glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 14. septembra 1989 številka 35 (991) cena 8000 dinarjev IZ VSEBINE: 2. Pred spremembami ustave 3. Praznik občine Mozirje. 5. Vaša pisma 6. Kdor hitro da, dvakrat da Predsedstvo OK SZDL Velenje V začetku oktobra na skupščini — participacija da ali ne Se bomo odločili Zdi Najprej redna pot — skupščina, šele potem referendum — . — a ^ ^ — a ^^ ^ a _ ^ a I __nnnnJnlil/nii! «Ai! nr in Šentjur, je predsedstvo velenjskega sindikata predlagalo svojim članom, da v mesecu septembra ali mesecu oktobru namenijo enodnevni zaslužek za odpravo posledic neurja v teh dveh obči- V delovnih organizacijah in I člani sindikata pa naj bi pripravili še zbiranje sredstev in pomoči preko osnovnih organizacij Rdtečega križa (pohištvo, opremo, obutev, obleko, poljski pridel-ki ..) Ce želite pomagati, pa se lahko prijjavite tudi na udarniško akcijo, ki i bo r soboto 16. septembra na prizadetem območju. Prijave sprejema Občinski sindikalni svet Velenje, lahko tudi po telefonu 855-712. Odhod udeležencev akcije na delovišča bo v soboto ob 6.30 izpred Rdeče dvorane. Predsedstvo velenjskega sveta Zveze sindikatov Slovenije je prepričano, da vas ne bo malo, ki se boste akciji odzvali. 0P) NOVA PTT CENTRALA - NAJLEPŠE DARILO ZA - PRAZNIK — V torek, 12. sep-' tembra, na praznik občine Mo- — ziije torej, so v občinskem središču namenu izročili novo vozliš-čno centralo, ki bo naročnikom v krajevnih skupnostih Moziije, _ Nazaije in Rečica zagotovila 600 novih priključkov, skupno torej 1.600. Ob tem so že junija odprli radio-reiejni sistem, ki mozirsko občino povezuje s centralo v Celju, skupna vrednost celotne naložbe je po današnjih cenah 9,153 milijarde dinarjev. Istočasno razšiijajo PTT omrežje na področje vse Zgornje Savinjske doline. To je sad konkretnega dogovarjanja, prvi pa je simbolično številko zavrtel predsednik skupščine občine Moziije Anton Boršnak. ■ Tabor ljudske fronte »Mrzlica 89« Letos osmič in bolj pestro V nedeljo, 17.9., bo na Mrzlici že osmo srečanje ljudi z obeh strani te lepe gore, s katerim se spominjajo podobnih zbiranj ži-vlja iz revirjev in Savinjske doline v predvojnem času, imenujejo pa ga »Tabor ljudske fronte«. Organizatorji želijo letos srečanju dati drugačno podobo, bolj sodobno in pestro vsebino. Tako bodo lahko družbene organizacije, društva, zveze in drugi na Dobrodošli invalidi iz Ajke in Veszprema! Te dni bo v naši občini gostovala delegacija invalidov iz so-s sednje LR Madžarske. V delegaciji bodo težje telesno prizadeti i invalidi in skupina delovnih invalidov iz rudarsko energetskega t bazena Ajka ter županijske zveze invalidov iz lepega mesta Ves-l prem. kije približno 300 km daleč od sedeža naše občine. Skupne težnje in težave pri reševanju invalidske problemati-I ke so nas povezale v skupno delo in sodelovanje v korist vseh čla-i nov naših invalidskih organizacij, kar je tudi moto mednarodne i dekade invalidov, ki poteka v okviru akcije Združenih narodov I pod geslom: »invalid, tvoj tovariš«. Čeprav je do sodelovanja prišlo šele v preteklem letu, smo v j stikih z našimi prijatelji spoznali, da se vsi ukvarjamo s podobni-i mi problemi, ko invalidi želimo enakopravnosti in polno sodelova-i nja z zdravimi pri vseh akcijah današnjega časa. a pri tem, žal, še i vedno čutimo odpore tistih, ki menijo, da naše aktivno sodelova-i nje ni potrebno oziroma je celo nezaželjeno. Skupno sodelovanje bo gotovo uspešno, ker nas povezujeta i sloga in moč in predvsem spoštovanje razlik v razvoju naših ho-l tenj tako v državnem kot tudi družbenem razvoju. Ker se bomo z našimi gosti v prijateljskih stikih pomerili tudi i » rekreativno-športnem srečanju, želimo tudi invalidom-športni-I kom prijetno bivanje v naši občini, posebej v našem Titovem Vele- i nju DI VELENJE Mrzlici predstavili svojo dejavnost in pomagali pripraviti prijetno vzdušje. Planinci bodo organizirali pohode, jamarji in taborniki ter radioamaterji bodo predstavili svojo dejavnost, prav tako mladi s svojo stojnico, kot . že rečeno pa se lahko v vseh dejavnostih predstavijo tudi vsi ostali, ki bi želeli, prijaviti pa se morajo do 10. ure. Uvodoma bo spregovoril dr. Matjaž Kmecl, nato pa bodo sledile vse že naštete in druge dejavnosti ter razvedrilno-rekreativni program. Predsedstvo OS ZS Velenje Sindikalno listo uresničujemo Na četrtkovi seji so namenili člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta pozornost predvsem polletnim gospodarskim gibanjem v občini Velenje. Ocenili so jih zlasti z vidika svoje sindikalne vloge in bili kar zadovoljni. V organizacijah združenega dela kar dosledno uresničujejo sprejeto sindikalno listo, saj ob poletju v občini na tem področju nismo beležili nikakršnih problemov. Nižji osebni dohodek od določenega so namreč prejemali le trije delavci. Bolj zaskrbljeni so bili člani predsedstva, ko so omenjene podatke primerjali s celjsko regijo, kjer je bilo ob polletju takšnih delavcev, ki zaslužijo za opravljenih 182 ur mesečno manj kot zahteva sindikat, kar 20 odstotkov. Od teh jih je 35 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju, ostali pa v usnjeni galanteriji in tekstilni industriji. Sindikatom v teh dejavnostih bo vsekakor treba pomagati, da uresničijo dogo- vorjeno. Pregledali so tudi uresničevanje svojega finančnega načrta ter o finančnih težavah, ki so pred njimi. Od avgusta dalje namreč ostaja osnovnim organizacijam za njihovo delovanje več članarine, kar 45 odstotkov. Ostala sredstva odvedejo in sicer 28 odstotkov občinskemu sindikalnemu svetu, ostalo pa republiki. To seveda pomeni, da bo imel občinski sindikalni svet v prihodnje Mar res nismo več bratje? Kako rad sem še nedavno pisal o z mozirsko občino pobrateni srbski občini Čajetina s čudovitega Zlatibora v Srbiji. Kako rad sem poudarjal, da so stiki uradnih občinskih delegacij ob najrazličnejših priložnostih prerasli v prave prijateljske, osebne in družinske vezi! Zelo rad sem obiskal Zlatibor, še raje gostil prijatelje v Zgornji Savinjski dolini, jih popeljal po njej in po vseh Savinjskih Alpah. Bili smo prijatelji, pobratimi. Ob vsakem snidenju veseli in srečni, obvezen objem in poljub, pa krepak stisk rok. Veliko lepih srečanj, prijateljskih razgovorov, pesem, kolo in polka tudi, če že hočete. O vsem smo se pogovarjali. si pisali, telefonirali. Zares smo bili ob vsakem srečanju veseli in srečni. Pa sedaj? Nič več pisem, nič telefonov. Vse to po tistih znanih telegramih, kijih je občina dobila in nanje seveda odgovorila. Kaj vse zmore politika zaslepljevanja! Nili neposred- ni stiki (nekdanjih) prijateljev nekaterih ne morejo več prepričati o resnici. Vse se je ohladilo. Mnogi v občini Mozirje so to že spoznali, sicer je to njihov problem, spoznal sem tudi sam, v dnevih ob prazniku občine Mozirje. Praznovanja se je udeležila tudi delegacija občine Čajetina. Sedanjih vodilnih ne poznam, tistih ki jih poznam, ni bilo zra- ven. Bil pa je poleg nepogrešljivi šofer, dober možakar in znanec. Vedno me je poiskal, vedno je bil vesel, ko me je srečal in jaz tudi. Tudi v soboto pod novo skakalnico na Ljubnem sem veselo pohitel k njemu, želel se mu krepko stisniti roko. Pa sem se prevaral. Le mlahav stisk roke, skorajda pogled vstran, kot da mu je bilo nekako odveč. Moram priznati, da je bilo v hipu tudi meni. Kljub vsej politiki, kljub vsemu v zvezi z njo, sem bil presenečen, prizadet. Prav mi je, zakaj pa sem naiven. Naj bo torej tako kot želijo, tudi »navadni« ljudje, ne le politiki. In prav to me je skorajda užalostilo. Naj bo torej tako! Janez Plesnik za svoje delovanje približno 14 odstotkov manj sredstev, zato bo moral kar precej okrniti svoje programe. Nekaj pozornosti sq namenili na četrtkovi seji predsedstva tudi pripravam na volitve, pri tem pa poudarili, da je treba čim prej doreči, kakšna bo v bodoče vloga sindikata v kandidacijskih in volilnih postopkih. Trenutne aktivnosti so usmerjene v umik sindikata kot nosilca organizacijsko tehničnih opravil v zvezi s kandidacijskimi postopki v organizacijah združenega dela. Takšna njegova vloga je bila nesprejemljiva, saj so ta dela povsem državno oblastniške narave, pou-' darja predsednica občinskega sindikalnega sveta Mira Vide-čnik. Seveda pa se sindikat zavzema za enakopravno sodelovanje v postopkih evidentiranja in kandidiranja. V občini Velenje so se mnogi že odzvali in pomagali tistim, ki jih je na področju Laškega in sosednjih krajev prizadelo neurje. Med prvimi so bili rudarji. Na občinskem svetu so se prav tako odločili, da organizirajo delovno akcijo, saj pravijo, da potrebujejo tamkajšnji krajani poleg denaija tudi pridne roke. Povsod namreč posledic neurja ni mogoče opravljati s stroji. Organizacije združenega dela so pozvali, da v septembru ali oktobru namenijo za odpravo posledic naravnih nesreč enodnevne zaslužke, preko občinske organizacije Rdečega križa pa naj bi zbirali oblačila, obutev in stanovanjsko opremo, saj je na omenjenih področjih ostalo kar okoli 500 družin brez osnovnih sredstev. Na seji predsedstva so spregovorili tudi o ozimnici, ki je kar zadovoljivo organizirana, predvsem pa je uspelo trgovcem poenotiti obrestne mere. Pozdravili pa so tudi odločitev mnogih osnovnih organizacij, ki tudi same organizirajo ugodnejše nakupe ozimnic za svoje socialno šibkejše člane. Mira Zakošek Celjsko območje Naravna nesreča ne sme »zastarati« Plazovi na območju laške in šentjurske občine se še niso povsem umirili — na srečo se še tudi ni umirila pripravljenost delavcev in ostalih občanov, da priskočijo na pomoč temu območju. Kajti v teh primerih ni tako, kot je morda že bilo, da je bila škoda po temeljitejši oceni nižja kot so najprej predvidevali. Neurja so namreč na tem območju, predvsem v dolini Kozarice in La- homnice, naredile resnično veliko škodo. Te ne odpravljajo le delavci raznih »zadolženih« organizacij, kot so vodarji, cestarji in drugi, ampak tudi mnogi drugi, ki so že priskočili na pomoč temu območju. Vojakom, velenjskim rudarjem in še nekaterim drugim, ki so na to območje prihiteli med prvimi, se zdaj pridružujejo še drugi. Najpogostejše so razne skupine mladincev iz vsega celj- skega območja. V bodoče naj bi sem na enodnevne akcije prihajali tudi srednješolci iz srednjih šol s Celjskga, pa tudi iz drugih slovenskih krajev. Sprva so sicer načrtovali obsežnejšo mladinsko delovno akcijo, vendar so to zaradi pomanjkanja prostorov za prenočevanje opustili. V preteklih dneh so na to območje prišli pomagati še mnogi drugi: tudi delavci republiške organizacije SZDL, ki so se jim pridružili tudi profesionalnci iz frontnih organizacij celjske regije. Še veliko je namreč takih del, ki jih ne morejo odpraviti s stroji, pa so tako roke še kako dobrodošle. Prizadeti krajani pa tudi pravijo, da imajo raje, če pridejo na njihovo območje obiskovalci z lopatami v rokah — ne le na oglede. Na to območje so poslale pomoč že tudi mnoge delovne orga- nizacije; ob tem pa teče seveda še akcija za zbiranje denarja, saj ga bodo potrebovali veliko. Tega naj bi zagotovili predvsem iz dveh virov: z enodnevnim zaslužkom vseh zaposlenih v Sloveniji in pa s preusmeritvijo denarja za nerazvite. Mnogi, predvsem mladinci, zahtevajo, da občini Laško in Šentjur denar, ki ga sicer namenjata za manj razvite, porabita doma. Ne le to — če bi bilo tega denarja premalo, naj bi denar za te namene na območje teh dveh občin namenili vse občine celjskega območja. Nadvse pomembno je, da po začetni zagnanosti na to območje ne bi pozabili. Saj je to območje, ki je že tako »prizadeto« zaradi odmaknjenosti, neurejene infrastrukture in še česa! (~fk) Mladi se ne dajo Vem, da bo ob tem naslovu marsikdo povprašal, kateri so ti mladi, ki se ne dajo. So to mla-dokomunisti, ki se oddaljujejo od poti svojih starejših tovarišev, ali kdo drug. Sploh je hecno, da nekateri kritizirajo realsociali-zem, ne dajejo pa odgovora na vprašanje kaj naj bi bil res stvarni socializem. Ampak o tem kdaj drugič. Če bi namreč želel razglabljali o tem, potem bi pozabil obrazložiti stvar o tem, zakaj se mladi ne dajo. Za to, da se mladi ne dajo. imam čisto konkreten dokaz: mladi s celjskega območja namreč še vedno trmoglavo zahtevajo, da med Celjem (to »Celje« ie seveda le simbolična označba za območje vzhodno od Trojan) in Ljubljano (pa tudi ta ne pomeni le centra Slovenije, ampak tudi povezavo s slovenskim morskim jugom) ni dovolj le malo boljša povezava, ampak naj bo ta povezava — če je že — čim-boljša. Torej na nek dodatni tretji (ne tretjerazredni) pas, ampak naj to območje povezuje avtocesta. Ob tem seveda tudi mladi sami priznavajo, da je lahko to avtocesta po naših merilih Slove-nike, pomembno je, da trojansko »babo« zaobidemo na hitrejši in primernejši način. Medtem ko so nekateri njihovi starejši kolegi že obupali in pristali na delne in še vedno ne povsem ustrezne rešitve, se mladi ne dajo (od tod naslov prispevka): zahtevajo avtocesto sicer... Ne boste verjeli — tudi ob ponujenih delnih rešitvah se niso vdali: še vedno vztrajajo, da bodo zaprli cesto pri Trojanah, če ne bodo uredili avtoceste. Toda ob vsem tem je le treba priznati, da tudi tisti pri slovenski cestni skupnosti niso od muh. Z načrti za ureditev tega odseka ceste so zavlačevali tako dolgo, da je minila glavna turistična sezona. To pa seveda tudi pomeni, da morebitna zapora te pomembne ceste le ne bi bila tako boleča. Taktika! bi kdo vzkliknil. Seveda pa ie zdaj tudi zelo pomembno to. ali bodo mladi pri svojih zahtevah ostali sami, ali ne. Ali bodo njihovi starejši vzorniki stisnili rep med noge in se zadovoljili z drobtinicami, pa čeprav te prihajajo iz Ljubljane. Takšno »repmednogično Nekdanje turistično Velenjsko jezezero je imelo urejeno okolico. Tučudi mesto Velenje je nekoč po svovoji urejenosti bolj izstopalo. C Čez mejo, v Podjuni, med Pli-berierkom in Velikovcem, leži Klo-pinjinjsko jezero. Malo ožje in malo dal.laljše je od Plevelovega. Z ime-nonom jezera si niso delali skrbi in To je ostalo od drevesa na Kardeljevem trgu lje posredno prispevamo vsi občani. Prejšnji torek dopoldne se je v uredništvu Našega Časa zglasil vodja Vekosove enote za vzdrževanje mesta Bogomir Doiinšek in potožil, kako je neznanec, lahko jih je bilo tudi več, oskrunil cvetlično gredo pred klubom v Titovem Velenju. To je storil tako, ali so storili, da se je s kolesom večkrat popeljal po cvetlični gredi in pomendral precejšnje število bujno cvetočih cvetlic in s tem naredil veliko škodo. Bogo- ga niso preimenovali po bližnjem večjem kraju Velikovcu. Poskrbeli pa so, da gostje v okoliških vaseh Klopinj, Sele in. Podgrad najdejo tisto, kar iščejo. Zato evropski dopustniki vedo za Klopinjsko jezero. Za Plevelo-vo jezero bodo morda zvedeli le ekologi. Rekreacijski center jezero je detajl, ki ga ne bi smeli obdelovati ločeno od oživitve jezera ter ureditve njegove okolice. Ureditev jezera z okolico je življenjska nuja prizadetih KS ter civilizacijska potreba občine. Ekološko sprenevedanje uničevalcev jezera z okolico povzroča dodatne težave. V Škalah nudi odlično kritje tistim, ki bi se radi izognili naporom in stroškom za izgradnjo čistilne naprave, ki bi zbistrila potok Sopoto, glavni dotok žive vode v jezero. V TEŠ so že leta 1985. načrtovali, da do leta 1990 ne bodo več onesnaževali Plevelovega jezera z odcedkom pepela. V TEŠ to zlahka zmorejo, če bi imeli denar in če bi bili primorani si vzeti čas za to. Industrija se v razvitem svetu do okolja ne bi obnašala nič drugače kot se naša, če bi tudi njej oblast gledala skozi prste. Vztrajajte pri roku 1990! Ureditev okrog 10 ha ugreznin ostankov škalskega polja in griča ni tolikšen stroškovni zalogaj, da ga RLV ne bi zmogel. Bolj je stvar razpoloženja poslovodnih organov. Pred enim mesecem se je tod pojavila gradbena mehanizacija. Upanje, da bodo začeli izravnavati ugreznine, se je kmalu sprevrglo v razočaranje. Na tleh, ki se ne bodo potopila, so začeli ropati humus. Ugrezanje tal v Ležnu se je približalo nekdanjemu odlagališču posebnih odpadkov. Grozi, da bodo ugreznine raztrgale zasip teh odpadkov. Dež bo začel spirati strupe v jezero ter v Pako mir Doiinšek nam je še povedal, da skoraj ne mine dan, da ne bi morali obnavljati cvetličnih gred zaradi takih in podobnih »podvigov« brezvestnežev. Kraj cvetlic pri tem sploh ne omenjam, je še dodal. Človeka, še posebej ljubitelja cvetja, pri srcu zaboli, ko vidi kaj delamo z našo naravo in ne nazadnje — z našo skupno lastnino. Ker so v Zadnjem času vse pogosteje izginjale okrasne sadike, so jih Vekosovi delavci ob sajenju privezali. Pa nič ne pomaga, sedaj jih najdejo enostavno odlomljene. Na kraju velja opozoriti še na nekaj. V času počitnic, ko so bili otroci več ali manj prepuščeni samim sebi, so si poiskali vse mogoče igre. Nemalokrat smo jih lahko videli, kako so v parku in v bližini stanovanjskih blokov plezali po nemočnih okrasnih mladih drevesih. Upogibali so jih, kar je imelo za posledico, da so se veje polomile in ostalo je le še deblo. Malo se ozrimo naokoli pa bomo videli, da imamo takšnih dreves v našem mestu veliko, preveč. Zato bi bilo prav, da bi starši in vzgojitelji otroke na takšna dejanja opozarjali. In da se ne bi zgodilo kot pred časom, ko so vpričo vzgojiteljice otroci vrtca pustošili drevje v parku, na opozorilo občana, pa je ta odvrnila: »nekje pa se vendarle morajo igrati«. Komentar ni potreben. B Muggr,e Onesnaženost zraka Na osnovi podatkov Hidrometeorološkega zavoda Slovenije v času od 14. avgusta do 4. septembra maksimalne polurne koncentracije žveplovega dioksida niso presegale maksimalno dovoljenih polurnih koncentracij (0,75 mg na kubični meter zraka) in dnevnih (0,30 mg na kubični meter zraka). Povprečna mesečna dnevna koncentracija žveplovega dioksida je znašala za avgust 0,02 mg na kubični meter zraka, maksimalna pa 0,06 mg. in Savinjo. Nujno bi bilo, da se ponovno zberejo investitor, projektant ter pristojne inšpekcije in dokončajo svoj podvig v Ležnu. Predvsem bi moral biti to interes VEKOS-a, saj ne more vztrajati v vlogi agencije, pri kateri je mogoče naročiti ekološko hudodelstvo ter ostati v ozadju čist in neimenovan. Ureditev Plevelovega jezera z okolico presega klubske interese gostincev, tenisačev in jadralcev na vodi. Tudi arhitekti okolja bi se brez strokovnjakov za oživitev jezera ter melioracijo zemljišč znašli pred preobsežno nalogo. V določeni fazi obdelave projekta ne bi smeli podcenjevati vloge predstavnikov prizadetih KS in ekološkega društva. Rado se zgodi, da velikim projektom spodleti na najpreprostejših vprašanjih. Zgolj zaradi podkrepitve te trditve navajam, da so nekoč jašek Preloge zgradili na premogu, ki so ga hoteli izkopati. Podobne primere bi lahko še naštevali. Takih hipotek v realnem tržnem gospodarstvu ne bi prenesel niti diamantni rudnik, kaj šele ni-skoakumulativna energetika. Razumljivo, da potem zmanjka denarja za urejanje okolja in se iščejo cenene tehnološke rešitve na škodo okolja. Oživitev Plevelovega jezera je naša skupna naloga in mora najti prioritetno mesto v prostorskih in gospodarskih načrtih občine. Predsednika izvršnega sveta in skupščine občine Velenje sta v svoji poslanici občanom dejala: »Pred nami, pred občani občine, so pomembne in odgovorne naloge. S skupnimi močmi se jih moramo lotiti in složni bomo gotovo uspešni.« Dovolil sem si opozoriti na eno takih nalog oba predsednika ter vas občane. Naj dana beseda ne zbledi kot toliko drugih prazničnih leporečij. S. Upnik Skale Za ljudi vemo: Vsak ima svoj značaj, neke značilnosti v vedenju, reagiranju, čustvovanju, ki so relativno stalne. In najde se pesnik in pisatelj in filozof, ki trdi, da je to tisto, kar je značilno človeško in subjektivno, pri vsakemu, posamezniku enkratno — pa očitno ni tako. Svoj značaj, svojo specifičnost in enkratnost vedenja imajo tudi institucije. Kaj pravite? Da ni res? O, pa je. V tedniku Naš čas sem že večkrat zasledil pripombe na delo in postopke naše velenjske pošte. Normalno bi bilo, da bi se kaj spremenilo. Prepričan sem, da ljudje, ki delajo na pošti to tudi hočejo — a kaj, ko ima ta institucija svoj trden značaj in se trmasto noče nič spremeniti. Ni dolgo tega, ko sem v Našem času bral nemočno tožbo novinarja, ki je na pošti v Titovem Velenju hotel dvigniti priporočeno pošiljko. Poštar, mu je doma pustil obvestilo, da ga pošiljka čaka na pošti, na pošti pa so mu povedali, da tam pošiljke ni in da naj naslednji dan kar lepo doma počaka, da mu bo poštar še enkrat skušal dostaviti priporočeno pismo. Prav nič ni pomagalo dokazovanje, da bi ga pošiljka morala čakati na pošti, če je poštni uslužbenec v obvestilo tako napisal. No, človek bi pričakoval, da bo na tako javno razgaljene čudne postopke kdo reagiral. Da bo- do ljudje, tam na pošti, hoteli kaj spremeniti, preprečiti, da bi se to še dogajalo. Skrivnost tega postopka je namreč le v tem, da poštar, ko naslovnika ne dobi doma, napiše obvestilo, nato pa na pošti pošiljke ne odda v oddelek za izdajo pošiljk. Menda zato, ker mora opraviti še »drugi poskus dostave« — pri vsem skupaj pač ni jasno zakaj na obvestilu piše, da te pošiljka čaka na pošti. Povsem jasno je, da bi se vse to dalo enostavno urediti. Prepričan sem tudi, da tisti ljudje, tam na pošti, to tudi hočejo. Vem, da hočejo — a jim tisti čudni, trmasti značaj institucije tega ne da. Če temu ne bi bilo tako, se mi pač ne bi moglo zgoditi, kar se mi je zgodilo. V četrtek sem dobil obvestilo, da naj pridem na pošto po svojo pošiljko. V petek popoldne sem se na pošti oglasil — a pošiljke nisem dobil. Uslužbenec pri okencu mi je prijazno povedal, da pošiljke pri njih zdaj pač ni in da jo lahko dobim naslednji dan. Prav nič ni pomagala moja pripomba, da na obvestilu jasno piše, da lahko pošiljko dvignem na pošti od te do te ure. Končno sem razumel, da bom pač moral priti še enkrat. Tako sem prišel znova v soboto. Pošiljko sem brez problema dobil, toda plačati sem moral le-žarino. Ležarino so mi zaračunali zato, ker pošiljke nisem dvignil takoj, ko sem prejel obvestilo. In spet ni prav nič pomagalo, da sem razlagal, kako sem hotel pošiljko dvigniti že dan prej. In seveda tudi nisem dobil odgovora na vprašanje: čemu naj plačam ležarino, če pa na pošti pošiljke očitno prej ni bilo — saj če bi jo imeli, bi jo vendar lahko dobil še prejšnji dan. Toda logično razmišljanje tu ne pomaga. Jasno je le eno. Na pošti v Titovem Velenju še vedno ne moreš dobiti pošiljke, če prideš ponjo takoj, ko dobiš obvestilo — in ker ti pošiljke niso izdali takoj, ampak šele čez dan ali dva, moraš plačati ležarino. Pa še to: tako prvi kot drugi dan sem govoril z istim uslužbencem, ki je tako dobro vedel kako stvari stoje. Čeprav sem prepričan, da ne gre za nesposobnost poštnih uslužbencev in za slabo organizacijo, čeprav sem prepričan, da gre za zloben značaj in trmo in-štitucije same po sebi, bi vendarle želel, da bi vodja pošte te procedure obrazložil tudi javno. Prav zanima me, gotovo pa še .marsikoga, zakaj poslovanja ni mogoče organizirati tako, da bi pohlevni občan lahko s poštnim obvestilom na pošti prevzel svojo pošiljko na tisti dan, ki je v obvestilu naveden. Verjetno upam preveč — a morda bo kdo vendarle končno odgovoril na to enostavno vprašanje. JOM Kam odložiti smeti? Smeti postajajo naš vse večji problem in mnogi imajo veliko težav, ker ne vedo kam bi jih odložili. Mnogi pa so seveda tudi čisto brezbrižni in si s tem ne delajo veliko težav, jih pač nekje pustijo in so prepričani, da zanje niso več odgovor-nii. V Lokovici pa so bili konec prejšnjega tedna hudo raz-buirjeni, ko je eden izmed Velenjčanov (v dopisu, ki so nam ga pcoslali, ga omenjajo — mi ga, dokler postopek ni končan, ne moremo objaviti) pripeljal v njihovo krajevno skupnost smeti jifo odložil ob njihovem kesonu, ki ga seveda plačuje krajevna skupnost Lokovica in jih ni bil pripravljen odpeljati, ko so ktrajani od njega to zahtevali. Seveda so potem napisali prijavo občinskim inšpekcij-skcim službam, Postaji milice, še nekaterim drugim organom, obvestili pa so tudi nas. Mrtvo jezero Kmetu Slavko Pelku so izročili dvajset milijonov dinarjev za nakup strešne opeke s katero bo do konca pokril stanovanjsko hišo. Z udarniškim delom pa mu bodo pomagali dograditi tudi gospodarsko poslopje, ki je v neurju pogorelo do tal. Kdor hitro da dvakrat da Že v prejšnji številki Našega časa smo pisali, da so velenjski knapi namenili 45 milijonov dinarjev prizadetim v neurju v KS Breze laške občine. Ob tem pa potekajo tudi udarniške akcije za pomoč prizadetim v krajevni skupnosti Breze in tudi druge akcije v katere se vključujejo velenjski rudarji. Tako bodo strokovne službe v tem kolektivu pripravile načrte za sanacijo dveh stanovanjskih hiš in enega gospodarskega poslopja. Grozečo strujo si je izdolbla voda. Koliko plazov bo še tod, se še ne ve, bo pa potrebnih veliko škarp. Spomnimo se, ko so pred leti Velenjčani pod vodstvom takratnega župana Žganka zgradili v pičlih 60 dneh osnovno šolo v Zibiki, veliko s pomočjo velenjskih knapov. Rudarji tudi sedaj ne držijo rok križem. Ob že izvršeni udarniški akciji, ki je bila takoj po neurju, so knapi iz sklada samopomoči izročili 45 milijonov dinarjev trem zelo prizadetim družinam, seveda v dogovoru s članom štaba, ki koordinira delo na prizadetem območju. Tako so izročili 20 milijonov dinaijev kmetu Slavku Pelku za nakup strešne opeke, ki mu je v neurju do tal pogorelo gospodarsko poslopje in na njem krme za osem glav živine. Da pa bi bila nesreča še večja, so imeli Pelkovi v gospodarskem poslopju tudi vse pohištvo in obleko, ker so tam tudi spali. Hišo namreč adaptirajo in tako jim je takore-koč pogorelo vse. Pri hiši je pet šoloobveznih otrok in še stara Pri tej hiši jih je osem, štirje otroci, pričakujejo pa še nov naraščaj. Nad hišo plaz, pod hišo plazovi, ki se še niso umirili. V laški občini načrtujejo, da jih preselijo. Kam pa je težko reči. Na sliki je Franc Krnovšek, upokojenec, s pokojnino nekaj nad 160 starih milijonov, zraven sin Alojz, ki hoidi v pomožno šolo kadar pač gre, saj ima do tja hoje kar za nekaj kilometrov. mama. Osemčlanska družina je tako v trenutku ostala brez vsega. 10 milijonov dinaijev so namenili 75-letni Alojziji Gobec za izgradnjo škarpe ob potoku Kožice, petnajst milijonov dinarjev pa so namenili Janku Gučeku za dokončanje hiše, ki jo je pričel adaptirati in mu je voda odnesla precej gradbenega materiala. Njemu bodo rudaiji pomagali dokončati dela, da bi se v hišo še pred zimo lahko vselila petčlanska družina. Rudaiji vedo, da tisti, ki hitro da, dvakrat da, in da prave prijatelje spoznaš šele v nesreči. L. Ojsteršek Naše mesto na razglednicah Se vračajo stari časi? Mnogi med nami radi zbirajo razglednice, sploh če so te lepe in takšne, da se lahko z njimi pohvalijo prijateljem in znancem. Namen razglednice je pač v tem, da je na njej prikazano nekaj najbolj zanimivih stvari nekega kraja ali pa kar celoten kraj. In nekateri kraji ali mesta, ki se želijo dobro predstaviti in se pokazati svetu ter tako mt-da tudi privabiti več turistov, pripravijo razglednice, ki se jim res lahko tako reče. Z njih je namreč vidno, kakšen je ta kraj in kaj želi pokazati. Pa tudi oprema in oblikovanje razglednice veliko pripomore k splošnemu izgledu. Kakšne razglednice pa ima naše mesto in kako je na njih predstavljeno? Kaj menijo o njih tujci, ko jih želijo poslati domačim? In kako smo z njimi zadovoljni Velenjčani? Ta vprašanja smo si zastavili za vodilo našega potepa po nlteah Titovega Velenja, ko smo želeli ugotoviti, kako je z velenjskimi razglednicami? Najprej smo se morali kar dobro potruditi, da smo jih lahko sploh kupili, saj jih v večini kioskov in trafik ni bilo, ker jih je zmanjkalo, tako so nam zatrjevali, že pred kakšnim tednom. Tudi v velenjski knjigarni si kaj veliko nismo mogli pomagati, na pošti pa bi tudi še dobili kakšno. Še največ razglednic je imela prodajalka v trafiki Tobačne tovame na Tomšičevi cesti, šest različnih, pa vendarle so si skoraj vse podobne. Vsaj motivi so skoraj isti na vseh. Če bi bilo potrebno, bi pač napisali kakšno. In kakšna so mnenja? Prodajalka v trafiki nam je povedala, da so ljudje z glednice Velenja od tiste prve, pa vse do vojne, nam je povedal, da je razglednica nastala tako, da so dopisnici dodajali fotografije. Na prvih razglednicah so pač predstavili vse tisto, s čimer se je naš kraj nekoč ponašal, pa tudi na Šalek niso pozabili. Danes pa so motivi na velenjskih razglednicah dokaj enolični in za* pogled preveč enostavni in nezanimivi, ponavljajo se grad, pa spomeniki in fotografija kakšnega dela mesta, na eni je celo konček jezera in skakalnica, kaj več pa na njih, vsaj teh šestih, ki jih je bilo mogoče kupiti, ni videti. Pa menda ne bo kdo rekel, da razglednicami nezadovoljni, vendar jih pač kupujejo. Občani pa so bili različnih mnenj, nekateri so z njimi kar zadovoljni, drugi spet ne. Nekateri so celo menili, da najlepše in najzanimivejše stvari sploh niso predstavljene na razglednicah Titovega Velenja. In tako nam je neka občanka dejala, da razglednice večkrat pripravi in nariše kar sama, saj so te bolj prisrčne in manj dolgočasne kot velenjske. Morda pa se zopet vračamo v čase pred skoraj sto leti, ko so bile napisane in poslane prve razglednice Velenja, ki so jih izdajali bolj premožni prebivalci takratnega Velenja; predvsem trgovci, obrtniki. Vendar če se že vračamo, takrat so bile razglednice opremljene z veliko boljšimi fotografijami in tudi izdelane bolj umetniško. So se pač potrudili. Tone Ravnikar, ki je zbral raz- je to tudi vse, kar ima Titovo Velenje pokazati. Saj je res, da priprava razglednice ni delo za dva dni, vendar bi bil čas, da bi tudi naše mesto, nekoč najlepše v Sloveniji, dobilo kakšno lepo razglednico, ki jo bomo Velenjčani z veseljem napisali. Pa tudi na okolico mesta smo čisto pozabili, čeprav je kar precej zanimivih motivov. Morda bi bila tudi kakšna nočna prav lepa. No pa pustimo motive tistim, ki se bodo v prihodnje lotili priprave kakšne razglednice Titovega Velenja. Škoda je le, da za takšne stvari ni dovolj ali volje, morda denaija in celo posluha, saj vse te drobne stvari pripomorejo k turistični ponudbi nekega kraja. Morda pa se res vračajo stari časi in samo-založništvo. Kdo ve? Matjaž Čemoviek dosežek in temelj novih naporov Pričetka delovanja čistilne naprave v Lokah so se udeležili vsi, ki so sodelovali in prispevali k njeni izgradnji Reke. Ob tem je posebej pomembno, da je ta delovna organizacija idejno in projektno obdelala kar 14 večjih krajev v Zgornji Savinjski dolini, kjer naj bi v prihodnje gradili manjše čistilne naprave. Ob tem so izbrali in zavarovali tudi lokacije za bodoče čistilne naprave. Seveda so prejšnjo sredo namenu izročili le prvi del velikega projekta. Na vrsti je postopno priključevanje sekundarnih kanalizacijskih vodov, s čemer bo tudi občina Mozirje prestopila tisto magično mejo, za katero so se marsikje v Sloveniji že odločili. Pridružila se je torej tistim slo- venskim področjem, ki se tudi z dejanji zavedajo pomena čistega in zdravega okolja. Izgradnja čistilne naprave v Lokah seveda ni ne začetek in ne konec boja za zdravo okolje. Predvsem mora biti spodbuda vsem ostalim v dolini, ki si še naprej želijo čisti in zdravi reki Dreto in Savinjo in čisti okolje v celoti. Sistem kanalizacijskih zbiralnikov je dolg 4.700 metrov, skupaj s čistilno napravo pa je veljal dobrih 31 milijard dinarjev. Prispevali so jih območna vodna skupnost Savinja—Sotla in njena enota v Mozirju, občinski sklad za urejanje stavbnih zemljišč, občinska skupnost cestno-komunalnega gospodarstva, krajevni skupnosti Mozirje in Nazarje, zelo pomemben pa je seveda delež sredstev občinskega samoprispevka. V mozirski občini so lahko na ta dosežek upravičeno ponosni. Še bolj bodo, ko bo celotni sistem resnično pričel dajati prave učinke. Zbiralniki in čistilna naprava so seveda temelj in prvi korak do uresničitve tega pomembnega cilja. j. p. in pester, za današnje čase kar razkošen. Potem je stekel pogovor. Povedal mi je, da je član lovske družine Škale že skoraj dvajset let in da njihova družina šteje blizu petdeset članov. Toda tako kot vsepovsod jih je tudi tukaj za delo bolj malo. Ker so gamsi v nižinah bolj redki, me je zanimalo, kako pride lovec do te ugodnosti, da se mu dovoli odstrel. Takole mi je povedal lovec Maks. »V našem lovskem revirju, ki obsega tudi del pogorja nad Hudo luknjo, živi že precej velik trop gamsov. Nihče ne ve točno povedati od kdaj. Ker je njihov letni prirastek precejšen, dovoli naša lovska družina vsako leto odstrel dveh do treh živali. Dovoljenje za odstrel si pridobiš z delom, seveda, če nimaš denarja. Pri teh besedah je drugače precej resnemu možakarju zaigral okrog ustnic trpek nasmeh. Sam lov na gamsa zahteva precej potrpljenja. Tegale sem hodil čakat cel teden. Star je približno devet let. Od gamsa mi bo ostala samo trofeja. To je glava oziroma rogovje. Da bi obdržal celo žival, to bi bilo zame predrago. To in še veliko drugega mi je povedal Maks med najinim pogovorom. Ko mi je dejal, da mu je ostalo od življenja samo še lovstvo, sem opazil na njegovem obrazu senco žalosti. Toda hitro je pregnal žalostne misli in zopet napeljal pogovor na naravo in živali. Pokazal mi je veliko trofej in ob vsaki je imel kaj povedati. Povedal mi je tudi, da on strelja samo tiste živali, ki v naravi ne bi preživele. Ob koncu mi je pokazal še rogovje prvega gamsa, katerega je uplenil pred leti, ravno tako na pobočju Stropnice. Ko sva se poslovila sem imel občutek, da je to res človek, ki ni samo strasten lovec ampak tudi velik ljubitelj in zaščitnik narave. M. Hrusti Loke pri Mozirju V sredo so v Lokah pri Mozirju pripravili priložnostno slovesnost ob pričetku delovanja sistema kanalizacijskih zbiralnikov in čistilne naprave. Sistem zbiralnikov povezuje krajevne skupnosti Rečica, Nazatje in Moziije. To je posebej pomembno zaradi dejstva, ker je v teh treh krajevnih skupnostih kar 80 odstotkov industrije in 60 odstotkov vseh prebivalcev občine Mozirje. V občini se že dolgo zavedajo svoje odgovornosti do mlajših rodov, zato so idejni projekt zasnovali leta 1980 in leto kasneje pričeli z etapno izgradnjo kolektoija od Nazarij do Moziija. Lani so se lotili še izgradnje čistilne naprave v Lokah pri Moziiju, se pravi njene prve faze z zmogljivostjo 2.000 enot. Kolektorski sistem je bil izdelan po projektih Podjetja za urejanje voda Nivo Celje, zatem pa so se po mnogih ogledih podobnih čistilnih naprav po Sloveniji in po strokovnih posvetovanjih odločili za sistem BIO DISK, ki ga je ponudila delovna organizacija TEH PROJEKT z Vel k Ob zori je odjeknil strel Visoko nad temačno sotesko je . stopil na jaso mogočen srnjak. Previdno je ovohal zrak okoli sebe in stresel z glavo okrašeno z lepim rogovjem. Nekam nemirno se je oziral naokoli kot, da ne bi zaupal svojemu vonjn. Lovcu, skritemu v bližnjem grmovju, je vztrepe-talo srce. Dolgo je čakal na ta trenutek. Koliko m rakov in zor je pričakal, da je naposled napočil njegov čas. Previdno je dvignil puško in v mislih klical na pomoč vse bogove, da se veter ne bi obrnil. Nemir v njem je naraščal, bal se je, da ga ne bo mogel ukrotiti. Previdno je poiskal srnjaka v križu daljnogleda pripetega na puški. Srnjak na jasi je sunkovito dvignil glavo in jo obrnil proti lovcu, kot da bi slutil nevarnost. Nekaj trenutkov je obmiroval kot kip. To je bilo zanj usodno. V grmovju se je zabliskalo in v istem trenutku je odjeknil strel. Srnjak je obstal sredi skoka. Neka nevidna sila mu je spodnesla noge. Padel je v travo in se poskušal še enkrat pobrati, da bi pobegnil z nesrečne jase. Ko je globoko v soteski zamrl zadnji odmev strela se je tudi srnjaku izteklo življenje. Na jaso, pravkar osvetljeno od prvih jutranjih žarkov, je stopil lovec. Snel je klobuk in hotel prešerno zavriskati, vendar se je zadnji hip premislil. V grmu je odlomil smrekovo vejo, jo prepolovil, si zataknil manjšo za klobuk, večjo pa potisnil srnjaku med zobe. »Za zadnji grižljaj«, je zamrmljal sam sebi. Tako se je lovec po starem lovskem običaju poklonil mrtvemu srnjaku. Tudi zgodba oziroma doživetje lovca Maksa Mucika iz Velenja je precej podobna zgoraj napisani. Le, da tokrat ne gre za sr- njaka ampak za gamsa. Uplenil ga je na pobočju Stropnice. To je hrib, ki se dviga visoko nad sotesko Hude luknje. Če ne bi tisto jutro med vožnjo opazil blizu šole v Paki lovca in ob njem mrtvega gamsa, se z Maksom verjetno ne bi nikdar spoznala. Na svojih številnih planinskih poteh sem imel velikokrat priložnost opazovati črede gamsov, toda samo od daleč. Gams ni kozorog, da bi pustil človeka blizu. Ker mi radovednost ni dala miru sem se ustavil in se zapletel z njim v pogovor. Povedal je, da čaka na prevoz do Velenja. Ker sva imela skupno pot, sem mu ponudil, da zapeljem njega in plen. Med vožnjo sem spoznal, da je Maks lo- vec z vsem srcem. Ker me je zanimalo, da bi izvedel kaj več o lovskem življenju in o gamsih, sva se dogovorila, da se dobiva naslednji dan. Takrat nisva imela več časa, kot za posnetek. Ko sem naslednji dan pozvonil pri vratih njegovega stanovanja, in ko sem malo zatem vstopil, sem se lahko na svoje oči prepričal, da me ni varal vtis, ki sem ga dobil ob najinem prvem srečanju. Maks je res lovec v pravem pomenu besede oziroma, da mu lovstvo in narava pomenita vse. Njegovo stanovanje je polno trofej in predmetov iz narave. Tudi način z katerim me je postregel je bil podoben tistemu, ki sem ga vajen v hribih. Preprost srečanje Milojka Plamberger Odložila je sicer del skrbi okrog organizacije šestega turističnega tedna v Šoštanju. Vseh pa vendarle ne, saj s to prireditvijo načrtov ni konec. Če za koga, potem za Mi-lojko Plamberger lahko brez slabe vesti trdimo, da živi s svojim krajem z dušo in srcem. Kajti, brez nje skorajda ne mine nobena prireditev v Šoštanju, brez nje bi bilo tudi življenje in delo v krajevni skupnosti drugačno kot je danes. Petnajst let je tajnica v krajevni skupnosti Šoštanj in prav toliko let na voljo krajanom pri reševanju njihovih vprašanj, ne glede na uro in dan. »Nimam duše, da bi tiste, ki rabijo mojo pomoč, odslovila kar tako. Znajdem se v najrazličnej- ših vlogah — od socialne delavke, svetovalca do komunalnega delavca, počutim se včasih kot da sem ata in mama krajanom — poskušam vse odigrati čimbo-lje.« Vse do sedaj ji je to odlično uspelo, kar dokazujejo med drugim tudi krajani, ki radi zahajajo v prostore krajevne skupnosti Šoštanj. Kako cenijo Miloj-kina prizadevanja in trud so dokazali tudi takrat, ko so slišali pobudo o ukinitvi poklicnih tajnikov v krajevnih skupnostih Šaleške doline. Njihov odgovor je namreč bil: »Ne damo je!«. Njen delokrog je precej širši kot zahtevajo tajniška opravila. Tu so še vendar organizacije, društva, ki jim sogovornica rada pomaga. Njeni vživetosti v kraj ni .»krivo« le to, da je domačinka, ampak ima kar nekaj zaslug še predsednikovanje pri šoštanjskem turističnem društvu. »To je ena od dejavnosti, ki zahteva celega človeka. V bistvu naj bi te kot turističnega delavca zanimalo prav vse. Uh, najbrž sem rojena za delo z ljudmi. Čeprav imeti opravka z njimi ni vedno najbolj hvaležno delo, bi se ob ponovnem tehtanju ponujenih možnosti znova odločila za sedanjo pot.« Tako kot Šoštanjčani o njej, tako Milojka o Šoštanjčanih: prijazni, prijetni, potrpežljivi. Morda v zadnjem času malo nestrpni. To pa zato, ker je bil Šoštanj v preteklih letih preveč potisnjen na stranski tir. Zato pa sedaj krajani želijo vse zamujeno nadomestiti v kratkem času. Ob takšni slogi, razumevanju kot vlada v kraju sedaj, ob takšni podpori vodstva, ki si resnično prizadeva na vseh koncih in krajih vrniti Šoštanju tisto, kar je ta nekoč že imel, potem jim bo marsikaj uspelo. Milojka je prepričana — k takšnemu razmišljanju jo med drugim spodbujajo trenutna dogajanja in načrti mesta Šoštanj v prihodnje, da bo to mesto postalo biser Šaleške doline. Živeti s krajem in za kraj tako kot Milojka pomeni odreči se marsičemu, najmanj prostemu času. »Če hočem delo dobro opraviti, kar mislim, da ga, se o slednjem ne morem pogovarjati. Moj prosti čas je noč, letni dopust in redki trenutki, ki jih preživim z družino.« Še sreča, zatrjuje, da ima odrasle otroke in razumevajočega moža. Vsi so prav tako vključeni v razne organizacije in društva, v katerih prav tako niso brez obveznosti. Srečanje z njo je bilo prijetno kot le z malokaterim sogovornikom. O tem, da pomaga bilo kje in kaj, nas ni prepričala le z besedami, ampak tudi dejanji ob obisku strank, ki so motile naš pogovor. Njen komentar: »Slabo voljo moraš odložiti na drugem mestu. Pri delu z ljudmi pa biti človek v pravem pomenu besede.« Še več takih si želimo. Najbrž ne le mi, ampak še marsikdo med vami. T. P. Opto meter 20 let društva invalidov Titovo Velenje Na pobudo rudarjev so 21. septembra 1969 v Velenju ustanovili društvo delovnih invalidov. Že na začetku se je vanj vključilo 86 rudarjev — invalidov. Med pobudniki oziroma ustanovitelji društva soi še živeči: Rudi Satler, Tomo Hiudoletnjak, Jože Ocepek, Vik-toir Hribar in Tone Stropnik. V društvo so se kasneje vključevali tntdi invalidi, ki so bili to od rojstva, invalidi — žrtve druge svetovne vojne ter invalidi, ki so to po-stiali v otroški dobi in niso bili ni-kooli v delovnem razmerju. Ker bi rad kaj več zvedel o de-lui tega humanega društva, sem pired srečanjem invalidov ob 20-letnici obstoja, zaprosil za pogovor Lojzko Zaleznik. Srečanje inivalidov bo v soboto, 23. septembra ob 16. uri v menzi Termoelektrarne Šoštanj, ki jim je z veliko razumevanja dala na voljo prostor. Tovarišica Zaleznikova tuidi ni skrivala zadovoljstva, ker je: pokroviteljstvo prevzel Občinski sindikalni svet Velenje. Lojzka Zaleznik je članica društva že od ustanovitve, že deseto leto pa tudi predsednica društva. Pred njo so bili predsedniki : Evgen Krulej, Izidor Florjan in Edvard Centrih. Danes društvo šteje 3200 članov. Da bi člane na terenu lahko kolikor toliko informirali o delovanju društva imajo deset poverjenikov v vseh večjih podjetjih — Rudniku, Gorenju, Sipaku, Esu, Eku, Vepla-su, šoštanjskih Termoelektrarnah ter v krajevnih skupnostih Kono-vo, Škale, Pesje in Šmartno ob Paki. V Titovem Velenju, ulici bratov Mravljak 1 imajo društveno pisarno, ki posluje vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Tu se lahko včanijo novi člani, invalidi pa dobijo tudi vse potrebne informacije ter napotke pri uveljavljanju svojih pravic. Ker je članarina res minimalna, vabijo vse, ki še niso člani društva, da se včlanijo. Kako pa lahko društvo še pomaga svojemu članstvu? Lojzka Zeleznik je povedala, da imajo v Čateških toplicah kar sedem bungalovov z vso opremo, enega pa na morju, v Ankaranu. Ob novem letu negibljive invalide obiščejo tudi na domu in jih obdarijo s praktičnimi darili — predvsem s posteljnino in kakšnim pribolj-škom. Za dan žena pa invalidkam pripravijo v Domu kulture v Šoštanju proslavo, v Kajuhovem domu pa skromno zakusko. Na slovesnost povabijo tudi žene in dekleta, ki na svojih domovih negujejo negibljive invalide. Tako se žene med seboj spoznavajo, izmenjajo izkušnje in se povese-lijo ter za nekaj uric tudi nekoliko sprostijo. Invalidi se srečujejo tudi na raznih izletih — vsako leto jih pripravijo sedem, tudi v tujino, saj imajo prijatelje celo' na Poljskem in Madžarskem. Vsako leto pa se na občnem zboru napolni dvorana šoštanjskega Doma kulture. Sindikati in stavke Navajeni smo, da delo družbeno političnih organizacij v pole-tniih mesecih nekoliko zamre, ve;ndar je bilo letošnje poletje ča-sai za oddih bolj malo. Na občin-sktem sindikalnem svetu so se ravnilo na začetku julija srečali s štcevilnimi problemi, ki so terjali njjihovo polno vključevanje. Kar nekaj ozdov v naši dolini je: namreč v tistem času napove-daalo stavke. Tako je bilo na pri-mner v Elektrostrojni opremi, s prroblemi so se otepali v Inženi-riiingu, nato so stavko napovedali šee v Domu za varstvo odraslih in šooštanjskem Elkroju. K temu so sei. zdaj pridružile še vsesplošne sldovenske napovedi o stavkah v zddravstvu, šolstvu, kulturi in gostiti nstvu. »Občinski sindikalni svet se je vkključeval v razreševanje nasta-lihh nesoglasij,« pravi predsedni-caa Mira Videčnik, »in veliko pri-poomogel, da so bile mnoge teža-ve e pravočasno raztešene in da do statavk ni prišlo.« To še posebej velelja za področje šolstva, kjer je še e vedno veliko pomanjkljivosti, ki i jih razrešujemo, tiste najbolj gltjlobalne pa smo vendarle odpra-viMli. Sindikalni delavci imajo, ko pnride v kolektivih do tolikšnih proroblemov, da se odločajo za statavke, izjemno pomembno vlo-go;o. Razpeti so pravzaprav med dvive nasprotujoči aktivnosti. V ocbdločitev stavka da ali ne in v prbrizadevanja za čimhitrejše ra-zrereševanje problemov, ter tako v proreprečitev stavke. In kasneje, če. se >e v kolektivu za staVko vseeno ododločijo, v samo organizacijo stastavke. ! Sindikat je podprl vsesplošno stastavko v zdravstvu in kulturi, saj so so ocenili, da so problemi resni-čnčno tolikšni, da drugače ne gre, memedtem ko takšne napovedane stastavke v gostinstvu še niso v ce-lotloti ocenili in se o njej še niso iz-reirekli. (mz) V društvu uspešno deluje komisija za šport, izletništvo in rekreacijo, ki jo že vseskozi vodi prizadevni Edvard Centrih. Lojzka Zaleznik s katero sem se pogovarjal, je delovala tudi v sindikatih za kar je prejela srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Za nesebično delo v društvu pa je prejela Red dela s srebrnim vencem, bronasti znak OF, plaketo društva ter plaketo ob 25. letnici društva invalidov Poljske. Lepa bera priznanj, ki si jih Lojzka Zaleznik za svoje požrtvovalno delo tudi zasluži. Na koncu pogovora je Lojzka Zaleznik dodala še, naj zapišem tudi ime neumornega Toma Hu-doletnjaka, ki je bil med inicia-torji društva s strani Rdečega križa. Tudi on bo za 20-letno delovanje v društvu na omenjeni proslavi prejel častno plaketo Zveze društev invalidov Slovenije. Ob lepem, predvsem pa delovnem jubileju društva invalidov občine Velenje najiskreneje čestitamo in želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Viktor Kojc Kramarski sejem brez kramarjev Čeprav je od turističnega tedna v Šoštanju minilo že kar nekaj časa, ostaja grenak priokus o kramarskem sejmu še danes prisoten. Na njem sta namreč sodelovala le dva kramarja, pa še ta sta prišla ponujat svoje blago iz drugih jugoslovanskih krajev. Ali morda obrtniki naše občine nimajo na takšnih priložnostnih prireditvah ničesar ponuditi, ali pa bo res držalo to, kar smo slišali: sram jih je prodajati domačim ljudem. Povabila za sodelovanje jim organizator, turistično društvo Šoštanj, resnično ni poslal. Ne letos, pa tudi v prejšnjih letih ne, ko se je kljub temu zbralo na trgu sredi Šoštanja kar nekaj razstavljalcev oziroma prodajalcev. No, tudi kramarski sejem ni več to kar je bil v dobrih zlatih časih. O O O Grabi je na Celjskem sejmu Očitno sejmi in obrtniki res niso več to kar so bili. To so namreč velenjski obrtniki dokazali tudi na celjskem sejmu. V sklopu svojega združenja se jih je namreč predstavilo šest, najpomembnejši artikel pa so bile grablje. Ker v poslovnem svetu velja pravilo, da reklamiraš izdelke takrat, ko ti gre dobro, lahko samo upamo, da vsem našim ostalim obrtnikom ne gre tako slabo. O O O Grožnje novinarjem Tudi v občini Velenje so nekateri možje, pa ne na najvidnejših položajih, lajih je očitno omamila slast slučajno pridobljene moči, saj hladnokrvno stresajo tudi takšne, da bodo poskrbeli, da nekateri ljudje, med njimi tudi naši novinarji v občini že ne bodo imeli dela. Verjetno smo se jim zamerili zaradi objektivnih pripomb, saj toliko korajže vseeno nimajo da bi svoje početje zagovarjali v časopisu. Naskrivaj in podtalno je pač laže in manj odgovorno. O O O Nekateri še vedno znajo Gozdovi so naše življenje, tudi in predvsem bogastvo. Žal umirajo in mi z njimi, obenem pa hira tudi državna blagajna. Gozdarji v mozirski občini so namreč izračunali, da črna trgovina ali »šverc-komercletno to blagajno prikrajša za 1.000 (tisoč) starih milijard dinarjev. Na zdravje. Kakor komu seveda! O O O »Obvarovan« plevel Varuhi narave za Zgornjo Savinjsko dolino so neizprosni (niti slučajno niso angeli varuhi). Gradenj na Golteh in še kje drugje enostavno ne dovolijo, čeprav njihova izhodišča niso obvezna za odločanje v občinski skupščini. Dialog z njimi ni več možen. Zelo težak pa je tudi z domačo zemljiško skupnostjo, ki (kar je pravilno) strogo varuje kmetijska zemljišča. Znova seveda ni pravilno varovanje za vsako ceno. Pred sprejetjem dolgoročnega plana občine Mozirje je nujno iz varovanja izvzeti vsaj 39 hektarjev zemljišč, če do leta 2000 sploh želijo kaj graditi. Ob tem se seveda kaže vprašati, kaj je z »varuštvom« tistih hektarjev, ki so slabo obdelani, ali sploh niso, torej nikomur nič ne dajejo. Njim bi tudi veljal kanček skrbi. V Labinu reševali »ponesrečene« Uspešna predstavitev v Berlinu Gorenje Elektronika Široka potrošnja iz Titovega Velenja se je kot edini proizvajalec barvnih televizijska! sprejemnikov iz Jugoslavije predstavila na letošnjem mednarodnem sejma avdio in video tehnike 1FA v Berlinu. Z razstavo si obetajo povečanje izvoza barvnih televizijskih sprejemnikov * letu 1990. Hkrati so na tej največji razstavi televizijskih sprejemnikov predstavili tudi prototip novega TV aparata, ki je po obliki enakovreden izdelkom svetovno znanih proizvajalcev. H. JL V Labinu, rudnika Raša, jame Tuplak je približno 280 metrov pod zemljo potekala medrepubliška oziroma mednarodna reševalna akcija, ki so se je v soboto, 9. septembra, udeležili tudi reševalci sosednje Avstrije — rudnika Bleiberk. 16. skupne jamske reševalne vaje pa so se iz Slovenije poleg Velenjčanov udeležili reševalci iz Hrastnika, Trbovelj, Laškega, Senovega, Črne pri Kamniku, Žirovskega vrha, Idrije, Mežice, Kaniže in seveda jamske reševalne ekipe iz Labina. Sodelovalo je nad 100 reševalcev, od tega iz velenjskega rudnika dve ekipi. Ob 4.30 je iz jame Tuplak prišlo sporočilo, da je eksplozija premogovega prahu povzročila zelo veliko škodo, in da pri tem pogrešajo veliko ponesrečenih rudatjev. Seveda so na kraj nesreče prišli najprej domačini, vendar so za sklic prve reševalne ekipe potrebovali kar 44 minut (če bi naši reševalci leteli na kraj nesreče s helikopterjem, bi skorda lahko presenetili domačine). Velenjča-ni so do Labina prevozili približno 285 kilometrov, do tja pa potrebovali pičle tri ure in devet minut. Ekipa za zveze, vodil jo je Jože Znidarič, je morala vzpostaviti telefonsko zvezo med štabom reševanja in bazo v jami v razdalji 1000 metrov. Za to nalogo so potrebovali 28 minut, premagati so morali veliko nadkopov in upadnikov. ker so bile prehodne poti zelo utesnjene- Naša prva reševalne ekipa, vodil jo je Stanimir Ra-kič (v njej pa je bil tudi dr. Zdenko Kikec) je dobila nalogo, da obide ogroženo področje s stranske poti, ki so bile za prehode zelo utesnjene, veliko blata in vode. pa še slaba vidljivost pa so jim še dodatno otežkočale obhod. Na vaji je prišla še posebno do izraza kondicija in vsestranska usposobljenost naših jamskih reševalcev L. Ojsteršek ^fcžkc hdyr7) K7 * m o ne uvezeni..^ ~ Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Občinska konferenca SZDL Velenje cats Odhod avtobusa na ogled mu-sicala CATS na Dunaju bo 15. septembra ob 6.30 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Lahko se še prijavite. gala večer z marjano lipovšek V četrtek, 21. septembra, ob 20. uri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani otvoritveni koncert sezone 1989/90. S simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Milan Horvat, bo nastopila svetovno znana sopranistka MARJANA LIPOVŠEK. Odhod avtobusa bo ob 17.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmana 150.000 din. Sedeži so v parterju — sredina. consortium musi-cum V petek, 29. septembra, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šo- le koncert Mešanega pevskega zbora Consortium musicum, ki ga vodi dr. Mirko Cuderman. Na programu so skladbe od renesanse do danes. Koncert sodi v program koncertne sezone 1988/89, zato imajo abonenti koncertnega abonmaja pretekle sezone prost vstop (z izkaznicami). razpis abonmajev za sezono 1989/90 V prihodnji številki Našega čaa bo objavljen repertoar abonmajev za sezono 1989/90. Predvidevamo, da bomo razpisali naslednje abonmaje: — gledališki, — koncertni, — mladinski, — lutkovni. Vpis bomo pričeli 21. septembra. Vpisovanje bo v pisarni št. 53/1 doma kulture Titovo Velenje, vsak dan od 9.00 do 15.00 ter v soboto od 10.00 do 12.00. Vabljeni Podpisovanje Temeljne listine Slovenije Da bi omogočili podpis Temeljne listine Slovenije 1989 vsem občanom, ponovno objavljamo besedilo listine, ki ga podpisanega lahko pošljete na OK SZDL Velenje, Prešernova 1, ali pa ga prinesete kar osebno. Podpisovanje sicer še vedno teče v organizaciji organov in organizacij KS in po ozdih in na sedežu OK SZDL Velenje vsak dan od 7. do 13. ure. posebej bo organizirano podpisovanje na sedežih krajevnih skupnosti v nedeljo, 17. septembra, od 8. do 13. ure. Temeljna listina Slovenije 1989 Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: 1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela. prava in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom. 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v talcem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vsj v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. RK SZDL SLOVENIJE Ime in priimek: Bivališče:_ Podpis:- ooocxxxxxxxxioooexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> /z muzeja Velenje Zgodilo se je • • 14. SEPTEMBRA LETA 1878 Časopis Slovenec je objavil članek z naslovom »Iz Šo-štanjskega okraja«, v njem pa kritizira poročanje časopisa »Slovenski gospodar«: »(Naš kandidat). Kar »Slovenski Gospodar« o naših bodočih volitvah v svoji zadnji številki 36 piše, je neresnično. Ni res namreč: 1. da bo g. Schmitt na volitvah v Slov. Gradci z malimi izjemami vse glase dobil; resnica pa je, da je zmaga našega kandidata č. g. dr. Šuca čisto gotova, če le vsi naši volilci k volitvi pridejo. Za našega gosp. kandidata namreč niso samo vsi Slovenjegraški volilci, ampak tudi naši Šoštanjski bodo, menda razun treh, o kojih se še ničesar ne ve, vsi za č. g. dr. Šuca glasovali. Naj se ne da toraj ni jeden gospodov volilcev od »Slov. Gospodarja« splašiti in za nos voditi. Da je temu taka, to tudi »Slov. Gospodar« čisto dobro ve, ker se mu je od več zanesljivih mož čisto določno poročalo, in zato je nesramno, da on, glasilo katoliško-tiskovnega društva, kojega oče je, kakor g. Herman dobro ve, naš kandidat č. g. dr. Šuc, ne pa kdo drugi, resnico tako prevrača in ljudstvo tako moti.« »Medijska vojna« torej ni izum dvajsetega stoletja, ampak ima že kar bogato tradicijo. LETA 1956 Skoraj sto let pozneje pa je mariborski Večer v članku z naslovom »Šola za delavce tudi v Šoštanju«, poročal o začetkih izobraževanja odraslih v Šoštanju: »Šoštanjska »Svoboda« se v vseh svojih sekcijah pripravlja na občni zbor. Vso skrb bodo posvetili izobraževanju delavcev. Ustanovili bodo tudi šolo za delavte. Predavatelje in prostore že imajo. Da bo izobraževanje množično, bodo morale »Svobodi« pomagati vse množične organizacije, sindikati in podjetja v kraju.« V isti številki Večera je bil objavljen še en članek iz naše doline, ki je poročal o seji občinskega Ljudskega odbora Šoštanj : »Na zadnji seji občinskega Ljudskega odbora v Šoštanju so ustanovili Svet za telesno vzgojo. Njegov predsednik je direktor rudnika tov. Žgank. Izvolili so še svet za urbanizem, ki bo pravilno usmerjal načrtno gradnjo stanovanj v razvijajoči se Šaleški dolini.« LETA 1957 Tudi naslednjo novico z naslovom »V Šoštanju si urejajo naselje«, je objavil mariborski Večer: »Letos v Šoštanju s prostovoljnim delom urejajo novo naselje. Hišni stanovalci novih blokov sami urejajo pota, nasade in otroška igrišča. Dnevno dela 18 do 24 ljudi. Največ zaslug za toliko razgibanost v Šoštanju ima ing. Ciril Mislej, direktor termoelektrarne v izgradnji.« Nekateri od teh »novih blokov« so že močno razpokani in v kratkem jih bo doletela kaj žalostna usoda. Prijetno naselje ob Cankarjevi cesti v Šoštanju se počasi umika bližajoči se jezerski vodi in vsa zagnanost stanovalcev je bila torej zaman. LETA 1968 Zadnji novici, ki ju bomo danes objavili, pa smo zopet našli v mariborskem Večeru: »Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je letos poleti organizirala več akcij. Spomladi je uspešno končala tekmovanje za Kajuhovo značko, poleti pa se je naučilo plavati več kot 200 otrok. Bolni otroci so odšli v zdravstvene kolonije. Zadnja uspešna akcija je bila taborjenje pri vili Široko nad Šoštanjem. Tudi za to sezono pripravljajo program dela. Skrbeli bodo, da bi čimveč mladih ljudi vključili v zunajšolsko dejavnost.« »Pred dnevi so pripravili v Domu kulture v Velenju svečan sprejem za vseh 200 novincev, ki so se vpisali v RŠC v Velenju. Najprej jim je zaigrala rudarska godba, nato so sledile recitacije in nagovor, v katerem je bilo polno napotkov za čim plodnejše delo pri teoretičnem in praktičnem pouku.« Center srednjih šol, kot se danes imenuje bivši RŠC, pa letno sprejme že okoli 700 novincev! DAMIJAN KUAJlC Prvič v šolo Ne, nisem prvošolka! Letos, I. septembra sem sprejela že trideseto generacijo otrok, ki so se naveličali počitniškega brezdelja in samotnega tavanja po betonski džungli našega mesta. Nove učence sem pričakala dobro spočita, kot vsako leto malce vznemirjena in pripravljena na izziv, ki ga daje človeku učiteljski poklic. Prvi šolski dan je zame to, kar je večini ljudi novo leto. Družina mi na ta dan zaželi veliko zdravja, uspeha, veselja in zabave pri sicer resnem, odgovornem in zahtevnem delu. Letos pa sem dobila ob pričetku šolskega leta še zares nepričakovano dragoceno darilo. In veste kdo mi ga je poklonil? Nihče drugi kot Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Darilo je toliko lepše, ker ga lahko delim s številnimi prebivalci našega mesta. No, zdaj ste pa že uganili, da gre za čudovito razstavo v Nami, ki nosi navidez tako preprost, v resnici pa tako pomemben naslov Prvič v šolo. Ko sem se nekega sončnega popoldneva priključila gruči ljudi, ki si je ogledovala izložbeno okno v Nami (vsem njenim delavcem iskrene čestitke za izostren posluh za kulturo), sem preprosto onemela. Ali je to sploh mogoče? Prve čitanke so mi povedale avtorja razstave. Marjan Marinšek! Le kako je uspelo njegovi učiteljici tako zaznamovati tega človeka! Mora pa res biti čudovit pedagog! Razstava je prava paša za oči. Ob njej se ustavljajo vse genera- cije. Najmlajšim nudi v teh dneh, ko se seznanjajo s šolo, možnost za nazoren pouk. Otroci strmijo in se čudijo. Posebno jih zanima, kako so otroci sedali in vstajali v teh klopeh. Zdi se jim, da bi s peresniki in črnilom zaznamovali pot od črnilnika do zvezka. Tablice se jim zdijo kot igrače. Andrej mi je prišepnil: »Joj, tovarišica, tale lesena pe-resnica bi bila pa čudovita shramba za frnikole! Pa še za ro-potuljico bi mi služila.« Tako otroci. Kaj pa mi odrasli? Kar naprej je moč prisluhniti zanimivim komentarjem gledalcev. Vse pa prevzemajo spomini na lepe šolske dni. Neka ženica seje močno razveselila, ko je našla »svo- jo« peresnico — leseno poslikano škatlico. In kaj sem občutila ob razstavi jaz? Pomislila sem na svoj prvi razred, na lepo šolo na zdaj že zdavnaj porušenem griču v Skalah, na svojo tablico, kamenčke in majhno gobico, pa seveda na svojo prvo učiteljico Revenovo. Misli so mi pohitele v leto 1960, ko sem kot učiteljica stopila prvič v razred in v šoli v Cirkovcah zagledala prav take klopi — le da so bile malce večje —, tablo, ki je segala skoraj do stropa in seveda moje prve učence. Razstava je popeljala moje misli k vsem učiteljem, ki so pisali po tej stari tabli. Razmišljala sem o lastnikih razstavljenih predmetov in občudovala Marinškovo IVO IN ANA m- IN TINE i i Z; t JU JU JU JU! JO JO JO JOJ! EJ EJ EJ EJ! AU AU AU Abecednik Naša prva knjiga vztrajnost, marljivost, potrpljenje in veliko ljubezen do šole. Ob vsej radosti pa me je prevzela tudi bolečina. Je sploh mogoče, da smo bili tako zaverovani sami vase in v svoj čas, da smo na vsakem koraku kazali svoj mačehovski odnos do preteklosti. Kaj ni bilo še pred leti po vseh šolah dovolj starih šolskih predmetov, ki bi jih morali očuvati zanamcem. Prav je, da smo posodabljali šolo, ni pa prav, da smo uničili večino starega. Ob prebiranju Stritarjevih misli, ki so zapisane s tako lično učiteljevo pisavo na tabli v Nami pa sem se vprašala: »Le koliko današnjih staršev pospremi svoje otroke s takimi željami na prvo pot v šolo? In le koliko današnjih otrok si še more zapomniti želje in nasvete svojih staršev? Prepričana sem, da ne bo nobenega učitelja v našem mestu, ki si ne bi ogledal razstave Prvič v šolo. Še posebej je prav, če si jo ogledajo mlajši kolegi; kajti učitelji, ki so pri svojem šolanju še uporabljali tablice, kamenčke, črnilnike in peresnike, so žal že v pokoju. Na šolah smo le še ostanki te generacije. Za konec pa še tole: Fantje v Kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje! Iskrena hvala za lepo darilo. Zberite toliko volje, moči in vztrajnosti in poskusite pripraviti stalno razstavo — Učilnica nekoč. Z njo boste najlepše potrdili znano geslo: »Šola stoji in pade z učiteljem!« Herma Groznik Andraž Pelo je dvajset družin Za krajane Andraža nad Polzelo je vsakoletna prireditev »Družina poje«, letos je bila že šesta po vrsti v organizaciji tamkajšnjega kulturnega društva, postala že majhen praznik. Vsako leto se te tradicionalne pevske prireditve udeleži vse več družin iz vse Slovenije in zamejstva. Letos se jih je na odru zvrstilo kar dvajset. Dvanajst družin je na tem srečanju že poprej sodelovalo, osem pa tokrat prvič. Najbolj oddaljeni sta bili družini Rihar iz Pristave pri Polhovem gradcu in Zdovčeve d'čve iz Koprivne na Koroškem. Iz velenjske občine je sodelovalo sedem družin in sicer Obreza iz Sela, Gregorc iz To-polšice, Čremožnik iz Lokovice, Kvartič iz Titovega Velenja, Bo-rovnik s Paškega Kozjaka, Kor-tnik iz Lokovice in Tone iz Zavodenj. Lepo sončno vreme je na športno igrišče to nedeljo pritegnilo tudi veliko obiskovalcev, doslej največ, ki so z zanimanjem prisluhnili pesmim, ki so jih včasih peli po domovih, sedaj pa gredo počasi v pozabo. Nekatere so bile šegave, druge resne, spet tretje že kar žalostne, vse zvrsti je bilo slišati. Med gosti, ki so se udeležili šestega srečanja »Družina poje« so bili.tudi Ciril Zlobec, Radovan Gobec, dr. Zmaga Kumer, predstavniki koroških Slovencev, med njimi podpredsednik MPZ Kralj Matjaž iz Libuč in drugi. Pri izvedbi so z gmotno pomočjo pomagale tudi nekatere delovne organizacije iz občin Žalec iz Velenje ter drugi. Organizator, kulturno društvo Andraž, zasluži za brezhibno izvedbo srečanja odlično oceno. Konrad Brunšek, predsednik organizacijskega odbora, sicer pa vodja te prireditve, je takole strnil nekaj misli o nedeljski prireditvi: »Ko smo si pred šestimi leti zamislili to prireditev, smo imeli v mislih, da bi s tem srečanjem družin spodbudili in ohranili domačo pesem, ki so jo nekoč peli doma v družinskem krogu, pred domačim ognjiščem. Obenem se na tem srečanju spoznajo med seboj, vzpostavijo družinske vezi družine iz raznih krajev Slovenije in zamejstva. Mislim, da nam je v tem popolnoma uspelo. Da ljudje želijo slišati to pristnost in preprostost domačega petja, je dokaz, da se tega srečanja vsako leto udeleži več poslušalcev. Letos jih je bilo največ. In končno, tudi kraj Andraž živi s to prireditvijo in jo ima za svojo.« B. Mugerle Veliko obiskovalcev v Andražu, letos največ Ena izmed najštevilnejših družin je bila Borovnikova s Paškega Kozjaka Atletske novice Odlični v tekaških disciplinah Tudi v drugem delu letošnje atletske sezone dosegajo mladi velenjski atleti lepe uspehe v tekih. Na troboju dežel Avstrije, Madžarske in Jugoslavije so v mladinski repezentanci Slovenije nastopili Pohar, Zep, Rantova in Mrazova. Slovenija je premočno zmagala, k temu pa so veliko prispevali štirje velenjski atleti. Pohar je zmagal na 1.500 in Mrazova na 800 metrov, Rantova je bila druga na 400, Zep pa peti v skoku v daljavo. • • • V Mariboru je bilo letošnje finale atletskega pokala v absolutni mladinski kategoriji. Miha Pohar je tokrat prvič na 800 metrov premagal udeleženca mladinskega evropskega prvenstva Šestaka, svojo premoč pa je potrdil tudi v teku na 1.500 metrov. Pri mladinkah je Natalija Mraz zmagala na 800 in bila druga na 1.500 metrov. • • • Na pionirskem prvenstvu Slovenije v Celju se je tokrat zbralo okrog 500 mladih atletov, kar kaže na izredno zanimanje za to športno panogo. Najštevilnejša je bila udeležba v tekaških disciplinah, kjer lahko tekmujejo tudi atleti iz manjših klubov, ki sicer nimajo ustreznih atletskih naprav. Velenjski pionirji so osvojili štiri naslove republiških prvakov. Robi Kožar na 1.000 in 2.000 metrov, Melita Rant na 600 in Jolanda Steblovnik na 1.000 metrov. Posebej kakovosten je rezultat Steblovnikove — 2:56,2. Hitreje v tej disciplini je letos v jugoslovanskem merilu tekla samo Mrazova. Vrsto solidnih uvrstitev in rezultatov so dosegli tudi ostali. Najbolj obetavni so Natalija Cesar, Tina Steinbacher, Nataša Bizjak, Maša Koren, Tina Ahtik, Nino Šalaj, Grega Drobne, Sergej Šalamon, Jure Štajner in Klavdija Petek. Ti atleti in tudi ostali so zagotovilo prihodnjih uspehov in vsem bo treba nameniti še več pozornosi in strokovnega dela. B. Šalamon Smučarski skoki Nova skakalnica na Ljubnem Ob prazniku občine Mozirje so v soboto dopoldne na Ljubnem ob Savinji namenu izročili novo 40-metrsko skakalnico iz umetne snovi, ki so jo z izjemno požrtvovalnostjo in pomočjo združenega dela zgradili člani tamkajšnjega smučarsko-skakalnega kluba. To je največji letos zgrajeni objekt v štajersko-koroški regiji, ki bo zagotovo še pospešil vzgojo in razvoj mladih skakalcev na tem področju, obenem pa omogočil več skakalnih prireditev v tem kraju, ki si glede na bogato tradicijo skokov to tudi zasluži. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki občinske družbeno-politi-čne skupnosti, delegacija pobratene občine Čajetina, predstavniki organizacij združenega dela, ki so pomagale pri gradnji, med gosti-pa je bil tudi predsednik planiškega komiteja inž. Andrej Marine. Na otvoritveni tekmi je nastopilo 53 skakalcev iz osmih sloven-skiih klubov. Pri mlajših pionirjih je zmagal domačin Robi Kapušar, ki jje bil tudi skupni zmagovalec tekme, tretji je bil Murko (Ljubno), 6. pa Špegelj (TV). Pri starejših pionirjih je slavil Kolenc (TV), 4. je bil Kailigaro, 8., 9. in 10. pa D. Ograjenšeic, Rednjak in Kanduti. Dolar (T\V) je bil peti pri mladincih, domačin Centrih pa je zmagal pri članih. Ottroritveni trak je prereza! predstavnik Gorenja — MGA Jože Kliemenšak SUarljencem je čestital tudi predsednik planiškega komiteja An-drerej Marine (J. P.) Šalah Hurnir v Topolšici Šaleško šahovsko društvo in Gorenje — Naravno zdravilišče To-poliolšica pripravljata 5. tradicionalni vikend turnir, ki bo v soboto, 30. sepeptembra v hotelu Vesna. Pričel se bo ob 9. uri, odigrali bodo 9 kol po io švicarskem sistemu z igralnim časom 15 minut na igralca, pare po-sanameznih kol pa bo določal računalnik. Za najboljše so pripravljene lepepe denarne in praktične nagrade. Na hitropoteznem turnirju za pokal ŠŠD za september je zmagal Goiioršek 13, za njim pa so se zvrstili Matko 12,5, Stropnik 11, Rajkovič 9,5,,5, Dražnik 9,5 itd. Še vrstni red po sedmih letošnjih turnirjih: Goršek ek 64, Matko 46, Stropnik 44, Brešar 43 itd. Š.C. Daljinsko plavanje Katja Mijoč osma v Na nedavnem evropskem prvenstva v daljinskem plavanju na Hvaru se je odlično odrezala tudi Katja Mijoč, ki je osvojila odlično 8. mesto v Evropi ia to na najdaljši progi — 21 kilometrov. Pogoji za tekmovanje so bili izredno težki, saj so bili valovi visoki tudi do 3 metre, temperatura morja pa je padla s 25 na 19 stopinj Celzija. Ogromno naporov je bilo potrebnih, da so plavalci sploh prišli do cilja. V mrazu in vetru je to uspelo od 36 udeležencev 26-im, vendar vsem 17 plavalkam. Uspeh Mijočeve je zato toliko večjL Evropi Aeroklub Velenje Novi jadralni piloti Možnosti so — a jih ne izkoristimo ALPE-JADRAN je poslovna skupnost treh dežel, kjer prav Slovenija išče priložnost vključitve k Evropi predvsem na področju gospodarstva, turizma ter ostalih panog. Posamezni deli Slovenije in seveda gospodarstva so v tem povezovanju našli ne samo priložnost, temveč že z realizacijo teh programov, uspešno koristijo dano možnost. V velenjski občini te možnosti še nismo izkoristili. Posamezni gospdoarski subjekti se sicer različno povezujejo in vključujejo, vendar bistvenih premikov in odzivov iz teh okolij na tem področju ni bilo. Pred kratkim smo ponovno imeli v naši občini priložnost, da si ustvarimo nove možnosti za povezovanje. Telesna kultura je ponovno vzpostavila most med tremi deželami, saj je Smučarsko skakalni klub Velenje, kot edini v Sloveniji, s svojim programom in dosedanjim dobrim delom, dobil organizacijo in izvedbo prireditve v smučarsko skakalnih skokih v sklopu turneje Alpa-Jadran. Medtem ko se v sosednji Avstriji ob takšni prireditvi vsedejo za okroglo mizo tudi poslovneži, predstavniki banke in ostali zainteresirani, je v Titovem Velenju ta prireditev minila zgolj kot športni dogodek. Tako je program Alpe-Jadran za nekatere že dejstvo, za nas pa še vedno neizkoriščena priložnost, še posebej, če vemo, da se bomo v naslednjem letu priključili našim, še športniki Italije, Avstrije, ZR Nemčije, Švice ter verjetno tudi Madžarske. Leto 1990 bo za nas nova priložnost. -na- Modelarstvo Uspešni na prvenstvu V soboto, 9. septembra, je bilo v Ljubljani odprto državno prvenstvo daljinsko vodenih modelov motornih čolnov z eksplozijskimi in elektromotorji. Udeležilo se ga je tudi šest članov društva Modelar iz titovega Velenja, ki so dosegli lepe uspehe. V kategoriji elektro motorjev v nacionalnem razredu je zmagal predstavnik Avstrije, tretje mesto pa je osvojil Arpad Šalamon, ki je bil tretji tudi v kategoriji E—2 kg. V kategoriji E + 2 kg je za prvou-vrščenim avstrijskim tekmovalcem Hilda Dobovičnik osvojila odlično drugo mesto. Drugi je bil tudi Vodončnik v kategoriji FSR—V— 3,5 ccm. Naslov državnega prvaka je v kategoriji FSR —V—6,5 ccm osvojil Avgust Škoflek, ki je obenem s 65 krogi izboljšal svoj državni rekord, ki je doslej znašal 51 krogov. Škoflek je bil odličen tudi v kategoriji FSR—VI5 ccm, saj se je za avstrijskim predstavnikom uvrstil na drugo mesto. Povejmo še, da je prevoz velenjskih tekmovalcev na državno prvenstvo omogočila delovna organizacija ESO. £ XXXXXXXXX*yyyWWWIWPraPPOOOOOOOOC Franci Rotnik — republiški prvak med mlajšimi orači »Vedno moraš biti optimist« Če imajo že mnogi svoja tekmovanja, v katerih merijo moči in spretnosti, zakaj ne bi imeli še mi svojih, so razmišljali pred leti mladi zadružniki. Svojo zamisel so uresničili in tako so njihove preizkušnje v oranju, v spretnostni vožnji in teoretičnem delu postale tradicionalne. Pred nedavnim so se v Murski Soboti pomerili najboljši v omenjenih disciplinah z regijskih srečanj, na katerem se je znova odlično odrezal tudi Ravenčan Franci Rotnik. Osvojil je namreč prvo mesto in tako postal republiški prvak med mlajšimi orači. Ob razmišljanjih ali tekmova- nja morda niso potrata časa in ^■BoL^ nepotreben strošek in ali so ^S^^Bp^S^H^ sploh potrebna, Franci ne daje ^SttggS^Hk ničesar na tehnico, ampak: »So tam človek vidi, kako je treba orati, da zemlja da tisto, ij^KM^t^K^^^^^^^m^- kar od nje pričakuješ. Pri delu na mj^T polju je kljub novim strojem ora- IN 'i3a«nBR nje nadvse pomembno opravilo. ' t velika, brez njega ne bo šlo.« Ne- |jjk za srečanje z ljudmi, ki zemlji na- Slik menjajo ves trud, skrb in delo, l^^fct. ^ VfSjMrlMr priložnost za izmenjavo izkušenj. /j ^S^HBflr** Nadvse dobrodošla so mladim šW zadružnikom med drugim tudi M A ^^BHHK^ strokovna predavanja, ki jih na 4w/l ^^HP^ 4 tekmovanjih ne manjka in podobno. Da to niso fraze, ampak resničnost, dokazuje Franci vsak dan. Je namreč eden od redkih mladih fantov, ki bo ostal na kmetiji ter nadaljeval očetovo in mamino delo. »Zaenkrat je vsega dovolj, dela pa največ,« pravi. Na 11 hektarjev veliki kmetiji in pet hektarjih zemlje, ki jih imajo v najemu, Rotnikovi pridelujejo predvsem hrano za živino. Usmerjena proizvodnja v prirejo mleka, ki je hkrati tudi tržna, je dokaj zahtevna dejavnost. Franci bo pri slednji ostal. Z veliko veselja do zemlje, dobre volje, znanjem in vztrajnostjo pa se bo poskušal čimbolje kosati z vrsto težav. Za poenostavitev dela na kmetiji pri Rotnikovih gradijo velik hlev za prosto rejo. »Tudi kmetovo življenje mora biti lepše. Upam, da bo moja prihodnost drugačna kot je sedaj, ko marsikateri kmet mora sproti razmišljati, kaj bo naredil, da ne bo propadel. Stroški proizvodnje so previsoki, pa naj se obračaš tako ali drugače. Že samo vzdrževanje strojnega parka zahteva kar nekaj denarja, kajšele nakup sodobnejših pripomočkov, da posebej ne omenjam cen umetnih gnojil. Sicer pa, vseskozi moraš biti optimist brez razmišljanj, kaj se splača in kaj ne. Optimizem, korajža, veselje do dela in zemlje je tisto, kar nas drži po konci, zaradi česar ostajamo in vztrajamo.« Svoja razmišljanja o prihodnosti je sogovornik dopolnil še z dejstvi, da je kmetijstvo v hudi krizi, in da za vsako krizo pride pomlad. Nadeja se, da bo slednja čimprej »dosegla« tudi to dejavnost. Sodelovanje na tekmovanjih mladih zadružnikov za Francija ni le razvedrilo. Prej lepa priložnost za dopolnjevanje znanja, ki si ga je nabral pri učenju na kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju. Vse kar vidi in sliši nato s pridom uporabi pri vsakdanjih opravilih v hlevu in na polju. Doslej se je republiškega tekmovanje mladih oračev udeležil že tretjič. Prav na nedavnem 33. prvenstvu pa je z dobrim obračanjem brazd na strnišču za setveno brazdo bil med 68 tekmovalci najboljši. Pred Francijem je dolga in zahtevna življenjska pot, polna ovir in najrazličnejših preizkušenj ter izzivov. Že v bližnji prihodnosti je eden največjih na kmetiji sami. Med izzive za preverjanje znanja, spretnosti, zmogljivosti in novih spoznanj pa je treba šteti tudi zvezno tekmova-njeoračev, ki bo konec tega meseca v Donjem Miholcu. Čeprav so napovedi nehvaležne in večkrat preuranjene, se sogovornik nadeja najboljšega. Tako na tekmovanju kot v nadaljnjem življenju. (tap) OP/yrfVWWWWWMMWVVVVWSWVVWW Pred kraktim so s še zadnjimi samostojnimi poleti sklenili osnovno šolanje novi člani velenjskega aero kluba, jadralni piloti. Šolanje, ki je vključevalo teoretični tečaj z izpitom in praktično letenje, je izmed 30 vpisanih tečajnikov uspešno sklenilo osem kandidatov. Skozi zahtevni program šolanja sta jih uspešno vodila novi učitelj Jože Ač-ko in mentor Vilko Kotnik, člani kluba pa so jih na krstu v svoje vrste sprejeli z običajno brco v zadnjo plat. Na »gasilski« sliki so novi piloti z učiteljem in upravnikom ae-rokluba Markom Leskovškom Elkroj:Medvode 4:0 (2:0) Presenetljivo visoka zmaga V tem kolu so več kot prijetno presenetili nogometaši Elkroja. Ne toliko s celotnim izkupičkom na domačem terenu, kot s prepričljivo visoko zmago nad doslej vodilnimi Medvodami. Gostje v prvih dveh kolih niso prejeli nobenega zadetka, v Mozirju pa kar štiri. Domači so že na začetku zapravili nekaj lepih priložnosti, vodstvo z 2:0 pa so si do odmora priigrali po napakah gostujočega vratarja in svojo premoč v drugem polčasu potrdili še z dvema zadetkoma. Igralce Elkroja čaka v nedeljo težko gostovanje, saj se bodo v Ljubljani srečali z vodilnim Teol—Slovanom. Zadetke v nedeljo so dosegli Turk (29.), Hren (44. in 84.) in Drago Ermenc (65.). ELKROJ: Janko, Gostečnik, Žuraj (Forštner), Grobelšek, Remic, Maglica, Marolt (Bolko), Hren, Turk, David Ermenc, Drago Ermenc (Mekiš). Stek^r-PiiHnr i t m n OIVA.1U1 •avUvtMl x • a ^ v . i y Točka z gostovanja Nogometaši Rudarja so v nedeljo gostovali v Rogaški Slatini pri novincu v ligi Steklarju. Na vročem terenu so zasluženo osvojili točko. Bili so boljši v prvem polčasu in z izrednim strelom Zirduma povedli že v 17. minuti. V drugem polčasu so bili nekoliko boljši gostitelji, ki so rezultat izenačili v 51. minuti, nato pa zaigrali zelo ostro in v 55. minuti je sodnik enega domačih igralcev tudi izključil. Kljub temu se rezultat do konca srečanja ni spremenil. Že v naslednjem kolu se bodo Rudarji pomerili še z drugim novincem, tokrat z Elanom iz Novega Mesta na domačem igrišču ob Jezeru. RUDAR: Hrast, Boškovič, Oblak, Dolar, Gabrič (Omič), Zir-dum, Cvikl, Pevnik, Murič (Miševski), Brdžanovič, Goršek. Ingrad Kladivar: Era Šmartno 4:0 Po uspešnem začetku v jesenskem delu prvenstva v conski ligi so nogometaši Ere—Šmartno gostovali prejšnjo nedeljo v Celju. Pred približno 350 gledalci so tokrat zasluženo domačini visoko zmagali. Obrambna Ere Šmartno je bila na trenutke preveč naivna, kar so dobro pripravljeni gostitelji znali izkoristiti. Kljub vsemu visokega poraza proti favoriziranemu moštvu ne gre jemati preveč tragično, saj sta trenerja Omladič in Podvratnik delu v klubu dobro zastavila. Seveda pa bo potrebnega še mnogo truda in časa za boljše rezultate. Proti Ingrad Kladivarju so za Ero Šmartno nastopili: Kronovšek, M. Rudnik (Drofelnik), Kopušar, Oblak, Irman, Korber, Fajdiga, R. Rudnik (Helbl), Brvar, Laznik. V naslednjem kolu bodo nogometaši Ere Šmartno na igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki gostili enajsterico Slovenj Gradca. 35-letnica rokometa v Slovenj Gradcu Šoštanjčani tretji V soboto je bil v Slovenj gradcu rokometni turnir v počastitev 35-letnice v tem mestu. V konkurenci Aera—Celje, Kolinske-Slovana, Slovenj gradca in Šoštanja so šoštanjski rokometaši osvojili tretje mesto po porazu z Aero—Celjem in z zmago nad prvoligašem Kolin-sko—Slovanom v boju za tretje mesto z rezultatom 19:18. Prvi šolski dan — varno v šolo Udeleženci v prometu nedisciplinirani Radio Velenje Vse aktivnosti, ki jih je sprejel svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje ob letošnjem začetku šolskega leta za varno pot v šolo in domov, so potekale, to sedaj že lahko rečemo, po načrtu in uspešno. Tudi drugi: Postaja milice, avto-moto društvo, združenje šoferjev in avtomehanikov, avtomoto turing klub, vzgojitelji, Vekos in še kdo, so se potrudili in poskrbeli, da so se šolarji, zlasti prvošolčki, počutili na cesti varne. Malo bomo neskromni in tudi sebe, radio Velenje in Naš čas, pripisali k tistim, ki so sodelovali pri aktivnostih. Dejali bi lahko, da sta nadzor prometa in skrb za pravilni prehod preko ceste tudi prispevala k temu, da od prvega šolskega dneva do danes ne beležimo nezgode, v kateri bi bil udeležen šolar. Naj ostane tako tudi naprej! Tega si gotovo vsi najbolj želimo, zato bodimo vse leto, ne le prve šolske dni posebej pozorni do najmlajših udeležencev v prometu. To opozorilo posebej velja za voznike, ki se v teh prvih šolskih dneh niso izkazali. Sami smo se lahko prepričali, da so prvi šolski dan in vse naslednje dni v tem tednu na križiščih in prehodih za pešce v bližini šol in vrtcev promet poostreno nadzirali tudi miličniki postaje milice Velenje. In kako so bili zadovoljni z disciplino udeležen- Naj bo prečkanje ceste vse leto varno cev v prometu? Ne preveč. Petek in ponedeljek, torej prvi in drugi šolski dan, so miličniki opozorili 71 udeležencev v prometu zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov, 125 so jih mandatno kaznovali zaradi različnih prekrškov, trinajstim je bil napisan plačilni nalog, zoper 19 kršiteljev pa so napisali predlog sodniku za prekrške. Iz tega sledi, da udeleženci v prometu v Titovem Velenju nismo preveč disciplinirani. Kajti v dveh dneh, kolikor je bil poostren nadzor, je bilo kar preveč prekrškov. Med njimi je na prvem mestu neupoštevanje pro- metnih znakov, sledi odvzem prednosti, vožnja brez zaščitne čelade, neuporaba varnostnega pasu, pri pešcih pa hoja skozi rdečo luč na semaforju, mimo prehoda za pešce in tako naprej. Še na eno pomanjkljivost velja opozoriti. V prvih šolskih dnevih, ko so starši malčke za roko vodili v šolo, ni bilo malo primerov, ko so cesto prečkali — in se tako izpostavili nevarnosti — mimo prehodov za pešce, pa čeprav so bili ti zelo blizu. Pa se sprašujemo, kako bo tak šolar upošteval prehod, če mu starši ne pokažejo kje se pravilno hodi čez ce- sto. Dvomimo. Še vedno velja: kar se Janezek nauči. .. Zatorej starši ne bodite pri tem dejanju površni, pomagajte vzgajati otroke za promet, s tem boste veliko prispevali k splošni varnosti človeka, ki se že tako in tako težko znajde v sedanjem prometnem vrvežu. Prve šolske dneve so svojim vrstnikom čez cesto pomagali tudi pionirji-prometniki. Z njimi so bili tudi člani AMD in miličniki, tako so pionirji-prometniki delo lahko lažje in pravilno opravljali. Žal pa je bila slika precej drugačna, ko so mladi pionirji-prometniki ostali sami na cesti. S svojo otroško razposajenostjo so »pozabili« zakaj so na cesti. Na podoben primer smo opozorili že lani, pa kot kaže ni zaleglo. Ponekod so stali trije na kupu, se prepirali kdo bo kje stal in podobno, namesto, da bi svojim vrstnikom pomagali varno čez cesto. Konkreten tak primer je bil tudi na križišču Kidričeve in Tomšičeve. Ko sem jih opozoril, da je cesto prečkala mamica s šolarjem in da bi jo skoraj povozil avto, so se le zresnili in odšli k prehodu. Niso krivi ti mladi nadebudneži, mi odrasli, ki jih nismo dovolj poučili kako se morajo obnašati na cesti in jih opozorili, da je to zelo odgovorna naloga. B. Mugerle ZŠAM — Avto šola Novost — radijska zveza ^ >■ - Izpitna komisija za voznike v Titovem Velenju je med letnimi dopusti za nekaj časa prenehala z delom. V tem času so malo počivale tudi avto-šole, inštruktorji pa odšli na zaslužen dopust. Pri avto-šoli združenja šoferjev in avtomehanikov so v tem času opravili nujna vzdrževalna dela. Posodobili so učilnico za teoretični pouk, kupili kamero, video rekorder, televizor in druge vizualne pripomočke. Tudi z vozili so dobro preskrbljeni. Najmanj dve leti ne bo treba kupiti avtomobila za poučevanje kandidatov, saj imajo dva povsem nova osebna avtomobila, novo prikolico za tovornjak, motorno kolo, prav sedaj pa obnavljajo avtobus. Kot nam je povedal vodja avto šole pri ZŠAM Zdravko Ožir kandidatov za voznike ne manjka. Jih je nekoliko manj kot pred dvema letoma, ko so morali na poučevanje čakati tri do štiri mesece, vendar jih imajo prav sedaj pripravljenih za tečaj in pol. Sicer se je lani za voznike vseh kategorij v avto-šoli ZŠAM usposobilo preko 500 kandidatov, v letošnjem polletju pa 235. Usposabljanje bodočih voznikov pri avto-šoli sedaj opravlja pet redno zaposlenih, od tega štirje inštruktorji in dvanajst honorar-cev. Za še uspešnejše in lažje poučevanje praktičnega pouka so si pri avto-šoli ZŠAM omislili novost, ki je redkost pri tovrstnem učenju. V dve osebni vozili so namreč vgradili radijski postaji, ki sta med seboj povezani, povezani pa tudi s postajo, montirano na motornem kolesu. Takoj, ko kandidat sede na motorno kolo in si nadene zaščitno čelado v kateri so slušalke, je preko brez- Motorno kolo opremljeno z radijsko zvezo, v ozadju pa avtomobil, v katerem je radijska postaja žične zveze povezan z radijsko postajo v avtomobilu. Tako inštruktor kandidata usmerja, mu pove kje naj vozi in kar je najpomembnejše, ga sproti opozarja na napake, ki jih dela pri vožnji. To je za avto-šolo velika pridobi- tev, končno se lahko inštruktorji pokličejo, če potrebujejo pomoč ali kaj podobnega. Zapišimo še, da se za tovrstno novost zanima tudi izpitna komisija v Titovem Velenju. B. Mugerle »Paški Kozjak poje in igra« Pod pokroviteljstvom Turistične zveze občine Velenje bo krajevna skupnost Paka pri Titovem Velenju skupaj s planinci naše občine pripravila v počastitev občinskega praznika in 40-letnice planinskega društva Titovo Velenje zanimivo prireditev. Organizatorji so jo poimenovali »Paški Kozjak poje in igra.« Ob tej priložnosti se bodo vsem, ki bodo prišli to nedeljo, 17. septembra, na to priljubljeno izletniško točko, v kulturnem programi* predstavili mladinski in mešani pevski zbor, pevci solisti, ansambli, kronist, recitator, med drugim pa bodo prikazali še običaj šranganja mladoporočencev. Manjkalo ne bo seveda tudi domačih dobrot, ki jih bodo pripravile gospodinje — domačinke. Skratka, veselo bo. Sploh, če bo lepo vreme. Čeprav so planinci optimisti, so ob koncu vabila kljub vsemu zapisali — če bo vreme slabo, bo prireditev prihodnjo nedeljo. Prireditev »Paški Kozjak poje in igra« bodo začeli ob 14. uri pri planinskem domu na Paškem Kozjaku. ii€pias TITOVO VELENJE Strbenkova 1 Na področju izdelovanja gumbov, modnih dodatkov, predelavi poliesterskih smol ter brizganju termoplastov, smo se odločili, da ustanovimo mešano podjetje. Vabimo vse fizične in pravne osebe, ki so zainteresirane za sodelovanje in sovlaganje, da pošljejo prijave v splošno službo Veplasa. Interesentom bomo vse informacije dali na skupnem sestanku, ki ga bomo organizirali s SŠGZ proti koncu septembra. Prijave zbiramo do 22. 9. 1989. gorenje Komercialni posli in zunanja trgovina, p.o., TITOVO VELENJE DELAVSKI SVET DO GORENJE COMMERCE razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornost- 1. Podpredsednik poslovodnega organa DO za področje trženja 2. Podpredsednik poslovodnega organa DO za področje financ in računovodstva Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — visokošolska izobrazba (dipl. oec. dipl. ing., dipl. pravnik) — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — ZT registracija — aktivno znanje enega tujega jezika pod 2.: — visokošolska izobrazba (dipl. oec.) — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — aktivno znanje 1 tujega jezika Za opravljanje navedenih del in nalog bosta delavca imenovana za dobo štirih (4) let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v osmih (8) dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE COMMERCE, Sektor kadrovskih in splošnih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje z oznako »RAZPIS ZA PODPREDSEDNIKA PO ZA PODROČJE TRŽENJA« oz. »RAZPIS ZA PODPREDSEDNIKA PO ZA PODROČJE FINANC IN RAČUNOVODSTVA.« O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo. Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čistitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 15. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 17. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.20 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 20. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. r~T«MNM M I I REDNI KINO VELENJE Četrtek, 14. 9. ob 18. uri JOHNY 5 — ameriški, komedija. Vloga: Fisher Stevens Petek, 15. 9. ob 18. in 20. uri ČUDO V 8. ULICI - ameriški, komedija. Vloga: Hume Cronyn Petek, 15. 9. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 16. in 17. 9. ob 18. in 20. uri HOJA PO OGNJU — ameriški, avanturistični. Vloga: Jack Noriš Ponedeljek, 18. 9. ob 10. in 18. uri ter torek, 19. 9. ob 10. in 18. uri ter torek, 19. 9. ob 18. in 20. uri OKUS STRAHA — italijanski, erotski triler. Vloga: Virginija Hay Sreda, 20. 9. ob 10., 18. in 20. uri DRŽI SE — avstralski, kriminalni. Vloga: Nique Needles NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 14. 9. ob 20. uri ter petek, 15. 9. in nedelja, 17. 9. ob 22. uri SVILA, SATEN, SEKS — ameriški, trda erotika. VLOGA: Vanes-sa del Rio Sobota, 16. 9. ob 22. uri ter ponedeljek, 18. 9. ob 20. uri KLUB EKSTAZE — ameriški, trda erotika OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 14. 9. ob 20. uri HOJA PO OGNJU — ameriški, avanturistični Nedelja, 17. 9. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - ČUDO V 8. ULICI — ameriški, komedija Ponedeljek, 18. 9. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — SICI-LIJANEC — ameriški. Vloga: Christopher Lambert KINO ŠOŠTANJ Sobota, 16. 9. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDO V 8. ULICI — ameriški, komedija ob 20. uri NOČNI KINO: SVILA, SATEN, SEKS - ameriški, trda erotika Nedelja, 17. 9. ob 18. uri JOHNY 5 — ameriški, komedija Ponedeljek, 18. 9. ob 19. uri HOJA PO OGNJU - ameriški, avanturistični KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 15. 9. ob 20. uri JOHNY 5 — ameriški, komedija Nedelja, 17. 9. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDO V 8. ULICI — ameriški, komedija ob 20. uri NOČNI KINO: SVILA, SATEN, SEKS - ameriški, trda erotika Torek, 19. 9. ob 20. uri HOJA PO OGNJU — ameriški, avanturistični KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! ADEG MARKT SUPERDISKON- r KRAUT PLIBERK S TEM KUPONOM BOSTE DOBILI VSTEREO 1£Q awalkman 107 diamant ¥ kava 2 kg % V (močna) ^LEŠNIKI A ' kg VRO A 1 kg 50 ROZINE 1 kg 19 VKOMPOT A ANANAS 3xi kg & AKCIJSKA RAZPRODAJA RADIO NAD 2000 SCH ceneje 20% K NEPRAŽENA KAVA 3 kg 1 kg 1/2 kg 110 38.50 19.90 * RIBE makrele 470 gr sardine 15 t „ živila V tekstil hi fi ure. Vedno najugodnejša 1 ponudba! !\ igrače Mercator ZKZ Mozirje UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI Zgornjesavinjska kmetijska Zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI pri kooperantih od 15/9-89 BLEKAČ Alojz, Rečica 39 Od 16/9-89 KOTNIK Ivan, Ljubija 6 Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadalj-no rejo. Cena za kokoš je 50.000 din. Razprodaja je ves dan v navedenem roku do razprodaje. Koledar TOMOS - APN-6 prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 856-705, v popoldanskem času. TRIČLANSKA DRUŽINA IŠČE STANOVANJE v Titovem Velenju, Žalcu ali bližnji okolici. Pokličite po telefonu 062 — 211-242, tovarišico Bredo, od 12. do 15. ure. FIAT 126 P, odlično ohranjen, star 4 leta, ugodno prodam. Telefon 855-360, popoldne. ODBIJAČE, (stare, nove), za 126 P, Jugo 101, 128, Golf ter komplet spojlerjev- zaščitne robove za Jugo in Golf, maske klasične in abstraktne, 4 luči, strešno okno (šibedah), prodam. Telefon 063 - 721-520. LADO NIVO, staro 20 mesecev, prodam. Telefon 857-006. MOPED PIAGGIO, Ciao C7 U (CIAD PXU), ugodno prodam. Giovani Tolazzi, Tomšičeva 37, Titovo Velenje. NOVO KRITINO SALONIT, rjavo, sedem valjno, 1,2 m x 1 m, 150 kom. in 10 sle-menjakov, prodam 30 % ceneje. Telefon 856-204. MANJŠE STANOVANJE ALI SOBO vzamem v najem v Titovem Velenju. Telefon 062 — 302-951. NOVO KOPALNICO DOLO-POL, zelene barve, ugodno prodam. Telefon 891-100, po 15. uri. PRALNI STROJ GORENJE prodam. Informacije po telefonu 882-215. VIDEO RECORDER HQ, 4 glave, nov in avtoradio 2 x 25 W prodam. Telefon 884-093. R-4 GTL, letnik 1988, 11.000 km, registriran do 8/90, nujno prodam. Telefon 884-093. PRODAM BTV Gorenje Kor-timg. Informacije po telefonu 884-098, popoldan. JEDILNI KROMPIR za ozimnico, sorte Jaka, prodam. Telefon 721-177. SKRINJO, 310 litrsko, Gorenje, poitrebno manjšega popravila, ug;odno prodam. Telefon 85*7-092. S1NTHESIZER »YAMAHA« DX21, sinthesizer »Korg« polj' 800 II, končno stopnjo Con-rad 2 x 350 W, mixer 8 kanalov z ojačevalnikom 2 x 200 W, 2 kom. zvočnika 2 x 200 W, prodam. Telefon 062 — 845-650, od 16.. ure dalje. STAREJŠO SPALNICO prodam. Tel. 882-127, popoldan. HLADILNIK IN ZAMRZOVALNO OMARO, prodam. Titovo Velenje, XIV. divizije 2. TOPLOTNO ČRPALKO GORENJE, ugodno prodam. Telefon 855-151, interna 305, od 7. do 12. ure. (Žibret). STO VREČ PERLITA ZA FASADO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-133, dopoldne. SKRINJO 210 litrov in garažna vrata širine 205 cm, prodam. Telefon 857-336. STAREJŠI UPOKOJENEC Z LEPO POKOJNINO želi spoznati upokojenko za pomoč pri gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Jaz k tebi ali ti k meni!« NOVO MOŠKO KOLO, na 5 prestav, ugodno prodam. Telefon 855-854. MLAD PAR, BREZ OTROK, iš če stanovanje, lahko neopremlje-no, v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »September«. LASTNIŠKO STANOVANJE 100 m! in klet v Titovem Velenju, prodam. Telefon 062-845-618. SAMSKEGA MOŠKEGA ali par brez otrok, stara nad 30 let, sprejmem na stanovanje za pomoč. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Medsebojna pomoč«. SEKALNI PUHALNIK za sila-žo, rabljen dve sezoni, prodam. Telefon 882-855. GOLF DIZEL, letnik 1987, prevoženih 29.000 km, prodam. Telefon 853-199, od 6. do 14. ure. JUGO KORAL 55, star 10 mesecev, prodam. Telefon 853-628. NOVO ŠKOLJKO ZA R-4 GTL ter R-4 TL brez motorja in menjalnika prodam. Telefon 855-151, interna 353, dopoldan. TOMOS BT-50, star 2 leti, ugodno prodam. Telefon 856-617. Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI v Titovem Velenju: Četrtek, 14. 9. dnevni dr. Vi-viana Renko, nočni dr. Pečnik Petek, 15. 9. dnevni dr. Oskar Renko, nočni dr. D. Vrabič Sobota, 16. 9. glavni dr. S. Popov, notrnaji dr. Zupančič Nedelja, 17.9. glavni dr. S. Popov, notranji dr. Zupančič Center srednjih šol jezikovni tečaji Informativni sestanek za vse stopnje bo v ponedeljek, 18. 9. 1989 v avli stavbe C Centra srednjih šol, in sicer za nemščino ob 15.30. uri, za angleščino in francoščino pa ob 18."uri. Informativni sestanek za otroške tečaje nemščine za vse stopnje bo v torek, 19. 9. 1989, ob 18. uri. Ponedeljek, 18. 9. dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Žuber DEŽURNI ZDRAVNIKI V ŠOŠTANJU Četrtek, 14. 9. dr. Stuar Petek, sobota, nedelja, 15., 16., 17., 9. 1989 dr. Menih DEŽURNI VETERINAR: od 15. 9. do 22. 9. dr. Ivo Zagožen, Jerihova 38, T. Velenje, telefon 858-704 DELAVSKA UNIVERZA Študentke — pozor! Posebej za vas smo pripravili 40-uroi intenzivni tečaj šivanja in krojenja jesenske garderobe. Pričetek tečaja bo 20. septem-Pohitite s prijavo! Delavska univerza ^Velenje, tel.: 853-57« Prihodnje leto Moški pevski zbor Kajuh začenja po dveh mesecih počitniko-yanja 19. septembra ob 18. uri redne vaje, ki jih bodo imeli v pevski sobi Doma kulture v Titovem Velenju. Pred njimi je zahtevna sezona, saj bodo v letu 1990 praznovali sedemdesetletnico organiziranega pevskega delovanja. Moški pevski zbor Kajuh bo pripravil slavnostni koncert v počastitev tega jubileja v mesecu aprilu. I in restavrai restavracija vabita na glasbeno modno revijo »ZA VSAKOGAR NEKAJ« v soboto, 16. septembra ob 19. uri na vrtni terasi restavracije Jezero. Program, v katerem bo gotovo za vsakogar nekaj, kar bo prispevalo k dobremu razpoloženju, bodo oblikovali: — ansambel Slovenija — pevka Simona ]Veiss — plesna skupina Kaj — modna revija M cluba Za vse obiskovalce bo organizirana tudi velika nagradna igra. Jfc oglaševalec nas cas L Prireditev bo povezoval Bogdan Barovič. Obeta se lep večer, ki ga ne smete zamuditi. V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU C ti banje prebivalstva TOMOS AVTOMATIK dam. Tel. 856-961. pro- ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah, izdelujemo in montiramo. Telefon 063 — 24-296. POROKI: MARKO KLEMENČIČ, rojen 1952, trener iz Titovega Velenja in MATEJA ŠTAJNER, rojena 1965, dipl. ing. gelog iz T. Velenja; SLAVKO MARŠ, roj. 1949, strojnik iz T. Velenja in GERMANA OSTIR rojena 1965, analitik iz Titovega Velenja. SMRTI: JOŽEF BENETEK, upokoje- ZAHVALA V ponedeljek, 11. septembra smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od naše drage mame Jožefe Ocepek OCEPKOVE PEPCE Ob tej priložnosti se zahvaljujemo zlasti dr. Vrabiču za njegovo vsestransko pomoč, duhovniku za opravljeni obred, obenem pa vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in cvetje. Sinova Tone in Jože z družinama. nec iz Zaloga pri Šempetru 14, roj. 1923; MARTIN REHBER-GER, upok. iz Belih vod 4, rojen 1984; MATILDA POSTERŽIN, kmetovalka iz Podgorja 66, rojena 1909; JOŽEFA OCEPEK, gospodinja iz Kavč 2, rojena 1912; IVAN BRIŠNIK, upokojenec iz Šoštanja, Koroška 4, rojen 1928; ANGELA HUDOVERNIK, gospodinja iz T. Velenja, c. talcev 13, roj. 1914;JOŽEF ZALOŽNIK, upok. iz T. Velenja, Vrnjač-ke B. 1, rojen 1938; ANTON MULEJ, upokojenec iz Celja, Markova 1, rojen 1899. VtUEO SONČEK Pri ..ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627.855-999 Največji VIDEOKLUB v Velenju! Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi! KONKURENČNE CENE! Izposoja kasete 10.000 din, za člane le 5.000 din! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljskih pa od 15. do 18. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ljubega očeta, brata, svaka, strica in dedija Ludvika Jelena Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam velikodušno pomagali, darovali cvetje in ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja tudi za slovesen cerkveni obred in poslovilne besede. Posebna zahvala velja tudi Mirku Oremožu in govornikom: Mihu Valenciju, Francu Brglezu in govorniku RLV, godbi in pevcem. Žalujoči: žena Marija, sin Ludvik, hčerki Ljubica in Irena z družinami, bratje in sestra ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta ter tasta Ivana Brišnika iz Koroške 4 v Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom tov. Zagarjevi, družini Pokleka ter tovarišu Sedovšku za pomoč in tolažbo. Enako zahvalo izrekamo bolnišnici Topolšica, dr. Petru Lazarju ter dr. Bogdanu Menihu. Iskrena hvala godbi iz TUSa, govornikom, pevskemu zboru, duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, hčerka Danica z družino ter sin Branko z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Otilije Postržin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi vsem sosedom v KS Škale. VSI NJENI bi bilo, kvečjemu zmeraj večja sramota in znamenje neodgovornosti. Tako pa ste poprijeli, se zagrizli in naredili. Svoje zadovoljstvo vam lahko izrazim v imenu slovenske kulture. Ob tem za hip pomislimo na našo zgodovino, na to kaj smo in kaj moramo ostati.« (J. P.) Inšpektorji v tovarni usnja y Šoštanju Prepovedali kurjenje Med številnimi pismi, ki smo jih dobili ta teden v našo redakcijo in ki opozarjajo, da ste se vrnili z dopustov in da se očitno začenja vroča jesen, če že poletje ni bilo takšno, je tudi tole iz krajevne skupnosti Šoštanj. Krajani Šoštanja smo ogorčeni, da se ne pristopi k sanaciji ČN na dimniku TUŠ, ki iz dneva v dan vse bolj onesnažuje in zastruplja z emisijo saj in plinov, naš kraj. Prav nevzdržno pa je zadnja dva meseca, ko se iz dimnikov kadi vsak dan od jutra do večera. Krajani prihajajo na KS in zahtevajo, da se to, kot je bilo zagotovljeno v najkrajšem času uredi, torej preneha z onesnaževanjem. Pozivamo TUŠ, da v lokalnem časopisu NČ, da obrazložitev o zadnjem onesnaževanju, ker se širijo razne govorice o kurjenju raznih odpadkov, to pa vsekakor ni premog iz Trbovelj. Prav tako pozivamo IS in inšpekcijske službe občine Velenje, da takoj ugotovijo, kaj se kuri in preprečijo nadaljno onesnaževanje. Želimo, da zadevo resno proučite, ker so protesti krajanov iz dneva v dan hujši. Ravno v istem času so nas poklicali tudi z občinskega izvršnega sveta in inšpekcijskih služb, da nas seznanijo z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu v Tovarni usnja v Šoštanju. Na osnovi telefonskega obvestila občinske sanitarne inšpektorice, da tovarna usnja Šoštanj pretirano onesnažuje ozračje (to je bilo 4. septembra), so 6. septembra obiskali to delovno okolje predstavniki republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ter republiškega sanitarnega inšpektorata. Ugotovili so, da se iz dimnika kotlovinice TUŠ močno kadi (čm dim), da je sama kotlovnica zastarela in dotrajana ter da kurijo v njej premog iz Zasavja, ker velenjskega lignita tipa zdrob in orehovec, ki je bil edini primeren za kurjenje v tej kotlovnici (emisije so bile takrat mnogo manjše), ni več mogoče dobiti, ker je velenjski rudnik njegovo proizvodnjo ustavil. Do povečane emisije je po ugotovitvah inšpektorjev v zadnjem času prišlo zaradi izključne uporabe zasavskega premoga v kotlovnici. Inšpektorji so tudi opozorili na težke in zdravju škodljive delovne razmere na delovnih mestih v kotlovnici ter pregledali tudi vse ugotovitve pooblaščene strokovne institucije — Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je na primer januarja letos, ko je opravil meritve ugotovil, da so koncentracije prašnih delcev v dimu presegale maksimalno dovoljeno višino, višje od dovoljenih pa so bile tudi koncentracije ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida — podatki veljajo za čas, ko so se v pečeh kurili velenjski lignit in zagorski premog v razmerju 2:1. Na osnovi vsega omenjenega je republiški sanitarni inšpektor maja letos odredil Tovarni usnja Šoštanj obvezno priključitev tovarniškega kompleksa na daljinsko ogrevanje in ukinitev obstoječe kotlovnice. Pri tokratnem pregledu opravljenem na osnovi zahtev občinskega inšpektorata so ugotovili, da dela za priključitev na daljinsko ogrevanje pospešeno izvajajo in priključitev načrtujejo v marcu ozidoma aprilu prihodnjega leta. To je seveda le nekaj ugotovitev inšpektorjev, k temu pa naj dodamo le še to, da so nas tik pred zaključkom redakcije iz občinskega inšpektorata obvestili, da so prejeli odločbo republiškega inšpektorja, ki prepoveduje obstoječi način kurjenja v kotlovnicah TUŠ. In to TAKOJ! — Torej ŽE OD TORKA NAPREJ l(MZ) Notranjost katedrale emkrmtmo dopolnjuje m jemo veličastno zunanjost Dr. Matjaž Kmecl: »Smo dolžniki prihodnosti in odgovorni za sedanjost«. Ohraniti sadove preteklosti in ustvarjati nove V petek prejšaji teden je bila v (ionije m gradu slovesnost ob prenovljeni katedrali. Pripravili so jo ob prazniku občine Mozirje in z njo obeležili dosežke štiriletnih ogromnih naporov pri obnavljanja zunanjosti in notranjosti te veličastne cerkve, po prostornini celo največje v Sloveniji. Težko je opisati kaj vse so opravili v tem časa, vsekakor pa velja, da je pravo spoznanje možno le ob ogleda katedrale, njene zunanjosti in notranjosti. Zob časa je katedralo krepko načel. Pred leti so jo le občasno krpali, s prihodom župnika Ivana Korena pa se je pričela temeljita obnova. Brez njega vsega tega ne bi bilo. Seveda ne le brez njega. Z denarjem so sodelovali mariborska škofija, republiška in občinska kulturna skupnost in seveda krajani, ki so k obnovi prispevali krepko preko 10.000 delovnih ur in še 400 strojnih, pa ostali krajevni dejavniki, vsak po svojih močeh. Katedrala je obnovljena od vrha do tal, do posvetitve prihodnje leto pa je vendarle še ostalo nekaj nalog. V Gornjem gradu jih bodo zmogli, to so do-sedaj že dokazali. Na slovesnosti se je zbralo veliko domačinov, pa seveda predstavniki vseh, ki so prispevali svoj delež k temu ogromnemu delu. Prisotne je najprej pozdravil predsednik občinske konference SZDL Moziije Zdravko Novak, župnik Ivan Koren je vse seznanil z razsežnostmi opravljenega dela in nalogami v prihodnjem letu dni, slavnostni govornik pa je bil dr. Matjaž Kmecl. Njegove besede ob tem pomembnem dohodku so bile tehtne, namenjene pomenu zgodovinskih in kulturnih spomenikov, današnjemu trenutku in tistim, ki so z delom, voljo in skrbjo po-lepšai gornjegrajsko cerkev, v zadovoljstvo vseh nas. »Res ne živimo v časih, ki bi bili bogati in brezskrbn\ toda vsi pošteni in dostojni ljudje vedo že od nekdaj, da različne stiske še niso opravičilo za raztrganijo, umazanijo, zapuščenost in nemarnost. V Sloveniji imamo velikansko kulturno dediščino, samo cerkev je okrog 3.000. Prav vanje so naši predniki vgradili vse najlepše in najboljše, kar so sploh zmogli. Zato se danes tudi pogosto praskamo za ušesi, ko je treba skrbeti za vse to bogastvo, prav vsi imamo to skrb za sladko in ugledno nadlego,« je med drugim dejal dr. Matjaž Kmecl. V nadaljevanju je spregovoril o velikih naporih vseh, ki so sodelovali pri teh delih in o pomembnem letu 1461, ko je bila ustanovljena ljubljanska škofija s sosedežem v Gornjem gradu. Slovenska zemlja je bila dotlej povsem razskosana, s škofijo pa je dobila sredotežno središče. Dotedanje posesti so se ob njej pričele strnjevati v slovensko narodno škofijo. Prav iz Gornjega grada je škof Hren pisal prva cerkvena pisma v slovenščini in ta kraj je bil nekaj stoletij prav blizu središča nečesa, čemur v določenem sislu lahko rečemo nastajanje slovenskega naroda. In prav temu vprašanju je dr. Matjaž Kmecl namenil nekaj več besed. »Spomeniki kulturne dediščine so ena sama molčeča zgovornost. Vso politiko in vse probleme ob takih priložnostih puščamo ob strani, sleherni kulturni spomenik pa nas zmeraj znova obvezuje predvsem k plemenitosti, odpuščanju, prijaznosti, lepoti in predvsem k temu kar smo. Očetje, dedje in pradedje so si urejali življenje kakor jim je na- neslo. Za nas velja, da za nazaj ne moremo nič popravljati, ne izboljšati in ne poslabšati. Mi smo predvsem dolžniki prihodnosti in prihodnjih rodov, odgovorni smo za sedanjost; zato je sleherno dejanje, ki govori v tem jeziku, zelo dragoceno. Res ni prijetno sredi te jugoslovanske norije. Najnovejše je prav to, da nas hočejo na vso silo klicati na zvezni zagovor in zasliševanje, ker smo si zasnovali ustavo večje samostojnosti, resničnejše demokracije in polnejše človečnosti. Ob tem si nekdo kar naprej izmišljuje različne nedostojnosti o nas in jih zariplo napihuje. S prepirom in jezo ne bomo nič opravili. Ne splača se prepirati, ker zna marsikdo v tej naši domovini ta posel boljše od nas, če že drugega ne. Pustimo jih torej v njihovih slabih in nebratskih namerah, raje se posvetimo sebi. Zavarujmo plodove svojega dela, ustvarjajmo nove, ker nas je tako malo, moramo biti toliko bolj ustvarjalni. Ne jamrajmo, da ne bomo kot tisti Cankarjev nesrečnik, ki je sedel ob cesti in kar naprej jokal, pa mu niti bog ni mogel pomagati, ker je bil pač Slovenec. Če bi vi preprosto posedli ob cerkvi in jamrali, da ste revni in nerazviti, da vam naj jo kdo drug popravi, se ne bi zamenjala niti ena sama opeka na strehi. Nič ne Pomoč iz Gorenja in Vekosa Za pomoč prizadetim ob neurju v šentjurski in laški občini sta se odzvala tudi Gorenje in Vekos. Delovne organizacije in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja in Gorenja MGA Nazarje so kot pomoč prizadetim v poplavah v občinah Laško in Šentjur nakazale sredstva v višini 300 milijonov dinarjev. Enajst delavcev Vekosa pa je v soboto, 9. septembra šentjurski občini pomagalo z udarniško akcijo, na katero so vzeli tudi kopača, valjar in pet kamionov. Najprej so urejali od hudournika poškodovane ceste v dolžini 300 metrov, v dolžini 100 metrov pa so poglobili strugo hudourniškega potoka. Vrednost del po grobi oceni znaša od 30 do 40 milijonov dinarjev. Kmečki praznik v Gaberkah Žaganje Moda ni tako enostavno. Marsikaterim tekmovalcem so pošle moči preden je bilo delo opravljeno Kdo bo močnejši? Zadovoljni organizatorji, gledalci in tekmovalci Kljub letom so bile hitre in spretne Najlepše okrašeni voz, ki ga je namesto konja za sabo vlekel traktor, so imeli krajani iz Rečice ob Paki Tako je bilo kot so obljubljali organizatorji drugega kmečkega praznika prejšnjo nedeljo v Gaberkah pri tamkajšnjem starem gasilskem domu: veliko zabave, smeha, dobre volje in nenazadnje tudi tekmovalnega razpoloženja. Trud aktiva mladih zadružnikov Šaleške doline in Erine temeljne organizacije kooperantov tokrat le ni bil zaman. Zanimiva je bila povorka, v kateri ni manjkalo prizorov starih kmečkih običajev, pa parodij na temo o kmečkem turizmu. Zavodnje so se predstavile z Nekoč in danes in podobno. Komisija pri ocenjevanju izvirnosti in izgleda voza ni imela lahkega dela. Ob koncu je ocenila, da so imeli najlepši voz Šmarčani, drugi po izvirnosti so bili Šentiljčani, tretji pa predstavnik Topolšice. Tudi tekmovalni del programa drugega srečanja kooperantov Šaleške doline je navdušil mnogoštevilne obiskovalce, ki so v Gaberkah resnično lahko preživeli prijetno nedeljo. Kosci in grabljice veterane so obiskovalci za njihovo spretnost in dokaj urne zamahe kos ter sestavljanje kopic »nagradili« s pravim športnim navijanjem in naposled dol- gim aplavzom. Navsezadnje so si to tudi zaslužili. Čeprav so tudi na kmečkih igrah tako organizatorji kot nastopajoči poudarjali, da ni pomembno zmagati, ampak sodelovati, so med osmimi kosci in grabljicami veterani izbrali najboljšega. Zmagal je 74-letni Anton Spital iz Gaberk, zbral je 280 točk, pred 61-letnim Francem Avbrehtom iz Cirkovc in Jožetom Kopitarjem iz Šentilja, starim 65 let. Pri grabljicah veterankah je slavila 70-letna Ivanka Dvoijak iz Cirkovc, druga je 14 metrov dolgo in 4 metre široko red najbolje pograbila in spravila v kopico 61-letna Ivanka Stropnik in Topolšice, tretja pa je bila predstavnica KS Šmartno ob Paki Pavla Romih, 65 let. V netekmovalnem delu je sodeloval tudi najstarejši kosec 87-letni Ivan Tajnšek iz Šmartnega ob Paki, ki za mlajšimi kosci ni zaostajal. Čeprav so si precej mlajši kosci — člani in grabljice ogledali, kako je treba zamahati s koso po stari otavi in postaviti kopice, nekaterim pri opravilu ni šlo najbolje. Če so hoteli dobro pokositi, so izgubili dragocene sekunde in minute, sicer pa so si prislužili kazenske točke. Grabljice pa prav tako. Ko je komisija kasneje zbrala rezultate, je ugotovila, da imajo najboljšega kosca — člana v Cirkovcah, in sicer Silva Avberška. Dobro sta se odrezala tudi Branko Rogeljšek iz Zavodenj in Edo Zbičajnik iz Belih vod, ki sta osvojila drugo oziroma tretje mesto. Med grabljicami članicami pa je zbrala največ točk domačinka Alojzija Boro-všek, nekoliko slabše pa sta »parcelo« pograbili Tilka Golob iz Topolščice in Alojzija Jevšnik iz Zavodenj. Tekmovalci So nato preizkusili svoje moči in znanje še pri žaganju hloda, kjer se predstavnika Belih vod nista pustila premagati. V tej preizkušnji sta se na preostali mesti uvrstila tekmovalca KS Topolšice in Zavodenj. Precej pozornosti obiskovalcev kmečkega praznika sta pritegnili tudi družabni igri. Sploh petelinji boji, kjer smo videli kar ogorčene boje v že pozabljeni, a včasih priljubljeni kmečki igri. Vsem svojim nasprotnikom je bil tokrat kos »petelin« iz Gaberk, manj uspešna pri zbijanju pa sta bila tekmovalec iz KS Šmartno ob Paki in »petelin« iz Plešivca. Marsikdo od tekmovalcev bi mnogo raje na dušek izpil vrč pi- va kot pa ga je moral v nedeljski vročini držati nad balonom. Toda, pravila igre so takšna, da ga je lahko izpraznil šele takrat, ko so mu pošle moči, in ko je balonček poknil. Najkasneje si je žejo ohladil tekmovalec iz Škal, skušnjavi pa se nista mogla upirati dlje tekmovalca iz Belih vod in Gaberk. V skupnem seštevku točk tokrat niso slavili Belovojčani, ki so zmagali na prvem kmečkem prazniku, ampak domačini s 1516 točkami. So pa bili zato drugi z 22 točkami manj kot zmagovalci. Na tretje mesto so se z 1480 točkami uvrstili To-polščani. Vsi najboljši so prejeli ob koncu praktične nagrade organiza-toijev in pokroviteljev. Mlekarne Arja vas in Rudnika lignita Velenje. Gotovo pa bi storili veliko napako, če ne bi z besedico omenili vrlih kmečkih žena in deklet, ki so ob tej priložnosti pripravile nadvse bogato razstavo kmečkih jedi. Da so bile res okusne, so dokazali obiskovalci, ki so stojnico s poticami, roladami, kruhom, drobnim pecivom in še čem množično oblegali tako dolgo, dokler niso bile police prazne.