GLEDALIŠKI LIST IEZONA 1924/25 ŠTEVILKA-14 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANl Zahtevajte poisDd čevlje z znamko T ržič Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 Filip Bizjak krznar GosposvEtsha cesta 13 Kolizej se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. i?^A. <& E. SKABERNE^ Ljubljana, Mesftimi št. 10 Maia^afaRturicaa iia modna trgoviraa Solidiraa pos^reiba ■ «>s--------------------------------1 Najfinejša svetlobna telesa • za stanovanja, vile, banke, bare, kina itd. kakor: lestence, namizne in stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje JESTA", Ljubljana, Roloduorsha ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 15. aprila Pepeluh Red B Četrtek, 16. it Vdova Rošlinka Red C Petek, 17. )> Pepeluh Red F Sobota, 18. ti Lizistrata > Red A Nedelja, 19. it Vdova Rošlinka Izven Ponedeljek, 20. ti Misel Red D Torek, 21. it Zaprto. Sreda, 22. tt Vdova Rošlinka Red B Četrtek, 23. a Lizistrata Red C Petek, 24. tt Roka roko umije, obe obraz, premijera Red E Sobota, 25. tt ob 5. uri popol. Rosmersholm, dijaška predstava pri znižanih cenah Izven Nedelja, 26. tt Roka roko umije, obe obraz . . Izven Ponedeljek, 27. a Lizistrata Red F Torek, 28. tt Zaprto. Sreda, 29. tt Roka roko umije, obe obraz • ■ Red A Četrtek, 30. tt Golgota (delavska predstava) . . Izven Petek, 1. maja Zaprto. Sobota, 2. >> Roka roko umije, obe obraz Red D Nedelja, 3. a Vdova Rošlinka Izven Ponedeljek, 4. a Pepeluh Red B Torek, 5. 11 Zaprto. Sreda, 6. a Narodni poslanec. 25 letnica umetniškega delovanja g. Jos. Povheta Izven Četrtek, 7. a Zaprto. Petek, 8. a Narodni poslanec Red F Sobota, 9. a Lizistrata Red E Nedelja, 10. a Narodni poslanec Izven Ponedeljek, 11. a Roka roko umije, obe obraz . . Red C Torek, 12. tt Zaprto. Sreda, 13. a Narodni poslanec Red D Uprava si pridržuje spremembo sporeda in zasedbe. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 15. aprila Carmen Red D Četrtek, 16. » Don Juan Red E Petek, 17. » Zaprto. Sobota, 18. »» Boheme (Maja de Strozzi k. g.) . Red B Nedelja, 19. n Boheme (Maja de Strozzi k. g.) . Izven Ponedeljek, 20. >» Don Pasquale Red C Torek, 21. »> Zaprto. Sreda, 22. m Don Pasquale Red A četrtek, 23. n Carmen Red F Petek, 24. M Zaprto. Sobota, 25. » Don Pasquale Red D Nedelja, 26. » Aida (Žaludova in Knittl k. g.) . ■ Izven Ponedeljek, 27. >» Zaprto.^ Torek, 28. 1» Aida (Žaludova in Knittl k. g.) . . Red E Sreda, 29. » Zaprto. Četrtek, 30. M Don Pasquale Red B Petek, 1. maja Prodana nevesta (Ljudska predstava pri zelo znižanih cenah Izven Sobota, 2. »> Cavalleria rusticana, Glumači Izven Nedelja, 3. »> Carmen (Ljudska predstava pri znižanih cenah) Izven Ponedeljek, 4. „ Zaprto. Torek, 5. » ATda (Vika Čaleta, Dimitrij Orlov k.g.) Red C Sreda, 6. » Don Pasquale . . . ; Red D Četrtek, 7. >» Aida (Gostujeta Vika Čaleta in Dimitrij Orlov) Red A Petek, 8. Zaprto. Sobota, 9. Glumači, Cavalleria rusticana (D. Orlov k. g.) Izven Nedelja, 10. -- Rusalka (Ljudska predstava pri znižanih cenah) Izven Ponedeljek, 11. n Zaprto. Torek, 12. »> Mignon Red A Sreda, 13. Glumači, Cvetice male Ide (balet) Red B Četrtek, 14. » Carmen Red E Petek, 15. „ Na dnu (Gostov. Hudožestvenikov) Sobota, 16. Ženitev ( „ „ ) Nedelja, 17. iy Medeja ( „ „ ) Ponedeljek, 18. Zaprto. — 2 - Začetek ob 8. Konec pred 11. Proslava 251etnega umetniškega delovanja J. Povhe-ta. Narodni poslanec. Veseloigra v treh dejanjih. Napisal BranislavNušič. Prevel Fr. Govekar. Režiser: ZV. ROGOZ. Jevrem Prokič . . . Povhe Pavka, njegova žena Danica, njuna hči Spira, Jevremov svak . . . Skrbinšek Spirinica, Pavkina starejša sestra . . . Vera Danilova-Balatkova Dr. Ivkovič, odvetnik Marina, njegova teta Sekulič, policijski pisar .... Joviča Jerkovič, mesar .... Sima Sokič, delavec Sreta, novinar Mladen, sluga Prokičev .... . . . Medven Orožnik Piccolo Prvi | [ Drugi [ meščan j Tretji | | Vajenec Narod. Dejanje se godi v srbskem mestu pred vojno. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524. MF" Najlepše najcenejše slovito 80F** angleško sukno za obleke ima DRAGO SCHWAB v Ljubljani _ 3 — Začetek ob 8. Konec pred 10. Lizistrata. Komedija v treh dejanjih. Po Aristofanovi komediji priredil češko A. Breška. Poslovenil F. Bradač. Režiser: O. ŠEST. Lizistrata, j i.................Medvedova Kalonika, ! Atenke j.................Saričeva Mirina, ' '.................Nablocka Lampito iz Lakedemona.......................Vera Danilova - Balatkova Kinesias, Mirinin soprog....................Levar Atenski svetovalec..........................Peček Sosias, njegov pisar........................Kralj Manes, hlapec v službi pri Kinesiju . ■ Povhe Filurgos, starec............................Skrbinšek Prva atenska žena...........................Mira Danilova Druga atenska žena..........................Juvanova Sel.........................................Cesar Lakonski poslanec...........................Medven Atenke, Bojočanke, Spartanke, Korinčanke, starci, Atenci, stražarji. Nove dekoracije naslikal akad. slikar g. Skružny. Deloma nove kostume izvršila gledališka krojačnica. Scenično glasbo komponiral kapelnik g. Balatka. Najmodernejši salon za dame in gospode EMlfG šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin „F,I JTE<( D.ZO.Z. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Največja konfekcijska trgovina Mojstrsko krojena damska in moška oblačila EN DETAIL Začetek ob 8. Konec po 10. Roka roko umije, obe obraz. (Los intereses creados.) Komedija za lutke v dveh dejanjih (treh slikah) s prologom in epilogom. Spisal Jacinto Benavente, poslovenil O. Župančič. Režiser: J. OSIPOVIČ Leander...............................................Marija Vera Krispin...............................................Levar Kapitan...............................................Skrbinšek Harlekin..............................................Drenovec — Jan Polišinel.............................................Lipah Pantalon..............................................Plut Doktor................................................Peček Sekretar..............................................Medven Krčmar................................................Gregorin Prvi natakar .... ..........................Sancin Drugi natakar.........................................Delak Donna Sirena .........................................Medvedova Gospa Polišinela......................................Vera Danilova Silvija ..............................................Saričeva Kolombina ............................................Nablocka Lavra ................................................Vida Risela ...............................................Slavčeva Dejanje se godi v imaginarni deželi kaderkoli. Remington mod. 12 najnovejši amerikanski pisalni stroj dobavlja samo tvrdka Franc Bar *),' Ljubljana Telefon 407. Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 407. - 5 - Začetek ob pol 8. Konec po 10. Don Pasquale. Komična opera v treh dejanjih (5 slikah). Po Pavesiju spisal M. A., poslovenil Franjo Bučar. Uglasbil Gaetano Donizetti. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: FR. BUČAR. Don Pasquale..........................................Zupan Malatesta, njegov zdravnik............................Subelj Ernesto, njegov nečak.................................Banovec Norina, mlada vdova.......................................Lovšetova k. g. Notar.................................................Debevec Služinčad. Vrši se v Rimu sredi 18. stoletja. — Prva predstava dne 3. januarja 1843. v Parizu. * * * Vsebina opere „Don Pasquale“. Bogati starikavi don Pasquale ima še skomine po mladi ženici. Ker je sam menda preneroden poiskati si nevesto, naj mu to preskrbi prijatelj doktor Malatesta, njegov zdravnik. Malatesta sprejme ta nalog, hkrati pa sklene, Pasquala ozdraviti te muhe na zelo drastičen in učinkovit način. V ta namen pridobi dobro znano mu mlado vdovo Norino, nevesto prijatelja Ernesta, rekoč Pasqualu, da ima v samostanu bivajočo sestro Sofronio, katero mu bo baje še danes predstavil kot nevesto. Bedasti Pasquale vse rad verjame in Malatesta mu resnično privede še istega dne sestro Sofronio-Norino, ki je Malatesti na ljubo s humorjem privolila igrati to komedijo. Vlogo notarja igra pri poroki Malatestov prijatelj Carlotto. Poroka se izvrši v hiši Pasqualovi — ali o groza 1 — koj, ko sta poročena, se izlušči iz golobice-Norine pravi pravcati zmaj 1 Nesrečni Pasquale sicer še izkuša priti do sporazuma, ali njegova golobica je zmaj posebne vrste, ona povzroči razpor s svojim vedenjem in mu končno zasoli celo mastno klofuto. To je preveč za izmučenega Pasquala, odslej misli le še na ločitev, odkrižati se je hoče vsekakor. S pomočjo Malateste se mu to tudi kmalu posreči in dobrodušen kakor je, Pasquale zasigura celo svojemu nečaku Ernestu in njega nevesti precejšnjo doto. Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in originalna KOLINSKA VODA U22T Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs - Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. »“•r™ f flrotteriji jilrija", Liljana, isirs — 6 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Gostujeta gg. Vika Čaleta in D. Orlov. Aida. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni, uglasbil G. Verdi. Dirigira A. NEFFAT. Režija F. RUKAVINE. Kralj egiptovski.........Zupan - Pugelj Amneris, njegova hči..............Thierry-Kavčnikova —Sfiligojeva Aida, etiopska sužnja.............V. Čaleta k. g. Radames, vodja egiptovske vojske D. Orlov k. g. Ramfis, veliki svečenik.Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide Cvejič Sel............................ Mohorič Svečenica.............Ribičeva —Ovsenikova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanja Faraona. V Šopki, venci, trakovi, aranžmaji A,ek’™fra Viktor Korsika K°nTs‘ Ne zamudite obiskati tvrdko Ljubljana, Mestni trg 19. Vedno novosti za dame in gospode. NT1 Cene konkurenčne. “^1 - 7 — Začetek ob 8 uri. Konec ob 10. Glumači. Drama v dveh dejanjih. Besedilo in glasba R. Leoncavalla. Dirigent: M. KOGOJ. Režiser: O. ŠEST. Canio, načelnik potujoče družbe glumačev .... D. Orlov k. g. Nedda, njegova žena.................................Frisekova Tonio, glumač.......................................Cvejič Beppo, glumač...........................................Mohorič Silvio, mlad kmet...................................Popov V igri „Kolombina“ v drugem dejanju: Bajacco........................D. Orlov k. g. Kolombina......................Frisekova Tadeo..........................Cvejič Harlekin.......................Mohorič Vrši se v Kalabriji sredi preteklega stoletja. Osnutek za deloma nove dekoracije izvršil arhitekt Rohrmann. Cavalleria rusticana. Opera v 1 dejanju. — Besedilo po Vergovi drami napisala Targioni-Tozzeti in Menasci. — Uglasbil Pietro Mascagni. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: P. DEBEVEC. Santuzza.......................Thierryjeva Lola.............................Korenjakova Turiddu........................Kovač Alfio..........................Zathey Lucia..........................Ropasova Vaščani, vaščanke. — Godi se dandanašnji v Siciliji. --------- Priporoča se delikatesna trgovina ===== FRANC KOS, Ljubljana, Židovska ul. 5 Izbera raznovrstnih specijalitet Primerna - Cene nizke darila Postrežba točna - 8 - Začetek ob pol 8. Konec po 10. Cvetice male Ide. Balet v enem dejanju po Andersenovi pravljici. Glasbo zložil P. A. Klenau. Dirigent: M. KOGOJ. Aranžiral: baletni mojster A. TROBIŠ. I. Slika. Mala Ida...........................................................Svobodova Dijak........................................................Japljeva Pisarniški svetnik...........................................Trobiš Dijaki in deklice. II. Slika. Mala Ida.....................................................Svobodova Dijak........................................................Japljeva Pisarniški svetnik...........................................Trobiš Dimnikar.....................................................Moharjeva Pupa.........................................................Maslova Rožni kralj..................................................Golvin Rožna kraljica...............................................Lutova Paž..........................................................Moharjeva Razne cvetice. * * * Vsebina: Mala Ida pripleše v sobo s cveticami. Z vrta pride dijak in ji pripoveduje «pravljico o cveticah»: ponoči, ko spiš, plešejo na vrtu cvetice. Ida in dijak zaplešeta s cveticami. Tu pa vstopi stari svetnik in ju pokara. Ida ga prosi, da-li sme iti z dijakom na sprehod. Strogi svetnik ji tega ne dovoli; dijak se poslavlja od nje in ji razkriva svojo ljubezen. V sobi se je stemnilo. J da ostane sama in se igra s svojo punčko. Toda ne more zaspati. Zunaj se čuje veselo petje mladine, katero mala Ida pozdravlja. Punčko položi v omaro in leže spat. Žarek sveti nanjo in počasi se sobica izpremeni v vrt, poln cvetja in dreves. Cvetice rajajo in plešejo. Dimnikar pokuka izpod mize in cvetice beže pred njim, on pa gre k omari, vzame iz nje punčko in zapleše ž njo... Prideta kralj in kraljica, ki se jima cvetke priklanjajo. Kralj ukaže pažu, naj zbudi malo Ido. Ta gre, jo poljubi in Ida se zbudi. Pride zopet dijak, ki niraja z Ido, in nato ju kraljevska dvojica poroči. Vesela svatovščina. Cvetice se jima klanjajo. — Ida se je zbudila iz prelepih sanj. Vstane in odgrne zaveso: njene lepe cvetice leže ovenele po tleh ... še enkrat zapleše z njimi, vsa blažena, kakor njene sanje, pripleše do mize in skrije svojo lepo glavico med cvetke. — 9 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. url. Rusalka. Lirična pripovedka v treh dejanjih napisal Jaroslav Kvapil, uglasbil Ant. Dvorak, poslovenil F. Marolt. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Princ..................................Jiranek — Kovač Tuja knežna............................Thalerjeva Rusalka................................Rozumova — Vanečkova Povodni mož............................Betetto Čarovnica..............................Sfiligojeva Logar..................................Mohorič Kuharček...............................Ribičeva Prva gozdna vila.......................Korenjakova Druga gozdna vila......................Šebrova Tretja gozdna vila..................... Ovsenikova Lovec..................................Perko Spremstvo princa, gostje, gozdne vile in rusalke. VSEBINA. I. dej.: V toplem večeru, ko rajajo gozdne vile, sedi Rusalka na vrbi in toži mesecu in povodnemu možu o svojem hrepenenju za princem. Zeleni povodnjak jo svari pred ljudmi, katerim ne moreš ničesar verjeti, Rusalka ga ne posluša in prosi čarovnico pomoči. Ta izpremeni Rusalko v deklico — človeško bitje — toda prekletstvo večnega molka jo spremlja v novo življenje ... Če pa bi se vrnila, ne sme več v družino rusalk, temveč se izpremeni v smrtonosno luč, blodečo po močvirju. — Princ pride na lov in najde v gozdu to krasno nemo bitje, jo vzljubi in jo odpelje v svoj grad. II. dej.: Princ čuti mraz tega čudežnega bitja in ne pojmuje ljubezni svoje mrzle krasotice. Tuja kneginja ga ščuva proti njej, kuharček in grajski logar šepečejo o nji čudne stvari . . . Princ podleže vsem tem intrigam in zavrže Rusalko. Ona se vrne k povodnemu možu in v svoj rodni gozd. III. dej.: Preročanska kletev čarovnice se uresniči... Slutnje povodnega moža ravnotako . . . Rusalka prinaša smrt vsakomur, ki pride do nje. Princ hira od hrepenenja po njej . .. čarovnica zapodi logarja in kuharčka, ki sta prišla iskat leka za bolnega princa . . . Končno pride, od čudne moči gnan, princ sam v gozd ln umre v naročju Rusalke. Vsakovrstne informacije dobavlja informačni zavod e-3 ga Drago Beseljak v Ljubljani Židovska ulica štev. 5. — 10 - Josip Povhe. Josip Povhe, rojen leta 1884. v Ljubljani, je postal septembra 1898. po absolviranem I. tečaju dramatične šole član slov. deželnega gledališča v Ljubljani. V naslednjih letih 1899. in 1900. je absolviral še II. in III. tečaj imenovane šole in leta 1901. v septembru postal član nemškega gledališča v Ljubljani in kot tak deloval šest in pol leta po raznih nemških odrih, kakor: Carl-Theater na Dunaju, na mestnem gledališču v Regensburgu (Nemčija), dalje v Moravski Ostravi, Saazu itd. Leta 1907. 1. aprila je postal zopet član slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, leta 1920. član Narodnega gledališča v Mariboru, leta 1922. član Narodnega gledališča v Osijeku. Bil je eno leto, t. j. 1923./24., član Klub Kabareta v Zagrebu in se nato vrnil v novembru 1924. v Ljubljano. Režiser postal leta 1909. v Ljubljani in tudi kot tak deloval v Mariboru in Osijeku, povsod z uspehom. Nastopal je kot karakterni igralec v drami, kot karakterni komik v opereti in tudi v operi pel druge baritonske partije. Režiral je preko 40 operet, okolo 20 dramskih del in 15 oper. Prestal je od leta 1898. vse krize slovenskega gledališča in vsled tega bil večkrat brez kruha na cesti, kakor leta 1913. vsled krize slovenskega gledališča 8 mesecev, leta 1914. od 1. aprila, ko je slovensko gledališče prenehalo eksistirati in vso vojno dobo do 20. avgusta 1918. Preživel je obe krizi brez vsake podpore v težkih borbah za življenje. Priljubljenemu članu želimo k jubileju vse najboljše! Jacinto Benavente. Gledališč je mnogo, avtorjev mal°- ,T. Benavente. Pojava J. Benavente — nosilca Noblove nagrade 1. 1922. — pomeni za špansko in nič manj tudi za svetovno slovstvo nekaj prav izrednega. Na Španskem ga zovejo „maestro“ in „sfinga“. Ni ljubitelj kritikov in ne oboževateljev, prav rad se jim umakne v tiho senco ali med oblake, kakor kak antični bog ... V njegovih komedijah je nekaj misterioznega, kar se včasih napačno razlaga in je mogoče tajnost njegovih uspehov, saj se bistveno razlikuje od konvencionalne oblike premnogih drugih avtorjev. Uspehi in učinki, ki jih nikoli ne išče, se pokažejo prav na onih mestih, kjer se mu še sanjalo ni. Tam doživlja največja priznanja in on se temu čudi. Njegov teaterski aforizem je: „Publika hoče, da se govori v šaljivem tonu o resnih stvareh in o neumnostih resno. Dasi nikdar ne upošteva, če se govori se-riozno o resnih stvareh in v lahkem tonu o neumnostih." Pri premierah ga publika hoče na vsak način pred zastor, a on se po navadi ne pokaže. „Luč rampe,“ pravi, „napravi človeka bolj bledega kot je mrlič, ki nima umetne šminke ... Ne uničujmo iluzij!“ - 11 - V tem smislu se prav rad spominja vesele anekdote, ki se je pripetila na eni njegovih premier. Občinstvo je končno spravilo avtorja pred zastor. Na galeriji sedita zakonca. Gospa natančno opazuje s kukalom slavnega pesnika in napravi napram možu filozofsko opazko: „Ima sestradano lice, kakor vsi pisatelji!" Slučajno je sedela poleg zakoncev avtorjeva kuharica, ki se je silno navduševala za umetnost svojega velikega rejenca. Ko je cula to neumetniško opazko, je ogorčeno protestirala: „Se močno motite, gospa, sestradan pa že ni; meni to lahko verjamete!" * * * Jacinto Benavente je rojen 12. avgusta 1. 1866. v Madridu; torej dve leti pozneje kot Unamuno in eno prej kot Blascolbannez ter v isti prestolici, ki je rodila može kot so Canovas del Castillo, Lagatijo, Sagasta, Frescuelo in Sagarra. Poudariti je treba, da je bil Madrid predvsem španska prestolica, ne pa kozmopolitično mesto. Pesnikov oče je bil slaven zdravnik. Don Jacinto je študiral na Institutu sv. Izidorja, ki je bil torišče velikih mislecev. Toda jus ni bil zanj! Njegova mati je bila, ki je odkrila v njem velikega dramatika, ne njegov oče. In ona ga je napeljala na težavno pot, ki vodi do slave. Po očetovi smrti je zapustil univerzo in se je posvetil popolnoma študiju Shakespearja in literaturi antičnega in modernega gledališča. * * * V razgovoru s svojim založnikom, ki ga je vprašal, katero svojih del najbolj ceni, je odgovoril: „Vsa ljubim enako. Ne tajim pa, da me neka slabost vleče k „Sennora ama“, v kateri sem več živel kot v drugih delih Najbolj pa čutim s komedijo „Los intereses creados.“ Drugič je zopet dejal: „Umetnost ljubim nadvse; toda vse, kar sem ustvaril, vsa moja dela, so samo prazna senca neizmerne ljubezni.“ * * * Njegova dela so: Verzi, Ženska pisma, Princezka Bebe, Sola princezk, Sobotna noč, Surova sila, Čast mož, Sennora ama (mati), Jesenske rože, Mas fuerteque el amor, Por ser con todos leal, ser con todos traidos. Konfekcijske tovarne Prodajalna na drobno TRAKI flPGPKinA & Pio je na Eriavčevi cesti št-2 llHIl ULIILIiUH Ca Ul Ul kjer se dobiva po izredno znižanih . cenah moška in dečja obleka. — Ne V Ljubljani zamudite si ogledati bogate zaloge! - 12 - Razno. Špansko gledališče. Občinstvo. Špansko občinstvo je zelo blagohotno. Med vsemi slovstvenimi pojavi teater najbolj zanima množice, ki se predvsem oklepajo že znanih del, a so dokaj hladne napram novim avtorjem. Kritika ne učinkuje kdove koliko. Dočim je n. pr. Benavente dajal igrati prve svoje umotvore, se navzlic laskavim ocenam po novinah javnost dolgo ni ogrela za reformatorja španskega odra. Plemstvo ima svoje lože in fotelje po glavnih dvoranah v Madridu. Za ljudstvo so po velikih glediščih cene mnogo previsoke, vendar so galerije Cesto polne. Dvorne komedije prevladujejo, nujnost ljudskega, naravnega, umetniškega odra se še ni pokazala. Po prestolici kakor po provinci nastopajo številne družbe amateurjev (aficionados) ter uprizarjajo domala zgolj preizkušene madridske igrokaze, zlasti komične. Občinstvo mirno dopušča nezadostne igralske zbore kakor tudi skromne scenične naprave, ki so vobče še v duhu leta 1880. Tri pozorišča. Nad to povprečnost se dvigajo samo tri pozornice: La Princesa, Reina V i c t o r i a in A p o 1 o, kjer se na štirih kvadratnih metrih odigravajo skoro razkošne uprizoritve po francoskem vzorcu. Zadnje čase odlikuje še Teatro Eslavo z vizuelnimi učinki po načinu ruskega «Netopirja». Ali gledalstvo sprejema z neumevanjem, če ne s pre-ziiom, n. pr. Fontanalsove dekoracijske novotarije, ki so se lani uvedle pri uspeli opereti Dona Francisquita skladatelja Vivesa. Igralstvo. Dobrih igralcem samoukov je dajala Španija od nekdaj v obilju, dočim je pouk v Narodnem konservatoriju dokaj ne-dostaten. Državno podporo dobiva samo še Teatro real, prihranjen za opero, ki se poje splošno v italijanščini, čeprav druge govorice, celo ka-stiljanščina, niso izključene. Največji tragik je Enrique Borras, realističen temperament, izobražen v romantični šoli katalanski, odličen osobito v Calderonovem Občinskem sodniku» (Alcalde de Zalamea). V komediji imajo ugled: Fernando Diaz de Mendoza, Emilio Thuillier in Ernesto Vilches. Med šaljivci zavzema prvo mesto Jose Moncayo. V frivolnem repertoarju tonejo nadarjeni R. Simo Raso, Juan Bonafe in Pedro Zorrilla. V «Slovanski prizornici» pa mnogo obeta Carlos M. Baena ... Igralkam prednjači brez dvoma Maria Guerrero, čije soprog vodi gledališče «La Princesa», nato temperamentna Margarita Xingu v drami ter občutljiva Catalina Bascena v glumi. Med najmlajšimi se postavi Josefina Diaz de Artigaz. Izbor igrokazov. Pravega programa ni. Kadar pešajo nova dela, si izvoli vsak veliki glumec, kar mu najbolj ustreza, in igra v svoj lastni prid. Maria Guerrerova n. pr. Ljubavno norost, zgodovinsko sliko (Tamayo y Baus, 1829—1898), E. Borras mračno Nižavo, Tierra baja, ki jo je v icatalanščini napisal lani umrli Angel Guimera, včasih Mistika Rusino-lovega ali pa Kardinala Amerikanca Parker ja .. Večinoma pa se dajejo novosti, osem do deset na vsakem odru v sezoni. Klasična španska dela pridejo redko na vrsto, vselej pa pristrižena iz gospodarskih razlogov in malce iz strahu, da se junaške ali tenkočutne zasnove ne bi prilegale občinstvu. Za žilavi, kalejdoskopični, gibki klasični repertoar ni ravnateljev kot Antoine, Gemier, Copeau, Reinhardt, Gordon Craig ali Rusi... Živeči dramaturgi so bajno plodoviti. Možje petdesetih let imajo po 80 do 100 igrokazov v seznamu... Dosti se prevaja, prav za prav prelaga iz tujih slovstev, zlasti francoske vesele igre s petjem (vaudevilles). Veliko duhovitih Touarna oljnatih baru, steklarskega kleja, lakou in firneža - Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin družba ; z o. z., ORIENT Ljubljana — 13 - iger je izpodletelo, ker so bile preveč okrnjene. Obnesli so se Bataille, Bernstein, O. Wilde, skoro dočistn neznani so Curel, Porto-Riche, d’Annunzio, Shaw, ker je slabo preveden, Schnitzler, akoprav je dobro prestavljen, Wede-kind, da ne govorimo o mlajših dramatikih. Med domačimi začetniki se izkazuje don Jacinto Grau («Grof Alareos», «Gospod pl. Pygmalion»), ki pa je bolje prošel v Parizu nego v Madridu. Čudno pa je, da se dve največji literarni osebnosti, Unamuno in Valle Incldn (rojen 1869), nista mogli nikdar pokazati na odru s svojima mojstrovinama : F e d r a, oziroma Voces de gesta. Druge korifeje se zovejo: Perez Galdos (1845—1920) s svojim «Dedom», brata Quintero, zakonca Sierra (Sefiora Pepita, Uspavanka, Sen avgustovske noči), Ed. Marquina (Cidove hčerke, potem dve čarobni komediji Pav in Beneška noč), Ardavin, prerano umrla J. L. Pinillos in Joaquim Dicenta. Kritika, čije izvirni greh je poleg neizogibne naglice še popustljivost, sicer pobija L. Rivasa, ki pa še nadalje dosega velike uspehe pri srednjem sloju. Bcnavcnte. Svetovno slavo sta si pridobila v današnji dobi inženjer in bivši finančni minister Jo s o Echegaray (1832—1916), nositelj Noblove nagrade, z deli kot El gran Galeoto (Velika zvodnica, t. j. družba), Mar sin orillas (Morje brez bregov), Vida-alegre-y-muerte-t r i s t e itd., poleg njega pa drugi odlikovanec švedske akademije iz 1. 1923.: Jacinto Benavente. Velenadarjenemu možu se mora španska dramatska proizvodnja, dotlej zapletena v romantično blodenje, zahvaliti za svojo prožnost, svoj evropski ton, za nekaj nepozabnih ženskih figur, obširnejše formule, bolj direktne metode. Komedije prvega njegovega načina so pisane v živahnem svetskem jeziku, ki stoji v rezkem nasprotju bodisi z meščansko plehkim ali čezmerno napihnjenim poudarkom, ki je prevladoval pri avtorjih prejšnje dobe. Že več let pa ni dal nobene stvari iz rok. Dalje časa je potoval po Južni Ameriki. Ob povratku sredi septembra 1923. so mu rojaki priredili navdušen sprejem. Ker je med svetovno vojno kazal simpatije zn germansko stvar, je njegova umetnost precej utrpela pri zavezniških narodih. Pariz ga ni sprejel, dasi se je oder Oeuvre dal na razpolago manj proslulim njegovim rojakom kot Kataloncu Puig y Ferreter. Vendar pa je uvidevni ravnatelj I.ugne-Poe nasvetoval, naj se pozabi poslej njegovo politično stališče in se vpošteva zgolj umetnik, ki je zasnoval dela: Roka roko umije, Sobotna noč, Malquerida ... Severna Amerika pa se je tolikanj ogrela zanj, da je Benavente izjavil: «Poslej bom pisal izključilo za ameriško gledališče.» D. A. Razposajeni ljubimec Gracij. To je Aristophanes (okoli 446—388 pr. Kr.) najslavnejši komični pesnik iz Aten. Večina njegovih veselih iger, ki so tip stare grške komedije in imajo aristokratske težnje, so politične, včasih slovstvene pogrdice. Po antonomaziji se njegovo ime često uporablja za pesnika, ki krepko napada in smeši zmote in zablode svojih sodobnikov. Včasih je to ime tudi izraz graje zbog tega, ker je bil veliki komik morda sokriv Sokratove obsodbe. Napisal je 44 glum, od katerih je 11 ohranjenih, namreč: 1.) Aharnejci (Acharnes), aharnejski nosači nastopajo zoper kmeta Di-kajopolisa, ki je od demagogov dobil pravico do svobodnega trgovanja. Ponekod je nespodobna. 2.) Vitezi (Hippes) zoper demagoga Kleona, ki je poginil s svojim pro-tivnikom Brasidasom v bitki pri Amfipolisu leta 422. Demos, poželjiv in nasajen, a prevejan star gospod, se daje voditi podlemu sužnju... ZAJUTRKOVALNICA ZAJUTRKOVALNICA T. MENCINGER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 43 PRISTNA VINA! NIZKE CENE! — 14 — 3.) Oblaki (Nephelai). Preprost Atenčan, ki je po ljubezni svojega sina Plieidippidesa do konj zabredel v dolgove, želi tega poslati k Sokratu v šolo, da bi se z zgovornostjo ubranil upnikov. Ker pa sin noče tja, gre stari sani v «mozgovrtnico», kjer posluša tenkournno mojstrovo modrost (kako n. pr. izmeriš skok bolhe). Sokrat sam predava iz odrig (viseče košare), baveč se z zvezdoznanstvom, starcu nauke moderne fizike, češ, nekdanji bogovi so doigrali, trenutno pomembni in sodobni so zgolj oblaki. Starec, prebedast, se vrne domov, sin pa postane sedaj radoveden in radogleden ter posluša Sokratovo razpravo o poštenju in nepoštenju». Doma pa se loti očeta in mu z novo dialektiko dokazuje, da prav ravna, ludi če mater pretepa. V srdu zapali starec Sokratovo tuhtalnico: Zakaj namenoma bogove skrunite? Je-li treba dodati, da je Ksantipin mož tako krivično kakor duhovito napaden? 4.) Ose (Sphekes), naperjene zoper Kleona in pravdljive Atence, so bile vzor Racineu za njegove pravdarje (Plaideurs). Starca, ki hoče po vsej sili sodnikovati, zapre sin na doni. Pred svojimi stanovskimi tovariši, preoblečenimi v ose, pa sodi ujetnik dva psa (Kleon in Lahes!). 5.) Mir (Eirene) iz leta 421. po Kleonovi smrti. Vinogradnik Trygajos (= trgač) jaše na govnaču v nebo, da bi prinesel na zemljo Eirčno ali Mir, ki jo je Polemos ali Boj zaprl. Eirena pride z Oporo, t. j. dobro letino, Trgačevo nevesto, in pa s Theorio, veselico. Kaj veseli bi ne peli...? 6.) Ptice (Ornithes). Star meščan domačin, hoteč imeti mir, predlaga vodebu ali smrdokavri, naj si ustanovi v vzduhu mesto, nezavisno od bogov in ljudi. Zvalo se bo: Nephelo-kokkygia, Vzdušna kukavičina, nemško Wolken-kuckucksheim. Tjakaj odrineta Atenca Encepides in Peithetairos, pretvorjena v ptiča. Vse se hoče vseliti v Ptičji grad: darovi se Zevsu pritrgajo. Da bi se sklenil mir, pokloni Zevs Peithetairosu najlepšo devico, Basilejo (tu se avtor posmehuje drznim atenskim naklepom o svetovni vladi, ki jih je obudila sicilska ekspedicija). 7.) Ljsistraia, t. j. miroljubnica, je sklicala žensko zborovanje; da bi napravile kraj in konec možemorni vojni, prekinejo vsako občevanje z moškimi (neokrnjen izvirnik je spričo svojih smelih opolzlosti danes nemogoč na odru). 8.) Na praznik tezmožorije (Thesmophoriazusai). Boginja Demetra je dala zakone (thesmophoros), naučila ljudi poljedelstva in tako položila osnovo človeški družbi. Ob taki svetkovini na čast postavodajalni božici, ob žetvi, zbrane žene so obsodile na smrt Euripidovega zagovrnika, ker je Euripides sovražnik nežnega spola. Vendar pa mizoginski Euripides odkupi svojega odvetnika skitskemu stražniku s tem, da mu privede devico krasotico. 9.) žabe (Batrahoi) iz leta 405. Dioniz hoče iz podzemlja privesti pravega pesnika (Euripida). Medtem ko ga je Haron predrožil preko reke Stiga, je žabji zbor regljal: brekekekeks koaks koaks. V Hadovi palači pa se razlega glasen trušč: Euripides hoče izpodriniti Ajshila s tragičnega prestola. Dioniz naj bo razsodnik v prepiru: pesnika pa se kosata s citati. Izrek: «ta zdi se meni pameten, a drug zabava me» kaže na propadanje tragične umetnosti. 10.) Zborovalke (Ekklesiazusai), v moške preoblečene, se na ljudskem shodu polaste državnega vodstva — zato pa seveda nastane doma nered! Proglasi se nekak komunizem: skupnost lastnine in ženstva. Stare babe so jako zadovoljne in zahtevajo pred mladenkami najgorše, najbrhkejše mladeniče zase. Končno se priredi velika pojedina (stih 1169 omenja jed, besedo s 73 zlogi!). 11.) Bogastvo (Plutos). Priletni obubožani Chremylos najde Pluta, ki ga je Zevs oslepil, ga privede na svoj dom in povabi tudi sosede v gosti. Zgolj P e n l a (Uboštvo) ne dobi dovoljenja, da bi se jim pridružila. V Asklepijevem templju Plutos ozdravi, jame pravično deliti svoje darove in ga povedejo nazaj v atensko zakladnico. — 15 - Ta alegorična pravljica tvori prehod od stare komedije proti sred h ji veseli igri, ki je kot plitvejša parodija ali travestija namesto političnih napadov bičala družabne nedostatke, n. pr. požreševanje, vlačugarstvo, skledo-Iizništvo ali priživništvo itd. A. D. Drobne vesti. Francoska Lysistrata. Maurice Donnay je dal prvič uprizoriti svojo Lysistrato 1. 1892., pred 6 leti predelano štiridejanko pa je točno pred letom dni sijajno spravila na svoj oder gospa Cora-Laparcerie. Zensko zborovanje v prvem činu in siloviti povrat vojščakov sta bila hrupen, zabaven in trenutno važen prizor. Po svetovnem pokolju ni namreč nihče več mislil na Alkibiadove Atene niti na peloponeško vojno, marveč vsakdo nase. Starci, ki s konico svoje palice rišejo zemljevide, kdo jih ni pred kratkim poznal? Sovrag je pred francoskimi vrati še utrjeval Dekelejo. Ni čudo, če se je igra zdela tako sodobna. Kaj je Donnay vzel Aristofanu? Nekaj slastnih mest, a vsa gradnja je njegova. Najprej je uvedel trozvezo moža, žene in ljubimca, ki je vsaj na pozornici čisto pariška. Pravim na pozornici, saj v zasebnem življenju so atiški prednamci brez dvoma imeli dovolj zmisla za slične zgodbe. A da je Lysistrata, najpametnejša Atenčanka, hkratu Lykonova soproga in «sotenka» generalu Agathosu, to je pariška gluma v atenskem obeležju. Mož in ljubov-nik imata obične poteze, Lysistratin obraz pa je očrtan nežno, ljubko in porogljivo. Lysistrata je višja ženska. Vse Atenčanke jo priznavajo ter jo brez ljubosumnosti slušajo. Govornike posnema z resnobo, polno miline. Pred uvodom pljune na tla, roti se, da je poprijela za besedo ne iz slavohlepja, tenmč iz dolžnosti, in po polurnem besedovanju javlja, da ne bo dolgo molčala. Ima ugled in veljavo, pozna logiko ter invencijo in ima čuvstvo, da deluje ljudovladi na prospeh. Ker ji je duh gibčen in nagel, si ji sredstva za rešitev države pokažejo kot prisega, ki jo je treba sedaj izreči, sedaj pa prelomiti. Silno je hrabra, malo pa strahopetna. Sama si izmisli zvijačo, da vstopi v Artemidin hram, kjer v veselju prebije noč z vrlim Agathom; a če bo-ginjin kip pade in se razbije, vidi strahoma božje znamenje v tem. Zaljubljena je, pa ima smisel za smešno. Videča svojega ljubca vsega toplega od želje v hladni noči, se ne more ubraniti posmešku. Rada ga vidi, a divi se mu ne. Vprašuje ga, ali se je dobro zabaval v vojni. Kot ženska meri državne stvari z merilom svojih navadnih misli. Plemenita je, smrt in kri ji vzbujata grozo. Pri razpravljanju je prav srčkano verolomna. Prevejana je, varati se ne dii. Vendar pa je silovita, ljubosumna, lahkoverna. Ko skuša zbadati Agatha, se sama ujame v svojo past. Mila noč in ljubavne besede opravijo svoj posel. Slabeva, gubi glavo, a prekanjeni duh je ne ostavi. Sama je priča svojemu padcu. Pri vsem tem pa le pade, volhko in premagano jo Agathos odvleče, gostoleč ji o božji volji v shakespearesko-horacijevskih stihih, češ, v taki noči pusti celo resna božica Diana svoj srebrni lok in odide k bratu Apolonu med Modrice in Milice na razvedrilo. Ker ga naganja neki bog in ga omamlja nočni čar, jame Agathos, čim mu poidejo razlogi, govoriti z drhtečimi ritmi: Viens: l’inflexible Eros, tendant son are flexible, Vise le coeur des amantes et des amants, Et, dans cette etemelle et pantelante cible, Plante ses fleches aux pointes de diamants... In odhajala sta v mesečino, kjer je ležal plašč... Prvi najstarejši specialni strokovno -tehnični ateljč za črko-siikarslvo se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd. PRISTOU & BRICELJ Telefon 908 LJUBLJANA Telefon 908 Aleksandrova cesta št. 1. — 16 — ¥5>En Kommmn MO CIKORIJO ¥!&J>T!£IN1 PRIDATEK ZA KAVO HOTEL „LLOYD“, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA Prenočišča z zračnimi sobami — Izvrstna kuhinja z mrzlimi in gorkimi Jedili — Poleti krasen senčnat vrt — Točna postrežba Sprejemajo se tudi učenke v kuhinjo MARIJA TAUSES, lastnica hotela ,,Lloyd“ DOBROVOLJACKA BANKA, S: v ZAGREBU PODRUŽNICA LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 31 TELEFON INTER. ŠT. 5 IN 720 IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE Urejuje Fr. Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. kaučuk kaučuk poiplale! Boljše in cenejše sokol nanje. Elastična koja, vmtvo prodi vlagi.