1. Številka.
snih).
XL. leto.
Izhaja vsak tUn zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrtleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubi ano s pošiljanjem na dom za vse leto
laročbe ikovati. stvari.
jttesečna
Uredništva telefon št 84.
Dogodki u Ricmsinjlh.
Ricmanje, 1. januarja 1907.
Zanimivi duevi leže za nami. Dne 22. t m. SHIO imeli v Ricmanjih nenavadnega gosta — 6. kr okrajnega glavarja iz Kopra. Okrajni glavar je prišel k županu Herdonu in ga naprosil, naj da nemudoma sklicati vse lane iz Ricmanj in Loga. Zupan mu je prošnja drage volje izpolnil. V t^ku pol ure je bila dvorana „Na-rodnega doina^ natlačena vaščanov do zadnjega kotička. Župan je opozoril vaščane, da jih je sklical na prosDJo c. kr. okrajnega glavarja, da mu osebno izrazijo svoje mišljenje. Dejal je. da kompetentne oblasti menda ne smatrajo za Ricmanjce od cesarja lastnoročno podpisanih zakonov za pravilne, marveč za ponarejene, ker se po njih ne ravnajo Kadar nosijo Kicinanjei v Koper davke in vojaške takse, se jim uradniki prilizujejo : če vprašajo, .ali je doma glavaiu, rečejo, da je, ko pa povemo, da smo iz Ricmanj. pravijo hitro, da ga. ni, čeravno je resnično doma
Nadlegujete me vedno, je dejal župan, naj grem k c. kr. glavarstvu v Koper opominjat, da vam posije potrdilo brezvei-stva. Danes imate tu doma ugodno priliko opomniti na to osebno samega c. kr. okr. glavarja. Ker odide glavar z vlakom, in se mu gotovo mudi, vam pripomnim še to, da, kdor je zadovoljen, ostati pod rimsko-katoliškim obredom naj vstane. Vstal ni ■ i kdo.
Nato je zapri čel glavar svoj govor nekako takole: Cenjeni vaščani Ricmanj in Loga! Danes sem poslan tu k vam v Ricmanje od višjih ob-lastij, naj se osebno prepričam, kaj pravzaprav zahtevate. Dovoli se vam samostojna župnija in ako ste s tem zadovoljni, plačeval se vam bode dnevnik iz verskega zaklada. S tem je
■ftrxm jiuinii.j........ i naaaa
ft
Posamezne iteiilke po 10 b.
Slovenski Tehnik".
UpravaiStva telefon št. 85.
danes vašo vprašanje rešeno in ostanete se vedno kakor vasi pokojni očetje po starem običaju pod tržaško škofijo in pod pastirjem Naglom.
Ko je glavar izgovoril zadnji stavek, nastalo je ropotanje z nogami in kričanje: rproč z Naglom!u, „proc od Rima!u, rraje pod hudiča, kakor pod Nagla !u, rpotrdila od brezver-stva zahtevamo!** To kričanje in ropotanje je trajalo, dokler se ni glavar ods'ranil iz dvorane. Župan je spremil odhajajočega glavarja na postajo iu vračajoč se nazaj v Uiomanje, srečal je — kaplana Ukmarja. Ta je župana pozdravil in ga hotel ustaviti, ker se je pa županu — mudilo, in se mu je videlo brezpotrebno z njim kratiti čas, hitel je svojo pot in U km ar —- haj d za njim.
Naposled se je vendar župan ustavil, da ne bi ljudi mislili, da ga morda Ukmar lovi. Vprašal je Ukmarja, kaj ima tako nujnega in važnega za — povedati. Ukmar je začel govoriti županu: Moja sveta dolžnost me veže, gospod župan, da vam — voščim vesele božične praznike in srečno novo leto! Bil sem ravnokar pri vet doma in sem vprašal vašo soprogo, ako hočem priti teh sv. praznikov blagoslovit vašo hišo, a ona mi tega ni dovolila, zato se obračam do vas. ako mi vi to dovolite.
Zupan mu je na te besede odgovoril: Ako niste imeli kaj važnejšega povedati, moral ste iti le dalje, kamor ste bili namenjeni. Zapomnite si dobro, kaj vam zdaj povem! Povedal sem vam že Čestokrat, da me ne hodite več nadlegovat na moja vrata. Svojo — hišo lahko blagoslovim jaz sam, če pa imate vi tako veselje blago-slovljati, blagoslovil ate lahko ves teden cerkev, ki je več potrebna kakor moja hiša. Prosim vas samo, pustite me v miru in ne pripravljajte mirnih ljudi v nesrečo! Precej drugi dan, ko ste prišli v Ricmanje, ste prejeli od deputacije sklep od vašča-
nov, da vas na nobeden način — ne sprejmemo, a vi se zmiraj vsiljujete in razgrevate ljudi. Povedal bi vam še kaj, vzrok je pa ta, ker mi čas ne dopušča in druga je, ker ni vredno, da se vas uvažuja. Poberite se proč in ne pridite nikdar več pred moje oči.
Kaplan ne rekši ne bele ne črne, je od župana izginil.
Minoli ponedeljek beračil je po Ricmanjih in L.ogu kakor cigan in od daleč z vrat voščil vesele božične praznike in srečno novo leto. Kake odgovore je dobival od ljudi, si mora že vsakomur dozdevati. Vračajoč se iz Loga, je ubogi revček jokal. Ker se baje ni upal nositi seboj v ko-tliču blagoslovljene vode, nosil jo je v žepu v stekleničici in iz iste kapljal po ulicah kakor zdravilo na sladkor. T* dogodek je med ljudmi pro-vzrocil obilo smeha in zabave, posebno pa med otroci. Sodi se, da Ukmar ni pri čisti pameti. Na božični praznik je imel tri maše. Od domačinov ni šel v cerkev nikdo, le k blagoslovu je prišlo par takozvanih ^Mandarjaru iz tržaške oko ice, in še te je baje podkupil katinarski duhovnik S trži nar in jih p osla. I v Ricmanje za družbo Ukmarju in njegovi izvo-ljenki. V sredo pa, na sv. Štefana dan, ni prišel nihče zunanjih, še sam Ukmar bi kmalu vsled snega in mraza ne bil mogel v cerkev.
Dne 20. m. m. pripeljalo se je iz Trsta v Ricmanje poln železniški voz duhovnikov, vsa ta družba je marširala naravnost v farovž. Govori se, da je bil med njimi tudi škof Nagel. Kdaj je ta družba odšla iz Riemanj, nam ni znano. Tisti večer je bilo več orožnikov poskritih kakor pri zadnjem pogrebu. Ponoči pa je bilo videti po vasi tupatam kakega orožnika, ki je trepetal od mraza in se stiskal v kot. Ricmanjskemu staremu cerkovniku je nekdo prinesel podpisano pogodbo, glasečo se, ako je zadovoljen streči Ukmarju, da bode
dobival letne plače 600 K in penzijo. Cerkovnik je to ponudbo odklonil.
Dne 21. m. m. je umrla Mihaela Valentič, mati nekdanjega našega nepozabnega nam učitelja Josipa Va-lentiča. Naj počiva v miru. Gospodu Valentiču in sorodnikom naše sožalje. O tem pogrebu pride posebno poročilo. Na Božič obiskalo nas je zopet bratsko društvo „Kolou iz Trsta ter nas divilo z milo slovensko pesmijo. Vrlim nKolašema in „Kolašicamu smo iz srca hvaležni, da nas ravno v naših žalostnih dneh obiskujejo in tolažijo. Naša iskrena želja je, da bi se bratsko „Kolou večkrat oglasilo v naših Ricmanjih.
Parlamentarni položaj.
Dunaj 1. januarja. Ministrski predsednik baron Beck je bil včeraj poldrugo uro v avdijenci pri cesarju. Popoldne se je vršil ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Določil se je program za ostalo dobo državnozborskega zasedanja.
V prvi seji drž. zbora dne 9. t. m. pride najprej na vrsto poročilo obrtnega odseka o zakonu proti pijančevanju in poročilo nauč-nega odseka v zadevi inženirskega naslova. Nadalje|pride na vrsto kmalu zakon o varstvu volilne svobode in numerus clausus. Med nujnimi predlogi pride na pritisk klerikalcev najprej na vrsto oni o kongruji.
Češki deželni zbor.
Praga 1. januarja. Nadaljevala se je debata o proračunskem provizoriju. Posl. Peschka se je pritoževal o zatiranju Nemcev na Češkem. — Posl. Kalina je tarnanje dobro zavračal ter dokazoval, da na krmilu vseh državnih oblastnij stoje Nemci. Potem j e kritikoval volilno reformo, kine odgovarja ravnopravnosti obeh narodnosti. —
Poil. Schreiner je prerokoval, da bo prišlo sporaz umije nje med obema narodnostima na temelju temeljite reforme deželnega reda. — Poslanec dr. Ba.va je zahteval tudi za deželni zbor volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. — Posl. Pražek je dokazoval, da so Nemci manjšina, ki povsod diktira večini Najhujši razširjevalci nemških teženj so nemški učitelji. — Proračun je bil sprejet z vsemi glasovi proti nemškim glasovom, nakar je deželni marŠBl zasedanje odgodil
Kossuth o bodočnosti Ogrske.
Bndapešta l.januarja. Povodom novoletnega čestitanja je rekel minister K o s s u t h članom neodvisne stranke, da je neodvisna stranka postala soosobna za vladanje, ne da bi izdala svoja načela. Vlada deluje na uresničenju gospodarske samostojnosti in kralj je to načelo odobril. Kossuth je trdno prepričan, da bo stranka kakor en mož podpirala koalicijsko vlado, ki deluje sporazumno s kr onaiiir. kraljem za dc^ego neodvisne, svobodne Ogrske. Končno je izjavil minister, da bi ne bilo upravičeno, ako bi se volilna reforma prenaglila.
Zarota zoper srbskega kralja.
Berolin 1. januarja. „Leipz. Neuestnn Nachr.- poročajo iz Bel-grada: ^Dejstvo je, da se že dalje časa pripravlja zarota proti kralju Petru. Udeleženci zarote se rekruti-rajo iz belgrajske inteligence, a pripada ji tudi mnogo častnikov. Zarotniki nameravajo kralja z lepa ali s silo primorati, da se odpove prestolu. Za odškodnino se mu da renta za <elo življenje. Srbija se proglasi za republiko. Evropa bo v treh ali  štirih mesecih presenečena
LISTEK.
Ponatis prepovedan.
stmhovalci &w\l kron.
Zgodovinska povest. I.
Vormals hat sie keiner schier re^ieren konnen; Ihr Murwiii und Halsstarrigkeit-wolIe ungebuuden seyn und ohne Ziigel. Wie sie dann noch heut gern ihres eigien Kopffs und Gefallens leben wurden, wenn man ihnen nicht Ziel und Schranken setzte . . . Sie klagen, dass ihre alte Privregien schon hinweg gefallen, weil man ihnen nicht gestattet zu rau-ben und morden, sondern mit dem Hencker daran ver-hinderrt
(Valvazor n prebivalcih Libtfrnfje.)
Meja dežele Kranjske je svoje dni segala na dveh koncih do morja. Tedaj sta pripadala vojvodstvu Kranjskemu ves goriški Kras do Devina in ves severni del v Istri, tako da je Kranjska neposredno mejila ob beneško republiko, ki je imela južni del fstre v oblasti.
V drugi polovici IG. stoletja je stala ma^griČ« med današnjo Opatijo
in Lovran«* skromna od kamna zidana hiša. Stala je na samoti in bi se bila konaj razlikovala od sosednih hiš, v kaverih so prebivali ribiči in kmetje, da ni visel nad vratmi iz železa kovan, posrebren in poslikan grb, in d* ni za hišo stal v teh krajih nenivadno velik in snažen hlev.
Severna Istra, nekdanja Libur-nija, je bile v tistih časih lc malo obljudena, a dasi je sodnik v cvetočem Kastavi srogo vladal svoj okoliš in se je začela Reka precej razvijati, je to le malo vplivalo na značaj in na mišljenje kmetskega prebivalstva. Prebivalci Liburnije so bili nasilni in neusmiljeni ljudje. Vedno so bili pripravljeni Df kako hudodelstvo in se ni. o dali ustrahovati, dasi je na vešalih pred ka^avskimi vratmi skoro vedno kdo visft. Zaradi tega so se ljudjo tudi kaj radi ogibali teh krajev.
Nad vse borne gospodarske razmere so bile v veliki meri krive te podivjanosti. Kraški svet je nerodoviten. Samo trta je dobro rodila, a pridelka ni bilo mogoče razprodati. Glavni vir dohodkov je bila reja ovac, ljudsto na obrežju pa se je bavilo z ribištvom in z ropom. To ljudstvo je smavalo oropanje ladij, ki jih je kvarne«i vihar pognal na
obrežje, za svoj privilegij in vporab-Ijajo vsakovrstna zvijačna sredstva, da je v viharnih nočeh zvabilo ladje k obrežju. Pravica je sicer kaznovala tak rop s smrtjo, toda prebivalstvo se vendar ni odreklo starodavni svoji navadi.
Na griču med Opatijo in Lovrano ležeča hiša pač ni bila vredna, dr je na njenem proSelju visel plemiški grb. V pritličju je bila prostorna kuhinja, v prvem nadstropju pa sta bili dve sobi. Pohištvo v teh prostorih je bilo staro in slabo.
V veliki sobi prvega nadstropja je sedel mlad mož in z veliko pozornostjo pregledoval zemljevide, ki so ležali pred njim razgrneni na hrastovi mizi. Zdaj in zdaj si je nestrpno pogladil goste temne kodre, ki so mu po navadi tiste dobe, segali do tilnika, ali pa udaril z nogo ob tla, da so zazvenele zlate ostroge. Sicer je bil ta mladenič šele dobrih dvajset let star, vendar se mu je poznalo, da ni samo Čvrst in zdrav, nego da zna njegovo temno oko mirno izdržati vsakega sovražnika pogled in hladno prehoditi vsako ne-var.ioat. Ta mladi mož je bil Andrej plemič Kršan.
Tudi ko se je z n čelo zunaj mračiti, ni Kržan odlož'1 z- mljevidov nego skrbno nad%ljevaT svo'e iskanje
in primerjanje, dokler ga ni prebudil iz te zamišljenosti strelu iz topa podoben hrup.
Zdaj je planil pokoncu in hitel k oknu, odkoder je imel razgled po vsem obrežju in na morje in šele zdaj je zapazil, da divja na morju vihar in da tuli burja z nenavadno silo tudi okrog njegove hiše. Tema je bila pa že tako velika, da je le iz težka razločil obrise bližnjih višav in hiš ter obrežja samega, ob katero so jezno butali visoki valovi.
Kržan se je obrnil od okna in je začel nemirno hoditi gor in dol po svoji sobi. Zdajinzdaj se je ustavil pri zidu, kjer sta poleg stare okorne puške in dolgega in težkega meča visela dva samokresa. Večkrat je njegova roka segla po tem orožju, a vselej se je Kržan premagal in zopet nadaljeval svojo hojo po sobi.
Naposled je odprl vrata, ki so vodila na ozke lesene stopnice in s svojim močnim in zvonkim glasom zaklical: Tomo!
Kratko in osorno je bilo to povelje, a imelo je takoj pričakovani uspeh. Stopnice so zaškripale in v sobo je stopil kmetski fant v narodni noši in opankah. Fant je bil iste starosti kakor Andrej plemič Kržan; bil je žilav in krepak, a Čudovito umazan. Tudi ko je stopil v sobo, se
ni odkril, obstal je pri vratih in Čakal, kaj da mu ukaže gospodar.
— Moja jadrenica je pač popolnoma pripravljena?
Tomo je samega začudenja nad tem vprašanjem vzel kučmo z glave.
— Kaj ste rekli? Če je jadrenica pripravljena. Seveda je pripravljena, a upam, da je ne bodete rabili.
— Zakaj naj je ne rabim, gospodine Tomo, Če vas smem vprašati?
Tomo je bil oČividno razžaljen, ker ga je Kržan imenoval gospoda in ker ga je vikal, in zato se je glasil njegov odgovor precej jezno.
— Kadar tuli burja tako kakor danes, ostanejo pametni ljudje plem-skega stanu lepo za pečjo. Ali hočete mar skušati Boga in Mater božjo?
Tomo še ni bil končal, ko se je zaslišal dolgo raztegnjen hripav, a silno močan glas. Kržan in njegov sluga sta se spogledala, potem pa jo Tomo zmagonosno zaklical:
nNo, kaj sem vam rekel ? Ali mar nimam prav?
— Ne, Tomo, prav nimaš. Jaz ne maram jutri zjutraj gledati mrli-Čev na obrežju. Tebi bi bilo pač všeč, če bi jaz ostal za pečjo, da bi tvoji prijatelji lahko ropali in morili, toda iz tega ne bo nič.
(Dalje prih.)
vsled prevrata v Srbiji. Pad dinastije se kolikon le mogoče izvrši brez kr-voprelitja." — Menda ni treba pose-bej povedati, da so vse take vesti nemške halucinacije.
Bolgarija in Srbija.
Bel grad l. januarja. Vsi Časopisi razpravljajo o proti srbski pisavi bolgarskega časopisja. „Štampa" piše, da je vse končano: sestanek obeh vladarjev, jugoslovansko edinstvo, pobratimsšvo visokošolcev, sestanek žurnalistov in famozna carinska unija. Namesto vsega tega ima dandanes Srbija le carinsko vojno z Bolgarijo, kar se mora smatrati za predhodnika oboroženega konflikta (?). — „Mali Žurnal- pravi, da so se Bolgari zopet pokazali neodkritosrčne. Sedaj groze Srbiji z vojno. Naj le groze! Srbiji se ni ničesar bati, ker je njena stvar pravična.
Nemiri v Maroku.
Madrid 1. januarja. Ko je Rai-zuli zvedel, da je odstavljen od pa-ševanja. je poslal svoj harem in vse premičnine k najzvestejšernu mu gorskemu plemenu, sam pa je šel z ostankom svojih pristašev v bližino svete mošeje Muleta Salema, da v najhujši sili zbeži v mošejo, kjer je nedotakljiv.
Rusko brodovjeje odplulo iz Gibraltarja v Bizerto.
ljubljanski o&činsRi svet.
L j ubijan a, 31. decembra.
Predsedoval je župan gosp. Ivan Hribar.
V Mariboru živeči železniški pristav Ivan Kej ž ar je naznanil, da odloži mandat občinskega sveta. Se mu izreče zahvala za njegono uspešno delovanje v občinskem svetu.
Pokojni I. L a i b 1 i n je zapustil za mestne reveže 300 K. Zahvala se zabeleži v zapisniku.
Na predlog župana se dovoli dam-skemu odboru za Strossm a ver j ev spomenik v Zagrebu 230 K.
Sklene se, da se pozove društvo „Kazino~, naj pozimi odstrani verando pred Kazino. Tozadevna pogajanja se vrše med zastopniki Kazina in zastopnikom mestne občine  dr. Trilierjem.
Gregorčičeva ljudska knjižnica in čitalnica.
Vsled sklepa predzadnje občinske seje so se pozvala društva „Akademija", „Prosveta" in ljubljanski „Sokol", naj se izjavijo glede ustanovitve Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice in Čitalnice. Vsa tri društva so v skupni vlogi izjavila, da prevzemo brez o br e men j e n j a svojega društvenega premoženja in blagajne v svojo upravo javno ljudsko knjižnico in čitalnico. Upravo naj vodi odsek šestih članov, v katero pošilja vsako teh društev po dva člana. V odseku pa naj ima mesto tudi en zastopnik občinskega sveta ljubljanskega. V slučaju, da bi odsek prenehal delovati, postane ljudnka knjižnica in čitalnica z vsem inventarjem brezplačna last mestne občine. Dopis se je vzel na znanje z utesnitvijo, da je izključena vsaka na-daljna obveza mestne občine preko prvotnega sklepa za zdržavanje in upravo ljudske knjižnice in Čitalnice. Plača se ustanovni prispevek 2000 K in subvencija za leto 1907. v znesku 3000 K, skupaj 5000 K v roke dr. Ravniharja. V odsek za upravo Gregorčičeve ljudske knjižnico in čitalnice pošlje občinski svet obč. svetnika dr. Trii-lerja. (Poročevalec obč. svetnik dr. Triller).
Spremenjenim pravilom podporne matice „Prosto voljnega gasilnega in reševalnega drnštva v Ljubljani" se pritrdi. (Poročevalec isti).
Osuševanje ljubljanskega barja.
Nedavno se je vršila enketa v tej zadevi. Udeležila sta se je kot zastopnika mestne občine župan Hribar in nadkomisar T o m e c. Dosegel se je dogovor med c. kr. vlado in deželnim odborom. Dogovoru se pritrdi z določbo, da se ne sme pritegniti mestna občina, ako bi nastal kak primanjkljaj. Na mestno občino pride 418.000 K prispevka, ki ga plača v obrokih leta 1908. in 1909 Poročevalec je pripomnil, da je c. kr. vlada glede jezika pri teh razpravah postopala nekorektno. Vsi dopisi, tudi tisti za javni razglas, so samo nemški. To je eklatantno preziranje Slovencev. Deželno vlado se opozori, da je kršila enakopravnost in občinski svet ogorčeno protestuje proti takemu postopanju. (Poročevalec prejšnji).
Društvo „Samaritan".
H V smislu pravil imenovanega društva odpošlje občinski svet v odbor obč. svetnika H a n u š a, magistratnega
ravnatelja Vončino in policijskega komisarja Robido. (Poročevalec prejšnji).
Rano proinfe.
„Krojaška zadruga" priredi dva strokovna učna tečaja ter prosi za brezplačno prepustitev velike dvorane v „Mestnem domu" v ta namen. Se ugodi. (Poročevalec obč. svetnik L en če).
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani" prosi za zvišanje letnega prispevka. Dosedaj dobiva društvo od mestne občine letne podpore 3000 K. V prošnji dokazuje, da s temi prispevki ne more izhajati, ker je Kranjska hranilnica društvu znižala svoj prispevek od 1000 na 500 K. Župan pravi v svojem dopisu, da ne more priporočati zvišanja prispevka, ker je mestna občina društvu z velikimi stroški priskrbela lastno domovanje. Ravno tako je rešilno postajo uredila mestna občina z velikimi stroški ter žrtvuje tudi za z dr zevanje velike vsote. Društvo samo izkazuje vsako leto prebitek. Občinski svet pripo-znava velike zasluge in človekoljubne žrtve društva, a za sedaj mora obžaluje prošnjo odkloniti. — Obč. svetnik Tur k pravi, da je 3000 K res premajhna podpora za tako mesto, kakor je Ljubljana. Zato predlaga, naj se dovoli vsaj 4000 K podpore, in sicer se naj 1000 K vzame iz prebitkov leta 1906 Sprejeto. (Poročevalec obČ. svetnik Senekovič).
Za cesarsko ustanovo za r e a 1 o e je prosilo sedem realcev. Prisodila se je šestošolcu Hi n terl ech-nerju (Poročevalec občinski svetnik Dimnik).
Gremiju trgovcev se je dovolilo za zdrževanje gremijalne šole 1000 K prispevka.
Proračun za leto 1907.
Proračun splošnih ustanov izkazuje potrebščin 17 939 K, pokritja pa 18803 K, potemtakem prebitka 864 K. (Poročevalec občinski svetnik L en če).
Proračun mestnega ubož-nega zaklada izkazuje rednih potrebščin 80.038 K, rednega pokritja 47 745 K, potemtakem primanjkljaja 32 393 K. Mastna jubilejska ubožnica izkazuje IS 895 K potrebščin in nič pokritja. Mestna ubožnica na Karlov-ski cesti izkazuje 3700 K potrebščin in nič pokritja. Pohlovkina zapuščina izkazuje potrebščine 2799 K, pokritja 3380 K, potemtakem prebitka 581 K. Skupna potrebščina znaša 105 432 K, redni dohodki 47.745 K, izredno pokritje pa 54 307 K (donesek mestnega zaklada). — Poročevalec obč. svetnik L e n Č e.
Proračun zaklada meščanske imovine izkazuje potrebščin 54 816 K, pokritja 55.052 K, potemtakem prebitka 236 K. (Poročevalec prejšnji).
Proračun mestnega loterijskega posojila izkazuje potrebščin 139 652 K, pokritja 186.315 K, potemtakem prebitka 46.663 K. Dohodki so za nad 4000 K neugodnejši kot lani, ker so se zvišale plače nastav-ljeucem pri vodovodu in klavnici. AmortizaČni zaklad izkazuje potrebščin 1.295.609 K z istim pokritjem. (Poročevalec občinski svetnik Senekovič).
Proračun mestnega vodovoda izkazuje potrebščin 129.835 K, pokritja 164 200 K, potemtakem prebitka 34.365 K. Prebitek je za 1794 kron manjši kot lani, ker so se zvišale plače uslužbencem. | Poročevalec prejšnji).
Proračun mestne elektrarne izkazuje potrebščin 267.099 kron, pokritja 315.800 K, potemtakem prebitka 48 700 K. (Poročevalec prejšnji). Obenem je naznanil računski zaključek za leto 1905., ki izkazuje Čistega prebitka 46 622 K, ki se iz roče mestni blagajni kot izreden dohodek ter se naloži na posebno knjižico za posebne potrebščine.
Proračun mestne klavnice izkazuje potrebščin 32 542 K, pokritja 47 740 kron, potemtakem prebitka 15.198 K. Razni izredni stroški se zvišajo na 2100 K za betoniranje kanalov pri klavnici in za prepleskanje klavnice z oljnato barvo. (Poročevalec podžupan dr. vitez Bleiweis).
Proračun mestnega zaklada je razdeljen na 7 poglavij in sicer I. uprava v o b Č e potrebščine .'$43 298 K (plače uradnikom so se povišale za 56 000 K), pokritja 17 033 kron, potemtakem primanjkljaj 326 965 K; II. uprava mestne imovine potrebščine 56 573 K, pokritja 747.782 K, potemtakem prebitka 691.209 K; III. ceste, ulice, trgi in sprehaj aliŠČa potrebščine 137.608 K, pokritja 67.951 K, primanjkljaja 69 657 K; IV. zdravstvene in blagotvorne zadeve potrebščine 90.667 K, pokritja 9390 kron, primanjkljaja 81 277 K; V. šolstvo, znanost in umetelnost s potrebščino 121800 K, s pokritjem 27.550 K, tedaj s primanjkljajem 94 250 K. Za ljudsko šolstvo je potrebščin 45.614 K, za druga razna učilišča 52.716 K, za razne stroške
23 620 K, („Glasbeni Matici" 3000 K, .Dramatičnemu društvu" 1200JK itd) VI. Vojaška nastanitev: potrebščin 2692 K, pokritja 3022 K, prebitka 330 K. VII Raznoterosti: potrebščina 4680 K, pokritja 930 K, primanjkljaja 3750 K. Vseh rednih potrebščin pri tem poglavju je pro-računjenih na 757 318 K, izrednih potrebščin 252 445 K, skupaj 1.009.763 kron. Rednega pokritja je 573 658 K, izrednega 136 960 K, skupaj 710.618 kron. Potemtakem je primanjkljaja 299 145 K, ki se pokrije s 25% do-klado na vse direktne davke. Tozadevni dohodki se postavijo v proračun s 300 000 K. Pri tej priliki je povedal poročevalec, da znašajo vsi dolgovi mestne občine 8 142.910 kron, med temi je 5 991.709 K produktivnega in le 3,573 000 K neproduktivnega dolga. V dolgu pa so tudi posojila, ki še niso realizovana. Nadalje pa je treba pomisliti, da elektrarna in loterijsko posojilo donaša vsako po več kot 40.000 K na leto čistega dobička. Iz tega je razvidno, da položaj mestne občine nikakor ni obupen.
V podrobni razpravi je vprašal občinski svetnik Š u b i c , kaj je z volilno reformo za občinski svet. Že pred tremi leti je naročil župan pravnemu odseku, naj izdela tozadevni načrt. — Občinski svetnik dr. T r i 11 e r je kot podnačelnik pravnega odseka odgovarjal, da je župan tozadevno peticijo izročil odseku meseca novembra. Ker deželni zbor, kateremu se mora predložiti, tozadevna peticija, ne funkcijonira, je pač vseeno, ali leži stvar v odseku ali v arhivu deželnega zbora. Odsek je bil tudi mnenja, da je dobro počakati, kake posledice bo imela državnozbor-ska volilna reforma. Ko je odsek upal, da bo vendar tudi kranjski deželni zbor sklican pred novim letom, je pospešil svoj tempo in načrt dogotovi!, tako da pride stvar že v prvi seji po novem letu na vrsto v občinskem svetu, da sklene tozadevno peticijo na deželni zbor. Peticija pa bo vsaj do poletja še ležala v arhivu deželnega zbora.
Občinski svetnik L en č e je urgira!, da še vedno ni postavljena svota za regulacijo Rožnih ulic v proračun. Tako župnišče, kakršno je pri Sv. Jakobu, bi bilo celo za Kure-šček škandal. Ulica pa je tudi nevarna za promet. Župan je pojasnil pogajanja, ki so se vršila z erarjem. Pogajanja se vlečejo že skoraj 10 let. Notranje ministrstvo je predlagalo prispevka 60 000 K, finančno ministrstvo pa je dovolilo prvotno le "$0.000 K ter pozneje primikalo, tako da je >edaj obljubilo 45 000 K. Več ni upanja doseči, dasi je v podobnem slučaju prispevalo v Beljaku 50u,(. Primanjkuj oči h 5<)00 K se upa dobiti na ta način, da se bodo stanovanja dveh kaplanov dajala v najem. Mestu bo treba prispevati 40 000 do 50 000 K, Kranjska hranilnica je darovala 20 000 K, Samassa pa 2000 kron. Tozadevno poročilo pride vsaj v februarju na vrsto.
Občinski svetnik L en če je priporočal tlakovanje Šentpetrske ceste, občinski svetnik Kozak pa Poljanske ceste. Oba predloga se izročita mestnemu stavbnemu uradu, da izdela proračune. — Občinski svetnik Velkavrh je predlagal napravo prehoda pri Sv. Petru na škofov svet. — Občinski svetnik Mally je priporočal, naj bi se tlak iz apnenca pozimi nasekaval. — Občinski svetnik Predović je priporočal zasutje nekega jarka pri hiši kmetijske družbe na Poljanah. Nadalje je vprašal, kaj je s sejmi. — Občinski svetnik dr. Triller je opozarjal na čifutske kramarje kričače povodom sejm»»v. Ti ljudje delajo hudo konkurenco domaČim trgovcem, prodajajo ničvredno blago ter se obnašajo arogantno in žaljivo za Slovence. Mestnemu magistratu se naj naroči študirati, kako bi se tem ljudem sploh prostori prepovedali. — Občinski svetnik Meglic je predlagal, zasuti jarek na Tržaški cesti. — Občinski svetnik Maver je priporočal ureditev Martinove ceste in ceste na novo pokopališče. — Podžupan dr. vitez Bleiweis je rekel glede novega mostu na Opekarsko cesto, da je treba počakati do izsuševanja Barja. Na vse je dal župan povoljna pojasnila.
Proračun se jeodobril, poročevalcu občinskemu svetniku Senekovič u pa se je izrekla zahvala za vestno sestavljen proračun.
Mestna prodaja mleka.
Poročevalec obč. svetnik H a-n u š. Zaradi znane akcije ljubljanskih okoličanov leta 1904, ko so hoteli mleko podražiti za 4 v pri litru ter so nato celo štrajkali, je bil mestni magistrat primoran, skleniti z mlekarskima zadrugama v Mošnjah in Brezovici pogodbo za dobavo mleka v skupnem znesku za 67.000 K. Ta pogodba je sedaj potekla. S prodajo mleka je magistrat prihranil ljubljanskemu prebivalstvu v tem času 146 000 K. Mestna občina pa je morala doplačati 8747 K (vsled Seliskarjevega
konkursa je zgubila nad 2000 K). Pokritje tega primanjkljaja se dovoli.
tupaaovo novoletno čestitanje.
Župan je podal pregled o delovanju občinskega sveta v preteklem letu. Sej obČ. sveta je bilo 20 (lani 30) tudi vlog je bilo precej manj kar dokazuje, da je prišlo delovanje zopet v normalne meje. Letos se je začelo graditi poslopje za višjo dekliško šolo, ki se razširi v licej. Glede drž. obrtne šole so vsa pogajanja   dognana,   da   se  bo že v prihodnjem letu tudi rešilo vprašanje glede državnega prispevka, oola bo velike koristi za deželo, mesto, posebno pa za šentjakobski okraj, ker bo na zavodu delovalo do 50 učnih moči z značajem srednješolskih profesorjev. Ta šola bo edina svoje vrste s   slovenskim    učnim   jezikom. — Mestna občina je v preteklem letu odkupila Grad, a danes se je dovolilo za zakup slov. umetnin 2000 K, da   bo   mestu   mogoče polagoma ustvarjati umetniško galerijo, ki bo enkrat  ponos   slovenskemu narodu. Načrti za ureditev gradu se predložijo osrednji vladi, da se dobi prispevek. — Ustanovila se je Simon Gregorčičeva ljudska knjižnica in čitalnica.   S tem se j* v največji meri poskrbelo, da se pro-sveta poglobi v ljudske mase, in prebivalci Ljubljane  bodo  še v poznih letih hvaležni obč. svetu za ta sklep.
— Imeli pa smo tudi žalostne dogodke. Na Rakovniku se je pojavil legar, ki je zahteval eno žitev in veliko napora, da se je bolezen zajezila. Vsled legarja pa se je razširil do Rakovnika vodovod ter se na ta način zopet napravil nov korak v zdravstvenem oziru, dasi Ljubljana že itak suoji glede zdravstvenih naprav med prestolnicami na prvem mestu. Ljubljana pa je bila v preteklem letu v veliki nevarnosti vsled eksplozije vojaške smodnišnicena ljubljanskem polju. Ako bi se bila eksplozija razširila na sosednja skladišča, bi ne bilo danes več cvetočih vasi ob Savi in tudi polovice Ljubljane ne. Zato se je župan tudi nujno obrnil na vojno upravo, da se ti nevarni objekti odstranijo. Vojno upravo se mora prepričati, da so minuli časi, ko se občine niso upale ganiti   napram  vojaškim oblastvom.
— Z regulacijo plač mestnemu urad-nistvu je bilo mogoče urade reformirati tako, da je sedaj vsak urad oddeljen tar je skrb I j eno tudi za uradniški naraščaj. Pri mestti blagajni se je dosegel prebitek ; 83.175 K, od katerih je na leto 1907 razpoložljivih 88.000—90 000 K. Potemtakem se vkljub vedno naraščajočim potrebam vsako leto doseže p-ebitek.
— Potem se je zahvaljeval občinskim svetnikom in uradništvu, ki so ga podpirali, kar je temvečje vrednosti, ker nima nikjer drugje iskati prijateljev, povsod (?) se mu delajo ovire ter se mu izprevrgavajo aejstva. Iskreno čestita obč. svetu za novo leto s prošnjo, naj ga podpirajo, dokler je njihov zaupnik. Želi pa srečno novo leto vsemu prebivalstvu ljubljanskemu brez ozira na stran-karstvo, vero in narodnost s prošnjo, naj nepristransko razsoja delovanje občinskega zastopa.
Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s se zahvali županu v imenu obč. svetnikov za čestitke in naklonjenost poudarjajoč, da gre župauu glavna zasluga za vse delovanje (Živahni klici, pritrjevanje.) Želi mu srečno novo leto.
Nato je sledila tajna seja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. januarja.
— „Narodna založba11 še ni
stopila v življenje, a že ima srdite sovražnike, dasi je popoboma nepolitična organizaoija, ki bo skrbela za dobro mladinsko, pripovedno in po-pularno-znanstveno literaturo v svrho, da se razširi duševno obtorje slovenskega naroda in poveča njegova uravna in duševna moč. Sovražiiki „Narodne založbe" so klerikalci. To je jako značilno, ker priča, da se klerikalci boje izobrazbe in da jih je strah, če se slovenskemu narodu razširi obzorje in če postane ta narod duševno samostojen. Umejemo ta strah klerikalcev toliko bolj, ker je zanj* slovenska nevednost vir izdatnih dohodkov. Da „Slovenec" zabavlja, j* torej naravno, ali da se upa svoja usta odpreti celo tako bedast listič, kakor je „Gorica", to je vendar nekoliko drzno. Kretinski organ političnega podjetništva Gregorčič, Berbuč in kumpani, je stvar zasukal tako, da smo v resnih skrbeh za duševno normalnost njegovih voditeljev. „Gorica" jei našla, da bo dr. Tavčar delal konkurinco Gabrščku in
da postane dr. Tavčar obrtnik, ker ne bo več državni poslanec. Če povemo, da je „Narodna založba" zadruga, ki ei je določila tak delokrog, da ne bo delala nikomur konkurence in da so tisti, ki so ustanovili zadrugo, soglasno iz prostega nagiba naprosili dr. Tavčarja, da je prevzel predsedstvo, smo povedali dovelj. Dr. Tavčar je kot pisatelj in predsednik „Narodne tiskarne" gotovo bolj na mestu kot predsednik „Narodne založbe", kakor pa dr. Krek kot predsednik trgovine s fižolom in zeljem, ali pa dr. Gregorčič kot vodja različnih konsumov. zapito ?
— Ljubljanski škof za ,>Merren-volk". Kak narodnjak je ljubljanski škof, je pokazal na Silvestrovo v stolni cerkvi. V stolnici je namreč zvečer pred novim letom slovesna pridiga, in sicer edina v Ljubljani. Pridiga je potemtakem | lamenj na vsem ljubljanskem vernikom. Pridigo val je tudi letos sam škof, in sicer nemške. Koliko je bilo med poslušalci Nemcev, sicer ne vemo, vemo pa, da niti ti Nemci niso razumeli konfuzne škofove pridige, ki si jo je sestavil po raznih jezuitskih filozofih, da bi se pokazal prav učenega. Najbrže niti sam svoje pridige ni razumel. Slovenske tercijalke, ki so seveda tvorile ogromno večino njegovih poslušalk, niso imele od oele škofove pridige druzega, kakor nekaj kapljic škofovih slin, ki so v obili meri letele s prižoice. Ali ni javen škandal nemška pridiga v stolni cerkvi slovenske Ljubljane ob zaključku leta. In ta škandal je zakrivil edini slovenski Škof, ki ima tako neznatno število Nemcev med svojimi verniki, da bi bila celo njihova cerkev v Križankih vsako nedeljo prazna, ako bi je ne polnili Slovenci. Ali bi za teh par Nemcev ne zadostovalo, da bi jim napravil pridigo kak nemški „vitez" ali jezuit. Sramotno pa je za Slovence — pravijo, da je bilo med njimi tudi precej takozvane inteligence — da niso takoj cerkve zapustili. Sploh se škof na vse načine dobrika Nemcem iz golj egoističnih namenov. V kranjsko hranilnico je prišel osebno voščit novo leto tflC vsem uradnikom do zadnjih nemsku-tarskih pisarjev v zastavljalnici stiskal roke. To je „knez*, da se Bog usmili.
— Dr. Korošec — mož beseda? Poslanec dr. Korošec je nam poslal ta-le popravek: „Z ozirom na notico „Dr. Korošec — mož beseda" v št. 297. „Slov. Naroda" prosim na podlagi >j 19. tiskovnega zakona za vsprejem naslednjega popravka: Ni res. da sem se v svojem glasilu „Slovenskom Gospodarju" naravnost zlagal in pisal, da sem jaz glasoval za Robičev predlog, izpustil pa docela Vouška, kakor da bi ga niti pri seji ne bilo, samo da bi ga s tem očrnil pri njegovih volilcih. Ampak res je, da nisem v poročilu o dotičnem glasovanju navedel sploh nobenega imena, torej tudi sebe ne." — Ne bomo raziskovali, v kolikor odgovarja ta popravek resnici, konstatujemo samo, da si dr. Korošec ne upa popravljati v isti notici navedene trditve, da je pred izvolitvijo slovesno obljubil, da bo v parlamentu vselej dogovorna postopal z ostalimi tremi posl»n< i Robičem, dr. Plojem in dr. Vojkom, a da se je tej svoji obljubi izneveril, k° je glasoval proti prilogu dr. Ploja, naj „Slovanska ?*eza" izvaja posledice, ako se spre/m© določba, da sme le dvetretjinsk* večina izpreme-niti sedanji volili rea- S tem Je dr Korošec očitih priznal, da je v državnem zboru direktno nasprotoval p o 1 i t i k i o s t a -lih slovenskih štajerskih poslancev in da je delal samo po intencijah dr. Šu-stersiČa, Čegar politiko je obsodila vsa štajerska javnost kotza slovenski št h-jer skrajno škodljivo. To priznanje pove dovolj! Štajerski poslanec Korošec je tor^J deloval proti Štajerski"1 slovenskim interesom m se dal voditi edino od pogubne politike kranjskih klerikalcev. V svoji notici smo hoteli samo to dejstvo pribiti, drugega nič. Kar se tiče popravka samega,   pripomnimo   samo,  da dr.
Xorosee v svojem popravku samo trdi, da on ni pisal dotičnega poročila v ^Slovenskem Gospodarju", v katerem »e je trdilo, da je dr. Korošec glasoval za Robičev predlog, s čemer pa ni rečeno, da bi tega poročila sploh ne bilo v ^Slovenskem Gospodarju". Če je pa bila kK učna trditev, da je Korošec glasovLl za Robičev predlog, v listu, poteiJ je pa dr. Korošec odgovorefc z. & njo. ker je glavni urednik tofga lista. V tem slučaju je torej fcoceU irelevantno, kdo je pisal dotičulo notico v ^Slovenskem (Jospodarjli" Korošec ali kdo drugi, zato je tudi poslani nam popravek brez vsake vrednosli, ker je sestavljen po" 1 i -sruorianski morali.
— „Mir" v Ljubljani. Kakor smo izvedeli, bo celovški „Itfir" za cas državnozborskih volitev izhajal v Ljubljani. Tiskala ga bode Blasnikova tiskarna. List se preseli začasno v Ljubljaao, da bo lahko krepkeje jpo-segel v volilno 'borbo uaj Koroškem
Novoletni avanima v rezervi. "2190 rezervnih častniških namestnikov in podčastnikov je bilo z novim letom imenovanih za poročnike v rezervi, med njimi so pri domaČih polkih Iv. Rupnik, lv. Masten, Josip Ure vi in Iv. Kocijančič pri 2. boe. herc. polku. K. Peter Marko K romar in dr. Pavel Pe-stotnik pri 17. pešpoiku. Anton Bartol, dr. Vekoslav Kukovec, Fr. Konac, Lev Benedikt, Albin K and are, Ivan Ko bal in Fr. Ter-seglav pri 27. pešpoiku. Avg. Rozina pri 7. in K. Podgornik in Fr. Tuga pri 47. in Albin Nendl pri 87. pešpelku. — Pri deželni brambi so postali poročniki med dragimi: K. Semen iKlander), Jos. Hude, Teodor Kun s t. Jurij Bemia. Rudolf Potočnik, Peter Koberei in Viljem Trtnik pri "27. brambovskem polku. Milan Z e m-Ijič pri 4. in Fr. Korošec pri brambovskem polku.
— Iz politične službe. Deželno-vladni koncipist Karel pl. Schlos-ser je imenovan za okrajnega komisarja, dež. vladni konceptni praktikant G vidon pl. Kočevar pa za deželno-vladnega koncipista.
Iz pisarne slovenskega
gledališča. V petek, 4 t. m. fpar) se uprizori prvič v sezoni velika \Va-gnerjeva opera „L o h en gr i na. Naslovno vlogo poje g. pl. Rezunov, Elzo ga. Skalova. ortrudo gospica Beissova, Telramunda g O u r e d -nik. Henrika g. Betetto.
— Slovensko gledališče. Snoči je bil za slov. dram oder pomemben večer: uprizoril se je prvič v nas Moil'-re. menda sploh prvič v Ljubljani. Klasična literatura Francozov je T na? vobče prav malo znana. Zato tem prisrčnejšA zal;vala intendantu g. Ju v tk n č i ču , ki je s svojim dovršenim prevodom odprl pot tudi na naš oder. — Moli'-re (iB"2*2. — 73 >t po pravem imenu Jean Baptiste Poque-lin, je bil ravnatelj igralske trupe, igralee in avtor zaeno in je tvoril z Račinom Boileaujem in La Fontainom tisto četvorico umetnikov, ki je bila dika razkošnega dvora kralja Ludo-vika XIV. S svojo enodejanko „Pre cieuses ridicules", ki smo jih snoči videli pod imenom „Gizdav k i", si je zagotovil slavno ime med dramatiki svetovne literature, s svojim „Tartufom- pa je dosegel največji triurni pisatelja. Njegove drame so ali far« e. ali komedije običajev fcom^dies de moeurs) ali karakterne komedije. Med druge spadajo „Giz davki", med poslednje „Skopuh", „Mizantrop" in „Tartufeu, končno tudi satira na zdravništvo, far<a ^Namišljeni bolnik", ki se letos uprizori tudi na slovenskem odru. Sto let po njegovi smrti šele je sprejela Akademija Itfoličra medse in mu zapisala na spomenik ponosne besede „Rten ne man^ue a sa g!oireu. - Snočnja uprizoritev ni bila baš vzorna — nedo-stalo je časa, vendar je publika sprejela Moliera precej simpatično. Precej — drugje imajo njegove drame krasne uspehe. V ospredju večera sta stala seveda zopet dvojica Taborskih, posebno gospa Taborska, ki je pretirano domišljavost Gizdavke podala z znano umetniško rutino. Prav dobra sta bila tudi gospa B a r j a k t a-rovičeva in g. Verovšek. Gosp. Dragutin o vic je padel v karikiranje, ki ni na mestu, ostale epizo-diČne osebe pa so zadovoljevale. — Popoldne se je ponovil Shakespearjev „Bepeaki trgovec" ob skoro polni nisi in z istim vspehom, kot prejšnja pota. Pohvaliti je treba, da skrbi in-tendanca. da se popoldanske predstave
ne maše s ničevnostmi, marveč da se nudijo tudi popoldanski publiki resne drame. Zvečer je bilo gledališče razprodano. — Fr. K. — Zvečer smo zatem slišali lepo Masoagnijevo opero „Cavalleria rustioana". Inten-danca je hotela ali štediti, in je pustila, da se je opera pela brez skušnje, ali je pa mislila, da sta zbor in orkester tako popolna, da ne rabita skušnje, — posledica pa je, da je bila to najslabša opera v celi seeoni; neprenehoma se je bilo bati, da se zbor ali orkester ne prevrneta; tudi je bilo zborovo petje bclj podobno kričanju nego petju. Solisti so bili dobri, zlasti gospa Skalo v a kot Santneta in g Rezunov kot Turidu. Gledališče je bilo razprodano.   P. K.
— Kanonik Andrei Zamolio
je umrl v Ljubljani  v  noči  od 31, decembra na 1. januar.   Pokojnik je bil stolni dekan in starosta Ijubljan--kih kanonikov.  Po svojim mišljenju je   pripadal   kanonik   Zamejic sioer ortodoksni struji, a dalo se je ž njim govoriti.   To se je zlasti videlo v lestnem šolskem svetu in v vodstvu ružbe sv. Cirila in Metoda. Najlepša Astnost pokojnega kanonika Zamejca i a   je   bila njegova izredna dobro-•lnost.   Nihče   ni   pri njem zastonj potrkal. Reveži so ga trumoma nadlegovali, a Zamejic je imel za vsakega le dobro  besedo,  nego  tudi kak dar.  Bodi dobrosrčnemu starčku prijazen spomin.
— Dratba sv. Cirila in Metoda žaluje ob rakvi infulovanega dekana na ljubljanskem kapitelju v p. g. Andreja Zamejca. Od poroda družbe do danes je bil v njenem vodstvu in svetovalst7U. Kolikor bolj se mu je prav radi tega poslovanja zatrujevai ta narodni posel, toliko trdneje in nepremakljivo je vsak čas stal za družbo in nj«no vodstvo. Bilje duhovnik najneomadeževanejšega živJjeuja in milosrčen prijatelj vsakega trpina. — Podpisani vabi vse ljubljanske podružnice na svečam pogreb, ki se vrši Četrto jutro, 3. t. m. iz šenklavža. Blag mu bodi spomin za vselej!
Tomo Zupan, prvomestnik.
— Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola je bil v ponedeljek zvečer tako imenitno obiskan kakor vsi njegovi Silvestrovi večeri in kakor sploh vse njegove prireditve. Sokolova tel vadnica je bila kljub svoji obšir-nosti zasedena do zadnjega prostora, pa *,udi na galerije je bilo treba postaviti mize. Vspored večera je bil kaj bogat in raznovrsten. Programne točka društvene godbe so obsegale pra^ bisere muzike. Občinstvo jih je sprejemalo z navdušenim ploskanjem, da ,e moral slediti mnog komad. Pevsa zbor je zapel Ipavčero „Iiirijo oživljeno" ter Nedvedovo ^Ljubezen in poeladu, g. Fr. Rus pa Viiharjevo ^Nezakonsko mater". Vse tri pesmi so dosegle popoln uspeh in izzvale obilno aplavza. Komičen prizor „Pavlina", ki ga je prednašal g. Verovšek, je vsled zdravega humorja in aktualnih dovtipov vzbujal bučen smeh ir. plosk med vsemi poslušalci. Istotako je bil komičen prizor „Vinska pokušnji" (proizvajali gg. Štamcar B ajde, Rus in P(ip» prav izvrstno vprizorjsa. „Pevec — imitator" g. Brineka je bila jako srečno izbrana točka v srečnih rokah. G. Brinšek je tako izborno posnemal razno moško žensko in otročje govorjenje, gramofon itd , da je moral po končanem prednašanju ponovno na oder in da je moral zaova peti. Lahko se reče, da je bila to najboljša točka e- !ega večera. Kc je odbila dvanajsta ura in se je onemoglo leto 1906 za vselej poslovilo oi nas, razgrnilo se je za-grinjalo in prikazala se je lepa alegorija, predstavljajoča zmagoslavni pribor svežega mladega leta 1907. Brat Drenik je V imenu Ljubljanskega Sokola želel vsem Sokolom in vsemu občinstvu srtčno novo leto. Vse vprek si je nato žeelo vse najboljše v bodočem letu, lakar se je pričel ples, ki je bil glavto, točka za mlade ljudi. Četvorko je jjesalo bi parov. Navdušeni plesalci al ljubke plesalke so se vrteli do ranega jutra in ko so izzveneli zadnji Evoki godbe, so se kaj neradi odpoveiali ljubi zabavi. Večer Sokolov je tonj uspel kar najlepše. Ves čas je vladala neprisiljena zabava in zadovoljnost V to so pripomogle simpatije, ki jh goji ljubljansko občinstvo do svoj era Sokola, pripomogla je pa tudi vzona klet in fina kuhinja restavraterja g. KržiŠnika, ki se je tudi to pot porudil, da v polni meri zadovolji svoje goste.
Žensko telovadno drnfttvo
V LJubljani je - odalo včeiaj prelepo novoletno darilv slovenskemu občinstvu, društvo sai^> pa ni moglo lepše začeti mladega *>ta, kakor z javno telovadbo, ki je izvrstno uspela in v celoti pokazala bp napredek in dokaz vztrajnega (^Ja. 30 večinoma odrašenih telovadVmj je izvajalo vaje s praporci, na 'J£bradljah, z obroči in vzorne proste aje tako gracijozno in eksaktno, da je*burna pohvala sledila od strani navdušenega občinstva skoro po vsaki v s, i. Presenetljiv je bil pogled na to marljivo telovadsko
družino, ko smo opazili v vrstah tudi zavedne slovenske žene, soproge naših rodoljubov. Tak stik brez dvoma izvrstno vpliva na disciplino in demokratično vzgojo našega ženstva. Da je bil u*peh telovadbe tako lep, to je v prvi vrsti sad marljivega in požrtvovalnega kulturnega dela gospodične J. Kaj zelje ve, gre pa v drugi vrsti tudi zasluga onim vztrajnim telovadkinjam, ki so že v zorni mladosti dobile telovadsko vzgojo, pa še vztrajajo kot dika in ponos v telovadskih vrstah tega društva, in so se poleg energične gdč. načelnice posebno odlikovale po svojih strumnih, da res sokolskih izvedbah. Gospodični Kajzeljevi je bil podarjen prekrasen Šopek iz svežih nagljev. Telovadba je bila izredno dobro obiskana. Na zdar!
— Izredno slavio. Kakor se je pred kratkim javilo, bode praznoval gospod Ivan Dražil, predsednik pevskega društva „ Slavec", due n\ januarja t. 1. loletnico, odkar stoji na čelu temu društvu. Da se ta v ljubljanskih društvih izreden dogodek primerno proslavi, priredi velezaslužnemu predsedniku pevsko društvo „Slavec" v soboto dne ~> januarja 11*07 ob H. uri zvečer serenado, koj po serenadi pa Časten večer v restavracijskih prostorih Narodnega doma, h kateremu se vsi podporni člani, prijatelji društva in slovenske pesmi prijazno vabijo. Posebna vabila se niso razposlala. Odhod društva korporativno ob tričetrt na osem iz Narodnega doma k slavijenčemu stanovanju, Gradaške ulice št. 18, kjer se mu zapoje podoknica, takoj nato povratek v Narodni dom k častnemu večeru.
— Koncert »Glasbene Matice*1. Prihodnji koncert „Glasbene Matice" bo v nedeljo, dne 13. jauu-arja kot ljudski koncert. Kot glavni se bosta izvajali dve veliki skladbi za mešan zbor, soli in orkester namreč Foersterjevi „Turki na Sle vici" in Bedlov „Švanda dudak".
— Sknpna skušnja moškega in   tonskega   zbora „Olasbene
Matice*1 je v sredo, dne '2. januarja ob 8. uri zvečer. Častita Člani se uljudno naprošajo, da pridejo poJno-številno.
— Akademično ferijalno društvo „Prosveta" priredi v kratkem v veliki dvorani Mestnega doma Gregorčičevo akademijo s predavanjem, solo-petjem in dijaškim godbenim kvartetom.
— Železničarska veselica. Vodstvo ljubljanske podružnice pravovar-stvenega in podpornega društva za Avstrijo nas je naprosilo objaviti, da ni v nobeni zvezi z veselico, ki jo prireja krščansko-socijalni Berberičbund in opozarja svobodomiselne železničarje naj se te tercijalske priredbe ne udeleže. Svobodomiselni železničarji prirede v Kraškem svojo plesno veselico.
— Peš okoli sveta potujejo trije Francozje Fosse, Geraud in Tho-massin. Potovati morajo šest let brez denarja, za kar jim je Rotšild obljubil loO 000 frankov. Na potovanju so od 7. julija. Prepotovali so že Belgijo, Francijo, Špansko, Portugalsko in Italijo ter prehodili 110 000 km V LiubJjano so prišli iz Trsta.
— Znižanje tarilov za uvoz živine in mesa »o dovolile sedaj
tudi privatne železnice. Kakor znano, so državne železnice dovolile 50 °/0 popusta skoraj za vse prestolnice, le Ljubljane ni med njimi. Privatne železnice, med njimi tudi južna železnica, so dovolile 90% popusta, ako se živina, oziroma meso vozi vsaj 100 km po njenih progah.
— Čokolada so podraži.   S 1.
januarjem se je podražila čokolada za 40 h in kakao-moka za 70 h pri kg.
— Za »Domžalskega Sokola11
sta nabrala na Silvestrov večer brata ErnestWindischer in Šuško-vič 48 K.
— Predsedstvo društva poštarjev V Lttiji poroča, da bodo dobili glasom (Reichsvereinu) došlega brzojavnega naznanila tudi c. kr. poštarji, poštni upravitelji in poštni ofi-cijanti obojega spola draginjsko do-klado, katera se jim izplača že v teku meseca prosinca t. 1.
— Semenj v Mirni pošt dne
29. m. m^ je bil vsled snega slabo obiskan. Živine se je prignalo menda Je lb glav. Kupcev je prišlo mnogo, a vrnili so se koj ker ni bilo kaj kupovati. Izostali so tudi krama ji, oziroma so odšli, ne da bi bili svoje blago razložili.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „SavaM na Dunaju naznanja vsem članom in prijateljem, da mu je nemila smrt ugrabila vrlega člana tovariša Janko Cerneta iz Kranja, cand. jur. v najlepši dobi 25 let. Ona največja dijaška prijateljica, neprizanesljiva sušica, je zahtevala tudi tukaj svojo žrtev. Nerad nas je zapustil baš ob koncu svojih študij, ravno sedaj, ko bi se mu imela po dolgem, napornem delu nuditi prilika, da bi mogel ko-
ristiti svojemu narodu, ki ga je ljubil, sa katerega je plamtel. A še težje smo se ločili od njega mi, kajti izgubili smo Slana, ki je bil pri vseh priljubljen, na katerega smo ve Ino lahko računali. In sedaj ga ni več!
— Zadnje leto radi bolezni ni mogel več na Dunaj in komaj se mu je malo izboljšalo, zgrabila ga je bolezen vnovič in sedaj ji je podlegel. In v nedeljo popoldne (30. XII) smo ga spremili k večnemu počitku na kranjsko pokopališče. Nebrojna množica je izkazala dragemu ranjkemu zadnjo Čast. Društvo, kakor tudi kranjski visokošolci in odlične kranjske rodbine so položile krasne vence na njegovo krsto. Ćitalniški zbor in visokošolci so mu zapeli pred hišo in ob grobu ganljivi žalo£tniki. Društvo je bilo zastopano po 14 članih, ki so prišli od blizu in daleč. Zastopani sta bili tudi „Slovenija" in „Danica". Vrlega ranjkega priporočamo v blag spomin!
— V okrajni cestni odbor
idrijski so bi i pri volitvi dne 2&. pr. m izvoljeni za odbornike: Anton Kopač, župan v Žireh; Jan Gruden, posestnik na Jeličnem vrhu; Jakob Ćuk, posestnik na Črnem vrhu; Josip Šepetavec, župan v Idriji; Karel Svoboda, c. kr. rudniški svetnik v Idriji in Fran G o li, veletrgovec v Idriji; za namestnike pa Kajetan pl. Pre-merstein, župan na Doleh; Janez Šinkovec, župan v Čekovniku; Alojzij Uršič, mestni odbornik v Idriji; Jaroslav Sotola, c. kr. strojni in stavbni nadzornik v Idriji in Fran Didič, posestnik in gostilničar v Idriji.
— Občinski odbor idrijski je
imenoval užituinskega uradnika Pe-regrina Zavelčina za drugega mestnega redarja, c. kr. rudarja Frana Krčnika za hišnika in kurjača in Frana Božiča za pomožnega sluga pri mestni realki.
— Umrl je Mariboru trgovec Franc Holasek, doma iz Ljubljane.
— C. kr. ravnateljstvo državnik Železnic V Trstu naznaoja nam službeao: V prejšnjih številkah naznanjena opustitev vlakov št. 1720 in 17*21 na progi Jesenice-Trbiž se s tem prekliče. Omenjena vlaka bosta tedaj tudi po 1. prosincu 1907 ravno tako kakor do zdaj med Ljubljano in Trbižem vozila.
— Poskusen   samomor. V
Trstu je skočil 261etni čevljar Juri Lačič iz Hercegov ne v morje, a so ga rešili smrti. To je bil zadaji poskusen samomor v Trstu preteklo leto.
— Za opeklinami je umrla v
Trstu lOletna Iva Pontoni, ki jo je v kuhinji objel plamen, da ji je zgorela vsa obleka na životu.
— Mednarodna panorama na Pogačerjevem trgu nas vodi ta
teden po nebeškokrasnem otoku Te-nerifa, ki združuje vse naravne zanimivosti; prava pravljična dežela. Prihodnji teden se razstavi bvica od Ženovskega jezera  do Matterhorna.
— Da se privabijo tudi nižji sloji k obisku panorame, prirejale se bodo v nedeljah in praznikih od 9. —12. dop. in od *J—4. pop. ljudske razstave z izredno znižano vstopnino po 20 h.
— Ljubljanske srečke. Pri današnjem žrebanju ljubljanskih srečk so zadele glavne dobitke nastopne šteilke št. G7836 z dobitkom 40 000 K, št 12246 z dobitkom 4000 K. S.t 13110, 14843, 34220, 45660 in 71551 vsaka po 1000 K.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 46 Slovencev in 10 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 140 Slovencev, Hrvatov in Macedoncev. V Kočevje se je odpeljalo 42 Hrvatov. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 6 Slovencev in 3 Hrvati. Na Westfalsko je šlo 20, v Inomost 15, v Ljubno pa 10 Hrvatov.
— Izgubljeno in najdene reči.
Sluga Martin Končar je izgubil denarnico, v kateri je imel 70 K denarja. — Krojaški pomočnik Fran Prijatelj je izgubil denarnico, v kateri je imel 24 K denarja. — Zasebnik g. Karel Weber je našel denarnico z večjo vsoto denarja. — Isto-tako je našel denarnico z manjšo vsoto denarja postrešček Anton Kovač. — G. Leopold Tomažič je izgubil 400 K vreden briljant. — Kavarnar g, Ivan Pua je našel srednjo vsoto denarja, katerega dobi izgubitelj pri njemu. — Ga. Rozalija Šerekova je našla manjšo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden rjav muf, dva dežnika in Črn ženski klobuk.
— Corrigendum. V gledališko poročilo o ^Potopljenem zvonu" se je vrinilo tiskarskih pomot. Prosim, da se blagovoljno Čita: Nebesa far a niso. — (Mibaol Kramer.) — Željni lepote, žejni brezmejne ljubezni.
—   »Ljubljanska društvena fOdbaM priredi jutri zvečer v meščanskem hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta)    društveni    koncert za I Člane. Začetek ob polu8. uri. Vstop-
nina ca člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Ljubljanski šramel kvartet
k on cer tuj e danes zvečer v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer koncertuje v Aurovi pivnici.
— Juha sa poizknšnjo zastonj I V našem mestu se mudi sedaj zastopnik znane firme Julij Maggi <V Co. v Bregnici, ki bo 3. januarja t. 1. priredil brezplačne pokušnie v trgovini gda. A. Stacula. Ta pokuSnja Vam daje priliko, da spoznate in poizkusite staroizkuŠene in znamenite Maggvjeve izdelke za fine juhe i. t. d.: 1.) Maggijeva zabela za juho za izboljšanje juh; 2.) Maggijeve bouil-lonske pušice fza jedilai; 3.) Maggijeve tablete za juho. Ta izviren način propagande z brezplačnimi pokušnjami je ob velikem zanimanju, ki ga imajo Maggijevi produkti za rodo vine, vsestransko priljubljen in Vam torej priporočamo . da se udeležite pokušnje zanesljivo.
* Najnovejše novice. V ma-
gnatsko zbornico je poklican bivši hrv. minister Imre pl. J o s i-p o v i c h.
— Tri osebe so zastrupili na kliniki v Krakovu z vbrizganjem novega preparata iz živega srebra. Proti ravnatelju klinike se je pričela preiskava.
— Pri železniški nesreči v Perracotti v Ameriki je bilo ubitih 38 oseb.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 2. januarja. Ministrski predsednik B e c k ima zopet konference z voditelji parlamentarnih strank. Gre se za to, da se določi program poslanski zbornici za zadnje tedne njenega življenja zlasti kako bi se dalo rešiti nu-merus clausus in zakon o volilni svobodi, katera načrta ne moreta priti poprej na razpravo, dokler niso odstranjeni nujni predlogi čeških radikalcev in slovenskih li-ralcev.
Dunaj 2 januarja Komisija gosposke zb^rn ca je, kakor je rozvidtti iz Exoerjevega poročila o cbrtoi reformi, odklonila vse sklepa poslanske zbornce g^de omejitve deta lne prodaje piva v steklenicah
Dunaj 2. januarja T^kom pri bodnjih dni bo v Bjdmpešti skupna ministrska konferenca, ki se b) bavila z važnimi trgovinskopoLtičnmi zadevami
Dunaj 2. januarja. Cesar se je danes za 14 dni odpeljal v Bud mp<^ što.
Dunaj 2. januarja. Danes je tu umrl vodja arheologičnega instituta profesor dr. Oton Benn-d o r f.
Dunaj 2. januarja. Veliko zanimanja vzbujajo v vseh tukaj-šnj h pohtičnih kr< gib vesti iz Srbije. Naj so tudi pretirane in pristranske, dvoje je vendar gotovo: Da je postalo razmerje med Srbijo in Bolgarsko skrajno napeto, tako da govore že listi o vojni in pa da se je začela sumljiva agitacija proti kralju Petru. Pore čila iz Odese, iz Lon dona in iz Berolina s glasijo v tem, da je nastala proti kralju Petru zarota. Ni čelu zarotnikov stoji baje sam ministrski predsedn k Pasić, ki dela na t?, da bi kralja in vso njegovo rodbino na pravoslavni Božič spravil čez mejo. Tudi je Pas ć baje že vprašal vojvodo Connaughta, sina vojvode Cumberianda in n kega nemškega princa, če bi sprejel srbsko krono, a vsi so odklonili. Koliko je resnice na teh senzacijonalmh poročdih, se seveda^ne da kontro lira ti.
Ceneno domaća zdravilo.   Za urav-
lavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,Mollave|ra8eidlita-praikau, ki ne dobi ssa nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna afcatljica 2 K Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLiL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ i, Tuchlaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ot preparat, naimam ovan ■ varnostno snamko in podpisom, l  16 -1
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri neorfčako-.,      , vanih dobitkih.
Borzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna  banke v Ljubljani".
tračni kurzl din. t orze 2. Jaavjuja ivOfl.
ii papirji. Ummi BL^o
«9 80
100 au
l.9 3'r H? 30 95 9h \ l4-~,b 99 9
101 I I 100 90
42% majska renta. . . 4*2*/# srebrna renta . . #•/„ avstr. kronska renta .
4C
9 zlata
413° 8 zast pisma ogr. centr.
•j tlmin j     \)9 "»
10 - JO »9 1 i ! 117 1 ■ i 96 76 114 hb\
;|  9.** 901 j 104 MH 99 90
j 100 - j
!| 9960
99 tO1
ti i
100-f.a!
i
j it*; —
j
100 — loli -
t
i 100-
»9 90
i S 7.» Hl-V 10»; 65
10Q 70 99 70 99 70
101-60
10570
101 —
100 f»n 100*15
100 20 10!--
99 7o 315-30 101 tfo
il«6^ 217 10
j 2-9
154—J t5H
279 - ; 283 40
290 50 294 50
4% ogrska kronska renta . 4«/.     „ zlata 4*/, posojilo dež. Kranjske 4V,*/« posojilo mesta Spljet 4»/t%       . . Zadar
41/J»/n bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4*/# češka dež. banka k. o.
4°/t      i»        w        m      ž. O. 4*/,% zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . .
♦'V* pest kom   k- °- z
1C ?r......
4 * V* e zast.  pisma Innerst.
hranilnice
0
dež. hranilnice 4'-/,% z. pis. ogr. hip. ban. 4'V • obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4'VV« obt češke ind. banke 4«<t prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4% prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. žel. kup. ; V , *V*e c avstr. p o s. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od L IS601/,  .   ♦ . od 1. 1864 ....
9 tizske ......
_    zem. kred. L emisije
.    H. .
9    ogrske hip. banke .
m    srbske a frs. 100 —
w turške......
Basifika srečka .  . .
Kreditne » ...
Inomoške 9 ...
Krakovske a ...
Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa m . . . Ogr. „ »m ..• RadoHove „ ...
Salcburške 9 ... Dunajske kom.  s ...
lažne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-oerske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ m       • •
Zivnostenske . . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... FVašJce žel. ind. dr.   .   . .
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe
C. kr. ce kia ......
30 franki .......
30 marke.......
Sovereigaa.......
Marke........
UH
žitne cene » Budimpešti.
One 2. jauuaria 190^.
Tair
Pseatca za april . . . xa 5C fctf K 7 47 RS . apnl .    .    50 m   „    6 71
Koruza » maj 1907 . . „ 6n „ „ 514 Ove*      .   april   ,   .   .    c    50 ,   „    7 42
afiV< Zdržno.
Meteoroiojlčno poroeila.
2t4 —
103:» 162-5 V325
4 .VI
8 »
85 58- -46 751 28-50J 57 7fi
2f»7 — 107 50 163 00 24 50 4f»4 -84 -A i — fo -
48 75 29 50 59
80 -
'OS 50: 507 50
175 -	175 SO
m& 50	(596 50
I78i) •	79' r -
b90	-
**44 50	8*-5 50
752 £27 76	T6& -
67 1	6 s >
571 7.">	572 S ■>
284	
5*1 -	565 —
14C —	H^< 20
\ 1 • H4	11-99
K- 9	!n/-l?
83 ' 0	83 r h
94....	81 08
	;7 T7
95 50	95*70
2 52	9-53
t-84	
736'7 i —18 6 j si. j vzhod ■ jaano
7-;> 9 J—18 5 732 3      0 4
er. svzh i jaano p m zahod sk. oblačno
9. sv.
7. al. 2. pop
736 2. - 4'C  tLavaaa. del. jasno
736 2 i —2 / ; «1. Rvzhod oblačno 736 G      41 sred zahofl oblačno
Sreda)« predvčerai»n(a in rč^raišnja tempera:    18 0« in  -7 6"; oonn.: —2 Cf in — '11*.
ratara:
Mokriaa v 24 arah o 0 mm
in 0O mm
Zahvala.
Za vse srčne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube matere, oziroma stare matere, gospe
Josipine Pirnat
nadučiteljeve vdove
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage rajnice k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem drugim udeležnikom srčno zahvalo Posebno iskreno se zahvaljujemo si. pevskemu društvu „Lira" v Kamniku za ginljivo petje, gospodu pe-vovodju Franc Steletu, kakor tudi gosp Josipu Steletu za pogrebni aranžma.
V Kamniku, 2 januarja 1907
8 Žalujoči ostali
Uajenec
za sedlarsko obrt 1«e t knj sprejme pri r. Vizl*nii, LJubljana, Rimska cesta 1L 4611-9
Sprejme se takoj
hnntf
mešane   atroke  pri   J. KraSOviC na
Jesenicah, Gorenjsko. 7—1
Vabilo
občnemu zboru
Posojilnice za Loški potok, D ago in Travo
reg. zadruge z neom. zavezo
ki se bode vrall 9
dne 13. t. m. pop. ob 3. uri
v  prostorih g. Iv. Lavriča v Travniku.
Dnevni   l'cd s
1.) Odnhritev račaca za L UK)6.
2. • Volitev odbora.
3. ) V. litev nadzorstva. 4 i Prememba pravil. 5.) Slnč juoati.
Dva učenca
iz boljše bifte se sprejmeta takoj.
Kje,   pove   npravnifttvo „Slov. Naroda'. 4731—8
m m
ft>
m m
m
oj o;
]
■m,
h
^^^^
^▼^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^
V^rna ceoieniaa p<>««et D t k# > m ^"•Htilneiu zai»rjeeni
želita i
srečno in veselo |*
novo leto *
Ana In Ivan Sušnik
gosti; os
flpri Štajercu"
Zgornji Logatec.
D?e gospodični
HDreime tak..j nOoriika tiskarna11
A. GabrŠČek v Gorci v pinaruo, kjer o«*Hlu ejo   d.slei   že   tri.   Zaht va se
ttnonino /nanje slovenščino in nemščine ; znanje laHCiue daje prrdimHt. Purnbue moraj<» bit* za knji^«.vodatvo in kore*p«>udenc<» r*lae» *»;! 60 kron viije po siio8ohn«.8ti io dogovoru.  2 1
Oproštaj.
j$udue mi poradi bolesti mojeg gosoodina magistra nje bilo moguće na potajnu odavle osobno se oprost ti od mojih ovdjašnjih $nanaca, to žetim svima ovim putem sretan ostanak; zahvaljujem se svima na povjerenju, %oje su mi ja vrieme mojeg provijorata ovdje ukazali i svemogući j^og neka plati svima, koji su mene bud u čemu podupirali; a onim koji mi jele dobro ili ^lo, želim najsrdačnije isto, ali u mje i — dvostrukoj-
Jpudol/ovo, t. siečnja W06
3c5ip lT)atkcuić
bivŠi provijor ljekarne pri angjelu Sada ljekarni^ u Jfarlovcu.
sr
A'» luskin«*  na plavi   m Vam
spadajo lasj«?   cv ja tako. pa j>oz-knaita HVttovuoznani
Steckenpferd Bay-Rum
Bergmanna & Ko. v Draž danih ic Đečinu aa Labi
proi PnrgaiailjOV originalni ftham-poninjj Hav-Knm | znamka 2 Ikrafa). H »tro s>«^ prepričate o laredaeao učinku 2340    ta i«vrstn*1 lasne vede. 14
V »teklt'uieah po ti K jo prodajata v LinMiani: drogerija A  KAV-C in parf. 0 FETTICH-FRANKHE1M.
S tem naznanjam, da se prijavljena poroka moje hčere z gospodom drjem Arturjem Katzem, mestnim zdravnikem v Iloku, ni vršila, ker zaradi razmer, o katerih doslej nisem imel nobene vednosti, kot oče nisem smel dopustiti poroke,
91«I^5«tindcr Londeti.
15
V O i* % A V
4436-7
o CZUBA-DUMZIER & CIL
francoska tvornica konjaka Promontor. m* po%wo«*.
l'Hfftnovijran  I H** 4.
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašaite Hvoie tovariše o vspeha • nepremoČljive masti za nanje •
Prospekte prŠilja
Labdrat. ph. Kubonyi o Sisku na HrudSkem
1 w
6lav^a zaloga za Kranjski:
FR SZANTNER
Sellentiurg. ul. 4.
_j Laborat Knbanyi v Siskn.; Z!
Ž.Vasim Iieveaxom sera jako zad<»v(»ljen, ker je^to najb<il|še ncpreinočljivo mazilo za nsnje, kar jib^poznbm. KamiloT Morgan
lovski piKattir (časfri; preds. Pk)uba joac«»vw na^Dunaju).
Poshasife
in priporočite = izdelke = !
1?ydroi?efoi7arne hranil |
v Pragi VIII.   Cenomiftalsfonj. t
46*3 3
Jamajko rum
.Santa Elena4
Je prost vsakega umetnega aroma ali parfuma.
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. juror.)
§&>~ »--;---
Da zagate ie
odpravite, želodec okrepčate in pospešujete prebava nje, priporočajo znameniti profesorji in zdraviiski doktorji
Zastopnik
(P»atza^eiit)   za  Mahljaoo,   z» \eč)o vinske trgovino se i«če proti proviziji. Vonndhe bl»ir«»v< K|o  «e vp »*»!iafci
pol Poštni predal št78.     .77 t
z 2 jHvttMma a«b»roa   kuk a ja ki t,n Uliij.jr:., t r 7 uporabo viti .sc ni»Ja ASL
februar 1907.
Povuraaa se na Dolenjski testi *tefe. 14. 4,>8 2
za stanovanja in kupčijo v LJubljani
posebno za industriice in obrtaike, z xr\ ktm 'ivonšr- mu in delavnicami, z ▼sicaaiat tanilni-čami s« aa f>v.0* 0 K r dolga pri hranilnici 2B.000 K) takof proda pod n^ian plačilnimi pogoji P"iH^ni!.-i daj«* di*. Fran Tanber v Gradcu, Franengasse 4. €7*9 v
Za   pletenje   nogavic na stroje sprejme proti dobn plači
več delavk
ki so v tem že izurjene tvrdka
M. Fraazl, Privoz 10.
473JO—1
lekarnarja
PIGCOLIJA v Ljobljan
StekSeničica 20 vinarjev.
urjae
ki je ob en^m todi ključavničar it -prejme za parno opekarno. Pred nost imajo <'ui, hi so >.e *!aso+vafi on • nak'h   <»pekarnf»h.   Nastop   »»Inibe s
1. aprilom 1907. Fiaca uo d. .: .,om Ponadao ;•■   »izprašan kurjač(t
na npravniAtvo   Sluv. Naroda*.     : 41—4
Krasne
iz fin. in močnega an§l. p'aina
za vse letnike listov
C«na - poŠto :
„Ljubljanski Zvon" (rastien
barve) ......
Slovan'1 0 olivk. moder, pla^ „Dom in Svet" (raslih ba „Zvooček" (različne barve
dobe se pri
1-50
l 60 90
4431-5
IVANU BONACU V MUH
Znesek naj se blagovoli po nkaznici z naroč lom doposi
m ?|l 1^ ^ J|l f$    m |R    -*\ 1^ *p ^
Globoko znižane cene
pri
,Veliki tovarni'
LJUBLJANA
Resljeva cesta 3 Sv. Petra cesta 37.
Priporoča
svojo veliko in svežo zalogo konfekcijo za gospode in
=====   dečke. =====
Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine  za gospode.
A LUKIĆ,
4202 80 a«a1«v.
Oes. kr. avetr' ske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Vel j v
Odhod lz Ljubljane tu zaL:
7«to xlutr*j Osebni vlak v s ri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. lel., Trst kr. drž. žel., Celovec, Glandnrf, Salcbur nomost. Line, Budejevice, Praga.
Osebji vl«<k v smeri: Novo mesto, Saaia-Topiice, Kočvje.
ii-30 uro>p^dn^. Osebni v »k v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. ž< ' Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzettfeste, Celovec, Salcburg. momost, Bre^<
i-oe m>puii.-. Osebni vla v smeri: Novo mesto. Straia-Toplke, K* cvje.
a oo pop><d Osebni «ak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drz žel., Trst c. kr. drž. Žel.. Trbiž, Beljak, l ^nzensfeste, Celovec, Štajer, Line. iviejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
roa f»etr>r Osebnj v!a v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 ivoćer. Osebni vlat v smeri: Trbiž. )0*23 ponoči. Osebni vlalV smeri: Jesenice,
Gorica c. kr. drž. žel., ^>t c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakvo.
Dohod v Linbl|anJ 'nt. tel.:
7Q9 zjutraj Osebni vla iz Trbiža.
8 44 /»utraj. Osebni vi;: iz Novega mesta, Kočevja.
en od dne 1. oktobra 1906. leta.
It 15 predpoldno.   Osebni vlak ie Gori:? c. kr. drž. žel., Trbiža, Celorca, Lfnca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoinne   Osetvn vlak iz Straic-
Toplice, Novega mesta, Koče^a. **30 popoldne.  Osebni vlak iz Selciala. Celovca, Inomosta, Monakovega, Relja^ Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž^ Trsta c. kr. t*/*- * 8-30 zvečer. Osebni vlak iz Straze-roP,ic
Novega niesta, Kočevja. 8-45 t-eoer. Osebni vlak iz Lmca Dunaja juž. žel, Celovca, BeHkai Trbiža Trsta c. kr. drž. žel.. Goric*- £ far dri. žel 11-34 ponoći.   Osebni vb* tz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž. Gorice c. kr. d. i Odhod lz Lfubliazi' <*rt' kolodvor: 7 28 zjutraj. Mesu? v-ak v Kamnik 2*05 popoldno  /klesani Hak v Kamnik. 7 IO zvećer. Me-ani vlak v Kamnik. io 45 ponoči Aiešani vlak v KairmV (Same v oktobru »a le ob nedeljah in praznikih.)1 Dohod ' Ljub lian o dri. kolodvor: 6 49 z\vtrtL\. Mešani vlak iz Kamnika. 10*00 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika, e-to /v©eer. Mešani vlak iz Kanmika. ©•55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Same v oktobru in le ob nedeljaa in praznikih.1: (Odhodi ln dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem Času.)
C. kr. ravnateijstiro državnh železnic v Trstn.
S|..<a|aaaa aavaraiaaja ■avdfcafi ilv-Ireaja pa aajrasnarr«ta«jlik kaaaalaaa^aa pad taka afodnlmi »ofaji, ka aaaaaa 4mga aavarovalalaa ZlaaO Ja nfnlaa rarovaoja aa 4otlv«o> la aaut a ataniiajaatef aa
lat
Ima f pravica da djvMaada
-   -   -   -   v a
•ctLAVIJA**
Jam no     avarovoino banka  v Pragi.   -   - -fWz. fondi: 34,788.637-76 K. Izplačan« odikoditta« hi kopito'je 67,176.383 76 K Po velikosti druga v»ajom^>a zavarovalnica ras« države
a aidaa aaawl>a>»aia>ra>aaia» mjurm**-
v«* pakapaa a#»:
Ciaoroiafi saotop v I^tsaljacl, ***** pisatao oo v lo#awMioolooi Uii v "ar   *ne* ^> aaaa» immVurM Oo oaJL£«
I Savaraja poslopja ta pr-m^nltj^ pr**i polarnim   »kodare   po  najnitjih c****
USU«   Eaibobli   Blovaa, k*dar p-«'*1«
Iodojatelj in odgovorni tureanik: Eoato Pustoolemlek.
Lastnina in tisk „Narodne* tiski
D88B