Jntraa|a Ui|t
166. Min.
V LJUllJinl, I tORk, tU IZ. MU
Cou 4 Ttnar]«.
Utltt XU1I
Jutranja izdaja v Ljubljani:
vse leto...............K 12 —
pol leta...............„   &—
četrt leta.................3 —
na mesec...............H 110
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št. 3, (v pritličju levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka 4 vinarje.
lnserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin.  Pri večkratni inserciji
po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Jutranja Izdaja po pošti za Avstro-Ogrsko:
vse leto............... K 18'—
pol leta...............„   9*—
četrt leta...............„ 450
na mesec...............„ 1"60
Za inozemstvo celo leto.........„ 28*—
Upravništvo: Knaflova ulica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št 83.
najnovejše vesti,
Profesor državnega prava, Tezner, o ustanovitvi italijanske pravne fakultet«4 naredbenim potom.
Dunaj, 11. julija. Profesor državnega prava, Tezner, se je izjavil, tla je dopustna ustanovitev italijanske pravne fakultete naredbenim potom s eesarsko naredbo. — Profesor Tezner pravi: »A ko ravno imamo dva preeedenčna slučaja, ki govorita za to. da bi bila ustanovitev italijanske pravne fakultete dopustna le potom zakona, sprejetega v državnem zinili, je po mojem mnenju ustanovitev te fakultete potom eesarske naredbe eontra signatura ministrstva ustavo-pravno popolnoma dopustno, ker spadajo glasom zakona pred državni zbor le splošne ureditve vseučiliških zadev, ne pa tudi ustanovitve posameznih vseučilišč.
Dr. Gessmann o položaju.
Dunaj, 11. julija. Bivši minister in vodja dunajskih krščanskih so-cijalcev je nastopil včeraj na klerikalnem shodu v Klulichu na Severnem Češkem kot govornik. V svojem govoru je sicer obsojal jugoslovansko obstrukcijo, obenem pa priznal, da je sedanji vladni sistem nevzdrž-ljiv. Ako se hoče vzdržati na površju, si bo morala vlada ustvariti novo ministrstvo, ki bo obstajalo iz zmer-nejših nemških in slovanskih zastopnikov.
Krščanski socialci in vlada.
Dunaj, 11. julija. Vladne grožnje, da na jesen, če bi parlament ne bil ubogljiv in bi ne dovolil novih davkov, razpusti poslansko zbornico in razpiše nove volitve, so v nekaterih krščansko - socialnih krogih na-pravile jako slab utisk. Krščanski socialci, ki so prvi steber sedanje vlade in sedanjega sistema, nečejo novih volitev, ker se boje, da bi propadli vsaj na Dunaju, kjer je vsled razkritih korupcijskih škandalov nastala med njihovimi volilci največja zbeganost.
Krščanski socialci med sabo.
Dunaj, 11. julija. Razpor med krščanskimi socialci rase od dne do dne. V zadnji seji občinskega sveta '!unajskega, v kateri je bilo sklenjeno, sestaviti posebno komisijo, da preišče, če so različni krščansko - so-♦-i jal ni voditelji res goljufali in jav-tii ri»-nar spravljali v svoje žepe, se je tudi pokazalo, da pride do boja med ministrom Weiskirchnerjem in eksniinistrom Gessmannom. Ker je hotel jezuvitar Gessmann osumiti \Veiskirehnerja kot nekakega sokrivca na korupcijskih aferah, je minister Weiskirchner poslal županu posebno spomenico in zahteval, da se na seji prečita. Gessmann pa je znal stvar zasukati tako, da se to ni zgodilo, niti tedaj ne, ko je Weis-kirchner telefoniral županu, da objavi svojo spomenico v listih, če ne bo čitana v občinskem svetu. Vsa javnost pričakuje zdaj s posebno radovednostjo, kaj stori Weiskirchner.
Brzojavna in telefonska poročila „Siov. Narodu".
Papežev nuncij odpoklican z Dunaja.
Kini. 11. julija. Papežev nuncij,
na Dunaju, Granitu di lielmonte, bo še tekom tega leta odpoklican z Dunaja, ker bo imenovan za kardinala. Odpoklic je posledica diferenc med njim in avstrijskim ministrom zunanjih zadev, grofom Aehrentha-lom. — S tem, da se ga je tako dolgo pustilo še na njegovem mestu na Dunaju, je hotela papeževa kurija samo demonstrirati proti Avstriji. Bel-montov naslednik bo monsignor Arsena.
Štrajk s stradanjem. Trst* 11. julija. »Indipendente« poroča, da so včeraj ponovno pričeli radi veleizdaje zaprti mazijanci štrajk z lakoto. Državno pravdništvo poda odgrovor šele tekom par dni. Do-sedaj še ni nič natančnejšega znanja.
Trst, 11. julija. Danes popoldne je bilo izpuščenih iz zaporov 10 raa-zinijancev. Ostali nadaljujejo stavko z lakoto.
Adresna debata v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 11. julija. Adresna debata v državnem zboru se nadaljuje brez vsakega globokejšega zanimanja s strani posameznih strank. Danes je govoril rumunski poslanec M i hal i kot zastopnik narodnosti ter v svojem govoru dokazoval, da je zmanjšanje števila poslancev ne-madžarskih strank v ogrskem državnem zboru posledica nečuvenega vladnega postopanja pri volitvah. V imenu nemadžarskih strank v ogrskem državnem zboru zahteva demokratično volilno reformo.
Finančni minister Bilinski v Budimpešti. Budimpešta, 11. julija. Danes dopoldne se je posvetoval finančni minister Bilinski z ogrskem finančnim ministrom Lukacseni. Posvetovanja se niso tikala samo bančnega vprašanja, temveč so obsegala cel kompleks vprašanj, ki so za Avstrijo in Ogrsko skupnega interesa. Nedvojbeno se je pri tej priliki razmo-trivalo tudi vprašanje dalmatinske železniške zveze.
Nesreča papeževe enciklike na Ogrskem.
Budimpešta, 11. julija. Ogrski škof, Varossv, je publiciral v svojem pastirskem listu znano papeževo en-cikliko. Med ogrskem i protestanti vlada radi tega veliko razburjenje in nevolja in se namerava uprizoriti radi tega veliko parlamentarno akcijo. — Bivši državni tajnik, Silinskv, je izjavil, da bode imelo to nečuveno kaljenje verskega miru na Ogrskem s strani katoliške duhovščine za katoliško cerkev nepredvidne posledice.
Budimpešta, 11. julija. Ministrski predsednik, grof Khnen - Heder-vary, je izjavil, da on še ničesar ne ve o publiciranju enciklike, ker o tem še ni bil z nobene strani obveščen, vendar pa da bode tak poskus verskega kaljenja najstrožje obsodil
in da ne bo tega kar meni nič tebi nič trpel. Trdno je namenjen, vsak poskus, kateri se bo s strani katoliške duhovščine hotel vtihotapiti v tem oziru, najodločnejše zavrniti.
Nemške   surovosti   v   celjski okoli*-i.
Celje, 11. julija. Suoči je došlo pred občinsko hišo na Bregu pri Celju do krvavega ]>oboja. Nekaj znanih nemških mestnih postopačev je napadlo z železnimi palicami tri nič hudega sluteče slovenske akademike. Pri tem je dobil slov. akademik Ra-dej tako hud udarec, da se je zgrudil in je moral dobili zdravniško pomoč. Siuti se. da je gotova celjska klika najela razne barabe, da provo-cirajo nemire v celjski okoliški občini, kateri bi se potem šteli na rovaš Slovencem. Napadalci so imeli železne palice od Rakuša. V mestu grede so i>obiIi nekatera šipe na posojilu ični hiši v Savinjski ulici. Napadalci so znani in se bode proti njim uvedlo sodnijsko postopanje.
Boj za celjsko okoliško občino. Celje, 11. julija. Včeraj se je vršil v občinski hiši na Bregu sijajno obiskan shod okoliških slov. zaupnikov, na katerem so se postavili skupni kandidati za občinske volitve. Shod je pokazal, da je razpoloženje med slov. volilci kar najboljjše in ni sledu o tisti pobitosti, o kateri pišejo nemški listi. Vsi slovenski krogi bodo začeli v okolici jako skupno agitacijo za volitve. Na shodu je vladalo veliko ogorčenje vsled tega, da je vlada odobrila vse volilne sleparije Nemcev glede napovedi davkov in so padle zlasti ostre izjave proti dr. Brescharju, kateri pride sedaj v ministrstvo — najbrž zaradi uslug Nemcem. »Siidmark« je po govoricah v mestu določila za volilni boj v celjski okolici 20.000 kron. Shod je pokazal, da je Slovencem mogoča zmaga v vseh treh razredih.
Zrelostni izpiti na mariborskem moškem učiteljišču. Maribor, 11. julija. Letos je napravilo na tem toliko imenovanem zavodu, katerega se trudi vlada s pomočjo Nemcev še bolj ponemčili kot je, 22 slovenskih kandidatov zrelostni izpit. To je najvišje število v zadnjih letih in toliko bolj veselo, ker se že močno čuti pomanjkanje slovenskih moških učiteljskih moči na Sp. Štajerskem.
Nova taktika Nemcev na Sp. Štajerskem.
Ljutomer, 11. julija. Zadnji čas opažamo, da so se vrgli Nemci na Sp. Štajerskem na kmetijsko zadružništvo, da bi si čim bolj utrdili svoje postojanke v mestih in trgih. Slišali smo o veliki nakupovalni in prodajalni zadrugi, katera se namerava ustanoviti s pomočjo »Sii d marke« v Mariboru, sedaj pa se snuje tudi nemškutarska kletarska zadruga v Ljutomeru. S slovenske strani bo treba energičnega dela in odpora. Branimo svojo zemljo in ne dopustimo, da bi se z njenimi pridelki skori-ščali tujci!
Vel i k umestna beda na krščanskem Dunaju.
Dunaj, 11. julija. V zadnjih dveh dneh so se odigrali pred dunajskimi asili zopet zelo žalostni prizori, ki slikajo velikomestno bedo v najhujši luči. — Pred asili samimi je mnogo ljudi, ki so brez strehe. Asili sami so bili v najkrajšem času j prenapolnjeni. Pribežali so semkaj pred dežjem in mrazom zadnjih dni. Na stotine mož, žena in otrok prosi sprejema zaman. Bati se je bilo celo izgredov. Nesrečni ljudje pa so se dali pomiriti in so se utaborili po bližnjih pokopališčih, kanalih in pod mostovi. Med drugimi je iskala v asilu zavetja tudi neka mati z dveletnim otrokom, ki je ponoči od gladu in mraza v naročju matere umrl.
Hofrichter hotel pobegniti iz kaznilnice.
Dunaj, 11. julija. Hofrichter je poskusil pobegniti iz vojaške kaznilnice v Mollersdorfu. Odkrili so cel načrt, ki ga je Hofrichter za svoj beg izdelal. Njegova rodbina hoče ta najnovejši njegov čin uporabiti za dokaz, da je Hofrichter res blazen.
Bojkot proti mesarjem na Nižje-Avstrijskem. Dunaj, 11. julija. Bojkot proti mesarjem se je danes tudi v\Vaidhof-nu končal, ker so obljubili mesarji, da bodo prodajali meso zopet za prejšnje cene. Sedaj je torej štrajk samo še v Kremsu.
Socijalno - demokratični shod v Sarajevu.
Sarajevo, 11. julija. Včeraj dopoldne se je otvoril tu II. kongres socijalno - demokratične stranke v Bosni in Hercegovini. Popoldne se je vršil dobro obiskan shod, na katerem so govorili državni poslanec Nemec, Vinarski, Dimitrovič za Hrvate in Stepanovič za srbske socijalne demokrate iz Kraljevine. Danes dopoldne se je zavzel kongres proti slovanskemu kongresu v Sofiji. Vsi govorniki so obsojali slovanski kongres, češ, da to ni kongre slovanskih narodov, marveč samo kongres buržoazije. Nemec je ostro napadal dra. Kramara, češ, da ni opravičen nastopati v imenu češkega naroda, ki je pretežno socijalno - demokratičen. Podobno so v svojih govorih napadali slovanski kongres tudi že zgoraj navedeni zastopniki posameznih socijalno - demokratičnih strank v slovanskih narodih.
Vihar na Blatnem jezeru.
Balaton - Fiired, 11. julija. Na Blatnem jezeru je divjal včeraj strahovit vihar. Obrežne železnice so morale ustaviti promet.
Kolera na Ruskem. Petrograd, 11. julija. Kolera na Ruskem vedno bolj prodira in se razširja. V samem carjevem dvora v Petrogradu v Carskem selu so obolele za kolero tri osebe.
Klerikalni kažipot
Katoliška bukvama je izdala v nemškem jeziku brošuro, ki jo imenuje »Wegweiser«, ki pa je prav za prav velikanski škandal narodnega in gospodarskega značaja. Ta kažipot je v resnici bojkot na brošura na korist klerikalcem In aemakatarjem, in na škodo aarodniaa trgovcem in obrtnikom.
Predlanskim so nemškutarji izdali podobno bojkotno brošuro zoper Slovence in ž njo provzročili vihar. Zdaj so jih posnemali klerikalci, ki pa priporočajo nemškutarje in svoje pristaše ter bojkotirajo narodnjake. Da je nemška šparkaaa v tej brošuri posebno toplo priporočena, se skoraj ob sebi razume, saj so klerikalci od š par k ase podkupljeni in za par srebrnikov bi žegnani Judeži še l>oga prodali, kaj šele svoj narod.
A poglejmo si nekatere druge odstavke v tej brošuri. Med denarnimi zavodi so pač navedeni vsi klerikalni in vsi nemški zavodi, bojkotirani pa so: trgovska obrtna banka, Kmetska posojilnica, (slavna posojilni ea. Splošno kreditno društvo in Obrtno pomožno društvo. Dalje frizerjev pozna knjižica katoliške buli varno v celi Ljubljani samo štiri, seveda 111 iK>zabiia na nemškutarja v nunski hiši.
Izmed1 zlatarjev prii>oroča enega Slovenca in dva nemškutarja; drugih neče poznati. Vrtnarja pozna samo dva: Korsiko in Horemanskega. Pogrebni zavod eksistira zanjo samo eden, Doberletov; Turkov je bojkotiran, ker je Turk narodnjak. Po navodilu katoliških gospodov se sine pohištvo kupiti samo pri Doberletu, Mathianu in Naglasu, drugod nikjer; kleparska dela izvršuje samo Teodor Kom in drug nihče. Narodna knjigarna je bojkotirana. Izvrstni slovenski modistki Ozmee in Vičič sta l>ojkotirani, zato pa so priporočeni Stockl. Eberle, Mildner itd. Krojaški mojster in konfekcijonar Kune je bojkotiran, priporočen je pa \Vitt.
Cementne izdelke je po ukazu katoliške gospode dovoljeno kupovati samo pri firmi Zajec & Hora, kjer so združeni nemški -Judi, pruski protestanti in ljubljanski korarji, zakaj, kadar je kaj denarja vjeti, se la-komen korar zveze še z Belcebubom, ne samo z Judi in luteranci. Za železo priporoča katoliška brošura najtopleje seveda Nagvja, bojkotira pa oba Goloba itd. Mislimo, da bodo te naredbe zadostovale v dokaz, da imamo v knjižici, ki jo je izdala katoliška bukvama, pravo bojkotno brošuro na korist nemškutarjem in klerikalcem   in   proti narodnim tr-
LISTEK.
Zaljubljeni kapucin.
Vesela porast Is ljubljanske preteklosti.
Poslala ga je sama svetost in jk>-n iznos t.
»Ljuba krščanska žena,« je rekel starki, »eno prošnjo imam . . .«
V tem trenotku še sam ni vedel, kaj bi rekel, kaj bi prosil, saj je izgovorjene besede izrekel iz same navade, ker jih je malone vselej rabil, kadar je kot kapucin kam prišel.
»O častiti gospod, naj le povedo, kaj bi radi, prav z veseljem jim bom ustregla.«
Angel i ko vo oko je med tem zagledalo na koncu hodnika ozka vrata, na katerih je bila naslikana ničla. V tistem trenotku se je v njegovih očeh vnel tak žar, kakor v očeh kakega bistroumnega dekelna, ki se mu je posrečilo pouzmati mastno klobaso, in izraz srečnega veselja je spreletel njegov obraz.
»Ljuba krščanska žena,« je dejal Angelik, »nikar mi ne zamerite — jaz nisem samo mašnik, nego časih tudi človek ... prosim za kljnč k onim vratom.«
Starka si je skoraj izpahnila noge, tako je hitela po ključ, in je spoštljivo spremila Angelika na konec hodnika in mu odprla vrata.
goveem in obrtnikom. Nekaj narodnih firm je pač navedenih v knjižici, a sajno da bi se s tem sipalo občinstvu peaek v oči in bi ljadje ne moajli spoznati koj m prvi pogled namena te brošure.
Če to ni škandal, potem več ne vemo, kaj se še tako imenuje.
Vladno klerikalno gospodarstvo.
Menda je ni na celem Kranjskem bolj zanemarjene občine, kakor tik pred Ljubljano ležeča občina Moste. Ceste, posebno v P redov i čc> vem selu in v Zeleni jami, so v tako slabem stanju, da je nevarnost, da se človek ubije. Ob dežju nastanejo po cestah cela jezera, tako, da bi bilo potrebno, da bi se Moščani vozili po čolnih. Bes, pravo čudo je, da se ne godijo nesreče, kajti prav nič bi nas ne presenetila vest, da je kak otrok na cesti utonil. Zvečer in ponoči pa vlada prava egiptovska tema in se nevarnosti, ki pretijo človeškemu življenju, še povečajo. Vodovoda ni, ljudje morajo piti slabo vodo iz kap-nic in vodnjakov, in čudno je, da ne razsaja legar. In vse to se godi v občini, ki leži tik pred Ljubljano in ki šteje nad 5000 duš. Vsem tem pa so krivi klerikalci, ki so zvezani z Nemci in vlada, in ne dopustijo, da se potrdijo občinske volitve in novi občinski odbor, ki je bil izvoljen že lansko leto meseca junija, in ki je vseskozi napreden. Stari občinski odbor, ki še vedno gospodari, je nepopoln, kajti umrlo je že več občinskih odbornikov, kdo pa so namestniki, o tem se ne ve nič. Ta stari odbor, popolnoma klerikalen, obstoječ iz neukih kmetov, gospodari samovoljno in se ne briga popolnoma nič za gospodarske in kulturne potrebe svojih občanov. Zato ni čuda, da vlada v celi občini velikansko ogorčenje nad vseskozi strankarskim postopanjem vlade, ki že več kot eno leto zavlačuje potrditev novega občinskega odbora, samo da s tem ustreza klerikalnim in nemškim željam in zahtevam.Zato zahtevamo mi Moščani, ki smo vneti za napredek naše občine z vso odločnostjo od c. kr. vlade, oz. okrajnega glavarstva, da nemudoma reši zadevo lanskih občinskih volitev, da odpravimo gospodarsko in kulturno mizerijo, ki vlada v naši občini.
Moščani.
Kranjski   deželni   odbor pohvaljen
pred upravnim sodiščem.
Te dni je bila pred upravnim sodiščem obravnava o pritožbi kranjske industrijske družbe glede pravice virilistov v jeseniški občini. Pritožbo je zastopal dr. E g e r , iskreni prijatelj in zaveznik naših klerikal-
Notranji glas je starki velel, da se mora umakniti izpred vrat z naslikano ničlo, in umaknila se je do vhoda v hišo ter tam čakala v družbi raznih dekel na odhod kapucinskega patra.
Angelik pa je bil kraju svojega mudenja popolnoma neprimerno srečen in tako vesel, da bi bil najraje zavriskal, in da je v duhu blagoslavljal policaja, ki ga je bil pregnal s hišnega praga. Saj je imel tu, za vratmi z ničlo, ugodno priliko izvršiti potrebno premembo v svoji zunanjosti.
»Kar hudiču bi se zapisal, tako sem dobre volje,« se je smejal sam pri sebi in se začel preoblačiti.
»Adijo kuta in čepica!«
V nekaj trenotkih je bila kuta slečena in so bile hlače oblečene. Iz zvežnja je vzel lepe svetle čevlje in jih obul in del na glavo sicer nekoliko pomečkani, vendar dosti čedni klobuk. Izgledal je kakor kak pisar, a bil je s seboj prav zadovoljen in zdelo se mu je, da izgleda kakor kak baron.
»Zdaj mora pasti še brada,« je nekako otožno vzdihnil, »ta moja lepa, dolga kapucinska brada, na kateri je viselo že toliko kislega zelja in kisle repe, in ki jo je tako malo ženskih rok gladilo. Pa nič ne pomaga, žrtvovati moram tudi ta svoj ponos, če hočem postati nov človek.«
cev. Glasom »Tagespošte« z dne 9. julija t. 1. je dr. Eger pri tej obravnavi klerikalnem deželnemu odboru kranjskemu očital, da ne dela skrbno in točno. To je sicer jako milo rečeno, a če se pomisli, da je to sodbo izrekel zaveznik klerikalcev, in da jo je izrekel pred upravnim sodiščem na Dunaju, potem je to za deželni odbor vsekako prav izdatna blamaža. Poglavje o vestnosti in točnosti deželnega odbora je pa tako, da bomo imeli še prav mnogo prilike o njem govoriti.
Ljubljanski   škof   in   njegov bivši oskrbnik.
Veliki proces med bivšim oskrbnikom škofijske grajščine v Gornjem gradu Fr. di Cento in med ljubljanskim škofom Jegličem, je preložen in se bo nadaljeval na jesen. Iz te civilne pravde pa se zna izcimiti prav zanimiva kazenska pravda. Eksoskrbnik di Centa se namreč hvali, da je škofa v svojih dokaznih spisih tako hudo prijemal, da ga mora škof tožiti zaradi razžaljenja časti, če ima škof — mirno in čisto vest.
Nemški realci.
Tako   pokvarjenih ljudi, kakor
jih je nekaj med nemškimi realci v Ljubljani, je težko kje dobiti. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa! Ta izpridenost je že tradicijonalna še iz tistih časov, ko so na Viču imeli tajne sestanke in tam častili Bismarcka in s kipom avstrijskega cesarja delali tako, da jih je samo največja protekcija z BIeiweisove ceste obvarovala pred državnim pravdništvom. Pa kaj bi se čudili mladini, ki niso v Badenijevih dneh starejši v kazini s cesarjevo podobo nič bolje ravnali. V nočnih urah nima nihče miru pred temi pobalini. Tudi v nedeljo zvečer so trije taki mladiči, ki jih je govorjenje izdajalo kot realce, rogovi lili po cestah in so se dogovarjali, kako bi se dalo nekje okna pobiti. Kje so hoteli ta namen izvršiti, ni bilo razumeti.
Policijske vesti.
Ogenj na Skaručni.
V nedeljo zvečer je začel goreti B o ž e t o v kozolec na Skaručni. Pogorelo je s kozolcem vred šest štan-tov rži in dva štanta ječmena. Požarna hramba iz Vodic ognja ni mogla ustaviti. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Harmoniko
je predvčerajšnjem nekje pozabil godec Fr. B., a prav nič ne ve kje. Kdor jo ima, naj o tem obvesti policijo, ali pa naj jo kar sam prinese k uradu.
Pripravljen je bil na to žrtev že od tedaj, ko se je odločil, da pobegne iz samostana, in imel pri sebi škarjice. Naglo vendar z drhtečo roko je postrigel svojo lepo, dolgo brado in jo skrbno zavil v robec ter jo spravil v žep, ker se mu je zdelo nevredno, da bi jo poslal v večnost po edini poti, ki mu je bila v tistem trenotku za vratmi z ničlo odprta.
Zdaj je bil pri kraju z vsemi svojimi pripravami, in ker je imel v žepu na različna imena se glaseča spričevala in več krstnih listov, ga je navdajalo prijetno zaupanje, da se nima ničesar posebnega več bati.
»Zadnjo oviro bom že kako še premagal,« je govoril sam pri sebi in gledal skozi ključavnico na hodnik, kako bi neopaženo prišel izza vrat z ničlo in iz hiše. Ženske pa so nepremično stale pri izhodu, čakale, da neha kapucin biti človek in postane zopet pater. In začudeno so zmajevale z glavami, da morajo tako dolgo čakati. Tudi Angeliku je postajal njegov položaj vedno neprijetnejši, a ni in ni mu prišla nobena rešilna misel. 2e je hotel vse riskirati in z divjimi skoki splašiti ženske ter pobegniti, ko je slišal v bližini glasno govorjenje. Po stopnicah tik njegovih vrat so prišle tri gospe in krenile proti izhodu. V tem trenotku je Angelik tiho odprl vrata in se zmuznil na stopnice. Ženske pri izhodu ga niso zapazile, ker je bila njih   pozornost obrnjena na odhaja-
Nagačena morska ptica
je včeraj od nekod »priletela« na Mestni trg, kjer jo je našla gospodična Linhartova ter jo oddala pri policiji, kjer jo dobi lastnik zopet nazaj.
Dj, te punice.
Samski zidar Fr. O. iz goriškega okraja, je včeraj dopoldne delal na neki stavbi, kjer se je zaljubil v neko Nežiko, ter napravil za popoldne z njo sestanek v »Tivoli«. Neži-ka pa ni prišla sama, temveč je pripeljala seboj tudi neko Marjanco, ki je bila tudi zaposlena pri isti stavbi. Mlademu zaljubljencu, je bilo to prav, in obe je povabil v gostilno v Šiško. Ko so se tam okrej)čali, so jo krenili nazaj v Ljubljano k »Lahu«. Tu so se družbi prisedli še trije drugi delavci, katerim so bila dekleta jako všeč. Zidarju bi bilo to še vse prav, samo ko bi mu bili pustili Nežiko v miru, kateri je bil že podaril zlat prstan, poleg tega pa še zapil 10 kron. Hoteli so mu jo iztrgati, vsled česar je prišlo v Zvezdi do hudega konflikta. Ropot je bil tak, da je pri-\ahil v obližje policijskega stražnika, kateri je celo čvetorico aretoval, punici sta pa porabili priliko in pobegnili.
Razne stvari.
* Premeten slepar. K velikemu pariškemu zlatarju je prišel te dni eleganten gospod kakih petdeset let. Prinesel je več malenkostnih stvari v popravilo. Med pogovorom je tako mimogrede omenil, da pozna bogatega Amerikanca, ki namerava pred svojim odhodom v Ameriko, nakupiti več dragocenega ženskega nakitja. Možakar je napravil na zlatarja najugodnejši utisk. Cez dva dni prinese AmerikanČev znanec zopet nekaj drobnarij v popravilo. Omenil je, da je namenjen k Amerikancu, o katerem je pred dvema dnevoma govoril. »Ako mi zaupate,« pravi neznanec zlatarju, »biserno ovratnico in pošljete z menoj kakega svojega uslužbenca, se mi morda posreči, da napravim za vas izvrstno kupčijo.« Zlatar je bil s predlogom zadovoljen. Izročil je tujcu krasno biserno zavratnico ter poslal z njim svojega uslužbenca. Pred lepo visoko hišo na Boulevardu je naročil elegantni gospod zlatarjevemu pomočniku, da naj počaka nekaj minut pred hišo, ker bogati Amerikanec ne sme vedeti, da je ovratnica njegovega gospodarja. Gospod je nato izginil v hišo, uslužbenec se je pa postavil pred vrata ter čakal. Čakal je in čakal toliko časa, da se je naveličal. Šel je v hišo vprašat hišnika, v kateri sobi stanuje bogati Amerikanec. Hišniku
joče gospe. »Kistehant — kistehant,« so pozdravljale dekle in začele go-spem pripovedovati, kaj jih zadržuje na hišnem pragu.
Tedaj je pa Angelik moško, s trdimi koraki prilomastil po stopnicah in ne meneč se za ženstvo, pri izhodu sicer naglo, a samozavestno zapustil hišo, ne da bi se bil le količkaj ozrl. Ženske so sicer radovedno ogledovale tujega gospoda, stikale glave in ugibale, kdo da je in kje da je bil, a nobena ni slutila, da je šel mimo njih ubegli kapucin.
Angelik je bil že davno iz obližja hiše, ko se je potrpežljivim ženskam začelo dozdevati, da patra vendar nekoliko predolgo ni na dan.
»Morda je pa gospodu slabo postalo,« so začele ugibati ženske in sključena starka, ki je bila Angelika sprejela, je hitela pojasnjevati, da je kapucin izgledal prav slabo, kakor bi se bil hudo postil in da je bil oči-vidno silno izmučen, brez dvoma ker je cele noči premolil in se bičal.
Naposled so se ženske napotile proti koncu hodnika, da vidijo, kaj je z gospodom. Previdno so pristopile in sključena ženica je spoštljivo potrkala na vrata z ničlo in vprašala:
»Gospod, častiti oče, ali jim je slabo!«
Ker seveda ni bilo odgovora, je potrkala močneje in ravno odprla brez zoba usta, da bi ponovila vpra-
je bilo popolnoma neznano, da bi stanoval v hiši kak Amerikanec, pač pa je pojasnil uslužbencu, da je na nasprotni strani hiše tudi veža in da se tudi pride na cesto. Zdaj iščejo po Parizu elegantnega gospoda, ki je odnesel zlatarju biserno ovratnico v vrednosti 110.000 frankov.
* Pri morilcu cesarice Elizabete.
Te dni je obiskal zastopnik jetniške-ga kongresa, Harrv de Windt, Luc-chenija, morilca avstrijske cesarice v njegovi ječi V Echeve v Švici. De \Vindt pravi v nekem londonskem listu, da so vse vesti o slabem ravnanju z Lucchenijem izmišljene. Luc-cheni je bil doslej samo trikrat v temni celici radi nepokornosti. De \Vindt pravi, da je dobil Lucchenija pri zelo dobri volji. Bil je v družbi več drugih jetnikov v zelo prostorni, svetli dvorani, iz katere je najlepši razgled na jezero. Pomagal je pri knjigoveštvu svojim tovarišem, vendar ga nihče ne sili, da bi moral delati. Luccheni je zdaj star 30 let; je bolj majhne, toda močne postave in >e vedno nekako skrivnostno smehlja. Postopa se z njim vedno zelo ljubeznivo, četudi je nedavno napadel povodom obiska guvernerja. Luccheni je izjavil, da se počuti zelo dobro; ima dobro hrano, vsak dan stekleni-eo vina in štiri cigarete. Dasi se včasih dela. kakor da bi bil neumen, je vendar pri popolnoma zdravi pameti. Luccheni tudi mnogo čita. Njegovi najpriljubnejši pisatelji so Mou-tesquieu. Diderot. Dickens in Kous-seau. Njegova celica je nenavadno prostorna. V njej se nahaja dobra postelja, električna luč in omara z najraznovrstnejšimi knjigami. Po stenah je nabito vse polno razglednic, ki jih dobiva Luccheni od svojih sojetnikov. Z ozirom na to, da zatrjujejo ljudje, da je Luccheni prestrogo kaznovan, vprašuje de Windt: »Ali je to sploh kazen ?«
* Mož z zašitim srcem. Pred mesecem je bil Dunajčan, Anton Grie-berger pri tepežu v neki gostilni z nožem ves razmesarjen- Bil je tudi večkrat zadet z nožem v srce. V splošni dunajski bolnišnici je ranjenca operiral zdravnik dr. Foramiti ter mu na več krajih zašil srce. V soboto je Grieberger popolnoma ozdravljen zapustil bolnišnico.
Kolera na Ruskem ni še pravnic poneha la. Obolelo je že 10.000 oseb. Boje se, da se vsled vročine kolera še bolj ne razširi.
* Železniška nesreča. Blizu postaje Mospino pri Taganrogu na Ruskem je tovorni vlak padel v globo-čino treh sežnjev. Vlak je bil popolnoma razbit. Več oseb je bilo ubitih ali ranjenih.
sanje, ko je ena tovarišic planila naprej. Zapazila je, da vrata niso zaprta. Odprla jih je na stežaj in odskočila ter dala od sebe glas, kakor star berač, ki ga hoče naduha zadaviti. V prostoru je ležala kapu-cinska kuta in poleg nje sandale, patra pa ni bilo nikjer.
Nemega strmenja prevzete so pristopile ženske in pregledovale kuto in jo stresale vsaka posebej, kakor bi se hotele prepričati, da kapucina res več ni v njej.
»Ni jih,« je v silni ginjenosti zavzdihnila sključena ženica.
Ni jih, ne ena kocina ni ostala." je zašepetala druga.
»Oh, ljube ženske kristijanske,« je zdaj zavzdihnila zopet sključena ženica, ki je v zboru tovarišic imela prve besede, »doživele smo nekaj posebnega, priče smo izrednega dogodka. Blagor nam! Gospod so bili mar-ternik, to sem jim poznala na obrazu; dopolnili so svoje poslanstvo in ^e od tukaj vzdignili v višave, za pričo tega dogodka pa zapustili tukaj kuto.«
Trepetaje blaženosti so ženske padle na kolena. Goreče so poljubo-vale kuto in sandale ter pošiljale vro-«'-e vzdihi jaje za njim, o katerem so mislile, da se je dvignil v višave, med tem ko je v istem trenotku v Pasji ulici objemal in poljuboval abeglo nunico Adelgundo.
(Dalje prihodnjič.)
* Samomor dijaka. Zaradi slabega izpričevala je skočil v Liberci v vodo 191etni dijak sedmega gimnazijskega razreda, Robert Reiner, ter utonil.
♦ Dolgovi portoaralake kraljlco-
vdove. Portugalski list »Mund« pri-občuje pismo neke pariške zlatarske tvrdke, v katerem terja tvrdka kraljico Marijo Pijo za 26.000 frankov. Pismo je bilo ukradeno iz tajnega arhiva justičnega ministrstva. List je zbudil s svojim razkritjem veliko senzacijo, kajti ljudje so ogorčeni, da se na tak način denar zapravlja, ki so ga davkoplačevalci s teškim trudom skupaj spravili.
Ciril-Metodova slavnost v nebesih.
Kakor vsa »Slovenčeva« poročila, je tudi ono o slavnosti sv. Cirila in Metoda v nebesih netočno, strankarsko prikrojeno, primolčano i u ne-icsnično. Osip Jefimovič Belorukij (pesniško ime Pepčka Jeftino-Izmoviča Dolgoprstega) je j>oročal, kakor je vedel, da bo »Slovencu* ugajalo, ne pa kakor se je vršilo. Evo vam dogodek po stenografič-nem zapisniku.
Sv. brata Ciril in Metod sta z zadovoljnim usmevom gledala pri prave za veselico, prirejeno njima v čast in šolski družbi v prid. Tako sta bila zadovoljna, da po matutinu še k večerji nista hotela. Naravno, da sta se silno zanimala, kako uspeva njuno delo in kaj počno njuni rojaki - Slovani. Ker ni bilo pri večerji teh dveh učenih bratov, so tudi drugi svetniki brzo zapustili refek-torij in prišli k njima. Prvi je bil pri njima Strossmaver in izpregovo-ri: »Danes bosta menda lahko zado-\ oljna. Delala sta v slovanskem jezi-k u za vero, pa tudi za narod. Tega vama nemški škofje niso odpustili in v imenu vere so zaprli enega izmed vaju. Zaprli bi bili oba. da ga ni preje bog poklical med svoje. No potem je nemški in rimski živelj skoroda docela ubil in zamoril slovanski živelj. Pa kaj bi ga ne, ko vaši lastni duhovniki delajo le za vero. za narod pa nič. dasi imajo geslo »vse za vero in narod«. Primernejše geslo bi bilo »vse za vero in denar«. No, zadnji čas se je jelo med Slovenci zopet daniti, zopet se dela v vajinem duhu in osobito današnja veselica, družeča vse poštene Slovence i7 vseh krajev, je vama lahko v ponos.«
Te besede slišita sv. Avguštin in sv. Alfonz Liguorjanski, ki vehementno oporekata, češ da je narodnost nezmisel, da je greh, ker mora vsak človek živeti le za sv. nebesa. Nekaj romanskih svetnikov jima je pritegnilo, velika večina pa je stala na strani slovanskih bratov. Hrup je vedno večji in večji in ko vidi sv. Peter, da tudi z gromom in dežjem ne more pomiriti od svete jeze raz-vnetih svetnikov, pokliče na pomoč samega boga. Posetniki veselice v Tivoli in Jefimovič sam so se zbali dežja sv. Petra in so odhiteli, ne ravno slabe volje. Jezna pa je bila — klerikalna mladina, ki si ni upala na veselični prostor in se je razgretih teles tiščala višje irori v gozdu. Koliko lepih uric si jim odvzel, sv. Peter! No, pa ti že veš kaj delaš. Navadno pereš po dogodkih, kakor n. pr. po zvršenih božjih potih okolico dotične cerkve, danes pa si to mladino, ki je rekla doma, da pojde v cerkev, že popre je opral in prepodil. Na to je prišel sam nebeški oče in je rekel:
»Jaz sem, ki sem. Brez moje volje ni nič. Ker so narodnosti, tedaj jih gotovo hočem imeti. Če bi jih ne hotel imeti, bi jih ne bilo, kajti karkoli hočem, se zgodi. Dopustil sem, da so narode vzgajali k sv. veri večinoma ljudje, ki so razumeli in spoštovali jezik teh narodov, ki je postal posvečen od tistega trenotka, ko se je v njem učila in razlagala moja beseda. Takrat je bilo seveda še drugače. Vi ste bori in siromašni ozna-n je val i mojo besedo in ste jo tolmačili pravilno. Zdaj je pa zopet drugače. Mesto preprostih, ubožnih, ponižnih služabnikov oznanja mojo besedo mnogo mladih ljudi, ki jim je
strast, pa tudi greh, zate m m la um in oslabila voljo. Nekateri kaplančki frkajo po biciklih od kraja v kraj agitirat za tisto kraljestvo, ki ga je moj sin dosledno odklonil, ko so ga hoteli Judje proglasiti za posvetnega kralja, češ, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Nekateri župniki uganjajo s prižniee samo politiko, dasi večkrat le pod pritiskom proti svo jemu boljšemu prepričanju. Včasih so duhovniki bili revno oblečeni, so mnogo molili v cerkvi, skrbeli za dušni, pa tudi za telesni blagor svojih župljanov. Dajali so jim nasvete, tolažili so jih, pomagali bolnim ljudem in bolni živini, na tudi pri sadje-reji in poljedelstvu so jim šli na roke, delili so miloščino obilo, v prostem času sami prijeli za koso, drevo ali motiko in grablje. Vse njih življenje je bila ena sama dolga in iskre, na molitev. Sveto so živeli, sveto umirali. Ti duhovniki so sv. vero s svojim življenjem in s svojim vzgledom tako ukrepili, da je slabi novo-dobniki še dosedaj niso mogli uničiti in izruvati iz vernih src.
Pa poglejte mnoge duhovnike zadnje dobe! Mnogi se svetlih, rdečih in zabuhlih lic, pa zaokroženih trebuhov pode za zlatim teletom, vsi pa ne. Z nejevoljo bere nekateri pol tire mašo, potem pa hajdi v službo — ]M>litike, vsi pa ne. Satan j«- med dobre zasejal ljuliko. Zgodilo se je, da je eden celo posvečene hostije zastrupil drugemu; tudi z noži in bodali so blagoslovljene roke že umorile maziljena telesa sobratov. Toža-rijo se in obrekujejo drug drugega. Pa ne vsi. Mnogi tudi pijancu jejo nezmastno po cele noči, drugo jutro pa maše ne bero, če ni slučajno tak dan, ko je zapovedano brati jo. Pa ne vsi! Marsikateri je zlorabil obiju bo, ki se mu je pri posvečevanju dala: »Non unam, sed multas habe-bis« (ene same zakonske žene ne boš imel, toda imel boš lahko več žensk). Taki tiči lazijo po lestvah k dekletom. Tudi onečaščajo nekateri device in žene in si sploh vse dovoljujejo. Pa ne vsi! Staro, častitljivo duhovniško obleko so mnogi zavrgli. Mesto črnih klobukov nosijo bele in pisane slamnike s kričečimi trakovi, rikesto kolarja navadne ovratnike ali pa mehke srajce z mehkimi ovratniki, mesto temnih telovnikov moderne bele ali rjave pike-telovnike, barvaste hlače, rjave štiflete ali celo rjave nizke čevlje ter kokete svilene nogavice, mesto škornjev. Poglejte, tam pri Veliki Loki na Dolenjskem živi duhovnik, ki skupi ju je vse. kar kdo prinese: jajca, gobe, kokoši, orehe, žir, jezice, žito in celo — ženske lase. Tudi ga je sodišče spoznalo za hudodelca, ker je nekemu bližnjemu grozil z revolverjem.
Tam blizu nekje je drug duhovnik, ki je v cerkvi res streljal z revolverjem. Tudi tega so morali poučiti sodniki — neduhovniki, kaj se sme, kaj ne. Pa je bil drug duhovnik, ki je imel kopico nezakonskih otrok, kojih mati je kot pijanka propadla, ker jo je on piti naučil. Na vesti jo ima. No pa poglejte v neko revno pokrajino na Slovenskem. Župnik opetovano sladko sniva v alkoholu in v kakem jarku ali pa sili v sobo kake ženske. Enkrat je celo pri belem dnevu v neki vasi »blagoslavljal« ljudi . . . Tudi se dobe nekateri duhovniki, ki imajo laži, krive prisege in goljufije na vesti! Taki duhovniki bi uničili vero, če bi jim dolgo to dovolil. Pa je mnogo dobrih duhovnikov, ki so vredni vse časti. No, in mene so odrinili v vsaki slovenski hiši v kot k jaslim! Ne grade več meni v čast ne cerkva ne kapelic, moje ime se redko imenuje, razen v predpisanih molitvah. Zdaj časte večinoma vas, svetnike, posebno sv. Antona. Uče pa zdaj vse kaj drugega, kakor sem učil svoj čas jaz sam in po očakih. Jaz sem prepovedal jesti svinjsko meso, ker je to nečista jed. Makabejski bratje so rajši prelili kri, kakor da bi jedli svinjino in mene žalili. Dandanes jedo vsi duhovniki s papežem vred svinjsko meso in vendar sem jaz neizpremenljiv. Kar me je takrat žalilo, me žali zdaj, saj je pri meni vsa večnost le en tre-notek in jaz torej v istem trenotku ne morem prepovedati in dovoliti h k ratu, da se sme jesti svinjsko meso. Govejega mesa jesti nisem nikoli
prepovedal in vendar ga v petkih zdaj ne smejo jesti, — razen če plača kdo recimo 10 K. Za ta znesek naj sem podkupljiv jaz, ki imam v oblasti vse zaklade in ki jih iz nič ustvarjam. Pravijo pa, da imajo pravico prenarejati in izpreminjati, češ da so prejeli vso oblast z besedami: »Kar koli boste na zemlji zavezali, bo v "nebesih zavezano, karkoli boste pa na zemlji razvezali, bo v nebesih iazvezano. Toda te besede citirajo napačno, ker bi bilo s temi besedami, če bi se tako tolmačile, rečeno, da bog vsega, kar je za zveličanje vseh potrebno, ali ni mogel ali pa ni hotel povedati in da je nekako »in bianco« podpisal generalno pooblastilo za razširjanje in izpreminjanje vere.
To so take reči, ki jih vidi vsak priprost, neposvečen človek in seveda vsi dobri duhovniki, le zaslepljeni svečeniki tega ne vidijo. Zato sem jim pokazal svoj prst. Dovolil sem zmago protivnikom pokvarjene vere na Francoskem, poslal sem potres, ki je ravno cerkvam najbolj škodoval, zmago bom dal sedanji vladi na španskem, poslal bom vojsko, kugo in lakoto ter punt zoper slabe duhovnike, ki jih bom strebil s sveta, dobre bom pa blagoslavljal. Potem pa navdahnem može, ki bodo delovali v vajnem smislu, častita brata Ciril in Metod, namreč za neskaljeno vero in za ohranitev slovenskega naroda — Amen. M. G.
Popravek.
V telefoničnem poročilu v si-nočnem »Slov. Nar.« glede veselice v Ospu se nam je vrinila pri številu posetnikov tiskovna pomota in bi se moralo glasiti »preko 2000«, ne pa >: preko 7000«.
Za kratek čas.
«
Dober zrak.
Meščan: »Sam ne vem, kam naj bi šel letos na letovišče.«
Turist: »Bohinj vam priporočam, tam je dober, naravnost izboren zrak!«
Kolesar: To je pa res! Moje kolo je prej vedno puščalo. Ker sem pa na spomlad enkrat ga v Bohinju napumpal z bohinjskim zrakom, mi že zdaj nad tri mesece dobro drži.«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. julija 1910. T m r m i n.
Pšenica za oktober 1910.   .   za 50 kg 9 38
Rž za oktober 1910 ...   za 50 kg 7 11
Koruza za juli 1910   .   .   .   za 50 kg 549
Oves za oktober 1910   .   .   za 50 kg 7 20 E f • k 11 v. Neizpremenjeno.
Borzna porodila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani".
Undoi kini dunijske borze 11. julija 191«.
■aloifconi papirji.	Deaarai	Blagom)
4° o majeva renta ....	9415	94-35
4*2°/o srebrna renta ....	9780	98 —
4% avstr. kronska renta . .	9410	94-30
4*/0 ogr.       „               . .	92-20	92 40
4°/0 kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke .	9650	—
	94 40	95-40
Sraoha. Srečke iz 1. 1860 ■/■ ...	474 —	486 —
t»    »» »» 1864 .....	324 —	330*—
tiske......	307-50	319*50
„    zemeljske I. izdaje	296 —	302 —
t*                         »t               H*          M •	275 15	28115
„    ogrske hipotečne . .	248 —	254*—
„    dun. komunalne   . .	532-	542 —
„    avstr. kreditne .  . .	529-—	539*—
„    ljubljanske ....	79-50	8350
„    avstr. rdeč. križa   . .	64 50	68-50
	38-40	42*40
„ bazilika.....	2865	3265
	257-25	258-25
Boanloo. Ljubljanske kreditne banke .	44625	447-25
Avstr. kreditnega zavoda . .	665-25	66625
Dunajske bančne družbe . .	542 —	543 —
Južne železnice.....	108-25	10925
Državne železnice ....	739-—	740-—
Alpine-Montan.....	737-25	738 25
Češke sladkorne družbe . .	233 —	235 —
Živnostenske banke.  .  . .	265 —	262—
Cekini   . ****** ....	1136	11-40
Marke ........	11742	117*62
Franki........	9525	9542
Lire.........	94-75	94*95
Rabl|i........	253 25	254 25
Kupi se hiša
v Ljubljani ali v najbližji ljubljanski okolici, pripravna za stanovanje ene družine v ceni do 10000 K, oziroma stavbisče v ceni do 1500 K. Ponudbe se sprejemajo do dne 25. julija t. 1. v upravništvu »SI. Naroda«. 35
PriiHimt slise
pnlaja ii ptilja n ptitm pnEtji
Iv. Bonač v Ljubljanu
sliki S
2073
Ustanovljena lota IS*2. 23
posojilnica ljubljanske okolice
mliliiiMi sudraga s HNMitM umo
v Ustnem zairižiea dom v LJubljani na Dunajski cesti i\. 1S
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,11S. 1 21-11
upravnega premoženja................K 20,775.510-59
obrestuje hranilne vloge po 4VTo
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica
sama za vložnika.
Sprejema tudi vloge na tekoči rasu ¥ zvezi s čekovnim prometom in fik obrestuje od dno vloge do dno dviga.
Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,000.00 0
Posojuje na zemljišča po 5' / „ z 1*,°'„ na amortizacijo ali pa po 5 4-    brez amortizacije; na menice po S".„.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.  4. izven nedelj
in praznikov.
Telefon st. 185. Postne hranilnice račun ii. 828.405.
M v
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9
* Kant zastannro J>nre Češke' živijenske zavarovalDiu. *
Jej Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno
X ReJT^  vsakovrstna posojila in kredite x
3*t    kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. 3*C
J Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. *j 3^C 3^C a^C   w% 3^C 3^C 3^C      3^C 3*1! 3^C 3^E   j^C   3*» 3*£ 3^E
t?
i
44
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Uradni prostori: SeMrgova ulica St. 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pO 4l ./'„; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbnje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe  bodisi   ustmeno ali pismeno v zadružni
bodisi ustmeno pisarni.
10
Uradne ore vsak dan dopoldne od 9. do 12..
od 3. do 5.
ta
JL
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubu ah i
=i Delniška glavnica:
m   K 5,<
iIlIiMl.i.t
Stritarjeva ulica štev. 2.
Sprejema vloge na knjižice In na teknil račun ter lita obrestuje od dne vloge po 4l/2°o tisto. — Kupuje ta prodale vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzih.
□PoćLx\a.žaice tt S pljetvL, Cel dvcvl,   Tistu :rx S^rsije^ia.
= ■—=
Rezervni zaklad:
K 450.000-
J L
JE
.\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 3.
Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
promet do 31. decembra 1909
Obstoječih vlog nad 38 miliji
Za varnost  vloženega denarja jamči zraven
rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vao SVOJO mOCJO. Izguba vloženega denarja je
nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka spekulacija z vi« /.enim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41/4°'0 brez odbitka; nevz Hgnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema
nad 518 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj l/i°/0 na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4
Dolžnost
vsakega  Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo    bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1JI«. Podpirajmo torej domač  slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu.
„SLAVIJA"
ijemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
B atam- h»ap. za pepolao varnost
il
IpSIlA^nUVIV* Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
mm aatf aaaj razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj aaaMaA V laf A    smrti roditeljev, za doto otrokom.---
PjMf AVIJfl^ razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. -—-
jjSLAVIsfA^ |e res atevajaaka zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
aw aajffag gmotno podpira narodna  društva, organizacije in prispeva k narodnim ejaVaalemvfleJam    dobrodelnim namenom.---
„SLAVIM* stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva.
Vsa pojasnila daje drage volje 1
generalni snstop bonfce »Slavijo* v IjublJanL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji
k svojimi« Osamosvojimo  se na narodno - gospodarskem polju 1 Ne podcenjuj mo se 1 Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma l
3064
QX
9A