Published and distributed under permit (No. 556) authori led by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. T. — By order of the President, jAl 8. Burleson, Postmaster General. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. tU---^ r 09 The largest Slovenian daily 0 \l -s in the United States:- J| ll tsaB^kii^S y M hmed every day except Sundays 9 HI and Legal Holidays. I] g 50,000 Readers Največji slovenski dnevnik f v Zedinjenih državah Sj I Velja za vse leto ... $3.50 l| Za po? leta......$2.00 j! Te-lephcnc: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at th» Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 Telephone: 2876 CO&TLANDT NO. 236. — ŠTEV. 236 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 8, 1918. — TOREK, 8. OKTOBRA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Mirovni predlog Nemčije PRIČAKUJE SE, DA BO PREDSEENK WILSON ŠE DANES ODGOVORIL NA NEMŠKO POSLANICO. — BREZ DVOMA BO AB JbOLUTNO ODKLONIL VSAKO RAZPRAVO GLEDE PREMIRJA. SOVRANIK SE MORA UDATI. Washington, 1> '7. oktobra. - I>anes zvečer je lahko pov sem upravičeno «1« mnevalo da ho preds«-dn k Wilson jutri od go v o-ril eentraln"ni zaveznikom. Nobenega dvoma s«- in- goji glede tega. i (a Im predstavljal 1;; odgovor popolno odk onjenje p;-«' llog;» za premirje ter il.i >«' ho obenem rniio vsako razmišljanje gl«-de podajanj te ali one vrste. Med pn-iUciln: ioin ter zavezniškimi ministrskini predsedniki vi; -«> vrši!«- ce I i dan iir/ojavne razprave in to ><• predno je pričel predsednik • e*t«*i vljati '.i «il'r'i»vitr. To zna«-i. e I »o odgovor - j,,, j-,J,. zavezniškim nato.S m in .la "a lioilr, s'ednji ■'dobrili. pr illio -«- ho po»!aio sovražnika. To pa bo seveda le /a-ileva par ur. I're.|s< ,fnik f»•» r svojim odgovoru najin / pojasnil Nemčiji. da ne Ihmjo Združene države s svojimi zavezniki prenehale s sovražiuKt-mi. ilok.» r e»-nirahle sile ne odlože orožji* t«-r pokažejo svojo pri-, ravljenost sprejeti pniro.je, kater«* smatra predsednik v družbi ostalih zaveznikov bistvene za mir in za varnost sveta. Dan« s je bilo p«iv*o.| opazili v prilog taki izjavi. Iz. eele dežele -o prihajala sporočiia \ !le|u II šo. v katerih s,- je po/.iv jalo pre«l-*ednika. naj si,» 'i n«*« rnajno. V M'liatu ni vladalo nikako nesoglasje »lede '('»a v«-lev»/.iiejra koraka, katerega mora storiti predsednik. Vse. kar se l»o zahtev..'o. ho to. da s,, centralne sile brezpogojno ud;.- j ^o. kar preij.stavija predpogoj /.a v>ak mir. g. \" številnih krov li m je danes pojavilo močno razpoloženje v j prilog temu. da bi t : narod potom svojega predstavitelja zopet pov-«;arii dejstvo. da s,- noč,- pogajati s sedanjimi vladarji N«'inčije in Avstrije ter da I;«««".- itneti edin«dc posla z odgovornimi odposlanei s,, vražnih tiarodov. ki bi hiti vredni zaupanja. V Boljševiki in nevtralci :_> , KAJ MISLIJO NEVTRALCI O BOLJŽEVIKIH. — TRDITEV BOL* >' JsEVIKOV, DA SO VPELJALI ZAŽELJENO VLADO, JE KRIVIČNA. — PIŠE BASSETT DIGBY. Sto.khoLm. >vedska, T. oktobra. — /»radi boljševidkih pritožb, 'j <.a jih ententni narodi ne razumejo, in napačno sodijo in da je njiho- j \a vlada in položaj, i.i ji- z njo v z.vezi. prava in zaželjiva, je ttobr«i ; / ;i one Ameri!;anee. r.i na i t« m dvomijo. «la preberejo!, kaj mislijo v o tem /astopniki ne\ train li držav, ki se naiiajajo v Itusiji in ki opa- s /ujejo to vlado M polnimo š«* onenjati. da s(» evropske nevtralne « ržave. posebno >vi«-.i. Norveka in Danska same na sebi demokraei- ^ .M*. Sv «-a je federaeija »lemokiatienili okrajev in zibelka narirtine ( vlade v Kviopi; !)ati>ka ima najbolj soeijalisiično vlado na svetu: , Norveška p?i. «I; si nima soeijalistietie oblike, ima najbolj demokrati-no volilno |>ravieo z.a moške in tisk«-. f In ravno ti narod;, in te vlade in njihovi zjistopnike govore. 1're- , skrbel snu. nataueuo besedilo .spomeuiee, katero s«« v imenu svojih t i:annlo\ pred kratkim vr««'-i se vsak dan objavljaj«* in katere -sii vpi-ijaii vojaki r»ie«**i* gur.lc, p«»trjene. si« je naprosilo komisarja t S:novijevii za razgovor :n j«- ^pr. jel «"-lane diplomati<"-nega zbora v 1 l«in«leljek septembra. Izjavil: so. «|a 11 i njih namen vmešavati se • boj med p l»"ja eiviliziranega s\«ta. ki >daj pozna dogodke v IVtrogradu. Diploinatieni zb.»r je uvidel. da je potrebno, .la naznani svoja bridka «'iis|va narod'iemu komisarju Sinovijevu. '/. vso odločnostjo I roj. stira proti m sramnim činom, ki se dogajajo vsak dan. Zastopniki nevtralnih držav si pridržujfjl pravieo svojih vlad. da zahtevajo primer.o zadoščenje ter osebno in postavno o«lyov«»ruost vseh <•-seb. ki so krive takih zločinskih činov. Diplomatični zbor pr.esi. «la pri b- ta spomuiea na znanje sov jet nvp vlade." Spomeuieo je 4>odpisal Šviearski poslanik odi«*r. ki je pr-.U *«!-nik diploniatičnefa /bora \ Itusiji. Podstavek velikih topov. Z ameriško armado severno od Verduna, ti. oktobra. Newy«»š ker «*-ete. ki prmlirajo ob vzhodnem poboju Arg«»n*kega lesa, so pre(| kratkim našle za pad no od Varennes dva eementna p«Mlstav-ka za velike topove. Topovi so bili odstranjeni, toda iužinirji domnevajo* s,» hiii avstrijski :{()."> pal eni topovi. Poilstavka sta bila 10(> metrov narazen in sta bila postavljena žf pred več kot enim letom. Do njih je bila zgrajena ielezniea, po kateri je tudi sovražnik odpeljat topove, mnieijo in vse. kar ji- imelo kako vrednost. Francoska in ameriška artileri ja je obstreljevala sovražne postojanke po vsej pokrajini na tej fronti in Nemei *«» naglo odp«*ljaH t«.pove. kakorhitro so pričakovali močnega napada. Težki to|*»vi so bili raztresui* po eelem Ar^onskem lesu in vsak dan jih najdejo napredujoči New-vorčani. Med njimi je mnogo 15C in nekaj 77-palčnih topov. Aiue t iški vojaki s«i preiskali ves Ar-goiiski les, da najdejo le lopove 3E31 ^ ESS SSS ^ BESS Vsi v armado lastnikov Liberty bondov! '3ESS ^ SESEIS ^ - Ferdinand je j odstopii Bolgarski kralj Ferdinand je od- j stopil. — S.edil mu je njegov sin s Boris HI. — Ferdinand je šel v Avstrijo. 1 ----------r Pariz. Kratteija. -"» oktobra. I/, Zofije s«» poroča, da s«* je kralj J hVrdiiiaiul odpovedal b.tigarskemu ,' prestolu v prilog s\ojega sina !5«»- • i risa. /.ofija, liolirarska. oktobra I1 i'reko liazeia. Sobranje jej1 bil «Mlgodeiio do oktobra. Pline lioris je \ svojem manife-s.n na liolgaiv naznanil, da je za 1 se.iei bolgarski j restol in da sprejme ime lioris l!t. Omenja. «la je l»il rojen na Bolgarskem in da pripada ortodoksni eerkvi. Obljublja. da se bo držal ustave i« vabi narod, »la s.- zbere okoli prestola. Bazel, Šviea. ti. oaioona. — Kakor se poroča iz Zofije, je ear Ferdinand pri svoji odpovedi izdal naslednji manifest : *■( ele verige okoliščin, ki so s«* za vrši le v mojem kraljestvu in ki zahtevajo od vsakega državljana take Ž! t ve kot je predaja samega sebe za dobrobit vseh. želim dati kot prvi vzgled "žrtvovanje samega sebe. Navzlic svetim vezem, ki so mi skoz.i let tako trdno vezale na to deželo, za katere proevit ill velikost se dal vse svoje moči. sem s< od loč i. da s- odpovem kraljevi bolgarski kroni v prilog svojega najstarejšega sina njegove kraljeve visokosti princa Borisa iz iir-uova. Poživljam v se zveste p<*lanLk« in prave rodoljube. «la se združijo kot en mož okoli prestolja kralja Borisa, da rešim deželo težavnega položaja in da povzdignem novo Bolgarsko na višino, za katero je določena. Odpoved earja. Ferdinanda j« ministrski predsednik Malinov naznanil na seji bolgarskega pari a-, met it a ; pos'anei s, sprejeli vest z največjim zanimanjem. Ministrski predsednik Malinov razlagajoč poslaneem položaj, ki je vodil do premirja, je rekel: "Poznamo veliko mizerijo. ki jt prišla ua deželo in žal nam je. Vemo. «la je prišlo gorje zaradi tega. ker nismo dobili pomoči od naš.h zaveznikov, toda to je že minilo in naša dolžnost je sedaj popraviti 1 kolikor je v naši moči, poslediee narodne katastrofe:" Malinov je prosil za tajno sejo j zbornice, da s,, natančnejše pojasni premirje. Tema so soeijalisti nasprotovali, vendar se je pozneje , glasovalo za tajno sejo. !*<• seji. k*, je trajala pet ur iti na kateri so govorili vsi voditelji raznih strank je zlntrni-a soglasno sprejela poročilo o premirju 7. enti-otnimi si-. lam:. > Ferdinand, ki je v petek odpo-, toval iz Bolgarsk«*. je na svojem poti nkozi Budimpešto rekel bolgarskemu konzulu, da se namerava ! v bodoče posvetiti svojim naj- Hindenburg se je skregal • [ Poroča S3, di sc je Hindenburg skregal s kajzerjem, ker je slednji proti splošnemu umikanju. ___ London, Anglija. 7. okt«ibra. Maršal 1!imtenburg j«- odstopi, < k ' načelnik nemškega generalne-j ga št::l»a po ostrem spopadu s ka.j ; /.-•rjem. tekom katerega j«* maršai izjavil, da je lh-niogm-e preprečiti j um kanje v velikem obsegu. Ta-; k«> >e glasi v ("entral News br/«> ja'. ni z AirtNf-ertlam». 1'oročevab*« , iietemi-Ijuje svoje ]»oročilo / vest mi s fronte. Mat šal 11iudeiiuburg je bil na čelnik generalnega štaba nemški armade "o.| 30. junija 19lt> naprej. V zadnjih šestih mesecih je kroži lo več senzacijonalnih poročil, ti kajočih si» llindenburga. Tekom junija s.- je poročalo, da je umrl j in v juliju se je glasilo, da je bil, i general I„ud«*ndorft* imenovan n«i- ! . čelnikom nemškega generalnega: štaba. Vsa ta poročila pli se je pozneje zanikalo. V brzojavki iz Curiha /. dne "Ja se]»teuibra se je glasilo. «la so na- !( stale re-ne diferenee med južno nemškimi ]iollliki 1«-r ]>ruskimi vo- ( jaškimi voditelji. Nemški pribež-niki so izjavili, da je baje skušal , bavarski prine ust relit i lllnden-burga. da pa slednji ni bil ranjen.! zvezi z ameriškim in francoskim odgovorom na avstrijsko mirovne • tMtiiutlbo koncem sejitembra je r«-k«*I marša! llimleuburg nemškemu narinln. "naj bo trden". 1 Hindt-nburg je dne li. oktobra dosegel starost 72 let. —^—I Viljem joka. - i Pariz, Francija. 7. oktobra. — 1 \/ Svi«-.' prihajajo vrjetna poro | či'»a. da cesar Viljem ne more spa t; in da ima ""večkrat krizo solz" O.| časa do časa govori, o o-lpo vedi. potem pa to misel zopet opu -ti. češ. da je prestolonaslednik pri zaveznikih "še manj sprejem -j Ijiv" k<*t on sam. Tudi Turčija. Pariz, Francija. 7. oktobra. — ' Nemški urad za propagando v Berlinu naznanja, da je Turčija poslala skozi špansko predsedniku Wilsonu noto iste vsebine in \ istem času kot Nemčija in Avstro-< >grska. ljulrim poslom, v prvi vrsli b »ta niki. Kekel je. da ne igra «lv«,jnf nloge in da je vedno hotel ostati zvest svojim zaveznikom. "Toda nepričakovane razmere | > s., izpremenile položaj", je rekel j "mi me prisilile. «la sem se od po ] ve lal in inlpotoval iz Bolgarske v interesu naroda. Bolgari niso ho teli Vfč nadaljevati vojne in bilo je nasprotje med njimi in med me* i noj. V Zofiji so izbruhnili resni nemiri. Nisem pa hotel biti ovira s[^i»Hiii želji po mira. zato sem odšel.'* Hussarek je šel Hussarek je odstopil kot avstrijski Jiinistrski predsednik. — Profesor Lnnimas h'bo njegov naslednik London, Anglija. 0. oktobra. — Iz Curiha se poroča na Exchange IVieerapli. e posvetuje vfa tla. in ki je največji avstrijski zagovornik miru. Poročila iz Svi«*e in Nemčije na zuaiijajo. da vlada v Avstro-Ogr-ski velik politični nemir. Potoče-valee berlinske " Vossische Z''i-?iiii«jf" pravi, slanei. je vsebovano priznanje pravice slovansko-latinskih držav v Avstro-Ogrski odločevati svo jo usodo; stavljena |>a j«* tudi za ht«*va za isto samoodločevanje za n«-mški narod v Avstriji. Resolucija pravi dalje; j 'Zastopniki delavskih slojev Av st'iji* priznavajo pravico s'.ovan sko-!atliiskih narodov Avstfijc. da razjtolagajo s svojo usihIo in za, h 11* vajo isto pravieo za nemški na rinl v Avstriji. Priznavamo pravi co slovanskih narodov, da post a \ i ' jo svoje lastne avtonomne države 1 ab-dlutno pa >a vselej zavračamo izročitev nemške dežele tem na rodnim državam. Zahtevamo zed.njfnje vseh nem sk'h dežel v Avstriji v eno nemško-avstrijsko državo, ki bo imela pravico določiti s\-«ije lastne odnosa i je do drugih narodov v soglasju ' svojimi lastnimi potrebami. Pri l pravi jeni smo pogajati se z z:> Istopniki češkega in jugoslovanskega naroda na podlagi prenovlje-r.ii'a Avstrije v federacijo neodvisnih narodnih držav. A ko bo ta » predlog zavržen, se bomo borili z - vsemi sreustvi. ki so uain na raz-i polaga, tla preprečimo^ da bodo a določevale ustavo nemškega naro- - tla v Avstriji ali njegovih posa-j »nežnih skupin zunanje državne die aii pa besede kakega tujega o-svojevaJca." Bern, šviea, (». oktobra. — "Nou-velle Presse Libre' pravi, da jej avstrijsko-ogrski zunanji minister baron Buriau poslancem nemške narodne skupine izjavil, da zahtevajo notranje razmere v Avstriji, da se ustava izpremeni. Rekel je da mora biti poglavitni pogoj te premenjene ustave sporazum med različnimi avstrijskimi narodi. Kakor pravi omenjeni list, so Cehi in .Jugoslovani do zdaj odklonili vsako sodelovanje pri iz-premenibi ustave. Sir Eric Geddes v Ameriki. Washington, I). C.. oktobra. 1'rvi Lord angleške admiralitete Sir Eric ppy Nekoliko sm«i napredovali severno od Wez Mar-»•uart. — FRANCOSKO POROČILO. Pariz, Francija, oktobra. — Nočno. — Zavzeli smo Berrv-au-Bae. Severoiiztočno >«l St. Quentina so imele krajevne operacije, katere se je vpri/orilo /a oh«»ijšanje pozicij, dobre uspehe. V teku š- iri-indvaisctih ur nam «*• pi.dlo r«»ke 700 jetnikov. Onevno poročil«. Severno od St. Quentina se j«- nadalj«*val«» t«*kom noči z boji in • icer s podvojeno silo. Sovražnik je vprizorii celo vrsto poskusov, da nas požene iz pozicij, katere smo zavzeli Ti napadi sovražnika s-» >e izjalovili, razven v okraju Tillov farme, kjer je sovražnik nekolik-' napredoval. Z boji se nadaljuje. Na Suippe fronti se Nemci zelo trdovratno upirajo ter so skušali z vso svojo silo lisiaviti napredovanje Francozov na desnem bre-,s.:u reke Suippe. Boj: so bili prav posebno živahni v okraju Bi-rtri-court. liol.j proti vzhotltt so zavzeli Francozi St. Ma'-mes. Na desnem krilu so protirli Francozi v Ilauvine. severno od Arnes. NEMŠKO POROČILO. Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Nočno. — Danes so se vršili krajevni spopadi severno o«l reke Searpe in severno o«l St. Quuetina. .Med Argoni in reko Meuse se je razvil danes zvečer napad sovražnika. V Champagne je potekel dan mirno. Dnevno poročilo. — Na fronti pri Cambrai je potekel dan mir-i ejše. Severno «>«l Sr. (Quentina se je vzdržalo ostre boje skoro n«*-[ retrgoma o«l srede septembra naprej. Kljub teinu, tla je spravil sovražnik v hoj sveže formacije;~ni bil v stanu dohiti tukaj kak u-speh. ki bi bil vreden omenit ve. Včeraj so se izjalovili njegovi napadi, katere je vprizorii seve-loiztočno otl Catelet ter na obeh straneh Lesdins. Sovražnik, ki j.* sprva pridobivol na ozemlju od Somim* kanala \ smeri proti Ess i guy-le-Pet it. je bil pognan nazaj do Remaucourt potom uspešnih protinapadov ter nočnih pohodov. Sovražnik nam je tesno sledil proti našim novim pozicijam ob , Alsue in Suippe. meti Pont Avert in Bazancourt. Pri tem je pogosto . vprizorii napade pro;i Pont Avert in Berrv-au-Bac, na obeh straneh , Lheiius-Neufchatel c« ste ter v bližini Bazancourt.- Sovražnika se je povsod zavrnilo. Na izoliranih to. Uah so so majhni oddelki vzdržali ua severnem ..bregu '-eke Suippe. Sovražnik jy napadel z močno silo pri Arnes ter zapadno od St. Etienne. Tudi v tem slučaju niso bili njegovi napadi j uspešni in sicer radi naših protinapadov. , Na bojni fronti v < 'hampagne je nastopil včeraj mir in i.-er po r-esetih dnevih najostrejših bojev. Iztočno od St. Etienne. v bližini Orfeuil in Autoiv. se izjalovili tlelni napadi sovražnika. Zavr-t.ilo se je tudi močne poizvedovalne napade na fronto. Med Argoni in .vfesuse so nadaljevali Amerikanci s svojimi sil-, nimi napadi. Središče sovražnikovih napadov je ležalo včeraj na o-!»eh straneh ceste, k: votli iz Oharpentry v Romagne. ♦ iLAS "S A ROJ »A. OKT. 191H. -------U -----1---- "M "L IM' UQLAS NARODA1' ■ ■OZian JPUBLI8HIHQ DOMPIU Kltovadu Dtfr.) 4» iKpontka,! _ frfcAITX B*¥HM1. Pwdflj^i_LOUIB BUlDg, IWmili C Oortlmadt Street. Boroc^oTlLnluttžM. New TockCtty, Ž?"1* f- r~'- --'t- "it m I—Hi Za celo lat* m mmto Hum lock ILM ta Ouado,,.^«..^ fUSZa pol leta m MMto New York. B.0Q Se pol leta fJ60 Sr Četrt leta m mmato New Toftf 1J0 Em tem le3a---------------lj»»a ■» —1* taU...... "GLAS NARODA" Uhaja mk dap lrraem« nedelj tn prmmlkor. i8iA8 NllODA* <-Vob» ot om IMfl ffrtcj daj except Sundays aai MMHI Subscription yearly $3.60. Adrertisemot eo apMatat Dop«4 brea podplat lo osebnosti m m prlofeftttaj*. Denar naj m blasoroM pošiljati pe Mommy TTrla. •M UMIhvAI kraja naročnikom prodmo, da mm acm todl mdhJI PftBk _—mani, da hitreje aejdeao naalomUa.___ DL1I NIIODl" ^ ^»ftm^i M nmr Teti qty Telefon: 2876 CorclaDdt. ___ Okrepite živce! I - Ameriko se j«* dvignila železna roka in segla preko morja. To j«- toka pravičnega sodnika, neizprosnega v odločnosti. Ta roka ho ukrotila morilca, sodil ga bo pa duh, ki jo vodi. Ta roka j«' — ameriška armada. Napram sovražniku ne pozna nobene milosti, prijatelju pa nudi največjo pomoč. Srečen j«- lahko oni. ki je pod njeno zaščito. gorje tistemu, ka-t«*rcmu plačuje /a storjene krivce in zločine. Močna j«* ta roka. Tako močna, da je pregnala nemško pošast dali <• proti severu in da jo bo kmalo spo«liIa iz zasužnjene Belgijo in Severne Francije. Toda pomisliti je treba, da se pri vsakem takem navalu njena moč izčrpuje in da bi brez pomori slednjič oslabela. Naša dolžnost je. da jo krepimo. Kivpiti moramo njene mišice in ži\voji dolžnosti. — Farmerji i/koriščajo v največji meri zemljo ter preskrbujejo nas in armado z življenskimi potrebščinami. Oni, ki ni niti na f«irmi niti v vojni industriji, mora pomagati na drug način. In ta način je najlažji ter prinaša obenem tudi največje dobičke. Pomagati moremo z denarjem. Vsak naj naloži svoj denarv najvarnejšo banko na svetu in vsak naj si zasigura visoke obresti. f' drugimi besedami rečeno: — Kupuje ijaj l*>u«le Četrtega Vojnega Posojila. To bo okrepilo živce roke pravičnosti, to bo pripomoglo pravični stvari k zmagi. Besede so poceni. Naše besede o pravičnosti ne bodo porazile nobenega nemškega vojaka. (KIločujejo edinole dejanja. < 'imvee ja bodo naša dejanja in naša dajanja, tem prej bo napočil <"-as. po katerem tako zelo hrepenimo. Ona roka Ono. kar dela to mogočno stvar tako grozno, je to, da je lnla, njegova duša uničena. Ta duša je popolnoma odrezana, od človeškega razumevanja. Kadarkoli govori svet o moralnosti, o pravici in krivici, o veri in človečanstvu. o vsem. kar j^ višje kot postava samo-ohranjenja. blebeče ta duša iu govori: — Hinavščina ima tudi svojo uporabo. Pojdimo pa skozi z vsemi potrebnimi frazami ter govorimo o tem. kar mislimo. Ta duša ne ve, o čem govorimo mi. Ona ne ve v temelju, zakaj se nahajamo v vojni s tem. kar predstavlja ona. Ona niti ne ve, da tega ne ve. — • -Jto1 Bolj strašno kot so njeni zločini je neizmerno globoko dejstvo, da se ne zaveda svoje kriminalnosti. Vsled tega tudi ne more razumeti aro/«-. s katero se ozira civilizacija na njena dejanja. Vse to se nam dozdeva potrebno sklepanje, kajti kako bi mogli drugače razumeti lice, s katerim insultira svoje sovražnike s svojim predlogom. naj se uveljavi najprvo premirje ter pričaie nato z mirovnimi pogajanja? Novi nemški državni kancler govori o ''novi" nemški vladi t r "novi" dobi v nemški notranji uredbi, ki se baje prčienja z dekretom Ilohenzollerncev. Ta duša ima kolosalno nesramnost ter pravi, da bo uporabila nova nemška vlada pri svojih mirovnih pogajanjih ves svoj napor. da zahteva v pogodbah z ozirom na naprave in uredbe v vseh deželah izboljšanje usode delavstva. Vse to predstavlja nemške smeti.. — Kajzer je tudi govoril, Človeku se zdi vse naravnost nevrjet-no. On pravi : • — Iztegnil pa bom svojo roko le pravičnemu mini. Svet pa ne bo prijel za to roko. Nemški kajzer more skleniti le en mir in to je njegov lastni mir 7. Bogom. Prav kot verujemo v Boga. verujemo tudi v to. da ne more skleniti mini z njim, dokler ne plača cene, ki presega domišljijo človeštva. To je zadeva Boga samega. Prepušča pa nam da storimo sami mnogo na svoj lasten način, z vso vero in odločnostjo. ki jo imamo. < Vprav vedo Nemci le malo glede moralnih vrednosti, katere bomo mi ostali rešili ali pa poginili pri naporu, da rešimo, vedo še veliko raanj glede- temperamenta ameriškega naroda. Oni so domnevali, da prodajamo zaveznikom orožje in muni-eijo edpiole ra4i dobička. Mislili so, da smo se zavzeli za grozodejstvo '"Lusitanije** edinole iz motivov strahopetsvta in pohlepnosti. Mihlilii so. da smo skoziinskoa pacifisti in dobičkalovci. Mislili f*». da smo šli v vojno brez namena boriti se. Mislijo pa najbrž ie sedaj, da .smo pripravljeni skleniti mir, ker se lahko dokaže, da bi bilo za nas materijalnekoristi končati, vojno. • Oni naslavljajo svojo mirovno ponudbo na nas ter izjavljajoč navidez* da hočejo sprejeti v principu pogoje miru. katere je uve-: Ijavil predsednik Wilson. Oni a«1) pa — motijo. Mi nismo stvarflei mirti. Ali smo st varite i .vojne. • m- JSmjgL da amo uveljavili gotova gbatnktae mirovne pogoje, a ti 9fi tičecro le nagih zavezmtor ia nas samih ter niso na razpolago da bi se razpc«vtpU* on jib v --Nemčiji. Brooklyn, N. Y. j a,' Zabava. katero je priredilo brooklvnsko matemo društvo m skupno /. otioei, *e je dobro obne-' a sla. akorav.io ji* bila vdeležba bolj mala Otroci so svoje uloge 7 dobro izvršili, za kar -e moramo zahvaliti našemu župniku Bev. K. i j i Zakrajš'»ku. ki je z velikim tru-' a dom naučil naš«- otroke e igranju lr * in petju Bodite prepričani, da -j smo Vam il **rca hval-žni. Sivna j. hvala tmli llud«*tu, ki je otroke 0 ves «Vs p>-i petju spremljali z gla-e sov irjam. ^ Ravno tako iskrena hvala pev-skernu društvu Danica za njeno krasno oe-t je. Srčna brala tudi U nyoženi Najsvetejšega Imena, ki 4 §te nam kakorkoli pom igili. Na smem pozabiti zahvaliti ">«• a ženant in d«*kleton-. ki so prav pridno pomagale pri jestvinali. ii; ^ še a»os4'b«j(i »re hvala Mrs. Šueler-' jevi. ki je darovala tako velik ko-' luč, ki j«* bil prolan ua dražbi. S*. . ,enkrat: lepa hvala v>em skujiaj. Mrs. !. FeJicijaji. , I Farrell. Pa. . Dne septembra je bil v Hrvatskem Domu slnxl vseh o na pihala, ka-t« ra jih bo stala preko ."fel+'Hj. Vpi-| saio -e jili je go<«be:iikov. In-j »,» »«• Maročeni. V* 'i I' j k »ni k in napredek v Far re] I u. i s! Uan:! Le naprej do cilja! i iK-lničarji Slov. DHa .skega l)o-[ Vjma so kupili en lot |n»lcg sc-dii-J 1 nje-^a starega Doma, kj-*r boj j delal Slovenski IMavski Dom. S ®»tem se opozarjajo vsi drugi Slo-* j venci v Farrcllu. Sharonu in WiiitlaiKlu. da pristopijo k kot delničarji. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri, i v starem Dtnuu. Opozarjam tudi. »'vse dosedanje delničarje, ua se j i ikodnje seje vsi rdeležite. f Nek Sloven'*«- je tnk;ij izgovori! j Im -»i-de ,proti ameriški vladi vpričo t s\ ojcga prišel pn-d kratkiii: i/. < lev, tandn. ■ ^ naše niest«i ali ;•> j):-i< eli osemumo *h na-i ' t),lov za < etrto posojilo sv4»bode. Zal. da Slovencev ni bilo o >aziti i m "d njimi. Ve vem. kaj se sramu-. i *mo ali skrivamo. Nekate; i bi r< ran: . i\«*li še pod habsbuiško vlado. večina pa ne. Doli s t:.ko mačeho! Spominjam se. ko je dne '1'2. sept. n;i shodu t»aš župan poživljal vse narode na demonstracijo si-jitcinbra. Pri t«-j priliki je i/rekel besede: "Kdor j«* za svobodo narodov, bo gotovo prišel v j vi -ie. K V.r uv .pride, ta ji- K< »1'AK svobode!" In tako je pooblasti! župan Hrvata J. Frankovič i. da je t. bi s de povedal v slovcnšči-!•<. da so vsi raz»im«-li. U* s stair: »tno. da se nismo vd» '*->iI:. Društveiii tajniki dobili iz Washingto'ia pihanje. «la ><• pri pn.i >4-ji s j ol n i vpraš:dna pola. k<»lik*» člantiv šteje društvo, kje i zboruje, o!, kateri uri. h kateri je Inoti spadn. koliko ^nio vzeli Li-'b<>rty l.»»'i<|iiv na m ret* prvega. I drugega, tretjega ii čet i t»*ga i>o-sojila. Jroliko vojnovarčevahiil jZi.aiuk. VI::da je zahtevala, . K *r smo bolj slabi v tiuan jči, je na jzadnji soji sklenilo pri-i edit i \eselico z vinsko trgat vijo. Vabimo vse Slovence tukaj ku v o .< :i<-i. da nas posetijo dne 12. o':t'»bra \ Slovenskem Domu na lil_' lit !i\vo.»d Ave. Vibimo lu- « i i», take i/ Yotiiigstou'ii. (»irard Warn-ti n Niles. rt>ico Marijo Z;:ie. h'Vrko tukaj stanujoče «l*vi-ž':ie Zaje. Poročil s f- je tudi roj;: k Frani: Herman z go-*p;<-o Marijo >'arekar. 'iilo srečno' Poročevalec. Valley, Wash. Delav-k. razmere sc» dosti dobre i> tn Ii j>I;»«"a je ;» ni dobro obi<»diio. i.. t;na je še-labša kot lanski leto. I.e+os je 'laiiinč b:!a suš.i skoro e!o jjoletje in še zdaj vedno pritiska. l»o dnevi je vr«»če. zjutraj T>a inizlo iu večkrat pade slana. Zemlja [uitrebuj«* tležja. da bode fi.iinei ji mogli posejati ozimiiio. Ni.-a mala naselbina je tudi pojila -: 11 - i korenjake služ.bt« Strica "sjijiia. Prostovoljno sta nam-!■•• Frank linija in Tony 31 i-ti!: : ])ol Ii »ana pa sta bila Mart -van I.M-as Stij.jar. Da bi žt enkrat minula ta strašna vojn«, katere n«- občuti samo K V ropa. Te.n\eč eeli svet. N; ši> na^elbiiiii v naiasčaju do-!»i i> napreduje. Kojeuiee ji;l-> še ni >o zapn-tilc. Družino Luke Stro-jana so obdai ile s krepkim sinčkom. Tudi rojaku Franku Traui-pu.su so prinesle močnega 1'anika Koja':u Andreju Žvanu so pa pu-* I ile za spomin malo dtfilico. Vsem sta rišem čestitam. Dne 22. septembra je bila blagoslovljena nova nemški cerkev. , Pri tej priliki so nekateri otroei : prejeli prv<» obhajilo in bila j.* i tudi birma. " j Poročati hočem tudi nekaj ža- 1 lostnih vtsti. Letošnje jmletje smo j :zgu!»ili nagioma kar štiri rojake, j Pivi je b:1 James liaq>e|. mesar v i Valley. l\o j«- lu>tel s konjem, pre- ] »resti vo'lo, . ga je konj udaril.h Drugi je bil Louis Komar, sin ro-|i Uveljavili r.mo le vojni pogoj — namreč, da hočemo uporabiti silo. silo do skrajnosti, silo brez meje. dokler za vedno ne uničimo aia tem svetu nedostojno, neznosno in kriminalno stvar. ki , nam sedaj proži svojo roko. Povejte to svojim ljudem, princ !Maksimiljan Badenski. in p.c|;ij / letakom, na katerem -iasi. «|a .-.c je Amerika šele I »t ičela borit i. ja!wi Upit. Komarja: pov*it/.ii ]•• vlak. Tudi Frti:ika Folrina j« ,.«.-v./i! vlak. Farmerja II. i&nidierja }•* :ickaj dni bolela glava., potem pa je ki:r hitro umrl. V ».ihi.tn 2>. ■ si.pi. zvečer je !«il precej b.»lj^i. mt i s. in o <1U.,, pa je umrl. komaj let star. Po'.drav vsern "i!«»v<-'!«-em. ; Naročnik. Pismo slovenskega legionarja C imp Wadsv/orth. S. C. Nameni1 sem napisati par vr-sf • iz. nagega ve/!»a!is."-a. kjer >e nahaja oddejek Slovanske Legije. Tnkai je nam prav dobro v Sio van.ski Legiji. Imamo častnike, ki so slovanskega pokoljenja. Veči-noi.ua so vojaki severni Slovani, ii-tuircč 1'ehi in Poljaki. Prvi '.d tlel, k je prišel iii vojaškega >*•/. •:.-Jiši-j. 1'atiij) (iordon. Titi a.j je tiuli n.ir llr\at-v ii> -;i !H)-, tce dv.i !'»<.!-gara. De /daj sem sam Sio*- mer tukaj, pa mislim, da bom tlm-il \ kra.l kton časn kaj več to-. arišev. «u in i dr bi pričeli dohajati notri •'/, novega «'rat*ta. Tukaj spimo \ šotortii ;ik |»o ameriško lents in je oia\ i« »o. 3Ie>;o je ! iizu. rako da -e fantje lahko malo razvedrijo \ :m:J.» iu neti« ! jo. Ne bojt< >e vi. m!a li fantje, ako vas pokiiče Stric Sani. lii ga s'n žrti*. Tukaj vam l>o prav «i«»i>■«• »eni v službi l»'iz.o dve i«-ti mi je prav dobro. Želim. od«> ^lovanski'i n;i-I-.KIov. • I"epo ]M»z«liavljam vse Slovence in Slov« nke v loi-'i b-pi tie/««!] >v>«. bt;de. John L. M; roll, S Prov. l>t Co. 1 si Keg. Int.. Slavje Legi«#n. Camp \Va«|s'.vo:ih. S.' '. Most čez Donavo. Bern, Švica. 7. oktobra. — Most čez Donavo pri Črn i vod i. ki je ve zal Rmunsko ■/. Dobrudžo. in kal«-rega so umikaj«»či >e Kusi razstrelili, Nemci ga pa popra vili pri o-kupaciji Rumuncske, je bil prci'1 nekaj tedni zopet razstreljcn. Za | ratli tega je promet uwd Berlition.^ in Carigradom skozi Bukareato j Konštanco in Črnim morjem vsta vi jen. Vzrok eksplozije, ki je u-nrčila most, ni znan. s* Zavezniki v Macedoniji. -j ..-- i London, Angiijii. 7. oktobr i. -i Zi:ve/.niškc čete v Macedoniji pr« .'•lirajo naprej, lieiieral. ki povelju . j je 11. bolgarski divi/.i. j«- j.r«'tla j svojo vojsko. iesloji iz. ti vel j bi.gad obrio-m z vsem v«»jnim ma j I *-*i ijajom. j Kakor piše atenski Ji—i Embro« Jnamerav.ijt« zavezniki \ Mace«|oiij jji še bolj obširno kampanjo in Imi j do vdrli v Bolgarska proti gotov ^Iju Rodope iu do reke Nesto«.. I oč prebivalstva umrlo vsled la kote .">000 os-m; n tiso,'- jih je hi h> odjteljanih, 2(KH) pi jih je mo - raio delati na vojaškii. eestai, .e * kom bolgai*>ke okupacij« . i Vsi v armado lastnikov Libertj bondov! Varčujte rn četrto Posojilo Svo bode! -- SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR. Naročnikom in prijateljem na . /.)ii; iijamo. da b<> lekogu par iin i-'še i s,,venski Koledar. Cena mi b■> l!> centov v poštnino vred. Za i radi i>oiiianjkanja razn ii liskar -iiili potrebš<*ii. po»ebn«i pa /urad i'apirja, ga bomo ti^kaii le omeje i «, števiio. Klor ga htn-e imet' J ;.j ^a naroči takoj. Koledar bi jiredvsem velikega informativnega pomen,i in ho razen natančnega o , ]>l-.i vojuegit }MH«»ž.i«jii *. -, boval lil ;i veliko lepili jiovest . črtic, go spodar-kih in ^Iravniških raz prav. |lil ne bo manjkalo šale. slil^ j. in drugih dr«>hiu^M, je saroof>o s«du umevno. • t itateije b>« ^«it«»v.. Ziiniinal čla v nek o *lari si«*venski «lem<»kraeijt in temelj.to ra/.jašnjenj.- našega jugoslovanskega vprašanja, j 1'redništvo je v prvi vrsti skrbelo za to. da je letošnji Koledar splošen in namenjen delavskemu razredu. Z ozirom na sedanjo velik«* draginjo je cena majhna. Za Štiri.leset c.ntov bo vsak dobil nekaj. kar je petkrat več vredno. Naročila sprejema: Slovenic Publishing Co. ' 32 Cortlandt St., New Yorjc City. Previdne gospodinje imajo duma vniao mo ac*k:»o)»o Dr. ^Icbterl^veta PAIN-EXPELLER ,Zai.es)jiyt> «*«'1'' i 1' 1 ■"T mJSzgjtEm- OI-Až NARODA, S. OKT 191?. AMERIŠKA iimnUi PEED METZOM I Volja Avstro-ogrskih narodov ■ ; -^--W|T " Na velikem zborovanju ziMopiiikov tlaiTuih avMroogrsk Ji na-H»dov, ki se je vršil » v nedeljo dne 15. septembra v Carnegie dvo-Hni v New Vorku. je bila soglasno in z velikim navdušenjem -*pre-l*a naslednja resolucija: — Mi, ameriški zastopniki j>odvrženih narodov, katerih narod-■> ozemlja, dot-kajoča eno drujrega, s.- raztezajo v osrednji Ev-Hpi od Baltiškega do Jadranske"-* morja, in zastopajoč na rod nt H^ipmo. katere so bile dr/ane proti njih volji in z brutaluo silo ■ -i zatiralnim gospodstvom vladajočih sil. ki so izvajale pravico ne ■travnega in priseljenega izvora. smo SKl^EMLl izrarjti svojo globoko hvaležnost m *j>oštovauje do ■nvi-ne;:u. človekoljubnega in nezmotljivega stališča vlade Združe-Bm držav in vlad evropskih narodov. s katerimi je Amerika zjedini-9. svoje orožje v skupni stvar, demokracije, pravice in potrebe naše-■.( narinla po narodni svobodi. o katiri bo narod saui odločil, čemur H modri in dal k<.vilni vnlitelj. njegova ekseelenea predsednik Zdr. Hr/av, Woodrou WiLson, da to zagotovi, posvetil ta narod, in kar Hi ueobl'»dno |>otrcbi«o .-a varnost sveta, da —■ osnuje. In mi. /brani v i arnegie dvorani lf». «*-ptembra 191 v zatopil-sfii milijonov, ki prebivajo sedaj v Tej deželi in ki so |*»>Ta!i pod via-B i Zdru/« nih držav »'»»-le/ni sv(»h«*ie. katera jim je bila odrekana % Hojsinih deželah, sm» s tem Z A K 1*11 l II.I, da zatteva svetovni m r in pravičnost. da se vz-H> »st.-tv združ« uu in i »*<. i\Una demokratična Poljska, in dalje b «di ZAKI-ll l K\'0 da zahtevani". k»r je vfčjr<* av-»Tr.H.^r^ii-h pri I v. to j.- Poljaki < ebo-Si*iaki. I"krajin«-i, Jugoslovani in Ita- lijani. nepravilno in grozovito vladana pa vladaj »'-i manjšini Nom-H--v in Madžarov. ra/wosanje sedanjega t+saisiva in organizacij« H jegovlh <'>v-»b4jj-nih narodov. kakor -i sami žele; in dalje bo« i i ZAKUP« KNi>. da -■» zavezujemo. j »odvzet i v svečani zvezi na- ■ -•go, iztrgati od dina^t čnih in političnih zatirateljev naših svobo- H. m brr/po^ojno miv rreniteto. Katero s«> nepravično in nasilno izva-H ili r ad nami. in postaviti v ta namen /a sedaj na stran vse sedanje I.. i iti '-ne, verske in Irugc ^liferen.-e. ki b. mogle ovirati individualne ■ ta ve in tradieije a;, šib )xrsaineznih narodov, posvečujoč edinole H.kupni zadevi naše lastne svobode in svobode sveta; in konečtio Hiodi /AKIJI rKNO, da naj se ta sedanja potrditev lojalnega in B ratskega sodelovanja med narodi našega plemena razš ri čim naj- ■ olj in da naj se en iztis pošlje njegovi ekseelenei Woodrow Wi!so- ■ iu. predsedniku Združenih držav, in prepsi to resolucije zastopnikom H/avezniških in nevtralnih držav, Pradu za Obvcščevanje javnosti in Hčasopl&ju. I Marec leta 1848 P red pust leta 1848. je bil nenavadno vesel. V Pragi, — pravi Ijo je bil tako živahen, kakor še nikoli. Vse je plesalo. Naenkrat je padla v ta veseli pred pust novica, da gre po E\to-lp: drug ples — revolucija. Začelo so je v Parizu, kjer je padel nezmožni kralj Ludovik ■ Filip - in to je bilo znamenje za vso Evropo. Razmere so bile že li'avno zrele. \' Prago je prišla ta vest dne 29. februarja — pol.cija ■ jo j » skušala prikriti — toda ni se ji posrečilo. Že o. marca jo imel Košut v Budimpešti svoj slavni govor, kjer I je zahteval, naj se da vsem avstrijskim deželam ustava. Nemci so M se zbrali ">. marca v Ileid'elbergu in so se posvetovali o sklicanju Idržavnega zbora v Prankobrod. V Italiji je izbruhnila splošna vsta- ■ ju. V Pragi je prišlo 11. marca do tako z v. "Svetovaclavskega sho-Ida", kj»»r so so zbrali na posvetovanje Cehi, da zahtevajo svoje pra- ■ vice. Dne 15. marca je počilo nu Dunaju, — par dni j na to v — ■ < radcu in «wlmevi teh dogodkov so segli tudi v našo mirno Ljub- ■ 1 jii no. Seflennb-setletnic.i teh dogodkov so slavili letos vsi narodi, ker ■ ti dogodki v marcu leta IMS. pomen jo zgodovinski mejnik v raz-I\«»ju Kvrope. Za kmeta je bil ta čas posebno važen, odpravljeni sto I bili tlaka in desetine bilo je konec tisočletnega robstva. v katerem I j« naš slovenski kmet moral tla«"aniti nemški gosjxxli, ki se je pa-I s'a po gradovih. Knako važen pa je ta ča> za narod, kajti tu smo prvič stop'li I j red svet kot Sloveiiei, ki zahtevamo svoje pravice. Nismo bili ]iri-I pravljeni na t»- velike dogodke, zato so bili naši uspehi manjši, no-I ^o hi jih bih mogli doseči. Dobili smo le par obljub in ,smo bili od-I pravljeni. Kljub temu je tuba /opet in zoj> t povtlarjati na ta ras ker od I tega leta začenjamo svoje narodno politično življenje. Dogodki »»nih "-asov za na>. zanimivi in poučni. Ko je bilo I treba nastopiti sico šele Iskali svoj narodni program. Nismo ime-I li v rokah niti svoj«« zgodovine, niti jasnih podatkov o svojem po-I b./aju. To jr' posebno vplivalo na našo narodno mejo, kjer so Neni- ■ t"; nastopili z grmečim programom o svobodi. Takrat lota 1>4S. — so so namreč Nemci objemali s Slova-I ni. imeli so z nami le ono željo — svobodo. V Pragi na primer so govorili in glasovali za vse one zahteve. I ki jih obsega —• sedanja majniška deklaracija. Par mesecev nato I pa so Nemci svobodo razumeli popolnoma drugače — namreč le zt. I s-obe — in so >c z vso silo vrgli proti nam. Isto s,> storili tudi Madžari. Ko so potem nastopili proti njim I Ifusi in Hrvati pod .lelačičem. se je zgodil s tem preobrat, katere-I ua posledice nosimo šo danes. Imamo lepo delo od profesorja Apiha I "Slovenci in leto l^š", toda nekatera vprašanja bi bilo treba i>o-I sebe j pojasniti. Češki listi so proslavit: '-11. marce" z lepimi članki. Hoteli so sklicati v proslavo velik sho,l. pa jo bil prepovedan. Ako bodo pozneje zgodovinarji pisali o napredku napišejo lahko stavek: — Svetovaclavski shod leta 1548. se je lahko vršil, 70 let pozne-2" pa se ni smel s shodom proslaviti niti njegov sponi n. Napredek od leta 184N. je pri nas samo v tem, da smo v težkih bojih vzgojili svoj narod, da smo si ustvarili svojo kulturo in da iii>ili II ill ill 111 m-r^ friritmifiiMifii m«........ .. t n Srbi zmagujejo { London. Anglija. Srb-ki Vojni 1 urau \ ko rakali v Vranje. ."»0 milj se vero vzhodno od Skopl ja in okoli f>Q milj južno od Niša. Iz nemškega glavnega stana s«, poroča, da se nemške čete. ki so se borile v bolgarski armadi, vračajo v glavni stan. "Popolnoma so izpolnile velike* zahteve, ki sojin, bile postavljene, ter so izvršile izborilo delo". Dunaj priznava, tla so Srbi naskočili avstrijske zadnje straže pri Vran ju. Medtem pa Italijani pritiskajo proti severu ter so prerezali pot ou El Basan do Drača. Druge četi* pa rod i rajo od vzhoda po stadi rimski cesti ter so so približale 12 milj do El Basana ; zavzelo sq l)i-bro ter odrezale Avstrijem pot za umikanje v dolino Črne Drine. Ha vašo v dopisnik naznanja, da je enajsta bolgarska divizija izročila svoje orožje in druge potrebščine zaveznikom. Velika zavezniška zmaga v Ma-cedoniji je dala srbskemu kralju! Petru povod, da je imenoval svojega sina princa Aleksandra go-1 iteralom. To imenovanje bi se imelo izvršiti že meseca junija, t oda i prestolonaslednik je odklonil, češ j da mora najprej izvojevati kako pomembno zmago. Vsled odstopa Bolgarske o,lj centralnih zaveznikov je Avstrij-j ska Donavska Parobnnlna DružJ ba siispejirala potniški m tovorni. Iiromet zapadno od Orsave. T t mesto se nahaja v neposre.ini bli ! zini Železnih vrat. Svarilo prebivalcem Greater New Yorka. •L mi ost f-renter Now Vorka se obvešča, da bo v slučaju zračnega nabada sovražnih aeroplanov na' to mesto dan alarm s t.uleujem siren in s piskanjem piščali. Te i>;-! renč in piš.-ali so po m;istii razde 1 ljeiie tako da jih bodo vsi slikali ter bodo neprestano tulile in pi-1 skale 10 minut. ! Kjer so poslopja manjša kot po tii nadstropja, naj so poišče zavetje. v" kleti. \'sa okna se morajo od-1 preti. (»sebe v gorenjih nadstropjih visokih poslopij naj takoj gredo v nižja nadstropja ali na v kiet, Ako mogoče, naj se štiri gorenja nad-anike kot od bomb. Le težko je, da bi bomba zadela blizu vas, kajti napad bo več milj oddaljen.1 Poduličua in naduličua železni-1 ea bo vstavljena: ako pa ste v j»otlulični železnici ali pa blizu nje, nojdite stran. Ko bo nevarnost minila, bodo "sirene in piščalc zopet na kratko tulile in piskale, in sicer v presledkih po eno minuto skozi 30 minut.! RICHARD E ENRIGHT, I policijski komisijooar. - i Slovenski narodni svet 3LAVKOST V LJUBLJANI (Ji-g Čas. Urad, Washington, D. C ) Pod tem naslov..111 pi.v- zagrebški "Obzor * 1 S. avgusta: O včerajšnjem prvem sestanku slovenskih, hrvatskih in >rbskih ter čeških in poljskih naroilnib za-ioj iiikov j»ovodom konstituiranja Slovenskega Narodnega Sveta >o prejele "Novinc" naslednje po-roč lo: Včeraj so pričela tu ob velikem sodelovanju vs?ii odličnih politikov slovenskih str«':nk zborovanja o narodni koncentraciji. Ljubljana sama je nadela svečano odelo ter jo bilo mesto okrašeno / zastavami. Slovenke pa so oblekle svoje slikovite narodne noše. Slo venski narod je navdušen nad tem dogodkom, zavedajoč so velikega momenta, in uspeha, katerega bo dosegel s pomočjo jutrajšnjili sklepov. Zavest o zmagi pravične stvari je okrepila velika udeležba naj-odličnejših čeških iii poljskih zastopu kov. ki so prišli, da ponudijo bratskemu slovenskemu narodu roko kot prisego za skupno borbo (io končne zma«re. Istotako je navdušilo Slovence tmli sodelovanje bratskega hrvatskega in srbskega naroda, kateremu so posvetili posebno pozornost in s katerim se bodo vršila posebna zborovanja, kako priti do splošne jugoslovansko edinstvene narodne koncentracije. — „ Sprejem slovanskiH gostov. Včeraj oh pofcedmih zvečer ;o bila cela Ljubljana na nogah in meščani so m* razvj>;ili v tipli sj rojem. i Od Cehov so dospeli {»ar. Od urednikov čeških listov: Sena. Simek iu dr. Viderka. Od Poijii kov: l.ivši minister dr. OlombiiLsk". grof dr. Aleksander Skrbck. dr. Oernieki. tajnik zveze poljskih društev, slikar Tetmave-, 11 in d i->trr-d nje ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar ter jih prisrčno pozdravil s toplo dobrodošlico. povdarjajoč \ se momente, ki so bili za nje merodajni, da so T'risi i v beio Ljubljano. Prisrčno jih pozdravlja kot skupne trj>eče I rate, katerim podaja roko za skupno borbo za pravice in svobodo naroda. Odgovor Glombinsk^ga :'n Stanjeka. Na ta pozdrav je odgovoril prvi dr. Olombinski, za njim pa jt , izprejrovoril poslance Stanjek. Obadva sta v svojih govorih opozarjala na sedaj zgodovln.^kie dneve, ko se odločuje usotla malih naro-(dov in kako moramo biti čuječi in ]>r!pravljeni. tla nas ne zatečejo ti i veliki dogodki nepripravljene in preidejo mimo nas. Pozdravljata jugoslovanske brate, ki zožujejo svoje vrste in se uvrščajo v bojno falango, da bodo močni, da so utpro onim tujim valovom, k jih gro-jze poplaviti. Severni Slovani so v tej borbi za narodni obstanek na j vezani Jugoslovane, >u obrotno. Samo pri skupina delu in pri skup-i em nastopu je mogoča in zajamčena zmaga, kajti oni. ki vodijo dr-žavno krmilo, morajo enkrat u vedet i. da je v Avstrji narodna večina slovanska in da pripada njej kot taki stališče, da vlada sama sebi. Ji ne da robu je manjšini. Ovacije meščanov. — Govori z balkona hotela Union. Prisotna množic;: je poslušala govora češkega in poljskega prvaka z velikim navdušenjem in jih prekinjala z "ži vi jo "'-klici. Nato so zapeli " Lej>a naš«, domovina", nakar so se narodni predstavnik: f odpeljal i ob silnem navdušenju naroda do hotela Union. Po poti ni b lo konca ne kraja živijo-klicem. pozdravom in mahanju z robci. To je bil moment bratskega navdušenja, katero s? ne da opisati. Ko so dospeli v \nion, je ona nepregledna množica še vutlno manifestirala za slovansko .solidarnost in narodno zjedinjenje. Vsi za-stopniki so stopili na balkon, da se zahvalijo za prisrčni sprejem. Tedaj je znova Izbruhnilo navdušene naroda, ki se jL? šele poleglo, ko je povzel besedo poslanec Stanjek. ki je narodu izpregovoril plam-.tečo besedo, opozarjajoč. kaki> inožko mora vzdržati v liorbi za narodni obstoj, češ. da ni zaprek, katerih bi ne bil sposoben premostiti složen narod z edins:venim nastojiom. Za njim je govoril dr. Glom-binski, ki je istotako povzdigoval slovansko solidarnost, videč v (njej sigurno jamstvo zmage in svobode. Ko je bila zatem zopet odpeta "Lepa naša domovina",- se je narod razše!. Banket na čast gostom. Zvečer se je vršil v ' srebrni" dvorani hotela Union banket, katerega so se udeležili !pris-peli gostje bratskih slovanskih narodov in predstavnici slovenskega naroda. Ljubljanski podžupan dr. Triller i je vstal prvi in drž«! krasen govor kot dobrodošlico bratom, za njim pa so se vrstili govorniki: dr. Korošec, dr. Klofae, dr. Sedlafc. dr. Stanjek. dr. Soukup, dr. Glombinski, Skarbek, Cerncka, dr. Petri- li- ' B k 1 Bolgarsko opustošenje. Solun, Grška, ti. oktobra. — F4' fronte j»oročajo, da goreče vasi kažejo sle«l za umikajočo se bolgarsko armado v Macedoniji. V kadrih se razvalinah, so prednjo straže vsepovsod naše trupla ubi-, tih eiviln h oseb. Poročila pravijo da to uničevalno delo prekaša celo pvtfctošenje Nemcev v Belgiji in Franciji. * Nemci ▼ Palestini j Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — i X?mški bataljoni,ki se bore v Pa-1 lestini ob strani svojih zvestih turs ških zaveznikov, so bili prisiljenj odnehati skupno z oslabelimi turškimi četami vsled pritiska pie močnih sovražnih sil ter se umiKa-jo onstran Damaska proti severu. LISTNICA UBEDNI&TVA. F. B., Conemaugh, Pa. — Vsled odredbe wash m gtonske vlade se ne more pošiljati denar vojnim ujetnikom, ki so podaniki entent-nim zaveznikmn sovražnih drŽav. SojaH naročajte m na "Olaa Naroda", najredji ek>Tenaki dne* aik t ZdM. drimk či>. dr. Rasist vnovič. PosVbm. navdušeno je bil sprejet trovor dr. Sunakiča, ki'i" v dvojem govorci razložil sedanjo borbo za Hereeg-liosuo .n kako sv mi .sli rediti njen drža vnopra vni jHdožaj. Prisotnim lirvatom so bile prirejene burne ovacije. t>b ]uije;ucm rvzgovarjauju iu medsebojnem upozuavaujii je potekel večer, na kaurem so bile izmenjane misii in |H>stavljeni prvi temelji »a s kuj »no dt-lovanje. 1'eli čas >o stregle jio.stom go-spe in go-,-podičjse iz najodličneiš'h sloveu*kh družin v svojih narodnih nošah. Današnja zborovanja. l>r:igi tlan so pi .čela uradna zborovanja. Hrvati in Srbi iz vseh pokrajin so s*e zbrati na posebno -sejo. da izdelajo vse. kar je potrebno za skupno jugoslovansko koncentracijo in da zatem sodelujejo pri skupnih zborovanjih. Volitev predsednika in ostalih odbornikov. Pri konstituiranji! Narodnega Sveta je bil izvoljen predsednikom dr. Anton Korošec, llanom odbora pa: dr. Lovro Pogačnik, dr. Josip Jerič in "urednik Fr. Smo»lej o l Vsleslov. Ljudske StrauKe t«»r Ivan Hr'bar.^dr. Albert Kramer in Ivan Kejžar za Jug. l>erookrat«*o stranko, dr. G juro tVrvar pa za N:ro In Tr-T Predsednik dr. Korošec je po>*-bno povdarjal. da -e »ma:ra Narodni Svet >^mo za .'.el splošne bodoče narodne organizacije n koncentracije ki mora iohiti s v o j organ v skupnem "' Nanninom t *dbom Sb»* encc v Hrvatov in Srl»«»v *". Včeraj v -«.boto so v nadaljevala zborovanja Narodnega Sveta in skupna zln^rovanja Nan>.itiega J i^«e»*.van»kega. Kluba in čeških in poljskih zastopnikov. Jugoslovanska demokracija in Narodni Svet »Tu« o«»lf. v a ns ka »orijalua demokracija je izjavila, da for- malno sodelovati v Narodi:« m Sv-nu. da pa bod«» njeni .lelegrtTi s«-te iovali pri sejah »nI časa do časa z vs.-mi ostalimi sTrank.imi pri v^eh. za celokupen narod važnih vprašanjih. Stranki rezervirana tri mesta v Narodnem Svetu. Tudi Dalmacija 1'ormaluo ne pristopa Narodnemu Svetu, ker je r »en m delegatom nemogoče vslecl nenavadnih prometnih težko,- točno udeleževati sej N. S.; vendar pa je bilo soglasno zaključeno, da bo v vseh točkah postopalo sporazumno z dalmatinskimi člani odbora dalmatinske stranka in da obstojala stalna zveza z Dalmacijo. Ob priliki tega zborovanja v Ljubljani je pisala "Hrvatska Država" 18. VIII.: . Danes in jutri so sest an p jo v boli Ljubljani predstavniki onih slovanskih skupin, ki žive v monarhiji Habsburžanov. Pri tej priliki jim želimo srečo iu dober uspeh v sodelovanju. Dvojni posel imajo opraviti v glavnem mestu bratov Slovencev. Prvi posel je osnovanje Narodnega Sveta za Štajersko, Kranjsko in Koroško, za Gorico, Trst in Dalmacijo, torvet", ki ho med Jugoslovani izvajal mrtode Katere bodo skupno -klenjene. clas nahoda g. cet. m* SLOV. DELAVSKA roap PODPORNA ZVEZA Oa»iwvtj«aftJM 16. tT(uti ^MniiKrMli^ Inkarporiruui 22. aprila 1009 ... ^^^^^ » dri«Ti Ptu* Sedež: Johnstown, Pa SLAVNI URADNIKI i n«i—i tajnika, da ae v prihodnje popravL Resolucija Kock Springs, Wyo. - Ker uvMevamo, da giavui ural-j viki Shl'Z. m1 dekijo kot hi mO-rrr\'u da '»i si obdržali zaupanje Članov. v« ■ se spuščajo v po ( litiko. Uuv -i izkazali v resoluciji.' : j j.» • o-cjeli na polletni soji.-naperjeni pmii sedanjemu glasilu; i;ht> Nnr»»da. Z »tevajo. da Ivi moralo bili tudi gladilo istega mišlje-j uja kakor uradniki. Ker uradniki i >1» -c j« i prisiliti. da bi mora i o vse "-iaii^lvo f«l€v»rnvati SRZ. »ostein' l>okjwati -v«.je dikt:»t««r%tvo. j«' bilo -kbiijenn na nasi redni s. ji dne i I >mptrmhra. tla: | \a>»- drušivo odločno pr»»le-| . I i t ;i proTi rnicijativi društva -t. j 5 in oroti : i k t*«-•>< »i» i srlavnih uradnikov. " II. Predrto je ime! glavna urad j iTvieo si «:»vrtjiiti resolucijo naj svoji seji. "bi bil moral dobiti iwd ;»olov»<"-tio VH-iiio glasov od čla-io\. da ■*«• i*i*s strinjajo s SRZ. III. t e l-i'si glavni odbor osvo-jal '-[ •-jo. J [\ . .V '.lo. da -i slavni uradniki;, belijo »jlave. da bi izvrševali po-j •ii^ ■■». si na i bolijo ^lave. da lxx1o| res« vali "s' «>je posle'bolj toem» in: I a ne bo »treba f-akaii na bolni-j iUe podnoiT cela dva nioseea.j ili pa na kako drugo poroeilo po, ■el mesee. Nadalje ;e bilo skb njeno, da naš«' drušrvo pojiolnoma odobrava s!ališče irlnsila ter roeila, katera -<> mu m»slaua in dni?.« poročila od d»-nšt»'v kak imate npisari ih /a ^r.P^.ttti in v izdatkih >p«H».OC. v i.ni.vini zveze pa zopet ! za M H i. Kako to more t>itr ' Kupili smo za vojnovar- !čova'nih znamk, imamo jih pa le Društvo Rožna Dolina apelira , na druga društva, ela zahtevajo ' od nlavuega urada bolj natajično i t>« sloviuiji . Ako ni točno, se stvar /.asta,ra in s tem nastanejo slabe i positive, kakor se je /.e iigodilo. I Al.o ne bo >tvar ila bolj uat^mčno. 1 • i bodo r-laiii zopot začeli nakazovati saoii >»*bi i>odix»re. kot s«* je . . . . - -fo zgo lilo pri bivši organizaciji sv. Harliari1. (»dhor: * -bmej Hafner, predsednik. V,in'*i'nt Vidmar, tajnik. lgua«-ij Kr-ek. blagajnik. John Krek, zapisnikar. Kako je v Rheimsu? * i Mesto je porušeno. — Povsod se poznajo sledovi vojne. — Dolgo i časa ni bilo v mestu niti ensga človeka. « j Z ameriško armado v Franciji. j 7. oktobra. — < Piš-e Damon Ru-■ IIvon. i — Prišel sem v Rheims s f prvim oddelkom častni kov. V osvobodeno mesto smo se odpravili takoj, kakorliitro smo iz-vetleli, da so Amerikaitci zavzeli Champ de Wagrani. Posledica tega zavzetja je bila. da so se Nemci umaknili iz vseh viših. ki obdajajo mesto. To so bile utrdbe na Bri-mont. AVitrv in Nogent-la-Base. Tam so imeli Nemci vse polno baterij in nu-sto jim je nudilo dober, cilj. Pota. vodeča v Rheims. so še vedno zabarikadiraua z bodečo žiro. V mestu ni bilo nobenega člo veka, kajti vsi >o pobegnili pred nemškim obstreljevanjem in pred nemškimi strupenimi plini. Izmed napolrazdejanih poslopij se še vedno dviguje dim. Poleg razdejane šale sem videl | več malih plinskih mask. Nosili se t jih šolari in šola rice. Te maske so j ležale tam izza meseca maja. Tedaj so dobili namreč vsi preluval-ei'povelje. da morajo nositi plinske maske. Na cestah so še vedno ležala tru-jpla vojakov in civilnih prebivalcev. Tudi veliko ubitih "konj jc le j tal o po ee>tah. Videl sem tudi strelne parke, v ] katerih so se nahajali nekoč Nem jci. V jarkih je bilo vse polno praz j nih šampanjskih steklenic. j Poljaki v zavezniških vrstah. __ _ » 'i - Ameriški glavni stan v Franci- ' ji, 7. oktobra. — Danes je bila > sprejeta v francosko armado polj- ' ska legija, sestavljena veeji del {ameriških Poljakov. Pri tej prdi- i kj se je vršila v bližini, Naneiy - velika slavno^t. Finančno poročilo o poslovanja med gl. uradom SOPZ. in krajevnimi društvi za mtsec jnlij in avgust 1918. •Stew Julij Avgust .Vplačano Izplačano »Vplačano Izjtlačano ----------- 1. 256^29 84.00 288.11 122.00 2. 129.87 22.00 137.40 129.10 3. 172.36 67.00 • 170.99 71.00 4. 93.78 76.00 »5-58 160.001 . 170.81 33.00 173.67 10.00 6. 16.32 16^2 133.15 94.00 133.85 69.00 8. 19.15 40.00 19.15 30.00 9. 73.00 21.00 71.31 :L5.00 10. 131.57 94.00 134.92 53.00 11. 99.S1 67.00 97.26 93.00 12. 34.80 18.00 38.38 13. 150.43 ^ 40.00 137^4 14. 132.91 56.00 136.82 114.27 7i)0 107.62 11.Oo 16. 30.31 19 00 33^8 - 17. 11.58 , 11.58 1R. 143.14 , 127.00 144.74 26.00 20. 61.14 lO.OO 53-89 40D0 21. 104.58 86.00 9^20 22. 172.95 117.00 193.86 16.00 23. 29§.00 98.0!» 281.13 85.00 24. 80.04 674)0 9113 22.00 25. 225.07 293.00 219.67 68.00 26. 67.14 65.78 -»6 CH; 27. 31.65 34.00 33.21 29. 80.64 66.00 ' 97.72 • 59.00 30. 197.32 65.00 199.83 31. 18.45 78.00 17.45 32. . 29.00 25.00 33. 106.24 117.00 111.26 12^.00 34. 87.12 16.50 114.90 35. 105.95* 30.00 101.33 36. 106.14 43.00 . 108.16 37. 45.00 19.00 57.99 16 50 38. 191.41 133.50 221.60 193.00 39. 49.70 S4.00 49.70 114.00 40. 64.55 10.00 71.41 21.00 41. 274.76 72.00 286.13 . 90.00 42. 115.12 19.00 114.54 43. 81.81 62.OP 31.81 44. 64.59 145.00 66.05 45. 134.70 28.00 131.71 100,00 46. 28.17 33.19 47. 55.28 57.37 43.0" 48. 32.84 54.00 . ^ 29.65 50. 248.94 177.00 249.-70 270.00 51. 279.62 303.36 100.00 52. 7.94 7.94 53. 31.03 31.03 55. 16.46 % 14.31 56. 299.58 756.00 259.25 184.00 57. ' 21.40 50.00 21.40 58. 27.02 20.00 27.02 59. 66.95 60.35 60. 273.96 156.25 262.91 1 73.00 62. 113.04 53.00 135.25 79.00 6:i. 16:02 64. 92.75 68.00 99.74 95.00 65. 64.00 319.00 63.62 54.00 66. 127.43 19.00 126.52 - 98.00 j 67. ' 48.40 66.11 6.00 68. 86.92 81.98 • 32.00 69. 68.93 ' 70.19 70. 58.70 57.97 40.00 71. 63.24 68.00 66.89 62.00 72. 59.74 13.00 59.74 64.00 73. 54.12 10.00 57.52 74. 32.32 6S.00 32.32 G8.00 75. 16.09 9.69 76. . 10.76 17.00 9.26 77. 7.29 7.29 78. 22.87 21.15 79. 126.89 96.50 126.94 . 80. 26.97 28.58 81. 59.37 105.00 62.14 82. 117.07 59.00 115.50 91.00 S3. 31.26 30.41 84. 42.10 88.00 43.10 32.00 85. 38.57 45X)0 336.07 86. 49.09 21.00 50.51 87. 17.67 17.67 88. 30.54 31.43 . 34.00 89. 39.45 67.00 39.45 90. 51.31 91.50 49.91 91. 79.54 44.00 78.16 11.00 ' 72.00 270.00 71.82 125.00 93. 30.50 21.00 35.^2- 94. 1.74 "ž** 95. 45.32 7.00 55.15 96. 46.91 57.00 49.85 97. 32.05 32.05 98. 30.40 30.16 99. 36.36 14.00 » 34.70 15 00 100. 254.71 161.00 247.47 125.00 101. 44.65 53.00 41.44 102. 55.55 10.00 58.75 103. 14.29 14.29 104. 65.27 55.68 6.00 105. 78.11 23.00 77.39 51.00 106. 44.37 46.32 107. 62.74 42.00 62.22 13-00 108. 99.36 106.35 19.0(1 109. 66.70 23.70 58.42 19:00 110. 18.88 19.60 111. 75.62 18.00 69.94 38.00 112. * 63.78 SO-OO 68.73 113. 54 J 9 52.97 114. 18.50 18.50 100.00 116. 131.86 131.61 107.00 117. 327.82 362.00 308.08 665.00 118. 45.07 17.50 38.90 55.00 119. 34.01 48.00 35.37 43.00 120. 71.17 31.00 67.55 121. 116.19 117-98 14.00 122. . 59.85 63jOO 49.18 39.00 1123. 87.34 74.60 89.44 124. 31.28 125. 73.54 22J90 96x0 126. 27&80 «9.t0 r 170.00 127. 36.89 _ L, 9im . .L, 700 |l28. 120.12 118.71 1129. 28.86 v 28.86* 12.00 130. 165.75 41.00 162.14 28.00 ] 131. 112.50 190!00* 108.96 29 <*V 132. 45.45 44.56 i 133. 54.91 21.00 83.43 41.00 ! ! 134. 65.03 60.54 1 135. 21.98 7.00 20.97 136. 21.36 21.26 i 138. 28.34 26.78 , 139. 66.55 20.00 67.97 8.00'< 140. 32.42 21.00 .32.43 - L 141. 69.09 66.67 j 142. 53.81 54.16 17.00!< 1«. 77.66 30.00 SJ.04 111.00 • 144. 99.38 91.30 145. 113.72 15.00 123.93 t 146. 50.05 63.30 53.00« 147. 70.84 59.00 47.40 * ( 148. 38.51 36.86 700 i 149. 51.94 51.34 G 00' i 150. 26.62 53.70 U 154. 37.70 47.52 t 152. 66.9^ r»6.77 200.00' '153 45.54 i. 1 ■--- --—-- ---- ., 11920.21 6901.25 12011.98 5514.00) ------------h I Na starem bojnem polju i _:__jJ Preko bojne fronte, kjer se liorita sedaj prostost in despati-j; A-m. sta se borila prostost in despotizem že velikokrat preje. Bel- i grijei so branili siimi sebe proti rimskemu cesarstvu na eni strani > bojne črte iai njih dežela je bila od onega časa naprej neprestano ; pozorišee vojn. I Tam je boril Marlborough, dokler ni omajal sanj nekdanje- 1 ga Viljema Ludovika XIV.. ki je hotel spraviti pod svojo vlado celo Evropo in večino Amerike. Na drugem koncu bojne čr-: 1 te. v Palestini, so se borile armade prostosti proti Turkom ter s-'i je borila prostost proti asirskemu cesarstvu. .Od onega konca bojne črte pa do drugega ga ni mesta, kjer bi J s s- prostost iu despotizem ne borila drug proti drugem in kjerkoli 1 se bore danes vojaki, ne bore na grobovih starih mučenikov za isto ( stvar. ] Tekom zadnjega tedna so se borili naši ameriški vojaki v Ar-gonili. Borili so bitko prostosti 11a mestu, kjer se je vojevali krvavo prvo I »it ko za francosko prostost in republikanstvo pred stohišest-mdvajsetimi leti. Ne vemo, če so se ameriški vojaki borili natančno 11a ozemlju bitke pri Valmv, vendar pa je to ozemlje vsebovano!1 v njih napredovanju. Leta 1792. so se Prusi in Avstrijci, kot. so storili to že večkrat ' združili, da pobijejo na tla prostost, kjerkoli bi dvignila svojo glavo. Pokazala je glavo v novi francoski republiki in tjakaj so obrnili Prusi in Avstrijci svoje korake. Vse je kazalo, da je zaključek vsega določen že vnaprej. Francoska armada, nalik angleški leta 1914. je bila v njih oceli "zaničevanja vredna majhna armada". Ni bila le brez discipline, temveč je tudi obstajala povečini iz svežih rekrutov. Kakorhitro je zagledala kak avstrijski ali pruski psjlk, je zaklicala: — Izdani smo! — ter zbežala. Tako so I lun i lahko prikorakali v Arjronski les v namenu, da I vprizore neovirano parado proti Parizu. Šestdeset tisoč teh vojakov je prišlo iz Pmsije ter so bili izvežbani v šoli in številni med njimi pred očmi Friderika Velikega. Bili so dediči slave Sedemlet-jne vojne ter se jih je smatralo splošno za najboljše čete v Evropi, i Nadalje je bilo 45 tisoč Avstrijcev, povečini veteranov iz turških vojn. V armadi je bilo tudi 15 tisoč francoskih plemenit a še v ter močan oddelek Hesenčanov. Longwy iai Verdun sta se udala tej armadi. Ko pa je prišla i slednja skozi prelaze v Argonih. je naletela na armado, ki je- bila (že napol poražena vsled pomanjkanja zaupanja v samo sebe in vsled strahu pred nasprotnikom. Nato pa se je nekaj zgodilo. Ista stvar se je zgodila sedemnajst let preje pri Bunker Ilill. Prvi napad discipliniranega sovražnika ni zdrobil neizurjenili rekrutov. Nepričakovano so našli, da odgovarjajo na vsak strel s — strelom. Ko so sami izprevideli, da ne beže, da pa nasprotno poj >-njuje nemški ogenj, se jih je lotilo navdušenje. Bitka jim je stopila v glivo 11 a lik vinu. Pozneje ni imelo nikakih posledic, da se je napad Kellermanna zavrnilo od strani Nemcev in da so slednji pričeli napredovati. _ Nemci pa so nasprotno culi glas divjega navdušenja, s katerim so se morali sprijazniti skozi naslednjih dvajset, let ter spoznali, da je prišlo v svet nekaj novega. Zapustil jili je pogum. Njih napade se je 7. lahkoto zavrnilo. Bitka je bila končana za oni dan ter se j" ni nikdar obnovilo. Brunswick je odšel nazaj v Nemčijo, potem ko je nekaj časa tičal v Argonih in francoska republika je pričela s svojo karijero slave na bojnem polju. Sedaj, stoletje in četrt pozneje, se bore Amerikanci v Argonih za phiv isto stvar. Če niso sli dejanski preko grobov mož. ki so umrli za svobodo, bodo kmalu šli. Stvar, za katero se /bore. ni nikdar končana in če se jo voju-'je s topovi ali pa — orožjem duha... Nema morajo iz Bolgarske Bolgarska je dala Nemcem časa, da zapuste Bolgarsko. — Tevtoni so že pričeli odhajati , - London, Anglija, 7. oktobra. — Bolgarska je obvestila sile, s katerimi je bila zvezana, da morajo tekom enega meseca zapustiti bolgarsko ozemlje. Poročilo pravi ,da so avstrijske čete večinoma že zapustile deželo nemške pa odhajajo. Poročilo, ki je včeraj prišlo iz ■ Zofije v Amsterdam in ki navaja kot vir poioficijelni list "Prepo ree?\ objavlja pogoje premirja ki je bilo sklenjeno med Bolgarsko m entento. Pogoji so: 1. Izpraznertje ozemlja, katere *ga si je osvojila Bolgarska leta 1916 in ki je pripadalo Srbiji far j-Grški. j 2. Obnovitev bolgarske vlade v delih prejšnjega bolgarskega o-| zemlja, katero so zavzele zavezal- rfc.ii.^" -|'| miltfivil.irn- II If ške čete; n. pr. Strain niča. 3. Demobilizacija bolgarska armade, raztin treh divizij pehote in štirih polkov konjenice. 4. Izročitev zavezniškim armadam vsega orožja, municije in vojnega materijala demobilizi ranih 5. Predaja bolgarskih oddelkov, ki so nastanjeni zapaduo od Sko-plja, kadar se podpiše premirje r te čete bo stražila ententa do prihodnjih odredb. o. Odhod rekom enega meseca nemških in avstro-ogrskih čet. vojaških agent ur, diplomat ičnih in konzularnih zastopnikov in oseb teh narodnosti. V tem premirju se Tunika n«' omenja. ^ >1 Viljem nudi. London, Anglija. 7. oktobra. — Maandag Oehtenblad v Ilaagu objavlja danes članek pod naslovom "Panika na celi črti", in piše sledeče :* "Panika, ki je izbruhnila v Berlinu potem, ko je bila objavljena. J bolgarska mirovna ponudba, imej fespejši značaj, kakor pa so poro- ■Zapadna fronta ■ — , Nek štabni dopisnik Universal Service je sporočil sledečo znacil- j no dogodbico s francoske fronte. 1 Na angleški fronti, 6. oktobra. J Ona je bila begunka, stara pelin- j osemdeset let. Pred šestimi mesee i j ji noge nekoliko ohromele. Zapustila je z drugimi prebival- j ei vre,« neko francosko vas. zapustila svoj dom pred sovražnimi iz- j strelki in nemškim strupenim |di- J nom. Ko je izvedela. da n< preti Amiensu nobena nevarnost in ko je «► j h le! Da se je le one mu nazoviučenjaku v brk pokazalo. koliko So vredne njegov«« o-«ene mojih umskih proizvodov*. Sploh j.* Rjavček poln sočutja / menoj v vprašanju, ki se tiče mojega slovstvenega delovanja. I; marsičesa j«' to možno |»osueti. /lasti pa iz njegovega vedenja, kadar greva mimo razložim knjigotržca Loparju. kjer so lepo ]>o vrsti razpostavljena moja Slovstvena dela. Prav mnogo ji je. hvala Rovu ! Toda dasi imajo krič-efe naslove, pikantne silhuete iu platnice z zlatim obrejsom- j»- vendar število posameznih pri oz v od o v v oknu ved-uo enako. - - Kupca ni in ga ni. toži j Lopar, kadar ga vprašatn. koliko izt iskov j«* že poproda'. — .laz temu nisem kriv. — mu 1 iKljrovarjam, — o t«-m sem dodobra prepri«"*an. Kriva je zahitost občinstva, ki mojih globokih idej ne u. meje, in pa njegov gorjanski okm ki zavoljo njega ne more prenesti« 1'nr«- vsebine mojih povesti. Ii«»u se! ga usmili! Občinstvo r«-s misli, la .j.- pisateljeva dolžnost se ravnati po občinstvu. Kaj še! Ravno narobe j«* res! Občinstvo je zaradi pisatelja na svetli in ne pisatelj zaradi občinstva. Zato je sveta dolžnost občinstva »bi čila. in kar je glavno, »la kupuje vse povprek, kar kdo nakvanta iti namaže. Ka j jt* na tem. če se mu pri čitanju žeiodee obrača in možgani mehč.i-jo. zaradi nakupovati ja knjig pa zadnja kraviea roma iz hleva f Na-rodna dolžnost zahteva tako in p? prava kulturnost. Li ne? Zato je naravno, tla me jeza pograbi in se me loti otožuost. kadar korakam mitno t* ua neporabljenega skladišča mojih umskih zakladov. Vidno pa je. tla ista čustva navdajajo 111«]i pravično Rjavčkovo diišti. Povešenc glave mahadra za menoj in rep me«! nogami: pa tak<> nasajen j • takrat- tla bi najrajši vsakega, ki se mu bliža, zgrabil za bedro iu ga. zanje držeč, vlekel v knjigarno tja k tistemu pozabljenemu pn-dalu. kjer praznujejo moja slovstvena, dela. Ni čudno, tla mu spričo mojih literarnih neuspehov nikakor nI všč, kadar opazi. da. sedeč sklonjen nad mizo. v |totn obraza čeč-kaiu po papirju. Pred me se use-de pa pomilovalno me gleda. Iti če Še le žtlim t«-r nervozno irrizem držalo, tla bi kar največ «luhovi*o-sti iztisnil iz njega. te«laj sočutno zuuija z glavo, ravno tako kakor sem jaz navajen storiti, kadar kateri mojih klientov '«apravi k. ko gor«>stosno neium «>st ali mi daja bedaste o« I govor« ua moja vprašanja. Nedvomno i«', d i b >~e s i-mu reči: - Prijatelj ne b»"i ne::men iu ne trati I a* eg.t časa s pr»sniOtbiri-jaiui- Vi t t • ne .e >« jo p«>č»»negn gro-ša ! Je bolje, da greš ceste pometat ! \ saj kaj zaslužiš, obenem pa svojim »obratom pomor»-š. «la se ote-|>ejo prahu in s*- izkopljejo i/ blata, ki po njem gazijo do gle<-njev. Zlasti je daii-s neradovo'.jt n. viti« >. tla praskam po potrjtežiji-vein papirju, čeprav iztre*ara duhovitosti kar na tlebelo. Težko, t«--žko, če ne skiti, «la o njem govorim in ga mečem javnosti med z«»-be. Mislim, da se ne motim, ako sklepam. «la je prav ta slutnja kriv* njegove neobičajne nejevolje: ker ne sanio da sočtuno maja z*glavo in pomilovalno vame! ozira, kakor tlela vsektlar. kadar' me vidi orati letlino našega slov-' stva, marveč danes jezno renči in! se vzpenja po meni, hlastajoč za držalom. Rjavček. meni se zdi. da te je1 strah javnosti! In prav imaš. moj ljubi Rjavček! Javnost, to ti je stra&ua pošast. pošast z neštetimi glavami in i jeziki |*i čudom se čutil!---I brez vsakega srea. Iu kakšna godlja s® smeradi v teli glavah ! Hu. hu! Glasila te glo-dlje so pa oni brezštevilni jeziki. Zato t*ko in toliko blebetajo! F5o3 še videl, kako bodo sikaii nate. ko ae izve. kako nodia o imenitnikih. bogatinih in učenjakih. Sijali bo-1 do, da bodo kar pljunki brizgali vate. j Tvoja sreča je le, da o politiki nisi isswkel nlkakrSne sodbe. Tedaj bi si šele natvezil pravega vraga! . Priimkov: ljudski slepar, pro-paliea. lopov. — bi kar deževalo. 11 n čeprav t*- v Ljubljani pozna vsak kur k o« | najmanjšega kodra do največjega bPrnhardinea. je — najmanj, kar bi reklo: — Neki rjav«-ek. ki ga noben pes in- |>ozna. se drzne vtikati v politiko svoj gobee! Zato pa «) politiki pst! In tla ne zdrkneva na to uioe-\ irnato polj«* — o joj. sem že zinil preveč! — j«' najpametnejše, tla ustreženi tvoji zahtevi in — odložim pero! _ i Konec.) Komentarji smrriškera časopisja giede nemškega mirovnega predloga. Nevrvoršl-* i ■'World" p;-«-: — N« , ii':a \la«la je treba!:: ve«"- k«»t. -lili 1< ta -a sp««atuan)«». «la je !.!/je pričeli z vojno kot pa končati i<>. Ko j«- vj ' izoril;; konflikt. ni vzela \ poštev take sJ vari kot je poraz. Sedaj pa vidi. kako so njene ar mede nadkriljene, kako je prebivalstvu doma ldaduo ali celo l'evo-ii(eijoiuirit«i. kako s«» njeni zavetniki ali poraženi ali pa brez pogu-n.a in kako je k«>n« čno omajan* vedka illi/ija da -e Nemčije lit more poraziti. I)a reši. kar se d' r« - Ji. «la ohrani dinastijo, tla zo-pt t ustanovi j .»uhljeni prestiž mi lUariz.ma ter s«. pripravi ua novo vojno, kateri ilrugi motiv bi on»t£t ! dovesti njo in njcneua avstrijskega vazala «1o «»bnovitve fraz. trle«1.«' skorajšnjih mirovnih pogajanj ' Domnevamo, da j«- od-g««v«ir na to vprašuje ta da je avMikraei.ia poražctia »iu da h' zaveda -vojega poraza t« r da bo kmalu prisiljena priznali ta pora/. * "Knickerbocker Press" Albany N. V., piše: — (Jovoriea «» ni -ru iz ust kajzerja je vanj« semint ja. da reši svoj.' f*ož'«. se nam zdi le komično. Dovolim«« mu i«dl«»žiti orožje ter (uliti nazaj v Nemčijo, ka t nor spada. IJml:' naj popravo it kesu in naj zajamči ««be stvari s ponižati je «il. «• katereM s,' ne mor« dvomili. Potem s«> bo lahki« vršila mi-rovua konferen-a. pri kateri pa n«^ bo navzoč noht n Nemec. * # Cleveland Plain Dealer" piši« • Le en k ti« e vojne je mo gt»- lio»ilei lie botlo prenehali. «i«.kl« r ne ho INitsdam razsut ^ t»r.ih in dokler »e bo Nemčija, ki t»«. ]>r«isit;i za pogoje, nepotsdani--ka Nenr*ija. Nemčija ima lahko 'lir. katerega je bila deležna Bol-' garska. • hia ima lahko mir skrajne predaje, mir. ki bo temeljil na '^igot«»v'lu h* loč.-ga poštenja. I)i agi. li mir je za Nenvčijo p«»- polnoiaa nemogoč. * "Detroit Free Press" piš«-: — Izjave predstninika Zdntženih držav ter zavezniških državnikov nam daje'o zagtdovlio, da b«? sta-lišče. I i s«, «a zavzeli zavezniki pr iti Bt Ivatsk:. ko j« vlada v S«>-ti.ii naprosila za mir, mejilo za vta-lišče. ki ga bedo zavzemali zavezniki proti prt\išjijenm mojstru in z:i\ezuiku Hol«:irske. Ne omahujte' Ne popuščajte tltiklet n* izjavi pret'sednik Wilson, da je zn agM naš« ! * "Chicago Tribune" piše: — Potsdam je položil svojo usodo v rok«' sili. Zavezniki bodo v isti nu-ii i'i«H"-ili sv«»jo ustwlo v roko -i! Pots.laoi ni oik«l r ilržal sv«»je b- -e*K". Zavezniki pa bodo sklesiiii iiiii*. ko Potsdam ne bo mogel več s nest i s\«ots-danrskegn miril t«*r *•«• bodo btirili, do'der ne ho mir naš jnir. Le en odgovor obstaja na take mirovne |Miuudbc. kot se jih je storilo ali napovedalo vnaprej. Ta odgovor '»«» obstajal v naših podvojenih mi pori h proti sovražniku. ZaJiaša-m«» se lahi»o iu odgovor naših vojskujočih se mož in mi doma moramo potVpirati z enotnostjo namena ki bo islična njihovi. Vse, I kar moremo dati. je malo \ pri-nivri s teiiu kar dajejo oni. Daja-j-mo pa kljub temn z dobro voljo. Odgovor ameriškega naroda naj ]>«> t,d- «»vo»- Ainauos!avii<' armat«>m ktHUproihisa ali poua.janj in m;ii- t a risi- nora jo f»dh,žiti « '(■/.- jt- ter .-se podati bre.zpt ir«»ja!.-. 1 d;o. tla ne («<» ol.sta.ird iiti'ni-u dvo.u.' nil i v Tevtouskih g!»vah, niti \ drugih, da se je namr« • zlomilo >mški vojni stroj ter duha !;i je «ou«>či4 ustvarjenje t«»gri stroja * * * j "Chronicle" v San Ki an tis. o prše: — Na površju je i »i Iti vidc-ti to kot leiinitivni pričetek kosiea.' :< h*, na površju. Zatltistovale, je le malo premisleka in .*« li pro 11«>g je pokazal v izvanredno sniidjivi: iuči. Kakoiiiitro se ie oreniotri-h«! luLidvne brzojavke, ie jiostalo o-i vidno, da s-* kajzer-tv«> zo^et po sluzuje trikov in uiahinaeij. ___' Interpelacije posLvnca dr. Eavniharja. Jusr. t .i-. I rad Washington, i j Hrvatska Država" od 21. ,iu lija piše: i 17. jnli.';: se je vršila s-j.i '••^i!-zur:;ega «><}hora avstrijske poslan-; ske zJitirinee i-ri k;;tcri je n^sla-1 n«c «lr. R?.\ lihar ]•'*«>:estirjd v; iioenu -lui,< slovan-kegj. kluba" proti preganjanju s!o\enskili li-st,->\ t»d strani policije in vlade, j Posehiv.' je ptivdaril preganja-' nje **S,i?vensk«'!ga Xar«»da" in "Hrvat-kega Lista" v Pulju. u-sf a vite v "Teni"nskih Slii;" in "Domovin1' v Ljubljani ter pre-pov«—I pošii jan ja niarib«n >ke "Stra •• " vojakom na fronto. < ipisal .!«• postopanje vrhovnega vt»jnt g;: /apovedništva z jugoslo ! va• -kin i časopisi. Medtem ko ustavljajo, prepoveduje jti. zaple-nj-!Šo in kradejo liste, pa pro-', teiira \ lati;* ttemškutarskega ••Štajerca". Namesto naših doma-j '-:!i slov«-nskih in hrvatskih llstovj vs.; | ju j4'jo v«ijakom renegatskega' •štajerea ". kakor je navaja«! dr.1 R-ivnilu-r. Ta iist skuša, izneveriti slev":isl;e vojake našemu iiarodn. .Mi : vojake i- zdadajo po KJ.n'10 izt i-««v tega !i«ta zastonj, prav po-sehuo pa s,, razširjal: ono številko "Štajerea *. v kateri je bil priob-čeu t-.iis av«lijence slovejiskih iv-iK-gat«>v j)t": cesarju. CM začetka juiiija |:iil-ig;<|»» Številke "Štajerea" c. in kr. ui-adneanu vojnemu listi«. tak«» napi ime.r številk««, » Kateri j" pvi.ibč« a zlasti besen članek proti Sloveneem. Pri lov-sl.» n p,«!; n '2 dole "Štajerca urad no. a pole«; njega dele tudi nemšk« trtdikaine !i>te. Vojaškim di»ht»vn«mt je bilo od vojaškega] za povedni š t va v nemškem iiradcu zapovedano, tla morajo pronagi-liit 1 ti delati za ta list", dasi je podpii-nl "Stajerc* gibanje ' Proč »hI Rima*. Umenil ie dal j«- preganjanje hrvatskih listov, zlasti ' Hrvatske Države" in "(rlasa Slovencev. Hrvatov in Srbov" ter odločno pro-t".stirai proti takemu p*.atoq>anju. Poslancu dr. Ravnikarju, kakor 1 tudi celemu JugoHioevanakefnu (klubu izrekamo od naše strani za i a moški nasto]i in 'natski niiMije hvalo' l'ri isti sc.ji ceiizuinega od'»ora'. ie razložil jii.slanee dr. Ravnihnr; tn«li vsa nasilja stalnih vtt i na škodo iHL'o-.lnvaiiskeija ; •ržbauia. i • 1 x s voiem d(d>ro dok itnici'l ira- ' Ue!j| yo\ || je i\ nj.d : "I'olc'4 civilnili «fMa-ti tirajo viii. ške «ddasti. I;ak«ir - »loh \ , ;;i-, j ke M.isatlk«- je obenem tudi p«ili-| caj. Organizirati mora jonsko službo tej- nad/irati istotako tu li 'eivilne uradtitke. Vojaški Inijni nad'orova'ni urati v. lalju.je -?\ oie: usodepoliK« tlel««vanje ter ie irlav- «:<> 1-. ž: - "-«• pri vrhovnem v j-:šk^»„ '/.«i.povet|i!!-tvn iu v stanu vojnega časopisja. Po^tdjnik p«,-i«lke v i jubljnm iz vešč n je o mišljenju i župana ter zahteva, dri se odstra- i. V«; jas ki p.veljnik v Tivbov -' . ■ j• i prep«)v« duje s«. Stanke, po- jda.ta taj:ia jior.t'dla s pri dlogom. |j..ški jitivtdjnik v Zag'-ebn je podal tajne predloge u!« d«' ivzpusia hrvatskega sabora. RoptiUkim • ( ki« "i^plaz.siim > ii^t< = ni daj«"jo papir na razpolago v neomejeni k> -jličini. ^" •») 11 i -lan vojaških listov! 'komaiulira ceh; stavce. Pak«» se je stan v«jju" tiskarne raz\:l v ne-, kak-no st iaukarsko > lamveč jih pripravlja-i i jo tako. kakor to želi referent." j 1 Težke «}iitožb«-. na katere bi že-' fhdi \si ne^i ist'-aiiski slišati — otl- I t [ rjuli potenu-' . t zaprli 2-">Ietueura Kristjana Ti>nie. Toiiie j«- izgovarjal, da je še do zadnjega ča-va ra«l «lel d. ker -t je mislil ]>oro«-:ii z njeg v«>! 31arjaneo. ki je najl« j>ša dekle na' tem svetu Zadnje dni pa jc spre-' videl, da Marjanca n.e mara več; zanj in

te\ do in ra zk«. sat i njihovo celoto. Vojna jeg<» tega rilja na i»!«.j!jŠ4.- -redsivo. Vs!"d i«'ira mora i »it i vs;«k * nenško misleč" N mer z.a i'adal.i«*vanje vojne." Dokazal je nato s številkami, kako vojna nemške čete in —'. 'i di -iuiirali Slovane \ Sridji, i'osi i i ;:j ! b-rr« govii: i Dalma-iji. na i'd, n« '.-.s «j^ii»io j»< vz li,.r: i' i. Mi N«•: 11 e i s::io s.j j«». 1'rn« go: ■< in Rusijo uj!'čl'i ter istotako ooin«. storili tu«l; /. avstrijskimi Sbf\a:ti. \ 1 jna naui tiomaua uničevati «"•«•-šk«» odporno sii«> in uničila jo -e'.'fiv «I veli let p:>poln«'ili:; Se bol j pogumni kol '«dii so :;>. nas Jugoslovani. < «jhi s«> od treti >trani ohkoi.i«.*iii o^1 Neniefv -lugosl««-vasii [>a Žive k«»t kompaktn.a ma^a. segaj«« daleč na Ua!!ian 1»-r imajo direktno ez-< z. velik«; Ru>ijo. Wiehtl pravi. «la <«* i.ioim na v-ak tutčin pieprečiti os;i«.v:i'ije d i. ji sla vi i«-. T«1 morrnio pr !-vs.»ni zith*«»vati kot graditelji velike Nemčije. Preprečiti moramo, da id se Avsjr:ja preiistiija v dr žavo narodov. Tu j" izr«*ke' b« e «lo. kater«« }«• nen>og«n"-e /tinsatk P«»\"il;n ii j«*. «ki je tr« ba •lug«»slo-^•a.lie dei-imirati in patra/deliti n:. sedem \ etrov. Slovence i-i i !-.o-likt« Hi vatov invrajo tlob-ti Ne n-ei. nekolik«« SI-»vencev bomo <1; li D;..janoni v«čiii«j Hr\ato in Srbov bomo dali Matlžaroiu. velik del slednjih isPitako Aloftnceni. (•rkom. Rumunom im Turkom. Dokler se ti naši načrti ne uresničijo. moram«« trled-iti tla s« ju-g«»slovan>I:i narod dceiuuia. Sj i d-st\a /a to no; nemške sol", vojna tn inal«» živeža, ali z «Jrugie;: '»«'-sedami: glad. Odobravanje iti k lie; D«ies is» fein!.; O zvtzi z Nemčijo je rekel \Y«chtl. «Ia »nora biti ta zvezi Taka. kakorsiio in.čejo Nemci. n» pa ve'iko-avstri.jci. To 1«.» skupna nemška zgratlba. • kate-'. »mi govorilo sami n« mški i r - bojeval«« samo nemški, in tedaj, ko ne bo več dveh držav. t«-m\«.č sumo ena V« lika Nemčija, se bomo z«jpet bojevali; P.VMili Imiin> tri velike udarce: da se prebijemo do Amerik«-. da s« pod vržemo Orient iu «!a se zasitila nci.šlca vsemi»e na-ii J;i-poDoko iti Kitajteko. | Ako ld imel norec toliko moči iliot jezika... * Iz Severne Rusije. -- ; Ameriški glavni stan ob reki Vagi v severni evropski Rusiji, i; t-Ktobra. — IWljševiške čete*sc razvile živahno • «leh»vanje blizu najjužnejše postojanke ekspc lici-je v Severni Rusiji, v vasi olj Va gi in katero «lrže majhni «>dd«-lki Amerikaiicev in Ru.sov. Ponoči pride «lo ]>og«»stih sjiojia-tlov med stražami v gozdu in hnje-Ijevem polju. i Nekatere vaške žene. ki s.» pr«-«l kratkim ptnioči nesle hrano svojim možem, ki so bili prisiljeni borit i se na strani boljševikov, so t»olj. š-viki smatrali za Amerikance in so na nje streljali. Dve ženi sta bi li ubiti — | Celo v vasi h. ki >o prej ]iodpi-' rale boljševizem, s«- mišiljenja pre-rninja vsled prijaznega ]»««sio]»anja ameriških vojakov. Reka Vaga teče skozi provinc« V.dog la in Arhangtisk ler >e iz liva v Dviim milj j-ižno od Arhangelska. POETU. Sami s,, jaziiiajali s( zvonovi v ta lepi dan. kot gob.biee v s-mUcii jhn glasovi h t«' č z plan. Med njimi, i'ie.j. oblaki se belijo čez -:n-g planin; kaj so uzrli v dalji, da kopnijo ! v morje višin * Iztok zapadn dobro jutro kliče od zarje »vžgan. i»i!- gor \ sejala <- ' j>olje in gr. je višnja dlan. i Iva.? tt »• 1 1 -pote bujne ti na rase! i Poet. boš zdrav? Sj-ee -«- kot ovči-a ti napa.se vseh zelenja'.'. V ALBUM. slikarja Ilinku S m reka r ju če bi ga imel. kajpa. Tam s«« jadra v blesku solnca, tam so palme iu šotori, tam velblodi iu tovori. : in v kristalni čaru i gori sta pripravljena dva lonca. Zdaj s pestjo zagrabi polno tu tlemantov. tam cekinov, teci. revež, pred družino: "Zenka, dei-a. glejte!" I no — > že.š v žep., v njem samo gov no. Če se ne moreš boriti, izkazi svoj patriotizem s podpisovanjem četrtega Vojnega posojila. Ahnl .irt' ^tvutj ^ j,_f ilw5 c'.hi'n moV ■ .....-- ■■ • TAe^ ^ CA M P ' R^ A fLl TA N &ANt^ General Allenby Slavni angleški general je bil Kit-chei.e.jev učenec. — S svojimi vojaki je uničil dve turški armadi. — Njegova hladnokrvnost in premi šljenost sta mu pripomogli k takim uspehom. — Piše F. Dilnoi. Sir Edmund Allenby. katerega s«» zmage v Palestini postavile v vrsto velikih in slavnih jiovtdjiii kov. p««uižen mož. pripr«istih malor in pri prostih navad. C)u malo govori, pa daleč vidi. uljudeii je iu z vsakim prijazen. Rojen je bil leta lsiH ter j«' star se.iaj r,7 l"t. Kot mlad fant j-prišej na vseučilišče v Haile\hurry. ki je eno najslavnejših učiiišč v Angliji. Ž v svit jih tleskih 1-1 iii je kazal vehko nadarjenost in ra zumevauje za vsako stvar. Svojo vojaško karijer«« j«* začel j>ri dra gttneih. Tedaj so bila mla lemo ka valijski mu 軫>tniku tnlprta pola. tola eastniki s,t bili p«»na vadi le potom« i raznih angleški!' ai istokrats^«h »iružin. K«b>r ni Kil ari.stokrai. o m««gei poslali čii^tnik. raz.«*; «'-»■ ai imd dobrih priporočil. Toda mladi Allenby j«- bil o.!'«« č« n m!a«hanič. Ko je t»i 1 star 'J-'. h-t. s.' j«> vdeležil s s\«ijim polkom ekspe«li«dje \ Hetdiuanalaiiil iu -.«■ je pri leni zelo junaško obnašal. To«la to j«> bil samo zatVtek njegov«" vojaške karijere. Leta ksss se je hord z. Znluland in ie kmalu zatem postal adjutant. Njegova druga velika priložnost je bila v južno-afriški vojni v kateri se j«> bojeval o«! hl1a l!S9P d«> teta P»U2. Po.scbnti slavo so mu prinesle njegove kavalerijske taktike. V vojni j«- im -I kot svojega nasprot nika i/.bt»mega vojaka generala !>elar«*ya. Vrlmvni poveljnik je v ->v«jjih pttročilih večkrat »»menja! njegove zasluge, in slednjič ga je tudi odlikovala vlada. Svojo velik«« življeiisko nalogo je pa začel izvrševati v se«lanji vojni. <»o je I«il začetk««m vojn«-cd«'ii poveljnikov one junaške an-gležke armade, ki j«- pomaga'a zavstaviti nemško prodiranje pn»-t i Parizu. K««t znano, j«- ta angleška armada naletela na «>gromno sovraž-niško premoč. Sovražnik jo je na«l kriijeval glede števila, mun.eije in tlrugili potrebščin. Angleška armada >e je začela v najpopolnej-šem redu umikati iu j- priza«le: vala sovražniku neprestan«« siln< izgubi'.* Allenby-jeva kavab*rija je bila pa le prestano kot zasi««r me.l umikajočo >e angleške, infanterijo in napatlajočimi »tm-i. Al!euby-jev. ž. vi jen,'" je bilo večkrat v - nrtni nevarnosti. Toda povtdjnik ve Ino obdržal firis«»tmist «luha in obranil svo j«« «*-uib«viio hladm»krvn««si. l"din«. ua ta luičin mu je posr.^-iiti r«--šii i se iz vseli nevarnosti. Na veIikon«"»čni pondelj- k leta ldlT je general Allenby povelji val desnemu kri u zavezniških čei v veliki b.tki pri Arras. Ta bitkA j.- bila najslavnejša, kar jih iz-vojevale angleške «"-e1«' «_;. gi»sj>a! Velike nje oči uprt' venomer so nekam više, pod grički njenih prsi čustvo diše. kini in plah ne. v ritmu valovi. Sočutje b'ago vsemu, kar trpi... Kako že pevec rosnooki piše? Da: 'Vdova tožna itd.* že briše |si s svilnim rob«-em bisere boli. *Kaj sanjate neuslišani, ubogi domači pevci v poezije logi. o rožah trnovitih, daljnih palmah. «« Julijah prevzetnih, hladnih AI- mah ? V okrilju prej imenovanih gričkov lahko hi gnezdilo vso polno ptičkov. TrLAš naroda, š. qkt. i^iš. VOJAŠKA GODBA V CAMERA RITAN. N. J. iff _ Jlf - 1 ■ • i -i'.' 11 1 tjjjLja.^ 1Wa L- ~ iCS + - l^Kssl ' QEJJ3 MABODA, 8. QKT 191* J " m i Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije i. (Nadaljevanje.) Ta7. sem izrekel starišem nekaj1 navadnih fraz sočutja m obžalo-vaiija. potem >e pa približal gospodični terza-eel / njo pogovor o; nekih na\ruinih rečeh. Ko sem zapazil. da "Starih*, več ne pazita na naju. sem ji pošepnil: l*V očetovem pi>alniku in še nekje drugje iina Vitold shranjene tajne reči. Treba spraviti za vsak slučaj." t | Jadvipa me je takoj razumela in s kratko besedo namignila naj i/adrzujent staiiša v salonu. J n/ zberem nekoliko svoje misli ter pričnem pripovedovati nekaj, kar -ein me.nil. Ja hi ju posebno, zmnimalo; mM tem se je pa odstranila .Fadviga in je ni bilo tie-| kaj časa več nazaj. Mati je postarala /e nepotrpe/ljiva in jo je iio-te|a iti iskat, -laz s-m imel veliko dela, da seru jo zailr/jival v salo-, mi. Kadar .ie postala nepotrpe>-ijiva iti je bolela vstati sem si mo-( ral izmisliti kaj no\ega da bi jo zadržal. Slednjič sem postal nepo-j i rpežljiv tudi jaz. a moral sem se( na zunaj delati mirneira in dobro-voljnega. < ez nekaj časa se jo vrnila .lad \iga in zasedla svoje prejšnje mesto. obenem mr je pomenljivo po gledala. -Ia/ s« :ii razumel njen po-ghd in postalo mi je lažje. V ne-j kem -neonaVnem trenotku mi je pokazala /a\itek papirja in *ne vprašala: "Ali to V •laz si-m ji poniigal z očmi t"'( ' nekaj časa sem so izgubil še jaz na nek pnv»toi in se istotako vrnil z zavitkom papirja v /epu ter i;a v neopaženem tivnotku po-, rinil Jadvigi. Tako sva imela skup.ij vse. Bili so m lolžni kovčki papirja, pravzaprav otro.' ja igrača, a vendar bi| mlademu Vitolda lahko veljalo življenje. 1'icteiii sei 11 se r;»/«?ovarjal še W-, kaj časa s vtaviši in nato em se poslovil. Ko seru prišel v svoje stanova-j nje. sem nil utrujen iu vznemirjen ter nič se n i ni zljubilo. Misli so mi vedno letal« tja k mlademu Yi-toldu. ki sedi na ra vijaku ter si je morda sini nesvest, kakšna nevarnost mu g*« /i. Lahko se Izteče že čez nekaj dni brez. vstike nesreče lahko nui pa tudi uniči eelo življe-nje. Ko sem sedel tako zamišljen v svoji sobi, je nekdo jKrtrkal. Vstopila i«1 moja sobarica Stefča. Pii-j"la je ne v-m po kakšnem služtte-uem opravi.n. Ko me je zagledala tak«- [iot rte j! a in zamišljenega me je \ prašula če nisem morda bolan. -NU- * i«i ni, samo neko neprijetnost sem zvedol** odgovorim ji. Stefča se mi je /e /davna prikupila » svojo razumnostjo iu .zanesljivostjo. Siniil sem eelo, da mora imeti zvrio '. bojev.-i. Kot odloee-u in načelen nasprotnik njihove taktike. se seveda / njo nisem strinjal. Toda bila je v resnici iz van-red na oseba in imela je vse dobre I,: tn< -ti služkinje .laz sem s«- ve'-krat čudil, kako za more biti \ bi tju. ki ni imela nobene izobrazbe iu se celo življenje bori z najt«', /avnejšimi razmerami. toliko naravne razumnosti in toliko življen-ske energije. Hotel sem poskusiti. kak vtis bo nanjo naredita moja novica iu povedal sem celo stvar. Zamolčal »em samo imena. Ste*'ča se je pa sauio nasmeh-.lila: "To ni ni<"!" odvrnila je / na-si i« hom. 'Kaj takeira -»• pri nas l.hk<» vsakemu prit; od i Saj ga skoraj ni jK»>tenega človeka v našem i»Mu. ki bi že ne sedel. Jaz e;u vdela /e drugačne reči. Vzeli so mojega mo/.n iu »a zaprli. N j -«nu se je na šlo naravnost za živ-l^^ije ker je bil v zve/i z hejev-i Nič ni«*'i'i slišala o njem nekaj me-secev in nisem vedela, če je ~e živ ali pa so v,a /e obesili. Slednjič je pav vendar prist 1 zopet lomov. K sreči ga vladni agent pri preiskavi na »-odišču ni no gel več spoznali in tako je bil oproščen. Toda je viselo samo na enem iavi. Seveda ga je j*va tako rdekda. da še sedaj ni . nobeno delo. Oba živiva od -io cira zaslužka.' Meni se pu stvar nikakor ni /dela tako malenkostna in njene besede me ili urez dvoma storila za mladino več. kot bi vi mogli s svojimi skihmi." Njenim besedam sicer nisem mot»el oporekati, vendar sem dodal : Vi veste, da nisem prijatelj l ojne organizacije, ker jo smatram za pot»ubn.o in njena sred-stva za neuravna in nedopustlji-va. Kavno tako pa seveda tudi ne morem sinipatizirali z vladnim in policijskim sistemom. Toda eno je I kr.r mi dela vas simpWienejse od vladnih organov. Pri vas je dobra vera. požrtvovalnost iu navdušenje za svoje ideale, pri onih pa te ga ni. Nisem se tudi strinjal z Yi-toldom in njegovim delovanjem. Vendar- bi srčno želel, da bi njegovo življenje ne bilo uničeno. Strah, katerega se je liauiil. je zanj gotovo že ka/.r.i dovolj. Pa tuli vaša organizacija je pri tem ' kolikor toliko prizadeta in ima ! lahko zanjo neprijetne .posledice Saj imate že dovolj niučemkov po nizki ceni. Poleg tega vem jaT. še neke ptnlrobnosti. ki bi bile lahko i važne ? i organizacijo in za rev.-t.-v Vitolda. Ali hi lie mogli mor-| lu vi posredovati, da bi prišel v osebno .-.;iko s kakšnim članom va se orgau'/iicije ter se ž njim pogovoril o nekih rečeh?" Stefča jf obstala ter s«- zamislila. j " -Jaz mislim, da sva midva že toliko znana, da mi lahko zaupati-' . dodal sem. j "Ovašem pošlenju ne dvomim, sii-rr je i>a treba povsod nekaj ri-jskirjiti, drugače bi ne piišli nika-' mor. Težava je v 1.-m : jaz nimam nese-rednib stiktiv z osebumi. ka-kor bi sj jih vi želeli. Ne vem. če m» bo mogoče post reči j "" Po.skusite, al-"o bo mogoče. Toda ne pozabite, da je stvar zelo nujna. j ^tefča mi je oblj-.ibila tla bo po-i izvedela ter mi sporočila, kdaj hi ; -e bilo mogoče "\'id'-ti s kakšnim j članom bojne organizacije, še iste-ga večera je prišla zopet in mi po-I vedala da pride danes zvečer k j njenemu možu človek s katerim bi lahko govoril o Tej stvari. Vprašala me je, če bi imel voljo iu pogum iti zvečer k njemu. ' Zakaj ne," "Jaz imam službo do enajstih zvečer ", je rekla. "Potem bi šl; lahko z menoj. T«*la jar- stanujem daloč t ain za Železnimi vrat mi." j Meni s«r jt' z*lela stvar nekolikt» romantična in me je začela mikati ! tudi i/ teu i stališča. —- Točno ob enajstih z.' ečer sem bil napravljen na i>ot. in sem čakal v v.bi. Točno :-b « najsrih tudi potrkala St«1«-ča. Obltvena je bila revno ter na ji lavi 11» imela ničesar. Jaz si o bile še živahne in morala sva se m prest a no ugibati ljudem. «it. Stefča je bila pa tudi ■ brez skrb., ker je bila na razmere že navajena. K » se približa v a Jentznlemske-i itiu sprehajalcu, mi 7Mš4'p»**e ■ StelV-a naenkrat: "Til o'" I Jaz. utihnem in poslušam, t.nla ' ne opa/im nič nenavadnega. ( krn" t. iju je odmevalo mnogo korakov ljudi, ki so hodili /a nama in prf 1 nama. Pričneta .»pet g-woriti. to»b-i Stefča me /<»ptt prekine: Tibo!" M»dte»n sva prišla do Jeruzn-i lemskega sprehajališča ter namesto da I i šl.» f>o drevoredu dalje, me potegne Stefča r.a si ran jm drevoredu ter zaš»-pt-če: " Za namn jrr<-ilo neki koraki?"' "Z« nama jih stre še ve,"", odvrnem j.iz šaljivo. "Ne š^tj: se!" em - opadl kakih <1-set korakov za na-jina seneo #neke visoKe moške po-i st ave čtnlno olPečeii#. s p?iičice v i >ki. Oli tem času hodijo tu!;aj ■ TjiiO ieleziršk dek»vei. Na vsak i nač n jc eudno. tla .iaju ta posta-; \a toliko časa zasbtiujc. Stefč« je medtem menda že n;*-x redil a svtij načrt Postala jc zopet T DAROVI za iu^oslovanske vojake. i Na pismo slovenskega vojaka, ^ podporočnika Joža Ravnika iz Rima, Italija, katero je bilo priob-ef no v več slovenskih listih, ki se stvinjajo š težnjami jugoslovv.a- ' I skega gibanja, so prišli ;ile. ali so, da se tem voya- ^ krm nakupi nekaj tobaka in cigaret ter se ipošlj: na fronto pod po-, kroviteijstvom Slovenske Narod-I ne Zveze v Ameriki. Vsaki cent kiiteii bo poslan na glavnega taj-[ Tiika SNZ.. bo vknjižen in vsak i prejme nazaj potrdilo, da je denar . prise] v prave- roke in da bo našel tudi pravo mesto. Darovali so: Frank II ud o ve r-. uik. Cleveland, O.. ^1.00; 1. M., . ( ' i e-, M an d O., $1.00: Jos-ip Jenič, . Plevel and. O, $3 00: Anton ffsov-^ nik, Cleveland. O., fl.W; Friaik , Draš.ler. Cleveland. O., $1.00; Dr. ! Janez Kv. Krek š-t. 1. Cleveland, i O. «:n.o0; Tony Pineeki. Midway. O.. ^5.00; Josephine ( erne, Yor.-i kt: s N. Y„ $5.00; Joseph l^ko-> vec, Toronto, Canada. ^2.00: Ch. ^ Irfskovec. Toronto. «'anada, . Skupaj $-26.00. To je prvi cenjenih daro- valcev. Da bi v:- j ti darovalci še našli več posnemovalcev za naše . borce. \ sak najmanjši dar j" dobrodošel . V>> denarne pošiljat ve naj se blagovoli poslati na gl. tajnika: p' Frank Ilndovernik. 10.VJ K. t»2nd St., Cleveland, Ohio. V Clevela«du. 2. okt 191S. Frank Ilndovernik. tajnik SNZ. 1'zgovorna in se pričeia celo glasno -mejati ter pripovedovati nekaj šaljivega. Prideva do kraja, kjer I - e odcepi od Jei uzalemskega dre-voreda neka majhna, ozka pot iu "".pelje če/, d«- tesen predor pod železnico in poTem dalje meti skla-* dišči ter delavskimi hišicami na-. I prej do Zlate uliee zopet v oblju- II deno mesto. Stefča me potegne na " to pot in potem v ptedor, ki je bil popolnoma temen. Toda koraki ^ •,»znane osebe so naju spremljal: 11 previdno in stalno. Na drugi stra- ni predoru gre neka druga pot n železnici. Ravno v tem trenotku 'naju sreča velika «ruča ljudi, ve-'.'•inema moških, pa tudi nekaj h žensk. Menda so bili kakšni žele«-^ nrearji. ki s«> se vračali domov. 11 '' Pomešajva se med nje!'" zaše- peče Stefča. 1> ,T;i/ se puhtim -slepo voditi od nje in res se takoj razidev i in po-ti!c.-ava tesno v gruče neznanih " oveb. toda tako, da se nisva izgn-° bila iz pogleda. 1 V tem trenotku epaz'm. da je il tudi neznanec posjješil svoje ko-i- rake ter stal te-no za menoj v gru-i- či ljudi. Vsak trenotek lahko pri-I stopi ter me prime za roko. Zdaj 1 n: dvoma več, da i#t.ri mene na pi-'i ki. Kes. da sem postr.n in soliden i- človek ter si nisem bil svesit nobe-nega. niti po!'tičn«ga, uiti sodnij-' shoga rireffreška. Vendar one je v h ten. trenotku nekaj pogrelo. \ e->- ilel sem. d;- dokler se nahajam te-v sno v gruči teh ljudi, se ini ne moli re zgodili ničesar.. Toda kaj. ako >k s-* ljudje j.:zidejo kar se mora zgoditi najkasneje, ko pridemo v Zlato ulico? Stefča je šla mimo svojo pot dalje ter me ni niti za trenotek izpustila s pogleda Pristopila je še •t celo nekoliko bližnje k meni. kot tla bi me hotela braniti. Pred na-»- it i se že hliv-e luči ter sliši ropot, a znamenje da sc bližamo Zlati uli-ei. Na en'.rut leži pred narni širo-ka ulica, mnogo ljudi hodi ob o-(br h «tianeh gori in doli ter po s**e-;d.-"u rt .po t a jo vri rovi. ravno proti nam «pa pridrvi tramway voz po->- uli/oe železnice . V tem trenotku stopi Stefča ur- 0 no k meni ter mi zašepo^e kakor mimogrede: "j "V tranvwaj-!" !-_ Jaz skočim proti tramwayu ter I ulovim v teku zadnji voz. Ko sem I se pe.ljal dalje, sem se ozel nazaj, r lzvo? %eka ni nobenega na mestu - in drilgega tnmnvsva takoj za a .nami tudi ne. Torej me neznani - t ne more v"- dohiteti. Vse.to >e jc zgo Vilo naglo kot blisk. Sa :i n o nekaj sekund časa več a!i manj in potem bi ali oba prihitela v •i tramway, -ali pa oba o-ftala "zunaj. I Sprevodnik me vpraša : i- "Kalll.'', n " MarŠalkovska ulica" mu od-go\ o rim. 1 I*red svojim hotelom sem izsto-■o ]»;1 in šel spat s skrbjo v srcu. Bog ij i v*di. kako jo je izpeljala Stef-h ča! Ali je šel neznanec dalje za i- nj). afi pa^fn je zap«stil4- Ko sem se zbudil, jc bila ^efČa že pozet pri nas. Vprašal sem jo. ■t kaj je bilo potem. "Xie'*' odgovorila mi je. "Tu- 1 jts* se je potem takoj iigubil. j Bi"ez dvoma je šel samo za vami." "Kaj pa niLslite: kakšm namen t da je imel?" "Brez dvoma jc agent Ohrane. s Toda gotovo on ni vaš navadni angel va»irh. ako ga imate, ampak i je mora! hiti kak agent, ki vas je slučajno opazil na ulici in ste zbudili njegovo pozornost. Ako bi ea- i kal ie od začetka samo nalašč na 1 vas. bi imel za pomoč neka.i tovarišev, Id hi se zamenjavali ter bi ! ne ravnal tako nerodno. Kaj takega, kot ccdaj vam se lahko pri peti vsakemu in to nima še nobe- , riiii posledic.'' ! 4'Vesela !>odiva, ete ure iti vsr-dite se k oni mizi čisto v ozadju. Prišel bo nek gospod, ki bo pove- j, dal moje ime. pa se / njim pogo ^ vorite o t«j stvari." $ PojMddne sem šel res v kavarno < "Louvre" in zgodilo se je. kakor f j" naročila St» !"ča. Prišel je nek 1 ne več mlad. i lega nt no oble>en gospotl, pogledal j*o ozadju kavarne. pristopil k ni eni icr me nato \praial, ako ne čakam mord-i na Stefčo. Ko sem mu to juitnlil. se mi jc preosvest je. g»>s-jMida oei-vidno zelo zanimala. V praški 1 me . je, če ne občujemo nadalje s Po ■ lušo ter ml iiar dala noliemh podatkov ' 11 proti njLn. Istotako iz njih samih , L doslej ni bilo mogoče spraviti ni- ] [jeejiar. Stvan torej "nikakor ni lriVi j J posebno nemarna. Dovolilo se je ; tiuli /In ^niA iIaI.i n^i imm.i rm. I bivati hrano iu perilo ter tudi do- | enači ga 1km1> smeli obiskovati. I Sev./via so vse te informacije in I te udobnosti veliko veljale, toda , gospod Sicdleeki je plačeval z ye- ( seijem. , Ta novica ine je jako potolažila ^ ii. iiil sem že skoraj prepričan, da le Vimld irven nevarnosti. — Morda je celo dobrvi da je na to naletel, mislil sem si. — bo vsaj ozdravljen za prihodnjost. \ Žalil-og se stvar ni tako liitro j končala, kakor sem pričakoval. ] Pri tekel je teden za tednom in šlo | je že na mesece, a Vitolda še ved- 1 no ni bilo \7 j*»"-e. In kolikor dalj£ j se je vleklo, toliko večji je bil ne- j mir moj in starišev. f P ride he.) Varčujte za četrto Posojilo Svo- < bode! Bolgarski Krvni uaj To je izvrstno zdravilo, K*>r se lahko rilji za vsa kepa Mana ilinžine e t dojenvka «t.tre m ji O-r e V v.siikcni domu lu moralo Ititl ob v na -> kem i .-isu. I »a s^ pr»-iTinKa prelila j.-nje, K.-i je tn-ba i. ze ti vrelega, ko ure sjNit - Ii^luj." »i.sra vnesi na "ragif^n ria.ln. l»ela kti bogato in Tisto, odstranjuje zaprtje. odstranjuje nerednosti v jftrah Iti • ledieuh. v »Iroliju in želi>d*-u. I'o pošti odposlano m zavarovano, 7:1-' vitek ki Ziuiostuje za i-elo »trulliio, stane $1.1*5. l*»lt zavojev po |m,AU J,ri «11. IV ho-eete, vam |«o?!jemo j>o O «». r» Naslovite na 11. Il V>.n Scldick. preds^.lnik ilarvt-1 I'rodu- t Oo . 'j Marv«-I , Hltuburgli, I'a. Oženite se Pešljlt« nam iar*|H Nnwfe •*>.(u> ti •• n iiwii ar pna «rU««i aoMljt aH uhtf »s talssa. » grla i«ds4u<* to« mmu T >mn. mm« ta MM •a* mm «n i»t>n». m— m m» ▼aa mftm MiM Mmita 9* •*>«• «« mumK Kakor kltra oiulta •» jt—taja aAravfa, mm latalu «•9*1 jwn> ■yToaala aJI rs!> nM M- Hau krat MtavlM ▼ fciatfc— • al »otrafc— Ida« Dratea an: laliii a« I. te i »ulit; v Httlh mš • mtm raj te i malte*; »itiljil a« « tekal te I. malte!_______ - N« a—kite taaa te lNili' ............as^aii a................. Cenik Knjig katere ima v zalogi SLOVEMC riKLISHIN« COMPANY 8? Corttandt St^ New York, N. Y. POUČNE KNJIGE: AbnoT netn5ko-anel. tolmač vezan —.90 DomaH sil ravni k mali »—.28 Hitri raCuoar (nemSko-angl.) i vezan —.60 Pol Jedel Jstvo —.00 Sadjereja v pogovorih '■—.25 Slov. anjrl. In angl. slov. slovar 11.00 Veliki slov. ang. tolmaC $2J» ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Hlpnotlzem —.80 Dve Saloigrl: "Čari lie v a ienltev" in "Trije ženini" —J2b Postrežba bolnikom —.00 Trtna n5 in trtorej —.50 Vojna na Balkian 13 area. fl.« RAZGLEDNIC* KewyorSke, božične, velikonočna In novoletne komad po —.091 ducat t— 2.5 ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapn •—.20 Avstro-ograki. veliki vezan —.60 Celi avet mali -.10 Celi svet veliki —.25 Evrope vezan —.60 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlaa t—.26 Vojni atlaa nov —.30 Zemljevidi: AUl, Arir Colo. GaL itd. po '' Zd roženih držav mali i-J« Edružaelh držav veliki —Ji KdraBenih di3av —pa. na drnsl strani pa esll svet UN gfgBKHMffliHBiliigllPBillM i Hrbtobol. > I Ako imate bolečine v hrbtu, ali kri- ^ ' i iu čuute, aa vas vse boli. Bolečine 11 ■ postajajo neprenosne; ledica kt Pooeevaloe Telepraafa naznanja lu so Neme i /a/«jali ve<'- pomohr. | v Bru«r«'s. Neniei -i> liiiikiiili "j* ! topove in obraniWni malerij.-il /.« j ribrežje iz Knoek-- vštiri imlje od' Xeebrno«rge t*-1- -<» unieili ».kriv:« I lišea za topove. ' Cehi popadka .ii- u.lsla i/ Aloe kerke in tlela v Z»*ebrujit- ^ > bili-vstavljena. Civilni ilelavei »n «»>t stranili wliko število j>roii/r;iei»il. topov ki >o bili postavljeni šesi milj vzhodno <1 Kni«re<. V Clu nni Nerafi naglo nahijr;ij'» v>»- zalo £e. — Poroeevalee pravi ,>la -o bila iz p'raznjriia >klatliši';» in poiii<>ii \ Ohentn. kjer je biol nakopičene ■ra mnojro vojnejra mati rijala. Vs» I blairo je bi:i» poslano \ X^meijo Vsi v armado lastnikov Liberty bondov• Rail l»i izvedel za svoji-sni brata -I A KOI »A VKSKI.. doma i/, ftabm polja. I're■ bo eitala t«- \--ti-ee. Main- Toinee. •• Koli^n. Hox 1 IS. Nan net. N. V. IŠČEM DELO na kaki slovenski farmi, /ino/.-n, som vsaKi'L'ji dela in ^ovoiiin t'idij nekoliko angleško. Ti »rej. t'annerji Eili l'ai-!neiir«* Cw potrebujete d>*-lavea. jaz sem takoj pripravljen stopiti v službo. — John "onere kar. Ho\ !:!">. Irwii;. Pa. i -1(1 PREKLIC. Kojakoin v CJreensbiir^ii. Pa..! ter pismeno povabljenim dni-! .Šfvom v okoliei se naznanja. -vsbljene. da se prelož.i razvitje zastave / 12. oktobra do uirodnejših razmer. Z bratskim pozdravom' Frank Novak, ta jnik. IJ. K. I >. 7. P>ox 40 A. (ireensbnrff. Ph. (3-10-10) Rada bi izvedela za svoje«a brata PETRA BrKOVEO iz Žunre »ia Kranjskem. Zadnjič mi-je pisal iz South. Caroline. Ako kdo ve za njego* naslov, prosim, da mi , . j:a nazm ai, ali j>a naj sam oglasa. — Mary Hukovei*. 40. St.. New Vork. N. V Rad bi i/vedel za naslov mojih treh bratov ANI ONA, FRANCA in ANDREJA D F B K l .JAK, Ki se- nahajajo v kakem zavezniškem ujetništvu. Doma so iz Brczoveira Prda. občina .Materija na Pri morski'tu. Prosim '*«Mij. rojake, C-e k«lo ve za kateresa izmed teh, naj mi naznani, ali naj se pa sami javijo, ako eitajo ra n^rlji-s. svojemu >ratu. Naslov Ji stjph J^ebelak ]\ u. 4:1, Whitney. Pa . 1*. S. Amerika. 5.8—10 > R;iil bi izvedel za ixojeini strica •loŽKKA POLAJNAR. do;na i/ Uornje llele pri Kranju na »io reojskeiu. 1'reil tremi le!i s.va bila skupaj v Duvisu. W. V'^.. v lozL Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, ila j mi naznani, ali naj se pa sam I zjjia.M na naslov: »lolin Cvek, I»o\ . Cilbert. Minn. i! r» s- -io i --:--- Rad bi »zvedel za moja »Iva bra-t tatica -K »IINA n FRANKA n VMS \ ; edi n je doma i/ S«> draž.iee. tlnr.'i ]»a iz l'o ve za njihove )ia>lovc da mi naznani, ali naj se pa sami z«r!as;.jo. — Frank Samsa, Camp Midway 1, Forest l.ake. Mich. t.'i-S 10» ! NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojrkom v C'evclandu na/na ojamo. da je Mr ANTON BOBEK V'dno v našem 'ltadu na 61C4 S'.. Clair Ave. vr ^prejema naročnino za »»Irs NaiOila, kakor tudi zji koledarje. ki bo v kratkem do pot o v-1.1-ni. Mr. Bobeka rojakom v Cleveland1.i toplo priporočamo. Cpravništ vo C las Naroda. NAZNANILO Rojakom v državah Michigan in Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zaxtonnlk Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati narodni no za "Glae Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. NAZNANILO. Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obUkal Mr. JANKO PLEŠKO ter pobiral naročuiiio, zato rojakom toplo priporočimo. Po prvem oktobru ne bo nihče prejemal lista, ako ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi rak on. Upravništvo Glasa Naroda. j . ' SLO VENSKO-AMERIKAN SKI KOLEDAR -" se že pralno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker pa bomo Tiskali le omejeno število, je boljše, da pa vsak malo prej naroči, da pa bo zagotovo dobil. A'sled sploš-iiie draginje tiskarskih potrebščin, j posebno pa papirja, smo bili prisiljeni zvišati ceno za pet centov, tako da bo veljal letošnji Koledar 40 centov s poštnino vred. — Kar se tiče čtiva, krasnih Klik, poue-nih člankov itd., bo presegala letošnja izdaja vse dosedanje. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New Tork City. Dr. LORENZ O 644»Penn EDINI SLOVENSKO ^M IP GOVOREČI ZDRAVNIK JIVeilllC Moto^B^eLn Pittsburgh, Pa. MoJa stroka Je adravijeoje akutnih In kroničnih bolesnL Jaa ■am ie zdravim nad 23 let ter Imam skufinje ▼ vseh boleznih la ker mf" slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti in sporna ti v ado bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravja. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja maikih bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrit pa le, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlačajte, ampak pridits čim* Jaa ozdravim aastrnpljeno kri, mazulje in Um m telesu, bo-lani v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, »vtee bolezni, oslabelost, bolezni v meburjo, ledlcab, Jet rab ia fteloden, nnenlco, revmatlzem, katar, zlato lilo, navdabo itd. vr (Jradoe ore sa: V ponedeljkih, credab in petkih od 9. ari sjntrmj do fi. popoldan. V torklli, Četrtkih in sobotah od 9. ar« zjutraj do & are zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne — Pe poflcf t» sdtavim. Pridite oeebno. Ne pozabite fane In naslov: . Dr.LORENZ, 644 Pimaie., Pitlsburih, Pa. Nekateri drtud edravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas snam hrvatsko ■§ la stareca kraja, sato vas laftjs adravta^