Poštnina p!&Sai» ▼ sotorM.
Leto LXXrV„ št. 71
Ljubljana, petek 28« marca 1941
Cena Din L—
ENSKI
Izhaja vsak dan popoldns lat—M nedelj« in praznika. — Inaeratt do 80 pettt TTFt a Din 2, do 100 Trat 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrat k Dtn 1» *a6£ tnseratJ pettt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14,—» aa fc——twp Din 23.—, F^^lnl m as vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNI5TVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica H. S Taiefoct: 11-22, 21-22, 21-14. 21-25 to 21-2«
Fodruinlet: MJLRTBOR, Grajski trg št. T — MOVO MESTO, Ljubljanska cest% telefon it- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stronsmaverjeva ulica 1, telefon st 65f podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« 8LOVKNJ GRADEC, Slomškov trg ft. — PoStna hranilnica t Ljubljani fit. 10.331*
Red u držaui In mir na zunaj
To fe prva beseda novega predsednika vlade« ki je izraz razooloženfa srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda
S sosedi želimo še naore* ostati v m**i*tp**stvu
BEOGRAD, 28. marca AA. Snoči ob devetih je bila seja kr. vlade
pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta armijskega generala Dušana Simovića. Seji je prisostvoval tudi ban banovine Hrvatske Ivan Šubašić.
Po končani seji je predsednik kr. vlade, armijski general Dušan Simović dal za tisk naslednjo izjavo:
_ V resnih dneh se je jugoslovenski narod čutil nemirnega zaradi načina, s katerim so se vodili javni posli. Nezaupanje do takega stanja stvari se je zadnje dni manifestiralo v tolikem obsegu, da ie pretila nevarnost javnemu redu. Pod pritiskom tega vznemirjenega javnega mišljenja je prišlo do današnjih sprememb.
Za to vznemirjenost ni več razloga od trenutka, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast in ustanovil vlado narodne sloge kot izraz razpoloženja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda.
V Imenu vlade, ki ii načeliuiem. pošiljam danes kot prvo svojo besedo poziv državljanom in oblastem, da oodprejo kr vlado pri izvrševanju njene v tem trenutku prve naloge: ohraniti red v državi in mir na zunaj.
Apeliram na rodoljubje državljanov Jugoslavije, da se izogibajo manifestacij, ki bi otežile naše odnošaje s sosedi, s katerimi želimo še naprej ostati v miru in prijateljstvu. Apeliram, da naj ne podležejo nobenim nepremišljenim dejanjem, niti vplivom od knterekoli strani. Skrbimo zase, za svojo neodvisnost in dostojanstvo Strog red in korektno zadržanje sta prvi pogoj za uspešno izvedbo nalog, ki so pred nami. Dušan Simović
Knez Pavle zapustil državo
Beograd, 28. marca A A. Uradno poročilo: Nj. kr. Vis. knez Pavi« ie snoči ob 23.50 s svojo rodbino na lastno željo zapustil Beograd in odpotoval v Atene.
(Iz kabineta predsedništva ministrskega sveta).
se je včeraj razlil po naši prestolnici in po vsej Jugoslaviji
Beograd, 28. marca n. Od jutra do pozne noči je včeraj valoval ves Beograd v nepopisnem navalu navdušenja, ki ga prestolnica se nikoli ni doživela. Sprevod za sprevodom, morje zastav. cvetje, neumorno vzklikanje in prepevanje je bilo izraz tega navdušenja, ki se je vedno znova stopnjevalo, dokler m btfo zvečer na vseh koncih in krajih, po vseh centrih Beogreda od Te-razij do kolodvora po vsej 10 km dolgi Aleksandrovi ulici morje ljudi, iz katerih je kipelo navdušenje za mladejjn vladarja kralja Petra II
Ves dan so bili ljudje na ulicah. Nihče ni mislil na dom. Nasprotno vsa ogromna okolica prestolnice se je dvignila in se zgrnila prati mes<ru. Kmetice z otroki v norod-nih nošah so pr^le pc 10 dc 15 km daleč Z drucfe strani Save in Dunava izpod A vale in rruičv.mNke srr&nt.
Mladina je trla spet prva, da izrezi narodovo zavest In vendar je bilo med to mladino mnogo ^ t a r; h Bet-graičanov Preživeli so vojna leta. vide1' gorje in radost. Včeraj st' od veselja jokali, ko so se prepričali, da je tudi mladi rod pravi, da se mlada kri ni izneverila trad cijam in zgodovinL ToILko je bPo neznanih ljudi in vendar je bilo v hipu pripo-znano sleherni", lice. v hipu je bi-l vsakdo stari zn«nec vsakomur je sijala z obraza ista in enaka miaeL
Ko je naslonil večer, se je mesto razsvetlilo, kakor morda še ni bik nikoli. Vsa okna so blestela. Neonske luči obločnice jevne razsvetljave avtomobilski reflektorji, vse je sijalo, da je b^o kakc.T podnevi. In vedno znova je vzvalovala nepregledna množica ljudstva. Na stofSte tisočev je znova vzkipelo: »Peter, Peter Peter!« in vmes »Živela vojska.!, Živela Jug« »s! a vi je !c, pa zopet pesmi, stare patriotske, slovanske pesmi.
Zvečer ob 8 so se tisoči zgrnili na Tera-zdje. kjer se je utabr^ril Obib'ćev pevski zbor. Zapel je himno, narodna  himno in
vse Terazije so pele z njim Pri vsem prekipevajočem navdušenju, naenkrat pobožno in odločno njen hrvatski de/l in temperamentno ni en slovenski In potem vzkliki, prav za prav en sam velik vzklik kralju. Obiličevi pevc* so potem zapeli »Hej trubaču« in zopet ie pe'a vse množica z njim.
S terase velike palače Albanije ni bilo videti ne konca ne kraja morju sveta. Medtem so rezervni oficirji, bojevn k- invalidi. Sokoli in vsa druga patriotska društva pripravljala nove ogmmne pohode pred dvor in po mestu Na Terezijah, pri vodometu se je nekaj povork združile* napravilo krog. plesalo kolo Že zjutraj je bile tako in opoldne in popoldne, ves ta sijajni, sončni pomladanski dan
Okrog 9. so se pojavili na cestah kamioni vojaštva. Vojaki ki so popo idne zamenjali svoje tovariše na odrejen h mestih, so se vračali. Vsak njihov avto je izzval nov val navdušenja. Kakor da je Beograd en sam velik neizčrpen vrt, jih je množica zasipala s cvetjem jim vzklikala jim čestitala k njihovemu velikemu dnevu
Kmalu po 9. so se pojavili v pevorkah rezervni oficirji in bojevniki, invalida Sokoli, nositelji odlikovanj. Prizori so bili nepopisni.
Pozno zvečer je upravnik mesta moral
izdaf; ukaz. naj se narod raziđe, naj se pomiri, naj pomisli na svoje državljanske dolžnosti, ki jih bo sedaj moral izpolnjevati. Narod se je pozivu oblasti pričel instinktivno in z izredno disciplino odzivati. A vendar je poteklo nekaj ur, preden se je polmiiijonska m nož-, ca B copraj čanov m okoličanov razšla.
Beograd, 28. marca e. Danes je v Beogradu popolnoma normalno življenje Trgovine in oblasti poslujeio. mlad*na je vsa v šolah. Le tu pa tam je Se v mestu kaka skupina vojaštva, v ostalem ca nudi Beograd povsem normalno lice.
LJubljana prisega zvestobo kralju Petru II.
Ljubljana, 28. marca. Navdušenje, ki je včeraj takoj, ko so bile potrjene vesti o daljnosežnih dogodkih v prestolnici in o prevzemu kraljevske oblasti po našem mladem kralju Petru II.. zajelo Ljubljano, je bilo nepopisno. Kakor v neki slutnji se je mesto že zgodaj dopoldne živo razgibalo. Povsod so se sre-čavale skupine mladine, živahno razpravljajoč o zadnjih dogodkih in iskrečin se oči pričakujočih novih, veselejših. Ko so v dopoldanskih urah zavihrale zastave na državnih in samoupravnih poslopjih in je potrdila o spremembi vlade in nastopu mladega kralja kot prvi razglasil s posebno izdajo »Slovenski narod«, je novica kakor električna iskra prešinila vse me<to. Silno navdušenje je zajelo vse in kmalu po 10, se je zbrala na Aleksandrovi cesti večja množica akademikov z državno tro-bojnico in sliko mladega kralja Petra II. na čelu. Po ulicah so za orili vzkliki: »Živel mladi kralj! Živela svobodna Jugoslavija!« Na Aleksandrovi cesti se je takoj zbrala tudi večja množica meščanov, ki so se z akademiki na čelu uredili v dolg sprevod, ki je krenil po Selenburpovi ulici dalje proti Kongresnemu trgu. Neprestano vzklikanje manifestantov se je čulo daleč naokrog in že so se zgrnile proti Kongresnemu trgu nove množice ljudstva.
Ljudje so zapuščali trgovine, kavarne in poslovne obrate, na mah je bil v Selen-burgovi ulici stvor j en špaiir, ki se je zatem premaknil in že je vsa velika množica pela z akademiki vred pred spomenikom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja državno himno. Ko je množica odpela himno in so se polegli navdušeni vzkliki mlademu kralju, svobodni domovini in troedinemu narodu, je stopil na podstavek akademik, ki je zbrani množici preči tal iz »Slovenskega Naroda* kraljevi proglas in znova je zajel množico val navdušenja- Zopet so zaorili vzkliki svobodni domovini, nato pa je stopil na podstavek drug akademik, ki je pohval vse navzoče k prisegi kralju in močni Jugoslaviji Vsa množica je izgovarjala prisego odkritih glav z vzklikom, da smo vsi pripravljeni darovati za svobodo tudi srčno kri. Manifestan ti so zatem ponovno zapeli državno himno, nato pa se je množica zopet uredila v dolg sprevod in krenila po Wolfovi ulici in dalje pred poslopje dravske divizijske komande, kjer je prišlo do ponovnih burnih manifestacij. Med potjo so zapeli manifestantje več rodoljubnih pesmi, vmes pa so vzklikali naši vojski in svobodi. Pred komando dravske divizije je imel na manifestante kratek domoljuben nagovor komandant drav-
ske divizije general Stefanovič. ki je znova razvnel množico. Akademska mladina je po dopoldanskih manifestacijah krenila pred univerzo, Irjer ie bilo kratkn zborovanje, na katerem so imeli predstavniki akademskih organizacij več s patriotizmom prežetih govorov.
Ljubljana popoldne
Opoldansko vrvenje po ulicah je vtisnilo mestu zopet svoj pečat Tedaj so se vsule iz šol gruče mladine, ki se ie na mah znašla sredi dogodkov in se pridružila novim manifestan tom. Uradniki, ki so prihajali iz uradov, so se ustavljali v skupinah po ulicah, si stiskali roke in se predajali valu navdušenja. Tudi, ko so se zaprle trgovine, ni v mestu nastal običajen mir, vse je ostalo zunaj in vedno znova in znova so prihajale mimo večje množice, ki so vzklikale Nj. Vel. kralju in domovinu
Zgodaj popoldne je bila po radiu objavljena nova kraljevska vlada najširše narodne koncentracije in spet je bil dan povod za nove še veličastnejše manifestacije. Ob 15. so akademiki ponovno priredili
slavnostne obhode po mestu, takrat pa se jim je pridružila še večja množica navdušenih Ljubljančanov. Manifestanti, ki so krenili po glavnih ulicah, so neprestano vzklikali kralju, domovini in predstavniku vlade generalu Dušanu Simoviću. Manifestacije so se zavlekle v večer.
Medtem se je že vse mesto okrasilo; z vseh. tudi privatnih poslopij so za plapola le državne zastave, trgovci pa so okrasili svoje izložbe s cvetlicami, jih drapirali z državnimi trobojkami in ovili s cvetjem slike našega mladega kralja Petra II. Grad je na večer za žarel v slavnostni razsvetljavi, mesto se je kopalo v morju luči. Zlasti lepo je bil okrašen s cvetnimi venci in zastavami magistrat, kjer so v žarah zaplapolale plamenice. Plamenice so bile takoj zvečer prižgane tudi pred spomenikom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. na Kongresnem trgu, na ulicah pa so se spet začele zbirati množice ljudstva. Največja gneča je bila na Aleksandrovi nT, na Tvrševi cesti, pred pošto, v Šelenburarvi ulici, kjer ie med gostim špaiir jem kmalu po 20. prikorakal mimo mogočen sokolski sprevod in krenil pred kraljev spomenik na Kongresnem trgu.
Zborovanje v .,Unionu"
Ob 18. so se zbra'li v »Unionu« pripadni-k: in pripadnice PZ. ZFO. SDZ in ZDK. Po velikem zborovanju so se podel e rudi množice iz »TJfl$ona« na u!k*o »n 5 =• r»n M*-k loši cevi cesti razvile v mogočen sprevod, ki je krenil na Kongresni trg pred spomenik. Pred spomenikom je med vzklika njem kralju Petru II., Jugoslaviji m naši hrabri vojski spregovoril navdušene besede predstavnik akademikov, nato pa je sprevod krenil po Selenburgcvi ulici. Tvrševi cesti. Dalmatinovi ulici pred Akademski dom na Miklošičevi cesti, kjer se je množica razšla.
V ljubljanski okolici
Kakor v mestu, tako je val navdušenja včeraj že v dopoldanskih urah zajel rudi široko ljubljansko okolico. Cim je bila novica o odločilnih dogodkih potrjena, so zaplapolale z vseh h*š zastave v St Vkru m okolici, na Viču. na Rudniku, na B rezovi ci. Tio Jerici rn drugih ofcohških vaseh Zgodaj so prinesli raznešalc' v okolico posebno izdajo »Slovenskega Naroda* zatem pa »Slovenski dom« *rt so ljudje iz njih razbrali veličastne novice Spričo navdušenja so mnogi zapustili delo in hiteli v mesto, da se se podrobneje iniormirajo o dogod-
kih, tam pa so se pridružili manifest a ntom. Vracal1 so se domev prepolni navdušenja in hiteli pripovedovat sosedom kaxo izraža svoja čustva kralju id domovini bela Ljubljena.
Razglas kr. banske uprave v Llubljanf
Kraljevska banska uprava razglaša: Prebivalstvo je z včerajšnjimi manifesta-eijami dostojno pokazalo svojo vdanost Nj.
Veličanstvu kralju Petru II. ter svojo zvestobo do države Jugoslavije. Splošne koristi pa zahtevaj«, da se vsi takoj zopet vrnemo na redno delo in da gre življenje po svoji navadni poti. Zato je vsako nadaljnje zbiranje in manifestiranje po ulicah in trgih prepovedano.
Gostilne, kavarne in druge podobne obratovalnice smejo ostati odprte do običajne policijske ure, razen v Mariboru, za katerega se hkrati izdaja poaeben razglas.
Iz pisarne kr. bansko uprave v Ljubljani. 28. marca 1941.
Sokolska manifestacija
Veličasten sprevod Sokolov izpred Tivolija do kraljevega spomenika — Manifestacijam se je pridružila vsa narodna Ljubljana
Ljubljana, 28. marca že v prvih snočnjih urah so se pričele zbirati po ljubljanskih ulicah množice ljudstva. Od vseh strani je prihitel narod v središče Ljubljane. Večtisočglava množica je zbrana na ljubljanskih ulicah nestrpno pričakovala, kdaj se bo pričel pomikati skozi mesto sokolski sprevod, da se pridruži napovedanim sokolskim manifestacijam o priliki prevzema vladarskin poslov po Nj. Vel. kralju Petru H. in prvem starosti Sokola kraljevine Jugoslavije.
Na sokolskem telovadišču pod Tivoli-jem je bilo že dolgo pred določenim časom zbrano vse ljubljansko sokolstvo, kakor tudi vse druge nacionalne organizacije. Vsa društva, ki so bila zbrana na telo/a-dišču, so prinesla s seboj svoje prapore. Posamezniki so nosili male zastavice, na prsih pa so imeli pripete trobojne značke. Vsa velika množica se je v najlepšem redu razvrstila na sokolskem telovadišču.
železničarska godba »Sloga« je zaigrala najprej sokolsko, nato pa Se državno himno, nakar je na čelo te krasne sokolske armade stopil starosta ljubljanske sokolske župe dr. Viktor Murnik, ki je imel na vse kratek nagovor, v katerem je naglasil svečani zgodovinski pomen včerajšnjega dne, Najlepšega v zgodovini svobodne Jugoslavije, ko je naš mladi kralj prevzel svoje vladarske posle. Junaška kri, ki se pretaka po žilah našega kralja, nam je najboljše jamstvo za ohranitev naše s krvjo in ogromnimi žrtvami izbojevane svobode. On nam bo znal očuvati zemljo, ki so jo nam Djegovi predniki osvobodili in nas rešili tisočletnega robstva. Okoli njegovega prestola smo danes strnjeni vsi Jugosloveni kakor ena sama velika družina in pripravljeni vsak čas, da ustvarimo jeklen zid naših bajonetov ob naših mejah.
Nato je bila odposlana Nj. Vel. kralju brzojavka naslednje vsebine:
Tisoči Sokolov in Sokolić Izraža Vašemu Veličanstvu ob prevzemu vladarskih poslov neomajno zvestobo in vdanost. — Sokolska župa — Ljubljana.
Z vzklikom: Naj živi NJ. Vel. kralj Peter n.! je končal dr. Murnik svoj nagovor.
Zaorili so viharni vzkliki Nj. Vel. kralju, kraljici Mariji, slavnemu kraljevskemu domu Karadjordjevičev, naši narodni vladi, ki uživa zaupanje vsega jugoslovenskega naroda, naši narodni in nepremagljivi vojski, vojnemu ministru Bogoljubu Hiču in vojnemu ministru n. r. armijskemu generalu Milanu Nediču.
Navdušen sprejem Sokolov na ljubljanskih ulicah
V vzornem redu se je pričel pomikati z letnega telovadišča sokolski sprevod po ljubljanskih ulicah. Na čelu sprevoda je bila godba »Sloge«, ki je ves čas neumorno svirala sokolske in druge koračnice. Sledili so praporščaki s sokolskimi prapori, za njimi pa so se uvrstili ruski Sokoli v krojih, člani župne uprave v krojih, starešine ljubljanskih sokolskih društev, dol-
ge vrste članov v krojih, za njimi člani ▼ meščanski obleki z značkami, moški naraščaj v krojih in meščanski obleki z znaki, dolge vrste članic v krojih in meščanski obleki in ženski naraščaj. Sprevodu so se priključile vse nacionalne In bojevniške organizacije z velikimi državnimi tro-bojnicami, na čelu četni ki s predsednikom tov. Rošem. slovenski akademiki, ki so nosili na čelu sprevoda velika napisa »Živel kralj Peter H.U in »21 vela svobodna Jugoslavija^-. Sprevodu so se priključilo tudi zavedne narodne žene ia dekleta, združene v Kolu jugoslovenskih sester, ▼
društvu >Kneginja Zorka« in ostalih organizacijah.
Veličastna armada članov in članic viteške organizacije je krenila z letnega telovadišča po Bleiweisovi, Gosposvetaki. Miklošičevi cesti čez Marijin trg in Wol-fovo ulico na Kongresni trg pred spomenik viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. S hiš so plapolale velike državne zastave, vsa okna so bila slovesno razsvetljena, iz oken pa so se uslpali ceB šopki cvetja na to veličastno povorko, obdano z obeh strani ulic od zavednih slovenskih mož in žena, ki so viharno pozdravljali mimoidoče sokolske vrste. Culi so se vzkliki: Živela sokolska ideja, živel nepremagljivi sokolski duh, svobodna Ln nedeljiva močna Jugoslavija! Glavne ovacije pa so bile posvečene Nj. Vel. kralju, kraljici Mariji in vsemu kraljevskemu domu, naši narodni vojski in narodni vladi.
Sprevod se je ustavil pred spomenikom na Kongresnem trgu.
čuvajmo Jugoslavijo!
Kongresni trg je napolnila večtisočglava množica ljudstva, ki je ves čas prirejala viharne ovacije, katerih ni bilo ne konca ne kraja. Ves spomenik kralja Aleksandra je bil okrašen s cvetjem in venci, pod spomenikom pa so le številne sveče. Slovenski narod poklonil pred spomenikom velike- nrca za naSo svobodo ln zopet slovesno izjavil, da hoče vedno stati ob strani sinu velikega kralja in iti z njim V zmago ali smrt. Na obeh straneh spomenika sta goreli dve veliki bakli, od katerih se je dvigal mogočen plamen, ki Je fantastično razsvetljeval vso okolico. Vsa okna na Kongresnem trgu so bila lepo razsvetljena. Na balkonu »Zvezdec je bila ob močno razsvetljenimi okni razstavljena slika Nj. Vel. kralja.
Sele ob prihodu staroste ljubljanske sokolske župe br. dr. Viktorja Murnika so viharne manifestacije za trenutek ponehale.
Dr. Murnik je v imenu sokolske župe položil krasen šopek nageljnov pred spomenik z besedami: »Velikemu kralju In mučeniku večna čast ln slava! Naj živi kri njegove krvi Nj. Vel. kralj Peter DLSt
Sledile so zopet dolgotrajne ovacije kralju, kraljici Mariji, naši vojski, iz src vseh pa se je dvigal klic »Čuvali bomo Jugoslavijo!«
Nadaljevanje na z. strani
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD c, petek, 2& marca 1941.
Stev. 71
Zgodovinska sprememba
Beograd, 28. marca. p. V zveri z nastalimi spremembami objavlja »Politika« uvodnik pod naslovom »Zgodovinska sprememba«, v katerem pravi:
Poevan po volji in narodni tradiciji M Nj. VeL kralj Peter LL prevzel kraljevsko oblast v svoje roke. Po milosti božji in volji naroda je prevzel kraljevsko oblast v svoje mlade, toda močne roke,
da   bi   očuvaJ   in   okrepil slavne tradicije,
ki so jih započeli njegovi nesmrtni predniki Karadjordjevič, kralj Osvoboditelj in njegov oče kralj Zedinitelj.
S tem zgodovinskim činom, ki izvira iz duše naroda, je kralj PeLer II. obeležil pot svoje vladavine, započete docela v znamenju popolne narodne enodu&nosti, v znamenju enudušnosti vojske ln dinastije. To je pot, izkrrena v zgodovini ln ki je tako nspesno kronala pot njegovega velikega deda kralja Petra I. To je ona pot, ki je Srbe okrepila in osokolila za velika podjetja v letih 1912 do 1918.
To je pot, pv» kateri bo Jugoslavijo, domovino ravnopravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev dovedia do onega ideala, za katerega so se borili in umirali na vseh bojiščih ali trohneli v ječah in taboriščih nešteti Srbi, Hrvati ln Slovenci. Naraščaj, ki so ga ustvarjale te ideje, borci vseh dosedanjih vojn, ki so dali svoje življenje za domovino, imajo dostojnega in herojskega naslednika. Včerajšnji dan je pokazal in v narodno duso vili nado in jekleno zaupanje,
Kakor se je moglo pričakovati je bila narodna vojska prvi in najzanesljivejši zaslon kralja Petra II. pri izvedbi njegove misije. Naša hrabra vojska je bila vedno tesno povezana s svojim narodom.
Bila je vedno navdahnjena z visokimi narodnimi ideali. V zlu in dobrem je šla s svojim narodom. Kako bi se mogli v ostalem dmgnce ponašati sinovi kmetov, obrtnikov, delavcev, trgovcev in uradnikov, ki so se posvetili vojaški službi. Ista tradicija, ki je ogrevala in dala vojvode Putnika, 3Iišh'a, Stopo Stepanovića, Bojovića in mnoge druge, živi in pomeni tudi danes v srcih mladih in starih oficirjev, ki so včeraj pokazali, kako blizu so svojemu narodu Itako so vdani kralju in narodnim tradicijam.
Prvi čin kralja Petra D. je bila razrešitev stare vlade in sestave nove, ki odgovarja narodnemu razpoloženju in v katero ima narod popolno zaupanje. Bilo je že do oeividnosti jasno vsem, da srbski del prejšnje vlade ni užival zaupanja naroda. V najbolj usodnih trenutkih, ko se v Evropi in okrog Jugoslavije odigravajo veliki dogodki, Srbi niso imeli v tej vladi predstavnikov, ki bi bih* narodu dajali zaupanje in čut varnosti, kakor so Hrvati in Slovenci v njej imeli narodne predstavnike. Dosedanja vlada, ki ni imela zaslombe srbskega dela naroda, je spravila v vprašanje notranji red v državi in mir na Balkanu. Tako stanje bi moglo ogražati mir na Balkanu, česar ne želi noben narod, zlasti pa ne naši sosedje.
Vlada, ki jo je sestavil general Simović, je vzpostavila zvezo med Srbi in vrhovno državno upravo, ki je dosedaj manjkala, zaradi česar je trpelo škodo vodstvo notranje in zunanje poli tke, V to vlado so vstopili vsi dosedanji predstavniki Hrvatov in Sloveneev. že samo to dejstvo jasno priča, da je bila včerajšnja sprememba narekovana po notranjopoh'tlčnih razlogih in da je bila nrogibna.
Včerajšnje spremebe in sestava nove vlade generala Dušana Simoviča je
ustvarila pravo nacionalno slogo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta nacionalna sloga je bila bolj ko kdaj potrebna, da bi se moglo uspešno izvesti delo na notranji konsolidaciji. Sedanji predstavniki naroda v vladi uživajo polno zaupanje.
Namesto nemira in bojazni v duši naroda je nastalo olajšanje, razve-drenje in saniozaupanje.
Spregovorila so ne samo narodna čustva, ampak tudi narodni instinkt in narodna
motlrost. Posameznik lahko greai, toda narod ne more zgrešiti. Naš narod je v zgodovini pokazal svojo hrabrost ln svojo modrost. Nič ni močnejšega od volje in želje naroda.
Kralj Peter II. je napravil včeraj po volji naroda, ki je polagal vse svoje upanje v svojega   mladega   kralja  in   se   v  tem ni
prevalil. Obkrožen od svojega naroda in svoje vojske izpolnjuje danes Nj. Vel. kralj
Peter n. vse nade.
Zgodovinska sprememba je izvršena. Narod in vojska sta dobila svoje zadoščenje. Vsi pa moramo mirno in spokojno nadaljevati svoje delo v prepričanju, da je sedaj naša država v zanesljivih rokah. Vedno moramo imeti v vidu samo interese in varnost naše države.
Ne dajmo  se zavajati  z bučnimi frazami, ne nasedajmo raznim vestem, ki so lahko zlonamerne in tendenciozne, ln ki bi državi lahko brez potrebe povzročile težave. Bodimo pripravljeni in modri v tej veliki narodni radosti,  da bi se zares pametno oddolžili državi ln izpolnili svojo dolžnost.
Z vero v Boga ln v božjo pravico pojdimo vsak na svoje delo, da bi pomagali državi ter omogočili srečno, modro pravično, čvrsto, slavno in dolgotrajno vk: lavine Nj. VeL kralja PeU. H.
Poslanik Gavrilović odpotoval iz Moskve
Beograd, 28. marca p. »Politika- poroča, da ie minister brez portfelia dr. Milan Gavrilović. dosedanji poslanik v Moskvi, včeraj odpotoval iz Moskve v Beograd.
Rusko furšlri j sporazum
Vichv. 28 marca e. (United Press) Iz dobro obveščenih v'rov se izve. da vsebuje rusko turška pogodba, naj se Crno morje odpre za edimee angleškega brodovja. Druga točka sporazume določa, da se sovjetske čete umaknejo za 100 km od turško aovjetske meie na Kavkazu a tretja točka, dc Sovjetska zveza dobavlja Turčiji hrano jr primeru, če bo napadena
Nadaljevanje s L strani
Navdušeno je bil sprejet govor g, Zida-riča, ki je v imenu vseh slovenskih akademikov ponovno izrazil vdanost ln zvestobo kralju, domovini in jug" oslo venski vojski, ki je simbol nase narodne sloge in moči, z nadim mladim kraljem na čelu pa najboljše jamstvo za nado svobodo in narodno neodvisnost. Vanj gleda ves jugoslavenski narod z zaupanjem v lepšo in boljšo bodočnost, ko se bo združil in bo zadnja krvaveča rana na naiem narodnem telesu začel J ena. Našega ne damo, a tujega nočemo.
Med burnim vzklikanjem kralju in domovini je krenil sprevod s Kongresnega trga po fielenburgovi ulici in Aleksandrovi cesti, burno pozdravljen od gostega špa-lirja ljudstva pred Narodni dom, kjer je bil razhod. Godba >Sloge« je Se enkrat zaigrala sokolsko himno, ki so jo val navzoči navdušeno prepevali. Posamezne organizacije so nato odkorakale s svojimi prapori nazaj po glavnih ulicah, kjer so se še pozno v noč čuli vzkliki Nj. Vel. kralju, vladi in domovini.
Ljubljana se še ni mogla pomiriti. V srcu vseh vlada ena sama pobožna želja: Bog nam očuvaj našega kralja in našo svobodno državo!
Akademska mladina
Ljubljana, 28. marca. Nj. VeL kralj Peter II. je prevzel vladarske posle. Vest o tem se je z bliskovito naglico razširila po vsej naši domovini. Ze v prvih včerajšnjih jutrnjih urah so se pričeli zbirati po ljubljanskih ulicah rnnožice, ki so navdušeno sprejele kraljevo odločitev. 2e dopoldne so bile po me-
Ljubljana. 28 marca
Navdušenje, ki je včeraj v prvih jutranjih urah, ko se je zvedelo, da je mladi kralj Peter II. prevzel vso državno oblast v svoje roke. prevzelo Ljubljano jo v enaki meri prevzelo tudi vse ostaJe slovenske kraje. Pohvalen poudarek zasluži zlasti naša Gorenjska, ki je odločitev mladega kralja sprejela z največjim navdušenjem n temu navdušenju tudi dala na viden način svoj dušek.
Proti poldnevu so bile že vse gorenjske železniške postaje okrašene z zastavami, na peronih pa so se zbirale velike gruče vaščanov, ki so čakale na ljubljanske dnevnike. Gorenjska je o prihodu mladega kralja na prestol zvedela pc radiu, hotela pa se je o tem prepričat: tudi iz dnevnikov. Ljudje so vse liste razgrabili in navdušeno vzklikali mlademu kralju in naši hrabri vojski. Kranj je bil opoldne že preplavljen z zastavami, prav tako pa tudi vsa druga naselja proti Radovljici in Jesenicam. Posebno lepo siliko je nudil Sokolski dom v ŽircvnicL, s katerega je vihrala velika državna zastava in pozivala vse va-ščanc, naj se pridružijo splošnemu narodnemu veselju.
Maribor, 28. marca. Obmejni Maribor je včeraj doživel take manifestacije, kakor jih doslej še ni bilo. Ko se je v prvih jutrnjih urah raznesla vest. da je mladi kralj Peter prevzel vladarsko oblast, je bilo v hipu vse mesto v zastavah, trgovci pa so okrasili izložbe s slikami in piki kralja Petra. Zvečer se je organizirala brez vsakih priprav in pozivov prav spontano ogromna povorka, ki je krenila po mariborskih ulicah. Na čelu so korakali Sokoli s prapori in zastavami, nato pa so Sokoliće nosile 10 m dolgo državno trobojko. Njim je sledila skupina četnikov s svojimi zastavami, nato pa se
je zvrstila dolgo vrsta sokolskih društev, članstva, naraščaja in dece. Slovenski fantje, šolska mladina in razna mariborska dniitva ter patriotske organizacije. V sprevodu je korakalo 6000 do 8000 ljudi. Sprevod je krenil izpred Sokolskega doma proti Trgu svobode po Aleksandrovi cesti in Gosposki cesti na Glnvni trg preko mesta na kralja Petra trg, odtod pa pred Na* rodni dom, kjer je Dil razhod. Sprevod se
je pomikal med gostim in nepretrganim špalirjern občinstva, ki je tako kakor manifestan ti   neprestano  vzklikalo  Nj.   Vel. 1
Ljubljana. 28. marca
O priliki prevzema vladarske oblasti do Nj. Vel kralja Petra II. le ljubljanski župan dr. Adlešič 3klical za danes opoldne slavnostno ©eio ljubljanskega mestnega sveta. Posvetovalnico starodavne mestne hiše so za to priliko posebno slovesno okrasili. Vsa dvorana je bila v cvetečih pomladanskih rožah. Na kipu mladega našega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. pred predsedniško mizo je bil lovorjev venec z belozelenimi trakovi, kapitel stebra, na katerem ie specnenik. pa ves okrašen s pomladanskim cvetjem, zvončki, troben-ticami in vijolicami. Vsa dvorana ie bila v cveti u mlade spomladi. Tudi stopnišče, ki vodi v mestno posv'etovalnico. ie bilo vse v zelenju.
Mestni svetniki so se zbrali k slavnostni seji pcdi»6tevilno. vsi v svečanih oblekah. Na galeriji je bila zbrana železnic irska godba »Sloga«, ki je pred pričetfcom aeje odsvirala slavnostno koračnico.
Zupan dr. Jure AdleSič ie nato v največji tišini otvoril sejo mestnega sveta z naslednjim nagovorom:
Visoki mestni svet!
Nj. Vel. kralj Peter H. je včeraj zjutraj prevzel kraljevsko oblast v svoje roke in poklical vse Srbe, Hrvate m Slovenca, naj se zbero okrog prestola.
Takoj sem z velikim veseljem brzojavno sporočil Nj. Vel. kralju Petru H., da je vsa Ljubljana složno zbrana okrog prestola slavnega rodu Karagjorgjevlčev, prisega vdanost m zvestobo ter prosi Boga za sre-
stu razne manifestacije. Culi so se vzkliki Nj. Vel. kralju, vladi in naši narodni vojski,
Val množice po ljubljanskih ulicah je narašča od ure do ure. V zgodnjih popoldanskih urah je prikorakaia iz arene Narodnega doma na Aleksandrovo ulico slovenska akademska rnlftdiri^, ki je priredila viharne ovacije Nj. VeL kralju, vladi in domovini. Dolgo vrsto slovenskih akademikov, ki so nosili na čelu sprevoda državne prapore z napisom »Naj živi Nj. VeL kralj Peter n. in svobodna Jugoslavija!« so množice ljudstva navdušeno pozdravljale. Sprevod akademikov in akade-mičark je krenil iz Aleksandrove ceste po Selenburgovi ulici pred univerzo kralja Aleksandra L Med viharnimi vzkliki so prepevali rodoljubne pesmi, med njimi himno »Hej Slovani«.
Govormki-akademiki so poudarjali važnost dneva, ko je prevzel Nj. Vel. kralj svoje vladarske posle, v Času, ko vihra okoli nas kruta vojna vihra,
Toda mi stojimo trdno in gledamo mirno v bodočnost Slovenski akademiki so slovesno izjavili svojo zvestobo kralju in domovini s poudarkom da so vsak čas pripravljeni, svoje besede tudi izpolniti, ako bi bili narodni in državni interesi ogroženi. Dvignili se bodo kakor močan jeklen zid na naših narodnih mejah, oprti na naše puške in bajonete ter se bomo uprM vsakemu nasilju, ki bi hotelo -kruniti na-šo sveto jugoelovensko zemljo.
Dolgotrajni vzkliki kralju in vojski so se razlegali do neba.
Izpred  univerze  je krenil  sprevod po ljubljanskih ulicah, kjer so bili nasi akn o^emiki povsod navdušeno pozdravljeni.
Tudi na Jesenicah je b;lo navdušenje nepopisno. Za prve popoldanske ure je bi i v Soko-lstki dom sklican sestanek, nato pa
se je po meMTj razvil moeočen sprevod z dvema gedbama. jugcslovensJcimi zastavami m prapori posameznih organizacij. Na čelu sprevoda »ta ob ponosnem predstavniku našega gorenjskega sokcistva sit opala na desni strani zastopnik jeseniškega far, *'>vskega odseka, na levi strani pa zastopnik jeseniških gasilcev. Za njimi se je razvrstilo mogočne število Sokolov v kroju, kj §o jim sledile Sokoliće, nato pa člani fantCAskih in dekliških odsekov v kroiih. zastopniki gasilcev in vseh drugih organizacij in uradov na Jesenicah.
Na obeh straneh ceste je povoTko sprejel gost špalir Jeseničanov in ok>!ičanov, ki so navdušeno vzklikali mlademu kralju, naši državi in naši hrabri armadi.
Naše podeželje ie rudi oh tej priliki pokazalo, da v svojih manifestacijah za Jugoslavijo niti najmanj ne zaostaja za Ljubljano, ampak daje svojemu navdušenju duška z enako iskrenost io in enako bratsko ljubeznijo.
kralju Petru, zlasti pa kraljici Mariji in naši junaški vojski. Navdušenje je naraščalo od ure do ure in še pozno v noč so skupine maniiestantov glasno dajale duška svoji radosti. Maribor je nad vse dostojno in častno počastil prihod mladega kralja na prestol njegovih slavnih dedov.
Mariborskemu prebivalstvu
Kr. banska uprava razglaša: V Maribora so po včerajfinjili manifestacijah, ki so sicer potekle dostojanstveno in
v redu, neki neodgovorni ljudje izvršili dva napada na tujo Imovino. Aretiranih je bilo do sedaj pet oseb, V teku je najstrožja preiskava ter bodo storilci prejeli zasluženo kazen. Poleg splošne prepovedi nadaljnjega zbiranja in manifestiranja, ki se izda
v posebnem razglasa za vso banovino, velja v Mariboru tudi še to, da morajo biti vsi
gostilniški, kavarniški in podobni obrati do nadaljnjega zaprti že ob 20.
Iz pisarne kr. banske uprava v Ljubljani, 28. marca 1941.
čo svojega mladega kralja in kraljevine Jugoslavije.
Hkrati sem Ljubljančanom objavil radostno vest m jih povabil, naj izkažejo svoja čustva in okrase svoje domove z zastavami. Na mah se je Ljubljana o vila v zastave in razstavila slike mladega kralja, ovenčane s cvetjem.
Po vsej tako okrašeni Ljubljani so se včeraj ves dan pomikale navdušene množice ter manifestirale za kralja in domovino, zlasti pred spomenikoma, ki smo ju postavili njegovemu junaškemu dedu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in njegovemu nesmrtnemu očetu, viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Visoki mestni svet!
Vaš in vsega prebivalstva iskreni zanos ml je najtrdnejši dokaz za brezmejno vdanost in do skrajnosti požrtvovalno zvestobo vse Ljubljane našemu mlademu kralju Petru II.
Prvo darilo, ki ga Ljubljana prinaša pred Njegov prestol, je s 1 o g a, enako potrebna družini najmanj© celici človeške družbe, kakor tudi občini, narodu in državi.
Sloga združuje nase sile in množi naše moči, da lahko brez skrbi gledamo v h dočnost.
Sloga nas je združevala ob najveselejši url naše zgodovine, ko smo po težkih in dolgotrajnih osvobodilnih bojih Slovenci. Hrvatje in Srbi urtanovih* svobodno državo in je prestol bratskih jugoslovanskih narodov zasedel slavni rod Karagjorgjevićev.
Sloga nas je krepila tudi v najtežjih in najbolj žalostnih, urah, ko smo objokovali mučeniško smrt viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in ob njegovem grobu prisegali, da bomo obvarovali Jugoslavijo njegovemu sinu, Nj. Vel. kralju Petru H.
Sloga vseh državljanov je prav te zgodovinske dni zopet najzanesljivejše jamstvo, da bo vladanje Nj. Vel. kralja Petra LL srečno in Dlagoslovljeno za Slovence, Hrvate in Srbe ter za vso kraljevino Jugoslavijo.
Iz src složne Ljubljane plamti goreča ljubezen do kralja in domovine. Vsa slovenska prestolnica v edinosti in slogi prosi Boga, naj blagoslovi kralja Petra II. in ga obdaruje z darom modrosti, da svojo državo pripelje skozi vse nevarnosti k mogočnosti, sreči in slavi.
Ponavljamo prisego vdanosti ln najtrdnejše zvestobe vedno pripravljeni na njegov ukaz, da se žrtvujemo za njegovo Jugoslavijo.
Bela slovenska Ljubljana z vso Slovenijo složno prisega zvestobo in izroča vse svoje sile svojemu kralju Petru II.
Kakor smo si Slovenu. Hrvatje in Srbi s krvjo p! t borili svojo svobodno, samostojno in neodvisno državo —
kakor je nesmrtni oče nafiaga ljubljc: pa mladega vladarja, viteški kr;>lj Aleksander
I. Zedinltelj blagoslovil našo Jugoslavijo s svojo mučeniško krvjo —
tako smo tudi ml vsi z vso Ljubljano pripravljeni darovati kri za domovino in našega kralja IVtra II.!
Naj živi  Nj. Vel. kralj Peter II!
Živela složna kraljevina Jugoslavija!
Zupane ve besede so po&luiali vsi mastni svetniki stoie ter se pHdruŽUl z burnimi ovacijami nie^ovemu vzkliku kralju Peru
II. in   kraljevskemu domu
Godba »Sloge« ie odsvirali d:*za\ r.o himno, nakar so se ovacije Ni Vel kralju Petru in kraljevskemu domu ponovile ter ic župan zaključil seja
Slavnostna seja mestnega sveta ljubljanskega
Proglas Ifttbljanskega župana
Ljubljana,   27.   marca.   br. Ljubljanski
župan dr. Adlešič je izdal naslednji proglas na prebivalstvo: Ljubljančani!
Nj. Vel. kralj Peter tj. je danes zasedel prestol kraljevine Jugoslavije.
Vse prebivalstvo slovenske prestolnice ;t složno zbira okrou prestoli ,-iavne dinastije liaraRjorg fvić-' ter pnrega vd*-jfcsi in zvestobo svojemu mladomu kralji '■Viru n. Vsa Lji>ol.*?na pregreva £ore«*e ubezni do \r%*& ir domo/Tc ter pros* i?«»ga za 3r**čc kratio Petra II in srečno nodoČnos* fcrt»I.ievme Jugoslavije.
Ljubljančan' izkažimo svoja čustva in -»krasimo  svoje  domove  z zastavami!
Zupan dr. Juro Adlešič.
županova brzojavka
Ljubljana. 21 marca. br. 2upan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič je poslal Nj.
Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Vse prebivalstvo Ljubljane je složno zbrano krog prestola Vašega veličanstva. Slovenska prestolnica prisega vdanost in zvestobo ter prosi Boga za srečo Vašega veličanstva  in  kraljevine Jugoslavije.
Vc&nastne izjave sajrsđsse mladine
Banovinski odbor OJNS za Slovenijo Je poslal Nj. Vel. kralju  Petru H. naslednjo
brzojavko:
Njegovemu veličanstvu kralju Petru II.
Beograd:
»V tem zgodovinskem trenutku, ko stopate na prestol svojih slavnih prednikov in prevzemate v svoje roke krmilo nase domovine, vam omladina Jugoslovenske naeioaalne stranke iz Slovenije izraža svojo globoko vdanost in zvestobo ter vas zagotavlja, da bo na višini vseh nalog, ki bi jih od nje zahtevala narod in država v teh
usortnih dneh.«
Predsednik banovinskega odbora OJNS: inž. Jože Rus.
Tajnik banovinskega odbora OJNS: Andrej Uršič.
★
Delovna skupnost slovenske napredne mladine je odposlala Nj. Vel. kralju Petru II., tole brzojavko:
»Delovna skupnost slovenske napredne mladine, ki združuje vidnejše politične delavce iz Mladokinetskega pokreta. Narodno radikalne stranke, omladine Jugoslo-venske nacionalne stranke in Samostojne demokratske stranke, izraža vašemu Veličanstvu, ko prevzemate v tem zgodovinskem trenutku vladarske posle v svoje roke, neomajno vdanost in zvestobo.«
Vojni dobrovoljci Nj. VeL Kralju Petru
Nj. Vel. kralju Petru II. — Beograd.
Vojni dobrovoljci sreske organizacije saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani smo z neizmerno radostjo in zadoščenjem sprejeli vest o prevzemu kraljevskih dolžnosti po Vašem Veličanstvu kot sinu Vašega venkega očeta, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I- Zedinitelja in našega vrhovnega komandanta. V zmagonosnih borbah za Jugoslavijo stojimo vojni dobrovoljci kot preizkusom borci zvesto ob strani Vašega Veličanstva, pripravljeni na vsakršne žrtve za svobodo, čat»t in veličino Jugoslavije.
Predsednik: Josip Jeraa
Ministru za vojsko in mornarico armij-skemu generalu Bogoljubu Ilicu — Beograd.
Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca kraJjevine Jugoslavije v Ljubljani izjavlja odločno voljo braniti neodvisnost Jugoslavije, pripravljena na žrtve v borbi za zmagovito jugoslovansko bodočnost pod vrhovTiim vodstvom Nj. Veličanstva kralja Petra n.
živel kralj! živela naša narodna vojska!
Predsednik: Josip Je ras
Ke?cski borci
Nj. Vel. kralju Petru n. — Beograd V imenu nad 5000 organiziranih članov izreka  Vašemu  Veličanstvu  glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani o priliki prevzema vladarskih poslov izraze najgloblje vdanosti ter zvestobe z zagotovilom, da bodo vsi bivši koroški borci vedno pri- j pravljeni  izvršiti  svojo  dolžnost  v  korist j kralja in domovine.
Predsednik: polkovnik Viktor Andrejka Ministru za vojsko in mornarico, ar majskemu generalu Bogoljubu Hicu, — Beograd.
Bivši severni borci, organizirani v Legiji koroških borcev v Ljubljani, pošiljajo vdane pozdrave z zagotovilom, da bodo kot stari vojaki vedno izpolnili svojo dolžnost na braniku domovine v korist kralja ln neodvisne Jugoslavije,
Predsednik: polkovnik Viktor Andrejka
Vojni Invalidi
Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov za Slovenijo v Ljubljani je imel snoči ob 18. svečano sejo. s katere je odposlal naslednji brzojavki:
NJ. VeL kralju Petru IL — Beograd
Ko prevzema Vaše Veličanstvo kraljevsko oblast, izrekamo v imenu vseh vojnin žrtev Slovenije svojemu najvišjemu pokrovitelju najiskrenejše izrabe neomajne zvestobe in vdanosti, pripravljeni vedno l Vlomi močmi braniti svobodo, nedotakljiv < >t in neodvisnost Jugoslavije v dobro kraija in domovine. Živel kralj Peter II! Živela Jugoslavija!
Oblastni  odbor  Udruženja vojnih invalidov   za  Slovenijo   v Ljubljani Predsedniku kraljevske vlade armijske« mu generalu Dušanu S. Simovieu, — grad
Vojne žrtve Slovenije, /hrane okrojj prestola svojega najvišjega pokrovitelja \j. Vel. kralja Petra 11., po/.di av i jamo Vas in vso kraljevsko \ Lulo ter i*ji*\I jamo, <i.i smo vedno pripravljeni braniti svobodo in nedotakljivost Jugoskivij.. Naj tivl \j. V. !. kralj Peter lil Živela svobodna in močna Jugoslavija! Živela naša narodna vojska! Živela kraljevska vlada 1
Orjlastni  odbor  Udruženja vojnih invalidov wi Slovenijo v Ljubi;
Slavnostna seja četnikov
Udruženje četnika, pododbor   1... . <,
je o priliki prevzema vladarske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II.. imelo slavnostno sejo, na kateri je ponovno priseglo neomajno zvestobo in vdanost mlademu kralju Petru II. in se zaklalo braniti do zadnjega vsako ped naše, s krvjo prib i ne zemlje.
Jugoslovani smo svoboden narod, je poudaril predsednik, in tak moramo tudi ostati, pa naj se zgodi kar koli! Ci gledamo na moč in število bovt i ampak se zanašamo na našega kralja, vnuka onih slavnih pradedov, ki SO se prvi dvignili in zgrabili za orožje, da rešijo suženjstva svojo domovno. 7_ pa tudi na svojo samozavest, pripravljeni se boriti do zadnjega moža, tudi s še tako številnim sovražnikom. Nas kralj, sin Mučenika, kralj Peter II., je kralj nase krvi, zato bo vodila pot vsakega napfijatalja ia preko naših trupel, ker suženjstvo je grenko in strašno, a smrt sa domovino je sladka in lepa.
Predsednikove besede so kakor ogenj vžigale srca prisotnih ter jih vzpodbujale še k večji neustrašeni borbi za ča.st in popolno svobodo vse svoje domovine. Ko jih je še pozval, naj v teh dneh zv prav pridno posečajo društveni lokal na Cesti 29. oktobra št. 17 in kropijo četni k e nezlomljive vrste, so ob petju drl • četniške himne zaključili lepo svečanost.
Narodno ženstvo ljubljenemu kralju
Jugoslovenska ženska zveza, se!: dravsko banovino, je poslala 27. t. iu. Nj. Vel. kralju Petru n. naslednjo N
Slovenke pozdravljamo  v neizmerni r.»-dosti srvojetra kralja ter pošiljamo zagotovila neomajne zvertobe in najgloblje nosti. živel nas kralj Peter II ' /ivr';1 močna, svobodna in neodvisna Jugoalai
Pozdrav učitaljstva svojemu kralju
Pozdrav   Nj.  Vel.   kralju   Petru   II. —
BeogTad.
Jugoalovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, po-Šilja VaSemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti izraze neomajne vdanosti in zvestobe z zagotovilom. i smo pripravljeni na vse žrtve za obrambo časti in neodvisnosti Jugoslavije.
Predsednik tajnik Metod Kumelj Drago Zupančič
Slovenskemu obrtništvu!
Ob zgodovinskem trenutku kt* prevzema vodstvo države v svoje roke nnš liub-Ijeni mkidi vladar \Tj Vel. kra'i Peter II-Koradjordjević pozivamo vse jtovensko obrtništvo, da se. v ljubezni in zvrsteh ^trne okrog našega mladega vladarja. Us-nda naše močne in velike kraljevine Jug -!:i\i-je naj nam bo prva sikrb in ljubezen do nje naj nos bodri v delu za meno neodviv nosit. Z ljubeznijo, vdanr/stj* m DOOOaMO podpira j mo nagega kra'ja da v trajno očuvamo svobodo svoje domovine pred vsakomur in četudi za na ,dra2jc ceno.
2ivel kraij Peter IT.:
Živela svobodna in nedeljeva   Ju gesla v i-
N
Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani.
Zveza obrtnih društev za dravsko banovine v Ljubljani je poslala naslednjo brzojavko:
Prežeti najgloblje vdanc&ti in velikega domoljubja pozdravljamo slovenski obrtniki Vaše kraljevsko Veličanstvr- in Vam ponovno izražamo svojo globoki► vdanost, danes, ko prevzemate v svoje reke vodstvo oa^e ljubljene in svobodne Jugoslavije. Iskreno želimo, da Vas v tem težkem posilu spremlja božji blagoslov ljubezen in zvestoba naša pa sta z Vami.
Hubadova pevska župa
je posiaia do svojem predsedniku dr Antonu Švieliu vdanostno brzojavko z izrazi neomejene udanostni in zvestobe svojemu pokroviteliu Nj. Vel. kralju Petru II.
Z branika severne m
Veličastne manifestacije mariborskega prebivalstva
Svečanosti na Gorenjskem
Najlepšo sliko ob prihodu kralja na prestol so včeraj podale Jesenice
Stev. 71
»BLOVS1TSKI KABOD«, peM, m.
OLlBMl S
ECeren in Harar v angleški posesti
Včeraj so angleške in indijske čete zavzele po Štirinajstdnevni hudi borbi Keren — Italijani so se borili kakor se nikoli v zgodovini, pravijo Angleži — Tudi Harar je padel
Kairo, 28. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo snoči naslednji posebni komunike:
Eritreja:  Po težkih  borbah, ki so
trajale 14 dni pod najtežjimi fizičnimi pogoji zaradi podnebja Ln težavnega terena, ho angleške in indijske ćete, podprte na občudovanja vreden način po angleškem vojnem letastvu, zopet premagale številčno močnejšega sovražnika in zasedle Keren. Abesinija: Harar v naših rokah.
Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je javilo v posebnem poročilu, da so angleška letala pred zavzetjem Keren a teden dni stalno in močno bombardirala sovražne postojanke v okolici Kerena. Samo v zadnjih Štirih dneh je bilo vrženih tam skoraj 40 ton bomb. Južnoafriška lovska letala pa so se nekaj  ur pred za-
vzetjem Korena sestrelila dve Flatovi dvo-sedežni lovski letali.
Keren, 2S. marca. AA. (Reuter). Italijanske čete, ki se v valovih umikajo proti Asm ari, so pod ludim topniškim bombardiranjem in zasledujejo jih letala. Prav tako jih angleška pehota obsipava z ognjem iz višin, ki so jih zavzele okoli Kerena.
London, 28. marca. AA. (Reuter). Reu-terjev vojni dopisnik piše, da so se italijanske čete v Kerenu borile, kakor še nikdar v svoji zgodovini. Branile so se odlično in so bile premagane samo zaradi sijajne taktike generala VVavella, ki je delal naravnost Čudeže.
Podrobnosti o zavzetju Kerena
Kairo, 28. marca. s. (Reuter). Keren, ki so ga angleške čete včeraj zasedle je važna postojanka ob železniški progi, ki vodi iz Masaue in Asmare. Keren obdaja gorovje visoko 2000 do 2300 m. Poleg tega so Italijani Keren še zelo močno utrdili. Cenijo, da je štela italijanska posadka v
Kerenu  in  okolici   60.000  do  70000 mož.
Reuterjev poročevalec na bojišču pred Korenom javlja podrobnosti o zavzetju mesta.
Končni napad na Keren se je pričel že v torek popoldne. Indijskim četam se je posrečilo tedaj preplezati nad 30 m visoke te stene, nakar so z ročnimi granatami napadli postojanke sovražnega topništva. Angleške čete so vkorakale v Ke-
B-Sorti
/KENI A 4ii*S
Noro klSMAJU
ren včeraj ob 7. zjutraj. Prva je prodrla v mesto neka angleška oklopna edini ca, potem ko je topništvo z enournim bob nečim ognjem pripravilo prodor.
Po zavzetju kerena je pričela angleška vojska takoj prodirati dalje. Vojska Cđ Je pri tem razdelila v dve formaciji: ena prodira dalje po cesti proti As mari. vendar jo je začasno ustavila množina razdejanih italijanskih tankov ln tovornih avtomobilov na cesti. Medtem angleško letalstvo neprestano vznemirja italijansko vojsko, ki se umika proti Asm ari. Letala bombardirajo in obstreljujejo italijanske oddelke na cesti, prav tako pa so italijanske čete izpostavljene ognju z okoliških gorskih grebenov, ki so že v oblasti angleške pehote.
Druga kolona prodira iz Kerena proti severozapadu v  dolino pri  Mogareu. kjer
se še drže večjj italijanski oddelki, ki jih angleške čete sedaj obkoljujejo.
Cenijo, da so Angleži o priliki zavzetja Kerena zajeli najmanj 1500 italijanskih vojakov V teku 48 ur so Italijani podvzeli nič manj kakor 12 silovitih protinapadov. Znano je, da so samo v enem dnevu izgubili Italijani v bojih več tisoč mož. Itali-
jani so v svoje protinapade podvzeli z močno utrjenih postojank. Cim pa so prišli na nezavarovano ozemlje, so otvorile Indijske čete s svojih postojank močan ogenj m so vedno znova odbile vse napade, S posebno spretoLrn manevrom je bil ob neki priliki te dni zajet celokupni štab neke italijanske brigade.
Posledice padca Kerena in Harar] a
Kairo, 28. marca. AA. (Reuter). Zastopnik angleških vojnih sil je snoči tukaj izjavil, da se domneva, da je Keren branila tretjina italijanskih zapadnih afriških sil, kar pomeni približno 60.000 do 70.000 mož. Ta poraz bo prav Janko povzročil
splošen propad ostanka vojnih sil, ki so na razpolago vojvodi A osti, podkralju Abe-sinije. Padec Kerena je udarec za moralo
in pre.niž italijanskih čet. Padec Kerena je dejansko že konec bojev v Eritreji.
Pa tudi padec Hararja je zelo važen, ker spravlja v nevarnost zadnjo prometno zvezo med Addis A bebo in morjem ter Džibutijem. Zavzetje Abesinlje sedaj ni treba biti hitro, ker se lahko v celoti prepusti abesinskim rodoljubom. Konec bojev v Eritreji je osvobodil velike angleške imperialne sile. Zavzetje Hararja je zlasti pomembno za cesarja Haile Selasija, ker je bil Harar pred prihodom Italijanov v Abesiniio njegova rezidenca. Eden njego vih sinov nosi ime »hararski voivoda«.
Kairo, 28. marca. AA. (Reutei I. Uradne poročilo angleškega poveljstva pravi, da je s padcem Kerena padla v angleške rok2 cela italijanska brigada. Keren šteje vsega približno 10 000 prebivalcev. V mestu je nekaj državnih poslopij in bank, prav tako pa še nekaj cerkva, hotelov in kinematografov.
Kairo, 28. marca. s. (Reuter) O zavzetju Hararja. drugega največjega mesta v Abe-siniji. niso prispeli še nobeni novi podatki Harar šteje 50.000 prebivalcev. Italijansko posadko so cenili na 12 tisoč do 15 tisoč mož.
Reuter poroča, da so dosegli oddelki abesinskih patriotov skupno s sudanskim: četami pred Debro Markosom v severno-zapadni Abesiniji nove uspehe. V močnih borbah na nož so prizadeli sovražniku težko žrtve.
na Madžarskem
Izjava generala Antonesca o miti unskih zahtevah da Transilvanije je povzročila na
Madžarskem veliko senzacijo
Budimpešta, 28 marca. (Tass). »Ma-gdarszag«, »Magiar rszag« in »Nep^zava« obiavLiajo govor, ki ga je imel te dni m-munski vodia general AntoneScu o ru-munSkih  zahtevah do Transilvanije.
LiHi citirajo zlasti Ant°nescovo izjavo, da se Rumunija nikdar ne bo sprijaznila z Ođst< pitvijo dela Transilvanije Madžarski kakor tudi z izjavo, da ne bo miru v tem delu Evrope. dokier ta krivica Rumu ni j? ne bo popravljena.
Nadalje citiralo madžarSki  listi drugo
izjavo generala Antonesca, podano 26. marca rumunskim in inozemskim novinarjem o priliki posebnega sprejema.
General AntoneScu je ob tej priliki dejal, da je 1,300.000 Rumunov v madžarskem delu Transilvanije v položaju sužnjev. Madžari se ne drže prevzetih obveznosti, zaradi česar je rumunsk^ vl^da cdlcčena obrniti se na vladi v Rimu in Berlinu z zahtevo, da se Spremeni dunajska pogodba o od utopitvi dela Transilvanije Madžarski.   Ce se to ne zgodi,
bodo nastali v Rumunljl notranJi nemiH, za katere, je dejal general Antonescu, ne bi mogel prevzeti nobene odgovornosti. Ockler odločitev glede Transilvanije ne bo spremenjena, ne bo miru.
Poluradni list madžarskega znnaniega ministrstva objavlja Antonesoove izJave pod velikim na-Iovcm: »Čudne izjave vodie romunske države«. Li«t nravi, da »o AntonescOve iziave vzbudile na Madžarskem veliko senzacijo.
rki odbili dva prof lita
Sicer le akcija patrulj in topništva — Propagandna
vojna na fronti
London, 28. marca    e.    AA. (Reuter).
Atenski radio je objavil izjavo ministra za tisk. ki pravi, da so Grki odbili dva napada italijanske pehote v obaiskem področju Adosa. Poročilo tudi navaja, da so padli in ranjeni italijanski vojaki ležali na  pobočjih pred  grškimi položajL
Atene, 28. marca. s. (Reuter). Grška vojska je včeraj v okolici reke Vojuše odbila dva močna italijanska protinapada. Eden i?jned napadov je bil pripravljen s silovitim topniškim ognjem. Nato je napadla italijanska pehota, ki pa je bila odbita s težkimi žrtvami. Italijani so pustili na bo-jišču mnogo mrtvecev in ranjencev.
Na bojišču je prišlo včeraj tudi do pro-
pagandne vojne   '   1 .    t "t r        ' t   f — ^ "i,    '   ~  r ~
i j.   *   L, A. 43» j    a    *r   s*-   - *
Grško vojno poročilo
Atene, 28. marca. s. (At. ag.). Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 153. vojnem poročilu:
Grško protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali. Na bojišču, omejene akcije patrulj in nekaj topniškega ognja.
Za ugotovitev krivde m odmere kazni je [ morodajno vojaško sodišče.
Šahovski turnir v Leningradu
Leningrad, 28. marca e. AA. (Tass) Vse partije četrtega kola šahovskega turnirja za prvenstvo Rusije so se končale remisu I Lilienthal in Keres sta remi žira I .a, č oprav j je bil Keres v premoći. Partija Botvinriilc-Bcmdarevski se je končala v precej enakih izgledih za remi* Prav tako je ostala neodločena partija Smislov in Boleslavski, čeprav je bil Boleslavski, ki je nastopil prvič, v premoči.
Grški praznik svobode
Izmenjava brzojavk med angleškim in gršldm kraljem
Atene. 28. marca. AA. (Aten. agencija.) Angleški kralj je poslal grškemu kralju brzojavko naslednje vsebine:
V trenutku, ko je Grčija in njena junaška borba v srcu nas vseh. pošiljam Vašemu Veličanstvu. Vaši vladi in vsemu Vašemu narodu o priliki obletnice grške neodvisnosti svoje najprisrčnejše čestitke in želje za trajen uspeh Vaših vojaških sil do končne zmage. 2elim narodu in Vašemu Veličanstvu vso moč. Veličina Vaših uspehov je zaustavila pomladansko italijansko protiofenzivo. — Jurij VI.
Grški kralj je odgovoril takole:
S posebno veselimi občutki sem sprejel Vaše tople želje, ki jih je Vaše Veličanstvo
blagovolilo poslati o priliki grškega narodnega praznika. V trenutku, ko se Grčija bori za svojo svobodo in svoj obstanek, so lak o ganljivi občutki Vašega Veličanstva dragocena ohrabri te v za grški narod in vojsko, ki se bori ob strani svojih plemenitih junaških zaveznikov proti napadalcem z globoko vero v končno zmago. — Jurij H.
Roosevelt častni doktor atenske univerze
Atene, 28, marca. e. AA (Reuter). Predsedniku Zedmjeriih držav Rooseveltu je bil podeljen naslov častnega doktorja atenske pravne fakultete.
qke%ntea
KOLEDAR
Danes: Petek, 28. marca: Janez Kapi-stran, Sikst m.
DANAŠNJE PRIREDITVE Slovensko planinsko društvo občni zbor ob 20. v Delavski zbornici
Javna produkcija gojencev Srednje glas-| bene sole in slušateljev Glasbene akademije ob  18.30 v veliki Pilharmonlčni dvorani Srbsko-slovenska razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
DE2URNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43. Trn-koczy ded., Mestni trg 4 in Ustar, Selen* burgova ulica 7.
Angleški b&mlmiki nad zapadno Nemčijo
London, 28 marca. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja:
Bombniki vojnega letalstva so preteklo noč napadli objekte v Porurju in Porenju.
Mirna neč* nad Anglijo
London, 28. marca. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svo-
jem današnjem jutranjem komunikeju:
Preteklo noč ni bilo nad Anglijo sovražne letalske aktivnosti.
Ostre kazni za dezerterstvo v Italiji
Rim, 28. marca e. (DNB) Službeni list je objavil Mussolinijevo naredbo, na podlagi katere bodo vst cvilne osebe, ki jih doleti mobilizacija in v primeru nevarnosti zapuste »veje mesto, kaznovane z zaporom. V Lažjih primerih bc- kazen znašala dve leti, v težjih primerih pa do 10 let.
Nase
DRAMA
Začetek ob 20. url
Petek, 28. marca: zaprto Sobota, 29. marca: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA
Začetek ob 20. url
Petek, 28. marca: Carmen. Izven. Proslava 25-letnlce gledališkega dela dirigenta Nika Stritofa in gostovanje Zlate Gjun-gjenčeve, sopran hrtinje ceograjske opere ter Alde Nonljeve, bivših članic naše opere
Sobota, 29. marca: Vesele žene windaor-ske. Izven .
Mariborsko gledališče
Petek, 28. marca zaprto. Sobota, 29. marca ob 20.: Doroteja An-germann. Premiera. Red A.
Očiščena sta čast in ime našega naroda
Patriotičen cerkveni govor pravoslavnega patriarha
Gavrila
Beograd, 28. marca. n. V beograjski patriarhi j siti cerkvi je biia včerai popoldne velika svečanost o prilik; prevzema kraljevske oblasti no krali u Petru II. V okviru te svečanosti ie imel patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo kratek gov:>r,
v katerem ie dejal:
V imenu vseh srbskih vladik. v imenu arhierejskega sabora in v svoiem imenu se vam javljam, vernik! srbske pravrs'av-ne cerkve vas pozdravljam in blagoslavljam. Pred našim narodom ie vstalo te dni srvet usodno vprašanje: Komu car-stvo? Davi ob zori ie božja orevidnost odgovorila na to vprašanje Božioua blago-slava ie bil soet deležen narod di v slo^i
ln svobod: doživi ta dan. Dvignjeni so naši  narodni ideali    Očiščena le čnst in
im? našeea narodi Vstal io nosilec naših narodnih idenlov Vstal 1e nag nVadi. .nili
krali Petor IT., sn-n vite^e^n in T-Puč^-n-ške»a Aleksandra I . dostojen potomec Vožda Karadjordja. ki je Drvi dviffnil ko-
sovsko ponižano zastavo za svobodo naroda in križ častni. Povedel nas ie soet na pot, lu nam jo je že zdavnai pok.izal srbskemu narodu sv. Sava. Bo£ pravice, ki nas le c čuval propasti, ie čul našo molitev in nas je napotil spet na naso zgodovinsko pot, ki je ncspremenijiva. Slava in hvala Bogu!
Ponižajmo se vsi pred Bogom. Ce je Boe z nami. kai nam moreio ljudie? Ce je njeeova vv>lia. da živimo v svobodi, bomo živeli in rastli, ce nai umremo za svobodo, kakor so mnotri mili ioni naš h prednikov,  borno umrli.
Pobožni in sločni. vsi kakor en sam, opravljamo svolo dolžnost do kralja, spoštujmo oblast in izrpolnimo svoir delo x ljubezni io do države in domovine.
Vsi vdani Botru in zvesti kralju, li pri-zadenT'mo. da bo brod na*e države in našega naroda sr-eč^o pr?Hrod!i sedanio Jaso, » in prebrodil jih bo z bo/io pomočjo!
Odmev! 27. iin2tea
Nemška čestitka
New York, 28. marca. s. (Reuter). Neko ameriško poročilo iz Ankare javlja, da je nemški poslanik pri turški vladi von Papen izrazil jusrosloven.skemu poslaništvu v Ankari čestitke o priliki prevzema kra-ljeske oblasti po kralju Petru II,
Grški pozdravi
Atene, 28. marca. AA. (Atenska agencija). Včerajšnji popoldnevniki so v zaporednih posebnih izdajah objavljali novice 12 Becgrada. Poleg slik o Nj. Vel. kralju Petru 11. objavljajo listi tudi slike novega predsednika jugoslovenske vlade armijake-ga generala Simoviča. List »Estia« ob-iavlja uvodnik pod naslovom »Živela Jugoslavija!« Ln pravi: »Z vso svojo dušo mi Grki pozdravljamo ta veliki dan našega trajnega prijatelja in zaveznika in kličemo: 2iveia Jugoslavija!
Radost jugoslavenske kolonije v Solunu
Solun. 28. marca. e. Vest, da je stopil na prestol Jugoslavije m adi kralj Peter II.. je bila sprejeta v jugoslovenski koloniji v Solunu, kaker tudi med grškim prebivalstvom z najvrčjo radostjo
Jujr ©slovenski generalni konzul je ves dan sprejemal čestitke z vseh strani. Med drugimi so čestitali vojaški guverner general Randalis, predstaralki konzularnega
zbora, direktor jugoslovenske svobodne cone Nesović, predstavniki Jugosloven^Uo-grške lige. zastopniki solunskega niedna-rodnoga sejma itd.
V Solunu se z zadovoljstvom poudarja dejstvo, da je v Jugoslaviji prišla na upravo drr-nve vlada, ki odgovarja patriotič-nemu razpoloženju jugoslovanskega naroda.
Odmev v Turčiji
Ankara, 2S. marca. s. (Reuter). Turški narod jc včeraj spremembe v Jugoslaviji praznoval kakor svoj narodni pr"..:nik. Povsod je vladalo največje navdušenje. Jugo-slovenskemu poslaniku v Ankari je bilo poslanih nešteto pozdravnih brzojak in cveto" ja. Ves dan je visela na poslaništvu jugo-slovenska zastava.
V Moskvi
Moskva, 23. marca. s. Moskovski radio je davi v svoji oddaji poročil posvetil večji del svojih inozemskih poročil prevz«■mu kraljevske objesti v Jugoslaviji po kralju Petru II. ter imenovanje nove vlade.
Moskovski radio je doslovno citiral včerajšnji proglas kralja Petra in je prečital
tudi celokupno listo članov nove jugoslovenske vlade. Dalje je omenil moskovski radio dogodile, ki so privedli do sprememb v Jugoslaviji, kaltor tudi dogodke po spremembah.
Tudi vsi današnji ruski listi poročajo v enakem smislu o dogodkih v Jugoslaviji.
VNE VESTI
— Ban g vinska skupščina Jugoslovanske unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino, bo ob koncu meseca aprila, o Čemer obveščamo vse krajevne odhor*» unije za zaščito otrok kakor tudi vse člane (društva ln zveze). Vsa druga obvestila slede pismeno. — Iz pisarne Jugoslovanske unije za zaSčlto otrok.
— Velik železniški promet januarja. Po podatkih železniške uprave je bil januarja promet na naćih železnicah izredno živahen- Naloženo je bilo 146.928 vagonov, med tem ko jih je bilo junuarja lani 123.424 in predlanskim 110.404 vagone.
— Promet v naših pristaniščih. Januarja je odpotovalo iz naših pristanišč skupno 6720 ladij v skupni tonaži 866.645 ton. Promet v naših pristaniščih lam januarja je pa znašal 5934 ladij v skupni tonaži 931.304 tone. Tujih ladij je bilo 194 s tonažo 35.760. Na prvem mestu po prometu je bila splitska luka.
— Danes ln jutri v Zagreba bančna praznika. Banska uprava banovine Hrvatske je predpisala za vse denarne zavode na področju banovine danes in jutri praznovanje. Denarni zavodi smejo danes ln jutri izplačevati le podjetjem sredstva za delavske in nameščenske plače proti izplačilnim izkazom, ki jih Je treba predložiti ravnateljstvu denarnega zavoda. Dovoljeno je pa notranje poslovanje posameznih denarnih zavodov.
— Zborovanje Zveze mest banovine Hrvatske. Včeraj je bil prvi redni občni zbor Zveze mest banovine Hrvatske. Sprejet je bil proračun za novo poslovno leto. Znaša 119.865 din. Na zborovanju je bila posebno važna razprava o aprovizaciji posameznih mest. O tem vprašanju konferirajo še danes na banski upravi.
— Izvoz svežih rib iz Italije. Sklenjen je bil sporazum, da bomo do konca junija letos izvozili večje količine svežih rib iz Italije. Direkcija za zunanjo trgovino bo predpisala pogoje za izvoz teh rib.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno z rahlimi krajevnimi padavinami. Včeraj je bila najvišja temperatura v Kumboru 20, v Zagrebu 19. v Beogradu, Sarajevu in Splitu 18, v Dubrovniku 16, v Mariboru in Rabu 15. r Ljubljani 14.4, na Visu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.4, temperatura je znaSala 6.7, v Mariboru 3, v Dubrovniku ln Zagrebu 7, v Beogradu, Sarajevu in na Rabu 9, v Splitu 10, v Kumboru 11.
Lfublfaiifc
—lj Opozarjamo rezervne oficirje, da bo, kakor je bilo prvotno določeno, dre vi ob 20. v veliki dvorani >Zvezde« važno predavanje, za katerega je udeležba obvezna za vse rezervne oficirje pehote, konjenica, artilervje in lnženjerlje.
—lj Blagodarenje za Nj. VeL kralja v pravoslavni cerkvi. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani bo priredila jutri v soboto ob 11. dop. v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda svečano blagodarenje za Nj. Vel. kraja Petra n. o priliki nastopa na kraljevski prestol.
—lj Svečana seja sveta srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine poziva vse člane sveta k Izredni slavnostni seji cerkveno-občinskega sveta, ki bo jutri po svečanem blagodarenju za Nj. Vel. kralja Petra n. o priliki nastopa na kraljevski prestol ob 11. dop. t parohijski cerkvi.
—lj Uprava združenja gostinskih podjetij v Ljubljani obvešča vse člane, da je z današnjim dnem policijska ura v gostinskih obratih zopet normalna, ker je uprava policije razveljavila včerajšnji odlok o skrajšanju policijske ure. Normalna policijska ura velja za vse vrste gostinskih obratov. — Uprava.
lj— Javna produkcija gojencev srednje glasbene šole in slušateljev Glasbene akademije bo danes 28. t m. ob Vtl9. v veliki dvorani filharmonične družbe. Na sporedu so solor>evske, klavirske in violinske točke. Kot vstopnice velia.io sporedi. Id se dobe v knjigarni Glasbene Matice n pri večerni blagajni po 3 din.
-lj NA VSAKO M: V.i > j.A^KO pivo! lj— »Kdo je obveznik pasivne iaš in kakšne pravice in dolžnosti ima«, j»i n t-slov predavanja, ki ga bo imel mestni višji komisar Andrej Grasselli iz mesti, zaščitnega urada v soboto 29. t. m, ob b K) v radiu. Predavatelj, ki vodi mestni zajčtt-ni urad, bo vsa vprašanja pojasnil podu -no in slehernemu razumljivo, zato pa opozarjamo vse obveznike pasivno zaščite, naj v soboto od is.40 do 19. pri radiu poslu." > to zelo koristno predavanje.
lj— Tehničnega pregleda motornih vodi v soboto 29. t. m. ne bo Naknadni pregled bo uradno določan. Uprava policije opozarja na to lastnike motornih vozil, ki so bili pozvani k temu pregledu a tukajšnjimi pozivnicami.
članom UJNŽB
V teh težkih trenutkih, ki jih preživljata jugoslovanski narod in država, pozivamo vse narodno zavedne jugoslovanske železničarje, da se v polni meri odzovejo klicu Nj. Vel. kralja Petra II. in da se zberem j vsi Srbi, Hrvati in Slovenci okrog presto« la ter z vsemi našimi močmi delamo za dosego nad vse zvišenih ciljev naše narodne in državne svobode.
železničarji — V. jugoslovanska armada — izvršujmo v polni meri naše vzvišene dolžnosti.
Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.!
Naj živi visoki kraljevski dom Karadjor-djevičev!
Naj živi svobodna Jrsr'.olaviia!
Predsedstv oblastnega Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev ln brodarjev —
Navdušene manifestacije v Velikih Laščah
Kakor blisk je šla vest tudi po deželi, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast in da je armijski general Simović sestavil novo vlado. Druga na i večja podeželska občina v Sloveniji Velike Lašče je dogodek proslavlja izredno navdušeno in prisrčno. Množica se je zbrala proti večeru pred Levstikovim spomenikom Po navdušenih vzkl!k!h nad 300 zbranih manifestan tov iz vseh političnih taborov je pozdravil množico župan g. Ivan Paternost, nakar je spregovoril minister n. r. g. Ivan Pucelj. V krasnem govoru je očrtal položaj, z izbranimi besedami in z njemu lastno jedrnatostjo in duhovitostjo je pojasnil, kakšen pomen ima državni dogodek, ki smo ga doživeli na ta dan. Množica je govornikova izvajan i a sprejela z velikim odobravanjem, nakar je zapela državno himno. Ob vzklikih kralju in domovini se je množica nato mirno razšla.
7H
06
Stran S
»SLOVENSKI NAROD c, petek, 28, marca mL
Stcv. 71
Novo veliko industrijsko poslopje
Največja mehanična delavnica pri nam, last podjetja American Motors, bo kmalu sezidana za
Ljubljani 28. marca
Večkrat srno te ugotovili, da v Ljubljani ■?-&! ni skoraj nobenega razvoja industrijske delavnosti ter da Izgubljamo podjetje zrn. podjetjem- Tudi večjih obrtnih podjetij nimamo mne^o. Lz pregleda stavbne delavnosti je razvidno, da je zelo malo stavbnih del za industrijske namene. Ceđo prezidave so redke. Zato je tem bolj razveseljivo, da ob tej priliki lahko poročamo o novem industrijskem pc**lcpju v Ljubljani, zlasti še, ker je precej veliko. Ljubljana bo dobila največjo mehanično delavnico in garažo, v resnici sodobno urejeno in opremljeno. Dotlej je bito aajvečjt pcslopje to vrste v Ljubljani na Tvrševi cesti, last rxo.jetj:i Amenofin Motors (lastnik Sveto-zar Hribar); sedaj ie še delno služi svojemu prvotnemu namenu. Podjetje se bo preselilo že prihodnji mesec v novo, večje poslopje za B&žigradcm.
Stavba se skriva v bivši veliki gramoznici za novimi hišami ob Tvrševi cesti 'n Beži^r.. i«.nt. vendar budi precej pozorno situ pač po svoji obsežnosti; dolga je 78 m in široka 18 m. tako da obsega zazidana ploskev okn g 1400 kv. m. Poslopje stoji na 5500 kv. m veliki parceli. Stara gramoznica bi drugače os-ta-la neizrabljena, ker b: ne biLa primerna za zidanje stanovanjskih h I s. Proti zidavi je bffl nekaj časa hud odpor. Nekateri sosedi, lastniki stanovanj-sikih his so ukvarjali, da bi se v stanovanjski okno j vrinilo industrijsko podjetje.. Tudi v gradbenem uradu so imeli nekatere pomisleke, vendar se je končno izkazalo, da garaža n« bo kvarila lica stanovanjskega oinajo in da tudi delo v nji ne bo motilo stanovalcev, saj so stanovanjske hiše ven-<lar precej oddaljene Sicer pa v takšnih delavnicah ni hudega ropota. Velika garaža vsekakor spada v mesto in zlasti v bližino glavne ceste. Ljubljana že sedaj potrebuje takšno poslopje, se bolj pa bodo potrebno velike garaže v prihod njostri, ko se bo tudi pri nas avtomobilizem primerno razvil Poslopje je pritlično in ker stoji na približno 3 m nižjem terenu kakor sosedne hiše, ne more spremeniti lica stanovanjskega, okraja. Razen tega bo še zakrito z drevjem, toda s tem ni rečeno, da je grdo. Že sodo j, dasi še ni gotovo, napravi ugoden vtis rudi po svoji zunanjosti, ne le obsežnosti.
Posebno si presenečen nad velikostjo dvorane, glavnega prostora poslopja. Dvorana suma, ki bo služila za delavnico, odnosno garažo, je 56 m dolga in 17 m široka. Prostor napravi mogočen vtis zlasti zaradi tc<a, ker je prost vsakega stebra in ker ima kljub veliki razpetini raven strop. St^ropna konstrukcija je lesena, najbrž edina s tako veliko razpeti no pri nas. Strop bo kljub temu še prenese! posebno ob tež i-tev, miinj i žerjav za bremena do pol tone. trlavni rm.štor je 4 m visok Neposredno je zvezan s stranskimi delavni^kimi prostori in sicor s čistilnico rezervnih delov, dvema i>r(^r<,Toma za pranje prostorom, kjer bosta obratovala dva kompresorja (v delavnici se bodo posluževali stisnjenega zraka) itd. Ob glavnem vhodu v delavnico bo pisarna delovodje.
Drugi del poslepja je namenjen v glav-
nem za upravne namene in dve večji skladišči tor jc podkleten, a pod prvo kletjo je se manjša druga s kotlarno Poslopje bo namreč imelo centralno kurjavo; vse leto pa bo v obratu po en kotel, tako da bodo imeli vedno top'o vodo. V prvi kleti je več lepih prostorov: oblačilnica za delavstvo, umivalnica s prhami, skladišče in večja soba za rnoštvo. Posluževali o se je bo osebje med odmorom kot obed niče sicer pa bo služila rudi za učilnico.. Podjetje bo namreč posebej izpopolnjevalo strokovno izobrazbo osebja, kar je v resnici zelo potrebno, saj je pri nas prav v tej stroki mno-
go prema.io res dobro strokovno usposobljenih delovnih moči.
Pritličje je v glavnem namenjeno za pisarne, in sicer za glavno pisarno s površino okrog 29 kv. m, šefovo pisarno (20 kv. m) in pisarno prodajalca vozil (22 kv. m). Tu je tudi prav tako veliko skladišče kakor v kleti. Obe skladišči obsegata 131 m2.
Iz pisarniškega oddelka je pristop na balkon, od koder se nudj pogled ćez vso delavnico.
Moderno opremljena delavnica bo lahko zaposlovala 40 delavcev. Delo bo racionalizirano. Kapaciteta te delavnice bo večja kakor stare na Tvrševi cesti.
Čeprav so začeli delati šele novembra, bo poslopje vendar Čez mesec dni že uporabno. — Da gre za večje delo, spre vidimo že po stavbnih stroških: skupno z ureditvijo dvorišča bodo stroški znašali okrog 1 milijona 600.000 Din. Vsa dela so bila oddana domačim podjetjem.
Glas bivših koroških borcev s podeželja
Jugoslavija mora ostati svobodna in nedeljiva
Koprivnica, 27. marca V Koprivnici, približno na polovici pota med Rajhenbursom in Kozjem, živi več bivših borcev, ki so v 1. 1919 kot prostovoljci ali na vojaški obvezniki branil: našo severno mejo. Ze nred leti so sd ti borci no zgledu drugih krajev ustanovili krajevno organizacijo Legije koroških borcev, ki ie te dni sklicala svoje člane na reden občni zbor.
Poslevodeči podpredsednik g_ Sotošek iz Križ ie do uvodnih formalnostih in pozdravu članstva ter zastooniku glavnega odbera g. 2idanu iz Ljubljano predlagal, da se kot nekdanji borci v prvi vrsti poklonimo svojemu vzvišenemu vladarju z zagotovilom globoke vdanosti in zvestobe. Članstvo ie Dredlog sprejelo z navdušenjem ter izjavilo svojo pripravljenost, da brani vsak kos naše lene dorrK>vine. če bd hotel kdo prestopiti naše meje
Po poročilih društvenih funkciionarjev je p:dai izčrpno poročilo o d3lu glavnega odbora g. 2:dan iz Ljubliane. ki ie ooleg organizacijskih zadev predvsem poudarjal potrebo sloge med tovariši, danas bolj kakor kdajkoli potrebne. Opozarjal je zbrane tovariše, da m~raio kakor nekdai nesebično služiti svoji domovini, ki bo srečna le takrat, če se bo »ahko zanesla na svoje zveste sinove. V današnii dobi. ko so življenjske potrebščine znatno dražje kakor pred leti. ker se posebno občuti v dolini od Rajhenburga do Šmarja pri Jelšah, ie nujno potrebno, da stori vsak svojo dolžnost s tem, da pridno obdelava svoio zemljo, da ooučuie svoie sinove in hčere o prepotrebni ljubezni do rodne grudo ter globoke vdanosti do vzvišenega kraljevskega doma.
Članstvo je z živahnim odobravanjem sprejelo na znanje poročilo zastopnika glavnega odbora ter mu zagotovilo, da bo po svoiih najboljših močeh podpiralo glavni odbor v njegovem prizadevanju za dosego priznanja onim. ki niso mnogo govorili, pač pa z orožjem šli tja, kjer Uh je domovina potrebovala ter jim zaupala varstvo severne meje. Čeprav so že najmlajši koroški borci dosegli starost nad 40 let. bodo vendarle izpolnili vedno svojo dolžnost tako. kakor so jo pred dobrimi 20. leti s sijajno zmago na Gosposvetskem polju.
Po debati o spomenicah, narodnem priznanju ter drugih zadevah ie bil izvoljen
skoro v celoti dosedanji odb?r s ore .sodnikom tov. Sotoškem na čelu.
Občni zbor se ie zaključil v Dopoinem redu, vojaški disciplini in v iskr?ac*m tovarištvu te r so keroški borci ponovno poudarjali svojo ljubezen do našo domovine, ki mora ostati taka, kakor je: svobodna in nedeljiva.
Iz škofje Loke
Slovensko planinsko društvo (podružnica skofja Loka) priredi v nedeljo 30. marca smučarski izlet na Stari vrh (1205 m). Prijave sprejema ter daje pojasnila tajnik Martin Savnik, trgovec, škofja Loka Skupni odhod ob 6.45 izpred Balanta v Skorji Loki.
— Poklicni jubilej vrle zdravnice. Po-kLicno delo v kraju, kjer je treba prav če-srokrat stopiti med ljudi v hribe, ni lahko. Tem večjega priznanja je zato vreden jubiilej, ki ga praznuje letos v vsem škofjeloškem okraju znana zdravnica ga dr. Valerija Strnadova, Lepih dvajset let poteka, odkar se je naselila v Železnikih, kjer si je v svoji zdravniški praksi pridobila neštetih zaslug, pa nič manj spoštovanja ljudstva, ki ve ceniti pomoč skrbne in veščo zdravniške roke. Združujoč humanost poklica z energijo svojega značaja in nič manjšo ljubeznijo do pomoči potrebnih, je nad vse cenjena njena požrtvovalnost, ki ne popusti nikoli, tudi ne tedaj, ko je treba iti v trdi noči daleč v gOTsko vas. Sicer pa se izpričuje njena dc^rotnost in naklonjenost v vseh smereh: pri revežih, ki ne odidejo od nje praznih rok, pri Sokolu, kjer nudi članstvu pomoč pri nesrečah, m pri deci, ki jo brezplačno zdravstveno pregleduje, pri vojakih, za katere je prevzela zdravstveno skrb, in zopet pri Proti tuberkulozni ligi, kjer je bila prav njena zasluga, da se je smisel za borbo proti jetiki tudi v okolišu Zelcznikcv razširil. Gospe, ki se je tako v vsem vživela med nami, ob njenem poklicnem jubileju toplo priznanje in iskrena hvala za vse, kar je opravila dobrega in plemenitega! Zahvali se pridružuje tudi želja, da bi ji bilo usojenih v naši sredini še dokaj obletnic sredi uspehov, zadovoljstva in zdravja!
— Nov občinski dom v Škof ji Loki. Pod predsedstvom župana Matevža Ziherla je
bil v soboto popoldne v mostni posvetovalnici sestanek, na katerem so razpravljali o postavitvi občinskega doma v ivkof ji Loki Na sestanek je bilo povabljenih okrog 20 zastopnikov naših gospodarskih krogov in denarnih zavodov. Župan je navzočim obrazložil podrobnosti akcije, ki stremi po preureditvi treh občinskih hiš na Mestnem trgu v Občinski dom. potem pa so razpravljali, kako dobiti potrebna sredstva, ki še manjkajo. Bilo jc več predlogov, ki se bodo po potrebi in prilikah uvfl-£evali. Sprejeti so bili sklepi ca odstranitev zadnjih ovir. nakar se bo delo lahko pričelo vsaj  v prvi etapi, kajti načrti 96
v glavni zasnovi že izdelani.
— Koliko »mo poklali. V Škofjeloški mestni klavnici je bilo zaklanih lani 3S4 glav goveje živine. 597 telet. 751 prašičev in 37 glav drobnice. To meso je bilo za domačo porabo. Razen tegra je bilo zaklanih 2854 grla v gro ve je živine za drusre potrebe. Tz druerih občin je bilo uvoženih 23 telet. 3371 kg" prašičevega mesa, 220 k°r goved. 7 ovac in 4 kozlički.
— Slovenska matica bo izdala letos tri kvalitetna dela. I>osedam'i naši narocn-ki prejmejo prospekte preko škofjeloškega poverjenika g Vofteha Debeljaka. Knjige bodo i7šle prve dni maja.
— T~čite!jstvo škof,jelonkeg-a, okrsija bo zborovalo v soboto 5. ar>rila na drž deški osnovni šoli v škofii Loki. Pričetok ob 8.
—c Celjska nogometna »esona se prične v nedeljo 30. t, m. ob 14.30 s pokalno iek-mo med SK Celjem in SK Jugoslavija To srečanje bo gotovo »do zanimivo. Ob 14. bo pred tekma.
—c Pri licitaciji za »radnjo sodne palače na GlazUi v Celju ie v Ljubljani iz-licitiralo težaška, zidarskn. betmska in ze-
lezobetenska dela gradbeno podjetje To— mažič iz Ljubliane. Licitacijo mora še potrditi  pristojno ministrstvo
—c Zaščitno cepljenje prašičrv proti svinjski rdečici bo za območie mestne občine celjske konec arrrTa Intercrcnti naj se zaradi cepljenia prašičev javijo d.i 20. aprila v mestni klavnici.
—c NeSreča. Ko se ie 48lctni rx\? ^tnik
Avgust Rančigaj iz Kaplje ori St. Juriju ob Taboru vračal v torek domov ie padel taka nesrečno, da si ie zlomil de5mo nogo v gležnju. Prepeljali so Ka v celjsko bolnico.
Iz €e1?a
—c Veličastna manifestacija naše mladine, Ko se ie v četrtek zjutrai bliskovito raznesla po Celju in okolici vest. da ie Ni. Vel. krali Peter II. prevzel kraljevsko oblast, ie nastalo med prebivalstvom nepopisno navdušenie in veselje V po"ast;tev tega zgodovinskega dne so zanlapo'ale na vseh poslopiih državne zastave. Ob 12.15 ie krenil izpred pravoslavne cerkve na Krekovi cesti v mesto ogromen sprevod, v katerem so za veliko državno zastavo kera>aF v červeros-t^nih akademiki, gojenci rudarske sole ter učenci in učenke obeh celjskih gimnazij. Sprevod ie med petiem nacionalnih pesmi in viharnim vzklik-miem Ni Vel. kraln: Petru IL. Jugoslaviji, naši hrabri vojski svobodi in neodvisnosti krenil mimo ??o-tih špaliriev navdušenca občinstva po Dečkovem trgu, Gosposki ulici. Glavnem trgu. uMei dr Gregoria Žerjava, trgu kralja Aleksad^a. Cankarjevi in Kralja Petra cesti ter Prešerne vi ulici pred oos^onie mestnega "poglavarstva, kjer ie bil veličastni sprevod ob navdušenem vzklikaniu vcčtisočglave množice zaključen,
—c Zanimivo predavanje. Soviniskn podružnica SPD v Celju priredi drevi ob 20. v risnlnici mcččansfce šnlc nr^davpnie o temi »Pestri svet v barvah«. Predavatelj dr. inž. France Avčin Iz Lu-.blinne bo tndi predvajal 200 krasnih barvastih diapozitivov s pokrajinskimi in r.laninskr-mi motivi. Udeležite se predavanja v čim xreč-iern številu!
—c V 4. koiu šahovskega turnirja za prvenstvo Celja so bili v sredo doseženi naslednji rezultati: Lorbek - F. SihneMer 1:0, E. Csorgo - Mimik 1:0. inž, Sajovic-Fajs 1:0. K. Modic - Rupar 1:0. Partiji Tavčar - Grašer in Golja - J. Schneid^r sta bili prekinjeni. Stanje po 4. kolu: Modic in inž. Saj?vic 4. Csorgo in Lorbek 3, Tavčar 2 (1). J. Schneider lVi (1). Fajs IV*. Grašer 1 (1). Mirnik in Rup^ir 1. Golja 0 (1). F. Schneider 0 točk. Drevi bo odigrano 5. kola
SPORT
M fd klub* ki smuk. športni klub llirij* (odsek Hrušica) priredi v nedeljo 30. t m. medklubski smuk s startom ob 12. na Velikem vrhu na sedlom Kosce in s cilj-rn na Visokih na HruSico. E>olž:na proge je 5 km in višinska razlika okrog S00 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani in pred-verificirani tekmovalci športnih klubov članov SZSZ. Tekmovalci tekmujejo v dveh razredih in na la.stno odgovornost. Za najboljše plasirano moštvo petih tekmovalcev razpisuje SK Ilirija prehodni poka!, ki preide v trajno last onega kluba, ki zmag« na tej prireditvi trikrat po vrsti ali v presledkih. Razglasitev rezultatov ob 5. popoldne v gostilni Payer na Hrušici. Prijave tekmovalcev z navedbo točnih podatkov m rojstnih letnikov je treba poslati do 29. t. m. do 12. na naslov: Cvetko Polajnar. Hrušica nad Jesenicami št. 24, ali v nedeljo do pol ure pred startom sodniškemu zboru. —■ SK Ilirija, Ljubljana.
SPD
Planinci! Opozarjamo, da bo drevi ob 20. v dvorani delavske zbornice občni /bor Slovenskega planinskega društva — osrednjega društva. Ni samo dolžnost odb ->ra, da na občnem 7bom podaja bilanco društvenega dela. temveč ie tudi do'2:vTfit članstva, da se vsai enkrat na leto oddolži za to. kar mu ni'd; društvo te:- :v-ide na občni zbor. da pomaga s kritiko. r^po~ zoritvami in nasveti k uspešnejšemu delu. Zato se planinci vabilo, da zanesljivo pridejo na svoj občni zbor.
trs
Sobota, 29. marca
Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gled.). — 17.30: Pravljični svet (plo — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Orgelski koncert (prof. Pavel Rančlgaj). — IS.40: Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kakšne pravice in dolžnosti ima (g. Andrej Graselli, viš. komisar). —19: Napovedi, poročila. — 19.2."): Drobiž (plošče). - 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: *Sušcu« v slovo — ln pomladi nasproti!«. Pisan glasbeni večer: godba, petje, šale. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
f ALI OGLASI
Beseda 50 par. davek pose Dej Preklici, izjave oeseda din lw—
davek poeeoe). znamko   — Popustov ea cnaie oglase oe priznamo, '.a pismene  xigovore glede malih oglasov je creoa priložiti
Beseda 50 par Davek posebej n" i i man is» znesek S. din
HRIPAVOST EV BOLEZNI GRLA
preženete najhitreje z uživanjem planinskega cvetic nega medu. katerega dobite v MEDARN1 Ljubljana, Židovska 6.    13. T.
CIPRESE vseh vrst, amerikanski bor, japonski me česen in drugo lepo-tično drev>e ugodne dobavljam. Franc Dolenc, lesna industrija, Preddvor. 688
Pierre Mael:
Male oglase
za sobotno številko
„Slov. Naroda"
sprejema uprava do 1210. ure dopoldne
Kil SEJE
t NO -
JUGOGUriKA
SLUŽBE
.Seseda 50 par. Daven posebej.
Najmanjši znesek S.— din _____ TjejENKJE
ki se žele učiti sviranja in petja, sprejme potujoča damska kapela, samo mlade in lepe. Pogoji 300 riln mesečno m vsa oskrba. Ponudbe na Marija Carić, kapelnica — restavracija »Balkan«, Zenica. 690
HOTELSKA SOBARICA
perfektna, z znanjem nemščine, srednjih let, se sprejme. Ponudbe s sliko na Park hotel, Rab, 681
PEKOVSKI POMOČNIK
vsestransko izurjen, išče zaposlitve. Gre tudi v kako večjo trgovino ali hotel za slugo ali kaj sličnega. Sovič Ivan, pri Černetu, Jesenice, Kralja Petra cesta, 690
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanišl znesek 8.— din
GOSPODINJE *******
za medene potice rabite edino le ajdov med. katerega dobite v MEDARNT, Ljubljana, 21-dovska ul. 6. 16. T.
Makulatura! papir
proda uprava »Slovenskega Naroda" Izubijana, Knafljeva ulica štev. €
Negovana in lepa kljub napornega dela!
T
zar a
di dodatka hamamelisa polepša polt
16
Blodna ljubezen
Roman
Jeanne je imela enake občutke, čeprav se Je znala
bolj premagovatL
Končno je namreč sama hotela, da bi se sestala med štirimi očmi in sama je to tudi dosegla.
Ni pa vedela, kakšne muke prenaša Rene, Premagala je svoje misli in do gotove meje tudi svoja čustva.
V nasprotju z Reneem, ki je sedel molče nepremično, je bila Jeanne zelo zgovorna, polna življenja.
Njeno živahno kramljanje, sveži, topli smehljaji, pogled njenih oči, vlažnih od veselja do življenja, njeni beli zobje v rožnih ustih, vse to je še povečalo njeno mikavnost. Rene je čutil, da z vsako minuto bolj podlega njenim čarom in da njegova volja vedno bolj peša.
Iz vsega srca je želel, da bi že nastal konec teh nrik in trdno je sklenil nikoli več ne izpostaviti se jim, čeprav je Čutil, kako mu postaja srce vedno mehkejše in kako popušča njegova volja, omamljena v sladki nasladi
Kar se je kočija ustavila v znak, da so prispeli na cilj. . .
Jeanne pa ga ni hotela kar tako izpustiti. Z zadovoljstvom je ugotovila, da se Leon še ni vrnil.
In da bi tasnik, ki je bil priskočil h kočiji, to slišal,
je zaklicala glasno: Bravo, izvošček, dobro ste vozili! Niti dvajset minut nismo rabili do doma.
In ko je vzel Rene iz žepa denarnico, ga je naglo prijela za roko in plačala vožnjo sama. Potem je pa vprašala po številki kočije in izvošček ji je moral še povedati, kje navadno stoji.
V.
Nekega pustnega popoldne se je zgodilo nekaj, česar se je Rene po pravici bal. Ce je dotlej kljuboval izkušnjavi, se je moral tistega dne podvreči najtežji preizkušnji. Preden se je Jeanne sestala z Reneem v Boulognskem gozdiču, je gojila željo, da bi zopet dosegla srečo svoje zgodnje mladosti Po sestanku z Mejanom je bila pa razočarana v svoji nadi, da bi si mogla priboriti njegovo ljubezen.
In da bi se izognil vsem nevarnostim, se je je mladenič izogibal. Osem dni ga je Jeanne zaman iskala. Vihravo bitje si pa ni delalo skrbi, zakaj se je Rene izogiblje. Ne da bi vedela za njegovo ljubezen do Hermine je kakor metulj, omamljen po svetlobi, da si osmodi nad svečo krila, gojila tudi ona edino željo, doseči *inn prej to, da bi mladenič padel pred njo na kolena in ji priznal ljubezen, po kateri je hrepenelo njeno srce,
Toda Rene se je izognil tajnim Jeanninim naklepom, namesto da bi podal roko sreči, po kateri bi bil z veseljem segel vsakdo na njegovem mestu. Jeanne je bila vsa obupana, ko je pomislila, da teko ure in dnevi, ona pa ne najde utehe svojemu hrepenenju, ki ga je zmotno smatrala za glas svojega
srca. Morala se je torej požuriti. Čas je hitel in bližal se je dan, ko bi se morala vrniti v Lorient. Če ne bo izkoristila prilike, ki ji jo je usoda tako radodarno ponudila, se utegne zgoditi, da se nikoli več ne bo izpolnilo hrepenenje njenega srca.
Tu je vsaj lahko bila mirna. Ni se bala niti nedi-skretnih pogledov, niti zlobnih jezikov.
Za vsako ceno si mora pridobiti Reneevo ljubezen, dokler je še v Parizu. Mar ji ni povedal, da hoče dobiti službo, kar se lahko zgodi vsak Čas?
Toda sama ni mogla begati za Reneem, če se ni hotela resno kompromitirati. Izbrala si je torej naj-prikladnejši izhod, da je naprosila svojo teto, da naj sama povabi mladega moža na obed.
Mejan je samo enkrat videl prijazno Jeannino teto in sicer tistega dne, ko se je vrnil z Jeanno iz gozdiča. Sprejela ga je zelo prijazno in povabila ga je, naj se oglasi večkrat, kar ji je mladenič seveda tudi obljubil, toda brez posebnega navdušenja in zagotavljanja.
Ni mogel namreč odkloniti prijaznega vabila. To je Jeanne dobro vedela in kot navihana gojenka penzijonata je izrabila to za nedolžno zvijačo.
Na tetino vabilo je pripisala dve vrstici in povabila Renea, naj pride pravočasno, če hoče obema napraviti veselje.
Mejan ni mogel uiti spretno nastavljeni pasti in z največjim veseljem je zlezel v njo. Namesto ob sedmih je prišel h gospe Sel vi že ob šestih.
Jeanne je bila ta čas sama doma. Njena dobra
teta je navdušeno hodile po trgovinah in modnih salonih, ki jih je v Parizu dovolj. Sele v zadnjem hipu je prišla domov in nihče na svetu, niti sam papež bi je ne bil pripravil do tega, da bi opustila to edino staro navado.
Pustila je torej Jeanne samo doma. Pred odhodom ji je nagajivo požugala s prstom in dejala smeje: Sprejmi sama našega gosta, sicer je pa on bolj tvoj nego moj gost.
In ni treba zamolčati, da je bila Jeanne teti za to zelo hvaležna.
Sprejela je Renea zelo toplo, kar ga je tem bolj presenetilo, ker je videl Jeanne še zapeljivejšo kakor sicer.
Rene je bil možat, toda plah.
Kakor vsem plahim ljudem je tudi njemu manjkal pogum, ki že vnaprej odstrani vsako nevarnost s tem, da zavzame v njem odločno stališče in premaga s tem vsako izkušnjavo, preden ji podleže.
Jeanne je bila pa tako lepa, tako dražestna in zapeljiva, da se ni mogel iztrgati iz objema njenih čarov. Bil je premagan takoj prvi hip,*opojnost mu je zastrla vso razsodnost, volja mu je povsem odpovedala. Jeanne je bila ukrenila vse potrebno, da bi si bila zagotovila zmago.
Radost ob misli na zmago se ji jc poznala na obrazu in zato je bila še zapeljivejša. Ze na prvi pogled je spoznala, da je Renea njena lepota omamila. In od tistega trenutka ga je držala v svojih mehkih rokah, njegovo neizkušeno srce je bilo povsem v njeni oblasti.
Urejuje Josip Zupančič 7 Za Narodno tiskarno Fran Jeran /7 Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani