25. številka.                                          Ljubljana, v soboto 31. jamivarja 1903.                                         XXXVI. leta.
Izhaja  vsak dan  zvečer,  izimSi   nedelje  in  praznike,  ter   velja  po  pošti  prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto U5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h,  za   eden   mesec 2 K 30 h.    Za Ljubljano 6 poBiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Cetrt leta 6 K, za eden mesec 2 K.    Kdor  hodi  sam  ponj,  velja za ćelo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Cetrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja   doiale toliko teč, kolikor znaBa poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo   enkrat  tiska,  po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Co se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnittvo je na Kongreanem trga 5t. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo   poSiljati naroCnine,   reklamacije, oananil«
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravnifitvo pa 8 Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod1' telefon St. 34.                       Fosamezue številke po IO h.                      „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi   pra2nika iziđe prlhodnji | list v torek.  2, februvarja 1903.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na lovo naročbo, stara gospoda naroč-nlka pa, kaiarlm bo potakla koncem mi-saća naročnlna, prosimo, da Jo ob pravam času ponova, da pollljanja na pranaha In da dob* vsa števUka.
„SLOVENSKI NAROD"
valja za ljubiJintka  niročnike br«z po-
šlljanja na   dom:
Vaa lato. . K 22-— I Cetrt leta . K 550 Pol leta . . „ 11*— | En mesec . „ 1*80 Poilljinje nadom se računa za vsa loto 2 k.
S pošlljanjam po posti velja; Vsa leto. . K 25*— I Cetrt leta . K 650 Pol leta . . „ 13a— I En mesec . „ 2-30 £3T Naroča sa lahko z vsaklm dnevom, a hkratu se mora poslati tudl naročnina, drugače se ne ozlramo na dotično naročito. ■ar List se ustavlja IO. dan po potakli naro6 un» brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob   pravom času.
Uprainiitvo „Slovenska Naroda11«
Odgovor „Slovencu".
Ustanovitev zveze mlekarskih zadruf 18. t. m. v Dol. Logatcu je dala »Slovencu« z dne 26. t. m. povod k uvodniku, v katerem me je na podiagi v tem članku nakopičenih laži) prav surovo napadel ter je ta napad zabelil z nekaterimi ini'am-nimi ialitvami ter b priproataškimi piovkami. Naveličan sem prepirov, zato dokaj molčim na vse napade v »Slovencu«, a napominani članek je tak, da moram nanj odgovoriti.
Slovenec mi namreč očita in podtika reči, s katerimi jaz nisem imel nič opraviti in je cei napad precej sličen onemu, ki je provzročil prepir o žlindri, zato bodi mi dovoljeno kot uvod k temu odgovoru se še enkrat dotakniti tega prepira. Takrat je gospoda okolu »Slovenca« očitala kmetijski družbi, poaebej pa meni, da ne znam žlindre za pravo ceno kupiti, da je biladružbina ilindra predraga   in vrhu   tega slabša nego
oznanjena ter da je družba 8 predrago žlindro kmete odirala. No, stari Bog še vedno živi, zato ja dal zmago pravični stvari in danes je izkazano, da vse Usto, kar je ta gospoda meni očitala, je sama počela. Slovenec ta-kratnih lažij Se do danes ni prekli-cal, bržčas k ozirom na »dobri« na-mtn in na svojo moralo. Ene reči pa takrat nisem mogel in smel po-vedati, zato pa ob tej priliki storim. Naša žlindra je bila takrat pred pre-pirom z ozirom na vozarino, tedaj relativno, najcenejša v Avstriji. To je pa prišlo od tod; ker sta se pri tvorenju cene odbila ves »tajni rabat« in »prinos za propagando«. Vsa osrednja društva in zveze zadrug so dobile ta rabat in prinos in sicer so bile te svote namenjene strogo le za osebno renumeracijo tistemu urad-niku, ki je žlindro razpečaval, tedaj v Ljubljani meni. Oddajo svot kot osebno remuneracijo so fosfatne tvornice tako Btrogo za osebno za-devo smatrale, da so glede njih hotele le direktno z dotičnimi uradniki dopisovati in nišo hotele od tajnega rabata na korist splošnemu rabatu odnehati. Jaz vem, da so imeli ne-katen uradniki tisoče dohodkov iz tega naslova, a jaz nisem sprejel niti krajcarja za svojo osebo, predložil sem vestno vso korespondenco svojemu predsedniku in sem vsako leto prejeti denar izročil družbi in eiceP tuđi prejšnja leta, pred no je nastala konkurenoa po »Gosp. zvezi«. Te svote, ki so znašale na leto po veČ tisoč kron, so bile meni namenjene; z mirno vestjo bi jih lahko obdržal, a žrtvoval sem jih na korist kmetu in v prospeh družbe. Jaz se danes lahko baham (in sicer nerad in prisiljeno, ker smatram vsako tako bahanje za nedostojno), da sem kmetom žrtvoval ne „en" tisoč, temuČ već tisočev in sicer z najboljtim namenom, ki je imel moralno podlago. Pri pomnim, da še dandanes »oficijelna«    zveza   avstrijskih    kmetijskih
zadrug na Dunaju priporoča oddajati en del rabata onemu uradniku, ki propagira žlindro in se z njeno oddajo peča.
Sedaj pa k stvari! V uvodu na-pominj^nemu Članku zopet ,SloveneC kakor pri žlindri meni očita in podtika meni reči, s katerimi nisem jaz v nobeni zvezi, pač pa goapoda pri »Slovencu«.
Kar se tiče »Zveze mlekarskih zadruga, bodi »Slovenec« potoiažen, da kar nič po meni ne diši. Jaz sem jo želei in iskreno pozdravil, snova-nja se pa nisem ne z najmanjšim bvetom ali delom udeležil. Občnega zbora 1S. t. m. se udeležiti je pa bila moja stanovska dolžnost. Ia Če bi bil zvezo tuđi jaz ustanovil, bi bil na to lahko ponosen, kakor srne biti c. kr. višji okrajni živinozdravnik gosp. Majdič, katerega sedaj »Slovenec« zaradi te uatanovitve ob klada s psov kami in z lažmi.
Slovenec piše, da mojega nacrta, po katerem najdejo mlekarske zadruge v kmetijski družbi nekaj opore, ne more posebno hvaliti, ker je dokazano, da ni praktiški. Ta nacrt, katerega »Slovenec« označi kot mojo metodo, snovati mlekarske zadruge, imei je po »SlovenČevih« *rditvah žalostne poaledice in dokazuje, da je velika neumnost, pričenjati velike stvari. V dokaz tem trditvam »Slovenec« navaja loško mlekarno, pri kateri so se moji nasveti tako 2a- ! lostni izkazali ter pristavi, da se je loška mlekarna »klerikalcem« po najgrji pravici tolikrat predbacivala. Tedaj loška mlekarna je moje delo in ne Vaše ? Le počasi, gospoda, laž ima  kratke  noge.
Govoriti o kakšnem nacrtu ali metodi, kako mlekarske zadruge snovati, ali jim opore dajati, je sploh buialost. »Slovenčev« Člankar se brŽkone ni znal izraziti in je hotel reči, da je moja metoda, snovati velike mlekarske zadruge, oziroma velike mlekarne. Kako morate to dokazati?    Na   stotine   imam   prič, da
aem pri predavanjih ob priliki sno-vanja mlekarskih zadrug priporočal največjo skromnost in sem svaril iz zgolj baharije ali nevednosti zidati »zadružne domove«, ki so pri nas tako moderni, a obenem kal de-naruim zadregam. Vai gg. udje giav-nega odbora kmetijske družbe mo-rajo potrditi, da sem jaz vselej in že pred več leti, ko »Gospodarska zveza« se ni osnovala nobene mlekarske zadruge, nasproti naBvetom c. kr. kmetijskega ministrstva zasto-pal mnenje, da pri nas nišo razmere prikladne za velike zadružne mlekarne. Pred 3 leti sem pri neki seji v kmetijskem ministrstvu isto sta-lisče zastopal, povedal sem, da se je ravnokar v Škofjiloki osnovala mle-karska zadruga z za naše razmere ogromnimi stroški, kar ne bo imelo dobrega konca in tz»krat se me je z i vso odločnoBtjo zavrnilo, češ, da je v Loki že vse prav in da je ta mlekarna najvzglednejša na Kranjskem. Vprašajte klasično pričo c. kr. mle-karskega nadzornika gosp. V. Cha-ranseka!
Glede škofjeloške mlekarske zadruge sledeče: Jaz sem v Škofjiloki dne 13. junija 1899 predaval, in sicer o potrebi in koristi mlekarske zadruge, in sicer na način, kakor Že mnogokrat drugje, koder nišo ali pa so osnovali potem mlekarsko zadrugo. Po predavanju smo šli gledat pod mesto neke prostore, katere sem smatra I pripravne za adaptacijo v mlekarske namene, ker moja metoda je vzlic »Slovenčevi« lažnivi trditvi, vedno priporočati skromen priče] tek* Pričetek in poznejši razvoj je pa vse kaj druzega. Na to sem jaz iz Loke odšel, osnovali so poprej mlekarsko zadrugo, kupili in podrli so hišo in zgradili novo veliko poslopje, v katerem so nastanili parno mlekarno. Jaz som o vsem tem pač čul, a od kmetijske družbe ali od mene ni zahte-val    glede   škofjeloške    mle-
karne nihče nobenega sveta* s kmetijsko družbo ter z me-noj na eni strani in z zadrugo v Škofjiloki na drugi strani, ni bilo niti enkrat v vsem Času nobene dotike, sprego~ vorila se ni niti ena beseda, pisala se ni niti ena dopisnica in do danes ni noben družbeni uradnik in noben družbeni odbornik prestopil praga Skofjeloške mlekarne. To je resnicainvse, kar ,Slo« venec1 trdi, je  vedoma  zla-
gano.    Škofjeloška   mlekarska    za« druga je poleti lanskega leta vlozila prošnjo  na  c.  kr) kmetijsko   minietr-stvo za asctnacijo.     V  tej   prošnji se istotako   popisuje   kmetijsko  družbo za  provzročiteljico  vsega   zlega   pri tej mlekarni.    To je  višek   nesram-nosti in sedaj spoznam  tuđi,   odkod priđe ta nesramnost, kajti predsednik in trije odborniki imenovane zadruge so meni v pisarni izjavili,  da je zadružni odbor predloženo prošnjo kar na slepo podpisal.    V tej prošnji  se pa   zadruga   tuđi   sklicuje   na   neko izjavo    mlekarskega   nadzornika,    a tuđi ta je izjavil, da ne tako ni nik-dar   izjavil.    Ćela   prošnja   ni   tedaj druzega   nego   klopčiČ   lažij.    Veseli me, da bodo na merodajnem   mestu spoznali, s   kakimi poštenjaki   imajo opraviti.  Sicer pa previsoki in-vestacijski stroški nišo vzrok neuspehu  loške  mlekarne,   ti bikvečjemu mogli provzročiti denarno    zadrego,    vzrok    je edino   le    kaznivo    lahkomi* selno    ravnanje    zadružnoga odbora in nadzorniŠtva.
Kakšno krivdo imam pa jaz pri poljanski mlekarni, ali sem mar jaz nacrte in opravo priskrbel? Vse je zadruga brez mene dogovorila z za-stopnikom tvrdke AlfaSeparator, in sicer je ta uredil mlekarno za toliko litrov mleka na dan, kakor se mu je povedalo. Napaka se je pa storila, kakor sem čul, edino le v tem, da se    je     instalirala     konceaijonirana
LISTEK.
Zaradi skandala.
Spisal Vojinov.
Gospa Ana Katalinova, bivša vdova po sodnijskem svetniku So-boru in rojena Ahil, se je vzbudila ob osmih zjutraj in pogledala po sobi. Potem je brcnila parkrat z nožicama v spodnji del postelje, vzdig-nila belo desnico izpod odeje, zažu-gala s tenko pestjo v zrak in siknila ■kozi bele zobe: uh!
Skočila je s postelje, potegnila razmršene lase izpred očij, se umila, okrog škropć, kakor kanarček in Be začela napravljati pred velikim sten-skim zrcalom.
Med napravljanjem se je sme-jalo gospej Ani Katalinovi v polza spani obrazek rumeno jesensko •olnce, objemalo ji lepa, malo bleda lica in poljubljalo ji crne lase. Bli-•ketalo in zrcalilo se je v baržuna-stem, rožnem teintu njenih okroglih, mehkih ramic, rudečkaetih komoloev in vitkega  vratka.
To se je seveda godilo v lastni ■palnici gospe Ane Katalinove. Dve postalji sta stali  jedna poleg   druge,
kdkor je to pri poročencih sploh navada. Dve postelji iz trdega, rjavega lesa. Jedna, v kateri je prebila noč gospa Ana — gorkota gospe Ane, ki je štela približno petindvajeet let, je še puhtela iz snežnobelih, pomeč-kanih rjuh — je bi'a odkrita, kakor vse postelje, iz katerih vstane človek v novo dnevno življenje. Druga bila je nedotaknjena. Popolnoma nedotak-njena. Pred to je stalo majestetično par mehkih copat, potem par crnih in par rjavih šavročevljev. Črez ta obuvala so ležale crne, vijoličasto pretkane moške nogovice. Postelj sama je bila pogrnjena z lepo perzijsko odejo. Na tej je počival ci-linder, tenka pal ca s srebrnim ro čajem in moške rokovice.
»Preneumno! Zaradi take malenkosti! Ko bi že kaj na tem bilo. Pa ko bi jaz nič ne imela. A jaz s svojim premoženjem! On je odvisen od mene. Tega ne trpim ni5 več. To mi je neznosno. K doktorju Satu-rinu — on naj razsodi. Jaz se lo~ čim od Katalina. Ločim se, ločim ločim  od  njega! . . -
Ko se je gospa Ana piepri&ala, đa klobuk najnovejše mode, ki ga je bila dobila nedavno iz Pariza, sedi, in ko si je  nadela   sive   roko-
vice, je pozvonila sobarici in ji na* ročila, da se vrne ob jednajstih. Potem je zaloputnila duri, da so figurice na pisalni mizi dvomljivo zma-jale z glavicami. In gospa Katalinova si je grizla po stopnjioah idoč rubi-naste ustni in srce ji je bilo, kakor ura-budnica.
Na ulici je pometal jesenski ve-ter z rjavimi kostanjevimi listi.    Dr dranje voz se je  čulo in zvonenje z električne železnice.
Boa iz štrusovega perja je vi-hrala gospej Ani kakor zastava prošlosti in neizprosne odločnosti. A gospa Ana vsega tega ni čutila in Čula. Le ona zagrizena jeza, ki je posebno pri gospeh prav obČutna, katere smo zasačili pri kakem ne dopustljivem činu, ta jeza ji je trla srce.
Tam pred justično palačo je stala krasna, moderno zidana hiša. Nad vhodom se je a temnorudeče plošče bleBtelo v zlatih Črkaji: Advokat dr. Saturin.
Ko je gospa Ana Katalinova v veži pozvonila, je prihitel ođvetnikov sluga po stopnicah.
»Prosim,  milostna?«
»Napovejte   me    gospođu    dok Urju. Tu moja vizitnica!«
Kmalu potem je prosil odvetnik, naj blagovoli gospa vstopiti. Dve, tri, no, morda štiri leta črez petde-set je štel dr. Saturin. Melirana brada storila mu je obraz prav prikupljiv. Moderna odvetnikova obleka je bila popolnoma primerna v secesijskem slogu opremljeni sobi.
»Klanjam se, milostna. A! Čast mi je, čast. Kako, prosim, kako in s čim naj  vam  služim, gospa?«
»Preneumno, res preneumno! Saj poznate mojo usodo, moje življenje, gospod doktor? Vdova sem bila. Mlada, a zdržala sem vendar, kakor vam bo znano, sedem . . . se . . . dem mesecev. Ali ni to mnogo?«
»To je jako mnogo za tako mlade bitje!«
»Đitje, kajne? No in potem sem se zopet omožila. Saj mi ni bilo za možitev. Denarja sem imela dosti. In vsega, kar sem si poželela. Vsega obilo, gospod doktor.«
»Da, znano mi je, gospa.«
»Znano, kajne? No in vendar. Me ženske smo pač podrejene mo-akemu spolu, smo slabotne. Vzela aem tiatega Katalina, kakor veste. Ni mi dal miru. Iz samega usmilje-nja Bern ga  vzela.   Ne zaradi sebe,
le zaradi njega sem se odločila zanj. Vse noči je prebil pod mojimi okni. Pisaril mi je pisma, ćelo pesni, pomislite,   lastne  pesni mi je pošiljal.«
»A kaj, milostna, vse to po-meni?«
»Počakajte, gospod doktor, po-čakajte. Vzela sem ga torej pred tednom. In sedaj, danes, še to uro se dam ločiti od njega . . .«
»Ločiti od gospoda Katalina?!
»Od Katalina, od svojega moža Katalina! Da, da, gospod doktor. Prav od tega!«
»Pa zakaj vendar? Za Boga, zakaj, milostna? Je mlad, pameten, lep mož, pa trden . . . močan . . .«
»Vse prav, gospod doktor, a uŠel mi je. Niti ne vem, kje je. Nikaoega poročila od nikoder. Da, ušel takoj tretji dan po poroki in ni ga več blizo.«
»Ušel . . in . . ni . . ga . . na ..
zaj ?« —
Gospej Ani Katalinovi, rojeni Ahil, so utopile solze v oči, tresla se je po vsem životu in komaj, komaj je še dosegla stol, mehek stol, na  kateri se je  zvrnila, kakor mrtva.
»Miloatna, vam je slabo?! Prosim . . .«
»Mi je ie bolje.    Da  ušel in ni
parna naprava, kar je bilo proti dogovoru. Ako so se pa storile druge napake, ki đrugače nišo strokovno v nobeni zvezi z menoj, za to jaz pač ne morem biti odgovoren. Ga naj aem jaz odgovoren za vae, kar se v mlekarnah, katere so bile po moji inicijativi ustanovljene, glede vodstva godi, potem me pa kar naprej ubijte. Ali menite, da jaz ne vidim napak, ali sem jaz fiziško zmožen jih odstraniti, ali ne delujem ravno zato z vsemi eilami, da se nastavi deielni mlekarski nadzornik, ki naj bi mlekarne v vseh obzirih neprestano nadzirat, poučeval in vodil?
Prav smešno in ob enem perfidno je od »Slovenca« na-miga vat i, kaj bi zaradi mene bilo z logaško mlekarno, če ne bi ta do bila neprimerno velike državne pod-pore. Ravno logaška mlekarna, ki je ena najstarejših, je dokaz, kako pridno se je postopalo. Ta mlekarna, ki se je čudovito razvila, je več let delovala v prostorih in z opravo, ki strokovno nikakor ni več zadostovaU in morala se je nova zid.aU in na novo opraviti. Podpora se je prosila in dala na podlagi dotakratnega vzornega delovanja, in sicer predno se je pričelo z zgradbo in ne zato, da se dobro stojeća mlekarska za druga v Logatcu resi, marveč da se njeno delovanje še bolj razvije.
Kaj tedaj še ostane od Vaše lažnive trditve, da je kranjskim mlekarskim zadružništvom škodovala moja nerodna roka? Pometajte najprvo pred svojim pragom, potem pridite sele pred mojega! Skušnje na Kranjskem kažejo, da so usta* novni stroški za malo važno mlekarno v adaptiranih prostorih 10 K za vsak liter mleka, ki priđe po-vprečno na dan v mlekarno, pri se-danjih mlekarnah na par v adaptiranih prostorih 18 K in 20 K, če se poslopje nalašč v ta namen zida. Kdor ima količkaj strokovnega znanja, mora tem približnim številom pritrditi. Velikost mlekarne je zavisna od množin$ mleka, katero je prva leta pričakovati in na podlagi tega se naredijo nacrti in proračuni. Vidite, to je moja metoda! Povsod, koder sem jaz imel govoriti, se je tako postopalo in ni se bati kritike vešČakov. Je li pri Vas tuđi tako? Iz prošenj za podpore po znam mlekarno, ki je bila ustanovljena v konkurenco drugi že v tišti fari in občini obstoječi in katera ima na dan le 400 liter mleka, ki kvečjemu zadosČa za slabo ročno mlekarno, a se je ustanovila kot mlekarna na par b 16.000 K stroški, tedaj s 40 K za vsak liter! Pri Vas je doma ne-umnost, priČenjati velike in sila ne umestne stvari, ne pa pri meni. Vi imate nerodne roke, saj vidite, kako se podira okolo Vas, kar so sezidale nerodne Vaše roke! Vsled mojega delovanja ni bil še nihče oškodovan, pač je pa izgubila tvrdka Alfa Sepa-
rator pri Vaših Ijudeh in po zaslugi bivšega uslužbenoa »Gtosp. zveze« v kratkem času nad 30000 K v deželi Kranjski. Psovko o nerodni roki Vam tedaj z vso spoštljivostjo vračam.
Ne tajite, napominani članek v »Slovencu« je bil pisan v jezi nad ustanovitvijo »Zveze mlekarskih za-drug«, a to priliko ste obenem po rabili, da ste na podlagi zlaganih rečij zopet enkrat mogli mene, ki sem Vam toliko napoti, nekoliko opsovati ter da ste na podlagi zla-ganih dejstev mogli konstruirati za čast. svoje nerazsodne bralce teorijo, oziroma psovko o mojem naravno manj razvitem talentu. Želei bi, da bi bralci »Slov. Nar« po vsebini »Slo-venčevega« Članka posneli, kakšen duševni velikan je izrekel uničevalno sodbo nad mojim talentom; ker pa to ni mogoče, zato jim v nadome stila podam samo ta-le markantan stavek: »Z zaostalostjo v idejah združeni, naravno manj razviti talent, za kar seveda ni sam odgovoren, do-loča Gustava Pirea takega, kakršen je — mož, ki ima službeno nalogo pomagati kmetijstvu « Z naravno manj razvitim talentom stojim pa revni colnar za Vam ponosnim fari-zejem z nenaravno razvitim talentom lagati inobrekovati; ne trkam se sicer na prsi, a eno me tolaži, da lzhaja moj — manj razviti talent, za kate-rega jaz niČ ne morem, od Boga, dočim izhaja Vaš talent, lagati in obrekovati, prav gotovo ne od Boga, temuČ od hudiča.
Z žlinđro ste mi jamo kopali, sami ste vanjo pad li; komaj ste se vsi umazani iz nje izkobacali, že zopet mi drugo kopljete .... pazite, v tej diši po loškem pokvarjenem siru, jaz imam še dovolj gradiva.
Gustav Pire.
Državni zbor.
Skandali, ki so nastali med re-ditelji in tovarnarji sladkorja zaradi njihovega zborovanja v parlamentnem poslopju, so se prenesli tuđi v po-slansko zbornico, tako da se je mo rala seja na pol ure prekiniti. Posl. W a 1 z kot reditelj se je posebno skliceval na zakon, vsled katerega je vsako zborovanje v blizini poslanske zbornice prepovedano, a »sladkorni baroni« so se osmelili zborovati vprav v parlamentu. Zmešnjavo in razjarjenost poalancev- rediteljev pa je še pomnožil predaednik Vetter s svojo prvo nejasno izjavo, kakor da se zboruje v stranskih prostorih brez njegove vednosti.
Ob 1/al. uri je predsednik zopet otvoril sejo ter podal pomirljivo in pojasnujočo izjavo, da je on dovolil sladkornim interesentom zborovati v klubovi dvorani, ker so med njimi tuđi člani poslanske in gorposke zbornice. — Potem se je nadalje-vala debata o sladkornih predlogah. Obravnavalo se   je z veliko   nas^lico.
Več govornikov se je odpoveđalo beaedi, tako da se je točka za točko sprejemala. Minoritetni predlog posl. Ellenbogena se je odklonil. Sprejele pa so se resoluoije odaeka, med njimi tuđi ona poslanca Barn-re itherja, naj se sladkorni da-vek sukcesivno znižuje.
V Bpecialni debati o kontingent-nem zakonu sta poslanca Koudela in U d r ž a 1 odtegniU svojo minori-tetno predlogo. K § 1. so govorili Pesohka, Primavesi, Udr-žalinEldersch. K § 5 je ute-meljeval posl. Lemisch svoj minoritetni predlog o razdelitvi kon-tingentnih preostankov. Predlog se je odklonil ter se sprejel paragraf v prvotni obliki. Po sprejetju §§ 6. in 7. je odobrila zbornica ednoglasno bruseljsko konvencijo, na kar sta se sladkorna in kontingentna predloga sprejela tuđi v tretjem branju, ter se je razprava pretrgala.
Posl. Eisenkolb je vprašal pređsednika, zakaj je dopustit, da je v razpravi o obrambni predlogi psoval posl. KlofaČ »slavno dinastijo ho-benzollernsko in zvezno nemško državo«. Podpredsednik Kaiser je odgovoril, da je preslišal KlofaČeve besede, a obžaluje, da ga ne more naknadno ukoriti.
Podpredsednik Kaiser nasve-tuje prihodnjo sejo v sredo z dnevnim redom: razprava o vseh nujnih predlogih glede spremembe poslovnika, o vladni predlogi glede rentna konverzije in o prvem branju bud-geta. Nasvet obvelja.
Zedinjenje hrvaških opozicij.
Sklepi, ki so jih storile hrvaške stranke na svojem sestanku dne 29. t. m. v Zagrebu, ostanejo 2godovin-skega poinena. Vkljub smešenju od vladnih strani in vkljub pesimizmu, ki se je kazal posebno v glasilu čiste stranke prava, je prišlo do im pozantne politične manifestacije, ki se je vršila ves čas v znamenju narodne sloge in potrebe. Sprejele so se ednoglasno vse resolucije, ki so se stavile glede spojitve opozicijskih strank pod novim imenom »Hrvatska stranka prava.« V imenu čiste stranke prava ali takozvanih Starče-vičejancev je podal obvezno izjavo predsednik stranke, E Kumićić v kateri izjavi se pravi, da je stranka z veseljem pripravljena, se združiti z ostalimi opozicijskim! strankami za skupno delo v službi domovine, a pri tem se ne more stranka nikdar izneveriti naukom svojega ustanov-nika, Ante Starćevića, kar pa mora vsak pravi Hrvat le odobravati. — V imenu akademikov čiste [stranke prava je izjavil pravnik N. Pe tro-vić, da ostanejo kakor dotlej, tuđi poslej verni načelom Ante Starce vira. — V imenu hrvaške delavske stranke je   podal izjavo Ante Mlina
ric, da je stranka za zđružifov, ako bo ta na programu iz leta 1894, ako pa bi tega ne bilo mogoče d oseci, naj se vsaj vstavi medsebojna borba v javnosti ter naj se stranke složno podpirajo v saborih. — V imenu dalmatinskih Hrvatov je pozdravil shod posl. dr. Trumrie ter le ob* ialoval, da se ni moglo doseči po-polnoma zedinenje. — V imenu istr-skih Hrvatov je izrazil posl. dr. Dinko T r i n a j s t i č željo, da se čista stranka čim preje popolnoma pridruži zedin-jenju obeh hrvaških fitrank. ZvrŠilni odsek, ki se je koncem seje izvolil, bo imel nalogo, poravnati poedine zapreke, ki še obstojijo pred popolno slogo vseh hrvaških rodoljubnih strank.
Narodnostno razmerje na Ogrskem.
Madjarski pisatelj Pavei Balog je izdal ravnokar bilanco o etnografskih razmerah na Ogrskem. Iz te bilance se jasno vidi, kako prazno govorenje je o madjarski narodni državi. V vsem ima Ogrska 12.686 obein, izmed teh jih je 4718 miidjarskih, 2981 runiunskih, 2711 slovaških, 1144 nemških, 612 ma-loruskih, 149 srbskih, 237 hrvaškib, 147 slovenskih in 17 raznojezičnih. Potemtakem je v tej „enotni madjarski" državi 8 jezičnih podrocij. Pri vsem svojem terorizmu z madjarizacijo, posebno po šolab, so pridobili Madjari le 2(j1 občin, a izgubili so 456 ob-čin7 tako da znaša njihova zguba 19o občin. Pridobili so Rurauni 298, Slo-vaki 147, Xemci 52 in Čebi 3 občine. Izgubili so razun Madjarov Rusini 213, Srbi 87 in Slovenci 2 občini. Vzrok za to zgubo madjarskih občin se išče v gospodarskih oduošajih in v politični krizi madjarske politike, ki se ne more prilagoditi nemadjarskim naro dno s tim, ker se ne morejo spoprijazniti z ma-djarskim elementom. To madjarske sanjače hudo peče, ker vidijo, da se ne bo mogla nikdar uresničiti njihova želja po ednotni državi, teinuč bodo morali napeti vse sile, da sčasoma sami ne — zginejo s površja.
Turske reforme.
Kako se „reformira" v nekaterih macedonskih vilajetih, o tem pripove-dujejo bolgarski kupci, ki so se povr-nili iz Lozengrada (Kirklissi't. Turska policija in žandarmerija postopa v tem mestu iu okolici krut ej še kot v vojnem času. Na višje povelje so prišli policiji na pomoć še divji Arnavti. Nihče si ne tipa iz mesta, a žene in dckleta ne smejo iz hiše na đvorišče, ker jih ti divjaki takorekoe pred očmi prebival-stva onečaščajo. Vsakogar, pri kate-rem slutijo denar, zgrabijo kot Člana macedonskega odseka ter se mora pri albanskein policijskem šefu odkupiti z 10 turškimi funti. Kdor ne more plaćati te reformne odkupnine, priđe pred sodišče, ki ga na samo policijsko ovadbo
obsodi. V zadnjem letu je bilo 137 Bolgarov obsojenih na izgon do 10 let, med njimi so tuđi 4 duhovniki in 21 učiteljev. Ker si Bolgari ne upajo iz hiš, tuđi nič ne zaslužijo ter trpe lakoto.
Politične vesti.
—  Posledica   dogođkov   iz   zborovanja sladkornih industrijcev bode par dvobojev, ako se zadeva ne  poravna.   Industrijec Kniep je pozval na dvoboj  Vukovića,   Walza   in Boheima. Walz je  v  seji    nemške ljudske    stranke   dal    na   razpolago svoj mandat kot reditelj.
—  Češki klub je  sklenil, obelo-daniti    spomenico   o   političnom   položaju.    Spomenico    izdola    poslanec Herold.
—  ItalijanBka   zbornica- je spre jela v tajnem   glasovanju   bruseljsko sladkorno   konvencijo   s 176 glasovi proti 115 glasom.
—  O   misiji   grofa   Lambsdorffa na Dunaju prihajajo sele sedaj vesti v javnost.    Nekemu   visokemu iran-coskemu diplomatu je povedal Lambs-dorff,   da   se   je v svojih razgovorih s oesarjem in grofom Goluchowskim uveril   o   popolnem    soglasju    obeh vlad, da je potrebno sultanu olajšati izvršitev reform v Macedoniji. Z grofom    Goluchovvakim    se    je    nadalje zedinil   o  principih   in    sredstvih,   ki bi bili potrebni   za vaakojako akcijo na Balkanu.
—  Zoper misijonarje   je   govoril zelo  oštro v  franeoski   zbornici posl. Sembat.     Imenoval   jih   je  ag-ente  za vojno ter   je    predlagat,   da   se   pod pore, ki se dajejo misijonarjem v tu-jini, raje porabijo za uatanovitev po-svetnih   zavodov   v   Orijentu.    Tuđi posl. Dubief je dokazoval,   da  je delovanje   misijonskih   kongregacij   na tujem za franeoski vpliv usodno, ker so  le  misijonarji   zbudili   jezo    Kitaj-cev, da je potem prišlo do vojne.
—   Obleganje    Venezuele.    An-glija, NemČija   in  Italija   so   skupno odgovorile    na   predlog   ameriškega posredovalca,   naj   bi   se vse dežele, ki imajo v Venezueli tirjatve, postavile na   ednako   stališče   z   imenova* nimi državami. Odgovor pravi, da se venezolanski   predlog  ne more spre-jeti.
—  Novi ruski carinski tarif. Tuđi Rusija   se   je   pripravila   na   eventu valnost,   da   se obstoječe trgovinske pogodbe odpovedo ter je izdelala nov carinski tarif   za   evropske meje.    V tem tarifu   dobi    Nemčija   primeren odgovor za svoje zvišane carine.
—  Združenje Krete   z   Grlko se izvrši  na   spomlad   baje   po  posredovanju Rusije in s privoljenjem ostalih velesil.    Turska se bo zadovoljila le s formalnim protestom.
—   Odkritje   spomenika   cesarja Friderika Velikega,  kateri spomenik je    podaril   pred   leti   nemški    cesar Zedinjenim    državam,    se   bo   odknl
1^ Dalie v prilogi. 'M
ga nazaj. In zaradi neke maleukosli. Ni vredno, da se omeni. Res ne. Moj Bog, moj Bog! Moje življenje je kazen. Zakaj živim, zakaj? Vsaka jerebica ima lepše na svetu, kakor jaz.« —
»Povejte   vendar   gospa,   kaj  je bilo.    Kaj   se   je   pripetilo   tako hu dega?«
»Povem vam, nič, prav nič hu dega. No, poslušajte in sodite sami. Tretji dan po poroki — ženitvanj-ako potovanje, namreČ črez Italijo, Švico in Nemčijo, sva preložila na zimo — je šel moj soprog v službo. Tako, kakor prej vsak dan. Od devetih zjutraj do dveh popoldne ima uradne ure. No in nesreča in zloben slučaj sta hotela, da je prišel k meni na obisk ob poldeseti uri bankirjev sin, veste oni, ki je dobil lansko jesen pri konjski dirki prvi dobitek — z mojim prvim možem, Bog daj do-bremu Soboru lahko zemljico, sta •i bila najboljša prijatelja. Vedno je bil pri nas. Ta je torej priŠel. Skuhala eem čaj v ruakem samovaru, ki mi ga je dal stric za poročno da-rilo. Seveda nisem bila v salonski obleki, temveč v jutranji. A kaj to? Saj smo bili stari znanci, vedno je bil prej pri nas.    Z*to  sem ga čisto
domaće sprejela, v spalnici. Niti v zlo mi ni štel  tega «
»Gospa, ste pač . . .«
»Prosim ne motite me, gospod doktor. Sedela sva skupaj na kana-peju, emejala se. On je kadil cigarete mojega soproga. In tako dovti-pen je! Smejala Bern se mu na glas. Kaj je   vse   pripovedoval.    Naenkrat
—  vrata  se   odpro s silnim hruščem -—   je   stopi 1,   pomislite,   moj   mož v sobo. Gospod doktor, moj mož, ki bi moral biti v uradu — ob poldesetih zjutraj — v mojo   spalnico! Ah! Ah!
»Pa . . .«
»Prosim, prosim! Grdo je pogleda], strašno grdo. Obstal in naju ne-kaj časa opazoval. Nasmehnil se je prav satansko. Naj raje bi ga bila raztrgala. V osupnjenosti sem zlila čaj na svoje dragoceno krilo. Kdo bi si bil tuđi mislil, da priđe ob tej uri iz urada. Vstala sem, moj obiek tudi. On pa je rekel počasi, suho in prav negalantno: To je pa jako Čudno!
—  A meni se je  mnogo bolj   čudro zdelo, kaj pač išče  doma  moj mož ? Me   hoče   nadzorovati?     Mene?   Ha! Potem   je    odŠel    iz    sobe,   sploh    z doma in ni ga   bilo   več, nič več do sedaj. PredvČerajšnjim ne, včeraj ne, danes ne.    Pa  kako  sem jaz dobra.
Le pomislite! Takoj, ko je bil odšel, sem se odpravila v meato. Kupila sem mu zlato verižico za uro, ka-kršno si je enkrat želei. Za god bi jo bil pravzaprav št-le dobil. Kuharici sem zapovedala, da skuha njemu najljubše jedi. Opoldne smo imeli postrv z majonezo in čokolađen puding. Ni ga bilo. Zvečer jerebice pa kruhke s kavijarom. Kako so bile jerebice okusno pripravljene! Ni ga bilo. Ravno tako včeraj. Same izvo-Ijene jedi. In zlata verižica ga je čakala na krožniku pod prtiČem. Vse to sem napravila, ne da ga potola-lim, samo, da spozna, da ga imam | res rada. In še zdaj ga ni . . .«
»Hm!«
»Kaj, hm? Nič hm!? Ali se vam morda to njegovo vedenje, gospod doktor, ne zdi neumno, smešno ne-kavalirsko. Da pusti mož svojo ženo v sramoti. Tacega jaz še nisem sli-šala in nihče. Kmalu bo vse mesto šepetalo, potem bodo na glas govorili, slednjič priđe ćelo v časopise ta stvar. In gotovo se bede reklo, da sem jaz kriva, jaz, jaz! Pa je vsega on kriv. In moje prijateljice! To, to je najhuje. To bo žanje zlato. Prosim | vas torej, gospod doktor, da moj zakon b Katilinom razveljavite. Takoj,
[ še to minuto. Mislim, da je pač dosti vzroka «
»Hm, gospa, prosim, oprostite! Saj veste da zagovarjam svoje klijente, kolikor se da. Ali v tem slučaju,
i oprostite gospa Ana Katalinova, v tem slučaju imate vendar tudi $vi malo krivde, čeprav je soprog naj-več zakrivil, ker se je vrnil nepri-čakovano. To morate sami pripo-znati. Svetoval bi vam, da prosite gospoda soproga odpudČanja, pa da naj se vrne na vaš dom. Razložite, dokažite mu, da je njegov sum do* ćela neopravičen. Pa zakaj ste vendar vsprejeli . . .«
»Torej tudi vi držite z njim? Vsi ste jednaki. Ko sem tako nedolžna. Ko sem samo obisk vsprejela, seveda malo prezgodaj in ne v vsprejemni sobi, a pomislite, star znanec, prijatelj mojega prvega moža, vedno je bil pri nas, ko je š« živel moj ranjki. — Potem pa mislite, gospod doktor, da je imel moj mož res kaj opravila doma v tem času? Nič, povem vam, prav nič! Na poti v urad je najbrž sreČal onega gospođa in videl, da gre v naše stanovanje. Za-
I upal mi ni ! Moj mož! To je sramo-tilno zame. Pogledat je prišel, kakor nadzornik otroke. Fuj! Tacega.moža
imeti. Potem človek sploh ni prost Nikdar! Torej, gospod doktor, hočem da mi resite ranjeno čast. Prevze-mite mojo častno zadevo. Hcoete? Če ne, sem primorana, obrniti se do druzega  odvetnika.a
»Ali prosim, milostr.a! To klepetanje! Vae mesto bo govorilo o tem. No, in saj veste, vsak človek ima prijatelje, ki komaj kaj tacega verja-mejo. Se veČ povedo, kakor je res. Pomislite samo to. V tem mestu vam potem Bploh ni več obstanka. S prstom bi kazali za vami in stikali glave. Saj vendar poznate naše me-ščane. Pa vaši sorodniki! Sploh dobro ime. In kar je tudi treba upoštevati, dobrega soproga imate, s krasno službo. Povsodi imate pristop, povsodi kamorkoli priđete. To pomislite, pa premislite si. Če se poravnate z lepa, se bode v kratkem času vse uredilo. Če prav kdo zve, se ne bo dalje govorilo, ker se bo zdelo vsakemu ne-verjetno.«
»Vse res, vse rea. A vendar! Tega nikdar! Gospod doktor, raje zgubim vse premoženje, raje grem za odgojiteljico, ali kamorsibodi. Tacega moža, ki spravi svojo Jženo v tako zadrego in sramoto pred vaem svetom — nikdar! Jedino le ločitev.«
Priloga „Slovenskomu Naroou" št. 25, dn6 31. januvarja 19O3.___
sele prihoduji mesec v Washino:tonu. Nemški cesar odposlje k odkritju častniško deputacijo pod vodstvom grofa Walderseeja.
—  Prihodnji papežev konzistorij je   doloČen   na   3. marca   t. 1.    Med drugimi   je    solnogradki  nadškof dr. Katschthaler, ki dobi zanesljivo kardinalski klobuk.
—  Angleške   carine   se ne bodo znižale,   kakor   je   bilo napovedano, ker so angleški   državni   dolgovi ne irlede   na   obračun   z   Južno  Afriko tako  narasli,  kakor  še  nikdar do se-daj. Tako  je   izpovedal   angleški  dr-iavni  zakladničar Ritchie  ter prista-vil, da   mora Anglija   svoja   podjetja vkljub   temu     izvesti    do   cilja,   naj stane, kar hoče.
Dopisi.
Iz Šentrupertske   doline.
Hej  rSentruperteani!  Zakaj ne daste uic alasu od sebe,   ko je   vendar   tako   živahno pri vas?   Obiskujejo   Vas   Judje in    tuđi    drugi    trgovci     se    zanimaj o za   gotove   osebe, ki jih   ni   več   med Vami, a so hoteli igrati   vlogo   turskih pašev. Kje so oče Svrk,   vaš   nekdanji mogoeni klerikalni  župan in   prvi   nde-rehtor^   Vaše   posojilnice   v   kaplaniji ? Kje je ta   Icpi   mlinar,   drugi   derehtor slavne Vaše hranilnice. katera je sedaj sirota brez načelnika? Ju je li pobrala kolera, ki ima rada   debele   ljudi?   Oj debeluhi, bojte se je! Je-li sta   šla   po -vetu iskat slave in   bogastva?   V   St. Rupertu pripovedujejo   hudomušni   vse-vedneži, da je   šel   prvi v   Trst, drugi pa plačevat  rfronke~. Pa   to   ne   more biti resnica, ker ju od   nikoder   ni na-zaj. Ker me skrbi, da se ne bi čedno--tna klerikalna Čreda   pri   Vas   zmanj-sala poizvedoval sem in slednjič iztaknil, <la    sta   jo    Vaša    dva   debela   kleri-kaluha udarila za  ..plemenito"     Wittek in se vsi trije nahajajo v prav varnem zavetju. Ne bojte se torej za njiju, niti lasu jima nihče ne more skriviti, ako se sama ne vleeeta za lase. Le to me žalosti, da nihče te trojice iz tega zavetja domu priti ne more, ko je vendar tako luštno doma   v   predpustu.    Uh,    ta    državni pravdnik! Da Vam more pobrati ravno cvet Vaše čednostne klerikalne stranke! In oce Švrk so baje prošnjo poslali do samega    cesarja,    da   bi   smeli    doma ostati. Bog ve, zakaj niste bili uslišani. Morda   so   tam   zgoraj    zvedeli,  da   so -župan brez stolca"   začeli   daviti   ne-dolžne ljudi, kar bi zfial povedati  Vaš obcinski   sluga, ki  je   bil   sedaj   edini sposobni   mož   pri    Vašem     županstvu. Izgnbili ste   še   tega,   zapustil   Vas   je urnih   krac?   ker    se  ni   pustil   od   de-beluharjev strojiti suhe kože. — Pa to bi že še prebili, ko bi ostal  le  mlinar lepi.   Njegova   mlina   mirujeta,   njegov klerikalni hotel je zaprt. Kdo   Vam bo privozil toliko vagonov rmene   banaške pšenice, ko njega ni? Kje boste dobili Jepo belo moko  za  predpnstne   krote ? Kje boste sedaj   rajali ?   In   vendar se je tam tako ljubko sedelo   pri  „angelj-
ski mizi v krogu   „dražestnih"   družic!
—  In zaslužka je tuđi mnogo dal mar-sikateri   „ta   fejst"    ženki   ali   dekletu. Revice bodo žalovale po njem   in  obe-šale glavice kakor cvetka, kojej se od-vzame gorko solnčiee. In kaj bi ne, saj njemu, zalemu možu, ni bilo za petde-getak ali stotak, da mu je bila le udana cvetka v ženskem krilu. Pa  si je smel tuđi špogati tako veselje, saj se je po-bahal, da njemu,   derehtorju,  je   dovo-ljeno, dejansko  izvrševati   ljubezen   do
—  lepšega spola, fajmošter mu  nič ne rečejo. Toda te bodo že našle   nasled-nika,  čeprav ne 'tako fest in lepega,  a smilijo  se mi oni  zaslepljeni   domaćini, ki so za   njega   pri   posojilnici   „dobri stali" in bodo   tuđi   dobro plaćali, oni, katerira je   za   spomin   pustil   — dolg in tuđi oni, ki ga iščejo zaradi   rmene pšeničiee. Možje   pošten jaki,   ki   so   se odtegnili   javnemu   delovanju,   se   pač lahko sin ej ej o v pest klerikalni  politiki v St Rupertu, katero vodijo   tako   mo-gočni  debeli možje in posojilnici,  ustanovljeni   v   klerikalne   namene,   katero podpirajo taki močni stebri, kakor   sta bila ta dva. In to me   najbolj   jezi, da se nam   muzajo   značajni   možje.   Zato svetujem   Članom   Vaše   posojiluice, da si izvolijo sedaj kakega suhega   načelnika, ker pri debelih nima sreče, da se ne bo uresnicil pregovor: v tretje rado gre. In tretji steber imate   že   pripravljen v osebi   bistriškega   Zajca, najno-vejšega vernega katoličana,   ki   že   pol leta kliče in   vabi   klerikalce   in   somi-šljenike,   kakor   koklja   piske, v   svoje zavetje.   Pa   glej    spaka!   K   veselici, katero je aranžiral v velikem obsegu s pomočjo katoliških tamburašev iz Mirne in    vabil    „somišljenike"     s    tiskanimi oznanili, prišlo je celih  15  „somišljeni-kov"  vŠtevši tamburaše   in 4   kaplane, ki so se vsedli na   limanice. Po   vese-veselici je imel par dni veselje  lastno-roČno obirati   oskubene,   za   „somišlje-nike~ pripravljene pute. Pa saj ni čudo, ako ga nišo spoznali kmetovalci poprej, so ga   lahko   sedaj.   Ko  je   namreč   v gostilno prišlo nekaj domačinov, zahte-vajoč pijace, jim   brzo   reče:    „Nič ne dam, imam  rgospode~  v hiši."  Seveda so jo hitro odkurili in ga pustili z »gospodi" in tamburaši   samega.   Prehitro je pokazal z nepremišljeno besedo, kako bi on zastopal kmete.   škoda  za   prva dva stebra, da sta se   porušila, ker   bi mnogo pripomogla k hitrejši ustanovitvi „Marijine družbe-  in „katoliskega   izo-braževalnega   društva,"   kateri   društvi se  sedaj   snujeta.   Marijinemu   društvu bodo lahko takoj pristopile od mlinarja zapuščene devičice, h klerikalnerau izo-braževalnemu   društvu   pa   vsi   oni,   ki nišo   hoteli   poprejšnjega   nepolitičnega bralnega društva, da se bodo naslajali in izobraževali ob novinah  resnicoljub-nega  ..Slovenca", proslulega „Dihurja" in    hinavskega    „Lažiljuba"    ter    učili ljubezni do bližnjega, ki trobi v   kleri kalni   rog, in    sovraštva    do   značajnih  i delavnih mož, ki jih imenujejo liberalce.
—  Ustanoviti treba še konzuru, in fara bo rešena vseh nadlog. V pondeljek zve- '
čer je napravila požarna bramba v St. Rupertu v čast in slavo župniku bak-ljado z lampijoncki. Vprašal sem po zaslugah, ki si jih je iztekel župnik za požarno brambo: Ali so ustanovitelj ? Ne. So priposlovali požarni brambi mastne podpore? Ne. So li darovali imena vreden visok znesek, da se po-plača brizgalna? Ne. Kaj pa so storiii takega? Kratek molk, za tem pa odgovor: „I, njih god je — prikupiti se jim moramo, in kadar bo sila, pritis-nili bodo na brizgalno iu voda bo si-kala 20 m dalje.u — Danes, 28. t. m. pa 15 duhovnikov proslavlja župnikov god. Predpoludne so v cerkvi prepevali, opoludne so sli po trudapolnem delu v farovž. Kaj so tam delali, Vam je znano: rezali so mastne pečenke, jih zalivali z rujnim vincem in k boljšemu prebavljanju obirali pristne in fabricirane liberalce. Pa, hvala Bogu. rezali in  odrezali nišo nobene liberalne glave.
Nova železnica.
Iz Škofje Loke.
Le redkokdaj priđe v javnost iz našega škofjeloškeg'a okraja, posebno iz selske doline, kaka vesela in pri-jetna novica, kajti dlovek si mora misliti, da v sedanjih razburkanih in 8 politično strastjo napojenih časih, ne preostaja nikomur Časa, ogreti se za kako večje gospodarsko-politično, občekoristno deio. Vendar temu ni tako. Med našim gorenjskim ljudstvom, osobito pa med vrlimi možmi selske doline, ni zamrl čut napredka in tuđi med na mi ustajajo možje, ki stavijo z odločno in krepko besedo gospodarske interese naše selske doline v svojem delovanju na prvo mesto in ki a svojimi predlogi za-morejo združiti pristaše obeh političnih  strank.
Ponedeljek, dne 26 januvarja t. 1. ostane prebivalstvu selske doline v trajnem spominu, kajti ta dan je zbral naš splošno priljubljeni gospod Avgust Novak, tovarnar in velepo-sestnik v Zeleznikih, okrog sebe vse napredne in za blagor naše selske doline in škofjeloškega mesta misleče može ter nam razvil svoj veliki program o zgradbi nameravane želez niče Škofja Loka Železniki. Veliko število navzočih, to je os emin trideset odličnih mož iz solške doline in iz Škofje Loke, odzvalo se je po-vabilu sklicateija — in razvoj celega zborovanja je pokazal, kako je naše ljudstvo pripravljeno žrtvovati za na-predek naše lepe selske doline ne samo prazne besede in puhle reso-lucije, pokazalo je, da }e pripravljeno za uresničenje od gospoda Avgusta Novaka zasnovane ideje, tuđi velikih denarnih žrtev položiti na oltar vse-občih koristi.
Preidimo torej k zborovanju, katero se je vršilo v prostorih gospoda Rafaela Thalerja omenjenega dne ob 5. uri popoludne. Iz Škofje Loke se je odzvalo precejšnje število odličnih mož in videti je bilo na obrazu gospoda sklicatelja, da je z nami Škofje-ločani izredno zadovoljen, kajti pozdraviti je mogel med drutrimi višje-sodnega svetnika gospoda Karola vit. Strahla, c. kr. notarja Niko Lenčeka, tovarnarja Alojzija Kenneria, župana iz Škoije Loke, Sele in Železnikov ter razvil svoj program na podlagi že jako obširnega elaborata, tako, da
nas je že s posamaznimi prometnimi I iskazi postaje na Trati, kakor tuđi z obrisom, katerega je dal napraviti po strokovnjakih na svoje stroške, izne-nadil ter je po daljšem razmotrivanju nameravane železnice prišel na dnevni red. Vsi predlogi za osnovanje kon-sorcija, čegar odboru bodi naloga izvršiti vsa potrebna preddela, namreč pridobitev koncesije, nabavo podrobnih načrtov in proračunov ter izvr-šitev ne prav lahke naloge vseh preddel proti poznejšemu poroČanju o vspehih svojega delovanja občnemu zboru. V odbor so bili voljeni gg.: AvgustNovak, predsednikom; Ka-rol vitez Strah 1, podpredsednikom; Frančišek Demšar, posestnik na Češnjici, ces. kr. notar Niko Len-ček in Frančišek Š.libar, župan in posestnik v Selcih pa odbornikom. Nato je predsednik apeliral na na-vzoče zborovalce, da naj isti polno-številno pristopijo v konsorcij ter naj dela vsak po svojih močeh za nabavo fonda, iz katerega bode zajen^^l odbor v pokritje ne prav majhnih stro-škov za izvršitev dane mu naloge, obljubl|ajoč, da bode svoječasno o razpolaganju tega zaklada poroČal občnemu zboru. Nato so vsi navzoči enoglasno prijavili svoj pristop v kon-sorcij in pnčelo se je z vpiaovanjena članov in zneskov. katerih konČni rezultat je, da šteje novozasnovani kon-sorcij 38 Članov, kateri so darovali na račun bodočih stroškov 5270 K. Ta nenadni uspeh kaže zado-stno, kako vroče želi naš© ljudstvo, da bi se uresničila že dolgo gojena želja, zvezati nekdaj cvetoče Zelez-nike in v industrijalnem oziru jako važno, že od narave in svoj© lege bogato obdarovano selsko dolino z najbljižno železnično progo. Predsednik je na to iznenadil z važno izjavo, da je občinski odbor trga Železniki sklenil v namen, ako so železnična proga dozida, nakupiti dotičnih že lezničnih akcij do svote 100 000 K ter je spodbujal zborovalce, da naj oni tuđi v sosednih interesovanih ob činskih zastopih zastavijo ves svoj vpliv, da tuđi druge občine sledijo temu požrtvovalnemu koraku vrlih Zeleznikarjev. Dalje je apeiiral na vse navzoče, da naj vsak po svoji moči s spodbujanjem delule za ure sničenje danes storjenega sklapa ter se je sprejela na prediog c. kr. no-tarja Nikota Lenčeka sledeča resolu-cija: » Danes zbrani interesentje za zgradbo železnice Skofja Loka l<č-lezniki, sklenejo in izrekajo, da je nujna potreba složoo delovanje in da se odloži vse poliiićno nasprotatvo v tej tako važni gospodarski zadevi; naprosijo se torej poslanci vseh političnih strank, da se naj zanimajo za to podjetje in da naj podpirajo to velevažno zadevo z vso vmnemo« Pr«dsednik je za tem zaključil zbo-rovanje in novozasnovani odbor je imenoval v pomnožitev odbora še sledeče za nameravano železnico vnete gospode; J. Hafner iz Železnikov, Frančišek Dolenec iz Stare Loke, J. Hajnrihar iz S^?lc7 Ivan Glo-bočnik iz Železnikov, Alojzij Kenner in Ivan Mali iz Skofje Loke, ter do-ločil, da se vrši prva skupna odborova seja dne 27. januarja v mestni dvorani v Škofji   Loki.
Naša    selska    dolina    in    mesto Škofja Loka   gledata    torej  z zaupa njem v bodočnost, da se bode konsor-ciju   posrečilo   premagati    vse    ovire ter z upravičenjem zahtevata, da bode konsorcij, oziroma njegov odbor na šel   v   železničnem   ministrstvu   naj-
| večjo podporo. kakor tuđi pri dežel-nem odboru kranjskenri, o katerem, kakor bo izrekli pri zborovanju ude-leženci enoglasno, naj poneha pogubo-nosna obštrukcija ter naj se zjedinijo poBlanci vseh političnih strank na skupno delovanje v rešitev tega vpradanja.
Skofja Loka tbi z uresničenjem tega projekta vsaj deloma pridobila to, kar se je pred leti na njenih in-teresih, lahko rečemo, brezvestno greŠilo, ter bi osobito v slučaju, ako se železnična proga podaljša do Pod-brda in bi vezala ta nameravana proga dvoje velepomembnih avstrij-skih železnic, in tako velik del prometa po najbljižji poti prevažala .od severa proti jugu in obratno ter bi bila to najkrajša zveza z našim pri-BtanišČem — Trstom. V selski dolini pa, kjer je na razpoiago toliko vodne moči, bi pa industrijalna podjetja, za katera dane« ni \ j.u\ prustora, nastala novo polje ter bi sedaj po naravi kragna, sicer pa zapusć^na, v pod-zemskih rudnih zakladih pa zelo bogata dolina zaživela drugo življenje, življenje svetovnega napredka in splošnega blagostanja. Želimo torej zapričetemu delu najboljšega uspeha ter pričakujemo, da bode jodbor za-stavil vse svoje sile, da sklepi, stor-jeni dne 2G. jaruarja 1903. v Zeleznikih, ne bodo zaspali v pozabnosti, in da nas bode odbor, osobito njegov predsednik, v katereg-a stavimo vsi svoje neomejeno zaupanje, prav knialu iznenadil z nadaljnimi ugod-nimi poročili.
Razstava ženskih ročnih del.
Sestavil se je damski odbor, ki namerava v Ljubljani prirediti veliko razstavo raznovrstnih ženskih ročnih del, osobito pa na polju umetnega vezenja in čip-karstva, risanja in slikarstva, sedanje in tuđi  pretekle  dobe.
Razstavi je namen, širiti zanimanje za ženska ročna dela ter vpli-vati  na ukus  obČinstva.
Štirinajst dni trajajoČa razstava se otvori dne 19   aprila 190 3.
Dame zadruge ter posamezne gospe in gospodične, ki se namerava jo vdeležiti razstava, naj blagovo-lijo do 1. m a r c a 1903. naznaniti dela, katera žele razstaviti, eni iz-med sle  ečih dam odbornic:
Mariji Drenikovi, Ivani 7iupančičevi ali Franji dr. Tav-čarjevi v Ljubljani.
Razstavljalkam je na prosto voljo dano, predmete s cenami opremiti in za  prodajo prirediti.
Preostanek vstopnine se podari deloma mestnim ubogim, deloma Ciril in Metodovi družbi.
V Ljubljani,   28. januv. 1903.
Odbor  za   prireditev   razstave ženskih  ročnih del.
Predsednica: Franja dr. Tavčarjeva.
Tajnica: Jelica Lozarjeva.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. januvarja.
— Osebna vest. Vodja okr. glavarstva v Slovenjem gradcu gosp. Anton Capek je imenovan definitivnim okr. giavarjem.
Tiiiiiii — tiiii, je zadonel električni  zvonec  iz  čakalnice.
»Prosim, milostna, samo za tre-notek. Takoj  se vrnem « \
V čakalnici jje stal gospod Ka-talin.
»Gospod doktor, za kratek po-menek vas prosim. A med štirimi očmi. Jako polzka stvar. Imate čas ? N'ujno je!«
»Prosim, gospod Katalin. Prosim kar tukaj. Saj  sva sama.«
»Za sedaj mora najin pomenek ostati med nama, ie za sedaj. Pozneje naj izve ves svet, če je treba. Veste razžaljen sem na časti. Moja soproga se je kot omožena dama vedla skrajno nedostojno, da ne rabim tršega izraza. Izvedeio bode 'o tem sčasom vse mesto. Ločiti se hočem torej od žene, hočem in moram. To mi veleva moja služba in pa moj ponos. Tretji dan stanujem pri bratu. Nikdar več k njej! To je nečuveno! Skandal, neizogiben, javen skandal, ki si napravi pot v vsako hišo. Pomislite, tretji dan po poroki, tretji dan, vam pravim, zasačim ob poldesetih zjutraj pri svoji soprogi v spal—ni—ci mlađega gospoda! Strl bi ga bil, zmlel, da nisem ohranil svoje hladokrvno-ati. Kaj pravite vi k temu? Ločitev,
ne? Čaj sta kuhala, moje cigarete kadila, smejala se razposajeno - - . Jedino le ločitev, ne? Ko vstopim. začuđena, presenećena obraza — im-pertimentno, izzivajoče vedenje . . . Ločitev, kaj ! Ne? Da, da! To odločno zahtevarn.«
»Gospod   Katalin,   to mi   je vse znano.«
»Kaj?! Znano?! No vidite . . .« »Le meni je znano, le umirite Be. Pomislite, vaša lepa karijera gre v nič, če se ločite. Krasno službo dobite črez malo let. Vse vas bode zavidalo zanjo. V malo časa se popnete do najvišje stopinje. A, če po stane ta hišna afera vsled ločitve javna — vse nič, vse nič. Le to pomislite! Ni res 'i Potem pa lepo, krasno gospo imate. Saj ni bilo nič hudega. Samo mala diferenca v Času in obleki. Nikdar več, pravim vam, ne zaaačite soproge tako!« »Mislite?«
»Prepričan sem o tem, gotovo!« »Vse res, vse prav. Da, da, moja služba. Pa vendar, ne, ne! Če mi vi, gospod doktor in ves svet prigovarja — ne grem k njej. Niti jedne ure ne preživim z njo pod isto streho, niti minute. Da bi sprejemala moja Žena med tem, ko sem jaz v službi, mlade
gospode?! A ... a .. .a! Ne, ne, ločitev! To je moja parola. Neovrgljivo!«
»Vas popolnoma razumem, gospod Katalin. V prvi, vroči jezi . . . Toda, prosim vstopite tja v mojo sobo. Pridem takoj za vami.«
In odvetnik doktor Saturin potisne na lahko gospoda Katalina v sobo, kjer je sedela v srcni borbi gospa Katalinova. .Sam pa ostane v čakalnici.
Črez par minut prideta gospod in gospa Katalin iz Saturinove pisane, gospa v lica porudeČena, kakor od mnogo poljubov.
»Gospod doktor, vse ostane med nami!«
»Naravno! Prosim, prosim, to je stroga  tajnost.«
»Pa v petek priđete k nama na malo  večerjo. Kajne?«
»Bom tako prost.«
»Ob osmih.«
»Ob osmih, da.«
Na stopnicah se pri ovinku vstavi gospa Ana Katalinova in šepetne:
»Veš, ti, jedino le zaradi skandala! Veruj mi!«
»Jaz tuđi, Ana, le zaradi Skandala, gotovo!« ji mrmraje odgovori goipod Katalin.
Žrtev razmer.
(Zapiski    kranjskega   kaplana.)
XXI.
Zopet je prišla Ljudmila na „dn-hovno vajo- v moje stanovanje. Po pri-mernih molitvah sva nadalj evala, kar sva zadnjič začela.
—   „Ali se zavedate," sem jo vprašal, .,kake posebne milosti   ste  postala deležna, ko Vas je zadnjie Vaš nebeski ženin z mojimi  ustmi poljubil?"
—   ,,Da, gospod."
—   ,Ali pa tuđi Vi ljubite svojega nebeškega ženina, ki Vam je tako naklonjen, da Vas je poljubit?"
—   „Od vsega srca, gospod.u
—   „Nikdar ga ne  morete   zadosti ljubiti,    ker   njegova    ljubezen   je    ne-skonena in Če ste je vredai, ne ostane samo pri   poljubili. Ali   se   spomiujate, da   prosi   verna   duša, naj jo   nebeski nebeski   ženin   vzame   k   sebi.   To   se zgodi, ker on   ljubi   svojo   nevesto.   In zakaj    jo   ljubi ?    Slušajte,    kaj    pravi „Visoka pesemu : „Ranila si moje srce, sestra,   nevesta   moja,   ranila   si   moje srce z enim svojih očes, z enim lasem svojega vrata."
„Vidite, kako malo je bilo treba, da je bila pridobljena ljubezen nebeškega ženina. In Ženin reče svoji nevesti:
„Vstani, hiti, prijateljica moja, golobica moja, krasotica moja in pridi."
—   „Združena   sta   sedaj, fnebeski ženin in   nebeska   nevesta.   Sedaj   vidi nebeski ženin tuđi telesne lepote svoje neveste in te vcarajo tako, da pravi po „Visoki pesmi:-4   „Ob, kako si   krasna, prijateljica moja,   oj, kako   si   krasna; tvoje oči   so   kakor   golobje   oči;   lepa so tvoja lica, kakor grlice . . ."
—   nTa trenotek je   usodnega   po-mena, zakaj če   se nevesta   popolnoma ne   posveti   nebeŠkerau   ženinu,   jo   on zapusti.4*
—   .,Tudi  za :Vas, dete   moje,   je prišel   ta trenotek   in   treba  je, da   se nebeškemu   ženinu   popolnoma   udaste, da se popolnoma odpoveste vsaki svoji volji in  da je volja   nebeškega   ženina tadi  Vaša volja. Ste-li  pripravljeni?"
—   „Da,  gospod.*
—   „Ste-li pripravljeni   storiti   vse, kar Vam ukaže Vaš   nebeski   ženin na moja usta?
—   „Da, gospod.4
—   „Potem   —   odprite   svojo   jo-pico."
—   „Kaj zahtevate, gospod?*4 je vsa prestrašena vskliknila Ljudmila.
—   „Torej ste lagali, Vi niste   nevesta Gospodova, marveč nevesta sata-nova. Toda Bog se ne da varati, nego
—  Alojzij Pogacnik y-    Današnjega   pogreba   umrlega   gospoda Alojzij*  Pogačnika se   udeležtta   kot zastopnika izvrševalnega odbora  na-rodno-napredne   stranke    gg.    župan Hribar in dr. Triller.
—  Odstavljen župan.   Raz-mere   v  Cerkljah   so   postale   zadnji Čas tuđi širši javnosti   nekoliko   bolj znane. Vsakdo se se  spominja,  kako so klerikaloi gospodarili v posojil nici   in   v   mlekarni — gospoda-rili tako, da je   vse   propadlo,   da ima prebivalstvo veliko škodo. Načelnik zadrug, Janez Podjed,   je v kazenski preiskavi.   Zdaj  je tuđi načelnik   klerikalnega   občinskega   odbora dogospodaril.    C. kr. deželna vlada j e   dogovorno   z   dežel-nim   odborom   v   smislu   §   9 2. obČ, reda in po zakonu   z   dne 2 3.    avgusta    1876,    dež.    zak. št. 15, klerikalnega župana v Cerkljah, Ivana Zamena, od-stavila od županstva,   ker   se je izkazalo,   da je popolnoma nesposoben in da je, kakor j|e dognala   revizija,    na   vsako-vrstne   načine   in   mnogokrat grdo grešil proti svojim dolž-nostim. Proti odrebi deželne vlade ni nobenega   priziva;   župan Zamen, ta   steber   klerikalstva,   je   odstav-ljen,    županska     opravila     pa    pre-vzame prvi svetovalec, ki  ima nalog razpisati nove občinskevolitve. O   gospodarjenju   odstavljenega   župana borno   še   govorili,   kajti, če   se vlada odloči, da  kakega  župana   od-stavi, potem mora dotičnik  i meti že jako lepe reci na vesti.
—  Konfiscirane   pratike. C. kr. državno pravdaištvo je te dni konfisciralo   »Veliko   Pratiko«,   ki jo izdaja  Biaznikova   tiskarna   in    »Slo-vensko pratiko«,   ki jo izdaja Klein-mavrovo   založništvo.    Zaplemba   se je odredila, ker sta obe pratiki med inserati     priobĆili      naznanila     o prepovedanih zdravilih,   ki   se   dobe j v inozemskih lekarnah,  tako   »Mira- j libe Pain Expeller« iz lekarne Adolfa Thierrvja v Predragi,  »Eisa  Fluid« in pilule iz iekarne Evgena Felierja v Stubici,  »Nervin esenco,  mazilo in 1 ihtiol-saiicil«    iz    lekarne    Adalberta Erenyija v Budimpešti.   Komaj se je zaznalo za  to   konfiskacijo, je   »Sio-venectt    v    največji     naglici     med anoncami   naznanil,   da sta imenovani pratiki    zaplenjeni    in    je    to naznanilo  naslednji   dan med   dnev-nimi  novicami   ponovil,   da bi se le ne prezrlo.    Kakor ae samo ob sebi razume, je   to naznanilo   narekovala le    predobro    znana    »SlovenČeva« škodoželjnost   in   pa nada, da se bo sedaj   kaj več   prodalo   v   za-ložbi    »Katoliške     tiskarue«    izišle »Družinske      pratike«.     Te »Družinske   pratikea   je   se danes v obilnem šteViiu dobiti   pri   prodajal-cih in jo je videti v raznih izložbah. Strogo oko pravice   pa   v   to    »Dru-žinsko prattkG«  menda ni pogledalo, kar je sicer   naravno   in   v   vaakem oziru opravičijivo.  Slučaj je  nanese!
da nam je prišla danea ta »Druiin-ska pratika« v roke in na svoje veliko začudenje sm o v »D ružinski pratiki« našli vse tište inse-rate, zaradikaterih sta bili Biaznikova in Kleinmayrova pratika konfiscirana! Našli smo pa še dosti več! V »Katoliški dru* žinski pratiki« so namreč ti inserati natisnjeni med »poučnimi Članki«; nasproti nekrologa umrlomu kardinalu Missii stoji — posebna reklama la lekarno Fel-1 e r »denar vrniti«, med slavospevi, ki sta posvečena »Ljudski posojilnici« in »Vzajemni zavarov»lniciq, je reklama »Rešitelj življenja«; pred kronologijo cesarske rodovineje povest (!) »Tajnost staregamo ža«, v kateri se priporoča neko prepove-dano Fellerjevo sredstvo proti »grizi« in »telesnemu zaprtju«, kar je gotovo posebno zanimivo. Rsdovedni smo, koliko časa bo »Družinska pratika« še smela bobnati za inozomske lekarne.
— f Konsum v Zgornjem Tuhinju. Piše se nam: Zdihnil je naš klerikalni konsum. Sam g. župnik Janez Zabukovec, kateri je bil glava in poslovodja te klerikalne kramarije, mu ni vedel pomoči. Likvidacija je že razglašena in možje pobožnjaki, zadrugarji in slavni odborniki, naj pripravijo svoje mošnje, da iz njih plačajo izgubo, katera se je pri tej klerikalni barantiji zagrešila. 1800 kron znese baje primanjkljaj, in to pri tako hudo hvalisani, od vseh far-ških podrepnikov ćele doline za pravi blagoslov obČudovani napravi. Splošna bilanca našega konsuma pa kaže, da niso vsi izgubili pri tem polomu. Ne! Delničarji pač vai več ali manj svojih ulog; župnik-nadkramar izgubil je svoj ugled, tako, da si je že izprosil drugo faro pri g. Bonaventuri. Od-kuri jo baje v Jesenice mesto g. Šinkovca. Peče to pogorišče nekoliko tuđi našega g. učitelja, na pol Jakli-čancaNajgorečneji sodrugar naš Jožek Smoinitsar, kateri je bil kuhan in pečen v konsumu, pa išče dobro ime, katerega mu sedaj obćani jemljo, ker je edino le zala prodajalka v kon-sumu aktivna ostala in to s pomočjo storklje. Kdo je kriv temu božjemu blagoslovu v podobi cvilečega otro-čiča — je še tajnost zadružnega odbora. Vendar pa svetujemo bratu Luki Smolnikarju, zalagatelju sloveče lur-ške vode, da posije par steklenic te vode za madež (Fleckwasser) v Zg. Tuhinj, da bi si brat Jože pral oma-deževano ime, katero mu tu ljudski glas, in to je božji glas — blati radi čile konsumarske prodajalke. Razume se, da mi drugi liberalni Tuhinjci tega ne verujemo, ker je Jože vendar oženjen in prvi zaupni rnož g. župnika! Tako, dragi bralci, 8e ^iri in krepi pri nas verska zavest po hi-navskih vse prej, ko Marijinega imena vrednih dekliških družbah in klerikalnih konsumih. Komaj, da je tu-kajšnja Marijina hči imela z lastnim ućetom otroka.   že   je druga  prodala
svoj deviški venček v konsumu, kateri sedaj molče trobenta: Memento mori! — Iz kmetskega pereaa pa smo prejeli naslednje drastično pismo: »V našem konsumu je vse tako za-peljano, da Vam ne morem popisati. Gospod fajmošter so nam obetali, da borno vsi obogateli in tuđi gospod učitelj so nam take vize peli. Gosp. fajmošter pojdejo zdaj na Gorenjsko med lutrajnarje, ker jim konsum smrdi. Oh, ko oi jih nikoli ne bilo v Tuhinj, bi bilo bolje za nas. Tuđi tišti ljudje, ki so imeli pri posojilnici besedo pa kaj denarja notri, so po basali vse, ražen 10 kron. Pa prišel je en gospod iz Ljubljane in jim je rekel, da morajo nazaj prinesti, če ne, jih bo meidov. In so res prinesli nazaj. Kaj še vse bo, ne vem, samo to se mi čudno zdi, da nobenega gospoda iz rihte iz Kamnika ni, da bi red napravil. Kaj bo? Tuđi denarja manjka. Vina smo imeli zmirom dosti, samo glava nas je vedno bolela, če smo ga pili, gospode pa ne, menda ker jih je lepa Ivanka znala razvedriti. Konsum je poginil, lepa Ivanka pa je rodila! NovorojenČka bodo gvi-šni konsumarji morali naše prevzeti. Za danes Vas pozdravljam in prosim, le dobro pošvrkajte te svinjarije in goljuOje, ki so se godile v konsumu in v posojilnici.
Tuhin j ec.
—  Zopet Anton Mezeg.   V neki   loški   gostilni   smo  videli   mlađega duhovnega »gospoda«  v družbi dveh   mladih   deklet.    Bil  je   precej sladko ginjen,   ker je bil v taki pri-jetni   družbi,   pred   njim   je   pa   stal vinček,  ki  nima  kosti ter gladko teče po   grlu.     Gospoda   smo   spoznali   za Antona  Mezga,  kl  je v  Podkraju   iz-diral trn svoji kuharici, mladi dekleti pa ste bili iz Sele. »Gospod« je glasno zatrjeval svojima družabnicama: »Vča* sih sem  bil muha, zdaj sem pa lev!« Prenočevali so potem  skupno   pod eno   streho,   dasiravno   bi   dekleti lahko   sli   domov  v   Selce.    Spali  so seveda vsak v svoji sobi! Ponoči pa je strašilo  tam   in    so  letali strahovi v  belih  krilih po stopnicah, in potnik, ki  je tuđi  prenočeval pod isto streho, menil je, da je tuđi >gospoda« nosila luna gori in doli po stopnicah. Potnik se   je   zjutraj   vpisal v  knjigo   tujcev in je  videl,  da  so dotični  gostje  tuđi podpisani v knjigi.   Podpisali   so se: »gospod«  Mezeg se je podpisal:  Anton Lomek, dekleti pa: ĆenčiČ iz češ-njice. Ena izmed teh dveh je prejšnja Mezgova  kuharica,  kateri je  iz-diral  trn,  druga  njena sestra.  Gotovo so se slučajno   sešli   vLokiin slučajno prenočevali   skupaj. Škof  tako   vzglednega   Mezga lahko takoj  postavi za tehanta  z dvema ku
haricama.
—  Z  Vrhnike.    Čital   sem   v raznih listih,   da   bo   ta   zima   prav oštra.    A jaz   sem   se   prepričal,    da kar se te zime tiče, smo ž© najhuje prestali,  in  se  nam  ni  treba veČ bati hudega    mraza    in    tuđi    snega    ne, kajti, poslušajte, častiti  bralci,   kaj je
dokaz, đa postane prav kmalo lepa in gorka spomlad. Dne 27. t. m. pri-peljal sem se s poštnim vlakom ob 11. uri zvečer iz Sežane v Borovnico. Ker nisem mogel ponoći voza dobiti, maham jo peš z borovniškega kolodvora na Vrhniko. Ko grem ves zamišljen v slabe kupčije po poti, slišim nakrat že od daleč neizrečeno milo petje. Tuhtam in mislim, kak ptič bi znal to biti! Drozd ni, šinko-vec ne, srakoper tuđi ne, najbolj je bilo še podobno šogi. A ko se je to petje le vedno bližje slišalo, spoznal sem, da je to kos. Da kos tako lepo poje, sem kar strme!. Ta Kos ni na-vaden kos, ampak je učen, kajti slišal sem ko je peh »Jest pa poj-dem na Gorenjsko« — »Nobeden drug ne pojde z mano, kot ljubljan ske kelnarce«. — No tukaj se je zmotil, mesto: kot te drobne ptičice, je zapel o natakaricah. Česar je srce polno . . . Petje se je tako lepo raz leg-alo, da so ljudje okna odpirali in poslušali. Tuđi mene je to petje za-mudilo tako, da sem sele ob 1. uri ponoči prišel na Vrhniko, in ko se vležem v posteljo, mi so še vedno šumele lepe melodije izučenega kosa, ter sem se jezil. zakaj se ravno v Borovnici bliža tako hitro spomlad^ ker tam že kosi pojejo. Ker iniajo v Borovnici tuđi Kosa za župana, ne smete misliti, da župan Kos tako lepo ponoči poje. O! srečna Borovnica.
— Ciril-Metodova družba*
Ravnokar je izšel iz tiskarne Blazni-kovih dedičev v samozaložbi družbe »Vestnik«, ki poroča o rednih velikih skupšČinah, vršivših se 1. 1898. v Ribnici, 1. 1899. na Vrhniki, leta 1900. v Radovljici in 1. 1901. v Mariboru. Ker prinaša »Vestnik« ražen teh poročil še mnogo druzih podat-kov o podružnicah na Kranjskem, štajerskem, Koroškem in Primor skem, o njihovem delovanju in ne-delovanju, potem o društvenih za-vodih v vseh krajib, kjer Slovenci prebivajo, o društvenem gospodarstvu sploh itd., je pričakovati, da se bode »Vestnika« vsaki pravi rodoljub raz-veselil ter da bode dobrodošel sie herni narodni hiši. Saj je bila že do-sedaj mnogokrat izražena želja, da bi se »Veetnik« o delovanju šolske družbe čim preje na svitlo dal, da bi širše občinstvo vedelo, ali Ciril-Metodova družba napreduje ali nazaduje. S to publikacijo upa druž-beno vodstvo, da je čestokrat izra- I ženim željam svojih družabnikov po možnosti ustregla. Obenem dotiskala se je knjižica družbe sv, Cirila in Metoda 14. zvezek, ki prinaša na božne in slovstvene liste, katere je v prid šolske družbe zbral trnovski župnik Ivan Vrhovnik. Ker so letu podani životopisi nekaterih starejših slovenskih piaateljev v lepi in poučni obliki obelodanjeni, ki utegnejo mar-sikatereera čitatelja zanimati, se družba po pravici nadeja, da je tuđi s to knjižico ustregel slovenskemu občin-stvu.  Cena 80 vinarjev.  Malo prej iz-
pozna tuđi najskritejše misli vsacega Človeka. Vi ste lagali, ker ste si na moja usta   izrečenemu   božjemu   ukazu
uprli.
—  „Ali   —   gospod   —   mene   je sram" je ihtela Ljudtnila.
—  ..Nesrečnica!"   sem   grmel  jaz. „Kaj  vidite  v  meni le   človeka,   ne   pa namestnika božjega?"
—  „Tako   sem   se   prestrašila" je jokala Ljudmila. „Prosim — odpustite.^
—  „Prosite Boga   za   odpuščanje. Pokleknite in molite iD jaz   Vas   zopet spravim z  Bogom.'*
Ljudmila je pokleknila in molila. Da bi udušil vsak sum, sem jo še nekoliko oštel, češ, da se je vedla kakor neverni Tomaž, kateremu je Jezus rekel: Ti si verjel, Tomaž, ker si videl, a blagor onim, ki slepo verujejo.
Po tem sva nadaljevala z Visoko pesmijo.
—  „Slušajte  dete   moje,"  sem rekel Ljudmili, „kakoje po „Visoki pesmi" nebeski ženin občudoval svojo nevesto. Po „Visoki pesmi" ji pravi:   „Kako si lepa, prijateljica   moja,   kako   si   lepa! Tvoje oči so golobičje razven tega, kar je notri skritega. Tvoji lasje so   kakor crede koz, ki so izstopile iz gore   Ga-
laad. Tvoji zobovi so kakor črede striž-nih ove, ki so izstopile iz kopališea. V3e imajo po dva mladica in nerodo-vitne ni med njimi nobene. Kakor škr-latast trak so tvoja ustna in tvoj govor je sladak. Kakor odrezek granatovega jabolka, taka so tvoja lica, razven tega, kar je notri skrito. Kakor Davidov stolp je tvoj tilnik, ki je zgrajen s trd-njavaini: na tisoče ščitov vise raz njega7 vsi okle pi moćnih mož. Tvoje prsi so kakor dvoje mladih srnjih dvojčkov, ki se paseta med lilijami. Kako lepe so tvoje prsi, sestra, soproga moja! Lepši so tvoje prsi nego vino in vonj tvojih mazil je nad vse   disave."
—   „Ali razumete, dete moje", sem tu   vprasal   Ljudmilo,   „kar   sem   Vam čital. Nebeski ženin   bi   ne   mogel   govoriti o prsih   svoje   neveste, če jih ni videl.
In potem sem čital   dalje „Visoko pesem"  in končno dejal:
—   „Zdaj veste,   kako se je neve sta pokazala   svojemu   ženinu.   Ali ve-rujete ?"
—  „Verujem,  gospod."
—  „Ali ste pripravljeni, storiti isto tako?
—  „Da, gospod, če zahtevate."
—  „Jaz ni Česar ne zahtevam", sem rekel z vso strogost jo.  7,Kar storite,    to morate storiti prostovoljno, ker le tako si pridobite milost nebeškega    ženina.*
In zbegano dekletce je s tresoco roko, vsa trepetaje, odpela svojo oble-ko.....
Jaz pa §e nisem bil zadovoljen. Hotel  sem   več.
—   „Vaša   udanost   iu   neskončna ljubezen do nebeškega  ženina   bo   poplaćana po zasluženju. Dosedaj ste bila ne vesta, danes postanete   žena   svojega ženina."
—   „Kako to, gospod?"
—   „Slušajte,    kar   pravi   po  „Vi-soki pesmi" nebeski ženin:
„Vsa si krasna, prijateljica moja, in ni ga madeža na tebi. Pridi z Libanona, o moja žena, pridi z Libanona in kronana bodeš \ pridi z vrha gore Anaraa, z vrha gore Sanir in ller-mon . . . Rekel sem: Vspnem se na palmo in utrgam njene sadove, a tvoja prsa bodo zame grozdove jagode in vonj tvojih ust   bo kakor jabolko  . . ."
—    „Tako   govori   nebeski    ženin. Sedaj  pa  slušajte,  kaj  odgovarja njegova nevesta:
„Veni7 dileete mi, egrediamur in agrum, commoremur in villis. Mane surgamus ad vineas, videamus, si iloruit vinca, si rlores iriu'tus parturiunt, si florucrunt mala punica: ibi dabo tibi ubera mca. To se pravi: Pridi, moj mili, poj diva na polje iz mestnega šuma. Vstaniva rano, da poj deva v vinograd gledat, cvete li trta, se li iz cveta dela sad, cveto U granatova jabolka: in tu ti dam svoje prsi."
Sedaj je prišel odločilni trenotek. Zato sem  z veliko slovesnostjo vprašal:
—  „Ali   tuđi Vaše   srce   tako   govori nebeškemu ženinu, ali navdaja tuđi Vas taka ljubezen V Ali ste tuđi Vi pripravljeni, iti s svojim ženinom v samoto, da se uresničijo   besede proroka Izaija „gaudebit sponsus ..."
—    „Da,     gospod,    pokorna   bum svojemu nebeškemu ženinu v vsein.u
—   „Ali  hoćete  postati njegova V-
—  „Da, da.u
—   rTorej  molite in — pričakujte ga."
. . . Konca ni treba poredati:
Nec linqua vaiet đicere, nec littera ejcprimcro.
išla je tuđi pripovedna pesem  »Tar-bula«, devica-mučenica, speval Janez Bile, ki je posvečena družbenernuprvo-meatniku.   Ta   krasna   epska   pesem Bilčeva, prodajala se bode istotako v prid  naSe prepotrebne Šolske družbej Cena 80 vinarjev. Končno je še izišla Ijubka   crtica   pokojne   slavne pišate ljice   Lujize   Pesjakove:    »Smrt   pra-vičnega«. To je namreč pismo,  ki g* je pisala plemenita   soproga Ponoija Pilata, Klavdija Prokula,   svoji prija teljici Fulviji Resili v času, ko je bi! njen mož cesarski rimski namestnik v Jeruzalemu,   in   ko   se   je   zemsko bivanje   našega Spasitelja   bližalo   k svojemu koncu.    Želeti  je,   da se ta vrlo   zanimiva   crtica *Smrt   pravič nega«     kar   najbolje   mogoče razšir. med   čtivoželjno   slovensko ljudstvo, se i ta knjižica, čigar prodaja je tuđi v prid naše šolske družbe namenjena, kar najtopleje priporoča. Cena 20 vi narjev. Te tri knjižice z »Vestnikom« vred   pošiljale   se   bodo raznim društvom, kakor tuđi posameznim rodoljubom po deželi,   in   družbeno vodstvo se  nadeja, da bodo za obstoj in napredek našega   ljudstva vneti pre-jemniki knjig, z ozirom na neugodno financialno   stanje   naše   prepotrebne šolske družbe, radi izpolnili priložene čeke   poštne   branilnice   s   skupnim zneskom   ene   krone,   ali po mogoČ-nosti   tuđi   kak   večji   znesek, ter  da nieden   adresat   ne   bode    vrnil   brez novcev   prejete   knjižice.    Ciril-Meto-dova   družba   potrebuje   prvič denar drugič in tretjič denar, ako hoČe svojo težavno   nalogo   vspesno  vršiti, in  v ta   namen    pričakuje   družbeno   vod stvo,    da   tuđi    slovensko   občinstvo vseh slojev v polni   meri stori bvojo narodno dolžnost.
— Repenioire slovenskega
gledali&Ča.       Danes     je     noviteta drama   v   4   dejanjih   M.   Dreyerjći »P oskusni   kandidat«.   —   V pondeljek na Svečnico,   dne   2. febr sta dve predstavi: popoldne ob pol uri  narodna  igra  s petjem   in  godb »Revček   Andrejček«   z   gos-p Veruvškom   v   naslovni   ulogi.     -zvečer ob pol 8. uri se ponavlja prvir z   največjim  uspehom   igrana  Ste bova   burka   »Morska    deklica'. ki je vzbujala   toliko    smihu    in   zabave,  kakor  š©   nobena   v   tekoči se-zoni.    Trio naših  komikov, g.  L i e ;. g. Verovšek in g. P>oleška, ima izborne uloge ter so vse ostale uIolt^ v    rokah    prvih    igralk    in   igralcev I  Kdo    se    hoče    smejati    in   imenitn■;< zabavati,    naj     ne    zamudi    reprize »Morske d e klice«!
—   Prva   seja   odbora   za zgradbo    železnice    Škofja-loka-Železniki   se  je   vr&ila   dne 27.  januvarja   t.  1.  v   mestni   dvorani v Skofjiloki pod  predsedatvom gosp predsednika   Avgusta   Novaka.    Pri tej   seji   se   je   doiočil  poslovni   red odborovim sejam, volil se je deputa cijski   komite   iz   sledečih  gospodov predsednik   Avgust  Novak,   podpred sednik Karol vitez Strahl   in   odbor nik   c. kr. notar   Niko Lenček.    Ob enem se je  podpisala prošnja za do volitev   koncesije   na železnično mi nistrstvo   ter   naročila   predsedniku. da naj  utopi z nekaterimi strokovni mi   tvrdkami    v    dogovor   glede   na prave potrebnih   načrtov   in   peraču nov za nameravano železnično prodro Škofjaloka Železniki    in    da    o   tem poroča odboru  pri  prihodnji  seji.
—   „Sokolska"     maika-rada.   Priprave za to velezanimivu maškarado   so   v   polnem   teku,   po-množenemu   odboru   prijavilo   se  je že več jako   zanimivih   skupin.    Posebno   lepo   skupino   namerava   prirediti   tukajšnji   »ruski   kružok«,   — povse      original - rusko!       Kolosalni »mamut«, katerega so našli v sever nem delu   Stbirije — seveda   zamrz-nenega — so docela že izkopali tako, da ga pripeljejo gotovo do 24. febru-varja v Nižji Novgorod.  Ćelo   »expe-dicijo«  vodi znani  »krotitel« morske kace    Markomir   Veselović.    —   Posebno originalna bodo letos tuđi vabila in   vstopnice, s kateri mi se bode mogel vsakdo izkazati pri guvernerju. Gorje mu kdor   ne   bode   imel   pravilno »vidirane« »pasuse«, ruska policija, katera bode ta dan znatno pomnožena, spravila bode   dotičnoga z nagajalko   v    »špehkamro«.    Da,   da, tuđi    v    Novgorodu     imajo    »Špehkamro o.
HT Dalje w prllofli. HBM
Priloga „Slovenskemu Narodu" St 25, dn6 31. januvarja 19O3.
— Planinski ples. Dan plesa, našega planinskega plesa, je tu. Vse je pripravljeno, vse prirejeno, za vse skrbljeno.   Plesna dvorana je planinski svet,   obiskovalci   bodo   vai   planinski prijatelji; to in okolnost, da bo vsaka stvar, ki se nam  bo tu nudila provzročila  zadovoljnost in veselje — nam je porok, da   bo   dne  1. februv. zavladala  na planinskem plesu prava, neprisiljena  radost   katera  nas v  po letnem  času  na  krasnib  naših  plani-nah tolikokrat osrečuje.   Vsestransko živo    zanimanje  za   ta   ples   nam je jasen    dokaz    velike     naklonjenosti, katero     goji     prebivalstvo      napram »Slovenskomu društvu   Pridite tedaj brhke   planinke    in   čvrsti    planinci, pridite pa tuđi   vse   planinske   prijateljice in   prijatelji,   da   se   radujete, da vas zvabijo  jasni   vrhovi   gora   k veselemu vrisku   in   da   vam   vzkipi srce v   blaženi   volji   v    katero   vas zazibljeta prisrftnost in dobrovoljnost.
—   Planinski   ples.   Odbor »Slovenakega   planinskega   društva« še    enkrat    opozarja,    da    se   bodo vstopnice za planinski ples prodajale dne 1. februvarja od   10. do 12.   ure dopoldne in   od   2. do   o.  ure   popo-ludne v »Narodnem   domu«   v   prit-ličju na desno; za člane  1 K, za ne-člane   po   2 K. — Zvečer   pa   od   8. ure naprej pri blagajni.
— Na newyor6kem prista-niŠČU« Ravnokar je iz Amerike došla vest,   da   tamkaj   vlada   veliko zanimanje za   letošnjo »Slavčevo maska radoa, dokaz temu da bode s*m pred-sednik  države  pozdravil  došle iise-lience, v imenu   ondotnih Slovencev pa »Reibnški Vrba na, tem se pri-družijo še »I n d i j a ne ict,  kateri bodo imeli na   trgu   razpostavljene  šotore, kjer bodo našli tuđi oni zavetja, ka-terim    stroga   »obrežna    policija«*  ne bode dovolila vsled premalega »dro-biža«  v  notranje   kraje  Amerike.    In pa ta »Amerikanska reklama« kakršno delajo v Newyorku, to  bode na dan maskarade vse pokonci, od  najvišjeg* dostojanstvenika   do   zadnjega  kriče-Čega   prodajalca   Časnikov,   »civihzo-vanci«    in    »divjakia,   vse   se   bode zbralo na pristanišču. Temu se pa ni čuditi,   vsaj    se   ljubljanske   tvrdke, osobito   gostilničarp,   pridno  priprav-ljajo, da postavijo tja pristnega cvička, katerega si tuđi Amerikanci žele »na-cukati«, kajti ta dan bo tišti  »viskij« v   kot   postavljen.    V ostalem  pa   se tište  dvajset  in   večnadstropne   hiše prirejajo na nastanitev   trgovskih fi lijalk, tako da kamor se bodemo ozrii, bodemo   naleteh   na   domačo tvrdko, in 8 tem bode vsaj   ta dan usiljivim Angležem napovedan bojkot.
—  Kmetski ples. Veliko za nimanje med obćinstvom  za to jako zabavno    predpustno    veselico   pev skega društva »Ljubljanaa obeta, da bo v nedeljo,   dne   8. februvarja t. 1. prostorna, lepo dekorirana in skrbno kurjena arena zopet do zadnjega ko tička napolnjena. Kmetskih skupin in posameznih mask je že dokaj prijav-Jjenih. Ako omenimo še, da se bodo izveii   drugih   zabavnih   točk   vršile tuđi ženitovanjske poroke,  katere se bo udeležil lahko vsakdo proti plačilu dveh grosev brez godbe, z godbo pa štiri groše, torej bo   vsaka prisiljena zabava izključena. — Omenjeno društvo priredi nadalje dne 22. iebruvarja t. 1. svojo I. veliko   l)udako ma-skarado.  —   Dne   14. februvarja t. 1. ima pa svoj   zaključni   plesni venček v mali dvorani »Narodnega doma«.
—  Vstopnice   za   trgovin-ski  plesy    ki   ga   priredi  slovensko trgovsko  društvo  »Merkur«  v soboto dne    7.   februvarja   v   veliki   dvorani »Narodnega  domacr,  se   bodo   proda jale   proti    izkazu    vabil   od   prihod-njega torka naprej   v   trgovtnah   gg. Gnčar & Mej&č v  Prešemovih ulicah ter J. Lozar na  Mestnem trgu.     Oi bor še enkrat prosi dotičnike, ki ne bi bili še dobili vabtl  za  ta ples,  da nam to blagohotno oproste ter odboru naznanijo,   da   ae jim   vabila   še do-etavijo.
—   „Zadruga   gostilničar jev,    kavarnarjew    itd."    nas prosi za objavo   nasiednjega   dopisa: Mnogo govonce vzbuja po Ljubl|ani vest,   da priredi »Zadruga gostilničar-jev, kavarnarjev itd.« svoj plesni ven-ćek  v restavracijakih  proBtonh gosp. Ederja.  »Zadruga   gostilničarjev,   ka-varnarjev itd a   šteje   si   v   dolžnost, da zadevo pojasni. Čisti dobiček ples-nega   veneka,   kakor    že    opetovano omenjeno,   namenjen   je   vstanovitvi bolničke  blagajne  za gostilničarje  in njihove uslužbence. Namen tega ples-nega venčka   je   tedaj   samo   dobro-delen  in ravno   iz Wgu   vzroka   pre-pustil je g. Eder prostore in razsvet ljavo brezplačno.  To  in  ničesar dru zega napotilo   je   zadrugo,   da   si je
i izvolila te prostore, ker je ravno s tem korakom pridobila bolniski blagajni najmanje 300 K. Zadruga je uverjena, da bote da izjava zadužila vse neosnovane govorice in da bode preprečila, da bi se slovenskim jlubljanskim gostilničarjem predbacivalo, da so postali nemškutarji.
—  Vodnikova beseda. Med
veselicami, ki   bodo   dan   pred Sveč nico, zavzema odlično  me a to Vodnikova beseda   sišenske čitalnice, s katero praznuje društvo tuđi 25letnico. Zanimiv   spored   in   pomen   veselice naj bi privabil mnogo častilcev Vod nika in  prijateljev   sišenske čitalnice v nedeljo  1. februvarja v  sedaj oiep-šane prostore  Koslerjeve pivarne.
—    Prostovoljno    gasilno društvo  Vić-Glince priredi jutri, v  nedeljo,   dne  1.  svečana t.  1   pred pustno   veselico v salonu   g. Trauna na Glincah.
—  „V deveti deželi." Marsi-kaka krasna pnreditev se je   pripra-pravila   tekom   let   v   Celju,   na   teh vročih bojnih tleh. 22. svečana otvori se pa, Česar Celje še ni videlo, »de veta   dežela«   v   »Narodnem   domu« Ze  zdaj  opozarjamo  na to edino priliko,  uživati slasti   te   rajske   dežele, o kateri smo  bili   doslej   poučeni   le iz   bajk in pravljic.    Pripravljajte se za udeležbo že sedaj, vstopnico Vam pravočasno priskrbi maškaradni   od-sek celjskoga »Sokola«. Na svidenje v »deveti deželia!
—  Nov zavod.  Gosp. Anton Gregorec otvori tekom pnhodnjega meseca v Ljubljani fotomehanični reprodukcijski zavod.
— C. kr. kmetijska družba kranjska   se   preseli   z   mesecem fobruvarjem, in sicer v torek  iz svojih dosedanjih prostorov v Salendrovih ulicah, kjer je bila celih osemdeset let, v deželno hišo (takozvani »lon-tovž«) na Turjaškem trgu b t. 3.
—  Odlikovanje.   Gosp.    I   N. Netschek,  iaatniit  trgovine-  s  konfekcijskim blagom v Ljubljani,   Resljeva cesta   št.   3,   je   imenovan   c.   in   kr. dvornim  liferantom.
—  Celjski kazino v „zadnjih cugih".   Že večkrat smo po vdarjali,  kako  slaba prede  celjskemu posilinemštvu.   Danes  navajamo  zato nov dokaz. Pri zadnjem plesu v celj-skem kazinu dne 24. t. m., je znašala vsa udeležba  ogromno  število 6, reci in   piši   šest   parov plesalcev in 30 godcev: torej za vsak par pet godcev. Kolik   razloček,  ako   se s tem nazadovanjem primerja napredek Slovencev    pri    prireditvah    v    »Narodnem domu«. Zdi se nam, da se je celjskega nemštva   polotžia  jetika,   in jetika je menda   do   danes   še   vedno   —   ne-ozdravljiva.
—  Za   kratek  čas.    Gnspč. Ema   (svojemu   očetu):    Gosp.   Žani je   me   zasnubil.    Rekel   je,   da   me ljubi   bolj,   ko   svoje   življenje   in da brez   mene   ne   more   živeti.    Oče: Paperlapa — tako pravijo vsi mladi možje!    Gospč.   Ema:    Da,    a    ne-meni!
*  Najnovejde novice. U soda pri operaciji. Neki zdravnik na dnnajski kirurgični kliniki  je pri operaciji pozabil v trebuhu operiranega pin-ceto, vsled česar je mož umri. Državno pravdništvo je začelo proti pozabljiveniu zdravniku kazensko preiskavo. — Ste-kel   pes   je   ogrizel   v   Pancsovi   pet otrok.     —     Ognjenik    Vezuv   je začel   z  vso   silo   bljuvati.   — Parni kotel seje razletel  v Innistonu v Ameriki. Šest   oseb je  mrtvib,   20   pa ranjenih. Generalni   štrajk je  na-stal     v    Rousn.    Desettisoč    delavcev štrajka. Ker so se pripetila tndi nasilja, je konsignirano vojaštvo. — Na Nizo-zeinskcm   so   stopili    železniearji    v štrajk. Položaj je zelo resen. V Amsterdamu so strajkujoči napadli  z nozi one tovariše, ki  se  jim   nišo   pridružili    ter vrgli enega   v   morje. — Saksonski prestolonaslednik se je odpovedal prestolu ter zaprosil  očeta — kralja, da ga odstavi  od vojaških dostojanstev. —
—  Za   spomenik   car ju*—   osvo-boditelju   v Plcvni je podaril   znani milijonar    (Jeschann    30.000    franko v.
—  Obravnava o zavodu   sv.   Jeronima   se   je   zopet   preložila   na   9. fobruarja. — lTHmilijonov  zažga-nih. Državna banka na Dunaja je za-žgala   starih   papirnatih   bankovcev   za 178   milijonov   kron.   —   Na   grobu svoje   matere   se   je   u s t r e I i I    v Nyitri  odvetnik  P.  Criitvvill.
*  O   Janu    Kotlaru.   Ostanke nesmrtnega pevca   „liči   Slave"   so   te dni prepeljali  njegovi čestilci iz marko-vega   pokopališča    na   Dunaju,  kjer je do  1.   1900 počival  tik ostankor slovcn-skega učenjaka Kopitarja, v Prago, kjer bodo shranjeni na pokopališču pri ostalih   čeških   duševnih   velikaših.   Kakor znano,   je   bila   Kollarjeva   žena, ki je bil protestantovski pastor, Nemkinja ter ni privolila,  da se po smrti truplo ide-alnega Slovana prepelje v Prago. Sedaj sta to dovolili obe Kollarjevi   vnukinji.
*  Kubeliku    je   te   dni   poslala carica-mati jako  dragocen  prstan.
*  Kaj ćlovek   je.    Neki   stati-stik je izračunal, kaj mož srednje veli-kosti in srednjega apetita, ki ima dober želodec, poje do svojega 70.   leta. Ponaša se lahko, daje pojedel 25.000 kg. kruha,   18.000   kg.   mesa,   40.000   kg. zelenjave 4000   do   4000   tucatov   jaje ter izpil okoli 500   hl   razne   tekočine. Skupni račun te jedi   in   pijace   zuaša lepo svoto 40.000 kron.
*  Ukradeni topovi. V mestu Aarhus na Danskom so imeli Že od nekdaj    d?a    topa    v    pristanišču,    s katerimi ao naznanjali   meglo   bliža-joČim  se  ladjam.    Sadaj  pa  so tatovi oba  topa ukradli.
*  Perzijske solze. V Perziji imaju vdove posebne steklenice,   v katere nabirajo solze,  da  škrope   ž ujimi grobove svojih mož.   Te   steklenice   pa postajajo vedno redkeje, kar dokazuje, da    s    civilizacijo    ginevajo    Perzijkam tuđi   solze.   Največ   solz   se   potoci ob obletnici   smrti   llasana,   vnuka   Moha-meda.    Njegovo    smrt    objokavajo     na najslovesnejši   način.   Deset   dni   traja to jokanje, in joka vse povprek: otroci, žene in možje. Možje se bijejo s hand-žari   po   golih   prsih?   da   teče   kri,  in žene si pri tej   priliki   napolnijo   svoje stekleiiice, da imajo solze pri vsakojaki moževi smrti.
*  Kitajske zaroke. Kakor se Kitajci  v vsem razločujejo od Evroptj-eev, imajo tuđi posebne ceremonije pri zarokab. Zakonske zveze   sklepajo  po-sredovalci, ia navuduo uevesta sploh ne vidi svojega  ženina  poprej, kakor  pri poroki. Takoj po zaroki   si    zaročenca menjata darila. Zaroeenec   posije  svoji „izvoljenki~ svinjsko   kračo,   vrečo   de-narja, dve steklenici vina, dve raci, dva piščanca, dve okrašeni sveci. Zaročenka mu vrne darila, obdrži si le denar, eno raco, eno pisce in   sviči, ki jih   prižgo pri porodu prvega otroka. Na   dan poroke se obleče uevesta v rudečo obleko z riuleeini pajčolanom. To se zgodi, da gleda mlada žena  ves   svet   v   rožnati luči. Po poroki mora s svojim  ženinom moliti  prednike,  potem  pa ne  srne  ćele tri dni niti govoriti, niti se smejati   ali se jokati.  In vendar   ti   zakoni,    ki   se ne sklepajo  iz srčnega nagnenja;    prav dobro  „drže".
*  GoEobrad   ali   z   brado? Kakor je že bilo omenjeno v  našem listu, zabteva  neki duhovnik v »Kor respondenz-Blatt fiir den katholischen Klerus   Oesterreichs«,     kateremu    je njegov konzistorij dovolil vsled zdrav-niske   izjave,    da   sine   nositi   brado, isto  dovoljenje tudli za  ostale duhovnike.    »Čemu je brada pri možu?   Z brado varuje narava vrat, usta in no9 pred    prehlajenjem   in   vdihavanjem nečistega    zraka,   —   brada   je   torej naravna    bramba    nežnih    človeških organov. Čemu se  ima duhovnik  od-rekati te bramba,   ko   vendar z usti, vratom in s pljučami največ deluje? Nekaterim duhovnikom napravlja ne-znosne muke, kadar se brijejo, kmetski brivci pa so včasih pravi mesarji ter   je   vsako   britje   malodane neka krvava daritev.  Duhovniki, kardinali in   papeži   do   16. in 17.   stoletja  so nosili brado. Briti brado je samo čla-nek   cerkvene   discipline,   ne pa čla-nek vere in nravov. V jožeflnski dobi je bilo tuđi predpisano, da so dubov-niki morali nositi visoke »kanonične« škornje — in cerkvena disciplina ni nič   izgubila na   svoji   veljavi,  ko so odstranili!,kanone'in je duhovnik oble-kel dolge hlače. Apostoli in svetniki 80 nosili   brado;   brado nosijo kapucini,   bosanski   frančiškani,   tirolski serviti, rajhenburški trapisti, ameriški benediktinci in vzlic temu. da nosijo brado, so zvesti služabniki Gospodovi. Ugovarjate,   da  je težao, predstaviti si   tega   ali   onega   škofa   z   brado? Toda kako težko bi bilo, predstaviti si, sv.  Miklfivža   brez brade?    Brada daje možu ludi neko važno, resnobno in dostojno   zunanjost.   Brada bi za krila   na   duhovnikovem    obrazu   in vratu    marsikatero     pomanjkljivost, zlasti   pri    bolnih   duhovnikih.   Zato bodi   dovoljeno,   da   duhovnikom, ki si tega žele (in teh je večina), je dovoljeno nositi brado.   Ako pa si želi kateri duhovnik ostati   golobrad, no, potem naj si se v božjem imenu nadalje napravlja z britvijo   pred zrcalom gladek  obraz. —   Tako piše  duhovnik   v   duhovniškem   stanovskem glasilu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 31. januvarja. Po-slanska zbornica ima pri-hodnji teden samo eno sejo, in sicer v sređo
Dunaj 31. januvarja. Gospodska zbornica ima danes sejo, v kateri razpravlja o slad-kornih zakonih.
Dunaj 31. januvarja. Uradni list prijavlja sankcionirani zakon, s katerim sa zniža cena živinske soli od 10 K na 6 K.
Dunaj 31. januvarja. Grof Lonyay je vložil proti „Zeit", „Oesterr. Volkszeitung", „Wiener Allg. Zeitung" in še nekaterim listom tožbo, ker so poročali, da se hoče ločiti od svojo žene, bivše nadvojvodinje Štefanije.
Dunaj 31. januvarja. Vojno ministrstvo razglaša kot neres-nič no  vest, da  so usmiljenke v
Zagrebu    dobile   naročilo,   poslati . 100  strežnic   v   Skoplje in v dve svoji bolnici v novobazarskem sandžaku.
Dunaj 31. januvarja- Srbski kralj priđe s kraljico dne 10 februvarja v Krušedol, obiskat grob Milanov. Hrvatski ban ga po ce-sarjevem naročilu pozdravi v Zemunu.
Praga 31. januvarja. L^sti trde, da je škofjm v Kraljevern gradcu imenovan semeniški ravnatelj v Rimu, dr. Fran Zaple-tal. Ta je 42 let star in rodom iz Morave.
Linč 31. januvarja. Deželni glavar dr. Ebenhoch kandiduje zopet v državni zbor.
Rim 31. januvarja. 76 let stari nadškof mytilenski je na stopnicah Vatikana padel in se ubil.
Amsterdam 31. januvarja. Pred nekaj dnevi začeto veliko gibanje železničarjev je prišlo do skrajnih konsekvenc. Železniearji so proklamirali generalni štrajk za vse nizozemko kraljestvo Od danes o polnoči ne prihaja v Amsterdam noben vlak in nobe-den ne odhaja, ker je vse osebje vstopilo v štrajk. Na državnih železnicah je že po vsi Nizozemski ustavljen promet, ker so tuđi čuvaji proge začeli štrajkati. Zajedno se je začelo tuđi v drugih strokah veliko gibanje. Tako se delavci plinarne sklenili, da ne dovažajo več premoga, vsled česar zna biti Amsterdam že jutri po-noči brez luči. Položaj je skrajno kritičen. Že zadnje dni, ko še ni bil štrajk sklenjen, so se pri-merili veliki izgredi. Vlada je z vseh strani sklicaia vojaštvo v Amsterdam.
Gospodarstvo.
Kranjska     usnjarska     obrt propada.
Kaj me brigajo   te   vrste,   mislil si bode marsikdo, ki ni ma  nikacega interesa   pri   ti   obrti.    A   vendar je« stvar važna in tišti,   ki   so prizadeti pri   ti stroki,   mi   gotovo   razun   ene same tovarne vsi pritrde.  Resaica je, da je sploh kranjsko usnje znano po I širocem svetu, kakor n. pr. kamniski in tržiški podplatje,  vrhniško gornje usnje itd., ki se iz vseh delov Kranjske pošilja v tuje dežele, vendar zavzema   prvo    mesto    svinjska    koža, k&tera   se   je   med   vsemi    vrstami usnja v največjem števiiu pošiljala v tuje dežele in dajala je vsem usnjar-jem Kranjske glavni zaslužek. A kaka sprememba v štirih letih!!! Vsakernu še tako za to stroko neinteresiranemu bralcu bode gotovo   znano,   kako  se vsako leto vzdiguje kup teh   sirovih kož in kake reklame in cene se   pi-šejo   po   vseh   slovenskih   časopisih   I Pa kdo vendar  dela   ta   visoki   kup I tem kožam, bodete vprašaii. Ako so surove   kože   dražje,   mislil   si   bode marsikdo,   potem   bodo   dražje   tuđi ustrojene, a temu ni tako. Kože,  oi katenh je živel dosedaj   naš   usnjar, ne stroji več sam, temveč jih prodaja takoj  surove naprej;  kajti  kupuje jih za posebni izdelek  (za   galanterijsko usnje in za sedla itd.)   nal&šč   za   to napravljena tovarna, in sicer po taki ceni opravi, da niti   mali   niti   veliki obrtnik   kranjski   ne   more   konkuri- I rati z  njo.   Stroji za izdelovanje   teh I kož  stanejo  mnogo  tisoČakov,   a   kje naj  te vzame naš usnjar,  ker mu še za   nakup   surovih   kož   cienarja   pri-manjkuje.     Davki   so   tuđi   vedno  in vedno  večji.    Uničen  si  gotovo,  mali obrtnik  usnjarski,    in  to   ćelo   v   nekoliko letih,  kajti  sedaj  živel si  vsaj od  v   stroj   danih    kož,   a   kmalo    ti druzega  ne  bode kazalo,  še nekoliko barantati z  usnjem  razh&nih  tovarn, ker kmet ti  kož  v stroj   ne nosi več, prodaja jih rajSi  po domeh proseČim kupcem,   kateri  obrtnega   davka   ne plačujejo.    Ali   ne   bi   bilo    na    kak način   pomoči   našemu   usnjarskemu obrtu   in   kako?  —  Mislite   li,   dragi bralci, da je lahko   pustiti   obrt,   kateri mu je preje vsaj  povoljno  uspe val, ob katerega je človek lahko pre živel svojo družino.    Že ime   usnjar je  povzdignilo mojstru  na  deželi,  da je veljal  takoj   za    bolj    premožrug*, a sedaj vprašaj   se ti,   mali   obrtnik, poglej  v svojo   knjigo   za stroj   dane kože;  kamor   zapisuješ   pred    leti   si jo imel še napoljeno z mnogobrojnim številom imen, a   danes ti   je   skoro prazna in čez dobro leto niti knjige potreboval ne bodeŠ več, temveč za-pomnil   si   boš   številke   in    imena ljudi, kateri ti bodo kaj v stroj Hali.     :
ker dovoljeno je sedaj kupčevati vsakemu in to s kožami vsake vrste in tako ti tuđi druzih vrst kož kmet ne bode veš nosil, prodal je bode rajši prekupcu doma, katerih zdaj kar mrgoli po deželi in po mestih. Svinjska koža je danes na dnevnem redu; ž njo kupčujejo sedaj mesarji špeharji, klavci, mesetarji, čevljarji1 pa tuđi postopači. — Dokler ni bilo te konkurence, nosili so ti ljudje kože na dom, katere si ti po pri-merni ceni kupoval ali pa v stroj jemal, a sedaj kupčujejo ž njimi ljudje vsake stroke, ki ti glavni zaslužek takorekoč pred nosom poje do, a ti jih gledaš in prosiš da ti kdo kako kožo proda ali v stroj ponudi. Poznam ljudi popolnoma druzega obrta, kateri so pri tem umazanem krošnjarstvu že lepe novce zaslužili, a domača oblast tega ne vidi, ona pozna le tebe, ubogi usnjar,; kateri moraš mesto v^ako leto veČje davke plačevati. Naj bi davčna oblast raje malo večkrat potrkala na vrata ti-stih, ki ti proti davčnim zakonom kruh od ust pojedajo. Pomagati si ne znaš, a na koga se hočeS obrniti? FUje trpiš in ne bode dolgo, ko ti druzega ne bode kazalo, da se zadolžiš potem zaješ s stvojo družino ostalo imetje ali pa je prodaš in vzameš palico v roke, pa hajd po svetu — v Ameriko. — Ali pa vzemi v takem slučaju z drugimi vred žakel na ramo pa hodi od niše do biše prosit kož na prodaj, katere prodaja za mali dobiček prekupcu ali pa tistemu v Ljubljano, od katerega si ti prej sam kupoval surove kože in kateri ti je zadel nehote ta smrtni udarec. — Ali bi se ne dalo odpomoči? Davki bi se morali znižati na vgak način vsem strojarskim obrtnikom na Kranjskom kajti z izdelovajem svinjskih kož za inozemstvo zadela je ta nova tovarna (v Kranju in v Ljubljani in na Vrhniki) vsem drugim usnjarjem najhujši udarec kakor si ga zamore le tak obrtnik misliti. Vzet nam je zaslužek v stroj danih kož in pa zaslužek, katerega bi imeli pri teh kožah, ki bi strojene prodajali na Ilrvaško. Sedaj jih prodaja za vse kranjske usnjarje naš konkurent, ki zamore s pomoćjo strojev razpoloviti iz ene kože dve, katerih slabša polovica nadomešča naše, za ceno, katero potem isti tovarnar lahko sam postavi, a drugo boljšo polovico pa proda po jako visoki ceni v inozemstvo. Res je, da je naši deželi v ča&t, da imamo tako tovarno v tej stroki, da izdeluje blago, kakor samo dve tovarni v Avstnji. Tuđi ne odrekam tej tovarni pravice kupovati po visoki ceni. Nasprotno. Želim da bi se cene še zvišale, da bodeta kmet in meščan še več zaslužila. Opozarjam pa davčno oblast, naj išče davka le pri teh, ki imajo ves naš zaslužek v roki in pri nakupovanju surovih kož glavni dobiček, politična oblast pa na) skrbi, da se umazani lov za surovimi kožami po mestu in po deželi odpravi.
Več  oškodovaniti   usnjar je v.
Dunajska borza v pretek I em te dnu.
Vsled bližajoče se konverzije skupne rente vladala je pričetkom tega tedna na borzi ugodna struja, ki se pa ni vzdržala, ker ju nego-tovost obrestna mere pri konverziji povzročala počasen in previđen promet.
Tuđi dogodki v parlamentu nišo baš ugodna vplivali ter so ćelo vsled peštanskih prodaj nazadovali vodilni papirji. Promet s transportnimi in veleobrtnimi delicami bil je miren; naložbeni trg pa je koncem tedna izgubil nekoliko svoje živahvosti, vendar so se vršile zamenjave v skupni renti še nadalje, kar je povzro-žalo, da  so zopet nazadovale.
Devize in novci bili so ceneji, denar pa je ostal nespremenjen v ceni.
Napram prejšnjemu tednu kaže kurz delnic drž. železnic prirastek K 776 del. juž. žel. izgubo K 2 75 del. Avstr. kred banke prirastek K 9 75 del. Ogr. kred banke prirastek K 4— del. Avstroogrske banke prirastek K 15-— del. Zemeljoke banke prirastek K 5 25, del. Živnostenske banke prirastek  K 5 75
Na industrijskom triru poskočile so v tem tednu delnice premogarke diužbe v Mostak za K 950 delnice \lpinske družbe za K 9— del. Pra-ike želežarske družbo za K 40 — del. Avstrijske orožarske družbe za K 15- | del. Češke sladkorne družbe ta K 19 —
— Kreditno društvo Ljubljanske kreditne banke.    Ker
<o zaiiimajo za kreditno društvo Ljub-junske kreditne banke ne le trgovski, einvec tuđi obrtni krogi, nas naprosa Kinka, da ohvestimo svoje eenj. citu-elje, da tuđi obrtniki lahko prosijo /,u iprojcm v kreditno društvo. Ravnateljstvo Kreditne banke je rado priprav-jeno, dajati pismeno in nstmeno vsa :adcvna pojasnila ceuj. gospodom pro-ilrcm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Ur&đni kurzi đunaj. borze 31. januarja 1903.     :
__   JNalošbenl paplrjl.             Den«        Blago         *
i-V/o majeva renta   ...     10070   100 90
WU srebrna renta   ...      10070   100 90
4% »VBtr. kronska renta   .      10175    101-96
4«/0       „      elata           „       .      181-»B    12145
4°/. ogrska kronska     „      .       9980    100 —
*•/•       „      zlata            „       •      12120    12140
4% po8ojilo dežele Kranjske  |    98 25J     —•—
4V**/o posojilo mesta Spljeta       99 7B    100*75
4V.°/o       „           „       Zadra     100—    101'—
4V.0/obos.-herc. žel. pos. 1902     10110    10180
4*/0 češka de2. banka k. o.       9950   10060
4**/,       „        „         „        2. o.       99 60    100*60
#Vt*/o zast. pis gal. d.hip. b.      100 45i 10145 4V/o PeSt.   kom.   k. o.   z
10°/0 pr......      107 BO    108 60
41/t*'o zast. pis. Innerat. hr.      100 76   101 76
4»/t°/0     ,.       „    ogr.   centr.  i             |
deželne hranilnice     .   i   100761   10176
*l/i°/o zast. pi8. ogr. hip. b.      101— 102 — 4V,°/0 obi. ogr.  lokalne že-
leznice d. dr.    .    .    •      100*—    100 60
4Vt°/o    ,.    Cefike ind. banke !     99 251   100 25
4°/0 prior. Trst-PoreC lok. 2ei.   ;     98 — !     99 —
4%     „    dolenjskih železmc  t    99 60i   100*60
8V»     m     juž. žel. kup. Vt Vt      306 25    307 25
4Vt°/« **. pos. za žel. p. o.      100—      —•—
Srećke.
Srećke od leta 1854 .    .   .  !   190—     190 —
„     „      1860 V,   .    -      248-    252'-
M        ,,     „      1864 ...   I   248—    262"—
tizske......      161—1   163 30
zemli.kred.I.emisije '    268—    272 —
,.    II.    „       \\   266 25    267 ?5
ogrske hip. banke .      25H —|   260 5)
M     srbBke a fra. 100—        88 60      90 60
„     turske.....I   12V75    12575
Basilika             sreCke     .    .  j     19 50      2050
Kreditne              ,     ...      435—    438 —
InomoBke            „    .   .   .        83-—      87 —
Krakovske             „     .    .    .        75—      78*—
Ljubljanske           „     .    .    .        73*—      78 —
Avstr.rud.križa   «...        5670      5678
Ogr.       „       H       „     .    .    .        28*26      29 25
Rudolfove              «...        73*—      77 —
SalcburSke           „    .   .   .        74—      78 —
Dunajske kom.     „     .   .   .      438'—    440*50
Delnice.
JoSne železnice     ....        65*50 j     56 50
Državne Seleznice ....      701 50|   702 50
Avstro-ogreke   banCne  del. j 15P0— j  1588 —
Av8tr. kreditne banke   .   .      70775;   70875
Dgrske         „             n             .      76160|   752 50
Živnostenske             „        .    .      262 —!   264' —
Premogokop v Mostu (BrOx)      719 60!   720*—
Alpinske montan  ....      40250!   403 60
PraSke želez. ind. dr.     .    .    1670 —  1680 —
Rima-Murd.nyi.....      601 — i   602 —
Trboveljske prem. družbe.  \  400—!   403 —
Avatr. orožne tovr. družbe      339 — ;   34u50
Ce&ke sladkorne družbe    .      179-— |   181 —
C. kr. cekin......        1134      1139
20 franki.......        19*08'     1910
20 marke.......       23*43'     23 50
Sovereigns......       23 96     24 02
Marke........      117 121   117 32
LaSki bankovci.....       9535     95 55
Rublji........      252*75    253ČO
Žitne cene v Budimpešti.
dne 31. januarja 1903.
Termin.
PSeniea za april ...   za 50 kg    K    7 49 RS           „   april ...     „   60   B     .     652
Koruza    „ maj    .    .   .    „  50  B      „    5*86 „   jultf   .   •   .     „  BO   „      .,    598 Oves       „  april ...    „  50  .    m    6t9
ETeUtlv. 10 vinarjev ceneje.
Narodovo zdravilo. latco se srne imenovat boleBii utesujoče, mišice in žiTce krep-čujoCe, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se sploSno in uspežno po rabi ja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-klenici K ,1-90. Po poStnem povzetji razpo-Silja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLLi, c in kr. dvorai zalagatelj na DUNAJI, Tuch-auben 9. V zalogah po deželi je izrecno za-htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno mamko in podpiaom.    2 (10—2)
Kadar     kdo     zavilje     kake tfžko prebavljlve Jedi, po tem se ga
Xotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem Času zdrafiti, da s« iz njih na iacimijo praT hud© bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospeSuje prebav-Ijenje in kot tako je zelo dobro po svojem ▼plivu znan .dr. Rose balzam za želodec" ix lekarne B. Fragnerja v Pragi, katen se l&hko kupi tuđi v tokaj&njih lekarnah. — Glej inserat!                                           b
* Lekarnarja JolIJa Sehao-manna »«1 zm sel^dee je pridobila tekom Te€ kakor 80 let najboljši glas kot dietetično sredstvo. Vpliva točno in eanes ljivo pri različnih n«r«dno8tih prabavljanja pri Selodčnih nadlogih, pri napravljanju kiilini, pri riganju itd., tako da je kot im pričano domače zdravilo jako raz&irjona ir čislana. Đa tako izborno vpliva, nato te imi reahvaliti racijonalnemu skladu, in ntbrojm primanja dokazuj«jo, kako prilj ubij ono st a je pridobila Schaumannova sol  xa 2elodtc
Proti zobobolu in onilobi zot
Izborno deluj« dobro znana
antlseptična
Melusine  ustna in zobna voda
katera otrdl dlesn« in •datrar»njuj<
neprljetno aapo Iz uat* 1 •teklenlea m navodom 1 K..
Raspolilja se vsak dan z obratno pofito n
manj kot 2 steklenici.
8E= Edlna zalogn.   ■   ■ ■
2*16«*, ▼««!! prelsknienlli zđra
Tll,   m«aio.   mil,    mediolnalnil
Tlu, ipeoljalltet, naj finoj&ib pai
fkimov,  kirnrgl6nlli obve«,  sve
tik mlneralnlli vod 1. t. d.
Bež. lekaraa Milana Leustek
1 Ljubljani, Resljeia cesta St. 1
DOltg nofoagraienega Fran Jožeiovega jubil. mosta.             (W06-
Darila.
Upravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Goap. Mijo Grobotek 10 K 10 v., koja svota 86 e nabrala na svatbi g. Alberta Feldateina ine 26. t. m. — Gosp. Ferdo Spilar, Št Pe-:er na Krasu 2 K 20 v iz nabiralnika v »ostilni „pri 2vezdiw. — Gospod Anton MilharčiC, Hru&evje pri Postojni 9 K, darovali svatje na ženitnini Antona in Antonije Milharčič. — Iz nabiralnika v Mikuževi gostilni 10 K 70 v , k tomu je dodal g. R. Golob, 2elezn\5ki uradnik 2 K, skupno 12K 70 vin. — Skupaj 34 K   Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gospića Ivana Mikuževa je nabrala 12 K, tej svoti je pri-ložil g. Kandare 1 K za kazen.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. januvarja: Berta Janežič, učiteljeva žena, 36 let, Poljanski nasip št 14, notranje krvavenje. — Evgen Su&nik, hra-niiDičai asistent, 30 let, StreiiSke ulice št. 2, jetika — Franja ValentinCič, delavka, 27 let, Karolinška zemlja št. 16, jetika.
Meteorologično poročilo.
Viiiaa nad morjem 3062.    Srednji sračni tlak 736 0 mm.
Cas   Stanje   Ž9 4    °Paz°- metra   |5    Vetrovi       Nebo
30. |9. zv.    7469 + 10 jar. jzahod    jasno
31.17. zj.   |744 8 — 50;sr.sv2hod     iasno »   2. pop.; 743*5 ;+ 4*8 isr.jzahod pol. oblaC.
ili                                          !
Srednja  včerajSnja  temperatura   —08°, normale: —18°.   Mokrina v 21 urah : 0 0 mm
MATTON1-JEVA
GIESSHllBLER
Mm aravna
alkalični kiselica
katera je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, žolodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je 2a otroke, prebolele in mej nosečnostjo.         (79—1)
Najtioljša dijetetična in osveževalna pijaca.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaetu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih ib delikatesnih trg«vinab.
U frrmcc5ksir»> laskcm in nemirem jeziku petičtije
JVtarija Gock mi-v
VVolfove ulice 3, III. nadstr.
Velik prostor
z obstoječimi zgradbami, za hleve in kolnico pripraven, kakor tuđi za mo-rebitno novo zgradbo, blizu lužneg-a kolodvora, se iz proste roke proda* Vpraša se v upravnistvu »Slov. Naroda«.                                           (303)
trgovski pomečnik
vešČ špecerijske in železninske ntroke
ieli   premeniti   svojo  elužbo   v   kako
večjo trgovino na deželi.            ;iO4—1)
Naslov pov© uprav. »Slov. Naroda«.
Klet
(translto)
se odda takoj ali s 1. majem. VeS   pov©   A.   Šarabon,   Za-
loika cesta št. 1.                        (264—2;
Vabilo
plesni veselici
katera se bode vršila
v nedeljo, 1. februvarja 1903 1    v gostilni na Martinovi cesti st. 32
Vstop prost.      Zaćetek ob 4. uri.
K obilni udeležbi vljudno vabi I                          Franc Poljšak,
(270—1)                               gostilničar.
9           V novozgrajeni hiši ir Sodnij
skih   ulicah,   poleg   hiše  dr.  Kr: sperja,   odda   se   s   1. majnikora  t.
'  stanovanje
1     v II. nadatropju. Isto obsega 5 sob
vsemi   pritiklinami in kopalno   sob<
Istotam odda se dvoje sob '
pritli6ju9 primernih za pisarno,Jtuc
kot mesećne sobe posamezno ali ob
*     skupaj. K eni sobi   spada   tuđi  sob
za slugo.
Vpraša   se   pri   F.   Supančič-i a>    Rimska cesta št. 20,               (aoo-
Pisar
kateri je moral radi vojaških doli- J nosti službo pri sodniii zapustiti, z dobrimi spričevali in se daj vojaščine prost, išče in prosi zopet za službo pisar ja pri sodniji aH v kaki odvet-niški ali  notarski pisarni.
Ponudbe prosi pod n Piša I*11 na      § upravništvo  »Stov. Naroda«.      (305—1)
Lepo stavbišče ■
tik glavne   ceste   v Spodnji   Š i riki
pri Ljubljani, pripravno   za vsako pod-jetje, se po ugodni ceni takoj
P2ST proda. *tS0        \
Vec se izve pri lastniku v gostilni ] npri Štajercu14 ali Mpri združenju" ' v Spodnji Šiški št. 66.         1273-2      J
IaU]I]i ;
na lepem prostoru z
velikim skladiščem in hlevom
pripravna   za   obrt,   se   proda   iz proste roke.
KjeV    pove    upravn»štvo   »Slov. Naroda«.                                               (289)
Išče se za neko večjo trgovino
z železnino   in   sicer   za proda-
jalno na drobno
prva moč.
Reflektira s© namreč na dobre<ra strokovnjaka, kateri mora biti tuđi slovensčine in nemsčine v govoru in pisavi popolnoma zrnožen.
Ponudbe z natančnimi podatki naj se pošljejo pod „prva moč" na upravništvo   »Slov. Naroda«.      (2E6 —2)
ITT
Ker napoci   pravi   eas za uživanje
3(ulmbaškega
redilnega in krepilnep piva
je važno vedeti,   da se isto   dobiva pri tvrdki                  (11—25 *
Edmund Kavčić
v  Ljubljani
nasprotl tramvajske postaje „Glavna pošta".
VelJ«   m nteklenlro   GO vin.,   lirez itleklvnlc« 49 vinarjev.
^■Br VariiJ Njflffi ^H^T   »vojo   ženo!    ^BB|
^V^a vaako rodbino naj važnoj šo^^H ^^f knjigo v otroakih zadevah s čez^H ^H tiaoč aahvftl»tmi pismi podlija ^B ^H   diskretno za 90 vin.  v avstr.    ^H
^E^^.     Berlin S. W. 220  Lin>^^9       ^
Zavitki a 5 kg
inozemskfga blaga vs^ke kakovost*, zla^t' kave, sladkorja/neapolj-ske paste, kakor tuđi jaje, droge in južnega sadja poAiljam takoj proti   post   povz* tju   po  ugodni   ceni.
Zastopniki vseh dežel proti proviziji se iščejo.             ^262—2>
: Giovanni Siega, Trst,
Via del Boschetto št. I, P. 11.
j       U najem za 6 let
|     od dam   s   I.   julijem   I9O3   svojo so et. lo
v   Igavasi  pri  Staremtrgu   pri
Rakeku (Notranjsko) s trgovsko in gostilniško obrtjo ler z vso, za obrti potrebno opravo. Odda pa se tuđi prodajalna zase in gostilna zaae, ozi-roma se odda gostilna tuđi na račun. •     Natančneja pojasnila daje laetnik
-   (i5&6)   Fran *ŽLag«r
j"    Uarkovec, Starltrg pri Kakekn.
xf   A\flNPELJEV! OTROBI     I
lil   . Zfl QOJITEV POLTI      L A fl./V\0TSCH&C2,lNJNdJ   I
ZDcTbro iđ.o5at
[nokarija
v zvezi s specerijo
v Ljubljani
b radi selitve proda ali pa se da w najem m I. majem t- I.
Naslov   pove   upravništvo  »Slov. laroda«.                                       (295—1)
4 pari čevljev
IfC  5-SO
e oddajo  le  valed nakupa velikih množin
a to liizko ceno   I parčevljev za g->8pode
par   za dame   za zavezovati;   nadalje   po
^ar mednih čevljev  za gospode in dame,
LajnovejSe fazone   praktičn**.  za   vaak   letni
as. Vsi ti Štirje pari z močno zbitimi pod-
»lati K 5 60.   Vsak naročnik dobi  1 par pi-
anih copat zastonj. Pri naročilu zadoatuje
lolgoat.   Pošilja   se   8   povzetjem.   Zamen-
jatov dovol,ena.           (247—2)
Schuhexport Eberson
Dunaj  XXI.    Poštni predal 560.
mmmm
•CTratdLn-o đ.»Trol1«n.a.       (293)
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ul:ce št 6
prtporora   In   nanifHra   le boljse
službe iskajoče vsake vrste
w.n, Ijjuhljttno lm drug-od.   Potnhift
luUuJ. — ^atan«>fi«|e %   plmiiriil.  —
Ventila    tii   kollkor   mozno   hitra
poMtrezba za^otovljena.
Vabilo
na
plesne venčke
katera bodeta v nedeljo, I. februvarja
in
v   ponedeljek,   2. februvarja
v gostilni   pri Majarončku v Vodmata, Stara pot štev. 1.
Postrežba točna, vino izvrstno, cena nizka, vatopnina prosta.
K obilni udeležbi vabi
Jernej Jelenič, (301)                      gostilniCar in posestnik.
V novozgrajeni hiši v Sod-nijski ulici med ogelnima binama &:&:. Čudna in Hribarja oddati je za I. avgust:
6 pritličnih prostorov za prodajalne ali  pisarne,
4 stanovanja s 4 in 6 so-bami z vsem komfortom v I. in II.  nadstropju.
Oglasila    za   ti   stanovanja   spro-jemajo se le   do  15. februvarja.
Dalje :
3 stanovanja s 3 sobami v III. nadstropju in
8 stanovanj z 2 sobama \ dvoriščnih traktih.
Pojasnila daje Alojzij Vodnik
kamnosek.                                  (236-2
MnnUi panorama.
Ljutljana, Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet. razstava
Danes, v soboto, dne 31. januvarjć zadnja razstava s
prvo zanimivo potovanje
v 3(rkonoših
Od nedelje, dne I. do vžievi dne 7. februvarja a
Zanimiv obisk
New-Yorka
Zabavnih   in   amisantnih je p< novo došlih
Muto8kop-8lik.
W~  Oslrd  Je   samo  s»   odrml Za 5 krat se plača 50 vin.
OUorJeno vsak đ»n, tu«ll ob  n
de^Jiilt   In   praznllitli,   od^   •.   u
-^JutraJ do •. urr svečar.   [2
Mesečna soba
meblovana^s pnsvbnim vhodom. odda sa na Turjaikem trgu.
Naslov    pri    upravnićtvu    »Slov. Naroda«.                                         (296-1)
JKlad                "
trgovski pomoćnik
izurjen  v Specerijaki stroki želi svojo
sedanjo  sluibo v Ljubljani premeniti.
Btaerohotne  ponudbe  pod  MK. K.
2902" glavna pošta, Ljubljana.    3u6-l
Trgovski uCenec
s primerno š.lsko lzcbrazbo, nekaj nemsčine zmožen, sprejme se v večjo meštno trgovino   na  deželi.
Ponudbo   naj   se  pošljejo   uprav ništvu  »^tov. Naroda«  pod Mtrgovski ufienec 1OO".                               (294 -l)
jftndo300 gld. namesec
I i 11 I lahko    zaslažijo    osobe   vsacega LLJ^jBtana   v   vseh   krtjlh   gotovo    in poSteno brez kapitala in rizike a prodajo   zakonito dovoljenih  državnih   pa pirjev in   ar©Ck. —     PonadDe   na:   Ludwig £>sterrelcher,  VIII.,  Deutsche {asa* 8,  Bu dapest.                                             (2940—lUj
Mlad
trgovski pomoćnik
vešč trgovine z mešanim  blagom išče
službe.  Vstopi lahko takuj.    (298—1)
Naslov pri upravnistvu „SI. Naroda-.
Iščem man;šo, dobro iiočo
gostilno
kje   na (iorenjskem,  v kakem   indu-stnjalnem kraju, v prevzetje« Ponudbe  pod  „IVI. IVI. 7411 r>a
upravništvro »Slsv. Naroda-.     (280—lj
*^#er so se pri meni zglasile jako t% §t?vjlne stranke, iskajoće stano vanja za februvar in majnik, prosim uljudno p. n. gg. domače posestnike, da mi pravoćasno naznanijo odpo-vedana stanovanja ali tuđi taka, Li se bodo  odpovedala.                 (179 — 3
Posredovalnica za službe in stanovanja
A. Kališ, Jiircičev trg.
Išče se
pstilna v najem
tukaj ali zunaj. — Ponudbo sprejema posredovalnica Novotny9 Dunajska cesta št. 11.                                (2B—l)
Usak dan svezi
pustni krofi
, I                        se dobivajo pri        (41—8^
Jakobu Zalazniku.
'        Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.
. I Naredila   za   zunaj    se   izwr-I              4ujejo točno.
Vabilo
k
domaći Llali fiafcilbi
katera se bo vršila
v nedeljo, dne i. februvarja 1903
v Vospernig-ovi restavraciji
Gosposke  ulice 3« ^     Začetek ob 8. zvečer.   Vstop prost,
K mnogobrojnemu obisku vljudno vabita
J   (292;                     Jakob in Marija Vospernig.
.   Hiša
■     At. 177, na najlepSem prostoru v mcMu
;t     Kranju,   v kateri   obstoji   čez 40 let
špecerijski  i»brt,   se   odda   v najem *
vso   špecerijsko   opravo,   ozinnua   tud«
proda. Vec se poizve pri            (3(X)—D
r.   iTea^nelu Đaisiču
w   Mj|nbl|anl
P.        Stari   trg   h.   stew.   26.
1-tki       i-AJEC
iG/S^Hi     Ljubljana ^raH^Ptrnstari trg štev 28
J&5|§^ Ž#ŽSP^|/ nino  in srebrnino in z "^lgfef    * a&Sa^yy -w»«««m*   optičnimi
SŽ^fc^Sj»fia3fl?  Nikelnasta   remontoar
^l^rHiri iL:     ara od gld- f*o°-
^I^JiaMfcp-.^-1^1 Srebrna  cilinder   rem.
ura  od gld. -4#—•
■9^   Ceniki zastonj in franko.   ~W
MODERCE
n&tančno po životni   meri za vsako starost, za vsaki život in v  vsaki fa9oni
i                                                                                       CD
o"°      rSK^SB                  .5 -q
O •         ^rk   •& f                            co "°
0 2*       /^*t         ^h           E *~
prlporot'a
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
I   Važno!    ^«   Važno!   J
| gospode, trgovce iii ::?;r,:;:;::. I
|   Najbcljša in najcenejsa postiežba    ,
1   za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja,    ~ ti   korenine itd.  tud   po  Kneippu,  ustne    -_ £   vode in  zobni  prašek,   ribje olje,  re-    I ^   dilne   in  posipaine   moke   za otroke,    -^   dišave,   mila   in   sploh^ vse   toaletne    -i-j   predmete, fotoffrafirne aparate    * M   in potreb»etne.   kirurgična  obve-   -r*   žila  vsake  vrste,   sredstva   za desin-   r ^   fekcijc, vosek in  paste za tla itd. —    I p   Velika zaloga najfinejšega i*miia in   -'č\   konjaka.   —   Zaloga   svežih   ■■■!-   n fo   neraliftlli  vod   in   solij   za   kopel.   •*
i     Oblastv. konces. oddaja strupov.      i
0     Za.    živiiior «*J «5 «    !
Jj    posebno   priporočljivo:    grenka    sol,     ^
fj   dvojna  sol,  soMter,   encjan,    kolmož,    |~
|j   krmiino apno itd. — Vnanja naročila    j£
^         se izvršujejo točno in solidno.          $
|        -*a  Drogerija :-+-         $
| Antc*n   Kane ;
|  Ljubljana, Selenburgove ulice 3, |
najnovejše fazone
pniporoča  po  najnižji  ceiii
Blaž Jesenko
I.jubijana   Stari  trg" 11.
|           ~      *&.           -     ^—                         3
4 krojač in dobavitelj uniform avstrij- 1 |  skega društva žeiezniških uradnikor I
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16  J
pnporoca    svojo   veliko   zalogo    ffl
s     ^^^^^      gotovih          |j
I^^HB^^      oblek za |
E^^HffiB   gospode  in |
^■^H    dečke,       I
!^^^H^         plaščev f ^^^^BB^^B   za gfospe.    I ^^^^^^1    nepre-        5 1 s     ^^^^^^|         močijivih t
^^^^H    havelokov i
^^^^^HH^^^^ a        '■ *• da          Bi
Obleke  po meri se po najnovej&ih   I , (  azorcih in  najnižjih cenah izvrSujejo.   I
M^y^jTi I^^tfl^l^^^ **a zđravniSkem kongresu je konstatoval prof. pl. Leyden, đa je samo v nemSki državi okoli 1,200.000 ljudi stalno bolnih za jettko, izme-i katerih Jih **•* J*****"**^*» umrje na leto okoli 180.000 za to grozno boiezoijo. Jetično bolezen provzrofiujejo tuberkulozni bacili, kakor se je spoznalo. Ta bacile vdihava va-se sicer vsak Clovek, zakleniti jih ne moremo. Ako pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima CloveSko telo spretnost, take vdihane tuberkulozne bacile storiti neškodnimi. Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — tako imenovane „bronehie" — ki vodijo v pljuča, ležita dve žlezi, tako imenovani „bronchial- ali pljuCni žlezi" ; k čemu pa ti služiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali. Zdaj seveda vemo iz preiskavanj drja. Hoftmanna, da ti žlezi napravljati Cisto poseben sok, ki uniCuje bolezniCne kali, predno morejo iate pričeti svoje razdiv.iajoCe opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organifinega mo-tenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja ali prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se morejo vnvajoči se tuberkulozni bacili vdeliti in prej ali pozneje izbruhne jetika.
Pametna misel je torej našla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile
Tega 8e je oprijel dr. Hoffmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katarhe in jetikoy, katero je imenoval Glandulen.
Glandulen ni nič strupenega pa tuđi nič kemično izmišljenoga, temveč se napravlja iz svežib bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniskim nadzorstvom zaklanih kostrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete.  Vsaka tableta tehta 0.25 g. ter obsega 005 g razmlinčenih žlez in U20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
Ako se rabi Glandulen po predpisu, potem povspeSuje tek, razvedruje, moč in^debelost se množi, izginja pa mrzlica, nofini pot in kašelj — hrakeljni izginejo in človek začne okrevati.
Veliko Stevilo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikaosko vrednost tega sredstva zoper jetiko.   Kjer nišo že druga sredstva pomagala, tam }e pomagal Glandulen.
Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hoffmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tuđi v zalogi U* WFwagnei?-f ia9 c. kr. dvornega zalagatelja, Praga 203 III, v steklenicah po 100 tablet a 5 50 K, 50 tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poroCila bolnikov po&ilja na zahtevanje to-varna gratis in franku.                            '                                                                                                                                                                                                     1(2485—4)
Suši SVOJe laSC Z Zrakom !         Namanjam častitim damam, da sem otworll
kW na Sv. Petra cesti štev. 35, poleg svoje brivnice,
Sistem 8alko                                   ^KJ*1                                        M                                  ^_1
0/^aft JI za friziranje dam.
/KB<K^BMlCTR\^iWft          V njem se bode   umlv»l«   «l»ve   In iu-
uHSKh^m^E \ rJjMmM ■■'• z najniveinim, zdravnifiko priporočenim «r»r-]SQ^BH1M '• V^BTJ nlm elel4trlenlnt apamtom, s katerim je rv^^^^T'lIt    \   V^HH v«»kv    prehl«J^nJ«     popolncm    IzUlJu-
/   vcH^K'lIi   V^    ^^^R eeno. — Dalje tzileluJviM in |>rod«Jam
i ; HlBJl hli   vsakovrstna lasničarska dela
Lk«AUk1Wl     f I^^H ter zunanie  narofibe  dobro in to«no  izvršujem. p^^j^^H^pHS^HLniJ^^I          ^a ninogobrojen obisk se priporočam
^^S^^3^^^S^^3^^HHi                   z odličnim spoStovanjem        (268—2)
i nmUN im. ^ ■ -5gtt«i              jm# podkrajšek
Zdravniško   priporočeno ! ffk-m»i^m* aeaa «fl.asm^ «.■» gospode.
i Otvoritev vinske trgovine na debelo. |
S           Podpisani vljudno naznanjam   slavnemu občinstvu,   da sem otvoril danes   Egj
N v hiši g. Alberta Gerarja, „pri Krištofu", v Kamniku H
H      vinsko trgovino na debelo.       a
V zalogi imam crno, ruclece in l>elo lestrsk^o  vino rttziilli   % rmt   ^m
bag|   fio  iiajiiizji  <*c*itl.                                                                                           Q
«                                                                                           Priporočam se posebno gospodom gostilničarjem, prečastiti duhovščini in   ^J
vsem drugim stanovom,  da se o pristnosti  mojih  vin   izvolijo prepričati in me   Hl
l^gd  počastiti z obilimi naročili.                                                                                 ^j
^                                           Z odličnim spoštovanjem                                           gJj
rj                V Kamniku, dne 25. jami var ja 1903.                                     (252—3)   |3
fmk New-York   in London ništa prizanašala   niti evropski celini ter je bila velika to-]Em vama   srebrnine prisiljena, oddati  vsc svojo zalogo zgolj proti  majhnemu   pla-i^B Čilu delavnih moči. PooblaSčen sem izvrSiti ta nalog.    PosUjam  torej vsakomur ttjm          sledeče predmete le proti  temu,  da  se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
■*jP        6 komadov najflnejših namiznih nošov s pristno angleško klinio: tf         6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada: li        6 komadov           „                    »                «        Jeiilnih žlic;
5|      12 komadov           „                    „                        kavnih žlic:
S!         1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho: fl        1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mieko: 1«      ^ komadov angleških Viktcria čašic /a podklado;
i'lra      ^ komada efektnih namiznih svečnikov;                                                     (165—3)
r*3*j     1 komad cedilnik za čaj; 9?zj?w     1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
**^        -«25   komadom   sknpa|   ssissm«*   gld.   «»*OO. ^V%              Vseh teh 42 predmetov je poprej   stalo gld. 40 ter jih  je moči  sedaj   do-
i   »    kiti po tej minimalni ceni gld.  6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi
*   is    k^a koviDa, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje.   V   najboljši   do-
%2&   kaz? 'ia Ieta in8erat ne temelji  na nlkakSnl   s»l^p^s»fl.|l.  zave-
*^5Q    zujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez
%   ^    zadržka znesek ia naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraino
f   41    ftttrnlturo, ki je posebno prikladna kot   prekruuno
1 I        svatbeno   In   priložnostno   darllo
^^S     kakor tuđi za vmiko boljne ir^Mpodarptvo. — Dobiva se eiilno I« v
^|              A.   III li    ( HB^ltC.-a
^^        eksportni    hiši    amerieanskega    patentiiar^ega    srebrnega    blaga
f'-if    na Dunaju  II.!   Rembrandstrasse 19 M.    Telefon 14597.
^"•"^    Pošilja se v provincijo proti povzetjii, ali Ce se znesek naprej vpošlje.      ^C^ J'-ri                Clnlllnl itra£eW za nlo stane IO kr.               <Jr^»i'5*>
£<|#    Pristno le z zraven natisnjeno varstveno   znamko (zdrava  kovina).   ]L* w  j£ ^■y&                      iKvieeek  Iz  pohvalnih  plfiem.                       ^&J^r
Bil sem s poSiijatvijo krasne garniture           S  patentirano   srebrno   garnituro  sem
jako zadovoljen.                    Ljubjana.        jako zadovoljen.
Oton Bartnsch, c.inkr. stotnik v27.pešp.                 Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako   koristna,   prosim,   da   mi   pošljete  še jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kaznilo Bohm, okrožni in tovaruiški zđravnik.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent  Vidu nad Ljubljano
1               V^'JL~"H LI~3^     se   PriPoro^a    sl-   občinstvu   v    naročitev
1                 '^Bjjifei^B[       raznovrstne    temne    in     likane     sobne
J^~~"*Z~^^?^Sf      oprfiV© iz suhega lesa solidno iz^o-i [ [|Ij!j[j: '' 'TI       tovljene po lastu ih in predloženih vzorcih. Pji'!'i ; JK       1r«?lllfcf* zalog« raznovrstne izdelane I []!'}<lu'-\ |!1      oprave eh nalone, spalite [''.__.ji MLs    !■» Jedlilne sobe je na izbero ce-_____^'-Ak^'SaESi    njenim   naročnikom   v    lastnem   skhidišču
li         ^"'""'1 ~^.."t "-^.^*..~~-J&jP                   ti^  kolodvora v Vižmarjih.
I      t$E^iMl ^^Pjjffl^       V prav obilno naročitev se priporoča
flPM   Jos. itrhar
I    C|£^ ' ' •   *^'     "' t£~> '                              načelnik.                   (81—4)
Kđor trpi na pađavi bolezni, krCu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in podtnine prosto v iehuanen-Apo-Iheke, Frankfurt m.JNl.         (213C-22)
IŽenitna     | ponuđba. Ijdovec, star 40 let,  brej   jj otrok,  trgovac j lesom,  na /c- h pem mostu u trgu, je// 5« po- | \   ročiti. Afirno in  lepo življenje r E   osigurano.                                 |
|          Ponudbe  s  slik°   naJ  5<? |
i posiljajo pod naslovom : T. L. j H poste resi cente, Višegrad v j B šjosni.                                    (2S0j  J
Red StarLine, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji.  —  Nizke
vozne cene. Pojasnila da}ejo:
Red Star Line, 20. Wieđener Gurtel,
iia Duiittjn ali      (2073—23)
Anton  Robek^ konc. agent
v  Ljubljani,   Kolodvorske   ulice   32.
Najboljše crnilo sveta. I
Kđor     hoče    obatalo ^flL            o hrani ti lepo ble$čeče
P~^t          iD trpežno. naj kupuje
y^Jy                 samo
■Jif^ferr      Fernolendt §Wrf]ma ceveljsko crnilo
_jSP^x FernolendTcreme za ^^^^B naravno nsnje.
^      J^CSfltN             Dobiva  so  povsodl.
I  ^^^          C. kr. ^priv.
^Q*jSP           tovarna ust. 1.1832
(1161-38)                       na  Dunaji.
Tovarnlska znlogcn:
Dunaj, l.y!Schulerstrasse2f.
Radi mnogih posnemanj brez vrednostl pazi naj ae natančno na moje Ime
St. Fernolendt.
I Tovarna peči]  I
I in raznih prstenih izdelkov I
I   Alojzu Vecaj   I
I vIoubijani, Trnovo, Opekor-  I
■  »ka cesta, Veliki Stradon 9 I
I      '«k^ei~7~^3»?   priporoča vsem zidar-  I
■       ^^^^^^f     skimmojstrominstav-  I I      -fei:r.v ^A benikom  avojo veliko  ■ I      P^Ži«i|                 zalogo           ■ I      ^^W3    najmodernejsili pre-  I I      ^pJW     san i li  ter barvanik  I I     gpf^  *          prstenih        I
I     S3^     pećlj     I
I    g^fepl^    in najtrpežnejših   I
I KW  steinih oflnjisć I
I      |^ii:|i^^    lastnega   izdelka,    in  I
■    mT-^—~^i^\   sicer ri^avih, zelenih,  I . ■    "i' I         O   modrih,    aivih,   belih,  I
■       i         vid   rumenih itd, po n«J-  ■
■      .-------    *i      nla^Jlfc «enah.      ■
I   Ceaillkl  brezplaeno  In post-   I
■                 nln« pr©ilo.       (16—5)  I
■BBaaaaaaaaaaBBBBBBBBBBBB^a^^^^^^^^^^^
Rud. Kirbisch-a slašfiićarna
v Ljubljani, Kongresni trg
priporoCa             (3246—7)
irsak dan. m-w^>žb^
pustne krofe.
W" NaroCila na zunaj se izTršujejo točno.
Zaradi   bolezni    I a mt ni ka   se proda   iz   proste   roke
blizu Ljubljane, v kateri se na-hajate 2 dobro upeljani obrti.
Kje ?   pove upravništve   »Sloven-skega Naroda«.                          (243—3)
r  Veliko denarja!  ^
do 1000 K na mesec morejo si poSteno prialužit iosebe vsakega stanu (kot po-stranski zaslužek). Natančneje pod (,Reell 118" na Annoncon-Abtellung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. «.     (2786—36)
(Kogar nadleguje KaSClj ■ naj poskusi kašel] ubla- I žujoče in veleokusne     ■
■        Kaiser-jeve        ■
prsne bonbone.
/I/LI I ^prleeval janiel za *;«»-£mlm\M tov vHpeh pri kašlju, lirl-pavoHtl,    halarfu    in    zamllzeiijti.
Mestu   teh ponujano   naj   se zavrne! a               Zavoj 20 in 4O vin.     (2560—15)
Zalogo imajo: V orlovi iekarni poleg že-leznega mostu v Ljubljani, v dež. Iekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnkoczvju v Ljubljani. V Novem  mestu v Iekarni   S.  pi. Sladović.
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno poziaCena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnora, 1 đulec (U8tnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 usnjat mošnjiček za de-nar, 1 žepni nožek s pripravo. 1 par man-šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vai iz double zlata s patentiranim zaklepom, L mični album s sli kami, obsegajuč 3t> naj-kra8nej§ih slik, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pišem, 20 predmetuv, potrebnih za dopisovaoje, #in Se 400 raznih predmetov, ki so v domačijt neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredoa, velja samo gld 18u. Razpošilja proti poStnemu povzetju, ali če (281)         se đenar naprej posije
dunajska razpošiljalna tvrdo
Ch. Jungvvirth, Krakov A115.
NB.   Za  neugajajoče  se  vrne  denar.
Suchard! <%> MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata.
mleCna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado*
PE SUCHABĐ.
Josip Roich  ■
-*s parna  s*-       H
ban/arija in kemicna spiralnicaB ter likanje sukna         ■
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. ■
se priporoCa za vsa v to stroko spa- ^M
clajoča dela.                      ^M
Postrezba   toeiin.               ^S
5                   tene    nlzke.      ^H
i     Optični zavod     |
j J. P. GOLDSTEDS |
h    Liubiiana, Pod trančo 1     |
j          pnporoća svojo veliko zalogo         %
£ vsakovrstnih očal, ldvskih j§ t*f in potnih daljnogledov ter g i| vseh   optičnih    predmetov. f
g£             Zaloga in edina prodaja             ji
I za zaznamotanje perila. f $                            .....                            ^
i£            Zaloga       ^     |
| ^ grammophonov S |
?   ki igrajo izrecno močno in natančno.   %
|f Stari trg 21. Glavni trg 6. j| ii|             Vegove ulice 12.             §jt
h|     Pekamja     g*
i|     in slaščičarna     U
1J. ZALAZIM 1
U    Prodaja moke    g
š|       in raznovrstnih živil.       gft
i   Prodaja drvinoglja.   B
|      Stari t*8 321     gj
J. S. Benedikt J
v Ljubljani, Stari trg I
tik    glavne     prodajalne na   voglu).
Največja zaloga
kloTpulzov
najnovejše   fapone. Prodaja na drobno in debelo. <3?5=     t'eniki   brezplaćno.     =5>iD
Avgust Agnola
Cutaa mtilto. Ljubljana m       Dunajska ^Nf      cesta 13.
^^^^^^^^     Velika
^^r zaloga
^^^■r         porcelana, ^^^^            svetilk,
Jg^SHk        šip itd. itcL
f unierlaipG.      cena*.
„LJUBLJANSKA   KREDITNA   BANKA"
Akcu.ki kapital k i,ooo.ooo—        v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.             pod—ame« * spljetu.
Kupuje   In   prodaja                            ,       .       .        .                                       «-           .               ,               ••             c^^  Dfiinrnr >lo*e N|>rHeniH «O
vse   vrste rent, zastava*  pišem, prijoritet,  ko-    i^rebane^^dnUneTapirie in      zI^i^^Vr^L ^roti    v "kocem  raCa™ ali na vl^ŽIle  k^»«~ Proti
munalmh   Obllgacij,    sreCk,   delnic, valat,   no^cev             tootCiSTmSSS kunnne                              iSS^kl   izirSol"             ugodnim   obrestim.    Vloženi   denar  obrestnjo   od
in deviz.                                      i           *n°™"? zapale kupone                         Jcvirznl izgru.^1.             (                       |Jne yl       do dQO vzdl         (297B-27j
D^MmA»A  i,,!.;,   i,  «-«l-^™..  «MAuAR:..              VmkulMje   in   devinkuluje   vojaške   zenitninske kavcije.                   _           t        ,   • «  .          t
Promese izdaja k vsakemu zrebaniu.          „^^   „ ,        „ ...                 ,     .^-^:        ^.^   „                    4,      ^^_                 Promet s Čeki in nakazmcami.
J                                                           J              ffcJr    £skoui|»t  in iukaanu   m«ule.    TtiO            (t^    Boran«   uaroclla     ^tSJ                    IW1IICI   °   \-«-tv               io^a«.mvaim.
TV^Iad aradni^
slovenščine,   hrvašćine    in    nemščine zmožen,   i#Če   primarne  službe.   Ima.
tuđi   prakso   ,občinskega  tajnika1.
Ponudbe  pod ||J* F." na uprav-ništvo   »Slov.  Naroda«.               (266—2)
Brinjevo oljc
—♦-•    se kupuje.    —♦—
Cena in vzorec naj se posije
Janku Ev. Siren vKranju ,pri Kroni4
263-2   prekajevalec prešičevine.
Zrebanje dne 3. februvarja 1903.   Glavni dobitek:
Promese ksrečkam iz Li 800 ~£V^3S K 600.000
Žrebanje dne 16. februvarja 1903.
Promese k rem. kređ. srečkam '•emis- a K 4 K 1)0.000
,302)                                            priporoča
,,Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
rrOQlk|   PAPin     Je  železito,    ređilno in krepilno sredstvo,  ki množi  kri  in rCllOHIi""UHUHU    jači živce, ter  je jako okusno  in lahko  prebavljivo.   Vpra-
šajte svojega zdravnika.
^irM^m^am^   ^aiM<»«r^   zc*»   M^«*^«aif gko:        (1156—38)
Jo^ip ]flayp, lekarna flpri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
oddaja v ^voji la^tni novozgrajeni   hisi na DiiieajskJ  eCHti   ¥ najem  S I. avgustom 1903                                                               (167—3j
dve prodajalnici
v fronti na Duuajsko cesto, vsaka s skladiščem in kletjo ter
SfSET  devet   stanovani   ~gSQ
v I., II. in III. nadstropju po 3 in 4 sobe z vsemi pritiklinumi. Vsako stanovanje ima kopalno  sobo.
Poizvedbe v nradnih u rali v pisarni K^met^i^e- posojllniee  IJuH-IJan^fee okolice v Ljubljani. Manije Terezije cesta št. I.
m Ivan Dogan, mizarski mojster m
H3 LnDlm ^^J   ^^i     ^    IKf ijnDniia m
$ Dunajska, .i-jil!    4P#   ^S  Jul DunaJska S Hl   cesta    ifiMMli! llHu   Ifflifi  Uf    cesta   m
>>^    priporoča svojo bogato  zalogo  hlšne  oprave,  za spalne ter jedilne sobe   in za   5^5
: •■"   salone.    Divane   vsake vrste.    Zimnica na peresih,  podobe, ogledala« otročje   |^|
£j3                                  vozičke Itd. —  Naročita se točno Izvršujajo.                    (278-1)   |^
S"*"i                 Cenik s podobami zastonj in franko.   —   Cene brez konkurence!                s^s
im   iz najboljših Cajev Kitajske, Indije in Cejlona, strokovnjaSko mešano        IV
Jj)                              v          f finost kitajskega ćaja^                                            (U
}il                   združuje  I  izdatnost indijskoga čaja                                        ilA
V>                                         I aromo cejlonskega (angl.) čaja                             Jj)
^\ je potemtakem najpopolnejša znamka vseh obstoječih Gajevih vrst.        fT'
Iji              Kdor  ljubi  čašico dobreca čaja, naj  kupi  zavitek za poskušnjo pri :                             1\
ff              Milmelu Hastnerju, Uhftm A Murnlka, Antonu Stacnlu.                  ■
^         1  \^ X AIV A      Lr \l -^i Cl^ A •        tr
^     zamore se laliko  in naglo pogasiti samo s     &»
1       R- A. SMEKAL       |
■«                          aaa    Zagreb    «V\A-                 (72~3) ^
Jg skladišče   vseh   gasilnih   predmetov,   brizgalnic,   cevi, ^ ^         pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.         §T
Ces. kr. avstrijske     ^*     državne železnice.
C. kr.   ravnateljstvo   drž. železnice  v Besjaku.
veljaven od dne 1. oktobra i(j02. leta.
Cdhoi iz Ljutijane juž. kol. Fraga čez Trbiž.   Ob  12. uri  24 m  ponoči   osobni vlak v Trbiž, Beljak  Celovec, Franzensfeste, Inomcst, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, Cez Klein-Reitiing v Steyr, v Linč na Dunaj via Amstetten. —  Ob 7. uri 5 n> zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak,  Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost,  čez Aiiistetten na Dunaj.   —   0b  11. uri 51 m   dopoldne osobni vlak v Trbiž, P.*ntabel, Beljak, Celovec, L]:iono, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, M« »naknvo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lenđ-Gaatein, Zell ob jezeru, Inomost,  Breg«nc,  Curib, Genevo,   Pari>: Cez Klein Rfcitting  v Steyr,   Linč,   Budejevice,   Pizen.   Marijine vare,  Heb,   Franzove vart Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez AmHtetten. —   Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomo&t, Monakovo.   1 Trst-Monakovo  direktni vozovi I. in II  razreda.) —  Proga, v Novo mesto in v Zoćerje.   Osobni vlaki: 0b 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje,  ob 1. uri  5 m  popoludne  istotako,  ob   7. uri 8 m zveCer v Novomesto, Kočevje. Prihod v LjuToljano jaž. kol. Proga ii Trbiza   Ob 3  uri 25 u. zjutraj  osobni vlak z Danaja Cez Amstetten, Monakovo,   Inomost,   Franzensfeste,  Solm -grad, Linč, Steyr, IS1, Ausse, Ljubuo,   Celovec,  Beljak.   (Monakovo-Trst dirdktni vozovi i. in II. razredaj —  Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.   —  0b 11. uri 17 m d .-poljdne osobni  vlak  z  Dunaja Cez   Amstetten,  Lipsko,  Prago,   Francove vara,  Karlov vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Linč, Stejr, Pariz, Genevo, Curi:. Bregenc, Inomost, Zeil ob jezeru. Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, Št. Mohur, Pontabel Ob 4   uri 44 m popoludne osebni vlak z Duaaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, M -nakovega. Inomosta, Fraozensfesta, Pontabla.      -   Ob   8. uri 51 m   zveCer  osotni vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka.   Celovca,   Pontabla,   Crez Selzthal  iz  Inomosta,  Solnograda. Proga iz Novegi mesta in Šocevja. Osobni vlaki: Ob 8.  uri 44 m zjuiraj iz Novega me=ii in KoCevja, ob 2. uri 32 m popoludne   iz  Straže,  Toplic,  Novega mesta,  KoCevja in   • 8   uri 35 m zveCer istotakc.   —   Odhcd iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik.   Me5ani vlaki: C 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne ia ob 6. uri 50 m nvećer. — Prihod v Ljuljane drž. kol. iz Kamtiika.   Mešani viaki :  0b 6. uri 49 m zjutraj, ub 11. uri b m dopol dne in ob 6. uri 10 m zvečer.                                                                                          (
Št. 37.959                 ^»p««^                          -1                                          (257
Podpisani   mestni   niaoristrat   opozarja   na   dolocba   §   91  in  97    cestn polic. reda  za deželno  stolno mesto  Ljubljano  in  znova doioča,  da je  strogo ravnati   se   po  njih.
Te  določba se glase *
§ 91. Prepovedano je vsako onesnazenje javne ceste. Oaesnaženje je tuđi pisanje in risanje po zidovih, izlivanje vode in drugih tekočin na ulice, izkladanje snega, ledu, razsipa in odpadkov vsake vrsre tt*r kapanje de-ževnice iz pekvarjenih stresnih žlebov, naj se to zgodi namenoma ali iz nemarnosti in naj ima dotična cesta tlak ali ne. Vsled tega morajo imeti vae  strehe  na javne ceste  dobre  žlebove.
§ 97. Na javni cesti, vratih, oknih in balkonih proti |avni ce9ti ali proti javnim nasadom je prepovedano razobešati penio, prezračavati in iz-tepati posteljno opravo, zimnice, preprosie itd.
Ob jednem se prepoveduje umazano perilo odkl&dati v trgovinah, jo-stilnicah in drusrih javnih prostorih. Prestopek ten prepovedi se kaznuj« po cea. naredbi z dne 20. aprila 1854 drž zak. št. 96 z globo od 2 K do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dm.
Mestni  magistrat  ljubljanski
dne  16   januvarja  1903
hitiš prijatelj, vprašuje znanec. Ustavi se takoj imenovanec.         299~1)
Si slišal že novico vseh novic, Ki gre po mestu kakor jeden klic! Izložbe ima 3ernatović čarobne, Ne najdeš v mestu njim podobne.
Kaj mi poveš? Takoj jih gr em ogledat In drugim hočem še povedat!
Razpis.
Podpisani krajni šolski svet v Zatičini razpisuje s tem  narok za oddajo
zgradbe nove ljudske sole v Zatičini
na dan   23. februvarja 1903
in sicer na podlaci  načrtov in proraČunov sledeča dela : I.  Zorradba  šolakega  poslopja :
a)   Zidarska in dninarska dela v svoti       .    .    .    18707 66 K
b)  Kamnoseska dela..........      1467 78 K
c)  Tesarska dela............      4869 66 K
d)   Klepareka dela...........        83156 K
©) Mizarska dela............      1704 32 K
f)  Ključarska dela...........      298044 K
er) Steklarska dela...........        543 46 K
h) Pleskarska dela...........        32318 K
i \ Pečaraka dela............        821~2O K
k) Slikarska dela...........            360 -   K
skupaj    .    .    '.    82GOy 2b  K
II. Šolska uprava v znesku........1588 59 K
III. Naprava ograje v znesku.......           5864 80 K
v skupnem znesku    .    .    .    39662 56 K
Pismene, s o° 0 varščino opremljene ponudbe  vložiti je  do  zgoraj  ime novanega   dne   do   12.   U ne   Opoludfie   pri   podpisanemu   krajnemu  šot-skemu svetu v roke načelnika g. Fran  Kova6-a V Zatičifli z opombo, da so ponudniku znani stavbeni pokoji ia  se   istim   brez ugovora podvrže Istotam so proračuni, nacrti in pogoji na ogled razloženi.
Krajni šolslci svet v Zatićini
dne 31. januvarja 1903.
(297-D                                                   Fran Kovač, pređseđnik.
Za ne veste in poroke
svileno blago v nedosežni izberi. Velemoderni žanri v beli, Crni in barvani barvi po najnižjih engros-cenah na metre ali kolikor je treba za obleko na zasebnike poStnine in carine   prosto.    Prekrasni  foulardi   od  K  120 naprej.    Vzorci franko.
PoStnina za pisma 25 vin.
Toiarnl«h» zTeza za svileno blag«
?Adolf Grieder <fc Comp., Zurich N. IO.
kraljevski dvorni zalagatelji.        (Švica.)                   4 (14—1)
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijah
priporoča svoj pripoznano izvrsten I^P«»s^tt.ajm.«l. — < <■■■■<■■>< v vodno jeđLakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov đoločene pred-upiso gledć tlakovne in   odporne trdote dnlee  iindUrllJuJocl dobroti, kakor
tuđi svoje priznano izvrstno apn<»«
Prlporoćlla.   lo sprlčevala
raznih  nrađov  in  najsiovitejSih  tvrdk  so  na razpolago.
Centralni urad:                        <2B09-i5>
Dunaj^ IB, IKIasinilliaLiistvasso 9.
.  ,  *■!■%  rl-a  *!■»   •*»  •*»   «w*   «w*  *w*  «w»   •*»   *w*   •**   *w*   •w»   «w*   •*»   «w*  •*»   *Jf»   *Jr»   •*»  •#»  ♦*»   «w»   •*•  *w*  *w*   *v*
-•-•    Bdina  ^alog^    •♦-
tovarn za čevlje
D. H. Pollaka naDunaju.
Najudaneje podpisana si usojam  p. n. občinstvu naznaniti,   da imam v dno v zalogi jako bogato izbero vsakovrstnih
obuval za gospode, dame in otroke
kakor trnu športnih obuvat.
/^>Sii7^v fry Da se£izognete manj vredne konkurence, pa-/±&0~^&s£^\ zite natanko na tovarniško znamko, ki je vtisnjena feffi&lAA                            na podplatih.   TgjQ
\* ^oss^^/j2y             Za mnogobrojen nakup proai ter se   priporoča s posebnim
\£^§£dć0%?y     spoštovanjem
x^j^                iTulija Stoi*        (3X21-5)
^^^^^^p samo y Prešernovih uticah št. 5 (prej Slonove ulice) v Ljubljani.
"^K^}^^Žs~*^                  Zunajna  naročita se izvršujejo točno in najbolje.
Naznanim častitemu občinstTU in svojim cenj.  naročnikom. da sem  preskrbel   Cisto
nove črke
zlate in srebrne ter izdelajem napise na trakove po jako ntzkih cenah in sicer veliko Iep5e kakor tiskane, ki jih izdelu-jejo tiskarne in kDjigoveznice, poleg tega pa Se trikrat ceneje.                      (3154—15)
Tako imam tuđi veliko  zalogo  suh 111
vencev
ter izđolujem tuđi sveže po zelo cizkih cenah, kakor tuđi vse v mojo stroko spa-dajoče predmete.
Cenik   za   I.   1903   se   dobi   brezplačno.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoStovacjem
Alojzij Korsika
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani.
ftajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu noseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,   najhitreje   in   največje   vrste   velikanskih    parnikov,   ki samo  vozijo   potnike  in cesarsko  pošto
, ^Camburga v JIovi-york..
p|^7^^         »Deutschland«  ^     212
II                                                                                     »Armenia«               170
II     Qžgr   Hamburg-Novi-York lo 6 đni.
II Vozne  karte   po   predpisanih   najnižjih   cenah  prodaja ter daje pojas-II                                      nila točno  in  brezplačno
II                oblastveno potrjena agentura       (2758-13)
II         "v I^jiml>lja.nl,   T>unaJHl*a  cesto.   e»fc. 31
U takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
SrcCkanje 3. fcbrnvarjal
Prodaj amo:
1 laska križeve dobitne srećke
1  stolne cerkve dobitne srećke
1 srbske tobačne srećke
1 Josziv (Dobro srce) srećke
proti   28l/a mesečnim  obrokom  a   K   2.—
ali       22             „                            š   K 2.5O
ali za gotovino K 46.
Vsako Ieto je  11 srečkanj.   Glavni do bitki K 3O.OOO, K 2O.OOO, frank. 1OO.OOO itd,
Takojšna samoedina pravica na dobitek. 1. obrok a po&tno nakaznico. Pole sreCkanj gratis.                                                  (217—4)
Menjalnica  Friedlander & Spitzer DunaJ I., Schottenring 1.
____
5|3 trgovina s papirjem, pisal-  i|£ ^1 nim in risalnim   orodjem  |^
^           v tjubljani            ||
<^ Sv. Petra cesta dtew. 2 p
^S                   Filijalka:                   3|£
S| Resljeva cesta itev. 7  US
^1                    priporoča:        (189—1)   ^£
<^i  Najboljše urejeno  salofo   raa-   ^^
^     llenega   paplrja,   tr»ow-   *g>
<^g     Mlttti in poilovni li Utiji«:,   ^.
<<g     itolHklh ziezkot, blljež-  g|v*
^|j     nlr, ernll« ltd.                     gc[
5<§  Hateklzme in soltike koji-  |^>
<x^     Ite za ljudske sole.          p>>
^g   molitvenike  v   radnih  vezeh.   ^Z.
"^B   liskovlne  za   gospode  odvet-   I^>
<*S      nike ia c. kr. notarje.                    ^^
^B  Fotograttene apnrale ter k  nfcf
^M     temu potrebne predmete.            ^>
-^  14lpe Nloveiniklhllteratov.   Hgc-
^^  Knzno Kiilanter. blaj^o itd.   fjcj
Sg        Nizke cene, točna in solidna postrežba.        y\->
\g* VV V V VV ^ V ¥ V V V V V V V -V ^-vv*v^ ->^)
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,AWa'
•^sp    a 6O vin.    $z$
Dobiva se samo:
v lekarni „pri orlu1'
mag. pliarni, Mardetschlager
uasled. Svobode   v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tuđi ceniki (knjižice) s kratkim na-vodilom   o negovanju   zob;   las
Iin   polti 7   z   malim   koledarjem zastonj in po pošti.
Najnovejiie  In naJboIjMf
■vsa-fee  -vrste   za  gfospođ.Q   in.  ćLcčlco         ^tf
izdetke prvih avstrijskih, nemškfh, i talijanskih in angfeških tovarn
priporoča v največji izbori ia po najuižji'ceai
C. J. HAIHANN
Zaloga £& klobukov     ]
c. kr. prlvilegovanih ^* dvornih klob. tovarn
W. Pless, Dunaj, in J. Pictiler, Gradec.
Klobuk! mo po lANlni čJrJnvl fclavo^in po inNtnl    ^ n»l»OTCdi   oblike Isdcluiejo   In se vnprcjcmajo   ^B
Sv.Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo       3
v Ljubljani, Stari trg št. 7  |
■ ■       priporoča                 1^
oljezoperpran
dosedaj najboljše, prosto ben-čina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duba
po ■*a.Jnfl:Jbfftlm cenah: 1 k*. H« h, 5O Um* » 9O h, pri
nakupu veCje množine še ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremocljivo mazilo
za   poćpnenje   rujavih £evljev9 usnja itd.
i Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 1
£*              registrovana  zadruga s neomejeno zavezo              ^R
§ v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 2|
|     obrestnje hrani I ne vloge po 4*1, °|o     i
S brcis odbitka renlnega dafka, feateres« posojll-  © ?>                 nlea  sama za irložolfee plaćuje.                 ©
S        Uradne ure :   razun nedelj In praznlkov vsak dan od       © g                                8.—12. ure dopoludne.                    (304—24) <J)
j>  Poštnega hranilnićnega  urada štev. 828.406.    Telefon   štev. 57.  CD
7         Odvetnik         T
v dr. Josip Sajovic V
L                                                        J
JP                         otvoiil je svojo               '271"2)    ^|
y           v Gosposkih ulicah           y
I        ^^                h. št. 3 w I. nadstr.                ^^        I
|--------------------------------------1
I        Za večjo tovarno se iSče spreten        I
korespondent
Zahteva se?  da je kristijau,  2o — 20 let star,  samec,        I
popolnoma zmožen  slovenskega  in  nemškega       I
jezika   v   besedi  in   pisavi;   kakor  tuđi   da  ima   po-       I
polne  splošne   in trgovske  znanosti,   da  zna  steno-       I
grafijo, ter ima lepo pisavo in veselje, marljivost ter       I
sposobnost  za  samostalno   delo.                                        I
Natančne   ponudbe    s   fotografijo   in   prepisi         I
spričeval   pod   ]?!.   8-I5H   na   Haasenstein   Se       I Vogler, Dunaj I,, Wallfischgasse 10.         (287)      I
| Založen« 1847. |                      | Založen« 1847. |
Tovarna pohištva
J.J. NAGLASI
v Ljubljani               5  '
Zaloga in pisama:                       Tovarna s stroji:        ''
Turjaški trg št. 7   Trntiikl pristan št. 8-10 j
priporoča  po najnižji  ceni:                i
oprave   za   Spalile    SObC,     oprave    za
jedilne   sobe,    oprave  za   salone * žimnate modroce, modroce na -peresilu   otroške  vozičke, za-^ store, preproge itd.
^       Prva tržaška destilenja za konjak       \
^ CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu j
•v                        priporoča dontači
: zdravi Ini konjak i
> po franeoskem sistemu samo v izvirnih ste- < ^ klenicah z   nadzorstvenim   zamašenjem pre-^ iskovalnice za  živila   in  jestvine,   Dunaj   IX, \ jw                              Spitalgasse 31
!► ki je odobrena od vis. c. kr. niinistrstva notranjih zadev. 1 ste- \ k                    klenica & K9 1 2 stekleniee H i*6O«
!► V Ljubljani se dobiva pri tvrđkah: J. JTcbttcln, Uham 4 >v 4k Miirnllt, S* Horilln^ A. l.lll^ic^ A. fiambon, A y               Viktor SchlfTrcr, W. Tcrdlna.         {4h-S) 1
!ki^Tki^TWi^K^KWi^k/b^k. Ai^W i^W i^L J^^^ J^4<   J^4<  a
Rijnfija zaloga navadnlh do na]flno]ilh
otroških vozićkov
in nivadne do najfinejie
l^žime.
%riSBflE^^   M. Pukič
giBQ£*€flBPk3 Neznanim naročnlkon si
I    -=*$*=_      -ca^o-      -*=*§>c=-      -^x§)c~     -=ot^O-    I
Zahtevajte
pravo
Giril-Metodo vo
kavino primes
katero priporoea domaća
I. jugoslov. tovarim za
kavine surogate
v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
1-cx£k>~      -~*d&c=—      -=z«**-^      -aćfco-     I ____________________________________________________________«
Krasno izbero
^©nfcl^cijc
za dame m đeklice
&££               kakor tuđi               xxx
m manufakturno blago ||
»š     perilo    &§
H vsakovrstne preproge §88
XXX                      j_    ^    ^s^                     aAq
i Antoi Schsler i
555         Ljubljana         £gc
x>8< Špitalske ulice štev. 7. ^g
Gi - Solidno blago. * yv>oSSo< * "'^6 cene< * X
|!Predpust 1903! | IPredpust 1903! |
Pođi tPHn^o &'tik* ^2*   '
Klobuke
i cilindre,čepiće'*
I  in slamnike  i
a    v   najnovejših   faponah   in    J g          | v velUi izberi  |          "
^     5                priporoča                     £
i Ivan Soklic I
'       Pod trančo *t. 2,       *
Poitnju   elel4tr.    selrznl«^.
Zimska pivarna
piueuarne 3« Kc^er & £••
V ponedeljek, 2. svečana t. L
PLESNA VESELICA.
Začetak ob 4. popoldne. x Vstopnina 40 v.
K obilne mu obisku vljuđno vabi z odličnim spoStovaojem
(277)                 JKarlJa Crbeinik.
Šini.iuiu: Sidro. Liniment Caps. Gomp. ^•fr     ia Klehterjeve  lekArne   w
2 ^m  priznano   Izborno,   bol«čln*   tola-
;S3F  ž«ć#   mazilo;  po 80 h., K 140 in
♦<,*    K 2 — se dobiva v vseh lekaraah.
"^^"   Pri nakupu tega   splošno priljub-
O1 *>   jjenega domaCega   zdravila  naj ae
^^  jem^jejo  le    originalne    steklenice
^ y§  v   zaklepnicah a  nafio   varstveno
)§&&   znamko   Mtldro"   iz   Rlchterjeve
^m^  tekarne, po tem je vsakdo prepriCan,
\ki-^   da je da   je   dobil originalni
teftf  izdelek.           (2411—18)   rg^wj
^J^jJ)   Rl«literjev»     lehar- f/ ^^ ^
^H^    ■»■» pri alntent   l«ira nk   I  ^1 ^ml    v Pragi, I., EliSčina c. 5.     E^^^3
GRANDPRIX
Pariški svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustn« voda.
Dobiva s» povsod.        (231—3)
1
i* * * * poezije
u noy/ popolni izdaji j življenjepisom, literarno*
- sgodovinskimi  Micami in  estetično  oceno. —
Vredil  ^.   /(škerc. —  El^evir^daja  (rudeU
usnje j j/afo obre^o) 3 Jf, po pošti 3 Jf 20 h.
Zalojništvo L^cb^^^HCr v Ljubljani
(1832-78)      f
Dr. Rose balzam
iz lekarne B« FRAGI\EH-Ja v Pragl
je že več kakor 30 let občno znano do-mače zdravllo slast vzbujajočega, probavljanje poBpesujoCega in milo odvaja-jočega učinka. Probavljanje se pri red-nem uporabljanju i stega sredstva okr«p-6uj« in obdržuj« v pr«v«m t«ku.
SVARILO!  ^»^^T^ Vsi deli anbalaže imajo &" ^SL^ ^, zraven stojeCo pOBtavno R "^^jBP^^**! deponovano    varstveno \£^*m   sj&r gnarnko"          N^SS^
Olaina z»los;ni
lakarna B. Fragnerja v Pragi,^1;,^;;:;;^
,,prl «rnem orlu<(
Praga. Mali Strana, ogftl Nerudove ulica.
Velika staklenica 2 K, mala 1 K. == Po poiti raipo^llja ■• viak dan. = Proti vposiljatvi K 256 se posije velika steklenica in za K 160 mala staklenica oa vse postaje avstro-ogerske monarhije
pofitnine prosto. Zalog« v lekarnah Avatro-Ogerak«.
V Ljubljani se dobiva pri gg lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6czyf M. Mardat-b                achliger, vi. Mayr.         (14-24)
^"^          J^IojžO Jrfinatti
trgovac in posestnik
^na Jy(inatti rojena JLampret
StudenecJg                                           Ljubljana                 d
dne 2. februuarja 1903.                        (291)     JA
a|        -« Notar -3-        ||
Idr R BezekS
2|j         nraduje od 1. svečana naprej   (245-3, £t ^1 v pritličju Gudnove hiše ^
^1   na vogalu Sodnijskih ulio in Miklošičeve ceste   ^
-a^ nci^proti glouncmti tibcdti jojtične polečc. %&*-
l| bisiiti gg. zemni m ssTssts.   ^r p
■W|j          Priporočam svojo bogato zalogo in naznanjam,   «^B^^^?^fe^    (S!^
4jWmj   da sem prodaj a Ino prenaredil,   ponovil in povečal, IB/^Z^    ^^^Ki   [^t^ jm^i  in prodajam po jako nizkih   cenah vse najprimer- ■■feM^V  ^?®   i^ay
^^jg{  Žepne ure, osebno v Švici nakupljene, stensicd  ^H^jpr     'Stft^
JSJSbI   (3P©nd©l) ure z novim, na zvon donečim bitjem,      ^^^^*^^         /^
'SS!         ^^gpti^       verižice vse vrste, prstane, brodice, uban©  Ji»J
-®B)        tPii&^i        i-1. d. Si valne »troje, nove vrste „Singeru  Wp
■mm   --- jfei   :!>;ŽLLfr     za cloma^° rabo-   Prav  pocenl,   in  tuđi   za  f^^
-^^)      lJr^4aM        vezenje. Kamlzno opravo (Bestek) Iz Chlna  [mf>
-9^1      fi£ X^AH       ^11 Prave8>a srebra.                               (^fe
4|Mi       Bw^^yS^V^              ^e Priporo^am  za mnogobrojni obisk          fKV1
"^01)     AuHBflA          (42—8)            P>an   PiirlAn             IC^"
Iffigl         J^P^^^fc*                      urar in trgovec na Mestnem trgu.   /^k^.
1 Dl- Božidar Vodušek 1
T^3y                                  naznanja vljudno^   da                                   t^S
Jif z dnem 1. februvarja 1903. 1. ^
1  svojo odvetniško pisarno   I
M v Ljubljani, Sođnijske ulice St. 10 M
^^                           (SupanSiC-cva hiSa).               (283-2)   f&*
$ Kaj je novegaf i
M  v konfekciji, bo  pač  vprašala  vsaka   dama  in   zato po-     !
Jwr   strežem v sleđečem s tozađevnim naznnnilom:                      5
|l            Najnovejše je:  paletoti, ovratniki,   damski  kostimi    ft
rin jopice brez ovratnikov  z  zaprto  ali   cđprto  fagono,  iz     i!
sivega, belopikčastega in cebelin-blaga, -— Tuđi obleke za     J
gospode se  izđelujejo  po   najnovejši   )aaođi   samo   iz sivo-     jj
gladkega, progastega in pikčastega blaga.                                   >
Ravnokar sem se vrnil  po daljšem bivanju  na Drmaju    |5
SI    ter sem priLesel 8 seboj najlepše vzorc;e,   da morem svojim    J5.
I    p. n. odjemalcem postreči z najnovejšiin  blagom.                        5
I          Gotov« obleke ali tegotovljer* po narotilo«            ;
K ogledovanja vljnđio vabi z velespo&to.Yanj«m                         (238—3)      •
IO.   BERNATOVIĆ               r«
„Anflleško sklađiščd oblek". vogal st. Petra in Reslieve ceste.        |j
Mehanika
Opekarska cesta št. 38.
£lv»lnl    »troji    po   nf^Jnl^Jt   «^nl.
BlailLle in  v to stroko   spadajoča  po.
pr»%ll» izrr&aje dobro In crno.
Pnenntatlk gld. 4»5O,
l    A. KUNST    [
t            --- Ljubljana -o~           I
:  Velika zaloga obuval  [
*    lastnega izdelka  za dame,   gospode   [
*           in otroko ja vedno na izbero.         >
<     Vsakerfin«, naroCila Larrtajejo  se to*   I
<     Cno iii  po  nizki  ceni.   Vse mere  se ► J     shrajijujejo in zaznamenujejo. -- Pri   J a\   sunanjih naro^ilih   blagovoli  naj   se J -*                      vzorec vposlati                       ►
P▼TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT\
\ Ign. Fasching-a vdove j
J*            kljućavnićarstvo           ;
S PoIJanskl nasip Jt. 8 (Relchm hlsa) ;
ji         priporoCa svojo bogato zalogo         %
I Atadilnlh  ognJlA6 i
U   najprlprostejilh kakor tuđi najflndjiih,  J
jf   z žolto medjo ali mesingom mortira   ^
?•   nih za obklade £ peCnicazni ali kahlami   «
J   Poprarljacja   h'tro In po cani.    Vnanja  Jj
S              naručila se hitro izvrsd.               %
*3« 3« 3« S« JI % Jt JI Jt J« JI Jf 3» 3« 3» 3« M 3» 3« 3« * % * 9 % % %
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in   harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
l&^m£0"  lp  Bl35ber.8g3
Zastopnik   c. kr. dvornega in kom* r-
nega tovarnarja ./glasovirjev: M^*   JU & mt «s n d. «> s* f <^ m*.
/za polovico cene\
Suknena Igo
za moške obleke
I po najugodnejši ceni priporoCa R. Miklauc Ljubljana             6
I  Špitalske  ulice  štev.  5. j
^ L Mikusch ^
*  tuvarna deinikov Lj u DI i 3 n a. Mgsini trg.
Ildtjatelj in odgtTonu urodaik; Pr, Iv*o T«Y$ar«
LaitnioA ia Msk „Narodae tiikame".