržane zbuditi, — Ker tudi za njega velja redarstveni red, dasi je za sedaj župan. Vederemo!
Brežice še stojijo! Hvala Bogu in našim — „Nemcem.“ Da ni teh, bi bili te dni Sokoli Brežice pokončali. Nimamo mi sicer nikakega povoda se za sokolstvo zavzemati, toda postopanje oblasti oh nedeljski sokolski slavnosti zasluži, da se zopet javno pribije, ker je tipično za ravnanje,naprarn slovenskim prireditvam. Zadnji dan se izda prepoved, da se ta slavnost ne sme vršiti v mestu, in na ljubo peščici nemčurskih kričačev naroči malone stotnijo orožnikov, da bi ja izgledalo, kot da si pred Slovencem ali Hrvatom nihče ni življenja varen. Prihodnjič naj le ob takih prilikah pokličejo par orožnikov, ki pa naj dobijo nalog, da vsakega izzivača odstrainijo; izzi-vači pa so bili tudi to pot seveda zopet naši ^miroljubni“ nemškutarji, ki so prežali vsepovsod, obenem pa svojo fatonažo lepo pripravili za izzivanje, Saj sem na lastna ušesa slišal paglavce, ki so se na u-lici pogovarjali: Wir müssen ja fest heil schreien! ! Glavar grof Attems pa si zopet lahko novo lovoriko natakne za klobuk. Občina Žabot pa si bo, upamo, v drugič tudi dvakrat premislila), predno bo v tak-le namen dala za orožnike šolo na razpolago!
Društvena naznanila.
Slov. Bistrica. Naš rojak vlö. g. dr. Anton Jerovšek je podaril društvu ob petletnici 15 K. Bog živi velikodušnega dobrotnika !
Št. Lenart v Slov. gor. Za Slovensko Stražo je nabral na gostiji Jarc-Letnik nevestin brat Karol Letnik K 7.78. Posnemajte gostje !
Selnica ob Dravi. Na veseli gostiji Hlade-Lampreht je nabral domači gospod kaplan za Slovensko Stražo K 30.20. — Vsem darovateljem: hvala lepa! Mlademu novoporočenemu paru pa: obilo sreče!
Sv. Magdalena v Mariboru. Naša podružnica Slovenske Straže ima v nedeljo, dne 21. junija, ob 3. uri popoldne, svojo mesečno zborovanje v društveni sobi blizu cerkve Sv. Magdalene. Slovenca, ne pozabite priti! Govori urednik „Straže“, gospod Hartman.
Sv. Bolfenk pri Središču. Vabimo na šolsko veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 21. junija, ob 3. uri popoldne pri Sv. Bol-ienku pri Središču. Ker je čisti dobiček namenjen šolarski knjižnici, se preplačila hvaležno sprejmejo.
Velika Nedelja. Slabo vreme je preprečilo minulo nedeljo vprizoritev iger: „Junaške Blejke“ in „Poštna skrivnost.“ Tipamo, da bode to prihodnjo nedeljo, dne 21. junija, mogoče. Prireditev se vrši na vrtu g. Miki popoldne po večernicah. K prav obilni udeležbi vabi Mladeniška in Dekliška Zveza.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, dne 21. junija, je po rani službi božji v šoli čebelarski shod. Predaval bode g. Jurančič. Potem bo praktično razkazovanje pri najbližjem čebelnjaku. Vse ude in neude vabimo.
Ormož. V nedeljo, dne <sl. junija, po rani sv. maši, se vrši na vrtu Ormoške posojilnice političen shod, na katerem govorijo naši deželni in državni poslanci. Popoldne se vrši ravno tam gledališka predstava. V slučaju slabega yremena se vrši pa shod v prostorih Kletarske gostilne. Somišljeniki, agitirajte za obilne udeležbo!
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v Gor. Radgoni priredi v nedeljo, dne 21. junija, popoldne po večernicah ob
4.	uri, veselico na vrtu gostilne g. Al. Kampuš. Na sporedu sta dve gledališki predstavi, petje mešanega in moškega zbora ter tamburanje itd. Pri prosti zabavi šaljiva pošta, konfeti, petje, in tamburanje ter še drugo. Vstopnina za osebo 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. V slučaju deževnega vremena se vrši pa veselica v nedeljo, dne 5. julija. Vse prijatelje poštene zabave od blizu in daleč uljudno vabi odbor.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo ima prihodnjo nedeljo, dne 21. junija, popoldne po večernicah, v čitalnici izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je odlikovanje člana in druge važne stvari. K prav obilni udeležbi vabi člane in druge prijatelje društva odbor.
Mala Nedelja. Poučni izlet v Moravski vrh, In ga je nameravala dne 7. junija prirediti kmetijska podružnica, a se je pa moral zaradi slabega vremena odpovedati, se vrši v nedeljo, dne 21. junija, po že razglašenem načrtu. Sodelujeta vinarski nadzornik g. Matjašič in potovalni učitelj g. Pirstinger.
Slovenjgradec. Hranilnica in posojilnica v Slovenjgradcu ima svoj redni občni zbor za tekoče leto v nedeljo, dne 21. junija, ob 4. uri popoldne, v dvorani Narodnega doma z navadnim dnevnim redom.
Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 21. junija, popoldne po večernicah, priredi tukajšnja Mladeniška Zveza poučno zborovanje v društvenih prostorih v kaplandji. Vrli naši mladeniči, pridite i
Staritrg. Kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 21. junija, veselico na vrtu pri Übelnu. Začetek ob 4. uri popoldne. Pri slabem vremenu se veselica preloži na drugo nedeljo, dne 28. junija. Pridite!
Sv. Martin pri Velenju. V nedeljo, dne 21. junija, priredi J. S. Z. shod v Društvenem domu popoldne ob 3. uri za velenjske in škalske rudarje. Pridite vsi na shod! Govori državni in deželni poslanec dr. Karol Verstovšek. Nato pa se vrši zborovanje podružnice Slovenske Straže za Šaleško dolino. Vabljeni ste iz vseh sosednjih župnij, da se udeležite v prav obilnem številu!
.. Mozirje. Izobraževalno društvo v Mozirju ponovi na'že-Ijo občinstva gledališko igro „Revček Andrejček“ v nedeljo, dne 21. junija. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni u-deležb-’ vabi odbor.
Dobrna. Bralno društvo vabi vse prijatelje in znance na prireditev, ki se vrši v nedeljo, dne 21. junija, popoldne po večernicah. Vprizorile se bodo dve gledališki igri: „Čašica kave“ in „Ljubezen Marijinega otroka“, vmes pa bo pel mešan in ženski zbor več pesmic. Na svidenje!
Koroško.
Poroka. V sredo, dne 17. i. m., se je poročil v stolnici v Celovcu c. tor. stotnik! v Opavi g. Mart. Majcen, štajerski rojak, z gdč. Marijo Al. Kaiser, hčerko hišnega posestnika v Celovcu. Kot drug je prisostovai za stotnika g. dr. Fr. Kotnik, profesor v Celovcu. Novemu paru mnogo sreče!
Ustanovni otočni zbor Zgodovinskega društva za koroške Slovence se vrši v četrtlek, dne 25. t. m., ob 10. uri dopoldne, v hotelu Trabesinger jv Celovcu: Štajerski rodoljubi uljudno vabljeni !
Rabelj. V tukajšnjem rudniku, ki je lasv grofa Henckel, se je dne 8. t. m,, ob 10, uri, zgodila velika nesreča, ker se je od stropa vtrgalo in tako podsulo dva rudarja, enega mladeniča in enega moža, Starejšemu je roko čisto zmečkalo, druge nevarne poškodbe ni dobil. Mladeniča je pa zadelo veliko huje, ker je stal spodaj; ima namreč na levi roki luknjo skozi, na glavi ima vse odrto, najjhujše pa ga ie poškodovalo na prsih; ima namreč več kosti polomljenih ter ni nobenega »upanja,,da bi ozdravil. Sedaj se oba nahajata v tukajšnji bolnišnici. Doma sta pa na gornjem Koroškem, v Žilski dolini. •
K melj«
Tudi v pretečenem tednu se je poprodalo nekaj manjših partij hmelja, nekako okjrog 100 do 120 bal, večinoma srednje kakovosti, Vsled neugodnega stanja hmeljskih nasadov postajajo oni, ki imajo še kaj hmelja na prodaj, v svojih cenah precej rezervirani. Cene so nespremenjeno trdne in so bile za žatečki hmeh 240 do 280 K per 50 kg. Po tujem hmelju je postalo popraševanje zopet nekoliko bolj živahno, poprodalo se je kakih 100 bal hmelja za 140 do 220 K per 50 kg. Končno razpoloženje mirno, zavestno, cene nespremenjene.
Vreme se je v zadnjih dneh obrnilo nekoliko na bolje, saj je biLže tudi skrajni čas. Sitanje rastline je sedaj še precej neenako, kajti zgddaj obrezani hmelj kaže prav dober razvoj, pozno obrezani pa dokaj nepovoljen. Hmeljska uši se ni preveč razširila in je upati, da bo lepo vreme, ki utegne nastopiti, ugonobilo škodljivca. Ce se vreme trajno spremeni na bolje, si bodo nasadi v prav kratkem času dokaj o-pomogli.
Iz Savinjske doline se poroča, da je sicer stanje rastline precej neenakomerno, toda hmelj je zdrav in brez mrčesnih škodljivcev. V Savinjsko dolino je že došlo veliko število prekupcev, ki, se že sedaj za bodočo žetev močno zanimajo.
Razgled po svetu.
Preprečena pomorska nesreča. Največjemu francoskemu oceanskemu parniku „La France“, ki je bil šele pred kratkim izgotovljen, bi se bila kmalu pripetila ravno ista nesreča, ki je doletela pred kratkim parnik ,„Empress of Ireland.“’ Katastrofa bi bila še večja, kakor pri ...Empressu“ že zaradi tega, ker je imela „La France“ mnogo več potnikov seboj,, in ker bi se bila potopila bržkone tudi ladija, kateri se je izognila „,La France“ v oddalji komaj 50 m. — Kapitan parnika „La France“ poroča o tem slučaju sledeče: Mornar, ki je bil na straži, je zagledal v mali razdalji pred našim parnikom neko veliko črno stvar, ki se je bližala silno hitro parniku. Uvidel pa sem takoj strašno nevarnost, da; trčimo s tujo ladijo, ki nas ni opazila. Odredil sem vaie, da obrnem ladijo iz smeri nasprotne nam ladije, Zj velikanskim naporom se nam je posrečilo, da, smo ladijo nekoliko o-brnili in v istem hipu je že priletela mimo nas tuja neznana nam ladija. Bila je oddaljena od nas, ko smo se srečali, le nekaj metrov. Sele nato so potniki izvedeli, v kakšni strajšni nevarnosti so se nahajali. Kapitan ni mogel dognati imenaj parnika, ki bi bil skoro povzročil zopet velikansko pomorsko nesrečo
Ponesrečena avtomobilska ekspedicija — srozi Afriko. Koncem meseca avgusta lanskega leta pod vodstvom kapitana Kelseja v Afriko odposlana avtomobilska ekspedicija, ki naj bi prevozila; Afriko od Kapstadta do Kaire, je napravila zadosten konec. — Dne 12. aprila je Kelseja napadel neki leopard in ga težko ranil. Prišlo je do zastrupljenja krvi in kapitan Kelsey je umrl pri operaciji za narkozo. Ekspedicije se je udeležil tudi zastopnik „Daily Tele-grapha“, ki je poslal svojemu listu obširno poročilo o velikih težavah, s katerimi se je morala boriti ta ekspedicija. Že takoj privi dan potovanja je obtičal avtomobil v blatu. Od časa do časa je primanjkovalo ekspedicijskim udeležnikom hrane in vode, večkrat so tudi zašli in avtomobil se je ponovno prevrnil. Mehanik je zbolel za malarijo. Nekega dne se je morala ekspedicija bojevati z neko velikansko kačo. Naj-neprijetnejša vožnja je bila, skozi ozemlje, kjer so že. znane nadležne Tsetse-muhe.
Avstrijski vohuni na Ruskem. „Gazeta polska“ poroča, da so ruske oblasti aretirale v Vilni avstrijskega, podanika Ivana Dolnickega, ker je osumljen, da je vohunil na korist Avstrije. Izročili so ga sodišču. — Istočasno je bila v Kijevu v hotelu, kjer je stanoval avstrijski častnik Bodescul, v njegovi sobi izvršena pet ur trajajoča hišna preiskava. Kljub temu, da je bil rezultat preiskave negativen, so spravili avstrijskega častnika do meje pod vojaško es-korto.
Grozna vročina v Ameriki. Iz Novega Jorka poročajo, da vlada v nekaterih krajih Združenih držav grozna vročina; prizadeti so osobito kraji okrog Velikih jezerov. Vročina je ‘do sedaj že zahtevala 50 človeških žrtev. V senci znaša temperatura 32 stop. Celzija. Vsled vročine leži po bolnišnicah na stotine obolelih. V mestu Detroit znaša tempieratura v senci 35 stopinj in 15 oseb je umrlo vsled, vročine. Ljudje prespe noči kar na prostem in v gozdovih.
Stavka rudarjev v Pečuhu. V rudniku donavske parobrodne družbe v Pečuhu na Ogrskem so pričeli stavkati skoro vsi rudarji. 5f>0 rudarjev se je odpeljalo v Ameriko, Več kot 450 pa jim hoče slediti. Podžupan je izjavil, da bo dal potne liste samo onim stavkujočim, ki bodo založili primeren znesek za zapuščeno rodbino. Vodstvo rudnika pa je odredilo, da dobe stavkujoči, ki nameravajo odpotovati, svoj,a izpričevala šele po končani stavki.
Divjaki pojedli 7 misijonarjev. Iz Sidney-ja v Avstraliji poročajo, dia so na Novih Hebridih divjaki pojedli več domačih krščanskih misijonarjev. Meseca marca je šlo devet misijonarjev na otok Majlecula z namenom, da hi tam pridjigovali. Ko so prišli v neko vas, so divjaki obkolili šest misijonarjiev, jih umorili in pojedli. Dva misijonarja sta srečno Še ušla. Devetega misijonarja pa so privezali k drevesa, da ga pozneje pojedo.
Najhitrejši konj-dirkač prodan. Te dni j,e bil
prodan najhitrejši konj-dirkač Avstrije in sploh cele Evrope z imenom „Pierrot“1 nekemu italijanskemu dirkalskemu društvu za 35.000 K, Svojemu gospodarju Leopoldu Wan ko je ta konj-dirkač na raznih evropskih dirkališčih zaslužil ogromno svoto 240.000 K. Enega samega dne mu je zaslužil, ko si je priboril prvo darilo, 35.000 K, vrhu tega pa še veliko zlato kolajno.
Eden, M je toil pri dveh najviečjih morskih nesrečah rešen. V Londonu se je dne 10. t m. izkrcal kurjač ponesrečene ladije „Empress of Ireland“ z i-menom William Clarg, ki je edini mož na celem svetu, ki je utekel smrti povodom one grozne katastrofe parnika „Titanica“ in sedanje katastrofe parnika: „Empress of Ireland“ in ki je bil obakrat rešen. Bil j,e kurjač na parniku „/Litanìe.“. Ko se je ta potopil, on pa srečno utekel smrti, je dobil službo na parniku „Empress of Ireland“ in tudi sedaj so ga rešili iz valov. Ko so ga vprašali, če bo še tretjikrat šel za kurjača, je smehljaje rekel1: ;„>Nam mornarjem sicer ne ugaja, če koga trikrat zaporedoma zadene e-naka nesreča, toda jaz bom kljub temu še nadalje or pravljal službo kurjača.“
Preiskava v nadevi potope k»Empress of BreSgimS*8.
Dne 17. t. m. se je pričela ' pod predsedstvom; lorda Morsey v Quebecu preiskava v zadevi potopa ladije „Empress of Ireland.“ Lastniki parnika „Stor-stad“, ki je prerezal parnik „Empress of Ireland“ na dvoje, so izročili pismeno izjavo z naslednjo vsebino: Parnik wStorstad“ je vozil z brzino 6 vozlov, ko je zagledal luči na jamborih „Empressa“ v daljavi 0' do 7 vozlov. Sest minut pozneje se je opazila pa na „Štorstadu“ zelena luč, parnik je spremenil smer. Kazal je rudero in zeleno luč skupaj. Nato je bila videti le še rudeča l,uč. Po treh ali štirih minutah'je bil parnik obdan z gosto meglo, toda rudeča luč so je še vedno lahko videla. Nato je oddal parnik „Empress ot Ireland“ signal. Mi smo odgovorili in smo zmanjšali brzino. Krmar je kolo zavrl z vretenom, toda parnik nam je odrekel pokorščino. B'a parnik ne izgubi možnosti manevriranja, je izšel iz strojnih prostorov ukaz, da mora previdno voziti. Krmar je poklical kapitana na ladijin mosfiič, povedal mu pa ni nič o „Empress of Ireland.“ Ko je zagledal kapitan luči na jamborih „Empress, of Ireland“, je zaukazal voziti nazaj z vso brzino. Parnika sta bila sedaj drug od drugega oddaljena le 800 čevljev. Nato se je videla zelena luč na „Empress of Ireland“ in 3 minute pozneje sta parnika skupaj trčila. Kapitan je slišal klic od parnika „Empress of Ireland“, da naj vozi naprei. Dal je tozadevno povelje, toda prednjega dela ladije ni mogel kreniti proč od „Empress of Ireland.“ „IStorštad“ se je jela vrteti, med tem časom se je pa „Empress of Ireland“ že potopila. Na pomoč-kiice se ie „Storstad“ previdno bližal in je izpustil štiri rešilne čolne v vodo, na katere se je rešilo nekaj sto oseb.
Ustnic# uradfiiitv»
Dobje: Pride prihodnjič! — Ormož: Priobčimo. Pozdrav! — Frankolovo in Zlabukovje: Istotako.
Lililsko mlačno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanns & Co., v Dečinu oa Labi
je in ostane nepreke/jivo v učinku zoper poletne peste in se pri raeijoue’iien» negovanju kože ne mr re pogrešati. To nepobitno dokamjejo vsak d»n došla pmna'na pisma. Komad 80 vin. is se dobi v lekarnah, droltr-jah in parfumerijah iti Da .si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala B* rgicanmva iilij-Aa krema „Manera*. Dobi se povsod v mbah po 70 vinarjev.
Radi inventure velika prodaja ostankov po globoko znižanih cenah

O
o
o
sopilnih organov pljučne bolezni
oslovski kašelj.navadnikašeli.Drehlaienie.influencain SÄJÄÄi SIROLIN "ROCHE"
Dobi se a K. v vseh lekarnah.	*.	©	.
O
o
o
Romarski vlak 2Ü2Ü
vozi letos dne 13. Julija iz Maribora po sledečem voznem redu:
Vlak odhaja 13. julija ob					Postaje				Vlak se vrne 14. julija ob					Cene za t;	a in nazaj.
														HI. razred	II. razred
Odhod	1.	uri	5’ zjutraj		M Maribor		k		Dohod	7.	uri	49’	zvečer	16 kron	22 kron
n	1.	n	16’			Hoče				7.		39’			
n	1.		22’			Slivnica				7.		33’			
n	1.		27’			Rače				7.		28’			
Y)	1.	n	38’	n		Pragarsko				7.	n	17’	»		
n	1.	n	48’			Slov. Bistrica				7.		7’		15 K 50 v.	21 K 50 v.
n	2.	»	2’			Poljčane				6.		54’			
n	2.		24’			Ponikva				6.		34’			
	2.		31’			Grobelno				6.		27’			”
n	2.		37’			Sv. Jurij				6.	n	21’	n		
	2.		45’			otore				6.		12’			
	2.		54’			Celje				6.		2’		15 kron	21 kron
	3.		8’			Laško				5.		48’			
	3.		19’			Rimske Toplice				5.		38’			”
	3.		35’			Zidanmost				5.		21’		14 K 50 v.	20 K 50 v.
	3.		46’			Hrastnik				5.		11’				
n	3.	V)	54’			Trbovlje				5.		4’				
Dohod	6.		46’			Postojna						—				
Odhod 11.		n	45’	dopold.		Postojna				 				—	— —	—		
						Matulje								—		
Dohod	2.	n	15’	popold.	'	t Reka	1		Odhod 11.		»	58’ predpol.		—	““
Take karte, s katerimi bi se nazajgrede vožnja lahke prekinila, se ne dobijo in bi vsako tozadevno vprašanje bilo neumestno.
Med potom tje obiščemo svetovnoznano postojnsko jamo. — Romarji se bodo na Reki tudi eno uro vozili po morju. — V vožnih cenah je zapopadena vstopnina v postojnsko jamo in pa vožnja po morju.
Vspored pobožnosti na Trsatu se romarjem dopošlje ob enem z voznim listekom.
Karte se dobijo le proti plačilu v gotovem denarju ! Na up ne dobi nikdo karte. — Za otroke, ki so stari več kot 4 leta, je treba plačati kakor za odrasle. Na vlaku ne dobi nikdo več karte.
Karte se naročijo in denar se pošlje edino le pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta št. 5. V Mariboru se karte lahko tudi osebno kupijo v tiskarni sv. Cirila od 25. junija naprej. Po pošti se karte pred 1. julijem ne bodo razpošiljale.
Romarski odbor.
Slovenski Slraži prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajte !
475.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike sknpine
5 originalnih vrednostnih srečk S
kojih A3 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. februarja, 1. marca (dve), 1. in 14, majnika, 1. julija, 1. avgusta, 1. septembra (dve), 14. septembra in 2. novembra.
375*000 3i
kron oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše sknpine
originalnih vrednostnih srečk O
bojih vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. februarja, 1. in 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta, 14. septembra ter 2. novembra.
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 K. — Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju. — Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja, torej zastonj. — Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo.“
Valentin Urbanči!, Ljubljana 4.:
CENTRALI!!
(Zakonito zajamčeno štev. 53644.)
Najboljši, najizdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično-kemičnega zavoda c.kr. poljedelske visoke šole, od prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. preskuševal-
__________nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dunaju 1X2.
EQOLIN LINIMENT (zakonito zajamčeno št. 1678), kot izborno se obneslo in najnovejše mazilo za konje zop«r prot «a inizpabnenje udov, zaokrepčanje udov itd.
SATOL, neprokosljivu in najboljša močilo za setve, za varnost vseh setev pred raznovrstnimi snetivostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin. Patent štev. (186007). Zahtevajte prospekte in ocene. Veliko priporočilnih pisem!
Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jicin (Neutitschein)
Moravsko.
deneraino zastopstvo za Juž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-j e va oesta 12/b.
. Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje sejslovensko)..
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. ^ in kralj, apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta loterija % denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
2. julija 1914, Cena srečke 4 krone«
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolek*urah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Pisalne potrebščine ■
kupite najugodnejše ceno in dobro v veletrgovini s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Goričar & Leskovšek C
!! Zahtevajte brezplačno prvi ilustrovani cenik !!
3C1 Knjigarna, umetnine in muzikalije
elje

Pnra gorenjslia razpošiljalna Iv. Savnik Kranj 1BB
Samo 10 K
razpošilja najceneje in najboljše: sukno, volneno blago, kambrike, parbate, platno, hlače-
vino, podloge, zastore, preproge, linolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovčeke, ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd.
Zahtevajte gratis vzorec za ženske in moške obleke!
Solidno,! vgledno domače podjetje!
stane 4 in pol metra volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz Sifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh. Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K.
meseca avgusta iziđe bogato ilu-strovirani cenik.
Obleke
Za birmance in maturante v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izdeluje foČnO in SOlIdnO po najaižjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Mariboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo Izgotovljenih oblek.
prva dunajska veletrgovina z vinom išče za Štajersko, Koroško in Krajsko spretnega, v krogih gostilničarjev, hotelirjev in vinskih trgovcev dobro vpeljanega potoval-ca ali zastopnika. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja, kakor reference in zahtevo plače se naj naslovijo na: »Dauernder Posten 7801« anončne ekspedicije M. Dukes, Dunaj 1/1.
Pridnega dečka z dobrim šolskim spričevalom in lepega obnašanja sprejme v trgovino A. Naglič, trgoveo, Mislinja.
oocooooooo
Odvetnik
Dr.Gvidon Srebre
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Celju, Cerkveni trg štev. 4.
0900000000
T
Vinogradniki pozor!
Vi»@grsdnikem priporoča za škropljenje v nskih trt kemično izborni žveplevokisikasti natron po najnižji ceni lekarnar mag. ph.
1 Sirak, Maribor, Tegetthoff-ova cesta 33.
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje. Narodni dom.
Franc Kolenc
Pristno domače detelj no seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
M. Dobravc,
: slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št. 5
prevzame vsa d-la dekoracijske in ples-karske stroke, katera izvršuje vestno m po n g nižjih cenah.
Naznanilo.
Naznanilo. C, kr. okrajno glavarstvo Maribor (davčni oddelek) nas naproša objaviti sledeče : C. k. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu je z odlokom z dne 3. junija 1914, štev, 13-13 präg.,. po dogovoru s c. k. deželnim nadsodiščem odločilo : uradne ure c.
k.	davkarije v Mariboru od dne 1. julija 1914 naprej so ob delavnikih od 8. do 12. ure predpoldan in od 2. do 6. ure popoldan, oziroma v poletnih mesecih — maja ao septembra — popoldne od 2. do 5. ure.. Blaà gajne ure pa so le od' 8. do lt>. ure predpoldan, ka-j£or so bile, razven za depozitne zadeve.
m
Velika narodna trgovina
KsroiVanlč,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo m&Kuf&kturaega In modnega blaga, posebno krajno novosti sa žensko in moške obleke p-* selo sniž&ni ceni! Ostanki pod batno ceno Postrežba točna in solidna !
j\
Vzorci na razpolago
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Cisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte oenike! Prepričajte se s posknšnjo! Obiščite naše kleti 1
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Zahvala.
Slavnemu ravnateljstvu
»Prve češke splošne delniške družbe za zavarovanje na življenje«.
Zahvalim se, da ste mi tako hitro in točno izplačali zavarovalno svoto po blagopokojnemu bratu č. gosp. Davorinu Tomažič, kaplanu pri Sv. Petru blizu Maribora, ki je bil Tiri Vas zavarovan osem let.
Izprevidel sem, da ste ravnali povsem pravično in pravilno ter Vam obljubljam, da bom Vaš zavod ob vsaki dani priliki drage volje priporočal
Alojzij Tomažič,
»	kaplan v Radgoni.
Pozor! Kupovalei novih vil in drugih lepih hiš v Mariboru.
1.	Proda se lepa, novozidana vila s štirimi stanovanji na lepem, razglednem prostoru ,V mestu z osmimi sobami, štirimi kuhinjami, shrambami in štirimi kloseti, štirimi predsobami, sobe imajo parketna tla, ali tudi za dve stranki, vsako stanovanje s štirimi sobami, pod celo hišo klet,_ v kleti tudi pralnica, v vsako kuhinjo je napeljan vodovod in je na ulico v prvem nadstropju balkon. Za vsako stranko je odmerjen tudi lep veliki vrt. Vila prinaša na leto od strank 2200 K in občinskega davka prosta deset let. Ta vila je prav priporočnaza penzijo n i s t e, pa tudi za tiste, ki imajo v mestu službo in se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K.
2.	Proda se nova dvonadstropna hiša z lepim in velikim vrtom v mestu. Sobe na solnčni strani. Hiša je deset let davka oproščena. Stranke plačujejo na leto 2600 K in se proda hiša pod lahkimi plačilnimi pogoji za 34.000 K.
3.	Proda se nova dvonadstropna visoka hiša v mestu s prodajalno, ki pa je tudi zelo pripravna za gostilno. (Vse drugo kakor pod številko 2.) Stranke plačajo na leto 3800 K in se hiša proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za
50.000	K.
4.	Proda se nova dvonadstropna hiša v mestu z boljšimi stanovanji na solnčni strani in vsako za-se oddeljeno. (Vse drugo kakor pod številko 3.) Stranke plačajo letno 3000 K in se proda za 40.000 K.
5.	Proda se tudi nova dvonadstropna hiša, kakor pod številko 2. Stranke plačujejo na leto 2700 K in se proda za
36.000	K.
6.	Proda se nova enonadstropna hiša v Studencih na lepem razglednem prostoru blizu cerkve in šole. Prostori za gostilno in vsemi gostilniškimi pripravami. Se proda za
34.000	K.
7.	Proda se novozidana hiša na Teznuob veliki cesti in blizu šole, s štirimi sobami in štirimi kuhinjami z vežami, pripravna za vsakovrstno prodajalno; perilnica in studenec, lep veliki vrt. Ugodni pogoji. Proda se za 10.000 K.
8.	Prodajo se na Teznu pri veliki cesti stavbni prostori po 800 K.
9.	Prodajo se v prometni ulici v mestu stavbni prostori po
6.— K štirijašlđ meter.	596
Vpraša se v uredništvu „Slovenskega Gospodarja“ pod — „Hiše št. 596.“
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Hiia
prav dobro zgrajena, 8 let davka prosta, 2nadstropna, lepa, mirna lega, nobenega prahu, stanovanje a 2 ali 3 sobami, parket o a tla, soba za kopanje, vsako stanovanje zase, plinova luč, lep, velik vrt za zelenjavo, donaša letno K 4000 stanarina, se proda pod zelo ngodnimi pogoji, ali se pa zamenja z gozdom, ki bi imel dosti drevja za posekati. Vprašati je pri Jož. Kolarič, mizarski mojster, Maribor, Franc Jožefova cesta štev. 9.
Učenca poštenih starišev sprejme pri popolni oskrbi svečar in medicar Franjo Duchek, Viktring-hofova ul. Maribor.	531
Krasno posestvo se po ceni proda v Partinju št. 163, 1 in pol ure od Maribora, obstoji iz enonadstropne vile in večimi sobami, lepo prešo in klet zraven, 8 in pol o-rala rodovitne zemlje in sicer: 3 četrt orala novega vinograda, 2 orala sadonosnika, 2 orala lepega lesa, 3 in pol orala njive, trsnica, matičnjak in drevesnica, vse v najboljšem stanju. Več pove lastnik Mihael Kovačič, orkrbnik, Sv. Peter niže Maribora.	566
Pos@r Pozor
Preč. gg. cerkvenim predstojnikom uljudno naznanjam, da imam na prodaj novi renesančni oltar, 3 m visok, po-lihromiran, strinjaječ se s cerkveno tradicijo itd. se ponižno priporoča
A. RATEJ
Rdelo vatel j aitarjev, Malik&ma» P. Rajhenburg.
Lepo posestvo
38 oralov se da v najem, ali pa se tudi proda. Več pove Marija Wölger, Kaltenbrunn p. Velikovec. Koroško.
Učenec
marljiv in priden, ki je obiskoval najmanj en rarred meščanske šole ali gimnazije ter tudi vešč nemščine, iz ugledne rodbine, se sprejme v novo otvorjeni trgovini z mešanim blagom Ivar a Rožič v Spodnjem Dravograda. Ponudbe pod Ivan Rožič, Je* secice, Dolenjsko do 15. julija t 1.	74
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih ceni h«
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrite ure damske od fc K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. veriž;ee damske K 360 Zla e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
|Preeizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
foste Bureš
«rar, ziatomer in oö&lar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora. Veletrgovina s špecerijskim blagom in del pridelki.
0
v»!
$
£
«
flS
fc
Ivan Ravnikar : Celje
Gralka ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Sa
n
§
cr
g
o
Solidna in točna postrežba.
Javna zahvala.
Moj umrli sin, prečastiti gospod župnijski kaplan Ivan Katnik v Do-brlivasi (Eberndorf), nazadnje v Kotljah (Köttelach), bil je samo kratek čas pri vzajemno zavarovalnem zavodu na življenje „Janus-u” zavarovan. Tem potom se zahvaljujem za izplačilo, ter bom ta zavod povsod priporočal.
Spodnje Goričane, pošta Kozak, dne 13. junija 1914.
Ivan Katnik,
posestnik Prosenhube.