Št. 95. V Gorkji, v soboto due 26. novembra 1904. Letnik VI. Izhaja vs.i ton'k in snliotu oh . 11. in i prwipoldnt' za uu'slo tt*r ol. M. uri J pr>j•. za dez>lo. Ako paili' 11:1 t;i dm-va- i pra/.nik izido dan pri'j nlj (! /.v^Vc Stum« jut pdšti prcjciiiiin ali v (Jorici 11:1 dom pošiljan s'elol(4no K '\, pollctnn 4 K in cetilW'lno 2 K. I'rodaj.'i si' v (jorici v to- bakarnan Schwarz v Solskili ulicah, Jcllcrsitz v Nimskih uli<'ali in !-<•'- ban na Vrrdijeveiii Ifkališčii po S vin, GrORICA (Zjutrjtnjf izrianje.} Urt'iinistvo in iipravni*tvo se naiiHJala v «Narodni liskarni», 7 rnlica Vetturiiii li. it. 9. V l)opis«> jt- riasloviti na »n»dniälvo, nglase in naročnim) pa nu upmvništvo *Uori 400 —, povišok 160 K; b) meščan- ^ko in Ijudske šole za uöitelje sedaj 400 K, v bodočo 500 K, poviäek 100 K; za učiteljice nedaj 320 K, v bodoče 600 K, |>ovisek 180 K. Stanarina za učiteljo : a) v Uoriei : 1. Havnatelji meščanskih šol sodaj 400 K, v bodoče 600 K, povišek 200 K; za učiteljice sedaj H20 K, v bo- dočo 600 K, povišek 280 K; 2. učitelji ineSčanskih Sol sedaj 320 K, v bodočo 500 K; poviäek 180 K; učiteljice sedaj 240 K, v bodoče 500 K, poviäek 260 K; b) izven Gorice: 1. ravnatelji meščan- g akin Sol sodaj 200 K, v bodoče 36o K, povišek 160 K; učiteljice Hodaj 160 K, v bodoče 360 K, poviäek 200 K; 2 očitHji mcačanskih äol sedaj 160 K, v bodoče 300 K, poviSek 140 K; učiteljice sedaj 120 K, v bodoče 300 K, poviäek 180 K. H. Ljudske Sole: Plača : a) za I. nured Hedanji prejetnki za učiloljo 1400 K, bodoči 1600 K, poviSok 2<)0 K; za uöileljico sedanji 1120 K, bodoči 1400 K, poviäck 280 K; b) za II. razred sedanji prejemki učiteljev 1200 K, bodoči 1400 K, poviäek 200 K; za učiteljico sedanji 960 K, bodoči 1200 K, poviSek 240 K; c) za 111. razred za d» linilivne uČilelje sedaj 1000 K, v bcdoče 1200, poviäek 200 K; za ueiteljice rfedaj 800 K, v bo- doče 1000 K, poviäek 200 K; za 111. raz- red za začasne uöitelje 1. z izpilom vspo- sobljonosli sfxlajr.'ypOO K, v bodoöo 1200 K, poviäek 200'^" za uöiteljico sedaj 800 K, v bodoču 1000 K, povižok 200 K ; 2. brez izpita (v bodoče začasni učitolji) za učilelj« «edaj 1000 K, v bodočo 800 K, znižana za200K;za učitoljice scdaj 800 K, v bodoče 800 K, poviSka nič ; d) usposobljeni podučitelji (v bodoče učitelji III razreda) sedaj 600 K, v bodoče 1200 K, povišek 600 K; za učiteljice aedaj 560 K, v bodoče 1000 K, povišek 440 K; ne- usposobljeni podučitelji (v bodoče začasni fe učitelji) sedaj 600 K, v bodočo 800 K, poviSek 200 K; za učiteljice aedaj 560 K, v bodoče 800 K, povišek 240 K. Opravnina za enorazredno Sole do se- daj za učilelje 60 K, v bodoče 100 K; za učiteljice do sedaj 48 K, v bodoče 100K;poviŠok f)2 K. Opravnina z& dvo- raznnlne Sole do sedaj za učiteljo 100 K, v bodoče tiidi 150 K; za učiteljico do sedaj 80 K, v bodoče 150K, poviäek 120 K. Opravnina za trorazredne Sole do aedaj zh očitelje 150 K, v bodoče 200 K; za učitoljice do sednj 120 K, v bodočo 200 K, poviSrk 80 K. Oprav- nina za Stiri ali večrazredne sole za uči- ] teljf> do sodaj 200 K. v bodoče 300 K; za u^'itcljice do nedaj 160 K, v bo- dofo 300 K, poviSek 140 K. Slanarina: h) v Gorici: 1. voditelji do aedaj 400 K, v bodoče 500 K, poviSek 100 K; učite- !->Mce do sedaj 320 K, v bodoče 500, po- 'viäek 180 K ; 2. učitelji do sedai 320 K, v bodoče 400 K, poviäek 80 K; učile- nčileljico do Redaj 240 K, v bodoče 400 K, poviSek 160 K; b) izven Gorice: 1. voditelji do aedaj 200 K, v bodoče 300 K, poviäek 100 K; učiteljice do sedaj 160 K, v bodoČe 300 K, poviäek 140 K; 2. utttelji do sedaj 160 K, v bodoče 240 K, poviäek 80 K; učiteljice do sedaj 120 K, v bodoče 240 K, poviäek 120 K. Poviäek plao, označenih v načrlu zakona deželnega zbora znaäa torej : Zn voditelja meäcanske änle v Gorici 700 K. v drngih krajih kron vine 660 K; za učitelja meäcanske äole v Gorici 580- K, v drugih krajih kronovine 540 K; za vo- dileljico meäcanske äole v Gorici 660 K, v drngih krajih kronovine 580 K; za uči- teljico meäcanske äole v Gorici 460 K, v drngih krajih kronovine 3S0 K; /,ji učitelja voditelja povpročno za 310 do . 400 K, za učitoljico voditeljico povprečno , za 497 do 545 K, za podrojenega učitelja v . Gorici 2K0K, v drugih krajih kronovine 280 K; za podrejeno učitoljico v Gorici 400 K, drugih krajih kronovine 360 K; za u^po- sobljenega podučitelja v Gorici 680 K, v drngih krajih kronovine 680 K; za uspo- i sobljeno podučileljico v Gorici 600 K, v drugih krajih kronovine 560 K; za ne- usposobljenega podučitelja v Gorici 80 K, v drugih krajih kronovine 80 K; za neusposobljeno podučiteljico v Gorici 200 K, v drugih kronovinah 160 K. ! Slovom razkazov, koje so predlo- j žili okrajni Solski sveti in mestni äolski j svet, se dobi dne 1. oklobra 1904 in po- ! tern, ko seta zakon potrdi, naslednji stan j učiteljstva: j a) Moäcanske äole: Ravnatelj v Go- j rici sedaj 1, po polrdilu zakona 1 ; u^'i- '¦ telji v Gorici sedaj 3, po potrdilu zakona 3; ravnatrljice v Girici sedaj 1, po po- lrdilu zakona 1 ; ueiteljico / Gorici sedaj 3, po potrdlu zakona 3; skupaj toraj 8. b) I Ljudske Sole: 1. U^ ilelji prvoga razreda v Gorici 7, po potrdlu zikona 7 , na Gra- diäcanskem nrdaj 12, po polrdilu zakona 12, v goriski okolici sedaj tO, po potr- dilu zakona 10, na Sežanskem sedaj 6, po potrdilu zakona 6, na Tolminskem sedaj 6, po potrdilu zakona 6, skupaj *>»daj 4.1, p»~jpolrd»J^i zakona 41 ; učitelji 11. razredrt v'Gorici sedaj 3, po polrdilu zakona 3, na Gradiäcanskrm sedaj 24, po potrdilu zakona 24, v goriäki okolici aedaj 25, po potrdilu zakona 25, na Se- žanskem sedaj 12, po potrdilu zakona 12, na Tolminskem sedaj 13, po potrdilu za- kona 13, skupaj sedaj 77, po potrdilu zakona 77; učitolji 111. razreda dclinitivni v Gorici sedaj 3, po polrdilu zakona 3, na GradiSčanskem sedaj 16, po potrdilu zakona 16, v goriäki okolici sedaj 26, po potrdilu zakona 26, na SeŽanskem sedaj 12, po potrdilu zakona 12, na Tolmin- skem sedaj 8, po potrdilu zakona 8, aku- paj sedaj 65, po potrdilu zakona 65; uči- telji HI. razreda začasni (usposobljeni) na Gradiščanskem sedaj 5, po potrdilu zakona 5, v goriäki okolici 3, po potr- dilu zakona 3, na S"žanskem 1, po po- trdilu zakona 1, na Tolminskem sedHJ 7, po potrdilu zakona 7, skupaj sedaj 16, po polrdilu zakona 16; učilelji 111. raz- reda zacaxni (neusposobljeni) na Gradiš- čanskem sedaj 3, po potrdilu zakona 3, v goriški okolici sedaj 14, po potrdilu zakona 14, na Sežanskem sedaj 9, po potrdilu zakona 9, na Tolminskem 3, po potrdilu zakona 2, skupaj sedaj 29, po potrdilu zakona 29. Začasni učitelji (brez izpita) na Gradiäcanskem po potrdilu za- kona 4, skupaj po potrdilu zakona 4. Podučitelji z izpitom usposobljenosli (ni v nobenem äolskem okraju nobenega). Podučitelji brez izpita usposocljenosti na Gradiäcanskem sedaj 4, skupaj sedaj 4. Skupaj je učileljev I. razreda, II. razre- da, III. razreda, HI. razreda začasnih usposobljenih in neusposobljenih, začas nih učiteljev brez izpita, podučiteljev z izpitom usposobljenosti in brez izpita se- daj v Gorici 13, po potrdilu zakona 13, na Gradiäcanskem sedaj 64, po potrdila zakona 64, v goriäki okolici sedaj 78, po potrdilu zakona 78, na Sežanskem sedaj 40, po potrdilu zakona 40, na Tolmin- skem sedaj 37, po potrdilu zakona 37, vseh skupaj torej sedaj 232, po potrdilu zakona 232. — 2. Učiteljice 1. razreda v Gorici sedaj 6, po potrdilu zakona 6, na Gradiäcanskem sedaj 7, po potrdilu za- kona 7, v goriäki okolici sedaj 6, po po- trdilu zakona 6, na Sežanskem sfldij t pb potrdilu zakona 1, na Tolininskem se-' daj 2, po potrdilu zakona 2, skupaj sedaj 22, po potrdilu zakona 22; nčiieljice II. razreda v Gorici sedaj 3, po potrdilu za- kona 3, na Gradiäcanskem sedaj 14, po potrdilu zakona 14, v goriäki okolici se- daj 11, po potrdilu zakona 11, na Se- žanskem aedaj 3, po potrdilu zakona 3, na Tolminskem sedaj 5, po potrdilu za- kona 5, sknpaj sedaj 36, po potrdilu za kona 36; uciteljice HI. razreda (deiini- nitivne) v Gorici sedaj 6, po potrdilu za- kona 5, na Gradiäcanskem sedaj 16, po potrdilu zakona 16, v goriäki okolici se- daj 12, po potrdila zakona 12, na Sežan- skem sedaj 6, po potrdilu zakona 6, na Tolminskem sedaj 2, po potrdila zakona 2, skupaj sedaj 41, po potrdilu zakona USTEK. Pred cesarja! Srbski: 1\ MarkovkVAduniov. 1. Spel je prise) stric Mijo po potrdilo v županski urad v trgu M . . . „Podpiäi, mu podpiäi !•' pravi. „Kar je res, je res, kot je to, da se svet suč>.. Če jaz lo napiäem in urad potrdi, to je thko «veto, kot bi povedal gospod v cerkvi. —- Ej, sliäiä, podpiäi, pojdem do samega cesarja na Dunaj !" „Ali nikar ne budali! Kolikokrat li bom äe pravil, da lo no gre!'4 vpil je občinski tajnik. Nato vrže pero na mizo W plane kviäku. „Idi vendar in daj mir 8 trm." — Ti vedni in sitni Mijevi po- seli in zahteve bo ga ie srdile. Stric Mijo je odäel ter zaiusknil duri. Stopal je na denno po dolgi ulici. oel je mimo gostilne, niti ozrl so ni nanjo, nr.inul je okna kuma Gajina, a niti z očesom ni trenil. Ž« je bil za vasjo na križpotju. Onde je bil slari steber in na njom dvoje izlrohnelih lukenj. Ljudje äe pametijo, da ho bile zabite vanj tri le- fiene roke. Jcdna se je ohranila do ko- siu.lca šo do dnna^njega dn6, ali nagnila se je zelo k tlem. Drugi dve ste kazali gotovo pot do sosadnih vasi. Ali danes stoji le äe sieber, morda za to, da se ži- vina gloda obanj, ko gro na paäo, ali pa da se ga oprime kak pijanec, ko treäci vanj z opito glavo. Slric Mijo je stopal po srednji cesti. Pogreznjen v globoko misli niti pazil ni, kod hodi, saj je znal pot tako dobro, da bi priäel na cilj, naj bi mu tudi oči za- vezali. Ne bil bi zadel niti ob drevo niti ob grmovje, ki je bilo nasajeno ob obeh straneh v znamenje, da je to cesarska costa. „Menda je pa So vendar pravica na svetn!" vzklikne mahoma in se ozre, ali ne gre kdo za njim. — Tako je doäol do glavarstva, ki je bilo nameäceno na drugem koncu trga. Tu vpraäa po gla- varju, ali ledaj ga ni bilo v uradu. Mijo je vedel, kje naj ga poiäfe. Obrne se k veliki gostilni. Ta pa ni bila priprosta vaäka go- stilna, to se je videlo takoj iz napisa ,,pri črnem orlu". Poleg pivnice za navadno ljudstvo je bil tu tudi „kasino" za go- spode in dve sobi za plujce. V njih je stanovala navadno ätevilna krčmarjeva družina, le na jesen je odstopil krčmar to sobo židom, ki so prižli kupovat razno žitno in klajno blago. Sicer je pa redko zalezel kdo tje nočevat. Ta goatilna pa se je odlikovala od ostalih pivnic najbolj v tern, da je bil „pri črnem orlu" tudi biljard. Res, da je bil razdrapan in po- lolčen, ali samo da jo bila izpolnjena želja okrajne gospode. Stric JgrinčiČ je pravil, da so ga bili „zapečatili" pred javno prodajo pri nekem kavarnarju v bližnjem mestu. V tej gosposki sobi je bilo nekoliko Stevilk velikomesloih čas nikov, kjer so zajemali gospodje na- ravnost iz vrelca diplomalsko modrost „očetov domovine." 0 domačih časopisih ni bilo sledu. „Morda so bili v tern času pozabili iziti" je govoril krčmar, če ga je slučajno kak zunanji gost vpraäal, dasi je dobro vedel, da jih gospodje uradniki vo vidijo radi. Poleg slike cesarja in ce- sarice jo viselo prej po stenah že nekaj drugih. Ali to je bilo, ko je gospodaril tu še poäteni stric Simo in ni bil propmtil äe krčme zvijačnemu „gospodu Francu", k«kor so ga klicali njegovi gostje. Bilo so tu poprej slike Kosovskega polja, de- vetero Jugovičev in starca Juga Bog- dana. In prihajali so prej sem ludi vsi graničarski častniki, ko so bile vsako leto v okolici vojaSke vaje in pregledi. Zdaj pa so se lesketale tu — mesto prvih — pisane, čudne mazarije nemäke...... Eh, prej je bil tu drug gospod ! — Ne- kateri zlobni jeziki so pripisovali to se- danjemu glavarju, da se je stric Simo rajäi preselil v drugo gostilno, nego bi se bil udal — kot njegov modri naslednik. Glej, stric Mijo stopa naravnost k „črnem orla." Tu stopi pred njega saha gospodar Franc, dobrorejen trebuäast mo- žiček, čepico iz zelene svite se zlatim čopom je bil porinil celo na tilnik. MKaj pa vas vodi k nam, stric Mijo?;( Gospodar je poznal skoro vsakega člo- veka v vsem okraju. Mimo njega mora namreč iti vsak, kdor gre ˇ urad v ka- ketn opravilu, in kako da bi se no ustavil za glažek žganoga v krčmi „pri črnem orlu 1* „Kaj me vodi! Nujna reč me vodi! lačem gospode ! Ali ja tu gospod glavar?" „Se ve da je. Kako bi ne bil?*' Franc je bil nastavil nov sodček piva. Okrajni zdravnik je prišel od nekod od poseta in je imel suho grlo. In po- trkal je pri glavarju in poätarju ter ju pozval na kozarec krepilne pijače. — Z njimi je hodil nekoliko časa tudi slari penzijonist Ugričic, ali ker ni mogel se- deti 2 njimi za mizo, se je preselil z mlajäimi v gostilno k stricu Sirnu na drugi konec trga. (Dalje pride.) 41 ; učiteljice III. razreda zatfaane (uspo- sobljene) v Gorici po potrdilu zakona 5, na Gradiščanskem sedaj 15, po potrdilu zakona 27, v goriški okolici aedaj 4, po potrdilu zakona 4, na Sežanskem sedaj 3, po potrdilu zakona 3, skupaj sedaj 22, I cw wotrdilu zakona 39; učiteljice III. raz- rcda začasne (neusposobljene) v goriäki okolici sedaj 16, po potrdilu zakona 16, na Sežanskem sedaj 5, po potrdilu za- kona 5, na Tolminakem sedaj 9, po po- trdilu zakona 9, skupaj aedaj 30, po po- trdilu zakona 30. Začasne učiteljise (brez izpita) na GradiäCanskem po potrdilu za- kona 17, skupaj po potrdilu zakone 17. Foduciteljice z izpitom usposobljonosti v Gorici sedaj 5, na Gradiäcanskem sedaj 12, skupaj sedaj 17. Podučiteljico brez izpita UBposobljenosti na Gradiäcanskem srdaj 17, skupaj sedaj 17. Skupaj je uči- teljic 1 razreda, II. razreda, 111. razreda deiinitivnih, III. razreda začaanih aspo- sobljenih in neusposobljenih, začasnih učiteljic (brez izpita), podučiteljic z izpi- tom usposobljenosti in brez izpita v Go- rici sedaj 19, po potrdilu zakona 19, na GradiSčanskem sedaj 81, po potrdilu za- kona 81, v goriäki okolici sedaj 49, po potrdilu zakona 49, na Sežanskem sedaj 18, po potrdilu zakona 18, na Tolmin- skem sedaj 18, po potrdilu zakona 18, vseh skupaj torej sedaj 185, po potrdilu zakona 185. Skupno älevilo ljudakih uči- teljev in učiteljic je v Gorici sedaj 40, po potrdilu zakona 40, na Gradiäcanskem sedaj 145, po potrdilu znkona 145, v go- riäki okolici sedaj 127, po potrdilu zakona 127, na Sežanskem sedaj 58, po potrdilu zakona 58, na Tolminskem sedaj 55, po polrdilu zakona 55. V vsehštirih solsk'h okrajih je učiteljev in učiteljic aedaj 425, po polrdilu zakona 425. (Dalje pride.) Politični pregled. Driavnl zbor. V lorkovi seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o vladni izjavi. Soja je bila äe precej burna. Poslancc Romančuk je odobraval odredbo, da so na vseučilišču v Zagrebu položeni iz- piti pogojuo tudi veljavni v Avstriji, ter zahleval, da se uslanovi maloruako vse- učilišče. PoManec dr. Erler je pobijal dr. Körberjeva izvajanja ter trdil o njih, da niso resniöna. Naslanjal se je na neko poročilo inomoSke policije, katero je prečital. Vsenemcc Berger pa je po svoje napadal dr. Körberja ter rekel, da sloni njegova vlada na korupciji. Bil je zaradi tega večkrat pozvan k redu. GoToril je nato naučni minister Hartl, ki ni niö posebnega povodal, ampak le izjavil, da so vai ministri solidarni glede vpraäanja o italijanski pravni f'ukulteti. V ti seji je Biankini s svojimi tovariäi inlerp'«J=iedau|.^)rdča do -' njih, da omogočijo dt5i6vanje r zbornici. HvaleŽon jim je, da so priäli k njemu, ako bodo pa opustili obstrukcijo ne ve, vendar se togn nadeja. Ko je ministeraki predsednik končal svoj govor, oglasil se ie k bosedi grof Paltfy in je v imonu Č«hov, v imenu poljskega kluba con- truma, rumunskega kluba, Slovanske zveze in naprednega slovenskega kluba, vprašal državnozborskega predsednika, kaj rnisli storiti, da se ne bodo v zbornici več ponavljali taki grdi na- prtdi na vladarsko hi so, kakor so bili oni, katero je izastil zadnje dni poslanec Pernorstorl'er. Istolako vprašanje stavil je v imenu večine nemških strank po- slanec baron Ludwig-Uorff Predsednik je odgovori), da on sam najbolj obsoja take napade, da je pa vzrok slaba akustika dvorane, valed katere predsedništvo mar- sikaj presliäi, kar poslanci govorijo, tako, da jih ne more koj pozvati k redu ali jim pa celo odvzeti be9edo. V imenu socijalistov je proti temu protestiral po- slanec Daszynaki, češ, da je to napad na avobodo govornikov. Predaednik jo nato zaključil sejo ter določil prihodnjo na torek. Tu je začela gnlerija razsajati tor domonstrirati proti dr. Luftgerju, ki je bila pa kinalu izpraznjena. NotranJI politlftul položaj. Naš notranji politični položaj jo sedaj jako zamotan. Nemci pritiskajo na dr. KörberJH, da bi se zaprla italijanska pravna fakulteta v Inomostu, se od tarn odstranila ter se prenesla kam drugam, makar v Gorico. Dr. Körbor pa so noče udati nemškomu pritisku in je zaradi lega naatal med njim in med Nemci tak razpor, da so slednji baje že pretrgali vsako zvozo z dr. Körberjem. Poljaki in kon- servativni veleposestniki se pa trudtjo na vso mo/1, da bi Čehe pregovorili, naj bi opustili obstrukcijo. V tem pogledu vräe se baje vaaki dan pogajanja, ki pa niao do.Hpela do nikakega pozitivnega rezultata. Čehi namreč pravijo, da nimajo nikakeg« povoda za to, da bi premenili svojo tak- tiko. Tudi druge stranke se posvetujejo, kako staliače naj bi z ivzele nasproti se- danjemu parlamentarnemu položaju, a do kakega ^lrlepa ne prido nikjer. Napwtost mod vludo in Nemci je baje laka, da grozi vlada Nomcem, da bo priöela po- gajanja z Italijani in Čehi. Vse to so vesti, katere prihajajo zadnje dni z Dunaja raznim listom, ki pa niso morebiti ute- meljeno. Nokatori hočejo celo vedeti, da bode dr. Korber razpustil državni zbor, ako se mu ne posreči pridobiti |Nemcev za nvoje namero. Kake so te dr. Kör- berjave namere, ni äe znano. Sicer pa bode dr. Körberju presneto malo poma- gano, ako dobi le Nemce za svoje na- rTnere in bi bili Čehi tem nameram pro- tivni. Na vsak način pride pa že v par dnüh do kakega razjasnjenja položaja, ki jo danes tako zamotan, da bi bilo zgolj l(v golo ugibanje o njem kaj več pisati. Jezlkovno vprašanje v domobranstvu. Nekateri poljski listi zahtevajo. da so vsem narodom v državi da glede do- mobranstva isto pravico, kakor jih imajo M idjari in da naj se poveljevanje v do- mobranstvu vrSi v narodnem jeziku Češka šol8ka Matlca. V äolah, ki jih vzdržuje „ČeŠka äolüka Matica", je sed^;J.2 222 čeških ' otrok. Ako so tem äolam priätejejo 5e one, katere „Matica" samo podpira, vidimo, da skrhi „ČoAku Matica" za pouk 20.000 coäkih otrok. Itallja In Avstrlja. Poslanec Barzilai v nekorn rimskem Hutu priporoča, naj sedaj izjave proti Avstriji po Italiji prenehajo. Skupni protest italijanskega javnega mnenja je ilak poslan na Dunaj, kjer bo gotovo vplival. ltalija sedaj ni v položaju vojsko- vati se z Avstrijo. Pripravlja naj so na bodoönost. V Boloniji so socialisti motili domonstracije za lnomost. Prijeli so za- stavo, na kateri je bil napis: „Trento e Trieste" ter jo vrgli v blato. Trozveza. Laški listi poročajo iz Rima, da so dogodki v Inomostu oživeli po vsej Italiji gibanje proti zvezi z Avstrijo. To- liko avstrijska, kolikor italijanska vlada da .sta radi tega v velikih skrbeh. Črnomorska ruska eskadra. Dunajska „Wiener Allgem. Zeitung" piše da prigovarjajo carju vojni krogi in pa posebno veliki knez Aleksij, naj bi zaukazal črnomorski eakadri prohod skozi Dardanele in potem odhod na skrajni Vstok. S tem bi bila zagotovjena promoč ruske mornarico nad japonsko. 0 tem so Angleži baje že podučeni in so baje pri sultanu storili že svoje korake, da bi to rusko nakano preprečili. Sultan pa ni dal baje Angležom povoljnega odgo- vora, Čoš, da se ni Turčija še izrekla za novtraliteto. Omonjeni list meni, da bi Atitflija osUla lo pri proteatu, če tudi bi ruika črnomoraka eakadra 5la sko^i Dar- danolo in da ni mislili, da bi tudi v tem ' slucaju priSlo do vojske mod Aaglijo in Ruaijo. Dogodki v MacedonlJI V Počn jo v zadnjih dnch kakih äestdesot čaatnikov zasodlo brzojavni urad tcr so zahtevali brzojavnim potom iz Cnri^rada, da se jim izplača zaoslala pbiČH zi zadnjih Seat rnosecev. Tudi v Prizronu so pripravljajo enako domon- stracije. — Položaj v sandžaku, pečkern in prizrojskem se je sploh v zadnji čaa p ^lab^al. granate in streljati na Japonne; ki so bili vsled eksplozije alarmirani in so prihitoli na lico menta. Juponci so ae morali z znatnimi izgubami umakniti. ¦ ¦ Rusko-japonska vojska. Niti izpred Port Artura, nili iz M indžurijo ni prišlo zadnjih par dni no- btMioga važnpga poročila o vojnih do- g )dkih. Glodo Mandžurije pravijo neka- tori, da Ktojimo žo pred novo veliko bitko, drutfi pa trdijo, da dc) velike bitke pred prihodnjo p")mladjo ne prido. Nam pa no proostaja drugogn tmgo da čakamo, di nas dogodki poučo, katora od obeh trditev jo bila prava. J.vlno jo golovo, namroö, da si stojita v Mandžuriji dve jnko močni vojni sili druga drugi nas- proti, kajti Rusi so imeli dovolj časa, da so svnjo vojno čoto izdatno pomnožili, tiko, da se jih Japonci bojo napasti. Bal- liäka oskadra, namroč prvi njen oddelek, nahajii se ž« v Suoäkem kanalu, f-kozi katorrga danes najbržo f.e pluje. To je vso, kur zamoromo danes povedati svojim čilaleljem o dogodkih z bojišča. ¦ General Saharov poroča: Dne 21. I. m. jo bil del ruskoga oddelka, ki se jo prejšnjega dne v vasi Urlsintai spopal H sovražnikom, napaden od sovražnika, ki pa je bil odbit ter je zgubil mnogo vojakov. Na naši strani je bilo ranjenih 10 častnikov in 30 vojakov, 10 vojakov jo bilo ubitih Dne 22. t. in. so Japonci, obstreljavali vas Sahepu z oblegovalnimi topovi. No6 od 22. na 23. t. m. je mi- nula mirno. Goneral Saharov poroöa z dne 22. I. m.: NaSi prostovoljni lovci so 20 t m. ob štirih zjutraj zavzoli gorovje na oboh straneh gorskega prolaxa Šihhajlin, štiri kilometre južno od vasi Tgunpov. Dovet lovcev se je priplazilo k ograjam, zava- rovanimi s kavlji, prod japoniktini utrd- hami. Ko so ograjo prerezali, so jeli rae- tati na japonske pozieije roöne kitajske „Lokal-Anzeiger" poroöa iz Mukdena, da se vzdriuje vest o smrti Kurokija vzlic vsem dementijem. Sedaj razäirjajo to govorico tudi Kitajci, ki so iz japon- skoga Rlavnoga stana dospeli v Mukden. „Lokalanzeigerju" se poroßa iz Mukdena: Operacijo sicer mirujejo, a vondar lo najbržo pomeni samo tišino pred nevihto. Obe armadi si stojita v strelni daljavi nasproli ; njih fronta se rHzprostira na 60 kilomotrov. Bitka ob roki Š*ho so takorekotY! nadaljujo žfl mesoc dni. V sprodnjih vrslah so vsi voji noč in dan pripravljoni na boj in leže v okopih. Za njimi so nahajajo reserve, ki so nastanjene v podzemskih jamah, kor so kitajsko hiše vo^inoma tako rwz- dojane, da ni mogočo v njih Btanovati. Na japonski strani vlada živahno gibanje, vendar pa se ne more ničesar pozitiv- nega izvodeti o japonskih načrtih. Med obema armadama je naatala nekaka novtralna cona, kamor obo armadi ho- dila po vodo, ne da bi druga drugo obstreljavali. Ruski vojaki prenaäajo s čudovito vztrajnostjo zirnako strapace. V Mukdonu so se razmore poboljäalo. Ki- tajci so zopet odprli svoje prodajalnice in si mnogo zaslnžijo, ker preskrbujejo z živili rusko armado, ki vse točno plačuje. Domače in razne novice. VcHelica žcnskega oddelka dru- štva „Šolski Dom". — Opozarjamo zopet naSe rodoljnbo na veselici, katero pri- redi nocoj v dvorani gori^ke „Citalnice" ženski oddol^k draStva „Šohki Dom" in ki začne ob 7. in pol zvečer. Tvrdka, ki priredi to veselico je že od nekdaj na glasn, da ume prirejati veselice, ki so v vsakom oziru pravi dušni vžitek. In da bode tudi nocojšnja veaelica taka, o tem ni nikakega dvoma. Če se pa pomisli zravon äe na namen, v katerega se pri- reja veselica, potem smemo pač z vso gotovostjo pričakovati, da bode noooj čitalniška dvorana natla^ena. Profcsorskl izpit iz matomatike n fizike je v soboto napravil na dunaj- skem vseučili^ču naš rojak g, Julij N a rd i n. Čestitamo ! Za „Šnlski Dom" so plaöali pred- sedništvu : Štesa Kindorčev v Gorici 20 K; druStvo „Skalnica" v Gorici 3 K; Marija Vilhar 60 h ; Marija Tomažin 60 h ; družba „Slovenska beseda" v Gorici 1 K 02 h ; dr. A. Gregoröiö na račun pokroviteljnine 300 K ; Ivan Rejec, kaplan v Dornborgu 5 K ; družba „Slov. beaeda" v Gorici 1 K 10 h ; Valentin Kumar, okr. š. nadzornik v p. 24 K ter 6 K za jaslice. Upravništvo „Gorice" je prejelo : Jožofa Korte v Gorici 2 K. Srčna hvala! Preplače za „ŠolHki Dom" za 8. (irvgorčičevo knjl^o „Job" so po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Hrašovec dr. Juro, odvetnik v Celju 1 K 60 v; Zorec Franc, župnik v Novi Ose- lici (Kranjsko) 60 v; Poniž Ambrož. nad- učitelj v Rihemborgu 1 K; ZdolSok Franc, župnik v St. Jurju ob Tabru (Štajorsko) 60 v; Vodopivec Vinko, kaplan v Kamnjah 2 K 10 v; Florjančič Josip, kaplan v Žt. Jnrju ob Tabru (Štajersko) 60 v; Vo- grinec Anton, župnik v Libelicah (Ko- roško) 60 v; Franjo v Gorici 1 K 80 v Valontinčič Ignacij, župnik v Hončah 6 K 00 v; Babnik dr. Janko na Dunaju 1 K; Medveä Otilij, vikar v Tronti I K öO v; Gutmann Emil, tajnik gozdne direkcije v Gorici 1 K 00 v; Kastolič Josipina v Mntoriji 60 v; Krušič Jakob, župnik v l5». Andražn (Štajersko) 60 v. Ufnl zavodl „S. Doma" krasno napredujojo ter so vrodni, da jih vsak rodoljub in mladinoljub po svoji moßi podpira „Ljudska Sola äteje v BŠ. Domu" 9, v „Malern Ü." 3 razrede, V „Š. D." Stojo I. deški razred 54, I. de- kliSki 59 otrok, II. meäani razrod 36 dečkov in 44 deklic, skupaj 80 otrok, 111. deäki 51, III. dekliäki 44, IV. deški 50, IV. dekliški 53, V. dekliäki 49, VI. dekliäki 39, skupaj 479 äolskih otrok, namreč 191 dečkov in 288 deklic. V „M. D." äteje I meäani razred 13 dečkov in 20 deklic, II. 10 dečkov in 24 d^klic, III. v prvem oddelku 25 in 20, v drngem oddolku 15 in 10, skupaj 70 otrok. Lj. äola v ,.M. D." ätoje 63 dečkov in 74 deklic, skupaj 137 otrok. Vsi razredi Ijudske äole ätejejo 254 dečkov in 362 deklic, skupaj 616 otrok. Deäka pripravljalnica za srednje äole v „M. D.u žteje 34 učencev ; dekližka pripravljalnica za iz- ohraževališča v dveb razredih 53 in 49, skupaj 102 nčenki istotam. DokliSka o I» r t n a in n a <1 a I j o- valna šola v „S. 1):1 šteje skup»j 63 ačenk ; deška obrtno-nadaljevalna Sola istotam 154 tičencov. V vseh navadnih učnih zavodih (brez otroških vrlov) se Stejo 442 učenc^v in 527 učenk, skupaj 969 OHeh, 191 ve<5 nego lansko lelo, kajti lani so Stcli vsi navedeni zavodi I« 342 nčencev in 436 očenk, skupaj 778. Pomnožilo se je Sto- vilo učencev za 100, število učenk za 91, skupaj, kakor rečeno, za 191 oaeb. Clani „Central ne posojilnice" v Gorici in drugih posojilnic po deželi, ki ho v zvezi z „Goriško zvezo gospodarskih zutrug in druiUev' so morejo pri teh ziidrugah naročiti na Tomaževo žlindro, niodro galieo in žv«»plo. 0 n i m, k i a o Tomaževo žlindro ž o naročili, b o d i n a z n a n j c, d a d o b o i r t o v zalogi „GoriSke zvoze", ulica Votturiništ. 9 Na razpolago jo šo nekaj toga prahu, tako da ga morejo äo dobiti tudi tuki, ki so niso $o naročili. Cena žlindri je v zalogi po K 515 žo v vrečah 100 kg. Člani drugih posojilnic, naj prine- sejo seboj izkazilo odnosno polrdilo do- ticnega člaiiHtva. Obtni zbor cocilj. «lru&tva. — Predno poročam o zborovanju, omonili moram glasbenih prireditev o priliki zbo- rovanja. Natančne kritike ne inorem po- dati, to naj stori, kateri je za to aposoben, pač pa povem, da so se prireditve spre- jele z veseljem in zadovoljnostjo. Spložno je bilo petje dobro, nekatero točke na- ravnost krasne ; pač jason dokaz, koliko we da doseči s trudom in požrtvoval- nostjo! Vsa čast preč. g. Kokošarju ! Po sv. maäi jo bilo zbo ovanjo ; g. predsednik govori o „Molu proprio" in pravi, da je v tej zadevi bil z g. pod- predsednikom pri prevzv. knozonadäkofu,ki je bil mnenja, naj ma druStvo predloži konkretne predloge, kako bi so dale do- locbe „Molu proprio" izvesti. V ta narnen so je izvolil odbor, ki naj bi se posve- toval o sedanjih razmerah in potrebah, izdelal načrte in jih predložil. V odbor 80 izvoljeni gg. dr. Tarlao, Stacul, Se- Rhi*7zi od itaiijansko, gg. Kokošar, Set- ničar, Fajgelj od slovenske narodnosti ; odborov predsednik je msgr. dr. Sedej. Tajnikovo poročilo se je omejilo le boir na bližnje delovanje druätva in druStve-' nikov; poaebno omeniti treba dejstvo: cecilijanska ideja ni samo prodrla na vsej c>ti, ampak tudi nasprotstva ni več. G. dr. Tarlao meni, da druatvo ne mere tako vspeäno delovati, ker je bolj privatnega značaja, ker mu manjka av- ktoritete; zato bo ložje doseglo namen po zgoraj omenjenem načinu. Veleč. g. župnik Kosec predlaga, naj se bolj raz- Sirja ljudsko petje, zlasti sedaj, ko je iz- 21a pripravna „ljudska pesmarica." Dru- Štvo naj posreduje, da bodo dotični gg. partiluro smeli kupiti s cerkvenim de- narjem, kar je bilo vsprejeto. Koralne knjige, kakor se je predlog glasil lansko leto, izdajali ne kaže, ker sedaj taka iz- daja nima pomena. Glede org. sole pravi predsednik, da se ne more ustanoviti, ker primankuje gmotnih sredstev; oj I ko bi He je vendar usmilil kak dobrodušen mecenü Potem so tudi razmero, dvo na- rodnosti, ki so gotovo ovira. Morda pa se izvoljenemu odboru vendar posreči, najti izhod iz le preklicane zagate ! Pred- logov nihče več ni stavil, zato se je vr- Šila zadnja točka vsporeda, namreč vo- b'lev. Za predsednika je bil izvoljen g. dr Tarlao, za podpredsednika pa g. msgr. dr. Sedej. Živeli!! P. A. V. Koncert Ondri^ek. — V četrtek ^ne 1. decembra priredi slavnoznani če- äki umetnik na goslih Fran Ondriček v ^Ukajänji gledališčni dvorani konc^rt s slpdečim vsporedom: 1. Dvorak : sonata v F-duru, Fr. Ondriček ; 2 ],Slrauss Rih.: koncerl za gosli v D-molu, Fr. Odriček; 8. N. Novak: balada Manfred, svira na gla8oviru J. Famera; 4. a) Arenski: ber- ceuse, Ondriček, b) tarantela, Ondriček ; 5. Bethoven : kaprica, jeza nad izgublje- öim grošem, J. Famera; 6. Paganini: Moses, variaeije na struni G. Ondriček. 7~ Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 'n sicer: sedeži od I. —III. vrste 4 K, od 1V.--V1I. vrste 3 K, od VIII.—XI. vrsto 2 K, stojiäca 1 K. Na ta koncert opo- zÄrjamo vse prijatelje lepe glasbene Qmetnosti. Forotne obravnave v (iorloJ. — V torek stal je pred porotniki Geza Schubert, star 34 let in doma iz Koloä- vara na Ogrskem. Gpza Schubert prišel je k gosp. Plesu, gostilničarju v Dovinu 'n ostal pri njem za hiapca. To se je *godilo dne 21. maja t 1. Dne 8. junija Pa je izginil iz Devina Geza Schubert, a ž njim tudi najboljši Plesov konj in naj- ^J'si kolesdj. Orožni^ke poslaje bile so 0 tern obveščene brzojavnim potom. In res je neki orožnik nstavil pri Viscu na italijanski moji Gozn Schuberta, ko jft ravno hr>t(il popihati jo n konjem in h kolesoljom v Italijo. Iz začotka jo trdil Schubert, da sta konj in koloselj njegova lanlnina. Ko je pa pri$el v Gradišče, kamor je orožnik Schuberta pripoljal, g. Pies in stH si stala tarn drug drugemu nasproli, jo Schubert priznal, da je konja in koleselj ukradel z namenom, da bi oboje prodal v Italiji. Istotako jo izpo- vedal Schubert v torek pred porotniki. lzvedonci so cenili konja in koleselj na 670 K. Gosp. Pies je trdil, da sta bila konj in koleselj veČ vredna. Zagovoroik Schubortov pa jo bil mnenja, da nista bila konj in koloselj niti 600 K vredna, in jo priporočal porotnikom, naj z njih pravorokom sicer priznajo tatvino, a z opombo, da uk\r"lene reči niso bilo ; vrodno 600 K. i;>ravorek porotnikov bi ! jf* v rosnici tak, kakorSnega je hotel j imeti zagovornik in Geza Schubert, ki ni bil do sedaj So nikdar kaznovan, bil je obsojen na IS mesečno ječo z jednim postom na mesoc, po prostani kazni pa na izgon. V sredo vršila se je pred porotniki kazonska obravnava proti 31 lotnomu A'ulroju Pičulinu z Žage, to je proli tistomu Pičulinu, o katerem smo svoje- časno poročali, da je dno 12. junija t. I. z nožem tako novarno ranil cestarja Ivana Tomazina iz Kočinja, da je ta v tukajSnji bolni^nici vsled dobljene rane žo v par dnevih umrl. Zgodilo se je to na potu proti Logu, ko je Tomazin za- sačil Pičulina in drugo železniSke de- lavce, ki so so valjali po njogovi sono- žeti tor jih opozoril, da to ni dovoljeno. Obtožon^c ir.govarjal so je v sredo s pi- junostjo, česar pa pričo niso potrdile. Mad tem časom jo pri$lo na dan, da je ukradel Pi^ulin leta 1902 nekomu Bar- kati srebrno nro in nokaj denarja. Pi- čulin jo tudi to priznal. Porotniki so prvo glavno vpra$anje soglasno potrdili, in Pičulin bil je zaradi ubojstva in tat- vine obsojen na 2 leli in pol jeöe, po- ostrene vsake tri mesece z jednim postom, V četrtek sedol je na obtožni klopi Ivan Michelini, star 50 let. doma iz Poz- zeola v lUliji, Tožen je bil zaradi raznih tatvin. Tako je na primer dne 19. no- vembra 1901 ukradel Ivanu Kocijančiču v MuSi in njegovi soprogi veö zlatih in Brebrnih predmetov vrednih kakih 670 }v-, Ko so ga prijoli v Kormina in je bil tarn v proiskovalnem zaporu, posreöilo se mu je, da je dne 29, jannvarja 1902 ubežal iz zapora in se podal na Ba- varsko, Tarn je zopet okradel nekega Schmidta in je bil od ondotne sodno ob- lasti obsojen na 2 letno ječo, Po do končani kazni izročila ga je bavarska sodna oblast naäi sodni oblasti in ta ga je postavila pred porotnike, Ti so ga 8poznali krivim in sodni dvor obsodil ga je na 6 letno ječo in v samotno celico vsaki drugi mesec po jeden dan ter po prestani kazni na odgon. Včeraj se je vräila obravnava proti onemu 47-letnemu Antonu Cveku, roje- nemu v Lokavcu a stanujočemu v Aj- dovščini, ki je dno 21. julija t. 1. z nožem nevarno ranil tehniškega ravnatelja pre- dilnice Schmukija, ker ni ta uslišal nje- gove prošnje, da bi ga zopet postavil v predilnici za paznika. Gvek je bil svo- ječasno za paznika v predilnici, a ker se je, kakor namreč pravi obtožnica, grdo ponašal nasproti podrojenim delav- cem, kakor tudi nasproti svojim predpo- stavljenim, in ker je bil dalje na sumu, da je tudi on podpihoval delavce k štrajku, ga je ravnateljstvo odpustilo z defy. Ker pa ni mogel Gvek najti drugje dela, so se ga v predilnici usmilili tor ga zopot vzeli v delo a ne več kot paznika z dnino K 250 ampak le kot delavca z dnino K 1*80 ob jednem so mu baje obljubili, da postane s časoma zopot paznik, ako se bode lepo ponaäal. Kor niso te obljnbe izpolnili kedar bi bil hotel Cvek, pisal je dne 20. julija ravnatelju pismo v katerim je zahteval naj se ma stanje zboljša in naj se mu da v tem pogledu odgovor v 24 nrah. Ker ni dobil odgovora podal so je Gvek dne 21. julija k ravnatelju Schrnukiju v pisarno ter mu ponovil svoje zahteve. Ker mu je ravnatelj odgovoril, da tega ne more storiti, vzel je Cvek iz žepa nož ter ga zabodel Schmukiju, ko se je ta obrnil od njega v levi del tilnika tor mu pro- vzročil nevarno rano. Na podlagi izrekov nekaterih prič, proti katerim se je Gvek izrazil, da hoče onesrečiti tudi druge, ko je že sam nesrečen in z ozirom na to, da je Cvek prejšnji dan nabrusil nož, s katerim jo ranil Schmukija, zadobilo je dr- žavno pravdništvo prepričanje, da je Gvek hotel Schmukija pripraviti ob živ- ljenje in ga je vsled tega tožilo radi poskuäenega umora. Zaslišane price so tadi v resnici v tem smislu pričale. Cvek je pa to tajil in je trdil, da je Schmukija ranil, ker je prišel ob zavosl, ko ga je ta odurno od- pravil iz pisarno. Porotnikom Hta bill stavljoni dvo vpraSanji in sicor: jedno zaradi posku^enega umora, a drugo m~ ra
  • riporoča častiti duhovščini in slavncmu občiiiHtvu v iiR-stu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga a. pr. kavo SantOH, Saudomingo, Java, (^ejlon, Por- loriko i. dr. Olje: Lufca, St. Arigelo, Korfu islcrsko in dalmatinsko. Petrolnj v /ab"ju. Sladkor razne vrste. Moko št. Ü, 1, 2,8,4, 6. Veö vrat riža. MiljsveÖe pi vn in druge vrste, namreč od '/» ^''a in ob i'iu'ga i'unta. ToBtenine iz tvornice ŽnidtTšio & Valencia v II. Histrici. Žvo- plenkc družbe sv. (lirila in Metoda. Moka iz Majdičevega inlina v Kranju in z JoL-hmann-uvega v Ajdoväöini. Vse biago prve vrate. ČOKOLADE UAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINEPRIMESI Rojahi! hupujte narodni koleh! ^O mizar in j o vcrižico, ločna, z y-li'tnim jainstvoni i izborna LatcriKi M;i- gica s 25 kiasniini slikami, zc'o zabav- na ; 1 «iU»gaiiln;i zaponka niijnovcjÄi la- V-on, 1 lopa kravalna igla s siniili-bri- lantom, 1 prokrasni kolj- r iz orijontal- skili biBorov, najnioderni'jäi nakil za dame s pat. zaklopoin, 1 krasna usnjala denarnica, 1 (il^gantt'ii ustnik za sniodkc ¦/. jaiiterjem, 1 gainitura najlincjSili Döble zlatili guinbov s pat. zakleponi /.h srajce in zapestnike, 1 žcpni ikiž i/. ni- klja, krasno toalclno oglcdalo, bel;;. slt1- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalnc jx»- trebšsiine in 200 k< sov raznih rcfii z;t doinačo rabo. 825 koaov z uro, kalcia je sama toliko vredna, se dobi proli I poštneinu povzetju za 2 gld. 10 kr. od 1 zaloge S. Koliaiie, Kiakovo st. Iß. \ Za nepi'istojeno so denar vine. Veliko \V pohvalnib pisem. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega domau. MihaelUssai, ključavničarska in kovaška delavnioa Gorica, Ascoli ulica 7 s Velika zaloga štedilnikov, pump in vsa- kovrstnih cevi za vpeljavo vode. Izvrgi se vsakošno povpravljenje in vpeljava. Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliba zalooa ZaloDo Diua pnsfnih belth in črnih inn 10 lastnih in drugih priana- nih vinogradov. DoHtaylja na doin in ra/.po silja po železiiici na vse kraje avHlro-oserHke monarnije vho- dih od sifi 1 naprej, IVa zahtevo pošilja tudi u/orce. „DelniShe dru&be adrttzenih pivovaren Žalec-Laškt Trg in plsenjskega piva „prH- zdroj" iz sloveče češko„Me- ščanske pwovarne". Zaloga ledu, kalercga se od- daja le na dclielo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Lekarna Cristofoletti,N v Gorici na Travniku. Trskino (stoktiževo) jetriio olie Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. I/virnasteklenicatetraoljanaravno-pmone barno poK l'4O, bele barve K 2 Trskino železnato jefrno olje. R;ib;i tu^a olja je sosebnu pripoioč- Ijiva otiokom in dečkoni, ki so nervozni in nežiie iiarave. Trskino jetrno ol]e se zeleznlm jodecem. S tein oljem se o/dravejo v kiatkem času in z jjotovostjo vse kostno bolezni, žlezui otoki, golše, malokrvnost itd. itd. (Vila «»lie ftlt'klciiU'c ,j<1 1 krono 40 vlnarjov. Opomlm. Olje, katerega naiočam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kein. laboratoriju predno se napolnijo stekk'iiice. Zato zaniorem jamčiti svojim iY. ^ odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. a X CriHtofoletlijeva pijaca izkiiiein xeleza f na.jlioljši iwiponiorek pri /di'it\ Ijenju s trwkuiin oljem. ^r Ä k Ena bte^lerica stare I krono 60 wir- \ Bolnim zdrovje Slnbotnim mot i Takrafke kapl.jice in Slavonska biljevina (/.(>lišče) s() danes naj j I holjša zdravil;i JI1(>|1 narodoin, ker La dva l<»ka goU>vo z najl)olj.šiiM vspehom ¦ f delujela, ter sla si jiridobila pot na vse slrani sveta. Pakračke kapl.jice W delujojo izvrstno pri vse!) želodinili in örevesnih boleznih, odsin),ijiij"jo vse ^m boleöine iz želodc», gimij«) vetrove in eisLijo kri, |.ospeäujejo prj pn-bavlj »nju, ™ ^od Iranjujejo mrziico in vse druge bolezni od isle izvirajoöe. /dravi.jo vse bole/.ni na jelrili in leilvicab. Najbcilje »re.l- stvo proli bole/.ni ina- len ice in inadronu, radi t- tr:i ne sine nuvnjkati v nobei.i nieslni i" k""'- «Ski liiši. — Naroči naj vs^kdo in naslovi : Peter ]urešic, h'kamarvPakrn- eu M.v.210, Slavo- ni,j«. Denar naj se poäilja lii- di naprej ali proti po- v/.etju. (^ena je sledeca in I'ranko na vsako po- i5lo in si«er: 12 stekle- „ic (1 ducat K 5, 24 steklenic (2 ducata) K 8 GO. 3ü steklenie(3du- |cate) K 12-40, 48 ste- klenic (•!• ducale) K 1", | GO steklenic (5ducatev) K 18. Manj kot 12 ste- klenic se ne pošilja. — Slavo'iHka biljevina (/.elišCe) se rabi s sijaj- nim in dobriin vsp<>|ioin proti kaslju, prsnirn lio- le/.nini, bripavosti, l*>/.- kemu dihanju, naduhi, zbad;in.jn, kataru, od- stranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseli ' tudi najziistarelejib prs- nili in pljuönili bolez- nih. Cena je sledeča in franko na vsako posto in sicer : 2 navadni sle- klenici K3'40; 4 navad- ' ne steklenice K 5-80; 6 navadnih steklenic. K 8-20. Manj kot 2 stekle- nici se ne pošilja. l)e- ' nar naprej in po po- I vzetju. Prosim naroöite. vsf> lc Rri mem". i Peter 3urešic tzxj&ssL \ Vldmarlč razkazuje seljanom nove Pa" kracke kapljice In Slavonske Biljevlne.