•o
Its ■o
-O
im
■ «/-> in
-r--Ir-
90,6 95,1 95,9 100,3
'/// IhMmL. ,
V šolah skrbijo, da otroci niso lačni
Laški Tic se bo moral umakniti trgovini
Št. 4/Leto 68/Celje, 15. januar 2013/Cena 1,30 EUR
□
U O
□
ÜÜ
cjjli/m

ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdraviliški pregled I A] iT T A 07 in za informacije na telefon: I v J OtU 7/ DU
Ob nakupu enih korekcijskih oiai vam draga z enako enožariično dioptrijo podarimo.
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Pripravite lopate!
Zima je spet pokazala zobe in nam nasula prvi letošnji sneg, ki je povzročil zmedo na cestah. Do konca tedna ga bo še kar nekaj, zato pripravite lopate. Veseli so ga verjetno le vsi tisti, ki radi smučajo. Tako kot zgornjesavinjski in šaleški otroci, ki se lahko te dni zastonj učijo vijugati na Golteh.
Prevzgojnemu domu Radeče grozi zaprtje
Braslovčani najboljši mladi planinci
Letošnji BUMfest bo pravljičen
Oživljanje
filatelističnih krožkov v šolah
BISTRICA OB SOTLI -Kompromis glede zadružnega doma
REKREACIJA
Joga smeha je lahko prijetna sprostitev
ZA ZDRAVJE
V boju proti mrzlim nogam
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Za mlade želodce
V šolah se trudijo, da bi učenci jedli čim bolj zdravo - Košare s kruhom za vse
Če smo bili še pred nekaj leti prepričani, da so časi lakote vsaj v Evropi nepreklicno mimo, se je zgodovina znova obrnila tako, da nas je opomnila, kako ni prav nič na tem svetu samoumevno. V Sloveniji so na eni strani zaostrene finančne in gospodarske razmere in varčevanje z javnim denarjem na drugi strani pokazale, da ostaja v šolah vse več neplačanih položnic za šolsko prehrano otrok. Da se morajo nekateri, zato ker v domačem proračunu zmanjkuje denarja za najbolj nujne stvari, odpovedovati tudi tej. A kot je videti zdaj, podoba vendarle ni tako črna - s februarjem se napoveduje ponovno nekoliko širše subvencioniranje šolske prehrane - za celjske šolarje pa so se ob pomoči mestne občine tudi v vmesnem obdobju trudili, da nihče med šolarji ne bi bil lačen.
Šolska prehrana seveda pokriva samo del prehran-skih potreb otrok, a kot je prepričan vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol Martin Grosek, otroci v celjskih šolah niso lačni.
Podatki kažejo, da v šolah vsem učencem zagotavljajo malico (cena malice je 0,8o evra oziroma 16 evrov na mesec), približno polovici pa tudi šolska kosila (cena kosila za učence na razredni stopnji je 2,05 evra oziroma 41 evrov na mesec, na predmetni stopnji pa 2,30 evra oziroma 46 evrov mesečno).
Otrokom iz socialno najbolj ogroženih družin pripada glede na odločbe centra za socialno delo brezplačna malica oziroma kosilo in kot kažejo podatki s konca novembra, je bil delež takšnih
šolarjev po šolah sicer različen, v povprečju pa je imela dobra petina učencev brezplačno malico, poldrugi odstotek pa brezplačno kosilo. Ob tem je mestna občina še dodatno subvencionirala kosilo za 5 odstotkov učencev, ob obravnavi predloga proračuna za leto 2013 pa so se svetniki zavzeli, da bi ta delež še nekoliko povečali. Kot zdaj ugotavljajo v osnovnih šolah, to morda ne bo potrebno, saj bo ponovna razširitev kriterijev za državno subvencioniranje šolske prehrane tudi v celjskih osnovnih šolah
povečala število otrok, ki bodo imeli cenejšo oziroma v celoti brezplačno šolsko prehrano.
Subvencije kar polovici staršev
Zadnja sprememba Zakona o šolski prehrani, ki bo uveljavljena s februarjem, bo povečala krog upravičencev do subvencij za šolsko prehrano. V osnovnih šolah naj bi imelo približno 40 odstotkov učencev brezplačno malico, desetina pa bo poleg malice upravičena še do brezplačnega kosila. Kakšne bodo te številke v Celju, bo
	Osnovna šola	Število učencev	Število subv. malic	Število % učencev, subv. kosil ki imajo subvencijo	
1	I. OŠ Celje	325	79	1	24.3
2	II. OŠ Celje	446	109	8	24.4
3	III. OŠ Celje	377	77	11	20.4
4	IV. OŠ Celje	410	114	9	27.8
5	OŠ Frana Kranjca	322	58	6	18.0
6	OŠ Hudinja	480	109	9	22.7
7	OŠ Lava	376	57	2	15.2
8	OŠ Frana Roša	349	71	3	20.3
9	OŠ Ljubečna	403	62	2	15.4
	SKUPAJ	3488	736	51	21
jasno konec meseca, ko bodo v centru za socialno delo izdali odločbe, a Gro-sek ob tem opozarja, da se je treba zamisliti. Glede na demografsko sliko v Sloveniji bo po tej oceni namreč država kar polovici staršev, ki imajo šolarje in so stari med 30 in 40 leti ter živijo svoje najbolj produktivno obdobje, prispevala po 16 evrov na mesec za šolsko malico njihovih otrok.
Košare s kruhom
Kot še pravi vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol Martin Grosek, so se na opozorila, da narašča število otrok, ki prihajajo v šole lačni, v Celju odzvali tako, da so prav v vseh šolah poskrbeli, da je učencem tudi izven časa malice na razpolago kruh. K rezinam kruha dodajajo tudi jabolka ter vse tisto, kar neuporabljeno ostane od dnevne malice.
Ob tem v šolah ugotavljajo, da je še vedno pogosto neodgovorno ravnanje posameznih otrok s hrano, kar seveda pomeni, da se posledično v šolske kuhinje vračajo ostanki hrane.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Učenci II. OŠ Celje bi sadje in zelenjavo iz Sheme šolskega sadja pogrešali, pravi Sabina Vizjak, ki je tokrat koščke jabolk postregla učencem 1. A-razreda.
Jabolka, a tudi jagode in kiviji
Ena tistih, kjer je Shema šolskega sadja nepogrešljiv del šolskega vsakdana od začetka do konca šolskega leta, je tudi II. osnovna šola Celje. Kot pravi vodja šolske prehrane Sabina Vizjak, so učenci domače sadje in zelenjavo, ki ju dobijo dvakrat tedensko, praviloma po šolski malici, lepo sprejeli in bi ju zagotovo pogrešali.
Sadje in zelenjavo v šoli pridelana v lokalnem okolju
oziroma državi. »Pri nas učencem praviloma ponudimo sadje ali zelenjavo ob torkih in
kupujejo pri domačih dobaviteljih, saj je eden od pogojev sheme tudi ta, da morata biti
četrtkih, razdelimo ju po šolski malici,« pravi Sabina Vizjak in dodaja, da izbirajo sezonsko domače sadje in zelenjavo. Je- Št. 4-15. januar 2013
seni je izbira seveda največja, učenci pa enkrat grizljajo jabolka, drugič hruške. Med sadno ponudbo so vključene tudi slive, občasno jim s Primorske pripeljejo kivije, spomladi pa so učenci najbolj veseli jagod. Hrustljanja korenčka so se šolarji že navadili in kot pravi Sabina Vizjak, tudi nad kislo repo in zeljem ne vihajo nosov, veseli pa so tudi domačih orehov in lešnikov.
Če se v II. OŠ Celje nad birokracijo pri Shemi šolskega sadja ne pritožujejo, Sabina Vizjak priznava, da je le-te zaenkrat res preveč pri Shemi šolskega mleka. »Tam je obračun treba narediti na število dnevno prisotnih učencev, kar pomeni, da bi morali v primeru, ko bi mleko naročili za vseh naših 449 učencev, potem pa bi jih tisti dan recimo deset manjkalo v šoli, od računa za dobavljeno mleko odšteti po 4 cente za vsakega od njih.«
»Ko je Shema šolskega sadja v šoli enkrat utečena, z njo ni veliko dela,« odgovarja Vizjakova na očitke, da vključitev v shemo terja veliko birokracije. Res je med šolskim letom treba oddati tri vmesna poročila o natančni porabi denarja, a če naročila sadja in zelenjave spremljaš sproti, tudi to gre. Prav tako je zelo hitro razrešena tudi dilema, koliko česa naročiti, da ob razdeljevanju sadja ali zelenjave ne bi zmanjkalo ali da bi ostajala v šolski kuhinji. Malce bolj zahtevno je spremljanje gibanja cen in preračunavanje, saj se ne sme zgoditi, da bi denar porabili pred koncem šolskega leta. Se pa zgodi, da si spomladi »prevečkrat« privoščijo jagode in potem varčujejo tako, da sta sadje ali zelenjava učencem na voljo le enkrat in ne dvakrat tedensko.
IS, foto: GrupA
V šolah d in zelenj
Vse slovenske osnovne šole imajo do 25. januarja čas, da se prijavijo v Shemo šolskega sadja za prihodnje šolsko leto. Gre za ukrep skupne kmetijske politike Evropske unije, s katerim skušajo od leta 2009 spodbujati porabo sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Šolam, ki se v shemo prijavijo, zagotavljajo denar za nakup sadja in zelenjave iz domačega okolja, ki ju potem izven redne šolske prehrane razdelijo učencem.
Evropska komisija je v začetku leta 2009 sprejela Uredbo za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in z zelenjavo, ki šolam zagotavlja brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem. V Sloveniji v Shemi šolskega sadja sodelujejo osnovne šole, nosilec ukrepa je kmetijsko ministrstvo v sodelovanju s šolskim in ministrstvom za zdravje, za izvedbo pa skrbijo v Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem
AKTUALNO	3
Konec meseca odločbe
V centrih za socialno delo bodo zadnji teden januarja po uradni dolžnosti samodejno izdajali odločbe o subvenciji šolske prehrane vsem tistim, ki imajo veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji.
Staršem zato ni treba posebej izpolnjevati vlog. Prav tako se lahko že vnaprej prepričajo, ali bodo njihovi otroci upravičeni do subvencije šolske prehrane. Kakšen odstotek povprečne neto mesečne plače na osebo predstavljajo njihovi dohodki na družinskega člana, namreč lahko preverijo v obrazložitvi odločbe, ki je bila veljavna decembra. Odločbe o subvenciji šolske prehrane za učence bodo prejeli v družinah, kjer dohodki na družinskega člana ne presegajo 53 odstotkov povprečne neto plače, za dijake pa je meja postavljena pri 63 odstotkih.
Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo s 1. februarjem do subvencije malice v osnovni šoli upravičenih malo več kot 80 tisoč učencev, od tega 50 tisoč učencev na novo. Še okrog 12 tisoč učencev bo imelo subvencionirano kosilo v osnovni šoli, doslej je bilo namreč do tega upravičenih le 3 tisoč učencev.
Tudi v srednjih šolah se bo število upravičenih do malice povečalo, saj bo subvencijo pridobilo 20 tisoč dijakov več kot doslej, skupno torej 35 tisoč dijakov. Kot smo bili vajeni zadnja leta, potem pa zaradi uveljavitve varčevalnih ukrepov od septembra do konca leta ne več, bodo imeli učenci in dijaki februarja spet subvencionirano prehrano v različnih deležih. Glede na socialni položaj družine bodo upravičeni do 40- ali 70-odstotne subvencije. Povsem brezplačna pa bo šolska prehrana za učence iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 53 odstotkov neto povprečne plače, ter za dijake, kjer je ta meja postavljena pri 42 odstotkih povprečne plače.
IS
V šolskih kuhinjah pripravijo rezine kruha, ki so na voljo vsem učencem.
domače sadje iava ...
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
Pf			o
HB	an		
je v osnovnih šolah urejeno celo šolsko leto, sadje in zelenjava morata biti sveža (izjema sta le kislo zelje in repa, op. p.). V sklopu ukrepa morajo v šolah poskrbeti za spremljevalne izobraževalne oziroma promocijske dejavnosti. V letošnjem šolskem letu je za ta ukrep načrtovanih 800 tisoč evrov, od tega bo Evropa prispevala tri četrtine denarja. V ukrep je vključenih 376 osnovnih šol s 83 odstotki vseh osnovnošolcev v državi, pomoč na učenca znaša okvirno 6 evrov v celotnem šolskem letu.
Ob tem, da učencem ponudijo zdravo domače saje in zelenjavo, morajo v šolah, ki so vključene v Shemo
šolskega sadja, poskrbeti tudi za spremljevalne dejavnosti. Katere naj bodo, je prepuščeno šolam, zahteva nosilca je le, da morajo v osveščanje o pomenu zdrave prehrane vključiti tako zaposlene v šoli kot seveda učence in njihove starše.
... in tudi mleko
V kmetijskem ministrstvu so se k tem prizadevanjem za čimbolj zdravo prehrano učencev odzvali še s Shemo šolskega mleka, ki je namenjena vsem vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, za razliko od Sheme šolskega sadja pa se vanjo lahko zavodi prijavljajo tudi med šolskim letom.
Tudi Shema šolskega mleka je ukrep skupne evrop-
ske kmetijske politike, z njim pa Evropa in država sofinancirata nakup mleka ali ustreznih mlečnih izdelkov v okviru obrokov šolske prehrane. S tem, ko se vrtec ali šola vključi v shemo, se nekoliko zniža cena šolske malice, hkrati pa želijo otrokom približati uživanje mleka in kakovostnih mlečnih izdelkov ter jim predstaviti pomen mleka in mlečnih proizvodov za zdravje. Evropska unija s 4 centi sofinancira največ četrt litra mleka dnevno na učenca. Slovenija je pri koriščenju tega evropskega denarja zaenkrat med manj uspešnimi državami članicami, saj v shemi sodeluje le 10 osnovnih šol. Na ministrstvu tako ocenjujejo, da bomo letos izkoristili le kakšnih 15 tisoč evrov, če bi se v shemo vključili vsi vrtci in šole, pa bi Slovenija iz evropskega kmetijskega sklada lahko letno pridobila več kot 2 milijona evrov letno.
Venček propadaj
Na črno točko središča Gorice pri Slivnici smo v Novem tedniku že opozarjali. Glede na to, da se nič ne premakne, pa so nas nanjo znova opozorili krajani. Pred leti so uredili središče kraja z novim krožiščem. A žal ga že desetletja obkroža venček dotrajanih stavb, za katere lastniki ne najdejo pravega namena ne vizije.
Dve pripadata zasebniku. V eni je bila do nedavnega gostilna, še vedno je v njej tudi trgovina. Stanovalci pa so dotrajano hišo že pred časom zapustili. Prazna stavba je zdaj menda privlačna samo za vlomilce sumljivega slovesa. Še v slabšem stanju je hiša nasproti, za katero bi se celo našli kupci, a se lastnik ne more odločiti, kaj bi s prvo niti
kaj bi z drugo. Pika na i pa je še stavba nekdanja Auree, s katero je upravljala občina in je še pred leti nudila prostore različnim tržnim dejavnostim. Zdaj tudi ta čaka na boljše čase. Krajani pa bi si kljub objektivnim okoliščinam končno želeli ugledati malo lepši obraz središča vaškega trga.
StO, foto: GrupA
Med desetimi celjskimi osnovnimi šolami se zgolj Osnovna šola Ljubečna ni odločila za vključitev v Shemo šolskega sadja. Kot pravi ravnatelj Martin Grosek, je glavni razlog preobsežna administracija za premajhen finančni učinek. Učencem na Ljubečni v šoli vsak dan zagotavljajo jabolka, vendar nakup tega sadja krijejo iz drugih virov. Sicer so se v shemo že v prvem šolskem letu 2009/10 prijavile I., II. in IV. OŠ, prav tako tudi šole Frana Kranjca, Frana Roša in Glazija. OŠ Lava se je priključila v šolskem letu 2010/11, leto kasneje pa še III. OŠ. Vseh devet celjskih šol se je že prijavilo tudi na razpis za šolsko leto 2013/14, prav nobena pa na razpis za Shemo šolskega mleka. Razlog, zakaj je za to shemo v Sloveniji tako malo zanimanja, v šolah vidijo v tem, da je glede na Shemo šolskega sadja potrebna neprimerljivo večja administracija. Prav tako pa opozarjajo, da je glede na prva preverjanja le majhen delež učencev, ki bi si v šoli želeli piti mleko.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Kot bi odkrivali toplo vodo
Gorenjevi delavci v sredo ne bodo stavkali, trdijo v sindikatu.
Stavke v Gorenju ne bo
Slovenski gozdovi skrivajo bogastvo, ki ga ne znamo izkoristiti.
Potem ko so lani decembra zaposleni v Gorenju za štiri ure prekinili delo in s tem izsili višje božičnice, so delavcem med drugim obljubili, da bodo v Gorenju uredili nekatera vprašanja, ki jih tarejo. Rok za dogovor je bil sredina januarja, v nasprotnem primeru pa so zaposleni zagrozili, da bodo 16. januarja znova stavkali.
Minuli teden sta podjetniški sindikat in uprava Gorenja končala pogajanja o plačilu nadur in dodatkov k plačam, sporazum pa naj bi podpisali najkasneje danes, saj so na zborih delavce obvestili o rezultatih pogajanj. Po pojasnilih sindikalistov je uprava Gorenja sprejela vse njihove zahteve, odprto ostaja le vprašanje plačnih nesorazmerij, ki ga bodo rešili do junija, v tem času pa bodo pregledali tudi kolektivno pogodbo. »Uprava Gorenja je ugodila vsem našim zahtevam. Izplačilo nadur se tako že izvaja, dodatek k plačam, ki je bil dogovorjen po stavki leta 2009, pa se bo po novem prišteval k osnovni plači. Dogovorili smo se tudi o napredovanjih,« je povedal
Žan Zeba, predsednik Gore-njevega sindikata, ki je zagotovil, da za sredo napovedane stavke zagotovo ne bo.
Nekoliko bolj zaskrbljujoče je, da je zaradi napovedane selitve dela proizvodnje iz Slovenije v Srbijo in sočasne selitve proizvodnje pomivalnih strojev s Švedske v Slovenijo v sami tovarni v Velenju približno 400 presežnih delavcev. Tudi zato so se sindikalisti dogovorili z upravo, da bodo do septembra, ko naj bi v Velenju začeli izdelovati pomivalne stroje, zaposlene prerazporeja-li znotraj skupine. Odpuščanja niso predvidena, občasno pa bodo morali zaposleni koristiti dopuste.
V upravi brez presenečenj
Ob tem je nadzorni svet Gorenja na predlog predsednika uprave Franja Bobinca, ki je mandatar za sestavo uprave, in kadrovske komisije nadzornega sveta imenoval ostale člane uprave za mandatno obdobje 2013-2018. V upravi bodo ostali vsi dosedanji člani razen Uroša Marolta, ki je v sedanjem mandatu uprave
odgovoren za korporacijske storitve in program kuhinj. Po izteku mandata sicer ostaja v Skupini Gorenje, prevzel pa bo vodenje enega od prodajnih podjetij v tujini.
Petčlansko upravo v novem petletnem obdobju bodo sestavljali Franjo Bobinac kot predsednik in dr. Peter Groznik kot član uprave za finance in ekonomiko. Marko Mrzel bo odgovoren za prodajo in marketing, Branko Apat za operacije s področja gospodinjskih aparatov ter operacije in prodajo ogrevalne tehnike, Drago Bahun pa ostaja delavski direktor. Nov mandat bo uprava nastopila 19. julija.
»Uprava Gorenja s širšo ekipo v novem mandatu nadaljuje strateške aktivnosti, s katerimi izboljšuje položaj Gorenja v zelo konkurenčni panogi. Pri tem uživa podporo nadzornega sveta, ki bo tako kot doslej skrbno spremljal potek vseh aktivnosti in se zavzemal za razvoj Gorenja,« je po seji poudaril predsednik nadzornega sveta Gorenja Uroš Slavinec.
US, foto: SHERPA (arhiv NT)
Znano je, da Slovenija ob vsem svojem bogastvu z lesom ne zna izkoristiti te naravne prednosti. Po eni strani lesna industrija nujno potrebuje neke vrste državno pomoč, saj je na robu preživetja, po drugi strani pa bo treba zmanjšati posek lesa na črno. Tudi zato na ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo novelo zakona o gozdovih, ki pa jo že vnaprej spremljajo negativni odzivi oziroma prepričanje, da država v gozdovih ponovno išče toplo vodo.
Za lastnike gozdov novela namreč predlaga dve pomembni novosti, to sta omejitev sečnje na črno z uvedbo prevoznice ter plačljivost odločb za posek drevja. Pri slednjem naj bi lastniki gozdov plačali od 10 do 50 evrov, odvisno od odmerjene količine lesa. S tem denarjem naj bi med drugim pomagali pri preživetju gozdarske službe oziroma Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v precejšnjih težavah.
Kot je omenil vodja nazar-ske enote Toni Breznik, je večja verjetnost, da bo sprejeta prevoznica, s katero želijo predlagatelji novele vzpostaviti večji nadzor nad prodajo lesa in omejiti sečnjo na črno. Vedeti je treba, da se v Sloveniji na črno poseka od 600 tisoč do 700 tisoč kubičnih metrov lesa. To želi država omejiti z novo zakonodajo, saj naj bi po novem les ali lesne izdelke, ki bodo naloženi na prevozno sredstvo, moral spremljati dokument, tako imenovana prevoznica. Ta bo morala vsebovati dovoljenje za posek dreves, podatke o dobavitelju, kupcu, vrsti in količini izdelkov, datumu, času in namenu prevoza.
Prevoznik bo prevoznico prejel od lastnika gozda, temu pa jo bo na podlagi izdanega dovoljenja za posek dreves izdal Zavod za gozdove Slovenije. Seveda bi morali za uresničevanje no-
vosti v praksi povečati število nadzornih organov. Kakšna bo usoda predlagane novele, se ne da napovedovati, precej nasprotovanja pa smo že slišali v Zgornji Savinjski dolini, ki je nekdaj veljala za središče črne trgovine z lesom.
So pa minuli teden iz dveh združenj, in sicer lesne in pohištvene industrije ter za gozdarstvo, sporočili, da so v okviru pripravljanja nove zakonodaje preprečili načrtovani dvig koncesijske dajatve za posek v državnih gozdovih. Kot opozarjajo v združenjih, ki delujeta v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, bi načrtovani dvig koncesije in
nekaterih drugih napovedanih obveznosti za poslovanje gozdnih gospodarstev ogrozil poslovanje večine 400 delujočih žagarskih obratov, ki bi večinoma propadli. Posledično bi zaradi več kot 20-odsto-tnega dviga cene hlodovine ogrozili tudi poslovanje večine lesnopredelovalnih podjetij, ki že v sedanjih pogojih izjemno hitro propadajo. S tem bi lahko izgubili dodatnih 10 tisoč delovnih mest.
Vse to kaže, da bo minilo še kar nekaj časa do dejansko urejene trgovine z lesom in večjega zagona lesne industrije.
US
Foto: GrupA (arhiv NT)
Javna dela za letos že razdeljena
Začetek leta je za zavod za zaposlovanje ter ponudnike, ki želijo v letu 2013 v okviru programov javnih del ponuditi delo težje zaposljivim, hkrati pomenil tudi konec javnega povabila za izvedbo letošnjih programov, ki naj bi bilo sicer odprto do oktobra. V Sloveniji je bilo tako že decembra in prve dni januarja razdeljenih vseh 22 milijonov evrov, ki jih država iz proračuna letos prispeva za subvencioniranje plač tako zaposlenim ljudem.
V celjski območni službi zavoda za zaposlovanje pojasnjujejo, da bo tudi letos na območju občin upravnih enot Celje, Šentjur, Šmarje, Laško, Slovenske Konjice in Žalec v okviru programov javnih del zaposlenih približno toliko ljudi kot lani. Tako v teh dneh opravljajo razgovore pred sklenitvijo delovnih pogodb
Karmen Leskošek
s težje zaposljivimi ljudmi za zasedbo 285 delovnih mest, ki so jih v programu javnih del potrdili 148 ponudnikom. Te številke so podobne lanskim, prav tako je približno enaka lanski tudi skupna vsota 2,3 milijona evrov za
izvedbo programov javnih del na Celjskem. Zaposlitev v teh programih je za največ 12-mesečno obdobje namenjena iskalcem zaposlitve, ki so na zavodu prijavljeni najmanj šest mesecev, ob tem pa prejemajo denarno nadomestilo, sodijo v skupino mladih ali starejših, invalidov ali so dolgotrajno brezposelni in v evidenci iskalcev zaposlitve že več kot dve leti.
Kot pravi direktorica celjske območne enote zavoda Karmen Leskošek, se številke zadnja leta bistveno ne spreminjajo, ker je glede na delež brezposelnih skupna vsota denarja enakomerno razdeljena med regije. Je pa res, da se je na Celjskem v primerjavi z državnim povprečjem lani nekoliko povečal delež brezposelnosti. Konec decembra je bilo tako na zavodu prijavljenih
12.309 ljudi. Brezposelnost se je v enem letu povečala za kar 6 odstotkov, kar je več od državnega povprečja, kjer statistika beleži 4-odstotno povečanje. Kot pojasnjuje Leskoškova, so razlog za takšen porast zlasti štirje večji stečaji v regiji, gre za podjetja Alpos, Radeče papir, Garant Polzela ter CM Celje. Med letom je zaposlitev na Celjskem dobilo 5.600 ljudi, kar je 11 odstotkov manj kot leta 2011. Za približno petino se je zmanjšalo tudi število ponudb za zaposlitev, tako je bilo na primer decembra objavljenih 800, ta mesec pa jih bo glede na izkušnje prejšnjih let še manj. V Celju še ugotavljajo, da zlasti težko najdejo zaposlitev brezposelni s 6. in 7. stopnjo izobrazbe.
IS
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Dogovor za rešitev Rimskih term
Rimske terme, ki jim po uvedbi prisilne poravnave grozil stečaj, so vsaj začasno rešene. S tem pa tudi približno 6 milijonov evropskih sredstev, ki bi jih morala država vrniti EU v primeru stečaja term. Država in banke upnice so se dogovorile za dokapitalizacijo s stvarnimi vložki in denarnimi vplačili.
Po večmesečnih pogajanjih je država z bankami vendarle sklenila dogovor, ki bo omogočal dolgoročno preživetje Rimskih term v prisilni poravnavi. Sprejeta je bila odločitev, da bodo banke v Rimskih termah pridobile lastniški delež, sorazmeren višini njihove dokapitalizacije, po drugi strani pa bodo imele v nadzornem svetu družbe tri od šestih predstavnikov. Država pa naj bi pri dokapitalizaciji sodelovala s 7 milijoni evrov. Od omenjenega zneska bo 4,5 milijona evrov predstavljal denarni vložek, preostali znesek pa konverzijo terjatev države in ribniškega javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
Po sklenjenem dogovoru bodo morali pri vseh pomembnih odločitvah soglašati najmanj štirje nadzorniki. Banke so menda tudi pristale, da Rimskim termam ne bo treba takoj odplačati dveh milijonov evrov posojil, kar je bil sprva eden od pogojev za njihovo sodelovanje. Rimske terme bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov, za dolgoročno vzdržno poslovanje pa bi se morali dolgovi znižati pod 15 milijonov evrov. S konverzijo terjatev v kapital družbe bo ta prag dosežen.
US
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Že letos poleti bo levi breg Savinje videti nekako takole.
Je za pomisleke zdaj že prepozno?
Gradnja trgovskega središča in ureditev desnega brega Savinje bosta zaključena že sredi poletja
LAŠKO - Idejo o ureditvi prostora okrog avtobusne postaje in hkratni gradnji novega trgovskega središča so začeli resno udejanjati pred dvema letoma. Postopki so doslej tekli gladko in na zadnji seji občinskega sveta so svetniki bolj ali manj enotno sprejeli pozitiven sklep tako v prvem kot drugem branju. V času, ko je investitor tik pred tem, da zakoplje prvo lopato, je za pomisleke o smiselnosti projekta morda res že pozno. A kot smo ugotovili, v naš poštni nabiralnik ni prišlo zgolj osamljeno negativno mnenje.
Majhen park, tik pred osre- del. Pred dvema letoma se je
dnjim križiščem v Laškem, je tisti, kjer nas ob prazniku Piva in cvetja običajno pozdravijo cvetlični aranžmaji. Ob njem stoji tudi stavba turistično informacijskega centra. Vse skupaj deluje dovolj všečno, da obiskovalec neurejen železniški prehod z neuglednim kioskom enostavno spregleda. Domačine seveda najbolj moti prav ta
občina urejanja tega prostora resno lotila, in sicer z odločitvijo, da prostor prodajo najbolj primernemu trgovskemu ponudniku. »Uredili smo lastništvo, del zemljišča je bil že v lasti občine, del ga je prodalo turistično društvo. Srečo smo imeli tudi z iskanjem najbolj ugodnega ponudnika,« je kronologijo dogodkov povzel župan
Franc Zdolšek. Občinski podrobni prostorski načrt je bil več kot mesec dni na ogled, javne razgrnitve pa se je udeležilo komaj kakih 20 občanov. Očitke, da je bil poletni čas za to neprimeren, župan zavrača. »Čas je vedno za koga neprimeren. A bilo je dovolj dolgo obdobje, tudi v Laškem biltenu je bil projekt zelo podrobno, tudi slikovno predstavljen. Upoštevali pa smo tudi večino oddanih pripomb.«
Nikoli se ne bodo vsi strinjali
Glede na to, da gre za relativno majhen prostor, se zdi, da bo trgovsko središče zapolnilo praktično vsega.
Še ena trgovina. Pa kaj?
Poglavitni argument v prid projekta je prav slaba trgovska ponudba v Laškem. Tam imajo namreč zgolj trgovino enega samega predstavnika trgovskih verig v Sloveniji. Naključne mimoidoče smo povprašali, kako zelo dobrodošla bo večja konkurenca. Najbolj kritični se z imenom in priimkom sploh niso želeli izpostavljati. Naj bi občina raje zgradila kakšno kolesarsko stezo, kot pa da eno redkih zelenih površin v mestu prodaja trgovcu, smo slišali. Pa tudi sicer se zdi, da ljudi zapušča potrošniška mrzlica.
pa v Laškem itak zelo manjka. Sicer pa pridobitev ne bo ravno, ne vem kaj.«
tiče konkurence, je prav, da bo večja izbira. Vedno hodim v trgovino v Debro in bi bila trgovska popestritev koristna za vse nas. Tule se mi zdi mesto kar primerno.«
Karolina Šnur: »Ne, ne, ne, jaz se tega sploh ne veselim. V mestu je Tuš, v Debru tudi. Zame tole sploh ne bo neka pridobitev. Ne zdi se mi ravno, da nam manjka konkurenca. Prostor se mi sicer zdi v redu, še posebej, ker naj bi spodaj naredili parkirno hišo. Parkirnih prostorov
Marta Maček: »V Laškem sem zelo malo in malo spremljam aktualne razmere. O tem sploh ne vem veliko, se mi zdi pa kar v redu, če bodo tu gradili trgovino. Kar se
Matjaž Polušek: »Nisem seznanjen, da bodo tu sploh kaj gradili, ampak če že, se mi pa ne zdi ravno najboljše, ker je trgovin na splošno dovolj, če ne preveč. Ne hodim v trgovine, ker je žena v eni zaposlena in ona opravi vse nakupe. Če že govoriva o temle mestu, pa se mi sploh ne zdi najbolj primerno. Zakaj bi bilo treba vse zazidat, naj bo še kaj zelenega.«
A Zdolšek pojasnjuje, da ni tako. »Trgovina bo približno v velikosti štirih sedanjih Ticov. Torej ostane parkirišče, uredili pa bodo avtobusno postajo, železniški prehod, Špico na drugi strani, park se deloma ohrani in vremenska hišica zgolj prestavi.« Sedanji kiosk s hrano bo tako kot ostali podobni lokali dobil prostor v novi avtobusni postaji. Na novo bodo uredili komunalno infrastrukturo. Za razliko od občinskega sveta je bil ob soglasju razdeljen svet krajevne skupnosti Laško. Vsi so se strinjali, da je ta del mesta nujno urediti, le da nekateri v tem paketu niso hoteli trgovine. »Žal je celotna naložba financirana in pogojena prav
Ko se iz celjske smeri pripeljemo v Laško, nas na levi strani najprej pozdravi ogromno gradbišče, ki ga že nekaj let obkroža ograja in zarašča plevel. Pred časom je bilo vse pripravljeno, da bi tu zrasla ena od Mercator-jevih trgovin. Prehitela jih je kriza, izvajalec je šel v stečaj, postopki so obstali. Kot so nam povedali na občini, se preko pivovarne sicer trudijo posredovati pri »najboljšem sosedu«, a razmere za to niso ugodne. »Takrat so pridobili gradbeno dovoljenje in tudi plačali komunalni prispevek. Trenutno pa tudi trgovci za naložbe denarja nimajo. Zelo bi si želeli, da bi tu čim prej nekaj zgradili, zadevo vrnili v prvotno stanje ali pa zemljišče prodali. Po naši zakonodaji, ki po dodelitvi gradbenega dovoljenja ne predvideva roka dokončanja, kakšnih pravnih možnosti občina nima. V tujini morajo običajno vsaj v treh letih dela končati. Pri nas zaenkrat zadeva ostaja taka, kot je,« je gradbeno luknjo pri »mestnih vratih« razložil župan Franc Zdolšek.
z gradnjo trgovine, torej si takih pomislekov pač ne moremo privoščiti. Mislim, da smo uspeli iztržiti solidno ceno.« Kakšna je vrednost naložbe, župan ni mogel točno povedati. Investitor - trgovska veriga Interspar - je že pridobil vsa potrebna okoljska in arhitekturna soglasja. Zdaj mora le še zaprositi za gradbeno dovoljenje in kot je pričakovati, bo trgovina v času naslednjega Piva in cvetja že končana. »Staro mestno jedro smo zadovoljivo ohranili. In čeprav so bile želje po gradnji tam, je problem dostopa težko rešljiv. A v mestu je treba ohranjati življenje. Tudi dostopnost trgovin je del tega,« je zaključil Zdolšek.
Prva laška razglednica bo vhod v trgovino
Med sicer redkimi svetniki, ki so bili nad projektom zadržani, je bil na primer Srečko Lesjak. »Ko turist v Laškem zdaj stopi z vlaka, zagleda veduto laškega gradu, starega mesta, kulturnega centra, Savinje ... Potem bo zagledal vhod v trgovino.« Med prav tako redkimi, ki so pripombe oddali, ko je bil za to še čas, je bil tudi Marjan Zavšek. Kot je zapisal, ga najbolj moti, da so bili postopki obrnjeni na glavo. Zdi se, da je bil posel s trgovcem sklenjen veliko pred ostalimi vitalnimi urbanističnimi in prostorskimi akti. Pa tudi smiselnost in dolgoročnost urbanističnega načrtovanja v občini je z zadnjim projektom postavljena na glavo. Konec koncev je bil večji del prostora vključno s Ticem zgrajen šele pred časom, slednji pa je za svoj videz dobil celo z bronasto Plečnikovo nagrado. Zdaj bo večino tega šlo v nič.
StO, foto: SHERPA
POVABILO K ODDAJI PONUDBE Občina Prebold,
Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold, ki jo zastopa župan Vinko Debelak,
zbira ponudbe
za oddajo neopremljenega gostinskega lokala,
parc. št. 572/2, k.o. Prebold, ki se nahaja pri bazenu v Preboldu, v najem.
Občina Prebold vabi zainteresirane ponudnike, da na podlagi tega povabila, razpisne dokumentacije in javnega razpisa, objavljenega dne 10. 1. 2013 na spletni strani Občine Prebold, www.obcinaprebold.si, predložijo svojo ponudbo.
Rok za oddajo ponudb je vključno do 15. 2. 2013 do 12. ure. Pisne ponudbe je treba v zaprti ovojnici s pripisom »Ne odpiraj - Neopremljen gostinski lokal pri bazenu v Preboldu« oddati v tajništvu Občine Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold ali poslati priporočeno na naslov: Občina Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov pošiljatelja.
6	IZ NAŠIH KRAJEV
Po dolgih letih do kompromisa
Zaradi neurejenih lastniških razmerij večletna pogajanja med občino in zadrugo - Stara rana Bistrice
BISTRICA OB SOTLI - V kraju so prepričani, da se jim je leta 1973 zgodila velika krivica. Takrat so bili Bistričani vključeni v nekdanjo veliko šmarsko občino, ki je njihov zadružni dom prepustila v last kombinatu Hmezad, pozneje je postal last Kmetijske zadruge Šmarje. Krivico skušajo delno popraviti, problem pa bodo kot kaže kmalu rešili.
Stavba zadružnega doma, ki je bila v začetku v lasti kulturno-prosvetnega društva, je v kraju vsekakor med najpomembnejšimi. V zadružnem domu so med drugim kulturna dvorana, knjižnica, prostori društev, stanovanja, gostilna in trgovina, tam je bil v prvih letih po ustanovitvi samostojne bistriške občine prav tako sedež občinske uprave. Občina ima za del zadružnega doma zgolj pravico uporabe, v občinski lasti sta le oba velika prizidka, eden z mladinskim centrom ter drugi z nekdanjo hmeljsko sušilnico. V lasti občine je prav tako zemljišče zadružnega doma.
V Bistrici so prepričani, da se jim je z »odvzemom«
Del poslopja velikega zadružnega doma, ki je v Bistrici ob Sotli med najpomembnejšimi.
zadružnega doma zgodila krivica, čeprav je takratna šmarska občina kot nadomestilo prejela nepremični-
ne v Kozjem in Šmarju pri Jelšah (te so danes na območju drugih občin). Vsekakor neurejena lastniška razmer-
ja otežujejo vzdrževanje in obnovo zadružnega doma ter njegovih prizidkov, zato si prizadevajo - zlasti po
nastanku bistriške občine - te rešiti. K reševanju jih je prav tako dodatno spodbudila celovita obnova nekda-
nje hmeljske sušilnice, ki so jo začeli obnavljati prejšnji mesec, zanjo pa je občina prejela nepovratna evropska sredstva (tam namerava urediti med drugim kotlovnico na biomaso ter prostore za kmetovalce). »Premoženje želimo razdeliti tako, kot se že zdaj uporablja,« razlaga župan Franjo Debelak.
Kot vse kaže sta vodstvi občine in zadruge po večletnih pogajanjih in dopisovanju v zadnjih dneh vendar le dosegli kompromis. »Z občino smo se uskladili za takšno rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani ter omogoča najbolj smotrno uporabljanje prostorov,« je povedal direktor kmetijske zadruge Vinko But. Kot je mogoče slišati, bi po zadnjem predlogu dvorano, prvo etažo in mansardo dobila v last občina, poslovni prostori bi ostali zadrugi, zemljišče bi si razdelili po idealnem deležu. Kot kaže so s takšno kompromisno rešitvijo zadovoljni na obeh straneh, o njej bodo razpravljali tudi na današnji seji občinskega sveta, kjer bo temu namenjena posebna točka.
BRANE JERANKO
Z evropskim denarjem do varčnejših objektov
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Zadostno število točk za prejem nepovratne evropske in državne pomoči so prejele tudi številne občine iz celjske regije.
Večina občin je na razpis prijavila energetsko obnovo šol in vrtcev. Tako bodo v Obsotelju in na Kozjanskem poskrbeli za energetsko varčnejše osnovne šole v Bistrici ob Sotli, Podčetrtku, Kozjem, Lesičnem in Rogatcu, pa tudi I. in II. osnovne šole v Rogaški Slatini. Šmarčani so na razpisu uspeli s predlogom obnove centralnega vrtca v Šmarju pri Jelšah. Občina Laško je zadostno število točk zbrala za kar tri projekte, energetsko obnovo Osnovne šole Primoža Trubarja in telovadnice v Laškem, Vrtca Laško ter Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. V Preboldu bodo s pomočjo sofinanciranja izvedli
drugi del obnove in dozidave vrtca in knjižnice, v Radečah pa bodo obnovili Osnovno šolo Marjana Nemca. Občina Vransko je na razpisu uspela s projektom energetske sanacije Osnovne šole Vransko - Tabor, občina Tabor pa s projektom energetske sanacije občinskih objektov. Energetsko učinkovitejši bodo tudi osnovni šoli v Vitanju in Zrečah ter zreški vrtec, v Velenju pa se obeta energetska obnova zdravstvenega doma.
Občine morajo, preden bodo prejele sklepe o sofinanciranju projektov, te dni ministrstvu
posredovati še vso zahtevano dodatno dokumentacijo. V njej morajo tudi podrobneje določiti, kaj bo vključevala energetska sanacija objektov. V okviru razpisa bo iz kohezij-skega sklada za vse slovenske projekte skupaj namenjenih 52 milijonov evrov, pri čemer bodo javno upravičeni izdatki sofinancirani 100-odstotno. Kohezijski sklad bo za projekte prispeval 85-odstotkov, država pa preostalih 15 odstotkov. Občine morajo same zagotoviti denar za DDV in za morebitne neupravičene stroške.
AD
Umrl prvi šmarski župan
ŠMARTNO OB PAKI - Zaradi posledic petkove prometne nesreče, ko ga je vozilo zbilo na prehodu za pešce, je v celjski bolnišnici umrl prvi župan novonastale občine Ivan Rakun, ki bi aprila dopolnil 74 let.
Rakun je občino vodil dva mandata, od leta 1994 do 2002, kasneje pa je bil en mandat še občinski svetnik. V tem obdobju so v občinah sprejemali vse potrebne zakonske akte in na novo gradili delovanje občin. Za njegovo delo so ga v občini pred dobrimi tremi leti nagradili z
Ivan Rakun
grbom občine, saj je bil precej dejaven v različnih društvih. Za Rakunom je bil župan Ob-
čine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, ki ga je lani izdalo srce. Na nadomestnih volitvah lani novembra je bil za novega župana Občine Šmartno ob Paki izvoljen Janko Kopušar.
Vpis v žalno knjigo bo možen danes in jutri v prostorih občine. Žalna seja Občine Šmartno ob Paki in Gasilskega društva Šmartno ob Paki bo danes ob 19. uri v kulturnem domu. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 15.30 na pokopališču Šmartno ob Paki.
US
Nekaj prijavljenih projektov s Celjskega za sofinanciranje ni prejelo zadostnega števila točk. Mestna občina Celje je bila neuspešna s prijavo druge faze energetske obnove Osnovne šole Lava. Sofinanciranja prav tako ne bo za obnovo vzgojno-izobraževalnih objektov v Dobju, Mozirju, Nazarjah, Dramljah, Žalcu, Petrovčah in Levcu. Zadostnega števila točk komisija ni podelila niti projektom obnove občinske stavbe v Žalcu, obnove kulturnega doma v Slovenskih Konjicah ter obnove Doma borcev in mladine ter Galerije v Velenju.
Še brez državnega popoplavnega denarja
VELENJE - Kolegij Uprave Mestne občine Velenje se je seznanil s poročilom o škodi, ki jo je povzročilo novembrsko obilno deževje. V poplavi se je ponovno izkazalo, kako ranljiva je infrastruktura - zaradi neprevoznih cest je bilo namreč Velenje spet za več ur odrezano od sveta.
Poleg tega je bilo začasno znašala 2,65 milijona evrov, neprevoznih tudi 53 javnih končna ocena pa je presegla občinskih cest. Po prvih oce- 2,8 milijona evrov. Številka je nah je škoda po poplavah še višja, saj je pristojna komi-
Borcem v spomin
sija ocenjevala samo škodo na kmetijskih zemljiščih, objektih in na infrastrukturi, ne pa tudi na drugih površinah oziroma infrastrukturi, na primer na toplovodu. Samo stroški intervencij znašajo približno 250 tisoč evrov. Stroške, ki so vezani na nujno sanacijo plazov, v Velenju ocenjujejo na 100 tisoč evrov. Državnih sredstev, namenjenih za odpravo posledic poplav, doslej še niso prejeli.	US
ŠOŠTANJ - V četrtek so v Muzeju usnjarstva Slovenije pripravili predavanje dr. Marjana Žni-dariča o tragični usodi Pohorskega bataljon, ob tem pa odprli tudi priložnostno razstavo.
V	teh dneh namreč mineva 80 let od zadnjega boja Pohorskega bataljona, v katerem je bilo tudi veliko borcev iz Šaleške doline. »Na obletnico, ki jo častimo, gledam s ponosom in z vsem spoštovanjem. Dogodki iz NOB so tisti, ki so slovenski narod držali pokonci,« je ob tej priložnosti povedal šoštanjski župan Darko Menih.
V	počastitev spomina na borce so v muzeju usnjarstva odprli tudi priložnostno razstavo z naslovom Pohorski bataljon - zadnji boj. Avtor razstave, ki bo na ogled do konca februarja, je Vinko Mihelak.	US
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
Prevzgojnemu domu Radeče grozi zaprtje ...
... tamkajšnji občini pa v tem primeru nova socialna bomba
Bodo Radeče z zaprtjem prevzgojnega doma izgubile še 50 delovnih mest?
»Odločitev še ni sprejeta«
Županja Občine Radeče Rafaela Pintarič: »50 dodatnih brezposelnih bi pomenilo za Radeče spet socialno bombo.«
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo pravijo točno to: »Odločitev o tem še ni sprejeta.« Bolj se o tem niso izjasnili. V četrtek so se predstavniki ministrstva pogovarjali tudi s predstavniki sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Ob pogovoru o varčevalnih ukrepih ter zmanjševanju mase za plače in števila zaposlenih so se dotaknili tudi prihodnosti Prevzgojnega doma Radeče.
»Informacija, da je sprejeta odločitev o zaprtju Prevzgojnega doma Radeče, ne drži. Res pa je, da se zaradi nujnosti izvajanja varčevalnih ukrepov preverjajo razne možnosti, saj je treba stroške dela in poslovanja prilagoditi finančnim možnostim. V zvezi s Prevzgojnim domom Radeče in
z izvajanjem ukrepa oddaje v prevzgojni dom bo najprej pridobljeno mnenje zunanjih strokovnjakov,« so skrivnostni tudi v vodstvu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
Nič več podatkov nima niti županja Občine Radeče Rafaela Pintarič, ki naj bi se v petek sestala tudi s predstavniki sindikata prevzgojnega doma. »Če bi do zaprtja res prišlo, je naša socialna slika spet na udaru, saj je v občini že 20-odstotna brezposelnost. Menim, da so v Radečah vendarle pogoji, da dom ostane. Tudi lokalna skupnost ga je sprejela in gojenci so vključeni v dogajanje v naši občini,« nam je povedala. V četrtek bo v Radečah o tej temi izredna seja svetnikov, na kateri lahko pričakujemo burno razpravo.
Preselitev bolj verjetna?
V kolikor bi se zgodilo, da bi prevzgojni dom res zaprli in bi zaposleni izgubili službe, bi morali vsi delo iskati izven Radeč, saj v občini dela in s tem perspektive za zaposlitev ni. Sindikalni predstavnik zaposlenih v Prevzgojnem domu Radeče Domen Šetina je zaskrbljen: »Prevzgojni dom je zadnja svetla točka, ki za zaposlene predstavlja neko rešitev za življenje v teh kriznih časih.«
Zanimivo je, da nihče iz ministrstva za pravosodje in javno upravo niti iz vodstva Uprave Rs za izvrševanje kazenskih sankcij ni opravil nobenega razgovora niti s Šetino kot s predsednikom sindikata niti z nobenim drugim predstavnikom sindikata v zavodu. V kriznih časih bi si zaposleni vsaj to zaslužili. Za možnost
zaprtja oziroma ukinitve doma so izvedeli, šele ko je generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij poslal zapisnik kolegija direktorjev zavoda, in iz medijev.
»Iskanje rešitev in pogovorov na to temo v Prevzgojnem domu zelo pogrešamo, saj je oblik za varčevanje veliko več in tudi drugje so. Že prejšnji direktor in sindikat smo opozarjali, da zimsko ogrevanje objektov predstavlja ogromne stroške, vendar na tem področju s strani URSIKSA ni bilo narejenega nič. Kar se tega tiče je bil narejen celo predračun o spremembi in dopolnitvi ogrevalnega sistema, ampak posluha ni bilo. Drug velik strošek predstavlja ravno najemnina prostorov zato tudi v sindikatu mislimo, da bi bilo treba še enkrat sesti z najemodajalci in
se dogovoriti o novih oblikah najemnine,« dodaja Šetina.
Mladoletniki na cesto ali v zapor?
Rešitve za prestavitev doma so se iskale že od 70. let prejšnjega stoletja. Vendar je ta možnost vedno zamrla, saj so trenutni prostori urejeni tako, da čim bolj pripomorejo k urejenem bivanju mladoletnikov. O možnosti preselitve pa se vedno bolj govori od dne, ko je bil zavod vrnjen bivšim lastnikom in je bila z njimi podpisana pogodba o najemnini.
»Vsekakor pa predlog ukinitve prevzgojnega doma ocenjujem kot nepremišljeno prekinitev skrbi države za tiste mladoletnike, storilce kaznivih dejanj, ki so potegnjeni z ulice v vzgojni proces ustanove. Ta jim nudi
RADEČE - V preteklih tednih so v kraju znova zaokrožile govorice o možnem zaprtju Prevzgojnega doma Radeče za mladoletnike. Toda tokrat ne gre le samo za govorice, ampak za že napisano zadevo na papirju v sklopu državnih varčevalnih ukrepov ter zmanjšanja mas za plače in števila zaposlenih. Ne glede na to, da je zaprtje zapisano le kot neformalni predlog, je dvignilo marsikoga v Radečah na noge. Če bi v domu izgubilo delo 50 tam zaposlenih, bi bila to v zadnjem času - po stečaju papirnice - za radeško občino že druga socialna bomba. Na drugi strani ni jasno, kako bi rešili problem z mladoletnimi prestopniki, ki so zdaj v prevzgojni dom napoteni z vzgojnim ukrepom. V ostale zapore jih vendarle ne bi mogli poslati kar tako ...
Dodatno je po Radečah zavr- da je najemnina tako visoka,«
šalo po javnem pismu ministru za pravosodje in javno upravo Senku Pličaniču, ki mu ga je je poslal poslanec in nekdanji
dodaja Han.
Nad neformalnim predlogom o zaprtju prevzgojnega doma je razočaran tudi direk-
V Prevzgojnem domu Radeče je zaposlenih 50 ljudi, eden od teh si zaradi zdravstvenih težav ureja invalidsko upokojitev. Število zaposlenih se je v zadnjih letih v domu vedno zmanjševalo. Povprečna starost zaposlenih je malo več kot 43 let, večina jih je domačinov, torej iz Radeč in okolice.
tako ustrezno izobraževanje, pridobivanje delovnih navad in končno neke vrste varno zavetje, da ne bi s kaznivimi dejanji nadaljevali. Prevzgojni dom je zadnja možnost za mladoletnike in mladoletnice, da ne ostanejo na cesti ali pa pristanejo v zaporu,« pojasnjuje Šetina. Osebno bolj verjame, da je bolj kot ukinitev verjetna možnost preselitve doma na drugo lokacijo. Kaj pa prerazporeditev delavcev v primeru zaprtja? »Če bi prevzgojni dom ukinili, obstaja možnost prerazporeditve zaposlenih v druge zavode, vendar v to težko verjamem, saj se zmanjševanje kadra v zaporskem sistemu opravlja brez kakršnih koli predhodnih analiz delovnih procesov. Največ upanja obstaja za službo pravosodnih policistov, ki jih v zaporih primanjkuje najmanj 70,« odgovarja sindikalist.
SŠol
župan Radeč Matjaž Han. »V zadnjih mesecih sem že dvakrat dobil informacijo, da vlada namerava zapreti prevzgojni dom, zato sem že lani Pličaniču postavil vprašanje, ali to drži. Takrat je odgovoril, da dom vsaj do leta 2015 ne bo zaprt. Tokrat je bila namera o zaprtju na ministrstvo poslana iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. V občini nikakor ne bomo stali križem rok, sklicali bomo izredno sejo svetnikov in če bo treba, bomo zbirali podpise občanov, da zavod ostane in se s tem ohrani 50 delovnih mest.«
Nune »kasirajo«
Težave naj bi se v Prevzgojnem domu Radeče začele že leta 2008 z denacionalizacijo, ko so objekti doma dobili novega lastnika - Družbo hčera krščanske ljubezni svetega Vincencija Pavelskega. Takrat se je povišala tudi najemnina. Nune zdaj »pokasirajo« mesečno 10.887 evrov, če doma ne bodo zaprli, bo tako vse do leta 2015, saj je do takrat z nunami sklenjena pogodba. »Ministru zato predlagamo, da pride pogledat situacijo v Radeče oziroma da se pogovori tudi o možnosti nižje najemnine oziroma obnovi glede na to,
tor Franc Majcen. »Prevzgojni dom Radeče je edini tak zavod v Sloveniji, zato je toliko bolj pomembno, da ostane,« pravi Majcen. »Tudi evropski trend kaže, da so v državah potrebne takšne oblike ustanov za mla-
Zaposlene v domu je strah, da se ne bi ponovila zgodba izpred let, ko so na podoben način zaprli nekdanji tamkajšnji kazensko prevzgojni dom, delo pa je izgubilo več kot sto ljudi.
doletnike,« še dodaja. Že pred časom se je dolgoročno razmišljajo o izbiri druge lokacije za dom, vendar v okvirih radeške občine. Tam se namreč prebivalci nikoli niso pritoževali, da je dom v njihovem okolju. »Ministrstvo za pravosodje in vodstvo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij morata pridobiti strokovna mnenja o tem, kaj bi zaprtje takšne ustanove prineslo tudi s stališča stroke. Ampak kolikor poznam to področje dela, menim, da pozitivnega mnenja za zaprtje takšnega prevzgojnega doma stroka v Sloveniji ne bo dala,« dodaja Majcen.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Celjski zapor v Radeče?
Možnost, ki jo omenjata poslanec Matjaž Han in tudi predsednik sindikata v Prevzgojnem domu Radeče Domen Šetina, je tudi ta, da bi v Radeče preselili celjski zapor. Toda to je zaenkrat zgolj hipotetična možnost. »S preselitvijo celjskih zaporov v Radeče menim, da bi se tukajšnji prebivalci s tem strinjali, saj je treba vedeti, da je v Radečah še ne tako dolgo nazaj obstajal Hotemež, odprti oddelek zapora Dob. Torej, če bi se našli primerni prostori, bi Ra-dečani to podprli, saj občini tako predstavlja možnost za zaposlovanje njenih prebivalcev,« razloži Šetina.
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
V	nedeljo bo nastopila tolkalna skupina Rhythm Factory, sestavljena iz dijakov velenjske umetniške gimnazije, pod vodstvom profesorja Tomaža Lojena.
Letošnji BUMfest bo pravljičen
V	Žalcu vse pripravljeno za sedmi mednarodni tolkalni festival BUMfest
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter slovenski tolkalni projekt Stop bosta konec tedna že sedmo leto zapored organizirala mednarodni festival tolkalnih skupin z naslovom BUMfest. Glede na to, da je letos festival že sedmič zapored, sedem pa je pravljično število, so letošnji festival poimenovali kar pravljičen.
Na BUMfestu se bodo v treh dneh na štirih koncertih zvrstile tolkalne skupine iz Nemčije, z Madžarske, iz Italije in Slovenije. Festival bo tako tudi letos postregel z ritmi z vseh koncev Evrope in energičnimi glasbenimi nastopi, podkrepljenimi s humorjem in z ostalimi vragolijami.
Kontrasti tudi letos
BUMfest se bo začel v petek z matinejskim koncertom, ki bo namenjen šolarjem in dijakom ter vzgajanju mladega občinstva, ko se bo predstavil slovenski tolkalni projekt Stop. Uradna otvoritev festivala bo v petek ob 18. uri, ko bo nastopil nemški trio Playmobeat. Posebnost skupine je, da v svoje nastope prepleta stand up komedijo, povezano z bobni, zato jo imenujejo kar »drum up« komedija, in skladbe brez melodije. Sobotni koncert, ko bo nastopila madžarska tolkalna skupina The Strokes, bo pravo nasprotje, saj bodo madžarski »talenti«, tolkalci so se namreč udeležili madžarske različice šova Slovenija ima talent, postregli z vsem drugim kot z bobni. Zadnji dan festivala bo v znamenju italijanskih in slovenskih tolkalcev. Nastopila bo italijanska tolkalna družina San-tangelo. Poleg očeta, predsednika italijanske
zveze tolkalcev, bosta zaigrala še hči in sin. Da njihov koncert ne bi zvenel preveč klasično, družina namreč igra na klasična tolkala, so jim organizatorji ob bok postavili nekoliko bolj divje in razposajene tolkalce, dijake velenjske umetniške gimnazije, ki ustvarjajo pod umetniškim imenom Rhythm Factory. Kot pravi idejni vodja festivala Dejan Tamše, bodo Velenjčani ob koncu festivala pripravili tudi presenečenje, saj so zadnje mesece največ glasbil nakupili v trgovinah s tehničnim blagom.
Poenotena tolkalna terminologija
Kot spremljevalni program bodo organizatorji edinega tovrstnega festivala v Sloveniji pripravili glasbene delavnice, ki se bodo navezovale na goste. Prvič bo seminar na temo pravilne uporabe tolkalne terminologije v slovenščini. V našem jeziku namreč še ni poenotenih izrazov za tolkala in besede, povezane z njimi, zato vsaka glasbena šola uporablja drugačno poimenovanje. Franci Krevh, diplomant na oddelku za tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in član Stopa, pripravlja obširen seznam in slovar tolkalnih izrazov, ki naj bi veljali za vso Slovenijo, prav o svojem delu pa bo spregovoril tudi v nedeljo. Organizatorji želijo, da bi BUMfest postal še bolj prepoznaven v širšem slovenskem prostoru, zato bodo letos pripravili prav posebno nagradno igro. Obiskovalec iz najbolj oddaljenega kraja, ki se bo udeležil katerega izmed koncertov, bo namreč prejel posebno tolkalno nagrado.
ŠPELA OŽIR, foto: Osebni arhiv
Zmagovalni avtor fotografije Gorazd Tratnik, član Fotografskega kluba Štore Steel, ob svoji fotografiji
Razstavljene najboljše fotografije
Celjska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Fotografsko društvo Celje sta v petek v Železarskem muzeju Teharje odprla osmo celjsko fotografsko razstavo, na kateri so podelili nagrade in diplome najboljšim fotografijam, prispelim na tradicionalni fotografski natečaj celjskega društva.
Na letošnji natečaj, ki se je končal decembra, se je prijavilo 42 avtorjev z 288 barvnimi in črno-belimi fotografijami, posnetimi na prosto temo in temo delo. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Stojan Kerbler, Miran Orožim in Tomo Je-seničnik, je izbrala 57 fotografij 27 fotografov, katerih fotografije bodo v Železarskem muzeju Teharje na ogled do konca februarja. »Na natečaj je prispelo kar nekaj dobrih fotografij, zato je bil izbor še toliko težji. Z
veseljem bi razstavili še vsaj 50 fotografij, kakovostna raven razstave pa ne bi bila zato nič slabša,« je na odprtju razstave pojasnil Miran Orožim, član komisije in Fotografskega društva Celje, pri razstavi pa sodeluje že od začetkov bodisi kot fotograf bodisi kot žirant. Orožim je prav tako pojasnil, da kljub temu, da fotografsko ustvarjanje na Celjskem niha, je to vedno v slovenskem vrhu, saj iz knežjega mesta prihaja veliko mojstrov fotografije in mednarodno uveljavljenih ustvarjalcev. Najmočnejše društvo na Celjskem in v Sloveniji je trenutno celjsko Društvo fotografov Svit, uspešno pa deluje tudi Fotografsko društvo Celje.
Med najboljšimi tudi celjski fotografi
Žirija, ki je med prispelimi fotografijami ocenjevala skladnost z razpisanimi pogoji,
tehnično vrednost, odsev dinamike ustvarjanja fotografije na izdelku, barve, kompozicijo in nenazadnje dobre ideje, je med dobitnike nagrad in diplom uvrstila tudi kar nekaj fotografov s Celjskega. Prvo nagrado na temo delo je prejel Gorazd Tratnik, član Fotografskega kluba Štore Steel. Tratnik najraje fotografira industrijsko tematiko, zato mu je razpisana tema bolj kot ne ugajala. Tretjo nagrado je v obeh kategorijah, prosti temi in temi delo, prejel Gorazd Golob, član Fotografskega društva Celje. Diplomi sta prejela Andrej Potrč in Lara Rojc, oba iz celjskega Fotografskega društva Svit. Ob razstavi je poleg zloženke z nagrajenimi fotografijami in podatki o razstavi izšla tudi zgoščenka, na kateri so prav tako zbrane vse nagrajene in izbrane fotografije ter podatki o avtorjih in razpisu.
ŠO
Foto: GrupA
Ste za ples?
Verjetno je skupina Manouche ena najbolj zanimivih novosti na slovenski glasbeni sceni minulega leta. Pred dnevi, ko so jo »končno povabili tudi v Celje,« kot je dejal vodja Robert Pikl, sicer odličen kitarist in pevec, so »razmigali« vse, ki so prišli v Celjski dom. Predstavili so namreč svojo zgoščenko, ki se imenuje po njihovi prvi veliki uspešnici Kje si, lubi?
Zasedbo sestavljajo sami prekaljeni slovenski glasbeniki, ki so se »našli« v kombinaciji elektronskih plesnih ritmov s poudarkom na gypsy swingu. Začetnik te glasbene zvrsti je bil v 30. letih
Hiša kulture je povabila kolektiv Manouche v Celjski dom, kjer je razgibal občinstvo ...
... medtem ko je za ogrevanje dobro poskrbel že Celjski dixieland. - Št. 4-15. januar 2013 -
prejšnjega stoletja legendarni francoski kitarist Django Reinhardt, sicer romskih korenin. Zato so tej glasbi rekli manouche (ciganski) džez.
Štirje fantje in dekle, mojstri različnih inštrumentov, kjer sta vodilna kitara in trobenta ob basovskih ritmih, so tako udarno predstavili svoje uspešnice. Poleg naslovne večina pozna še Bi šla naprej in Superfajn, nekaj pa smo jih slišali prvič. Ves ta visokoe-nergijski paket so opremili še z neuničljivimi zimzelenčki, kot je Stisn se k men (Mister Sandman), in plesnimi hiti v stilu Sing it back. Glasba je bila močna, le vokalni deli so bili nekoliko zadušeni in se v nekaterih delih dvorane niso dobro slišali.
Sicer pa so za odlično ogrevanje občinstva poskrbeli že člani zasedbe Celjski dixieland, v katerem že vrsto let igrajo znani glasbeni veterani, kot so Janez Goršič, Andrej Cimerman, Ivo Umek ...
TC, foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Vsak nastop pomeni žetev
Predstavljamo Oktet Žetev, enega od zborov pevovodje Mitja Venišnika
V naših krajih deluje več različnih vokalnih zasedb, ki se lahko ponašajo z izjemno odmevnimi in uspešnimi nastopi. Ena od teh je oktet Žetev, ki ga vodi Mitja Venišnik. Pevci so se v soboto predstavili v Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Koncert, na katerem so številni poslušalci večer pred televizorjem zamenjali za pristno petje, je organiziral KUD Utrip.
Skupina prekaljenih pevcev uradno prihaja iz Luč, saj poleg domačinov večino okteta tvorijo »priženjeni« Lučani. »Prijatelj je ugotovil, da se v Luče sploh ne moreš poročiti, če ne znaš peti,« je omenil eden od pevcev, Rok Suhodolnik, sicer pristni Solčavan. S podobnimi opazkami so pevci, tudi ob pomoči Mateje Suhodolnik Brlec, obogatili sobotno dogajanje, poslušalci pa so izvedeli, kaj žene poročene može, ki so večinoma precej zasedeni s svojim delom, v tedenske vaje in nastope.
Žetev sestavljajo izjemni vokalisti Niko Bezovnik, Janez Rosc, Bojan Čopar, Rok Suhodolnik, Mitja Venišnik, Tomaž Robnik, Dominik Prušnik in Klemen Matk, nekateri med njimi pa poprimejo tudi kakšen inštrument, ki še popestri nastope okteta. Zasedbo so zaradi veselja do petja in muziciranja ustanovili pred tremi leti, vsi pa so prekaljeni pevci, ki so pevsko znanje pridobivali in pilili pri različnih skupinah in zborih, nekateri tudi pri učenju petja v nazarski glasbeni šoli.
Ime okteta najdemo tudi že med nagrajenci na različnih tekmovanjih, predlani so prejeli priznanje domače občine. Tudi na Rečici so svoj nastop začeli sproščeno, s prikazom »vsakdanjika« oziroma zbiranja na vajah. »Za nas je nastop popoln, če vemo, da smo dali vse od sebe - tudi če je kakšna nota narobe zapeta, je najpomembnejši občutek, da smo se trudili,« je omenil Janez Rosc, vsi pa so se strinjali, da je najpomembneje, da si kljub obilici dela vzamejo čas in uživajo v petju ter tako skrbijo tudi za ohra-
Člani okteta v drugem delu koncerta
njanje dediščine znamenitih lučkih pevcev.
Šest zborov pod eno taktirko
Tako so v šolskih prostorih zvenele pesmi Gallusa, Ipavca, slovenske ljudske pa tudi Avsenika ali Cohe-na, nekatere med njimi pa je za oktet priredil Mitja Venišnik, eden najbolj znanih zgornjesavinjskih pevo-vodij. Glasbeni pedagog po »službeni dolžnosti«, kot je omenil v šali, vodi kar štiri zbore v OŠ Ljubno ob Savinji in Luče. Vsi štirje zbori so redni in uspešni gostje številnih tekmovanj. Pred leti se je lotil še projekta združenih mladinskih zborov obeh šol, ki vedno navdušita poslušalce. Poleg tega že nekaj let vodi mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno. Njihov glasbeni repertoar je bogat, posledica vloženega truda pevcev in pevk je zavidljiva raven petja. Žetev je njegov najmlajši projekt, v njem pa sodeluje tudi kot izjemen vokalist.
»Pravzaprav ne morem reči, kaj je bolje - biti pevo-vodja ali pevec. Če bi samo pel, bi mi manjkal izziv umetniškega vodja, kot pevec pa lahko pomagam tudi pri iz-
Mitja Venišnik
vedbi. Če lahko oboje združim, je seveda zame posebno doživetje,« je omenil Veni-šnik in poudaril, da je petje v oktetu predvsem ljubiteljska zadeva, tako zanj kot za druge fante. »Sicer se sam v glavnem posvečam glasbi in za kaj drugega mi veliko
časa niti ne ostane. Tudi za letos načrtujemo kar nekaj projektov in nastopov. Če bi pomislil, kaj vse me čaka, bi se verjetno prijel za glavo, tako pa se bom raje prepustil toku časa in še naprej užival v glasbi.«
URŠKA SELIŠNIK
zvočne slike kulture	
IKfeBfe jjflalj [j	VM 4P «#
VSAK ČETRTEK OB 14.10pN 19.15	
	
www.radiocelje.com

95.1 ] 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
O svobodoljubnem dijaku
Uporniški duh dijaka Tjaža v cerkveni dijaški zavod ne sodi. Tja ga je prignala revščina. Njegovo kršenje strogih pravil se izkaže že, ko spozna mežnarjevo hčer, ki jo - bognedaj - poljubi. »Ko jo je začel poljubljati po vratu, na rob pričeske in kolikor se je dalo, pod rob obleke, je bilo jasno, da je zavodska norma znova, tokrat daleč prekoračena, tako daleč, da ni več poti nazaj ...«
In je res ni bilo. Tjaža je cerkveni dijaški zavod s svojo »neprizanesljivo, živinsko pokorščino« utesnjeval, čeprav je bil od doma vajen očetove gorjače. Tudi očetu je včasih gorjačo izpulil iz rok. Najprej je bilo v zavodu vse lepo in prav, nato se je začel rojevati Tjažev upor s praskanjem sošolčevih čevljev. Sošolcu so usnjeni čevlji razpadli, ko je pri maši odšel k obhajilu ter je ostal v nogavicah. »Tjaž je bil zavodsko bitje, vendar nedvomno bitje moškega spola,« pravi Lipuš, ki je zapisal, da so imeli v zavodu »za mokroto ženskega mednožja še posebej izostren voh«. Prišlo je do največjega zavodskega škandala zadnjih desetletij, potem ko se je Tjaž spoznal z Nini, ki je bila najemnica na nekem mestnem podstrešju, kjer so bili moški obiski prepovedani.
Tjaževo kljubovalno, nadrealistično praskanje se pri sošolčevih usnjenih čevljih ni ustavilo, nadaljevalo se je s praskanjem lesenih svetnikov. Svetemu Antonu je spraskal njegovega prašička, sveti Apoloniji klešče, svetemu Izidorju cepec, najmanj je prizanašal svetim devicam. S simboličnim praskanjem je nadaljeval na tečajih in romanjih, na dvorcih in kmetijah, po bajtah in palačah ... Tjaža so nato iz zavoda, katerega pravil ni spoštoval, odpustili, odšel je s kovčkom, ki ni vlekel k tlom. »Pustiti se mu mora, da je hišo pravočasno opozoril nase, se ji odsvetoval in jo posvaril pred seboj, pa mu niso hoteli verjeti, trdno so verovali vanj in si ga prisvajali ...« je zapisal Lipuš. Obiskal je Nini, ki je pod odejo listala neko revijo, in nadaljeval pot v kavarno, kjer je na tleh prenočil. Tam je srečal natakarico, ki je, potem ko so gostje odšli, »prispevala po svojih močeh, pomagala kolikor se je dalo, pripomogla do tega, česar je bilo treba«.
V naslednjem poglavju opisuje pisatelj Tjaževe korenine, kako se je očetu hlapcu in materi dekli pripetil Tjažek, ki je kmalu začutil »praskalni nagon«, neprivzgojljivi dar praskanja. Njegova mati je zgorela v koncentracijskem taborišču, revni oče je Tjaža pozneje odpeljal v dijaški zavod, kjer so se ljudje po mestu za njima zaradi staromodne obleke ozirali. Zgodba, ki delno zelo spominja na resnično življenjsko zgodbo avtorja romana Florjana Lipuša. In Tjaž je končal svojo pot v mesto z zapustitvijo zavoda ter s samomorom z visoke zgradbe.
»Več nismo mogli narediti zanj, nam se ne more nič očitati,« je zapisano v predzadnjem poglavju, kjer poročajo iz strogega zavoda kot »mi«. »Oni« pravijo, da ni naključje, da je od vseh ravno Tjaž tako nesrečno končal, fant, ki mu je zavod posvetil »neznansko veliko skrbi in časa«. Zavod, kjer je bilo v hišnih pravilih predpisano celo, kako odpirati s ključi brez ropota ter kako se gre na stran. Kljub temu, da je bil samomorilec, so mu pripravili množični pogreb, kjer se je spet zapletlo, saj njegova krsta nikakor ni hotela v jamo.
BRANE JERANKO
O avtorju:
Književnik Florjan Lipuš z avstrijske Koroške je tam najpomembnejši slovenski avtor. Rojen je bil pred drugo svetovno vojno, njegova mama je nato umrla v taborišču, po vojni je bil sprejet v škofijski internat. Bil je v bogoslovju, ki ga je zapustil, pozneje je končal učiteljišče ter poučeval na vasi. Za svoje literaturo je prejel v Sloveniji Prešernovo nagrado.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
M	I V	■	V ■ g I	VB
Brezplačno in z užitkom na smuči
Med učenci in organizatorji v projektu Naučimo se smučati
MOZIRJA - Minuli teden smo na straneh rekreacije že pisali o projektu Naučimo se smučati, ki so ga v četrtek s petošolci iz mozirske osnovne šole na Golteh prikazali tudi v praksi. »Super je. Naučili smo se smučati, voziti slalom in tudi zaustaviti,« so hiteli pripovedovati učenci drug čez drugega, najbolj pogumen pa je dodal, da ne mara preveč pouka in da je veliko bolje na smučeh. »No, ja, včasih me že malo bolijo noge, ampak nič zato. Super je,« je priznala Urška, ki je na smuči letos stopila prvič.
Podobno je doživela polovica učencev iz OŠ Mozirje, kot je presenečeno ugotavljal direktor podjetja Golte Ernest Kovač, ki šolo pod Mozirsko planino šteje za svojo. »Kako je šele v drugih, bolj oddaljenih šolah, če že v Mozirju, ki leži praktično streljaj od smučarskega centra, otroci ne smučajo več!« Besede je s spomini na mladost, ko so bili sošolci, ki niso znali smučati, manjvredni v očeh smučarjev, dopolnil vodja šole smučanja Bojan Napotnik: »Kot učitelj smučanja sem večkrat doživel, da so vrstniki poniževali sošolce, ki so imeli slabšo opremo ali niso znali smučati.« Tudi iz teh spominov je zrasla edinstvena šola smučanja, ki je ena redkih tovrstnih šol v širšem evropskem okolju. In kar je še pomembneje: šola je za učence brezplačna. To je bil edini cilj, ki so ga zastavili pred sedmimi leti, ko se je, brezplačno seveda, na Golte pripeljala prva skupina peto-šolcev iz OŠ Nazarje.
Popotnica za prosti čas
Takrat je šolo kot ravnatelj vodil Jože Kavtičnik, ki je še danes vodja projekta. »Ugotavljali smo, da je vedno manj otrok, ki znajo stopiti na smuči. Zaključek je bil preprost: otroke je treba naučiti smučati, če hočemo, da se bo ta nacionalni šport naprej razvijal.« Če je prvo leto na Golte prišel razred otrok, se je ideja širila. Najprej proti Velenju, nato se je priključil Šoštanj, letos bodo v dobrih dveh mesecih naučili smučati skoraj 500 otrok iz desetih osnovnih šol v savinjsko-šaleškem prostoru.
Projekt daje odgovore na vse, na kar opozarjajo športna, pedagoška in zdravstvena stroka. Omogoča zdrav način življenja, sproščanje in druženje, hkrati pa nudi otrokom možnost, da se naučijo smučanja. Istočasno pridobivajo pomembne življenjske navade, da bodo v kasnejšem življenju lažje in bolje preživljali prosti čas. »Dandanes
Svet zavoda OŠ LJUBEČNA
Kocbekova cesta 40 a, 3202 Ljubečna razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na prosto delovno mesto ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
(Ur. l. RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12
-	ZUJF).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let.
Predviden začetek dela je 17.6.2013.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev oziroma njihove overjene fotokopije:
-	dokazilo o izobrazbi,
-	dokazilo o nazivu,
-	dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
-	dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - kandi-dat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar si ga mora pridobiti v enem letu po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu,
-	kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
-	potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,
-	program vodenja zavoda
pošljite v zaprti ovojnici s pripisom ZA RAZPIS RAVNA-TELJA/-ICE v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov OŠ Ljubečna, Kocbekova cesta 40 a, 3202 Ljubečna.
Potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti ne sme biti starejše od enega meseca. Vlogo bomo upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.
Kandidati/-ke bodo o izbiri obveščeni/-e v zakonitem
roku.
Otroci iz OŠ Mozirje
mnogi pravijo, da je določene projekte težko uresničiti. Vendar ni tako - če sodeluješ s pravimi ljudmi in če je volje dovolj, lahko vse udejanjiš,« je omenil Kavtičnik.
Od prvih začetkov do danes za učitelje spremljevalce poskrbijo v šolah, karte »častijo« na Golteh, prevoz je stvar lokalne skupnosti, opremo pa si lahko učenci sposodijo v smučarski šoli Beli zajec, kjer poskrbijo tudi za usposobljene učitelje smučanja. V projektu sodeluje Fundacija za šport, tudi Smučarska zveza Slovenije ga je prepoznala z vidika množičnosti in koristnega vpliva na smučarski potencial. Menda tudi vsa večja podjetja v okolici prispevajo sponzorska sredstva za potrebno opremo, da lahko tudi učenci iz socialno šibkejših družin enakovredno doživljajo zimske radosti. Če bi letošnje petdnevne tečaje po tri ure dnevno pretvorili v denar, bi se ustavili pri številki 50 tisoč evrov.
Smuka po pouku
»Že na začetku smo videli, da so otroci in starši zadovoljni. Učitelji so se morali nekoliko prilagoditi, saj je pouk v času, ko so otroci na tečaju, nekoliko drugačen. Dopoldne pridejo otroci v šolo, oblečeni v smučarska oblačila. Do 11. ure so v šoli, po kosilu pa jih odpeljejo na smučišče. Tako se po napornem delu v šoli ukvarjajo s športom. Seveda je to fizični napor, ki se po svoje dopolnjuje: otroci so naslednji dan pri pouku bolj zbrani in motivirani, kar je dokaz, da športna aktivnost sprošča.«
Na Golteh otroke sprejmejo učitelji smučanja. Vse, ki nimajo opreme, oblečejo in
Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Nazarje: »Starši v šolah, kjer projekt že poznajo, imajo zelo pozitivno mnenje. Pri nas že v začetku leta sprašujejo, če bo letos spet ta tečaj. Res so navdušeni in v šestih letih starši praktično niso imeli pripomb.«
pravilno opremijo, da čimprej začnejo smučati. Dnevno smučajo po tri ure. Potem oprema ostane v hotelskem skladišču, oblačila in pancer-je pa nosijo domov. Ponekod jih sušijo kar v šoli, da so naslednji dan oblačila suha in topla. Kot smo že omenili, v posameznih šolah tudi polovica ali več otrok nima svoje smučarske opreme, ki jo potem dobijo na Golteh. Nekateri malčki ob sicer popolnem kombinezonu prihajajo brez
rokavic ali očal ... Z izposojo izničijo socialne ali še kakšne druge razlike, saj vemo, da tudi vsi starši niso privrženci vijuganja po strminah.
V projekt so vključili učence 5. razreda. Organizatorji so prepričani, da je njihovo delo smiselno, načrtno in organizirano, po svoje pa ima tudi dolgoročni gospodarski učinek. »Končno starši spoznavajo, da so smučišča v Sloveniji dobro opremljena in da so pogoji za smuko dobri. Zakaj bi torej
morali na smučanje v tujino? In vesel sem vseh sporočil in zahval staršev - veliko jih je bilo - ki so zadovoljni, da je smučanje postalo družinski šport,« je dodal Kavtičnik.
Vemo, da smučišče na Golteh ni tako enostavno. Začetniki, ki so v ponedeljek prvič stali na smučeh, so v četrtek že veselo vijugali po Medvedjaku. Veselje jih je bilo videti.
Tako so na Golteh v minulih letih naučili smučati več kot tisoč otrok. Za organizatorje in pobudnike projekta Naučimo se smučati je menda najlepši pogled takrat, ko po končanem tečaju na smučišču opazijo učenca, ki je prišel smučat s svojo družino.
URŠKA SELIŠNIK
Pobudniki in glavni organizatorji projekta Naučimo se smučati so Jože Kavtičnik, Ernest Kovač in Bojan Napotnik.
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
Lara Žmaher (na sredini) vodi jogo smeha v šentjurskem mladinskem centru.
Ponarejen smeh prav tako dober kot originalen
V Šentjur, Celju in še nekaterih krajih se začenja vadba joge smeha
Joga smeha ni primerna za tiste, ki imajo napredne oblike hemeroidov, dalj časa trajajoč kašelj, epilep-sijo, resnejše bolezni srca in zelo povišan krvni tlak, močne bolečine v hrbtu ali hernio.
Če govorimo o jogi, si predstavljamo umirjeno vadbo raztezalnih gibov in premišljenega dihanja. Smeh je seveda silno dobrodošla zadeva, a razen na račun najbolj smešnih stand up komikov ga večina bolj varčno trosi naokrog. Kaj dobimo, če oboje združimo, se mi do tiste vadbe niti sanjalo ni. Lahko pa že takoj na začetku povem, da je po prvih izkušnjah to vsekakor ena manj napornih in bolj zabavnih vadb.
Lara Žmaher, vodja Mladinskega centra Šentjur, je vadbo pripravila v njihovih prostorih. Z njo se je srečala pred dvema letoma in ko je opravljala usposabljanje pri Simoni Krebs na Inštitutu smeha v Mariboru, jo je prvi večer vse bolelo in to bistveno bolj kot pri kakšni drugi vadbi. A ker ji je smeh že sicer izjemno blizu, s to vadbo želi približati prednosti predvsem drugim. »Priznati moram, da se mi življenje ni bistveno spremenilo, saj je že doslej bilo izjemno nasmejano.« A učinki so lahko
večplastni in zelo pozitivno nepredvidljivi.
V skupini stvari res postanejo smešne
Dokazano je, da smeh vpliva na naše počutje. Že če samo spremenimo obrazno mimiko na smeh, je to sporočilo možganom, da pripravijo mišice na smeh. V telesu smeh sproži kemične procese, ki izločajo endorfi-ne, hormone sreče. V smehu se tudi dobro predihamo in celice napolnimo s svežim kisikom. S smehom postanemo bolj sproščeni, napolnimo se z energijo, uravna se krvni tlak, dvigne se nam samozavest in splošno dobro počutje. Pa tudi ko se vadba zaključi, lahko s smejalno popotnico v življenju prebrodimo marsikatero težko situacijo. Odkritje na vadbi joge smeha pa je bilo predvsem to, da naše telo ne loči med spontanim in narejenim smehom. Če pridemo na tovrstno vadbo, se za smeh odločimo. Začnemo z določenimi dihalnimi vajami, potem
pa smeh spodbudimo »malo na silo«, kot rečemo. Pri tem pa pride do izraza skupina. Več kot je namreč ljudi, bolj kot so med seboj povezani, prej pride tudi do spontanega smeha. Na koncu se lahko smejite, da vas trebuh boli, ne da bi potrebovali za to kakšno posebno smešno šalo.
Brez vadbe se smejimo komaj kaj
Joga smeha sicer izhaja iz Indije, danes pa je s klubi smeha razširjena že praktično po vsem svetu. Kot pravi Lara Žmaher, pa tudi v Sloveniji ne obstajajo samo sme-jalni klubi, ampak se celo v različnih kolektivih vse bolj zavedajo pomena skupnega smejanja. Če se ljudje na delovnem mestu, v šoli ali kje drugje vsaj nekaj minut na dan skupaj smejijo, so njihovi medsebojni odnosi dokazano boljši, njihovo delo bolj ustvarjalno in motivacija bolj aktivna. Statistično se v povprečju odrasli smejimo zanemarljivo malo, v povprečju komaj nekaj sekund
na dan. Za pozitivne fizične učinke pa mora biti smeha vsaj 20 minut ali več. Na jogi smeha se udeleženci smejijo tudi celo uro. A ne mislite, da stvar ni naporna. Bolele vas bodo predvsem tiste mišice, za katere sploh niste vedeli, da jih imate. Glede na to, da je joga smeha kardiovadba, ki naj bi bila prav tako učinkovita kot tek ali veslanje, pa boste morda odkrili nekaj, kamor boste z veseljem hodili. Priznati morate, da
Vadbo joge smeha izvajajo v Šentjurju vsak drugi petek ob 17. uri v mladinskem centru. V Celju pa se lahko smejite vsak torek ob 19. uri v prostorih Avrora, centra zdravja in znanja, Ulica frankolovskih žrtev 17a. Informacije po telefonu 041 264 468. Med kraji, kjer izvajajo jogo smeha, je tudi Bistrica ob Sotli.
potenje v fitnesih velikokrat sploh ni zabavno.
Vaje lahko izvajamo tudi doma. Posebej priporočljivo je začeti svoje jutro z dobro dozo smeha. Konec koncev pa nam bi moralo priti v navado, da se znamo nasmejati vsaki majhni stvari, ki nam
pride na pot, predvsem pa samemu sebi. Z jogo smeha se sčasoma menda spremeni tudi naša samozavest in naš pogled na svet. Da se je dobro jemati malo manj resno, pa smo se tudi že naučili.
StO, foto: GrupA
KOLEDAR REKREATIVNIH PRIREDITEV
19. januar POHODNIŠTVO
Izlet na Dobrčo (1634 m). Odhod ob 6. uri z avtobusne postaje v Gorici. Organizator PD Slivnica pri Celju, info: Matej Planko, 040 161 352.
20. januar POHODNIŠTVO
Izlet na Cumieli (571 m) v zahodnih Julijcih in Brancot (1015 m) v Karnskih Alpah. Organizator planinsko društvo Celje matica, info: 03 492 4850; gsm 051 338 358; pdcelje@ siol.net; http://www.planinsko-drustvo-celje.si
Velenjska futsal ekipa je na dobri poti, da se uvrsti v prvo ligo.
Velenje v pričakovanju prve futsal lige
Zasedba velenjskega Ve-plasa je po 14 krogih vodilna ekipa v 2. futsal ligi. V zadnjem krogu je sicer s 3:4 klonila na gostovanju pri Fragmatu, vendar pa ima pred zadnjimi osmimi krogi še vedno lepo prednost sedmih točk. Ekipi že drugo sezono »dirigira« trener Drago Adamič, ki je spregovoril za naš medij.
Velenjčani so na dosedanjih trinajstih tekmah vpisali deset zmag, en neodločen rezultat ter dva poraza. Enkrat so bili prosti. Zdaj bodo odigrali še sedem tekem. Pomerili se bodo še z najbližjima zasledovalcema na lestvici (Stripy in Brezje), enkrat pa bodo še prosti. V prvo ligo pelje vodilno mesto, drugo v kvalifikacije.
Drago Adamič, pogled na trenutno lestvico je za vašo ekipo prijeten. Kako gledate na dosedanji del sezone, ki vam je bil naklonjen?
Morda je ta prednost na lestvici manjše presenečenje, pa vendar smo v formi, dobro igramo in stanje na lestvici je odraz tega. Večino srečanj smo odigrali morda celo na ravni prvoligaških ekip. Preostale ekipe so kakovostno bolj nihale. Vesel sem prvega mesta, a do konca sezone bomo morali še trdo garati. Večjih presenečenj v dosedanjem delu sezone ni bilo, morda sem pričakoval le, da bo Sevnica, ki je z istimi igralci že drugo sezone v drugi ligi, v samem vrhu.
Pred sezono so bile želje po samem vrhu, a zdaj ste verjetno presenetili same sebe, mar ne?
Res je. Skoraj smo že na pragu prve lige. Skrita želja je bila, da se uvrstimo vanjo s prvega mesta. Trenutno nam dobro kaže in nadejam se, da bomo zadržali vodilno mesto in dosegli izjemen uspeh. Nikakor pa ne smemo popuščati. Nadaljevati moramo v takšnem ritmu kot doslej.
Vi, celoten strokovni štab in zvesti navijači ste lahko ponosni na rezultate, ki kažejo na to, da ste »zreli« za
Drago Adamič s svojimi bogatimi izkušnjami uspešno krmari velenjsko barko.
prvo ligo.
V tem trenutku je lepo biti trener ekipe Veplas Velenje. Zasluge imajo tudi navijači, pred katerimi je vedno izvrstno igrati. Naši navijači so dodatna popestritev.
Kolikokrat na teden trenirate in kako je sestavljena vaša ekipa?
Treniramo najmanj dvakrat na teden. Sicer pa to ni veliko. V prvi ligi mora biti trening vsaj trikrat, če želiš biti konkurenčen. Moram pa poudariti, da je naša ekipa v celoti sestavljena v amaterskem stilu, saj v njej igrajo fantje, ki hodijo v službo, nekateri so študenti. Zmage so še toliko slajše in vse pohvale ekipi, ki pridno trenira in igra.
Zdi se, da ste ekipo, ki se je zelo dobro ujela, sestavili zelo premišljeno.
Po koncu pretekle sezone smo naredili temeljito analizo, kaj in kako naprej. Iskali smo igralce, ki so nam manjkali. Fantje so prave okrepitve in vidimo, da smo na pravi poti.
Ste na dobri poti do prve lige. Bi le-ta klubu kakorkoli predstavljala težave?
Če se nam uspe prebiti v
višji rang, v katerega vsi verjamemo, potem bomo tam nedvomno tudi zaigrali. Seveda pa se bomo morali po koncu sezone sesti in narediti načrt za naprej. Uprava bo morala predstaviti svoje stališče. Že ko je bil klub ustanovljen, je bil cilj, da s popolnoma lastnim igralskim kadrom ekipo peljemo proti najvišji ravni.
V	novi sezoni bi lahko celjsko območje zastopale tri ekipe: Dobovec, Nazarje in po novem Velenje.
Za nas in za celotno območje bi bilo sila zanimivo, saj bi bilo veliko lokalnih derbijev. Ti pa so prave poslastice in to si gledalci tudi želijo.
Bi si ob uvrstitvi v prvo futsal ligo želeli pripeljati kakšno okrepitev?
Ko bo konec sezone, se bomo pogovorili tudi o tem. Ko bodo jasno določeni cilji in ambicije za v prihodnje, potem bomo naredili analizo, kaj nam manjka oziroma kaj bi najbolj potrebovali. Bi si pa bolj kot kakšnega igralca želel kakšen dodaten trening na teden, kajti v Velenju je zaradi zasedenosti telovadnic to velik problem.
Kot igralec ste z ekipo GIP Beton Zagorje postali državni prvak. Kako se spominjate tega obdobja?
To so najlepši spomini. Moji začetki so bili pri celjskih Pelikanih, kjer smo bili pokalni prvaki Slovenije. Je pa bilo takrat drugače, ko je bilo več denarja, več sponzorjev, ki so vlagali v futsal. Zdaj je težje, vendar pa se je obenem slajše spogledovati s prvo ligo.
V	prejšnji sezoni ste ekipi pomagali tudi na igrišču. Vas lahko tudi letos pričakujemo?
Ne, ne, zdaj pa res ne več ... (smeh). Ta zgodba je zaključena. Že v pretekli sezoni sem dejal, da ne bom več igral, a manjkalo nam je izkušenj. Fantje so bili še »zeleni«, zdaj pa potrebe po pomoči ni več.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Snežna odeja otežuje treniranje
Marko Tuomas Kolsi ni več član NK Celje
Člansko moštvo NK Celje je sredi priprav na drugi del sezone, ki se bo začel 2. marca, ko bodo rumeno-mo-dri gostovali v Novi Gorici.
Nogometašem se je predstavil novi trener Miloš Rus, sledil je prvi trening. Treniralo je sedemnajst igralcev. Ostali so poškodovani, nekateri oboleli, a se bodo kaj kmalu vrnili. Ekipa v teh dneh trenira na igrišču z umetno travo Olimp. Če bodo vremenski pogoji dovoljevali, pa bo celjska zasedba ob koncu tedna odigrala prvo pripravljalno tekmo. »Trenutni občutki so super, saj že dolgo nismo bili na zelenici, zdaj pa se je dogajanje znova začelo. Trener je odličen, le nekaj težav s poškodbami in boleznimi še imamo, kar pa je nekako normalno za ta zimski čas. Veselimo se drugega dela sezone, vendar pa bo do takrat treba trdo tre-
Celjsko moštvo se pospešeno pripravlja na nadaljevanje sezone.
nirati,« je o začetku priprav spregovoril Nejc Plesec. Poleg Mateja Rapnika in Nikole Ivanoviča se je poslovil tudi Marko Tuomas Kolsi. »Pogovoril sem se z Markom, ki se je žal odločil, da bo svojo športno pot nadaljeval v svoji matični državi Finski,« je dejal športni direktor Ambrož Krajnc in pristavil: »Igralce
smo pred prvim treningom seznanili s trenutno situacijo v klubu. Svetovali smo jim, naj pozabijo na vse težave ter se osredotočijo na trdo delo, ki prinaša napredek. V naši ekipi je veliko nogometašev, ki imajo možnost, da naredijo spodobno kariero.«
MITJA KNEZ Foto: GrupA
WWW.CINKARNA.SI
cc
CINKARNA
Marko Tuomas Kolsi je slekel ru-meno-modri dres.
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Za uvo Margu
i
Slovenski rokometaši so sve Španiji odprli z zmago proti S. času so vodili s tesnih 17:15. I Laško Gašper Marguč, ki je bil v dresu naše izbrane vrste.
Njegov klubski kolega Luka bastian Skube pa 2. Učinkovi' Gorenja. Jure Dolenec je vpisal Gaber pa 4. Skupno so igralci ol 25 golov! Slovenci se sicer v prv odlepiti od nasprotnika, potem prestaviti višje in zabeležiti prep prve tekme sta na krilnih položa Marguč, na zunanjih položajih Skube. Včerajšnji nasprotnik na je stala Južna Koreja.
Gašper Marguč se je na prvi tekmi izjemno izkazal.
Novakovič na kolena spravil Sagadina
11. krog državnega prvenstva za košarkarje je postregel s štirimi zmagami ekip s Celjskega. Najbolj je presenetil šentjurski Tajfun, ki je z 71:62 premagal Helios. Laški Zlatorog je bil s 77:67 boljši od Slovana, Elektra s 86:79 od Mercatorja, Rogaška pa s 77:68 od Grosupelj. Edini poraz so doživeli pol-zelski Hopsi s 86:95 proti Mariboru.
V vrhu lestvice sta z dvajsetimi točkami Maribor in Zlatorog. Helios jih ima 19, Rogaška 18. Sledita Elektra in Tajfun (17), Hopsi so še naprej zadnji (12).
Težko delo »pivovarjev«
Laščani so leto 2013 začeli z deveto letošnjo zmago. Čeprav je Slovan v zadnjem delu lestvice, smo spremljali sila napet obračun, ki se je odločil šele v zadnjih minutah. Gostje, ki jih vodi Gašper Okorn, so se z izkušenimi posamezniki (Stipe Modrič, Miloš Pa-ravinja ...) dobro upirali gostiteljem, ki jim igra ni stekla kot v preteklih krogih. V prvem polčasu je Slovan vodil tudi že za sedem, pred zadnjo četrtino pa za tri točke (62:59). Domačin je v zadnjih desetih minutah upravičil vlogo favorita in predvsem po zaslugi
kapetana Sama Udriha tekmo pripeljal do zmage. Udrih je dosegel 22 točk, po tekmi pa dejal: »Slovan je vedno neugoden. V prvem polčasu nam ni steklo, v drugem pa smo se malce poboljšali v obrambi in zasluženo zmagali. Šteje le zmaga.« Trener Zlatoroga Miloš Šporar je bil zadovoljen zaradi zmage, nekoliko manj nad igro: »Tekme s Slovanom me je bilo nekoliko strah, pa ne v smislu, da mi ne bi bili v stanju zmagati, ampak po tej daljši pavzi nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Vso tekmo smo se mučili. Nismo je dobili z lepo igro, temveč z garanjem. Razlika na koncu ni realen pokazatelj dogajanja. Vseskozi je bila tekma enakovredna, z malce sreče bi lahko zmagal tudi nasprotnik. Zdaj smo že zelo blizu cilja, to je uvrstitev v ligo za prvaka. V nadaljevanju pričakujem vzpon igre.«
V soboto nadaljevanje nočne more?
Konec tedna Zlatorog čaka izjemno zanimivo gostovanje v Mariboru. V letošnji sezoni so Mariborčani na vseh treh medsebojnih tekmah zasluženo slavili. Dvakrat v pokalu in enkrat v DP. »Maribor je zgodba zase. Če
Daniel Vujasinovič je v dresu Hopsov vpisal 17 točk in 10 asistenc.
te nekdo v sezoni trikrat premaga, potem je več kot očitno, da je boljši. V Maribor bomo odšli razbremenjeni, v želji pokazati karakter in narediti vse, da zmagamo,« pred naslednjo tekmo meni Miloš Šporar in dodaja: »Veliko srečo imamo, da imamo Sama Udriha, ki je zelo izkušen in pozna takšne situacije, zato verjamem, da bo svoje
Trener Boštjan Kuhar (v obleki) in igralec Goran Jagodnik (za njim) znova sodelujeta.
d
čevih
tovno rokometno prvenstvo v audski Arabiji z 32:22, ob pol-ilestel je član Celja Pivovarne s šestimi goli najučinkovitejši
Žvižej je dosegel 5 golov, Seti so bili tudi člani velenjskega 5 golov, Marko Bezjak 3, Matej beh ekip s Celjskega dosegli kar em polčasu nikakor niso uspeli pa jim je v nadaljevanju uspelo ričljivo zmago. V začetni postavi jih začela Luka Žvižej in Gašper i pa Jure Dolenec in Sebastian aših je bil zahtevnejši. Nasproti
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Renner izpolnil normo za EP
Robert Renner, član atletskega društva Kladivar Celje, je izpolnil normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu.
Na atletskem mitingu v italijanskem Vidmu je Renner uspešno začel zimsko sezono. V prvem poskusu skoka s palico je preskočil 5,40m in zmagal. Preskočena višina je bila tudi norma za marčevsko evropsko dvoransko prvenstvo, ki ga bo gostil Göteborg.
MiK
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
je vpisala tretjo zaporedno zmago in tako še upa na uvrstitev v ligo za prvaka, saj ima od četrte Rogaške le točko manj. Helios, ki ga vodi Zmago Sagadin, je bil v vročem Hruševcu tokrat brez pravih možnosti za zmago, kajti domači klub je deloval prepričljivo. Gostje so se dvakrat približali na točko zaostanka - v tretji četrtini in v 5. minuti zadnje - več jim ni uspelo iztržiti. V ključnih trenutkih je za Tajfun dve zaporedni trojki zadel Milan Sebič. S 16 točkami je bil najučinkovitejši Primož Brolih. Šentjurčani bodo v soboto gostovali pri Elektri.
»Vijolice« še premočne
Hopsi so se na Polzeli prvič predstavili s tremi okrepitvami:
Danielom Vujasinovičem (17 točk), Goranom Jagodnikom (16) in Hughom Gibsonom
(14), ki so bili tudi glavni akterji domačih proti Mariboru. Ni jim uspelo prekiniti desetih zaporednih porazov, a zdi se, da je le še vprašanje časa, kdaj se jim bo dokončno odprlo, saj igra počasi dobiva svoj »ton«. To je bila najboljša predstava Polzelanov v tej sezoni. Hopsi so pred zadnjo četrtino vodili za dve točki, a so gostje hitro pobegnili na 76:67 in tekmo nagnili na svojo stran. Kar 33 točk je za Maribor dosegel Jure Pelko, pri domačih jih je 20 prispeval Isiah Martin. Hospi bodo v soboto gostovali v Rogaški.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
postoril v garderobi, jaz pa bom pred sobotno tekmo poskušal igralce psihološko pripraviti. Tudi če jo bomo izgubili, je pomembno, da se to zgodi s pokončno igro in da pokažemo korak naprej. Mariboru v tem trenutku podajam paličico favorita.« Jaka Brodnik, ki je proti Slovanu dosegel prvič 7 točk (skupno 10), pa je pristavil: »Z Mariborom imamo neporavnane račune. Dobro se bomo pripravili in upam, da ga bomo končno premagali. Strahu ni, pretekli porazi z njimi pa nas bodo le dodatno motivirali.«
»Veselica« v Hruševcu
Šentjurski Tajfun je pred domačimi gledalci na kolena spravil favorizirani Helios. Zasedba trenerja Damjana Novakoviča
PANORAMA
KOŠARKA
1.	SL, 11. krog: Mercator - Elektra 79:86; Abramovič 21, Bojkovac 16; Podvršnik 19, Za-gorc 15, Brčina, Atanackovič 11, Collins 8, Bukovič 3, Ha-sič 2. Zlatorog - Slovan 77:67; Udrih 22, Brodnik, M. Lapor-nik 12, Dugum 9, L. Lapornik 8, Ž. Dimec 6, Zadnik 5, Nikolič Smrdelj 2, Čigoja 1; Mlakar 16, L. Dimec 12, Hopsi - Maribor 86:95; Martin 20, Vujasinovič 17, Jagodnik 16, Robertson 14, Vranjkovič 12, Fižuleto 7; Pel-ko 33, Marič 21, Tajfun - Helios 71:62; Brolih 16, Zimič 13, M. Sebič 12, Ferme 9, Primorac 8, S. Sebič 6, Venezia 5, Držič 2; Gačeša 24, Morina 13, Grosuplje - Rogaška 68:77; Antonije-vič 16, Zagorac 15; Horvat 17, Miljkovič, Mijovič 14, Tomič 13, Koštomaj 11, Petrovič 8. Vrstni red: Maribor, Zlatorog 20, Helios 19, Rogaška 18, Elektra, Tajfun 17, Mercator 16, Slovan, Grosuplje 13, Hopsi 12.
2.	SL, 14. krog: Radenska Creativ - Terme Olimia 86:70; Horvat 19, Škornik 18; Spešič 25, Pungartnik 11, Maček 10, Memčič 9, Globovnik 8, Ta-
V	Beogradu dva boleča poraza Celjank
Košarkarice celjskega Athletea so konec tedna v Beogradu odigrale dve tekmi Jadranske lige, obe pa visoko izgubile. Sprva je Partizan slavil za 54 točk (94:40), zatem še Radivoj Korac za 49 (80:31).
Celjanke so tudi v srbski prestolnici nastopile oslabljene, kajti v domovini so ostale poškodovane Eva Lisec, Živa Macura in Zala Pučko, kapetanka Sanja Orozovic, ki je še vedno rahlo poškodovana, pa je na obeh tekmah obsedela na klopi. Težko je bilo pričakovati, da bodo varovanke trenerja Damirja Grgiča kos tako zahtevnima nasprotnikoma, ki se borita za sam vrh Jadranske lige. Partizan je sestavljen iz igralk, ki branijo tudi barve reprezentance Srbije. Proti črno-belim je Marica Gajic, ki se počasi, a vidno vrača v pravo formo, vpisala dvojni dvojček, ko je dosegla 12 točk, v statistiko pa dodala še 13 skokov.
V	zaostali tekmi 14. kroga, pa je Athlete proti Radivoju Ko-racu prikazal zelo slabo predstavo in doživel nepričakovano visok poraz. Celjanke so prvo četrtino dobile s 13:12, drugo pa izgubile z 10:21. V tretji ter v zadnji četrtini so uspele doseči le dve oziroma šest točk. Znova je največ točk dosegla Gajiceva (10). Zdaj Celjanke čaka tekma domačega prvenstva, ko v goste prihaja Grosuplje (jutri, 20.00).
MITJA KNEZ
cc
CINKARNA
bak 3, Gobec, Kolar 2. Vrstni red: Portorož 26, Šenčur 23, Radencka Creativ 22, Terme Olimia 21, Lastovka 20, Postojna 19, Elektro Gorenjska, Hrastnik, Koper, Črnomelj 18, Parklji 17, Litija 16, Branik 13.
3. SL - vzhod, 10. krog: Luxuris Celje - Primafoto 78:63; Kahvedžič 25, Germek 20, Jan, Ambrož 10, Bregar 6, Kočevar 5, Jug 2; Rigelnik 13, Špalir 11, Konjice - Komenda 78:63, Calcit - Vrani 91:90. Vrstni red: Krka B 20, Luxuris 19, Posavje 17, Bistrica 16, Konjice, Vrani 15, Calcit 14, Primafoto, Janče, Medvode 13, Nazarje 12, Komenda 10.
1. SL (ž), 12. krog: AJM - Konjice 50:67; Unverdorben 16, Drozg 7; K. Klančnik 18, Boži-čevič 11, N. Klančnik, Furman 9, Hatunšek 8, Zdovc 5, Brdnik 4, Pokorn 3. Vrstni red: Athlete 21, Triglav, Grosuplje 20, Ilirija, Ježica 17, AJM, Konjice 15, Domžale 14, Odeja 13.
Jadranska liga (ž), 16. krog: Partizan - Athlete Celje 94:40; Jovanovic 17, Butulija 14; Gajic 12, Bošnjak 10, Abramovič, Ga-brovšek 6, Petrovič, Potočnik, Kugonič 2, zaostala tekma 14. kroga: Radivoj Korac - Athlete Celje 80:31; Radic 22, Dordevic 11; Gajic 10, Abramovič 6, Ga-
brovšek, Potočnik 5, Petrovič 3, Bošnjak 2. Vrstni red: Partizan 28, Pecs 26, Radivoj Korac 25, Čelik, Vojvodina 22, Mladi Krajišnik 19, Voždovac, Vršac, Athlete 18, Sloboda 17.
MALI NOGOMET
2. SL, 14. krog: Fragmat -Veplas Velenje 4:3 (1:0); Ljo-ljič (34), Linič (38), Korošec (39). Vrstni red: Velenje 31, Brezje, Stripy 24, Kebelj 22, Ajdovščina 20, Sevnica 18, Velike Lašče, Fragmat 15, Irbis 13, Tomaž 11, Benedikt 4.
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: Zelene doline Žalec - Krim Mercator 22:34 (13:12). Vrstni red: Krim Mercator 22, Zagorje 20, Žalec 16, Krka 14, Velenje, Piran 11, Ptuj 9, Ajdovščina 8, Celje 7, Naklo Tržič, Logatec 4. (MiK)
St. 4 - 15. januar 2013
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 16. 1. KOŠARKA
1. SL (ž), 13. krog, Celje: Athlete - Grosuplje (20).
Pokal KZS (ž), četrtfina-le, povratna tekma: Konjice - Odeja (16.30)
mM
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
»Pod katero goro v Ka-mniško-Savinjskih Alpah se nahaja eden od slovenskih ledenikov,« je bilo le eno izmed vprašanj, na katerega so morali mladi planinci odgovoriti na 24. državnem tekmovanju Mladi in gore, ki ga je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije letos organizirala Osnovna šola Vransko-Tabor, od koder prihajajo lanski državni prvaki. Glede na to, da so tokrat z vso konkurenco pometli štirje braslovški osnovnošolci, združeni v skupino Nepredvidljivi, ostaja organizacija državnega tekmovanja Mladina in gore v Spodnji Savinjski dolini.
V soboto so se v Osnovni šoli Vransko-Tabor zbrali
najboljši slovenski osnovnošolski planinci, ki so na regijskih tekmovanjih pokazali zavidljivo raven gorniškega znanja in se tako uvrstili na državno tekmovanje. Letos se je v znanju gorništva v Osnovni šoli Vransko-Tabor tako pomerilo 25 štiričlanskih skupin mladih planincev iz vse Slovenije. V dopoldanskem delu tekmovanja so po učilnicah najprej pisali teste, pri katerih so morali pokazati znanje, ki so ga med šolskim letom pridobivali na planinskih pohodih in v planinskih krožkih ter s študijem predpisane literature. Na preizkusu znanja, ki ga vsako leto pripravi posebna komisija v okviru Planinske zveze Slovenije, je kot uvod opisan gorniški dogodek, iz katerega
nato sledijo konkretna vprašanja. Mentorji so razpravljali o novostih planinske šole, organizatorji tekmovanja pa so predstavili analizo rezultatov, doseženih na področnih tekmovanjih, na katerih so se najbolje odrezali osnovnošolci z Gorenjske.
Osrednja tema gorska reševalna služba
Ker je bilo letošnje državno tekmovanje Mladina in gore v znamenju 100-letnice organiziranega gorskega reševanja na Slovenskem, so prevladovala vprašanja na temo gorske reševalne službe. Med obema tekmovalnima deloma so si mladi planinci ogledali igrano-reportažni film Klic z gora, v katerem
V finalni del tekmovanja se je uvrstilo devet ekip, ki so se nato pred občinstvom pomerile v kvizu. Braslovčani so drugi z leve.
Braslovčani najboljši mladi planinci
Na 24. državnem tekmovanju Mladina in gore na Vranskem slavili braslovški Nepredvidljivi
Finalni del tekmovanja sta si ogledala tudi letošnja skrita gosta, Marija in Andrej Štremfelj, ki sta leta 1990 kot prva zakonca skupaj osvojila Mount Everest. Hkrati je bila Marija tudi prva Slovenka in trinajsta Zemljanka, ki je osvojila vrh najvišje gore na svetu.
Zmagovalno ekipo sestavljajo štirje braslovški osnovnošolci: sedmošolec Lucijan Semprimožnik, šestošolec Miha Kragl, sedmošolec Klemen Jernejc in osmošolka Valentina Drešček.
je prikazano reševanje ponesrečencev. Sicer pa so morali slovenski osnovnošolci obilo znanja pokazati tudi na drugih tematskih področjih, kot so prva pomoč, zgodovina gorništva, vreme, planinska oprema in nenazadnje tudi vozli. V popoldanski finale se je uvrstilo devet ekip, ki so se nato pred občinstvom v obliki kviza pomerile v različnih preizkušnjah. Na vprašanja so odgovarjali vsi hkrati, tako da so na list papirja napisali odgovor in ga nato prebrali. Svoje teoretično zanje so morali podkrepiti tudi s praktičnim, prikazati so morali najrazličnejše naloge, povezane s planinarjenjem. Največ znanja s področja gorništva in iznajdljivosti v gorah so pokazali Braslovčani, ki so tako svoji osnovni šoli priborili organizacijo tekmovanja prihodnje leto.
Pretežki le načini plezanja
Kljub temu, da je raven zahtevanega znanja na tekmovanju visok, se braslov-škim osnovnošolcem vprašanja niso zdela preveč težka. Še največ preglavic so jim povzročile tehnike plezanja, ki jih je zahtevalo eno vprašanje. Delo so si olajšali tako, da je bil vsak član skupine zadolžen za drugo tematsko področje, ki ga je moral na-študirati v predpisani literaturi. Klemen Jernejc je tako predelal poglavja z osebno in s tehnično planinsko opremo ter poleg gibanja v gorah še nevarnosti, ki pretijo na planince. Najmlajši član ekipe Miha Kragl se je še posebej
V finalu so morali osnovnošolci prikazati tudi praktično znanje. V eni nalogi so morali demonstrirati pravilno držanje cepina med hojo. V skupini Nepredvidljivi se je z nalogo soočil Lucijan Semprimožnik.
posvetil prehrani v gorah in zgodovini planinstva. Lu-cijan Semprimožnik je bil zadolžen za vreme in edina članica skupine Valentina Drešček za vprašanja na temo gorske reševalne službe in prve pomoči.
Najljubši razgled in druženje
V časih, ko vedno več mladih svoj prosti čas najraje preživlja pred računalniki, je še toliko bolj pomembno, da osnovne šole in Planinska zveza Slovenije spodbujajo planinarjenje med mladimi, ki tako ob zabavi, ki je na planinskih pohodih in taborih ni malo, poskrbijo še za zdrav način življenja. Prav nič nenavadnega ni, da so vsi člani zmagovalne ekipe več kot navdušeni nad gorami. Valentino Drešček gore privlačijo predvsem zaradi lepega razgleda, Mihu Kra-
glu je všeč, da lahko v gorah sprosti energijo in na vrhu zakriči na ves glas, Lucijanu Semprimožniku in Klemnu Jernejcu pa je najljubše druženje. Tako kot so se morali letos z organizacijo največjega osnovnošolskega planinskega tekmovanja spopasti v Osnovni šoli Vransko-Tabor pod vodstvom mentorice planinskega krožka Zlatke Bukovec, ki ni bdela le nad organizacijo tekmovanja, temveč tudi nad pripravo publikacije, bodo gostitelji najboljših mladih planincev drugo soboto v januarju naslednje leto Bra-slovčani z mentorico Ireno Kumer na čelu, ki je tudi ena najzaslužnejših, da so njeni učenci naziv najboljših mladih planincev že drugič prinesli v Braslovče, kjer so državno prvenstvo organizirali že leta 2000.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
NOVI TEDNIK	ZBIRATELJSTVO	15
Krajcar - nesojena prva poštna znamka
Avstrijska pošta ni prisluhnila Slovencu Lovru Koširju, zato ima primat prve poštne znamke na svetu angleški peni - Oživljanje filatelističnih krožkov v šolah
Kar malo nostalgičen postane človek ob pogledu na lično urejene albume znamk, saj se spomni na otroška leta, ko smo po malem vsi nekaj zbirali. Če s(m)o deklice takrat v svoje zbirke uvrščale roko na srce nič kaj lepe in izvirne papirnate prtičke ali ovitke bonbonov, so fantje praviloma izmenjavali značke ali poštne znamke. In kot so povedali naši sogovorniki, ki so prav vsi po vrsti svojo ljubezen do znamk za nekaj desetletij zaradi obilice drugega dela opustili, je po svoje tak razvoj kar logičen. Zato tudi zdaj, ko so časi povsem drugačni, z obujanjem filatelističnih krožkov v šolah skušajo svoje znanje o znamkah in ljubezen do njih prenesti prav na najmlajše.
V žalskem filatelističnem društvu so prve krožke v šolah oživili že pred več kot desetletjem, zdaj jim s takšnimi prizadevanji sledijo tudi v celjskem društvu. V nekaterih celjskih osnovnih šolah krožki že delujejo, v društvu pa so si zastavili nalogo, da v prihodnjem šolskem letu zaživijo prav v vseh, če bo dovolj zanimanja, pa bi mentorji iz društev radi delali tudi z dijaki.
Šolarji se zaenkrat dobro odzivajo - a kot pravijo naši sogovorniki, je princip dela v krožkih vendarle nekoliko drugačen. Še vedno seveda najprej začnejo zbirati znamke, a ko jih enkrat krožkarji prinesejo v šolo, šele sledi pravo delo. Sedejo k mizi, pregledajo zbran material in sprejmejo odločitev, kakšno zgodbo bodo vrstnikom skozi zbrane znamke na razstavi skušali povedati, pripovedujejo Toni Četina, ki vodi
krožek v žalski osnovni šoli, ter Srečko Meh (II. OŠ Celje) in Tone Petek (OŠ Frana Kranjca).
Namesto krajcarja je uspel peni
Uradno so poštne znamke vrednotnice, opredeljene z nazivno vrednostjo, velikostjo, materialom, s tiskom, z barvo, besedilom in načinom ločevanja. Uporabljajo se za označevanje plačila poštnih storitev - a da smo do njih prišli, je trajalo kar nekaj časa. Tako o prvih poštnih znamkah lahko govorimo že sredi 17. stoletja, ko so leta 1653 v Parizu uvedli posebno mestno pošto in so pošiljatelji na pošiljke, ki so jih oddajali v pisemske nabiralnike, lepili posebne lističe, s katerimi so dokazali, da so prenos svoje pošiljke plačali.
Tak sistem označevanja plačane poštnine se takrat ni obdržal, je pa do množične uporabe poštnih znamk prišlo maja 1840 v Veliki Britaniji. Kraljeva pošta je takrat izdala znamke za en peni s podobo kraljice. Znamka je bila v črni barvi, zato je danes znana po imenu črni peni. Ker so uporabniki poštnih storitev tak način označevanja dobro sprejeli, so kmalu začeli znamke uporabljati tudi v drugih državah. In na območju Slovenije, ki je bila takrat del avstrijskega cesarstva, so znamke začeli uporabljati 1. junija 1850. »Lahko pa bi jih že 15 let prej, če bi Avstrijci prisluhnili Slovencu Lovru Koširju, ki je prav tako predlagal uvedbo posebnih lističev, s katerimi bi na pošiljkah označevali plačano poštnino,« razočarano pojasnjuje Tone Petek, ki ga ne potolaži niti to, da so se Avstrijci skušali Košir-
ju kasneje oddolžiti tako, da so leta 1879 izdali spominsko znamko z njegovo podobo.
Od Verigarjev do Urške Žolnir
Slovenci smo svoje prve znamke dobili januarja 1919. Znameniti Verigarji, ki so jih natisnili po nalogu Poštnega in telegrafskega ravnateljstva v Ljubljani in za katere je pripravil osnutke Ivan Vavpotič, so med zbiratelji zelo cenjeni. Morda prav zaradi tega, ker so bili zaradi varčevanja tiskani na različne načine, z različno zobčanim robom in tudi v različnih velikostih. Prva znamka Republike Slovenije je izšla dan po razglasitvi samostojnosti, 26. junija 1991, odtlej pa je Pošta Slovenije izdala že okrog tisoč različnih poštnih znamk, ki prikazujejo našo naravno in kulturno dediščino, pomembne domače in svetovne športne dogodke, umetnost in umetnike ... Ob osvojitvi zlate medalje na olimpijskih igrah v Londonu je »svojo« znamko lani dobila tudi judoistka Urška Žolnir. In kot pravi Tone Petek, jo bo morda prav to spodbudilo, da se bo nekoč spet vrnila med filateliste, saj ima Urška doma še vedno skrbno shranjena dva albuma znamk, ki jih je zbirala v otroštvu.
Zmazek na
dragocenem
papirju
Med tiste zbiratelje, ki so na znamke vselej gledali kot na celoto skupaj s kuverto oziroma razglednico ali dopisnico, sodi Veni Fernat. S tem, ko znamko odlepiš ali odstrižeš, jo iztrgaš iz zgodbe. Zato je sčasoma ob znamkah začel zbirati celotne pisemske pošiljke, vezane seveda na svoje rodno Celje ter Savinjsko do-
I. GIMNAZIJA ,_ V CELJU __
(ŠT
200 LET
M. I1-1WS »Mi 11- WOB
lino oziroma Žalec, kjer zdaj živi. Kot pravi, se je iz začetnega proučevanja poštnih žigov - mimogrede Žalec ga je imel izpisanega v slovenskem jeziku že leta 1886, v tistem času bolj nemško Celje pa je poštni žig v slovenščini dobilo
šele leta 1919 - to zanimanje razširilo in zdaj ima doma že bogato zbirko dokumentov, ki jo želi nekoč predstaviti javnosti. Ali bo zgodba doline zelenega zlata izšla v knjižni obliki ali bo ljudem predstavljena na razstavi, zaenkrat še ne ve. A obe možnosti sta mu blizu; druga zato, ker je leta 2006 s svojo zbirko Pivo na svetovnem filatelističnem tekmovanju v Združenih državah Amerike osvojil prvo slovensko zlato medaljo, prva pa zato, ker je po osnovni izobrazbi grafik.
In morda tudi zato gleda na današnjo uporabo znamk v Sloveniji z veliko bolj kritičnim očesom kot drugi ljudje. V poštnem prometu, zlasti
ko gre za poslovno pošto, so namreč kuverte z nalepljenimi znamkami prava redkost. »Sam še nisem oddal pisma, ki ne bi imelo nalepljene znamke,« pravi in dodaja, da ga prav zaboli, ko dobi v roke pisemsko ovojnico, po možnosti s kakšnim vabilom, natisnjenim na dragocen papir, a »zapacano« z žigom, da je poštnina plačana. Takšne bližnjice so namreč posebnost Slovenije, saj v svetu še vedno velja, da so znamke skupaj z ročno izpisanim naslovom del poslovne in osebne kulture ljudi in na nek način tudi prvi dokaz spoštovanja, ki ga pošiljatelj namenja naslovniku.
IVANA STAMEJČIČ
V Filatelističnem društvu Žalec vsako leto izdajo kakšno znamko, ki skupaj s filatelistično kuverto ohranja spomin na pomemben dogodek. Ena takšnih priložnosti je zagotovo bila 200-letnica celjske gimnazije, zadnja pa izgradnja nove osnovne šole v Grižah v začetku tega šolskega leta.
Od Celja do Žalca ...
... ali kako s pomočjo filatelije odkrivati delčke naše skupne zgodovine na način Venija Feranta.
Dopisnica je bila poslana 18. maja 1904 iz Celja v Vrbje pri Žalcu. Zanimivo pri žigih je, da je bil v Celju še vedno v veljavi žig s samo nemškim nazivom kraja, medtem ko je bil dvojezičen žalski žig v uporabi vsaj že od leta 1886. Iz tega podatka lahko ugotavljamo, kakšno večino je imel kakšen slovenski kraj (nemško ali slovensko). Pa še nekaj je zanimivo: žiga odhodnega in dohodnega kraja sta dokazovala, kdaj je bila pošiljka sprejeta in kdaj izročena. Kaj pa danes?
/T
-p-isr
'i^J.I-l
w t,
T
/ z?/ M Z/vv
^iA -f -

'c/'&j Art
2
Besedilo na zadnji strani dopisnice:
»Cenjeni gospod!
Po dogovoru sem naročil zidarja za štedilnik isti pride prihodnji pondelek 23. tm blagovolite skrbeti da bode vse pripravljeno da ne bode prišel zastonj pošljite kmalu voznika.«
Ob tem ima Veni Ferant v svoji zbirki še osnovne podatke tako o pošiljatelju kot tudi o naslovniku. Tako izvemo, da je bil Ivan Rebek (1863-1934) rojen na Goričici. Zgodaj je odšel v svet - v Gradec, Ljubljano in Celje. Bil je organizator obrtništva, kulturni in politični delavec. Leta 1893 je v dunajskem parlamentu dosegel spremembo obrtnega zakona. V Ljubljani in pozneje v Celju je odprl ključavničarsko delavnico, pozneje prvo jugoslovansko podjetje za izdelovanje tehtnic (danes poznano kot Libela). V boju z nemškimi trgovci in obrtniki je pospeševal slovensko obrt. Zadruge, ki so bile dotlej podrejene Gradcu, je leta 1913 osamosvojil.
Franc Nidorfer je bil znani veleposestnik iz Vrbja pri Žalcu. Ker ni imel naslednikov, je med prvo svetovno vojno svoje veliko posestvo podaril redu usmiljenih bratov. Ti so med vojnama v prizidku k stari hiši imeli hiralnico. Med in po drugi svetovni vojni je v hiši bivalo vojaštvo: sprva nemški častniki, nato partizanski oddelki. Po letu 1945 je bilo celotno posestvo podržavljeno.
16
ZA ZDRAVJE
NOVI TEDNIK
V boju proti mrzlim nogam
Najlažje si lahko pomagamo sami
V hladnih mesecih leta le malokoga kdaj ne zazebe v noge. Temu se izognemo s toplo obutvijo in z redno telesno aktivnostjo. Večja težava pa je, če nas v noge zebe tudi poleti. Mrzle noge so lahko namreč pokazatelj nekaterih resnejših obolenj.
Po raziskavah nemških znanstvenikov sodeč, se s težavo mrzlih nog najpogosteje srečujejo ženske med 25. in 30. letom. A kot na podlagi izkušenj pravi far-macevtka Celjskih lekarn Andreja Kodrič, pomoč v lekarnah v Sloveniji najpogosteje iščejo starejši ljudje, pri čemer dodaja, da mrzle noge ne pestijo le žensk, temveč tudi številne moške.
Slaba prekrvavitev
Vzrokov za mrzle noge je več, najpogosteje pa so posledica arteriosklerotičnih
od več težav, lahko odražajo kakšno resnejšo bolezen, kot sta na primer povišan krvni tlak ali povišana koncentracija holesterola v krvi. V tem primeru Kodričeva svetuje obisk zdravnika. Če smo zdravi, a so naše noge mrzle, pa si lahko zelo učinkovito pomagamo sami.
Topla obutev,
pl
telovadba in masaža
Farmacevtka poudarja, da je najpomembnejša primerna obutev, ki mora biti predvsem topla in iz naravnih materialov. Tudi nogavice naj bodo koži prijazne, iz bombaža ali volne, ki zadržujeta toploto v telesu. Ženske naj se izogibajo visokih pet, prav tako ni priporočljivo sedeti s prekrižanimi nogami. Noge zelo dobro segrejemo tudi s telovadbo, ki je tudi dobra preventiva, ki poskrbi, da
Če ste med bolj »zmrzljivimi«, tudi v stanovanju poskrbite za toplo obutev. Stopala kljub temu razgibavajte, občasno pa jih lahko prislonite tudi k toplemu radiatorju. (Foto: SHERPA)
Mrzle noge so pogoste pri ljudeh, ki se na stres odzovejo z zožitvijo perifernega ožilja, zaradi česar so noge slabše pre-krvavljene. Tako je pomembno obvladovanje stresa, kar med drugim dosežemo z različnimi sprostitvenimi tehnikami in rednim gibanjem.
sprememb v stenah ožilja nog in motenj v regulaciji žilnega tonusa oziroma napetosti. Pri obeh motnjah se zmanjša preskrba stopal s krvjo, kot pravi Kodričeva, pa so lahko mrzle noge tudi posledica preobčutljivosti na nikotin in kofein. Kadar se mrzle noge pojavljajo kot ena
nas v noge sploh ne začne zebsti. Med sedenjem je dobro gibati s prsi in stopali ter vsake toliko vstati in se malce razgibati. Priporočljiva je tudi masaža stopal z eteričnimi olji, ki spodbudi prekrvavitev, ali pa si, kot pravi Kodričeva, med sedenjem in gledanjem televizije
pod podplat na primer damo teniško žogico in jo valjamo. »To je preprosta in zastonj masaža, s katero pospešimo krvni obtok, hkrati pa raz-gibavamo stopala,« razlaga. Prekrvavitev v nogah izboljšajo tudi kopeli, predvsem knajpanje, torej izmenjevanje tople in hladne vode.
Čaj iz ginkovih listov
Če našteti ukrepi ne pomagajo, lahko preizkusite še pre-hranska dopolnila naravnega izvora, med katerimi Kodričeva izpostavlja matični mleček in zdravilni rastlini ginseng in ginko. »Za ginseng in matični mleček sicer ni kliničnih dokazov, da resnično učinkujeta, a tradicionalna raba kaže, da je tako, medtem ko je ginko ena redkih naravnih snovi, za katero je klinično dokazano, da poveča kroženje krvi in tako preprečuje težave z mrzlimi nogami,« poudarja farmacevtka. Naj-
Ste vedeli?
Ozeblina in omrzlina predstavljata različni poškodbi.
Ozebline so kronične poškodbe, ki nastanejo pri temperaturah nad lediščem, najpogostejše pa so pri ljudeh s slabšo prekrvavitvijo, a tudi pri kadilcih. Hujše od ozeblin so omrzline, ki nastanejo zaradi mraza pod lediščem, poleg kože pa lahko prizadenejo tudi globlja tkiva. Omrzline zahtevajo zdravstveno oskrbo, zanemarjati pa ne gre niti ozeblin, saj lahko vodijo do omrzlin.
pogostejši je ginkov čaj, je pa ginko mogoče dobiti tudi v obliki kapsul z izvlečkom te rastline. Skrajni ukrep je sicer obisk zdravnika, ki lah-
ko, če ugotovi, da so za mrzle noge krive motnje krvnega obtoka, predpiše zdravila na recept v obliki perifernih vazodilatatorjev.
Nizke temperature in veter neprijazni za človeka
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Ne le mrzle noge, mraz prinaša tudi številne druge nevšečnosti, zato se je treba pred njim dobro zavarovati. Čeprav vremenoslovci za prihodnje dni ne napovedujejo izredno nizkih temperatur, tovrstna opozorila pozimi niso odveč.
Kot poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS, nizke temperature pogosteje prizadenejo otroke do četrtega leta, osebe, starejše od 75 let, kronične bolnike, ljudi z duševnimi motnjami, delavce, ki opravljajo delo na prostem, ter osebe, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah. Mraz je lahko nevaren tudi za podhranjene ljudi, za tiste, ki se srečujejo s pretiranim telesnim naporom, in tudi za ljudi pod vplivom alkohola ali drugih snovi s psihičnimi učinki, zaradi katerih posameznik ne občuti mraza.
Podhladitev in omrzline
Dolgotrajna izpostavljenost izredno nizkim temperaturam lahko ob neprimernih oblačilih povzroči podhladitev telesa, pri čemer telo izgublja telesno toploto hitreje, kot jo je sposobno proizvajati. Telesna temperatura se takrat spusti pod 35 stopinj Celzija. Najpogostejši znaki podhladitve so drhtenje, otežen govor, zaspanost, izčrpanost, zmedenost, otrdelost mišic, tudi težave z vidom. Poleg podhladitve lahko mraz povzroči tudi omrzline, poškodbe določenega dela telesa zaradi zmrznjenja. Najbolj izpostavljeni so nos, uhlji, brada ter prsti na rokah in nogah. Strokovnjaki omrzline delijo v štiri stopnje. V prvi koža pobledi in morda pomodri, a ob segretju ponovno pri-
dobi barvo, tudi bolečine popustijo. Druga stopnja omrzlin pomeni nastanek mehurjev z bistro tekočino in močno bolečino, medtem ko v tretji stopnji bolečina izginja in se pojavi popolna neobčutljivost prizadetega dela telesa. Koža posivi in pojavijo se mehurji, v katerih je krvava tekočina. V najhujši, četrti stopnji, pa siva koža barve napoveduje propad tkiva, ki navadno zahteva amputacijo.
Pomembna preventiva
Strokovnjaki inštituta za varovanje zdravja ob izredno nizkih temperaturah, ko se živo srebro spusti precej pod ničlo, svetujejo zadrževanje v toplih prostorih, še posebej, če mraz spremlja še veter. Zadrževanje zunaj naj bo omejeno na kratek čas, pri čemer se je seveda
treba toplo, predvsem večplastno obleči. Ne pozabite na kapo, šal in rokavice, vrhnje oblačilo naj ne prepušča vetra. Ob zaznavanju mra-zenja je dobro čim hitreje poiskati topel prostor in se ogreti. Kronični bolniki naj se v mrzlih dneh izogibajo hujšim telesnim naporom, tudi kidanju snega. Prostori, kjer spijo dojenčki, naj bodo dobro ogreti, prav tako naj s kurjavo ne varčujejo starejši ljudje. Izogibajte se pitju alkohola, če so ceste in poti zaledenele, pa tudi pri hoji ni odveč posebna previdnost.
Nasvet
HUJSANJE
8—12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
^^	Dr. Pirrwtdjj.o, f
Do higiene zob in ust s primerno zobno ščetko
Za zdrave zobe ni pomembno le redno ščetkanje, bistveno je tudi, kakšna je naša zobna ščetka. Kakovostna zobna ščetka mora imeti čvrste ščetine, a ne pregrobih, ki bi poškodovale dlesni ali povzročile parodontozo. Prav tako je pomembno, da obrabljeno zobno ščetko zamenjamo, saj oblog ne odstranjuje več tako, kot bi morala. Zobozdravniki menjavo zobno ščetke svetujejo vsake tri mesece in tudi po vsakem prehladu ali drugi bolezni, saj na njej ostanejo virusi in bakterije. Zobno ščetko po vsaki uporabi dobro operite, nanjo pa ne natikajte kapice, saj se pod njo hitro razmnožujejo bakterije. Različne ščetke naj se tudi ne dotikajo med seboj, saj se tudi na ta način prenašajo bakterije, da ščetke ne delite z drugimi ljudmi, pa verjetno ni treba posebej poudarjati.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Manj birokracije med policijo in tožilstvom
Več časa za preiskovanja na račun papirjev
V državnem zboru čaka na obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. Novela zakona naj bi prispevala k učinkovitejšemu sodelovanju med policijo in državnim tožilstvom. Z novimi predpisi naj bi odpravili podvajanje nekaterih opravil pri obravnavanju določenih kaznivih dejanj že v predkazenskem postopku. Na ta način bosta lahko tako policija in državno tožilstvo več časa namenila preiskovanju težjih, bolj nevarnih oblik kaznivih dejanj, navajajo na policiji. Poleg tega je predlog zakona namenjen tudi povečanju možnosti za izkoriščanje nove informacijske tehnologije.
Glavni cilj novele je pred- dovanec ovadbo vložil na po-
vsem administrativna razbremenitev policije. Poenostavljeno bo na primer posredovanje ovadbe državnemu tožilstvu, če bo oško-
liciji. Olajšano pa naj bi bilo tudi pridobivanje potrdila preko diplomatsko-konzular-nih predstavništev o tem, da oseba ni v kazenskem postop-
ku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Novela ukinja tudi posebno potrdilo o zasegu predmetov, ki ga policija poleg zapisnika z identično vsebino zdaj izdaja osebam, pri katerih v okviru posameznih preiskovalnih dejanj zaseže predmete. Med stroške kazenskega postopka naj bi se uvrstili tudi stroški zasega, odvzema, hrambe, prodaje in uničenja zaseženih oziroma odvzetih predmetov, ki nastanejo v postopku. Med pomembnejšimi vsebinskimi novostmi, ki prispevajo
k večji ekonomičnosti, je tudi rešitev, po kateri naj bi oškodovanec sam kril stroške kazenskega postopka, ki se je začel na njegov predlog, če je po začetku glavne obravnave umaknil predlog, posledica česar je bila ustavitev postopka ali zavrnilna sodba. S predlogom se določa tudi posebno hitro obravnavanje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kot je to na primer v zadevah, kjer je osumljeni v priporu in se zadeva rešuje prednostno.
SŠol
Največ zdrsov s ceste
Na Celjskem je od nedelje do včeraj zapadlo več kot 20 centimetrov snega, največ na območju Podplata in Lesičnega. Sneženje, ki se je od sobote neprekinjeno nadaljevalo še v ponedeljkovo jutro in dopoldne, je povzročilo nemalo težav na cestah. Predvsem na avtocesti je vladal kaos, zato so tudi na našem območju na nekaterih odsekih že v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah začeli izločati tovorna vozila.
Snežne razmere so bile število prometnih nesreč, posredni vzrok tudi za večje ki so se končale največkrat
predvsem z zdrsi in zvito pločevino. Na cesti Vele-nje-Arja vas je v noči na ponedeljek voznik z osebnim vozilom zapeljal s ceste v potok in se pri tem poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, pri reševanju pa so pomagali celjski poklicni gasilci. Enako se je zgodilo
O sojenju Tovšakovi ne duha ne sluha
Zaenkrat še ni razpisanega začetka sodne obravnave
Novembra smo poročali, da bi morali na celjskem okrožnem sodišču že oktobra začeti soditi Hildi To-však, ki je z Branko Gabrijel obtožena neupravičene porabe denarja iz Vegradove blagajne vzajemne pomoči. Za poslovanje družbe sta porabili več kot 400 tisoč evrov, polovice zneska pa v blagajno nista nikoli vrnili.
Do konca lanskega leta sojenja ni bilo, ker je Tovša-kova sodišču poslala obvestilo o svojih zdravstvenih težavah. Zdravstveno opra-
vičilo je bilo dano za dobo treh mesecev, kar je pomenilo, da sodišče do konca lanskega leta ni moglo razpisati obravnav. Zato smo na celjsko sodišče spet poslali novinarsko vprašanje, ali je zdaj, ko zdravniško spričevalo Tovšakove ne velja več in se je verjetno sposobna udeležiti sojenj, že znano, kdaj se bo sojenje začelo. Kot so nam sporočili, datum nove glavne obravnave še vedno ni znan. Od predobravnavnega naroka, na katerem Tovšakova krivde ni priznala, je tako že minilo že skoraj pol leta.
včeraj zjutraj tudi na avtocesti Ljubljana-Maribor pred izvozom Arja vas. Zjutraj je vozilo s ceste zdrsnilo tudi v Konjiški vasi v občini Slovenske Konjice. Poškodoval se ni nihče. Istočasno pa je voznica avtomobila na avtocesti Žalec-Ljubljana pred izvozom Šempeter trčila v varovalno ograjo in se pri tem lažje poškodovala.
SŠol
Foto: SHERPA
Pri zimski dežurni službi Voca pravijo, da so ob zadnjem sneženju začeli posipavati ceste že v nedeljo zjutraj, nato še enkrat istega dne popoldne. Plužiti so začeli, ko se je sneg začel oprijemati cestišča.
Predrzneži ukradli denar
V	Vetrniku na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah se je konec preteklega tedna zgodila drzna tatvina. Štirje neznani moški so se pripeljali do ene od stanovanjskih hiš, trije so s pogovorom in ponujanjem posode zamotili lastnic, eden pa je medtem vstopil v hišo in ukradel 600 evrov. Četverica se je odpeljala z večjim črnim osebnim avtomobilom z ljubljansko registrsko oznako.
Del policistov stavka
Policisti in zaposleni v policiji, ki so člani Policijskega sindikata Slovenije, od petka stavkajo. Možnost stavke je policijski sindikat nakazal že v začetku preteklega tedna, ko so sporočili, da je Zakon o izvajanju proračuna prepovedal izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega v policiji.
To so v sindikatu dojeli kot nedopusten poseg v stavkovni sporazum, podpisan lani med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije ter slovensko vlado. Z ministrstva za notranje zadeve so nato poslali izjavo za javnost, češ da so se uskladili, da se bo izplačevanje delovne uspešnosti v policiji nadaljevalo, kar pomeni, da sporazuma ne bodo kršili. Vendar v sindikatu opozarjajo na prerazporejanje sredstev, kar pomeni, da bodo v policiji morali spet varčevati drugje, da bodo povečan obseg dela izplačali. Policisti stavkajo na način, da državljani stavke ne občutijo, so pa pri izreku glob nekoliko »bolj mili«. V času stavke naj bi ponekod nadrejeni že pritiskali na stavkajoče. Se je pa za stavko odločil le policijski sindikat, ne pa tudi Sindikat policistov Slovenije, katerega člani delo opravljajo normalno.
Pešec umrl v bolnišnici
V	petek ob 18. uri se je v naselju Šmartno ob Paki pri Velenju zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 22-letni voznik osebnega avtomobila je vozil v smeri proti Rečici ob Paki, ko je z njegove leve strani pritekel 73-letni pešec in prečkal cestišče na prehodu za pešce. Pešca je po trčenju odbilo, nakar je obležal na nasprotnem voznem pasu. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. To je druga letošnja smrtna žrtev v prometu na Celjskem.
Odpeljali 40 ton!
Kriminalisti preiskujejo tatvino mangan-kromove zlitine iz kamnoloma v Zidanem Mostu. Gre za snov, ki jo uporabljajo v mlinih za drobljenje apnenca. Neznani storilci so jo v daljšem časovnem obdobju iz kamnoloma ukradli kar okoli 40 ton. S tem so povzročili za 70 tisoč evrov škode.
Potrdili sodbo za tragedijo v Prožinski vasi
Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo Martinu Ojsteršku, ki je novembra leta 2008 v Prožinski vasi z avtomobilom do smrti zbil 17-letnega kolesarja.
Okrožna sodnica Cvetka Posilovič ga je decembra predlani obsodila na enoletno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Kazen je bila dokaj mila v primerjavi z ostalimi primeri
sojenj za prometne nesreče, saj je šlo za eno odmevnej-ših tragedij, ker je Ojsteršek odpeljal s kraja nesreče. Na sodišču se je zagovarjal, da ni vedel, da je nesrečo sploh povzročil.
Tožilstvo, ki se je na sodbo okrožnega sodišča pritožilo, je zahtevalo zaporno kazen in ne le pogojno. Ob tem so tožilci skušali doseči tudi, da bi Ojsterška s šest-
mesečnim zaporom kaznovali tudi, ker se je odpeljal s kraja nesreče, mladoletnemu kolesarju pa ni nudil prve pomoči - tako kot policisti mu tudi oni niso verjeli, da ni vedel, da je povzročil nesrečo.
Višji sodniki pritožbi niso sledili, ampak potrdili prvotno kazen, so pa obsojenemu podaljšali čas, ko ne bo smel pridobiti novo
vozniško dovoljenje. Medtem ko so mu na okrožnem sodišču izrekli dve leti prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja, so mu višji sodniki to podaljšali na pet let. Sojenje je bilo predlani zanimivo tudi zato, ker se je izkazalo, da je Ojsteršek vozil kljub hudi poškodbi očesa, saj je zelo slabo videl, v vozniškem dovoljenju pa mu je celo pisalo,
da ne bi smel voziti hitreje kot 50 km na uro. V času nesreče je to hitrost prekoračil za okoli 30 kilometrov na uro. Še več, medicinska izvedenka je celo dejala, da je Ojsteršek že štiri leta pred nesrečo imel zelo slab vid. Vendar so mu vseeno podaljšali vozniško dovoljenje. Na vprašanje, ali je to v skladu s pravilnikom, pa je dejala, da ne. Naj
spomnimo, da so Ojsterška izsledili šele dan po nesreči. Kljub temu, da je naslednji dan, ko je opazil nekaj poškodb na vozilu in na radiu slišal, da vsa celjska policija na terenu išče povzročitelja smrtne nesreče, domneval, da je on povzročitelj, se na policijo ni oglasil sam. Policisti so ga prijeli na podlagi klicev občanov.
SŠol
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Prvo srečanje rodbine
Jure Pinter iz Arclina se je odločil, da razišče korenine svoje družine in naredi družinsko drevo rodbine Vrisk, katere sorodnik je tudi sam. Zanimivo raziskovanje in spoznavanje sorodnikov po vsej Sloveniji je tako bilo povod za organizacijo prvega srečanja številne rodbine.
Srečanja na igrišču v Voj-niku se je udeležilo okrog 170 sorodnikov, še prej pa so se zbrani udeležili maše v cerkvi svetega Jerneja v Vojniku. Bogat kulturni program so popestrili tudi
številni sorodniki, pihalna godba in Kvintet Boruts Oberkreiner iz Avstrije pod vodstvom Boruta Pinterja in trio Vrč. V družinskem drevesu Vriskovih je sicer 13 rodbin, v njem pa je mo-
goče našteti skupno kar 320 sorodnikov, ki prihajajo tudi iz drugih držav: Avstralije, Brazilije, Amerike, Dubaja, s Hrvaške in iz Avstrije.
VP
Foto: EDI FIDLER
Dobra soseda
Na predvečer praznika so v Podkraju pri Velenju prepevali sv. Trije kralji.
Trije kralji prepevali
V krajevni skupnosti Pod-kraj pri Velenju so obudili že marsikatero tradicijo in to velja tudi za prepevanje svetih Treh kraljev.
Kot že nekaj let doslej so tudi letos obiskali domove. Tam, kjer se je pokazala
velika zvezda, se je kmalu oglasila pesem. Nato so na podboj vrat napisali letnico 2013 in začetnice imen svetih Treh kraljev: G., M. in B. Domačinom so voščili vse lepo v novem letu in jim izročili stenski koledar.
Aktivni invalidi Rimskih Toplic
Društvo invalidov iz Rimskih Toplic je organiziralo predavanje na temo novosti v cestno-prometnih predpisih. Predavanje je bilo v sodelovanju z AMD Laško, predaval pa je vodja njihove avto šole Andrej Titan.
Pri organizaciji predavanj so sodelovali tudi člani Društva upokojencev Rimske Toplice. Na predavanju je bilo več kot 30 krajanov Rimskih Toplic. Predavatelj se je usmeril zlasti na starejšo populacijo voznikov ter jih seznanil predvsem s poglavji prometne varnosti v krožiščih in na avtocestah.
V krogu svojih domačih, prijateljev, znancev in sosedov je 80. rojstni dan praznovala dobra soseda Fanika Mavrič s Polul.
Rodila se je v v Levcu kot Fanika Lesjak. Ko je začela
hoditi v službo, je spoznala svojo ljubezen, Marka Mavriča. Z veliko trpljenja in ljubezni sta si zgradila lep dom na Polulah. V zakonu sta se jima rodila sin Roman in hčerka Marjanca. Dobila sta
tri vnukinje in enega vnuka, ki so jima v veliko veselje.
Ob prazniku so ji zaželeli, da bi bila zdrava in srečna v krogu svojih najdražjih, ter da ne bi pozabila na sosede in bi še mnogo let rada hodila na jutranji klepet ob kavi.
Družina KUNSTIČ
Da je v Podkraju doma lepa pesem, ni nič novega. Od tu namreč izvirajo znani Podkrajski fantje, pa Podkrajska dekleta in več ostalih skupin, v katerih radi prepevajo in igrajo na najrazličnejša glasbila.
HINKO JERČIČ
Da je bilo predavanje res kvalitetno, strokovno in zanimivo, pove podatek, da so prisotni izrazili željo, da podobno izobraževanje spomladi 2013 ponovijo tudi za tiste, ki se tokratnega niso udeležili. Hvala AMD Laško in predavatelju.
ANGELA VODIČAR
POGLEDijUBJJS VSAK ČETRTEK ob 12.15 radjjfl
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Punčka v vsak dom
Med nastopom MePZ Oljka, ki ga vodi Marko Slokar
Zbori peli na Polzeli
Slovensko-srbsko kulturno humanitarno društvo Srečanje je v Riemerjevi galeriji pripravilo dobrodelni večer z naslovom Punčka v vsak dom, Literarno društvo Gnezdo pa je pripravilo literarni performance z naslovom Čutenja utrip.
Na dobrodelno literarnem večeru so si obiskovalci ob poslušanju izvrstne poezije literarnega društva Gnezdo in ob glasbi Danija Bedrača in Petra Zlodeja v zameno za prostovoljni prispevek lahko izbrali punčko ali več njih.
Društvu SSKHD Srečanje je punčke, prihajajo iz različnih evropskih držav, podarila Gabriela Obrul, ki jih je zbirala dolga leta. Vsem je na roke sešila izvirne oblekice in s tem poskrbela, da je vsaka zase unikat.
Zbrane denarne prispevke je društvo Srečanje namenilo društvu Sožitje iz Slovenskih Konjic in jih uradno izročilo na zaključni prireditvi društva Sožitje 23. decembra v dvorani Konjičanka.
To je bila le ena od dobrodelnih akcij, ki jih je društvo Srečanje izvedlo v letu 2012. Za zaključek leta je podarilo večje število igrač društvu Zadnje upanje, ki je z njimi obdarilo otroke iz socialno šibkih družin.
METKA OBRUL
»Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš,« je bil nagovor pevca pred nastopom enega od številnih zborov in vokalnih skupin, ki so prepevali na praznik sv. Treh kraljev v župnijski cerkvi na Polzeli.
Nastopili so cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, vokal-no-inštrumentalni skupini Marpole in Margareta, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, Mešani pevski zbor
Oljka in Moški pevski zbor. Vsak zbor je zapel dve božični pesmi.
Številni poslušalci so z aplavzom nagradili nastopajoče. Besedo zahvale je ob koncu izrekel župnik Jože Kovačec. Za konec so se vsi pevski zbori in vokalne skupine združili v približno stočlanski pevski zbor in zapeli skupaj še štiri pesmi.
TT
Na ogled do svečnice
Veliko krajev v Sloveniji ima postavljene jaslice na prostem in enako je tudi na Celjskem. V mestni četrti Hudinja, natančneje v Skaleto-vi ulici, lahko letos občudujemo jaslice, ki so velike kar nekaj kvadratnih metrov.
Jaslice imajo kar dva gradova, nekaj hlevčkov za številno čredo ovac, žuboreči potoček in seveda osrednji hlevček za novorojeno
dete. Sedaj so se pridružili tudi sveti Trije kralji. Zvečer pa vso zgodbo razsvetljujejo številne lučke.
Jaslice bodo postavljene po starih krščanskih običajih vse tja do 2. februarja oz. do svečnice. Če vas pot zanese v ta predel Celja, postojte in poglejte.
VL
Nde kukrsKe hkye vm Mo pri tew v pome!
J- • /
za ußlLKß t,n male gospodinji

3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
£ S
s a
sil 28 -i
L U ve
iiovenökih goApodinj
xSSx
rm
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
i iičisiuv: i		
! nepreklicno naročam ■		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
INAROČILNICA'
kompletov treh kniia v AKCIJSKI PRODAJI naroČil dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharska bukve ■ vlaganje, shranjevanja in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poitnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čajna mešanica po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico poSljita na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje	Podpis-
Uredili stopnice na Okrešelj
čudujejo slap Rinka, uredilo	cer vsako leto trudi popravi-
stopnice, da bodo obiskoval-	ti in obnoviti številne poti,
Planinsko društvo Celje - ci lažje prehodili določen del	hkrati pa poskrbeti tudi za
Matica je na poti na Okrešelj poti, ki je doslej marsikomu	markacije. v čudoviti Logarski dolini, povzročala težave. Planinsko SB kjer številni obiskovalci ob- društvo Celje - Matica se si- Foto: FRANCI BRGLEZ
Št. 4-15. januar 2013 -—-
20
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Zadnji diplomanti »stare« šole
Konec decembra je 66 diplomantk in diplomantov Po-slovno-komercialne šole Celje, Višje strokovne šole, prejelo diplome. Podelitev je bila nekaj posebnega, saj so to bili zadnji diplomanti poslovno-komercialne šole, ki se je s 1. januarjem združila s Srednjo ekonomsko šolo Celje ter se preimenovala v Ekonomsko šolo Celje.
Med dobrimi pa so vedno še boljši, najboljši. Tudi v tej generaciji diplomantov so bili. Vedoželjni, prizadevni študenti in študentke, ki so na izpitih dosegali najvišje ocene. Med rednimi študenti je bila najuspešnejša Kim Verbovšek.
Kamorkoli bodo šli novopečeni diplomanti, vse poti je treba znova začeti. Lažje je, če imaš cilj. Ne glede na to, ali je dosežena izobrazba glavni ali le delni cilj, stopajo na nove poti življenja bogatejši za znanja s področja poslovnih, komercialnih, pravnih in organizacijskih ved ter druga znanja in spretnosti, ki so potrebna za uspešno poklicno pot, na katero se bodo podali ali že stopajo po njej. Ali kot je v imenu generacije med drugim povedal Simon Veber, tudi najuspešnejši med izrednimi študenti: »Pred dobrima dvema letoma so se naše poti združile in začela se je pisati skupna zgodba, ki se je le delno končala z diplomo, del pa se je nadaljuje skozi stkana prijateljstva in poznanstva.«
ZG
Kipca za Vikija Ašiča in Andreja Bremca
Andrej Bremec, predsednik veteranske organizacije občine Štore Srečko Križanec in Viki Ašič
Torek, 15. januar: Pred vami bo umirjen dan, v katerem boste lahko veliko naredili zaradi pozitivnega vpliva položaja Lune v ribi z Venero, s Plutonom in Saturnom.
Sreda, 16. januar: Luna v skladnem odnosu z Merkurjem in Soncem bo v tem dopoldnevu poskrbela, da se bodo dogodki odvijali spontano. Zgodilo se bo lahko kaj lepega in osrečujočega, sklenjeni dogovori bodo zelo uspešni, zato ne mirujte. Bistveno bolj dinamična in prodorna energija bo nastopila po 17. uri, ko bo Luna vstopila v ognjenega in strastnega ovna.
Četrtek, 17. januar: V dopoldanskem času delujte previdno, pazite na primerno komunikacijo. Misel ali dejanje sta lahko hitrejša od pameti
zaradi vpliva Lune, ki bo potovala po strastnem ovnu in bo v kvadratu s Plutonom in z Venero. Popoldanski čas bo bistveno bolj prijazen zaradi skladnega aspekta Venere s Saturnom, v partnerskih odnosih bo zavladalo umirjeno vzdušje.
Petek, 18. januar: V tem dnevu se bosta srečala Sonce in Merkur, kar bo odlična priložnost, da se uredijo vse zaostale zadeve. Intelektualna energija bo velika, velik bo tudi optimizem, razum in čustva si bodo podajali roke, zato se lahko v tem dnevu naredijo velike preobrati na delovnem področju.
Sobota, 19. januar: Kvadratura med Soncem in Luno, prvi lunin krajec v znaku ovna, ki nastopi kmalu po polnoči, svari pred kakšno nepremišljeno potezo. Kmalu
za tem se bo Luna prestavila v znak bika, v katerem bo pozornost usmerila v materialno in čustveno varnost. Merkur bo vstopil v znamenje vodnarja, zato bodo skrbi nekoliko popustile, brezskrbnost bo povečala ustvarjalnost, čutila se bo univerzalna povezanost z vsem. Malce pred polnočjo bo Sonce v znamenju vodnarja, misli se bodo izražale spontano, ovire bodo
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembru, smo v društvenih prostorih veteranske organizacije občine Štore povabili dva imenitna glasbenika, harmonikarja Vikija Ašiča in pevca baritonista Andreja Bremca.
Oba gojita poleg ostalih tudi slovensko domoljubno pesem. To znamo veterani izjemno spoštovati. Viki Ašič je za Slavkom Avsenikom in pokojnim Lojzetom Slakom tretji dobitnik velikega kipca štorskega železarja, ki smo jim ga podarili za vse, kar so naredili na področju na-rodnozabavne glasbe. Kot odličen pevec domoljubnih in ostalih pesmi, pa je ta kipec prejel tudi baritonist Andrej Bremec. Veterani smo nanju zelo ponosni.
SK
lahko v trenutku preskočene, samosvoj način delovanja bo močno izrazit.
Nedelja, 20. januar: Obeta se prijetno preživeta nedelja. Razpoloženje bo nekoliko lenobno zaradi položaja Lune, estetski in ostali čuti bodo prebujeni, zato si privoščite nekaj razvajanja. Večerni kvadrat Lune z Marsom lahko povzroči kakšen kratek stik, saj bo v zraku nemir, zato previdno!
Ponedeljek, 21. januar: Ob začetku novega delovnega tedna izkoristite dopoldanski čas, ko bo Luna še v biku in bo pozornost usmerjena v materialne in finančne zadeve. Kasneje bo sledil prestop Lune v dvojčka in energija bo razpršena. Kvadrat Lune z Neptunom bo pozno popoldne prinašal motnje v koncentraciji in zmotne presoje. Kljub temu bo trigon med Soncem in Luno dan naredil lep in pozitivne vibracije bodo odmevale predvsem v ljubezni in medsebojnih razmerjih.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Z nahrbtnikom in spalno vrečo
Svetovni popotnik, novinar in fotograf Zvone Šeruga je bil 13. decembra prvič gost v Osrednji knjižnici Celje. Ob tej priložnosti je predstavil svojo deveto knjigo Popotnik. Ob predstavitvi je prikazal serijo fotografij in film. Sama knjiga opisuje tri sklope, in sicer potovanje po Zahodni Papui, nomadska plemena Namibije ter motoristično potovanje v Afriko.
Potovanja mu predstavljajo način življenja, namen vseh dejavnosti pa je potovanje k ljudem v najbolj odmaknjene kraje sveta, spoznavanje njihove nenavadnosti in drugačnosti. Privlačijo ga kraji, kamor le redko pridejo tujci in kjer je malo vplivov civilizacije. Opaža, da vplivi sodobne družbe povzročajo izginjanje tradicionalnih običajev in navad plemen, s tem pa tudi drugačnosti, ki je za nas tako zelo zanimiva. Prav pleme Džali z Zahodne Papue je označil kot najbolj prvinsko v svojem razvoju. Med njimi je še vedno prisoten kanibalizem oziroma ljudožerstvo. Gost je navdušen tudi nad plemenom Bušmani iz Namibije, ki ga je obiskal že dvajsetkrat. Bušmani so zelo revni in imajo tudi malo možnosti za napredek. Vendar Šeruga meni, da bi se na področju duhovnosti lahko učili mi.
Šeruga potuje že skoraj 40 let, od leta 1975, ko je potoval z avtoštopom po Evropi. Zase pravi, da je združil dve strasti - delo in užitek. Še vedno potuje z nahrbtnikom in spalno vrečo. Njegova potovanja se prepletajo z novinarskim delom, s potopisnimi predavanji, fotografijo, pisanjem časopisnih reportaž in knjig. Leta 1986 je izšla njegova prva knjiga Potovanje k ljudem, sledile so ji Drugačne zvezde, Nevarne poti, Prijazne poti, Indijanci brez perja, Pot v neznano, Nekam daleč in Nazaj v Afriko. Knjige nam ponujajo možnost, da spoznavamo nove svetove in okusimo eksotiko oddaljenih krajev.
ANICA GUBENŠEK GRAČNAR
Setveni koledar ffi
15 TO	cvet
16 SR	
17 ČE	
18 PE	list
19 SO	plod
20 NE	plod
21 PO	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
NOVI TEDNIK
OTROŠKI ČA50PI5
Muzikal Deček iz džungle
Učenci tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ Vran-sko-Tabor smo se decembra odpravili v Maribor na ogled predstave The Jungle Boy. Na II. gimnazijo Maribor smo prispeli v približno eni uri. Šli smo v dvorano, ki je bila polna učencev in dijakov. Predstava je bila zelo zanimiva, saj so nastopajoči izredno veliko peli in plesali. Trajala je dve uri, vmes smo imeli desetminutni odmor.
Zgodba govori o sinu človeka, ki ga živali džungle najdejo v čolnu in ga vzamejo za svojega. Čez petnajst deževnih obdobij se v njihov del džungle vrne strašni tiger. V nevarnosti, da bi napadel trop živali in tudi Narayana, sina človeka, le-tega s panterjem pošljejo v človeško vas. Na poti tja se Narayan in panter spopadeta z mnogimi ovirami in se celo spreta. Na koncu Narayan, panter in panda prispejo v človeško vas, kjer Narayan ob deklici Chandri spozna občutek ljubezni. Tigra ljudje ulovijo in zaprejo v kletko, tako da ne more več nikomur škodovati. Na poroki Chandre in Narayana se spoznata ter spoprijateljita človeški in živalski rod.
Po predstavi smo bili vsi zelo neučakani, saj smo vedeli, da gremo v Mc Donald's. Najedli smo se, da so nas trebuščki že skoraj boleli. Predstava nam je bila zelo všeč, zato smo si pri naših dveh mentoricah že kar »rezervirali« vstopnico za drugo leto.
BRINA LENCL, ZALA FELICIJAN 7. razred OŠ Vransko-Tabor
21
Barbarin pohod
Mladi planinci v okviru planinskega krožka OŠ Frana Kranjca Celje, ki deluje pod okriljem PD Grmada Celje, smo se odpravili na 12. Barbarin pohod.
Ta pohod je vsako leto, in sicer prvo soboto v decembru. Organizira ga ŠKD Rudar Pečovje.
Z avtobusom smo se odpeljali na Pečovje, kjer so nam prijazni domačini in organi-
Prepričali več kot dva tisoč gledalcev
V Drsalnem klubu Celje so po pred polno dvorano na drsališču v Mestnem parku Celje za širšo javnost uprizorili pravljico na ledu Srebrni medvedek. Obisk je presegel pričakovanja. Skupaj si je štiri predstave ogledalo več kot dva tisoč gledalcev.
»Po zadnji predstavi pravljice na ledu smo vsi skupaj navdušeni. Dvorana drsališča v Mestnem parku je bila napolnjena skoraj do zadnjega kotička. Aplavzi so bili dokaz, da smo izpolnili pričakovanja gledalcev,« je po zadnji, četrti uprizoritvi, povedal Ivan Pfeifer, predsednik Drsalnega kluba Celje. Trenerki in koreografinji, Anja Bratec Lesjak in Tamara Dorofejev, sta dodali, da so bila izpolnjena pričakovanja tudi vseh ustvarjalcev in nastopajočih. »Vsaka predstava je bila posebno doživetje. Maska, kostumi, pričeske in predvsem številno občinstvo. Vsega tega na tekmah skorajda ni,« sta povedali.
Pri skoraj polno uro dolgi pravljici na ledu je sodelovalo 30 mladih drsalcev. Zelo dober obisk je dobra popotnica za naslednje leto, ko naj bi celjski drsalci decembra znova pripravili poslastico na ledeni ploskvi.
NH
zatorji ponudili napitke in hrano. Mize so se kar šibile od teže vseh dobrot.
Na pohodu nas je bilo 22 otrok, 7 odraslih in pes reševalec. Vodila sta nas planinska vodnika PD Grmade Celje Vlado Čanžek in Metka Irgolič. Gospod Vlado je bil na vseh 12. Barbarinih pohodih, za kar mu iskreno čestitamo.
Hodili smo po gozdu, raznih drugih poteh in tudi po snegu. Naš najvišji vrh je bila Romanca, visoka 750 metrov. Pot smo nadaljevali čez Svetino, kjer smo se pogovarjali o Almi Karlin, prišli do Šen-tjungarta in v Trobni Dol. Tam smo se ustavili pred cerkvico, ki je posvečena sveti Barbari. Po tej cerkvici je pohod dobil
tudi ime. Po prehojenih 15 km in petih urah nas je v gostišču Salobir čakalo okusno kosilo. Nazaj smo se peljali skozi Laško in varno prispeli na avtobusno postajo na Polulah.
Na planinskem izletu mi je bilo zelo všeč in vsekakor se bom naslednjih izletov še udeležila.
CLAUDIA RUTAR, 5. b
Bodi idol Hudinje
V Osnovni šoli Hudinja je bila decembra že deveto leto zapored najbolj razburljiva in najbolj priljubljena prireditev Bodi idol Hudinje, na kateri se vsako leto predstavijo nadarjeni pevci in pevke naše šole.
Vsi učenci, ki so se želeli potegovati za naziv idola Hudi-nje, so se morali že novembra prijaviti na avdicijo. Posebej pa so bili izbrane tudi voditeljice Tea Kelavič, Slovia Silo in Laura Gloria Pratnemer, ki so svoje vloge odigrale imenitno in poskrbele tudi za nekaj smeha v dvorani.
Tokrat je bilo devet glasbenih točk. Letos smo prisluhnili predvsem čudovitim baladam in izvirnemu rapu. Našo zahtevno žirijo in občinstvo je s svojim nastopom najbolj prepričala Kaja Koštomaj s pesmijo Skinny love (Birdy). Kaja je letos tako ponovno osvojila naslov idola Hudinje. Na drugo mesto sta se zavihteli Nika Klančnik in Teja Ocvirk s priljubljeno pesmijo I follow rivers (Lykke Li), tretje mesto pa je zasedla Tinkara Žerovnik s prečudovitim glasom in pesmijo Chasing pavements (Adele). Za presenečenje večera sta poskrbeli edinstveni gostji. To sta bili dvojčici Nika in Eva Prusnik, ki sta sedeli v komisiji in skrbno ocenjevali naše tekmovalce. Namenili sta jim tudi veliko spodbudnih besed in jih opogumili, da naj vztrajajo pri petju.
TŽ
22
BORZA DEL A/INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
FASADER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.1.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., BREG
2, 3000 CELJE
FASADER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.1.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., BREG 2, 3000 CELJE
FASADER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.1.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., BREG 2, 3000 CELJE
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.1.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., BREG 2, 3000 CELJE
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.1.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., BREG 2, 3000 CELJE
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.1.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., BREG 2, 3000 CELJE
FASADER - DELO V NEMČIJI (FRANKFURT) - M/Ž; ZIDARSKA FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2013; DRADA 011 GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., MARIBORSKA CESTA 68, 3000 CELJE
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - DELO V NEMČIJI (OKOLICA STUTTGARTA) - M/Ž; MONTAŽA - VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2013; OBIS MONTAŽA STORITVE, TRGOVINA IN PROIZVODNJA D.O.O., BRODARJEVA ULICA 29, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE KLEPAR-KROVEC
KLEPAR KROVEC - M/Ž; SAMOSTOJNO KLEPARSKO - KROVSKO DELO NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2013; "DOMO FINAL" IVAN ROBAČER S.P., ULICA BRATOV JANČARJEV 11 A, 3212 VOJNIK
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV
TRGOVEC OZ. PRODAJALEC REZERVNIH DELOV ZA TOVORNI PROMET - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE PRI PRODAJI REZERVNIH DELOV ZA TOVORNI PROMET, NEDOLOČEN ČAS, 26.1.2013; TRGOVINA IN SERVIS, GOMILŠEK IVAN S.P., KLE-POVA ULICA 39, 2250 PTUJ ELEKTRIKAR
ELEKTRIKAR - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽE NA TERENU, SERVISI NA TERENU IN SEDEŽU FIRME, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.1.2013; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZABUKOVICA 143 A, 3301 PETROVČE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
HOTELSKI GOSPODINJEC - M/Ž; ZAPOSLOVANJE, USPOSABLJANJE, ODPUŠČANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE POMOČNIKOV/POMOČNIC, ČISTILCEV/ČISTILK IN DRUGEGA GOSPODINJSKEGA OSEBJA, NABAVLJANJE ALI NADZOROVANJE NABAVLJANJA, NADZIRANJE SHRANJEVANJA IN IZDAJE ZALOG, SKRB ZA SPLOŠNO DOBRO POČUTJE IN OBNAŠANJE POSAMEZNIKOV V USTANOVAH, POMETANJE ALI SESANJE, POMIVANJE IN POLIRANJE TAL, POHIŠTVA IN DRUGIH PRITIKLIN, POSTILJANJE POSTELJ, ČIŠČENJE KOPALNIC, SKRB ZA BRISAČE, MILA IN PODOBNI DROBNI INVENTAR, ČIŠČENJE KUHINJE IN POMAGANJE PRI KUHINJSKIH OPRAVILIH, VKLJUČNO S POMIVANJEM POSODE, POLNJENJE MINI BAROV IN DOPOLNJEVANJE DROBNEGA INVENTARJA, KOT SO KOZARCI IN PISALNI PRIPOMOČKI. NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2013; EUROTAS, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.D., KREKOV TRG
4, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK
KOMERCIALIST - PRODAJALEC V PE CELJE - M/Ž; PRODAJA MATERIALA ZA VODOVOD IN OGREVANJE TER KOMERCIALNA DELA V NOVI PE V CELJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.1.2013; MAVI MARIBOR TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA D.O.O., NOVAKOVA ULICA 8, 2000 MARIBOR TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV V RAZLIČNIH BOLEZENSKIH STANJIH NA VSEH PODROČJIH ZDRAVSTVENE NEGE V BOLNIŠNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.1.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE RAČUNALNIŠKI TEHNIK SERVISER - DELO V CELJU - M/Ž; VZDRŽEVANJE
PROGRAMSKE OPREME, STREŽNIKI, MULTIFUNK-CIJSKE NAPRAVE, OPTIČNI ČITALCI, FOTOKOPIRNI STROJI, FAKSIMILNE NAPRAVE, TISKALNIKI., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.1.2013; BIRING BIRO, DRUŽBA ZA PRODAJO IN SERVISIRANJE BIRO OPREME, D.O.O., MOTNICA 9, 1236 TRZIN EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž; DELO V PISARNI (DELO OBSEGA DELOMA RAČUNOVODSKENALO-GE, IZDAJA FAKTUR, PONUDB, PRIPRAVA KOMPENZACIJ IN OSTALA ADMINISTRATIVNA DELA), NEDOLOČEN ČAS, 26.1.2013; GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 41, 2250 PTUJ VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA UPRAVNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIMI OBJEKTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.1.2013; SUPRA-STAN, PODJETJE ZA UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI, D.O.O., ADAMIČEVA ULICA 1, 3000 CELJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
VODJA RECEPCIJE V HOTELU - M/Ž; VODENJE SEZNAMA RAZPOLOŽLJIVIH SOB, REZERVACIJ IN DODELJENIH SOB, REGISTRIRANJE GOSTOV OB PRIHODU, DODELITEV SOB, PREVERJANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI STRANKE IN IZDAJANJE KLJUČA SOBE, PONUJANJE INFORMACIJ O HOTELSKIH STORITVAH IN RAZPOLOŽLJIVIH STORITVAH V OKOLICI, POSREDOVANJE INFORMACIJ O RAZPOLOŽLJIVOSTI NASTANITVE IN UREJANJE REZERVACIJ, ODZIVANJE NA PROŠNJE GOSTOV V ZVEZI S ČIŠČENJEM IN VZDRŽEVANJEM TER NA PRITOŽBE, VZPOSTAVLJANJE STIKA S SLUŽBO ZA ČIŠČENJE ALI VZDRŽEVANJE, KO GOSTJE SPOROČIJO PROBLEM, ZBIRANJE IN PREVERJANJE STROŠKOV NA RAČUNIH GOSTOV Z RAČUNALNIŠKIM ALI ROČNIM SISTEMOM, SPREJEMANJE IN POSREDOVANJE SPOROČIL OSEBNO ALI PO TELEFONU ALI S TELEFONSKIM POSREDOVALNIM MESTOM, PREGLEDOVANJE RAČUNOV ZA ODHAJAJOČE GOSTE IN SPREJEMANJE PLAČILA., NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2013; EUROTAS, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.D., KREKOV TRG 4, 3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA STROJNIK - M/Ž; TEHNOLOGIJA, PROJEKTIVA, NEDOLOČEN ČAS, 18.1.2013; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZABUKOVICA 143 A, 3301 PETROVČE
UE LAŠKO
NATAKAR
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC-NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE, PIJAČE, POMOŽNA GOSTINSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.1.2013; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST FIZIKALNE MEDICINE-REHABILITACIJE
"ZDRAVNIK SPECIALIST FIZIATER - M/Ž; IZVAJANJE SPECIALISTIČNIH FIZIATRIČNIH PREGLEDOV S FIZIATRIČNO DIAGNOSTIKO, NADZOR NAD POTEKOM ZDRAVLJENJA (REHABILITACIJE) BOLNIKOV (GOSTOV), PREDPISOVANJE FIZIKALNE IN MEDIKAMENTOZNE TERAPIJE TER NADZOR NAD IZVAJANJEM LE-TE, PREDLAGANJE PODALJŠANJA ALI PREKINITVE ZDRAVLJENJA (REHABILITACIJE) BOLNIKA (GOSTA) IZ STROKOVNIH MEDICINSKIH VZROKOV." NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2013; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
Uemozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJlCE"
INŽENIR STROJNIŠTVA
KONSTRUKTER - M/Ž; KONSTRUIRANJE IN IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA NAMENSKE STROJE, NAPRAVE IN PRIPRAVE ZA PROIZVODNJO. NADZOR NAD IZDELAVO IN MONTAŽO KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV, TESTIRANJE IN IZVEDBA POSKUSNEGA OBRATOVANJA. IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA PRAVILNO IN VARNO POSLUŽEVANJE STROJA, LANSIRANJE STROJA V PROIZVODNJO., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.1.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VZDRŽEVALEC ELEKTRIČAR - M/Ž; VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNE NAPELJAVE IN ELEKTRONIKE STROJEV, DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV. ODPRAVLJANJE NAPAK IN ZASTOJEV V PROIZVODNJI. IZDELAVA ELEKTROINSTALACIJ IN ELEKTRO OMAR STROJEV, VODENJE EVIDENC VZDRŽEVANJA STROJEV IN O PREGLEDIH STROJEV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.1.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGANJE GIPS PLOŠČ - M/Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ, ARMSTRONG STROPOV IN FASA-DERSTVO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.2.2013; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX, MONTAŽA NA TERENU IZOMETRIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJINARELACIJISLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJINARELACIJISLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNIH SISTEMOV V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI - M/Ž; MONTAŽA TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.2.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59, 3257 PODSREDA VODJA MONTAŽE - DELO V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE (DO DESET LJUDI) PRI MONTAŽI TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.2.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59, 3257 POD-SREDA
KUHAR
KUHAR-ICA - M/Ž; KUHANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.1.2013; MERITEV DRUŽBA ZA PREVOZE, GOSTINSTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., PRISOJNA ULICA 87, 2000 MARIBOR RAČUNOVODJA
RAČUNOVODJA V RAČUNOVODSKEM SERVISU -M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE RAČUNOVODSKIH DEL V RAČUNOVODSKEM SERVISU, KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, OBRAČUNAVANJE OSEBNIH DOHODKOV, IZDELAVA DDV OBRAZCEV IN LETNIH POROČIL, STATISTIČNO POROČANJE, INTRASTAT POROČANJE, ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, SPREMLJANJE IN POZNAVANJE ZAKONODAJE, FAKTURIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.1.2013; TOMAS TRANS, MEDNARODNI PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.O.O., ŠKOFIJA 1 A, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU
UEVELENJE
KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR
STROJNIK - M/Ž; OPERATER IN VZDRŽEVALEC SEPARACIJE KAMNOLOMA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.1.2013; KAMTEH GMBH, PREDSTAVNIŠTVO ŠMARTNO OB PAKI, PODGORA 16, 3327 ŠMARTNO OB PAKI
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
TRGOVSKI POSLOVODJA - PC STANDARD VELENJE - M/Ž; SAMOSTOJNO VODENJE PRODAJAL-
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 15. 1.
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Knjižnica Zreče
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
16.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop učencev osnovne stopnje od 4. do 8. razreda
Reševanje male miške
ura pravljic
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
pripoveduje Frenk Špiler
18.00 Atelje Zeljka Opačka, Na okopih v Celju
Hebrejcem - projekcija animacije
NE IN PRODAJA POHOŠTVA, BELE TEHNIKE IN OSTALEGA BLAGA ZA DOM IN GOSPODINJSTVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.1.2013; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2013; PITIS, D.O.O.; PITIS, D.O.O., PE MUSIC CAFE, KIDRIČEVA CESTA 2 B, 3320 VELENJE
PEK
PEK - M/Ž; OPRAVLJA DELA V PEKARNI (DELO PRI MEŠALCU, OBLIKOVANJE NA MIZI, PRIPRAVA ZA PEKO ...), PEČE RAZLIČNE VRSTE KRUHA, SLAŠČIC IN DRUGIH PEKOVSKIH IZDELKOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.1.2013; MA & DA PROIZVODNO, GRADBENO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O, BEVČE 28, 3320 VELENJE
UEŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MESAR ZA PRODAJO - M/Ž; PRODAJA MESA V MESNICI, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK
SERVISNI TEHNIK (M/Ž) - M/Ž; POSTAVITEV / MONTAŽA / ZAGON NAPRAV NA OGREVALNIH SISTEMOV KWB IN ŠOLANJEM STRANKE PO OBSTOJEČIH STANDARDIH, POSTOPKIH IN DELOVNIH NAVODILIH NA TERENU, IZVAJANJE VZDRŽEVANJA, POPRAVIL IN INTERVENCIJSKIH POSEGOV TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.2.2013; KWB, MOČ IN TOPLOTA IZ BIOMASE D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC EKONOMSKI TEHNIK ASISTENT PRODAJE - M/Ž; PRIPRAVLJANJE PONUDB IN SVETOVANJE KUPCEM, SPREJEMANJE TELEFONSKIH KLICEV, TER SLEDENJE PONUDB, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PRODAJNIH PLANOV IN IZVEDBA LE TEH, PRIPRAVA MARKETIN-ŠKEGA IN REKLAMNEGA MATERIALA, PRIPRAVA SEJMOV IN SODELOVANJE NA NJIH, NEDOLOČEN ČAS, 17.1.2013; CYBROTECH OPREMA IN SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO D.O.O., ARJA VAS 19, 3301 PETROVČE
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLASBENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013. DOLOČEN ČAS, 1.2.2013, GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Zalec
Še so tiste poti
predstavitev knjige Branka Zupanca
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami
19.00 Knjižnica Laško
Andrej Morelj: Italija
potopisno predavanje
19.19 Čitalnica mestne knjižnica Velenje
Rodoslovci
srečanje rodoslovne skupine pod vodstvom Marije Skrt
19.19 Knjižnica Velenje
Misli, ki jokajo
predstavitev knjige Andreja Pegana
SREDA, 16. 1.
17.00 Knjižnica Velenje
18.00 Knjižnica Velenje
predavanje o sodobni likovni umetnosti mag. Alenke Domjan
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
Branje je žur, reading is cool
bralni krožek za najstnike
19.30 Celjski dom
Pihalni kvintet Noobsayswhat
koncert
19.30 Kulturni center Laško
Tradicionalna mavrica z laškimi ansambli
19.30 Glasbena šola Velenje Nova filharmonija
tretji koncert abonmaja Pihalnega orkestra premogovnika Velenje
ČETRTEK, 17. 1.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Knjižnica Šoštanj
10.30 Galerija Velenje
Likovno in vizualno
delavnica za otroke
13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica
Bralna čajanka
čajanko izvaja Bernarda Lukanc
16.00 Osnovna šola Zreče
Zabavna angleščina za otroke
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Savinova hiša Žalec
Prelomnica: pot k moderni slovenski umetnosti
18.00 Osnovna šola Šempeter Himalaja
predavanje
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja
Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
Samomor - večplastni fenomen
predava Žiga Valetič
19.00 Osrednja knjižnica Celje Katja Gorečan: Trpljenje mlade Hane; Peter Semolič: Noč sredi dneva
z avtorjema pesniških zbirk se bo pogovarjal Marijan Pušavec
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
Orgelski koncert s solisti
koncert Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava
19.00 Dom kulture Velenje
Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani
19.19 Knjižnica Velenje
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovila naša draga mama, tašča, oma in praoma
TILCKA PREMRL
(6. 2. 1933 - 3. 1. 2013)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju Doma ob Savinji za skrbno nego v času njene bolezni, gospodu Jožetu Kraglju za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za čustveno odpete žalostinke, pogrebni službi Veking za spoštljivo opravljene storitve, kolektivu II. osnovne šole Celje ter sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja in darovano cvetje in sveče.
Žalujoči njeni najdražji
Spomin... edini, ki ostane močan
nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. (Jimenez)
V SPOMIN
12. januarja je minilo 10 let, kar nas je zapustila naša mama, babica in dobra soseda
IVANA JESENEK
iz Bovš pri Vojniku
Hvala vsem, ki se je spominjate, zanjo molite, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Čar Indije - Ladak in Rajastan
potopisno predavanje Alenke Seher
20.00 eMCe plac Velenje
četrtkovi družabni večeri
KINO
PLANET TUS
Spored 15. in 16. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ana Karenina - zgodovinska drama
torek in sreda: 15.50, 17.45, 18.30, 20.20
Brez nadzora staršev - komedija
torek in sreda: 16.00, 18.15, 20.30
Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura torek in sreda: 17.50 Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura, 3D torek in sreda: 19.40 Jack Reacher - drama, triler torek in sreda: 18.25, 21.00 Nateg in pol - komedija, triler torek in sreda: 20.05 Nemogoče - triler torek in sreda: 15.25, 21.05 Pijevo življenje - avantura, drama
torek in sreda: 15.20 Pijevo življenje - avantura, drama, 3D
torek in sreda: 18.00 Prelomnica - drama, triler torek in sreda: 15.35, 17.50 Samova pustolovščina 2 - animirana komedija torek in sreda: 15.45, 16.25 Samova pustolovščina 2 - animirana komedija, 3D torek in sreda: 15.30, 17.40 Sedem psihopatov in shih-tzu - komedija, triler torek in sreda: 21.10 To so 40 - komedija torek in sreda: 20.40
VOZILA
PRODAM
RENAULT clio 1,4 rt, letnik 1998, bele barve, prevoženih 170.000 km, solidno ohranjen, prodam. Telefon 031 374-853.
117
POSEST
KUPIM
ZEMLJO, 300 do 500 m2, za parkiranje dveh kombijev, v bližini Celja, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.P
PRODAM
BURSKE kozliče za zakol ali za razplod prodam. Telefon 041 649-414. Š 2 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 041 763-761. 91 BIKCE, teličke, krave s teleti prodam. Telefon 041 818-894.	Š 11 OVČKE, mlade, s samčkom, prodam. Lisce 5, Celje, telefon 5481-789. 104 TRI breje koze in deset račk prodamo. Tel.
0599 30571, 040 132-234. 121 DVA bikca, stara tri tedne, pasme bbp, prodam. Cena 350 EUR/eden. Telefon 031 559-820.	l 6
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
NAJAMEM
V	OKOLICI Celja najamemo večstanovanj-ski objekt (hiša) za pet gradbenih delavcev. Telefon 041 872-821. n
V	NAJEM vzamemo travnik, njivo ali celo kmetijo. Ponudbe po telefonu 041 493-111.	n
STANOVANJE
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
ODDAM
ENOSOBNO in dvosobno stanovanje v centru Celja oddam v najem ali prodam. Telefon 041 983-114.	63
MANJŠE, opremljeno dvoinpolsobno stanovanje na Otoku v Celju oddam. Najemnina 300 EUR. Telefon 031 301709.	124
PRODAM
SPALNICO, v barvi bukve, zelo lepo ohranjeno, in francosko posteljo, velikost 160 * 200, zelo ugodno prodam. Telefon 070 338-892.	88
PRODAM
ŽIVINSKO prikolico za eno govedo prodam ali menjam za kaj drugega. Telefon 031 733-965.	96
ZAPOSLITEV
KAMNOSEŠTVO Vrečko, d. o. o., Breg 9, Celje zaposli delavca za delo v proizvodnji in na terenu ter CNC operaterja. Telefon 041 708-915.	112
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 6 47-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351.
72
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n DRUŠTVO Materina dušica, Pilštanj 17, organizira brezplačne vikend tabore za otroke na Kozjanskem. Telefon 041 840-727, Simona, Ada. 113
maaigfcelje -■i"-
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče
JUSTINE CVIKL
iz Rup v Šmartnem v Rožni dolini (24. 3. 1928 - 30. 12. 2012)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu Ignacu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter gospe Marini za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: sin Alojz z družino ter hčerki Minka in Andreja z družinami
KugVir d.o.o O.OTOMp
{i iKh HDfiIM hit £Lb j
i tJfcWlöSRS
vedeževanje, astrologija, feng shut
astrolog	jpT jtj ■
daniel	s
astrologija
fiTij iniji	HHhh
,«trp1oginjii k daca
E^fflfeg'jn
Bstroloq-jn i
daca hkm** lea
riJTfl 'Bfjij.i	w angel 1V1 - kar 14'
itf^loci I jp^-1 Cig^n^kf1 k.irt«-
ema
Sarai t gamk« kane-
vedežčvalkd ana
K'
vedeževalka
jasna
"M.lrirt c genske karte
vedeievalka K ARI NA
ved eževatka ula
c itjjn-Lfco katfc villnski kljuti
Pokličite nas ceneje!
PRODAM
DOMAČE žganje, cena 6 EUR/liter, prodam. Telefon 031 539-941. 4916 SENO v okroglih balah prodam. Telefon 070 403-057, Celje in 5471-832. 119
OSTALO
SUHA bukova drva, metrska ali razžagana po želji, prodam. Telefon (03) 5772385, 041 816-277.	87
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZANIMIVOSTI
Zlatih petdeset
Zadnja novembrska sobota v letu 2012 je bila za zakonca Šarlah iz Gradišča pri Podsredi prav posebna, saj sta ravno na ta dan obnovila svoje poročne zaobljube, dane drug drugemu pred petdesetimi leti. Spomini so zajadrali v tisti srečen dan, ki sta si ga zapomnila tudi po visokem snegu.
Petdeset let kasneje se narava še ni odela v snežno odejo, sta se pa srci zlatoporočencev Fanike in Rada odeli s prav posebno ljubeznijo, ki sta jo negovala vsa ta leta. In ta ljubezen, ki so jo v petdesetih
letih spremljali lepi in manj lepi trenutki, ni nič manj trdna, kot je bila tistega 24. novembra 1962, ko sta se Fanika in Rado poročila.
V zakonu sta se jima rodila sin Rado in hči Sergeja, ki sta jima na ta dan stala ob strani kot priči. Danes njuno življenje razveseljuje pet vnukov in dva pravnuka. V Gradišču pri Podsredi sta si zgradila svoj mali raj, kamor sta se pred desetimi leti preselila iz Celja. Kljub bolezni, ki je prišla in tudi odšla, uživata v radosti življenja, saj vesta, da je to privilegij, ki ni dan vsakomur.
Po petdesetih letih sta ponovno stopila pred oltar in obnovila svoje poročne zaobljube v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podsredi, kjer je cerkveni obred vodil domači župnik Lojze Weingerl, ob strani pa so jima stali njuni najdražji ter sosedje in prijatelji. Po končanem obredu v cerkvi se je slavje ob jubileju nadaljevalo na turistični kmetiji Bratuša v Črešnjevcu ob Bistrici ob Sotli.
Vsi, ki so bili na ta dan z njima, jima želijo veliko zdravja ter še dolgo skupno življenje.
NL
FOTO TEDNA ^ crupA
Na dobrem položaju
Zlatoporočenca Helena in Jožef Brežnik
Skupno veselje so rože in gobe
Po 50 letih sta svojo zakonsko zvezo ponovno potrdila Helena in Jožef Brežnik, doma v Arji vasi. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta bila v dvorcu Novo Celje, opravili pa so ju matičar Henrik Krajnc in petrovški župnik Ivan Arzenšek ter njegov pomočnik Jože Brilej, ob prisotnosti številnih svatov. Za slovesno vzdušje so poskrbeli pater Arzenšek, ki je igral na kitaro in pel, ter baritonist Andrej Bremec in harmonikar Viki Ašič.
Zlatoporočenca izhajata iz kmečkih družin, Jožef iz Kasaz in Helena iz Arje vasi. Po poroki sta nekaj časa živela na Brežnikovi kmetiji, leta 1965 pa sta se preselila v novo hišo v Arji vasi, kjer živita še danes. V zakonu sta se jima rodila hči Mateja in sin Andrej, ki imata sedaj že vsak svojo družino, podarila pa sta jima tudi tri vnuke in dve vnukinji.
Jožef, univerzitetni dipl. ing. agronomije, je praktično vse službovanje posvetil hmeljarstvu. Naprej se je zaposlil v Kmetijskem kombinatu Žalec, nato je postal upravnik, pa vodja tehnološkega oddelka in glavni tehnolog za hmeljarstvu v obratu Vrbje, bil je podpredsednik Hmezada Žalec, direktor poslovnega sistema, upokojil pa se je kot direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Za svoj bogat prispevek k razvoju hmeljarstva je prejel številna priznanja.
Helena se je po preselitvi v Arjo vas zaposlila kot kuharica, pozneje pa kot vodja kuhinje v OŠ Petrovče. Ves čas je vso svojo skrb in ljubezen posvečala družini, vedno jim je bila na voljo, še posebno z veseljem pa je razvajala svoje vnuke.
Oba sta aktivna v Društvu upokojencev Petrovče. Kljub letom sta še dobrega zdravja, veliko veselja imata z urejanjem okolice doma in vrta, njuna strast pa so rože ter gobarjenje. Poznata več kot 50 vrst gob, ki jih zna Helena pripraviti na številne načine.
TT
Obisk župana Marka Diacija je vsako leto prav poseben rojstnodnevni dogodek Antona Kukoviča.
Najstarejši Šentjurčan dopolnil 102. leto
Konec lanskega leta je še en popisan list obrnil najstarejši Šentjurčan Anton Kukovič. Dopolnil je 102. leto in se s časom še vedno ne obremenjuje preveč. »Izgleda, da so nebesa bolj prazna, samo za enega pa ne bodo kuhali,« nas je nasmejal ob svoji stoletnici. Dve leti kasneje je samo še malo bolj prepričan v svoj prav.
Na Kamenem je z Antonom tudi letos nazdravljal šentjurski župan Marko Diaci. Lepo je videti, da je najstarejši občan hkrati tudi eden najbolj hudomušnih in dobrovoljnih. To gotovo kaže na izvrstne šentjurske korenine. Anton je bil obiskov ob prelomu leta seveda izjemno vesel. Tudi to, da je postal že precej slavna šentjurska osebnost, ga ne moti preveč. Vsekakor pa skrbno hrani najbolj pomembne članke Novega tednika in drugih časopisov. Svoje goste je jasno pričakal na nogah in jim na koncu tudi pomahal v slovo. Resda že malo bolj slabo sliši, a v teh letih je tako ali tako dosti bolj pomembno, da drugi poslušajo njega. Še vedno jasnih misli redno spremlja aktualno dogajanje in vam bo rade volje razložil, kaj si o vsem skupaj misli. Še težje pa se bo uprl, da ne bi razdrl kakšne šale. Tista o nebesih se mu zdi zelo na mestu. Sicer pa ima v načrtu vsaj še polet z balonom, kot nam je zaupal pred dvema letoma. Pa še cela vrsta stvari je, za katere se je vredno vsak dan zbuditi in jih v polnosti doživeti.
StO, foto: Arhiv občine