Uto 1887.
245
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 26. maja 1887.
53.
Ukaz miiiistcrstcv za finance in trgovino od 21. maja 1887,
° tem, kako gledé cola postopati z rudninskimi olji, po tem degtom (katranom) iz rjavega
ogljija in skrilja.
Zarad zvršitve določil razreda XXI (Olja rudninska, po tem deget iz rjavega °gljija in skrilja) občne, s postavo od 21. maja 1887 (Drž. zak. st. 52) premerjene čolne tarife za avstro-ogersko eolno okolijo, izdaje se v porazumu z udeleženimi kr. ogerskimi ministerstvi naslednji ukaz:
I.
Čolna tarifa razločuje — brez ozira na rumanska rudninska olja z znižanim Colom — tri vrste rudninskih olj:
Čolni postavek v zlatu za 100 kilo— gramoz cisto teže.
1. Tarifna številka 119, sirova razven olj imenovanih v tarifni številki 120, ali taka, ki niso za svečavo uporabna, dokler niso Po destilaciji prečiščena:
d) težka, katerih gostota pri 12° R. 830 stopinj (tisočin gostosti
čiste vode) prestopa................................................2 gld. — kr.
o) lahka, z gostoto od 830 stopinj ali manjšo . . •.....................2 „ 40 „
2. Tarifna številka 120, sirova, za svečavo uporabna, če tudi
I	*	/	k	/
n«o poprej z destilacijo prečiščena...............................................................10	„	— „
(ttloveniach.)	49
Čolni postavek v zlatu za 100 kilogramov ciste teže.
3. Tarifna številka 121, do dobrega ali na pol prečiščena:
a)	težka, katerih gostota prestopa 880 stopinj, zatemnela, tudi
ostanki od destilacije ali prečiščanja rudninskega olja ...	3 gld. — kr.
b)	težka, katerih gostota prestopa 880 stopinj, rumena in rudeč-kasto-rumena, po tem mazalna olja, tudi pomešana z žival-
skimi ali rastlinskimi olji ali mastmi.........................5 „ — „
c) lahka, z gostoto od 880 stopinj ali manjšo.....................10 „ — „
Različne vrste rudninskih olj pod št. 3 (tarifna številka 121) naštete so v uradnem abecednem kazalu blaga k čolni tarifi pod besedami : Mineralöle und Mineralschmieröle ter so jim povedana značajna znamenja.
Gledé rudninskih olj tarifne številke 119 in 120 gre pomisliti, odnosno paziti na naslednje:
Značajno znamenje rudninskih olj tarifne številke 119 je po navadi temna barva in neprozornost, s čimer se običajno razlikujejo od rudninskih olj tarifne številke 120, po tem močni bituminozni duh, in relativno majhna, najraje 850 stopinj ne presezajoča primerna (specifična) teža, po čemer se zopet ločijo od rudninskih olj tarifne številke 121 a).
A sama barva ne more biti razločilna za gotovo spoznanje, gre li za rudninsko olje tarifne Številke 119, kajti nahaja se na primer primerno lahkih rudninskih olj tarifne številke 119, ki imevajo rumenkasto, rudečkasto-rumono in enakšno barvo.
Za nepremično načelo naj veljâ, da se po tarifni številki 119 smejo zacolovati samö taka rudninska olja, katera se morajo, da bodo uporabna za svečavo, podvreči čiščenju, združenemu z destilacijo (prekapu). Kadar odpravljajoča colnija dvoji o tem, da v zacolovanje po tarifni številki 119 vpovedano rudninsko olje morebiti ni takšno, bodi si zarad barve, prozornosti, zarad nedostatka bitu-minoznega duha i dr. t., in da utegne torej biti za svečavo uporabno brez pre-kapanja (tarifna številka 120), naj poslatev ali zadrži ali pa odpravi pod tem uvetom, da je stranka odgovorna za čolni postavek tarifne številke 120 na dotle, dokler se ne dobode strokovnjaško mnenje.
Od dotične poslatve treba je odvzeti dve probi (poskusni množini) po 2 litra v posodah iz pločevine ali močnega stekla, posodi zapečatiti z uradnim in zasebnim pečatom ter oznameniti s podatki dotične vpovedi.
Ena odvzetih prob naj se pridrži v uradu, a druga pošlje nadstoječemu oblastvu, dajo dâ po kmetijsko-kemijskem izkuševališči na Dunaji preiskati.
Posode dobavlja stranka in njena dolžnost je tudi :
a)	Odredbine (takse) za analizo tedaj precej brez vpora položiti, kadar je
z najdenjem c. kr. kmetijsko-kemijskega izkuševališča na Dunaji priznano,
da je dvojba colnije bila opravičena, in tudi
b)	opraviti, kar se nabere poštninskih troškov.
Najdenja c. kr. kmetijsko-kemijskega izkuševališča na Dunaji so uradna najdenja, katera kot taka ne dopuščajo, da bi se rudninsko olje smelo po zasob-nern veščaku popregledovati. A da najdenja tega izkuševališča po kraljevinah in ezelah, po katerih ima moč kazenska postava o dohodarstvenih prestopkih, v formalnem odnošaji ustrezajo določilom §* 724 te postave, naj jih podpisujeta P° dva organa imenovanega zavoda, ki sta rudninsko olje preiskala.
Takisto je pa postopati v vsaki dvojbi o resničnosti vpovedi rudninskega °fja (degta iz rjavega ogljija in skrilja).
Kmetijsko-kemijsko izkuševališče Dunajsko ima dolžnost, preposlana mu fudninska olja gledé njihovih svojstev preizkusiti po onem načinu, ki mu je Mestnost znanstveno priznana.
Sosebno je treba gledé vprašanja, nima li pred sabo rudninskega olja tarifne 8fevilke 120, stvar preiskusiti na to stran, če olje, bodi takšno, kakeršno se vvaža, po tem ko je bilo na hladno (to je brez destilacije) prečiščeno, gori ali ne gori v svetilnicah brez sajastega plamena. Ako olje gori brez sajavega plamena, 8©e se olje zacolovati samo po tarifni številki 120, ter naj oblastvo stranko pod-vrŽe preiskovanju in kazni.
, Tanja določila o tem, kakšne naj bodo svetilnice določene za zgornji poizkus, ln koliko časa naj traja ta poskus itd., predmet so posebnega, za izkuševalisče zavezljivega navodila.
Odpravljajo rudninska olja tarifne številke 119 za prečiščevalnice rudnin-8kega olja naj colnija poslatev pod zaporo nakaže za dotično prečiščevalnico, razven slučaja, ko bi se ta odprava v prečiščevalnici sama vršila.
Kadar kaka druga osoba, ki ne prečisča rudninskega olja, dobode rudninska °l)a tarifne številke 119, dolžna je vere vredno izkazati način, kako misli upo-•abljati tako olje. Ako katera taka osoba dobode takšnega rudninskega olja ^ez 200 kilogramov, mora odpravljajoča colnija to nadstoječemu oblastvu
Naznaniti.
Oni dohodarstveni organi, katerih delo je nadzorovati prečiščevalnice radenskega olja v zmislu postave od 26. maja 1882, Drž. zak. št. 55, dolžni so prihod vsake poslatve uradno poistiniti in paziti na to, da se vsa iz vnanjega vnesena, Po tarifni Številki 119, odnosno opomnji 2 k razredu XXI zacolana rudninska olja podvržejo postopku destilacije. Za tega delj jo nadzirati vlaganje vsakega dovoza v reservoarje ter sosebno imeti oko na dolovršbene pripravo in njihove Zveze med sabo.
PrečiŠčevalnica sme nepodelana rudninska po številki 119 zacolana olja od-8h>piii samo kaki drugi prečiščevalnici ali pa spraviti v vnanjo deželo, öe jih °dstopi drugi prečiščevalnici, morajo organi, ki prvo prečiščevalnico nadzirajo, na znanje dati to organom drugo nadzirajočim, odnosno treba je poslatev naka-Zati na te organe.
Ako bi ti organi v čisto djali, da se je od vvažanega prečiščanju namenje-Qega olja nekaj odneslo brez destilacije, treba je brez odloge sprožiti pomislek zarad dohodarstvene prikrate.
Čo so najde potreba, ustanové se porazumno s kraljevsko ogersko vlado nadaljsnje prigledne naredbe proti zanemarjanju colno-tarifnih določil, ki se odnašajo na rudninska olja.
II.
Da se najde, kolika je gostota rudninskega olja, rabi se dotičen arejometer (gostomer), ki pri normalni toplini od 12° R. kaže gostoto tekočine v stopinjah) pri čemer se vzema, daje gostost vode pri 12° R. enaka 1000 stopinjam (gostot-nim stopinjam).
Za dohodarstveni prigled pri rudninskih oljih določena sta dvojna arejo-metra.
Lestvica arejometrov, ki služijo v naznambo stopinj ložjih rudninskih olj) razteza se od 750 do 830 stoj inj, a lestvica arejometrov služečih v gradovanje težkega rudninskega olja obseza gostoto od 810 do 890 stopinj.
Y določevanje topline, ki jo ima tekočina, služi poseben toplomer, ki mu je lestvica po Reamuru razdeljena.
m.
Postavki tare za določbo čiste teže pri zacolovanji rudninskega olja in degta iz rjavega ogljija in skrilja očitni so iz uradne izdatbe čolne tarife.
Ministerijalni ukaz od 16. avgusta 1882, Drž. zak. št. 115, sub III, o dobavi benzina kot izlecila, ostane v veljavi, samö je treba v zmislu opomnje 3 k razredu čolne tarife XXI povsod namesto „brez cola ali cola prosto“ postaviti-„po znižanem colu“, in namesto „col po 10 gld. v zlatu“ postaviti: „dopolnilo1 col od 7 gld. v zlatu“. Vrhu tega naj se v točki 10, odstavku 1 za besedami: „Odpravna colnija naj“ vvrsti „vzevsi col od 3 gld. v zlatu od 100 kilogramov in ondukaj namesto: „po zavarovanji cola“ djati je: „po zavarovanji dopolnilnega cola napoti“. V obrazci C naj se namesto „cola prosto“ dene: „po znižanem colu“.
Uveti in prigledi, pod katerimi so sme sirovo, težko rudninsko olje ruman-skega pridelka prejemati, ustanové so s posebnim ukazom.
Diiiiajeuski s. r.
Kacqiiehem s. r.
54.
Ukaz minister ste v za finance in trgovino od 21. maja 1887,
o uvetih, pod katerimi se sme sirovo, težko rudninsko olje romanskega pridelka prejemati.
Zarad izvedenja opomnje 2 k razreda XXI (Rudninska olja, po tem dcget iz rjavega ogljija in skril ja) čolne tarife za avstro-ogersko colno okolijo, premerjene s postavo od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 52) izdaje se v porazumu z udeleženimi kraljevsko ogerskimi ministerstvi naslednji ukaz.
Po opomnji 2 k razredu čolne tarife XXI smejo se sirova in za svečavo krez poprejšnjega čiščenja neuporabna rudninska olja, v primerni teži od več nego 830 stopinj pri 12° R. rumanskega pridelka na dopustnice pod pri-gledom, v letni maksimalni množini od 200.000 meterskih centov za znižani col otl 68 kr. v zlatu od 100 kilogramov čiste teže vvažati.
Te čolne znižbe smejo se po tem takem udeleževati samo taka primerno težka rudninska olja rumanskega pridelka, ki so res sirova ter brez destilacije riso uporabna za svečavo.
Rumanski pridelek rudninskega olja, ki se ima za znižani col vpustiti, dolžne so stranke izkazati sč svedočbo o izvira od rumanskega pomostnega oblastva, katera poslatev spremlja ter naznanja kraj, kjer seje olje dobilo; vendar mora tedaj, kadar tam, od koder se olje pošilja, kak avstro-ogerski konzul stoluje, ta konzul izdati svedočbo o izviru.
Colnije, čez katere se takšna rudninska olja vvažajo, naj se v prvi vrsti pre-verjajo o tem, ne gre li morebiti za rudninsko olje, tarifne številke 119 b), 120 ali 121; v tem odnošaji so- merodavna določila minislerijaln ega ukaza od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 53).
Ako odpravljajoča colnija s katerih si bodi okolnosti dvoji o tem, gre Ji resnično za sirovo, težko rudninsko olje rum inskega pridelka, naj dotično poslatev pod zavarovanjem cola, ki prihaja po tarifni številki 119 a) sicer odpravi, ali poprej v zmidu določil mmisterijalnoga ukaza od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 53) ji odvzame dve probi ter eno izmed njiju pošlje kmetijsko-komijskemu izkuševališču na Dunaji.
Kmetijsko-kemijsko izkuševališče naj predloženo probo po načinu, ki jo znanstveno priznan kot zanesljiv način, preizkusi v to mer, če je dotično rudninsko olje res sirovo, to je, da ni prejelo nobene primesi tujih rudninskih olj, destilatov ali rafinatov uiti bilo podvrženo prekapanju ali prečiščanju.
Preiskuje naj ga za zdaj po kemijsko-analitičnem prispodabljauji s probami rumanskih sirovih, težkih rudninskih olj, ki jih sta c. kr. in kraljevsko ogerska vlada priznali za pristne.
Ako se po najdenji kmetijsko-kemijskega izkuševališča preiskovano rudninsko olje spoznâ za nesumno, naj colnija dotično poslatev, če so izpolnjeni drugi uveti dobave, po znižanem colu, po colu od 68 kr. v zlatu od 100 kilogra-
(SlOTODiBOh.)
50
mov čiste teže zacoluje in ostanek zavarovanja vrne, a v nasprotnem slučaji treba je dotično rudninsko olje kot prečiščeno olje tarifne številke 119 a) s 2 gld. od 100 kilogramov zacolovati ter stranko v zmislu dohodarstvenih propisov podvreči preiskovanju.
Druga, pri uradu zadržana proba omenjene poslatve služi za kakšen popri-gled, bodi po lastnem nadstoječem oblastvu, bodi po poslanem komisarji.
Prečiščevalniee (rafinerije), ki bi rade sirovega težkega rudninskega olja rumanskega pridelka za znižani col prejemale, naj dotične prošnje namerjajo na finančna oblastva prve stopinje; finančna deželna oblastva naj prošnje v svojem upravnem okoliši prejete predlagajo c. kr. ministerstvu za finance; po razloki tega ministerstva izdaje na to finančno deželno oblastvo dopustnice, v katerih bodi povedano, koliko rudninskega olja največ se smo na leto dni prejeti, in prek katere vvozne, odnosno odpravne colnije.
Leto je računiti vselej od 1. junija enega do konca maja sledečega leta; prošnje za dopustnice treba jo v prvem letu zadnji čas do 15. dno julija 1887 vpodati. Ker dopustnice veljajo samo za eno letno razdobje, morajo se prošnje za nadaljšnjo dopustnice v bodočih letih zadnji čas do konca marcija koledarskega leta vpodajati pri finančnem oblastvu prve stopinje. Na prepozno vpodane prošnje bode se moglo ozirati samo po meri, kolikor bode za dotično razdobje še razpoložne množine znotraj letne največine. Množine, ki jih colnija po do-pustnioah odpravlja, treba je nakazovati na organe prečiščevalniee nadzirajoče, ki naj tudi zvršujejo odpis na potrdnicah.
Množine rudninskega olja, kar se jih ni prejelo v času, dokler je dopustnica veljavna, ne predevajo se na nadaljšnjo razdobje; a odstop za znižani col prejetih nepodelanih množin kaki drugi prečiščevalnici ali osobi dopuščen je sam<5 z dovoljenjem finančnega ministerstva.
Ako se stranke po teh določilih ne ravnajo, posledica bodo ta, da precej izgubč dovoljeno ugodnost, in na slučaj uporabiti je na-nje dohodarstvone kazenske postave.
Duiiajewski s. r.
ISacquehem s. r.