693 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 693—707 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:09/2023; spr eje t o/ Accep t ed:12/2024 UDK/UDC: 27-76-051(=163.6)(714.47=81) DOI: 10.34291/B V2024/03/K olar © 2024 K olar , CC B Y 4.0 Bogdan Kolar Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci Slovenian Missionaries in Touch with the Canadian Native Americans Povzetek : Slo v enski misijonarji, ki so delo v ali v Z druž enih drž a v ah Amerik e, so z a- r ad i p o zn an j a i n d i j an ski h j e zi k o v p r e v z emal i mi si j o n sk e n al o g e tu d i med i n d i- janskimi plemeni v k anadski pr o vinci On t ario. Z a t o so jih pr osili k anadski šk ofje. Indijanci so upo r abljali knjig e, ki so jih pripr a vili slo v enski misijonarji. Šlo je z a v zpos t a vljanje s tik o v na r a vni r az v oja v er sk eg a življenja, us tv arjanja cerkv enih s truk tur in vključe v anja v življenje indijanskih plemen eleme n t o v , ki so jih mi- sijonarji r az ume v ali k ot izr az izboljše v anja njiho vih življenjskih r azmer in uv e- lja vljanja pr a vic k ot e tnične sk upnos ti. Na prispe v ek 1 slo v enskih misijonarje v še danes spominjajo nek a t eri k ulturno-sakr alni in tisk ani spomeniki t er jubilejni dog odki. Ključne besede : K anada, Indijanci, Friderik I. Bar ag a (1797–1868), Jane z Čebulj (1832–1898), Fr anc Pir c (1785–1880), misijoni Abstract : Slo v enian missionarie s w orking in the Unit ed St a t es of Americ a, bec au- se of their knowledg e of Indian languag es, also t ook up missionar y t ask s among Na tiv e Americ an tribes in the Canadian pr o vince of On t ario. The y w er e ask ed t o do so b y the Canadian bisho p s. The Na tiv e Americ ans also used book s pr e- par ed b y Slo v enian missionaries. The aim w as t o es t ablish c on t acts a t the le v el of the de v elopm en t of r eligiou s lif e, the cr ea tion of chur ch s tructur es, and the inc orpor a tion in t o the lif e of the Na tiv e Americ an tribes of elemen ts which the missionaries understood as an expression of the improvement of their living c onditions and the assertion of their righ ts as an e thnic c ommunity . The c on- tribution of Slo v enian missionaries is s till c ommemor a t ed t oda y in some cultu - r al and r eligious monumen ts and prin t ed ma t erial, as w ell as in c ommemor a- tiv e e v en ts. Keywords: Canada, N a tiv e A me r ic ans, Fr e de r ic I. Bar ag a (1797–1868), John Če bulj (1832–1898), Fr anc Pir c (1785–1880), missions 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v aln eg a pr ojek t a P6-0262 („ V r ednot e v ju do v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “), ki g a sofi nancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS). 694 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 1. Uvod Zg odo vina K anade k ot samos t ojne drž a v e se z ačenja 1. julija 1867, k o ji je s t ak o imeno v ano „anglešk o-se v ernoamerišk o lis tino“ angleški parlamen t po dolg ole tnih pog ajanjih priznal s t a tus dominiona, r ela tivno neodvisneg a od V elik e Brit anije: ses t a vljala jo je pr v a sk upina pr o vinc (On t ario , Québec, Ne w Bruns wick in No v a Šk otsk a), k asne je so se jim pr idr užile še dr ug e . 2 Im e la je znač aj k on f e de r ac ije in je dobila ime K anada. Z a pr es t oln ic o je bila izbr ana Ott a w a. Cer kv ene sk upnos ti so bile or g anizir ane ž e v elik o pr ed t em, v določeni meri v zpor edno s priselje v anjem e v r op sk e g a pr e biv als tv a. 24. julija 1534 je Jacque s Car tie r pr is t al na polot ok u Ga- spé in no v o z emljo r az glasil z a las t fr anc osk e kr one ali fr anc osk o k olonijo. S pri- sel j e v an j em f r an c o sk eg a p r eb i v al s tv a so p ri h aj al i k a t o l i š ki mi si j o n arj i , p r ed v s em r edo vniki in r edo vnice, ki so s v ojo po z ornos t namenjali t ak o no v oprišlek om k ot a v t onomne m u pr e biv als tv u; osr e dnji s t a bili indijansk i ple me ni Hur ono v in Ir ok e- z o v . Pr v e or g anizir ane oblik e v er sk eg a življenja so nas t ale na br eg o vih r ek e S v e t eg a Lo vr enc a in so bile pod vpliv om fr anc oskih oblas ti (Jan 1967a, 9–10). Od z ače tk a 17. s t ole tja so se z a k anadsk a o z emlja z ačeli z anima ti še Angle ži, ki so o z emlja os v ajali z v ojaškimi pohodi; z vr s tila se je vr s t a v ečjih in manjših v ojn. Sr edi 17. s t ole tja so z ačele nas t aja ti pr v e cerkv ene s truk tur e. Le t a 1659 je bil Fr anc ois de La v al imeno v an z a apos t olsk eg a vik arja ‚No v e Fr ancije ‘ , k ak or so t edaj imeno v ali K anado. Sede ž je imel v Québecu, podr ejen je bil me tr opolitu v R ouenu v Fr anciji. V le tu 1674 je bila us t ano vljena šk ofija v mes tu Québec, ki je ob seg ala celotno o z emlje današnje K anade in v ečino Z druž enih drž a v Amerik e in je bila pr v a šk ofija na o z em lju celotne K anade. Drug a šk ofija St. John's, N o v a Fundlandija, je bila us t ano vljena le t a 1784, tr e tja šk ofija Halif a x, No v a Šk otsk a, pa le t a 1817. Z a- čele so nas t aja ti pr v e župnije in cerkv ene iz obr až ev alne us t anov e (npr . k olegiji je z uit o v , sulpici jance v , ses tr skih sk upnos ti) (1966, 248–249). P o le tu 1763 se je v jug o v zhodnem delu K anade z ačela oblik o v a ti še brit ansk a oblas t in upr a v a; v odil - no vlog o so z ačeli dobiv a ti angleški guv ernerji. S t ak o imeno v anim „ Quebeškim ak t om “ iz le t a 1774 je bila fr anc oskim naseljencem z ag ot o vljena pr a vic a do las tne - g a je zik a in v er e. Št e vilo članov k a t olišk e sk upnos ti in s truk tur je pripomoglo , da je bila v le tu 1819 šk ofija Québec po v z dignjena v nadšk ofijo in da so bili us t ano vljeni apos t olski vik aria ti: Kings t on (On t ario), Charlott e t o wn (Prince E dw ar d Island), St. Bonif ace (del Winnipeg a, Manit oba). Št e vilo šk ofij se je hitr o v eč alo na celotnem o z emlju od sr edine 19. s t ole tja dalje. Z a v odit elje šk ofij so bili izbr ani sino vi e vr op skih pri- seljence v , zlas ti Ir ci. Mnogi me d njimi se niso naučili je zik a in dijanskih plemen in niso bili sposobni, da bi pas t or alno osk r bo v ali v se pr e biv alce , k i so živ e li na o z e- mljih njiho vih šk ofij. V južnem delu pr o vince On t ario , ki je mejila na amerišk e in- d i j an sk e mi si j o n e, j e b i l a p r v a šk o fi j a T o r o n t o u s t an o vl j en a l e t a 1841, Hami l t o n i n London le t a 1856, Thunder Ba y (indijansk a naselbina na is t em mes tu se je ime- 2 P r ispe v e k je nas t al v ok v ir u r azisk o v alne g a pr og r am a P 6 -0 2 6 2 („ V r e dnot e v judo v sk o-k r šč ansk ih v ir ih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “), ki g a sofi nancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS). 695 Bogdan Kolar - Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci no v ala F ort William) le t a 1952 in šk ofija St. Ca therine's le t a 1958. Št e vilčno naj- močne jše so bile šk ofije , k i so de lo v ale v fr anc osk o g o v or e če m de lu K anade , k e r je bilo t am sor azmerno najv eč k a t olič ano v (1966, 250). 2. Misijonar Friderik Irenej Baraga Pionir sk o delo pri isk anju sledo v delo v anja slo v enskih misijonarje v med indijanski- mi plemeni v K anadi je opr a vil slo v enski laz aris t An t on Zrnec (1921–2016), or g a- niz a t or slo v ensk e sk upnos ti v T or on tu in misijonar v v seh pom embnih k anadskih sr ediščih, kjer so se oblik o v ala slo v ensk a cerkv ena občes tv a. K ot ur ednik r e vije Božja beseda, k ot pos tula t or v bea tifik acijsk em pos t opk u in k ot a v t or v odnik o v po Bar ag o vih kr ajih je sis t ema tično pr euče v al ne le življenje misijonsk eg a šk of a in njeg o v o delo na ameriških tleh, t em v eč tudi njeg o v o mes t o med k anadskimi Indijanci (Le t onja 2016, 96). S v oje r azpr a v e je obja vljal v r e viji Božja beseda in v odnikih, ki jih je pripr a vil k ot pripomočk e z a obisk o v anje kr aje v , kjer je delo v al šk of Bar ag a. Med r ojaki v Z druž enih drž a v ah in K anadi je imel mo žnos t, da je po- znanje Bar ag e, njeg o v eg a dela in njeg o vih spiso v r az širjal na r azličnih sr eč anjih, v pr eda v anjih in publik acijah. Pr euče v anju vpliv a slov enskih misijonarje v na r az v oj ameriških in k anadskih Indijance v je del r azisk o v alne po z ornos ti namenil z g odo vinar in sociolog dr . Rudolf Čuješ (1916–2007), ki je obja vil kr ajšo r azpr a v o „ The Slo v enian Con tribution t o the Canadian Indian s “ t er na t o monogr a f sk o delo z naslo v om Ninidjanissidog Saiagi- inagog (Contribution of the Slovenes to the Socio-Cultural Development of the Canadian Indians ) (F . H. 2007). Misijonar Fr ide r ik I. Bar ag a (1 7 9 7 –1 8 6 8 ) je pr v i znani Slo v e ne c , k i je s t opil na k anadsk a tla. Njeg o v a misijonsk a vnema g a je spodbujala, da se je z a Indijance na k anadski s tr ani meje z ani mal ž e od v seg a z ače tk a s v ojeg a del o v anja v Z druž eni h drž a v ah Amerik e. Pr v a let a po prihodu na o z emlje šk ofije Detr oit je obč asno (1831– 1853) obisk o v al indijansk a plemena v ok olici današnjeg a mes t a Sault St e. Marie; na k anadsk i s tr ani je bila misijonsk a pos t aja Gar de n Riv e r . N je g o v ih bog oslužnih sr eč anj so se udele ž e v ali k a t olič ani s k anadsk e s tr ani slapo v , fr anc osk o ali anglešk o g o v or eči belci, mešanci in Indijanci. V Bar ag o v em dne vnik u je v ečkr a t z abele ž eno , da se K anadč ani niso ude le ž e v ali nje g o vih ne de ljsk ih sr e č anj, k e r r e k a s v . Mar ije ni bi la z amrznjena. Na drugih mes tih z apiše, da je v elik o ljudi prišlo ‚ z drug e s tr a- ni‘ , k er je bil na r eki z ados til debel led. O obisk o v alcih ‚ z drug e s tr ani‘ ali o obiskih ‚na drugi s tr ani‘ , k o so g a klic ali k bolnik om, g o v ori na v eč mes tih, tudi k o je v Sault St e. Marie delo v al k ot apos t olski vik ar in šk of (Čuješ 1968a, 36–37). K ot duho vnik in misijonar je Friderik I. Bar ag a misijonsk o delo opr a vljal s po- močjo dv eh slo v enskih r ojak o v Fr anc a Pir c a (1785–1880) in fr ančišk ana p. Ot ona Šk ole (1805–1874). K ot šk of je Bar ag a na t o (1855–1868) na pr ošnjo sosednjih šk of o v in po pooblas tilu S v e t eg a sede ž a imel pooblas tila z a delo v anje med indi- janskimi plemeni na o z emljih sosednjih šk ofij. K anadski šk ofje so mu pr epus tili 696 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 jurisdik cijo nad indijanskimi misijoni, ki so mejili na Gornje je z er o in Michig ansk o je z er o (R e z ek 1907, 398), t o je v k anadski pr o vinci On t ario. Ž e le t a 1832, k o je delo v al v kr aju Arbr e Cr oche, je v ods tvu Leopoldinine us t a- no v e na Dunaju por oč al: »Indijanci t eg a podr očja so sr ečno , mirno in s v obodno ljuds tv o. /…/ An- gle ži, nar od, ki z elo v elik odušno vr ač a, izk az ujejo Indijancem v elik o dobr ot. Med v ojno z Z druž enimi drž a v ami so bili namr eč Indijanci angleški z a v e- zniki in z a t o jih anglešk a vlada še v edno nagr ajuje. V K anadi, ki pripada Angle ž em, so nek a t eri kr aji, kjer vsak o let o julija in a v gus t a obdarujejo Indijance, ki pridejo tja. Delijo jim oblek o , r azlično or odje in posodje it d. Če pa k do pride tja s s v ojo družino , je obdar ov ana tudi njeg ov a ž ena in otr oci. Sk or aj v si moji Indijanci gr edo v sak o le t o v K anado. Je sicer z elo da- leč, v endar t eg a pot o v anja ne opus tijo , v K anado pa se v o zijo če z je z er o v s v ojih lahkih č olnih.« (pismo z dne 10. 3. 1832; [Baragova misijonska pisma 1983, 62]) V le tih od 1838 do 1843 je imel z a sr edišče s v ojeg a delo v anja kr aj La P oin t e. Od t am je pot o v al na misijonsk a pot o v anja na se v er o z ahodno obalo Gornjeg a je z er a, kjer so bili Indija nci. Med pos t ajami je bil na k anadski s tr ani kr aj F ort William (se- daj Thunder Ba y). P o pr eselitvi v Sault St e. Marie le t a 1854 se je k anadskim indi- janskim plemenom še bolj približ al, sam kr aj pa je pr ed t em ž e v ečkr a t obisk al. V sakikr a t so v k a t oliški misijon prišli tudi Indijanci z drug e s tr ani je z er a. V pismih r ad omenja njih o v o prisotnos t: »T uk aj se je zbr alo ž e lepo š t e vilo k a t olič ano v , K a- nadč ano v , Ir ce v in Indijance v . T udi tuk aj z elo mnog o spo v edujem, zlas ti v angle - ščini in indijanš čini. Indijanci ž e v si v edo , da g o v orim indijansk o , in r adi prihajajo k spov edi.« (pismo ses tri Amaliji dne 28. 9. 1837 [Baragova misijonska pisma 1983, 142]) Z us t ano vitvijo apos t olsk eg a vik aria t a z a Gornji Michig an le t a 1853 in ime- no v anjem z a šk of a je Bar ag a pr e v z el v s v ojo oskrbo tudi Indijance sosednjih šk ofij. »Ok oliški šk ofje so pr osili Bar ag o z a uslug o , k er niso znali je zik a Indijance v in so z ar adi v elik e oddaljenos ti le r edk ok daj ut egnili obisk a ti Indijance.« (Zrnec 1968a, 41) Njeg o v e pris t ojnos ti in s t em mo žnos ti delo v anja so se še po v eč ale š tiri le t a k asneje, k o je le t a 1857 vik aria t Gornji Michig an pos t al šk ofija s sede ž em v Sault St e. Marie. Z a s v ojeg a soseda je najpr ej dobil t or on tsk eg a nadšk of a (le t a 1841), čig ar šk ofija se je r azt e z ala ob celotni se v erni obali Gornjeg a je z er a, v se do kr aja F ort William v z ahodnem On t ariu, in na t o hamilt onsk eg a šk of a (po le tu 1856). Do t edaj je imel Bar ag a s tik e s k anadskimi Indijanci ž e v eč k ot dv ajse t le t. Dobr o jih je po znal in z a t o je delo med njimi tudi pr e v z el. Nek a t er a pisma, ki so se ohr a- nila po r azličnih šk ofijskih arhivih, t o potrjujejo. K o je t or on tsk emu šk ofu le t a 1854 pr edlag al, da bi še napr ej oskrbo v al Indijance, ki so bili na o z emlju njeg o v e šk ofi- je v z aho dnem delu On t aria, t o je od kr aja Bruce Mines ob Hur onsk em je z eru do F ort Williama ob Gornjem je z eru, je bil šk of Armand-Fr anç ois-Marie de Charbon- nel (1802–1891, šk of v T or on tu 1847–1860) s pr edlog om z ado v oljen, saj mu je Bar ag a s t em odv z el v elik o br eme. T or on tski šk of je v Rimu pridobil potr ebna so- 697 Bogdan Kolar - Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci glasja in pr ošnjo ut emeljil z nek a t erimi r azlogi, med k a t erimi je bilo ne znanje je- zik a, ki so pripomogli, da je oskrbo v anje k anadskih Indijance v še napr ej os t ala skrb šk of a Friderik a I. Bar ag e. V pr ošnji v Rim 30. ok t obr a 1854 je de Charbonnel z apisal: »Gospod Bar ag a g o v ori v se je zik e t eh misijono v , so mu laž e dos t opni in ne samo da priv oli v t ak o ur edit e v , t em v eč si jo ž eli, k ar je meni z elo pr a v . Pr eprič an sem, da bo tudi no vi hamilt onski šk of – če g a S v e ti sede ž potr di – k er pr a v t ak o k ot jaz ne g o v ori indi- janskih je zik o v , popolnoma z ado v oljen z jurisdik cijo , dano v prid kr aje v , ki so 500 do 9 0 0 m ilj odda lje ni od T or on t a in H a m ilt ona .« (Zr ne c 1 9 6 8 a , 4 3 – 4 4 ) T a k o je B a- r ag a z a tri le t a pr ejel v oskrbo v anje v so se v erno obalo Gornjeg a in Hur onsk eg a je z er a od Bruce Mines na v zhodu do F ort Will iama na z ahodu t er kr aje se v erno in v zhodno od Sault St e . Mar ie . V pismu t ajnik u Fr anc osk e misijonsk e dr užbe dne 9. ok t obr a 1855 je Bar ag a z apisal , da so mu delo med indijanski mi plemeni po v erili šk ofje De tr oit a, Milw auk eeja, St. P aula in T or on t a, k er niso znali indijanskih je zik o v . Z a t o r o n tsk o šk o fi j o j e d o d al , d a mu j e šk o f z au p al v so o b al o Go rn jeg a j e z er a o d F ort Wil liama na z ahodu do Bruce Mines na v zhodu. Med obema v ečjima misijo- noma F ort William in k anadski Sault St e. Marie so bile manjše misijonsk e pos t aje: Lak e Ni pi g on g , Pi c, Mi chi pi c ot on, Badjuan ang , Goul ai s Ba y , Gar den Ri v er , S t. Jo- seph, Bruce Mines in še nek aj drugih (Čuješ 1968a, 103–104). V elik del o z emlja t or on tsk e šk ofije je bil po us t ano vitvi šk ofije v Hamilt onu le t a 1856 dodeljen no vi šk ofiji. Z ar adi š t e vilnih pot o v anj po vik aria tu in pripr a v no vih besedili, k o je z a Indijance hot el s t oriti še nek aj v eč, je Bar ag a izk oris til prilo žnos t us t ano vitv e no v e šk ofije in pr v emu šk ofu v Hamilt onu Johnu F arr ellu (1820, šk of 1856–1873) t ak oj spor očil, da g a s t ari dog o v or ne ob v e z uje v eč. »Ne namer a v am sklepa ti no v eg a dog o v or a v z ade vi t eh misijono v . Spr ejel bi jurisdik cijo samo nad k anadskim delo m Sault St e. Marie, ki je pr a v na naspr otni s tr ani mojeg a sede ž a, k er je t amk aj mnog o Indijance v , ki g o v orijo le indijansk o , in k er g. Mene t (sc. t am- k ajšnji misijonar) ne g o v ori indijansk eg a je zik a, kličejo Indijanci k bolnik om mene, da jim delim s v e t e z akr amen t e.« (Zrnec 1968a, 74) No v a šk o fi ja i n n jen p r vi šk o f s t a se sr eče v al a s š t e vi l n i mi p r o b l emi , saj je b i l o tr eba na no v o pos t a viti v so s truk tur o in isk a ti misijonarje, ki so še v edno prihaja- li od drug od. Šk of F arr ell ni znal nobeneg a indijansk eg a je zik a. Z a t o je v ztr ajal, da bi šk of Bar ag a še napr ej oskrbo v al Indijance na bolj odr očnem delu hamilt onsk e šk ofije in g a je z a t o pisno z apr osil. Šk of Bar ag a mu je 29. sep t embr a 1856 odg o- v oril, »d a ne namer a v am spr eje ti v aših misijono v ob Gornjem je z eru. V aši Ek sce- lenci ne bo pr a v nič t e ž e skrbe ti z a t e misijone k ot meni. V nek aj ur ah s t e iz Hamil - t ona v De tr oitu, od t am pa odpelje parnik sk or aj v sak drugi dan v Sault St e. Marie. In k o s t e tu, ima t e is t o mo žnos t k ot jaz.« Spomnil g a je, da dog o v or s t or on tskim šk of om de Charbonnelom, po k a t er em je skrbel z a njeg o v e indijansk e misijone, ne drži v eč. Izjemoma je bil pripr a vljen skrbe ti z a indijansk e misijone na k anadski s tr ani Sault St e. Marie, t o je naspr oti njeg o v emu šk ofijsk emu sede ž u (Zrnec 1968a, 75; Čuješ 1968a, 55). Kljub v ztr ajanju šk of a F arr el la Bar ag a ni popus til in je z g olj pomag al je z uitskim misijonarjem, ki so delo v ali na k anadski s tr ani Sault St e. Ma- rie. K er pa je od njih prič ak o v al v eč, t o je, da bi v eč po z ornos ti namenjali v er sk emu 698 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 pouk u Indijance v , so se odločil i z a odhod iz tis t eg a dela hami lt onsk e šk ofije, kjer so biv ali Indijan ci in so misijon sk e pos t aje os t ale š tiri le t a (1860–1864) br e z misi- jonarje v . Z a t o je mor al šk of Bar ag a v t eh le tih poleg oskrbo v anja šk ofijsk eg a sede- ž a in ok oliških kr aje v opr a vlja ti še v sa duho vnišk a opr a vila v Sault St e. Marie in v misijonih na k anadski s tr ani. V e lik okr a t je šel v naselbino Gar den Riv er , k amor so g a klic ali k bolnik om, od t am pa so Indijanci prihajali v Sault. Pr a v t ak o se je z ačel z anima ti z a Goulais Ba y , sicer ž e kr šč ansk o naselje, ki pa so g a misijonarji r edk o obisk o v ali. V Goulais Ba y , na br egu is t oimensk eg a z aliv a, kjer je živ elo indijansk o pleme B a t c he w ana, je ž e le t a 1 8 5 9 k upil z e m ljišč e , k je r je im e l nam e n pos t a v iti c e r k e v . P o zimi 1861/62 je napr a vil načrt in poslopje dogr adil še is t o le t o. V s v oj dne vnik je z a da tume od 14. do 16. julija 1862 z apisal: »V Goulais Ba y , pa spe t naz aj! Bogu h v ala z a v se t amk aj! Bog daj, da bi jo v edno dobr o upor abljali.« (Bar ag a 1990, 271) 30. a v gus t a 186 2 je pisal Leopo ldinini us t ano vi: »Indijanci se v eselijo in so h v ale- žni, da imajo t o ce r k e v ; tudi sam se m z ado v olje n, da se m jo pos t a v il, k ajti Indijan- ci se t am, kjer imajo cerk e v – tudi če pri njih ni misijonarja – v sak o nedeljo in v sak pr aznik dopoldn e in popoldne zber ejo v cerkvi, molijo s v e ti r o žni v enec in pojejo s v e t e pesmi ob uri, k o je na v adno bo žja služba.« (Baragova misijonska pisma 1983, 227) P oskrbel je z a v so cerkv eno opr emo , z v on je dobil iz Anglije, križ so mu po- darili r ojaki. 28. sep t embr a 1862 je v cerkvici pr vič maše v al. V dne vnik u je na is ti dan z abele žil: »Nedelja, pr aznik sedem ž alos ti pr eblaž ene De vice Marije. Danes sem br al pr v o mašo v no vi cerk vi blaž ene De vice Marije in pridig al indijansk o do- poldne in popoldne . N ame s t o v e če r nic smo opr a v ili pobo žnos t k r iž e v e g a pot a.« (Bar ag a 1990, 277) V elik a s tisk a, v k a t eri se je šk of Bar ag a znašel v z ače tk u šes t dese tih le t, k o je poleg je zuit ov odšlo še v eč duhovnik ov iz njeg ov e šk ofije in je br e z duhovnik a os t alo v eč misijonskih pos t aj, g a je silila, da je pr osil z a pomoč drug e k anadsk e šk of e, med drugim šk of a Ignacija Bour g e t a (1799–1885, šk of 1840–1876) v Mon- tr ealu, kjer so duho vniki ob vladali angleščino in fr anc oščino , v endar je pr osil z a- man. Br e z sadov so bile tudi pr ošnje, ki jih je naslovil na šk of a v Ott a wi (Čuješ 1968a, 56). T . Zrnec je po pr euče v anju iz virneg a dopiso v anja lahk o z aključil: »K o- lik or je do danes znaneg a, bi smeli tr diti, da Bar ag a ni pr ejel od k anadskih šk of o v pomoči, ne duho vnik o v ne drugih sr eds t e v .« (Zrnec 1968a, 112) Na Bar ag o v o pr o- šnjo v Rim in na vrho vneg a pr eds t ojnik a je z uit o v so se člani sk upnos ti jeseni 1864 vrnili v Sault St e. Marie in pr e v z eli skrb z a Indijance tudi na k anadski s tr ani. T udi če je os t ajal v okviru meja Z druž enih drž a v Amerik e, je Bar ag a imel v elik o pri l o žnos ti, da je pri hajal v s tik s K anadč ani . T o so bi l i v gl a vnem fr anc oski pri se- ljenci, ki so z apus tili K anado , pa jih z a t o pog os t okr a t imenuje k ar Fr anc o zi ali fr an- c oski K anadč ani, in so se naselili v kr ajih, kjer je misijonaril. In v t em smislu je ž e ok t obr a 1840 pisal iz La P oin t a, misijona s v . Jo ž e f a ob Gornjem je z eru, v ods tvu Leopoldinine us t anov e: »Mnog o k anadskih Fr anc o z ov , ki so vsi k a t olič ani in so dosle j živ e li r aztr e se ni po de ž e li m e d Indijanc i, se je tuk aj nase lilo in v sak o le t o se jih še nek aj naseli. Ti K anadč ani so por očeni z Indijank ami in nek a t eri imajo š t e- vilne družine. Njiho v e ž ene in otr oci se spr eobrnejo h k a t oliš ki v eri, čim sem pri- 699 Bogdan Kolar - Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci dejo in k o so primerno poučeni, jih kr s tim.« ([Baragova misijonska pisma 1983, 155]) Med priseljenci je našel nek a t er e dobr e sodela v ce, ki so mu bili v pomoč pri gr adbenih delih in opr emljanju cerkv a. Z animiv vidik v delo v anju misijonarja Friderik a I. Bar ag e k ot duho vnik a in šk of a pomeni pogl ed v njeg o v o r a vnanje z Indi janci r odu Oči p v ejce v v l uči podel je v anja z akr amen t a spo v edi (P omedli 2003). Z a Bar ag o je bil t a z akr amen t, čig ar vr ednos t je spo znal v šoli r edempt oris t a Klemen t a Hofbauerja v č asu š tudija na Dunaju, pomembna ses t a vina v er sk eg a življenja, z a k a t er eg a se je v edno našel č as. K malu je ug ot o vil, da so se Indijanci r adi spo v edo v ali in mu z aupali s v oje življenjsk e z g od- be, slabos ti in kr epos ti. Delu v spo v ednici je namenjal ur e in ur e, ne glede na kr aj, kjer se je nahaja l. Ni mu bilo ž al poti in tv eg anj, če so g a klic ali k bolnemu ali umi- r ajočemu priseljencu ali Indijancu, tudi ons tr an amerišk o-k anadsk e meje. Pr ek k o mu n i k aci j e z In d i j an ci j e sp o zn a v al n j i h o v e ži vl jen jsk e u smeri tv e, o d n o se v d ru- žini in šir ši sk upnos ti, odnos do Bog a in sameg a sebe. Dokler je zik a Očip v ejce v ni dobr o ob vladal, je spo v edo v al s pomočjo pr e v ajal - ce v , ki je bil z aupna oseba z anj in z a Indijance. K o je lahk o v zpos t a vil neposr edni s tik, je imel v se mo žnos ti, da je vpliv al na r a vnanje Indijance v , ne le v njiho v em osebnem v er sk em živl jenju, t em v eč tudi pri izbir anju njiho vih živl jenjski h usmeri- t e v . Ra vno t ak o so oni vpliv ali nanj, na njeg o v o zmo žnos t izr až anja, na njeg o v e poglede na indijansk o življenje, na duho vnos t in na r az ume v anje iz virnos ti življe- nja, ki so g a imeli Indijanci. S t em k o je la tinsk e (e vr op sk e) k oncept e pr e v ajal v indijansk e je zik e, je bog a til njiho v o izr az oslo vje in je zik nasploh. Izr az o v ni imel mo žnos ti pr e v z ema ti iz prir očnik o v , t em v eč od ljudi v neposr ednih s tikih z njimi. Na v odila, ki jih je dajal s v ojim sodela v cem misijonarjem, k až ejo na pomen z akr a- men t a spo v edi v v zpos t a vljanju s tik o v z ljudmi. Nar oč al jim je, da so dne vno mo- lili z a spo v edance in da so bili v edno pripr a vljeni iti na pot, če so jih klic ali z a spo- v ed, in ne le ob določenem č asu (P omedli 2003, 12) T udi z anje, zlas ti še, če so lahk o k omunicir ali neposr edno , je bilo spo v edo v anje vir spo zna v anja indijansk e duho vnos ti in sr eds tv o z a spor oč anje kr šč anskih r esnic v očip v ejski duho vni okvir . 3. Misijonar Franc Pirc Nek danji podbr eški ž upnik Fr anc Pir c (1785–1880), ki se je odločil, da se pridruži t akr a t na Slo v ensk em najbolj po znanemu misijonarju Friderik u I. Bar agi, čepr a v je bil od nj eg a s t ar ejši, je ž e od z ače tk a s v ojeg a misijonsk eg a dela pok az al posebno z animanje z a Indijance. Sep t embr a 1835 je prispel v Ne w Y ork in bil poslan Bar agi z a pomočnik a. Sedemnajs t le t je pr e živ el v Gornjem Michig anu, kjer so bile njeg o- v e gla vne mi sijonsk e pos t aje kr aji La Cr oi x, Saul t S t e. Mari e, od k oder je obi sk o v al pos t ojank e ok oli Gor nje g a je z e r a, in A r br e Cr oche . P o le tu 1852 je odše l na o z e- mlje no v ous t ano vljene šk ofije St. P aul v Minnesoti in oskrbo v al indijansk e nasel - bine ob r eki Misisipi. Sr edišče njeg o v eg a delo v anja je bilo naselje Cr o w Wing , od k oder je odhajal na dolg a pot o v anja po se v erni Minnesoti, v se do k anadsk e meje. Pr v otni namen Pir če v eg a misijonsk eg a življenja je bilo delo v anje v Z druž enih dr- 700 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 ž a v ah. Št e vilni poda tki pa nam v endarle k až ejo , da je vpliv seg al tudi pr ek o meja Amerik e, na k anadsk o s tr an. T o se je dog ajalo pr edv sem v č asu, k o je delo v al v Gornjem Michig anu in k o cerkv ene s truk tur e na k anadski s tr ani še niso z aživ ele v polni meri (Hr o v a t 1887). V jeseni 1836 je Pir c prispel v Sault St e. Marie. Spr ejeli so g a z na v dušenjem, »p o seb ej so g a b i l i v esel i ž e kr ščen i In d i jan ci i n k an ad ski F r an c o zi , ki so p r ed s t a- vljali v ečji del pr ebiv als tv a. T oda na v elik o z ačudenje je odkril, da so k a t olič ani samo po imenu, k ajti niso hodili v cerk e v niti niso pr ejemali z akr amen t o v .« (R e z ek 1906, 347). Delo v Saultu ni bilo posebej uspešno , čepr a v je z gr adil no v o cerk e v in obisk o v al bližnje naselbine. Junija 1838 je odšel na daljšo pot ob se v erni obali Gornjeg a Je z er a in pri t em us t ano vil dv e no vi misijonski pos t aji, v Michipic ot enu in Okw anikisinongu. P o v sod je tudi pouče v al in k r šče v al, v e ndar si ni upal os t a ti dlje č asa. Sam je t ak o na v e de l r azlog: »Ž al mi je, da nisem mog el dalje os t a ti na t em kr aju, kjer sem polo žil t emelj misijonski pos t aji. T a kr aj namr eč pripada t or on tski šk ofiji v angleški pokr ajini K a- nadi. Obljubil sem pa v ernim, da jih bodem čes t okr a t obisk al, če jim ne bode po- slal šk of na mojo pr ošnjo las tneg a misijonarja.« (Hr o v a t 1887, 26; Br v ar 2018, 186) P o obisk u v Okw anikisinongu, ki je 45 angleških milj oddaljen od pr v eg a kr aja, se je vrnil v Sault. »Obljubil pa sem jim, da jih bom pog os t o obisk al, če bo le mog oče, medt em pa jim bom poslal br anja v eščeg a, dobr o poučeneg a Indijanc a, ki jih bo naučil še drugih molit e v , br anja in pe tja (ki g a imajo Indijanci z elo r adi).« (Br v ar 2018, 187) Naslednja Pir če v a misijonsk a pos t aja, na k a t eri je bil s tik e s k anadskimi Indijan- ci, je bil kr aj Gr and P ort ag e, na z ahodni obali Gornjeg a je z er a. Tja je odšel julija 1838, k er je bil Bar ag a z adrž an. Z Bar ag o , ki g a je r a vno t akr a t de tr oitski šk of ime- no v al z a g ener alneg a vik arja z a indijansk e misijone, se je pos v e t o v al o nadaljnjem delu. Pri njem je pr e živ el jesen in zimo is t eg a le t a. Misijon v Gr and P ort ag eu je v elik o obe t al. V pismu dne 17. sep t embr a 1838 je Bar ag a v ods tvu Leopoldinine us t ano v e spor očil: »Gosp o d Pi r c je šel e v l e t ošn jem p ol e tju p ri šel semk aj, se tu k aj p omud i l n ek aj d n i i n n a t o o d šel v Gr an d P o rt ag e, kjer je n ašel In d i jan ce v n ajb o l j- šem r azpolo ž enju. /…/ Pir c jih je ž e mnog o kr s til in v si z elo g or eče živijo po v eri. T ud i v nek em drug em kr aju, ki ni daleč od Gr and P ort ag a, v F ort Wil - liamu, je le t ošnje pole tje napr a vil misijonski obisk, ob k a t er em je tudi t am- k aj šn j e In d i j an ce n ašel v n aj b o l j šem r azp o l o ž en j u z a v er o . « (Baragova mi- sijonska pisma 1983, 150) F ort Wi l li am na k anadski s tr ani je z er a je bil a pr v a podružni c a, us t ano vljena i z Gr and P ort ag ea, ki jo je Pir c us t ano vil na pr ošnjo ondotnih Indijance v jeseni 1838. Na njej se je v ečkr a t us t a vil, jim z gr adil z ač asno cerk e v in prin esel knjig e, ki so jih upor abljali pr i sk upnih molitv ah. P o us t ano vitv i no v e šk ofije Hamilt on je F or t Wil- liam cerkv eno-upr a vno prišel pod hamilt onsk eg a šk of a (R e z ek 1907, 395). B. K otnik je v s v ojem opisu indijansk eg a misijona v Gr and P ort ag eu slik o vit o 701 Bogdan Kolar - Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci z arisal pr v o Pir če v o pot v F ort William in delo , ki g a je opr a vil na no vi pos t ojanki. 45 milj, k olik or je F ort William oddaljen od Gr and P ort ag ea, so nar edili po v odi. Spr emljala g a je sk upina ž e kr ščenih Indijancev . V nov em kr aju so bili prijazno spr eje ti, v s v oje domo v anje jih je po v abil t amk ajšnji tr g o v ski ag en t in jim ponudil v ečji pr os t or , kjer so lahk o pripr a vili shod. Med njimi je os t al tri dni. Na t amk ajšnje Indijance pa so nar edili najv ečji v tis njiho vi r ojaki, ki jih je Pir c pripeljal s seboj, k ajti znali so lepo moliti, br a ti in pe ti in celo la tinsk o odg o v arja ti pri maši. »K er pa mi č as ni dopušč al, da bi se mudil v t ej dobri sr enji t olik o č asa, da bi bili z ados tno pripr a vljeni na kr s t, sem kr s til z a enkr a t le otr ok e in pus til pri njih eneg a dobr o podučeneg a, br anja v eščeg a Indijanc a, ki jih bo pouče v al do prihodnje pomladi v m olit v ah in pe t ju, v br a nju iz B ar a g o v e g a k a t e k iz m a, na k ar jih upam v se k r s titi, « je por oč al l jubl jansk emu k anonik u Juri ju P a v šk u. (Br v ar 2018, 198) V pi smu Leo- poldinini us t ano vi pa je 5. no v e mbr a 1838 spr eg o v oril še o no vih obisk o v alcih, ki so k njemu prihajali s se v er a, k ar je bilo s k anadsk eg a o z emlja. Z apiše: »Neda vno je prišel pogla v ar divjak o v pe t dni hoda daleč iz se v er a v Gr and P ort ag e, da poiz v e, k ak šna je t o (v er a?), ki je po v zr očila med njeg o vimi div- jaki ž e t olik o g o v orjenja. /…/ Obljubil je, da pride spomladi s s v ojim divjim kr delom tu sem, da bodo dele žni t olažbe s v . v er e. V r aznih se v ernih kr ajih je še mnog o divjih pog ano v , ki živ e ali v sk upinah ob je z erih in r ek ah, kjer je v elik o rib, ali pa se selijo po g o z do vih in iščejo hr ano.« (K otnik 1963, 114) Spomladi 1839 se je misijonar Pir c odpr a vil na daljše pot o v anje ob se v erni oba- li Gornjeg a je z er a, v k a t er em je hot el obisk a ti ž e pr ej us t ano vljene misijonsk e po- s t a je . V č olnu in ob spr e m s t v u pe tih I ndija nc e v je na r e dil v so pot od G r a nd P or t a- g ea mimo F ort Williama, kjer je kr s til v eč otr ok in odr aslih, pa ob vsej sev erni obali Gornjeg a je z er a, kjer je na v eč kr ajih kr šče v al Fr anc o z e in mešance . Us t a vil se je tud i v Michipic ot enu in Okw anikisinongu, kjer je našel v se Indijance z v es t e v er skim vr ednot am. Bil je pr eprič an, da bodo kmalu dobili las tneg a misijonarja: »Spr eobrnjene naselbine na angleški s tr ani je z er a lahk o v sak č as prič ak ujejo du- ho vnik a iz K anade,« je por oč al 1. julija 1839. (Br v ar 2018, 220 ) K ončno je prišel v Sault St e. Marie, od k oder je bil odšel le t o pr ed t em. Ug ot o vil je, da no vi misijonar še ni prišel, z a t o je opr a vil nek a t er e s tv ari in ur edil, k ar je bilo najnujnejše. Imel se je namen vrniti v Gr and P ort ag e, v endar g a je na poti doh it ela odločit e v misi- jonarja Bar ag e, naj gr e v Arbr e Cr oche. 30. sep t embr a 1839 je pr e v z el skrb z a t a kr aj in skrbel z a pr ebiv als tv o do junija 1852, k o je z apus til Ot a v ce »s v ojim nasle - dnik om k ot olik ano in kr epos tno ljuds tv o« (Hr o v a t 1887, 38–39; R e z ek 1906, 349). T u d i i z Arb r e C r o ch e s i j e o d č as a d o č as v z el n ek aj d n i i n o b i sk al mi s i j o n e, ki j i h je na br eg o vih Gornjeg a je z er a us t ano vil v pr edhodnih le tih. T ak o je spomladi 1842 na las tno pes t odšel med Očip v ejce in ob r eki Pig eon Riv er (Omimi Sibina), ki je bila mejna r ek a med Minnesot o in k anadsk o pr ovinc o On t ario na se v erni obali Gornjeg a je z er a, us t ano vil no v misijon, z a čig ar us t ano vit e v so pobudo dali Indi- janci sami. Sk up aj z indijanskim i pogla v arji je ses t a vil pr a vila r a vnanja v t em misi- jonu (Br v ar 2018, 251–252). K o R e ž ek g ov ori o t em delu, pr a vi, da se je »pr oti s v oji v olji« mor al vrniti v Arbr e Cr oche, ne da bi bil lahk o dok onč al cerk e v , ki jo je 702 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 z ačel gr aditi (Hr o v a t 1887, 45; R e z ek 1906, 350). Z a oskrbo v anje misijona ob Pi- g eon Riv er so se na t o z a v z eli je z uiti, ki so t am os t ali do pole tja 1849. T akr a t so se pr eselili v F ort William in Pig eon Riv er obisk o v ali od t am. Ob pripr a vi na z akr amen- t e, gr ad n j i cerkv a i n p o u če v an j u , je Pi r c vi d el k o ri s tn o s t u čen j a v sak o d n e vn i h ži- vljenjskih v eščin. »T udi s poljedels tv om in vrtnarijo se mor am peč a ti; k ajti učiti mi je Indijane v er e in r az umneg a g ospodar s tv a, da pospešim in dose ž em njih v ečni in č asni blag or . P og os t okr a t jim mor am k az a ti las tnor očno , k ak o gr e r abiti srp, k oso , plug , cepec it d., da bi jih v edno bolj olik al,« je spor očil 1. ok t obr a 1843 (Hr o v a t 1887, 48). K o je le t a 1 8 4 2 K m e tijsk a dr užba na K r anjsk e m pode lila m isijonar ju P ir c u sr e- brno medaljo z ar adi kmetijskih nov os ti, je misijonar v z ah v ali še bolj ut emeljil s v oje v ses tr ansk o priz ade v anje z a napr edek Indijance v na v seh podr očjih življenja, ne le z a napr edek na v er sk em podr očju: »Z ak aj, k edar sem nasitil duše s v ojih Indijano v z Bo žjo besedo , učil sem jih tudi po oče t o v o , kruha si pridobiti. Sam sem jim k az al, k ak o mor ajo or a ti, k ositi, ž e ti, mla titi in drug a dela opr a vlja ti; k ak o se sejejo r azno vr s tna žit a in semena po vrtninsk a. Učil sem jih t ak o dobr otljiv os t ljubeg a Stv arnik a bolj spo zna v a ti. Or odja in semena, k t er a so mi poslali moji dr agi misijonski prija t elji iz Ljubljane, bili so mi dar o vi po Bo žji pr e vidnos ti, po moji ž elji, k er so mi bila pomoč pri mojih opr a vilih. P a tudi mojim ljubim Indijanom so s t orili v eselje in osno v ali t ak o z ače t ek Indijansk eg a kme tijs tv a. R es je tudi, da so me z ačeli so vr ažiti, z a v oljo t eg a samog oltni k upci s k o ž ami in k o ž uhi, ki si priz ade v ajo nad v se, da bi le s t a vili napotja mojemu priz ade- v anju, da poduč im in priučim divjak e kme tijs tvu in poljedels tvu.« (Hr o v a t 1887, 50; Br v ar 2018, 269) Pir če vi misijoni v bližini k anads k e meje, pr edv sem so t o bili kr aji Sault St e. Ma- rie, Gr and P ort ag e in Pig eon Riv er , kjer je pok az al s v oje kme tijsk e spr e tnos ti, so g ot o v o imeli vpliv na Indijance onkr aj k anadsk e meje, saj so ti r edno prihajali na njeg o v e misijone. Misijonarja Bar ag a in Pir c s t a s s v ojim vpliv om sodelo v ala pri pomembnem pr e- hodu, ki se je r a vno t akr a t dog ajal pri r azličnih indijanskih plemenih. Medt em k o so bi l i k ot nomadi v nepr es t ani ne v arnos ti, da ji m drž a v a z ar adi omog oč anja na- selje v anja e vr op skih priseljence v odv z ame z emljo in jih potisk a pr oti z ahodu, t o je ons tr an r ek e Misisipi, so s seden t arnim načinom življenja t o pr epr eče v ali. Z a t o pa jih je bilo tr eba uv es ti v poljedels tv o in živinor ejo , jim opr edeliti njiho v o poses t in jim z ag ot o viti neodtujljiv o pr a vic o do poses ti. Ob enem s v ojih obisk o v k anadsk e indijansk e sk upnos ti v kr aju Michipic ot en je misijonar Pir c ug ot a vljal: »S t emi lju - dmi, ki si iščejo hr ano in pog os t o menjajo kr aj biv anja, ni lahk o us t ano viti r edneg a misijona, r az en če jim je omog očeno , da si na enem in is t em kr aju z ag ot o v e r edno pr ehr ano z obdelo v anjem polja ali živinor eje, česar pa ubogi misijonar nima na r azpolag o.« (Br v ar 2018, 187) Bar ag a in Pir c s t a bila pr eprič ana, da se bodo Indi- janci ohr anili tudi k ot samos t ojna e tnična sk upina, da ne bo prišlo do plenjenja 703 Bogdan Kolar - Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci njiho v e poses ti in da ne bodo po v sem asimilir ani v amerišk o/k anadsk o družbo , če bodo pos t ali seden t arno ljuds tv o in se bodo us t alili. Pri t em s t a jim pomag ala s sr eds tvi, ki so jima bila na r azpolag o. V elik o priljubljenos t pri Indijancih si je misijonar Pir c pridobil s po zna v anjem z dr a vils tv a in upor abo z dr a vil, pri čemer so mu pr a v prišle homeopa tsk e me t ode. T e je pr e sk ušal na se bi, zlas ti v po znih le tih življe nja, in tudi na Indijancih. Ob iz- bruhu epidemij e črnih k o z v Gornjem Michig anu jih je na s t otine cepil in r ešil g o- t o v e smrti. K o je v enem od s v ojih por očil opisal delo v le tu 1861, je tudi z apisal: »P o v seh indijan skih misijonih so me z v eseljem spr ejemali ne le k ot o znano v alc a s v . v er e in dušneg a pas tirja, tudi k ak or t elesneg a z dr a vnik a z mojimi homeopa tič- n i mi z d r a vi l i so me v esel o , l jub o p o z dr a vl jal i . Pr e t ečen o l e t o je b i l o namr eč p r a v v elik o Indijano v bolnih; z Bo žjo pomočjo sem v ečinoma v se homeopa tišk o o z dr a- vil.« (Hr o v a t 1887, 82) Pri s v oje m de lu z indijansk imi r odo vi je misijonar Pir c upor abljal knjig e, ki jih je pripr a vil Bar ag a, nek a t er e pa je ses t a vil k ar sam. Pri slednjem naj bi šlo z a Veliki katekizem, v k a t er em je bila ob širna r azlag a v er skih r esnic. P o mnenju misijonar- ja Bar ag e je bilo besedilo pripr a vljeno v ot a v ščini, ki g a r od Očip v ejce v ne bi r az u- mel . Besed i l o je b i l o p r ed ol g o i n p r e z ap l e t en o z a p r ep r o s t o i z o b r azb o l ju d i . Š k of Bar ag a je do tisk a r ok opisa izr azil odklonilno s t ališče (Br v ar 2018, 292–293). Z a tisk je pripr a vil v ečje š t e vilo s v ojih pridig , križ e v pot in molitv enik t er knjig o o tr e- znos ti. Z a nek a t er e knjig e ni znano ali so iz šle ali pa so os t ale v r ok opisu (Čuješ 1968a, 21). K ot najpomembnejšo in iz virno knjig o , ki jo je ob spr emljanju življenja Indijance v r azličnih ple me n se s t a v il misijonar P ir c, z g odo v inopisje obr a v na v a nje- g o v popis z g odo vine in e tnologije Die Indianer in Nord-Amerika, ihre Lebensweise, Sitten, Gebräuche, u.s.w. K njig a je bila na tisnjena v St. Louisu le t a 1855. 4. Drugi misijonarji P o r az glasitvi samos t ojnos ti K anade le t a 1867 in jasni določitvi meje z Z druž enimi d rž a v ami Ameri k e so v d el o v an j e i n d i j an ski h mi si j o n arj e v s t o p i l e n o v e o k o l i šči n e. Cerkv ene sk upnos ti v K anadi so same z ačele pr e v z ema ti skrb z a indijansk a pleme- na, ki so bila na njiho vih o z emljih (k ot je bilo pok az ano na pr edhodnih s tr aneh, v si šk ofje niso bili sposobni, da bi neposr edno k omunicir ali z Indijanci, ki so prišli pod njiho v o pris t ojnos t). Kljub t emu so neposr edne ali posr edne s tik e z indijanskimi plemeni v K anadi imeli tudi nek a t eri drugi slo v enski misijonarji in t o v č asu, k o je ž e bila v zpos t a vljena r edna cerkv ena or g aniz acija. Z a Bar ag o v eg a sodobnik a, »v er sk eg a in družbeneg a r e f orma t orja« Bernarda Smolnikarja (1795–1869) je znano , da se je k onec pe t dese tih in na z ače tk u šes t- dese tih le t 19. s t ole tja z adrž e v al v se v ernih pr edelih Amerik e in K anade. Pr a v iz Quebec a se je le t a 1862 namer a v al vrniti v domo vino , v endar si je t am pr emislil. Smolnik ar se je z ar adi s v ojih idej r az šel in sprl t ak o z Bar ag o k ot tudi s Pir cem (SBL , 3:392–396). Pir c o njem ni imel dobr eg a mnenja, »tuk aj je sr amotno odpadel, 704 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 po v zr oč a k a t oliš kim misijonarje m v elik o ž alos t in neč as t«, in je pr a v ob njeg o v em pr im e r u pr e dla g a l dunajsk e m u na dšk ofu k ot pok r o v it e lju Le opoldinine us t a no v e , da bi bil o primerno pri tis tih duho vnikih, ki se ja vljajo z a misij one in jih bo družba spr ejela, pr ej »pr eizk usiti sposobnos ti in v er sk o z adrž anje« (Br v ar 2019, 247). Na Bar ag o v o prig o v arjanje je z a misijonarja v Amerik o šel fr ančišk an p. Oton Škola (1805–18 74). P o prihodu v Ne w Y ork decembr a 1841 je nek aj č asa delo v al med Nemci, le t a 1843 pa je s Pir cem odšel v Mackinac. Ot ok je bil v v eliki meri naseljen s k anadskimi Fr anc o zi in polindijanci. S v ojeg a dela ni omejil na ot ok, am- pak je v ečkr a t odhajal v ok olišk e kr aje, v č asu Pir če v e odsotn os ti je oskrbo v al Ar- br e Cr oche in let a 1845 skrbel z a Sault St e. Marie. V pliv je g ot ov o seg al pr ek o amerišk e meje na se v er , saj so Indijanci s k anadsk e s tr ani r edno prihajali na obisk e v njeg o v misijon, k ot se je t o dog ajalo v Bar ag o v em in Pir če v em č asu. V le tih 1845– 1853 je bil Šk ola Bar ag o v pom očnik v L'Ansu, oskrbo v al pa je v eč indijanskih na- selbin. Osem le t je delov al med Očipv ejci okr og Gornjeg a je z er a in v t em č asu obisk o v al sk upnos ti, pri k a t erih se je pr ed t em z aus t a vljal Pir c. Z adnja le t a s v ojeg a misijonsk eg a življenja je pr e živ el med Indijanci r odu Menominee, v njiho v em naj- v ečjem r e z er v a tu K eshena, Wisc onsin (R e z ek 1906, 359–374; SBL , 3:333–334). V v o d s tvu šk o fi j e S au l t S t e. Mari e-Mar q u e tt e j e F ri d eri k u I. Bar agi sl ed i l Ignacij Mrak (1810–19 01, šk of 1868–1879), ki je v amerišk e misijon e odšel le t a 1845 in najpr ej bil pom očnik Fr ancu Pir cu (SBL , 2:158). Ob njem se je uv edel v delo z In- dijanci, po šes tih le tih pa z ačel samos t ojno pot. Delo v al je okr og Gornjeg a je z er a in ob isk o v al misijonsk e pos t aje, ki jih je us t ano vil Pir c; sr edišče njeg o v eg a dela je bil najpr ej kr aj La Cr oix, na t o Gr ande T r a v er se. Friderik Bar ag a, ki g a je pr edlag al z a s v ojeg a naslednik a v v ods tvu šk ofije, je z elo cenil Mr ak o v o delo in pr edanos t misijonom med Indijanci. V pismu Leopoldinini us t ano vi je Bar ag a no v embr a 1864 z apisal: »Ž e dolg o deluje v indijanskih misijonih in ima z elo t e ž a vno službo. Raz en s v oje misijonsk e pos t aje v Gr ande T r a v er se mor a oskrbo v a ti še dese t drugih majh- nih misijonskih pos t aj, ki jih od č asa do č asa obišče in jim pridig a v š tirih je zikih: v indijanščini, angleščini, fr anc oščini in nemščini.« (Baragova misijonska pisma 1983, 240) Sr eče v al se je s š t e vilnimi K anadč ani, ki so se pr eselje v ali v Z druž ene drž a v e al i t am b i l i ž e d al j č as a. T o j e mo g o če vi d e ti tu d i i z p o g o s tn e u p o r ab e f r an c o šči n e, ki je bila eden od njeg o vih je zik o v z a v zpos t a vljanje odnoso v z v erniki. V njeg o v em č asu so bile na o z emlju šk ofije us t ano vljene pr v e e tnične cerk v e. V pomoč so mu z ačeli prihaja ti posame zni duho vniki iz k anadskih šk ofij, k er so k anadski šk ofje po- k az ali v ečjo prip r a vljenos t z a t o k ot v Bar ag o v em č asu. P o odp o v edi v ods tvu šk o- fije le t a 1879 se je Mr ak vrnil v indijansk e misijone in bil v pom oč duho vnik om, ki niso bili v ešči indijanskih je zik o v (R e z ek 1906, 228; 243). P o s v oji službi k ot v odit elj šk ofije Sault St e. Marie-Mar que tt e in drugi naslednik šk of a Friderik a Bar ag e se je z a indijansk e sk upnos ti ok oli Gornjeg a je z er a in k anad- sk e priseljence z animal Janez Vertin (1844–1899). Hitr o r as t oč a indus trijsk a mes t a na južnem br egu Gornjeg a je z er a so potr ebo v ala no v e pr ebiv alce, od k a t erih so , poleg s t alneg a dot ok a e vr op skih priseljence v , mnogi prihajali s k anadsk e s tr ani je z er a. Z a t o je bilo v njeg o v em č asu us t ano vljenih v eč nar odn os tnih ž upnij, k a t e- rim je poskrbel z a cerkv ena in šolsk a poslopja t er z a usposobljene v odit elje. So- 705 Bogdan Kolar - Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci delo v al je s k anadskimi šk ofi, od k a t erih je dobiv al tudi cerkv eni tisk in v er oučne prir očnik e (290; 1907, 319). Misijonar Janez Čebulj (1832–1898) se je v z g odo vino indijanskih misijonskih de ja v nos ti v A me r ik i in tudi v K anadi z apisal k ot g lasbe nik in a v t or be se dil ce r k v e- nih pesmi. Uglasbil je v eč indijanskih pesmi. Bil je znan po t em , da se je z elo hitr o n au či l i n d i jan sk eg a je zi k a i n je v o či p v ejšči n i l ah k o ses t a vl jal b esed i l a z a l i tu r gi čn o pe tje. »P oleg kit ar e je igr al kla vir , or gle, violino in harmonik o. V elik o po z ornos ti je p o s v eč al cerkv en emu p e tju , tu d i sam je r ad p r ep e v al . V n jeg o v em mi si- jonu je delo v alo v eč indijanskih zbor o v , nek a t eri so peli tr oglasno. Na me- lodije slo v enskih pesmi je pisal nabo žna besedila v očip v ejščini, t e so pr e- pe v ali pri cerkv enih obr edih. Dv e deklici je naučil igr a ti melodeon, glasbi - lo , podo bno pia ninu. Dokler mu Bar ag a po v seh cerkv ah ni z ag ot o vil z v o- no v , je v ernik e k obr edom klic al s tr oben t o.« (R e z ar Grilc 2024, 37) K ot potrjuje Iv an Z aplotnik, so uglasbitv e indijanskih besedil pr epe v ali tudi k a- nadski Indijanci. Nape v slo v enski ljudsk e pesmi Stoji, stoji tam lipica je upor abil z a očip v ejsk o pesem o križ e v em potu in je bila dobr o spr eje t a. Z a pobo žnos t kri- ž e v e g a pot a so jo od le t a 1865 dalje upor abljali Očip v e jci v v e č ame riških drž a v ah in tudi v On t ariu (Z aplotnik 1928, 72). 5. Ohranjanje spomina Bar ag o v e sledi so os t ale v K anadi še po njeg o vi smrti, pr edv sem s pisano besedo. Ob prih odu v ameriški misijone je Friderik I. Bar ag a ž e našel nek a t er e knjig e, ne- k a t er e iz dane tudi v K anadi, ki so bile tisk ane v indijanskih nar ečjih, ki jih drug a plemena niso r az umela. Bar ag a se je z a v z el, da je besedila pripr a vil v je zikih, ki so bila r az umljiv a z a v eč indijansk ih plemen. Ž e le t a 1832 je prip r a vil molitv enik pod naslovom Ottawa. Anamie Misinaigan, ki jo je dal tisk a ti v De tr oitu. Bil je v eč- kr a t pona tisnjen in r az širjen (Čuješ 1968a, 12). V ods tvu Leopoldinine us t ano v e na Dunaju, ki je v v eliki meri pripomogla, da so njeg o v e knjig e lahk o izhajale, je 1 0 . ok t obr a 1 8 3 2 z apisal: »P r e jšnji m olit v e nik , k i g a je m oj pr e dnik v tuk ajšnje m misijonu dal na tisniti /…/ je napisan v alg onkinsk em je zik u, ki g a g o v orijo k anad- ski Indijanci, od t eh K anadč ano v je t a r ok opis tudi dobil. T a g o v or je ot a v sk emu sicer z elo podob en, v endar g a Ot a v ci popolnoma ne r az umejo. /…/ T ak o sem na- pisal no v in celot en molitv enik t er mu dodal še k a t ekiz em.« (Baragova misijon- ska pisma 1983, 70) P e t le t k asneje, t o je le t a 1837, je pripr a vil še molitv enik v je zik u Očip v ejce v in mu dal naslo v Otchipwe. Anamie-Masinaigan . Molitv enik, ki je ob seg al 300 s tr ani , je bi l na tisnjen v P ari z u (Baragova misijonska pisma 1983, 125). Čepr a v t o ni bila sploh pr v a knjig a, tisk ana v t em je zik u, so jo Indijanci naj- v eč upor abljali, k er je bil r edna pomoč pri bog oslužnih sr eč anjih v cerkv ah in k ot učna knjig a v šolah (Čuješ 1968b, 6). 706 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Indijanci so Bar ag ov e knjig e r adi upor abljali. V pismu dunajsk emu nadšk ofu Vincencu E dv ar du Mildeju je 25. a v gus t a 1849 z apisal: »Indijanci imajo s v oje mo- litv enik e izr edno r adi. In k adar k am gr edo , v z amejo t e knjig e s seboj, da z v ečer , kjer se ut aborijo , iz njih ber ejo in pojejo.« (Baragova misijonska pisma 1983, 193) K er so se v t em č asu š t e vilna indijansk a plemena pr emik ala iz Z druž enih drž a v v K anado , so s seboj jemali tudi knjig e, ki so jih pripr a vljali misijonarji. Pr a v is t e knji- g e pa so v k anadsk ih misijonih upor abljali je z uiti in člani sk upnos ti Mar ijinih obla- t o v , ki so delo v ali med Indijanci. Z a t o ni po v sem sluč ajno , da je najv eč Bar ag o vih knjig ohr anjenih pr a v v je z uitski us t ano vi R egis Colleg e, Willo w dale, On t ario (Ču- ješ 1968a, 15; 1968b, 8). V eč Bar ag o vih knjig je do živ elo pona tise ali no v e iz daje v K anadi še k on ec 19. in na z ače tk u 20. s t ole tja. Bar ag o v e pridig e so iz šle v Mon- tr ealu le t a 1858 in 1887. Le t a 1939 je v Winnipegu iz šla knjig a njeg o vih pr emišlje - v anj, pr vič na tisnjena v De tr oitu le t a 1850 pod naslo v om Katolik enamiad Inana- gatawendamovinan (1968a, 19). Kljub s t ole tju in pol č aso vneg a r azmik a se je na delo slo v enskih misijonarje v med k anadskimi indijanskimi plemeni le ohr anilo nek aj spom ino v . Raz en ur adnih dopiso v , pisem in knjig je os t ala cerkvic a ž alos tne Ma t er e Bo žje v Goulais Ba y , ki danes v elja z a k ulturni spomenik pr v otnih pr ebiv alce v , edini spomin na Bar ag o , ki se je ohr anil do današnjih dni na k anadsk em o z emlju. Cerk e v še danes služi do- mačinom. Ob cerkvi je pr o vinc a On t ario pos t a vila Bar agi z ah v alno spominsk o plo- šč o. K o T . Zrnec por oč a o dana šnjem spominu na Bar ag o , z apiše: »Čepr a v je šk of Bar ag a v pr vih letih s v oje nadpas tir sk e službe imel jurisdik cijo nad k anadskimi k r aji na se v e r ni obali Gor nje g a je z e r a od F or t W illiam a do Br uce Mine a in je mno- g okr a t z ahajal v Gr and Riv er , na ot ok S v . Jo ž e f a in v bližnjo ok olic o k anadsk eg a Sault a, se v endar o njem ni ničesar ohr anilo. R es pa je, da mnogi čis t okr vni in me- šani Ind ijanci od Goulais Ba y do Bruce Minea po znajo Bar ag o v o ime in ohr anjajo spomin na s v ojeg a s v e tnišk eg a šk of a.« (Zrnec 1968b, 270) T udi k o je le t a 1865 po odločitvi pape ž a Pija IX. sede ž šk ofije pr enesel v Mar que tt e, je ohr anil po v e z anos t z Indi janci v kr aju Goul ai s Ba y . P osame zni Indi janci so g a obi sk o v al i v no v em kr aju in mu por oč ali o r azmer ah v K anadi. Spomin na Bar ag ov o delo v K anadi ohr anja t amk ajšnja slov ensk a sk upnos t. T ak o so 46. sl o v enski dan in spomins ki dan 150-le tnice Bar ag o v eg a delo v anja v K anadi (dodali so še pr azno v anje 14. oble tnice slo v ensk e samos t ojnos ti) pr osla vili na Slo- v e nsk e m le t o višču pri Bolt onu bliz u T or on t a 3. julija 2005. Spomnili so se oble tni- ce, k o je le t a 1855 šk of Bar ag a pr e v z el odg o v ornos t z a pas t or alno oskrbo Indijan- ce v v v ečjem delu pr o vince On t ario , t o je v se od Thunder Ba y a do T or on t a. Sla v - nos tni g ov ornik T one Zrnec je pr eds t a vil Bar ag ov o v eličino v K anadi in njeg ov o delo z a k anadsk e Indijance. Na Bar ag o v prispe v ek pri r az v oju On t aria je spomnil tudi slo v enski z unanji minis t er dr . Dimitrij Rupel, osr ednji g os t dog odk a (Pr osla v a na Slo v ensk em le t o višču, 2005). S smrtjo dv eh dobrih po zna v alce v dela Friderik a I. Bar ag a v K anadi, R . Čuje ša in T . Zr nc a, se je v določe ni me r i z ak ljučilo z animanje k anadskih Slo v ence v z a slo v ensk o misijonsk o z g odo vino v K anadi in v njeni južni sosedi. 707 Bogdan Kolar - Stiki slovenskih misijonarjev s kanadskimi indijanci 6. Sklep Slo v enski misijonarji, ki so s v ojo misijonsk o pot z ačeli v Z druž enih drž a v ah Ameri- k e, so v službi indijanskih plemen prišli z njimi v s tik tudi na k anadskih tleh. Najv eč spomino v in z apiso v se je ohr anilo na delo misijonarja Friderik a I. Bar ag a. K ot po- tujoči misijonar je obisk o v al indijansk e sk upnos ti na se v erni obali Gornjeg a je z er a, jih pouč e v al, pode lje v al z ak r am e n t e , jim pos t a v ljal sak r alne pr os t or e in posk r be l z a opr emo. Nek aj le t je z a Indijance skrbel tudi ur adno , k o so g a z a pomoč pr osili k anadski šk ofje, k o pa so se cerkv ene s truktur e v k anadski pr ovinci On t ario us t alile, so pas t or alno oskrbo v anje t amk ajšnjih Indijance v pr e v z eli misijonarji iz k anadskih šk ofij, člani je z uitsk eg a r eda in drugih r edo vnih sk upnos ti. Pri delu misijonarje v Bar ag e in Pir c a med k anadskimi Indijanci ni šlo z g olj z a obč asne obisk e, t em v eč z a načrtno delo , ki je ob seg alo us t ana vljanje in oskrbo v anje njiho vih sk upnos ti. Med k anadskimi Indijanci so bile po znane knjig e, ki jih je pripr a vljal Friderik Bar ag a in so jih pri s v ojem delu upor abljali t er pona tisk o v ali drugi misijonarji. Z upor abo in- dijansk ih je zik o v je pr ispe v al, da so ne k a t e r i m e d njim i pos t ali lit e r ar ni je zik i, pr i čemer mu je bilo v v elik o pomoč bog a t o filološk o znanje. Na k anadsk o s tr an meje so odhajali tudi drugi slo v enski misijonarji, ki so nadalje v ali Bar ag o v o delo. Reference Baraga, Friderik I. 1 9 9 0 . The Diary of Bishop Fre- deric Baraga, first Bishop of Marquette, Michi- gan. D e t r o i t: W ay n e St a t e U n i v e r s i t y Pr e s s . Baragova misijonska pisma (zbral in prevedel, uvod in opombe napisal Jože Gregorič) . L j u- b l j a n a : D r u ž i n a , 1 9 8 3 . Brvar, Bogomil. 2018 . Življenje in delo Franca Ksa- verja Pirca. Dokumentirano z njegovim dopiso- vanjem. Pe č e : Kul tur n o in š p o r tn o dr u š t vo. Carriere, Gaston Joseph in Higgins, Michael W . 20 0 3 . T h e C a t h o l i c C h u r c h i n C a n a d a . New Catholic Encyclopedia, z v . I I I , 3 – 1 2. W a s h i n g- t o n : C a t h o l i c U n i v e r s i t y o f A m e r i c a . Čuješ, Rudolph P. 1 9 6 7 . T h e S l o v e n i a n C o n t r i b u ti - o n t o t h e C a n a d i a n I n d i a n s . Contemporary – Alumni News , 5, š t . 3, 1 3 – 1 5. Čuješ, Rudolf P. 1 9 6 8 a . Ninidjanissidog Saiagiina- gog. Contribution of the Slovenes to the Socio- -Cultural Development of the Canadian Indians . A n ti go n i s h : St . Fr a n c i s X av i e r U n i v e r s i t y . Čuješ, Rudolf P. 1 9 6 8 b. O b s t o l e t n i c i B a r a go v e sm r ti . Božja beseda 1 9 , 5 – 8 . F. H. 20 07 . Dr . Rudolf Čuješ. Družina , št. 34, 26. 8. 20 07 , 21. Hrovat, Florentin. 1 8 87 . Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijanci v severni Ameriki. C e l o v e c: D r u ž - b a s v . M o h o r a . Jan, Ivan. 1 9 6 6 . K a t o l i š k a C e r ke v v K a n a d i . Božja beseda 1 7 , 2 4 8 – 2 5 2. Jan, Ivan. 1967a. Početki Kanade. Božja beseda 18, 9 – 12. Jan, Ivan. 1 9 6 7b. Ko n f e d e r a c i j a K a n a d e. Božja beseda 1 8 , 4 4 – 4 7 . Kotnik, Bertrand. 1 9 6 3 . I n d i j a n s k i m i s i j o n v G r a n d Po r t a ge - u . O d 1 8 3 7 d o 1 8 4 1 . Ave Maria Kole- dar, 1 0 5 –1 2 0 . Letonja, Franc. 201 6 . V z a hv a l o i n s p o m i n . Božja beseda 6 7 , 9 4 – 97 . Pomedli, Michael M. 20 0 3 . T h e O j i b w a a n d B i s- h o p Fr e d e r i c k B a r a g a : M u t u a l I n fl u e n c e s t h r o - u g h t h e C o n f e s s i o n a l . Dve domovini/Two Homelands 1 7 , 9 – 2 7 . Proslava na Slovenskem letovišču v Boltonu . Glasilo kanadskih Slovencev , 20 0 5, š t . 7 – 8 , j u l i j – av g u s t , 9 – 1 5. Rezar Grilc, Barbara. 202 4 . Janez Čebulj, misijonar, pesnik in popotnik . A d e r g a s ( Ku l t u r n o u m e t n i - š ko d r u š t v o »Po d l i p o « ). Rezek, Antoine Ivan . 1 9 0 6 – 1 9 07 . History of the Diocese of Sault Ste. Marie and Marquette containing a full and accurate account of the development of the Catholic Church in Upper Michigan. V o l s . I – I I . H o u g h t o n . Slovenski biografski leksikon . I - I V . z v e ze k . L j u b l j a n a 19 2 5 – 19 9 1 . Zaplotnik, Ivan L. 1 92 8 . Janez Čebulj: misijonar v Ameriki. G r o b l j e : M i s i j o n i š č e. Zrnec, Tone. 1 9 6 8 a . B a r a g a i n k a n a d s k a h i e r a r h i j a . Božja beseda 1 9 , 4 1 – 45, 7 4 – 7 7 , 110 – 11 2. Zrnec, Tone. 1 9 6 8 b. V B a r a go v i K a n a d i . Božja beseda 1 9 , 2 3 4 – 2 3 6 , 2 6 7 – 2 70 .