291. JfCPlIRP. v iiunimni, a sonato 23, tecenDra 19ZL uto w. Ixha|a vsftk dan popoldne, tsvsaaUl ■•d»U« tu praialk«. InseraN s do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklrtme, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe bese da 75 o. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se orilo li znamka za odgovoc Uptavntttvo „Slov. Naroda*' la ^Narodna tiskana" KmaH«va olica *t 5, prltllćno. — TtiUlon *t. 304. UrtAslstv« „Slov. Narodi« Kmflovi ulici at 9, U aadstroplo Telft'on ttmw. 34. Dopis« apr«|o«a lo »od-Hs*«« tu sadoatvo iraskovano« 40- Rokoplsov ao no vrato. ~M IV" Posam 3x^13 Jtevilke: ^10 v JugoslaviM vse dni po Olti V— v Inozemstva navad/ia 0*1 Oin 1f nadelja Din 1*25 PoStnfina platni v gotovini. „Slovenski Narod- vclja: j , K1V '■v"*!"^1. i v inoze-st« J 1 v Ljubljani po posti | 12 tnesecev...... Din 120— Dm 144— Din 216 — 6 . ...... . 60— . 72— . 108--3 „ .......30— . 36— . 54 — 1 . .......IO— , 12— . \S'- Pri morebitnem poviSanju se im* dalilLi naročnina doplačnti. Novi naroaiiki naj po-51 ejo v prvič naročnino vedno v^jy po naksrnid. Na amo pismena naročito hrez posla tve den.ri* sp ne morcmo ozirftti. Mussolini napram naši novi vladi. Rapallska pogodba ima sele pri-ti pred italijanski parlament v svrho ratifikacije. Fašisti, ki so v sedanjih dneh absolutni gospodarji v deželi, se odločno protivijo ratifikaciji in sa-njajo že o aneksiji Reke ter zasedbl Dalmacije. Pod tem pritiskom je Mussolini dovolj jasno namignil na možnost, da bi se rapallska pogodba v nekaterih točkah izpremenila v prid Italiji. Naslonil se je na malo obre-žje v Solunu, ki utegne pripasti Jugoslaviji, pa povedal v svet, da mora na njegov ukaz Jugoslavija zato odstopiti na Jadranu Italiji, kar bo hotela. To, kar bo hotela, pa ni baš malo. Kajti sedanja italijanska vlada, to se pravi diktator Mussolini, zahteva aneksijo Reke in za sedaj od Dalmacije samo vse otoke pred Zadrom, med morebitnimi pogajanji pa bi mu narasla pohlepnost rudi po drugih delih Dalmacije v smislu ita-lijanske prislovice: »Kadar se je, se dobi apetit« V Rimu so z največjim zanimanjem zasledovali razvoj beogradske vladne krize in silno so zadovoljni z novo »srbsko« vlado. Formacija nove vlade v Jugoslaviji je napravila najboljši vtisk v prvih političnih krogih, tako poročajo rimski listi, dostavljajoč, da je pričakovati na strani Jugoslovenov, to se pravi Sr-bov, večjega in realističnega pojmo-vanja odnoŠajev z Italijo. Sicer se ne udajajo nikakemu posebnemu optimizmu, toda priliko smatrajo za ugodno, da bi se italijanska vlada požurila, da privede rešitev vseh v jadranski situaciji še odprtih vpra-šanj na varno točko. Dr. Ninčić je tuđi v novi vladi zunanji minister, njegova objektivnost in iskrenost sta Italijanom znani, v kabinet je pa tuđi privzet Marković, katerega osebne politične simpatije do predsednika Mussolinija in do italijanskega vlad-nega programa se v Rimu po vred-nosti cenijo. Gotovo je, tako modru-jejo nadalje v Rimu, da bo imel Pa-šić proti sebi hrvatske politične skupine pri ureditvi jadranskega vpra-šanja, kakor jo namreč zamišljajo Italijani, ali vlada v Beogradu ve\ da so doslej še nerešeni jadranski problemi veliko napotje v medna-rodni politiki. Pa še nekaj jih grebe. Italijanskim državnikom ni bila nič všeč ona beogradska vest, da hoče jugoslovenska vlada dati v registracijo pri tajništvu Društva narodov rapallsko pogodbo. Jasno je, da bi zadeva, obstoje-ča doslej samo med Ftalijo in Jugo-slavijo, dobila mednarodni značaj. Po sodbi rimske gospode pa ne kaže, da bi se v domaće stvari med sose-doma vtikale druge države. Iz 2e-neve je prišlo pred dnevi v Rim po-ročilo, da je vse pripravljeno za registracijo, pa nenadoma se je iz Beograda naročilo, naj se registracija še ne izvrši. Prevladuje mnenje, da gre le za kratko odgoditev . Sedanji naš politični položaj ho čejo Italijani izkoristiti po svoje. Najbrže se ne motimo, ako pričaku-jemo z italijanske strani silen pritisk na Srbe, da bi popustili v vsem, kar želijo Italijani v Severnem Jadranu. Italijani bodo ponujali svojo pomoČ za Egejsko morje in morda še v kaki drugi stvari, samo da bi zagospodarila italijanska zastava ob severni Adriji skozinskoz. Mussolini je svoje politične lice že koj s početka svojega nastopa obrnil do Srbov, ki naj bi pustili na strani Slovence in Hrvate ter mislili v glavnem le na svojo staro zemljo. Ali ima Mussolini kaj podlage za nado na uspeh? Mislimo da ne. pa naj bodo sedanje razmere v naši državi vredne take ali take označbe. ferržavni interesi se gTomadijo na jadranski breg. kakor se po drugi strani drže egejskega. Jadran pa je glavnejši in vitalnejši za vso državo. Zato pa smo prepričani, da stoje naši skupni državni interesi tako visoko nad vsakdanjim političnim pre-metavanjem, da zadene vsak Musso-linijev poskus, ki bi nas hotel odri-niti od Jadrana, ob trdno jueosloven-sko skalo, ob kateri se razbije. Jugoslaviji. — Rim, 21. dec. (Tzv.) Listi poročajo iz Beograda: Italijanska vlada je potom svojega poslanika v Beograda obvestila ju^oslovensko vlado, da bi italijanska vlada za slučaj, da Jugoslavija brez poprejšnjega sporazuma z italijanskim ministrom zunanjih zadev pred I a ga Zvezi narodov rapaPsko pogodbo v odobritev, smatrala ta korak kot neprljazen in kot nezanpnico Italiji. Mussolini je po poslanika dal izjaviti oz. za groziti: »Če zveza narodov spretme m odobri rapallsko pogodbo, tedaj bi Italija bila primorana iz Zveze narodov izsto-pitU KONEG 2AK0N0OAJNE SKUPŠČ'NE. V ZNAMENJU VOULNE BORBE SE ZAKLJUČUJE ZAKONODAJNA SKf:P ŠCIVA. — NOVE VOUTVE 1S. MARCA. — PAS/C APELIRA NA SODBO NARODA. — SESTANEK NOVE SKUPŠČINE 16. APRILA 1923. — Beograd, 22. dec. (Izv.) Vce-raj^nja zadnja seja narodne skupščine je bila z ozirom na bodočo volilno borbo zelo zanimiva. Mestoma je bila vi-harna in se je vršila v znamenju volil-ne agitacije. V zbornici je bilo navzo-čih veliko število narodnih poslancev. Galerije so bile do zadnjega kotička na-polnjene beogradskepa občinstva, ki je z nervo7nostjo pričakovalo začetka seje. ZnaČilen je bil tuđi poskus opozicije,, da se onemogoči Čitanje ukaza o imenovanju nove vlade in ukaza o raz-pustu parlamenta. Ker ta poskus ni us-pel, se je seja ob 4.26 pričela. Vlada je pa že popoldne odredila vse potrebno, da se onemoffočijo evetualni izgredi ter je bil parlament močno zastražen od orožništva in detektivov. Dopoldne je demokratski klub imel sejo, na kateri je razmotrival parlamentarno situacijo in začetek volilne kampanje. Zavzel je tuđi stališče napram radikalni stranki ter je bilo na tej seji sklenjeno, da posl. Radoslav Agatonović poda na plenarni seji odločen protest radi razpusta skupščine. Predsednik narodne skupščine je ob 4.26 otvoril 16. redno skupščinsko sejo drugesa zasedanja. Prečitan je bil zapisnik zadnje seje. Posl. Radoslav AgatonoviĆ (dem.) se je prijavil k besedi ter je mestoma med živahnimi klici odobravanja in klici ugovorov v imenu invalidov, uradni-kov »kmetov in stanovanjskih najemni-kov protestiral proti temu, da nišo re-šeni zakoni o invalidih, o uradniški pragmatik!, o agrarni reformi in o reviziji stanovanjskega vprašanja. Govornik je glavno krivdo zavrnil na radikalno stranko. Posl. Vojislav Lazić (zemljoradnik) je kot načelnik zemljoradniškega kluba podal kratko protestno izjavo, nazivajoč sedanjo vlado za najbolj renkcijonar-no. »Pašićeva vlada Ir najbolj reakci-ionarnn od vsch, ki so bile kdaj sestav-Ijene. Pašić porablja metode nekdanjih naprednjakov, ki so ravno tako delali, kot deta sedania vlada. Lazič je končno patetično vprašal: »Ali ste resili agrarno vprašanje? AH ste resili zakon za nreditcv agrara v Dalmaciji? Kaj je z invalidnini zakonom? Kaj je z dobro-voliskim zakonom? Kaj je z uradniš-kim znkonom9 Kaj je s prehrano pasivnih krajev?« Obrnjcn proti radikalcem je deinl: ^Ničcsar niste storili. Protesti- ram proti reakciji in proti nasilju, ki se vrši v naro('ni skup^čini. Vi boste ži-vcTi samo dotlej, doMer mi ponovno semkaj ne pridemo!« Tokom njegovega govora so se čuli od strani radikalcev številni ugovori in mcdkMci: »Mi ne be-žimo pred narodom!« Mestoma je na-stal v zbonrei velik vihar in trušč. Predsednik naredne skupščine dr. Lukinić je na to stavil \Trp.5anje: »Ali .skup^'ina ^prejme zapi^nik?rbah, ki jiii je videla beogradska zbornica. Ustavodnjno skupščino so za-pust li Hrvati. Radić je ni hotel priznati. Ko je bila ustava sprejetn, se je ustavodajna sVupščina dne 29. junija 19?1 Fprcmenila v za^ondajno skr.p-š:?no, ki je imela slavno naloro, da v ro.cpc?cncm pnsropar.ju sprejme nni-^Ia\Tiejše zakone, s kater'mi bi se omo-ročilo povsod enako civilno in kazen-cl:o pravoFo.Tje. pnvcod cnnka uprava m povsod enak davčni sistem.. Ta na-lor-> je bi!a r^verjena za^ronodajnemu o:Thoru, ki je /e izdclnl nekatere zakone. Z včeraj^rnim dnem je bilo to delo narodne skupščine prckinjeno in prihod-njo skupščino, ki bo v smislu ustave prava narodna skupščina, čaknjo še mnripre vn^nc zakonodajne naTojre. pnioif^n ppFn SODBO KAROOA! — Beograd, 22 .dec. (TzvA Takoj po končani seji so odšli poslnnci v svoje klubske prostore, kier se je razvila Živahna debata o bodoci volilni kampanji. Volflna borba bo ljuta. Vse stranke so 70 začele delovat! s polno pnro. Se-stnvljnfo se minifosti na nnrod. radi-kalc! so si že izvolili svoj akcijski odbor. Pod predsedstvom Ojuričićn je tmel radikalni poslnnski khib do1c:o sojo, Ministrski preJscdnik Nikola Pašić je v eno uro trnjajočem ?ovoru ocrta) zcrrv-dovino radikalne stranke, od nje početka 1. 1SQO do dnrcs. Omcnjnl je vse to-žke borbe, ki jih je radikalna stranka izvojevala za svobodo domovine in za svobodo Srbov. Hrva tov in Slovcnccv. Ppšić je pozivni radikalne poslance, da naj prično z intenzivnim delom in naj jrrcdo med narod, da prihnre v volitvali čTm večje znupanje naroda in da se v čimvečjem ?*ev!lu vrnejo nazaj v na-rr>c!no skupščino. Pašić je svoj govor zak'jiiči!: »Po.fdlmo pred sodbo naroda, c?:i «e tem izkn?e, ako fmatno mi rndikafe!. Vi smo vedno delovnli za svobodo in «Ioro Srbov. Hrvatov in Slovencev, za-upanje naroda ali ne?« V istem smislu so govorili tuđi Oju-ričić. Ljuba Jovanovie in drugi. Končno J. Zapančič: Čudna pot Iskre požara so padale tuđi na odri aljena mesta. Tlele so, Ijudje so postajali nemirni, po mestu so se začele oglašati strojne puške in nekega dne so zapele nad Kijevom rdeče karteče. Po-noči je boljševiška armada zavzela me,- sto. _ Ko je utihnfla ulična borba, Je Tone potrkal pri meni. Tiho, oprezno je stopil v sobo, zaprl za seboj vrata in globoko vzdahnil. Zlatih epolet in rde-čega znamenja s crnim križem na be-Iem rokavu ni bilo več. Na licu in ro-kah sem opazil sledove krvi. »Pst, pst«, je zašepetal in se ozrl okrog. Ne glej me tako debelo, ne čudi se, da prihajam ob tej pozni uri. Povej mi za bozjo voljo, kje smo? Se na zemlji, ali nas je odnesel vrag na drugo ptaneto? Še med ljudmi, aH pa so to snme zrverine? Tdeje se menjajo kot pri nas ženska moda. Danes car, jutri Ke-rensVij. potem Kornilov, Kaledin In kar nacnVrat — hlop in basta. Sfiri leta smo se tepli. komaj sem čakal, da položim sabljo pred Prešerna. Sedaj pa ti pri-dejo Ijudje in pravi jo: »Ne, ni bilo prav, zmotili smo st U Sovražnikl nišo sov- ražniki, prijatelji nišo prijatelji, vojna ni vojna, ideali nišo ideali. Pa jih razumi! Rus tepe Rusa, Moskva se bori proti Kijevu, Kijev proti Odesi, oba proti Donu — vrag vedi kaj je to? Ne razumem in basta! Kot mravlje so lezli nocoj nad nas. Kozaki, Ukrajinci ,tuja vojska, med njimi jaz fn moja sablja, pa vse ni nič pomagalo. Na oni strani čudna armada. V klobukih, čepicah, gologlavi, v civilnih oblekah — pa kar z bajoneti so lezli na nas. Kaj jih je gnalo, ne vetn. Vse se je zmeša-lo. Vihtel sem sabljo, streljal iz revol-verja, pa misliš, da so se bali? Kaj še! Nakresali so nas, prav pošteno nakre-sali in basta. Zdaj pa imaš! Vse je pogubljeno, kaj bo dejal Pre-šeren, ko ne bo več videl moje sablje? In konec vojne naj bo, kar konec! Tem Ijudem se je zmešalo v glavi. Ne borno se več tepli in basta. Kam pa z ideali? To vendar nišo mačkine solze! In če me dobe, mi še polomijo kosti. Potuhnil se bom, Češ, nisem mislil o Prešemu in sablji, nisem se tepel z vami in basta. Ideje pa ne dam, ne!c Ostal je pri meni do jutra. ZJutraj Je odšel. Dogodki so nas razpršili na vse štiri stranL Nekateri so položili v tem vrtincu glave, drugi so si pomagali, kakor je kdo znaL Drugo leto sem bil v Moskvi. V kavarni Filipova sem zagledal med množico Toncta. Sedel je za mizo v kotu, v družbi majbnega človeka v crni knvkaskl pelerini. Bonnparte in maršal Ney. mi je šini^a misel v glavo. Mnjhcn čVn-ck je bil neverjetno podo-ben NapoTcnnu. Sklonjen nnd mizo je z desno roko podpiral glavo, s kazalcem leve pa je črtal kroge in elipse po mizi. Tonetu se je poznalo na obrazu, da napeto posluša in sledi mislim majhnega Človeka v crni pelerini. »Dober večer gospodje!« sem jih pozdravil in stopil k mizL Majhen člo-vek se ni zganil. Tone me je pogledal, z roko me je povabil, naj sedem in mol-čaL •Torej«, je nadaljeval majhen Člo-vek kot da me ni niti opazil, »najtežja naloga je izvršena. Petina planeta je naša. Malkontenti, ki še rogovilijo v oddaljenih krajih Rusije, so za nas brez pomena. Prehajam k drugemu vpraša-nju. Tole, vidiš, je Balkan.« Majhen človek je načrtal s prstom nekaj na mizo. »Ta mora biti prvi v naših rokah. S tem borno vrgli zanko na vrat Evrope, zategnili borno in zadušila se bo sama po sebi. Tole je Kitajska, majhna zemlja in mnogo ljudi. Vrgel bom idejo v to mravljišče, dvignil bom zatirani na- rod in v rokah bo sila, pred njo bo drh-tela Evropa in Amerika. Ti greš v Si-birijo ,tnm mi pripraviš pot, razČistiš, kar je še smeti in s tem je tvoja naloga konesnp. Vse drugo prepusti meni.« Mpjhcn čtovek se je zavil v crno pelerino in odšel. Ostala sva s Tone-tom sama. »Povej mi«, sem mu dejal, »kdo je ta človek in kaj je govoril. Kaj počenjaš ti tu v Moskvi?« Tone me je začuđeno pogledal. »Kaj si padel z Marsa? Tu se gode stvari, ki bodo obrnile ves svet, on ti pa gleda in vprašuje, kaj to pomeni. Ne bom ti mnogo govoril, Čas je drag in dela imam čez glavo. Jutri odpotujem v Sibirijo. Komisar sem postal. Kako in zakaj — pustiva to stvar, za te ni važna, pa tuđi razumel je ne boš. Spal si tak rat kot spiš še danes. Samo nekaj ti povem. Naši ideali so bili kot mehurč-ki, ki jih spuščajo otroci v zrak. V vseh barvah se Ieskečejo, znotraj so prazni, veter potegne in ni jih več. Otresel sem se vsega, kar je piškavo, spoznal sem, kje je resnica in kje laž in basta. To so ideje, ki so požrle kot sedem suhih krav vse moje zastarelo naziranje. Moža, ki je sedel z menoj ne poznaš, pa tuđi poznati ga ne moreš. Sicer pa — delo me kliče, da si mi zdrav!« Stisnil mi je roko in izginil v ulično vrvenjc. Drugi dan se je odpdjal s posebnim vlakom v Sibirijo. Ppljro nisem slišal ničesar o njem. £c!c pofem ko je v Sibiriji zavladala pro+ibo!jšcviška sila, sem zvcdcl, da so £a nretirali v Čeliabinsku. S tajnim n.iročilom je prisel iz Scmipalatinska. Neprcvidnost in vroča kri ga je pogubila. Za voi:un*štvo je prišel pred vojno sodišče. Po končani razpravi ga je predsednik vprašal, kaj bi storil, če bi mu ne bili prišli na sled. Tone ga je po-gledal, pomislil je in odgovoril odločno: >Bog je rekel: Jaz sem ki sem, jaz pa pravim, kar sem to sem. — Storil bi bil, kar sem obljubil, Danes imate moč, sodite, jutri boste sojeni sami. Ljudje umirn.io, ideje >-ive.« Vojno *odf?če je izrekfo smrtno ob-sodbo. Po tišti noči era nisem videl ve*. Pa tuđi takrat bi ga ne bil, če hi bil vedel, da čTovek v eno noč lahko preživi desetletja. Stražar me je spremi! po temnem hodniku, odprl je težka okovana vrata, obstal sem v majhnem šti-rio^latem prostoru, ki jih je toliko na svetu in so si tako strasno podobni. In sami so strašni. Ječ?! Vsi narodi jo po-znajo, vsa stoletja, vsi jeziki. V življenju na zemlji je, po smrti jo obetajo grešnim dušani. Tu je strašna kot ta©. Stran 2. .s i n v r n s k i n^i i n. ^- -? drrr Tnbra I922- štev. ?9l Je rjfl !zvoljeo akcijski odbor, Id trna pripraviti in organizirati vso agitacijo in volilno propagando. Radlkalci so od-ločeni, da se vržejo v volilni metež t vs oenergijo, odločnostjo in Intenzivnost jo. STRANKE IN 1VDVA POLITIČNA SITUACIJA. Demokratski klub* — Beosrrad, 22. dec. (liv.) lud! demokratski klub je Jmel sejo, na ka-teri je bilo po burni debati međ obema strujama sklenjeno objaviti v najkraj-5ern času volilni manifest na naroJ Vse-bina proglasa pa §e ni definitivno dolo čena. V tem ozira še ni dosežen sporazum. Redakcija manifesta je poverjena 'dr. Kumanudiju In dr. Sumenkoviću. Klub samostalne kmetljske stranke |e razpravljal o položaju v Sloveniji. DaTjša debata se je razvila o inicijativi Štajerskih demokratov, da se za volitve nstanovi blok naprednih strank v Slo-venijL Samostojn? kmetle so a fimine odklonlli predio«? đr. Žerjava id njego ▼Jh tovarišev. Bnrna sefa refflnoTađnfknv. Zelo burna je bila seja- zernlMTntcf-rrfslcejzra kluba. Med obema strujama n? Otišlo do sporazuma glede skiipneen nastopa pri volftvah- Debata Je dosegla v klubu tak vrhimec, dn so se postanci saČeH med seboj pretepavatl Seja fe fcfla brez vsakejra pozitivnera nspeKa. PRIPRAVE KLFRTKALCEV ZA VOLITVE. — Beograd. Z2. dec 0zv.) Takoj po končani seji narodne skupščine se je šesta! Jugoslovenski klub. Načelnik dr. Korošec je poročal o političnem položaja. Po daljši debati je klub določil glavne smemice za volilno borbo. Sklenil je tuđi, da se v nedeljo objavi v vseh strankim'h listih oklic Jugoslovenskega kluba na narod. JULIJSKA KRAJINA" — »Lesa Nazionale.« Intenzivno hi bojimo se, da tuđi plodonosno je delo »Lege Nazionale«. Na} podamo le kratko poročt-lo. Z novim letom otvor! »Lesa Nazionale« v koprskem okraju in puljskem. v mestih In okolici Labina, Pazina, Cresa, Lošinja ud. več zabavišč. Vsa ra zabavišča bodo osnovana torej v cistu slovanskih krajih in njih raznarodovalna tendenca je očitna. ^edaj vzdržuje »Leg"a Nazionale* 37 otro-Skih zatočišč in otvarja 9 novih. Za vzdr-ževanje prvih potroši 230.000 lir. a za dru-jce 90.00U lir. Razven tega vzdržuje tri za-bavišča in podplra Sole. za kar potroši 134.000 lir. Vrhu tega daje »Lega Nazionale« znatne podpore za knjižnice, društva In razne organizacije in sicer v skupni vi-lini 120.000 lir. — Skupno misli lorej Izdati »Lega Mazionale« v bodočem letu za raznarodovanje našega naroda samo v Istri 600.000 lir. Če prištejemo k. de-hf »Lege Nazionale« Se nezasliSano nasil-stvo fašistov in pa priti.sk laske vlade, po-tcm Je pač več ko jasno, da je obstoj našega naroda resno ogrožen. Vprašamo Vas tato, rodoljubi, kaj pa storite Vi, da bo »Jugoslovenska Matica« vsaj deloma kos I svoji nalogi? Ali boste s svojo brezbriž- I nostjo v resnici pomagali, da bo naš narod fzbrisan Iz Istre? Vedite, da Je stanje silno, silno resno in da ni prazna beseda, če rečemo da more le največia požrtvoval-nost vseh Jugoslovenov preprečitf poitali-jančenie Istre. SQominj9jfe m Družbe sv Girlla in Metoda! Tone je sedel na železni postelji. Z desno roko jl- podpiral glavo, levo je stisnil v pest in ni se ganil. ko so se za-prla vrata 2a menoj in sva ostala sama. »Mislil sem. da so mf poslali du-fiovnika. da me pripravi na zadnjo pof. Pa ni prišel in prav je tako. Sedi tu i menoj, pa ne govori, za božjo voljo te prosim, nikar ne govori Kroglja, ki mi bo prodrla jutri zjutraj prsa, bo bolj nežna kot bi ml bila beseda usmiljenja iz tvojih ust. Tuđi jaz bi ne govoril. užival bi mir, ki sem ga spoznal sele nocol, pa sva stara znanca, naj bo. Vidi?, prijatelj, tole je čudno in bolj nerazumljivo, kot vsa filozofija življenja. Nocoj si Jutri te ne bo. Nocoj gledaš, poslu šaš, hodiš, govoriš, jutri ne boš več, Nocoj živ, jutri mrtev. Kaj je živ tn kaj mrtev? Dva pojma, kl si naspro-tnjeta kot v življenju veselje in žalost, npanje In obup, sreča in nesreča. Od upanja do obup a je včasih dolga pot Ćlovek se bliža temu strašnemu pojmu polagoma, obrača se nazaj, stopa previ- J dno in potaplja se v obup kot v hladno kopeL Počasi, najprej spusti desno no jfo, potem levo, potem omoči roko, prsa in končno sam ne čuti kdaj je v kopeli-To je življenje, kjer Človek umira od starosti, od dolgotrajne boleznl. Včasih pa je človek zdajle srečen, mine trenu-tek, pa je nesrečen. In takrat nesreča fge kot ogenj, slabe udarec zlomi, silni pa hirajo kot ranjena zver. In to je smrt, ki veš zanjo. Danes živ, jutri mrtev. Da sem slab, bi jokal, tarnal, pro-sil usmiljenja, poljubljal Kristovo po-dobo na Križu, tako pa ne morem. TuJi proklinjati ne morem. Sedim in Ćutim jraicn pešaio mo& kako MgYavevflffl^ Gosoodarstvo. Pot do morja. Naša hivša narodna skupičina se te vwc nremaJo zanimala im. u ujne gospodarske potrebe, katerc je seveda treba pred vsern pravilno razume vati. Žal, momnio priznati, da zahtevamo od na-Sih pi«kličnih poliriko\ vpogled v stvari, kt so navztic svoji usiljivi cnostav-nosti našim neposredno interesiranlm go^pudurskini predsiav nikom samim nepoznane. Ha. poziv Udruienm privrednika v Buknt se je vršila dne 18. decembra U i. v [eru najbližjem pristaniškcnt meslecu vt-Jevažna konferenca zaradi neposredne prometne zve^e l Jadranskim rnor-jeni Konferenca je presenetilu mnogo mJeležencev. Neverjetno jt* da smo brei protestov d:.'^!fj prenašuh stvari, ki uio-ra.io izzvati ogorčenje vseii oiliU, ki imajo le malo Šuta za gospodarske potrebe, te malo čuta za ugled mlade države na§e. Koliko se je že pisalo in raz-pravljalo o zvezi Slovenije l morjem! i^uzglusiJ se je že zakon zaradi spojitve dolerijskifi železnic > progo Zagreb I^eka Nihće nam pa ni pokazal škanda-la. ki ga mirno trpimo ob meji kraljeviće! NajhujSe je. da bi se ta skandal -že davno lahko odpravil l razmeroma ma arni sredstvi m z malim aparatom. Spo-znanja, ki num jih je prifiesla bakarska konferenca, so do dobra oniajala naše zaupanie v resnost naših zeležmških strokovnjakov. istočasno pa so tudt znatno okrnila verodostojnosi aniater-;c\ v prometnih referatih. Kakor utegne biti na^mu ohčhistvu znano, je železniška pot na Peko za nas zar»rtu. od takrat, ko se je ustvarila sa-mostojna ''eška državica. Tudt Če se izvrši rapallska pogodba in če se nam trajno prepusti Sušak, ostane vendar reska luka za nas faktično nedostopna. Danes je edina dejansko že več let sem uporabljana zveza z Jad^^n^ktm morjem cesta, ki pelje od železniske postaje Bakar y to pr!stanišče m do bakarskega zaf!va. Danes. ko se žc peto leto oprav-Ua vz bakarskega kolodvora ogromen tovorni promet doli k bakarski luki. je ta neznaena postajica še vedno tako za-nemarjena. kakor da s!u£i le malo§te-vilnim domaćim potnikom! Malo po-stajno poslopje je vseskozi zamazano, da se ti gabi brezbri^nost in zastudi ne-zmožnost ielezniške uprave, ki trpi ta-ke razmere tik državne me je. Vsa ta leta se ni zgradtlo niti eno skladiSče, niti cna rampa! Sa tisoče vagonov se naklada rn razkladtt pod milim nebom! Mnogo tisoO \agonov tovora se prevaža z vozovi po zanemarjeni cestni strmini, ki meri nad 250 m visinske razlike, doli k slani vodi naSega Jadranske-zn morja! Ako domače kmetsko ljudstvo mirno prcnaŠa vse mučne težave, s kojimi se odpravljajo na kolodvoru potnikL kako sodbo *i morajo o naši državni opravi astvarjati številni tujci. i ki vsako leto obiskuiejo našo riviero! Zares. ne mortmo izrečt dosti jasne ob-sodbe uprave državnih železnic v očigled skandal"/ni oemamosti in v naprej odklanjamo vsako opravičevanje! Železni§ka konferenca v Bakru Je potekla v odličnih formah in se zaključila z enoduŠnimi sklepi, iz ražen imi v re-soluciiL ki jo nižje citiramo. Konferen-co je otvori! gradski načelnik bakarski, J5- VI. A n t i Ć, ki je prepustO predsed-^tvo univ. prof. g. dr. § i I o v i ću. Nato je podal točen referat predsednik Udruženja privrednika V. C e r i č. Med ko-vorniki navajam narodnega poslanca K. f. Kuci ću. predsednika splitske Trgovačke komore P. Dobokovića, nniv. prof. mj;. J. Alačevića, g. ing. Ai. Marinovića od Jugoslovanskog Šumarskog udruženja, m no vinar ja g. J. Malinarja, ki Je govoril imenom novinarstva. Parlamentarni klub radikalne stranke je po želji min. prvosed-nika jf. N. PaŠića odposlal v konferenco dva delegata, med njima g. prof. dr. G r-bo. ki je prinesel pozdrave Z- PaSžća in obljubo, da bo vlada predlogc konferen-ce čim nujneje vzela v razpravo ter po-speSila udeistvitev direktne zveze z morjem. V debati se je naglašalo zlasti. dn postane stalisče naše vlade v poga-janjih z Itafijo vse krepkeJSe. čim ustva-rimo svojo lastno zvezo r morjem, čim tako postanemo neodvisni od prijazne volje zahrbtnega soseda Iz Slovenije so se konference udeležili g. A. K a J f e ž kot delegat upravnoga sveta dolenjsklh železnic in lokalnih železnic v Sloveniji, g. Ing. J. Pavlin za Inženjersko komoro v Ljubljani« bi g. ing. M. § skije kot zastopnflt Zveze Industrijcev in za Sekcijo Ljubljana Udruženja Jugosl. inženjerjev In arhitektov. V imenu slovenske delegacije se je oglasu1 g. Ing. Suklje s lirSc zasnovanim govorom. Opozoril Je na na5a prizađevanja za saniranje železniSkega prometa sploh in poudarjal potrebo po samostojni inicijativi gospodarskih krogov. Ce skupSCina in centralna vlada v Beogradu ntmata volje, lzvrSiti najnujnej§ih gospodarskih uklepgti nai*. iiosi>t>iiarstvo v \erigc gospodarsko - političnih naredb. Kksperi-mentiranje (zadnji čas: daba^'le. Op ur.) s kurzom našega dinarja, kakrlno smo v poslednjih mesecih utrpali- ni drugo nego nesaslišano pljačkanje našega naroda, naie privrede, ki mu mora biti konec. Vsi niurauio biti in pu^utl složni v energični volji, da dosežemo čim prtjšujo iivršitev /gradbe železniške zveze x baknrs.kim zallvorn. kar po do-^edanjih Studijah ne zahtev<* več nego 12 14 km železniškc normalno ti rne proge. IResotucija. Ki ?o je konferenca si>~ glasno sprejela. ^e glasi: Hodpisani prcUstavniki «<*sipt)dar-skih organizacij, uhrani na konferenci v Bakru dne ih. deceiubtr 192J v predmet«! Zwlczn»ške rvc/c -* severniiii Jadrantnv.. ugotovijo po podanih reteratih in po iz-crpni razpravi" 1 Najpopt»lncj^a nasu žtlezniSka proga. ki je imela »»poj i Reko, ostala je i ustanovitvijo rc^ke države in po okupaciji Sušaka brez zveze * in«»rjcin. 2. Vsa \Vd§a i/vozna in u\ozn;i trgovina st vrSi no tujih železnicah skozl tuj teritorij in luke, ponajveč skozi Trst in smo vsled tega odvisni in pr>d kontrolo inozemstva na o^r o m n «» š k o-d o v obče nažci;a ^uspodar^tva in na-Scjsh državuejia ugleda ter na propust našega primor^kega ljudstva. I Ob pomanjkanju takc zvezt* smo 3ft odrekli najiačjenju orožju proti okre-pitvi italijanske v^iiezditve na nušem Kvarneru. 4. Po ugutuvitvah tehničnih, državnih in privatnih strokovnjakov se more zgraditi spojitev glavne proge z luko brez znatnih tehničnih težkoč in brez tunelov in mostov in predviđeni stro&ki ne bi dosegli vsote Din 60,000.000. 5. Izvoz in uvoz za vse severne pokrajine naše države, zlasti za Slovenije, Hrvatsko in Slavonijo, Vojvodino zaiam-čijo sigurno rentabillteto in naglo amortizacijo Investirane vsote^ Nadalje bo Izgraditev tt /veze dala zaslužka siromasnemu primorskemu | ljudstvu, ki bi se z delom v luki moglo prehraniti brez državne podpore. Tako bi se prihranile izdatne vsote In bi ta sedaj povsem pasivna pokrajina postala aktivna. Po ugotovitvi teh Člnfenic je konlc-renca enodušno sklenila nadaljno in glavno resolacHor Zveza glavne proge « Kvarnerom je neodložljiva državna potreba, ker vsled poman imanja take zveze v ogromni meh trpi celokupno naše gospodarstvo. Dm St* more te zv^ta Tzrrađlti je nujno, da se predvidi potrebna vsota v budžeta Konferenca arpeftm na kT. vla^to. na narodno skupščino in na vse politične stranke, da z ozirom na navedene ugo-tovitve narodnogospodarske, socijalne, prometne In flnancijalne narave Čim preje omojroči izvr§itev te železniške zveze 2 morjem In podaljšanje te zveze ob obali severnefca Jadrana. « • • —% ZagreHkl trt. Zagreb, 2\. dec Cene v kronah za 100 kg. postav no bačka, odnosno vojvodlnska postaja, notirajo: pSenica (76 do 77 kg) 1680 do 1700, umet-no sušena koruža 1160 do 1200. nova 650 do 690, za marec 960 do 990, rt (71 do 74 kg) 1300 do 1450, ječmen za pivovarne 1300 do 1400, za krmo 1200 do 1350. oves 1150 do 1180. pisan! flžol 1500 do 1550, beli 1450 do 1500. pšenična moka »0« 2500 do 2550. »2« 2400 do 2450, »4* 230') do 2350, za krmo 900 do 1000, drobni otrobi 750 do 800, debeli 900 do 1000. Čvrsta in živahna ten-denca. -■ 2agreb$lka blagovati feorza, 21. decembra. Čvrsta. VčerjjSnji obisk bla-srovne borze )e bll nekoliko bolji od ostalih dnl. Prometa ni, razen izvršilnih prodaj. Cene so znatno poskočile, zlasti siadkor, ter zahtevajo tvornice od danes naprej 68 kron za kristalni siadkor. Za moko zahte-vajo mlini 26^0 kron. Istoiako se je podra-žlla koruza, — NotJrajo (številke značiju iskanje. pomidbo): pSenica 77 do 78 k&, franko vagon Zagreb 437.50, koruza ^a marec Za(n"eb —, 287.50. ječmen franko Za-jreb - , 337.50, slavonski reSetani oves na potu —, 320, djakovačka sortirana moka na potu baza »0« —. 137.50, krompir ii-bran beli postaveno vagon Daruvar 117.50. kristalni aladkor franko Zagreb 1700. —* Beogradska blatom* bon*. 71. decembra, (Številke značijo iskanje, po-nudbo, v oklepaju zaključek.) Pšenica St-bac (8%) 70 kg —, 397, pšenica Pančevo (2%) 76 kg franko vagon Pančevo —-. 430, aprilska pfenlca 76 kg (3 do 3%) par. Đeo* grad 405, 415 (420) suha koruza franko Beograd 280, 290, začasno suha par. Sme-derevo 215, 220 (225) aprilska koruza par. Beograd 250 do 260, rž franko vagon Beograd 330, 340, suhe šljive v žabo jih franko vagon Beograd 545 do 565 (560). ječmen I franko vagon Mlade —, 320, oves franko vagon Beograd 295 do 305, beli reletani fiiol franko vagon Beograd —, 398, otrobi banatski franko vagon Beograd 165, 180. —f Novosadska Nagona bona. Novi Sad, 21. dec. Tendenca čvrsti. Prodano le bilo skupno 45 vagonov iitarlc in mo-ke. Z ozirom na božiCne praznike borza T. A nevleAjp ne bo poskpcaia. > POLITIČNE VESTI. \ — Volflna borba m«d Da v idovfCevcI in Prfbič^vićevci. Kakor vst- kaže, bo volilna borba povjjročila dcfnntiven raz-kol v demokratski stranki. V tem pogledu poroča »Vreme«: »Kakor se čuje, se ohe skupini demokratske stranke, Davi-d>vičevci in Prib-.ćevičevci, pripravijajo, da stopijo ločeno v volilno borbo. Pri-bičevičeva skupina Imčc na primer postaviti svoje najodliČnejŠe predstavitt^ljc kot protikandid.ite v volilneni okrf)žiu dr. Ribarja, dr. Angjelinovića in Kučića, na dru^i strani pa nameravajo Davido-vičevci postaviti za kandidate kot nositelje list samega Davidovića In dr VelJ-kovića v volil. okrajih Svetozarja Prlhl-čeviča in drugih njegovih odličnih nri-stašev. (lovori se. da se bo Paviđovrće-va skupini* sporazmnela z dr. Tavcar-Ravniliarievo skupino v Slovenni in d3 b«> skleniln volilni sporazum po potrebi tuđi z ostaiimi hrvatskimi in sJovenski-uti skupinarn!.* — PHbfčev*? bi rad v vlndn? Onv- tov;iTi>> smo že ngotovili, da bi T'ribiče-vićeva skupina za vsako ceno rada vsfopihi v Pusičevo vlado, čc bi bilo potrt1 ba- se /'inižila tuđi r radikalno stranko. Da je bila ta trdit'.-v točna, nam po-trjnjejo r«zni Časopisni glasovi. Rcr>-Rra«.!sko »Vreme« na primer piSe: »Na^a razkrit*:* o tajni akciji fc PribičeviČa, da stopi \ volitvono vlado, so se pokazala kot popolnoma točna. Ta razkritja so povznn"ila veliko senznefio v demokrat-skerrt kltibu in iznenadila tuđi politike iz drugih krogov. Toda radikalcl nišo ni rnalo naklonjeni tej novi orijentaciji. Oni so mnenja, da bi to samo oslabljevalo položaj vlade in jo zaviralo v Izvajanju njenega programa. Ta akcija za vstop F5ribičevičeve grupe v vlado se motivira s tem, da v radikalni vladi nišo zasto-pani Hrvati !n Slovenci. Na drugi strani pa so radikalcl mnenja, da bi se z vsto-porn PribičeviČeve skupine v vlado samo Se bolj razdražilo hrvatske in slovenske narodne mase. ker smatrajo lete Pribičeviča kot predstav lika nepomirljive birokratsko - centrajistične politike napram Hrvatom !n Slovencem. Samo manjši del radikalcev. kl smatra za potrebno, da se ustvari fronta za obrambo vidovdanske ustave In da se nadaljuje v polni meri dosedanja politika naDrttm Hrvatom in Slovencem, pozdravlja to Pribičevičevo akcijo In skuša zelo oprezno delovati za njeno ores-ničenje. Ali kljub temu odporu v radikalnih vrstah ima ta kombinacija mnogo šans zase. da jo sprejme g. Paštč*. to tem preje, ako se definitivno razbije kombinacija s kmttjjci In muslimani.« •--. OdstavOent ministri so si rre^o-sTcdno pred svojim odhodom privoščlli več partizanskih odlikovanj. O teh vla-darju podtaknienih predlogfti v odlikovanje se bu 5e govorilo. Tuđi to spada v poglavje korupcije ter brezvestnosti Izvestne gospode. Odlikovanja izgube svojo vrednost bodisi da Jih je preveČ, ^e bolj pa. ako ves svet vidi in čuti, da so odlikovani ljudje. kl zaostajajo glede vrednostf za drugim? v resnici vrednimi odlikovanja. Glavni in edinl pogoj za odlikovanje bi morale biti prav lzredne stvarne zasluge odlikovančeve, tako da je vsakomur jasno in vidno, da odliko-vanec sega izven svoje okolice. Samo dejstvo, da je izpolnjeval svoje dolžno-sti, ni 5e noben povod za »odlikovanje«. -- S kongresa slovanskega dijaštva ▼ Pnuti- V nedeljo 17. t ttl je bil v Pra-gi otvorjen kongres slovanskega diia-Stva. Na kongres so prišli zastopniki di-jaštv.T vseh slovanskih plemen. tako Rusi, Poljaki, Čehoslovaki. Jugosloveni Bolgari. Lužiški Srbi in drugi. Jugosloveni so zahtevali. da dajo zastopniki bol-garskega dijaštva izjavo, s katero svečano preklicujejo med vojno proglašeni manifest o Bolgarih kot neslovanskem plemenu. Bolgarski dijaki so ta predlog odklonili. Cehoslovaki skušajo ta spor poravnati in doseči prijateljski sporazum. = K»m m> ^utnHe *f*te i rone I* At-stro - Ocrske banke. Kakor je znano, ie dobila na§a država \z zlateca zaklada Av-stro- Ogrske banke 24 milijonov zlatih kron Sedaj poroča »Balkan«, da Je bivSi finančn! minister dr. Kumanudi proda! vseh 24 miliionov zlatih kron, sprejetih od Av-stro- Ogrske banke. Vse to suho zlato Ie odšlo — v švico. »Balkaiu zaključuje svo-io vest takole: »Sedaj nimamo ne dolarjev, ne zlate zaloge. Naj naso vest demantuje dr. Kumanud!, ako srne in ako more.« — Vprašanje boigarske armade. Na mirovni konferenci so voiaški strokov-njakl antante razpravljali o zahtevi Bolgarije, da se ji do voli lmeti naborao armado. Spor se je tikal vprašanja, da 11 to ne bo kršilo neuillske mirovne pogodbe. Končno so strokovnjaki izjavili, da se lahko dovoli Bolgariji naborna ar-mada ki bo štela 3000 moŽ. Bolgarska delegacija je protestirala, čeŠ da ie to Stevilo nezadostno za obrambo meje po danaSnjem kaotičnem stanju balkanske-ga polotoka. Konferenca v Parizu ie odobrila sklep zavezniSklh strokovnjakov. Kultura. REPERTOAR NARODNFOA HLEDA-LlSCA V LJUBLJANL DRAMA. Pcrelc ti dec. Svatba Krečimkesa Red E Scboto 23. dec Idijot Začetck ob pol « Red C. OPERA: Petck 22 dec. M. Butterfly. gostovanje eospe Ade Poljakove. Red C. SoboU 2.1 dec Seviljski brivec Red D — »medalllki Liste izlde za BožIC kc dvojna številka in prinasa zanimivo velikr poročilo o proslavi 4Uletnice beogradskih giedali^kih vet -ranov Oavriloviia, Stano- | jevića In Todorovića. Pole? tej;a zn?nn priljubljeno »Razno«, med drugim o cptri »Mefistofeles* in repertoir do nevega 'cta. Ccna dvojni Stevilki 4 D 50 par. — »Nova Evropa«. Z dne 21. decembra prinasa tole vsebiro: Kumanovo (Limik.) — Kumanovo - Mlado Nagorlčlno, \(j\2 (St. Stojanović). — Kako smo ušli u Kn manovsku bitku. (St. S. Saplnac) — Crtice i/ ratnog dnevnika. (Sv. Gj.) — L M. Pei-rovlć Boldogasonjska pratnja. — Kulturni presded: Dinko Vitezić (A. Barac). — Bc-IcSka; Pred kraj godine. — Fr. MUčlnrkl: Zgođbe kraljević« Marka. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str, 100. Ccna vez. knHsi Din. IV po po$ti Din. 1.50 več. V slovenski mladin-ski književnost! nj knjig, kl bi bile tako priljubljene kot so TolovaJ Mataj ali Prav-Ijlce. kl .ih ie splsal Milčlnskl. Seda] nam je vnovič obogatil našo mladinsko literaturo z Zgodbaml kraljevića Marka, v kate-rih nam 2 le njemu lastno Segavostjo !n žlvahnostlo podaja 19 prlpovedk o Kraljevicu Marku. Knjigo je okrasll S. Santet. Prlporoćuno jo prav toplo, zlaitl sedai zj BožlČ. — V. Robhovte — A. Osrts: UbtTZ% »era. Zbirka političnih, gospodarskih In socijalnih apisov. Izdaja Tiskovna zadruga ▼ Ljubljani, 1922. Cena 25 D, po pošti D 1.50 več. Angleški pisatelj Hobhovse nam podala točen popis liberalizma kot mlselne in državne smerl ter dokazuje, da Je llberali-zem ne samo oče sociiall2ma, marveč tudS njegov naslfcdnik. Nemška literatura ne pozna nobenega tako temeljitega dela o tem predmetu, slovenska politična se le pa t tem prevodom naravnost obogatila In spi* bo brezdvomno mnogo pripomogeJ k poli-tlčni vzgojl naSe inteligence. Oblaue IzsellenISkc- ga homlsarljata. i Glasom pravflnfTca zn IzvrSitev z*1cnna 0 Izseijevanju (§ 17) ostanejo prcvozin list-ki (prepaid, tickets, šifkarte) nekoncesioni-ranih parobrodnih družb, kl so plačan! ali kupljeni za lzseljence v Inc^zemstvu v ve-Ijavi. le do 31. decembra 1922. lzseljenci « takimi listkl se bodo morali na meji vrnltt Opozaria se. da imajo dosedaj konce&ilr sa prevoz Useljencev nastopne druibe. A. Za Zedlnjene države: »Vesna« D. D. w plovbo na SnSaku »Cunard Lino« Liverpool, zastopnik Juro-slavenska banka* Zagreb. »Compagnle Qo^ neraJe Transatlantiqae« Parit, zastopnlk Slavenska banka« Zagreb. »Navigazione Generale Italiana«, Gcnova. zastopnik Jadranska banka, Beograd. »Canadian Pacific RaUway Co^ Montreal, zastopnik dr. Ivan Shvegel, Zagieb. »United American Lines«. New York, tastopnik Jelisaveta DraSkcv* vlč, Zagreb. »Red Star Lloe«, Antwerpen. zastopnlk Josip lilavin, Beograd. »The United States Unos«, New Vork. zastopnlk Damjan Đranković. Beograd. »International Mercantlle Marine American Co. Ltdc«, New Jersey» zastopnJk Josip Hlavln, Beograd. »Oceanlc Steamshlp Navlgatlon LI-ne«, »V\'hlte Star LI ne« I »VVbite Star Do* minlon Line<» Liverpool, zastopnlk Mirko SporČiii, Zagreb. > Ham barg Amerikanlsche Packetfahrt A. Q.«t Hamburg, zastopnlk Jeiisaveta Drašković, Zagreb. »Norddeo-tsctaer LJoyd«. Bremen, zastopnik Hrvatsko - Slavonsko Gospodar sto DruStvru, Zagrebu B. Za Kanadot »Cimarđ Llne«, »Canadian Pacific Ry-Co.« »Red Star Llne«, »Oceanlc Steam Nav. Co. Ltd., »White Star Llne« I »WhU te Star Dominion Llne«« »Norddeotscher Uovd«, C. Za Južno Amertkoi »Narigazlone Generale Italianac »Hamburg Amerikanlsche Packetfahrt A-a«. »Norddeutscher Lloyd«, »Konlnklljko Hollandsche LIoyd«f Amsterdam, zastopnik Jugoslavenska banka, Zagreb. D. Za Jul no Airiko In AvstraIUo.t »Oceanic Steam Nav. Co. Ltd.«. »Wnt-te Star Une« I »Wbite Star DooilnW Une«, IL Gospod TT. M. Mltton, M glavnejsa ka ftadskega prlseljenlSkega urada za Evropo v Anversi. ie bil pred kratkem v na5i državi, da prcuč! vpraSanJe emigracije naših državljanov v Kanadi. Med drugim je našim uradnim krogom, kl se baviio z izselje-nlškim vprašanjem, sporočil, da Je kanadska vlada v svrho kontrole izseljencev na evropskem kontinentu ustanovila poleg Klavnega urada le prlseUenlške urade v Parizu (za Chcrbourg in Havre), v Hamburgu (tudl za Bremen v Haagu), tuđi ra Rotterdam, v Gdanskem (tuđi za Libavo). nadalje v Kodanju. Kristijaniii in v Stock* holmiL Ti uradi imajo dolžnost, da pregle-dajo vse Izseljence iz evropskih držav, kl se hočejo Izsellti v Kanado Noben Izselje-nec ne bo mogel priM v Kanado, ako ga ne bo prej pregledat eden teh uradov, Gospod Mitton je bil te dni v Beogradu In Zagrebu, 1 da dol oči pogoje, s katerimi bi se mogeJ ustanoviti tak urad v naSi kralievini t» ^ • l9i •Si . «• V f N>- K i N -\ ft " 'V. pn.. ^:- acrv-rr^a :"?5 ftTr.nn 5. Dnevne vesti. V Ljubljani, d/u 22. dectmbr* 1922. — Minister dr. Niko Zupanić bo rejemal na namestnlštvu na božič, >. t. m. ob //. đopoldne in drugi dan k t. m. od 10. navreu — Razdiraino delo. Pred pol-rugim letom je prešla svojeCasna -dnjava Ijubljanskega nemštva ka-insko društvo v slovenske in naredne roke. V odboru sta bili za-topani obe struji demokratske tranke, med katerimi pa je do zad-:jega vladalo popolno soRlasje. Se-e tik pred občinskimi volitvami se e zanesel spor tudl v to korporacijo. Mladini so namreč na eni izmed od- orovih sej izrabili odsotnost dru-štvenejfa direktorja dr. Doleta ter prijavili v društvo okrog: 100 svojih )ristašev z očitnim namenom, da si *? tem zasisrurajo absolutno gospodstvo v druStvu. VtemeljevalI so ta svoj korak s tem. da so baje narodni socialisti sklenili, da napravijo na-skok na kazinsko druStvo In se g^ polaste. Da je bil ta izgovor samo pretveza, je jasno, saj je bil do ti-stega dne med vplsanimi člani samo en narodni socialist — dr. Tone Ja-mar. Ker seja, na kateri bi se imela odločevati o novih članih, ni bila sklepčna, je na drugi seji, nalašč sklicani za to, da se resi vprašanje novih članov, tuđi protimladinska skupina predložila direktoriju 62 pristopnih priiav, hoteč s tem vsaj v načelu varovati prvotno ra\novesje obeh struj v odboru. Mladinska veči-na v odboru, ki je nastala na ta način, da sta prestopila v mladinski tabor odbornika Fran KavČič In Fran Oolob. je pač sprejela v društvo vse one. ki jih je v imenu mladinov pred-lagal tajnik Mačkovšek, ni pa hotela sklepati o priglasitvah, kl jih je pred-ložil glavni urednik Pustoslemšek, čeS da mora te prijave prej proučiti društveni tajnik Mačkovšek, ki naj glede teh priglasitev stavi svojo predioge v eni izmed prihodnjih sej. Ker je bilo to preočividno dvojno merilo in ker se od mladinske strani ni prav nič prikrivalo, da se namera-va vse od protimladinske skupine predlagane nove člane od kloni ti, je urednik PustoslemSek umaknil vse prijave, smatrajoč, da bi bilo ponižu-joče, da bi eden izmed odbornikov sele »proučeval« vprašanje, ako so vredni, da se sprejmo v društvo go-spodje kakor dr. Karei Triller, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Niko Zupa-nić, dr. Ivo Tavčar, Alojzij Tykač in drugi. Ta incident je ustvaril spor, ki so ga občinske volitve samo Še po-globile. Mi tega spora nismo hoteli politično izrabljati, dasi bi nam bil prav dobro služil v volilni borbi pri občinskih volitvah. Drugačc na mladinski strani. Na dan 21. tmso sklicali društveni občni zbor. Ta ob-čni zbor so razglasili samo v »Jutru« in na snočnem občnem zboru so pri dopolnilnih volitvah v odbor izvolili izključno le svoje pristaše. In ti go-spodje deklamirajo neprestano o potrebi sporazuma in ustanovitve napredne fronte! Kako si predstavljajo sporazumno delo in stmjenje napredni hvrst kaže njih nastop v ka-zinskem društvu. — Iz mlnistrstTa prosvete. Za od-delnega načelnika v ministrstvu prosve-te je imenovan gimnazijski ravnatelj Tomlć. — Dlptoimtftfct Icirtt m dmnlskt eksportni akademiji so napravili z dobrim uspehora gg. Lco Zcntner Iz Kamnika, Miloš Rybar Iz Trsta in Josip Dell a-schiava iz Komna. — Not list V .Zveznl tlskamU le za-čel izhajatl pretekll teden nov dr. Gosar-jev list »PRAVICA«, glasilo »Zvezc delov-ne$:a ljudstva«. Izhaia po enkrat na teden. Program mu Je klerikalno-boljSevilku odgovorni urednik pa dr. Gosar. — Uradnlštvo »Ljubljanska kreditne banke« je nabralo za dobrovoljca J. Mer-laka — sobojevnika Petra Mrkonjiča v borbah L 1875 v Bosni Din. 353 kot božični dar ter kliče veteranu v borbi za svobodo »Na mnogaia leta!« Naj bi posnemall ta zgied še drugi zavodil — Iz plsarae mestnega ioUkeza irtta. Mestnt Solski svet ljubljanski je ime! dne 13. decembra 1922 svojo redno sejo, o kateri smo preieli sledeče poročllo. Predsed-nik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnik o zadnji redni seji z dne ZA. oktobra 1922 se odobri brez ugovora. Naznanje se vjerno poročila o prezfdlaililh, personalljah in pa o daljših dopUIh Izza zadnje upravne dobe. Sklene se predložiti vfšjeimi lol-skemu svetu ugovor proti krienju In ome-jevanju zakonito zajamčenih pravic mest-ncKa Šolskega sveta v zadevi postopanja 'tlede imenovanja začasnega učlteljstva, preskrbe učnih prostorov In uredbe pauka. Za podelitev dvoje ▼ stalno popolnitev razpisanih katehetskih mest na mestnlh javnih osnovnih in strokovnlh lolah predlo-j?jta se kompetenčna nasveta. Na znanje se vzemo Inspekcijska poročlla o nadzorova-nlu III. mestne deške In m. mettne dekll-ske in pa vnanje zasebne dekllške osnovne sole urSulInske zt Iol«ko leto 1922/33. '-•preimo se vsl s temi poročfli združeni na-svetl pcdatošketa ta administrativnoga značaja. Poročlla Je predložiti vISJemu 5ol-skema sveta T končao odobrenje* Rc*i •• v#C Internih vpralani gospodarske vsebln« in sprejme se več i njimj zdjutonih resolu-cl). Poum ae teja fakljuCt — ftolstTo na Kodevfttoflt. Naš list f prlnsstl da« 16. In 19. L m. v tem oziru dv« tiotict Tu priobfiujtmo poiainito, ki smo je prfjtll: Solttvo na Koctvtkem je tako delikatna točka, da o ttm aploh ni umestno pr»ve<5 javno raspravljati. £*i se Nemei dovolj pritožujejo v ncmiklh listih naše države in v inozemstvu nad krivicami. kl »• jim gode na lolskem polju v kočevskem okraju. Njim odgovarjati, ne kate. Za slovensko javnost pa naj bodo navedeni ti-le podatki: Već prcjsnjlb ncmSkih lol *e ie pretvorilo v samoslovenske (v močno po-nemčenih občinah Draga In Trava, dalje v Skrilju): na drugih pa to se ustanovili — ražen v par občinah — poleg nemških slovenski razredi, tako da imamo v meSa-nih občinah dvojezične sole. Na teh se vri! ves poduk tako, da ie v slovenskih razre-dih slovenSčina. v nemških pa nemšcina učni jezik. Ako pa si učitelj v slovenskih razredlh poni agi od kraja morda tudl a nemičino, izvira to od tod, da morajo slovenske razrede obiskovatl tudl otroci, kl ne znajo slovenski, ako je namreč vsaj eden od starllev po rodu Slovence. Seve-da se poučuje pridno slovenSčlna tudl v nemSklh razredih. Glede nemiklh učiteljev je pa tako: Veliko jih je odšlo že v Av-strljo. drugi so bili vpokojenl, neka) jih je nastavljenih na slovenskih osnovnih lolah. Vzrok. da službujejo nm nemftkih iolah Se deloma nemški učitelji, je ražen mednarod-no garantiranih manjSinjskih pravic zlasti ta. da slovenski učitelji sploh ne kompeti-rajo na iole na Kočevskem In s« morajo tedaj nastavljati Nemci kot edini prosilcl. — Za bivše a. o. oflclrje. V smislu dopisa našega poslaništva na Dunaju št. ■458.? ;M od 11. novembra t L naj vpo-Sljejo vsi bivši a. o. oficirji. ki so bili člani bivšega a. o. centralnega gospo-darskesa sklada (Zentralwlrtschafts-fond) svoje sedanje naslove navedene-mu skladu, ki se nahaia VVien I. Scllcr-statte 24. Sklad hoče zaključiti svoje poslovanje in bo vposlal vsem članom svoje dežele. Dotičniki, ki imajo kak doljr, se naprošajo, da vpošljejo odpad-ie zneske potom kake banke, ker dru-gače sklada ni mogoče likvidirati odnosno upnikom njih deleže vrniti. Z o-zirom na današnje razmerje vrednosti avstrijske krone je vsakomur moj^očc svoj dolg poravnati — Zastonjkarji. Nekatere stranke prihafajo kaj rade v posamezne urade k osebno jim znanim uradnikom in jih prosiio, naj napravijo v tej ali oni zadevi potrebne proinje. Domaja se tuđi, da mora v to potrebne kolke založiti ti-radnfle iz svojega. Ko ie zađeva opravljena, pa stranke sploh ni več na izpregled. Napraviti mora prošnjo m dati papir zastonj in vrhutega mora Ca-kati na povračilo založenih kolkov do sodnegra dne. Ti zastonjkarji so brez iz-jeme priznani bogatini. dočim Ijudje izmed revnejših slojev takih zahtev sploh ne stavijo. Živeli zastonjkarji? — Polaganje cevij za napefjaTo vo-đoToda t Ifradeckega vas se je pred par tedni pričelo, to se pravirpričeli so kopati tla za te cevi, potem se je pa z delom prenehalo. Nobenega vzroka pa ni sedaj, da bi se delo ne moglo nada-ljevati. zato naj se nadaljuje in napelie že enkrat toliko potrebni in tolikrat obljubljeni vodovod v ta predkraj. ki nima druge pitne vode kot troje smradljivih vodnjakov In troje na pol suhih golov-šTcih studencev! — Iz Celovca poročajo, da je na Vrbi ob Vrbskem jezeru umri grof VValterskir-chen, ki se je na ladji »Novarac ndeležll ekspedicije okoll sveta In na severni tečaj leta 1866. Umri je ▼ starosti 87. let — števDo aoTonastallb čest la nllc ▼ mestu znaša vsled novih stavb že sedaj 12, ki dobe prihodnje leto že svoja imena in table, hiše pa ulične označbe In številke. — Podaljšanje ullc. Vsled novonastalih stavb ob cesti med Dunajsko In Cesto na gorenjsko železnico, je osnažen ta del kot podaljšana Pražakova ulica, kl bo pa za splosni promet stoprav spomladi urejena in odprta. — Prehod z novega dela MfkloSlčeve ceste na Cesto Južne železnlce je radi ve-Hkega prometa blaten in razoran. Ker tvori levi ta drevored od kolodvora do Dunalske ceste tuđi sprehajališče, na i se ga v dotični Širini tlakuje s kockaml da ne bodo Ijudje gazili po blatu. — Posojte blatne c*sti» preimđe! Na Vbeh cesta h imamo zdaj v mestu polno blata, zato so ga polni tudl tlakovanl In netla-kovanl prehodi. Potrebno Je, da odredi stavbnl urad da se takoj posujejo ti preho-dlf netlakovanl hodnJkl in krlžišča čest * drobnlm peskom! — RazsretljaTa In drer|e oe> neelali V meitu Imamo nekaj čest, ld so ob hodnl-klh zasajene z tipovim in kostanjevim drev-jem. Ta naprava je na mestu, toda mesto-ma zakrivajo nizke veje dreves, med ka-tera so postavljene plinove ali električne svetfljke. razsvetljavo v toliko* da ne vidiš svetiIke In luči preje, dokler ne prideS do nje. Take nizke In razraščene veje na] se sedaj, ko je čas za to, printerno odrefefo in odžagajo, da priđe tako cestna razsvet-ljava do svoje veljave. — Pnri led so začeti dovažaH pre-tekll teden s Oražnovega ribnlka: plo-šče so bile 6—8 cm debele. Južno vremc je te dni led na stojećih vodah zopet stajalo. — Prufe—Mirle^-Pasjfbrod—Ko!e- ! i9a« Kdor bo iestavljal danes ali jutri ; »Zaznamek hiš« našega me^ta — stari ! je le itak le n« pol zanesljtv! - ta bo I imel pred seboj resno nalogo, podati | vestno iestavljen t. j. pnpoln izkaz ljub- : Danskih hišnih posestnikov. Tak nov zainamek bi bil že zdaj potreben: za občino, za zemljiško knjigo, » po5to, davčno oblast in Solo. Ali kako naj prič« ne ko se venomer — kar naprej zida! Pa — o tem drugopot! - v Ljubljani j Je nastalo v teku dveh let par novih na-•elbln, ki so sicer se neznatne, pa bodo v petih — desetih letih nekaj reprezentirale. Danes šteje Mir je 24, Prule 6, Pasjibrod in Kolezlja 5 novih zgradb. Kaj menite, da bo pri tem Številu ostalo0 Pa že za te bo treba mestni občlni napraviti ceite. napeljati vodovod, raz-svetljavo preskrbeti in določitl ulice, hišne in ulične table ter kanalizacijo urediti. Vodovod v ta nova »predmest-jac bo že zmagoval večjo uporabo, toda, kaj bo i električno razsvetljavo, ko je poraba toka Že zdavnaj dokaj občut-na za mestno centralo. , \% vse dvelet-ne stavbne podjetnosti pa Izvira ne-ovrgljivo dejstvo, da Ne mesto na vse štiri vetrove razveseljlvo Siri in tvori že zdai »veliko Ljubljann« en miniature I manjka jl Ie le inkorporacUe ViČa— Gline, Sela in Gorenje ^iške. — Izradba poslopf* za osnovno In me« l&iniko lolo. PISelo nam: O zxradb| tega pnslr»p)a sta sklepala žc dv;i nbčinska sveta In oba tuđi priznala nufnost In potrebo te reradbe. Ljubljana ima — vse Sole prc-napolnjene! Med vseml sfa pa najmijnejSe potrebni novega poslopja i dekliški osnovna in 1 deki. meščanska 5ola. Projektirana skupnu stavba bi stala okolj 15 milljonov kron. Razptifičeni občinskl ^vet je lani skte-nil. da se to poslopje /^mdi in sicer na Ledini. Toda tja priđe sedaj pogrebni zavod. Torej kjc? Pa tuđi kako, ker Je pokrajinska uprava kredit 15 milijonov za to Solsko poslopje črtal-i. Zanimivo je sedaj to. da vilja iolska oblnst pritiska na realiziranje sklepa obč. sveta, dasi mori uvideti, da je bil kredit za to zgradbo čr-tmn od drž. oblasti. — Veiti Iz Amerike.. Tekom sedmih dni so zbrali med prebivalstvom mesta Clevelanda pet milijonov dolariev za siro-make. Tuđi to Je mosročc menda samo v AmeriM. — New Yt>rk se pripravlja zopet na mokre čaše. Prlhodnjo spomlad name-ravajo dovolltl Izdelovanje pravega piva. Prodajalci žpanja in drugih kuhanih pijač se z vso silo uplrafo temu nacrtu, ČeS da se bodo Ijudje odvadili fganja. ViVor Mm bo dovolieno vino in pivo — V mestu St. Josep se je pričela obravnava proti 20 članom delavske stranke, ki ima za svoi pro-irram bo!i?evlzem. Sodflf jih bodo po anti-sindikalni postavi, kl se bo v tem slučaju prvlč rabila. Vjeli so jih v Rozdu. kjer so skrivaj zbornvali Namesto zborovanja Je policija fzkopala tri sode, polne strojepl-sov, pamfletov, pa pirja, in brošur huiskajo-Če vsebine. Obravnava prm i komunistom zanima vso amerllko javnost, ker se bo tekom nje dognalo, ali zakoni proti komunistom veljajo ali ne. — V Clevelandu so imeli koncem novembra že precej snega. — VVashingtonska vlada je vložlla tožbo proti štirim stavbenim podjetjem, ki so v časn vojne postavljali voiaSka taborfšča in pri tem delu osleparlll vlado za 80 mllljo- * nov dolariev. Polee vsakovrstnih mahina- | cij z delavcl dolži vlada te podjetnike, da ! so uradili taboriSča tako, da je mnogo vo- i jakov radi nepravilnosti stavbe zbolelo in ! umrlo. — Ker so pristaši pijace ali »mokri« j — kakor pravljo Amerikanci, pri volitvah j v državi Ohio podlegli, se pripravljalo nJI- ! hovi nasprotnikl »suhU, da uvedejo 5c ( strožje postave kot so jih imeli došle). Ba- i je hočejo uvesti zakon, ki bo smatral kuhanje žganja, posest kotla In opojne pijace za zločin, kl se kaimije z veliko globo in ječo, kamor pošlljajo le morllce. fn ta zakon bo najbrže sprejet. kajti '»suhi« so v državi v ogromni večtni in lahko dosežejo v državni zbornici kar hočejo. — Plačilni blokl Podpornefra druStva slepih. P. n. hotelirji. kavarnarji in gostil-ničarjl, kupujte plačilne bloke, ki smo jih izdali in založili, da olajSamo bedo svojim sotrpinom. Naročajo se v samozaložbi v pisarnf Podpornepa društva slepih v Ljub-Hani. Wolfova ulica 12. Blok Ima sto listov in stane samo 30 dinarjev. V nobenem jav-nem prostoru ne bi smel manjkati naš pla-čilnl blok. Oblskovalcl javnih prostorov naj zahtevajo račune na listkih naših blo-kov. Bloke ima v zalogl tuđi trafikant go-spod PleSko, tu, 5v. Petra cesta K — Podporno društvo slepih ▼ Ljubljani. — Skoda tetošnjtfi sozdnfb požarov. Po poroci 1 ih mlnistrstva za $ume in rude i znaSa Skoda letošnjih gozdnih poza rov 120 milijonov dinarjev. — Pobesll inkasaatt. Blagajnik neke za-varovalnice v Osijeku le dvlgnll 100.000 K In pobegnil brez sledu. | — Veliki požar ▼ Beograda, fz Beo- < grada javi ja jo: SnočI ob 18. je nenadoma na doslej nepoiasnjen način izbruhnil kata-strofalen požar v velikih delavnicah bro-darskega sindikata na Cukarici. Požar Je uniai vse delavnice. Uničena je velikan-ska množina raznega tehničnega in grad-benega materijala. Popolnoma so uničeni tuđi razni strofi. Celokupno škodo cenijo na približno 50 milijonov dinarjev. — Nevarna rloealltka družba pod klin« cenL Dne 3. maja t. L je bilo vlomljeno v konzum v Tržiču na Gorenjskem, icakor tudl 30. septembra In 17. novembra v kon-rum v Kiifah ter odneseno vse skupa} za okoll 200.000 kron manufakturnega blaga. Orožnflcl so vlomilce pridno zasledovall In so jih res kmalu Izsledili v osebah nekeg?. Polajnarla, nadalje neke VVelthanserieve In na sodišču že večkrat dobro zaplsanega Jsneza Rozmana. Življenje te trojice ie ra ' krlmlnttlsta Jako zanlmlvo. Živell so samo j od viomov in slasti so se specijalizirali na ' ? konzume. Posel je bil plodonosen. Krepki [ i •vedrovec Janei in tuđi v praksi ie neko-j liko izvežbani i'ol.^nar sta lzvrševala »re- I vizijo« konzumgv, Weithaui4rjeva pa Je raipečavala blago na drobno. Nekaj mese- ( cev je šio prav prijetno, kupčlja Je nesla. ! kajti prva dva »ta skrbela. da je bilo ved-no na zalogl. Nekega lepega dne pa je Po-lajnarja zagledalo orožnjško oko, ravno ko j« promeniral v popolnoina novi oblcki po Tiiiću in ker Je orožnik blago oblckc spo* snal kot ukradeno, je Polajnarja povabil s seboj, ki ie kmalu nato izdal svoja sokrlv- j ca. V zveil pa je bila najbrž z njimi tudl j neka ičlctna Marija Mivšek, ki }«; IzvrSI'a tudl več »solo-sunkov«. Vsi ilir]« so bili oddani sodižCu. — Gospodloje! Ko se bo povrnfla Vala družinica od polnočnice, ji napravite naj-vačja veselje s čašico finega čaja. katerc-ga Vam dajo edinole naifinejše kitajske in Indijske čajne rnešanice znamke »Buddha«. Preskrblte se torej pravočasno z zavitkom »Buddha'-mešanice, kaiere inuuo vsi trgovci na zalog! — ćevlj] s* zimsko Treme. moČnU za lovce itd.. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina & Ko.. Ljubljana, Breg 20. Kupujte Jih, d< kler št. zaloga traja. — Vsa Ljubljana govori samo o »Indij- j skemu grobnemu spomeniku«, katerega tretjl del se predvaJa samo Se danes in Jutri v kinu Tivoli. Torej, da si vsakdo ogleda to znamenito delot TUR!SWrM SPORT. — Iz seje Tujsko - prometne zveza za Slovenije Ravnateljstvo Tujsko - prometne zveze je v svoji seji z dne 7. decembra naklonilo bohinjski podru/nicl turistovske-ga kluba »Skala« v priznanje dosedaj Izvršenih del za zimski sport v Bohiniu pred vsem za preuredbo in podaljl^rre sankaliSča »Uelvcdere« v Bohinjski Bistrici za Izpeljavo smuških skakalnlc in napravo potov za smučarje v okolici Bohlnjske Bistrice, znesek 10.000 K- Za zimski sport-nl savez se je določlla kot subvencija svota 20.000 K, ki se mu fzrlačs pod gotovim! pogoll. Kot drug! tajnik se je namestil ab-solviran pravnik p. Anton Pln^ar. Sklenllo se je, da se pozovejo vsa olcpševilna in tujsko - prometna društva v Sloveniji za pristop k Zvezl. Tozadevna akcija je Že v polncm tlru. Po Izvr^encm prlstopu se pre-menijo tuđi pravila Tujsko - prometne zveze v tem smislu, da se omogočl tuđi naj-SlrSlm krogom tujsko - prometnim interesentom v celf Sloveniji pristop ln delova-nie v Zvezi. Sklenilo se Je v principu Izdati za prihodnje letn posebno !epo ilustrirano monografijo o Bledu v slovenskem In franeoskem jeziku. Razentega Izda Zveza kratek pregled vseh kopaliič In letovilč Slovenije, ki se razpošljc kot reklamni letak. Vstopnlna v Vintgar se povila s pri-hodnjim letom na 1 dinar. Sklene se napro-siti pokrajinsko upravo, da se dovolljo občinske pristojbine na prenočevanfe prihodnje leto samo pod pogoiem, da porabl's dotične cbčlne ta dohodak izključno v tujsko - prometne svrhe. — Gorenfska zimska letovliča. V radnjom opozorilu našega občinstva glede kurljivih sob v Bohinjski Bistrici se Je url-«i!a neliuba pomota v toliko, da ie oznaSen hotel »Triglav« v BohiniskI Bistrici $ 6 kurlflvlml sobaml in 25 posteljaml. Pravilno naj se glasi, da razpolasa hotel s 16 s-> baml in 25 posteljnmi Vrhu tesa ima na razpolago 5e več rezerviranih želernfh pos Zaffetlrmn prihodnicga leta se pri?no pogafan?^ med jugoslovensko In avstrijsko delegacijo v svrho sklenltve trgovinske pogodbe na podla?! avtonomnih carinskin tarifov. Poscdanja začasna trgovinska pogodba ima veljavo še do konca terrn leta. NOVA FASISTOVSKA NASILJA. — Rim, -1. dec. (Tzv.) Po poročUi! Ifstov so fašisti v Neaplu popolnoma demolirali in zažvali posl^pii in tiskar"! dveh dnevnikov. Redakcija lista »Gi lahko. Borzna poročila. — Curin, 22. dec. (Izv.) Današnir pred-borza: Zagreb 1.45, Berlin 0.0825, Hnnaj 0.0075, Praga 15.70, Budimpešta 0.2275. Milan 27.—, Pariz 39.40, London 24.57, Newyork 5.2875, BukareŠta 3.15. Sofii • 3.75. — Trst. 22. decembra- Zagreb 5.37, Berlin 0.27, Prapa 58.25, Pariz 145.50, Lon? don 91.—, Newyork 19.55, Curih 371. — . — Praga, 22. decembra. Zagreb 39. , Berlin 0.51, Milan 172.—, Pariz 251.-. T.-n-don 155.75. Newyork 33.625, C\\r\h r^7 *\ i Razne stvari * Jabolka na Aljaski. Ljudje misli \ .! • je Aljaska del zemlje, kler je večna tI-^a in led. V resnlci pa je stvar malo druRačns. LctoSnJo jesen Je bila tam razstava, na k?-tcrl so se Kojltelii lahko ponašali z znamenitim ječmenom in ovsom, Izbornim! jab-jlki in cc!o vrsto drusega sadja. Sadjarska r?.z-stava Je bila prvovrstua in komisija :^ tcžko odloCIla, komu bi dab najrrado. : -novcJScca Casn ie bila Al.'aska Kosprdr.--' . ^mc'eni le na lesno trgovino in rib~/ I In uvoz gospodarskih izdelkov Iz Zdru/.r.i: i držav je rnaŠal letno 1 mi!i;on dolar.-v. ?edtj upalo, da se bo itiRovznodm Albsf;a ne samo prchranjcvala, marveč bo celo iz-vazala. Glavni urednik: , Od tov orni urednik: i Valentin Kopitar, Stran 4 •Si. OVE NS Kl NAROD- rt Ljubljana, Stari trg 34. 11250 Dražba premlčnln. Dne 27. decembra 1922 ob 10. se vrsi na Sv. Petra cesti 17, I. nadstr. javna dražba pohištva, raznih srebrnih pred-metov, moške in Ženske obleke itd. Prodaja polnojarmenihn. PolitojaraMlk rabljm m w jako dobrom stamj« se, proda xm" radi *abaw aoooljalnoga jarmonlka, 7OO mm, z * hlodov. nlma voiovoma, franko vagon. ALOJZU PLAUSTEINER SV. JURU OB JUi. ŽEL, Trgovina In Industrija vseh vrst medicinskih, klrurglaklh In ortopodljsklli aparatovv bandas, kakor tudl raaellčne pasove sa dama-, obvaxlla In zdravstvene potrobsclno. Splolna popravila kakor bruSenje, bakrenje, nik« ljaaja in •traženje vseh vrat kovin in oatrin. G. BESEDNIK IN DRUG UubUana, Prešemova ul. 5. EHU MU AVTOIBILOV. Pred*)lovaa|e ta izdelOT&nfa novih karoseri], lakiranje In ponikUn{*v Prodala Ipedialltet: Steyr avtornobili, angleiKi B. S. A. motorji in bicikli, franeoske Bllchelin 99Cablefl pnevmatike, amerik. Vacuum olje, mast, bendn In garažiranje avtomobilov. Strokovno solidno delo in zmerne cene Jngo-aVvio d. z o. z., L]vbllaaa, Dunajska cesta St. 36. Boilin hrana se išče event. brez večerje. Ponudbe pod „R. P. 11381" na upravo Sloven Naroda. 11381 Okroglega lesa posekaneea, večjo množino proda GLIN-ŠKA CERKVENA PODRUŽNICA. Več pri Vodniku, Podutik. 11409 Kupim Mio v LlnUfanl proti takojšnji gotovini. Ponudbe pod .Brez posredovanja 11375" na upravo Slov. Naroda. Salonska oprava skoiaj nova, obstoječa Iz dveh foteliev, kanape, zofe in miže, se radi selitve proda. Naslov pove upr. SI. Nar. 113/3 Kanarčkl priatal karoatit, đobii pavel« aa pa niski aani pra- 4ata1a. Franjo Omahna Ljubljana, aieatnl try IO. SvariloT^ Podpisana tvrdka opozarja svoje odjemalce in dobavite1 je pano?-no, da odklanja vsako odgovornost za vse kakorkolisibodi značaja kupcij sklenjenih v nje imenu po 7. novembru t. L z nje bivšim družabnikom g. Janko Homanom stanujočim v Ljubljani, Cegnar-jeva ulica 8. Stanko tarnl 9t Go. Ljubljana, Martinova cesta 15. Spreime se kompanjon s kapitalom od 150.000 Din za eksploatacijo brezkonkurenčnega rudnika, vzame se tuđi posojilo proti gotovim odstotkom na podjetnem dobičku eventualno se tuđi proda ćelo polje rude. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod „Ruda 113*8". Štev. 2271. Razpls službe občlnskega strainika Trš^a občina Tržič razpisuje mesto po-Hcista z mceečnfml rrejemki 700 Din, čevljf, službeno obleko in prostim stanovanjem ter kurjavo. Nastop službe 1. januarja 1^23. Prednost imajo bivši še za slu?bo polno sposobni orož-niki ter državni rolic'sti. Prošnje (kolekovane s 3 in 10 Di.-s. priloge po 1 Din) je vloZiti najdalje do 27. t. m na ZutJanstvo TrŽ!Č, onremlj^no s pri-lo^ami: domovnico, dru finskim listom, nravstvenim in zdravni^kim izpričeva-lom. Pomankljivo opremljene prošnje ne pridejo v poštev. Triko iapanttvo Tržlč, dne 20. decembra 1922. Župan: Ivan Lončar I. r. N £ij koriatnej ^© božično darilo je mali ^^^ ijNDERWOOD in ERIK^ ""^ PISALNI STROJ ^ THE R B X C O., Ljubljana, Gradišće St. IO. ^ Telefon Stev, *^ 268. Sl^rVEft AMERICAN KONDOR COMP ZACREB Ilica « T«l«fon 5-0» Perje io ei C« J* Nimanii, Ljubljana. 11135 Kupi se hrt (Windriund) star 1—3 meseče. Pismene ponudbe pod „Hrt 11342*' na upiavo Slov. Naroda. 11343 Dijake ali dijakinje sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava Slovenske^a Naroda. 113 59 Stavbena parcela v mestu se proda. Naslov pove unrava Slov. Naroda. 11276 Javna dražba pohlitua se vrši v soboto 23. t! m. ob 10. dop, v skladlšču „Bnlkan* d. d. Dunajs1 n cesta 33. Blago je mogoče ogledati vsak dan od 8. do 12 in od 2. do 4. Dtoiačino n. pr. srne, zajce, fazane, jerebice, divje race, sloke itd. v vsakem ixnsu no naj-boljših cenah kupuje E. VAJDA, veletrgovina z đivjačino in perotmno, Čakovec, Medjimurje. Brzojavni naslov Vajda Čakovec. Interurb. tel. 59. Lepa božična darila! Imam ▼ zalomi vsakovmtno koinhovino liakor: le«© ala-ska boe, otro&le garniturice po na'nfiMh cenata. ELIGIJ EBEft, krznar Kongresni trg 7. 11 komada dionica Zadružne gospodarske tanke 11 IMUana nuđja na prodaju nnjbollem nudiocu. Sveopća zamatlijska banka d. d. u Zagrebu. 11225 II Ljubljana, Židovska ul. 5\\ I\Modnatrgovina in/ I Vvparf umerija >^ ,— BONACEV — *. BELEZNI KOLEDAR*. 1923 I se dobi v vseh večjih trgovl-I nah s papirjem ali direktno v tovara! I -- I. BONAČ sin, UU8UANA. -- Ctna 1SD S pošto 18 D Ta tedenski koledar se priporoča obfinsktm In drugim nradom, obrtnikom in privatnikom, ker je kras vsaki sobi ali pi- I sami, praktično sestavljen | - in tiskan na lepem - ___ :•: papirju. :-: Za BoiK! Ttllka lsMra razlitalh baakoa*Tt hek«o», tekalađe, rt«ghrr sa b«ttta» dr«v* •4 ■alBriprastoliUi i« «•!- UaelUta vrst. Ma bmvo «oil« sp«cUlUe-to „0BI0M" pritvrdkl JOSIP VITEK, trgovina s kanđitl, LJVBUAMA, Erakov trg 8. (sravm Meataega doma.) Samo na debelo! Slano za pmlcko tingn in tmy ooiulia i veliki izberi. dalie razlun plam ia jote za taptnike. sedlane 1.1.1. iriptnta trrdia fl, 8 E. Shaberne ,r,'" io Paritetne tleščlce ls slavonskoga hrasta In bukove dobavljam v vsaki množini najceneje. Jos. R. Puh, Ljubljana, Oradalka uUca 22. Tel«r. Si 3. RAZPOSILJAM PRISTNO domačo ajdovo moko, prosto postaja Doljnja Lcndava od 50 k^j naprej vsako množino. Pctcr OSTERC. paromlin Bcltinci (Prckmurje). 1118S Makovo eeme Zu potiče ni: i po ni 'k:b cenau SEVER & KOMP. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 11191 Run! se uo!č!i m ni i do'^.i, ^ od 1—3 mesece. Pismrne Ponudbe i.»d „Doga 11344 na upravo Slov. Nan-ila 11 'A \ fPGBMk ^M*? 0) ^«** pri A. Sinkovic nasl K. Soss LJUBLJANA, Mes^i trg 19. Najlepša zabrva v domaćem krogu za božično praznike je GLASBft ki Vam jo preskrbi dober gramclon z lepimi izbranimi plo-ščami prvovrstnih orkestrov, solistov in pevskih zborov. Vse to imate v največji zalomi ^ramofonov, plošč in vseh delov: r. DEBELJAK, LJUBLJANA, Sodna ni. 5 | Vaša žena! | Vaša hčerka! | Vaša prijateljica! ! imajo vse enako želj ZA BOŽIČNO DARILO ! dobiti JS VnIJME N J UmMJPER^; (žemper) | C. J. Hamann, I Ljubljana, [ Mestni trg st. 8 \ ----- Izoafircdiio J}}jb*^*n*J__~ NAZNCNBLO. Tvrdka PETER KOZlHfl & K° tovarna čevljev - Tržič, Gorenjsko ]e otvorila 20. t. m. svojo drugo lastno pro-daialno ievljev na drobno (en detail) na AlEKSflNDROUI CESTI ŠT. 1 Do 1. januaria se prodaja po dosedanjih cenah 1U Ustanovljeno Prepričajte se r» c:nDh v mojih Izložbatil Prepričajte se o cenah v mojih izložbahl galoše sviter gamaše roka viče steznike nahrbtnike nočne srajce snežne čevlje vezeno peri Io po vojn. gamaše damske jopice Tolnene jopice oiročjeoblekce gumbe za manšete batistasto p e r i 1 o naramnice, podveze športne potrebščine Tolnene tricot - hlače otočje Tetra - perlio moške športne čepiće kuhinjski pred pa snik i Tolnene in svilene sale ceJe opreme ia novorojence hlače čepiće brisače modrčki dokolenke žepne robee perje In puh vezene robee svilnate robee kopalne plašče jutranje čepiće volnene čepiće ovratnike.manšete kombineže za dame flanelaste srajce predpasnike za dame volnene trikot - krila moške volnene jopice fine otročje vozičke svilena spodnja krila velika izbira kravat pristno Jager-jevo perilo predUskaiija za ročna dela CJ.Homonn, LiubUana. Mestni fpg 8 I astnina in tisk »Narodne tiskarne«.