133. Hulila. f UMj»Mi.Mim ULIih SI II li ^L ^^fl ^^ ■■ I ^Sl BB ^^v 11 11 m^B^s^B^m^m^s^m^mm ^m^m^m^m^m^mr m^m^m^B m^m^m^m^m^m^m^mfl s^m^m^m^ms ^m^m^H m^m^m^m^m^B^B^mr m^B^B^B^B^BMB^B^B^B^B^B^Ba m^B^L^B^L^H * L^b^b^b^b^H ^b^L^bH ^b^b^b^L^L^I b^b^b^b^b^L^I bb^bb^bb^bb^bbh m^BB^BS^BSB ' ^^bb^bb^bb^bb^bbf bb^bb^bb^bb^bb^bb^bb^bt m^BB^BBft •■b^b^Bs^sbj, wsb^sbssj sbjbbbbb. "*"^| s^sswB»"S«msBBmj am^mmmm^msj sjbbj ^pi^VHBmTJBmVVs) Metara« s Prostor 1 «/« X 54 m/m za navadne In nule oglase 40 vfeu, u urađne razglase 60 viiL, zm poslano hi reklame 1 K. — Pri aarottla nad 10 objav popust VpraSanjem glede insentov naj te priloli znamka xa odgovor. HpraTsistTO „Slov. ■troda" In „Marodaa Tiskana« Eoaftova »lica ti iv prime**. — Male* it §0. ppHSVSIMHS IINv ^^s^s» w ■■^■iBjBHBi SS B9 ■•■•• • ¥ JBf»Sl«wl|li I ¥ BMBimstMi celoletno naprej plačan • K 8*— celoletoo......K 95'— polletno ......•„ 42"— polletno.......M 5fr— 3 mcsečno.......21<— 3 mesečao......» 26-— 1 w • •••••» * """ m .•••••» sr*™ No\1 naročnlld naj pošljejo v prvič naročnlno vredno QV po nakaznld. Na tamo pismena naročila brez potlatve denarje se ne moremo ozirati. lussHtto »Sftsv. Kanda" EaaflOTa iUm M. i, L s*4ssra*ie: Tslsfoa it**. S4. »«plss spr#1ema to s+dplsaae te isiailau IMIlim 00T Rokopisov u« vrate. "fJM Posameina itevilka velia 40 vinari«*. Celovec naš! Naše izvirao porobilo ob 1 /2 10 nri zjutraj: Nade Čete ao dane« vkorakale v Celovec. Polnrađno ob 13. ori: Bar Ifemel aiio sprejdll nmUh pogofav m pradrj* ▼ onaiM*** roka, sa uia hrabra četo teaai zarada Celov#c, spaaaalk aaia stara slava ta TaUtlaa. Položaj na Korota Pokajanja v Kranju — končana- Sinočl ob 8. uri zvečer se je ob | udeležbi vsega meščanstva vršila v Kranju. velika bakljada na počast gg-podpređeeđnika deželne vlade dr- Gre-gorja Zerjava in našega vrlega generala Rudolfa Majstra. Bakljado so pred stanom obeh priredila ob velikanskem navđušenja množice društva >Sokol«, >CItalnica« in gasilno društvo iz Kranja- Nemški delegati so ©e včeraj po-poldne ob 18« odpefljali z avtomobilom v Ljubljano, da telefonično informirajo svojo vlado o stanju pogajanj- Razgovor je trajjal Jako dolgo- Nemci so na-čeloma zadovoljni s tem, da podpišejo premirfe, hoteli eo pa kolikor mogoče barantati glede odškodninskih zahtev-kov- Razume se ob »obi, da so naši za-stopniki zabtevali. da roorajo Nemei ali ▼ đobrem denarjti. aH pa t naravi po-vrniti veo ogromno materijalno Škodo, ki so jo povzročili naMm ? svojim div-janjem- Nemd so pa stavili svoje proti-predloge, hoteč se na veak način izog-niti takSnemu vraclhi. Veled tega nišo potpisali premrrfa do dolo^ene nre (si-noči o polnoiH), vsled $e&ar so se ob t©J nri vsled te neeramne nemike reni-tenre pogajan$a bre«iiBpe#no konealal* >Lo Temps4r od SI- maja prinaSa porobilo laSke >Agensia Stefani<, da je Antanta nnm prepovedala zasesti Celovec in da nam Je ukazala, da odide-tno za prejSnjo đemarkari^sko ?rto-Vest je netoftna, l軞e pa5 la^ke želje in težnje- Ko so Nemoi prodirali preko de-markaciiiste Srte. fim ni nikdo nič pre-povedal- Bilo bi od nas pač nenmno. 5e bi se ozirali na takpno prepoved, tnđi če bi izšla. kar se pa ni zgodilo- te go-spod 5*egrć 5=e posknSa vtikati v stvari, ki nišo njegove- Segpe je v Oeloven. LBIT. Oelovee, 5. jtmija. '(ČTUJ Generala Segreja je deželni upravitelj đr. Lemisob' spreiel selo svezano kot mirovnoga sodnika- Županov namesl* nik je pri sprejenra izrazil apanje, da se bodo morali Jnjaroslovani umaknlti do stare demarkacijske crte- General Segre je odvrnil. da ne more odgovoriti, ker ne obvlađa nemškega jezika- Dubllana. 5. Jtmlfa. (Pofuradno.)* NaSe hrabre čete, prevzete navdu?enja, so v skUTJnem snloSnem iuriSu zavzele VeTlkovec. Rtido, GreMnj in Sv. An-drei. Prednje čete so dospele do reke FCrke. Diekl In 5v. Ivana. Sovrnžnik me5e orožle in se tkv daja. V Celovcu vlada panika. Naš mtiojiro DreizkuSeni narod on-stran Drave najsvečanejše piičakiije na^o voisko, brate svoje in odrešitelie. Nemci so počeli -nečuvena barbarstva v Veltkovcu in ostalih kraiih. o6-koder so moraft* oobejfnitf- Spominjaite se zaklada „Slov. sokolske zveze". I Protestiramo! V Parizu barantaio za našo kožo, kakor so svoječasno stTažniki vadijali za Kristusovo obleko. Naša neodrešena zemlja naj bi bila razdeljena na Nemško Avstrijo, na Ita-Hjo in na neko svobodno državico. De! severozapad. meje so zarisali z nekak-^nim pridržkotn. O jugozapadni meii sploh nič ne slišimo. Naša delegacija je odklonila predlagani aranžma. Tuđi to je lepa beseda. Ureditev živtjenskesra vprašanja za sto-tisoče Slovencev in Jugoslovanov ime-nujejo aranžma. kakor da bi šio za po-ravnavo kakšne sodnijske bagatele. Politika je umetnost. kako dosežeš največ. Po tei definiciji gre sedaj za to, da izgubimo čim manj in da resimo čim več svojega ozernlja ter čim boljše carinske, finančne in prometne pogoje in svoje morje. Toda ta barantija nas ne more prejudicirati. Preslabi smo, da bi z oro£?em v roki vzeli. kar je našega in iztirali mrzkega tujca s svojih tal. Najlepša soba v naši niši ostane rekvirirana za tuiega iblaitarja. sedal se borimo še, da recimo ostale sobe, ki bi jih tuđi radi ođvzeli. zlasti sobo z razgledom na morje fn vzhodna vrata s seve-ra. Povsodi stanuie tam slovensko in iugoslovansko prebivalstvo. V duši vsa-kega posameznika je zapisano, da se nam godi krivica in da je Lan prevzel na sebe vso dedščino ranjkega draj-bunda. čegar član je bil. Naj izpade kakor hoče: Nikogar ni med nami, ki bi se ne zavedal, da je Gorica naša in naša Istra, naša Reka in naša Ziljska dolina, in če ne bo sedanja generacija vjdela rfeše zemlje svobodne, bo to ded§Čino pravice in sovraštva sporočila potom-cem, dokler ne dosežemo karj je naše. Proti vsem pridržkom, proti vsaki kroiitvi iz nova. iz vsega srca in na ves glas protestiramo in ne borno utihnili. Danes smo glas vpijočega v puščavi, dolgo pa ne borno. V novo življenje na-rodov in držav stopamo z računi, ki jfti hočemo predložiti vsemu svetn in ob vsaki priliki, dokler ne bodo ti krvavi računi poravnani. Protestiramo, obtoznjemo in zahte- vamo? I>r. M. B-: lAiilioia ii ial! držani Nacrt >Četvorio©< gled« likvidacije premoženja biv&e monarhije se glasi približno tako-le: a) Državno premoienje v B^sni in Hercegovini bo oeenila »Commission de« reparationec- Recimo, da bo ugoto-vila komisija vrednost na 2 milijardi* Od teh đveh milijard bodemo morali plaćati z Nemško Avstrijo v skupni vojno-odškodninski fond znesek, ki ae določi na sledeči način: Lr 1909- je plačala Avstrija TurčiJJ 50 milijonov« >Com» des rep.« bode za-računila, koliko od tega zneeka je pla-čal teritorij, ki pripade sedaj NemŠki Avstriji- Recimo, da bod« ta đal dolo-čen s 15%- V tem slnftajn borno morali pl&čati za NemSko Avstrijo 15 X od cm-lotne vrednosti bosanskoga drfavnega premoženja, to je od zneska 2 milijardi. Ali se bo isti princip vporabil tuđi glede Ogrsk© in aH bo morala Bosna participirati po istem principu tuđi? glede značka, ki ga je svoje dni plaćala Ogrska, Se ni znano, ker je naša delegacija do sedal dobila nažrt samo glede Nemžke Avstri|e- Skoro gotovo pa jet da borno morali plaćati tuđi sa Ogr-sko ali 1» krotni del oaloine vrednoetf bosanskega premoienja- b) Državno premoienje v ostalen teritoriju Jugoslavije: 1- Premoženje bode oeenila >Com> nik jer rečeno, v kolikem času mora ta «komisija izvršiti to nalogo, in kake pravice ima ta komisija. Ta »plein pouvoir« komisije nam more občutno Škoditi, ker komisija lahko zavlačuje ooenitev tflko, da ne bomo mogli izve-deti, koliko dolgujemo- Omoniti je treba, da ima komisija popolnoma proste roke pri ocenitvi« Nikjer nišo ngo-tovljeni principi, ki bi se jih morala držati pri ocenitvi; en in isti predmet ceni lahko na deset ali pa na sto mili-jonov- Nadalje lahko posega ta komisija v našo suverenost tuđi na ta način, da nam posije mnogostevilne cenilne komisije v naše šume ter na druge državne premoženjrke predmete. Tem komisijam bi morali mi vse dovoliti, kar one smatrajo potrebnim za ugoto-vitev vrednosti- Vrednost bosanskega premoženja kakor radi ostale sa državnega premoženja bi mi morali plaćati v dobrem (zlatem) novcu in nikakor ne v kakem devalviranem novcu- V «?oločb»b glede državne imovine tičlta za nas dve veliki nevarnosti In sicer: 1- Ne vemo, na koliko se bo eenllo državno premoženje in vže radi tega bi bilo pognbonoeno. da bi prevzeli en del, ako ne vemo njegove višlne- 2- Se nevaraejjša pa je ta okolnost, da ima >Conrarission đes reparatlonst popolnoma proste roke. Izrecno je rečeno, da bo ta komisija določila principe, po katerfh naj se ceni državno premoženje in da bo cenila popolnoma po prost em prevdarku- Kazven tega bo pa, kakor vže omenjeno, labko posegla v našo suverenost- Z ozirom na to je predlagala na§a delegacija na konferenci Četvorici sle-deče ffpremembe: 1- Bosansko državno premoienje naj &e popolnoraa izloči iz ocen!tve; to premoženfe naji preiđe v naSo državo nred vsako od?£kodn!no. To »ahtevo je deleracija seveda % ozirom na posebno državnopravno stalilče Bosne primer-no utemeljila* % Glede driavnega premoienia v ostalih pokrajinah Je predlagala, da se izvzamej© iz ocenitve vsi promoženjski predmeti, ki bo bili zgrajeniM to je že-lezmice, pota, državna poslopja itd- Glede ostalega prenošenja, to je v i prvi vrsti glede državnih gozđov, se je delegacija postavila na stali Ka, naj se že v mirovni pogodbi določi svota, ki naj jo na ta račun plačamo- 3. Z veo odločnostjo smo nastopitt proti »Commission des reparations« ter zahtevali, da se odvzamejo taj komisiji vse pravice glođe ocenitve in realist-ranja driavnega premoSenja- Mi si moramo seveda vsi osvojiti te tri sklepe- Zlasti mora naSa vlada se posebej naročiti nali delegaciji, da ves narod brez razlike intoresentov misli v tej važni točki jeđnotno in da se morajo ti trije principi sprejeti v mirovno pogodbo- V sgoraj imenovani komisifl so zastopane sledeo© driavet Amerika, AngUja, Franeoflka, Belgija in >Srbl-jac Gotovo je, da prid© kot sastopnft Jugoslavije v to komisijo Srb im bivt* kraljevina Ta Srb bode taael pred sobo{ pređvsem preiiajo Srbijo in bo, kar je naravno, skuiai dobiti «m vofijo od-Skođnhuko svoto- Mogote Ja nadalja, da bode doloaia četvorica, da preide ottnilna svota sa orsavoo pmmoseBjo na Jugoslavijo direktno v fond aa srb> sko reparacijo in ne v skupni fond sa reparacijo ▼ vseh poruteoih drSavab* V tem slučaju bi iaael 1 arbski aastop-nik fie večjl interes elm vlije eeaiti đr-iavno dobro, nahajajoč« se na bivšem •fstro-ecrsfc**1 *sri*orijs^ Tuđi iz tega notranje političnega momenta moramo z vso silo delati proti > Commission des reparations«. Za sln-žaj pa, ako se nam to ne posreči in bo >Comig*ion des reparationsc postavljena, moramo vže sedaj skrbeti za to, da priđe v to komisijo tak Srh, v katerega imamo poverjenje in od katerega moremo pričakovati, da bo delal na korist ćele države, ne pa s separatistnega stališča le za to, da priđe Srbija čimprej do svoje odškodnine na račun ostale Jugoslavije- (Nov razlog za demokrate!) Notranje politični spori nam pre-tijo rudi še iz drugih določeb mirovne pogodbe- Akcentira! se je namreč rad! za Avstrijo princip, da smemo vse so-vražno premoženje, t- j. pri nas vse premoženje Nemcev in Madžarov. ki se na-hajajo na našem teritoriju, sekvestri-rati in prodati (le droit de retenir et de liqnider)« Skupiček od tega premozenja se bo porabil v prvi vrsti za škodo, ki so jo trpeli na^i podaniki, ako so Ne»-d ali Madžari sekvestrirali premoženje naših podanikov- Ostala svota pa se mora izročiti vže imenovani >Commi8-aion des r6parations« in ta jo bode po-rabila za vojno odškodnino- Ako mi likvidiramo taje premoženje, bode ostalo nekaj sto milijjonov za odškodninske svrhe- Tađi v tem sin Čaju bi imeli Srbi vftHV intere« na tem. da bi se to premo-ženje visoko oenilo. Da se izognemo notrarnepoliticriiin nevarnostim. je moje mnenjle. da naj se to premoženje ?im-prej likvidira, a ne zadostuje, da ga likvidiramo, ampak ga moramo tuđi iz-plaiJati- Mirovni pogoji so v tem ozim jfako liberalni, ker đopu5cajo. da oceni-mo raje premoženje po lastnih rakonih in po laetnih cenilcih- Za to ne bo posebno težko đosefi. da se bodo cene tu-jega premoženia jako nizko ngotovile. Vrhutesra smemo iznlafati Nemce v av-strijskih kronah- Jaz sem bil rnnenja, da bi bilo event- oportuno, ako bi se izdala naredba, v kateri bi se reklo, da se ima sekvestrirano premoženje oce-nlti po eenah pred vojno, in to s tem utemeljujem, da vrednost, ki je nastala med vojno, ni nifc đrugega, kakor vojni dobicek- Na ta nafcin bi prišli mi na cenen na&n do nemskega in madžar-skega premoženja- V ravno isti odstavelr spada radi raedelitev veleposestva, v kolikor je to veleposestvo last Nemoev in Madžarov« Na vsak na^in bi »ilo neobhodno potrebno, da bi se to premoženje takoj oeenilo in izplacalo v avstrijskih kro-nah. Ako ga ne moremo izplačati sedaj na vsak način, naj se to premoženje oceni, ker bomo imeli kasneje notranje-politične teikode, ker bodo nekateri hoteli, da ae to premoženje oimbolj visoko ceni- Glede reiitre valutnega vprašanja ne morem nlcesar konkretnega pove-dati, ker ne vem, do kakega stadija je dospelo to vpraianje* Predno pa se to ■ vpraianje definitivno resi, moramo imeti definitivni tekst mirovne pogodbe s Nemško Avetrijo, ker je y tej pogodbi mnogo takih toc*k, ki so za reši-tev valutnega vprafianja neizmerne Tajnosti (N- pr- dolocba, da so morajo isplaeati rente v novi valuti po konver-sijskem kursu)- Vpottevati Je treba nadalje moi-nost, da bomo s dršavnimi dolgovi, ki jih bomo morali prevzeti na podlagi mirovne pogodbe, preobremenjeni in da nam ne bo preostalo drugega, kakor da napravimo ofieijelen bankerot- Radi tega ni ▼amo in ne oportuno, da bi se* daj resili valutno vpra&anj« n- pr- na ta način, da bi fundirali nov đenar s driavnimi sum>sii> Važna flnančna določba je nadalje tuđi ta, da bi morala Nemska Avstrijs refundirati avstrijski denar, H se na-haja v Srbiji. Nesgodno pa je, da je dolžna ga samenjati z lastnlm novcem, t- j- z novcem, ki bode imel v NemSki Avstriji prisilni kurz, a mi zahtevamo, da ga je NemŠka Avstrija dolžna izplačati v zlatu* Avstro-ogrske rente, Iči se nahajaja v nevtralnih ali prijateljskih državah, bode prevzela >Commis8ion des repa-I rationsc v plačilo- Ravnotako bo morala izplačati NemSka Avstrija denar, ki se nahaja na nevtralnih tleh aM pa v zavezniških rokah. Tuđi rekvizidjska potrutla, ociro-ma dobavna potrdlla bivše avstro-ogr-ske uprave bodo padla na Sreme Nem-Ške Avstrlje- Ravno tako bode morala Nemška Avstrija isplacatf vojno poso-jilo, ki se nahaja v neutralnih atf za-vezniSkih rokah- Vprafianjev aH 6o morala plaćati Nemftka Avsirija tuđi ono vojno posojllo, ki ee nalisja' v Srbiji, ie ni regeno, ker Je |iwhVhimi avtonomni borcU: To so bili ishrani vodje, ki naj bi ga dovedli v ofr ljubljeno deželo- Nekateri izmed njiti žive ie danes in viivajo v polittC&eai življenju veKk ugled, kakor n- px. Vo-jifllaT Sala, Gliia Jeltanovie, Bisto Hadii Damjanovid iteV V cpOk *a*ih ee nekateri mladi Srbi, Mmlhnifr i» WB*y Stran 2, • JSLOVfBHSn NAROP" 0m %. Jmlja 9919. 133. itev. Voolavni, odltt na 'Stadije t sunanjf gv©4- Eo eo se vraili v domovino, eo prinesli 8 seboj nova nasiranja tu no-jra nadel* sa politično d«lo> Prirodno Je bilo* da Je priilo do borbe med »eter rimU in >novimic* Mlajii so saoeli la-ftaj&ti aroje Uate- Njihova borba pa ni bila naperjena samo proti politiki starih, marveč )e ilasti napadala upravni «iatem monarhije. V HanJ&loki je skupina mlajših Srbov ustanovila list >Otadibina< i izrazito sahtevo, da sta Bosna in Hercegovina erbaki zemlji* "Avstrijska oblast je v novem pokreta ,vldela revolucionarni snač&j in Je :vod|e te skupine strpala v Jećo v Ara-'đn na Ogrskem- Vodja lista in pokreta, izraziti tip srbskega nacijonalista, za-IMtnlka. jadnega bosanskoga kmeta in narodni borec je znani političar in srb-skl pripovednik Petar Kočić, ki je umri blažen vsled trpljenja, prestanega v ječi- 2 njim so bili pesnik Kondić, še sedaj živeči demokratski novinar Košta Uajkić in drugi. — Istočasno se razvija paralelno delo druge grupe mladih Srbov v Mostaru- Atanazije Šola, Vladimir Corović, Aleksa Santić in drugi izdaj ajo list >Zora<- Iz teh dveh sku-pin lzhaja politično delo pred aneksijo- Istočasno obstoji v Sarajevu list >Srpska Riječ«, ki je glavni srpski narodni organ- V društvu starih sede tuđi novi in delajo skupno ž nji-mi- Leta 1908- udari med nje, kakor ^trela iz jasnega — avstrijska aneksija Bosne. Mnogi njih odidejo v inozemstvo na delo okrog evropskih držav, naj bi se bosensko vprašanje resilo v ■smislu zahtev naroda samega- Prekat*-tio! Aneksija je izvršeno dejstvo- Naši tjudje se vračajo v domovino, da prič-Ino % novo metodo vzgoje in dela v na-Todu- Muslimani dobe cerkveno avto-nomijo in postanejo narodno pasivni Aer se oslanjajo na avstrijsko državno oblast, misleč da bodo na ta način narodu najlažje koristili. Male izjeme so .bile pri njih, maloštevilni inteligentl eo hoteli tuđi muslimanski del naroda vzgojiti nacijonalno, kakor CemalovlĆ ali pesnik Osznan Djikić, značiino pa je, da se je tuđi prosluli šerif Arnauto-vW takrot smatral za Srba in da je x>cf-služilc tri leta ječe v Zenici* To je isti čerif, ki se je še pred sedmimi meseci iijavil Tiszi »a direktno ujedinjenje 'Bosne z Ograko, misleč da bodo s taks-jntm driavno - pravnim rešenjem naj-Jiolje laščitem Interesi begov, kojih iz-raeiti predstavnik Je- Mož se je od obi-vjjplnftg^ piaarja povspel do tako viso-JŠega poloiaja in je s ženitvijo dobil linetek, ki ga Je učinil bogatašem* — 5 progla&eniem aneksije priđe v Bosno prvikrat nekako >ustavno etanje<- Na-M)d usbira poslaiHje in i ih pošilja v ea-\pl ter se nadeja In veruje, da mu bo 3ed&j bolje, da bo ž njihovo pomočjo dokasal svoje jade in nevolje in ml-e|e& da bodo poelanci pod Avstrijo imeli moć, da pomagajo Bosanska ustava je razdelila sabor na tri kurije in vnaprej Je bil vsaki konfesiji dolo-$eo broj mandatov- S tem je monarhija naiživahnejsemu in najkultumejšemn dolu naroda v Bosni, Srbom, onemogo-£ila, da. ne dobe večine. Ce bi bili vsi srbeki poslano! proti vladi, bi ostali vendar ▼ manjšini proti vladinovskim virilistom, katolikom (Mandić! Stad-ler!) in Muslimanom« Avstrija je mandate razdelila po konfesijah in je s tem razdvojila zajedniško borbo vseh treH ver proti tiranski državi, naj bi se vsaka skupina posebej in vsaka z dru* gačnimi meto dami borila za svoje«- Avstrija ni resila kmeckega vprašanja v Bosni, da obdrži v svojih rokah naj-boljSe ase v borbi med skupinami-Recept se jej je posrečil. Po proglašenju ustave stopijo tri konfesije, tri skupine, vsaka za sebe na plan« Srbi v svoji srpski narodni organizaciji, Hrvati v hrvatski narodni zajednici, Muslimani v svoji« Misel narodnoga ujedinjenja Je slabotna in se poj a vi ja na{-jačje le kot velesrbski iredenti zem-Takšna je politična orijentacija v Boe-m do vstopa v sabor*________________ Politiine vesti. V aoboto dne 7, t m, vrši se se* stanek okrajnega odbora JDS. za Ljub-Ijano pri I. Zupančiču na Ahacljevi cesti St. 15 ob 8. uri zvečer. Poroča dr. Pave* Pestotnik o delovanju naših ;«astopnikov v narodnem predstavništ-rvn v Beogradu. Za koga pa velja strankarsko pre-■nirje? Po sodbi socijalnih demokratov In SLS menda samo sa časopisje in bo* aaišljenike Jngoslov- demokratske stranke, e&j čitamo dan na dan na]bea-jDejie napade na našo stranko in njene yi4BtaŠo v »Naprejuc in tuđi v glaeilih ISUS* Posebno ee odlikuje v tem ozirn >Domoljuba, ki «1 Je v svoji sadnji Ste-, vilki dovolil to-le infamijo: »Liberale! lio osnovali ▼ Sarajevu stranko 0 tem, £a so popili sa 4(MXK) kron rasnih piJaC In pojedli sa 100-000 kron.c Menlli smo, §a je hudobija in infami'ja pri >Domo-JŠubuc irumrla s pokojnim Lampetom, kakor pa vidimo, smor se motili. Lam-petetvo eo živi in se skuša znova uva* ljaviti- Nam je to prav, ako je to po ve-|Ji tuđi vodstvu SLS* Za dane« neoemo •peagirati, kakor bi ee spodobilo, govo-Hli pa borno, ako goepodje ne napra* rijo reda tuđi prt >DooM>ljnbfi<- >NapreJ< pite na Ma Hite o »Bttteii odločitvi< in *» ponavlja a* to-le alatt-ifo: >BarantanJe t Pairlsi. poaatao 1 naml 61oveaot Ja ostufeo* Zdl m vt da as mi taga T»e premalo m^idamo-Drngade bi al morda pr^maltti ■•» matvarjati ii**r% ki napaja pm miload antante • • « Kako borno mi BtormtA U udarec proboleUf IUs4e|)eal mti Fa-ii6evo Veliko Si^jo, Vettke ImJIJa te Nemško Av»trije! Ali na» U odločitcv ne sili k rasmiiljanju? Ali ae na dvig-nejo naša slovenaka srca v želji, da bi ▼si Slovenci veatarle biH sdrmieai, pa bilo to kot sale^je srobetee Jmk* re-ike? Morda so veleizdajalske take misli, «e je veleizdaja staviti eksisteM* naroda nad eksisteaee driave, ki sm4-narodno ne obstoja!« — Kaj se to pravi? Nič drugega, kakor da naj Slovenci razbijemo naše narodno in državno edinstvo s Srbi in Hrvati, za katero so se navduševali, delali in žrtvovali naii najboljši možje, za katero smo prelili potoke krvi, samo za to, da ga hip, za trenotek ustvarimo malo državico, kl bi nosila našemu samoljubju se laska-joče ime >81ovenije<- Raje z Italijo, raje s samim vragom, kakor z rodnimi brati po krvi in jeziku, kaj ne, gospod Gustinčič! Seveda, ljudem, katerim >ni važno, koliko naše zemlje dobijo Itali-jani<, je pač vsejedno, ako bi tako mi-niaturno slovensko državico, ki bi >ne imela ne policije, ne žandarjev, ne po-kvarjenih uradnikov, ne trgovosv in ne sprijenih profesorjev<, v nekaj letih požrli naši ljubeznjivi sosedje. na zapadu in eeveru- Pa kaj to, kdo bi mi-slil na bodočnost! Za sedaj pa bi se iss te >jugoslovanske godlje« morda vendar le izeimila kaka slovenska »sovjetska republika« in pb njeni strani tndi — in to bi bilo poglavitno — kraljevina Crna gora despota Niki te! Tako bi bil izpolnjen ideal in program onega ženevskega lista >Jougoslavie«, ki je sioer plamtel za >sovj©tsko republikom, a objednem proti plačilu z navduse-njem lomil kopje za tirana Nikoio, uresničene bi bile s tem želje in nade tistih ljudi, ki so informirali tako sljaj-no o naših razmerah Charlesa Riveta in ga poslali na pomoč svojenm bratcu po duhu in mišljenju Stipiei Radića! Vemo prav dobro, odkod piše ta veter, in poftkrbeli borno, da se slovenski narod ne bo dal zapeljati od sirenskih glasov, ki ga vabijo in vlečejo v pro-pad in propast* Slično muziko smo sli-šali pred tednl že tuđi iz preda lov ne* kega drugega lista, a ni upalila, za to smo prepričani, da bo sedaj še man], ko prihaja s strani živi je vt ki so apostoli >3ovjetske republike« in >Qrno-gorske kraljevine« v jedni osebi! Propad boljdevištva, Vse kaže, da je boijševizem v zadnjih izdihih. Zopet se je izkazal komunizem nemogoc. Se-danjim vlastodržeem se nastavlja čeda-lje več zavjr. Ljenin je morda fanatik, a svojim sokrivcem ni ume! vdihniti ver-ske^a zaupanja, slepe vdanosti v obete marksizma, oziroma bakuninstva. Se enkrat je komunistom izpodletelo, ker se človeška narava pač ne da prenare-diti. — V gospodarskem, finančnem, de-narstvenera oziru so doživeli popoln polom. Njih proračuni so bajni, poznajo samo trošek. Dohodkov ni Prvi davek 10 milijard R na rusko meSčanstvo ni dal nič. Potem se Je porazdelil na razne pokrajine. Nekatere so plačale samo eno desettisočinko določene vsote. Sladkor-ni monopol, vpisan*za 280 mlHKmov milij. R, je nudil 44 milij. R. Iztuhtalf so nov monopol, ijrralne karte: zavoj 52 kart se prodaja po 15 R. Fiskalni aparat ne zadostuje potrebam prekucuhov. Brez vnanje trgovine ne nosi carina nič. Notranja voina vlada v republfld sovjetov grlede financ. Osrednfa gospo-ska se pritožuje, da je brez sredstev, (cer kraievne oblasti pobirajo ter irda-jajo denar po mili volji. — BoHSeviki so živeli od papirnesra novca. Takoj v početku so tiskali dve in pol milijardi nm mesec. Danes jih bržkone nad pet Njih vojske vozijo s sabo tlskarne, ki delajo bankovce spotoma. VojaStvo in urad-ništvo se plačuje po možnostl z blagom ali z nakaznicami za naknp v državnih trgovinah; te nakaznice se pre-kupčujejo za blazne cene. — LJcnin je nameraval uvesti nov denar, kakih 12 milijard. Zamena bi se vrSila le malo časa, tako da bi lastniki ostali s staritni, neveljavnimi bankovci. A kljnb svoji ^^semožnosti se je »papeS komiinfasnia« zbal pred demonetizacijo milijard In pred — upori. In nonarodenje obrti? Iz* vedlo se je malokje ter izkazuje neobi-čen primanjkljaj. »Oospodarski svet«, kl nadomeSča ministrstvo za trgovino ter obrt, Steje 40.000 uradnikov. A Itai^tOMitB A« KUaiVVNL Kratke fkoCHnloa. LDU. ĐMMmC 4. lunlja. Binkoštne počitnice Narodne-pa predstavništva bodo trajala tamo 4 ali 5 dnj. ker mora oarhunent ostati skupaj radi vafneca zunanjega po* ložaja. (Neto poročOa U Btfrmlđ lm Tm?r§U3 MINBTER DR. KRAMER Y AVDfc JENCL BeOfrad, 5. fnnila. Dvnt* tfapaldne i« sprejel prastolonaslednik ministra dr. Kratneria v avdUencL Miniater dr* Kramer H prtiUoiil rtg«nt« v prtd* sankcijo projekt sakoiia o državnam zakoniku in projekt o začatni ustavi »La Serbfet aa pota v Beotrad Zagreb. 5* Junija. V Zagreb le dospd đanes đr. Lazar MarkovIĆ, urednik lista »La Serble«, ki se preseli Iz §vtee r ^^....... J — -* 1r^kj4^i^ —^^g^^^Aa^k aaJaAa^aK. nflnvffs^L ^3^1 ^n|£Er ■■■■■■ni ^|HSJK^^IiBfl0* AmM SffS. Z dr. MartovICasji poMe v Mocrad tedl mani pta*Jk VaOkePeU rovtt. USPOI D*2 AVNSOA PO6OJLA V DALMACUL Piigrad, 5. hnOa. Podrisoraaie drw žavnegm aosojila ja jbisIol kotikor jt do» siej znaao, sijajen uapafe. Med vseort po-krajina«! ae je v uodpiauvanjn aalasa I. državnaga posoVa najbolj odlikovala Dalmactia. kjer se le kljub naatfu in pritisku Italijanov ta UMI dejstv«, da ao zaseđeal vsi vafneJH in večji kraji po Italijanftu podpisalo najvać državnega posojila. SOajen uspeh đriavnega poao> • iila Je pač naflepil plebiacit zatirana Dalmadle. VA2EN DOKUMENT O IZDAJSTVU CRNOGORSKEOA KRALJA NDCITE. Zagreb, 5. junija. »Jutranji List« po-roča iz Beograda, da se je posrećilo vladi dobiti v roke zt\o važen dokument o izdajstvu in dvoreznostj crno-gorskegra kralja Nikole I., ki je v novembru leta 1911. ponudil baronu Gies-lu, poslaniku avstro - ogrske monarhije, da naj se skiene med Avstro - Ogrsko in Crno goro vojaška konvencija proti TurCijf in Italiji. Crna gora naj bi pri-Sla po tem nacrtu pod nrotektorat Avstro - Ogrske. Kralj Nikola sa je sam ponudil, da bo to misel popularizira! med svojim ljudstvom. Takratnf zuna-nji minister Avstro - Ogrske grof Aeh-renthal je baronu Oieslu odgovorit, da je za enkrat dovelj, če se sldene s Crno goro carinska zveza, ostale ponudbe pa «aj se rezervirajo za bodočnost — V neoirradu je ta dokument ki Jasno kaže dvolično politiko bivšega črnogor-skega kralja Nikole, vzbvdll veliko pozornost. ITALIIANSKA NASILJA V ŠIBENIKU. Split 5. junija. Jugoslovanskl pro- fesorji v Šibenik« so dobili od Halijan-skih vojaških oblasti nalog, da morajo v 24 urah zanustiti Šibenik, ker bi jih sicer deportirali v Italijo. POVRATEK INVAUDOV IZ ITALIJE. Zagreb« 5. iunija. Danes le dospd v 2^arrcb transport 750 naših invalidov iz Italije, ki so bili v zadnjem času internirani v vjetniškem taboru ori Veroni. Transport je dospel v Zagreb preko Une? ;n ^iiefkr1 fnv«li&* 5 a* primerih, kler so te od avstrijske ttrtm krflB nkoni Hi običaji vtiimn-ja. Avstrllt se Obveze, da bo »5* vse oemnttene osebe. *- CHeđe svstnf-efce iatovme v iioeiaetv »e doloaa, mi 0odiža iNP^a) ^vHbmmk ^Hi flPPe* dacUe, kl ao bile Izvršene med vofno, KJer likvidacija le ni dovršena, se H-kvtdactHko poatppattje začaapo nstavL ZsvMSlške države al pftdrte pravico^ da zmdrže ta VMmnto vao avstrttako bn0vlno sa tvojen ozemlhL, Posebne ktamtle aMrilo na likvidacijo prtva*-iiopravnii pogodeb, ki ae nanaialo na neinemlCnlne ali na lavaiovanJe ta predvidevaio ustanovttev posebnih meannfli raaaodlšč, OBede bivffli po-danfeov avstro • ogrske monarhije, kt dobe driavUanstvo v kaki zaveznilkl državi — te so ▼ prvi vrsti orebhrald PoUafce, Cehoslorvalke m Jugoslavije — veljaio anaka načela, kakor ona. ki jih dtJloča mirovna pogodba z Nemčlio glede prebivalcev Alzadje - Lorene. Cna tzmed kfavznl o prometnih sredstvu m potlh določa, da prizna Av-ttrija mednaroden značaj reke Donave od Ulma do Izliva. Iz Avstrije9 Madjanke, Nemčije, Turske. NEMCI NA PAPIRJU PROTESTI- RAJO. LDU Dnnai 4. junija. (CTU). Danes se Je posvetoval krščanskosodjal-ni parlamentarni klub. jutri pa se se-staneta socij^lnodemokratični klub in vdenemlko združenje. Vsi politični krogi sodijo, da je nacrt mirovne pogodbe nespreiemljiv. V sobotni seji narodne sknpščine bo imel predsednik govor, državni tajnik pa bo prečital gvoj ekspoze, nakar bodo načelnik! strank podali kratke svečanostne iz-fave> DEKRET. LDU Bern. 4. junija. (CTU). »Journal des Dcbats« poroča: Mirovna pogodba z Ogrsko je končana in se objavi sete do podpisu miru z Nemško Avstrijo. Zvezne vlade se ne bodo po-gajale z Ogrsko. Ako dotiei ne bo druge vlade, bo konferenca v obUki dekreta sporočila Ogrskl mirovne pogofe in jih nato izvedla. ituna. ZA MODUS VTVENDI MED LAHI IN JUOOSLOVANt LDU. SpOt, 5. junija. (DDU.) Sonni-nov list »Oiornale d' Italla« priobčuje članek o jugoslovansko - Halijanskem vpraSanjtu s katerta se peča tuđi »Ma-tiQ< od 2, t hl, ki zahteva, da se najde na vsak način modus vivendi med obe-ma narodoma. »Matln« pravi ob koncu svojega članka: Ootovo ie, da predsednik Wflson ne bo prej gapnsta Evrope, dokler ne bo s svojim velikim ugledom poravnal jega spora, radi katerega se je z znano svojo spomenico tako izpo-sUvil pred javnostjo. Vozni red. Ve«nl rad na mak krali. dri. zeteznie v UubHani: Pr«ra Pltnl-ea - Jesenice. Odhodi \z Planice: 4*45. 16"59; prihodi ▼ Jesenice: 455, 1TO. Odhodi z Jeeenie: 10*30, 2705; prihodi v Pianico: 11*23. 2758. Proga Jesenice - BIstrlcaBo-blnjsko lezero. Odhodi iz Jeee~ nie: 10*00, 15*10. 2710. prihodi v Bistrico Bob. Jezero: IO«. 16*05, 2700. Odhodi Iz Bistrice Bok jezero: 4*01. 8*06. \T------. Prihodi v Jesenice: 5*02. 9*15. 18*03. Razun tega ob nedeljah in pras-titkih odhod Iz Jescnlc ob 7*30. prihod v Bistrico B. j. 8*33; odhod iz Bistrice Boh. j. ob 18*36» prihod v Jesenice 19*45. Proga Jesenice - Liub-llana ai. kol. Odhodi iz Jesenlc: 5*19, 10*20, 18*29 ter ob nedeliah in praznl-Mh 20*22: prihodi v LiubUano gl. koi.: T36; 1740, 20*44 In ob nedeliah In praznikih 2746. Odhodi Iz Ljubljane gt kol.: 5*57, 11*54, 18*45 ter ob nede-ljah in praznikih 4*55: prihodi v Jesenice: 930, 14*31. 21*18 hi ob nedeliah In praznikih 7*01. Proga Kranl - Trži c\ Ođhodi Iz Kranfa: 8*10. 13*05. 20*25; prihodi v Tržič: 9'12, 13f59, 21*19. Odhodi iz Tržiča: 5*31, 9'30, I8'30: prihodi ▼ Kranj: 6*18, 10*16, 19*19. Proga Ljubljana dr«. kol.-Kamnik. Odhodi H Ljubljane drž. kol.: T48, 15*10. 19*30; prihodi v Kam-nik: 9*02, 16*34. 20*45. Odhodi iz Kam-irfka: 5*28. 12*00. 17*05 ter ob nedeljah tn praimflrih 20*50, prihodi v LfublJano drž. kol.: 6*44. 13*18, 18*26 in <* nedeliah ta*praznikih 22*10, Prora Ljubljana gl. kol. -Novom es to -Karlovac in KoCevJe. Odhodi iz LJubllane rl. ko!.: 8*00, 14*36. v Karlovac in Kočevie. 19*04 v Kočevie. 23*40 v Karlovac; prihodi v Novo mesto: 10*55. ir52, 733; prihodi v Karlovac: 14'*5, 20*59, 7*30. Odhodi Iz Karlovca: 707, 9*30, 14*30; odhodi Iz Novesra meštar 6*03, 13*21, 18*03: prihodi v Liub-Ifano friavnl kofod.: 8T99, 16*30. 21*03. Prihodi v Kočevje: IVU. 17*46. 2716: odhodi It Kočevla: 5*50. 13*16. 1T46. -Na debd orad Trebnie - Novo mesto odhod Iz Trebnfega: 6*42, prihod v Novo mesto 7*16: odhod iz Novega mesta 9*li prihod v Trebnie OT0. — Proga Trebale - Seat Janž aa Dolenfskem. Odhodi tz TrebnJeiea: 10*30, 1^19, 18W: prihodi ▼ St. Janž na ĐeiefttslEefit! 11*38, 15*07. 19*58: od-tiMf fg St. Janfa na DoLt 5*2& 1744. 15*45* prfliod! ▼ Trebale: Dalibor<- Or—ij trseveev v l^|mM|a&i #na-znaaja vsem svojim Manom, da smejo r biti radi delitve sv- birme na binkoštno DedeJJo odprte vse trgovine od 7. ore zjutraj do 12* ore opoldne ter od 3- do 6* ore popoldne- Denanii zavodi na Sk»vensken- V smislu sklepa zastopnikov denarnih ■avodov z dne 14* marca t 1* se na Bin-koStno soboto, dne 7* t- m- po denarnih smvodih na Slovenskom ne bode poslovalo in so zavodi ves dan zaprti* Na neposlušnost je ščuval vojake v Celju Anton Canžek iz Kostrlvnlce> Izročili so ga sodišču, ki mu je prisodi-)o 14 dni zapora« Prijeti tihotapci- V Mariboru se prijeli Josipa in Marijo Pogorevčnik iz Siike ter jima odvzeli 159 zavojev cigaretnoga tobaka in 800 viržink, kl sta jih hotela spravili preko meje v Nemiko Avstrijo- V Pragerskem se je ustrelil vojni dobičkar Raeborsche^g, ker so mu predpisali 40O00 K davka- Bil je zagrizen nemškutar* V Gornjem gradu je umri ondotnl dekan Fr- Dovnik- Pogreb je bil danes« Telefonska zvesa Ljubno-SolSava. V turistovskih krogih se deluje na ta, da se čim najpreje napravi telefonska zveza z Ljubnega preko Luč v Solfiavo, kar bi bilo velikega pomena za razvoj turistike v Savinjskih planinah* Toza-davno akcijo prevzame v svojo roke Savinjska podružnica S* P- D* Nadeja-mo 8«» da bo poStna uprava radevolje ugodila prošnji podružnice in veega prebivalstva ter v najkrajšem fiasu dala napraviti toli potreBeh telefon, kl bo dobro shižil tuđi državnim oblastem- Lekama v Maribora na predaj* Lekamar Karei Wolf v Mariboru pro* daja svojo lekarno po hrvatskih llat& Ako je naš drfavljan, jo lahko proda, ako pa je sovražen inoiemeo, sploh le* kame ne more prodali. V proslavo združenja Bfaribora i krmljeeivom SHS se nameravajo prirediti velike slavno«« v Mariboru* Bfeel-nl sosvet jo pooblastil vladnega koml-sarja, da imenuje pripravljalnl odbor 16 elanov- Ta odbor naj posluje v per-manend in v njem naj bodo zastopana vsa društva, uSni zavodi in tuđi vojar ške oblasti- Slovenski mHezi napisi v Maribora se uvedo v najkrajSem oasu- Vladni ko-misar v Mariboru bo imenoval 10 flen-sld odbor, ki bi imel nalogo, da izvrši vee potrebne predpriprav«- PoročU se le v Semiču dne '4. t m. tukajšnj! sosp. poštar Franc Ulčakar z ZČjL Ivanko Drsanc hčerko I2 vele* ugledne trsovske rodbine. Bilo srečno! Mestna zastavllaloica llubttmiska naznajija p. n. občinstvu, da se vrši dne 12. junija t L redna mesečna dražba v mesecu oktobru 1918 zastavUenih dmsrocenosti efektov, (perila, blaga, strojev. koles Hd.) od 3. do 6. popoldne V uradnih prostorih, Prečna ulica št 2. Posebno se še opozarja, da aa daa dražbe al mocoča reSitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkas-ne]e zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Zanimive razprave v Maribora. Pred mariborskim okrožnim sodiSčem se vrše ta teden zanimive kazenske razprave: V petek 6. t. m. ob 9. uri se vrši razprava zoper Pivla Ornijta Iz Ptuja zaradi hujskajočesa govorjenja v vlaku, ob 10« uri pa proti tukajšnje-ma protestantskomu pastorju dr. Lu* doviku Mahncrtu zaradi dveh huiska-jočlh nagrobnfli srovorov koncem janu-arja t. L V soboto ob 9, uri Da je razprava proti Ludoviku Murliča Iz Krmi« na zaradi ubola konrisarja Josipa Wie-derwohla meseca januarja 1918. Ker je bil vojak, se laosko leto ni zagovarjal pred poroto, sedaj pa ie obtožen pred sodtščem. Nahaja se ie Doldnuco leto v preiskovalnem zaporu. »Dva nesrečna ItaPjana« sta brez orožja prekoračila na Oorenjskem demarkacijsko crto In marširala cei ih 14 ktfometrov gioboko v naše ozemlje. Vjeli so ju, čeprav sta se skrivala in pri-peb'ali na vojaško oblast. Zdi se, da ere za šplonažov čeprav ni izključeno, da sta samo navadna dezerterja. Ali pa iščeio Lahi zopet »mcl^ent«? b floančne službe. Na podstavi po* oblastila g. finančnoga ministra je spre-jet v službo finančne uprave začasno pogodbeno na eno leto bivši finančni svetnik dr. Erih M fl h 1 e i s e n. Razpnščeaa aeaiika društva. Pdi-cijsko ravnateljstvo v Ljubljani je sle-deče podružnice nemških društev, kate-rih sedež je v nam sovražnem inozemstvu, raspustilo: 1.) Frauenortsgntppe des dentiehea Sebatverefnes v Ljubljani; 2.) MAnnerortsjmippe des deutschen Schulveremts v Linbljinl; 3.) Tranea-ortsjmippe des Verelnea Sfldmark v LJibljani; 4.) Mfinnerortsgruppe des Veremea Sfldmark v Ljubljani; 5J Kantsaa det Vjcremes Mdmark ¥ LM» stev. ia3. •SLOVENSKI NAROD*, šmt ft. jnnJjs 1919. Stran 3« Ukrote* lov- Jeden nalstrupenejftin nalih oovrainikov je bil snasi Hearifc Wafltian, bivši mariborski posUneo> Stal je na čelu vseDomikoga gibanja na Spođnjem Štajerskom in etal kot boUr ob sibelkl Eleglasne »Sodmarke«, kl si je nadela nalogo, da polagoma poks-pi vso stovonako zemljo, preient i oj« slovensko ljudstvo in tako mgradi nem-ški most od Delta do Jadrana- Katastrofa, kl Je sađela Nemee, je prepreci 1 a in prekriiala tm nacrte* Na Wastiana je to sicer porazno vplivalo, vendar pa mu Se ni rzelo vseh nad- Uoi je 6e redno upad in se nadejal, da bo nemška moć še vedno đovolj jaka, da bo Slovence prisilila na kolena in iztrgala Jugo-slovanom iz rok vsaj Maribor, Ptuj in druga nemškutarska gnezda- Toda ee-daf ma je splaval po vodi tuđi ta zadnji up- V oblake zidani gradovi so se raz-prsili in Wastian je kloni I- 2ivi v Gradcu, kjer mu pa ne cveto rožice* Hrepeni po Mariboru, od koder se Je izselil, ker ni hotel v svojem vsenem-ikem ponosa prenašati jugoslovanske-ga jarma. Sedaj pa hoće kot spokorjen erešnik prositi za dovoljenje, da se ^me zopet naseliti t Mariboru- Obljubila, da se bo odpovedal vsakemu poll-tičnemu delovanju in se bo posvetil zgolj Kflsterjevi trgovini z vinom- Toda zdi se nam, da ne bo kruha iz te mo-ke, ker grešniku, kakršen je Wastian, se ne zaupa, ako tuđi nosi oblačila ske-sanega spokornika- Kaj bo z aprovizacijo v zimi? Pre- »enetila nas je vest. da Je ministrstvo za prehrano sklenilo, da hoće na jesen zopet rekvirirati oerealiie in da bo ustvarilo nekak monopol za moko na korist velikim mlinom v Banatu- Pri tem so se že dolocile cene moki, in sicer za kilogram po 5 K 50 v, oziroma po 4 K, tako da bi navadna moka za kuho stala v Ljubljani vec nego 5 K; najbolj-ša moka pa vsaj 7 K- Ne spuščamo se v daljšo kritiko tega ukrepa gospoda ministra za prehrano, samo to si upazno trditi, da je naravnost izkljuceno. Ljub-Ijano v bođoči zimi preživeti, ©e naj stane kilogram bele moke 7 K, moke za kuho pa 5 K- Prav reeno prosimo me-rođajne gospode v Beogradu, da to za-devo na vse strani se enkrat premislijo in jo urede tako. da bo ljudstvo v Ljubljani moglo živeti! Princ Juril. LDU. B e o g r a d. 4. |u- nija. Dne 12. t m. bo došel iz Pariza v Beograd princ Jurij, za katerega se že pripravlja hiša, v kateri bo stanovaL Jugosiovanski SokoL LDU. Beograd, 4. junija. V Beogradu bo tekom t m. posvetovanje zastopnikov vseh sokolskih društev. Na tem povetovanju bodo sklepali o enotni organizaciji iu-jroslovanskih sokolskih društev ter fuziji s srbskim sokolstvom. Preosttova davčnlb aradov. LDU. Beograd, 4. iunija. Davčni uradi v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Slavoniji se odcepijo od okrajnih oblasti in preosnujejo v samostojne urade. Popis prebivalstva, LDU. Beograd, 4. junija- Uprava državne statistike je naročila pokrajinskim vladam in okrož-nim načeistvom, naj izvcdejo popis prebivalstva, ker se namerava sesta-viti statistika, da se dobi tocen pregled stanja v našem kraliestvu, Davek na zabave in alkohol. LDU. Beograd, 4. junija. V parlamentarnih kro£ih se govori da se pripravlja do-seben nacrt za monopoliziranje alkohola, davka na zabavišča in takse na kavarne. kl so odprte vso noč. K zgodovlni osvoboienia. LDU. Zagreb, 4. junija. Likvidacijski odbor Narodnega veća v Zagrebu je poveril na predlog Milana Marjanovića njemu, dr. Leontiću, dr, Franu Barcti in Rudolfu Giuniju naloga, da organlzi-rajo zbiranje gradiva za veliko delo o boju našega naroda doma hi v Inozemstvu v svetovni vojni za osvobojcnjc In ujedinjenje. Nov presbiro. LDU. Boofrad, 4. junija. Da bi se obveščanje točno, redno in hitro vršilo ter se vsa javnost. Časopisje in prebivalstvo točno informirala o vseh dogodkih v kraljestvu in inozemstvu, bo ministrstvo za zu-nanje stvari otvorilo državne urade v središčih kraljestva. 11 uradi bodo y zvezi med seboj ter bodo prejemali vesti od glavnega informativnega no-vinsjcega urada v Parizu. V teh uradih bođo nastavljeni samo časnikarii po Doklicu. Kino Ideal otvarja z današnjim dnem svojo poletno seziio s krasno Stf-ridejansko filmsko dramo: »Skrtrnost stare opatije«. To delo se odlikuje Po svoji izvanredno lepi vscbinl ter mojstr-skih jgralcih kot je sloveči mnetnik Enna Šareno hi Deddy dal' Tedo>. Po-leg tega kratkočasna borka enodejanka. — Kino IdeaL Vremensko poroHlo. 'Hiu rat ■mJcb NH 9nttfi mbbi tftf TM IM •i1 -i Čas Opt2t-ftija. Stitjc frtra-«ttn i mm If Vttrovi M«bo 5 • 2. pop 9. zv. 7. tj. Pa< 732-8 7323 783*9 lavina 15-2 147 18-0 v 24 brerret • • urah 0-0 n pet obL oblasne def vn • — Srednja vCerajSna temperatura 12*3*. normalna 1M». — Vimmtotka Mpomđ ta jotri: Upo topitv mtm mm* imm. te |e predlon aarodMN *r*ć**rwt-ttru sakoosko pređlcarD o toptwMftbaji »kom n vMame^ Beogradsko ▼!*> učiUŠCe bo aseJo stesio tr«b iest tekd-tet in aioer boco«U>v«ko, ffloeofsko. pnvna medicinska tetetfča* ia kme- tUsJfo, GMaHt* LDU. Beograd, 4. junUa. Izvršene so vse priprave, da se staro gledaJiško posiopje popravi. V starem ctedaliSču se bodo predstave vršile toliko časa, dokler ne bo rgrm-ieno novo, za katero Je nacrt že gotov. Sedaj prtćakujejo prihoda intendanta profesorja Milana Orćla in se bo ob nje-govem prihodu reSllo gledališko vpra-šanje, kakor tudj vpraianje potujočOi Kiedaliških družb. Drusko sledalifiee- VosraJ smo doživeli t dramakem gledi&Sa dre premijeri: FuntkoTO enodejtsko >Za hčerc in Hey«rniansoTo karakterno studijo >Amnestija«- Zanimala nas je pred vsein prra- Vsebino te Funtkore drame ?mo priobcili v gvojem llatu s dne 4* t* ni- >Za hčerc je tehniftko dovrfieno delo* Osebe so realne in plastično icklesane. Na odra ne vidimo sene ali življensklh problemov, zavitih t raegleno sentimentalnost, osebe imajo meso in kri in ii-vijo resnično življenje- Dejanje se raa-vija samo iz sebe neprisiljeno in se logično motivirano stopnjuje od začetka do konca. Z zadovoljstvom konstatiramo, da se ni obogatila samo nafta dramska literatura, marveč — kar Je glavno — nač glediški repertoar- — Enako-vredni igri so bili igrald- Nu€i6ev oče je bil na višku umetnosti; človek Je preljubil i njim vso njegovo veliko ljn-bezeu do hSere in pretrpel vse njegovo veliko trpljenje, izvirajoč iz te Ijabes-ni- Izborna je bila ga- Bnkšekova* Njena maćeha je bila resnična maćeha, kruta ln brutalna, kakor nam jo slika slovenska narodna peeem- Tuđi ostali dve manjši vlogit ga- Juvanova kot hči in gđ5. Kakarjeva kot soseda, sta bili o dobrih rokah in sta se dobro podaj ali v okvir ćele slike- Končno ome-nim kot malenkost, da me je nemSka melodija v igri, ki ji stejera v vrlino, da sporni nj a ponekod na slov. narodno pesem, neprijetno dimila- — Druga premijera na načem odra je bila >Am-nestijac- Snov je zajeta iz življenja ▼ kaznilnici- Pred nami 6e vrstijo kaz-njenci razne sorte. Novi kralj pond-losti ob nastopu vlade petero kaz-njencev* Prvi, St- 7, je presedel v kaznilnici vsled z as trup ljenja dveh oeeb že 20 let- Ne gre mu in ne gre v glavo, da mora sedaj zapustiti kaznilnico, kjer se je bil popolnoma nživel v misel, da jo zapusti sele s svojo smrtjo- Drugi kaznjenec, št- 83, sprejme eieer Test o predstojeći prostosti z veseljem, toda ko mu mati, ki ga je prižla iskat, po-ve. da mu je splavala njegova ljubezen, vsled katere je bil obsojen med te zidove, po vođi v Ameriko, zapusti kasnilnico duševno strt. Tretji kaznjenec, lahkomiseln pu*tolovec, sprejme prostost z vidnim zadovoljstvom* Njegovo vedenje obeia skorajšnje sviđenje s celioo. Cetrti zlocinec, St- 113, knjigo-vez spocetka tuđi ni voljan pošlo viti se od gostoljubne hise- Doma ga caka življenje z mu tašto hčerjo, ki je bila njegova nesreća* Specala se je bila z vojakom in poeledica je bil — otrok- Da resi družino sramote, je ode otroka str đavil- KaznilniSni ravnatelj, ki ima po-Ieg svojih birokratičnih laainosti tuđi gorkocute5e srce, spravi oceta 8 hčerje« No, in sadnji, politiški zlocinec, zakfjn-čnje v tej teftki atmosferi venec- Šesti-krat Že sapnica kaznilnico- RaTnatelJ je prepričan, da to ni zadnjikrat. Hred vratmi caka kopija in množica soniii* Ijenikov. prepevajoč marseljezo- Svoje >đjiete<, kakor to sam imenuje, pokloni prvemu zločincu t» j- St- 7, toda ta hip plane v sobo preplašen čuvaj: »St- 7 ni niti 6 silo spraviti v prostost Obesil se je raje-c In zadnji zločine« zapusti ravnatelja rekoc: »Obljubijam vam, da tega elncaja proti vam ne bom izrabil-< To približno bi bilo dejanje- Velii^rani socijalnomu zlu tvori jo ravnovesje lepe blage lastoosti, ki nam jih frama prikazuje v svojih osebah- Kaznjence je predstavlja! zaporedoma Nučič. Raslic-nost inaeajev je bila dobro podana-Vrlo dober je bil Bratinov ravnatelj-Vlogi gdfi- Bakarjeve in ge- BukSekove sta bili le podrejeni, a izvrieai dobro* U pri Uhni Umi. V mlAlih imam učiteljstro- Lepa ]e nafta setnlja, plodovita je in bogata-Povsod je na isobilje lmkladov, ki Jih Je treba Sele drigniti, da m pokažejo v vaftj đrafoesAoatl 1b Jih saftnesa* i»-rabljati v nafto skupno korit* Toda mađ vae bogaatro in nad ▼■• zaklade se pe-penja naš ŠM rod! Narod Srbov, Hrva-tor ift S1ot«oo»t —. to Jo naša visoka to aaTriiia eoaa! Hislim, da bo trite mrnoalnab ote prarim, da nam *oe bogaoi^o s«ai)o in podzemlja ni6 nm pomaga, oko pred-roem'oe preorjomo daoevnia ajtr m Jih ao pooojomo s zdravim im olodovitmi srnjoin. V na&h iivih ljadok nora|o vzkaliH ili dozoriti Jako dnlevne sile, ki jih proMnja samozaveot ter Jih lmcflrtji altt bIocMKiMI aaBBOBBBBBOBBl 9Pia S IBav" mo voljavo tor *« ▼ h^Mnmi naroda io ionofteot MM ta «va$ovoj||a Tro«* ni bosto te ootanomo, ako voakeg* po* oaaesnlka propojimo o kropostml ta oateootnt, kl oo prldoMtev kahnmoia obotoj^a, dolovonja ta* «a4rarjajija ojo-derne narodne lole- In glavni MnitelJ ▼ ooli * nOfte!J> otroi Nihce naj ne misli, da pretirava- ioaja poTcdignJemo vređnoot stanu nad stanom, So izrekamo trditor, da nam je sa oodoaji in bodoči eaa k prvi Trati trobo nfiUelJotro, ki moro ia sna tso svoje moči in tso svojo voljo posvetiti in žrtvovati vigoji našega narašeaja, iz kateroga se v telesni in duševni Io-poti rasvije nai bodoći rod- Na nako-valo naftlh učilnic polagamo dragoeono tvarino- Tamkaj se preknj U mehkobe in nežnosti mladostaega cvetja tisto kulturno orožje, ki nam ga pripenja ob ledja pesnikova orožarnica uma evetlih mečevi Z iskrenim zadoacenjem je pozdravila vsa poštena javnost materialne pri-dobitve našega učiteljstva, ki si jih Je priborila ob preporodu Avstrije in ob vstopu v Jngoslavijo. To je le skromno povračilo preobilega zla in neod> pustnega izkoriščanja, ki je ogabna preteklost z njim plaeevala kulturno delo! Nehote nam stopa pred oči nesrodna dezela Kranjaka, kakor se je v pol-proteklih letih zvijala bolecin pod trdo in kruto roko nasilnosti samopašnega in brezobzirnega Susteršicevega duha-Začetkom leta 1914 je tedanji đeželni zbor kranjski po đolgih ln izčrpnlh đebatah s svojo znano većino sprejel nov deželni Šolski zakon, ki naj bi ure-dil tuđi učiteljsko gmotno vprašanjo-Ta ureditev sicer ni ođgovarjala utemeljenim in opravicenim sahtevam učiteljstva, vendar je značila vsaj začarao isboljianje gmotnih prejemkov našega učlteljstva- V tišti zakonski nacrt pa jo tedanja većina đeželnega zbora namenoma in vkljub opozoritvi od napredne strani in od strani vlado postavila take dolocbe, ki oo že od vsega začetka kazale, da tak zakon ne more nikoli stopiti v veljavo« In tako se je tuđi »godilo* Zgodilo so jo vzlic temu, da bi se bila regulacija lahko izvršila, ker Je dezela dobivala ▼ ta namen pro- odkaao od drfave- Po krivdi prej omo-aJsMga noovoga *Aa Jo otlo uatelfr otvo prikrajoano nm svojih projomldh okroglo sa letnfli mlMJoii kron. Tako đoblmo v letih 1914« 1*16, 191«» 1917 in 191B lepo vsoto petih ndlijonov kron, ki so bile noitolistvu namenjene, ki Jih p« nBitol|stvo ni dobilo! Kdo ln kdaj poravna to ogromno Škodo, ki so Jo utrpoll naši kulturni del&vei? Ni li doka* veliko sodalno Izobrazbe in naj-iđealnejšega čustvovanja, ako se naše uciteljstvo zadovoljuje zgolj s samim konštatovanjem tega krivičnoga dej-stva? Osvetiti se hoće z delovanjem v novi državi in v novih razmerah, ki ka-žejo, da bodo >pionirjem prosvetec pravične jše! Z Tolikim interesom zasledujemo gibanje našega učitelj&tva, kl stremi za tem, da se združijo vsi ti naši kulturni delavci v enotno organizacijo — v Unijo jugoslovanskega učiteljstva*. Ml to prizađevanje toplo pozdravljamo ia isrekamo svoje veselje nad dejstvom, da izhaja iniciativa iz vrst slovenskega dela učiteljstva kraljevine SHS- Ta del dašega učiteljstva je v preteklosti naj-več trpel, a vzlic temu ni pozabil svojih idealov« Njegova organizacija — njegova Zaveza — je bila došlej vzor-na v izvrševanju svojih nalog. Imponirala je predvsem 6 kremenitimi, nepod-kupnimi značaji svojih članov in članic* Takisto upamo, da se v celoto združi ves najboljši živeij, ki ga zmore učiteljski stan naše skupne domovine- Z zaupanjem gledamo v bodočnost: tieta najvišja cena, ki smo jo omenili v začetku — narod Srbov, Hrvatov in Slo-voncev — se dvigne do neslutene visine, moči in tvornosti, ko mu naša narodna sila razgiblje in razmahne njegovo energije, kl bodo služile materialni blaginji in kulturni sili naše lepe in bogate zemlje! Temu veselomu prepričanju naj đa~ jejo izraz te vrstice- Obenem pa naj tud! dokaznjejo, s kakim velikim zanimanjem opazujemo delo učiteljstva, ki ga smatramo za roditelja novega rodu, kateri naj v sreći in slavi gospoduje v Jugoslaviji na vekomaj! A vi, čaši prvi kulturni delavci, pomnite: Domovina vas nikoli ne poza-bi! Domovina vam ostane vdana in hvaležna! Nainovejša poročila. Naša ponebna bno javna porodite. M letoaala AHa nda-mi nfffln iHe hlel Pariz, 4. inija. — JaaoslOTao> »ka dtlagacBa |o odkloaila transakcdo, kl Jo le predlaial WHson ln zajedno ž nfim Oosienooau in Uoyd George. Vsled te^a je rešenje fađranskesa Tpra-ianja zopet ođozeno. Lahi pravijo se* daj, naj se kar uporablja londonski pakt. fRANCOSKI GLASOVI O AVSTRU-COL Pariz« 4. jimOa, Francosko novinstvo in javno mnenje odldonia Rcnner-Jev zagovor. Listi so^lasno naglašajo nasprotje avstfifskfli izjav z realnostjo. »Temps« zavrača Reimerieve trditve, da bi Nemška Avstrija ne bila nasledni-ca stare Avstrije, »Journal des Debatsc pravi, da se je Renner prezentiral v pozi dobrega Dunajčana, ki bi hotel biti prijatelj celemu svetu, in ki svira lepe dunajske melodije, ki so pa politično ravnotako brez vrednosti. kakor nemv Ike krotie ▼ borznetn listu. POPUSCANJC AU — MANEVER? London, 4. Junija. »limese pišeia. da je Renner sicer Ijubeznivejši od Brockdorffa, da pa ne bo imel veČ nspeha, nasprotna njegovi komplimenti in izgovori so še boli žaltavt kakor nemSki poskus zastraSevanJa. Avstrija* in NemOja morata ali podpisati aH pa nositi poslenice. »Morninjrpost« pravi o Ronnerjevem govoru, da lo bil to eden najboljših govorov na konferenci in govori v prlioi? Italiji, ki Jo le treba zava* rovati, da bi ne bila nlkdar prisiljena sklapati nove zveze z blvšimi central-nimi državami, »dočhn smo *se brijali za tov da ustvarimo mo£no Poljsko, veliko Ceboslovaško. povećano Ju-CDslaviJo in utrjono Romanijo.« — »D*> ily Mail« kritizira pogodbo z Nemško Avstrija ker Se vedno ne določa Jasno mej z Jugoslavilo in vpralania odškođ-nlne. SoctfaUsttfiai »DaOsr Herald« pa — obfokava nstvKritov CehoskivaSko in Jugoslavije! \ rrALicA. Mtan, S. Jnniia. (Proto Sviće). Go ntrmina stavka v Đietti 4raja. DeUv-stvo je jako raztmrjeaa Poročajo o velikih izgredih. Izbruhnila je nova generalna stavka v ntapotiski leovtakl lav dustrijL — »Avantk pravi da bo v kratkem tmenovmn nemšk} podonik pri teški vladi — Nadjonalistično čašo pisie tavis v s*Aujsem farijoau radi Reko, D' AseuSo pftreit apptt iio-te Te đni Jo tslavll. da obžalnje, A ni padai m Plavi od ovstrijske krode, da bi nm bOo ptftranlotMpasll jmM trn barikadi od lalkega svinca. ft se to borll sa oawubodttey Dainttcfle si Reko, SliCiie napade bUxnoott^b«t Vidoa Nazionalo« in voč drugih sličafc tfrtov. \Tadni tfsk le pa očivldoo sa ukaz od zgonj stisnil rep med noge. — V Col-sm*o oo ■onaonoltorl^Pf^odDi vofiko BH^DDDBBD flsBHDa^HaiKvSj^BHa ■■■ ^S> Sw SIV^ djalisti razbili in pri tem vzklikali Lje-nlnu. — LaSko časopisje prinaša tekst poslanice reške^a consigho nazionale na ameriški senat v kateri se NVJlson oštro napada. (PoročUa iz Beograda.! NASC MEJE NAPRAM BOLGARSKL Beograd, 5. jtmija. »Jntranil Uši« lo nrojel: Meia nroti Bolsarski le končno nrelena. Dosegli srao nopravok moje pri Stramlci radi zavarovania že-lezniške prosa Dingače Je ostala stara moja, tako da Je ostala tfmoška proga nezavarovdna. (To fanamo za-kvalHi v prvi vrsti rosranskl dolescacuL Id Jo na mirovni kooferencl zahtovala. da se stara botganlia meia ne menJaJ ODPUST STAREJŠffl SRBSKIH LETNIKOV. Beograd, 5. lanUa. Vojni obveznik! tretjega poziva in moštvo. ki Je starei« šo od 38 let se demobilizira, SojiHJilflntvii NABAVA DRV ZA ZIMO 1919/» Oe Jo bilo že preteklo zimo težko za -posameznika nabaviti ai potrebno količino premoga» bati se je, da bodo v prihodnji siml tozadevne teskoče ie voćje- In de bode manj premoga, treba bode tem već drv; zmrzovati vendar ljudje ne bodo hoteli- Vefija potreba provEToeila bo pa tim več povpraševanj po gorivu in te, pri nezadoetni množini drv, vedno višje cene« — Ce se v >Slov. Narodu< z dne 24* maja navaja gotovo ne nizka oena 2200 K sa vagon drv, kar pomeni (?e je mišljen vagon 10 t in se gre za bukova polena) za kubični meter okroglih 120 K, bo ta tirja-tev v Časa velike potrebe prej ko ne še poskočila, —* de oe pravočasno ne ukre-( ne vso potrebno v preskrbi, ter zadost-ne množine drv sa gorivo* Mestna uprava v Zagrebu je — da si za časa saaigura đrv za prihođnjo zimo —• nedavno tega pozvala v posveto-vanjo trgovce z gorivom* Ti so predvsem pOTdarjadi pomanjkanje vagonov, ki ovtra dovos drv, in so Sele ko Jim je mootna obČina, obećala vse potrebno Takreniti, da dobe tvrdke zadostno množino vagonov, zavesali so nabaviti sa mosto do novembra se primanjkajoeo ■Hiotlno drv — približno 70-000 m* — (sezonska potrebfielna snaia baje ie dsljnlh 100O00 m*) za oeno 1150 K za vagon- — To bi bilo torej polovica togo, kar se v Ljubljani dane* tirja- Ce bodo pa šahtove gozdaJh delav-oev in vojnikov vodno vižje, kakor Je lo ▼ sadnjom eaoa opazoviti, ne bodo so naše! podvsotnlk, ki bi ljubljanski sBoatni upravi aabavil drva tndi no sa pribHKno onako eeno- Sekafi boco danes 90 H in Tosnik KX)—120 K dnevno sa-slslttl* Oo so računa, da podela prvi l>-3 st* — nora biti io dooor dolar •Ma |n Aslatt pod vcodojBsi casiBtfaflsl — ln da isTosi drogi povprečoo T6 mfi drvi, po n«vad»o no dobrih goodnfli poosh is gorda do solosniiko potojsj eo računamo k tena dtljo io s 10« majem znatno svifiane tarife ss> privoat po selesnki, gotovo ao nisko tirjatv^ vosoikov v nešto, saalužok ali dotrisosl trgovoa» primanjkljaj med vofto|o» te gosdno tak«), to jo oeno drvi na paofa« ki jo pa med vsemi pootavkajni gotov«) uajnižja» pa raavidiino, da bo tesluf vdobiti vagon trdih drvi spod 16 44 1700 K* (Toliko ae jo plaćalo do t maj* tuđi v Zagrebu za nekaj sto vagonor]h In če ae v družini nlkdo ne poča s san ganjem in cepljonom drvi, treba pristetl še kaih 25 K pri m» sa to dolo. •Tako nam bo plačati v ugodnem slučaju m*i lenkoet okroglih 120—130 K sa en kidh meter na drobno seeekanih bukovilS drv- Kako odpomoči, — Co bi se- ttoseg« lo, da bi trgovci z gorivom v prid sae« šcanom žrtvovali nekoliko svojega do*4 bička (crkostavec zmaje s glavoI), bi bilo dalje pri omenjenlh postavkah ra-čuna le še znižanje pri eaelučku dolav-cev in voznikov umeatno in mogodo- Pa lo čudno :med vojno so isttnt¥t gozdov le vedno trdili, da ni dobiti de^ lavoev, ker eo ti v vojni in- je radi tega nabava drv otezkočena, da oelo nono-goča; pozneje so zopet tožili, da ni pre-» hrane in da se radi tega ne vdobi do-laveev in voznikov. In gedaj, ko bi imelo biti dovolj delavcev doma — vpokHe k vajam se tiče le nekaj letnikov in so teh ni veeh zasegel in osvoboditev Ko-roške bo kmalu urejena — in no bi smelo konj primanjkovati, saj jo v novembru in decembru na marsikalo-rem kmečkem dvori&ču obtičal konj ia voz razmile annade, in imamo vendar moke in slanine dovolj, nimamo tiiocuo ne dovolj sekačev in ne voznikov in oo zahteve teh take, da jih lastnik gozda, ce noče gozđno takso spraviti pod nič-lo, kar sprejeti ne more- In vendar ui to prav; Banes dobi! delavec koruzno moko po 1 K 50 v kg in slanino po 18 K kg, ko ga toro} dnevna prehrana toliko ne stane in tiov ja vseeno že navedeno neprimerno visoko mezdo- — Pa so jih po najved H nemški baroni razradili, ki bo čutili bližajoče so državno nadzorstvo hi kl so hoteli se sa časa večfo množino losa vnovčiti ab pa si z pridobHvijo pop«-lamosti staliSCe vtrđiti in so broš đalj-nega obljubavali in plačevaH tatine S5 do S5 K Tako je bila parola dana: Tan se plača toliko, zakaj bi n* tu sa manj đelali- Tu bi bilo tieba orgaaiaobljo Mo-dajalcev v smeri: o^da|a 4ela v jJr*wf» pripomoč v hrani, zavarovanje prost nezgodam in sa shieaj boleaoi, sogoto^ viti pošten saslužek delavca, a fdkalm na dovoljevati prettranih me«I- Tm&r-nejše elemente delavstva — 1b io Jtli je, hvala bogu, takfti — so bo potesj takom za delo na domačih* tloS pridobilo- 8aj so se poekuj* laJcati ln naj ti delo pod mamljivimi pogofl v Bosni povsem izjalovili- Mestni ob&ni IJuD^ansCf fc za zimsko sezono komaj sadoslovala množina 80O00 plm* drvi. To psatooasno nabaviti ni lahka naloga, ki oo bo dola le izvršiti Če v to pripomorejo val t' pofiter prihajajoči faktorji: laotniki gozdov, trgovci s dm uprava, delavci in voenflrf- — Mislim4 uprava pa naj bi si prefftrCela neltaji mobilnih cirkulark s bonciii motorji, ok' ne bode strankom plačerati sa> trikrai« no preiaganje bukovih polen Ti K ssf kub- meter. Ped kratkih meaecer Usmcao le M do semske oezlje- EakiS 460 prMnJt?* delavcev bi morati biti maposlenih veo ta Čas, da nam pripravi jo za simo sa*( dostno količino goriva sa voe boso 8te-đilnike in peči* — No delo torej broš samude! R- Trgovsko pocodbe. LDU. Beo-s a r d4 4. junija. Po sklepu nđm se bo-do takoj sklenile trgovike pogodbe l 2avezniškimi državami. Za sedaj ob-! stoia samo trgrovska pogodba a Ceboolo* vaško republike V finančnem mmistr« stvu se je ustanovila komisija, ki fma nalogo proučiti vse bivše trgrovska po-* Kodbe, med đru^imi tuđi pogodbo z' Avstrijo in Ojcrsko. Izvor. LDU. Beograd, 4. jo&Đa. Vlada je prepovedala Izvor raznih vrst' blaga v sovražne države. Dovoflen Je samo v primerih posebne potrebe. V, zavezniiko dežele ie izvos dovoHeo-; Nadzorstvo in statistiko izvocoe iB uvozne trgovine organizira finančno mi-*! nistrstvo sama Uvoz jo dovoljan iz za* vezniških in neprijateljskih držav. Strofi. LDU. Beograd 4. junija.: Ministrstvo za trgovino bo nabavilo yi Amerikl večje število poUeđelskfli stro-Jev, ki se bodo razdelilt med one krajc* ki so med vojno največ trpeli. V postova pridejo zlasti vse pokrajine, ki so bikr zasedene od Đolgarov. Noto progo. LDU Beograd, 4. JnnUa. Kraljevski vladi Je dovoUen kredit sa zgradbo zelezniških prog Knja^ ževac - Nii. Topćider - Mala - Krlmjft* Požarevac, Nii - ProkupUe • Mrdar, Kragulevac - Kraljevo - Raika - Km šffvac * Jankova Klisvra. ToCai za zoiegaubotoosfce travorao^ kl ga Je nameraval prirediti Urad w^ pospeSevanJe obrti dne 7. itmlJa se pre^ lođU na poaaeJSi čas in se lahko ie n* kaj udeleinikov sprda*. Nrtutini e po spett izdetovanj« in odposiljanjo modre galice, ker ji gre za njen ugled- Dru&ba rma kar naprej svojega urađnika na Dunaju, ki tvornico nadzire, je dosegla. da je tvornica prišla pod državno nad-zoretvo avstro-ruHnske vlade, počilja se ji premog iz Slovenije in zadnje dni se ^ oelo zapretilo avstro-nemški vladi, da se ustavi vsak uvoi živil v Nemsko Avstrrjo, oe se ves ostanek galice takoj ne odpošlfe- Vinograđinki, ki so pri Slavenaki kmetžjski družbi modro gali-ro naroeili. naj vse to vznmejo na znanje, na-j družbe nikar ne delajo odgo-vora« za zainudo. ker ona v^ako krivdo ođločno odklaoja in prosi, jo z ur-gencami ne nađlesrovati. kajti ona ne roore v«<5 storiti. kakor snrori oiVposM-Ijati vse biago. kakor ji dohaja. Slovenska kmetijska družba je vso palico že ra€»«e teki die-posicij prenarejatt pa ne gre, &• naj ne nastane velika imetnjavrn- Setnen) ▼ Črnoanoljai za živino, {Kašice in blago bo v torek dne 17. juniia teva leta. Mestna hraoUnjca ljubljanska. Promet meseca maja 1919. 1135 9trank |c uložilo 2,902.607 K 22, v.; 2218 stnmk je "dvignilo 4,725.578 K 54 v.; Stanje ulog 85.88(1.386 K 02 v.; Število uložnih knjižic 41.157. Društvene vesti in priredite«. Društvo pis- ofici&ntov in ofiHan-tlnj za Slovenije* je Imelo dne L t- m. svoj obeni zbor. kl mu je predsedoval g- Petrovčič- Po odobrenem tajniškem in blagainiškem poročilu so se vriile volitve novela odbora, ker so stari odbornik!, ki so bili imenovani ia urad-nike, večinoma oćstopili- Iz voljeni so MM g- Sohildenfelđ za predsednika, g« Zargi za podpred-ednika, g- Levičnik za tajnika in %&č- TVeberjeva pa za bla-^ajnicorko. Na prijatelj sketn se?tnnku je pozival odstoptvSl predaeđnik Pe^ rrovč^č tovarile, naj krepko podpirajo Slovensko Matioo«. na kar se Je takoj nabralo 185 K sa >Matiein« fond- Po-sneraarrja vredno! Clani kranjskogorske podružnice ?k>venskes:a pianlnske^a društva na Je-senJcah prirede v nedeljo dne 2. t. m. cvetHčni dan in \Ttno veselico v sostil-ni Markcž v* prid koroskih beguncov. Pri veselici sodeluie sodba in pevski zbor kat. de?avskes:a društva na Savi. Prireditev se vrsi ob vsakem vremenu. Prosi se druera društva, da ta dan opuste namenjene prireditve in se uljudno vabjio no to dobrodel^o prireditev. ^avinj^ka podnižniioa S- P- D- je imf-la preteklo leto 15-R^5 K dohodkov in 14-933 K Članom je Mala 188* Aloidl KmmI Jt aopet otvorU svolo meanico na VodnJkovem trsu ter Jo na novo opremi! Priporoča se svojim starim odjemalcem in slavnomu občinstvu sploh po solidni postrežbL 5781 Kđo temed Tr*6a)očfli m vx4nlh vkMkor H Riutle bi ml zamocel dati kako pojasnilo o poddesetniku Ludviku Joštu. katerl ie služil pri Ur. 26 ter bil vjet dne 23. novembra 1914. BU je v vjetniStvu — Obojan Gouw. Kursk ter pozneje ▼ SchmakovsfcF, Rudnik — Krivoj Roj, Gouw. Herzeti Nr. 1406/509. Eventualne podatke prosim na naslov: Aloizii Novak, Prlvo* St. 17. Ljubljana. Izgubilo se ie približno 500 kron denarja na potu od Nadvojvode Fride-rika ceste do Domobranske ceste. Pošten naj diteli se naproša, naj prinese denar proti piimerni nasradl na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. 5785 Poslano.1 Dne 13 avgusta 1913 sem m odzvml v rferpellah povabflu esr. Dude, Podbre«ar-ja In Kompa hi šel zveCer po zadnjem vlaku v restavracijo. Med pogovorom so me radi nošenja krlžca 1912—1913. katerejsa pa oni dan ntsem unel pri sebi, napadll in se norčevalf. Ker hi bil to lavni lokal in imta-kar navzoć, nlsem teca dopastil. Ponovno sem prosfl. na) to zadevo Duste v miru. Kdr na nlso mirovali, sem zapustfl njih družbo. Po preteku pol ure Je priSdl k meni v prometno pisarno g. Komp in ml rekel, da prl-h«ia v imena «rjr. Dude, Podbreearia in * Za vsebino tec:a spisa je aredni-Stvo odgovorno, kolikor določa zakon. ukm, 4m m v rjtfanmii ddtnftt. nal mi priđe povedat đa s%m nacionalni Šuft. V noH odsoteottf so me ■astvall s »luft baraba, lsdaNca, brezzoačajnež, plove itd.« Priča ]« s. asistent SUvko šubic te M«d-vod. kateii ]• JUL na mojo proinlo v restav-radla da bi omealene razsrajac« pomiril. doBSfel pa Je natprotna Uvtdel sem. da raserafan}« nJkakor noSc ponebati, Jdiub tsflna, da Ie im bila 1 ara popolnod, &*\ sem osebno ie enkrat k ni lm. ker 2e % odrom na to, da Je v rezervni sobi prenočeval transportni kontrolor drkounlg« nlsem smel dopastiti, da se )e ie vedno razsrrajalo. Mole zooetno posredovan)« le pa ^osp. Kompa tako razburllo, dt ma Je popadel In hotol zadaviti. Otel me le gotov« nesreće priča gosp, Šnbic. Predno so zapustili re-stavracJgo, so vsi trlje proti meni po vzgle-du gosp. revidenta Podbregarja pliunill. Ali sem mogel jaz to mirno prenesti brez vsa-kega zadoščenja? TtkoJ zjutraj, ko so bili Se vsi trlje v Herpeljah, sem cei do^odek povedal gosp. pristavu Brazu, da bi pomirljivo deloval. Pekli so mu pa, da naj Ie iščem radoščenja, kjerkoli hočem. Vsled tega sem si izbral dva tovari 5 a za z as topnika in to neaktivna častnlka, da bi zadevo uredila To da ona sta odločila, da moram zadevo naznaniti ravnateljstvu In častnenra sodu. BU sem vsled tega primoran, naznaniti. ker v nasprotnem slučaja bi me bila naznanila ona dva častnemu sodu. Posledice v tem slučaju si lthko vsak sam misli. Ravnateljstvo mi Je dalo ukaz, da moram po $ 35 službenega reda Iskat! za-doščenja radi Žaljenja Časti pri sodiSČu. Od-stopiti od tožbe po istem paragrafu nlsem smel. Gg. Komp in Podbreear sta bila ob-sojena tn le g. Dnđa oproščen. Ko se Je ta zadeva vrSila — ni nihče od nas slutlt da priđe sploh kda) do morilne svetovne volne in ravnotako o nastalo«« države SHS. Mi-sel na državo Jugoslavljo Je bila Slovencu edino varno v srcu goječa želja, koliko se je pa smelo o tem tedal govoriti fn delo-vatt, ve vsakdo. Da Je bil gosp. Komp đtecipitnarnlm potom iz službe odpuščen, ni bila kriva ta zadeva, ampak sledeče prestave: Iz Kra-nja v Škofjo Loko, Iz Skofje Loke v Pazin, iz Pazina v Herpelje in iz Herpelj v Trst Zalcal se je to zgodilo, ve* sam najbolje, Jaz kot kolega ne bom spravi jal tega v Javnost. Da imam mirno vest, naj dokazu]e sledeče: Trn sta m* g*. Podbregar ta Komp blatila proti kolegom, stm sam približno pred ssdmlml meseci prosti Z. J. Z^ da zadevo pretšče, seveda se to ie do danes ni lavršilo. Ko sem pred kratkim izvedel. da sta omenjena gospoda pri ravnateljstvu bale že toliko dosegla, da se Ima radi te zadeve pomisleke proti meni, — sem dne 20. maj# osebno naprosil gospoda ravnatelja, da naj uvede proti meni prelskavo. Moji prošnji ni ugodi 1. češ, da nlma nika-kfli pomfelekov do moje osebe. VpraŠam gosp Podbre^arja. čemu tro-sl neresnlčne vesti in povsem nizke laži. Jaz naj bi se sedaj skrival pri socijalnih demokratih, ko dobro ve, da sem član ZJ2 Končno naj vprašam. zaka) moji nasprot-ntki nišo in ne nazivajo — s Šuftl kolege in častnike Slovence, ki so §li v vojno, se bojevali proti bratom, bili odlikovani in nosili $ ponosom odlikovanja tik do oolo-ma Avstrije? Kako to, da se Je gosp. Komp proti bratom Rusom boieval in se kasneie, ko je prišel nazaj, še ćelo ponašaj, koliko Jih le baje pobll? ZakaJ je kasneje tuđi on nosil odlikovanje? Kako to, da Je piscu članka gosp. revidentu Podbreeariu Še sedaj v Jugoslaviji draga družba Nemca? Kaj išče isti na njegovem domu? Kako to, da nisem bH tuđi Jaz odlikovan kakor Av-stiijakan in Slavofob za časa vojne, ko sem služboval med vojno vedno na eksponiranih postajah, dasiravno so bili skoro vsi kolegi Slovenci, ki so sedeli cei čas vrtom v Ljubljani? ZakaJ nisem kot nemškutar !z-venturno napredoval? Gospoda! — Svetulem Vam, vzemite brezovo metlo In pometite preje pred svojim pragom — kajti spoznan je samoga sebe Je največja učenost. S tem je končano vsako moje pojasnilo javnosti, opravičeval se ne bodem, ker ni potrebno in znanci kakor tuđi večina to-varišev poznalo dobro mol narodni čut. Naša mlada država nlkakor ne potrebu i e kričačev — tomveč ddavnlh in treenih mož. Ljubljana, dn« 37. majnika 1919. FRIDERIK WURNER pristav. Izdalateli In odsovorn! nrednik: Valentin Kopitar. Lastirtna In ti* »Narodne tiskane«. Vrilfft nilado, z mlekom, proda Svaj-IltđfD, gtr t LetaSo, štajerske. 5770 )nifbl kilu dobro obranjeno se kapi. isBlSl 10», Ponuđbe pod .žeesko ltolo/575«* na upr. SI. Nar. 5756 DffMtaiftlkfl ^3^™ se ažurne na pro-rlDUujuiRu, dajo kfr. instrumentov, se takoj sprejme. Naslov/ pove uprav-ni§tvo »Slovenskega Naroda«. 5782 tLlm z oljnatfmi osmi In streho, pred-«!§♦ vofno delo, prodam za K 1200 -Ponudbe pod ,Dv#k*1^t^Jt*/5789 na upravnižtvo lista. 5789 Dabre približio 180 litnte SODE kipi StrojilM tofiTM Ksrki ft Wilđi a« Polzclf pri Celja. 5773 trOMill !>—3 m vetike, pHSastl na-PiCPlifl mizni prt in jedilni servis se ugodno pr+4ttt* Naslov pove upr. SI. Hat.________________________Sm laVmk MtffH M polponlja, ako mo- Ldflli HRlH] goče s konjsko opravo, iMUtl Al. Scfere^, Jctcniet, Otrenjsto. 5793 Bm ve« vagonov se proda skupno IM đfi v manjini pmrtijah po piimerni ceni. Več se polive pri Fra« Brestrvjn «t Rimski ces« St », Ljubljana. 5721 Ra ditoi Btitauki hrano m^dZ gospoda ali gospodični. Ponuđbe na upravaiStvo »Slovenskoga Narods« pod „HeščamAa hMsa"/&7tt. 5763 t^mud itt* b0^0 s Prostim vhodom. UDiPn Cena poštanska stvar. Ponudbe na upr- „Slov. Naroda" pod „Prost fhei/ITM11 na upravniltvo „Slove«kegi Ntrada".___________5766 lffl Ifl ^°hro teorjen ^evljarski po-ISU lm močnik in ena itepartca, prednost irat begnnka. Hrana ki stino-vanjt v ht§f. Naslov se izve na upr. „Slovenskega Naroda. 5760 Slite za iefitinacije Sine JsunAj: tofraf Hnfot HiMar, Ljubljana, Oog-poskt alica 16, v bližili križCTniike cerkve. Sprejema tuđi vsa amaterska dela. 5728 fm«! \*\n r origiaalnih zaboiih a ttf6UI Jh|UJ 1440 komadov proda po 75 vinaijev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali ptačllo naprej En. So|K ptmi, Rtfatec »p. Stajfsfct, 3411 BialnUKSlađnitni zdnmit Zli':, fftćtk Nastop 1. julija 1919. Plača po dogovoru. Ponudbe na Bntovsko sklid-nice v Trbovljah. 5759 &SF Solo i mests ^H ali blizini mesta išCe uradnica. Ponudbe na uprav. Siov. Naroda pod „Soba It 157**/5«47. 5647 Hnibn rmrfii ^01 ** nagrado, kdor RUSE iclIjE mi preskrbi 2 meblovani sobi aii eno z dvema posteljema, v sredini mesta. Ponudbe na poStno Ie-žeče, glavna pošta pod .MeblovtM sob«'. 5749_______________ l/imi ta nMtnl ttrili ^bro obr anjen, HIPI » PIS9H1 Iinj boljšega sistema, navadn« velikosb* Naslov ponud-nikov se prosi pod geslom .Pistlii strej/5575' na npravn ištvo »Slovenskega Naroda«. 5573 I*m latarsn iftM z električno raz-LHd EDClH JIH svetlMvo se odda gospodu, kateri iflsa lastno pohištvo. Giavni pogoj. da je pohištvo snažno in stanovalec samec Fonudbe na uorzvništvo »Slov. Naroda« pod šifro .Soažoi soba it U'/5T86._________5786 VnlinMndmm samostojna moč, z več-Mjiinnilljl* ietno prakso, zmožna siovenščine, nemščine in vseh pisar-nrSkih del, želi p remen i ti službo v Ljubljani. Cenj. ponudbe pod Silro m%n»t**klmWV*m na upravniStvo Slovenske« Naioda". S765 Đfflii3 Vfl skoraj nova salonska cfc.'^ka rlOllfl »Z in moSko kolo. Ogleda «;-Dtnjska cesta 9. (tvorile U. 5797 BTflfi!) 79 ve^ Poste''' visokih omar, rlliiiu dS omar s preda! in već drugih stvari na Sv. Petra cesti 78/1. S7S4 Bela fratirna mi KJSsf«™ ™! dajo. Oosposka nlica št. 7, 11. nsdstr. vsak dopoldan. 5764 rlidll StIU!« nov ili malo rablien Selimo kuorti. Ponude tvrtci Schwirezi đnig, Zagreb, Prerađofiće?a 1. S?A7 fiWA stroiev ^S.°sffi VpraŠau ie pri Rađolfa Zore, Dforski trf 3 111. 5739 Dfflđi fl '2vanrednG težak, visok in rlllmi Sc močan konj sa težko vožnjo star 8. let cena po dogovoru. Kje. pove upr. SI. Nar. 5792 flknil9fiMll lin in Prčila v inozem-UinPflltjSIE III! stvu posreduje Gospodarska pisama dr. Ivan Cerne, Ljnbljana. Miklošičffi c 611. Telefon 37. 579* Le deuxieme numero (3t Mai) de la Revne Fraaco - Slevtoe est en vente dans toutes les librairies (frftllliba za ^iese^ov stroj, zanes! :i-ulllfjUlnd vega. treznega in v poprav-kih veJvCga event sposobnega inva-Hda, sprejme v trajno slu2bo ob po-polni o skrb i paromlin J. Zadra vec v Sre-đilča. Nastop 1. juli ja t i. Ponudbe z zahtevkom plače in popisom đosed. službovanja je nasloviti na imenova-vanega. 5772 „RIBO IDEJU" spreime rtf: b'agajničarko, predpogoj lepa pisava; 2) miajšega inteligentnoga slugo; 3) inteligentnejšega moža z rednim na-stopom, ki bi event. nadomestoval vodjo, vojni invalid ima prednost. Ponudbe poslati je pismeno na »Kino Ideal«, ponućniki za slugo pa naj se osebno predstavijo v »Kino Idealt. 5777 SP DRVA =S meterska, žagana in cepljcna se dobijo v Kolodvorski 31. 5587 Glasine instrumente vseh vrst zlasti violine dobavlja takoj in najceneje J. Holltnann Praga Vlnohradjr. KemiuA i*. 44. 5709 Pnatnalina dralHa različnih premičnin (pohitva itd.) st vrti i toret dne II. t ■. f LJikljaaL v kHi VodaiUf ttg 2/L IKetek •• t. ijitnj. 5T24 KONJA 7 let starega, rjave baive (fuks), 157 cm visok, brez napake, za jezo, lahko in težko vožnjo, predaš radi pomanjkanja krme za K 5.0UO. Ponudbe pod ,Kfii/ff79Oa na upr. SL Naroda. 6790 JV1E)13 Zadrviva •entrala v LfvMjaml, Mfkloilćava oasta *t S, ima v za-med. Prodaja ga na debelo in drobno po K 23*— za kg. 5771 Cehoslovflnl! Koji Želi povratak u Češku, Moravu, Siezsku i Slovaćku uz vtoma nizke c'ene kupiti zemljišta, posjede, mline, tvornice, kućey hotele, gostione I trgovine u gradovima i na selima, neka se prijave pismom na adresu facla? Krejčik, inspektor Ptzenko?e baake n Prafa - Četka. 5649 Vinska klet pri Malitn Ljabllana, natprott gU¥s« »ottt, pod Jadransko banko. — Točijo se v kieti in žez ulico pristna, stara in nova, bela, rdeča in crna vina. — SI. občinstvu se najtopleje priporoča Stanko JeMaiko. OiUutii? BadzomiitfB im zeIrsIo, Ljubljana« Absolventi nlžje obrtne Sole (stav-benega oddelka) se sprejm«jo takoj kot aspirantie zt progovne nadzira-telje pri južni žclernlci. Reflektanti naj sc osebno javijo pri podpisanem nadzorniStvn. Obratno nađzomiStro jvž. zeleniće, Vojaska ulica. Trgovina na prometnem kraju se kupi ali vzame v najem. Ponuđbe na Franjo Klaniiek* trg. poslovodla, Savnka. 5706 liikHMrMkl samoktojna, plemenita, LjUjlOinlli« Intel., eleg«, dobro situirana, ki bi se po temelj, spoznanju hotela poročKi Iz prijateljstva, se iz Ijubezni, naj pi5e akt. drž. u radni kn istih lastnosti in pravsoHden, nepo-I i tik, ljubitelj umetnosti, po§tena duša, 38 let star, visoke postave, invalid brez vidne napate in zdrav, pod .Ztc-sto bratstvo do fr*ba/S779* na aprav. SI. Nir. Tajnost Castna zadeva, pisma se event obojestransko vrnejo. 5779 PERUTNINO vsake vrste kakor kokoSi za zakol, kokoši, ki bodo v kratkem nesle jajca zelo dobre jajčarlce, piščance za pra-ženje, piščance za pečenje, mlade gosi in mlade race raspoitlfam vsako množino živo po pošti in po vlaku. Zahtevajte cene pri ftadttfo Horvatlča, trfofca s pentoito, poita Križevci pri Ljittneni (Spodnjc Štajersko). 5743 Proda ses dinauaOf 20X24 sveč, popolno-ma nov, l«Tski fcrftk, skoraj nov, dMlM. tehtelea, vrtal aitoU hi ■alsf)y n#¥a kupina pr«ia, ▼tuki s#di. Pođ naslovnim! SIframi na I. fvgo- alovBMatkl aiBMHaMBi lai infonataonl Uv^dBaMllftk * Rotaac, M«b- IfaoMf Trmm6*9 o aiabr. S. 5723 pafT Prva jugoslovanski krojitnka za daifNl Ift aospod« *^m Potofnlk, ielenbursovo ulico 9.6.1. nodst. na tehno)ogičnem muzeju Izprašani krojač naznanja cenj. občinstvu. da je dobil iz Francije najnovejSe modele za dame in gospode. Izdeluje natanSno po modelii v -najhitrejlem časn v osmth dneh, v smrtnem slučaju v 24 urah. Sprejema tuđi v delo blago, ki ga cenj. naročniki sami prinesefo. Izde luje najmoderneje ia gospode jakete nov6 in prenarejene iz salonskih sukenj. Letovišie Polite na Gorenjskem. 617 m nadmorske visine, svež forski zrak, proti mrzlim severnim vetrovom zavarovaao od Karavank, krasna senćnata izprcriajališCa. lepi izleti po okolici kakor tuđi na gore, kopališče, ribolov, tennis. — Električna razsvetljava, vozovi na kolodvoi Lesce kakor tudl za izlete na razpolago, v hotelu poSta, brzojav. — Sob za letoviSčarje le 45 na razpolago. — Za rekonvalescente, slabokrvne zračna tepa in solčne kopeli. — Pojasnila in prospekt« daje -= lastnica hotela STURM. ^=- OTVORITEV GOSTILNE. Gostilna po domaće »Pri Španu" na Vodmatskem trga se otvori na binkoštno nedeljo. Točila se bodo pristna trškogofska vina iz Sušnikovih vinogradov po zmernih cenah i. s. samo v popoldanskih orah. Za prigrizek bode tuđi preskrbljeoo* MaSb MafZaBlL ^^a^i«ka * LaMiaaa — m*aao^U tur Dražba dveb Hmeisttt bN iz toMam hQe. T lito Uli, «M U. t—H* MH fob *fc «njf boja pro-dajali na javni dražbi v žrebčarni na Selu pn Ljubljani dve plemenski kobfli konjerejcem iz ljubljanske okolice, kočevskega, no-vomeškega in krškega okraja. Državna žrebearaa aa Sela pri Ljnbljani. lltlnliniii M »eft go«dnlhd«laT«aTta»e«i6evnaakor UnTlDIlIIID lU dn0 ddo- Za hrano ie Preskrbljeno. Več pove rUUCIlIlJC JC Vlnk» Ju ■!., Oer|e pH Ket*. 5711 Bvianto ockrtalitM IHS ? laMtevlii pri Žalcu razpisuje montažo dveh parnih kotlov, obstoječih iz spodnjega valjastega kotla ter nad slednjim ležečega kotla z razgrejevalnimi cevmi. Vsi deli kotlov se nahajajo neposredno pri kotlarni. Interesenti, ki bi se potegovali xa štavljenje omenjenih kotlov, se tem potom vabijo na ogled na licu meata, da morejo staviti tozadevne pogoje za montažo. ZABUKOVICA, dne 4. jum> 1910. Rndar, oskrbulžtvo SHS, Zabnkorlca, Ker prejenja s 1. oktobrom 1919 najemna pogodba z dose-danjo najemnico, je oddati hotel Tivoli z restavracijo itd. drugemu najemniku. Reflektanti naj vlože svoje, z natančnimi podatkl opremljene prošnje do vštetega 30. junija 1919 v zaprtih kuvertah in označene z nadpisom „ponudbe za oddajo hotela Tivoli" mestnemn gospodarskemu uradu. Iz teh podatkov mora biti predvsem razvidna pristojnost, do sedanje službovanje ali obratovanje prosilčevo in označba njego-vega iinančnega stanja. Oziralo se bo predvsem na ponudnik«, ki so finančno zmo-žni voditi podjetje intencijam mestne občine primerno. Mestni magistrat ljubljanski. dne 28. maja 1919. Papirnate vreče Ur vae vnla planeta, Itakalairga, anrofnega la ađjmstlra«aa papir ja a« odala po Bgodaih cavah. Je 2e v ztlogi ali pa se še naredi. Cenj. ponudbe pod ^sploriadnikaaledorlftajo IMlt1 aa Riđolf Mosst, Wiea I., Seiltretitte No« S. Št 6654. 5802 Predsedništvo dež. vlade za Slovenije. Razglas. Po naredbi poveljnika dravske divizijske oblasti v Liubljani št. 4341/11 z dne 16. maja 1919, naj predpostavljeni poveljniki od 28. majnika od 8. ure naprej za vsako napravljeno krivico« citirano po omenjeni naredbi, odredijo delovanje preldh vojnih sodov, ka-terim naj se takoj predajo dotični krivci, ki so zakrivili krivično deianje po določenem času. One vojne obveznike, ki so v prošlih operacijah izdubili, oziroma zapustili svoje jedinice, pa se pri istih zopet javijo do 7« janUa 1919 do polnoči. naj komandanti ne smatralo kot begunce z bojišča ter naj se isti ne oddajo prekim vojnim sodom v sodbo. Istotako naj se oni vojni obvezniki ki sa javijo do 7. junija 1919 pri svojih dopolnilnih poveljstvih, ako ne vedo, kje se sedaj njihova, jedinica nahaja, ne smatrajo begiuicem z bojišča. Oni vojni obvezaU. ki se ne iavijo niti do 7. iuniia 1919 pri svojih jedinicah aH pri vojaških dopolnilnih poveljstvih. a se bodo zalotili, se smatrajo boi becimci z boifšča tor se moraio oddati prekloi vojnim sodom. O vsaki izvršeni smrtni obsodbl naj se poveijnik dravske divizije brzojavno obvesti. Ta naredba naj se takoj na ¥ kraju običajen način razglasi po vseh občinah in nabije na uradno desko. Y Ljubljani, dne 3. junjia 1919. Podpredsednnc deželne vUdoJ dis Žm*imw L is