Poštnina platana o gotovini V Clubtlanl, petek 28. mala 1937 Stcu. lil Z Ilustrirano prilogo »Teden o slikah*« tttv tl. Politični razgovori kneza namestnika Pavla s francoskim državniki Francija in naša zunanja politika Pariz. 28. maja. o. Knez-namestnik Pavic in kneginja Olga sta se na poti iz Londona v domovino ustavila v Parizu in to na povabilo predsednika francoski) republike Lebruna. Knez-namest-nik je dospel v Pariz v torek zvečer in so ga na postaji slovesno sprejeli. V sredo je predsednik republike Lebrun priredil knczu-nanicstniku in kneginji Olgi kosilo, ki se ga jo udeležilo tudi knezovo spremstvo, osebje našega poslaništva v Parizu, predsednik francoske vlado Leon Blum, trgovinski minister Bastid ter vež drugih francoskih političnih osebnosti. Popoldne jo predsednik francoske vlade Blum obiskal kneza - namestnika v njegovem hotelu. Knoz-namostnik se je z Blumom dalje časa raz-govarjal. Ob obisku kneza-namestnika v Parizu je vse fran. časopisje prinašalo članke, v njih je podčrtavalo pomen tega obiska in pomen razgovorov, ki jih je knez-namestnik v Parizu imel. Vsi listi hvalijo veliko državniško in politično delo, ki ga je knez-namesfnik dovršil, odkar vodi usodo jugoslovanske države. Poudarjajo tudi, da je imel obisk kneza-namestnika v Parizu namen, da se porazgovori s franc, voditelji o vprašanjih glede franeosko-jugoslovnnskega razmerja in političnega položaja v srednji Evropi. V nasprotju s tem, kar so trdili v nekih krogih, ki so preveč prizadeti pri »majanju prijateljskega razmerja med Francijo in Jugoslovaijo, so to razmerje med obema državama ni nič pokvarilo. To razmerje se slej ko prej razvija v ozračju prisrčnega sodelovanja. Po sklenitvi nedavne italijansko-jugoslovanske pogodbe so v nekih krogih trdili, da sc Jugoslavija pridružuje osi Berlin—Rim, da se oddaljuje od Francije in da je več ne zanima usoda Male zveze. Francoska priznaira Pariz, 28. maja. »Ordre« objavlja članek o bivanju kneza-namestnika Pavla v Parizu. V Parizu se je razgovarjal z voditelji francoske politike o položaju v srednji Evropi, posebno pa o odnoša-jih med Francijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski knez-namestnik se je že v Loiulouu dvakrat sestal z Yvonom Delbosom in jo voditeljem francoske politike razložil podrobno jugoslovansko zunanjo politiko in pravi poineu prijateljske pogodbe, ki jo je Jugoslavija podpisala z Bolgarijo in Italijo. Težišče te politike je gotovo v zamisli kneza-namestnika Pavla in vlade dr. Milana Stojadino-viča, da se pomiri tisti del F)vrope, ki je včasih prizadejal hude skrbi mednarodni politiki. Prav nič ni mogoče zameriti Jugoslaviji, zakaj se to ni zgodilo že poprej, ker je Jugoslavija stalno vodila zunanjo politiko dobrega sosedstva in iskrenega sodelovanja z vsemi evropskimi državami. Najboljši dokaz zato jo pač, da je Jugoslavija takoj pohitela in sklenila te pogodbe takoj, ko se je nudila ugodna prilika, da vzpostavi prisrčne odnošaje z dvema sosedoma, s katerim je imela včasih hude težave. Pri vseh teh pogajanjih je knez-namestnik Pavle gotovo igral odločilno vlogo in tako zopet dokazal svojo modro in realistično politiko. Prav gotovo ga je pri pri tem podpiral dr. Stojadinovič, ki se je tako v notranji kakor tudi zunanji politiki izkazal kot odličen državnik in subtileu diplomat. Mala zveza sredi političnih snubitev Ženeva, 28. maja. o. V sredo popoldne so na izredni seji skupščini ZN soglasno sprejeli Egipt v Zvezo narodov. Glasovale niso Avstralija, dominikanska republika, Španija in Mehika. Toda zastopniki zadnjih treh držav so izjavili predsedniku, da se pridružujejo izglasovalnemu rezultatu. Dr. Schacht išče surovine za Nemčijo Pariz, 28. maj«, o. Nemški gospodarski minister dr. Schacht je pred dvema dnevoma prispel z letalom v Pariz k svečanostim ob odprtju Nemškega doma na pariški svetovni razstavi. Slovesnosti 'v nemškem paviljonu so se udeležili glavni komisar razstave Labbe ter francoski trgovinski minister Bastid. Dr. Schacht je imel pri tej priliki nagovor, v katerem je izrazil željo i>o zbli-žauju, gospodarskem in političnem med narodi, k čemer naj služi pariška razstava. Včeraj je imel dr. Schacht razgovore s francoskim trgovinskim ministrom Bastidom glede trgovskih pogajanja, ki teko med Francijo in Nemčijo zdaj. Trgovinska bilanca v apiiiu visoko aktivna Belgrad, 28. maja. m. Carinski odbor finančne-pa ministrstva je objavil statistiko naše zunanje trgovine v mesecu aprilu. Izvoza je bilo v tem mesecu za 570 milijonov dinarjev, uvoza pa za 462 milijonov dinarjev. Po vrednosti uvoza je ta april najboljši v zadnjih šestih letih. Glede uvoza pretekli mesec kaže povečanje za 42% proti lanskemu aprilu. Za prve štiri mesece je znašal izvoz 1.903,4 milijone dinarjev, uvoz pa 1.668,8 milijonov dinarjev. Letošnja aktiva znaša 334.6 mili- Snofi je nemška trgovska zbornica v Parizu priredila banket na čast dr. Schachtu. Dr. Schacht je imel govor, v katerem je razlpžil, zakaj je Nemčiji potreben štiriletni gospodarski načrt in pojasnil tudi trgovinske stike med Francijo in Nemčijo. Dr. Schacht veruje, da se 1«) delegacijam za sklenitev trgovinske ]>ogodbe med obema državama posrečilo, z eno potezo odstraniti vse težave. Nemčija bi hotela, da se njeni industriji omogoči dostop z velikimi francoskimi rezervami sirovin v Franciji in kolonijah. Ob koncu je dr. Schacht zaključil, da je prepričan, da se bodo načeta pogajanja v nekaj tednih ugodno končala. Več pomena kakor uradnemu sporazumu sedanjega pa pripisujejo razgovorom, ki jih bodo izven Zveze narodov imeli zastopniki posameznih držav med seboj. Predmet zanimanja in pozornpsti so državniki Male zveze, zlasti zastopniki Jugoslavije. Češkoslovaški ministrski predsednik Hodža skuša z vsemi silami doseči zbližanje med Madžarsko in Malo zvezo ali pa vsaj med Madžarsko in Češkoslovaško. Domnevajo, da je Hodža v tem smislu dobil navodila od Francije in od Anglije, ki hočeta zavreti italijansko in nemško delo v srednji Evropi. Francoski in angleški zastopniki priporočajo Mali zvezi, naj se sporazume z Madžarsko tudi za ceno takojšnje madžarske oborožitve. Po drugi strani si Hodža prizadeva, da bi dosegel zbližanje Jugoslavije in Romunije v Sovjeti. Francoski zunanji minister Delbos je pred svojim odhodom iz Ženeve sprejel zastopnike držav Male zveze in se z njimi dolgo razgovarjal. Delbos je snoči odšel na večerjo, ki jo je priredil češkoslovaški zunan:i minister dr. Krofta na čast zastopnikom držav Male zveze, Balkanskega sporazuma in sovjetske Rusije. Nato pa je Delbos odšel na sprejem, ki ga je priredil egiptski delegat Nahas paša. Smrt sotvorca češkoslovaške države Belgrad. 28. maja. ra. Ob smrti velikega češkega politika in državnika Kramara je notranji minister dr. Anton Korošec poslal glavnemu odboru njegove stranke sožalno brzojavko tele vsebine: »še v živem spominu na čase skupnega političnega delovanja prosim glavni odbor, da sprejme moje iskreno sožalje in sočutje v tugi za izgubljenim predsednikom, velikim politikom 1 in državnikom. — Dr. Korošec.« Praga, 28. maja. V sredo ob 4 zjutraj je umrl v Pragi znameniti češki državnik dr. Karel Kramar, predsednik glavnega odbora stranke narodnega edinistva. Dr. Karel Kramaf se je rodil 27. dec. 1860. Po zelo uspešnih študijah o narodnem gospodarstvu se je dr. Kramar zgodaj začel baviti z znanstvenim in političnim delom. Leta 1895 je izdal svoje najbolj znano znanstveno delo »Češko državno pravo«. Za poslanca v avstrijskem parlamentu je bil prvič izvoljen leta 1891. Dr. Kramar je hitro prišel v prve vrste stranke in je bil zadnja leta pred svetovno vojno njen dejanski voditelj. Vodje bivše avstro-ognske monarhije so videli v pokojnem dr. Kramafu enega izmed najpomembnejših in najuspešnejših borcev za osvoboditev češkoslovaškega naroda, obenem pa tudi najpomembnejšo zvezo med češkim in ostalimi nairodi habsburške monarhije. Kmalu po vojni napovedi so dr. Kramafa zaprli in ga poslali pred vojaško sodišče. Junija 1916 je dunajsko divizijsko sodišče obsodilo dr. Kramafa in dr. Rašina, tedanjega predsednika upravnega odbora Zivnostenske banke, na smrt zaradi veleizdaje. Smrtna obsodba nad dr. Kramafem in dr. Rašinom se je decembra 1916, ko je prišel cesar Karel na prestol, spremenila v 15 letno ječo. Prihodnje leto so dr. Kramafa in dr. Rašina popolnoma pomilostili. Praga je dr. Kramafu po vrnitvi priredila kraljevski sprejem. Zgodovinskega dne 28. oktobra 1918 je g. dr. Kramaf postal prvi predsednik vlade češkoslovaške republike. Takoj po osvoboditvi je dr. Kramaf spremenil svojo državnopravno stranko v narodno demokratsko stranko, ki je predstavljala najuglednejšo češkoslovaško desničarsko stranko. Pozneje se je ta stranka spremenila v stranko narodnega edinstva. Prav tako pomembno, kakor je bilo njegovo delo v službi lastnega naroda, je bilo neutrudljivo in neustrašeno ter vztrajno delo dr. Kramafa za Španija odbija posredovanje za mir Podoben odgovor pričakujejo tudi od nacionalistične vlade v Burgosu. Ženeva, 28. maja. AA. Havae: Danes ob 17. uri bo pred svetom ZN španski delegat del Vavo razložil dogodke v Španiji. Španska vlada v Valenciji misli poslati še dopolnila k »beli knjigi«. Pariz, 28. maja. m. Na baskovskih bojiščih se nadaljujejo srditi boji. Generalu Mollu se je posrečilo po ostrih bitkah zavzeti Lemono, ki leži samo 10 km pred prestolnico Baskov, Bilbaom. Boji za zavzetje tega mesta so bili silno ostri. Nacionalistično vojaštvo je opremljeno z najmodernejšim orožjem. San Sebastijan, 28. maja. A A. Stefani: Štirje rdeči bataljoni 60 hoteli včeraj zavzeti postojanke na vrhu San Pedro, ki so jih včeraj zavzele nacionalistične čete. Rdeči so bili odbiti. Njihove izgube so velike. London, 28. maja. o. Reuter poroča, da je va-lencijska vlada poslala angleškemu zunanjemu ministru odgovor na angleško vlogo glede posredovanja in premirja v državljanski vojni. Valencij6ka vlada v svojem odgovoru zavrača vsakršno mednarodno posredovanje, ker se hoče vojskovati do zmage. jona dinarjev proti pasivu 264.3 milijone dinarjev, ki 60 bili zabeležili v istem času lansko leto. slovansko vzajemnost. Bil je zmerom velik prijatelj južnih Slovanov. Odlikoval se je med drugim tudi s svojim zavzemanjem za odstranitev nesoglasij med Srbi in Bolgari. Tudi po vojni se je neprestano prizadeval, da se doseže sprava med Jugoslovani in Bolgari, Jugoslovani, zlasti Slovenci so zmerom kazali, kako cenijo požrtvovalno delo dr. Kramafa za boljšo bodočnost slovanski narodov. Včeraj eo rdeča letala bombardirala Palmo na Mallorci. Ena bomba je padla na italijansko vojno ladjo, ki vodi kontrolo v teh vodah. Pogreba pokojnega Rockefellerja se je udeležilo komaj 100 ljudi. Grobnico bo skozi tri mesece noč in dan stražila posebna straža. Strašna nesreča pri Viltužu Grof Zabeo povozil kclesaija do smrti, kolesarjeva hčerka težko ranjena Maribor, 27. maja. Danes, na krasen dan Telovega, se je pripetila na Dravski cesti usodna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ceste so bile prepolne kolesarjev, motociklistov in avtomobilistov. Vse je bitelo v naravo, da izkoristi krasno, solnčno vreme. Tudi 36-letni monter falske elektrarne Herman Hostnikar sc je napotil s svojim kolesom iz Rut §ri Fali v Kamnico na obisk k svojim sorodnikom, premljala ga je na tej usodni poti njegova hčerka, 8-letna Ivanka. Hčerka je sedla pred očeta na kolo in tako sta se oba odpeljala proti Kamnici. Ko sta ok°li. 16. ure privozila v Bresternico mimo gradu Viltuža, je nenadoma privozil za njima avtomobil. V njem je sedel popolnoma sam grof Ivan Zabeo, sin pokojnega lastnika graščine na Fali. Grof Zabeo je dal znak s hupo in vozil naprej, misleč, da bo kolesar ostal na desni strani ceste. Hotel ga je prehiteti po pravilni levi strani. Med tem pa je ali kolesar postal radi nenadnega znaka avtomobila zmeden, morebiti pa je zakrivila to tudi njegova hčerka, skratka, tudi kolesr je zavozil na levo proti sredini ceste, V tem hipu je prišlo do usodnega trčenja. Avto se je zaletel od zadaj v kolo, vrgel kolesarja in njegovo hčerko v loku na desno stran ceste v travo, sam pa je udaril z vso silo v pod-zidek cestne ograje pri Viltužu ter obstal skoraj popolnoma razbit. Hostnikar je priletel po nesreči z glavo na cesto ter udaril s tako silo ob tla, da si je razbil lobanjo ter je obležal na mestu mrtev. Njegova hčerka pa je padla na travo, na mehkejša tla, vendar je zadobila tako nevarne poškodbe, da bo le težko ostala pri življenju. Grofu Zabeu se ni ničesar pripetilo, pač pa je njegov avto, popolnoma nov voz BMW št. 2-1494 močno poškodovan. Takoj je bila na mestu nesreče kopica ljudi, trudila se je okrog ponesrečencev ter ju skušala zbuditi v življenje. Mala Ivanka je še dihala in se pregibala, Hostnikar pa je ležal negiben in mrtev. Takoj po nesreči je privozil mimo mariborski tovarnar Potočnik, ki je naglo zdrvel naprej v Maribor ter obvestil mariborske reševalce o nesreči. Ti so se takoj podali z reševalnim avtomobilom n^ mesto nesreče v Viltuž. Malo ponesrečenko Ivanko so naložili na avto ter jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, truplo Hostnikarja pa je ležalo na mestu, kjer je našel nesrečno smrt. Takoj sta bila na mestu nesreče tudi novi komandir orožniške postaje v Selnici narednik Jamnikar s podnarednikom Krajncem, ki sta napravila prvo preiskavo ter obvestila mariborske oblasti o tragičnem dogodku. Preiskovalni sodnik dr. Travner se je podal v Viltuž, za njim se je pripeljal tudi pravni zastopnik grofa Zabea. Izvršil Se je komisijski ogled, pri katerem je bil zapisnikar tajnik mariborske gasilske čete Jovči. Ker je med tem časom močno deževalo, so bili sledovi avtomobila na cesti precej zabrisani, tako da se ni dalo točno ugotoviti, kako je avto v trenutku nesreče vozil, Tahometer na avtomobilu je še kazal hitrost 65 km na uro, znak, da je avto pri udarcu ob zid imel še veliko brzino. Obdukcija nesrečnega Hostnikarja se bo vršila jutri. Nesreča je zapustila v vsej okolici globok vtisi ter se je o njej takoj razvedelo tudi v. Mariboru, Vesti 28. maja Za zastopnika sv. očeta na poljskem evharističnem kongresu v Poznanju je imenovan poljski primas kardinal Hlond. Kongres bo sredi junija. V posebnem pismu, ki ga je sv. oče poslal kardinalu, pravi, da pripisuje poznanjskemu kongresu izreden pomen za poživitev katoliške vere na Poljskem. Angleška kraljica mati je pred dvema dnevoma praznovala 70 letnico. Ob tej priliki so na dvoru priredili svečan ples, ki se ga je udeležilo čez dva-tisoč ljudi. Londonsko prebivalstvo je kraljici priredilo velike manifestacije. Telefonsko ji je za njen rojstni dan čestital tudi »izgubljeni 6in«, vojvoda Windsorski. _ 70.000 delavcev in železarski industriji v Ameriki je začelo stavkati. V bližnjih državah so tovarne morale omejiti delo. Incidentov še ni bilo. Dva sporazuma med Anglijo in Romunijo so včeraj v Londonu podpisali. Oba se nanašata na plačilo romunskih dolgov in stopita v veljavo dne 1. junija. Neville Chamberlain, angleški finančni minister bo v ponedeljek opoldne izvoljen za predsednika konserativne stranke. Tajno komunistično postajo, ki je več mesecev povzročala preglavice nemški vladi, je odkrila policija blizu francosko-nemške meje. Postaja je oddajala vsak dan poročila o nezadovoljstvu v Nemčiji, zlasti med delavstvom, o razvoju profihitlerjevskih organizacij, o položaju v Španiji itd. Oddaje je začenjala in končavala s jiozdravom: »Gestapo navklub!«.. Avtobusna stavka v Londonu je končana po sklepu seje, ki 6o jo vsredo imeli zastopniki usluž-benskih organizacij. Vse avtobusno osebje se je danes vrnilo na delo in se je v Londonu začelo redno prometno življenje. Odgovor čikaškemu kardinalu Mundeleinu zaradi obsodbe narodnega socializma in njegovih voditeljev bo dal nemški propagandni minster Gobels danes na velikem narodno socialističnem zborovanju v Berlinu. Govor bodo prenašale vse nemške radio oddajne postaje. Hitler je sprejel japonsko mornariško" odposlanstvo, ki ga je vodil admiral Kobajaši. Voditelja francoske Ljudske stranke Doriota, ki pripravlja ustanovitev »Frontne svobode«, je vlada odsfavila kot župana občine St. Deni6. Dovoljenje za izvoz helija bo na Rooseveltovo posredovanje dala ameriška vlada, ki je doslej nasprotovala termt. Države, ki bodo helij^ktrpovale, se bodo morale zavezati, da tega plina za polnitev zrakoplovov ne bodo uprabljale v vojne namene. Seja sveta Antikominterne je bila v sredo v Ženevi. Svet je ugotovil, da se je zaradi poživljenega delovanja Kominterne komunistična nevarnost na svetu zvečala. Seja je razpravljala predvsem o širjenju komunizma v razumništvu. Udeležili 60 se je zastopniki 16 držav. Meja vseh balkanskih držav je ena sama. Kdor bi napadel katerokoli balkansko državo, mora računati z enotnim odporom vgega Balkana. V tem je smisel prijateljstva v balkanski zvezi. Tako je izjavil predsednik turške republike Ke-mal Ataturk v telefonskem pogovoru s predsednikom grške vlade Metaksasom. Polkovniku Lindberghu se je rodil sin. Rojstvo tega otroka sta Lindberghova skrivala, kar se je dalo, iz strahu, da mu ne bi začeli streči po življenju kaki roparji, ki so jima ukradli in ubili prvega otročička. Bolezen romunskega kralja Karola se je malce poslabšala. Kralj ima hudo gripo in ne sprejema nikogar. Mednarodni dogovor o sladkorju, ki ga je sklenila tako imenovana sladkorna konferenca v Londonu, so objavili pred dvema dnevoma. Dogovor se nanaša na omejitev sladkornega pridelka^ in na ureditev prodaje. Podpisalo ga je osem držav. Posledica tega dogovora bo najbrž zvišanje cen na drobno. Angleški državni podtajnik za zunanje zadeve lord PIymouth je danes odpotoval na važen političen obisk v baltiške države. Predsednik Združenih držav Roosevelt je izjavil Časnikarjem, da bo za vsako ceno preuredil vrhovno državno sodišče tako kakor zahtevajo koristi države in ljudstva. Voditelja nemškega letalstva generala Milcha je sprejel belgijski kralj Leopold in se z njim dolgo razgovarjal. Nenapadalno pogodbo misli baje skleniti Anglija z Nemčijo. Temu cilju so služili obsežni politični razgovori, ki jih je nemški vojni minister maršal Blomberg imel med kronanjem v Londonu. Padanje rojstev skrbi Anglijo. Londonski listi pišejo v zvezi z zasedanjem imperijalne konference, da je to vprašanje zelo pereče, ker Anglija zaradi vedno manjšega števila rojstev danes že ne more več z lastnimi državljani obljuditi prostranih in še nenaseljenih pokrajin v svojih kolonijah. Predsednik poljske republike Moscicki pride na uradni obisk v Romunijo v začetku junija. Nemški vojni minister maršal Blomberg se odpelje v Italijo 2. junija. Uradno pravijo, da ga je na obisk povabila italijanska vojska. Dve novi bojni ladji je dobila japonska bojna mornarica. Ladji sta najmodernejše konstrukcije. 15 ljudi je ubila strela v okolici Sofije včeraj ko je divjalo nad vso sofijsko pokrajino silovito neurje. Bilo je tudi veliko požarov. Škoda po toči znaša 20 milijonov levov. Italijanski poslanik v Washingtonu, Suvich, je opozoril ameriško vlado na žalitve, ki jih prinašajo ameriški listi v napadih na Mussolinija. Bivši španski prestolonaslednik grof Cava-donga je dobil hud napad hemofilije in mu niso mogli ustaviti krvavenja. Zdravniki se resno boje za njegovo življenje. Nasedel je angleški čezoceanski parnik »Al-maida Star«, ki je vozil iz Buenos Airesa v London. Nesreča se je dogodila blizu francoske luke Boulogne. Blizu Severnega tečaja se je ponesrečilo tretje sovjetsko letalo, ki je hotelo pristati na kraju, kjer sta se spustili pred njim že dve druci. O le-letalu ni dozdaj še uobeuih vesti, Trije morilci pred sodniki Velika razprava pred mariborskim velikim senatom M a r i b o r , 28. maja. | Malo je bilo na mariborskem sodišču še razprav, za katere bi bilo vladalo žn nekaj mesecev vnaprej lako zanimanje, kakor za današnjo, pri kateri sede na zatožni klopi trije roparski morilci, ki so lansko leto na zverinski način ubili in oropali upokojenega finančnega stražnika Ivana Strajnška v Mejni ulici. Zaradi navala na sodno dvorano je morala policija že na vse zgodaj zasesti vbod na sodišče ter posredovati, da se je mariborska radovednost lepo složno razvrstila po dvorani in po hodnikih pred njo, ker vseh dvorana ni mogla niti sprejeti. Tako se sedaj med razpravo odigravajo zanimivi prizori, oni, ki ee nahajajo v dvorani, so nekaki posredovnlci za druge, ki čakajo na hodniku. Vsak zanimiv moment z razprave ee prenaša po teh posredovalcih iz dvorane. Pozornost, ki jo vzbuja današnja razprava, pa je tudi razumljiva. Obtoženci so mnogim osebno znani, saj so vsi domačini, Mariborčani. Njihov zverinski zločin je vzbujal splošno ogorčenje vsega mesta, njihov beg in filmsko zasledovanje, ki se je končalo z aretacijo v Avstriji, pa je držalo dolgo časa Mariborčane v veliki napetosti. Kdo so obtoženci Na zatožni klopi sede |24 letni tekstilni delavec 1 Karel Štern, 28 letni tr-fgovski pomočnik Ivan ^ Koller in 40 letni klju-ičavničarski pomočnik Fr. [Belak, vsi trije doma iz lMariborn in v mesto pri-j stojni. Vsi so že v mla-I dosti zašli na slaba pota Jter so bili precej domači 'v mariborskem podzem-| lju, vsi tudi že večkrat 1 predkaznovani. Zlasti | Štern je bil že zloglasen fznanec mariborske policije, saj je nekoč dejansko napadel stražnika na Kralja Petra trgu ter ga začel daviti. Koller in Belak sta se poznala še iz šolske dobe. Kollerja so njegovi starši dali študirat, pa se je že v mladosti izpridil ter je moral Šolo pustiti. Izučil se je potem za trgovskega pomočnika. Belak je bil kot ključavničar specialist za izdelovanje tehtnic. Vendar niti Koller niti Belak nista marala za pošteno delo. Prav iste vrste je tudi Štern, s katerim sta se Koller in Belak ll&lll ulica pozna ter bi jim tako kmalu prišli na sled. Sporazumeli so se, da bosta izvršila napad le Belak in Štern. Pred napadom na Strajnška pa so hoteli oropali še Lasbacherja. V torek, dne 7. julija so se vsi trije podali proti poldnevu na Las-bacherjevo stanovanje. Koller je prežal pred hišo, Belak in Štern pa sta odšla z aktovkami pod pazduho v stanovanje ter se predstavila kot nastav-Ijenca mestnega poglavarstva, ki imata nalog pregledati hišo, ker jo je treba renovirati. O tem pregledu sta napravila tudi navidezen zapisnik. Ko ga je Belak gledal, je Štern pregledoval še naprej ter je izmaknil iz predala nočne omarice v spalnici listnico s 150 Din. Plen je potem izročil Belaku, ki mu je dal 20 Din, oslalo pa obdržal sam. Kollerju pa sta rekla, da nista ničesar našla. Naslednji dan, 8. julij, je bil določen za napad na Skranjška Na vse zgodaj, okrog 0 so bili napadalci že pri Strajnškovi hiši. Prvi je bil tam Štern, ki je izvršil izvidniške posle. Videl je, kako je odšla najprej Strajnškova iz hiše, zn njo Hrastnik in Čez nekoliko časa še Hrastnikova žena. Vedel je, da je ostal doma samo Strajnšuk. Štern je Ilrastni-kovo pri njenem odhodu še vprašal, če je Strajnšak doma in ko mu je to potrdila, je brez obotavljanja vstopil. Ko se je še rnzgovarjal s Strajn-škom, pa je že vstopil Belak, ki je takoj od zadaj napadel izbrano žrtev ter udaril Strajnška z nekim topim predmetom večkrat po glavi. Strajnšak se jo zgrudil na tla in oba napadalca sta ga začela daviti, dokler je bilo še v njem kaj življenja. Ker nista bila gotova, če je smrt že nastopila, sta vzela brisačo, ki je visela nad štedilnikom ter mu jo zadrgnila okrog vratu. Truplo sta nato zavlekla v sobo ter se podala na iskanje plena. Odprla sta omaro ter vlomila v skrinjico, v kateri je Strajnšak hranil denar. Našla sta notri 4800 Din gotovine in dva zlata prstana. Belaku se je zdelo jako zamalo, ker ni bilo več denarja. Reke! je Šternu, naj si vse skupaj sam obdrži pod jiogojem, da prevzame vso krivdo nase, če bodo storilcem prišli na sled. Štern je nato pristal. Oba morilca sta nato odšla iz hiše, zaklenila vrata za seboj ter skrila ključ. Pred hišo sta ee ločila. Štern je odšel proti Kollerjevemu stanovanju, poklical tega ter mu povedal, da je vse gotovo. Koller je zahteval zase nekaj denarja ter je dobil 150 Din, ki jih je nesel svoji materi. Kmalu se je jvovrnil skupno z materjo ter zahteval še več denarja. Štern je Koller- jevi materi nato izročil še nekaj sto dinarjev, potem je šel domov ter dal svoji materi 300 Din. »tern in Kooier na begu Ko sta te stvari uredila, sta se Štern in Koller podala v beg. Šla sta j>o gozdovih proti Hočam, ter je Štern spotoma opisoval potek dejanja. Domenila sta se, da bo Štern denar obdržal ter ga dajal Kollerju po potrebi. V Hočah sta vstopila v avtobus ter se odpeljal do Celja, odkoder sta nadaljevala vožnjo z vlakom do Zagreba. V Zagrebu sta popivala, ponočevala in veseljačila. Kmalu sta ves denar zapravila in sta bila že po 5 dneh suha. da jima ni preostalo drugega, kakor povratek v Maribor. V Maribor sla dospela ponoči ter sta se mimogrede javila pri svojih materah. Tu sta izvedela, da ju povsod zasledujejo ter 6ta sklenila pobegniti v Avstrijo. Koller je doma potožil, da nima več denarja ter mu je mati dala 200 Din, ki jih je dobila od Šterna. Polovico je dal Šternu ter sta se nato podala proti meji, katero sta srečno prekoračila. V Avstriji pa so ju orožniki na podlagi naše tiralice kmalu izsledili in prijeli. Skrunitelji križa izsledeni Samo Štern priznava Od vseh treh obtožencev priznava Koller samo sodelovanje pri tatvini na škodo Lasbacherja. Obdolženi Štern priznava vse, le tega ne, da bi bil |>oložil roko na Strajnška. Pravi, da se je Belak boril s Strajnškom ter ga je zadavil, on pa da je med tem časom šel po skrinjico, jo odprl in izpraznil. Njegovo izmikanje pa ne drži, ker‘Koller sam pravi, kako mu je Štern opisoval potek borbe in je sam segel po brisači, katero sla z Belakom zavezala nesrečni žrtvi okrog vratu. Belak pa priznava samo tatvino na škodo Lasbacherja, glede razlmjništva nad Strajnškom pa zanika vsako krivdo. Prizna pa, da so se medsebojno dogovarjali o napadu na Strajnška. Pravi, da se mu je zdelo Strajnškovo bogastvo premalenkostno, da bi si z razbojetvom umazal roke. Človek da bi moral imeti najmanj pol milijona dinarjev, da bi se ga izplačalo ubiti. Iz izpovedb Šterna pa je jasno, da je tudi Belak sodeloval pri napadu in usmrtitvi Strajnška. Razprava proti vsem trem razbojnikom bi se bila že zdavnaj vršila, če ne bi bil Štern naenkrat meseca novembra začel v zaporu kazati znake duševne zmedenosti. Sprva so mislili, da simulira, vendar je zdravniška preiskava ugotovila, da je obolel za jetniško psihozo, kar se večkrat dogaja. Toda že 6. februarja se je Štern javil pri ravnatelju jetnišnice in navedel, da se je samo delal slaboumnega in da bo poslej zopet govoril. Res se je šele potem lahko začela podrobna preiskava, ker ga je preiskovalni sodnik lahko zaslišal. Razprava ob času našega poročila še traja. Razburljiv dogodek s tihotapci na mitnici Morilca Franc Belak in Ivan Koller seznanila šele nekaj mesecev pred izvršitvijo zločina. Štern je bil izučen tkalec, pa se je raje vdal brezdelju. Ko so se enkrat seznanili, so postali nerazdružljiva trojka. Nobenemu ni bilo za delo, vsi pa bi bili radi dobro živeli in tako se je kar naenkrat pojavila med njimi misel, da hi si sredstva za tako življenje pridobili potom zločinov. Ustanovitev gangsterske družbe Na takih njihovih sestankih se je porodila misel za ustanovitev razbojniške družbe. Sklep je bil hitro izvršen in gangsterji so se takoj podali na posel. Začeli so zbirati podatke o ljudeh, ki so jih poznali ter so o njih domnevali, da imajo veliko denarja. Najbolj spretnega ee je izkazal za taka poizvedovanja Koller, ki je dobro poznal vse ljudi v območju svoje okolice. Kot prvo žrtev je predlagal upokojenega finančnega stražnika Strajnška. o katerem je šel v Mejni ulici glas, da je zelo premožen človek ter hrani doma najmanj 20.000 dinarjev v gotovini. Za Strajnškove jurje je vedel tudi Belak, ki je že sam nekoč poskusil Strajnška okrasti, pa se lnu je naklep ponesrečil. Koller se je zanimal tudi za upokojenega šolskega nadzornika Ivana Koropca, ki stanuje v Gosposvetski ulici 14, ker je domneval, da tudii on hrani doma denar. Nadalje je Koller izvedel, da bi se dal denar najti tudi pri Bogomirju Lasbacherju v Koroščevi ulici 32. Vse te tri primere so razbojniki obravnavali na svojih sestankih ter so delali načrte, kako bodo pri vseh treh poskusili svojo srečo. Proučevati so začeli navade in običaje izbra-nih žrtev ter so ugotovili, da bi bilo še najlaže izvršili razbojništvo pri Stdajnšku. Opazovali pa so tudi Koropca več dni ter ga zasledovali po cestah in ga določili kot svojo prihodnjo žrtev, ki pride takoj za Strajnškom na vrsto. Prva žrtev: Ivan Skranjiak Pokojni Ivan Strajnšak je še! leta ‘1918 kot finačni stražnik v pokoj ter sta si z ženo kupila ! malo hišico v Mejni ulici št. 38. Ker sta živela oba silno skromno, poleg tega K pa je žena prodajala na trgu pridelke iz vrta, je < kljub kronski penziji šel * v okolici glas, da imata Strajnškova precej pod palcem in da hranita denar doma. Pokojnikova | žena se je večkrat sama bahala napram sosedam, —---------i da ima njen mož veliko denarja ter jim je večkrat kazala tisočake. Strajnškova hiša ima dvoje stanovanj. V enem je stanoval sam z ženo, v drugem pa poštni uslužbenec Hrastnik z ženo. Koller, ki je stanoval pri svojih starših v Mejni ulici, je vedel, da odhaja Strajnškova vsako jutro že zgodaj na trg ter so vrača okoli 11 dopoldne domov, Hrastnik pa da gre vsa, ko jutro v službo, obenem zn jim pa odide na trg kupovat tudi Hrastnikova zena. Na podlagi teh opazovanj so Koller, Šlern in Belak zasnovali načrt za napad na Strajnška na svoji »seji« v Magda-lenaliem parku dne d. julija. Sklenili so, da Koller sam pri napadu ne sme sodelovati, ker ga cela Ljubljana, 28. maja. V sredo zvečer se je na mestni mitnici Med Hmelniki pripetil razburljiv dogodek, ki bi skoraj utegnil imeti hujše posledice, da ni službujoči mitničar ohranil potrebno mirnost. Nekako ob pol 8. zvečer je privozil mimo mitnice Med Hmelniki s kolesom neki "Ložar Ivan iz Tomačevega. Službujoči mitničar Šuštaršič je opazil, da ima kolesar sumljivo rejen suknjič in res se je pri preiskavi pokazalo, da je hotel Ložar uvoziti v mesto 2 steklenici žganja. Steklenici je imel privezani na motvozu ter obešeni okrog vratu, da mu je na vsaki strani spredaj visela pod suknjičem po ena steklenica, Mitničar je seveda zahteval od Ložarja, da plača od žganja užitnino. Tega pa se je Ložar branil ter je raje obe steklenici žganja vrgel pred mitničarja na tla ter ju razbil, da se je žganje razlilo po tleh. Šuštaršič je s piščalko poklical na pomoč svojega tovariša Dovča. Oba skupaj sta razburjenega tihotapca ukrotila ter mu odvzela kolo, ki sta ga odpeljala na linijski urad na Šmartinsko cesto, ker se je Ložar branil plačati užitnino. Ložar je postal še bolj divji ter je obema mitničarjema zagrozil, da bo že še prišel po kolo, in sicer ob deve- . tih zvečer in ga bo dobil nazaj tako ali drugače. I Ob devetih zvečer se je Ložar v resnici še enkrat pripeljal mimo mitnice z drugim kolesom in v spremstvu gostilničarja Semrajca iz Tomačevega. Oba sta zdaj hotela voziti mimo mitnice zopet brez prijave. Nosil pa Ložar zopet dve steklenici, Sem-rajc pa eno steklenico. Mitničarja Dovč in Šuštaršič sta oba kolesarja ustavila ter ju pozvala, naj predložita potrdilo, da je mestna užitnina plačana. Pri tem se je zlasti Semrajc močno upiral, češ, da stanuje v mestnem pomeriju tzr je mitničarja Dovča s polno steklenico sunil v glavo. Obenem se je začel prepirati s Šuštaršičem ter mu tudi nastavil revolver na prsa. Tudi mitničar Šuštaršič j c potem otegnil svoj službeni revo!ver ter ž njim zagrozil emrajcu. Obenem je Dovč pozval Semrajca, naj se odstrani, ker bo sicer primoran rabiti silo. Končno je enemu izmed tihotapcev, Ložarju uspelo, da se je izmotal iz neprijetnega položaja, medtem ko je Semrajc imel s seboj še mali kozarec ter je začel točiti iz steklenice ter ponujati ljudem pijačo, ki se jih je seveda takoj vse polno nabralo okrog mitnice. Oba mitničarja sta morala poklicati iz bližnjega linijskega urada nočno kontrolo, ki je zaslišala vse prizdete ter se bo konec te zadeve vsekakor obravnaval še na sodišču. I' Tat, ki „ima vedno smolo" Beričevo, 28. maja. V ijoči od srede na četrtek so imeli okoli 2 pri Kovačevih v Beričevu nenapovedan obisk. — Kovačevega Joža je v tej pozni nočni uri prebudil iz spanja nenavaden ropot z dvorišča. Ker se mu je zdelo sumljivo, je hitro vstal in odšel na dvorišče pogledat, kaj je. Tam je naletel na nepoznanega moškega, ki je držal v roki nož. Tega se je Jože ustrašil in zbežal, da bi poklical na pomoč še svojega brata Franceta. France je vzel samokres ter skupno z Jožetom odšel na dvorišče, kjer se je skrival neznanec. Ko ga je opazil, je sprožil samokres nanj. Zadel ga je v koleno, tako da neznanec ni mogel več ubežati. Onemogel se je zgrudil na tla. Brata sta hitro stopila k neznancu, vendar ga tudi še sedaj nista mogla prepoznati. Po- I klicala sta takoj tudi orožnike z Dola. Vodja orožniške patrulje g. Praprotnik je ranjenca takoj spoznal, saj je že večkrat imel opravka z njim. Bil je to Podobnik Franc iz Trzina, ki je bil zaradi tatvin že nekajkrat prej kaznovan. Podobnik je to noč skušal tudi izvršiti vlom in tatvino pri g. Jeranu, kar pa se mu ni posrečilo, ker domači še niso spali. Kako je temu vlomilcu prišlo vse prav, kaže njegova zadnja-tatvina pri Grotu, kjer je pokradel mlekarsko posodo. Od Grotovih je odšel h Kovačevim, vlomil zakljenjena vrata v shrambo ter si nabral precej tesarskega orodja. Vse te stvari, ki so mu po svoji raznovrstnosti gotovo čudovito ugajale, je hotel odpeljati s kolesom. Pri nakladanju pa je napravil zanj toliko nezaželjen ropot, da so se zbudili domači in mu ravno še v trenutku, ko jo je hotel popihati, zastavili pot. Kolo, ki so ga našli pri vlomilcu, je skoraj gotovo tudi ukradeno. Pri zasliševanju pa dozdaj Podobnik še ni hotel povedati, kje si ga je bil »izposodil«. Ker 6e je Podobnik bal, da ga ne bi oni, ki so ga pri njegovem tatinskem poslu zasačili, preveč ne pretepli, je pred njimi nad vse ganljivo obžaloval svoje dejanje. Orožnikom pa je samo na kratko pripomnil: »Imam vedno 6molo!« Uboj s polenom Ljubljana, 28. maja. V gostilni na Orljah je prišlo snoči okoli 18 do pretepa med delavcem Janezom Rojcem, rojenim leta 1010 v Goričicah pri Slični in med posestnikom Ignacem Rajkom z Rudnika. Oba sta v gostilni popivala. Pajk je bil že precej vinjen in je silil v Rojca: »Plačaj, baraba!«. Rojc se je temu upiral in v trenutku sta se že spoprijela. Pajk je Rojca nekajkrat vrgel oh tla. Ker je Rojc hotel mimo poravnati spor id da bi se izognil kakemu hujšemu konfliktu,, je zapustil gostilno in odšel naprej proti Rudniku. Pajk je šel takoj za njim in je iz neke skladovnice pograbit poleno ter ga z vso silo vrgel za Rojcem. Ta se mu je umaknil. Pajk je hotel Se enkrat zamahniti s polenom proti Rojcu, toda ta ga mu je že izvil iz rok ter svojega nasprotnika udaril tako močno po glavi, da se je zgrudil na cesto ter čez nekaj minut nato umrl. Truplo pokojnega Pajka so prepeljali na njegov dom. O tem dogodku so bili takoj obveščeni orožniki na Škofljici. Rojc se jim je sam javil ter povedal, kako je prišlo do nesrečnega uboja. Zagovarjal se je s tem, da je storil dejanje v silobranu. Orožniški podnarednik Josip lllebš je danes o dogodku obvestil državno tožilstvo, ki je odredilo, da po zaslišanju na orožniški postaji privedejo Rojca v zapor. Uvedena je nad Rojcem običajna kazenska preiskava. Ljubljana, 28. maja. Aretirani in v sodne zapore so bili odvedeni štirje hlapci, zaposleni pri prevozniku Čudnu na Viču, in sicer: France Tancik, 35 letni hlapec, doma iz Gorjenika pri Iški vasi, njegov tovariš 30-letni Albin 3pes iz Pragerskega, samski delavec Janez Marinko, 34 let star, doma iz Vnanjih goric, in Lojze Turk, 43 letni hlapec iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Tancik in Špes sta bila najprej ovadena zaradi zločina hude telesne poškodbe. — Po noči okoli 3. zjutraj 20. maja sta močno pretepla tudi pri Čudnu zaposlenega Josipa Žnidaršiča. Motiv za ta pretep je dokaj nenavaden. —-Hlapca sta k senika potegnila Žnidaršiča in ga začela psovati: »Zakaj si naju tožil pri gospodarju, da sva zabavljala o njem, da daje slabo hrano?« Žnidaršič je njima kratko odvrnil, da tega ni storil, a se bo 6am pri gospodarju pritožil, kadar bo sam to uvidel za potrebno. Sam je zadovoljen s suhim kruhom, samo da ima delo in mu ni treba krasti in beračiti. Tancik in Špes sta ga tako močno pretepla, da je Žnidaršič moral iskati zdravniško pomoč v splošni bolnišnici. Pred tem napadom pa so Tancik, Špes, dalje Marinko in Turk izvršili še drug nezaslišan zločin. Tisto noč so hudo popivali. Z njih mize v gostilni je vino teklo kar v potokih. Baje so spili do 15 l vina. Bili so na Vrhovcih. Ko so 6e vračali domov k Čudnu na Viču, so jo primahali do križa, ki stoji v bližini polhovgrajske mitnice na Viču, Začeli so najpTej strašno preklinjati in ime Kristusovo psovati. Bilo je to okoli 23.30. Nato so začeli križ tresti in pretepati Kristusa. Eden surove-žev je venomer vpil in se drl: »Bog, pojdi dol, da te ubijem.« Sedaj so vsi ovadeni zaradi teh dejanj in je proti njim uvedeno kazensko postopanje. Suroveži priznavajo zločin, a izgovarjajo se na popolno pijanost. Podivjanci bodo pač na sodišču prejeli primerno plačilo. Kako sta bila Tancik in Špes podivjana, kaže dejstvo, da je Špes brcnil Žnidaršiča kar 12-krat v trebuh. Odrejena je drugače najstrožja preiskava. Številni ponesrečenci v bolnišnici Ljubljana, 28. maja. Včerajšnji praznik so ljudje zaradi izredno lepega vremena izkoristili za krajše izlete v bližnjo okolico. Pozno popoldne pa je prihrumela nad Ljubljano krajša huda nevihta z nalivom ki je mahoma razpršila ljudi po cestah v najbližje hiše, podstreške. v okolici jaod kak bližnji kozolec sredi samotnega polja, zlasti pa so se 6eveda takoj napolnile vse okoliške gostilne. Ko so ljudje tako hiteli pred nevihto, so se pripetile tu pa tam večje hujše nesreče. Zlasti kolesarji so imeli včeraj smolo. V bolnišnico so jih pripeljali celo vrsto, ki so si polomili roke ali noge ali pa se sicer hujše poškodovali. Prinčič Milan, 12 letni sin banovinskega uradnika z Vretovškove ulice si je pri padcu 6 kolesa zlomil ključnico. Verbinc Angela, 21 letna prodajalka v Gradaški ulici je s kolesa tako nesrečno padla, da si je močno pobila glavo in nezavestna obležala na tleh. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico. E a je raano pes ugriznil v nogo -»letno Verico lolinšek. V Kranju pa je pri telovadbi paxUl-4ti si zlomil roko dijak Mikuluš Jože. V Begunjah pri Lescah pa je pade! v zvoniku po stopnicah Netere Jože ter se nevarno poškodoval. Gad v peči Moravče, 27. maja. Komaj so po zadnjem deževju nastopili topli dnevi, že se pojavlja osobito po goratih krajih razna strujiena golazen, ki ima med razgretimi pečinami svoja skrivališča. Nedavno je neka žena z moravških hribov prinesla butaro izpod rebri, kamor se ves dan upir sonce. Doma jo je vzela iz koša ter jo položila na ognjišče. Ko jo je razvezala, je zagledala v sredi med dračjem debelega gada, zvitega v klobčič. Žena se je prestrašila; imela pa je le še toliko poguma, da je vse skupaj porinila v peč na grmado. Butaro, ki je bila napravljena iz suhljadi, so na mah objeli plameni. Gad 6e je skušal rešiti iz ognja; vrgel pa se je v tlečo žerjavico, kjer je naglo poginil. Umrla je včeraj v mariborski ženski bolnišnici gospa Vera. Novak-Dostalova, profesorica na drž. realni gimnaziji v Mariboru kot osma žrtev sep6e. Truplo pokojne bo prepeljano v Ljubljano. Čas in kraj pogreba bo objavljen jutri. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Naročajte Slovenski dom! Telovske procesije v Ljubljani Ljubljana, 28. maja. Letošnje Telovske procesije v Ljubljani so vse zelo lepo izpadle, vsejx>vsod je bila zlasti udeležba moških precej številna. Procesije v stolnici se je udeležil tudi ban dr. Natlačen, divizi-jonar general Tomič, rektor univerze dr. Samec, župan dr. Adlešič, številni občinski svetniki ter zlasti lepo število narodnih noš. Procesije, ki jo je vodli sam g. knezoškof dr. Rožman, se je zlasti številno udeležila tudi Prosvetna zveza s svojo zastavo na čelo. dalje številno dijaštvo in akademiki ter starešine. Tudi procesija v Trnovem zjutraj ob pol 7 je bila lepa ter se je je udeležil med drugimi tudi mestni župan dr. Adlešič v svojstvu patrona trnovske fare. Narodnih noš je bilo v Trnovem celo skoraj več kakor v stolnici. Procesije pri Sv. Petru ee je udeležila tudi častna četa vojaštva z godbo na čelu. šenpeterci so imeli razen tega v procesiji še svojo godbo iz bližnjega Šntartna, kjer so si godbo oskrbeli preprosti kmečki ljudje sami, vodi pa jih jmsestnik Bolta. Ta godba se je včeraj pri procesiji pri Sv. Petru lepo uveljavila. Veliko je bilo v proee-cesiji tudi narodnih noš. Omembe vredna je bila tudi bežigrajska procesija. Tam se je procesije letos prvič udeležila tudi šolska mladina iz nove ljudske šole, dalje tudi dijaštvo iz nove bežigrajske gimnazije, eni in drugi z vsem učiteljstvom in profesorskim zborom na čelu. Novost pri bežigrajski procesiji je bila, da je bil prvi blagoslov prestavljen iz Linhartove ulice pred novo gimnazijsko poslopje, kjer se je za okrasitev kapelice kakor poslopja zlasti podrudil gimnazijski ravnatelj g. Hočevar. Omeniti je tudi plemenito gesto poveljstva topni- čarskega polka, ki je ob času, ko sc je pomikala procesija ob vojašnci, zbralo na dvorišču vojašnice celokupno vojaštvo z častniki vred, ki je dostojno izkazalo čast Najevetejšemu. Posebej pa moramo pri bežigrajski procesiji podčrtati neokusno in naravnost izzivajoče “postopanje Strojnih tovaren. Vsi verniki so se na glas glas zgražali in protestirali zoper tako ravnanje tovarne, ki niti na tak praznik ni mogla potrpeti z delom. Nasprotno: vprav, ko se je v bližnji Livarski ulici pred vilo g. Košmrla vršil zadnji blagoslov. so v tovarni najbolj divje razgrajali in oglušujoče tolkli po nekih kotlih. G. župnik pater Zakrajšek je že zadnjič ob prazniku Sv. Jožefa, ko eo v tovarni enako s polno paro delali in razbijali, sporočil vodstvu tovarne svoj protest in zgražanje zaradi tega ter prosil lastnike, naj nikar s takimi incidenti ne izzivajo vernikov. Že ob lej priliki je župnik jmdčrtal, da bo sicer moral stvar sprožiti v javnost in zlasti naše župnike po deželi opozoriti, kako spoštuje cerkvene praznik* in kako se obnaša ob najsvetejših cerkvenih dogodkih tovarna, kjer ravno naše cerkve naročajo svoje zvonove in svečnike. To župnikovo svarilo dr. Lileku, ki je lastnik tovarne, pa 'očitno ni prav nič zaleglo, ker se je tovanriško delavstvo včeraj ob procesiji obnašalo kakor nalašč še bolj divje in izzivajoče. Zoper tako ravnanje Strojnih tovarn dela mo odgovorne lastnike ter to javpo pribijamo in protestiramo v imenu vse javnosti in zlasti v imenu vernikov, od katerih tovarna prejema tudi številna lepa naročila. Omeniti moramo seveda tudi procesijo na Viču, ki je bila zlasti številčno morda najmočnejša med vsemi procesijami v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, ded in praded, gospod veletrgovec in posestnik danes, 27. maja, v svojem 87. letu, po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 28. maja ob 6 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 1 na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša za pokojnega se bo darovala v ponedeljek, dne 31. maja, ob 10 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 27. maja 1937. Fani Urbanc roj. Krisper, soproga Franc in Josip Urbanc, sinova Mici Perdan roj. Urbanc, hči Almy Urbanc roj. Souvan, Luita Urbanc roj. Starč, sinahi Ena Kosier roj. Urbanc, vnukinja Oskar Kosier, soprog vnukinje Hubert in Renee Kosier, pravnuka Kulturni koledar Lipež Viktor 27. maja 1902 je umrl na Vranskem pisatelj Lipež Viktor. Rodil se je 16. marca 1835 na Vranskem. Gimnazijo je dovršil v Celju, univerzo na Dunaju, kjer je napravil izpit za zemljepis, zgodovino in nemščino. Najprej je bil suplent, a je moral zapustili službo zaradi odločno narodnega mišljenja. L. 1863 je prišel v Zagreb na realko, kjer je postal tudi ravnatelj. Ko je bil 1892 upokojen, se je preselil na Vransko. Že v gimnaziji se je mnogo bavil z literaturo. Osnoval je dijaški list »Slavijo« in pisal v ^Slovensko bčelos in »Slovenski Glasnik«. Kot profesor in ravnatelj je napisal več šolskih knjig. Boiič Janez 28. maja 1884 je umrl v Kortah pisatelj Božič .Tanez. Rodil se je 15. okt. 1829 v Novi vasi pri Lescah. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Najprej je kaplanoval v Krašnji, kjer je zaradi stabega stanovanja skoraj oglušel. Potem je bil eno leto suplent na Raki, nakar je odšel na Dunaj študirat klasično fifologijo, katere pa ni končal. Potem je bil v uredništvu Einspielerjevega Slovenca. Že kot gimnazijec je sodeloval pri Slov. cerkv. časopisu in Vedežu. Pozneje je priredil '»svobodno za Slovence«: Stric Tomaž ali življenje zamorcev v Ameriki od Henriete Stowe. Na Dunaju je poslovenil Platonovega Kritona in Apologijo. Izredno aktiven je bil tudi v »Slovenčevem« uredništvu, Sezonski delavci odhajajo Ijubljana danes Koledar Dane«, petek, 28. maja: Avguštin. Sobota, 29. maja: Magdalena. Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41: mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Kino Union: »Ej Uhnjetn«. Kino Sloga: »Zena brez sramu«. Kino Matica: »Harry Piel in njegov najboljši prijatelj«. * KI N TEI. 27*30 SLOGA Veliki nemški šlager-,,Man spricht tiber Jacquelln«'‘ Žena brez sramu Albrecht Schoenbals Sabine Petera UNION Danes poslednjič' Prekrasno filmsko delo EJ UHNJEM (Brodarji z Volge) -sh^ajPKISINOV VEKA COREKE ta >.iq ritimi TEI. 21-24 MATICA Sv. Ana v Slov. gor., 27. maja Spet je prišel čas, ko se odpravljajo od vsepovsod iz Slovenske Krajine v velikem številu naši delavci na sezonsko delo v tujino, ker doma ni dovolj kruha za v6e, vsaj ob takšnih gospodarskih razmerah, ki vladajo v današnjih časih pri nas. Vsako leto odhajajo na spomlad bodisi v Vojvodino, v Nemčijo, v Francijo, nekaj pa je tudi takšnih, ki si skušajo poiskati dela še kje drugod. Z nekim čudnim občutjem, kakor z neko negotovostjo in strahom se odipravljajo ti ljudje v tujino. Ganljivi so prizori, ko se ti delavci — nekateri skoraj še otroci — poslavljajo na železniški postaji od 6vojcev, saj vedo samo to, da odhajajo od doma za nekaj časa, ne vedo pa, koliko bodo preko poletja v tujini zaslužili, da bi mogli čez zimo preživeti svje domače, ki jinn čez poletje varujejo skromni dom. Nad tisoč takih delavcev je odšlo pred kratkim v Bačko in na državno posestvo v Belje. Tu opravljajo poljska dela,o plačilu, ki ga dobe, pa ne govore nič kaj radi, če jih kdo po njem sprašuje. človek ima vtis, da ta zaslužek ne more biti bogve kako velik, vendar pa, da je vseeno boljši, kakor pa bi ga lahko dobili kje doma. Odšlo jih je nekaj tudi že v Francijo, večja skupina pa je odpotovala v kratkem v Nemčijo. V zadnjih letih so poleg delavcev iz Slovenske Krajine začeli odhajati na sezonsko delo tudi delavci iz Slovenskih goric. Agitacijo za to sezonsko delo na tujem dela težki položaj tamkajšnjih prebivalcev sam. Med temi vsakoletnimi izseljenci so posebno revni kmetski viničarji in mali posestniki. Živahno izseljevanje naših sezonskih delavcev v tujino in v južne kraje naše domovine pa ima temno ozadje, v katerem se v žalostni luči zrcalijo socialne in gospodarske razmere našega malega človeka, ki se bori, kakor pač more in zna, za svoj obstanek. Kdor nima doma potrebnega kruha, je pač prisiljen, da si ga poišče drugod. Dela je pač dovolj tudi doma, toda, če za to delo ni človeka dostojnega plačila, tudi še bolj pridne in žuljeve roke ne morejo zaslužiti toliko, kar je potrebno za življenje. S slabim plačilom se ne ubija samo volja do dela, pač pa je na ta način marsikdo prisiljen, da zapusti svoj dom in odide na tuje, kjer tujcu služi s svojimi pridnimi rokami bolj v korist, kot pa sebi. Važno in obenem žalostno pa je pri vsem tem tudi dejstvo, da se dosti teh izseljencev jeseni tudi ne vrne več domov, bodisi da tam omagajo in se nihče več ne zmeni zanje, ali da 60 se iz tega ali onega vzroka odločili, da ostanejo v tujini. Tujina navadno kruto izrablja naše delovne moči, naši delavci pa tam izgubljajo tudi svoje versko prepričanje, pozabljajo na svojo narodnost in svoj jezik. Dostikrat se vrnejo šele na stara leta, ali takrat, ko so od napornega dela že čisto onemogli, ravno tako praznih rok, kakor so odšli. To je na našem narodnem telesu težka socialna rana, ki vedno bolj zija in ki tudi vedno bolj kliče v opomin vsem onim, ki so odgovorni za to, da naši delavci ne dobe primerno plačanega dela doma, kljub temu, da je dela vseh vrst dovolj. Tudi niso redki primeri, ko imajo tudi delavci pri nas veliko prednost, kakor da bi bili res kaj več zmožni, kakor pa domačini. Treba bo kmalu napraviti konec temu našemu prevelikemu podcenjevanju samega sebe, saj nam je bilo še vselej v škodo. Od tu in tam Prvi nastop plavačev Dva nova driavna rekorda Danes poslednjič! Kriminalni film Harry Piel in njegov najboljši prijatelj (Volčjak kot sotrudnlk policije) Natnovejtl Surnall v vseh treh kinih predvajajo Kronanje v Londona Lt.d., l.t. d. C\edAtame. o& 16.,19. ’i« 21." xOu Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri: f Petek, 28. maja: Zaprto. Sobota, 29. maja: ^Matura«. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. Nedelja, 30. maja: Zaprto. Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. uri: Petek, 28. maja: Zaprto. Sobota, 20. maja: »Plamen«. Red Sreda. Nedelja, 30. maja: s Veseli studenček«. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek. 31. maja: Zaprto. Torek. 1. junija: :>Cyrano de Bergerac«. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela g. Ivana Levarja. Filmski žurnali so prosti mestne uvoznine Ljubljana, 28. maja. V soboto dne 22. maja in nedeljo 23. maja t. 1. so kinopodjetja Matica, Union in Sloga pred glavnim sporedom opustila predvajanje običajnega filmskega žumala, mesto tega pa prinesla na platnu napis, v katerem so trdila, da mestni troša-rinski urad neupravičeno zahteva od filmskih žur-nalov po 300 Din uvoznine in da vsled tega ne morejo predvajali žumala, čemur naj občinstvo oprosti. Ta trditev kinopodjetij pa je neresnična, kajti filmskih žurnalov trošarinski urad ne obdavčuje, ker so po tarifni postavki 53 a prosti plačila mestne uvoznine. Izjema se je primerila le v enem primeru, ki pa je ni zakrivil mestni trošarinski tirad, temveč stranka, ki žumala ni prijavila kot filmskega žurnala. Zato je trošarinski urad zahteval predpisano plačilo mestne uvoznine. To se je zgodilo v soboto, dne 22. t. m. dopoldne. Ker stranka ni hotela plačati uvoznine, ne da bi navedla, da se nahaja v zavitku poleg dveh kulturnih filmov en žurnal in je odAla, je uradnik nato filme spravil. (Da je bil med temi filmi tudi en žurnal, je bilo ugotovljeno šele v ponedeljek, dne 34. t. m., ko so vpričo uradnika frošarinskega urada in stranke pregledali filme.) Glede uvoznine na filmske žurnale je trošarinski uradnik še v soboto posebej pojasnil stranki, da so filmski tarnali po tarifni postavki 52 a prosti plačila mestne uvoznine. Sicer pa so morala filmsk^ podjetja vedeti za to že iz »Službenega listam z dne 1. aprila t. 1. Kljub temu 90 kinopodjetja predvajala omenjeni napis, kar je bilo tedaj povsem neupravičeno in neosnovano. Glede kulturnih filmov pa velja sklep mestnega trošarinskega urada, da je smatrati kot kulturne filme, proste mestne uvoznine take kulturne filme, ki jih predvajajo kulturna, znanstvena in slična društva v poučne namene, torej res le v kulturne svrhe in ne v namenu dobička. Vse ostale tako zvane kulturne filme zabavne vsebine, ki se predvajajo v poklicnih kinopodjetjih radi dobička, pa je po sklepu mestnega trošarinskega Odbora larifirati po trošarinski postavki 53 a Plavalna sekcija SK Ilirije je včeraj z nad vse uspelo in uspešno prireditvijo otvorila plavalno sezono v letošnjem letu. Hkrati je bila to tudi prva plavalna prireditev v Jugoslaviji v letošnjem letu. SK Ilirija je imela v gosteh znameniti nemški klub Hannover Wasser Freunde, ki razpolaga z izbornim waterpoolo moštvom in ki je tudi nemški prvak v tej disciplini. Hanno\ver Wasser Freunde so se na potu k svoji uspeli tur-neju po Avstriji in Madjarski ustavili tudi v Ljubljani. Odtod odjK)tujejo naprej v Italijo. Z ozirom na nastop nemških plavačev in \vaterpoolistov, ki je hkrati tudi prvi nastop nemških plavačev v Jugoslaviji, je vladalo precejšnje zanimanje tudi s strani javnih oblasti. Tako sta pokroviteljstvo nad celo prireditvijo prevzela ban dr. Marko Natlačen in nemški poslanik v Bel-gradu von Herren. Nemškega poslanika je zastopal zagrebški konzul g. Freund, v banovem imenu pa je prisostvoval tekmam g. dr. Filip Orel. Pred početkom tekmovanja ja g. Betteto pozdravil nemške goste v imenu prireditelja in poklonil nemškemu klubu lično darilo — sliko ljubljanskega nebotičnika v megli — delo akademskega slikarja Luigi Kazimirja. Poleg točk, ki so štele za dvoboj med Hannover Hasser Freunde in Ilirijo je program obsegal tudi nekaj točk, v'katerih so nastopali juniorji. Prireditev je uspeia v celoti, saj nam je dal že prvi start plavačev dva nova državna rekorda. Rezultati: Za dvomach: štafeta 3 X 100 m mešano: 1. Ilirija (Vilfan, Steiner, Fritsch) 3:30.3. 2. HWF (Sohlmann, Rtolze, Gunst) 3:45.2. Juniorji na 50 m so startali v dveh skupinah. Prva skupina: Pestevšek (Ilirija) 30:1, 2. Hrumeč (Ilirija), 3J, 3. Hudnik (Ilirija) 32:0. Druga skupina: Rupnik (Ilirija) 32:3, 2. Rnr- bel (Ilirija) 33, 3. Jezeršek (Ilirija) 34. 100 m prsno: 1. Voller (SK Maraton) Maribor 1:28.2, 2. Poper (Ilirija) 1:34.1, 3. Močnik (Ilirija) 1:37.4. Izven konkurence sta pokazala nekaj skokov naš olimpijonik Branko Ziherl in pa Kržan, zlasti Ziherl je s svojim novim skokom, 1 in pol saltom, združenim s celini vijakom, navdušil prisotno občinstvo tako, da je moral skok ponoviti. 100 m hrbtno: 1. Schell (Ilirija) 1:18.3, 2. Kukec (Ilirija) 1:23, 3. Vukadin (Ilirija) 1:27.8. 100 m prsno za dvomach: 1. Steiner (Ilirija) 1:16.4, 2. Freiman (I1WF) 1:25, 3. Allerheiligen (HVVF) 1:26., 4. Tori (Ilirija) 1:26.4. V tej disciplini je sijajno razpoloženi Steiner postavil nov državni rekord. Dosedanji rekord je j bil 1:18. Zmagovalec je celo progo preplaval v metuljčkovem stilu. Štafeta 5 X 50 m prosto: 1. Ilirija (Ziherl, f'ičinšajn, Fritsch, Marovič, Vilfan) 2:22.8, 2. HVVF (Gunst, Schwenn, Baier, Rulff, Sohlmann) 2:27.4'. Proslava majske deklaracije v CerklSah Proslava 20-letnice majske deklaracije, ki se vrši v Cerkljah pri Kranju dne 30. maja 1937 ob 2. uri popoldne. Ob 2. popoldne zbirališče kolesarjev z okrašenimi kolesi pred kapelico »Kristusa Kralja«. Oblečeni v črnih ali modrih hlačah brez rekeljca in vest-je. Po možnost: z zastavicami na kolesih. Prihod pred cerkev ob 6etrt na 3. popoldne. Pešci naj prihajajo iz svojih vasi pevajoč slovenske pesmi v skupinah. Po prihodu k cerkvi gredo vsi k litanijam. Po litanijah se bo razvil sprevod mimo Kern-ove hiše in pošte nazaj pred šolp, kjer se nadaljuje program: 1. Konjeniki v narodnih nošah, 2. kolesarji z okrašenimi kolesi, 3. dekleta z okrašenimi kolesi, 4. Dekliški krožek, 5. narodne noše peš, 6. godba, 7. gasilci, 8. zastava »Prosvetnega društva Cerklje«, 9. občinski odbor, 10. ostali zastopniki oblasti, 11. moški, 12, ženske. Po sprevodu se zberejo vsi udeleženci pred ljudsko šolo, kjer se bodo razvrstili po redu, ki ga bodo določili Teditelji. Nato sledi: 1. Otvoritveni govor, 2, diklamacija mladenk, 3. deklamacije, 4. pesmi moškega in mešanega ibora; moški zbor Rojakom, Slovenec sem . .. Mešani zbor Triglav ... Slovenska dežela .. ., 5. pojejo vsi udeleženci »Hej Slovenci«, 6. za zaključek bo v dvorani Ljudskega doma enodejan-ska igra »Naša pravda«. Za goljufije v znesku 17.000.000 Din se mora zagovarjati pred sodiščem v Somboru uprava Odjačke hranilnice. Uradniki so prikrivali dejansko stanje v hranilnici ter strankam pripovedovali vse lepše o hranilnici kakor pa je bilo v resnici. Dalje so ogoljufali nekaj ljudi tudi z menicami, najbolj pa so oškodovali hranilnico samo kot tako, da so dali neki trgovski družbi posojilo (> milijonov, čeprav je bilo znano, da je bila ta trgovska družba že na robu propada. V upravi te družbe pa je bilo nekaj višjih uradnikov hranilnice. To je bil drugi državni rekord, ki ga je Ilirija izboljšala za cele 3 sekunde. Sijajno je plaval Vilfan, ki je za progo porabil 26 sekund. Po tem plavalnem programu je sledila med gosti in pa ilirijanskim waterpooio-moštvom waterpoolo tekma. Kot je bilo vse do sedaj celi prireditvi nebo nad vse naklonjeno, se je ob pričetku tekme stemnilo in kmalu je začel padati obupen dež in sodra, ki je pregnala vse gledalce v dolge hodnike kopališča, kjer so morali vedriti. Igralce pa je pregnala iz vode ob stanju 5 :0 za goste. Sodnik g. Kramarič je tekmo zaključil tik pred prvini polčasom. Nemško moštvo, ki v plavalnih točkah ni pokazalo kaj prida in ni bilo doraslo domačinom, je v waterpoolo tekmi pokazalo, da zasluženo nosi naslov nemškega državnega prvaka. 0 organizaciji tekom moramo pripomniti, da je bila vzorna. K samemu poročilu pa pripominjamo in opozarjamo gg. čitatelje, da ne moremo popolnoma prevzeti odgovornosti za pravilnost navedenih imen. Imena naših tekmovalcev so namreč nepravilna, ker naši mlajši tekmovalci, ki še obiskujejo šolo, niso smeli povedati svojih pravih imen. Pri nas je namreč danes zaradi šole nevarno, da se mlad človek udejstvuje v športu in da nastopa v javnih prireditvah. Tudi za to imamo še paragraf, kljub temu, da se vedno znova zatrjuje, kako potreben in koristen jo šport. Zaključna žrebanja v petem kolu državne razredne loterije bodo letos ne v Belgradu, temveč v Zagrebu. V zaključnem žrebanju se izvlečejo glavni dobitki. Ravnateljstvo državne razredne 16-terije je namreč sklenilo, da se bo odslej žrebanje deino vršilo v Zagrebu, delno pa v Belgradu. Kako se saharin tihotapi ir, mesta v mesto, je odkrila varaždinska policija te dni. Kmetica Urša Novak iz Sv. Martina ob Muri je nesla v Varaždin preko dravskega mostu veliko pleteno košaro. Policaju se je zazdelo nekaj sumljivo, pa je Uršo povprašal, kaj ima v košari. Kmetica se je nekaj zvijala, nazadnje pa je morala na mitnici odpreti košaro, v kateri je bilo nekaj papirnatih vrečic od saharina. Potem so preiskali še njo in našli 12 zavojčkov saharina. Zaprli so jo, drugi dan pa so je takoj javil njen mož. Ko so še njega preiskali, je imel okoli života povezano vrečo. Priznal je vse svoje tihotapske grehe. Z ženo'sta že doiga leta tihotapila saharin in ga razprodajala večinoma v Zagrebu. Malarija je začela razsajati v Ravnih Kotarih in Benkovcu blizu Šibenika. Obolele so kar cele družine ter so zabeležili tudi že več smrtnih primerov. Lani ob tem času še ni bilo tako hudo. Težko pa je za oblasti, ker obolelim niso mogle takoj pomagati, ker niso imeli zdravstveni zavodi na razpolago dovolj kinina. Gnusen zločin so odkrili v Jolžabetu pri Varaždinu. Pred tednom je reka Plitvica naplavila moško truplo, ki je bilo vse povezano z žico in ytotem obteženo s kamenjem in starim železom. Kmetje* so takoj spoznali v mrtvecu posestnika Aleksa Leskovarja, ki je bil pred mesecem brez sledu izginil. — Komisija je ugotovila, da je bil Leskovar najprej zadavljen, nato skrit nekaj časa, potem pa šele vržen v reko. Sum je takoj padel na njegovo 25 let mlajšo ženo in njeno hčerko, ki sta z očetom zelo grdo ravnali. Leskovarjeva je sicer tajila udeležbo pri umoru, vendar pa so odkrili v njeni hiši del žico, s katero je bil mrtvec povezan. Dognali so tudi, da je bilo kamenje, s katerim je bil Leskovar obtežen, pobrano z domačega dvorišča. Do 35 gramov so bila težka zrna toče, ki je padala v nedeljo in ponedeljek nad Vojvodino in Belgradom. Prvi dan je bil za Vojvodino hujši kakor drugi. Na premnogih krajih je toča oklestila trte in sadno drevje, najbolj pa v Banatu. Tudi vinogradi na Fruški gori so ]>otolčem. Cenijo, da bodo letos natrgali za najmanj 40% manj grozdja, čeprav je spomladanska rast kazala na dobro letino. Angleški nogometni klub »Cholsoa«, ki jo bil v Belgradu temeljito tepen s 6:1, se je včeraj revanžirat v Zagrebu, kjer je porazil v lepi igri državnega prvaka Gradjanskega. Zagrebčani pravijo, da so jim Angleži pokazali lepo igro, tako, kakor jo znajo le oni sami. Avtomobil se je včeraj popoldne zaletel v skupino sprehajalcev v Zagrebu na Tuškancu. Posledice so bile strašne. Ena ženska jo odletela v stran in se močno pobila po vsem telesu. Drugi pa je šel avtomobil preko prs in ji prsni koš strl. Ko je avtomobilist videl, 'kaj je naredil, je brez«. skrbno zapodil avtomobil in se odpeljal. Toda l.ju^ dje so si zapomnili številko avtomobila in ga- bo policija kmalu imela v rokah. Znameniti londonski detektiv pravi: ,Zločincev vedno manj, zmanjkalo jih pa ne bo" II' Walter Hambrook je gotovo eden onih Londončanov, ki se ga tamkajšnji vlomilci in zločinci najbolj boje. — Sedaj, ko odhaja po 38 letnem detektivskem delu v pokoj, bo tem njegovim preganjalcem najbrž vsaj nekoliko odleglo. Na videz ta mož ni dosti drugačen, kakor številni londonski bančni uradniki, ki niso nikdar imeli posla s takšnimi stvarmi kot on, pač pa mimo žive enolično življenje, brez večjih dogodkov in svoje proste dni prebijejo v londonskih predmestnih vilah in se le na večer senipatja pojavijo v kakšnem gledališču tako za spremembo. Pravijo tudi, da je Hambrook zelo simpatičen človek. Najbrž zato, ker zna toliko zanimivega povedati iz svojega detektivskega življenja. On je poleg tega tudi človek, ki dobro pozna ves razvoj kriminalistike v dobi, ki jo je preživel in je pod njegovim vplivom bila speijana marsikatera nova pot, ki zanesljiveje in hitreje vodi k odkritju te ali one vrste zločincev. On je prepričan, da so vedno bolj redki takšni zločinci, ki so svoja dejanja zakrivili iz navade. Način policijske preiskave je tako izpopol- Po 1 funt medu gre čebela 37.500 krat na pašo Čebelarji sicer vedo, da morajo njihove čebelice dostikrat precej daleč na pašo, ker n. pr. v bližini ni nikjer cvetoče ajde, kostanjev ali podobnega, kjer naj bi si nabrale medu. Gotovo pa še nikomur ni prišlo na misel, da bi računal, koliko morajo čebele napraviti vsak dan poti, ali da bi ugotovili, kako daleč si sploh upajo proč od svojih čebelnjakov. S tem vprašanjem so se v zadnjem času bavili v severni Ameriki na širnih tamkajšnjih prerijah. Pravijo, da se jim je posrečilo ugotoviti, da čebele navadno ne gredo rade dlje kot kvečjemu kakšnih 800 m. V tem krogu se navadno drže okoli svojega čebelnjaka. Šele tedaj, če tu ne najdejo dovolj hrane, se oddaljijo tudi do treh, v najbolj izjemnem primeru pa tudi celo do deset kilometrov. Ce čebele slučajno tam nalete na polja, kjer je lahko dobiti obilu medu, tedaj se tu no zadrži dolgo, pač pa hitro odleti nazaj domov, da obvesti o tej »najdbi« svoje tovarišice, ki se nato v večjem številu podajo semkaj na pašo. Na kak način čebela sporoči to veselo vest svojim tovarišicam, do danes še niso mogli ugotoviti niti najbolj razumni čebelarji. Izračunali so tudi, da mora čebela napraviti takšnih izletov na pašo 37.500, da nanosi v svoj panj okoli 1 funt medu. Vsakikrat prinese približno 40 miligramov medu. Čebela ne prinese v svoj panj že takoj čistega medu, pač pa le še nepredelan slad- njen, da se je zločincu vedno težje izmotati iz mreže, ki jo je okoli njega spletla Scotland Yard. Med drugimi zanimivostmi iz svojega življenja je Hambrook povedal tudi tole: »Takrat, ko sem — pred 38 leti — nastopil svojo službo v Scotland Yardu, je bilo vse zasledovanje zločincev omejeno v glavnem le na njihove fotografije. Kogar so ujeli, temu ni bilo dovoljeno, da bi se v času, ko se je proti njemu vršila preiskava, smel briti, vsakega pa so na kratko ostrigli. Zato so bile njihove slike tako močno podobne med seboj, da je bilo pač vse prej kakor lahko ugotoviti, koga naj predstavljajo. Najvažnejša novost je bila vsekakor uvedba preiskave s pomočjo prstnih odtisov.« Po Hambrookovem mnenju je ta novost v kriminalni vedi povzročila pravo revolucijo. On je tudi prepričan, da bo ta metoda obenem z radijem, z brezžičnim prenašanjem slik in moderno policijsko organizacijo zelo znižala število zločinov. »Nikdar pa ne bomo doživeli,« tako pravi Hambrook, »da bi na svetu ne bilo sploh nobenih zločincev več. Je pač preveč najrazličnejših ljudi...« ki cvetlični sok, ki ga je za 1 funt čistega medu potrebno 1 kilogram in pol.. Za to predelavo bi ena sama čebela porabila 12.500 delavnih ur časa. Toliko medu ena sama čebela ne bi mogla nikoli opraviti, ker živi navadno le — kakor so ne preveč težko ugotovili — kakih 35 dni. Boj proti razrednim razlikam v Nemčiji Nemška organizacija za pospeševanje raznih koristnih in zabavnih opravil v prostem času, »Kraft durch Freude« (KdF), je ustanovila na na-rodnosocialističnih načelih novo filatelistično društvo DSC (Deutsche Sammlergemeinschaft). Zbiranje znamk je v Nemčiji zelo razširjeno in priljubljeno. Samo v Berlinu je bilo pred kratkim kakih 30 društev ali klubov z več tisoč člani. Radi ogromnega in naraščajočega števila članov so se morala društva razdeliti v odseke in pododseke. Koliko pa je še takih, ki se radi kakih predsodkov, samoljubnosti ali podobnih ovir nočejo vpisati v društvo. Silno zanimivo je opazovati mnogoličnost socialnega položaja in poklica falitelistov. Zato je tudi razumljivo, da je bilo doslej toliko društev in klubov s čisto skromnimi ali visoko donečimi imeni: vsak jj pač po svojih močeh skušal priti do čim popolnejše in dragocenejše zbirke, ne da bi pri tem kaj trpel radi svojega poklica. Novoustanov-njeno društvo DSG pa spravi vse dosedanje »pod en klobuk«. Tu imaš dijake in profesorje, delavce Na konjskih dirkah v neprostovoljno kopel. Ljubezen, ki ubija Gospod Jakob Tcrmond, ki ga je bila mati pismeno obvestila, je prišel po jedi. Poslala sta me takoj spat, a ne tako naglo, da bi ne bil mogel opaziti izrednega bleska v očeh tega človeka. Imel je sinje oči, ki so se ponavadi mrzlo svetile v finem obrazu, katerega so obdajali plavi lasje. Take malenkosti si vsak otrok zapomni, da se mu čez leta spet prikažejo v spomin, kadar jih obudi življenje. Podobne so tistim nevidnim črnilom, ki se pokažejo na papirju šele, ko pisanje približamo k ognju. Medtem, ko sem si prizadeval, da bi ostal v sobi pri njima, sem opazoval, kako so vznei mirjene njegove lepe roke, ki jih je držal na hrbtu. Vrtel in obračal je z njimi palico iz trsti-ke, ki sem v svojih najbolj skritih željal vedno hrepenel po njej. Če bi ne bil toliko gledal te palice, bi mi bila ta znamenja skrajnega razburjenja zatrdno ušla. Toda, saj je bilo vendar vse tako razumljivo: kako da ne bi gospoda Termonda zgrabilo in vznemirilo, ko je tako nenadno izginil njegov najboljši prijatelj, moj oče. Glas pa, tisti sladki njegov glas, ki obda z žametno mehkobo vse njegove besede, je bil gospodu Termondu hladen. Ta glas mi je rekel: »Jutri bom vse poizvedel, če bi se Corne-lis do tedaj ne vrnil... Toda saj se bo vrnil. Potem bo vse na mah jasno. Morda je odpotoval zaradi opravil, o katerih vam je govoril in je izročil kako pismo za vas postreščku. Ta pa je pismo pozabil oddati.« »Ah,« je rekla mama, »kaj mislite, da je to mogoče?« Pogosto sem si v težkih urah obudil v spominu ta razgovor in videl v duši kraj, kjer sem ga Slišal. Gospod Termond me je še venomer samo razvajal kakor otroka, čeprav sem bil tedaj že v drugem gimnazijskem razredu ... Ko sem tako sedel na stopnicah, se me je polotil strašen nemir. Zdaj pa zdaj sem znova stresel vrata in na ves glas klical. Nihče mi ni odgovoril vse do trenutka, ko je stopila v sobo dekla, ki me je majhnega pestovala. »Oče,« sem zakričal, »kje je moj oče?« »Siromak, siromak .,.« je začela starka stokati, ko me je stisnila k sebi v naročje. Deklo so izbrali, da bi mi naznanila grenko novico. Izvil sem se iz njenega objema in stekel po hodniku. Zdrvel sem skozi dve prazni sobi in preden me je utegnil kdo ustaviti, prišel v očetovo spalnico. Groza! To truplo na postelji, ki je bilo trdo povito v rjuhe; to lice brez krvi na blazini, nepremično, z osteklenelimi, na široko razprtimi očmi, kakor jih imajo mrliči, ki jim po smrti niso zatisnili vek; ta beli podbradnik in ta brisalka okoli čela; in pri vznožju je klečala žena, strta od žalosti, a še zdaj oblečena v vesele barve... to sta bila moj oče in moja mati. Kakor brez uma sem se vrgel proti njej. »Andre, sinko,« je zašepetala in me strastno objela. V tem njenem kriku je bila tako žgoča bolest in taka divja nežnost v tem objemu, da me peče do dna duše še zdaj, kadar se spomnim na to. Potem me je takoj odnesla iz sobe, da ne bi več gledal tega strašnega prizora. Njene moči je v žalosti podesetorila. »Bog me kaznuje ... Bog me kaznuje ...,« je ponavljala, ne da bi kaj pazila na besede, ki jih je izgovarjala. In pokrivala mi je obraz, vrat, lase s poljubi in solzami. Zaradi teh iskrenih solza tisti hip naj ti bo odpuščeno vse trpljenje, moje in mrtvega očeta, uboga mati. Vidiš, v najbolj črnih urah, ko me je pozival duh umorjenega očeta na maščevanje, je vsa tvoja žalost govorila glasneje kakor njegova tožba. Zaradi poljubov v tistem hipu ti morem kljub vsemu verjeti. Ne, te solze in ti poljubi niso skrivali nobene zahrbtne misli. Tvoje srce se je prav iz dna upiralo strašnemu slučaiu, ki me je oropal očeta. Prisegam pri najinih vzdihih, v tistem hipu ti nisi bila v tej strašni zaroti. Odpusti mi, da si moram še danes to zatrjevati. Če bi ti vedela, kako je človek včasih žejen resnice in gotovosti! Tako žejen, da bi zblaznel! Ko sem takrat vprašal mater, naj mi pove o strašnem dogodku, je rekla, da so očeta na vozu napadli. Ker ni imel nikakih listin pri sebi, dva dni niso mogli ugotoviti, kdo je. Veliki ljudje mislijo radi, da je vsem otro- kom enako lahko lagati. Jaz sem bil eden od tistih, ki dolgo razmišljajo o tem, kar jim odrasli povedo. Sestavil sem v duhu skupaj vse male podrobnosti in hitro spoznal, da ne vem še vse resnice o smrti svojega očeta. Če bi bil oče umrl tako, kakor so mi pripovedovali, zakaj bi me potem izpraševal hišnik, ko me je nekega dne peljal iz šole, kaj so mi pripovedovali? In zakaj je ta človek potem tako stanovitno molčal, čeprav je bil drugače velik brbljač? Zakaj sem čutil ta neprijetni molk povsod okrog sebe, zakaj je ležal na vseh ustih in spal v vseh pogledih? Zakaj so se takoj, ko sem se približal jaz, začeli pogovarjati kaj drugega? Ugibal sem iz teh malih znamenj, kaj mora biti temu vzrok. Zakaj mi niso pustili odpreti nobenega časopisa več, medtem ko so takrat, ko je bil oče še živ, vsi trije dnevniki, na katere smo bili naročeni, vedno ležali na mizi v salonu? Zakaj so se oči mojih tovarišev in celo oči učiteljev tako radovedno ustavljale na meni, ko sem se prve dni oktobra, štiri mesece po tej strašni nesreči, vrnil v šolo? To je bila tista radovednost, ki m* j® razkrivala velikost in pomen te nesreče. Nekega jutra sem se igral z dvema novincema; spominjam se njunih imen: Rastoue in Servoin. Prvi je imel debela, nabuhla lica, drugi pa zahrbten, lokav izraz. Bilo je prav v odmoru, ki smo ga mi zunanji učenci tudi prebili znotraj. Otroka sta me po šoli zadržala, da smo se šli igrat. Na koncu igre sta se mi približala, dajala drug drugemu poguma s pogledi ter me kar na lepem vprašala: »SloveiuifcJ dom« iziiaja delavnih oh 12 M »sečna naročnina 12 Din ta inozemstvo 25 Din Orfldni&tvo: Kopitarjeva alica