LETO XV., ŠTEV. 137 Izdaja rar50|Msno-zalo. :»:• k*, podrtje ; Naš ;i>k« / Direktor: Rudi Jsnhuba / Odgovorni urednik: StrrjTcj Vosnjek / Tiska tiskoma »Slov. poroee• alcot l:<-edniitvo: Ljubljana, lomšičeva ulica 5. telefon 23-322 do 23-326 / Uprava: Ljubljena, Tomšičeva 5 TL., telefon 23-"22 do 23-326 I Onlasni oddelek: Ljubljana, Kardelje-» a ulica 6. telefon 21-596. za ljubljanske naročnike 20-463, xa zunanje 21-S32 / Poštni predel 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T*-163 I Mesečna naročnina 200 din Prva izdaja Cena te cBa (Od našega beograjskega dopisnika) Beograd, 12. junija. (Po telefonu.) Zvezni zbor je danes dopoldne sprejel predložene spremembe zveznega družbenega plana in .proračuna, odobril statute zvezne industrijske zbornice, zvezne’ zunanjetrgovinske zbornice, zveze poljedelskih zbornic, zveze trgovinskih zbornic in zveze gostinskih zbornic FLRJ. — Zvezni zbor je danes sprejel predlog zakona o univerzah. o katerem je podal izčrpno obrazložitev podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov. R o d ol j u b Colakovič in odobril deklaracijo o zaščiti kulturnih spomenikov v primeru vojne. S tem je zvezni zbor izčrpal svoj dnevni red in zaključil zasedanje. zvezne ljudske skupštine končano POZDRAVLJENI V NAŠI SREDI! Zvezni zbor je danes soglasno sprejel predlog zveznega izvršnega sveta o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana in predlog o spremembi proračuna za 1951. leto. Nujnost predloženih sprememb je včeraj na plenumu zvezne liudske skupščine izčrpno obrazložil predstavnik zveznega izvršnega s\7eta tov. Osman Karabegovsč; o delu odbora za gospodarstvo, ki re razprrvlial o predloženih spremembah. pa je da.n°s poročal liudski poslanec Dušan Čalič. Ker se nihče ni iavil za diskusijo. je predsednik zveznega zbora tov-. Vlado Začevič dal oba predloga takoj na glasovanje. Zvezni zbor je nato začel razpravljati o predloženih sta-tuMh zvezne industrijske zbor-n??", ■'■vrzite zunsn.Le lr(ror^' s'ce 7bomice, zvc7e poV^of!°I-slrih Tbnrni'\ zveze trgovinskih zborrre in z-^eze ^ostin^kih FLRJ. O vseh teh st?.t:rt!h je rizprsvl^l že pristojni skupščinski odbor, to se odbor za gospodarstvo. T -i’-d'k’ nosi-m ec Vovstav Je-lenkovir. ki je poročal o tem delu odbora za gospodarstvo, je dejal, da se ie odbc~ r-re-prieal. da prediren? statuti U'+r°za io zakonskim predpisom in da bodo omen mn e zbornice o:koma zveze zbornic. razvijaioč svojo aktivnost n* temelju teh statutov, lahko bol ie opravljale svoje naloge. izbo1 išale Droizvodnjo in trgovino. razvijale dobre poslovne odnose in krepile odgovornost gcspodamk’h organi* zocij napram skupnosti. Zvezni zbor ie br°z razprave so-?l=rnb odobril predložene statute. O delu prosvetne^* odbora r zvezi s predlosrem zakona o univerzah ,ie nufo porogala to". Liubinka ?T i 1 osaz’I i e vi č. o delu zakonoma,jnega odbora pa Hud. poslance Tir.rrnmir F>ra.i-kornč. V imenu zveznerra iz-vrrnesra sveta, ki je predloži! na^rt zakona o univerzah, pa je podal izerrmo obrazložitev tej^a zakonskera nrpfjlosra tov. Rodoljub Colakovič. (Njegovo poročilo prinašamo na posebnem mestu.! Po niezovem 20-voru ie zvezni zbor soglasno odobril predlog snlošiie^a zakona o univerzah. Zadnja točka današnjega dnevnega reda zveznega zbora Je bila razprava o načrtu deklaracije o zaščiti kulturnih spomenikov v primeru vojne Načrt je izdelal zvezni izvršni svet. ki ie obenem orosil zvezno ljudsko skupščino, da ga pooblasti, da v imenu FLRJ Prsthednik j? sprejel zc-slopn-ka naših izseljencev v Ameriki Beograd. 12. jun. Predsednik republike maršal Tito je sprejel dopoldne ameriškega državljana jugoslovanskega porekla Malo Kuzmaniča iz Portlanda, predsednika Združenja naših izseljencev v državi Oregon. Nekoliko kasneje je sprejel proto Mirka Vu-jišiča. po rodu iz Kolašina. ki že 25 let opravlja kot ameriški državljan dolžnosti pravoslavnega duhovnika v Los Angelesu v Kaliforniji. Obema se je predsednik republike zahvalil za pozdrave, ki sta mu jih sporočila v imenu jugoslovanskih izseljencev iz njihovih krajev ter ju zaprosil. naj v njegovem imenu sporočita prisrčne pozdrave izšel jenceni jugoslovanskega porekla, ki so v novi domovini ohranili ljubezen do svoje stare domovine. pošlje deklaracijo glavnemu direktorju UNESCO. O načrtu te deklaracije je razpravljal zunanjepolitični odbor zveznega zbora, ki je določil tov. Vido Tomšičevo, da poda poročilo o tem njegovem delu. Tov. Tomšičeva je naglasila, da se je Jugoslavija že prej v OZN zavzemala za to, da se v konvencijo o genocidu vnese tudi odredba o prepovedi kulturnega genocida, kar pa ni bilo sprejeto. General, konferenca ÜNESCa je kasneje priporočila državam, da v obliki deklaracije prevzamejo obveznost, da bo -njihova armada v vojni pazila, da ne .poškoduje ali uniči kulturnih spomenikov. »JLA« — je dejala tov. Vida Tomšičeva — »ni samo pozdravila te deklaracije, temveč je tudi prispevala k njenemu sprejemu. medtem ko v nekaterih državah njihove armade predstavljajo oviro za sprejem take deklaracije.« S soglasnim sprejemom deklaracije o zaščiti kulturnih spomenikov je zvezni zbor izčrpal dnevni red. Ko so bila vsklajena besedila zakonov, ki so bili sprejeti na zasedanju obeh zborov zvezne ljudske skupščine, je predsednik zveznega zbora tovariš Vlado Zečevič objavil, da je zbor delo zaključil. V Skoplju bodo gradiš! novo tovarno za siliko-optko Zbor proizva jalcev Je s sprejemom zaključnega računa in zakona o zaključnem računu, kakor tudi s sprejemom dopolnitev in sprememb zveznega družbenega plana in proračuna za 1954. leto ter s poročilom odbora za gospodarske organizacije in odbora za predloge in pritožbe, svoje delo zaključil. Na današnjem zasedanju je poslanec Milan Stepanovič dal amandma na zvezni družbeni plan, v katerem je zahteval, da se iz družbenega plana črta predvidena gradnja tovarne siliko-opeke v Skoplju. V izčrpni in dokumentirani obrazložitvi je dejal, da že obstoječa tovarna »Magnokrom« v Srbiji razpolaga z osnovnimi napravami, tehnološkim procesom in potrebnimi rezervami za proizvodnjo siliko-opeke. Ta tovarna ima dovolj velike kapacitete in je v stanju zadovoljiti ne samo naše bodoče potrebe po ognjevar- nem materialu za proizvodnjo jekla, za neovirano delo železarn in cementarn, ki že delajo ali pa bodo šele zgrajene, ampak je sposobna proizvajati tudi znaten presežek za izvoz. Razen tega, v inozemstvu vedno bolj opuščajo sistem žganja opeke in se poslužujejo sistema kemičnega vezanja opeke, ki je znatno cenejši. Tovarna »Magnokrom« si prizadeva osvojiti ta nov sistem in bo v najkrajšem času lahko pričela proizvajati siliko-opeko na nov način. Za razširitev obstoječih naprav v Magnokromu bi bile potrebne investicij^ v znesku 213 milijonov din, od tega 18 milijonov deviznih dinarjev. Zaloge surovin, ki se nahajajo v bližini te tovarne, so za izkoriščanje ekonomske in zagotavljajo neovirano delo tovarne za najmanj 80 let. Z nabavo dodatnih naprav bi lahko tovarna pričela s proizvodnjo siliko-opeke, posebno še, ker je nabavila v naših tovarnah vrsto potrebnih strojev. Za novo tovarno siliko-opeke v Skoplju pa bi bile potrebne investicije v znesku skoraj dve milijardi din, od tega 330 milijonov deviznih dinarjev. Kvarcit, ki bi služil kot surovina tovarni v Skoplju, je neekonomičen, tako d3 bi bila proizvodnja siliko-opeke v tej tovarni znatno dražja kot v Magnokromu. -Več komisij, ki so proučevale to vprašanje, je zavzelo stališče, da je gradnja tovarne siliko-opeke v Skoplju nepotrebna, strokovna komisija Narodne banke, ki je odobrila kredit za gradnjo te tovarne, pa je zavzela stališče, da bi bilo treba gradnjo tovarne vsaj za letos odložiti. Ljudski poslanec Milan Stefanovič je naglasil, da ni proti graditvi tovarne siliko-opeke v Skoplju morda iz strahu pred konkurenco ali Iz želje, da bi tovarna Magnokrom ohranila svoj monopolistični položaj, ker gospodarska analiza, ki jo je dal v svoji obrazložitvi, jasno kaže, da bt bila tovarna Magnokrom znatno rentabilnejša. Ob zaključku svoje obrazložitve je poslanec Stefanovič dejal, da bi bilo treba predvidena finančna sredstva za gradnjo tovarne .siliko-opeke v Skoplju pustiti na razpolago LR Makedoniji s tem, da bi skupščina te ljudske republike ta sredstva uporabila v druge svrhe, ali pa, da jih investira v gradnjo tovarne siliko-opeke v okviru svojega republiškega družbenega plana, če meni, da je to ekonomično. Poslanec Osman Karabego-vič je kot predstavnik zveznega izvršnega sveta iijavil, da ostaja pri svojem stališču, ki ga je že razložil včeraj v zboru proizvajalcev. »S sprejemom amandmaja tov. Stefanoviča« — je dejal Osman Karabegovič — »bi odstopili od našega načela, da je treba pustiti, da se grade novi objekti brez kakršnekoli admi- nistrativne intervencije. V nasprotnem primeru bi se zopet vrnili na staro. Razen tega sta oba zbora zvezne ljudske skupščine že sprejela odlok, da se gradnja tovarne siliko-opeke v Skoplju naknadno vnese v zvezni družbeni pian za to leto in odobri kredit za gradnjo te tovarne.« — Amandma poslanca Milana Stefanoviča je bil zavrnjen z veliko večino glasov. Zanj je glasovalo samo 8 poslancev, medtem ko se jih je 16 vzdržalo glasovanja. V poročilu odbora za gospodarske organizacije je bilo poudarjeno, da je odbor v vrsti statutov zbornic in strokovnih organizacij ter združenj vnesel nekatere spremembe in jih vskladil z zakonskimi predpisi, ker so posamezni statuti predvidevali tudi take naloge, ki bi lahko pripeljala do kartelnih in monopolitističnih tendenc. V poročilu odbora za predloge in pritožbe pa je bilo poudarjeno, da se posamezniki in organizacije brez potrebe obračajo na ta odbor in se ne poslužujejo predhodnih instanc za reševanje svojih problemov. Delo odbora ovirajo tudi neurejeni odnosi med odbori za predloge in pritožbe obeh zborov, kakor tudi med odbori republiških skupščin in birojem za pritožbe. Zaradi neekspeditiv-nosti upravnih organov, na katere se' odbor obrača zaradi preverjanja podatkov, ki so navedeni v pritožbah, je tudi učinkovitost tega odbora znatno manjša. Poročevalec tega odbora Momir Boškovič je dejal, da so tudi primeri, ko je treba nekaj mesecev čakati odgovor na pritožbo, ker odbor ne more dobiti zahtevanih poročil. Ko so bila vsklajena besedila zakonov, ki sta jih sprejela oba zbora zvezne ljudske skupščine, je predsednik zbora proizvajalcev Ivan Boži-čevič zaključil zasedanje zbo- ra proizvajalcev. Ilsgpsse Rodoljuba Colabovlća na ss|l zveznega odbora pri razpravi o predloga splošnega zakona o univerzah Ko je podal ekspoze o predlogu splošnega zakona o univerzah. je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čola-kovič opisal povojni razvoj naših univerz, opozoril na probleme. ki jih morajo v bodoče rešiti, ter se bavil z načelom družbenega upravljanja na področju prosvete in kulture, na koncu pa obrazložil osnovne postavke zakonskega predloga. Potreba po zakonu o univerzah, je poudaril, se je čutila že davno. Postala je neodložljiva po objavi ustavnega zakona»ker zahtevajo njegove splošne postavke o samoupravljanju delovnih ljudi v področju prosvete, da se iz temelja izpremeni način upravljanja v vsem našem šolstvu, pa tudi na univerzah. Seveda bodo tudi ljudske republike izdale svoje zakone o univerzah, ki bodo prilagojeni stopnji razvoja vsaki izmed naših univerz, pri čemer bodo upoštevali nji-hove posebnosti. Foiožcj pred vojno ir. danes Pred vojno so bile v Jugoslaviji tri univerze, v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, po osvoboditvi pa so odprli še dve, v Skoplju in Sarajevu. V stari Jugoslaviji je bilo na vseh treh univerzah 27 fakultet (v kar so vštete tudi samostojne visoke šole in umetniške akademije), na katerih je študiralo leta 1938/39 17.475 študentov, danes pa je na naših petih univerzah 70 fakultet, na katerih študira v letošnjem šolskem letu 57.072 študenta. Pred vojno smo imeli pri r.as enega študenta na 898 prebivalcev, danes pa imamo na vsakih 296 prebivalcev po enega študenta, kar pomeni, da se je V ponedeljek, dne 14. junija 1954 bo ob 20. uri v veliki Unionski dvorani predaval o Balkanski zvezi tov. dr. Jože Vilfan, generalni sekretar predsednika republike. Okrajni odbor SZDL vabi svoje članstvo, da se predavanja v čim večjem številu udeleži. Okrajni odbor SZDL Ljubljana Vstop prost. število študentov več kakor potrojilo. Vzporedno z naraščanjem števila študentov je naraščalo tudi število predavateljev, rednih in honorarnih. V šolskem letu 1938/39 je na vseh fakultetah predavalo 272 rednih, 120 izrednih profesorjev in 153 docentov in predavateljev, v šolskem letu 1952/53 pa je predavalo 398 rednih, 469 izrednih profesorjev in 624 docentov ter predavateljev. Število honorarnih predavateljev se je povečalo od 219 pred vojno na 761 danes. Znatno se je prav tako povečalo število asistentov in drugih fakultetnih sodelavcev. Po osvoboditvi je ljudska oblast vložila ogromna sredstva za razvoj naših univerz. Samo za investicije (gradbeni dela in opremo) je bilo porabljenih po današnjih cenah okoli 15 milijard dinarjev. Razen tega se vsako leto poleg štipendij in drugih izdatkov porabi za redno finansiranje univerz okoli poldruga milijarda dinarjev. Učni načrti in oregrami m univerzah Zatem je Rodoljub Colakovič govoril o nekaterih najvažnejših problemih, ki jih morajo rešiti naše univerze, ako hočejo iti vzporedno s časom in opravičiti pred skupnostjo porabo znatnih sredste\% ki jim jih daje. Med drugim je dejal: »Predvsem naše univerze še vedno niso dovolj povezane s prakso, s potrebami naše družbe v raznih področjih, zlasti v gospodarskem. V tem pogledu je bilo mnogo storjenega po osvoboditvi, kar pa se je bolj zrcalilo v posvetovanjih posameznih fakultet s predstavniki določenih gospodarskih panog, državnih ustanov in organizacij ter v sodelovanju posameznih predavateljev v raznih ustanovah in organizacijah od časa do časa, ni pa bilo globlje organske povezanosti, brez katere ne more biti niti razvoja družbe, niti razvoja znanosti. Ta nepovezanost s prakso je neugodno vplivala tudi na učne načrte in programe mnogih fakultet. Ze leta opozarjajo na to, da trpe učni načrti na fakultetah zaradi razcepljenosti predmetov, da v njih ni zagotovljeno izoblikovanje strokovnjakov splošnega povprečja, sposobi^h, da bi po končanem študiju zavzeli v praksi določeno delovno mesto, in prav tako dovolj podkovanih, da bi se mogli specializirati v določenem ožjem področju svoje stroke. Prav tako so že vsa leta opozarjali, da so učni programi za mnoge predmete preobremenjeni z raznim balastom, ki zahteva od študentov, da se uče za svojo stroko nebistvene stvari, ne seznanijo pa ga s sodobnimi pridobitvami znanosti. O teh problemih že dolgo razpravljajo v vseh naših fakultetah, vidnejšega napredka v tem pogledu pa tii. Vsi se v bistvu strinjajo, da bi bilo treba učne načrte strniti, programe oprostiti verbalizma, podrobnosti in historizma ter dvigniti pouk na sodobno raven posameznih znanosti, s tem pa skrajšati trajanje študija, a obenem dati praksi ljudi, ki bodo seznanjeni z najnovejšimi znanstvenimi pridobitvami. Zal nismo prišli od besed do dejanj. Kaže se, da je gotovemu številu naših univerzitetnih predavateljev, ki ni prav tako majhno, važneje, da se ne zamerijo svojim kolegom, da obvarujejo atmosfero kole-gialnosti na fakultetah, kakor pa da se bore za dobre učne načrte in programe na svojih fakultetah. To je dokaz, da pri mnogih predavateljih ni posebno razvito čustvo odgovornosti do družbe, ki jim je poverila delo ogromnega pomena in ki izdaja znatna sredstva, da bi se moglo opravljati. Ta nezadostna povezanost naših univerz s potreban# družbe se kaže tudi na drug način. Tako n. pr. še nimamo toliko važnih učbenikov za srednje šole, kakor so učbeniki zgodovine narodov Jugoslavije in zgodovine književnosti narodov Jugoslavije. Odtod se vsiljuje kot neodložljiva naloga, da se razbije za-bubijenost univerz in da se njihova aktivnost usmeri k praksi, Etiopski poslcsnik o obisku Haile Selasslfa S. I. gospodarski in drugi. Pri določenem številu predavateljev je potrebno, da se izkorenini napačno pojmovanje, da je univerza njihova domena, da morejo delati, kar hočejo, ne da bi upoštevali potrebe družbe, in vse to v imenu svobode znanosti in avtonomije univerz, ki ju baje branijo pred navalom nepoklicanih. To gosposko anarhistično (Nadaljevanje na 2. strani) ERIZ5 V FRÄNCIJI Beograd, 12. junija. (Jugopres.) Novo imenovani .etiopski poslanik v Beogradu g. Arr.de Mikael Dessalegn je izjavil, da bo bližnji obisk cesarja Etiopije v naši državi mnogo prispeval za nadaljnji razvoj in utrditev prijateljskih in prisrčnih zvez med etiopskim in jugoslovanskimi narodi. V intervjuju je etiopski poslanik poudaril' pomen razumevanja med narodi Etiopije in Jugoslavije, ki je posledica miroljubnih namenov in dejstva, da sta bili obe državi v minuii vojni žrtvi napada in pretrpeli hude posledice sovražne okupacije. »Narodi Etiopije in Jugoslavije, je dodal, so združeni v prepričanju, da je danes samo s prijateljskim in iskrenim sodelovanjem miroljubnih narodov mogoče obdržati mir na svetu.« Ko so ga vprašali, kaj meni o možnostih za nadaljnji razvoj zvez med obema državama, zlasti na gospodarskem področju, je g. Dessalegn dejal: »Prepričan sem, da so dani odlični pogoji Etiopski cesar bo obiskal tudi Grčijo Atene, 12. jun. (Tanjug.) Iz uradnih virov se je zvedelo, da bo etiopski cesar Kaile Selassie prišel na uradni obisk v Grčijo v prvi polovici avgusta. za utrditev medsebojnega sodelovanja, ki se že sedaj zadovoljivo razvija. V načrtu imamo mnoge skupne napore ir. proučujemo možnosti za živahnejše zveze med našima državama. Dosedanje sodelovanje na gospodarskem področju je dalo glede tega dragocene izkušnje. Obisk britanskih Istdcsv Beograd, 12. junija. (Jugopres.) Petnajstega junija bo prispela na prijateljski obisk v Jugoslavijo skupina bombnikov in prevoznih letal britanskega vojnega letalstva. Eskadro,' ki jo sestavljajo bombniki tipa »Canberra« in prevozna letala tipa »Hastings«, vodi letalski vice-maršal J. R. Whitley, poveljnik I. skupine bombnikov RAF. Jugoslovanska vojaška delegacija v Turčiji Niš, 12. jun. Jugoslovanska vojaška delegacija, ki jo vodi poveljnik niške vojaške garnizije generalni major lia-clojica Nenezič, bo 26. junija odpotovala na prijateljski obisk v Turčijo. S tem bo vrnila obisk armadnemu generalu Tadžasu, ki je bil pred kratkim nekaj dni v naši državi kot gost niške garnizije. V Carigradu bo jugoslovanska delegacija obiskala nekatere vojaške enote in ustanove turške vojske. Francoska vladaje odstopila Po nezaupnici v skupščini fe Laniel podal predsedniku Cotyju ostavko — Zanimiv komentar »New York Timesa« — Odmev v Bonnu % Pariz, 12. jun. (AFP). Francoska narodna skupščina je danes sprejela nezaupnico francoski vladi s 306 glasovi proti 293. Navzočih je bilo skupno 599 poslancev. Čeprav je skupščina sprejela nezaupnico Lanielovi vladi, ima Laniel možnost, da odstopi ali ne, ker je za razpust vlade potrebna absolutna večina 314 glasov. Pa tudi, če bi se odločil podati ostavko, ga pred- jusepn L,auiei sednik republike lahko zavrne. Takoj po končani seji je Laniel odšel k predsedniku republike Cotyju. Predsednik republike Coty si je izgovoril rok 48 ur za odločitev, če bo sprejel ostavko Lanielove vlade ali ne. Pariz, 12. jun. (AFP) Takoj ko se je začela popoldanska seja francoske narodne skupščine, je predsednik skupščine Andre Le Troquer sporočil poslancem, da je predsednik Laniel podal predsedniku republike ostavko vlade. V kro; gih predsednika republike izražajo mnenje, da bo predsednik Coty ostavko Lanie-iove vide sprejeL Po enournem razgovoru s predsednikom francoske republike je predsednik Laniel izjavil novinarjem, da je obvestil predsednika o poteku dogodkov. Dejal je. da bo da-pes popoldne seja ministrskega sveta, neposredno zatem pa tudi seja narodne skupščine. List »New York Times« piše, da sedanja francoska vlada ni dovolj močna, da bi našla rešitev za zapovrstne krize, s katerimi se bori Francija. Po mnenju časopisa bi bilo glede na to, da sedanja narodna skupščina ne odraža več čustev francoskega naroda, dobro, če bi bile v Franciji nove splošne volitve. Zastopnik zahodnonemške socialne demokratske stranke je izjavil danes, da poraz francoske vlade v parlamentu ni nepričakovan. Ta poraz očividno zmanjšuje upanje Zahodne Nemčije v skorajšnjo ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti v francoski narodni skupščini. Vladni krogi izjavljajo, da bi bilo v korist vseh evropskih držav, če bi bila francoska vladna kriza Čimprej rešena. Položaj v Evropi in na vsem svetu zahteva močno Francijo in vlado, ki bo sposobna odločno ukrepati. Takiedin bo obiskal Jugoslavijo Beograd, 12. junija. (Jugopres.) Konec julija bo obiskal Jugoslavijo generalni direktor libanonskega ministrstva narodne obrambe Munir Tekiedin. G. Takiedin je znani libanonski publicist. Napisal je zgodovino borbe libanonskega naroda za neodvisnost. Sedaj prevaja v arabščino življenjepis maršala Tita. Ekspoze lostolfiiba Colakcmöa Gospodarska sodišča o načrtu splošnega zakona o univerzah (Nadaljevanje s 1. strani) stališče pa medtem nima nobene zveze niti s svobodo znanosti, niti z avtonomijo univerz, temveč je samo krinka, pod katero bi želeli taki predavatelji prikriti svojo težnjo, da bi se izognili vsaki kontroli družbe nad tem, kar delajo in za kar porabljajo sredstva, ki jim jih daje. Taki ljudje so navadno prežeti s cehovskim duhom, ki se upira vsakemu svežemu vetru, pa naj prihaja izven univerz ali od mlajših moči na univerzi sami. Strogo zaprti kot celota proti družbi, strogo razdeljeni na določene cehovske kategorije v svoji notranji organizaciji, to je njihov ideal univerz. Seveda je to karikatura in ne visoka šola socialistične družbe. V taki zaprti ustanovi nastaja seveda nezdrava atmosfera, v kateri cvete koterijaštvo, karierizem, gnila diplomacija, vsakršni načelni aranžmaji, kar nima niti z znanostjo nati s poukom nobene zveze in kar seveda ovira razvoj na eni in drugi strani. Drugo vazno vprašanje, ki mu moramo posvetiti več pozornosti, je vprašanje materialne baze naših univerz, namreč šolskega in kliničnega prostora, laboratorijev, delavnic in drugih sredstev, ki služijo za pouk. Čeprav smo po osvoboditvi vložili znatna sredstva za izpopolnitev naših univerz in njihovo opremo, je še vedno stanje v njih v tem pogledu, kakor tudi v vsem našem šolstvu težko. Res je, da se to vprašanje ne more rešiti od danes na jutri, toda reševati ga moramo hitreje kakor doslej, ker otežuje današnje stanje normalno delo na univerzah in vpliva negavitno na kakovost pouka in strokovno usposabljanje študentov. Tretje važno vprašanje naših univerz, ki mora biti neprestano v središču pozornosti vse naše družbe, so kadri, ki izhajajo z njih, to je naša socialistična inteligenca, katere pripravljanju za odgovorno družbeno delo moramo posvečati vsestransko skrb, ker more dobro podkovana v svoji stroki in socialistično vzgojena imeti pomembno vlogo v razvoju naše družbe. Visoko število cibsolventov predstavlja resen problem »Z naših univerz prihaja vsako leto večje število ljudi z diplomo, toda malo jih je, ki so končali študij ob času, kakor jih je tudi malo, katerih strokovna usposobljenost bi bila popolnoma zadovoljiva. Na vseh naših fakultetah, na katerih bi moral študij trajati štiri leta, kakor so kmetijske, pravne, ekonomske, farmacevtske in pri-rodoslovno-matematične, je diplomiralo leta 1952. 2829 študentov, medtem pa je v predpisanem roku štirih let diplomiralo vsega 4-13 študentov ali 15.6" V petih letih jih je diplomiralo S73 ali 34.6'/., v šestih letih 737 ali 28'/«, v sedmih letih 379 ali 13 4’ e, v osmih letih 26 ali 0.93*/., v devetih letih 21 ali 0.70'/». v desetih m več letih 245 ali 8.7C/». Študij na teh fakultetah je trajal za to generacijo povprečno 6 let in 10 mesecev namesto štiri leta. Položaj je enak tudi n- drugih fakultetah. Zaradi fesa imamo na naših univerzah nesorazmerno veliko število absolventov, ki predstavljam poseben problem, ker so mnogi izmed njih zaradi starosti izgubili pravico do otroškega dodatka in drugih študentskih oladav, kar je mnoge izmed nah dovedlo v težaven položaj. Treba je proučiti globlje vzroke in poiskati trajnejšo rešitev, ker število absolventov narašča z vsakim letom in jih je danes na vseh naših fakultetah nekaj manj kakor 20.000. Med dijak; je precej ljudi, ki so prizadevanje države, da bi ustvarila gmotne možnosti za Studiranje čim večjem številu naših državljanov, razumeli povsem napačno- V tem vidijo le svojo pravico do studiranja, ne pa tudi obveznosti in dolžnosti. da bi se učil; čim bolje, do bi pouk o pravem času končni; in da bi odšli v prakso čim bolj strokovno usposobljeni. Delovno l/ud-s. vo te države ima pravico, da to od njih zahteva, ker od svojčga viška dela izloča za žo! smje vsakega študenta okoli 89.0*79 din povprečno na leto. Ta vsota znatno varira od fakultete do fakultete, tako da je na primer na medicinski tri— krst večja kakor na drugih. Zato skupnosti ne more biti vseeno, ali bo mlad človek končal študij v štirih ali šestih letih, ziasti pa ji ne more biti vseeno, ali je resno delal, ali Pa se je skušal dokopati samo do diplome. Res je, da talki ljudje ne prevladujejo na naših univerzah, prav tako pa je res, da ne gre samo za posameznike- Podpredsednik Colakovič je nadalje govoril o načelu samoupravljanja delovnih ljudi v področja prosvete kot bistvenem elementu socialistične demokracije. U-porabljanje tega načela v praksi pomeni: prenesti v širokem področju prosvete in kulture čim več mogeče onih upravnih funkcij, ki so jih doslej opravljali državni organi, Ra organe neposrednega družbenega upravljanja, oprostiti prosvetne in kulturne ustanove od vmešavanja državne administracije v njihove zadeve, dati ■razmaha ustvarjalni pobudi delovnih ljudi in k reševanju raznih vprašanj s tega področja pritegniti k aktivnemu sodelovanju čim večje število državljanov. Izvajanje tega ustavnega načela v področje prosvete in kulture zahteva od nas, ljudske skupščine, zveznega izvršnega sveta in drugih organov, izdelavo zakona, ki bo postavil pravni temelj, na katerem naj prosvetne in kulturne ustanove organizirajo svoje delo, zasnovano na tem načelu. Til skrajnosti v odnosu do družbenega upravljanja v šolah »V razprav; se je pokazalo pojmovanje ,po katerem je treta načelo samoupravljanja delovnih ljudi na področju prosvete izvajati tako, da upravljajo šole oni, ki delajo v njih, namreč učitelji in predavatelji. Mislim, da je treba to pojmovanje zavrniti kot pogrešno in sicer iz dveh razlogov: 1. Sola n; tovarna ali kakšno drugo gospodarsko podjetje, v katerem ustvarjajo neposredni proizvajalci novo vrednost ali'v katerem so delovni ljudje z drugo gospodarsko delavnostjo sami vzdržujejo. Sola je ustanova, ki jo vzdržuje družba, ko oddaja za to sredstva, ustvarjena na dTugi strani kot neobhoden, potreben, koristen in stalen izdatek družbe za izobrazbo ‘in vzgojo novih organizacij. 2. Prav zaradi te svoje naloge ima šola za družbo mnogo večji pomen, kakor ga ima na primer kskšno gospodarsko podjetje, da bi se mogla prepustiti v upravljanje samo onim, ki delajo v njej. Za njeno delo in rezultate za njen lik je zainteresirana v največji meri vsa družba, ker je od tega, kakšna fco 50I2, kakšno znanje se bo dajalo našemu naraščaju, kako se bo vzgajal, odvisna v precejšnji meri naša bodočnost«. Zaradi tega je geslo »Sola učiteljem!« analogno z geslom »Tovarna delavcem!« iz temelja napačno celo tedaj, kadar govore o njem dobronamerni ljudje. Imamo res zelo malo učiteljev, ki hočejo s tem navidez demokratičnim geslom prikriti svojo obrtno izobraženost, ker ne žele, da bi se jim »vmešavala ulica« v šolske zadeve, ki jih baje samo oni razumejo. Drugo pojmovanje družbenega upravljanja šole, ki predstavlja drugo skrajnost, je to, da se morejo člani družbenega organa upravljanja vmešavati v vse zađe-e šole, prihajati k pouku, vplivati na pouk in ocenjevati učence, z eno besedo, da hočejo biti varuhi učitelja pri vsakem meniti vse iz temelja, ker takšno, kakršno je, ne ustreza nalogam, ki se po mojem mnenja postavljajo pred šolstvo socialistične države. In prav zaradi tega bo družbeno upravljanje šol imelo veliko vlogo. Veliko število‘naših državljanov se bavi s šolo ln njenimi problemi in je pred družbo odgovorno za rezultate njenega dela ter bo pomagalo na podlagi svojih lastnih izkušenj v neposrednem delu v šolstvu, da bomo našli najboljšo rešitev za reformo našega šolstva. To je najvažnejša naloga na tem področju za prihodnjo dobo nekoliko let. Pojmovanja, ki sem jih pobijal. so pojmovanja majhnega števila naših prosvetnih delavcev ali takih anarhodemokratov, ki žele napraviti iz družbenega upravljanja karikaturo, večina pa ne samo pozdravlja družbeno upravljanje, temveč ga tudi pravilno razumeva kot pomoč družbe prosvetnim delavcem, da bi laže obvladali težave, s katerimi se bori naše šolstvo. Ta pomoč bo bolj učinkovita, ako bodo v organe družbenega upravljanja prosvetnih in kulturnih ustanov vstopili državljani, ki morejo po svojih kvalifikacijah prispevati k napredku ustanove, nadalje delovni ljudje, ki delajo v tej ustanovi, ki poznajo njeno problematiko in ki jo znajo povezati ter reševati v skladu s stremljenji in raz- vojem vse družbene skupnosti. • Ti organi se bodo nekoliko razlikovali v posameznih stanovah glede na njihove posebnosti, toda obenem bodo enotni: reševali bodo načelna vprašanja politike te ustanove, ki zanima vso družbo, prepuščajoč delovnim Ijud-dem, ki v njej delajo, popolno svobodo v izvrševanju njihove učiteljske, znanstvene, umetniške ali druge kulturne delavnosti, kar mora biti vedno zadeva časti in zavesti učiteljev, znanstvenikov, umetnikov in kulturnih delavcev sploh. Ko je govoril na koncu o osnovnih določbah zakonskega predloga, je Rodoljub Colakovič poudaril, da so njegove osnovne zamisli oprostiti univerze vsakega vplivanja državne administracije, da se na organe družbenega upravljanja prenese čim več zadev, ki so doslej spadale v pristojnost svetov za prosveto in kulturo, da se zagotovi popolna svoboda v izvajanju pouka in znanstvenega dela, da se dvigne pouk na višjo učno raven, nadalje, da demokratizira notranje življenje fakultete in univerz, da ustvari pogoje za zdravo atmosfero, v kateri bosta znanstvena misel ter državljanska zavest in vestnost mogla uspešno boriti se proti strokovni nesposobnosti, idejnim slabostim iii znanstveni zaostalosti, kakor tudi proti pojavom klikar-stva in karierizma. Eciko je z avtonomijo univerze? V razpravi o tem zakonu so se čuli glasovi, da se s tem načrtom okrnjuje avtonomija univerz. Ce je bila tedaj, potem postaja univerza sedaj avtonomna ustanova, prosta v svojem delu vsakega drobnjakarskega in pogosto nekompetentnega vmešavanja državne administracije, presta, da iahko neovirano razvija svoje delo. Druga je stvar, ako ti branilci avtonomije hočejo izoiirati univerzo cd družbe, od njenih potreb ter se znebiti odgovornosti pred družbo za svoje delo. Take avtonomije ni in je ne more biti v nobenem družbenem redu, zlasti ne v socialističnem. S tem zakonskim predlogom oproščamo univerze vmešavanja državne administracije v njihove zadeve, kar pa ne pomeni, da smo jih mogii oprostiti vsakega vmešavanja in nadzorstva države. Teda to nadzorstvo bodo izvrševala predstavniška telesa in ne administracija, predvsem ljudska skupščina republike, ki voli določeno število članov univerzitetnega in fakultetnega sveta, potrjuje statut univerze in fakultet, določa predračun dohodkov in izdatkov univerz, nadalje izvršni svet republike, ki izvaja splošno nadzorst\7o nad zakonitostjo njihovega dela ter rešuje pritožbe in ugovore univerzitetnih aii fakultetnih uprav prc-ti odločitvam univerzitetnega ali fakultetnega sveta. Vse ostale posle izvršujejo univerze in fakultete samostojno na podlagi zakona in svojih statutov. Ta zakon je splošen. Na pod- lagi tega zakona bodo republiške skupščine izdale svoje zakone, v katerih bodo podrobneje obdelale posamezne določbe , splošnega zakona. Te so tako široke, da bo dovolj obširen okvir, v katerem se bodo mogle izraziti posebnosti posameznih naših univerz. Dokler ne' bodo ti zakoni izdani, bodo določbe tega zakonskega predloga služile kot pravna osnova za vrsto ukrepov r.a naših univerzah in fakulteten, ki ne trpe odlašanja, n. pr. za volitev novih organov upravljanja ter izdelavo statutov univerz in fakultet. Na koncu je Rodoljub Čola-kovič izjavil, da je treba posvetiti veliko pozornosti izbiri onih kvalificiranih ljudi, ki jim bo družba poverila upravljanje tako važnih znanstvenih in učnih ustanov. To morajo biti ljudje, ki bodo s svojim znanjem, čustvovanjem odgovornosti, razumevanjem potreb znanosti in naše prakse obvladati vse probleme univerze v celoti ter oceniti njihov pomen za razvoj naše države, ki bodo znali odločno in s polnim taktom reševati jih in tako s svojo avtoriteto zagotoviti univerzam potrebne pogoje za uspešno delo. Zakon vsebuje vse, kar je potrebno za svoboden in neoviran razvoj znanosti, za dviganje ravni pouka, za izobraževanje znanstvenega naraščaja, za pritegnitev k temu delu vseh konstruktivnih moči, ki delajo na naših univerzah in ki so odločujoč činitelj za napredek, znanost in pouk. Pomoč hmeUfsbih zadružnih ©r-g-ani-zacif pepiavlgeneem koraku. Mislim, da je treba tudi to pojmovanja zavreči kot nepravilno. Smisel družbenega upravljanja v tem področju je v tem, da oprostimo šolo varu-štva državnega aparata, da jo čim bolj osamosvojimo, da ustvarimo v njej tako atmosfero, v kateri se bo prosto razvijal pouk in v kateri bo vsak učitelj delal kot ustvarjalec pri zelo odgo\’ornem delu, v katerega naj bi zastavljal vso svojo osebnost, ne pa kot uradnik. Organ družbenega upravljanja mora skrbeti za to, da se ustvarijo v šoli taki pogoji, da spremlja rezultate njenega dela. da analizira vzroke neuspehov, da skrbi za kadre svoje šole ter jim prepušča popolno svobodo pri izvrševanju njihovega učiteljskega dela. V razpravi se je pokazalo še neko tretje pojmovanje, ki bi se moglo imenovati bojazen pred novim. Družbeno upravljanje je dobra stvar, toda nevarno je delati eksperimente s šolo. Je nekakšno stališče ljudi, ki ne razumejo dveh stvari: 1. Uresničenje načela samoupravljanja delovnih ljudi v prosveti ni noben eksperiment, temveč je neizogibno razvijanje in iskanje novih oblik upravljanja, ki bodo omogočile boljše, za družbo koristnejše rezultate kakor doslej, kakor je to naša praksa v gospodarskem področju že potrdila. 2. Ti ljudje ne razumejo, da preživlja naše šolstvo globoko krizo. Podedovali smo šolo buržoazne družbe, izpremenili smo nekoliko v sistemu, nekoliko več v učnih načrtih in programih, vse to pa se je delalo od prilike do prilike in je bilo vse to več ali manj improvizacija brez analize, kakšen šolski sistem nam ustreza in kakšni učni načrti in programi so potrebni, da bi našo mladino dvigali kot delavsko mladino v znanju, da bi jo vzgajali v duhu naših svobodoumnih stremljenj. V tem pogledu je pred nami veliko in nadvse odgovorno delo. V našem šolstvu moramo izpre- Zbiralne akcije, ki so jih začele kmetijske zadruge in ostale zadružne organizacije na poziv Glavne zadružne zveze in okrajnih zadružnih zvez s poškodovanih področij, so že do sedaj dale toliko sredstev, da bodo oškodovani kmetovalci prejeli po občinskih štabih za pomoč sledeča sredstva: 1. Brezplačno prejmejo vsi kmetovalci, zadružna in državna posestva za ponovno posetev in posaditev na poplavljenih površinah potrebno semenje in zelenjadne sadike. Potrebe po vrstah in količini semenja so že zbrali občinski štabi. Takoj, ko bodo bodo imeli oškodovanci pripravljeno zemljo za setev, prejmejo preko pristojnih kmetijskih zadrug po razdelilnikih občinskih štabov za pomoč potrebno semenje in sadike. 2. Za vse poplavljene površine, ki bodo na novo posejane in kulture, ki so ostale, pa je njihovo rast potrebno oživeti, prejmejo oškodovanci potrebna umetna gnojila po polovični ceni. Vabimo oškodovance, da se obrnejo na svoje kmetijske zadruge, odnosno na okrajne zadružne zveze, da jim kmetijski strokovnjaki svetujejo vrsto in količino umetnih gnojil, potrebnih za pospešitev rasti rastlin na poškodovanih zemljiščih. 3. Brezplačno bodo okrajni štabi za pomoč z buldožerji planirali odnosno odstranili večje nanose na pnih kmetijskih površinah, kjer so ta dela s stroji sploh možna. 4. Prav tako bo najtežje prizadetim dodeljena tudi živinska krma, ki so jo zbrale posamezne kmetijske zadruge in podjetja, da se na vsak način obdrži stalež živine na poškodovanih področjih. V najtežje poškodovanih področjih bo kmetovalcem izdatno pomagano tudi s traktorskim oranjem in pripravo zemljišč za ponovno setev. Se važnejša, kot takojšnja neposredna pomoč posameznim prizadetim kmetovalcem, pa je izvedba takojšnje akcije, da se s skupnimi močmi in sredstvi pomaga tem, stalno po poplavah ogroženim področjem. Takoj je potrebno pristopiti k regulaciji hudournikov. Za izvedbo teh del pa bodo potrebna znatna sredstva. Kot prvi korak k trajni ureditvi vodnega vprašanja na teh področjih, je potrebno, da z zbranimi sredstvi takoj pričnemo s popravili na več mestih spremenjenih in pokvarjenih hudourniških tokov, ki lahko pri najmanjšem deževju povzročijo nove škode na teh poplavnih področjih. Delna uporaba zbranih sredstev za začetne melioracije bo trajne koristi za kmetijstvo tega področja, kakor tudi za ostale gospodarske ponoge, ki so bile pri zadnjih poplavah najbolj prizadete. Največja korist za kmetijstvo v poplavnih področjih bo trajno zavarovanje kmetijske zemlje pred poplavami. Zato se Glavna zadružna zveza Slovenije obrača na vse kmetijske zadruge ter ostale zadružne organizacije in podjetja z vabilom, da pričeto akcijo zbiranja prav v te namene še povečamo in razširimo. Poleg 20 milijonov, ki jih je dala Glavna zadružna zveza Slovenije, bi bilo potrebno zbrati od ostalih zadružnih organizacij za začetna dela za obvarovanje kmetijske zemlje poplavnih področij hudournikov Hudinje, Voglajne in ostalih pritokov, vsaj 30 milijonov din. Vsaka zadruga naj bi skladno s svojo ekonomsko močjo prispevala primeren znesek k skupni zbiralni akciji. Sredstva naj nakazujejo zadružne organizacije na tek. rač. Glavne zadružne zveze Slovenije, NB 604-T-241 z oznako »Prispevek poplavljencem«. Skupna pomoč težko prizadetim področjem je za zadružne organizacije merilo zavednosti in smisla za medsebojno zadružno pomoč ter razumevanja do potreb širše skupnosti. Glavna zadružna zveza Slovenije Dolgotrajna bitka za ali proti državni arbitraži gre h kraju. Ljudski skupščini FLRJ je predložen v razpravo zakon o sodiščih. Po načrtu zakona bomo imeli troje vrst sodišč in sicer redna, vojaška in gospodarska sodišča. Stremljenja po enostavni ukinitvi državne arbitraže so doživela svoj konec s tem, da bo le ta izpremenjena v gospodarsko sodišče in da bo v smislu predložitvenega ekspo-zeja tov. Rankoviča v tej obliki nadaljevala svoje delo. Jugoslovansko gospodarstvo je v diskusiji o državni arbitraži oziroma o gospodarskem sodstvu zavzelo enodušno stališče proti enostavni združitvi gospodarskega sodstva z rednim. V obrambi svojega stališča je gospodarstvo navajalo predvsem to, da mu dobro služi hitrost reševanja sporov na način, kakor se to dogaja pri državni arbitraži. Na konferencah trgovinskih zbornic je prišla v vseh ljudskih republikah do izraza bojazen, da bi ekspeditivnost trpela, ako bi se tudi v proceduri sojenja v gospodarskem sodstvu uporabljale iste metode kakor v rednem sodnem procesu. Tu je bilo mišljeno zlasti to, da je državna arbitraža sodila samo' v eni stopnji in da je bila praksa v vsej Jugoslaviji docela enotna zaradi prožnosti arbitražne organizacije, ki je delovala z majhnim aparatom, ogibajoč se procesualnih in upravnih formalizmov, ki bi vsekakor zavrli hitrost njenega dela, ako bi tem napakam zapadla. Po zakonskem načrtu bo gospodarsko sodišče posebno, od rednega ločeno sodišče. Sodilo bo kot okrožno, republiško in vrhovno gospodarsko sodišče, in sicer redno v dveh instancah. V prvi instanci bo večino sporov, to je vse spore do vrednosti 500.0CO.— din razsojalo okrožno gospodarsko sodišče, spore v vrednosti nad 500,000.— din pa bo razsojalo republiško gospo- darsko sodišče. Proti sodbam okrožnih gospodarskih sodišč bo dopustna pritožba na republiško gospodarsko sodišče, proti prvostopnim sodbam republiških gospodarskih sodišč pa bo vodila iestančna pot na vrhovno gospodarsko sodišče. S tem pa možnost raznih pritožb še ne bo izčrpana. Proti vsaki sodbi gospodarskih sodišč bo možen namreč še poseben pravni lek, tako imenovana iniciativa, ki jo bo imel pravico vložiti predsednik vrhovnega gospodarskega sodišča. Ta pravni lek bo obravnavalo vrhovno gospodarsko sodišče. Toda tudi nadaljnje pritoževanje še ne bo izključeno. Proti vsaki sodbi gospodarskih sodišč bo mogoče še postopanje v zaščito zakonitosti. Zato je pristojno redno vrhovno sodišče FLRJ. Podobno je urejena instančna pot v gospodarsko kazenskem sodstvu in v likvidacijskem postopanju. Kakor vidimo, bomo dobili precej kompliciran sistem pravnih sredstev, ki vsekakor ne bo prispeval k brzini reševanja sporov. Namesto ene same instance z izjemno možnostjo iniciative na Glavno državno arbitražo bomo imeli odslej dve redni instanci z dvema možno-stima izjemnih pravnih lekov. Naše gospodarstvo je v borbi proti sistemu več instanc zatrjevalo zlasti to, da razširjenj? pritožbenih možnosti ni potrebno, ker bi se s tem samo gojilo nepotrebno pravdarstvo in bi se dajalo nerednim plačnikom potuho za zavlačevanje plačila dolgov po zlorabi pritožbene pravice. V oporo svojemu stališču je navajalo statistične podatke iz leta 1952,, ko je pri 119.000 rešenih sporih bilo vloženih le 3.645 predstavk, to je pritožb na Glavno državno arbitražo, ki je ugodno rešila le 255 pritožb. V odstotkih izraženo pomeni to, da je bilo s sodbo državne arbitraže nezadovoljnih samo 3.3°/o obsojenih strank, Za poplavljence so darovali Slovensko narodno gledališče v Ljubljani bo dalo ves izkupiček današnje popoldanske in večerne predstave. Trgovinska zbornica za mesto Ljubljana za centralni fond 500.000 din. DPD -Svoboda« terena Krim, Ljubljana — čisti dobiček ene predstave. Krajevni odbor ZVVI Poljane L, Ljubljana je nakazal za poplavljene vojne invalide okrajnega odbora ZVVI Celje 10.000 din. Rudnik živega srebra Idrija en milijon din, sindikalna podružnica tega rudnika 50.000 din in zaslužek enega delovnega dne v znesku 440.000. Zaslužek enega dne bodo darovali še naslednji kolektivi: »Zidgrad« Idrija. Tovarna igel Kobarid 2 delovna dneva, Opekarna Kobarid 2 in pol delovnega dne, Trgovsko podjetje, Kobarid, krajevni obrtni in zadružni uslužbenci v Kobaridu, kar znaša skupaj več kot 200.000 din. Okrajni sindikalni svet in OLO Kobarid skupaj 250.000 din. Kolektiv Prešernovega gledališča v Kranju se je v korist poplavljencem odpovedal dvodnevnemu izletu v Koper. Protivrednost tega izleta bo nakazana odboru za pomoč poplavljencem v Celju in okolici. ZVVI v Ljutomeru je že prvi dan ko je zvedela za poplave pričela z nabiralno akcijo. Vsi člani invalidske organizacije so se z razumevanjem odzvali in darovali znatne zneske. Kapetan Simon Srdič je prispeval enomesečno invalidnino v znesku 2.000 din, njemu sta sledila še Franc Opeka in Stane Medvešček, ki sta darovala vsak po 1500 din enomesečne invalidnine. Doslej so invalidi v Ljutomeru zbrali še okrog 20.000 din, kar je za majhno število članstva velik znesek. V sežanskem okraju so doslej zbrali že nad 2,500.000 din. večje zneske so nakazala podjetja »Preskrba«, Eiektro-Sežana, Eksport Jadran, industrija kraškega marmorja in druga. Tudi posamezniki prispevajo po svojih možnostih. Kolektiv rudnika Velenje bo nakopal 1.000 ton premoga in ga dal celjskemu in šo-štanjskemu štabu za pomoč poplavljencem. Prebivalci Domžal in okolice so zbrali za pomoč poplavljencem raznega blaga v vrednosti preko dveh milijonov din. Posamezni kolektivi pa so odobrili večje zneske kakor na primer tovarna »Toko« en milijon din. Sindikalna podružnica tovarne pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici je organizirala prostovoljno delo.Tovarna bo dala ves potrebni material, delavci pa bodo izdelali v 14 dneh 200 postelj in 50 vzmetnih žimnic. Sindikalna podružnica Slo-venija-vino Ljubljana se je odpovedala izletu in protivrednost v znesku 90.000 din darovala za poplavljence, razen tega je zbrala tudi 16.450 din. Delavci litijskih podjetij bodo darovali enodnevni zaslužek. odbor RK v Litiji pa je namenil za poplavljence čisti dobiček prireditve. Na čekovni račun Narodne banke 601-T-461 — pomoč poplavljencem — pa je bilo 10. junija nakazano 2,054.464 din, 11. junija pa 3,899.207 din. Šoštanj, 12. junija. Kakor drugod so tudi neprizadeti predeli šoštanjskega okraja pokazali veliko razumevanje za tiste, ki so bili prizadeti od poplav. Med prvimi so se odzvale snovne organizacije in kmetijska zadruga iz Rečice, Mozirja, Bočne, Šmartnega ob Pakt ter ostalih krajev. Pomoč nudijo v najrazličnejših oblikah; poleg denarnih sredstev so poslali tudi mnogo živil in obleke ter obutve. Rudnik lignita v Velenju je prispeval za poplavljence 100 vagonov lignita v vrednosti nad 2 milijona 500.000 dinarjev, LIP Nazarje pa vagon rezanega lesa v vrednosti 600.000 dinarjev, gozdno gospodarstvo Nazarje 50 kub. metrov hlodovine, manjše zneske pa so prispevala tudi druga podjetja in ustanove. M. B. Zašel se je mladinski festival v jugoslovanski coni STO Koper, 12. junija. Jugoslovanska cona STO se je okrasila za veliko mladinsko manifestacijo, po kateri se bo še bolj utrdilo bratstvo slovenske, hrvatske in italijanske mladine. Vsi kraji so okrašeni z zastavami, zelenjem in slavoloki, Titov trg v Bujah pa je spremenjen v veliko gledališče na prostem, kjer so danes, na predvečer manifestacije, uprizorili Gunduličevo pastirsko igro »Dubravska«. Igro je kot gost zrežiral režiser beograjskega gledališča, Marko Fo-tez. V tej igri je nastopila mladina bujskega hrvatskega gledališča, sodelovala sta pevska zbora kulturno-umetniških društev »Anton Babič« iz Buj in »Bratstvo« iz Marušičev, ženski zbor hrvatske gimnazije iz Buj in orkester JLA Iz Portoroža. Prve mladinske kulturno-umet-niške skupine so že prišle v cono B. Tako se je davi med drugim pripeljala skupina mariborskega učiteljišča, katerega mešani pevski zbor je danes že zapel po radiu jugoslovanske cone, ves dan pa so prihajali mladinci in mladinke iz vseh okrajev Slovenije in Hrvatske. Slavnostna otvoritev sloven-sko-hrvatskega mladinskega festivala bo jutri zjutraj v Bujah. Otvoritvi bodo prisostvovali številni predstavniki političnega in kulturnega življenja iz Jugoslavije in cone B. Po slavnostnih govorih se bo začel kulturno-umetniški in športni spored s sodelovanjem kulturno-umetniških skupin Slovenije in Hrvatske, koperskega in bujskega okraja. j. l. uspešno pa se je končalo potiovno postopanje pred Glavno državc° arbitražo le za 0.2°/» obsojAnih strank. Ta razmerja se v k\:h 1953 in 1954 niso bistveno spremenila. Treba bi bilo preudariti^ ali le ni bilo upravičeno vprašanje zastopnikov našega gospodarstva ali se pri tako nizkem, odstotku dveh tisočink nepravilno obsojenih izplača raztegniti proces za ostale stotisoče strank? Ali bi vendarle ne bilo mogoče najti drugačnega načiiia procesiranja pri gospodarski!! sodiščih, takšnega namreč, da bi nevarnost zavlačevanja ne bila tako zelo pri roki. Pomislimo, da je ta nevarnost podana za milijardne zneske in da je po njej ogrožen ogromen interes socialističnega gospodarstva. Ceprav gospodarska sodišča ne bodo v sklopu rednih sodišč, bodo pa vendarle pet načrtu zakona pod skupno upravo z rednim sodstvom. Tudi ta problem je bil obširno obravnä»an v teku diskusije o državni arbitraži. Gospodarstvo se je izržzilo za popolno samostojnost in je branilo prožnost uprave, ki mora biti tesno povezana z operativnim sodstvom, tako da je v slučaju potrebe takojšnja pomoč uprave pri rokah. Taka prožna uprava je koristna tudi vodstvu našega gospodarstva, ker je le temu mogoče dobiti iz področja gospodarskega sodstva vsak hip dragocene evidenčne iri statistične podatke. Navedimo nekaj primerov: Kreditna politika Narodna banke narekuje koristnikom kreditov, da čimprej izterjajo svoje terjatve od svojih dolžnikov, svojih kupcev itd. Evidenčna služba državne arbitraže je ugotovila takoj nato porast tožba za več kakor 200°/o proti enakemu razdobju prejšnjega leta, v Sloveniji n. pr. za prve štiri mesece 1954 letošnjega leta 9.875 spornih zadev namesto 3.225 v letu 1953 v istem razdobju. Treba je takoj poseči vmes. Analizirati je treba kvaliteto naraslih tožb, razmisliti metode čim hitrejšega reševanja, takoj je treba ukreniti vse potrebno, da bodo zmogli ogromni porast tako arbitri oz. sodniki kakor tudi administracija. Z vso resnostjo je treba spremljati rast aii padec kvalitete odločb celotne ustanove in posameznih arbitrov. Vse te ukrepe je treba storiti takoj, ne pa po preteku časa, ki bi bil neobhodno potreben, da bi se o problemu poučila uprava, ki bi stala izven gospodarskega sodišča, miselno in stvarno od njega oddaljena. Ako bi ti ukrepi prišli prepozno, bi arbitraža oziroma gospodarsko sodišče ne moglo več iz zaostankov. Drug primer: Podružnice Narodne banke na ozemlju nekaterih ljudskih republik so pričele odklanjati izvršitev arbit-tražnih odločb na izvestne * postavke bančnih računov obsojenih sttank, češ da prisojena terjatev ni namembna terjatev za te postavke, na primer za investicije. V nevarnosti je ekspeditivnost izvršilnega postopanja za številne in velike zneske. Pri svojem sodnem delu je arbitraža to nevarnost ugotovila, po upravni poti pa je dognala enake pojave v drugih republikah in obvestila o tem merodajna mesta. Tako je bila preprečena nevarnost nepregledne škode za naše gospodarstvo. Takšna dogajanja se vrste pri delu državne arbitraže dan za dnem in se bodo vrstila tudi pri gospodarskem sodstvu. Ali bo moglo bodoče gospodarsko sodstvo, ki bo prepleteno z upravo rednega sodstva, uspešno reševati svoje naloge v tem pogledu? Ali je taka prepletenost sploh potrebna, ko vendar nikomur pametnemu ne pade v glavo, da bi se na primer prepletala uprava vojaškega sodstva z ostalim sodnim upravnim aparatom, češ da je to potrebno zaradi varovanja načela enotnosti pravosodja. Vsekakor bi moralo imeti gospodarsko sodstvo v upravnem pogledu najširšo avtonomijo. V diskusiji o obstoju državne arbitraže je naše gospodarstvo govorilo preko trgovinskih zbornic vseh ljudskih republik, ker tedaj zbori proizvajalcev še niso bili docela organizirani. Gospodarsko sodstvo je ustanova, na kateri je gospodarstvo v največji meri zainteresirano. Želeti bi bilo, da se o tako važnem zakonskem predlogu, kakor je zakon o gospodarskih sodiščih, izvede temeljita diskusija tudi v zboru proizvajalcev zvezne ljudske skupščine. Navedel sem nekaj drobtinic iz obsežnega področja v želji, da bi bila rešitev čim popolnejša. To je mogoče brez posebnih težav, z malenkostnimi izpopolnitvami zakonskega pred-^°§a- Jernej Stante fintiperonospoma služba Napoved: Hitrejšemu razvoju peronospore je poleg ugodnih temperatur pripomogel tudi včerajšnji dež. V Beli Krajini, na Bizeljskem in Dolenjskem razen v Mokronogu se bo peronospora pojavila najpozneje čez teden dni. Točen datum pojava bolezni za posamezne kraje bomo javili v ponedeljek. Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Uprava hidrometeorološke službe Francoska kriza Čeprav je francoski ministrski predsednik Laniel pred začetkom današnjega glasovanja o vladni resoluciji, s katero je bilo povezano vpra- Kriza v Franciji ogroža ženevsko konferenco Zaradi nejasnega položaja danes ni bilo zasedanj — Govori se o začasni odložitvi posvetovanj Ženeva, 12. jun. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Nezaupnica Lanielovi vladi ni »OJ O J C- O HjO L- u.v«i> IVV v y J ^ _ šanje zaupnice vladi, opozoril presenet. delegatov na azijski da je laže vreči konferenci v Ženevi. Kriza poslance, da je laže vreči vlado, kakor sestaviti novo in francoske vlade je nastala čeprav tudi poslanci iz pre- “dnje dni zaradi zastoja, v teklih izkušenj to dobro vedo, katerega je zabredla indoki- se je glasovanje izteklo negativno za Lamela. Vladi se je izpolnilo samo minimalno upanje, to je, da nasprotniki niso dobili 314 glasov, torej absolutne večine, ki je po ustavi potrebna za obvezen odstop vlade. Laniel torej lahko kljub nezaupnici, ki jo je danes dobil v skupščini, ostane še nadalje na vladi, čeprav se doslej še ni zgodilo, da bi se kaka vlada obdržala na oblasti, čeprav v skupščini nima več večine. Izid današnjega glasovanja ni nobeno presenečenje, kajti Lanielova vlada je de facto že dokaj časa v krizi in se je uspela obdržati samo zaradi mednarodnih dogodkov, ki so poslance odvračali od tega, da bi povzročili tudi formalno krizo vlade. Vendar pa v sedanjem trenutku niti dejstvo, da je ženevska konferenca v zelo slabem položaju in da bi kriza francoske vlade lahko povzročila vreki-nitev konference — s temi argumenti sta skušala Laniel in Bidault prepričati nezadovoljneže, da ne bi glasovali proti vladi — ni uspelo preprečiti izglasovanja nezaupnice. Težko je reči, za kaj se bo sedaj odločil Laniel, vendar tudi v primeru, če m bi podal ostavke, ne bi mogel za dolgo odložiti krize, ker bi moral v kratkem predložiti skupščini novo določnejšo resolucijo o vladni politiki do inaokitajskega vprašanja, kar pa bi bilo lahko za vlado usodno. Če bi namreč nasprotniki uspeli dobiti absolutno večino, bi bil ustvarjen pogoj za razpust skupščine in razpis novih volitev, o čemer se v Franciji že dlje časa go- tajska debata. Zaskrbljenost ki je vladala v Ženevi že od začetka tedna, je sedaj še povečalo vprašanje, kakšne možnosti ima ženevska konferenca za nadaljnje delo. Danes v Ženevi ni bilo nobene seje o Indokini ali Koreji, ker so se ministri za zunanje zadeve sinoči sporazumeli, da bodo v pričakovanju izida glasovanja v Parizu prepustili Edenu in Molotovu v premislek, če bo mogoče nadaljevati razgovore. Eden in Molotov' sta se sešla danes dopoldne, ker pa je izid glasovanja prispel šele po njunem sestanku, je verjetno, da se bosta danes še enkrat dobila. Večina delegatov, ki so se davi mrzlično obiskovali — samo na sedežu francoske delegacije je bilo deset raznih sestankov7 — se sedaj vprašuje, če bo prihodnji teden mogoče nadaljevati ženevske razgovore. Tudi če bi našli kak izhod, za to pa se je davi pokazalo upanje glede na »precej ugoden razvoj vojaških razgovorov«, je sedaj glavno vprašanje, če bo konferenca lahko nadaljevala delo brez udeležbe francoskega ministra za zunanje zadeve, zastopnika države, ki je ena izmed najbolj prizadetih na ženevskih razgovorih. Francoski zastopnik je izjavil, da Georges Bidault za sedaj nima namena odpotovati v Pariz, s čimer je potrdil glasove, ki krožijo v Ženevi, da je francoska delegacija vzlic krizi v Parizu pripravljena nadaljevati razgovore. Iz britanskih virov pa se je zvedelo, da bi bilo najbolje, če bi ženevsko konferenco ministrov za zunanje zadeve začasno odložili s tem, da bi vojaški in politični strokovnjaki ostali v Ženevi in poskrbeli za nadaljevanje konference, dokler po redni diplomatski poti ne bo določen dan za nov sestanek ministrov. V ameriških krogih pa izražajo mnenje, da bi morali konferenco glede na to. da je tako in tako pred očividnim neuspehom, podaljšati še za kak Rekorden obisk razstave o JLÄ v Itencsh in prijateljskim sodelovanjem med Grčijo in Jugoslavijo. Atene, 12. jun. (Tanjug). ULEPIC prispel v Stockholm Razstavo fotografij o Jugo- Stockholm, 12. jun. (Reuter) slovanski ljudski armadi, ki Delegacija jugoslovanskega je bila odprta v Atenah od 1. vojnega letalstva z generalnim do 6. junija pod pokrovitelj- podpolkovnikom Zdenkom stvora ministra za narodno Ulepičem je prispela sinoči obrambo Grčije Kanelopulosa v Stockholm na 4-dnevni ob-in jugoslovanskega veleposla- isk k švedskim letalskim si-nika v Atenah Radoša Jova- lam. novica, so prenesli v Solun, kjer bo odprta do 13. junija. V Solunu je razstava pod pokroviteljstvom poveljnika korpusa generala Keceasa. Iz Soluna jo bodo prenesli v Ankaro, nato pa v Carigrad. V Atenah je razstavo obiskalo okrog 30.000 meščanov, kar je po besedah ravnatelja razstavne dvorane rekordni dan ter tako omogočiti, da se sestanek dokončno razide. N* katero izmed teh treh možnosti bosta privolili sovjetska in kitajska delegacija, sedaj še ni zDano. Očividno pa je, da tudi te dve delegaciji čakata na nadaljnji razvoj položaja v Franciji. Vodja britanske delegacije na ženevski konferenci Eden bo po razgovoru s sovjetskim ministrom Molotovim sprejel indonezijskega veleposlanika v Parizu, nato pa šefa južno-korejske delegacije Pjun Jung Taja. Računajo, da bo tudi indijski zastopnik v OZN Krišna Menon govoril z Edenom. Vodja ameriške delegacije Bedeli Smith in britanski minister za zun. zadeve Anthony Eden sta na današnjem sestanku proučila taktiko, ki bi jo morali sprejeti na ženevski konferenci, ter možnosti, ki jih daje konferenca v neposredni prihodnosti. V ameriških krogih v Ženevi pravijo, da sta se Eden in Smith popolnoma sporazumela o vseh načelnih vprašanjih. Ženeva, 12. jun. (AFP). Avstralski minister za zunanje zadeve Richard Casey je prispel danes z letalom v Ženevo, da bo spet prevzel vodstvo avstralske delegacije. »Vrnil sem se v Ženevo takoj po volitvah v Avstraliji. Avstralska vlada je želela, da se vrnem v Ženevo čez New Delhi in Karachi.« je dejal Casev in pripomnil, da se je v Indiji večkrat sešel s pred- ^T'kot n i L-rvm ValStVa, KOt Delegati na ženevski konferenci imajo relo malo prostega Časa tudi v tistili dneh ko ni sej, zato zelo redko najdejo možnost za izlete v lepo okolico Lemanskega jezera. Ameriški delegat Bedeli Smith je šele sedaj po sedmih tednih konference našel toliko časa, da je šel vsaj enkrat na ribolov. Na sliki ga vidimo, ko se vrača z jezera. Winterten ni sprejel delegacije 0F sednikom Nehrujem. Casey je zanikal glasove, da je prinesel seboj rešitev za indokitaj-ski problem. Dejal je, da ima avstralska vlada vsekakor svoje določeno stališče in da bo o tem govoril danes z ministri za zunanje zadeve zahodnih velesil. Trst, 12. junija. — Da- višnji »Primorski dnevnik« piše, da poveljnik cone A STO general Winterton ni hotel sprejeti delegacije tržaške Osvobodilne fronte, ki mu je hotela razložiti svoje stališče o gospodarskem in socialnem položaju v coni in specifičnih vprašanjih slovenskega prebi-o razlaščanje slovenske zemlje in zahteva po odškodnini za škodo, ki so jo utrpeli Slovenci med fašizmom. Zastopniki Osvobodilne fronte so hoteli genera- Pcliiika ZVU samo podpfhujs ekstremistične kroge, poudarjajo tržaški napredki krogi Zahteva za razrešitev Me Carthyfa Senator iz Wisconsins nadaljuje s svojo razdiralno dejavnostjo Tu v Trstu poudarjajo, da diskriminacijsko ravnanje conskega poveljnika generala \Vin-tertona, ki bi moral voditi nevtralno politiko do narodnostnih skupin prebivalstva ne predstavlja nič novega in je to dokaz več, da anglo-ameriška vojaška uprava trmasto vztraja v svoji __ _____ In Wintertonu povedati svoje podpori iredentistom. To odkrito da ne more priti do pomirjeni mnenje o rešitvi teh proble- zapostavljanje in žalitev do OF na tem ozemlju. Kljub temu. d mov. Odklonilni odgovor ge- — politične skupine, ki je nosila nerala jim je sporočil neki v preteklosti glavno skrb proti-oficir njegovega štaba, ki je fašistične borbe na tem podrejal, da »je stališče raznih ročju, sedaj pa nadaljuje odioč- Washington, 12. jun. (AFP). stanku senatnega anketnega ki pravkar pre- obisk v glavnem mestu Grči- ___0___, ___v___. uori zlasti z vedno boij raz- je ya razstavo so se enako Republikanski senator Ralph pododbora, širjeno sodbo, da sedanja zanjmali vsi sloji atenskih b landers je zahteval danes iskuje njegov spor z voisko. skupščina ne predstavlja več meščanov, obiskali pa so jo od senata, naj razreši Mc- IfrcPii . . (udi zastopniki grške vlade, Carihvja dolžnosti predsedni- KfetJli 20 tESSJKseV P-Isj- generalitete, člani diplomat- ka preiskovalnega odbora za SaegO pn3l(5niS‘JtI skega zbora in drugi gosti. V tako dolgo, dokler ne bo od- Atene,'12. jun. (Tanjug.) Na .... , „. knjigo vpisov se je vpisalo govoril na obtožbe, ki so bile zadnji seji grške vlade je bil J™11 med industrijci in kr- jz poučenih krogov se je zve- več sto Ateneanov, ki so iz- izrečene proti njemu še 1952, odobren kredit 25 milijonov ščansko-demokratskimi ter delo, da se bodo v kratkem zarazili veselje nad obiskom da je za svojo osebno korist drahem (nad 800.000 dolarjev) socialno-demokratskimi sin- čeli razgovori med Jugoslavijo predsednika repub. v Grčiji uporabil del denarja, ki ga je za razširitev in ureditev pi- dikati o zvišanju plač, za ka- in Dansko o izplačilu odškod- ------------—-------------— dobil za boj proti »komuni- rejskega pristanišča. Zgradili tere meni kominformovska nine za nacionalizirano in raz- V olje francoskega naroda. -Prej ali slej se bodo verjetno morali za to odločiti, kajti pri sedanjem položaju v skupščini se ne bi mogla obdržati nobena vlada predvsem zaradi vprašanj, ki jih mora rešiti, to je vprašanje vojne v Indokini in vprašanje ratifikacije pogodb o EOS. strank v coni dovolj znano.« Stavka v Milanu Eim, 12. jun. (Tanjug.) Generalna federacija dela je sklenila danes izvesti splošno 24-urno stavko v vseli industrijskih podjetjih Milana. Rač unajo, da se bodo stavki pridružili tudi delavci komunalnih služb in mestnega prometa, tako da bo zasialo vse življenje v Milanu. Stavkali bodo iz protesta proti spora- no borbo proti rimskemu imperializmu, se bori za bratstvo med narodi, ima v sedanjem času še poseben pomen. Opazovalci v Trstu poudarjajo, da je hotel g. general Winterton, ki je sprejel doslej že nešteto iredentističnih delegacij ter tudi ugodil njihovim zahtevam, s tem samo ohrabriti reakcionarne kroge v Odškodnina za dansko nacionalizirano premoženje Beograd, 12. junija. (Jugopres.) Egipt in Scmd©¥& Imbifa Nesoglasja med v Arabski ligi včlanjenimi državami so se že večkrat pokazala, najbolj očitna pa so zdaj, ko je Pakistan sprejel ameriško pomoč ter se pripravlja turško-pakistanski pakt. Akcijo proti temu paktu in proti spremembam pakistanske zunanje politike vodi Egipt in egiptovski minister Šalah Salem je bil zdaj pet dni na obisku v Sau-dovi Arabiji. Po vrnitvi je v Kairu na Trstu. Italijani so postali malo-dušni in dezorientirani z ozirom na polom njihove politike proti balkanski zvezi. V Trstu poudarjajo, da taka politika angio-ameriške vojaške uprave samo hrabri in podpihuje ekstremistične kroge v protijugoslovanski mržnji in zastruplja ozračje, pomirjenja da se je v zadnjem času še posebno pokazala vsa škodljivost na miroljubno politiko teh reakcionarnih krogov, anglo-ameriška vojaška uprava namerno nadaljuje s podporo tej dekonstruk-tivni politiki, ki je konec koncev škodljiva tudi za tiste, ki jo podpirajo. S. L. Izvršni komite jugoslovanska skupina Interparlamentarne unija Beograd, 12. jun. Dopoldne je bil sestanek poslancev zvezne ljudske skupščine -— članov jugoslovanske nacionalne skupine Interparlamentarne unije. Sestanku je predsedoval podpredsednik zvezne ljudske skupščine tov. Vladimir Simič, ki je poročal o zadnjem zasedanju Interparlamentarne unije. Po poročilu tov. Simiča je bil izvoljen izvršni komite jugoslovanske nacionalne skupine Interparlamentarne rejskega pristanišča. Zgradili tere meni kominformovska _____________ __________________ __ Socrazrm O odcepitvi stični infiltraciji*. Flanders bod° d°k za popravljanje tu- generalna konfederacija dela, laščeno dansko premoženje v „isi- je dejal, da senator McCar- ilb ladij, obnovili pristanišče da niso zadostne. Delavci zah- Jugoslaviji. Razgovori se bodo aunajSKlil aoroomn oucui ni hotel odgovarjati pred Turkolimani in zgradili ob- ievajo s stavko, naj bi kon- verjetno začeli okrog 20. t. m. v Dunaj, 12. junija. (Tanjug.) senatnim pododborom, ko je lakte v osrednjem pristanišču, federacija industrijcev spre- Beogradu. Za Dansko bo vodil unije. Za predsednika je izvo- Osem let po sklepu avstrijskega je-ta hotel ugotoviti, če je Mc- Na isti se)i ie vlada pretre- jela zahteve kominformovskih pogajanja pooblaščeni minister v ljen tov. Vladimir Simič, za parlamenta o vrnitvi 80 tako Carthv ravnal v nasprotju z sala zakonski predlog o končni srndiktov. Beogradu g. Rolf Kiael, za Ju- podpredsednika Vladimir Po- imenovanih »obrobnih občin« običaji v senatu, ko je dobil 9bnov* Jonskih otokov, ki jih Železničarji v severnih po- goslavijo pa pooblaščeni minister povič in Lidija Sentjurc, za se-Spodnji Avstriji, ki jih je bil 10.000 dolarjev ’kot honorar ie hudo prizadel zadnji po- krajinah Milana bodo stavkali v. državnem sekretariatu za kretarja Lazar Mojšev, za Hitlerjev režim 1938 priključil za propagandno brošuro v Dunaju, je bil včeraj dosežen prid nekega društva, ki je končni sporazum v zavezniškem pr0silo vlado za posojilo. —J= McCarthy je izjavil, da de- 48 ur. zunanje zadeve Mato Jakšič. nadzorstvenem svetu. S tem je končan dolgotrajni spor, ker je sovjetska uprava odklanjala, da bi občine s približno 125.000 prebivalci odcepili od upravnega področja Dunaja. Sporazum je bil sklenjen na podlagi kompromisnega francoskega predloga, ki ustreza tudi sovjetskemu pogoju, da odcepitev teh občin od Dunaja ne sme vplivati na spre- Ju danes podal ostavko predsedniku Sing Man kiju. Kakor se je zvedelo, se je za to odločil 3 dni prej, preden je novo izvoljena skupščina potrdila njegov resor. Ni znano, če bo Sing Man Ri sprejel njegovo ostavko. Paik Tu Cin je predsednik vlade od lani. Računajo, da je podal ostavko zaradi povečanega nezadovoljstva proti njemu med liberalnimi člani vlade. tiskovni konferenci izjavil, da membo mej okupacijskih con. Egipt in Saudova Arabija nočeta pristopiti k nobeni obrambni organizaciji Srednjega vzhoda, ki bi bila pod pokroviteljstvom zahodnih sil, dokler ne bosta rešena za obe državi najvažnejša problema — sueški in palestinski. Potem je naznanil, da bosta Egipt in Saudova Arabija podredila svoji vojski skupnemu poveljstvu, kakor to določa tudi načrt arabske vzajemne varnosti. Egipt in Saudova Arabija sta odločna nasprotnika vsakega poskusa za priključitev kake arabske države turško-pakistanskemu paktu. Med Egiptom in Saudovo Arabijo bodo odslej vsak mesec posvetovanja za izmenjajo informacij o razvoju situacije, obrambni minister Saudove Arabije princ Masal pa bo v kratkem prišel v Kairo, kjer se bodo posvetovali, kakor zatrjuje minister Salem, o »tehničnih detajlih skupne obrambe«. Po mnenju političnih opazovalcev so med temi »detajli« tudi prizadevanja za napredek vojne industrije v obeh državah. Preden je egiptovski minister govoril o skupnem poveljstvu vojsk obeh držav, so pa tudi drugi predstavniki egiptovske vlade večkrat nagi aSali, da ni v zunanji politiki Egipta prav nobenih sprememb. Minister Salem je take poudarke izpopolnil z odločno izjavo, da se ni prav ničesar zgodilo ali spremenila glede britansko - egiptovskih odnosov ter da se stališče Egipta ni prev nič spreme- la senatni pododbor, kateremu predseduje, sedaj »pred-preiskavo« o položaju znotraj ameriške obveščevalne službe. To izjavo je dal na se- Novi poveljnik ameriških čet v Trstu Trst, 12. jun. (Tanjug). Dosedanji poveljnik ameriških PEED ZffiSEBMJEM BRITEKSKEGÄ PSRLÄMEN7Ä Churchillova ostavka J® odvisna ©d Ženeve? Seul. 12. jun. (Reuter) Predsednik čet v Trstu generalni major pižnokorejskc vlade Paik Tu Cin je McFadven je razrešen, na Aetorlro nrnrlcoH n T L-11 . J « . , 3 njegovo mesto pa’je imenovan V konservativnih krogih poudarjajo, da se bo Churchill umaknil Edenu, če konferenca v Ženevi ne bo uspela hove vojske. Zvedelo se je, blagajnika pa Vojin Popovič. Za člane izvršnega komiteja so izvolili Mošo Pij ada, Maksa Žnuderla, Nikola Kovačeviča, Vero Acevo, Vlajka Begoviča, Dmitra Bakica, Ivana Božiče-viča, Borisa Bakrača, Vlada Zečeviča ter tov. Tomšičevo. Jugoslovanska nacionalna skupina šteje okoli 359 članov. Poudarjeno je bilo, da bo na zasedanje Interparlamentarne unije, ki bo od 27. avgusta do 2. septembra na Dunaju, po- - _ ... London, 12. jun. (Tanjug), žela Velika Britanija v okvi- . ... generalni major John Dab- Po 10 dnevih premora bo bri- ru sistema kolektivne varno- Je. PrlPravljala politiko za npv Pa urfldnpm crmrurilu ta ioacI-i rmZAi -n .i—Tirimer neuspeha ženevskih da so le-ti dali nove predloge slanih 6 delegatov, ki bodo za-o razmejitvi in da te predloge sedaj proučuje Pariz. Britanska diplomacija pa vendar ni stala križem rok in Francosko-indtiski razgovori Indija uvedla strožje nadzorstvo nad prometom s francoskimi posestvi nilo od Dni meseca oktobra, ko so bila prekinjena pogajanja med Egiptom in Veliko Britanijo. New Delhi, 12. junija (Tanjug). Vodja indijske delegacije na trancosko-indijskih razgovorih v Parizu je izjavil danes, da neodvisna Indija ne more sprejeti tuje uprave nad deli njenega ozemlja. Glede pariških razgovorov je vodja indijske delegacije poudaril, da so razlike med gledišči obeh vlad bistvene- Indija zahteva, da se važni oddelki uprave v posesti prenesejo v izključno pristojnost Indije, Pariz jpa je pripravljen z vključitvijo indijskih svetovalcev v francosko upravo zadostiti samo formalni strani tega vprašanja- Zato je treba povedati, zaključuje indijski zastopnik, da v razgovorih ni bilo mogoče najti skupne podlage za rešitev. Vsaka nova pobuda bi Posvetovanje v Kairu Kairo, 12. junija (Reuter).— Posebni odposlanec predsednika ZDA Eisenhoweria Erich Johnston je začel danes razgovore z zastopniki arabskih držav o uporabi voda reke Jordan za namakanje in hidroelektrične objekta. Po teh razgovorih bo Johnston odpotovali v Izrael. stopali jugoslovansko nacionalno skupino. S. L Reorganizacija grške __________________ ______ . armade ney. Po uradnem sporočilu Je tanski Spodnji dom začel za- sti na tem področju. ~ primer neuspeha ženevskih Atene, 12. junija. (Tanjug.) I* bil McFadven razrešen zaradi sedati v torek. Popolnoma ne- Dokler bo trajala negoto- razgovorov. Kakor pravijo, bo uradnih virov se je zvedelo, da bolezni. Generalni major gotovo je, katera vprašanja vost o usodi ženevske konfe- 'vlada v torek proučila mož- bodo v grški vojski v kratkem Dabney je prišel iz Munche- bo parlament reševal v bliž- renče, se Eden ne bo vrnil v nost- da b' sklicali konferen- demobilizirali 10.000 do 12.000 na. kjer je bil poveljnik >juž- nji bodočnosti, to je, do konca London. Tudi trdijo, da bo co d(zav britanske skupnosti vojakov, kar spada v okvir _re- britanski minister uporabil ves svoj vpliv, da bo konferenco rešil pred neuspehom. Ce pa se bo ženevska konferenca razšla brez uspeha in se bo Eden vrnil v London praznih rok, niso izključene spremembe v britanski vladi. Vztrajne glasove, da bi se utegnil Churchill umakniti še pred poletnimi parlamentar nega letalskega poveljstva*. narodov — v okviru predsed- organizacije grške armade, ka-nikov vlad ali ministrov za tere glavni namen je vojaške zunanje zadeve — na kateri izdatke prilagoditi grškim gobi sprejeli sklep o skupnih spodarskim možnostim, ukrepih v jugovzhodni Aziji. Danes se je v Atenah začela morala temeljit! na odpravi danih razlik, sicer je Indija ne bo sprejela. konferenca zastopnikov grškega generalnega štaba z ameriškimi vojaškimi funkcionarji v Grčiji ter posebnimi delegati ameriškega ministrstva za obrambo o spomenici grškega predsednika Papagosa, ki je predlagal reorganizacijo grške vojske. Grške Reorganizacija italijanske krščansko-demokratske stranke? Winston Churchill junija, ko se začno trimesečne počitnice. Po načrtu bi moral Spodnji zbor dotlej kon-Rim, 12. junija. (Tanjug.) Des- čati velik del zakonodajnega ničarska krščansko demokratska dela, računajo pa, da bo dal skupina, ki jo vodi Pella, je mednarodni položaj parla-predlagala včeraj v predkon- mentu dosti dela z razprav- Evakuacija vietnamskih ranjencev Hanoj, 12. jun. (AFP). Po sporazumu, ki je bil sklenjen ..... . včeraj na sestanku med fran- nimi počitnicami, širijo sedaj coskimi in vietminškimi za- tudi odgovorni krogi konser- stopniki bo 267 ranjenih ali ^oroTene sile naj bi se letos d »iv'6™ ±dej, 'PIZ lJn°n bolnit* Bf° Majevih vojakov zraanjšaie za 45.000 mož, prihod- da bi mogli dogodki znatno ^puščenih prihodnji teden. nje let0 pa nai bi imeie 75.000 vpjivati na Churchillovo od- Osvobojene ujetnike iz tabo- bJQrcev. zmanjšanje aktivnih di- locitev. Kakor piše konserva- r,šč Severnega Vietnama bodo vizij bi povezali z ustanovitviio P°Stskim in Bao Dajevim probleme na Daljnem vzhodu. grešnem pozivu popolno reorga- ljanjem o zunanji politiki, vladi. Kot kandida.a st. 1. za ujetnikom. Vietminška dele- Na vprašanje novinarjev, če nizacijo krščanske demokratske Dogodki v zvezi z Indokine ministrstvo za zunanje zadeve gacija je izjavila, da se mora je njegova naloga, da prepreči stranke. Pellova skupina pred- bi utegnili spraviti Churchil- omenjajo dosedanjega m™- o tem posvetovati s svojim sing Man Riju enostianske laga enotnost znotraj te kleri- ]0vo vlado pred daljnosežne stra za gradnjo Harolda Mc- vrhovnim poveljstvom. - kalne stranke in odpravo vseh sklepe. Opozicija bo vsekakor Leana. t! i Ir rei r» rl ctrl lin w» i lri noi Vi 1 1 i 1 1 ‘ 1 ■ .J 1 _ 1 w f . TT — ... razlik med strujami, ki naj bi •temeljila na ustanovitvi enotnega bloka za boj proti naraščanju kominformovske opozicije. Pei-lovi pristaši so povabili vse krščansko demokratske politike, hotela biti nadrobno obvešče- Po mnenju odgovornih bri- ,.,Toki,°- 12 i"”- Cirman* bi s tablami reklamiral od remize do Kranja in skozi dolino Vrat, prek Kredarice in Hribaric, mimo Triglavskih jezer v Bohinj bi bila speljana »Trans triglavska alpska avtocesta*. Ob njej bi stali hoteli, bifeji in bencinske črpalke; vsake pol ure pa bi se lahko z žičnico zapeljali na vrh Triglava____ Nekako tako je v Avstriji. Vsa ta groba gorska pokrajina nima več privlačnosti in naravne sile; vsi ti čudno in lepo oblikovani vrhovi, vse te v stilu izrezljane hiše, globoke romantične doline in drzno speljane ceste se nam zde kot kulise v svetli mestni izložbi. Ta dežela je le še turistično velepodjetje, ki dobro pozna želje in z: pe tujcev in domačinov. s terase neke go- si e d ~ P’ stilne, senca stoletne tilt live dvorišču druge gostilne. — Vse to je vračunano v ceni piva in zrezkov. In ho kje za kakim skritim vogalom najdeš skrbno in zakotno prenočišče, navadno sele ob predložitvi računa izveš, da je bil to »star in originalen« lokal, kjer Strežejo natakarice v narodnih nošah in so zato cene višje kot v hotelu! • Skozi sončno nedeljsko jutro sem se s prelaza Tburn spuščal na Tirolsko. Povsod, v vseh dolinah so skoraj preglasno zvonili, da je brnelo in donelo med zasneženimi vrhovi Visokih Tur. Iz samotnih domačij so svečano opravljeni hiteli kmetje v dolino. Vsa ta procesija slikovitih narodnih noš je silila tujce v avtomobilih, da so neprestano zavirali in neutrudno fotografirali. V majhni vasi pod Cesarskimi gorami pa je bil popoldne glasbeno-folklor ni festival. Zbrali so menda »pumpardone* in irhovke z vse Tirolske in se pripeljali sem; seveda na »Puckih* m ne na kolesljih. Nad cesto pa so obesili transparent v treh jezikih: »Dobrodošli!* Kaj naj potem človek še misli o tej folklorif Morda so ti vtisi malce zlobni. je eno najbolj slikovitih mest na tem koncu Nemčije. Pravijo mu tudi »nemške Benetke*. Stvar je namreč ta, da se je staro mestno jedro ohranilo skoraj v celoti — in to dandanes resnično, v turizmu pa sploh, zelo imponira. Vzdušje spominov na »stare lepe čase*, ki je v Nemčiji še posebej zelo popularno, je ohranjeno ... Vsak dan od maja do septembra igra v pristanišču, med starinskimi stolpi, promenadni orkester. Bilo je opoldne. Najprej Strauss, potem Mozart. Glasba se je zlila s pejsažem in valovi so nihali v rit- mu. ah V' še je obstalo, poslušalo, uži- valo, sanjalo zroč v zabrisane s:!- Sl z letalom, Švedi pa z motorji in avtomobili prihajajo sem v velikem številu. Drug znamenit otok je Reichenau — to je miren kotiček z intimnimi pension's in nekaj cerkvami iz 9. in 11. stoletja; je pa na »slabem glasu* kot eldorado nemških novoporočencev.) Zdelo se mi je, da prisostvujem vojaškim manevrom neke moderno in nanovo opremljene motorizirane armade, ko sem se vozil po teh nemških poteh ob sinjem jezeru. Pred neko železniško zapornico smo čakali zelo dolgo — 7 minut. V tem kratkem času se je na eni strani nabralo: 39 motoristov, S3 avtomobilov in 18 avtobusov. Vse v gosjem redu, disciplinirano kot vojska — na vsakem motorju fant in dekle — oba imata na glavi čelade (za varnost ob prometnih nesrečah); oprema popolna, vse se svetlika v soncu, resni obrazi, mirne oči — čeprav vlaka dolgo ni bilo. In ko se zapornica dvigne za-rohnt motorji in vse se požene dalje, v blaznem tempu, a z občutkom varnosti, kot bi nevidna roka uravnavala ves ta nečloveški promet, vso to poplavo — kot bi vsa Nemčija krenila na pot. misli. Potovalo nas je več skupaj iz raznih evropskih dežel in skrb vseh je bila, da v 8 urah in 45 minutah zapustimo »sveto* ozemlje. Švicarji so prijetni, preprosti ljudje, ki so nagnjeni k temu, da svojo domovino imenujejo Helvetia, kar je ime neke boginje, ki jo uporabljajo na bankovcih, znamkah in turističnih prospektih. Za vse, ki pa niso Švicarji, pa je to dežela visokih gora in nevtralnosti; čas in dleto geografije je oblikovalo granitne gube do fantastičnih oblik — 150-letna državna ureditev je ustalila tradicijo nevtralnosti. T oda zdi se, da je bolj ali manj točno to, kar trdijo tudi mnogi drugi, da se Švica počasi spreminja v eno najbolj konservativnih evropskih držav, kjer človek ne more več svobodno dihati. Svojo demokracijo preveč varujejo, i svojo nevtralnost branijo s tradici-, jami — boginji Heheti ji je treba j pudra in parfuma! Švicarski pejsaž je miren m j kozmetično čist. Človek ima obča- j tek, da vsako jutro predno ljud- ' je vstanejo nevidna roka skrtači gore in travnike, ter naravna veje TAJNA SEJA -Ä, /K. TF n TO n j WTUW • . • • . orm U _ U SANJE MOLOTOVA ir. e wy orsMem n & w Gd našega stalnega dopisnika iz Nsw Torka sili Lindau na etoku ob bregu Bode nekega jezera. Kakor vsi drugi otoki, Je celin o z mostovoma (cestnim in železni škim). ta dl Lindau povezan s huete Vorarlberških gora. Toda nenadoma je v pristanišču ostro zapiskala ladja — Odhod! Ljudje so sc zmedli. Harmonično valovanje Mozarta se je zrušilo in orkester se je zaman trudil dalje. (V sezoni prirejajo v Lindau številne umetniške razstave in gostovanja renomiranih nemških in tujih gledališč. Poleg tega je na Bodenskem jezeru še več otokov. Najznamenitejši je Mainau s tropskimi vrtovi; a na njem kraljevine. švedska kraljevska rodbina na poti v Italijo. Danes kralj potuje hr a zastava švedske časih je tu počivala Med mnogimi spori, ki se pojavljajo v vladajoči konservativni stranki Velike Britanije, je zdaj tudi zadeva mezdnega boja poslancev Spodnjega doma za zvišanje prejemkov. Začetniki tega mezdnega boja britanskih poslancev so bili s.cer poslanci opozicije, priključili pa so se mu tudi mnogi poslanci konservativne stranke in tako je bilo nedavno sklenjeno, da se dohodki poslancev Spodnjega doma zvišajo na leto od 1.000 na 1.500 funtov. Za zvišanje je bilo 2£0, proti pa 1G3 glasov. Mezdno gibanje poslancev je SKRTAČENI PEJSAŽI V DEŽELI NEVTRALNOSTI "fjzmed vseh carinskih pregled-J. nikev na mejah, so se švicarski najbolj vestno ukvarjali z mojo prtljago. Čeprav nisem imel dovoljenja za potovanje v to državo, sem smel po >mednarodni tranzitni cesti* skozi. Povedali so mi, da se smem muditi na švicarskem ozemlju le 8 ur in 45 minut ter da se ne smem oddaljevati od glavne ceste. Kljub dokaj kratkotrajnemu bivanju v Švici se je v popotni beležnici nabralo nekaj vtisov in bilo konservativni vladi seveda zeio neprijetno, ker imia minister za delo opravka z najrazličnejšimi drugimi mezdnimi gibanji. Ko so poslanci Spodnjega doma začeli uveljavljati svoje zahteve, da jim je treba zvišati prejemke, so predstavniki vlade Skušali sicer posredovati, da bt poslanci svojo zahtevo umaknili ter se zadovoljili samo z nekakšnim priznanjem povrnitve posebnih Izdatkov pri svojem deiu. Poslanci pa s takim predlogom niso bili zadovoljni in v Spodnjem domu je prišlo do zelo zanimivih debat. smrekam. Vse le lepo v redu kot v pravkar otvorjeni bolnišnici — odkoder si želiš ven. Zato je prišla Francija kot sprememba — ravno prav. To je bolj dežela nereda, kjer se država manj briga za usodo svojih državljanov; ljudje pa si delajo tudi znatno manj skrbi s svojo privatno usodo — e’est la vic! Ko stopiš v Francijo, bereš na meji (nemško-francoski) naslednji napis: »Druga dežela, toda še vedno Evropa!* — a vendar koliko razlik! Drago Kralj med katerimi so poslanci potrjevali svoje zahteve. Nastopil je tudi konservativni poslanec Robert 3oothfcy, k: je najprej poudarjal, da ne govori v svojem imenu, ker kot novinar zraven svojih poslanskih prejemkov dovolj zasluži, temveč samo za to, ker je treba napraviti razliko med gmotnimi razmerami poslancev nekdaj in sedaj. Predvsem je naglasil: New York Je največja trgovska in potniška luka na svetu. Letni promet te luke je večji kot skupni promet sedmih za New Yorkorr. največjih luk na svetu. Pristanišče se razprostira v dolžini 1000 km, v luki pa pristaja na leto 9000_ ladij, kar pomeni povprečno po 30 ladij na dan. V luki se na leto izkrcava 900.000 potnikov in po njej pošiljajo v vse dele sveta 200 milijonov ton raznega blaga v skupni vrednosti 7 milijard dolarjev, kar pomeni dvakratni celotni narodni dohodek Jugoslavije. V newyorski luki zberejo ameriške državne oblasti na leto 409& celotnih ameriških carinskih dohodkov. Teh nekaj številk govori dovolj zgovorno o pomembnosti newyor-škega pristanišča za. ameriško gospodarstvo. To pa še ni vse. V pristanišču je dnevno okoli 4000 vlačilcev in preskrbovalnih ladij, svoje de!o pa opravlja nad 200 brodarskih in prevozniških tvrdk, ki imajo nad 250.000 uslužbencev. Nedavno je šef newyorske Port Auto-rity v svojem predavanju trdil, da je od prometa New Yorka odvisen zaslužek nad 4 milijonov Američanov. Ves ta strahoviti mehanizem pa funkcionira po zaslugi žuljavih rok 35.000 pristaniških delavcev. Nad newyorškim pristaniščem je spet nevarnost stavke. Lar.i oktobra je napovedal stavko vsemogočni ILA (International Longeshoremens Association), sindikat, ki kontrolira pristaniško delavstvo, in zaradi te stavke je brodarstvo izgubilo 14 milijonov dolarjev, družbe vlačilcev 10 milijonov, pristaniški delavci na mezdah Ta nova organizacija je uživala v enoletni borbi za oblast popolno podporo policijskih oblasti. Med borbo proti novemu sindikatu je ILA podpisal s celo vrsto brodarskih podjetij dvoletno delovno kolektivno pogodbo. Zanimivo je, da so kapitalistične družbe brez izjema podpisovale pogodbo s to strani avtomobilske ceste je bila postavljena gosta vrsts močno oborožene policije, v stranskih ulicah pa so bili avtomobili z radijskimi oddajnimi postajami in patrulje na konjih so budno pazile na vsako gibanje na drugi strani. Blizu obale so posedali pristaniški delavci in človek je dobil vtis fronte pred izbruhom hudega spopada. Ves čas stavke "Aurt.jsVjfA .’.»A/cFjA.... G. Brockmann : Pristanišče »gangstersko« sindikalno organizacijo in ne z novo in zakonito AFL organizacijo. Kapitalisti so gotovo vedeli, kdo ima pravo oblast nad pristaniškim delavstvom in od koga so de- '¥ >č ŽŽS®I' £f ^3 is irewapa Glavni svetnik sovjetske delegacije na mednarodni konferenci za delo Arutjunjan je v nekem svojem govoru, ko je zahteval odstranitev kuomin-tanških delegatov podkrepil svojo zahtevo z ruski,n pregovorom »samo eno okuženo središče lahko uniči ves narod/. Angleški prevajalec, ki se je potrudil, da bi čim bolje prevedel besede sovjetskega delegata, je ruski pregovor nadomestil z ameriškim: There is a nigger in the pile«. »V skupini je zamorec« — pri tem je skoraj bolj kot pregovor sam, žaljiv izraz »nigger«, ki je huda žaljivka in ga Webster razlaga tako: surov in žaljiv izraz sovraštva in zaničevanja, ki ga uporabljajo negrofobi. Podsekretar v ameriškem ministrstvu za delo Wilkins, ki je črnec, je ob teh besedah poskočil in takoj zahteval besedo. Z ostrimi besedami je Arutjunjana obsodil, da je rasist in da je žalil vse ljudi, ki niso bete polti. Sovjetski delegat Arutjunjan, ki seveda ni vedel, kako je angleški tolmač prevedel njegov pregovor, nikakor ni megel razumeti tega ostrega napada. »Kako se me more obtoževati nečesa takega, saj vendar sploh nisem govoril o ljudeh druge polti,« je protestiral Arutjunjan in potrebno je bilo precej časa in pojasnjevanj, da je bilo poravnano nesoglasje, ki ga je povzročil preveč prizadeven prevajalec. ..y. : ■■■ HfelS Mii mord.i pa kažejo le nerazumevanje za ekonomska vprašanja tujskega prometa. Bodi pač kakor koli. NA NEMŠKI RIVIERI ’ edtem ko je Avstrija turistični teren predvsem za tujce, je svet ob Bodenskem jezeru v Vrvi vrsti za Nemce. Ti kraji ne predstavljajo kake posebne turistične atrakcije za inozem-ce; so le lepi in prijetni, Nemci pa so ponosni nanje in radi hodijo sem. Lindau, ki leži na otoku ob severnem bregu Bodenskega jezera, »Volivci so nekdaj poslance gostili, jim dajali sredstva za najrazličnejše akcije, d3nes pa od njih čedalje več zahtevajo in za izpolnitev takih zahtev naj bi nosili stroške poslanci sami. Ce bo šlo tako naprej bodo mogli mandate sprejemati samo še ljudje, ki so, ali sami dovolj premožni, ali pa Imajo poklice, ki jih bodo mogli opravljati v zvezi s svojo parlamentarno funkcijo.« Poslanec, ki Je ponovno zatrjeval, da sam osebno ni prizadet, je med drugim povedal, da volivci njegovega okraja zahtevajo cd njega razne ankete, za katere seveda ne more dobiti nobene pomoči od oblasti. Tako co ir.egovi volivci zahtevali, naj ugotovi, zakaj se je v njegovem okraju v zadnjih treh letih znižalo Število porodov. Zeljo volivcev je Izpolnil, imel pa Je pri tem precej stroškov. Njegovim poudarkom se je pridružilo še več drugih poslancev, ki so tudi zelo drastično razlagali razlike med položajem britanskih poslancev pred desedetji in danes Zvišanje prejemkov poslancev od 1000 na 1500 funtov etno je potem Spodnji dom sprejel in ko so dobro situirani konservativni poslanci vprašali predsedniki Churchilla, kaj sodi o tem sklepu, je ta previdno odgovoril, da je treba odločbe parlamentarnega predstavništva upoštevati Glasovanja v Spodnjem domu o zvišanju prejemkov poslancev sta se pred- Ceremonija pred začetkom zased anja t britanskem Spodnjem domu vzdržala/’*06 ‘n finanfnl miraster Dokl v newyoržkem prlstaniSču okoli 13 milijonov in v celoti je bilo izgubljenih 5 milijonov delovnih ur. Stotine tisočev dolarjev je bilo izgubljenih pri izvozu kvarljivega blaga in količina vsega ameriškega izvoza se je znatno zmanjšala. Borba v newyorškem pristanišču se je začela konec leta 1952, ko je državna komisija za kriminalna preiskovanja ugotovila, da je newyörsko pristanišče žarišče kriminala. Sindikalna organizacija pristaniških delavecv ILA je bila včlanjena v najmočnejšem amer. sindikatu AFL (American federation of Labour), ki je 75 let vodil politiko »roke proč« od vmešavanja v včlanjene sindikalne zveze in je zato spočetka odbil zahtevo državnih policijskih oblasti, da bi se vmešal v organizacijske zadeve ILA. Pod pritiskom državne oblasti pa je AFL popustil ter na svojem lanskem kongresu zahteval od ILA, da izključi iz sindikata »gangsterje in racke-teerje.« Ker ILA tega ni hotel storiti, je bil izključen iz AFL. ki je ustanovil v pristanišču novo sindikalno organizacijo. jansko odvisni njihovi dobički. Toda Nacionalni svet za delavske odnose NLRB (National labour Relatione Board) je odločil, da ILA nima pravice sklepati kolektivnih delovnih pogodb, češ da ni jasno, kateri sindikat ima v pristanišču večino. ILA je zato napovedal stavko, ki se je širila konec lanskega leta po vsej vzhodni obali ameriškega kontinenta. Predsednik ZDA general Eisenhower je po Taft-Kartleyjevem zakonu stavko prepovedal za 80 dni. O božiču so bile v pristanišču volitve med staro sindikalno organizacijo ILA in novo organizacijo AFL. Večino je dobila stara zveza ILA. in sicer 9.060 glasov proti 7568. Nova sindikalna zveza se je po volitvah pritožila pri sedišču za delovne odnose, češ da so bile volitve neveljavne, ker so bile pod pritiskom gangsterjev iz ILA. Sodišče za delovne odnose je volitve razveljavilo, zveza ILA pa je odgovorila s stavko. Z avtom sem one dni obiskal newyorsko pristanišče. Na eni pa do večjih spopadov» ni prišlo, čeprav je bilo pretepenih več stavkokazov in so nekega funkcionarja nove sindikalne zveze mrtvega izvlekli iz morja. Ko je stavka že dolgo trajala, je začelo prihajati v pristanišče pod varstvom policije delavstvo iz nove strokovne organizacije AFL in ker je delavsko sodišče odločilo, da stara sindikalna zveza ILA ne bo mogla sodelovati pri volitvah, je ILA pod tem pritiskom popustila ter pozvala svoje delavstvo, naj se vrne v pristanišče. Nove volitve v pristanišču so bile 28. maja in stara sindikalna zveza ILA je spet dobila večino. Zanjo je glasovalo 9110, za novo sindikalno zvezo pa 8791 delavcev, medtem, ko je 1797 glasov ostalo neodločenih. »New York Times« je o teh volitvah pisal med drugim: »Nad 3GC0 policistov je stražilo šest volišč v New Yorku in New Jerseyu. Glasove so prešteli v prisotnosti policijskega komisarja in opazovalcev .eben sindikalnih zvez. Volitve so potekale v večjem miru, kot je to navadno pri občinskih volitvah.« Čeprav je razlika pri številu glasov majhna, je vendar popolnoma jasno, da je stara sindikalna zveza zmagala. Nihče ne dvomi, da gangsterjev v newyorskem pristanišču na manjka. Tatvine in drugi zločini so na dnevnem redu, toda evropski opazovalec resno dvomi nad tem., da bi mogla uspeti borba policijskih oblasti z gangsterji, če razpuščajo staro sindikalno zvezo in s pomočjo policije ustanavljajo novo. Tako bo tudi mnenje Johna L. Lewisa, vsemogočnega predsednika sindikalne zveze rudarjev, ki je v dneh največje krize in stavke dodelil preganjani ILA finančno pomoč in ki sedaj po drugih volitvah ponuja stari sindikalni zvezi celo članstvo v svoji sindikalni organizaciji. »Lord dela,« kakor imenujejo Lewisa, že od nekdaj odločno zastopa interese delavstva proti raznim nakanam vlade in kapitala. Tine Koren ST. 137. = 13. junija 1954 'f SLOVENSKI POBOCEVftLEC 7 sb. 5 fa® g+*Htev najtežjih Hub- išansicih problemov Pred durmi je mobilizacija mrtvih finančnih sredstev = Na področju glavnega mesta Ljubljane je več sto mrtvih milijonov, denar se I ne obrača kot bi biio treba, leži v obliki rezervnih skladov podjetij in drugih S sredstev ter prihrankov, zraven tega pa odlašamo z gradnjo prepotrebnih stano-šj vanj in drugih komunalnih objektov kot so šole, zdravstvene ustanove itd. To je a bil refren obrazložitve direktorja Mestne hranilnice ljubljanske tov. Leva Kova-g čiča, še preden sta oba zbora LMO Ljubljana na svoji skupni petkovi seji potrdila I razširitev poslovanja Mestne hranilnice na dejavnost komunalnih bank (na osnovi g 63. člena uredbe o bankah in hranilnicah), s tem v zvezi njen novi statut ter g za reševanje najtežjih ljubljanskih problemov izredno važen pravilnik novoustanov-I Ijenega »Kreditnega sklada za gTadnjo stanovanj in komunalnih objektov.« Ljub-= Ijana si po teh organizacijskih spremembah v poslovanju Mestne hranilnice ne-§ dvomno lahko pomaga iz zadrege in občutno reši svoje najtežje probleme že tedaj, I če bodo delovni kolektivi in prebivalci pokazali le srednjo mero iniciative pri = mobilizaciji mrtvih finančnih sredstev, ki spadajo med največje pomanjkljivosti 5 našega gospodarstva. Izdajanje kreditov oziroma posojil ne sme zaostajati za hitrostjo dotoka novih finančnih sredstev. Ob koncu minulega leta je imelo šest slovenskih hranilnic zbranih nad 710 milijonov din sredstev. Od tega je bilo okoli 310 milijonov mrtvih sredstev, kajti le 400 milijonov din je bilo izdanih za posojila. Komaj štiri mesece za tem, ne preveč razveseljivim obračunom je imela samo Mestna hranilnica ljubljanska 633 milijonov zbranih sredstev, cd tega v posojilih le 3S9 milijonov. Samo meseca maja so se povečale hranilne vloge za nadaljnjih 20 ir!lijonov din. Lani so se v v:o-n '"in povečale hranilne vlage za 108 milijonov’ din, leto?: pr že v prvih petih mesecih ra 108 milijonov, tako da ima Mesfn.n hranilnica •/!■'.' -lfanska trenutno na razpolago (se pravi mrtvih sredstev) kakih 163 milijonov, in to po o.ibi’P i 30'Vti varnostnega sklada. Vrhu tega ’e na področju Ljubljane še neprimerno več drugih finančnih sredstev, ki se ne obračaio v korist naše skupnosti. Po nepopolnih po- 100 podjetij) je na območju mesta pri gospodarskih organizacijah In v raznih skladih okoli 3.5 milijard din deloma že realiziranih ozir. še nerealiziranih sredstev; ta slednja bodo ustvarjena po letošnjem družbenem planu. Najvažnejše in obenem najbolj boleče je to, da ta sredstva po sedanjih izgledih večidel ne bodo izkoriščena v doglednem času. r.azširitev poslovanja Mestne hranilnice ljubljanske ter ustanovitev kreditnega sklada za gradnjo stanovanj in komunalnih objektov pa nam bosta omogočila koristno izkoriščanje zgoraj navedenih sredstev ali z drugo besedo pravilen denarni obtok na področju mesta, obtok, od katerega bomo nekaj imeli! V kreditni sklad pri Mestni hranilnici ljubljanski bodo lahko vlagali gospodarske organizacije in privatniki. Tu se bodo zbirala mestna sredstva za gradnjo hiš itd. Računalo, da bodo na ta način lahko zbrali že v kratkem času v ta sklad več sto milijonov dinarjev; velik del sredstev bo vložila tudi Mestna hranilnica. Za gradnjo stano- vanjskih hiš, ki jih bodo gradile gospodarske organizacije za svoje delavce in uslužbence, bo kreditni sklad dajal posojila za odplačilo v treh letih z obrestno mero po 3 do 5°/o letno. Ta sklad, ki ga bo pomagal upravljati poseben odbor državljanov (!), imenovan od mestnega ljudskega odbora Ljubljana, bo prejemal manj (stimulacija!) obresti kakor jih bo plačeval za vloge. To razliko pa bo kot svoj prispevek za reševanje ljubljanskih komunalnih problemov kril MLO Ljubljana. Mimogrede povedano, bo to neprimerno manj obremenjevalo mestni proračun, kakor če bi MLO sam gradil stanovanjske hiše iz svojih proračunskih sredstev. Pomisliti moramo le, da MLO Ljubljana ne bo Imel tako kmalu na razpolago na priliko kakšne milijarde, vselej pa nekaj desetin milijonov din za kritje razlik pri obrestih. V tem času. ko imajo posamezniki premalo sredstev za gradnjo in ne vedo kaj početi, pa ustvarjajo skoraj nehote mrtev sklad finančnih sredstev, je ta mobilizacijska oblika, takšno sodelovanje kp-mune na področju glavnega mesta, nedvomno najboljše in ga bodo morali upoštevati spričo morebitnih kasnejših zakonskih sprememb tudi zakonodajalci. Posebno pozornost zasluži samoupravljanje teh finančnih sredstev. Vsa ta »mala revolucija« v mobilizaciji komunalnih sredstev bo doživela nedvomno primeren odziv na zborih volivcev in po delovnih kolektivih. Iz novoustanovljenega kreditnega sklada pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki je že pred vojno omogočila gradnjo mnogih stanovanj, bodo na razpolago tudi posojila za privatno gradnjo malih stanovanjskih hišic z nizko obrestno mero 1 do 3n/o letno (amortizacijska doba do 30 let). Za ta posojila bo na razpolago do 20% sredstev, vloženih v kreditnem skladu, kajti posojila za gradnjo privatnih hišic bo dajala tudi Narodna banka. Mestna hranilnica ima poleg tega v načrtu še eno obliko zbiranja vlog za gradnjo privatnih hiš, ki bi bile tudi visoko obrestovane. Delavci in ulužbenci naj bi vlagali vsak mesec po tisoč dinarjev. Na ta način naj bi začeli graditi hiše, ki bi jih oddajali na osnovi žrebanja. Vse vloge, v kreditnem skladu, kakor tudi na zadnje omenjen način prihrankov bo mogoče vsak čas likvidirati, kar bodo omogočili zadostni varnostni skladi. Novoustanovljeni kreditni sklad za gradnjo in popravilo stanovanjskih hiš ter za gradnjo drugih komunalnih objektov nam kaže očitne možnosti za izhod iz dosedanje slepe ulice ter je najboljša oblika za združevanje podjetij ali volivcev, da zberejo razpoložljiva sredstva za tisto, česar najbolj pogrešamo. Zamisel je odlična, z uresničitvijo bo treba pohiteti, kar se da hitro. J. K. Gospodarske rvati Zunanja trgovina Zahodne Nemčije v aprilu. Vrednost uvoza Zahodne Nemčije se je zmanjšala v aprilu za 7“/», vrednost izvoza pa za 14%. Zahodnonemška proizvodnja železa in jekla. Zahodnonemšks železarne so proizvedle v minulem mesecu 1.36 milijonov ton surovega jekla (aprila 1.22 milijonov ton). Proizvodnja surovega železa pa se je povečala od 900.046 ton v aprilu na 943.209 ton. V prvem četrtletju letošnjega leta so imele zahodnonemške ladjedelnice kljub hudi konkurenci še vedno izredno veliko število naročil. V prvih treh mesecih t. 1. so splovili v zahodno-nemških ladjedelnicah skupno 60 ladij nosilnosti 246.000 BRT. — Proizvodnja zahodnonemških ladjedelnic je znašala leta 1951 302.051 BRT, v letu 1952 se je povečala na 503.502 BRT, lani pa je znašala 724.354 BP»T. Uprava za poslovanje s tujino ZDA je odobrila te dni naši državi avtorizacijo v znesku 790 tisoč dolarjev za nakup ameriške volne. Ameriško ministrstvo za trgovino je poostrilo kontrolo nad izvozom živega srebra spričo majhnih količin, ki so trenutno na razpolago. Uprava za zunanjo trgovino je sporočila, da je odslej mogoče izvažati živo srebro brez izvoznih dovoljenj le v Kanado. Po računih italijanskega ministrstva za industrijo in trgovino naj bi znašala letos proizvodnja cementa v Italijanskih cementarnah okoli 8.7 milijonov ton. Avstrija je sklenila ukiniti izvozne subvencije za surovo nafto, petrolej, parafin, nekatera lahka olja, drva, za rezani les iglavcev, magnezit, aluminij in njegove zlitine ter nekatere druge izdelke oziroma surovine. V Turčiji nameravajo zgraditi s pomočjo neke tuje družbe veliko tovarno za margarino, ki bo stala okoli 1.3 milijone turških lir. iiKiinramainiKBiMHiH» finilnrni razgledi Ob diplomskih predstavah slušateljev Akademije za igralsko umetnost dailrih (upoštevanih je le okoli ...................................................... Firence, 17. maja 1954 Palazzo Vecchio v Firencah! Kdo ja še ne pozna; vsaj s slike! V dvorani »duecento« odmeva od živahnih pogovorov delegatov na skupščini Mednarodnega inštituta za varilno tehniko, ki zaseda v dneh od 17. do 23. maja v Firencah. Fotoreporterji s »flashi« in straža ob stenah dvorane in hodnikih v noši telesne garde Medičejcev — toskanskih vojvod — predstavljajo dve skrajnosti. Vmes pozdravi in stiski rok v vseh standardnih »šprahah« in dialektih, med katerimi je posebej omeniti japonsko angleščino. skandinavsko italijanščino in tudi slovenski esperanto. Da, Slovenci smo prvič v tej areni V ARINA tehwifea SPAJA Zapiski s skupščine mednarodnega inštituta m varilne tehniko in šs o tern in enem v Italiji tuta so tudi Slovenec, Hrvat ln Srb. Naša republiška društva za varilno tehniko v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji so združena v Zvezi društev VT FLRJ, ta pa je kot vrhovni strokovni svet v Jugoslaviji članica I. I. W. — I. I. S. (International Institut Welding-Soudure, Internacionalni inštitut za varilno tehniko). ■N ča Vecchio v Firencah in ni nas strah — saj nas je deset. O organizaciji in delu varilnih strokovnjakov Fanfare medicejskih trobentačev. Začelo se je. Pozdravi odličnikov. Mislim na ustanovitelja Instituta, belgijskega inženirja Goldschmidta, ki je priklica! v življenje to močno mednarodno organizacijo. Mož naredi vtis zelo skromnega človeka. Medtem le od časa do časa avtomatično lovim v ušesa mnoge želje za uspeh, izgovorjene zdaj v francoščini, zdaj v angleščini (edina uradna jezika Instituta) in italijanščini (jezik gostiteljev). Vedno novi delegati prihajajo. Urugvajec in Japonec! Cehoslo-vak, edini zastopnik izza »železne zavese«, je slovaški akademik in univerzitetni profesor dr. ing. Cabelka. Prišel je le kot opazovalec. Narodi izza »zavese« niso člani Instituta. Jugoslavija je član od 1. 1953 in ima v 15 strokovnih komisijah za posamezna področja varilne tehnike svoje predstavnike, člane republiških društev za varilno tehniko. V upravnem odboru Insti- Da nas je tu deset Slovencev, ni slučaj. Zastopniki naše težke industrije in predstavniki naših znanstvenih ustanov so v društvih za varilno tehniko in preko njih v IIW našli idealno bazo za plodno sodelovanje. Industrija se zaveda, kaj pomeni zanjo varilna tehnika, znanost pa se zaveda novih možnosti, ki jih prinaša varilna tehnika skoraj dnevno. Deset predstavnikov Slovencev in še en Srb in Hrvat pa pomenijo tudi, da je delo v naših društvih za varilno tehniko razgibano in da društva opravičujejo svoj obstoj. Ob trilet-nici ustanovitve bo n. pr. slovensko društvo zaključilo štirideseti tritedenski tečaj, ki jih je na ta način v treh letih obstoja prirejalo vsak mesec nepretrgoma za različne stopnje znanja in za varilce, tehnike in inženirje. Več kakor 1200 tečajnikov je v treh letih obiskovalo društveni varilski šoli v Ljubljani in Mariboru. Varilna tehnika spaja! Ob navdušenem ploskanju, ki se razlega po dvorani Medičejcev, me navdihuje simbolizem tehnike, ki je združila tudi narode, lahko rečem, ves svet, ki dela na tem področju, v celoto, ki postaja vedno bolj plodovita in enotna. Japonec ing. Yokoyama, ki pije z mano »vermouth d’ho-neur«, s katerim nas je počastil florentinski župan (socialistična stranka) v dvorani »Cinquecento«, mi s ponosom pripoveduje, da je sicer prvikrat v Evropi, da pa je že dolgo pristaš evropske kulture. Varilna tehnika v železniškem in avtomobilskem prometu, — tema, ki ji je bila skupščina posvečena »Sala bianca« v Palazzo Piti, florentinski »pinakoteki«, je ob treh popoldne polna varilcev. Dopoldne še slavnostno razpoloženje, popoldne pa že prvo javno predavanje o temi, ki ji je oficielno posvečena skupščina: »Varilna tehnika v železniškem In avtomobilskem prometu«. Ker je tema dokaj splošna, je marsikaterega delegata zmagal dopoldanski »napor« ob kozarcu vermuta ali »carpana«, s katerim nam je florentinski župan voščil dobrodošlico. Tema je bila tako ali tako že natipkana razdeljena med poslušalce in kdo bi se čudil, če fotoreporterskih slik s predavanja ni bilo mogoče kmalu potem dobiti na stalni razstavi teh slik. Rekli so, da so videli tudi nekega slovenskega delegata sladko dremati, vendar tega ne morem potrditi. Sedel sem pred njim. 18. maja Strokovne komisije zasedajo v sobah vseh nadstropij Palazzo Strozzi, kjer je tudi organizacijski in strokovni mednarodni štab. Delo traja dopoldne in popoldne po tri ure. Kakor ste Ispe, Firence, ne bom vas videl pred nedeljo! Vse čute sem usmeril v poslušanje, vprašanja in odgovore. V času, ko ni zasedanja, pa lovim dokumentacijo, ki je je treba zbrati tudi za več let nazaj, ko nismo imeli prilike za sodelovanje. Dvojezičnost nekoliko ovira, vendar zmaguje angleščina in človek se čudi, kako gladko govore angleščino Nemci. Sadovi okupacije! Ce starejši Nemci še mislijo in delajo za to, da bi bila tudi nemščina uradni jezik Inštituta, se mladi Nemci navdušujejo samo za angleščino. Severnjaki so v angleščini tako ali tako perfektni; čeprav razumejo nemščino, je ne govore radi. Tudi sadovi okupacije. Zvečer prireja florentinska industrijska zbornica sprejem v Palazzo Vecchio. S terase vrh palače je krasen razgled na trge in ulice nočnih Firenc ter na bližnjo hribčasto okolico bogate Toskane. Mostovi čez reko Arno, ki teče sredi mesta, so še posebej lepo razsvetljeni. Ni samo Michelangelo klesal prekrasnih kipov v tem mestu in zasnoval čudovitih sonetov; tudi Danteju so Firence navdihnile Božansko komedijo. 19. maja Zvečer sem izrabil čas za pisanje v kavarni na prostem ob tipični italijanski lahki glasbi in ki je internacionalno priznan kot najboljši aperitiv. Gostje bogatega »conteja« Po popoldanskem zasedanju je »Garden Party« v dveh lepih ob kozarcu dobrega »camparija«, vilah v okolici Firenc, ki sta last neke italijanske železarne in bogatega »conteja«, lastnika večjega števila kovinskih tovarn. Slučaj je nanesel, da smo bili Jugoslovani njegovi gostje v vili »Belsguarde«, 15 km izven Firenc. Vilo je kupil od slavnega pevca Carusa; obdajajo jo prekrasni vrtovi, ki v terasah med fontanami prehajajo v smrekove gozdove. V vili je edinstvena zbirka 40 cm velikih voščenih figur, ki predstavljajo italijanske kmete vseh pokrajin s poljskimi pridelki in živino. Zbirka je bila last španskega kralja Filipa II. Aragonskega. Priznati moramo, da se je družina lastnika tudi osebno potrudila, da bi bili številni gostje kar najbolje postreženi in gospodinja, lastnica vile, se je v krogu jugoslovanske delegacije očividno zelo dobro počutila. Ko je rekla, da pozna Ljubljano iz medvojnih časov, si nismo mogli kaj. da ji ne bi omenili, da smo bivši italijanski konzulat spremenili v Dom inženirjev in tehnikov, kjer ima tudi Društvo za varilno tehniko svoj sedež. 20. maja Vreme nagaja že od vsega začetka. Dež na dež. Lastniki številnih restavracij, barov in podobno se drže bolj kislo. Slabo ••• >»*....*■ ......... >•>.•• ■....■ ■ vreme jim je pokvarilo sezono, ki bi morala biti v tem času že na višku. Cene so primerno »mastne« povsod, posebno če gre za tujca. Tramvaj — najprimernejše prevozno sredstvo v mestih do po! milijona prebivalcev? Tudi modernim Italijanom se pozna, da so potomci starih' gradbenih mojstrov. To dokazuje že železniška postaja v Firencah, ki je moderna, svetla in čista. Pod njo je »albergo diur-no«, kjer ti za nekaj deset lir nudijo toaletne usluge od čiščenja čevljev do kopanja in pedi-kiranja. Kaj takega bi morali imeti tudi na naših novih postajah. Vlaki vozijo seveda brez zamud in v marsikaterem — da ne govorim o hitrih »rapidih« in »direttissimih« s 140 km na uro — je tretji razred tak, kot naš drugi. Progo Firence—Rim (346 kilometrov) prevozi normalni brzovlak v slabih štirih urah. Zveze so številne in dobre. Javni promet v mestu je s tramvaji, trolejbusi in avtobusi.’ Mesto ima 460.000 prebivalcev. Ob tem sem se spomnil ljubljanskega prometnega problema, posebno še, ker sem tudi v švicarskih glavnih mestih videl lani nove tramvaje. Zakaj le uvajajo nov tramvaj, medtem ko smo se v Ljubljani odločili za trolejbus in avtobus? Švicarji so mi pojasnili, da bi bila popolna odprava tramvaja zanje predraga (!), čeprav ima n. pr. Basel v prometu nekatere vozove še iz prejšnjega stoletja. Dodali so še, da pridejo v središčih, kjer so ceste ožje in je promet velik, bolj v poštev dolgi, ozki tramvajski vozovi, ki jih lahko zvežejo tudi po več skupaj, kakor pa široki, okorni trolejbusi ali avtobusi, ki vozijo lahko le posamič. (Nadaljevanje prihodnjič) Težko je zbrati v urejen šop razgovor s sedmimi diplomanti Akademije za igralsko umetnost. Razgovor se je začel po diplomski predstavi, ki je — tako kot menda vselej — vzbudila veliko pozor-nost.Igrali so Eugena O’Neilla •Strast pod bresti«, Cocteaujeve •Monologe« in Lucovo enodejanko •Poslednja noč«. Diplomirala sta režiserja: Juro Kislinger in Mirč Kragelj, z njima pa igralci: Jelica Siardova, Anton Homar, Aleksander Krošelj, Franck Trefalt in Anton Terpin. Mnenje nekaterih kritikov, da je Kislingerju pri režiji »Strasti« manjkalo dramaturške roke, spodbija njegova temperamentna režija in obilne izkušnje, ki si jih je nabral pri asistenci raznih režij v SNG. Ali ne izvira zgornji pomislek iz širše problematike? Tega mnenja je tudi mladi režiser. Zato pravi: »Umetniški vodja naj bi ne bil zgolj sestavijalec repertoarja in lektor, še manj gledališki uradnik, temveč prav tak gledališki praktik kot režiserji. Z režiserji bi moral sodelovati od začetka do konca predstave. V prvem obdobju bi se moral boriti predvsem za enako umetniško smer gledališča, ker sicer bedo naša gledališča z velikim številom režiserjev hodila v sleherni režiji novo pot. Umetniški vodja pa naj bi v osnovi ohranil enotno podobo gledališča. Od vseh ostalih obdobij skupnega dela se mi zdi najpomembnejše, ko dramaturg postane za režiserja idealno občinstvo, idealni kriterij. Takrat predstava dobiva svoj obraz. Le naj ožje sodelovanje med dramaturgom in režiserjem lahko rodi dobre sadove.« — Mirč Kragelj pa je v svojem doslednjem režijskem prizadevanju in tudi v diplomski režiji sami pokazal izrazit smisel za akustične efekte. V razgovoru nam je o problemih akustične opreme naših gledališč dejal tole: »Filmska in radijska igra sta našli svoj specifični izraz in začeli s svojo tehniko vplivati tudi na razna odrska dela. Danes poznamo že celo vrsto umetnin, kjer predstavljajo zvočni, optični in njim sorodni efekti važen element. Sodobno občinstvo, ki gleda film in posluša radio, pričakuje, da bo tudi gledališče uporabljalo filmska in radijska izrazna sredstva. A naša gledališča so žal zastarela v akustični opremi odrov in avditorijev. Čudim se, da ne znajo za nekaj časa varčevati v scenah in kostumih in si tako preskrbeti modernih zvočnih in optičnih aparatur, ki bi pospešile umetniški razvoj slovenskega gledališča.« — Sleherna generacija prinaša svojo problematiko in sleherna diplomska predstava zariše obraz novega rodu mladih igralcev. Kaj bodo pomenili pri okrepitvi* in razvoju slovenskega gledališkega življenja? Igralec Anton Homar je na diplomski predstavi pokazal, da so v njem osnove karakternega igralca. Ali si je že v letih študija iskal slog svojega igranja? »Vsakdo išče svoj izraz,« pravi Homar, »in tako sem poskušal tudi jaz s pomočjo svojih vzgojiteljev in ob zgledu naših igralcev poiskati svojega. To se pravi: skušal sem pri vzornikih pridobiti znanja, a se izogibati posnemanja. V naših gledališčih primanjkuje karakternih igralcev. A karakterni igralec je stvar dolgotrajnega pripravljanja in zorenja. Na AZIU jih ne morejo »producirati«, saj so študentje zelo mladi ljudje in njihova psihična fiziognomija se začne v teh letih komajda oblikovati. Vendar pa nas naši vzgojitelji poskušajo že v šoli usmerjati tja, kamor nas ženejo darovi in na-gnenja.« — Sola sama na sebi ne more ustvariti igralca,« — mu odgovarja Jelica Siardova, ki je na diplomskih predstavah doživela odlične uspeh in pokazala izredno znanje ter veliko umetniško zrelost. »Predvsem je treba delati, deiati, delati. Naša pedagoga sta bila Stane Sever in Vida Juvanova. Vodila sta nas skozi Shakespearovo umetnost in nas učila ob Molieru. Nazadnje smo se oblikovali pri modernih dramatikih. Vendar šola sama ne more ustvariti igralca. Igralec se lahko dokončno oblikuje le z individualnim delom. Zadovoljevanje z zunanjimi oblikami igralskega življenja lahko človeka zavede in je slabo nadomestilo za pravo delo, ki jo pač toliko težje, ker ga moral opraviti sam.« — In Franek Trefalt, ki ga sioveasko občinstvo pozna kot Sama iz »Vesne«, a jo zdaj diplomiral na AZIU, nadaljuje razgovor: »Naši pedagogi so nas učili, da moraš najvažnejše delo opraviti sam, a načini tega dela so različni. Jaz sem na primer mnenja, da film lahko gledališkemu igralcu pri njegovem ustvarjanju neizmerno koristi« Kamera je podobna povečevalnemu steklu, ki odkriva najmanjše napake in je zatorej bolj kritična kot gledališko občinstvo. Predvsem pa je filmska Igra najboljši pripomoček za odpravljanje visokih oziroma teatralnih načinov igranja.« - In Aleksander Krošelj, ki je na diplomski predstavi pokazal umerjeno in psihološko poglobljeno realistično igro, pristavlja: »Da, vprašanje visokega igralskega sloga je nadvse pereče. V kolikor poznamo razvoj igralstva po svetu,, se odločno upira sleherni tea-traliki. Za svoj neposredni smoter si postavlja intenzivno notranjo igro, daleč proč od bučnih glasovnih in pretirano razgibanih ml-mičnili sredstev. Zato mi je bil študij Lucove enodejanke »Poslednja noč« zelo dobrodošel, kajti v njej zadene igralec ob preizkusni kamen najtrše vrste. Od ljubosumja, ogorčenja in razočaranja do odpuščanja in samozatajevanja se vrste psihološka razpoloženja. Konflikti niso zunanjega značaja in zato jih je nemogoče izpeljati z zgolj zunanjimi igralskimi sredstvu. Delo sili človeka v psihološko poglobljeno igro. In ta mene zanima.« Že iz teh kratkih razgovorov spoznamo značilne poteze mladega rodu igralcev, bolj kot bi jih mogoče spoznali iz nadrobne kritike njihove diplomske predstave. Občinstvo pa zanima tudi šola, oz. stil in pomen šole, ki je vzgojila mlade igralce. Diplomant Anton Terpin odgovarja tistim, ki se zanimajo za vprašanja AZIU: »O stilu šole je težko govoriti. Govorimo lahko samo o delu. Pot osmih semestrov je dolga: cd antike v 1. in 2. semestru, Shakespeara v 3. in 4«, Moiiera v 5. in romantiko v 6. semestru, do Cankarja in sodobnih dramatikov v 7. in 8. semestru. Vse to delo vod. pedagog dramske igre, tisti, ki nas spremlja od nebogljenih začetkov do končnega oblikovanja. Praktično delo pa spremlja obširen teoretični študij: dramaturgija, zgodovina drame, zgodovina svetovnega slovstva itd. Končno bi hotel povedati še to: ravno te dni bo Ljudska skupščina sprejela univerzitetni zakon. Že iz dosedanje diskusije in predloga zakona je razvidno, da se bo vloga in mesto Akademije za Igralsko umetnost (in vseh akademij) nasploh in v okviru univerze, predvsem zaradi potreb družbe, bistveno spremenila. Mi-vsehini ne bo ostala taka kot đo-vem zakonu niti po formi niti po vsebini ne bo ostala tako kot doslej. Potrebe po širokem razmahu kulturno prosvetne dejavnosti (mislim Svobode) nam nalagajo misliti, da bo morala Akademija za igralsko umetnost tudi vzgajati kadre, ki bedo vodili društva Svobode, to je predvsem umetniške vodje in režiserje, ki bodo znali tem društvom izbirati repertoar in ga strokovno pripravljati in rež’rati tako, da bo delovanje Svobod res kar najbolj uspešno in da bo v najširšem smislu približevalo in posredovalo kulturo našim delovnim ljudem. In zato mislim, da bo Akademija za igralsko umetnost v marsičem spremenila svojo fizionomijo, zlasti z ozirom na to široko kulturno prosvetno izobraževalno dejavnost, ki kcnxno terja pomoči tudi od takih institucij kot Je ATU«. Zapisal J. J. Razstava Letmardovih ris!) V Moderni galeriji je že nekaj časa odpna razstava reprodukcij po risbah slovečega renesančnega slikarja Leonarda da Vinci, ki se je rodil leta 1452 blizu Florence. Za 500-let-nico rojstva je pariška centrala UNESCO organizirala potujočo razstevo, ki je zdaj prišla tudi v Ljubljano. Na razstavi je zbranih 86 reprodukcij po risbah, ki jih je Leonardo na Vinci izdelal kot osnutke, načrte oz. študije za svoja velika slikarska oz. kiparska dela. Kdor si ogleda to razstavo, bo mnogo laže razumel njegove izvršene velike slike, ki jih hranijo galerije v Parizu, »•••••«• •••.«..e« Honec meseca t§ide pri Cankarjevi §ato§ßi v ŽjutUjani knjiga o ill. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE na cca. $00 sttanek, ki ßo staia v sußskripeiji vegana v peipiatno te 300 dinatjev• Po zgoraj navedeni znižani ceni (v prosti prodaji bo knjiga dražja) jo bodo prejeli le oni naročniki, ki se bodo na njo naročili najpozneje do 25. junija t. L, vplačilo pa izvršili do 5. julija 1954. Knjigo bomo razposlali naročnikom po prejemu vplačila. Naročila sprejema uprava Cankarjeve založbe v T’ubijani, Kidričeva 1-L, knjigarna Cankarjeve založbe v Ljubljani — Nebotičnik, vse ostale knjigarne v Sloveniji ter poverjeniki v organizacijah, ustanovah in podjetjih. . .*.**.. ...... ......... ......... ......... f .M.**.. ......... ..M .M.. ......... ...... ...... .1 Florenci, Londonu in drugod. Risbe predstavljajo študije človeških glav in celih postav, konj in večjih skupin. Mnogo je drobnih priprav za velike slikarske kompozicije, ki prikazujejo živali, rastline in posamezne osebe. Zlasti je pa zanimiv oddelek razstave, ki kaže risbe, kjer se je uveljavljal Leonardo kot kipar, še bolj pa kot znanstevnik in tehnik. Zelo interesantne so skice za izdelavo raznih vojaških naprav, bojnih vozil in priprav za obleganje mest. Tudi risbe, ki kažejo njegove osnutke za mostove in jezove, so posebnost zase. Iz drugih listov spet vidimo, kako je urejal Leonardo reke, kako je snoval namakalne in osuševalne naprave, gradil prekope in izvrševal velika zemeljska jela. Celo kot kartograf se je pokazal velikega mojstra. Obisk razstave je zlasti za dijake in štedente ne le poučen, ampak tudi zelo zanimiv, saj nam kaže tega velikega mojstra ne samo kot umetnika, slikarja in kiparja, temveč prav tako kot nadvse genialnega inžinir-ja, ki je daleč prekašal svojo dobo in v svojih poskusih zaslutil osnovna načela optike, fizike pa tudi biologije. Kot tehnik je pa za svojega življenja užival skoraj tolikšen sloves, kakor kot umetnik. Razstava je v spodnjih, Malih dvoranah Moderne galerije ob Prešernovi cesti. Koncerti pevskega zbora »France Prešeren« v Kranju V četrtek zvečer je imel pevski zbor «France Prešeren« v Kranju koncert, na katerem so sodelovali ženski, moški in mešani zbor ter štirje solisti. Koncert je obsegal 22 pesmi, od tega devet v priredbi dirigenta Petra Liparja. Moški zbor je bolj ugajal od ženskega. Na mladinski festival v Koper bo odšel ženski pevski zbor, ki ga sestavljajo same mladinke. Zbor bo prirejal koncerte v okolici Kopra od 13. do 20. t m. 6 sir. / SLOVENSKI POROČEVALEC 1 st- i»k = 13 junija ism ZICEL SE JE IH/ZLET PARTIZANA SLOVENIJE Za uspelimi skrnšujuimi priđe glav dan Sončen junijski dan Je bil prav gotovo prirediteljem in vsem udeležencem prireditev prvega dne «leta v Ljubljani več kot nepričakovan in najbolj všečni zaveznik. Vse je bilo nared, dobra organizacija, nestrpne priprave zadnjih dni in slavnostno razpoloženje, edino, kar ni bilo zanesljivo — je bilo vreme. Prvi dan republiškega zleta Partizana je zaradi sonca bil tudi sicer sončen in v vsakem pogledu lep in slovesen. Tekmovalci so se zbrali v Ljubljani že na večer pred lem in so ob 8. uri zjutraj na letnem telovadišču začeli prva tekmovanja, ki so se zaradi izredno velikega števila udeleženih zavlekla vse do T. ure zvečer. To je prav gotovo svojevrsten dogodek v vrsti tekmovalnih prireditev — no, saj je tudi zlet sam po svojem pomenu ln obsegu eden najpomembnejših. Tekem v ljudskem mnogoboju ln mnogoboju na orodju se je udeležilo nič manj ko: 127 tekmovalnih vrst, članov, članic, mla- dincev In mladink prav lz vse Slovenije. Skupno število tekmujočih siü in k temu se 105 sodnikov in sodnic je torej skupno preseglo tisočak, ki ga pri tekmah na eni prireditvi verjetno zopet dolgo ne bomo videli. Kljub ugodnemu vremenu in dobri organizaciji je vendarle zaradi nepričakovano velikega števila tekmujočih — saj se je danes zjutraj brez vsakih prijav prijavilo še 25 novih vrst — da bi morda vendarle bilo umest-nejše, da bi ob drugi taki priložnosti tekmujoče kar razdelili v dve skupine, bodisi ločeno moške in ženske ali pa ljudski atletski mnogoboj in mnogoboj na orodju zase. Tako pa so morale nekatere vrste čakati po več ur, da so prišle na vrsto. Uspeh bi bil gotovo boljši, če bi bila možna taka delitev. Prav zavoljo tega je mogoče cd tekem objaviti le del doseženih uspehov, in to za mnogoboj na oradju, medtem ko je atletski ljudski mnogoboj trajal pozno v večer. EVROPSKO PRVENSTVO V ŽENSKI KOŠARKI cSiigo&lavija peta Beograd, 12. junija. Zadnje tekme na evropskem ženskem prvenstvu v košarki so se končale takole: CSR : Jugoslavija 68:54 (33:18). Tudi v tej tekmi Jugoslovanke niso izpolnile pričakovanj, saj so Igrale počasno in brez požrtvovalnosti ter so tudi sjabo streljale. PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMET L' Branik : Svoboda 17 : 12 (9 : 7) V Mariboru je bila včeraj prven-•tver.a rokometna tekma, v kateri je domači Branik vendarle premagal ljubljansko Svobodo, predvsem zaradi vzdržljivosti. Najuspešnejši so bili Sober Dušan, Gaube. Kos za Branik ter Papež, Petrovič, Žabkar ca Svobodo. Trboveljčani bodo presenetili? V proslavo 10-letnice MLO TRBOVLJE in 150-letnice rudnika Je bil ob zaključku uspel telovadni nastop domačega društva, medtem ko je telovadna akademija zaradi slabega vremena preložena na 19. junij. Navzlic neugodnim vremenskimi razmeram, ki so precej oviraie priprave trboveljskih mladincev, so imeli gledalci priložnost videti, da se partizanska organizacija krepi in razvija. Nastopajoči mladinci in mladinke so izvedli zlet-ne proste vaje. s katerimi hočejo danes ugodno presenetiti tudi ljubljansko občinstvo. Partizanski dom n-a Pohorju vabi Danes bo v Partizanskem domu na Pohorju partizansko srečanje. Aktiv LMS Šmartno pri Slovenjem Gradcu bo uprizoril igro »Talci« na prostem. Dom leži na pobočju med Malo in Veliko Kopo (1500 m), kjer so imele med NOB partizanske čete svoje prehodne točke in kjer so se formirale v I. pohorski bataljon. Okrajni odbor Zveze borcev v Slovenjem Gradcu se je odločil, da zgradi na tem mestu dom — spomenik. Planinska postojanka bo imela 18 sob. Otvoritev doma pa bo v jeseni. Najugodnejši dostop je z železniške postaje Dovže (na progi Velenje—Dravograd). Ljubitelji planin vabljeni! Konjske dirke v Turnišču Čeprav klub za konjski šport »Drava« v Ptuju deluje komaj leto dni, kaže živahno razgibanost. Po lanskih prvih uspehih prireja ta športni klub dares, ob 14.30 na dirkališču kobilarne Turnišče pri Ptuju svoj letošnji javni nastop — konjske dirke. Spored obsega več jahalnih, galopskih točk. preskakovanje zaprek, kasaške enovprežne in dvovprež-ne vožnje. Sodelovali bodo tudi kobilarna Turnišče in klubi iz Maribora. Ljutomera, Gornje Radgone, Lenarta in drugod. Za nastopajoče so pripravljene lepe denarne nagrade. • Vardar iz Skopila Je svojo prvo tekmo v Stockholmu dobil proti domači er.ajstorici Göteborga s 4:3 (2:3). Sovjetska šahovska reprezentanca, ki bo imela od 16. t. m. dalje dvoboj z Ameriko, je prispela včeraj z letalom iz Moskve v New York. To bo prvo uradno srečanje obeh šahovskih reprezentanc. Četrtfinalna srečanja v tekmah za Davisov pokal so dala doslej naslednje rezultate: Francija : Indija 2:0, Belgija : Anglija 2:1, Švedska : Italija 3:0, Danska : Madžarska 1:1. % Zmaga gostinj ni bila nikoli v nevarnosti. Madžarska : Francija 58:46 (27 : 22). V borbi za četrto mesto so Madžarke zmagale nad Francozinjami. Zmagovalna ekipa je bila prodornejša in zaneslivejša v metih, predvsem iz daljine. V zadnji tekmi je naša reprezentanca premagala francosko ekipo po dramatični borbi 54:50 (43:43), s čimer se je uveljavila na predzadnjem mestu. Predzadnji dan evropskega prvenst. v košarki za ženske, je Jugoslavija spet doživela poraz, in sicer v tekmi s (j.SR. ki je zmagala 68:54 (33:IS). Čehinje so bile v vsakem pogledu boljše, naše košarkarice pa so igrale počasi in slabo streljale na koš. Ekipa SZ je v odločilni tekmi premagala odlične Bolgarke 65:56. Ostali rezultati: Avstrija : Danska 55:28. Francija : Madžarska 46:58, Italija : Nemčija 60:35. Zanimive odbojkarske tekme Igrišče pod Cekinovim građom bo danes dopoldne in popoldne prizorišče zanimivih prvenstvenih borb v odbojki. Dopoldne ob 10 bosta igrali ženski ekipi (hrvat-sko-slovenska liga Lokomotive iz Zagreba ln AOK, ob 17 pa se bodo pomerili člani AOK z beograjskim Železničarjem (I. zvezna liga). Ob tej priložnosti bo na igrišču majhna slovesnost. Znani odbojkar Miloš Kosec praznuje namreč 20-letnico aktivnega športnega delovanja. Celotno tekmovanje sta vodila načelnik Zveze Partizan tov. Savnik in načelnica tov. Jelica Vaz-zaz, ki sta imela v nad sto sodnikih in sodnicah odlično in nadvse požrtvovalno podporo. Mnogoboj na orodju je obsegal tekmovalne vaje, ločeno po razredih razen zv eznega. Vsaka vr-si.a .je morala imeti najmanj 6 ali največ 8 tekmovalcev. Za uspeli vrste so štele končne ocene šti- j rili najboljših tekmovalcev odnosno- tekmovalk. Vse tekmujoče vr- i sle so morale preiti društvene in okrajne izbirne tekme s tem, da so dosegle tara vsaj 70Ve vseh dosegljivih točk. Od teh. ki so na včerajšnji tekmi dosegli vsaj 75% vseh dosegljivih točk, pa bodo sestavljene vrste za tekmo za prven- | stvo Partizana Jugoslavije. USPEHI, DOSEŽENI V MNOGO- i BOJU NA ORODJU so naslednji« člani I. razred: Narodni dom : (Lj) 370.2 točke, 2. Jesenice 325.5; : posamezniki: l. Mari no Urbanc I (K? astnik) 100,1, 2. Saša Pčschl j (Mar. dom) 98,9, 3. Janez Šlibar i (Nar. d.) 95,3; članice I. razr.: nastopile le po- \ sameznice: 1. Nevenka Pogačnik j (Nar. d.) 04.0, 2. Pavla Bevc (Kranj) 65,5, 3. Erna Šenk (Zg. Šiška) 33,4; mladinci I. razr.: vrste: Narodni dom 309,0, 2. Železničar (Mar) 234,8, 3. ^aii hrib 250.50; posamezniki: Lojze Savodnik (Celje, Gaberje) 30.9, 2. Primož Aplenc (Nar. d.) 79.9, 3. in 4. Miro Cerar (Nar. d.) in Jože Senica (Hrastnik) oba po 79,4: mladinke I. razr., vrste: 1. Železničar (Mrb) 2727,70, 2. Škofja Loka 265.20, 3. Kranj 206,70; posameznice: Slava Perko (2el. Mrb) 66,7, Marija Korošec (Zel. Mrb) in Mirjana Vukič (Kranj) obe s po 66,3. Medtem ko so na letnem telovadišču še tekmovale zadnje vrste in so se že pripravljali novi oddelki za večerno svečano akademijo na istem telovadišču, je pred Narodni domom v počastitev zleta koncertirala godba SKUD »Tine Rožanc«. Na današnji glavni zletnl dan bo po končanih glavnih skušnjah na stadionu ob 10.30 od tam sprevod Partizana po mestu, in sicer po ulicah, ki smo jih že objavili. Prijavljenih je 16 godb, v sprevod se bodo vključili še mnogi, ki pridejo po razporedu posebnih zlet-nih vlakov v Ljubljano z jutranjimi vlaki. V zletni povorki bosta šli tudi JLA in Jugoslovanska vojna mornarica s svojima godbama. Popoldne ob 15. uri pa Je ns stadionu Odreda glavni zletnl nastop s 15 izbranimi točkami sporeda, ki ga bosta izmenoma spremljali godbi JLA in LM. Vsem tisočem mladine, ki prvič doživljajo močne in nepozabne vtise tega zleta Partizana, naj velja danes poseben in topel pozdrav', enako kot vsem ostalim mladim pripadnikom, ki so se v tako lepem številu zbrali v srcu Slovenije. Naj jim še današnji dan poteče v ugodnem vremenu in naj-lepšem razpoloženju, da ga bodo ohranili še dolgo, dolgo v spominu. Mr. S POTI PO MAKEDONIJI Za starimi in novimi motivi Tožba tujega turista — Divja vožnja po strmih cestah — Praznik v Titovem Velesu — Zaman iskani motiv med dekleti v kombinatu svile — Živa nasprotja v stari čaršiji Čudna je ta Makedonija, a lepa, pestra, zanimiva in pri-vlaena. Komaj je sonce pregnalo deževne spomladanske oblake, že so prišli v Makedonijo številni tujci. Vsi hoteli so jih polni. Privabile so jih brezštevilne mikavnosti in lepote, ki jih lahko srečaš v Makedoniji na vsakem koraku. Mnogi med njimi pa so prišli semkaj, da bi na lastne oči videli romantični orient. Našli so ga. Toda ravno danes mi je potožil neki turist iz Nemčije, da mu kvarijo te nove stvari vse slike. Ce slika džamijo, nehoie ujame v svoj aparat tudi dimnik, katere izmed mnogoštevilnih novih tovarn ali pa vsaj kakšno drugo novo, visoko stavbo — in slika orienia je pokvarjena. In zjutraj prekinejo ho- Makedonijo, kjer je bil aktivni podoficir v tankovski enoti JLA. Sedaj pa je šofer v zadružnem podjetju v Skoplju. Tako je v teh nekaj letih postal pravi Makedonec, po zavesti in jeziku. Le zadnji ga še malo izdaja, kje mu je tekla zibelka. V Skoplju si je Alberto ustvaril družino in njegovi otroci imajo makedonska imena. Cesta se še vedno vzpenja po skromno poraslih peščenih gorah. V dolini se upira sonce v zalita riževa polja in v majhno reko, ki se razliva med njimi. Riževa polja lahko srečaš po vsej Makedoniji, vendar so za mnoge potnike novost. Tudi črede ovac, ki se po hribih poganjajo za zeleno krmo, so kaj mikavna vaba za radovedne turiste, jeep stari pisani narodni noši ob modernem stroju ... Toda ta svoj motiv sem zaman iskal med več sto dekleti. »Ma, kakve fine devojke,« ugotavlja Alberto, ko hodimo po svetlih dvoranah, kjer dekleta spretno vežejo tanke svilene niti v velike moderne stroje. In kako so oblečene! Skratka, zelo okusno. Četudi se ne spoznam mnogo na žensko modo, slutim, da so pisane obleke precej kričečih barv sedaj moderne. Čedno oblečena, odeta v črno kiotasto delovno haljo, ki ji izpod rokavov pogleduje svetleči nakit iz srebrnega filigrana, čedno urejeni lasje — to je delavka v tovarni svile v Titovem Velesu. Tudi po ostalih tovarnah Makedonije, sem srečaval podobne delavke, ki so odvrgle staro nošo in postale tudi v tem oziru enake ženam drugod po svetu. »To je nova Makedonija,« mi je pojasnil inženir, ki me Adieu la Coupe du Monde...! Tako je \*zđihnll najboljši vratar francoske nogometne reprezentance Vignal, ki si je na nedavni tekmi zlomil desno roko. Slika prikazuje Vignala (takoj po nesreči), ki ga bržcla tare misel, da ne bo mogel nastopiti na skorajšnjem svetovnem prvenstvu, huje, kot pa bolečina na roki... dže, ki kličejo vernike k molitvi cvileče sirene novih tovarn. Tu v Skoplju je za omenjenega nemškega turista vse preveč moderno, nekaj, kar mu kvari sliko Orienta, kakršno si je predstavljal, preden je prispel v Makedonijo. Dopovedujem mu, da je to, kar on išče. samo še preteklost ki danes vedno bolj izginja v senci novega življenja. To je le še pestra zgodovina in ostanki zaostalosti. Makedonija se dviga iz njih in i njo vred njeno gospodarstvo, mesta, vasi in ljudje. Nemški turist se je odpravil dalje na popotovanje po Makedoniji, na lov za svojimi orientalskimi motivi... ZA NJIM NA POT! Z djeepom, ki je naglo požiral kilometre, smo se znašli na cesti, eni izmed številnih vijugastih belih cest, ki pre- g leta jo deželo ob rekah in rzicah, se kot kače vijejo po ravnih zelenih poljih, se zgubljajo v gozdovih ter ponovno vzpenjajo v strmih zavojih v peščene bregove. Mrtvaške glave na sirmih o-vinkih opozarjajo preveč vročekrvne šoferje: vozi počasi. Toda naš šofer Alberto se ne meni mnogo za to. S svojim jeepom dela prave akrobacije na tistih strminah, kjer se človeku kar zvrti v glavi. Na vsakem ovinku teh Kotlanov-skih hribov se nam ponovno oprosti: nato pa dopoveduje: »Mi Makedonci smo navikli na ovakve puteve!« »Mi Makedonci? Pa ti Alberto nisi Makedonec?« »Ma oštja, jesam,« se zasmeje na vsa lista. Končno le izvem, da je Alberto Italijan, doma iz Turina. Leta 1944 je prišel z našimi partizani v Kombinat »vile v Titovem Velesa hiti dalje. Na cesti prehiteva--mo trmaste osliče m konje, ki vdano prenašajo težke tovore in ljudi na trg v Titov Veles. Tržni dan je danes. Iz bližnje okolice, a tudi iz bolj oddaljenih krajev, po 20, 30 km daleč, prinaša kmet svoje pridelke in pisane izdelke domače robe ter goni živino na prodaj. Toda še bolj živahno, še več ljudi kot na starem pazarju najdemo za svežimi zidovi velikega kombinata svile. Delovni kolektiv in z njim vse mesto praznuje. Začel je namreč obratovati nov oddelek velikega modernega kombinata. Z jeepom smo prispeli tja ravno tedaj, da smo ujeli še govor direktorja. Ta je še mlad človek. Njegove besede se doneče odbijajo od sveže ometanih sten velike tovarniške dvorane. »Naš Kombinat je začel že v začetku leta s poskusno proizvodnjo svilenega sukanca. Naši moderni stroji bodo proizvajali sukanec za široko potrošnjo in za tkalnice v državi. Glejte, kako moderno tovarno smo zgradili. Novi oddelek za sukanec, moderni laboratorij, dvorane za oddih in razvedrilo delavcev, v mestu pa so zrasli novi veliki sianovanjski bloki. Prihodnje leto bo začela obratovati še tkalnica. Tedaj bo v našem kombinatu zaposlenih nad 1400 delavcev ...« Slovesne proslave je bilo konec. Vsa pisana množica se je razlila po velikanskih svet-iit tovarniških dvoranah, kjer se je polagoma izgubila. Pripravim fotografski aparat. Zamislim si sijajni motiv — mlado cvetočo Makedonko v spremlja na ogledu v tovarni, ko vidi moj presenečeni obraz. Delavka, dokaj mlado dekle v oddelku za sukanec pa pripoveduje: »Tri mesece sem bila na praksi v Novem Sadu in sedaj delam tu.« Druga, s temnimi črnimi obrvmi in lasmi, zvitimi v dolge spiralaste kite mi odgo-.varja: »Iz vasi, tam pri Gradskom sem prišla. Najprej sem delala pri bubah, sedaj sem se pa že privadila na te velike stroje.« In kot, da bi nam hotela pokazati svojo spretnost, požene s komaj opaznim pritiskom na vzmet vso dolgo vrsto novih strojev. Vračamo se skozi staro mesto. Očrneie hiše v makedonskem slogu se stikajo na obeh straneh Vardarja. Na vrhu hriba na desni obali so hiše že izpodrinili moderni in veliki stanovanjski bloki za delavce kombinata svile in porcelana. Tu ne man jka sonca. Sredi mesta, v srcu mestne čaršije ob nizkih trgovinah, številnih slaščičarnah, odprtih pekarnah in kovačijah, se je vrinila nova velika palača s stanovanji za delavce. Ob njej poseda stari svet v turbanih in visokih kučmah, ki jim mirno drugujejo osliči, le moderni avtobusi, ki vzdržujejo zvezo med tovarnami in mestom, jim ne dajo miru. To so nasprotja, tako živa nasprotja, ki jih ne more naslikati nobena, še tako spretna roka. In taka nasprotja sem srečal po vsej Makedoniji. Zato sem tudi morda boije razumel veselje v mestu, zastave na starih hišah, poskočno godbo, ki se je vriskate prelivala po ulicah in mladino, ki se je neutrudno vrtela v novi restavraciji. Vse mesto se je veselilo in praznovalo V zadnjem času so se v Beogradu prodajalne tako razmnožile, da je \saka uliva naravnost pisana od naslovov in imen nad vhodi v trgovine. Tudi vrst pred prodajalnami ni več in ne več drenjanja in izgubljanja časa. Kar pa je največ vredno — prodajalci niso več zadirčni, temveč kupce vljudno sprejmejo in jih pospremijo iz trgovine — kar je pač kupcem močno povšeči. »Ljubim ruku, milostiva!«, »Klanjam se, gospa!», N'ajlepša hvala, gospodična«, »Zdravo tovariš!« Prav z veseljem stopi človek v prodajalno. Samo enkrat poveš svojemu prodajalcu, kako želiš biti postrežen, pa si bo to zapomnil, dokler se ne bo poslovil od pulta in odšel v pokoj, ln tako stranke vstopajo in odnajajo, kupujejo do petega v mesecu celo kavo in pomaranče, kasneje pa se že bolj redko oglašajo — prodajalci pa se zaradi tega niti najmanj ne vznemirjajo. Saj pravzaprav niti ne marajo dosti strank hkrati, »trank namreč, ki nakupijo naenkrat vse, kar jim je potrebno za mesec dni. Ljubši so jim tisti, ki kupujejo enkrat na leden po petdeset gramov kave in pol kilograma sladkorja. To mi je povedal moj prodajalec Sima. On je sknbil moj denar še pred vojno in med vojno. Resnici na ljubo povem — med vojno se je pečal s trgovino pod roko. Vse blago je skrival pred sovražnikom kot pravi domoljub. In menda zato, ker je neprestano trepetal, da bi ga Nemci ne izropal’, ni bil takrat ravno ljubezniv do svojih strank, kolikor se spominjam. To zlasti takrat, kadar smo slučajno potožili, da prodaja mast in moko predrago. Takrat nam bi znal tudi vrata pokazati, pa tudi k vragu poslati Po vojni je imel Sima zaradi tega «nertvninega poslovanja neke ne- prijetnosti. Kakor je povedal, so se našli nehvaležneži, ki so ga »oklevetali«, češ da je vojni dobičkar. Potem ga dolgo nisem videl. Pred leti sem ga spet srečal v prodajalni svoje ulice. Sam je odprl. Vprašal sem ga, koliko plače ima, vendar se ni pritožil. Nezaupljivo mi je pomežiknil in šele ko sva ostala v prodajalni sama, je povedal: »Pojdi no, kakšna plača! To Je meni za »tašengelđ«. Te sploh ne računam. Zvečer, kadar zaprem prodajalno, grem mirno domov, vedoč, da sem zaslužil vsaj »jur-ja«. če ne več.« Spomnil sem se svoje plače in ga živo pobaral, kako to. Obšla me je neka misel in sem ga vprašal okrog ovinka, če ntorda blago draže zaračunava. »Ne, prijatelj. Nekaj jih je med šel za trgovskega vajenca. A, kar Je, Je. In vprašal sem Simo: »Reci mi no, prosim te, kaj ste napravili s tolikimi pomarančami, ki ste jih do nedavnega imeli v prodajalnah? Ko so v časnikih ugotovili, da bi jih bili lahko prodajali z dobrim dobičkom po 180 dinarjev za kilogram namesto po 360, so v trenutku izginile lz izložb.« Nasmejal se je in ml spet zaupno pomežiknil. »Pojedli smo jih sami ln naši otroci. Tisti mo.i potep, ki so ga vrgli iz pete gimnazije, ker je opsoval mater svojemu razredniku, Pošlo»«* tehtal blago, sam računal, sam je spremljal kup.ee do vrat. In da samo vidite, kako dobro je Izgledah Trebuh se mu je zaoblil kakor pred vojne, ko je bila prodajalna še njegova, in bil je razpoložen, nasmejan in zgovoren. V hipu mi je nameril v pol-kiJsko vrečko sto gramov kave, jo zaračunal in me spremil k vratom z namenom, da mi jih ho nami, ki počno kaj takega: zvečer odvežejo vrečo s kavo, vtaknejo vanjo en konec vrvice, drugi pa v poln lonec vode. Do jutra se vsa ta voda pretoči v kavo in tako dobijo najmanj 10 kilogramov viška. Gotovo ste o tem že brali v časnikih. Jaz kaj takega ne počenjam. Neprijetnosti, ki sem jih imel po vojni, so me zmodrile. Kavo natelitam v vrečke, kakor to delajo vsi dobri trgovci. Takole porabim na dan pol kilograma teh vrečk, ker ljudje kupujejo običajno po petdeset, sto gramov. Pol kilograma vrečk, pol kilograma ka*re več. Veste, koliko to nanese? Kje pa je še sladkor, riž in drugo in tretje... In zraven t^ga — jeziček na naših tehtnicah vibrira kr»kor travica v vetru. Me razumete?« Ko mi je Sima vse to povedal, mi je bilo žal, da sem dvajset let izgubljal čas po šolah. Bolje bi bilo, sem pomislil, da bi bil se je od samih pomaranč skoraj razpočil, potem jih je po ulici kotalil.« Nasmehnil sem se. Zamislil sem se nad lepo sliko: debelušen Šimov sinko kotali po ulici velike, lepe »Jafa« pomaranče, ki smo jih Beograjčani sicer plačevali po 360 dinarjev za kilogram ... Nekaj dni kasneje me je moj najbližji sosed Marko, ki jc mesar, povabil na slavo. Marko je mlajših let in je prišel v Beograd med vojno. Tako je ostal in zdaj neprestano išče večje stanovanje. Ze tri žene je izmenjal, zdaj pa preži že na četrto. Gotovo bo našel dobro priliko, o tem sem prepričan. 2e drugo leto je v neki mesnici v središču mesta obenem blagajnik in tisti, ki seka in tehta meso. Te ?žlarkove slave dolgo ne bom pozabil. Gostitelj je spekel dve svinji in dve jagneti, odprl sod piva, nabavil belo in črno vino, navlekel slaščic iz bližnje slaščičarne ter se ves cedil od gosti-teljske ljubeznivosti. Na večerji so se zbrali mnogi njegovi tovariši mesarji. In tu, med njimi, sem slišal mnoge lepe stvari, o katerih ml Marko nikoli ni govoril, še takrat ne, kadar sva se oba dolgočasila na zborih volivcev. On se zborov volivcev namreč redno udeležuje in vselej tudi sodeluje v razpravi ter vsake tri minute omenja socializem. Tako sem na-fovoril debelega, rdečeličnega mo-žička, ki je sedel poleg mene. »No, lepo je pripravil Marko to svojo slavo. Čeprav je revež, vendar je hotel slavo dostojno proslaviti. . .« Možiček me Je prepadeno pogledal: »Kajpak«, je dejal. »Kajpak, revež! Pol milijona v gotovini ima. si že videl njegov »krombi« plašč? Petdeset, tisoč je dal samo za blago. Zdaj namerava kupiti na materino ime hišico na Vož-dovcu.« Zdaj sem bil Jaz začuden. Človek je gotovo pijan, sem pomislil. Rekel sem: »O, nikar no. Kolikor vem, je Marko revež. Majhno plačo ima. Vsaj tako se je nekoč pritoževal na zboru volivcev«. Striček je udaril v smeh. Ko se je malce pomiril, je izpraznil kozarec vina, nato pa me je potrepljal po ramenu: »Res, prav v dobro voljo ste me spravili nocoj. Nikar se, no, ne ozirajte na take Markove govorance. On zahaja tja in govoriči po svoje kar tako — tako pač, da se »Vlahi ne bi spomnili«, kakor pravimo. Bolje je, če sebe pogledate. Mi mesarji ne bi zamenjali ne z inženirji, ne z zdravniki. Le o kakšni revščini govorite! Gotovo ne zahajate v mesnice, če tako govorite.« »Kako, zaboga?«, sem neverno vprašal. Opit mi je možiček povedal, kar trezen še svoji lastni ženi menda ne po\re. Predvsem — tehtnice v beograjskih mesnicah »kradejo« vsaj po petdeset gramov pri vsakem kilogramu, mesarji pa dajejo kupcu za nameček *e kost, večjo kot je potrebno. Na ta način ostane zvečer vsakemu mesarju po nekaj kilogramov viška mesa. Meso pa je drago, predrago. »Kje pa je še vse tisto, kar zaračunamo draže, kje je drobiž dveh, treh dinarjev, ki ga skoraj noben kupec ne zahteva in kje druge podobne stvari,« je Šepetal možiček. »Mar se trgovinska inspekcija na te stvari nikoli ne spomni?« »Trgovinska inšpekcija nam je toliko mar, kakor lanski sneg. Mi smo poslovni in vešči ljudje. 2e pred vojno smo vsi končali take šole. Le kdo bi nam prišel do živega? Po vojni smo se nekaj časa bali, da bi nam ne poslali vojnih sirot za vajence v mesnice. A na srečo se česa takega niso spomnili. In zdaj, kdo nam kaj more? ...« Z Markove slave sem odšel o polnoči. Imel sem polna ušesa vseh teh pripovedovani in sit sem bil vseh teh ljudi, ki jim ni treba misliti, kako bodo prišli s svojo plačo do konca meseca. Do jutra nisem zaspal. Razmišljal sem o tem, kako lepo bi bilo, če bi te predvojne mesarje pognali iz mesnic, na njihova mesta pa bi prišel pošten mlad naraščaj, ki takih predvojnih »poštenosti« ne pozna. Prepričan sem bil, da bi tržne cene naenkrat padle. A kaj. kaj vse lahko pade na pamet človeku v noči brez spa- nja! k. s. skupaj z delavci otvoritev novega oddelka v Kombinatu sviie. Ponosni so prebivalci Titovega Velesa na te svoje velike tovarne. Prinesle so napredek v staro mesto ob Vardarju, prinesle so jim tudi zaslužek, ne samo prebivalcem Velesa, temveč vsej Makedoniji. Mesto samo pa se je povečalo. Med stare muslimanske hiše so se vrnili prostorni in sveili stanovanjski bloki, nove trgovine, nove ceste. Veles ima tudi eno največjih tovarn v državi — kombinat porcelana, ki že delno obratuje. Letno nam bo dal okrog 6250 ton porcelanastih izdelkov, letos pa bo do konca leta izdelala ia tovarna še 2200 ton izdelkov iz porcelana za naše gospodinje in sanitarne naprave. Prestolica porcelana in svile, novi Titov Veles ter nekateri stari Bylazorom mesto pestre zgodovine ter zaostalosti, ostaja za nami. Vrli Alberto nas s svojim jeepom vodi dalje do novih presenečenj ter zanimivosti in lepot Make», donije. Boris Kuhar Od Miklošičev© do Igriške -17 dni Imam smolo, da sem ze od 1. marca v bolniškem 'aležu in torej popolnoma odv- zn c d socialnih dajatev Zavoda za socialno zavarovanje za mesto in okraj Ljubljana. Toda med tem, ko sem oskrbnino za mesec marec dobil po pošti dne 12. aprila, še vse do danes — 12. junija — nisem prejel oskrbnine za mesec april in maj. Ko sem dvignil nakazilo pri sektorski ambulanti za mesec april, mi je bilo naročen o, naj oddam to nakazilo pri podjetju, ker da sedaj spet podjetja izplačujejo oskrbnino in potem mesečno obračunavajo z Zavodom za socialno zavarovanje. Pri podjetju o tem niso bili obveščeni in tako je trajalo skoraj ves mesec, da se je pojasnilo, da velja to samo za državne ustanove. Tako sem naposled 27. maja dobil od podjetja vrnjeno nakazilo za opril in sem ga istega dne skupno z nakazilom za maj osebno oddal pri Zavodu za socialno zavarovanje za mesto in okraj Ljubljana na Miklošičevi cesti 20 Pristojna nameščenka mi je izjavila, da bodo hranarino za oba meseca takoj nakazali. Toda nič! Ker vse do 5. junija nisem še nič dobil, sem šel osebno urgirat na Zavod. Tam so mi povedali, da so denar nakazali 31. maja. jZakaj je ležalo nakazilo na Zavodu celih pet dni, mi ni jasno!) Ko vse do 9. junija še vedno ni bilo denarja od nikoder,. sem telefonično povprašal pri Zavodu, kje je vzrok in kdaj mislijo stvar urediti. Omenjena narneščen-ka mi je izjavila, Oa so oni 31. maja denar nakazali na banko, da so s tem svojo dolžnost opravili, nadalje pa jih nič ne briga. Ko sem prosil, naj stvar pri banki urgi^ajo, mi je odvrnila, da to ni njihova stvar. Če pa hočem, lahko pridem k njim, pa mi bodo dali listek, da grem v banko vprašat. Na moj ugovor, da vend.ar ni stvar bolnikov, da bi hodili po banki poizvedovat za denarjem in da je dolžnost Zavoda skrbeti za to, da dobe zavarovanci pravočasno to, kar jim gre, je ponovila svojo izjavo, da so oni svojo dolžnost s tem, da so dali nakazilo banki, opravili, dalje pa jih ne briga. In tako danes, po 17 dneh, še vedno nimam oskrbnine za pretekla dva meseca, niti tie vem, kako dolgo bom moral še čakati. Kako si na Zavodu za socialno zavarovanje predstavljajo, da more bolnik živeti dva meseca in še več brez prejemkov, ne vem, ko je vendar znano, da je treba v naprej plačati najemnino, radio, elektriko, plin itd. in končno bolnik tudi ne more živeti od zraka. Ker so bile vse moje urgence pri Zavodu za socialno zavarovanje doslej zaman, se obračam po tej poti na upravni odbor Zavoda za socialno zavarovanje za mesto in okraj Ljubljana, naj to zadevo uredi in uvede preiskavo, kdo je kriv za tako malomarno poslovanje, ki nikakor ni v skladu s socialističnimi stremljenji po izboljšanju socialnega zavarovanja. Smatram pa, da ljudje s takimi birokratskimi pojmi ne spadajo na takšna odgovorna mesta. Te poti se ne poslužujem zaradi tega, da bi rešil svojo osebno zadevo. V javnosti je bilo v zadnjem času že mnogo kritiko dela Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana - mesto in okolica. Tudi MLO je o tem razpravljal in ustanovil celo posebno Komisijo. Vendar iznašam ta primer javno prav zaradi tega, keii kaže, da sz pri Zavodu šđ mnogokaj ni uredilo. R. Ozitrt DNEVNE Vestt % KOLEDAR Nedelja, 13. junija: Anton. Ponedeljek, 14. junija: Metod. Na ta dan pred 81. leti se je v Tovarniku v Sremu rodil Antun Gustav Matos, hrvaški pripovednik, pesnik, kritik in novinar. Matosevo življenje je bilo kratko a burno in literarno zelo plodno. Najbolj pomembno je vsekakor Matcševo kritično, polemično in feljtonsko pisanje, prežeto z modernimi literarnimi nazori Zahoda. Matos je bil v letih pred prvo svetovno vo.ino sploh edini književnik na slovanskem jugu, ki je pozorno spremljal razvoj tako hrvatske kakor tudi srbske književnosti in je s pisanjem o eni in drugi veliko storil za medsebojno kulturno zbližani e Srbov in Hrvatov. Spomnimo se danes tudi rojstva ruskega kulturnega delavca, literarnega kritika ‘n revolucionarja Beiinskega. Rodi! se Je 13. junija 1811 na Finskem. Belinski je bil prvi ruski literarni zgodovinar, predhodnik in duhovni voditelj velikih demokratov Crniševskega in Dcbroljubova. Njegova literarna zapuščina je močno vplivala na bodoče rodove. 13. junija 1943 so enote NOV in POJ prebile nemški obroč v peti Ofenzivi ter prešle cesto Foča — Kalinovik južno od črte Sarajevo —Vise g rad. Po uspeli akciji naših enot pri drugem rušenju Stampetovaga mostu so okupatorski odd. na da-nr.šnji dan 1. 1944 začeli velik nape d na osvobojeno ozemlje na Notranjskem. Kolone so prodirale iz Rakeka. Ilirske Bistrice, Ribnice. Kočevja in Velikih Lašč. Enot*' Notranjskega odreda in TV. brigade so ofenzivo odbile. Boji EO Ua.iali 5 dn!. Nemci so imeli okoli 290 mrtvih in ranjenih, svobodno ozemlje na Notranjskem pa je bilo obvarovano. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Folik-inika, Miklošičeva c. 2C. tel. 23-031: sobotna in nedeljska služba: v soboto od IG do ponedeljka do fi. ure zjutraj: nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. Na pravni fakulteti je diplomiral tovariš Janez Sever. Čestitamo! Na stomatološki fakulteti je bil promoviran za doktorja splošnega zoboz.dravilstva tov. Rajko Sedej. Čestitamo prijatelji! Na rudarsko-metalurški fakulteti je diDiomiral za inženirja tovariš Janez 2vokelj. Čestitamo prijatelji! Na med. fakulteti je promovirala dne 5. junija Jožica Matevžič — Gombač iz Celja. Čestitamo! Za uspelo operacijo se zahvaljujem gg. dr. Pestevšku, doc. dr. Trampužu dr. Vilfanu, ter vsein ostalim zdravnikom Zahvaljujem »e tudi pediatru dr. Sernečevi. Iskreno se zahvaljujem docentu dr. Mirko Dergancu za veliko požrtvovalnost ln skib, ki jo je posvetil moji težki, dobro uspeli operaciji. Lepa hvala tudi dr. Vidmarju In strežnemu osebju za trud ln skrbno nego v času mojega zdravljenja na oddelku za plastiko kirurške klinike v Ljubljani. Feliks Dvoršak, Korena, pri Mariboru. Obveščamo nosečnico Polja pri Ljubljani, da bo od torka, dne 15. junija 1934 poslovala posvetovalnica za nosečnice v Polju in ne več v Mostah. Delovni čas od 14 do la.ure. Dispanzer za žene Občinski ljudski odbor, Rogaška Slatina razglaša Javno dražbo spodaj navedenih eno in dvostanovanjskih hiš z dne 15. 7. 1954 na verandi Občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina. Izklicana cena za posamezne hiše je objavljena na oglasnih deskah občine Rogaška Slatina. Pismene ponudbe se sprejemajo do 15. 7. 1954. Prodajajo se stanovanjske hiše v Rogaški Slatini št. 80, 75, 132, 3 in v Ratanski vasi št. 8 in 28 ter v Rja vini št. 7. Otok HAB — prijetno letovišče na severnem Jadranu. Najnižja cena penziona 480.— Rezervacije sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKa. Sindikalni popust pri izletih s PUTNIKovimi avtobusi. Potrebne informacije in cenik posameznih potovanj zahtevajte v najbližji poslovalnici PUTNI-a. Danes sveže morske ribe v ribarnici Z dopisnim tečajem se hitro naučite mednarodnega jezika esperanto. Prvo lekcijo Vam pošlje brezobvezno na vpogled Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Priložite znamko za 25 din. Podjetja, ki žele sodelovati na turistično—gospodarski razstavi v Ljubljani v času II. Ljubljanskega festivala, naj takoi pošljejo prijave Turističnemu društvu Ljubljana, Cankarjeva 1/U, telefon 20-332. Festival bo od 29. junija do 14. julija 1934. JAVNA ZAHVALA Zdravnikom in ostalemu bolniškemu osebju interne klinike se najtopleje zahvaljujem za požrtvovalno skrb in uspešno zdravljenje, s kalorim so me rešili gotove smrti. Prav posebno zahvalo pa dolgujem šefu prof. dr. Tavčarju, prof. dr. Merčunu, doc. dr. Volavšku, asist. dr. Accettu. asist, dr. Bohinjcu, dr. Krejčiju, dr. Komarju in dr. Lukiču. Kolenc Lojze, 2iri y 'i UGOVORI na VPBISfiHJI U. F. Semič Vprašanje: Kako dobite poso- J o za stroške popravila hiše? Odgovor: Kredite proti obre- ?*:m smejo dajati samo Narodna banlm in krajevne, mestne ter rr.družne hranilnice. Zasebnikom - hko ti zavodi odobre kredit za •spodarske namene na obresti v šini T^c. Za neporavnane obroke •• uplaftila se zahtevajo od zapad-l-sti dalje Še zamudne obresti v višini obresti, ki so bile dogovorjene za dovoljeni kredit. Pogoii za dosego kredita (Jamstvo. : a k vračila, itd.), Je stvar dogovora z banko. Navadno se zahteva hipotečno jamstvo. Uredba o obrestnih merah je bi:a objavljena v Zveznem uraden listu št. 25 oz. 61 iz leta 1 '32. X. M. Gornja vas Vprašanje: Na oglas, da nekdo zamenja nemške marke, ste poslali v denarnem pismu znesek RTI. po treh mesecih pa še niste prc:eli kako obvestilo o izplačilu dinarjev. Odgovor: Kaže. da ste nasedli r~evejanemu sleparju z valutami. V oglasu deni naslov Je bil fin-g ran. Promet s tujimi valutami, (tud; zamenjava je promet) je dovoljen le pod nadzorstvom deviz-rih organov (Narodne banke FLRJ). Mimo deviznih nadzornih organov opravljene zamenjave so po deviznem zakonu neveljavne. S. S. Kočevje Vprašanje: Ali ste upravičeni do dodatka za otroke, ker Vas Je podjetje dalo na brezplačen dopust? Odgovor: Prejemanje dodatka Je odvisno od tega, če kljub začasni prekinitvi delovnega razmerja še prejemate plačo, ali pa če prejemate oskrbnino od posredovalnice za posredovanje dela. R. J. Zapuže Vprašanje: Kot kvalificirani električar ste bili leta 1950 po predpisih uredbe o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev prevedeni v naziv samostojni elektrouklopničar. Gl^de na preko 35-ietno delovno dobo Vam je bila določena pokojnina po osnovi XI. pok. razreda v mesečnem znesku 8300 din. Smatrate, da Vam bi morala biti priznana pokojnina kot samostojnemu elektro-uklopničarju v višjem razredu. Odgovor: Delavci, ki so po predpisih navedene uredbe dobili naziv »samostojni delavec« se štejejo za kvalificirane delavce ter jih je uvrstiti v pokojninski razred po tč. b. čl. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin, in sicer glede na njihovo delovno dobo od XIV. do XI. pokojninskega razreda. Zato Vam je bila kot kvalificiranemu delavcu na podlagi Vaše delovne dobe pravilno določena pokojnina z uvrstitvijo v XI. pok. razred ter Vam priznana v 100% pokojninske osnove, to je v mesečnem znesku 8.300 din. Kupon za pravno posvetovalnico S. p »Odgovori na vprašanja« Obveščamo Javnost, da smo odpadi dne 10. junija 1934 Kopališče na »špici«, priporočamo »e za obilen obisk. Nudimo pijače in Jedače v našem bifeju, ki začne obratovati 15. junija 1954. Ali ste že poskusili MEDICO? Dobite Jo v Čebelami, Miklošičeva 28. Pri pitanju prašičev uporabljajte priznano dobri Gosadov krmilni prašek »Redisol«. Milijonske škode napravijo vsako leto molji. Ali ne bi pravočasno zaščitili Vašo obleko z sredstvom MOTOX! Nege se ti znoje, bole te ln skele, duh neprijeten širiš zato okoplji se s SILVASOL bo začitil Vašo garderobo nred molji. Ne pozabite: PeTaLin PeTaLin DRAMA LJUBLJANA Nedelja, 13. Junija ob 20: Shakespeare: Romeo in Julija. Izven in za podeželje. (Julija — Ivanka- Mežanova, Romeo — Boris Kralj; Mercutio — Vladimir Skrbinšek.) Dohodek predstave kot pomoč SNG poplav-Ijeneem Celja. Ponedeljek. 14. junija: zaprto Torek, 15. junija: zaprto. Sreda, 16. junija ob 20: Shakespeare: Romeo in Julija. Abonma C. Četrtek, 17. junija: zaprto Petek, 18. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Premiera. Proslava 40-letnice umetniškega delovanja Janeza Cesarja. Izven. (V opernem gledališču.) Sobota, 19. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Izven in za podeželje. Nedelja, 20. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Izven in za podeželje . OPERA Nedelja, 13. Junija ob 15 Verdi: Traviata. Izven in za podeželje. Dohodek predstave kot pomoč SNG poplavijencem Celja Centralna ljudska univerza — Sola za tuje jezike razpisuje intenzivne konverzacij ske tečaje angleškega in francoskega Jezika, ki bodo trajali od 17. junija do 21. Junija 1954, tedensko bo 10 ur pouka. Pogoj pasivno obvladanje jezika. Število tečajnikov bo omejeno na 15 slušateljev. Vpisnina bo od 14. do 16. junija na Centralni ljudski univerzi Cankarjeva c. 5/III od 9 do 12 ure vsak dan. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 13. junija ob 11: Pengov-Simončič »Zlata ribica« Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo na Levstikovem trgu. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 13. junija ob 16: Izven in za podeželje; P. A. Breal: Napoleonovi huzarjL Torek, 15. junija ob 20: Red Torek in izven: P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Sreda, 15. Junija ob 20: Izven — v korist celjskim popi a vijencem — P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Opozarjamo občinstvo na predstavo v korist celjskim poplav-ljencem. Dokažite pripravljenost pomagati ponesrečencem v Celju. Četrtek, 17. junija ob 16: Red popoldanski in izven. P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Sobota, 19. junija ob 20: Gostovanje v Cerkljah pri Kranju. P. A. Brčal — Napoleonovi huzarji. — izven Nedelja, 20. junija ob 16: Izven in za podeželje P. A. Breal — Napoleonovi huzarji. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 13. Junija ob 20 — Somln: Atentat — izven Sreda, 16. junija ob 15.30 in 20: Tri igre o ljubezni in ljubosumju, Jean Bernard Luc; Poslednja noč; J. M. Synge: Senca v globeli; L. Trav er a: Don Juanovo pismo. Izven. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Ponedeljek, 14. junija: zaprto. Torek, 15. junija ob 20: Švara: Prešeren. Abonma red D Sreda. 16. junija ob 20 Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Zaključena predstava za sindikat Univerze in TVS Četrtek, 17. junija ob 20. Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Abonma B Petek, 18. junija ob 20 dramska predstava, premiera »Molčeča usta«, proslava 40-letnice umetniškega delovanja Janeza Cesarja Sobota. 19. junija ob 20. Švara: Prešeren. Abonma red A. Nedelja, 20. junija ob 15 Verdi: Trubadur. Izven in za podeželje Za premiero Harrisove drame »Molčeča usta« v petek, 18. t. m. ko bo prvak Drame Janez Cesar praznoval 40 let svojega umetnega delovanja, bodo vstopnice v prodaji že od ponedeljka, li. t. m. od 16. ure dalje v operni blagajni. Od vključno torka, 15. t. m. dalje. bo začetek večernih opernih predstav ob 20. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Nedelja, 13. junija ob 20: Otto Beer, Tišina — snemanje. Izven. Torek, 15. junija ob 20: Otto Beer. Tišina — snemanje. Red Torek. Vstopnice so v prodaju Sreda, 16. junija ob 20: Otto Beer, Tišina — snemanje. Red Sreda. Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 17. junija ob 20: Aristo-fanes, Lisistrata. Izven OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE KOMENSKEGA 2 Nedelja, 13. junija ob 20.30: 2i- žek: Miklova Zala DPD Svoboda »O. Kovačič« — Krim Ponedeljek, 14. junija ob 20: Do-bovišek — Godec: HABAKUK, opereta v treh dejanjih. Gostovanje v Domu železničarjev. Trg Osvobodilne fronte, (poleg Glavnega kolodvora). Predstava v korist žrtvam poplave. Predprodaja: Agrotehnika, Gosposvetska 3. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA, MESTNI DO?>I Nedelja, 13. junija ob 15: Streicher — C. Kosmač: »Kam iz zadreg«. Ob 20.00: Streicher — C. Veseloigra z godbo in petjem. Kosmač: »Kam iz zadreg«. Sobota 19. junija ob 20: Spicar — M. Piši: Naj bo stara al’ pa mlada . . .« spevoigra, premiera Danes popoldne ob 16. in zvečer bosta poslednji uprizoritvi v letošnji sezoni zabavne veseloigre »Kam iz zadreg«. Zaradi velikega zanimanja kupite vstopnice že v predprodaja v Mestnem domu. Prihodnji teden bo premiera Spicar M. — Pišlove spevoigre »Naj bo stara al’ pa mlada...« Rezerviranje tel. št. 30823. Nedelja, 13. Junija ob 14: Tijardo-vič: Mala Fioramye. Gostovanje v Tolminu. »UNION«: amer. barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. Tednik Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 uri je matineja istega filma. »KOMUNA«: amer. film »2ig preteklosti«. Tednik: Filmske novosti št.23. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 url. Ob 10 uri je matineja istega filma. »SLOGA«: ameriški film »Rdeči trak za hrabrost«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri je matineja istega filma. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ter od 14 ure dalje. LETNI KINO »TABOR«: ameriški barvni film »NIAGARA«. Tednik. Predstava ob 20.30 uri. Mladini izpod 18 let vstop prepovedan. LETNI KINO »JLA«: amer. film »Zgodbe iz predmestja«. Tednik. Predstava ob 20.30 uri. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: ameriški barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. Brez tednika. Predstava ob 20. 30 uri. Prodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. »SOCA«: amer. film »TTTANIK«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 ure dalje. »TRIGLAV«: italijanski film »Kako sem odkril Ameriko« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 15 ure dalje. Danes zadnjič! »SISKA«: amer. barvni film »Dvoboj pri Srebrnem potoku« in tednik. »Nazaj v življenje«. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 15 ure dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Tita-nik«. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjič! Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »VEVČE«: avstrijski film »Irena v zadregi«. Šentvid »SVOBODA«: amer. film »Skrivnost "jezera obsojencev« ob 16, 18 in 20. »ZADOBROVA«! avstrijski film »Nesmrtni valček«. »DOMŽALE«: amer. barv. film »Plavajoče gledališče«. Celje »UNION«: ameriški film »Klovn«. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Celje »DOM«: ameriški film »Ulični vogal«. Predstavi ob 16.15 in 18.15 uri. LETNI KINO CELJE: amer. film »Ulični vogal«. Predstava dnevno ob 20.15 uri. BLED: amer. barvni fii«* *Xvan-hoe« ob 14, 18, 18 ln 20.30 url. Matineja ob 10. url. KRANJ »STOR2IC«: amer. film »Vlomilec« (Provalnik). Predstave ob 15, 17 in 19 uri. Matineji ob 8.30 in 10 uri. L. KINO »PARTIZAN« KRANJ: amer. barvni film »Najboljši med slabimi« ob 20.30 uri. Kranj »SVOBODA«: italijan. film »Vrag vzemi slavo« ob 18 in 20. Ob 16 uri ameriški barvni film »Najboljši med slabimi«. Ob 10 uri matineja »Vlomiiec«. Jesenice — RADIO: amer. psihološka drama »Uročen« ob 16, 18 in 20 uri. Matineja ob 10 uri. Jesenice »PLAV2«: angleška psihološka drama »Osebna zadeva« ob 16, 18 in 20. Matineja ob 10 uri. Koroška Bela: jugoslovanski film »Ciganka« ob 18 in 20. Matineja ob 10 uri. Drž. Glasbena šola, LJubljana- Vič, priredi v torek, 15. in v sredo, 16. t. m. vsakokrat ob 18. uri JAVNO PRODUKCIJO v Križankah (Viteška dvorana) — Vljudno vabljeni! Operni solisti Vilma Bukovčeva, Sonja Hočevarjeva in Miro Brajnik sodelujejo na koncertu orkestra in zbora Slovenske filharmonije, ki bo v petek, 18. t. m. ob 20.30 uri v Unionski dvorani. Koncert dirigira Bogo Leskovic. Na sporedu so arije Čajkovskega, Gounoda. Rossinija, Verdija in Puccinija, odlomki iz Straussove operete »Noč v Benetkah«, in Straussovi valčki. Prireditelji Slovenska filharmonija, sindikalna podružnica Slovenske filharmonije in Koncertna poslovalnica so namenili čisti dobiček žrtvam elementarnih nesreč v celjskem, Šoštanjskem in krškem okraju. Vstopnice od 120 v čim večjem Svetilu! Drž. glasbena šola (Vegova 7) priredi javno produkcijo svojih učencev dne 14. junija ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Sporedi in vstopnice bodo na razpolago pri blagajni pol ure pred produkcijo. Pevski zbor KUD »Jože Herman« iz Maribora je danes odpotoval na tridnevno gostovanje v Trst in STO. Prvi koncert domačih pesmi bo imel jutri v Kontovelu. KINOAMATERJI! Foto in kinoamaterska zveza Slovenije sporoča, da prične s snemalnim tečajem (ciklus predavanj s praktičnim delom in predvajanjem filmov) v ponedeljek 14. junija ob 17. uri v prostorih Ljudske tehnike, Lepi pot 8. Nastopno predavanje Ima prof. Igralske akademije France Brenk Kinoamaterji, udeležite se tečaja v čim več jem številu! Upravni odbor OZD Ljubljana okolica razpisuje naslednja delovna mesta: 1. mesto finančnega knjigovodje 2. mesto strojepiske z znanjem strojepisja in stenografije 3. 2 mesti za zobotehnike. Temeljna plača po uredbi z dopolnilno plačo, za zobotehnike tudi dodatek na storilnost. Posmene ponudbe poslati Upravi OZD Ljubljana okolica, Ljubljana, Crtomirova ul. 3a/I. KADILCI, PAZITE KAJ KUPUJETE! Tobačna tovarna v Ljubljani sporoča: V zadnjem času smo prejeli več reklamacij glede kvalitete naših Zeta cigaret obenem z vzorci nekvalitetnih izdelkov. Prejeti vzorci v resnici predstavljajo cigareto, ki je ni mogoče kaditi. Z ozirom na to sporočamo kadilcem, da so se pojavile v prodaji Zeta cigarete, ki so neuporaben izdelek neke druge tobačne tovarne, ki pa so pakirane v naših škatlicah. Nepošteni prodajalci predajajo v naših škatljicah pokvarjene tuje cigarete, naše izdelke pa prodajajo brez škatljic. Kupce opozarjamo, da je vsaka naša Zeta cigareta označena z rdečo zvezdo in dvema napisoma Zeta, ki sta natisnjena v loku eden nad drugim pod zvezdo. Fal-zifikat nosu samo en napis Zeta, ki je natisnjen po dolžini cigarete, nad njim in pod njim pa je po ena zvezda. Razliko lahko opazi vsak kadilec ne le po kvaliteti, ampak tudi po napisu na vsaki cigareti. Prosimo vse one, ki bodo ob nakupu prejeli tuje cigarete Zeta v naših škatljicah, naj nas ob-veste, v kateri prodajalni so kupili cigarete, obenem pa naj prilože vzorec nekvalitetnega izdelka. da bomo hitreje izsledili fal-zifikatorje, ki s svojim špekulantskim delovanjem škodujejo ugledu naših izdelkov, istočasno pa oškodujejo kupce, ki izdajajo denar za ničvredno blago. *•»•••• •••*»• *•*•»•••• •»«*•••• «••«•m#« •«*•••••• .«MtMtl •»••»• •»«#»#, .«M»..«, Po knjigi M. Kinnan Rawlinqsove — Riše Miki Muster' ] 37. »Sem, Rip, sem, Julija!« je zavpil Penny, toda psa se nista zganila. Ko je dvignil rog in zatrobil lovski poziv, je psica malo okrenila glavo, a se takoj spet zrušila vase. »Ponjo moram«, je zamrmral Penny. Sezul je škornje in s krepkimi zamahi preplaval reko. Tam je pobral Julijo, jo vzel v naročje in krenil malo više ob bregu. Voda ga je prinesla prav k Jodvju. Rip je priplaval za njim. »Hudo je ranjena.« je rekel oče. Nato je slekel srajco, zavil staro Julijo vanjo, zavezal rokave in si zadel breme na pleča. Preden sta se odpravila, je še menil: »Zdaj je tega dovolj. Novo puško si moram nabaviti. Nikoli ni bila prida, da pa ti udari strel nazaj, to sega že predaleč. Kar ti nosi zdaj ta preklemanski pihalnik.« Domov sta šla po bližnjici, kj je vodila čez močvirje. »Ne odneham, dokler ne položim te medvedje zverine,« se je pridušal Penny. Mahoma Jody ni mogel več prenašati pogleda na culo, ki se je majala pred njegovimi očmi. Curki krvi so se vili iz nje po očetovem hrbtu. Julijina glava je opletala kakor mrtva. »Oče, raje bom hodil jaz spredaj.« 39. Penny se je obrnil in ga pogledal. »Zdi se mi, da ti bo slabo, fant.« — »Lahko bi ti delal pot,« se je izmikal Jody. Oče pa je dejal: »Na, Jody, vzemi torbo. Pojej kos kruha, dečko, videl boš, da ti bo odleglo.« Jody je pobrskal po torbi in izvlekel zavitek s koruzno potico. Z velikim tekom se je je lotil in res ga je hitro potešila. V grmovju se je oglasilo cviljenje in prikazala se je majhna preplašena postava. Bil je mali Perk. Jody ga je hotel divje suniti, oče pa ga je zadržal: »Pusti ga. Ni vsako ščene za lov na medvede.« Is tisk* Je USI* »NASA MODA« It. I — poletna — s najnovejilmi modeli lz raznih tkanin za poletno sezono. Videli boste katere barve so najmodernejše, veliko Izbiro modelov za odrasle in otroke, primerne za vsako priliko, na krojni prilogi Je 21 modelov. Cena 100 dinarjev. Naročite se pri »NASA MODA«, Zagreb, Trg republike 8, čekovni račun 401-T-1039, letna naročnina 560 din, polletna 300 din. Nabavite sl tudi »Našo modo« št. 1 in »Našo modo« št. 2, ker vsebuje modele volnenih ln ostalih oblek, raznih kostumov in plaščev za odrasle in otroke. Krojna poia priložena. Cena izvodu 80 din. Kompletno »NASO MODO« 1853 lahko dobile po znižani ceni 250 dinarjev. Naročite jo na naslov »NASA MODA«. Zagreb, Trg republike 8, čekovni račun 401-T-1039. Kedka priložnost. Nabavite sl po nizki ceni izdaje »Male biblioteke za domačinstvo«, »Jaja na sto načina« (IV. izdaja) 50 din, »Krumpir na sto načina« (IX. izdaja) 50 din, »Povrče na sto načina« (II. izdaja) 70 din, »Kolači i torte« (III. izdaja) 70 din, »Tople 1 hladne zakuske« 100 din, »VEZ« 100 din, pošiljka s poštnino 125 dinarjev, »VUNA« I. in »VUNA« II, izvod 100 din, pošiljka s poštnino 125 din, »BON-TON« 130 din. Vsako to Izdajo lahko kupite posebej pri prodajalcih časopisja ali naročite v upravi »Zena u borbi«, Zagreb, Trg republike 8. Za naročene izvode pošljite denar na čekovni račun 401-T-1048 pri NB v Zagrebu. Najnovejša izdaja »VUNA« II. vsebuje nad 70 opisanih modelov s kroji za poletne ženske bluze, kuli površnike, otroške modele za morje, planine in mesto, moške puloverje in jopice, kakor tudi ostale volnene predmete za odrasle in otroke. Kupite »VUNO« II. čimprej, ker Je vsak model natančno opisan. Gradbeni tehniUum LRS v Ljubljani. Gornpova 10-III. Sprejemanje prijav za vpis v vse odseke: visoke in nizke gradnje, geometrski in industrijski bo do 19. VI 195U Prijave je koikovati s k*-lekom .<0 in 20 din v gotovini. Prijavi je priložiti rojstni list in spričevalo o dokončani nižji srednji šoli. 1. Pogoji za vpis: uspešno dokon- čana nižja srednja šola z opravljenim sprejemnim izpitom na Graobt-nem tehnikumu, dobro zdravstveno stanje. ......... 2. Sprejemni izpiti 11 slovenščine, matematike z enim vprašanjem iz fizike in prostoročnega risanja bodo zaradi znižane železniške voznine v soboto 19. VI. ob 14. uri popoldne in v nedeljo 20. VI. ob 8. uri dopoldne. šola ima internat. Podrobne informacije zaradi rpisa daje ravnateljstvo. Vse dijake, ki se nameravajo vpisati v šolo, kakor tudi tov. profesorje risanja vabimo, da si ogledajo razstavo ,ki bo 8«, 9., 10«, 19. in 20. VI. 1954. Ravnateljstvo RAZPIS za sprejem rednih slušateljev na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani za šolsko leto 1954/55. Višja pedagoška šola bo v šolskem letu 1954/55 sprejela slušatelje za tele predmetne skupine: 1. slovenski jezik — sibohrvat-ski jezik (30 slušateljev); 2. angleški jezik — slovenski jezik (20); 3. nemški jezik — slovenski jezik (20); 4. zgodovina — zemljepis (20); 5. biologija — kemija (2C); 6. matematika — fizika ali fizika — matematika (30); 7. risanje — ročna cela (15—20); 8. defektologija — a) oligofrenc-pedagogika (30) — b) surdopedago-gika (10). Šolanje traja dve leti. Kandidati ne smejo biti stari več kot 30 let in morajo imeti diplomo učiteljišča, ali gimnazijsko maturo ali diplomo srednje strokovne šole; učitelji, ki uživajo plačan študijski dopust, morajo imeti tudi strokovni izpit. Diplomanti srednjih strokovnih šol morajo imeti najmanj prav dober ali odličen uspeh in se morejo vpisati le na ustrezno predmetno skupino. Za defektologijo morejo prositi le učitelji s prakso na osnovni šoli ali vzgojnih domovih. Razpis za skupini 2. in 3. je pogojen glede na to ali se bo prijavilo zadostno število kandidatov s potrebnim jezikovnim predznanjem. Vsak kandidat, naj poleg izbrane predmetne skupine izbere še drugo skupino, ki bi jo bil pripravljen študirati. Sprejemni izpiti se opravljajo iz angleškega jezika, nemškega jezika in risanja; sprejemne izpite opravljajo tudi diplomanti srednjih strokovnih šol. Sprejemni izpit za angleški oziroma za nemški jezik obsega prevod iz angleškega (nemškega) jezika s pomočjo slovarja, branja krajšega odlomka in razgovor o tekstu v angleščini (nemščini). Kandidati za risanje pri sprejemnem izpitu senčijo glavo po mavče-vem odlitku in izdelajo eno ornamentalno risbo; prošnji za sprejem pa priložijo nekaj svojih dosedanjih del iz risanja. Kandidati-učitelji naj vlagajo s 30 din (in 20 din v gotovini) kol-kovane prošnje na Višjo pedagoško šolo preko svojih okrajev, ki naj jih opremijo s strokovno in moralno politično oceno, ter predlogom za sprejem ali odklonitev; isto velja za abituriente gimnazij, oziroma diplomante srednjih strokovnih šol in učiteljišč, ki naj vlagajo svoje prošnje preko ravnateljstev šol. Prošnje opremljene z vsemi potrebnimi prilogami, naj pošljejo okraji, oziroma ravnateljstva šol do 15. julija na Višjo pedagoško šolo, Stari trg 34. Prošnji je treba priložiti: 1. spričevalo o opravljenem diplomskem in strokovnem izpitu (vsak original mora biti kolko-van s 25 din, * če ni drugače taksiran) ; 2. zdravniško potrdilo, da je kandidat zdravstveno sposoben za nadaljnje šolanje in opravljanje učiteljskega poklica; kolkovano s 100 din; 3. kratek življenjepis, kolkovano s 25 din. Prošnji je treba priložiti dopisnico z natančnim naslovom, na katerega bo kandidat obveščen o sprejemu in o dnevu sprejemnega izpita; sprejemni izpiti bodo v septembru. Ravnateljstvo Višje pedagoške šole. RAZPIS Direkcija PTT v Ljubljani razpisuje sprejem učencev v »Industrijsko šolo za tt. mehanike« v Ljubljani. Kandidati ne smejo biti starejši od 18 let, morajo imeti najmanj 4. r. srednje šole. Predložit' morajo prošnjo kolkovano s 30 din, zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in zdravniško spričevalo. Sprejemni izpit bodo polagali Iz narodnega jezika, matematike in fizike po programu za 4. r. gimnazije. Učenci izven Ljubljane lahko stanujejo v internatu, kjer se sami vzdržujejo, prejemajo pa od šol« mesečno nagrado v L letniku 1.000 din v IL letniku 1.500 din v III. letniku 2.000 din Prošnje j« vložiti na Direkcijo PTT v Ljubljani, personalni oddelek do 15 julija. Sola za umetno obrt Pismene prijave za sprejem v L letnik je treba poslati najkasneje do 22. junija; prijave morajo biti kclkovane s 30 din v prilogi 20 din v gotovini ali znamkah. Sprejemni izpit iz risanja, slovenščine in zgodovine je 24. 25. in 26. junija od 8 ure dalje v prostorih šole Gosposka ul. 18. Pogoji za sprejem: končana nižja gimnazija z vsaj dobrim uspehom ali pa izrednejša nadarjenost za risanje in dobro zdravstveno stanje. Prednost za sprejem imajo kandidati, ki so doma iz krajev, kjer je razvita domača obrt in pa kandidati izučene obrti, ki ustreza naslednjim oddelkom Sole: Oddelku za notranjo opremo (mizarji); Oddelku za keramiko. Oddelku za rezbarstvo in kiparstvo, Odd. za graverstvo. Odd. za grafiko. Odd. za tekstil in Odd. za ženska ročna dela (veziljstvo, čipkarstvo, ženska ročna dela). — Starost kandidatov naj ne bo nižja od 15 in ne višja od 18 let. Kandidati naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, samostojno izdelane risbe, oziroma ročne izdelke. Sola nima svojega internata, možen pa je sprejem v srednješolske internate. Za časa sprejemnega izpita bodo kandidati lahko prenočevali v dijaških internatih. Ravnateljstvo RAZPIS za sprejem učencev v grafično stroko in volonterjev za strojne stavce Združenje grafičnih podjetij LRS sporoča, da bo vpisovanje učencev in volonterjev za podjetja grafične stroke od 20. junija do 15. julija 1954. Vpisovanje bo dnevno od 7. do 14. ure na Združenju grafičnih podjetij LRS, Ljubljana, Trg Osvobodilne fronte 14-1. Pogoji za sprejem vajencev: 1. 4. razredi nižje srednje šole, 2. fizično in duševno zdravje, 3. uspešno opravljeni sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in risanja (na Združenju). Pri vpisu je treba predložiti lastnoročno pisano prošnjo, zaključno spričevalo nižje srednje šole in rojstni list. Prosilci za tiskarne v Celju, Mariboru in Kranju naj vlagajo prošnje direktno na podjetje. Pogoji za sprejem volonterjev: 1. 8 razredov gimnazije, 2. odsluženi kadrovski rok, S. fizično in duševno zdravje. Pri vpisu je treba predložiti lastnoročno pisano prošnjo, zaključno spričevalo 8. razreda gimnazije in vojaško knjižico o odsluženju kadrovskega roka. Prosilci naj vložijo prošnje za sprejem na Združenju grafičnih podjetij LRS, Ljubljana, Trg Osvobodilne fronte 14-1. Po uspešno opravljenem izpitu imajo prednost sinovi borcev Narodnoosvobodilne borbe. Združenje grafičnih podjetij LRS, Ljubljana. Šolski odbor 2elezniSke PROMETNE SOLE v ZEMUNU razpisuje natečaj za sprejem slušateljev za šolsko leto 1945-55. Prosilci morajo biti državljani FLRJ, stari od 18 do 26 let in morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo (matura gimnazije, ali srednjeekonomske šole) ter ne smejo biti poročeni. Sprejeti slušatelji bodo prejemali v železniški prometni šoli plačo odrejeno po tarifskem pravilniku železniškega transportnega podjetja, službeno obleko in ugocmosti po Pravilniku o režijski vožnji na železnicah. Od svoje plač«?; morajo plačati stroške vzdrževanja v šolskem internatu. Prošnje za sprejem kolkovane s 30 din in naslovljene na Železniško transportno podjetje Ljubljana je najpozneje do 15. avgusta predati na naj bližji železniški postaji, nakar bodo kandidati pozvani na zdravniški pregled. Podrobnejša navodila dobite na vseh železniških postajah. Železniško transportno podjetje Ljubljana RAZPIS Okrajni odbor ZB NOV Kranj razpisuje štipendije za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja in to za ucence vseh strokovnih šoi in učence v gospodarstvu, za učence srednjih šol in pripravljalnega razreaa, za študente na univerzah, visokih Šolah in akademijah. Učenci, dijaki, študenti, ki bedo vlagali prošnje za štipendije pri Okrajnem odboru ZB NOV, Kranj, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Potrdilo, da so jim starši padli v NOV in da so žrtev fašističnega terorja. 2. Potrdilo o imovinskem stanju, stanju družine, ki ga vzdržuje in o stopnji sorodstva s to družino. 3. Potrdilo o višini družinske pokojnine, oziroma invalidnine in skupni znesek, ki ga družina prejema kot otroški dodatek. 4. Potrdilo o uspehu v šoli in vpisu v šolo. 5. Mišljenje in predlog osnovne oz. občinske organizacije^ ZB_ o nujnosti dodelitve in o višini štipendije. 6. Kratek življenjepis prosilca. Zahtevane podatke je treba poslati na Okrajni odbor ZB NOV, Kranj, do 10. julija 1S54. Prosilci iz področij LOMO Kranja, Tržiča in Sk. Loke vlagajo prošnje na mestne odbore ZB NOV. TEHNIČNA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI Sprejemni izpiti in vpisovanje Kandidati, ki se nameravajo vpisati v I. letnik TSS (strojni, elektrotehniški, kemijski, lesnoindustrijski, rudarski in metalurški odsek), naj si ogledajo razpis o sprejemnih izpitih objavljen v »Slovenskem poročevalcu« dne 6. junija 1954. Sprejemni izpiti bodo 20. junija 1954 ob 7. uri na TSS v Ljubljani; vpisovanju, ki bo po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu še isti dan, morajo prisostvovati kandidati osebno. Ravnateljstvo TSS RAZPIS Industrijska puškarska šola v Kranju razpisuje vpis v I. letnik za izučite v puškaske stroke. Teoretični in praktični pouk traja 4 leta. Lastnoročno pisani prošnji s kratkim življenjepisom, kolkovali s 30 din je priložiti: 1. rojstni list, 2. šolsko spričevalo o dokončanem 3. razr. gimnazije, 3. zdravniško spričevalo ter jo dostaviti najkasneje do 28. junija 1954. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike bodo 1. in 2. julija od 8. ure dalje. Zbirališče v »Fuškarni« v Kranju. Kandidatom Iz drugih okrajev ne moremo zagotoviti stanovanja v dijaških domovih, ker so že polno zasedeni. Ravnateljstvo Na Drž. glasbeni šoli v Šentvidu bodo sprejemni izpiti v petek, dne 18. junija od 15. do 18. ure. Podrobnosti na oglasni deski. - »v . . . • ...... 8 sir. 7 Ö10VEBSKI POROČEVILEC fst-'«! .= M. junija js«4 Državna glasbena Sola (Vegova T) sprejema prijave za sprejemni izpit novih učencev do 22. junija Sprejemni izpiti za vse inštrumente. oz. predmete bodo dne 25. junija ob 3. uri. Razpored Izpitov in sprejemni pogoji na oglasni deski. V okraju Novo mesto se vlagajo prošnje za štipendije do 15. VIII. t. 1. Navodila dobe prosilci pri pristojnih občinskih ljudskih odborih. Obveščamo starše da bo vpisovanje mladine v I. razred gimnazij za šol. leto 1954 55 na področju ML O Ljubljana v ponedeljek, 23. junija od 8. do 12. ure Tajništvo za presveto in kulturo ALLO Ljubljana ■ •••••«•« . RAZPIS Elektrogospodarska šoia v Cerknem, okraj Tolmin, bo v šolskem letu 1954-55 sprejela 50 mladincev v I. letnik. — Prijave za vpis bo šola sprejemala do 10. julija. Kandidati morajo poleg prijave predložiti še: tečen naslov staršev, odn. varuha, rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike bodo 13. julija v šolskih prostorih. — Za vse ostale informacije naj se starši obračajo na EG$ Cerkno, okraj Tolmin, Slov. Primorje. E G S Cerkno . ..........................., Športni ribiču Ribiško društvo Ljubljana vabi J voj e čiar.e, kakor tudi vse ljubitelje ribiškega športa in narave na svoje drugo poučno predavanje, la bo v sredo, .16. junija 1354, ob 20. uri v Sindikalni dvorani Dr-avnega zavarovalnega zavoda (DOZ), Ljubljana, Miklošičeva 19. O vrstah rib v naših vodah in načinu njihovega življenja bo predaval univerzitetni profesor ing. Ivo Jelačin. Predavanje bo spremljano s sk: optičnim; slikami in predvajanjem poučnih filmov o ribah in naravi. Vstopnina 20 din. Vabljeni v čimvečjem Številu! Okrajni odbor ZB NOV Kranj V ponedeljek, dne 14. 6. 1954, bo VI. predavanje »Realizem« iz »Ciklusa kratek pregled umetnostne-ustvarjanja skozi stoletja«. Predavatelji: predsednik Akademije za znanost in umetnost Josip vicimar: kustos Narodne galerije Eiisava Čopič: prof. Akademke za glasbo đr. Dragutin Cvetko.' . Predavanje bo v prirodoslovni dvorani (Univerza) vhod iz Gosposke ulice. Pričetek predavanj točno ob 20. uri. Elektrotehniško društvo LR Slovenije vabi svoje člane in dniz° Interesente na predavanje ing. Gorjup Slavka iz Grenobla' o »Teh-Eiki prekinjanja Vokov visoke napetosti« in sicer: dr.e 15. 6. 1954 s temo »Splošno in oprema laboratorijev. in 16. 6. 1954 s temo »Oljna in druga stikala«. Predavanji bosta v predavalnici Fakultete za rudarstvo in metalurgijo. Aškerčeva cesta 32, pritličje, vsakokrat ob 20. uri. E >1 Z P! S Okrajni ljudski odbor Šoštanj razpisuje naslednja delovna mesta: 1 mesto okrajnega veterinarja t daljšo prakso 2 mesti davkarjev na uoravj za dohodke 1 mesto finančnega inšpektorja 1 mesto ekonomista v uradu za planiranje. Na teh delovnih mestih so zagotovi; eni prejemki po temeljni uredbi z dopolnilno plačo. Vloge se dostavljajo na tajništvo OLO Šoštanj. Dnevni spored za nedeljo. 13. VI.: Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.00 in 22.no. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) 6.00 O športu in športnikih: Zdravniki v športni službi. 8.15 Za prijetno nedeljsko jutro vam bodo Igrali Štirje fantje, trio Slavko Avsenik in solisti. 9.00 Pol ure za našo vas. 9.30 Operetna glasba. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert: Carl Maria ven Weber: Uvertura k operi »Peter Schmoll ln njegovi sosedje«. Friderik Chopin: Koncert za klavir in orkester Št. 1 v e-molu; Anton Lajovic: Caprice. 11.00 Po n3ši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Beseda kro-parskih kovačev. 11.40 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.20 Oddaja za Beneške Slovence. 13.30 Pogovor s poslušalci. 13.40 Koncertni valčki. 14.GD Otroška predstava - Puškin -2upanči(: Pravljica o carju Sultanu. 14.30 V pesmi ln plesu po Jugoslaviji. 15.15 Prenos reportaže z zleta športnega društva »Partizan« v Ljubljani. 10.30 Promenadni koncert. 17.00 Družinski Dogovori, 20.00 Giacomo Puccini: Deklica z zlatega zapada, opera v 3 dejanjih 22.25—23.00 Ritmi in melodije iz raznih krajev. 23.00— 24.0C Oddaja za tujino — na valu 827.1 (Prenos iz Zagreba.) Tragično je preminil v Titogradu naš dragi KUDI RAMOVŠ ročni stavec Pogreb bo javljen kasneje. — Žalujoči: oče Valentin, brat Viktor z družino, sestra Angelca ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Stožice, 11. VI. 1954. Našega dobrega gospoda zlato- mašnika IVANA SERAJNIKA Župnik v Kotljah, bomo pokopali v ponedeijek ob 10. uri. — 2upijani. assggBBSss^ai mszmmm Dotrpela je naša ljubljena mama stara mama v 87. letu starosti JERA FARCNIK Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek. 14. junija ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Stopni-ku. — Žalujoče družine: Farčnik, Novak. Stiftar Strniša in ostalo sorodstvo. Vransko. Ljubljana, Murska Sobota, 12. junija 1954. Umrl je naš predobri mož, oče, stari oče, brat josip Žiberna železničar v pokoju Pogreb bo danes popoldne Iz domače hiše v Divači. — Žalujoči: žena Emilija, sinova Joško in Viki, snahe, vnuki in vnukinja ter ostali sorodniki. Divača, Ljubljana, Beograd dne 12. junija 1954. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno rest, da nas je zapustila za vedno po težki in mučni bolezni naša požrtvovalna sestra, teta in svakinja TONCKA-CITA POY5E bolničarka v Mladiki K zadnjemu počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 16.30 z Zal iz Jožefove mrliške vežice. Žalujoči: sestri Rožica in Mici, bratje Jože, Lojze, Franci Toraine ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Uršna sela. V Farri pri Gorici je 29. maja v najlepši življenjski dobi zatisnila svoje izmučene oči naša nad-\se ljubljena in nenadomestljiva POLDI PETRIČ roj. Jeravš Pogreb dirage pokojne je bil SO. maja v Farri. — 2alujoči starši: Ivan in Jožefina, sestra Greti por. Krnic in ostalo sorodstvo. Maribor, Kranj, Borovnica, Graz, Cleveland, Buenos Aires. mP’ Vsem, ki ste ob smrti spremili na zadnji poti našo drago mamo PAVLO KOLMAN roj. Zdešar poklonili vence in cvetje ter za vse izraze sožalja — se iskreno zahvaljujemo. — Ljubljana, dne 12. junija 1954. — Družini Kolman in Zdešar. Vsem, ki so spremili, izrekli tolažilne besede, poklonili vence in cvetja, iskrena hvala. — Žalujoča žena Hromeč Jerica. Vsem, ki so počastili spomin mojega dobrega moža, očka in dedka M. R. HINKA BRILLIJA bivšega lekarnarja v Litiji darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Posebna hvala prostovoljnemu gas. društvu Litija okolica, ki je s svojo počastitvijo tako odlično organiziralo zadnjo pot svojega 50-letnega člana, odlikovanega z zlato medaljo tega društva, predsedniku g. Novaku za tople poslovilne besede ob grobu in _ predilniški godbi ter čč.^ duhovščini za spremstvo k večnemu počitku. Zahvaljujemo se prisrčno zdravniku g. dr. Le-bingerju. ki se je požrtvovalno trudil, da mu lajša zadnje bolečine. globoko zahvalo dolgujemo upraviteljici lekarne M. R. g. Majdi Jamnik in lekarniškemu osebju, kakor tudi hišnim prebivalcem, ki so nam prvi priskočili na pomoč in okrasili mrtvaški oder s cvetjem, zahvaljujemo se farmacevskemu društvu Slovenije, ki se je po svojih delegatih poslovilo od pokojnika. Žalujoča žena Katica Brilli roj. Vukovič, sin Ivi.ca. M. R. Anica Brilli, snaha in vnukinje. Umrl je STANKO STRGAR višji svetnik drž. železnic v pokoju Požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v ponedeljek, 14. junija 1954 ob 17. uri iz Nikolajeve veže. Kolektiv »Gorjana« Vse prezgodaj nas je zapustil srk-o dobri in nenadomestljivi mož, oče, zlati dedek, brat in tast STANKO STROJIH višji svetnik drž. žel. v pokoju Pogreb blagega pokojnika bo 14. t. m. ob 17. url Iz Nikolajeve veže na Zalah. Žalujoča žena Zofija, sin dr. Stanko in rodbine: Pavčič, Stergar, Gostiša, Tance, Rus Umrl je STÄNKÖ STRGAR višji svetnik drž. žel. v pokoju Pokojnega tovariša bomo ohranili v častnem spominu. Pogreb bo v ponedeljek, 14. junija ob 17. uri lz Nikolajeve veže na Žalah. V Ljubljani, dne 12. junija 1954. Sindikalna podružnica kemične industrije št. 3 Tsezn, ki »o na« ob narti nalef« nepozabnega BRANKOTA tolažili is n tun ustmeno ali ptaneno izrazili «roje sožalje, rsem, ki so ga obsuli * cvetjem in ga v tako velikem številu spremili na njegovi po-riednji poti, naša iskrena zahvala. Prav posebno pa se zahvaljujemo požrtvovalnim reševalcem, č. duhovščini, prijatelju za njegove poslovilne besede ter pevcem, ki »o mu ob grobu zapeli. Žalujoči Snojevi. Ob težki izgubi naše pxeljube MIRKE UPENEK roj. Debelak se prisrčno zahvaljujemo ptrav vsem za pomoč in sožalje, za prekrasno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu in godbenemu društvu ter tov. Pogačarju za prisrčne poslovilne besede. Iskrena zahvala vsem zdravnikom za pomoč med njeno boleznijo ter strežnemu osebju bolnice. — 2aiostna mauna, sestre in ostalo sorodstvo. Ob bridki Izgubi mojega nepozabnega moža JAKOBA KRNEL se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in izrazili sožalje. Posebno zahvalo č. duhovščini, pevcem iz Matenje vasi in delovnim kolektivom: Mestnega gradbenega podjetja Postojna, podjetja »Javor« obrat Prestranek, Zvezi borcev Prestranek ter ZSLS Pest ra nek. Žalujoča žena Zora Krnel In ostalo sorodstvo. Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne mame BERTE DRAŠLER roj. Cesar se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter spremili našo ljubljeno mamico na zadnji poti. Posebno zahvalo g. dr. Petrovčiču Jožetu za izredno skrb in trud s katerim je lajšal bolečine pokojnice, č. g. župniku za spremstvo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so kakorkoli počastili spomin drage pokojnice, vsem iskrena zahvala. — Žalujoče hčere Drašlerjeve. Zahvalo vsem, ki so Čustvovali z nami ob izgubi očeta, posebno pa zdravnikoma dr. Furlanu in dr. Pečku za pomoč. — JelovčevI Ob težki izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, deda, tasta in strica, gospoda MATIJE DOLENCA posestnika in gostilničarja »Na Kazini« Praprotno, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. A. Jančiču iz Šk. Loke za vso izkazano zdravniško pomoč med težko boleznijo, g. župniku za spremstvo k večnemu počitku, pevskemu zboru za ganljive žalo-stinke, gasilcem, vsem darovalcem cvetja, ter za vse izraze sožalja. 2alujoče družine: Polenc, Potočnik. Sifrar, Dekleva in ostalo sorodstvo. .«.•••••• ••••••••« ••»»•»••• ••»»•• •«»•••••• $ POSLOVNE PROSTORE • • v centru mesta oddamo • • proti zamenjavi podjet- • i ju, katero trenutno zase- • ; da bivše stanovanjske i j prostore. Ponudbe pod • j »Dvosobno stanovanje* • j v oglas, oddelek - 3920 A i • * ••»«•• »t« • •* ••»•••»•« ••..§»•. •#♦•••••• •• • Zavod za socialno za- * f varovanje za mesto in ? t okraj v Celju obvešča j t vse svoje zavarovance f j in ostalo javnost, da ? t prične novo ustanov- t i Ijena podružnica zavo- ? j da s sedežem v Žalcu t • poslovati dne 15. junija * • t. I., in sicer nasproti ? j NB v Kukčevi hiši. — ? • Uradne ure za stranke j • bodo ob ponedeljkih, • i četrtkih in petkih od • i 8—12. i ••«#»••» •*••••••• ••••«•*•• •*•••• ••••*. •t« •*•••••*• ••«*••••• >•■«••••■ ••• • • • • i Razpisujemo mesto i t i f SAMOSTOJNEGA f i RAČUNOVODJE I s primerno prakso in takojšnjim nastopom službe. Plača in nogoji po dogovoru. — »ZlCNICA«, Ljubljana, Tržaška e. 69. T OSEBNI AVTO »DKW«, t : v odličnem stanju pro- ? ! damo zaradi reorganize- • • cije podjetja. Naslov v t t oglasnem oddelku »3918« • • •• •••••■■•» ••*«••••• «••••»••• ••• *••••••♦• •••••••«• »•♦••• •••»•»••• I INDUSTRIJSKA SOLA t f LITOSTROJ ? ? LJUBLJANA : • • : bo vpisovala učence v t : I. razred za šolsko leto j • 1954-55 v dneh od 15. ju- j : nija dalje, vsak dan — i ? razen nedelje — od 8 j j do 12, v poklice: livar, j modelni mizar, strugar j : in strojni ključavničar, j i Vpišejo se lahko vsi, te- i I lesno in duševno spo- i ; sobni državljani FLRJ, I ■ stari od 14 do 16 let. T : Prednost vpisa imajo ? ; kandidati z dovršeno * i nižjo gimnazijo in par- • f tizanske sirote. * ■ Za vpis je potrebna j i prošnja, kolkovana s ? i din 30.—, rojstni list in t ‘ zadnje šolsko spričevalo, f > V prošnji naj bo nave- i i deno tudi morebitno bi- ? i vanje v internatu. • i Vse ostale informacije i ‘ se dobe na upravi šole • ■ osebno, pismeno ali te- • ■ lefonično na št 21-811 ? > do 819, interno 417. j • »»•»■•• •«••••••• ■••••«•■ •••••«•* •••#• ••»«••••• •••••»•«» •«■*••••• Železarna Kavne RAVNE M KOROŠKEM razpisuje mesto I vodje kem. laboratorija 1 • • : Pogoj: inženir z večletno industrijsko prakso. — : ! « t T Stanovanje zagotovljeno. — Plača po dogovoru. • ! Ponudbe na personalni oddelek. f »••»••»•• *•*■••*•* • ”••••» ••••*• »•«»•••* •••»#•••• *•*«••••• •«•••••«• •••••»••• ••• $ VAJENCE za izučitev v kamnoseški stroki sprejme: »NARAVNI KAMEN« v Ljubljani. — Prvenstvo imajo reflektanti iz okolice Ljubljane. Prijavijo se lahko vsak dan razen nedelje v upravi podjetja, Ljubljana, Kolodvorska ulica 32. Uprav» **••*•• ••••*• »•“••••• ■••••*»•• ■•»•••»•« «••••»•, ••*••••«• •••••••«. •••«••••• •••«•»•< ••„«M«. •«•••»•■ ••••«• •«••«•• j BOBER MLINAR j • • : Dne 2. julija 1954 bo na sedežu Ljudskega odbora • : mestne občine Škofja Loka j f LICITACIJA l • T za oddajo v zakup nacionaliziranega »Valjčnega i l mlina Leben v Škofji Loki«. j • Interesente vabimo, da se licitacije osebno udeležijo. • j — Najmanjša sprejemljiva ponudba na dražbi je do- • j ločena na 15.000 din mesečne zakupnine. Pred dražbo i j naj interesenti pošljejo pismene ponudbe Ljudskemu | ■ odboru mestne občine Škofja Loka. ; ’••••■ ••••••»#» ••»»••••• ••■••n«, ••••«h»! . • ••••«M«, ••••••*•* »• SPOROČAMO VSEM ZBIRALCEM, DA ODKUPUJE PODJETJE »ODPAD« KOSTI V NASLEDNJIH ZBIRALNICAH: v LJUBLJANI: TOVARNA KLEJA, SMARTINSKA CESTA 50, TRGOV. PODJETJE ZA NAKUP IN PRODAJO ODPADNEGA MATERIALA, ŽIVINOZDRAVSKA ULICA 1 (CUKRARNA), »PRENOVA«. AŠKERČEVA ULICA 2 in v vseh naših odkupnih postajah, ki so v vseh večjih krajih Slovenije. »O D P A D«, podjetje za promet z odpadki, centrala v Ljubljani, Parmova 33, telefon 32-664, 32-732. RAZNO 36-LETNI SAMEC v dobri službi želi za «kupni dom resno, inteligentno tovarišico. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Nepoznanje«. 9179-11 DOBRA GOSPODINJA, pridna in poštena, srednjih let, z nekaj premoženja, gre v skupno gospodinjstvo. Resne ponudbe pod »Dobra gospodinja« v ogl. odd. 9110-11 PODPISANI PREKLICUJEM in obžalujem žalitve, ki sem jih ob raznih prilikah izrekel o tov. Avse-neku Ivanu in Julijani iz Zgoše st. 31, in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Izjavljam, da se bom v bodoče vzdrževal vsakih žalitev. Dobida Janez, kmetovalec, Zgoša št. 28. 914S-11 UPOKOJENEC sprejme dobro gospodinjo brez otrok. Ponudbe poslati podružnici SP, Kranj, pod »Skupno gospodinjstvo«. 9215-11 SOBO z 2 posteljama in vso oskrbo oddam za letni dopust na Dolenjskem. Ponudbe pod »Oseba 2.000« v ogl. oddelek. 9260-11 POSOJILA 100.000.— iščem po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod pod »Obresti«. 9377-11 UPOKOJENKA bi šla v pomoč osamljeni ali bolehni osebi. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. odd. 9423-11 ŠIVILJA, samostojna, dobi vso oskrbo in pokojnino. Ponudbe pod »Pb-kojnina« v ogl. odd. 9421-11 V OGLASNEM ODDFXKU DVIGNITE NAKNADNO DOSPELE PONUDBE: Absolventka 8086, Agilen 3351, Bolniški voziček 8775, Bližina Ljubljane, Brezhiben S709, Center 7991. Dvostanovanjska 7883, Dobro izvezbana 7791, Dobra S023, Dober 7841, Dobro ohranjena 7560, Družina. Družabnost 602, Emona 7452, Gotovina 7783, Gradbeni delovodja 3100, Hrana in stanovanje 8552, Košnja 7977, Komfortna 8492, Kontrolor, Lahko začetnica 8S21, Ljubljana 6. kub metrov, Lepo vedenje, Lesostružniea, Mirna 591. Mirno in pošteno dekle 6752, Miren dom 7262, Nastop takoj 8009. Nagrada 7882. Nujno 8170, Nujna 8618. Oskrba v Liši, Perfektno 8657, Poštena in pridna. Posestnik 8675. Prizidek, Pridna 7992, Predmestje 4905, Rabljeno, Reka 7745. Resno 8059, Svila, Slaščičar 8764. Stanovanje razpoložljivo. Samostojna 8004. Takoj S379. Trisobno 7481, Takoj 99. Takoj 8317, Ugodnost, Upokojenka 9096, V Ljubljani 8186, Verzirana moč, Vri 8817, Visoka nagrada 7976. Zamenjava 7982. Zidar, Zamenjava 8291, Zima Sl 14, Želim zamenjavo, 220 voltov 9014. POSTEN LOCENEC želi žensko, ki ima veselje do go-spodinjstva in šivanja od 40 — 50 let. Resne ponudbe v ogl. odd. pod »Skupnost«. 9271-11 IŠČEM 10.C00 din posojila. Garancija. Ponudbe pod »Singer« v ogl. odd. 9356-11 : ••»••■»•• ••• • »MEH ANOTEHNIK A« — IZOLA — potrebuj e: 1. dobre orodjarje, 2. samostojnega galvani-zerja z dobro prakso za niklanje, kromiranje, kad miran j e in bronziranje, 3. dobre strojne ključavničarje in 4. samostojnega barvar-ja za sintetične in nitro lake. Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. H.. ■«■•«••.. .... RAZPIS Uprava 2elezniške industrijske šole Ljubljana - Šiška razpisuje sprejem novih učencev za izučitev naslednjih strok: strojno ključavničarsko, strugarsko, kovaško, mizarsko in elektromehansko stroko. Pouk v šoli je teoretičen in praktičen, ter traja tri leta. Kandidati morajo predložiti upravi šole lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din in 20 din v gotovini, najkasneje do 5. julija 1954. Prošnji je priložiti: 1. potrdilo o državljanstvu, 2. rojstni list (starostna doba od 14.—17. leta), 3. šolsko spričevalo o dokončani nižji srednji šoli, 4. potrdilo o premoženjskem stanju in 5. kratek življenjepis. Nekolkovane prošnje in prošnje brez priloženih listin se ne bo upoštevalo. V prošnji je potrebno navesti točen naslov in zadnjo železniško postajo ter poklic, za katerega se želi kandidat izučiti. Prosilec naj tudi navede, ali želi stanovati v Domu. •* ••»»•» »••»•»••• ■••■••••* ••»»•»»•• »•*! Krojaško in šiviljsko podjetje »Gorenjska oblačil- | niča«, Kranj, Cankarjeva 10, razpisuje mesto ? TRGOVSKEGA poslovodje v svoji prodajalni s konfekcijskimi izdelki. V poštev pridejo le dobro verzirani, trgovsko izobraženi reflektanti z daljšo prakso v prodaji konfekcije. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je poslati na upravo podjetja do 25. VI. 1954. Plača po dogovoru. • .«..•» .». ■•»»•» ■•»»•■••• »•»»•»»•• »•»••.»•»«t» * i RAZPIS Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje mesto direktorja komisija Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, in sicer pri podjetju INDUSTRIJSKI BIRO, LJUBLJANA Pogoji: Fakultetna izobrazba z 10-Ietno prakso ali srednja šola s 15-letno prakso v upravljanju podjetij ali finančno komercialni službi. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazil' šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, Kresija soba štev. 24, I. nadstropje. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 1. julij 1954. ••*»••»•• »•«••••• »•..•».•• ............... *■••••••• •• : RAZPIS i Okrajni ljudski odbor Sežana razpisuje naslednja »lnžbena mesta. : i. mesto šefa urada za statistiko in evidenco pri OLO Sežana z • nazivom statistik in potrebno prakso. i 2. mesto upravnika okrajne lekarne v Sežani z nazivom farma-: cevt. Družinsko ali samsko stanovanje preskrbljeno. • 3. mesto farmacevta ali farmacevtskega pomočnika ▼ lekarni • Komen. Stanovanje preskrbljeno. • 4. mesto farmacevtskega pomočnika t lekarni v Podgradu. Sta- : novanje preskrbljeno. • 5. mesto zobarja v zobni ambulanti t Podgradu. Stanovanje • preskrbljeno. • 7. mesto zobarja r eobni ambnlanti v Kozini. J 6. mesto medicinske «estre v ambulanti v Podgradu. Stanovanje preskrbljeno. 8. mesto zobotehnika r zobni ambulanti v Kozini. Dopolnilne plače za zgoraj navedena delovna naslednje: . od 2000 do 5000 din , od 4500 do 7500 diD . od 2000 do 5000 din . od 1500 do 3500 din . od 2500 do 5000 din . od 2000 do 4000 din esta so Sef urada za statistiko . • • Farmacevt.................... Farmacevtski pomočnik . 3 s Medicinska sestra , . • • » Zobar..................... • Zobotehnik................ . 1 Interesenti nuj $e javijo osebno ali pismeno na tajništvu OLO • : 8eSana. Obenem naj dostavijo tudi kratek življenjepis. « » • •••*«•••• •••«••»•• •*••«••«• ••»•••«•« •%••«•••• «♦•»*«••• •♦•*••••• •••»•••#• *•«»•« ! ma»«« »•*••••«• «••••••«. •••.•»»•« Gradbene inženirje in tehnike ter DELOVODJE s prakso sprejmemo takoj. — Plače po dogovoru. • Ponudbe je poslati do 25. VL 1954. PODJETJE ZA IN2. TEHN. GRADNJE »TEHNO-GRADNJE« VUZENICA — pošta Vuzenica. •••■•e* •••«•»*•»«••••• •«*••**•• «•»•«»•c »•*••«•»* »••*••«•« ••*•••••» '•*»•»«•• ••»»•—•> -•« • • j Nafcenejša, najizdatitejša j j in najprikšadnejša tirana j j za izlete, potevaaia j ! in delovišča i Medtem ko cene mesu in mesnim izdelkom rastejo, Vam mi nudimo: MMBURŠK0 SLANINO CARSKO MESO SUHO SLANINO Vse franko železniška postaja »Sesveie^ Mesna industrija »SLJEME« - S e s v e t e (pri Zagrebu) - Telefon 5 po 28G din po 275 din po 240 din po 230 din ........................... ----------------------------------------------------------------------------------- *•* • •«••••**# ••••«•«•• *•«•••••■ •••••••••)«••»•■••• ••••«• »••■•»»•• «•••••»•« •#••••••• ■••«••»•• ••••«•••• •••••••«■ •••»•»••» »• ••• SPLOŠNA BOLNIŠNICA V BREŽICAH razpisuje PISMENO LICITACU0 za izdelavo 7 ŠTIRIKRILNIH DVOJNIH OKEN z nadsvetlobo in omarico za leseni rolo — vel. 220 X 220 cm 29 DV0KRILNIH DVOJNIH OKEN z omarico za leseni rolo in nadsvetlobo — vel. 130 X 230 cm 33 DV0KRILNIH DVOJNIH OKEN brez omarice za rolo z nadsvetlobo — vel. 130 X 230 cm 7 ROLET vel. 220 X 220 cm (dvojnih HO X 220) 29 ROLET vel. 130 X 230 cm Izdelava: Okna morajo biti Izdelana Iz suhega smrekovega lesa, zunanji deli iz borovine. Okovje medeninasto. Izdelki morajo biti enkrat prebarvani z lanenim firnežem. Rolete morajo biti izdelane iz črne bosanske borovine z istikalL Pismene ponudbe je poslati na upravo Splošne bolnišnice v Brežicah najpozneje do 30. junija 1954. V ponudbi je navesti tudi rok izdelave. — Natančne informacije dobite pri upravi Splošne bolnišnice v Brežicah. Uprava Splošne bolnišnice, Brežice, telefon Brežice 20 ST. 137. = 13. JUNIJA 1934 7 SLOVENSKI PCSOCEVfiLEC 7 s!r. 9 Uvozno in trgovsko podjetje Uvoz — trgovina na veliko za motoma vozila vseh vrst, rezervne dele za motoma vozila, avtogume, splošni In elektro-material, avtomobilsko orodje in pribor, dvokolesa in rezervne dele za dvokolesa. — Motoma vozila domače proizvodnje: Kompletni kamioni „PIONIR“ TAM, 3 tene s cerado In osnovnim tovarniškim orodjem po din 3,175.000'— Kamionske prikolice TAM -P3 po din 7S6.CD0.— Tovorni Diesel kamioni ltFAP“ (licenca Saurer] 6 ton po din 17,309.825.— 4 tonske prekucnike po din 15, i40.G00.— Dobava promptna: Vse informacije pri upravi podjetja v Frankopanski ulici št. 21 ali po telefonu: 21-615, 20-739. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacij«, naj prilože za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovafjali. — Uprava »SP«. HIDROELEKTRARNA VUZENICA, razpisuje natečaj za naslednja de-; lovna mesta: a) samostojnega računovodje z ustrezajočo srednješolsko izobrazbo in poznavanjem knjigovodstva elektrogospodarstva; b) finančnega knjigovodjo s strokovno izobrazbo in prakso v finančnem knjigovodstvu; c) materialnega knjigovodje s strokovno izobrazbo in prakso v materialnem knjigovodstvu; d) administratorja s končano ekonomsko ali administrativno šolo in ustrezno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno v Vuzenici. Ponudbe poslati na naslov: Podjetje HE Vuzenica % gradbiščem HE Vuhred, Maribor, Heroja Tomšiča ulica št. . §714-» Pl*K.ARNA ST. VID, potrebuje 1 pe- .^ovsketra pomočnika s prakso in 1 pesa (lahko polkvalif.). Nastop 15. } I- 1954. Javiti se na upravi podjetja Šentvid št. 8, vsaki dan od 7- do 14. ure. 9057-1 ELrATRO\ ARILCA, sposobnega ter vajenega vseh elektrovarifekih del, sprejme takoj »ŽICNICA« Ljubljana, Tržaška c. 69. Plača po dogo-voru. 9072-1 TĐC STROJNIH KLJUČAVNIČAR-fJE\. strugarjev in ročnih ključavničarjev sprejme »ŽICNICA« Ljubljana, Tržaška 69. Plača po tarif-nem pravilniku. 9071-1 SOBNO SLIKARSKE in pleskarske ’’podočnike ter vajenca sprejme: Janežič, soboslikarstvo, pleskarstvo, Ljubljana, Vodovodna c. 76. 909S-1 GOSPODIN JSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v ogl. odd. 9252-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z lastnim stanovanjem, veščo kuhe, samo za dopoldansko delo išče nurna družina. Nastop po dogo-■vo-ru. Naslov v ogl. odd. 9272-1 MOJSTER KLEPARSKE in vodovod-,>no-inšiaI atenske široke, z daljšo prakso, sposoben voditi tudi večje podjetje, išče primerno zaposlitev kjerkoli zaradi menjave bivališča. re>as^v v , °$b odd. 9276-1 IŠČEMO mlajšega, zdravega in krep-koga vratarja, ki h; opravljal tu« d: kurirske posle. Mora biti vojaščine prost in bivati v Ljubljani aii pa najbližji okolici. Ponudbe i od >Vesten< v ogl. odd. 9299-1 UjLDSKI ODBOR občine Osilnica, o.traj Kočevje, sprejme takoj tajnika. Pogoj: nižja srednja šola, večletna praksa. Stanovanje zagotovljeno. plača po uredbi. 8850-1 UR nIŠKA MOC z znanjem mezdnega in materialnega knjigovodstva, želi primerno zaposlitev. Ponudbe poslati pod »Julij« v ogl. oddelek. GOSPODIN JSKE POMOČNICE^ dobro izvežbane. z lastnim stanova-njem v Ljubljani, sprejme Gospodinjski biro, Trubarjeva 8, od 7. do 14. ure. 9526-1 KMETIJSKA ZADRUGA KOMENDA pri Kamniku sprejme v službo 1 kmet. tehnika za upravnika zadružnega posestva z najmanj 3-let-no prakso, 1 trg. pomočnika ali pomočnico za trgovino z mešanim blagem z najmanj 2 leti prakse itj 1 mlekarja, absolventa mlekarske šole z večletno prakso za zbiralca micka. 'Nastop službe po dogovoru. Stanovanja preskrbljena. Prijave z opisom šobke izobrazbe, dosedanjega službovanja in življenjepisom poslati najkasneje do 1. VII. J954 na upravo zadruge. 9342 1 ZOBNA AMBULANTA na Jesenicah razpisuje: eno mesto stomarol>ga. dve mesti zobarja, tri racata zobo-tehmkov, eno mesto administrator-jfl^-ke) s knjigovodskim znanjem. Plača po uredbi in dodatna plača. GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme družina z 1 otrokom. Otu-jae. Bobončkova 7. 9262-1 TRGOVSKEGA POTNIKA za trikotažno stroko, v**rziranega in delavnega, s predpisano strokovno izobrazbo, «prejmemo takoj. Ponudbe pod »Trikotaža« v ogl. odd. 8689-1 ZADRL7.NO VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO Prelika pri Ljutomeru razpisuje mesto knjigovodje. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Potrebno je, da interesent zna samostojno in v celoti voditi finančno-ma:erialn/> knjTgo vodstvo kmetijskega gospodarstva. Javiti se je treba na upravi gospodarstva. Plača po dogovoru. 9"M5-1 MIZARJA «talno zaposlimo v svojem podjetju v Sp. Zadobrovi. Prednost imajo ponudniki z lastnim orodjem. — »Zveza gluhih«, Ljubljana, Vidovdanska 24. 9571-1 FOTOGRAFSKA POMOČNICA «prejme zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod >1 jubljana — color«. 9565-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejme 4-članska družina. Linhart, Celovška 97-a. 9353-1 PERFEKTNO STROJEPISKO z znanjem stenografije sprejmemo takoj v stalno zaposlitev. Ponudbe s kratkim živ!'enjepi«om poslati ▼ ogl. odd. pod »Gradbeništvo Ljubljana«. 9344-t VRATARSKO SLUiSO za julij in avgust dobijo trije upokojenci z znanjem nemščine m administracije. Prošnje 3 kratkim življenjepisom vlagajte osebno pri upravi Akademskega kolegij«, Titova 52-A, soba 217, do vključno 21. junija 1954. Plača r*> dogovoru. 9350-1 LJUDSKI ODBOR mestne občine Zagorje ob Savi «prejme takoj v službo enega ekonomista z dokončano ekonomsko fakulteto in petletno prakso. Plača po uredbi. Stanovanje preskrbljeno. 9348-1 KMETIJSKI TEHNIK z dveletno prakso v kmetijstvu dobi me*to upravnika. Nastop službe takojl Ponudbe je poslati na up-avo Kmetijske zaonig^, Žalec 9343-1 GOSTINSKO PODJETJE POLJE sprejme v «lužim veščega šoferja-mehanika in blagovno knjigovod-kirijo prak*o v go«tia-.k<*in knjigovodstvu. Na<=top 1. julija. Interesenti naj «e javijo na up-avj Gostinstva. Polje Št. 94. 9149-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko upokojenko, pošteno, s priporočili in z znanjem kuhe iščem. Naslov v ogl. oddelku. 9256-1 KOVINOSTRUGARJA z daljšo prakso iščemo za takojšnji nastop. — Mestno podjetje »Avtotaksi«, Ljubljana, Slomškova 6. 9097-1 KMEČKEMU FANTU dam stanovanje za pomoč pri gospodarevu. — Janševa 15. 90S4-1 BRIVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico, veščega tudi damskih frizerskih del, išče Dora na Jezerskem. Nastop takoj. Izvrsten zaslužek. 9151-1 PER FEKTNO STEN ODA KTILOCR A-FINJO z znanjem tujih ^jezikov sprejme takoj izvozno podjetje. — Ponudbe poslati na poštni predal 414. Ljubljana. 9116-1 ELEKTROMKHA NI K-mojster z večletno prakso (absol. delovodske šole) išče primerno zaposlitev, ponudbe poslati v ogl. oddelek pod »Tudi stanovanje«. 9194-1 TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso poelovodkinje na deželi in končanim strokovnim izpitom želi sp remetiti službo. Zaželeno v Ljubljani ali okolici. Nastop službe 1. julija. Obvestiti najkasneje do 15. junija. Naslov v ogl. oddelku. 91-4-1 PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« sprejme v službo rezkalce, brusilce za okrogl-o brušenje in tehnologe za električno in strojno stroko. Javite se osebno ali pismeno na podjetje »Telekomunikacije« — Ljubljana, Pržanj 24. 9258-1 VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani išče dobro stenodaktilo-grafsko moč s perfektnim znanjem slorenščine in srbohrvaščine ter vsaj s pasivnim obvladanjem enega tujega jezika. Ponudbe v ogl. odd. pod »Perfektna moč«. 9192-1 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA za šivana in zbita dela in po možnosti z znanjem krojenja gornjih delov sprejme: Podstenšek J., Crna pri Prevaljah. 9087-1 KMLi ijokA ZADRUGA, Trebelno išče poslovodja čiste preteklosti za trgovino ter odkupe. Nastop službe takoj ali najpozneje s 30. junijem. Plača po kolektivni pogodbi. 9425-1 HONORARNEGA KNJIGOVODJO- (KINJO) sprejmemo za dnevno od 8.—12. ure. Ponudbe s kratkim življenjepisom v ogl. odd. pod »Knjigovodja-bilaneist«. 9424-1 2 PECARSKA POMOČNIKA potrebujem za vsa dela, plača po dogovoru. J. Vrhovnik, pečarstvo, Šentvid nad Ljubljano. 9418-1 KLEPARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Maksimov Boris, kleparstvo, Tržič. 9414-1 GEOLOŠKI ZAVOD V LJUBLJANI, Parmova 33, išče vestno strojepisko, po možnosti z znanjem angleščine. 9400-1 ABSOLVENTKA EKONOMSKEGA TEHNTKLMA s prakso v trgovskem knjigovodstvu z obvladanjem strojepisja in stenografije želi spremeniti službo. Ponudile poslati podružnici »SP«, Kranj pod Delavolj-na«. 9399-1 KUHARICO v hotelsko prakso takoj sprejmemo za gostinsko podjetje na Gorenjskem v bližini Bleda. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra moč«. 9398-1 KNJIGOVODJO-(KINJO), dobro, samostojno. se sprejme v stalno službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«. Q2S7-1 VODILNA KUHARICA z gost. prakso, zmožna vodstva gost. obrata, želi namestitve pod pogojem: samsko stanovanje. Ponudbe pod »Vodilna« 9067-1 UPOKOJENKO ZA CEZ DAN k dvema otrokoma iščem. Naslov: Frizerski salon, Tržaška št. 89. 9233-1 GRADBENEGA TEHNIKA s prakso, mlajšo moč, sprejmemo takoj. — Ponudbe z navedbo zadnjega službovanja poslati na Upravo Komunalnega podjetja. Mestne občine Radeče. 9202-1 RAČUNOVODJO — samostojnega (lahko upokojenec) za nekaj mesecev sprejmemo takoj. Vsa oskrba In honorar. — Ponudbe: Poštni predal 2, Piran. STO. 9207-1 LEKARNA JESENICE razpisuje mesto za 2 farmacevta s tokolš-njim nastopom. 9208-1 V STALNO ZAPOSLITEV sprejmemo: 1 železostrugarja, 1 stavbenega ključavničarja in 2 pomožna delavca. Obrtni državni mojster, Hribar Jakob, ključavničarstvo in vodovodstvo, Jesenice. 9209-1 ŽENSKO za nočno čuvanje bolnika in za pomoč v gospodinjstvu za nekaj ur dnevno iščem. Sprejmem tudi gospodinjsko pomočnico. Naslov v oglasnem oddelku. 9103-1 TAKOJ SPREJMEMO, v službo večje Število kvalificiranih ključavničarjev. Prednost imajo \*ojaščine prosti. — Plača po tarifnem pravilniku polletja. Ortopedsko podjetje »SOC A« Ljubljana, Vrazov trg 4. (tvvša Sempeterska vojašnica). 9220-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z lastnim stanovanjem iščem. — Naslov v ogl. oddelku. 9034-1 PUNČKE IZ CELULOIDA in plastičnih mas popravlja Zajec, Obirska 10 fSiška). 9983-2 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v 2 urah izdela foto »Pauli?, Trubarjeva 38 (Sv. Petra cesta). 9132-2 VAJENCA ZA STROJNO kovaško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru Juhant. Jarše 15, p. Domžale. *>288 *5 VAJENCA za strojno ključavničarstvo, ki zadovolji učne predpise, sprejmem. Zujvm Andrej, Ljubljana, Celovška 78/a. 9235-3 TENOR SAKSOFON v dobrem stanju prodam. Vprašati pri Mancini Stane, Ljubljana, Potkovškovo nabrežje 71-1. -4 KALC prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9268-4 SOBNO POHIŠTVO, nerabljeno ugodno Drodara. Podgornik, Gosposka 3-1. 9270-4 KOMPLETNO CIRKULARKO z diesel motor, znamke »DEUTZ« 6 KS, •orodam. Ljubljana, Ciglarjeva 35. 9274-4 MOTORČEK »SAKS«, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 9277-4 BOT.NISKO POSTELJNO DVIGALO prodam. Hruška, Čufarjeva 21. 9279-4 RADIO, 8-cevni, šivalni stroj, prodam. Slomškova 3, desno. 9282-4 DVA GUMI VOZA, 6 in 3 tone prodom. Juhant, Jarše 15, p. Domžale. 9287-4 UGODNO PRODAM pohištvo: ^spalnico in kuhinjo mehki les. Naslov v oglasnem oddelku. 9324-4 ŠTEDILNIK, železen, na 2 in pol plošči, desni in železno otroško posteljo prodam. Ogled: Ljubljana— Polje 69. 9289-4 KUHINJO, novo, moderno, prodam. Splitska 10. Vič. 9290-4 NOV TAPECIRANI VOZIČEK, (korab.) prodam. Za Gradom 0, Petrovčič. 9294-4 STROJNE ŠKARJE za okroglo rezanje pločevine prodam. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca, Novo mesto. 9338-4 ZADRU2XO VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO, Presika pri Ljutomeru proda kompletno no*vo mlatilnico »Zmaj«. Interesenti se naj javijo pi«meno ali osebno na upravi gospodarstva. 9546-4 2 PARNI LOKOMOTIVI, izdelek »Djuro Djakovič«, tip OCO, težine 10 t, za industrijski tir 600mm, prodamo. Rudnik lignita, Velenje. 9547-4 PUDEL za trgovino, ugodno prodam. Gornji trg 6-T. 9151-4 ŽENSKO KOLO, originalno, ugodno prodam. Gosposvetska 12, pritličje. 9520-4 VENTILATOR za zračenje za 14.00( m, vee naprave za ozvočenje po ugodni ceui prodam. Naslov v ogl. odd. 9286-4 NOV RADIO »Tesla« čehoslov. 4 4-1, 3 vnl. dolžine in dodatna, magično oko, možno priključiti gramofon in zvočnik, ugodno prodam. Ramovš Viktor, Rudnik 113, (pri šoli) Ljubljana. 9297-4 GUMI VOZ, originalen, od džipa, prodam. Kupim 4 gume 16 X 630, 700 ali 750. Naslov v oglasnem oddelku. 9301-4 ŠTEDILNIK, zidan, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 9361-4 VOZ PARIZAR in Štiriperesni zapravljivček prodam. Brdo 25, Ljubljana. 9327-4 RADIO PRODAM. Perme Tomaž. Ob Ljubljanica 73. » 9366-4 UGODNO PRODAM rabljene deske, grede, bodečo žico. Hmelak, Linhartova 41, pri Rižarni. 9352-4 RABLJENE DF.SKE, trame, vrata in opeko prodam. Gerbičeva 1, Štefan. 9335-4 DIVAN, otroški voziček, stajico in moške čevlje prodam. Medvedova 5 a, vhod iz dvorišča. 9365-4 PODJETJA in sindikalne podružni- ce pozor! Prodamo dobro ohranjen kinoprojektor znamke »Simens«, oz-kotračni 16 mm z ozvočenjem in gramofonom. NasLov dobite v ogl. odd. 9554-4 PRISTNA DOLENJSKA VINA, cviček in belo, dobavi po ugodni ceni KZ Tržišče, Dolenjsko. 9357-4 VOJYODJAN3KA A G EN C I J A , Ljubljana. Tavčarjeva 3, telefon 21639 ima po ugodni ceni: vino po 65 din, slivovko po 180 din, svinje z» rejo in klanje, vse vrste zelenjave, olje, sladkor, kikindsko strešno opeko, zidno opeko, cement, maslinovo olje in vojvodinsko papriko. ' 9367-4 MOŠKO - ŽENSKO italijansko ko- lo prodam. Gradaška 22, Vitez. RADIO »TESLA« prodam za 27.000 din. Ogled: Čopova 5, Drole, Ljubljana. 9359-4 ŠIVALNI STROJ prodam. Vodnikova 309. 9360-4 RAZLIČNO MEHANIČNO ORODJE z delovno mizo in štedilnik prodam. Naslov v podružnici SP Trbovlje. 9336-4 NOVO NEMŠKO KOLO prodam. -Predjamska 50. 9335-4 JAZZ BOBNI, kompletna garnitura, naprodaj. Kopališka 12. 9334-4 PISALNO MIZO, klubsko garnituro in otoman za dva ležišča prodamo. Trubarjeva ul. 18. 9333-4 PLETILNI STROJČEK, gospodinjski, za volno in bombaž, prodam. Naslov v ogl. odd. 9332 4 LEP TAPECIRAN VOZIČEK prodam. Poljanška 51. 9331-4 PSA DOBRMANA prodam ali zamenjam za dele dvokolesa. Vadnov, Gerbičeva 20 a. 9330-4 PISALNO MIZO prodam. Ogled na Karlovški cesti 14. 9529-4 KOŠNJO TRAVE prodam. Orlova u L ca 13. • 9300-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK za 4.500 din prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9509-4 STARO ŽENSKO KOLO poceni prodam. Cilinškova 5. 9328-4 RADIO prodam. Emonuka 4, pritličje desno. 9523-4 NOV INOZEMSKI RADIO >Rum-dig«. zadnji model, za vsak okras, prodam. Trubarjeva c. 20-1. levo, (prej Sv. Petra c.). 9319-4 TRAVERZE profila J 28 X 12, dolge 6 80 m, primerne za oboke, prodam be p »Traverze«. 9293-4 Ponudbe poslati v ogl. , proi oad. pod FRIGIDAIR AEG 250 It. v odličnem stanju, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Frigidair«. 8955-4 RADIO »TESLA« 34-1 prodam. — Ugodna priložnost Lavrič Viktor, Celovška 49-1. 9114-4 ZA CHEVROLET-KONVENTOR 3t ali za Ford Kanada 3 t prodam atožčasti in krožnični zobnik 6X43 zob. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Prilika«. 9093-4 TRAČNO ŽAGO v odličnem stanju prodam za 250.000. Dolenc, kolarstvo, Stražišče 94, Kranj. 9152-4 MOŠKO KOLO poceni prodam. — Pokopališka ulica 16. 9187-4 PISALNI STROJ »Ideal«, damsko kolo »Pnch«, vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9259-4 HLADILNO OMARO na led 30 kg. višina 140, širina lm, v dobrem stanju, proda Posredovalna pisarna, Tavčarjeva 6. 9401-4 LUCERNO, stoječo, 800 m* prostora, pri remizi oddam. Andlovič, Titova 37-a. 9253-4 ZAPRAVLJIVČEK prodam. - Jesih, Medvode 28. 9255-4 NEMŠKE OVČARJE prodam. Kolodvorska 55. 9198-4 >PUCH< KOLO, moško, kompletno, dobro ohranjeno, prodam. Puharjeva ulica 5-VI. 9196-4 LEPO PSIHO, mizo, 4 stole ter nekaj ključavničarskega orodja prodam. Žvokelj, Titova 124. 9199-4 SPALNICO iz trdega le£a, športni voziček, stajico in košaro poceni prodam. Apihova 25-1., Bežigrad. 9200-4 VELIK PISALNI STROJ prodam. -Dalmatinova 5-II., levo. 9120-4 ZENSKO KOLO, športno, prodam. — Zlatnar, Milčinskega 66. 9115-4 RAZNE DELE motorja »Viktorija« 750 ccm prodam. Viršček, Novo mesto, Trdinova. 9150-4 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Ale-ševčeva 19, Šiška. 9091-4 KMETIJSKA ZADRUGA GRAHOVO pri Rakeku proda mlatilnico »Zmaj«, izruvač krompirja in druge stroje. 9030-4 HLADILNIK AEG Mod. Santo 205, potreben popravila, prodam. Savnik, Kranj Gregorčičeva 12. 9105-4 KOMPL. DINAMO za motorno kolo »Puch« 200 prodam.. Savnik, Kranj, Gregorčičeva 12. 9106-4 MOŠKO KOLO prodam. Igriška 6, vratar. 9136-4 3-TONSKI AVTO »Mercedes« v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. Kupimo l-tonski v dobrem stanju. Ponudbe: Trgovsko podjetje Kobarid. 9206-4 PAV SAMEC ugodno naprodaj. Naslov r ogl. oddelku. 9140-4 MOŠKO KOLO, rabljeno, štrapacno, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9143-4 JEDILNICO, orehov furnir, dobro._ ohranjeno, prodam. Naslov SP Celje. 9210-4 KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basov prodam ah zamenjam .za 48-basno. Srna rti nska c. 113. 9244-4 OTROŠKI VOZIČEK, Črn, tapeciran, skoraj nov, prodam. Fajdiga, Kotnikova 19. . 9245-4 DEKLIŠKO KOLO prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9246-4 LOVSKO KOČIJO znamke »Kronaš«, tapecirano, odlično ohranjeno, kotel za žganjekuho, 100-litrski z mešalcem in separator s kap. 60 I na uro prodam. Ponudbe in ogled pri: Kipach Nikola, Lug, p. B regatta pri Brežicah, aJi Zagreb, Ba-naličeva 14. 9257-4 DVELETNO ŠPORTNO KOBILO »Lipicanko« prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9238-4 KROJAŠKI STROJ, dobro ohranjen, prodam. — Kavčičeva. 3, gostilna »Smole«, Zelena jama. 9178-4 SAMSKA SPALNICA naprodaj.* Poizve se: Kranj, Tomšičeva 23. 9180-4 STROJ za pobiranj« zank poceni prodam. Obermajer Tončka, Borštnikov .trg 2-1. 91S1-4 KOŠNJE oddam. Ižanska c. 141. 9228-4 ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, zelo dobro ohranjeno, prodam. Titova c. 33, pri vratarju. 8229-4 KAVČ (Biedermaier) in hladilnik’ na led prodam. Poljanska S5a, Janež. 9230- 4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, rabljen, prešit, avto model, ugodno naprodaj* Čevljarstvo, Titova 43. 9184-4 »SINGER« šivalni stroj naprodaj. — Naslov v ogl. oddelku. 9218-4 MOŠKO KOLO, športno, skoraj novo, prodam. Rožna dolina c. 5-2, dvorišče. 9191-4 VEC PARCEL s sladko dobro travo takoj prodam. »Dvor 11, Šentvid pri Ljubljani (pri Maskru). 9080-4 ŠROTER (sekalec) amerikanski »Supreme«, popolnoma nor, naprodaj. Bodovlje 1, p. Škofja Loka. 9144-4 NOV OTROŠKI VOZIČEK, moderen, prodam. Aljančič, Stari, trg 21. 9231- 4 »PLANTNA«, čevljarsko podjetje, Črnomelj, ugodno proda odvisne stroje: obrezovalni stroj (širf mašino), 2 čistilna 'stroja in več šivalnih strojev. Stroji so kompletni in v dobrem stanju. Interesenti naj se javijo pri naslovu. 9146-4 PRODAM: 2 mizi, raztegljivi, stole, razne dele, blok za avto Lancia, novo dinamo za kolo. — Omahne. Marksov trg 2. 9236-4 ELEKTRIČNI ŠTEVEC za izmenični tok, 220 V, 10 Arap., 50 p/s, marke »Siemen#;«, na novo umerjen in žigosan, prodam za 6.500 din. — Kettejeva ul. 2, šiška. 9182-4 ŠTEDILNIK e pcčnicami in e napravo za toplo vodo naprodaj. Naslov v ogl. oddelku. 9217-4 RABLJEN ŠTEDILNIK na dve in po! plošči prodam. Bizjan, Rožna dolina XXI.-16. 9219-4 RADIO »RADIONE«, brezhiben, naprodaj. Andrič, Hradeckega 26. 9248-4 PRODAM sesalec za prah »Elektro lux«, otomano, gramofon s ploščami, .tenis reket, Icstcuec, nove ševro čevlje 38, rabljene postelje z mrežami in omaricami. Naslov v ogl. oddelku. 9159-4 Gi.OdOiv OTROŠKI \OZICEK prodam. Nazorjeva 4-II, de*no. 9422-4 MOŠKO KOLO prodam. Naslov v ogl. .•rM Q420-4 KOŠNJO SENA oddam. Poizve se v gostilni »Jesih« na Rudniku pri Ljubljani. 9123-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9166-4 GENERALNO POPRAVLJEN pol-tovomi avto znamke »Fiat« prodam. Knjigarna in papirnica, Tolmin. 9059-4 I‘. JUGOSLOVANSKA FOTOKERA-MTKA - STEKLOSUKARSTVO. MILAN STANIŠIC IN SINOVT -SOMBOR izdeluje prvovrstne porcelanske slike za nagrobne sporne- * n tke. 8711-4 RADIO »Körting Lifrer«, prodam. — Pržan 16, Šentvid, Ljubljana. 8692-4 SVEŽA SOLJENA GOVEJA ČREVA prodamo. Nadov v podruž. Slov. poročevalca, Hrastnik. 8201-4 SOBNO IN KUHINJSKO POHIŠTVO prodam. Idrijska 19-11, od 14 do 19. 9265-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam. Obirska 25-11, desno, pri Litostroju. 9263-4 ZOROZDRA VNT5KO zlato 5.14 sr. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9302-4 SPORTNT VOZTCEK, tapeciran, skoraj nov, prodam. Boštjančič, Polje 210, mizarstvo. 9303-4 NOVO ITALIJANSKO športno kolo prodam. Prešernova 42-111, soba 7, moška »traja. 9304-4 MOŠKO KOLO »Dirkop«, dobro ohranjeno, naprodaj. Poljanska c. 52. Kveder. 9506-4 KOMATI, kmečki, skoraj novi, naprodaj. Poljanska c. 52, Kveder. 9307-4 STISKALNICO za furniranje z jeklenimi vijaki (200 X 96 cin) prodam. Ogled v ponedeljek Štrukelj, Gasilska 7. 9396-4 POSREDOVALNA PISARNA, Tavčarjeva 6, proda: elektromotor 12 KS, 20 KS, 16 KS, 6 KS, 4 KS, 1.5 KS, 0.5 KS; traktor za oranje in vožnjo, s traktorskim plugom in samovezalko; traktor »Ford« vlačilec; traktorska prikolica 3 t; mlatilnica srednja s čiščenjem; mlatilnica znamke »Zmaj«; čevljar.ski stroj »Singer«; stroj za izdelavo gumbnic; pletilni siroj št. 8; brzoparilniki od 50 — 213 1; bencinski pogonski motor 8 KS; motor »DKW« 3 KS; diesel mo-motor 7 —9 KS; mlin za grozdje; mlin na kladiva; cirkularkc žage prevozne; gnojne črpalke; lokoino-bila tipa »WolT« 20 KS, 12 atm; eloktrogenerator »Nancy, 32 KW, 42 KS, izmenični tok, orodje za umetno in kiparsko obrt; plinski štedilnik na 4 in 2 obroča; telefoni »Siemens«; hladilna omara na led 50 kg; plug obračalnik za 2 konja; sejalni traktorski stroj; sejalni vprežni stroj; vezalni stroj; sadil nik krompirja: škropilnice vi- nogradsko; trosilec umetnega gnojila; gradbeni jež 1000 kg, prikolice, avtomobilske 8 in 2 ton; kamion »Fiat« 5 t, »Krupp« 7 ton; osebni avto 8 sedežni »Fiat« in 6 sc-' dežni »Oldsmobilc«; špediterski avtomobili; parna brizgalna; zobo-tchnično orodje in instrumenti.* 9410-4 MODERNO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Stezko, Cankarjeva ulica _ 4-1IL 9376-4 KUHINJSKO OPRAVO in spalnico, orehova imitacija, vse lepo izdelano, prodan^. Ogled razen nedelje, vsaik dan v pleskarski delavnici Jovan, Vižmarje 39. 9419-4 ZAPRAVLJIVČEK v dobrem stanju, oljnate .osi, zamenjam za tehtnico od 400 do 100 kg. Kogovšek, Boh. Bistrica. 9427-4 MOŠKO KOLO »Stevcr« poceni prodam. Seiko, Aljaževa 6. 9395-4 JEDILNICO, furnirano, predam. Rijavec Danilo, Bežigrad 1-1. Ogled od U dalje. 9392-4 VRTALNI STROJ, električni, ročni, znamke »Iskra«, popolnoma brezhiben m v zelo dobrem stanju, proda Posredovalna pisarna, Tavčarjeva ulica 6. 9408-4 NOVO ŽELEZNO zložljivo posteljo, prodam. Krakovska ulica 21. 9392-4 PISALNO MIZO, hrastovo, črnopoli-tirano s polfoteljem prodam. Naslov v ogl. odd. 9590-4 PLOHE, zidarske, že rabljene, prodam. Vavpetič, Titova 35, Ljubljana, tel. 31-253. 93S8-4 SESALEC ZA PRAH »Elektrolux«, prodam. Naslov v ogl. odd. 95S6-4 OTROŠKO HARMONIKO prodam. Rožna dol., c. XV.-3. 9582-4 KOZO MLEKARICO prodam. Brod 34, Šentvid, 9380-4 TAPECIRAN ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Cesta na Brdo št. 12, Gruden. 9379-4 NOV GUMI KABEL 4X2.5 prodam. Vodnikova 54. 9378-4 PISALNI STROJ »Beinmetal«, večji, nov, prodam. Goričar, Trubarjeva 29-III. 9374-4 HIŠNO CENTRALO na 20 priključkov, prodamo. Projekt nizke zgradbe, Ljubljana, Parmova 33. 9426-4 KONTRABAS prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9511-4 KLAVIRSKO HARMONIKO z 80 basi in 3 registri znamke »Honner«, ugodno prodam ali zamenjam za klavir. Razliko doplačam. Pirnat Anton, Spodnje Jarše 16 pri Domžalah. 9314-4 KOZO, dobro mlekarico, z mladičem in kuhinjsko kredenco, prodam. Kamnoseška 11, Stepanja va*. . 9316-4 PISALNI STROJ, visok, v odličnem stanju, zamenjam za dober radio. Na*lov v ogl. oddelku. 9242-6 STENSKI VENTILATOR, brezhiben, kupimo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ventilator«. FRIGIDAIRE takoj kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Počitniški dom«. 9251-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6. 8678-5 VRATA ZA BALKON, višina 2 m, širina 80 cm, kupim. Zglasiti se na Šmartinski c. 62, pri aerodromu. 9075-5 KOMBINIRAN STROJ - poravnalni — debelinski — frezar, za mizarstvo, v dobrem stanju, širina 55 centimetrov, kupimo takoj. Ponudbe z navedbo cene poslati na: Komunalno podjetje mestne občine Radeče. 9203-5 MIZARSKI KOMBINIRAN STROJ -tudi brez krožne žage, z motorjem ali brez, širina od 30—50 cm, rabljen, brezhiben, kupim. Ponudbe z opisom stroja v ogl. oddelek pod »Kombinirka«. 9167-5 KLAVIR kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Kovinska konstrukcija«. 9225-5 ŽELEZNO VRTNO OGRAJO kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9237-5 VERIGO, Vi/,X3/8'/, za motorno kolo kuipim. Zupanc Jože, Dol. Logatec. 9158-5 KUPUJEMO stare in nove keramične-Klinker ploščice za polaganje tal, v raznih barvah, v neomejenih količinah. Ponudbe poslati na naslov: Ind. klanica so ladilnik. Skoplje. 9341-5 SAMSKO SPALNICO, lahko tudi posamezni deli, kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Ugodno«. 9104-5 STRUŽNICO, kovinsko, kupim. Ponudbe pod »Pol Norton«, v ogl. odd. p 9372-5 KOSILNICO, v-prežno, širine od 1 do 1.23 m, kupim, v dobrem stanju, Ponudbe na naslov: Fran Ša-bec, Rakitnik 4, p. Prestranek. 9349-5 PISALNO MIZO ne večjo od 70 X 130 cm, kupim, starinska nezaželena. Naslov v ogl. odd. 9284-5 RARLJEN ŠIVALNI STROJ kupim. Naslov v ogl. odd 9522-5 OBREZOVALNI STROJ za zgornje usnje, samo nemške znamke »Fortuna«, kupim. Ponudbe pod »Resni kupec« v ogl. odd. 9185-5 PIANINO kupimo. IZUD »Ivan Grohar« Sorica (preko Podbrda). 9310-5 KOLO, novo alt malo rabljeno, žensko (italijansko) in moško športno v kup in. Plačam takojl Krušnik Tone, Knezova 28. 9264-5 SVINEC, star, v vsaki količini, kupimo. Ponudbe »Odpadopromet«, Laško. 7603-5 ŽENSKO KOLO, italijansko, novo, ali malo rabljeno, kupim. Vurnik Vida, Titova 15-11, levo. 9130-5 RADIO »Kosmaj 1949« kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj — cena«. 9315-5 KMEČKO POSESTVO okoli 3 ha s hišo in hlevom proda: Tomažin Anton, TrŠčina 32, pošta Mokronog. 9169.7 DVONADSTOPNO HIŠO z vrtom prodam. Nova vas 28, Sent Jurij pri Celju. 9173-7 DVOSTANOVANJSKO VILO z vrtom, Mirje, Vrtača, Bežigrad, Sv. Jožef, kupimo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Novejša«. 9222-7 POSESTNO NA DOLENJSKEM -40 km od Ljubljane, za sedaj ca. 4 ha obdelovalne zemlje v ravnini, arondirano, takoj prodam. Velika, skoraj nova gospodarska poslopja in kmečka hiša. V vseli objektih elektrika. Leži tik kolodvora in glavne ceste. Pozneje možen dokup zemlje in gozda istotam. 9247-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v Rožni dolini prodam. Poizvdbe: Levstik Vida, Kranj, Trubarjev trg 10. 9215-7 PARCELO 700 m2 prodam na Gorju-šah. Lepa lega, cena nizka. Ponudbe: Žirovnik Albina, Kranj, Prešernova 7. 9133-7 ENOSTAXOVANJSKO HIŠICO z velikim sadnim vrtom, vseljivo, prodam. Naslov v ogl. odd. 9094-7 Si.ituL.vu rAKLi-x-0 muu postaje Sevnica prodam. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 9412-7 VILO, enodružinsko, popolnoma novo, enonadstropno, vsa podkletena z vsem sodobnim komfortora prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Letos dograjena«. 9403-7 HIŠO V LJUBLJANI, v bližini tromo-stovja s poslovnimi prostori, pripravno za pisarne ali drugo oort, skupaj 8 sob zamenjam za osebni avto »Mercedes«, novejši, model 1953. Ponudbe pod »Nujno-ugodno«, v ogl. odd. 9402-7 ENODRUŽINSKO HIŠO, pet sob, pritikline, garažo, vrt, pet minut od žel. postaje v Savinjski dolini prodam. Naslov v ogl. odd. 9373-7 PRODAM parcelo na Laverci. Poizve se: Srednja vas 10. 9383-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z idočo gostilniško obrtjo na lepi prometni točki Ljubljane prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gostilniški vrt«. 9404-7 HIŠO V POLJU ali Stepanji vasi ku- Eim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ma-i hišica«. 9405-7 ENO ALI DVODRUŽINSKO HIŠO v Ljubljani kupim, za več|o yso*o. Ponudbe v ogl. odd. pod »Novejša«. 9406-7 STAVBNO PARCELO zazidljivo v Ljubljani kupim. Ponudbe v od. odd. pod »Velikost do 1000 ms<. 9407-7 POSREDOVALNA PISARNA, Tavčarjeva 6, Ljubljana, proda: hiše, vile, v Ljubljani in okolici in sicer: komfortne enodružinske, dvo-druŽinske, tri in Štiridružinskc in druge primerne v stanovanjske namene v okrajih: Moste-Zelena jama: 1,200.000. 750.000, 1,000.000 in 3,000.000; dolenjska stran Ljubljane 2.500.000, 1,000.000. 2.500.000, 800.000 dinarjev; Bežigrad: 3.000.000, 4,500.000, 3.000.000. 2.500.000 in 3.000.000, dinarjev; Šiška: 2,000.000, 900.000 , 2,000.000 , 430.000, 300.000, 3,000,000, 3.500.000: Rožna dolina: 3.000.000, 2.800 000. 2.400.000 in 3.000.000; Dravlje-Šentvid: 2.S00.000. 4,000.000, 1,200.000, 750.000; Prtile: 3.000.000, 1.000.000; Bizovik: 350.000, Trnovo: 1.500.000. 2.000.000, 4.000.000 in 2,800.000: Vodmat: , 2.000.000. 1,500.000, 3.000.000: Poljanska cesta: 1.200.000, 1.000.000. 2.000.000: Vič: 700.000, 900.000, 550.noO, 1,500.000, 1,700.000, 1.500.000: Center mesta Ljub.: 1.200.000. 2.000.000, 4.300.000 in 3,000.000: Polje: SO0.C00: Kodeljevo: 2,200.000; Mirje: 4.000.0O0. Poljubni idealni deli hiš in vil: Vodmat: 1.500.000; Prule: 1.200.000; Center: 1.000.000; Mirje: 1,200.000; Šentvid: 1.300.000: Sp. Šiška: ooo.OOO. Kmečka posestva v Ljubljani id okolici: po različnih cenah s kmečkimi hišami, hlevi in gospodarskimi poslopji v velikosii: 6 ha. 5 ha, 0,5 ha, 10 ha, od teh zemljišč je deloma obdelovalna zemlja, deloma pa gozdovi. Stavbne parcele: v vseh piedelih Ljubljane po prometnih cenah v vseh velikostih in krajih in sicer Rožna dolina. Vic: 1150, 948. 460. 831, 790 in 694 m*: šiška: 1100. 789. 618. 531. 730 ms; Dravlje. Šentvid: 500. 1025, 800, 592 in 239 m1 3 * in drugih parcel v izmeri od 500 do 1000 ra5 * * * * lo v krajih kakor Vižmarje, Pod Golovcem. Stepanja vas. dolenjska stran Ljubljane. Kodeljevo. Nove Jarše. Siožice. Bežigrad, Svetokriški ^*kraj. Polje. R-do, Zalog, Morie, T'~-n r to T !»***-ica. O4OO.7 GOZD TN N JIVO v izmeri 70 arov prodam. Gregorčič Franc, Dol. Kamence, p. Novo mesto. 9357-7 ENOST A NOV ANTSKA HTŠA ugodno naprodaj. Razdrto 5, Šmarje Sap. 2967-7 HIŠICO, tudi polovico dvostanovanjske kupim. Ponudbe pod: »Emona« v ogl. odd. 9308-7 BARAKO — LOPO, primerno za skladišče kulis, velikost do 250 m2, vzame v najem ali odkupi Ekonoma: SNG, Ljubljana, Prešernova št. 13. 9205-8 KOŠNJO 3 ha 'goveja krma) oddam v uajem. Trnovska 1. 9118-9 IŠCE:\. oliRAMbU za avto z katerim se ne vozim, kjerkoli, dobro plačam. Ponudbe pod »Avto 88« v ogl. odd. 9275-8 LEPO KUHINJSKO OPRAVO poceni prodam. Ogled popoldne od 3.—5. šušter, Kidričeva 3-11. -4 LEPO, VELIKO, SONČNO SOBO zamenjam za enako, po možnosti farsoniero, kjerkoli v Ljubljani, krebčeva ul. 35, pritličje. -9 MANJŠE KOMFORTNO 2-sobno stanovanje v Trnovem zamenjam za večje ali trisobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Večje«. 90S5-9 SOBO zamenjani za sobo in kuhinjo ali dve manjši sobi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«. 9252-9 ZAMENJAM lepo komfortno veliko stanovanje z vsem: pritiklinami v centru Celja za enako v Ljubljani. Vprašati pri podružnici SP v Celju. UPOKOJENKA išče 6obo v Kranju ali na Jesenicah, da nekaj posojila. Naslov v ogl. odd. 9221-9 LEPO SONČNO ŠOBO s posebnim vhodom, balkonom in drvarnico zamenjam za sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Lepa nagrada« v ogl. oddelek. 9225-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Trnovem zamenjam za dvosobno .ali enosobno s kabinetom kjerkoli. Naslov v ogl. oddelku. 9193-9 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in vrtom zamenjam za enako v centru ali neposredni bližini. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek. 9N41-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje enosobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa vila«. 9240-9 UPOKOJENKA,, dobra šivilja, nujno išče sobo, za protiuslugo šiva, ev. pomaga pri gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku. * 9249-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v, novi hiši zamenjam za trisobno v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepo«. 9171-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamen jam za podobno v Ljubljani ali okolici. Naslov v podružnici SP, Kranj. 9212-9 SOBO lšCE študent elektrotehnike. Ponudbe pod »Nimam o-biskev« v ogl. oddelek. 9101-9 SOBO, opremljeno, išče zdravnik. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Zdravnik«. 9129-9 •STANOVANJE: sobo in kuhinjo v Kranju zamenjam za podobno v Kranju ali bližnji okolici. Nasiov: »Gorenjska oblaČilnica«, Kranj. 9154-9 STANOVANJE, 3-sobno s kopalnico v novem mestu zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 9157-9 GARSONIERO, veliko, sončno, v centru, zamenjam za komiortno eno in poLobno stanovanje. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 9111-9 LEPO PARKETIRANO SOBO zamenjam za 1-sob n o stanovanje. Ponudbe pod »Lepa nag I da« v ogl. oddelek. 9165-9 ŠTUDENTKA FILOZOFIJE išče opremljeno sobo. Sprejme vse pogoje. Plača vnaprej. Ponudbo pod »Solidna« v ogl. odd. 9108-9 CARINSKI NAMEŠČENEC, miad, resen, išče opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resen«. 9164-9 VLiJivO oO.\C.\0 r>ObU s posebnim vhodom zamenjam za enosobno stanovanje. Nagrada. Naslov v ogl. oddelku. 9411-9 VISOKO NAGRADO dan tistemu, ki mi dobi prazno sobo do 1. julija. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 9391-9 IŠČEM SOBICO, dam nagrado, večinoma odsotna. Naslov v ogl. odo. 93c U9 MLADA ŠIVILJA nujno išče sobo, proti plačilu in uslugi. Naslov v „SA c?,“5-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Idriji zamemam za enako v Ljub.jam. Naslov v ogl. odd. 9269-9 ZAMENJAM SOBO 4 X 5 in kuhinjo 3X4 za manjšo. Hafnar Stanka, Gornji tre 16. 92S5-9 NUJNO POTREBUJEM sobo. Za uslugo šivam. Ponudbe v ogl. odd. pod »šivilja«. 92S0-9 PRAZNO SOBO s posebnih vhoaom, išče zakonski par, brez otrok, kjerkoli v Ljubljani, proti nagradi. Ponudbe v ogla.sni oddelek pod »Mirna«. 9278-9 LEPO DVOSOBNO STANOVAN jE s kopalnico zamenjam za dvo in pol ali 3-#;obno stanovanje. Ponudbe pod »Zamenjava čimprej« v ogl. odd" 9273-9 GARSONJERO ali večjo prazno sobo iščem. Nudim veliko nagrado. Naslov v ogl. odd. .9298-9 ZDRAVNICA išče opremljeno sobo. Ponudbe: Fakin, Njegoševa 10. 9303-9 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam z enakim. Ponudbe pod »Zaželen center« v ogl. odd. 9370-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE e kabinetom in vsemi pritiklinami v strogem centru zamenjam za 3 ali 4- sobno. Ponudbe pod »Cankarjeva« v ogl. odd. 9562-9 ŽELEZNIČARJlf Dvosobno stanovanje na glavnem Jc°l°dvoru* Ljubljana, zamenjam za enako kjerkoli v Ljubljani. Ogorevc Franc. gl. kolodvor I., Ljubljana. 9519-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam. Perme, Slapničarjeva 3. 9525-9 MAJHNO STANOVANJE v Celju zamenjam za enakega v Ljubljani. Poizve se pri Rozman, Tržaška 42, Ljubljana, dvorišče. 9540-9 3-SOBNO STANOVANJE s pritiklinami m vrtičkom v sredini Ljubljane na mirni in lepi točki prodam ali zamenjam za enostanovanj-sko hišico v Ljubljani ali bližnji okolici; prednost eeverna stran. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. / 9515-9 MOŠKO ZAPESTNO URO znamke »Delbana« izgubljena v soboto zjutraj. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda proti nagradi na Društvo arhitektov Slovenije, Ermvčeva n. 9397-10 ZLATO ZAPONKO s podkvico sem izgubila, ker je družinski spomiu, prosim najditelja, da mi jo proti nagradi odda pri * i * * * vokač, Krekov trg 10-11. 9521-10 LISTNICA Z DOKUMENTI, pozabljena na stojnici, naj se vrne na naslov, denar pa naj se obdrži. 9364-10 2 AVTOMEHANIKA specialista za diesel in bencinske motorje in 1 ŠOFERJA-mehanika D kategorije za dvigalo Coles sprejmemo v službo takoj. Pismene ponudbe v ogL oddelek pod »Vestni delavci«. ZASEDANJE ZVEZNE LJ UDSKE SKUPŠČINE ipniaFStw® Je v prvoi četrtletfn doseglo bolfSe rezultate. lasi ¥ tom časa Forooüo člana zveznega izvršnega sveta Osmana Kara&egovića o izpolnitvi družbenega plana v prvem četrtletju Beograd, 11. jun. Dopoldne sta imela zvezni zbor in zvezni zbor proizvajalcev ločeni seji, na katerih sta sprejela več zakonskih predlogov, popoldne pa sta imela oba zbora skupno sejo, na kateri je zastopnik zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič poda! ekspoze o izvršitvi družbenega plana v prvem letošnjem tromesečju in obenem obrazložil predlog za spremembo in izpopolnitev družbenega plana za 1. 1954. Ciie zveznega izvršnega sveta preteklega leta kljub vremenskim Osman Karabegovič je v svojemivJzgodam in drugim težavam, ki poročilu na skupni seji obeh do-so močno ovirale proizvodnjo in nov zvezne ljudske skupščine opromet. To priča o njegovi sili izpolnitvi zveznega družbenezain vitalnosti, ki izhajata iz novih piana v letošnjem prvem trome-socialističnih družbenih odnosov, sečju poudaril, da ie naše gospo- Kot dokaz vse širše gospodar-carstvo doseglo v tem času bol/Šeške aktivnosti je Osman Kara-rezultate kakor v istem razdobjubegovič omenil naslednje: Za 9 edstetkov večja proizvodnja Prvič, uresničen ie višji nivo proizvodnje in zaposlenosti v tem četrtletju v odnosu ni prvo četrtletje lanskega leta za 9 odstotkov. Posebno se je povečala proizvodnja premoga, nafte, nekovin, elektroindustrije ter kemične, živilske in tekstilne industrije. V 4 mesecih letošnjega leta je bil v odnošu na isto dobo lanskega leta dosežen porast industrijske proizvodnje za 12 odstotkov. Proiz- kakor tudi cen kmetijskih pridelkov na tržišču. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko in evidenco je bil Splošni nivo cen industrijskega blagi na debelo v mesecu marcu za 57o višji kakor v decembru lanskega leta, medtem ko je na. isti visini s povprečnimi cenami preteklega leta. Na to zvišanje indeksa cen v prvem četrtletju je močno vplivala podražitev investicijskega materiala, pa tudi podražitev nekaterih reprodukcijskih materialov, medtem ko je indeks cen na debelo proizvodov stroke potrošnje bil v tem obdobju Stabilnejši, čeprav kaže določeno zvišanje. Ta splošni indeks je bil v aprilu- za 6% višji od lanskega decembra ter za 1% višji od povprečnih cen preteklega leta. Na tej višini je ostal brez sprememb tudi v maju v odnosu na prejšnji mesec. V maju je prišlo do večjih sprememb v cenah le pri gradbenem materialu in sicer za 6%, medtem ko je večina industrijskih panog (kemična industrija in Še nekatere) zaznamovala povsem neznatne spremembe oziroma so obstale na aprilski višini cen (premog. barvna metalurgija, kovine itd.). Cene industrijskega blaga na drobno so v letošnjih prvih mesecih iz meseca v mesec rahlo naraščale. Folslaj na tržišču kmetijskih pridelkov je veliko stabilnejši, kakor na tržišču industrijskega blaga vein ja v aprilu je večja za 18 v lan- Po podatkih indeksne službe Narodne banke se je indeks cen industrijskega Jzlaga na drobno povečal v prvem četrtletju za 1,5% v odnosu na lanski december, v prvih petih mesecih pa za 5%. N ajobčutnejše le to povečanje pri premogu s— za 13,4%, pri drvah za 14.7%, pri kmetijskem orodju in strojih, kakor tudi umetnem gnojivu in sredstvih za ža- ri . letošnjem se je povečal v prvim četrl scito rastlin. 'salo to povečanje v prvem četrtletju v odnosu na lanski december 13%, v maju pa 11%. Cene tekstila so se v letošnjem prvem tromesečju povišale v odnosu na Janški december za 2,8%, v maju pa za 5,7%. Na osnovi takega gibanja cen je bil splošni indeks cen industrijskega blaga na drobno v marcu nižji za 7,9% v primerjavi s odstotkov od proizvodnje skem aprilu. Po cenitvah zveznega zavoda za statistiko in evidenco je proizvodnja v času od januarja do maja v odnosu na isto obdobje preteklega leta večja, za 13 odstotkov. Drugič. Število zaposlenega osebja v letošnjem prvem četrtletju je narasla v odnosu na isto obdobie preteklega leta za 47.GC3 ljudi. In sicer v proizvodnji nekovin za 3033, v kovinski in strojni industriji za več kot 11 tisoč, v elektroindustriji za 3.800, v tekstilni industriji za 3330, v živilski indnstrr: za 3830 in v tobačni industrij! za 4300. Samo v letošnjem aprilu ie v primeri z marcem naraslo število zaposlenega osebja v industriji za okoli 4300. Tretjič. Izvoz prvem četrtletju primerjavi z lanskim letjem za približno 20%, tako, indeks cen industrijskega blaga bil da je znašal 13 milijard 321 milijonov dm. V lanskoletnem prvem četrtletju pa je znašal 12 milijard in 933 milijonov din. V aprilu in maju s? že opaža tendenca nadaljnjega naraščanja. Tako je bilo izvoženo v aprilu za 3 milijard in 793 milijonov din blaga, v maju pa v vrednosti 6 milijard 636 milijonov din. V obdobju januar — maj je bilo izvoženo v skupni vrednosti 27 milijard 930 milijonov, to je 37,3% letošnjega plana, če računamo celotni letošnji plan v vrednosti 74 milijard. Četrtič. Po podatkih Narodne banke je narasel promet v trgovini na drobno v letošnjem prvem četrtletju v odnosu na prvo četrtletje lanskega leta za i3%. Tudi V obdobju januar — maj 1934 je v odnosu na lansko isto obdobje narasel omenjeni promet za 13%. Gibanje proizvodnje v letošnjem prve/n četrtletju bi bilo še ugodnejše, da ni bilo vremenskih ne-prilik v januarju in februarju. Proizvodnja v marcu se je v primerjavi s proizvodnjo v januar-'ju in februarju povečala za 37%, v aprilu pa je ta tendenca povećavanja še večja. Zato lahko rečemo, da bi se nivo proizvodnje približal v marsičem planirani višini, če bi ne bilo omenjenih, težav. Hkrati pa nam ta izguba priča, da je lahko v pretežni meri, vsaj pri nekaterih proizvodih že v prihodnjih mesecih popravimo. Osman Karabegovič je nato orisal gibanic cen surovin, investicijskega materiala potrošnoga blaga, vodnje nekaterih izdelkov, kot je to primer pri lesu. Na gibanje cen reprodukcijskega materiala oziroma osnovnih surovin je vplivalo več stvari: težave v naši plačilni bilanci, stanje in višina tečajev na deviznem obračunskem mestu, sistem nabav uvoznih surovin preko obračunskega mesta — so pa tudi vzroki v monopolističnih tendencah. Če že govorimo o tem, da nekatere panoge izrabljajo monopolistični Pri cementu je zna- položaj na trgu, predvsem proiz- vajalci surovin in nekateri drugi, potem je treba reči, da je taka praksa možna samo dotlej, dokler trajajo sedanje težave v plačilni bilanci. Mi sicer skušamo izboljšati to stanje s plafoniranjem cen in ukrepi za uvoz osnovnih surovin, vendar bo pravo zdravilo tem pojavom lahko le postopna odstranitev sedanjih restriktivnih ukrepov pri uvozu. To ho omo- povprečkom lanskega leta, oziro- gočilo konkurenco, spravilo stroma za 11,2% v odnosu na lan- ške proizvodnje na čim realnejšo skoletni marec. V maju je splošni stopnjo in izboljšalo storilnost dela, ki je še precej majhna tudi v tistih panogah, ki izrabljajo ta monopol na tržišču. Posebne težave v preskrbo-vanju industrije s surovinami predstavlja zakasnitev sredstev iz tripartitne pomoči. Vsi ti faktorji, vsak na svoj način, so delovali na tržišču surovin in na nivo cen gotovih izdelkov. Pri industrijskem potroš-nem blagu je bil nivo cen veliko stabilnejši, vendar je tudi tu bil zaznamovan v odnosu na lanski december določen porast. Poleg že sprejetih ukrepov za plafoniranje cSn nekaterih izdelkov smo se usmerili tudi na nabavo surovin, deloma, iz lastnih sredstev, deloma pa s trgovskimi in drugimi krediti.' Dejstvo, da smo samo za 0.4 milijarde uvozili manj surovin, kakor v istem času lani, ko je bila ekonomska pomoč izkoriščena v mnogo večjem obsegu — v tem obdobju približno 11.8 milijard, od česar samo za surovine 6,5 milijard — nam najzgovornejše priča o naporih, ki jih je bilo treba storiti, da bi si zagotovili sredstva za nabavo surovin in da bi le-te pravočasno prispele v državo. Osman Karabegovič je nadalje govoril tudi o kreditnem tržišču in obtoku denarja ter o nekaterih elementih, ki vplivajo na tržišče. Dejal je, da bodo sprejeti določeni ukrepi na področju kreditov, s katerimi bodo vneseni nujni popravki v določanje obsega obratnih sredstev, ukrepi za izboljšanje naplačila dohodka. nuji za 6,2% v odnosu na lanski povpreček, oziroma za 9,3% v odnosu na lanski maj. Na tržišču kmetijskih izdelkov je bil položaj ugodnejši. Indeks cen kmetijskih pridelkov na drobno je v obdobju januar — maj 1934 imel veliko manjše nihanje, kakor preteklo leto. Tako je bil n. pr. lani nivo cen živil v maju v odnosu na december 1932 za okoli 33% višji, medtem ko je letos v maju višji le za 2,9% v odnosu na december 7953. . Splošni indeks cen na drobno (industrijski in kmečki proizvodi ter usluge (je bil v marcu za 2.9% višji v primerjavi z lanskim decembrom, medtem ko je za 8.9% nižji od nivoja v lanskoletnem marcu. V letošnjem maju je bil ta splošni indeks na drobno za 4.4% višji, kakor v lanskem decembru, oziroma za 73.2% nižji, kakor v istem mesecu preteklega leta. Več faktorjev je delovalo na tako gibanje cen, ki pa je različno vplivalo pri določenih vrstah blaga. C ene investicijskemu materialu so pričele naraščati že v drugem polletju lanskega leta. Večje investicije v lanskem letu od tistih, ki smo jih planirali, in sicer investicije gospodarskih organizacij, ljudskih odborov in deloma tudi osnovne investicijske gradnje so povečevale potrebe in pritiskale na tržišče investicijskega materiala. T o se je nadaljevalo do neke mere tudi v prvem četrtletju tega leta, ko je prišlo tudi do nadaljnjega zvišanja cen investicijskega materiala. Nobenega dvoma ni, da je vzrok temu pojavu tudi v zmanjšanju proiz- Urediti bo treba izvoz nekaterih kmetijskih proizvodov in s tem preprečiti zvišanje cen teh proizvodov Ko je Osman Karabegovič govoril o tržišču kmečkih pridelkov, je dejal, da je prišlo v blagovni izmenjavi z vasjo do določenih težav v preskrbova-nju z investicijskim in reprodukcijskim mat rialom. Visoke cene tega materiala so zavirale promet, še posebej pa je bila slaba prodaja kmetijskih strojev in orodja. Sedanji nivo cen strojev in orodja, ki je nekaj višji od cen v preteklem letu, je otežkočil prodajo ter bo treba poleg povečanja regresa še nekaterih ukrepov (krediti, organizacija prometa itd.), da bi se okrepilo oskrbovanje kmetijstva s temi neobhodnimi proizvodi za njegov razvoj. Predpisi o kreditu individualnim proizvajalcem, kakor tudi predpisi o povečanju regresa za kmetijske naprave, gnojila itd. so že pripravljeni in bodo v najkrajšem času objavljeni. Na gibanje višine cen na kmetijskem trgu je vplival tudi povečan izvoz kmetijskih izdelkov in sicer ne zato, ker bi bil pre- velik, marveč zato, ker je bil neenakomeren, zaradi česar bo treba pri nekih proizvodih (kot n. pr. za živino) določiti kontingente. V izmenjavi z vasjo smo doslej kontrahirali za industrijske kulture in pšenico. Menimo, da bi bilo treba razširiti kontra-hiranje na čim večje število proizvodov. Ravno tako bo treba v bodoče dajati avanse za gnojivo, seme ali za setveno obdelavo. V nadaljevanju svojega poročila je Osman Karabegovič govoril o naši plačilni .bilanci, poudarjajoč pri tem pomen uvoza surovin. Dejal je, da moramo plačati 35 milijard deviznih sredstev za uvoz 33 osnovnih surovin, ki nam jih primanjkuje iz domačih virov. Za novo proizvodnjo v-letošnjem letu pa nam bo potreben uvoz reprodukcijskega materiala v vrednost 47 milijard din. K temu moramo dodati še uvoz pšenice okoli 85.000 vagonov in približno 4000 vagonov masti. (Pri uvozu pšenice gre za določene zaloge.) V prvem tromesečju smo na račun dolgov plačali 8 milijard dinarjev Tako velik uvoz surovin naše gospodarstvo lahko prenese. Težave pa so v tem, da moramo z delom izvoza plačevati dolgove, ki pa prav tako. če jih na splošno gledamo, ne presegajo naše možnosti. Težave 'izhajajo pravzaprav iz dejstva, da so te obveznosti v glavnem kratkoročne in da se ta odplačila v velikih zneskih koncentrirajo v teku enega leta. Tako bomo morali letos plačati 32 milijard in ravno toliko, če ne nekaj več, v prihodnjem letu. Potrebno pa je poudariti, da naša država kljub težavam, s katerimi se bori, redno plačuje svoje obvez- nosti. Tako smo' tudi v letošnjem prvem tromesečju plačali na račun prispelih obveznosti 8 milijard dinarjev, kar pomeni 48% celotnega deviznega dotoka. Osman Karabegovič je poudaril, da je treba takrat, ko se govori o težavah v naši plačilni bilanci, upoštevati dejstvo, da dajemo* velik del nacionalnega dohodka za narodno obrambo, s čemer prispevamo k okrepitvi miru in varnosti v tem delu sveta. Lani smo dali za narodno obrambo 18.3% našega narodnega dohodka. Če primerjamo pomoč, ki jo je dobila naša država, s pomočjo, ki so jo dobile druge države, šele lahko vidimo, kako velike uspehe smo dosegli z lastnimi silami Nadalje je poudaril, da so bile težave v plačilni bilanci ublažene z ekonomsko pomočjo, ki smo jo prejeli od ZDA, Velike Britanije in Francije. Ta pomoč nam je pomagala v uspešnem dobavljanju surovin, hrane, zlasti tedaj, ko smo se borili z resnimi posledicami dveh sušnih let. Nabava surovin v treh letih, odkar prejemamo to pomoč, je obsegala okoli 66% vrednosti celotne pomoči, živila okoli 24%, ostalih 10% pa je bilo porabljenih za prevoz in investicije. Z vlado Velike Britanije smo se sporazumeli, da se iz njene pomoči naši državi v letih 1952-53 ter 1953-54 nabavi predvsem oprema za klavnice, hladilnice in drugo, kar nam je zelo potrebno. To je zmanjšalo sredstva za surovine, zaradi česar smo jih morali nabavljati deloma iz lastnih sredstev, deloma iz ameriške pomoči. Razen tega sredstva pomoči niso bila enakomerno izkoriščena ter je to ustvarjalo Nepotrebne te-ža-v-e. Čeprav Je pomoč imela pozitiven učinek na stabilizacijo našega gospodarstva, je iz celotnega pregleda stanja naše bilance razvidno, da je pomoč, ne glede na to, da so bila sredstva porabljena deloma za surovine, deloma za živila, dejansko bilančno pokrivala v glavnem izredne potrebe uvoza živil zaradi suše leta 1950 In 1952. Po podatkih oddelka za statistiko pri upravi za poslovanje z inozemstvom (FAO) je ekonomska pomoč, ki so jo ZDA dajale posameznim evropskim industruijsko razvitim državam, večja, kakor pa jo je prejela naša država. Italija je na primer v treh letih in pol prejela od junija 1950 do 31. XII. 1953 na račun ekonomske pomoči okoli okoli §06 milijonov dolarjev, Avstrija 79, Belgija in Luksemburg 84, Francija 1092, Holandija ■ 204, Velika Britanija 1C93, medtem ko je Jugoslavija prejela v tem času 231 milijonov dolarjev. Ako se k temu doda pomoč, ki so jo iste evropske države prejele prej po Marshallovem planu od aprila 1948 do 1949-50. leta, ki je bila po podatkih oddelka za statistiko pri upravi za poslovanje z Inozemstvom (FOA), objavljenih decembra 1953. leta, in ki je znašala za Italijo 1701.7, Belgijo ln Luksemburg 427.3, za Francijo 2011.7, za Holandijo 775.3, za Avstrijo 446.5, za Veliko Britanijo 2527 dolarjev, itd., potem postane nesorazmerje glede na našo državo še večje. Medtem se pojavljajo v Inozemstvu glasovi, ki hočejo zmanjšati naše lastne napore in omalovaževati očitni napredek, ki ga je dosegla naša ekonomika. in ki govore o tem, da se vzdržujemo le po zaslugi pomoči od zunaj. Toda vsak objektiven človek v Jugoslaviji in izven nje more iz navedenih dejstev, iz naših prizadevanj in iz rezultatov, ki jih je doseglo naše gospodarstvo, sklepati, da bi redkokatera država mogla brez resnejših motenj ob takih objektivnih težavah doseči to, kar je dosegla naša država. To najbolje govori o njeni lastni moči, o njeni notranji čvrstosti. Namen pomoči je bil, da se pomaga k hitrejši stabilizaciji našega gospodarstva, da bi se prej odpravil primanjkljaj v naši plačilni bilanci ;iz vse dosedanje obrazložitve pa je razvidno, da razlogi za to še niso prenehali, zaradi česar pričakujemo, da se bo pomof nada-lj evala. V nadaljevanju svojega eks-pozeja je Osman Karabegovič govoril o Izvozu, pri čemer je poudaril, da je povečanje izvoza ena izmed najvažnejših naših nalog. Zvezni izvršni svet je izvedel mnogo ukrepov za stimuliranje gospodarskih organizacij k večjemu izvozu in večji aktivnosti v tej smeri. Na koncu svojega ekspozeja je Osman Karabegovič obrazlo-ežil predlog zveznega izvršnega sveta za tzpremembo in izpopolnitev zveznega družbenega plana. Z natečajem se je ugotovilo, da 80 milijard dinarjev v splošnem investicijskem skladu ni dovolj, da bi se zagotovila dovršitev nekaterih zelo važnih objektov, ki bi morali začeti s proizvodnjo v letu 1954 in 1955. Zvezni izvršni svet se je postavil na stališče, da naj bo zaradi dovršitve teh »bjektov. kakor tudi zaradi ohranitve zaposlenosti raven letošnjih investicij enaka oni iz leta 1953. S tem namenom so izvršeni ukrepi, da se zagotove materialna sredstva, namreč da se uvozijo gotove količine valjanega materiala, cementa in drugega, ker se je pokazalo, da se opravičene zahteve gospodarskih organizacij ne morejo pokriti z zneskom, ki bi bil izpod 110 milijard, ako želimo, da bodo ti pomembni objekti začeli ob času obratovati. Zato se predlaga povečanje investicij, ki so bile določene v družbenem planu. Po proučitvi sredstev, s kate- rimi razpolagajo ludske republike, se je pokazalo kot neob-hodno. da se vsaj letos glede na zaostajanje v t razvoju zboljša Makedoniji in Srbiji udeležba pri razdelitvi, prav tako pa je bilo potrebno, da se nudi gotova pomoč Beogradu zaradi težavnega stanovanjskega položaja. Predlaga se tudi nekoliko drugačna uporaba sredstev, ki so bila prvotno namenjena za rudnik in Rotacijo bakrene rude v Majdanpeku. Spremembe v zveznem družbenem planu zahtevajo nekaj manjših notranjih sprememb v zveznem proačunu, so pa le formalnega značaja. Nadalje je predložen predlog v zvezi z uporabo presežka dohodka nad izdatki ljudskih republik v znesku 3! milijard in 460 milijonov dinarjev v letu 1953. S temi presežki ljudskih republik naj bi se pokrili izdatki federacije. Ta ukrep je posledica lanskoletnega načina obračunavanja med federacijo in republikami, ker pa so zvezni izdatki bili večji od dohodkov, in sicer zaradi stimuliranja jzvoza, finansiranja regresa in povečanja sredstev za investicije v lanskem letu, je bilo usvojeno stališče, da je tak ukrep upravičen in nujen. Zvezni izvršni svet predlaga tudi spremembo odločb, ki se nanašajo na sprostitev 10% vse0 sredstev» gospodarskih organizacij, in to na ta način, da se nanaša ta sprostitev le na amortizacijski sklad in na sredstva za samostojno razpolaganje, določenih za investicije. Na koncu je Osman Karabegovič poudaril kompliciranost in obsežnost teh problemov, ki zahtevajo vsestransko aktivnost vseh gospodarskih činiteljev, gospodarskih organizacij, naših gospodarskih inštitucij in drugih za’ njihovo reševanje. Zvezna ljudska skupščina o trojni poudarkom, da bo naša načelna in dosledna miroljubna in ustvarjalna zunanja politika že bolj dvignila ugled naše države in njeno vlogo v mednarodnih odnožajih. Naša pripravljenost, da damo radi ob znatnih žrtvah svoj prispevek k utrdi’vi miru in varnosti ter nale zavzemanje za napredek mednarodnega sodelovanja tako pri nas na Balkanu kot v Evropi in na svetu, so nam zagotovili prijateljstvo, priznanje, pomoč in podporo vseh iskrenih prijateljev miru in mednarodnega sodelovanja. Zvezna ljudska skupščina je po poročilu državnega sekretarja Koče Popoviča sprejela naslednjo resolucijo: »Ko je poslušala poročilo državnega sekretarja za zunanje zadeve o razgovorih z najodgovornejšimi predstavniki prijateljskih držav republike Turčije in kraljevine Grčije ob obisku predsednika republike tovariša Tita, zvezna ljudska skupščina v celoti odobrava vse ocene, navedene med temi razgovori, izraža zadovoljstvo s sporazumom, ki je bil dosežen z zastopniki kraljevine Grčije in republike Turčije o nadaljnjih skupnih naporih za vsestranski razvoj medsebojnih zvez kakor tudi trojnega sodelovanja na vseh področjih, ker bo takšen razvoj, glede na to, da ima trojna zveza popolnoma obrambni značaj in ni naperjena proti nikomur ter je v popolnem soglasju z načeli Ustanovne listine CZX, resen prispevek h krepitvi neodvisnosti in varnosti treh držav ter miru v tem delu sveta in nasploh, z zadovoljstvom pozdravlja in osvaja ■ skupni sklep, naj se »trojni sporazum dopolni s sklenitvijo formalne zveza, in da bo zvezo sklenil svet ministrov za zunanje zadeve na prihodnjem letnem sestanku v Beogradu«, odobrava in pozdravlja pripravljenost zveznega izvršnega sveta, da z navezavo zavezniških udnošajev z republiko Turčijo in kraljevino Grčijo ter neposredno daje de-javno oporo naporom evropskih držav za njihovo konsolidacijo in utrditev njihove varnosti, v prepričanju, da je to najboljša dot k popustitvi mednarodne napetosti in sodelovanju med narodi, z zadovoljstvom sprejema sklep teh vlad o ustanovitvi trojne posvetovalne skupščine, ki bo sestavljena iz enakega števila poslancev treh parlamentov in ho resen prispevek k vsestranskemu razvoju sodelovanja na vseh področjih. Hkrati naroča predsedniku Ljudske skupščine, naj naveže stike s skupščinama kraljevine Grčije in republiko Turčijo, da sc izvede ta sklep.« Resolucijo so predlagali ljudski poslanci Đjuro Pucar, Petar Stambolič, Lazar Koliševski, dr. Ivan Ribar, Miha Marinko, Spasenija Babović, Miloš Minic, Fadii Hodža, Karlo Mrazovič, Josip Vidmar, Djuro Salaj, Lidija Sentjurc, Zvonko Brkič, Nikola Kovačevič in Lazar Mojsov. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, kateremu resolucija nalaga, naj naveže stike s skupščinama Grčije in Turčije, je izjavil, da bo zastavil vse svoje moči in izrazil upanje, da bo ob pomoči poslancev to delo uspešno izvedel. äcüiccsnski zvesi V svojem poročilu o uspehu poto-vaaja predsednika republike Josipa Broza-Tita v Grčijo in Turčijo je na skupni seji obeh domov Zvezne ljud-kse skupščine državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič poudarjal, da se sodelovanje treh balkanskih držav opira na popolno medsebojno zaupanje. Potem je opisal osnovne značilnosti trojnega sodelovanja in bližnje trojne zveze, ki bo sklenjena, ko Doelo končana pripravljalna dela. Govoril je tudi o ustanovitvi trojne posvetovalne skupščine, ki je nova. velike koristi obetajoča oblika združevanja med državami. Svoje poročilo je zaključil s »Saj tuđi je. Mene so tako in tako samo trpele, saj veš zakaj. Če je padel kak židovski izraz — to se je dogajalo, čeprav so še tako olikane — so ga zame prevedle, prav usmiljeno, veš. Kako so bedaste. Zato sem poskusila drugače. Poiskala sem .primere’. Saj sem imela seznam z imeni. Zdaj pa pride najhujše — tudi tam ni šlo.< Pjotr jo je resno pogledal in ni odgovoril. »Ne veš, kako je pri njih. Tudi pri vas na vasi je bila revščina. Vendar zatrdno ne taka. Umazana beda in žalost, Pjotr. Kako samo spijo v kletni luknji, ki je nikoli ne posuši sončni žarek! In otroke imajo, strašno veliko otrok, same blede, majhne otroke. 2e na svet pridejo z brezupnimi očmi, in kmalu se pokaže, da so imeli prav.« »Dobro, da mama ne ve za te obiske. Bala bi se bolezni.« »Ni se ji več treba bati. Stric Henrik je dober. Denar je treba razdajati, kolikor le mogoče. Toda tja ne morem več.« Pjotr jo je nepremično gledal. „ A eš, tako ponižni so. Človek pride k njim, jim kaj prinese in se skuša pozanimati zanje. Oni pa ti obrišejo stol in kličejo nate božji blagoslov. Zdi se, kot da mislijo isto kot babnice v krožku: da so nekaj drugega, nekaj slabega in zaničevanja vrednega, ker nimajo denarja. Ti pa stojiš kot opica v uniformi in bi se najrajši pogreznil v umazana tla.« »Je pač tako.« je rekel Pjotr. »Najteže je poslušati zahvaljevanje. Takemu namreč, ki je plemenitega srca.« »Ah, neumnost —.« ^ Toda ni ji pustil govoriti. »Pri gospodu nadporočniku je tudi bilo tako.« je vztrajal. »Sele dva meseca sem mu služil, ko mi je dal za praznik petdeset kron. Petdeset kron — nisem mogel verjeti. Zahvalil sem se mu z vdanimi izrazi, kot smo jih takrat pač rabili, in mu hotel poljubiti rob njegove litevke.* .Gotovo si prismuknjen,' je rekel. .Rajši pazi, da mi ne boš več po strani sedlal kobile.’ Pri tem pa se je smejal. Tisto o kobili namreč ni bilo prav nič res. \edno je bila osedlana kot z ravnilom. Samo poslušati me ni mogel.« »Zame to ne velja.« je rekla slabe volje Betka. »Jaz sploh nisem za nobeno rabo.« »Pa prav dobro velja, Betka.« »Dolga brezkoristna oseba. da. Reci mi no že vendar t i.« Po cesti mimo njiju je prihrumel tovorni avto. Debeli oblak prahu se dolgo ni polegel. »Lepe ceste so tu na Poljskem,« je rekel Pjotr. »Spominjajo me na Jakutsk.« Poletni zrak je bil spet prozoren kot prej. Toda na fiatovem laku ni bilo več sončni# žarkov; bil je belo prevlečen. »Naše ceste so same luknje in blato.« je ponovil Pjotr. »Zato pa imamo novo jetnišnico s stebri spredaj in spomenik kralju Sobieskemu, ki je ves zlat.« »Da, ostudno,« je rekla Elizabeta. »Umetnik je vojvodov zet.« »Človek komaj spozna obraz, tako se mu sveti zlato okrog nosa. V moji knjigi je kralj čisto drugačen. Zelo lepa knjiga je bila,« je poudaril. »Bila? Kaj si jo že prebral, oba zvezka?« Šlo je za poljudno, bogato ilustrirano »Zgodovino Poljske«, ki mu jo je bila podarila Betka. * Konjeniški luknjic. _ Op. pm, »Bila je razburljiva. Človek vidi, da so si v tej deželi vedno razbijali glave.« Kratek trenutek je odlašal. »Iz Lvova je prišla, kajne?« »Knjiga? Iz Lvova, seveda. Tu ni mogoče kupiti knjig.« Pjotr je prikimal. »Tu hi pravzaprav ničesar. \ drugih mestih imajo glasbo in gledališče. Celo v Omsku, ki je bilo gnezdo, sta bili dve. Kaj počne pravzaprav vsa ta gospoda zvečer, preden gre v posteljo? Gotovo bi vsi radi brali knjige.« »Jaz tudi,« je vzdihnila Elizabeta. Bila je res Deda. zaprtem življenju in v pomanjkanju pametne zaposlitve je ta potreba v njej čedalje bolj rasla. Hrepenela je po dobroti oblikovane misli, po čaru iu skrivnosti pesniti e. Toda kako naj zadovolji to potrebo? Javne knjižnice ni bilo. V omari Henrika Gelbfischa so bila samo dela gospodarske in politične vsebine, pa še ta so bila zastarela, iz časov, ko je še živel za svoje upe. Mala knjižnica gospodične Skarge se je zaključila z 18. stoletjem. Kadar je prišla Elizabeta v Lvov, kar se je zgodilo enkrat ali dva-krat na leto, je prebila dolge ure po knjigarnah kot po redko odprtih zakla-inicah. »Na primer v Gelbfischevi trgovini,« je sanjavo govoril predse Pjotr. »Vse lahko kupite v njej. Porcelan z najlepšo slikarijo, izrezane obleke, električne čajne ročke, celo ptiče in zlate ribice. Samo knjig ne morete kupiti. Zakaj pravzaprav ne?« Res, zakaj pravzaprav ne? je razmišljala dalje Elizabeta. rvjena domišljija je začela tako delovati. Kotiček s knjigami, majhen oddelek, trgovinica v trgovini morda.