71. štev.
V Ljubljani, v četrtek 18. junija 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 „	„ n n 2 n
15 n n II n 3 ., Kolek (Stempelj) »nese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —
za pol leta	. . 5 —
za četrt leta	. . 2 „ 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto.
Palackijev zagovor.
(Dalje.)
Še le z letom 1849, ko je duh reakcije od zgoraj doli javno stopil na dan, in zlasti v času Bachove vlade podučili so me, meni na veliko žalost, na kako slabi podlagi so bile zidane moje nade, da bode „ enaka pravica za vse" v Avstriji imela stalno veljavo. Ko je na Dunaji bahanje z liberalnimi frazami konečno postalo slab opravek, zamenjale so v tamošnjem javnem mnenji tudi stranke svoje naloge. Slovani, kteri so bili prej kot reakcijonarci raz-upiti in zasramovani, so bili prav kmalo, ne da bi bili vedeli ali slutili v prekrščeni v nevarne puntarje, kteri niso na nič druzega mislili, nego da bi prebrnili vse v državi obstoječe razmere. Naj me ne dolže pretiranja: naj se le berejo časniki onega časa, posebno dunajski, in spoznalo se bode, da le znane do godke navajam. Žalibog, sem moral v svojem privatnem življenji grenko skusiti, kaj imam zahvaliti tadanjemu svojemu imenu, da sem edino le »nevaren puntar;" a nočem tega bralcem na drobno popisovati. Naslednji čas me je prav kmalo podučil, da posebno mi Čehi moramo v dunajskem mišljenju kot njegovo ravno nasprotje veljati. Ako so namreč Dunaj-čani liberalni, samo po sebi reakcijonarni in sužni, potem mi sicer nismo liberalni, pač pa še čezpuntarski (ultrarevolucijonarni). To se po njih mnenju ume že samo po sebi in ni treba še posebej omenjeno biti. Po nesreči se pa Nemci v Avstriji sploh, nemški Pemci pa še posebej le z dovoljenjem gosposke liberalne
nosijo. Ker se namreč čutijo manjšino v deželi in nas Slovane za ravno tako vladoželjne imajo, kakor so sami, si ne smejo zapraviti milosti nemške vlade, naj ta že sedi na Dunaji, ali v Frankfurtu, ali pa v Berolinu. Oni si ne morejo drugače misliti, nego da med Nemci in Slovani more le taka razmera biti, kakor med kladvom in nakovalom, da tedaj oni morajo na vsak način čez Slovane vladati, če nočejo postati njihovi sluge; sramožljivi evfemizem njihovega boje nameravanega vodstva ne more nikogar motiti. Na ta način pa se nam vživanje res svobodnih razmer ne le samo krati, nego čisto jemlje in nemogoče dela. Ker pravi se, ako Slovani nimajo postati gospodje v Avstriji, morajo na večne čase ostati heloti: toraj bi bila „enaka pravica za vse" tu nemisel."
P a 1 a c k v potem pripoveduje, kako so 1. 1860 sklicali pomnoženi državni zbor, ki je osnoval oktobersko diplomo. Pa namesto da bi se bila v nji izrečena načela vresničila, prizadevali so si Nemci gospodovati nad drugimi narodi, kterim le toliko svobode privoščijo, da njihova vlada ne pride v nevarnost. V dokaz, da je to istina, razvija Palackv Schmerlingov volilni red, ter dokazuje s številkami, kolika krivica se je po njem godila češkemu ljudstvu. Potem sarkastično šiba nemško ustavoverno stranko, ki si je vedela 1872 s habrusom pridobiti veliko posestva in ima zdaj 2 tretinji zastopnikov v deželnem zboru, narodni Čehi pa komaj eno tretinjo; preživ dokaz, kako Nemci tam, kjer imajo moč, izvršujejo pravico in kako Slovanom enako pravo dajejo. Pa
odveč bi bilo, pravi Palacky, ako bi se od njih zahtevalo, da naj bi fevdalne, klerikalne in ultramontanske Slovane za sebi enake smatrali ter kot s takimi ravnali; oni imajo veliko ve-ličastnejšo in silnejšo nalogo: podvizati se morajo, da spodbijejo cerkveno vladstvo in da za vselej vničijo od hierarhije in duhovništva gojeno prazno vero".
V naslednjem češki zgodovinar dokazuje, da je trinoštvo liberalcev do cerkve in duhovništva veliko bolj obžalovati, kakor pa zahte-vanje rimske kurije, dasi bi človek, ki bere liberalne časnike moral misliti, da duhovniki so največa nesreča sedanjega časa, nauk Jezusov pa strup, ki se mora skrbno od šol odvračati, da mladine ne okuži. „Če je duhovska vlada povsod sama na sebi neugoda, — česar ne tajim — piše nadalje Palacky, žuga pa to, kar hočejo pri nas sedaj z največjo vnetno-stjo postaviti na nje mesto, biti še veliko večje zlo: menim namreč popolno brezverstvo, ktero se še dalje hitrejše in hujše razširja... Vsak pameten mora prevideti, da tam kjer ni Boga ne nrave, ne čednosti ne greha, ne pravice ne krivice, ne časti ne sramote, človek mora zgubiti svojo najvišjo prednost namreč, svoj nravni poklic, in poživiniti se. In temu strašnemu nihilizmu služi, ali vedorna ali ne-vedoma, liberalizem sedanjega časa. More pa država obstati in obnesti se, če se človeški družbi odtegnejo vse podlage nravnega življenja? če bodo odslej največ samopridne želje določevale meje dovoljenega? In mar ni duhovščina vsake krščanske vere, ne rečem edina, pa vendar le najimenitnejša in najzdatnejša
Podlistek.
Statistični listek.
Železnice celega svetu in Jesenkov „Občni zemljopis".
(Dalje.)
19) Južna severo-nemška sklepna železnica od Pardubic črez Kraljev Gradec, Jožefovo v Libavo na prusko-šlezijski meji; velika njena veja drži od Jožefovega črez Turnov, Liberec
*) Jesenkov ,,Obcni zemljopis'1 je jako obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol
v veliki oktavi. Citatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskega in državoznanskega zeinljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvareh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klerru, Giontiniju, Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Soharji in Paternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankeu v Ptuji — pa pri spisatelji in založniku samem v Trstu. —	Vred.
(Reschenberg) v Saško kraljestvo. Privoljena je bila 15. junija 1856, meri pa 223 kilometrov (29 milj).
20)	Češka zahodna železnica je bila pri voljena 8. septembra 1859. Ta okoli 200 kilometrov dolga železnica drži od Prage črez Brod (na bavarski meji).
21)	Češka severna železnica je bila privoljena 6. oktobra 1865; meri pa (vsi njeni kosi skup) 180 kilometrov (23"8 milje).
22)	Pelzenj - Prizenjska železnica je bila privoljena 2l. aprila 1870; meri pa sedaj 167 kilometrov (22 milj), dodelana bode merila 212 kilometrov (28 milj).
23)	Donavo - dravska železnica meri 165 kilometrov (22 milj); privoljena je bila 9. julija 1870.
24)	Moravsko-šlezijska severna železnica od Olomuca črez Bruntal in Kernov v Opavo; privoljena je bila 21. aprila 1870 in 6. oktobra 1872; meri pa sedaj 143 kilometrov (18.9 milje).
25)	Pražko-duliska (Duhcov-Dux) železnica je bila privoljena 25. junija 1870; meri pa sedaj 142 kilometrov (18-7 milje).
26) Turnovsko-kralupsko-pražka železnica je bila privoljena 28. avgusta 18b3; meri pa sedaj 121 kilometrov (15-9 milje).
Še dosta krajše so črte ostalih železnic. Najkrajši ste železnici med Ljubnom na Štajarskem in Vorndernbergom (komaj 15 kilometrov (2 milji), in Salcburško-Halleniška (18-5 kilom., 2-4 milje).
Črte naštetih 26 železničnih družeb merijo skup črez 13000 kilometrov. Dolgost vseh ostalih železnic je le okoli 1600 kilometrov, ki so med razne družbe (na število jih je 19) razdeljene. Prvih 26 velikih družeb železničnih ima tedaj črez 89% vseh avstrijskih železnic v svojem gospodarstvu, ostale I9tere male družbe jih imajo le toliko, da skup znašajo komaj 11% vseli železnih cest v našem cesarstvu. Poprek razdeljene med posamezne družbe, pride na vsako (sprva naštetih velikih 26 železničnih društev) po 510 kilometrov sedaj uže odprtih železnic, pri ostalih I9terih malih pa komaj 85 kilometrov. Pa kako različne dolgosti so železnice tudi velikih društev med seboj. Družba južne železnice (edna največih železničnih družeb v Evropi in na celem svetu) ima sama črez 2230 kilometrov železnih cest,
varhinja in hraniteljica nravnega človekovega poklica? ali ni tedaj tam, kjer svoj poklic spolnuje, prava podpora države in dobrotnica človeštva? za bistroumnost, ki je prav po ceni in ki hoče vse to tajiti, ker so tudi nenravni duhovniki, se še zmenim ne?"
(Dalje prih.)
Pregled o delovanji ljubljanskega mostnega starešinstva v zadnjih 5 letih.
(Govoril dr. E. H. Costa v shodu političnega društva ,,Slovenije'* ti. junija 1874.)
(Dalje.)
15. julija 1873 je bilo sklenjeno, naj se nujno odpravijo drvarnice za vodo za nekdanjo Eichbolzer-jevo hišo. A štajarska es-komptna banka, kot lastnica hiše, je vsled tega sklepa povišala ceno od 4000 na 10000 gold. in zatoraj se je 17. oktobra 1873 oni sklep preklical.
Novak-ovo hišo (zur Schnalle) je mesto kupilo, a ne kaže se, da se bodo tako tesne in močno obiskovane ulice v kratkem razširile, ker se štacune in stanovanja vnovič v najem dajejo.
Nova stavba hiše 46 na frančiškanskem trgu se je dovolila, in sicer kakor poročilo pravi — „zarad olepšanja trga". Nekteri pa mislijo, da trg ni ravno posebno olepšan po tej spačeni hiši s štirimi nadstropji.
Policijske zadeve. Koj meseca maja 1869 se je pomnožilo število policijske straže od 12 na 20 mož; 4. oktobra 1872 se ji je dala uniforma in poseben »inšpektor '.
2. julija 1872 se je stavil nasvet za novo vredbo zdravstvenih mestnih organov in enoglasno sklenilo zahvaliti se poročevalcu dr. Keesbacherju za to „izvrstno" sporočilo. Oddal se je ta nasvet odseku. Odsek je nektere reči spremenil in o tem poročal 15. okt. 1872. A mestni zbor teh »izvrstnih nasvetov" ni odobril in je vrnil vso stvar odseku, to je „ad acta".
Sklenil je mestni zbor nov gasilni red in nov red za vodnjake.
Skoro edina veča naprava, ktero je v vsi ti dobi mestni zbor izvršil, je prosto voljna požarna straža
5. decembra 1871 je mestni zbor zavrgel predlog, naj se zopet prepoveduje pred kup. A nekaj tednov pozneje (15. februarija 1872) se je ta predlog vendar le sprejel.
Magistrat se je organiziral v tej dobi dvakrat, 19. maja 1869 in v letu 1873. A vse razpisane službe se zarad pomanjkanja prosilcev ne morejo oddati, in najčudneje je, da so gosp. Sveteca, kterega so bili zoper njegovo voljo penzijonirali, prosili, naj prevzame kako službo pri magistratu.
Šolske zadeve. Posebna hvala se je pela bivšima županoma zarad velikih zaslug za šolstvo. Poglejmo, kaj se je v tem oziru zgodilo?
II. mestna šola se je ustanovila, a v takih sobah, da so zdravniki že večkrat kon-štatirali popolno nesposobnost teh sob za šole.
In ko je deželni šolski svet mestu naložil zidati novo mestno šolo, se je mestni zbor zoper ta nalog pritožil pri ministerstvu. Se ve, da je bila ta pritožba ovržena.
23. januarija se je ovrgel predlog zarad osnove nove dekliške šole, ker je nunska že preobilno (?) obiskovana.
Nova obrtnijska šola se je osnovala, a ne po mestnem zboru, ki daje le majhen donesek 500 gold., temveč po velikodušnosti ministerstva, ktero je koj prvo leto dovolilo državno subvencijo 5000 gld.
11. januarija 1873 je obljubila vlada posebno podporo, ako se osnuje v Ljubljani taka družba za ženski prislužek (Frauen-ervverbverein), kakoršna je dunajska enaka družba, ki kaj blagodarno deluje. Ta nasvet se je izročil posebnemu odseku — morda tudi »ad acta"?
Nasvet, »naj se napravi zavetišče za revne zapuščene dečke" (silno potrebna stvar), se je ovrgel 27. maja 1873, ker se je 5000 gl. na leto za tako reč gospodom zdelo preveč".
A jako priden je bil mestni zbor povsod, kjer je bilo protestovati zoper ravnopravnost slovenskega jezika v šoli. Protestiral je zoper načrt postave ,,o učnem jeziku v šolah" trikrat; posebno ostro, ko se je bilo nadjati, da bode Hohemvartovo ministerstvo dotični sklep deželnega zbora predložilo najvišemu potrdilu; protestiral je zoper v tem smislu sklenjen ukaz deželnega šolskega sveta; potestiral je zoper ministerski ukaz, da se
imajo na naši realki nekteri predmeti tudi v slovenskem jeziku predavati; protestiral je, da se na mestnih šolah nemški jezik uči iz slovenskih knjig, »vveil das den Druck des deutschcu Elements charakterisirt" (7. marca 1872). In vendar trdijo vsi pedagogi, da se ptuj jezik more naučiti le na podlagi maternega jezika!	(Konec prih.)
Avstrijsko cesarstvo.
I/. Itjlililjuiie. 17. jun. Dr. Schaffer je 14. t. m. konštitucijonelnemu društvu dajal odgovor od svojega delovanja v državnem zboru in deželni glavar vitez Kaltenegger je predlagal dr. Schufferju izreči popolno soglasje z njegovim postopanjem. Če bi bil g. Kaltenegger glavar konštitucijonalnega društva, bi bil ta njegov predlog opravičen; kajti g. Schatfer je državni poslanec tiste stranke ljubljanskega mesta, ki je zastopana v tem društvu. A g. Kal t enegger je glavar dežele Kranjske in ravno tako dobro ve, kakor mi, da načela Schafferjeva so v nasprotji z željami naše dežele. Prav breztaktno je tedaj od njega bilo, da je ravno on predlagal Schaflerju izreči svoje soglasje, ker s tim predlogom se je stavil v nasprotje z ogromno večino dežele, ktere glavar je. Če je že hotel vdeležiti se zborovanja konštitucijonelnega društva, naj bi bil saj molčal, da ne bi bil z nova predrl rane, ktere so naši deželi takrat vsekali, ko so njega zoper vsa konštitucijonalna pravila imenovali za deželnega glavarja. Pa še drug važen vzrok je, da bi bil g. Kaltenegger bolje storil, če bi bil molčal. G. Schaffer je bil v državnem zboru eden najhujših prosla-viteljev verskih postav, ktere so se mu zdele še vse premehke. G. Kaltenegger pa nekaj drži na to, da bi veljal za dobrega katoličana. Kako pa se s tim strinja soglasje z novimi postavami, o kterih so varuh katoliške cerkve, sv. oče Pij IX. v svoji okrožnici do avstrijskih škofov tako odločno rekli, da v njih vladajo ravno tista načela, kakor v pruskih ? Je li res njegov katolicizem zgolj hinavščina?
I/, tržaške okolice, 12. junija. (Izv. dop.) Znano je bralcem »Slovenčevim", da letos liberalni (!J tržaški mestni zbor (ne magistrat) ni dovolil navadnih 850 gold. kot stroške za procesijo sv. R. Telesa, in znano
to je, dobro 6. del (15%) vseh avstrijskih že-1 leznic; prej imenovana železnica med Ljubnom in Vordernbergom meri pa komaj 15 kilometrov t. j. komaj 0 1% vseh avstrijskih železnih cest.
Ker vodstvo in oskrbništvo vsake železnice veliko velja, sledi jasno iz naštetih številnih razmer, da je vodstvo in oskrbništvo razmerno tem ceneje, čim daljša je dotična železnica; kajti vodstvo in oskrbništvo z raznimi svojimi potrebami se primeroma le malo premeni, naj bode oskrbovana železnica dolga ali kratka. V obče pa vožnja, oskrbništvo in voditeljstvo v središči (na sedeži družbe železnične) veljajo okoli 50% vseh poprečnih dohodkov železnice; nektere železnice, ki so dobro zidane in varčno gospodarjene, shajajo pri dotičnih potrebah celo s 45%, ali kakor cesar Ferdinandova železnica celo s 40 stotinkami. Čim manj železnice potrebujejo same za-se, da se v dobrem stanu ohranijo, tem več dobička, tem več čistega dobička dajo za obresti najetega kapitala in za tako zvano superdividendo. V istej razmeri pa dobro in ceno oskrbovane železnice tudi lože znižajo ceno za vožnjo — voznino od blaga in oseb, ter s tem toliko bolj
pospešujejo gmotno blagostanje prebivalcev in cele države.
Vestna vlada vsaktere države skrbi tudi za to, da železnične družbe preveč ne povišajo voznine za blago in osebe, ter da s tem ne tarejo in ne odirajo njenih prebivalcev. Navadno vsaktera vlada uže pri privoljenji železnice določi, koliko visoka sme k večemu biti voznina. Avstrijska železnična postava od leta 1854 določi, da mora železnična družba zmanjšati voznino, kakor hitro jej daje 15% čistega dobička. Po tem je tudi jasno, zakaj ima vsaka vestna vlada natanko nadzorovati vse železuično ravnanje, zlasti pa gospodarstvo železnične družbe, kajti le z natančnim nadzorovanjem jej je mogoče vestno skrbeti za gmotni blagor državljanov.
Vožnja blaga in oseb po železnicah se ne množi v istej razmeri, kakor se dolgost njih razvija. Leta 1827 imela je Avstrija dobro 3 kilometre železne ceste. 10 let pozneje imela je uže 260 kilometrov; tega leta — namreč 1837 - prepeljali so na njih črez 81.000 ljudi in črez 1,280.000 centov blaga; še 10 let pozneje — 1847 — bile so uže 1600 kilometrov dolge in po njih so prepeljali 4,800.000 ljudi
in 18'/, milijonov centov blaga. Leta 1857 pomnožila se je njih dolgost skoro do 3800 kilometrov; prepeljali pa so po njih črez 10'/2 milijona ljudi, pa skoro 82 milijonov centov blaga. Razmerno enako zelo se je vožnja po železnih cestah množila od 1857 do 1860; posebno hitro se je množilo prevažanje blaga, kajti zadnjih 6 let pred 1860 razmnožilo se je število ljudi po železnicah prepeljanih za 25 stotink, pri blagu pa celo za 106 stotink.
Tudi od leta 1860 do 1865 so se železnice razvijale (z ozirom na njih dolgost), vendar je vožnja po njih le malo po malem rastla. Vzrok temu so bile neugodne politične in še neugodniše kupčijske razmere zaznamovane dobe. Tudi se posebno velik napredek pri množici prevoženih ljudi in prevoženega blaga le sprva pokaže, poslej pa ta le počasi napreduje. Tako se je število prevoženih ljudi od 1. 1860 do 1865 pomnožilo le za 4 stotinke; primeroma živahneje bil je promet blaga, če napredek prav ni toliki, kakor prejšnjo dobo (1865-60): pomnožila se je množica prevoženega blaga v rečeni dobi za 48 stotink.
(Dalje prih.)
je tudi, da ne le katoličani, ampak tudi neka-toličani so prostovoljne darove donašali, tako da so se zamogli vsi stroški poplačati in celo tudi štirji novi altarji napraviti, kajti prejšnjih, ki so mestna lastnina, niso hoteli več rabiti, akoravno jih je magistrat ponudil. Priprave za procesije so bile velikanske, kajti tržaško ljudstvo je hotelo djansko pokazati, da se ne strinja z mislijo onih 23, kteri so zoper procesijo glasovali. Že zgodaj je vrelo ljudstvo od vseh strani v stolno cerkev in ob sedmih se je procesija pričela; koder je procesija šla, so bila okna vsa okinčana, ljudstva se je po ulicah vse trlo, pa od začetka vladal je tak red, kakoršnega že dolgo nismo videli. Pa ne le radovednega ljudstva je bilo po ulicah veliko, ampak tudi za procesijo je šla tolika množica, da še nikoli doslej ne. Priča temu je, da se je 7 okoličanskih fara še pred prvim evangelijem že vrnilo v stolno cerkev. Posebno močno so bile zastopane razne bratovščine, kterih moški udje so v rokah nesli baklje (Windlichter), ženske pa debele sveče. Vsako bandero spremljala je tropa belo oblečenih deklic, letos pa se je na novo vdeležilo procesije blizo 200 črno oblečenih gospa bratovščine sv. It. Telesa z gorečimi svečami v rokah Oblastnije, na čelu njim deželni poglavar, so bile vse zastopane; mestnega župana pa so spremljevali le trije^ svetovalci, namreč baron Pascottini, vitez Lozer in dr. Muha. Ne vemo, zakaj se še uni štirji okoličanski poslanci niso vdeležili procesije? Procesija, mora se reči, bila je imposantna. Do tretjega evangelija je šlo vse dobro. Ali pri tretjem oltarji na trgu sv. Jakoba, tam kjer se iz korze v staro mesto zavije, nastane naenkrat nek krik, in ko bi trenil je vse zmešano, vse zbegano, vse začne vpiti ter bežati na vse strani. Od oltarja steče nek mož po Stari Reni kriče, naj ljudje otroke rešijo, in kot blisk je zmešnjava še v stolni cerkvi med ljudstvom, ktero je konec procesije v cerkvi čakalo; tudi tam zopet vse beži, vse kriči, in nobeden ne ve, zakaj? Pri oltarju straža izdere sablje, vojaki nasade bodala, zmešnjava pa je zmiraj veča. Se le čez nekaj časa se k sreči zopet vse pomiri in procesija se srečno konča, akoravno se je bil nered pred četrtim evangelijem zopet ponovil.
Kaj je bil vzrok nereda, nobeden prav ne v<5, čudno je le to, da se kaj hujega ni prigo-dilo. Kdo pa je nereda kriv, ni težko vganiti. Trgovec z rožami, g. Maron, je bil naprošen, da bi okinčal drugi oltar, in z veseljem je ta gospod to nalogo prevzel in zato tudi čisto nič plačila ni zahteval; ali dan pred procesijo je z žalostnim srcem naznanil, da si ne upa oltarja okinčati, ker se mu od neke strani žuga. Že nektere dni pred je šla govorica po mestu, da se bode mestnim svetovalcem žvižgalo, ako se procesije vdeležč, in morda jih je ravno zato tako pičlo število prišlo. Na jutro sv. It. Telesa pa se je govorilo, da bode pri tej priložnosti nered postal. Je li toraj čudno, da vsaka majhna reč je zadostila napraviti nered, ko je bilo ljudstvo že vse preplašeno. Ljudstvo ima v žalostnem spominu tombolo lanskega leta, in je tudi pri procesiji s strahom pričakovalo, da se ne bi kaj ena-cega pripetilo. Res žalostni prizori so to, da se ljudje več varnih ne čutijo in je vsaka stvarica dovolj, da je celo mesto vznemirjeno. Naj bi si oni, ki imajo ohraniti javni mir in red, to k srcu vzeli in čuli, da se v prihodnjič kaj tacega nič več ne prigodi. Neslovenski „Narod" pa je moral tudi v to vtakniti svoj bogokletni jezik pisaje, kaj je treba teh sprevodov ? Najbrže si on, kteri, kakor pravi, vere
ne zatira, želi, da bi čisto nobenih procesij več ne bilo, da bi se prazniki odpravili, z eno besedo, da bi se vdali načelom, ki so v preteklem stoletji vladali na Francoskem. Pa upamo, da Bog svoje cerkve ne bode zapustil, ampak da bo, akoravno sedaj močno zatirana, vendar kmalo zopet lepo cvetela in se širila. Vprašamo „Narod": Kaj pa je treba korznih sprevodov, kteri 4 dni trajajo in zarad kterih ljudje toliko denarja nepotrebno potrosijo!? — Ker na praznik sv. R. Telesa vsi okoličani morajo v mesto k procesiji priti, imajo sami svoje farne procesije v nedeljo v osmini. In reči se mora, da so se tudi v okolici procesije z vso mogočo slovesnostjo obhajale. V Barkoli spremljal je procesijo oddelek vojakov Kuhno-vega polka z dvema godbama, vojaško in civilno. Možaki, ki so nosili nebo, križe in baklje, so bili večjidel vsi okinčani z novimi vojskinimi svetinjami. Tudi po druzih farah so bile procesije sijajne, in posebno nam je to dopadalo, da na Ketnari in v Skednju je godba namesto navadnih „maršev" in polk svirala pobožne pesmi. Želeti bi bilo, da bi se v prihodnje to povsod vpeljalo, ker je gotovo lepše in primernejše, da tudi godba pobožne pesmi svira, kakor pa posvetne polke in marše.
Ker govorim ravno o godbi, naj pri ti priliki opomnim cerkvene predstojnike, da naj organistom enkrat za vselej prepovedo v cerkvi marše igrati. Kaj si mora namreč pošten človek misliti, ko zasliši po službi božji naenkrat znani dunajski marš: „IIoher Peter", kar se je v neki cerkvi v okolici preteklo nedeljo zgodilo. Pričakoval sem, da bodem morda tudi slišal še: „Wacht am Rhein", pa k sreči tega ni bilo.
Magistrat je tudi letos po navadi svoje zastopnike poslal k procesiji po okolici, in ker so ti uradniki doslej za to prejemali svoje dijete od zgorej omenjenih 800 gl., kterih letos niso dovolili, smo radovedni, od kod bodo ti letos plačani.
% »imaja, 17. junija. „Wien. Ztng." poroča, da vojni minister Kuhn je odstopil od ministerstva in je postal poveljnik v Gradcu namesto Johna, ki je imenovan za general-štabsšefa. Za cesarskega namestnika v Prago pride g. W e b e r iz Brna. Če bi bili za Češko imenovali kakega druzega za cesarskega namestnika, bi bili mislili, da so Kollerja povzdignili, da bi ga odstranili (promoveatur, ut amoveatur), a g. Weberje v zadnjem deželnem zboru pokazal, da ni nič boljši mož, kakor Koller. „N. fr. Pr." piše, da vzroki Kuhnovega odstopa se še ne vedo; ustavoverna stranka pa ga mora britko obžalovati, le to jo tolaži, da na njegovo mesto pride mož, ki se je na težavnem mestu v Pragi pokazal kot nepre-strašenega ustavoverca. — Cesarjevič Rudolf je 15. t. m. prišel v Krems in je bil od ljud stva z veliko navdušenostjo sprejet. Na večer so mesto razsvetlili. — Iz Berolina se poroča, da je v palači tamošnjega avstrijskega poslanca ukradenih več jako važnih pisem. Gotovo so jih pa ukradli klerikalci ali ultramoutanci! — „Vaterland" objavlja neko pismo dr. Te-wes-a, profesorja prava v Gradcu, ki pripoveduje, da mu je ranjki poslanec Mallinckrodt nekaj tednov pred svojo smrtjo pisal pismo, kterega je sklenil s temi besedami: „Bog daj, da bi se vaši škofje vstopili v vrsto z našimi! Katoliški duh v Avstriji se bo zopet oživil in notranje vtrdil, in vi boste potem še prej zatrli liberalizem, kakor mi, ker ga pri nas podpirajo nasprotna vera in predsodki ter prote-stantje, ki so odpadli od razodete resnice."
Vnanje države.
Pruski cesar je 15. t. m. prišel v Ems in je bil na kolodvoru sprejet od ruskega cara, ki že dalj časa tam biva. — Pravni odsek zaveznega sveta je predlagal volitev komisije 11 udov, ki naj izdela nov civilni zakonik za nemške dežele. — V raznih krajih tožijo, da ni dela, le v vojaških delavnicah delajo nepretrgano !
X Siciliji so 9. t. m. dovršili volitve za deželno zbornico. Katoliška stranka je zgubila nekoliko poslancev, a liberalci jih vendar niso pridobili toliko, da bi imeli v zbornici večino. Tedaj ostane za zdaj še vse pri starem. Pa katoličani si morajo resno k srcu vzeti nauke, ktere so jih učile skušnje pri zadnjih volitvah. Eden najvažniših naukov pa je ta, da se z vednimi privolitvami (koncesijami) pri liberalcih nič ne opravi, ampak da ne bo škodovalo vrniti jim nekoliko tiste brez-ozirnosti, ktero pri vsaki priliki oni proti nam razodevajo.
Francoska, 17. junija. Na prizadevanje vojvode Brogliea so Orleanski princi neki sklenili, zopet bližati se desničarjem. Razpor pospešuje le namere levičarjev in bonapar-tistov. Levičarji nameravajo staviti predlog, da naj se narodna skupščina razpusti. A to bi bilo v sedanjem položaju za Francosko silna nesreča, pri volitvah bi se ponavljali škandali, kakoršni so se te dni vršili na Versailleskem kolodvoru, in Bog ve, kaj bi še bilo z ubogo Francijo, v kteri je toliko različnih strank, morda domača vojska, kakor na Španjskem.
liašlta. Sv. oče so 15. t. m. kardinalom Chigi-ju, Simoruin Guibertu opravili šego ustnega odprtja in imenovali 10 novih škofov. Papež se počutijo prav dobro.
ŠjianjMka, 17. junija. „Imparcial" poroča, da Konha zarad deževja Estele ni napadel. Ni res, da bi se bili Karlisti v Biskaji zoper Don Karlosa spuntali.
$r!»*ki. ru m u n m k i in črno-£,or*ki knez in Krški kralj se mislijo neki sniditi v nekih laških toplicah.
Domače novice.
(Prošnja.) Ker želi podpisani odbor sestaviti izkaz o vspehu nabir za pokritje deficita dramatičnega društva, se obrača do vseh čestitih p. n. gg. domoljubov, katerim so bile poslane nabiralne pole s prošnjo, da blagovolijo nabrane novce in nabiralne pole poslati do konca tekočega tedna društvenemu blagajniku g. Žagarju Dragotinu v Ljubljani.
Odbor dram. društva.
(»Beseda"), ktera je imela biti preteklo nedeljo na vrtu ljubljanske čitalnice, je zarad slabega vremena preložera na prihodnjo nedeljo. —
(KonŠtitncijonalci ljubljanski) so imeli preteklo saboto zopet svoj mesečni shod, pri kterem je dr. Schaffer „besedo peljal." Govoril je mnogo in hvalil državnozborske poslance svoje sence, in dež. glavar vitez dr. Kaltenegger mu je izrekel v imenu volilcev (ka-li?) zahvalo in vsi so ploskali, ker jih je bilo nazočih, volilci in nevolilci, in so bili veseli do pozne noči. Mi jim tako nedolžno razveselje-vanje prav iz srca privošimo in želimo, da jim dobro tekne!
(Petstoletnica.) 4. julija t. 1. bo ravno 500 let, kar je Ljubljana postala glavno mesto kranjske dežele, namreč 4. julija 1374. Prav primerno bi bilo, ako bi se ta dan v Ljubljani
slovesno obhajal; naj bi toraj kako društvo stvar vroke vzelo in jelo delati priprave Najlepše vezilo bi pa — se ve da — bilo, ako bi postala Ljubljana zdaj glavno mesto »Slo venije", — pravi »Novični" dopisnik iz Go rice, ki to stvar sproži.
(Sorodna agitacija.) Nemški, laški in drug liberalci so začeli agitirati, da bi se mrliči ne več po lepi in tolikanj pomenljivi krščanski šegi pokopovali, ampak po stari ajdovski na vadi sožigali. V ta namen so na Nemškem osnovali posebno društvo, kteremu sme vsakdo pristopiti, protestant ali katoličan, jud a muhamedan ter se s tem zaveže, da bodo po smrti njegovo truplo v nalašč v ta namen so zidani peči sožgali. Framasoni ali frajmavrarji ki so to agitacijo sprožili, hočejo na ta način najprej zatreti cerkvene pogrebe, potem pa tudi vero na neumrjočnost in vstajenje člo veško. »Liberalni Slovenci" pa so pričeli drugo agitacijo, ki pa tudi meri na katoliško cerkev. Zahtevajo namreč, da naj se latinski jezik iz cerkve odpravi in namesto njega vpelje slovanščina. Kdor jih ne pozna bi si moral misliti, da to so jako pobožni in verni ljudje, ki le zarad tega žele slovenščino pri duhovskih opravilih, da bi se njihova pobožnost še bolj vnela. A ker se pri vsaki priliki s svojim brezverstvom ponašajo, s tem pokažejo, da jih pri tej agitaciji ne vodijo čisti nameni. Res se mora vsakemu čudno zdeti da ljudje, ki v cerkev ne hodijo, ker bi sicer morali vedeti, da se pri vsih za ljudstvo od ločenih opravilih rabi ljudski jezik, kar na-
enkrat začno agitirati, da bi se latinščina iz cerkve čisto odpravila. To je najočitnejši do kaz, da jim je za cerkvene obrede tako malo mar, kakor za lanski sneg, in da hočejo le cerkvi zopet eno zasoliti. Morda bodo pa pozneje raji v cerkev zahajali in iz nevernih Savlov postali goreči Pavli, kali?
(Slabo vreme pa „Narod.'') Od vseh strani se nam poroča, da slabo vreme v preteklih dneh je naredilo veliko škode. Po mnogih krajih, tudi v ljubljanski okolici, zlasti v poljski in šmarijski fari je 10. t. m. močno toča pobila, v saboto in nedeljo pa je sneg pobelil Jelovco na Gorenjskem in vsled hudega deževja so vsa žita polegla. Verni kristjani v tem vidimo roko božjo, ki nas tepe, ker se mnogi ljudje za Boga in njegove zapovedi več ne zmenijo. »Narodu" pa so te krščanske res niče le »verske vraže" in on čenča o neod-pogljivih naturnih prikaznih." Tudi mi dobro vemo, da so to naturne prikazni, a ravno tako dobro nam je znano, da Bogu, Če nas hoče kaznovati, ni treba delati čudežev, ker morajo njegovim presvetim namenom služiti vse moči. Da se pa Bog v svojih naklepih poslužuje ravno naturnih prikazen, to se nismo izmislili mi, to je Bog sam že Izraelcem naznanil, ko je rekel: »Ako bote po mojih postavah živeli in moje zapovedi spolnovali, in se po njih ravnali, vam bom dajal dež ob svojim času in zemlja bo rodila svoj sad, in drevje bo na polnjeno s sadjem. Mlatev bo segala do tr gatve in trgatev bo segala do žetve, in jedli bote do sitega svoj kruh, in prebivali bote brez strahu v svoji deželi. Ako me pa ne bote poslušali in spolnovali vsih mojih zapoved: bom tudi jaz vam tole storil: Naglo vas bom obiskal z uboštvom in vročino, zastonj bote žito sejali, kterega bodo sovražniki požrli. In dal vam bom od zgorej nebo kakor železo i zemljo kakor bron. Zastonj bo Vaše delo; zemlja ne bo rodila zeliša in drevje ne bo dajalo sadja." (IV. Mojz. 26, 3 i si.) To se je ne le pri Izraelcih. ampak tudi pozneje že velikokrat po-
trdilo, zato verno slovensko ljudstvo moli za odvrnjenje šibe božje; neslovenski brezverec pa hoče vse to bolje vedeti kakor Bog iu sveto pismo ter trdi, da Bog s svetom nima nič opraviti, da so toča, hudo vreme, vročina itd. le neodpogljive naturne prikazni, kterihi po njegovem mnenju tedaj še Bog odvrniti ne more, in ne pomisli, da ravno s takimi brezbožnimi nauki naj hujše žali Boga in draži njegovo jezo. In ta brezbožnež, ki Bogu odreka vso moč in taji previdnost božjo, si drzne trdit', da vera ni v nevarnosti?
Razne reči.
—	Iz Vipave 15. junija. Mraz meseca majnika je bil tudi pri nas sadna drevesa, krompir, fižol in tudi trto nekoliko posmodil, ali vendar smo se, ker je kmalo gorkota nastopila, le še dobre letine nadejali, toda zdaj nam je pa ves up popolnoma uničen; kajti od sabote popoldne do zdaj, ko to pišem, vedno dežuje, silua burja grozovito razsaja in lomi neusmiljeno trtne mladike, otepa sadje, med tem, ko pustni mraz drugo zelenjavo mori. Mi boste li verjeli, da smo včeraj in danes zimsko oblečeni?
Pridni, pa zdaj ubogi kmetič se žalostno ozira na poklesteno polje, pokončane nograde, otepeno sadje in od povodnji umazane travnike, ter premišljuje, ker vže zdaj turšico mora kupovati, s čim da se bode preživel in čim tako velike davke plačeval. Iu ko bi taka nesreča, le pri nas bila, bi se še tolažili tem, da nam bodo sosedni ne škodovani bratje na pomoč prihiteli; ali kaj, ker čujemo skoro od vsih strani euake zdihljeje! Pomagaj u Bog! — V zdravniškem oziru bili smo do pred kratkem silno v revnem stanu, dasi-ravno imamo že več let prav izvrstno lekar-nico, a zdaj, ko smo dobili tudi še učenega in zelo sposobnega doktorja medicine, smo popolnoma zadovoljni. Čuje se tudi, da namerava srenjski zastop, kteri je tudi tako dobro sostavljen, da bolje ne more biti, napraviti )olnišnico za revne. Dobro tako!
—	Za m i 1 o d a r e po »Slovencu" nabrane za pogorelce v Šmarčini se v njih imenu presrčno zahvaljuje
Miha Saje,
kapi.
—	Obsodba g. fajmoštra Korošica e, kakor se nam z Dunaja poroča, tudi od najvišje sodnije potrjena.
—	Na Pohorji ca Štajarskem je 14. in 15. junija sneg zapadel in po veliki vročini prejšejih dni je zdaj precej hladno.
—	Iz Mirne 15. junija. Vkljub strašanski agitaciji od strani vstavovernih nemčurjev
domačih in ptujih — zmagala je narodna stranka pri volitvah v srenjski zastop. Danes smo v Trebnji volili župana in 3 svetovalce. Za župana je enoglasno izvoljen posestnik Leo-jold Sovan; za 1. svetovalca posestnik Jožef Šular, za 2. posestnik Anton Rebernik, za 3. )Osestnik Alojzij Avsenik. Vstavoverni kandidat za županstvo je bil mirniške grajščine oskrbnik, ki pa še za svetovalca ni bil izvoljen. Slava vrlim Mirničanom, ki niso šli na lima-nice brezvernim nemčurjem!
—	Porotniki v Olomucu na Morav-skem so 12. t. m. nekega Jožefa Skatcela razbojnega umora krivega spoznali in sodnija ga je obsodila na vislice.
—	Nasledki dobrega ravnanja s hudo-delniki po ječah so se zopet te dni pokazali. — Na Studencu pod Ljubljano je brat za-
žgal pohištvo brata in ko je bil prašan, zakaj je to storil, je odgovoril: »Samo zato da bom prišel na Grad. Delati sem se odvadil, se mi tudi ne ljubi; prositi pa je preneumno, ker ljudje nič prida ne dajo." — Le delajte s hu-dodelniki dobro in lepo, saj jih bo na ta način zmiraj več!
—	M s g r. N e g r o n i, papežev minister notranjih zadev, ki je iz ene najstarejših in najbogatejših grofovskih rodbin rimskih in bi bil imel kmalo postati kardinal, je postal jezuit Le papež so vedeli za njegov sklep. 6. t. m. je maševal, po maši pa šel k papežu po slovo in potem k Antonelliju, in na večer se je z brzovlakom odpeljal k jezuitovskemu generalu Beckxu v Florenco. Negroni je star 54 let.
—	Grofinja Hohenvvart. Iz Londona se dunajskemu »N. Tagblattu" telegrafuje, da avstrijska cesarica sredi meseca julija pod tujim imenom grofinje Hohenwartove pride v morske toplice v B r i g h t o n u. Če je to istina, bilo bi to nov dokaz, kako visoko čislajo grofa Hohenvvarta na cesarskem dvoru!
—	»Abecednica s podobami za či-tanje in štetje" se imenuje nova knjižica, ktero je ravnokar izdal marljivi g. Andrej F. Ž n i d a r č i č, vikar in okrajni šolski nadzornik tominjski na Banjšicah sv. Duha pri Kanali. Pisana je z namenom, da bi zdatno polajšala prvo podučevanje v branji in številje-nji, ktero dela največ težav. Namenjena je učiteljem in sploh odgojiteljem, tudi materam, vtere žele biti učiteljice svojim otrokom; pa je tako sestavljena, da jo tudi otroci lahko rabijo za vaje v čitanji. Zato jo prav gorko priporočamo si. občinstvu. »Abecednica s podobami" velja 30 kr. a. v. in se prodaja pri Gerberji v Ljubljani, v tiskarnici družbe sv. M o h o r a v C e 1 o v c i pri F e r-1 i n c u v Mariboru, pri G e i g e r j i v Celji, pri T a n d 1 e r j u v Novem mestu, pri Wokulatu in Filaku v Gorici, pri Hartmanu v Zagrebu in pri pisatelju na Banjšicah (pošta: Canale bei Gorz.) Kdor naroči 10 ,.Abecednic" pri pisatelju (s poštno nakaznico) ne plača poštnine od njih.
l)ulmv»iko spremembe.
V ljubljanski škofiji: Č. g. Janez Kilar pride iz Mirne za kaplana v Trnovo v Ljubljani, č. p. Matej Vovk pa iz Mokronoga v Mirno. — Č. g. Andrej Zaje, fajmošter v Dolini je 16. t. m. umrl. R. I. P.
Listnica vredništva.
G. staremu dopisniku iz tržaške okolice: Ker bi Vam radi nekaj pisali, blagovolite nam poslati svojo natačno adreso.
G. dopisniku iz Brkinov: Prosimo! Za primerno odškodovanje bomo skrbeli.
Eksekutivne dražbe.
22. junija, gl.), — 3. Ant obe v Litiji. — Kari
Ant. Povše-tovo iz Poljan (358 Pregel-novo iz Ustja (1735 gl.), Bubvald-ovo posestvo Cirkna
Ljubljani.
23. junija. Jere Lovšar-jeve iz Stoba (2505 gl.) v Kamniku. — 3. BI. Skok-ovo iz Topolca (500 gl.), — 2. Ant. Verh-ovo iz Jazni (700 gl.), obe v Bistrici. — 1. Jan. Ozimek-ovo s Površja (208 gl.) v Krškem. — 1. Teres. baroneze Fel-deg-ove gozd iii vinograd (110 gl.) v Litiji. — 1. Mih. Gašperlin-ovo iz Poženika (3G77 gl.) v Kranji.
1>l«»Krnflr»i«» denarne rene
17. junija.
Papirna renta 69.40. — 8rebrna renta 74.75. — 18601etno državno posojilo 108. —.— Bankine akcije 989 — Kreditne akcije 218.25. —London 112.—. — Srebro 106.16 — Ce« kr. cekini —.—. — Napoleon 8.94.
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.