f*oStitina plačana v gotovlnL
Leto XIII., štev. 156

Ljubljana, nedelja 12. junija 1932
Cena t Din
pia^uiStvo. i niia.UA,
ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126. ln«era<~n» oddelek: Ljubljana. Selen-burgnva al 3 - TeL 3492 vd 2492. Podružnica Maribor: AlefcsaDdrova ce«ra ?t 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: ^.ocenova ulica
št 2 — Teletcm it 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana "t 11.842 Praha čislo 78.180.
r^aročiuna	uiescCoc O — L) ti.
ta	40.— D'tl
U rotlULSrvo;
Ljubljana. Knafljeva ilica 5. Teleton št 3122 3123. 3124. 3125 ta 3126. Maribor. AleksandroTa cesta 13. le-
lefoo št 2440 (ponoči 2582). rVMc Kno-n«^* tf q T^t^t 1°°
Rokopisi »c ne vračajo. — Oglasa po
na počitnice.

še preje pa vnovčite vse odvisne stvari, hi so v napotje. Kupcev nudi „Jutro" vedno
dovolj.
Danes £41 ponudb in povpraševanj.

e skupščine
Večje število interpelacij — raraška sporazuma z
Ratificirana sta bila kli-Avstrijo in Švico
Beograd, 11. junija, p. Današnja seja Na-rn-ine skupščine je bila otvorjena nekoliko po 10. dopoldne. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je bilo objavljeno, da so poslanci Milan Božič in tovariši vložili interpelacijo na ministra za šume in rudnike o poslovanju Nikole Belančiča. generalnega direktorja v ministrstvu za šume in rudnike. V interpelaciji so zahtevali nujnost, na katero je minister za šume in rudnike Pogačnik pristal.
Nadalje je bilo objavljeno, da so narodni poslanci Lovro Kneževič in tovariši vložili na finančnega ministra interpelacijo, v kateri ugotavljajo, da so bili po nedavnih spremembah zakona o neposrednih davkih davčni obvezniki oproščeni davčnih dolgov izpred leta 102!).. vendar pa moraio za oprostitev vladati prošnje. taksirane s 100 Din. Ker je ta taksa v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah precej velika in se more tudi dogoditi, da bodo v posameznih primerih prošnje rešeno negativno. vprašujejo v interpelaciji finančnega ministra, ali je pripravljen pristati na znižanje takse.
Poslanci Lovro Kneževič in tovariši so tudi vložili interpelacijo na ministra za gradbe, v kateri zahtevajo razveljavljenje banske na-redbe. po kn!«ri morajo imeti v Slavoniji kmetski vozovi kolesa s platišči, širokimi najmanj 6 cm, dočim so bila doslej v rabi platišča široka 3.5 cm. Ker bi bila izvedba te naredbe združena s precejšnjimi izdatki kmetov, zahtevalo v interpelaciji naj minister na-redbo razveljavi.
Tretjo interpelacijo so vložili isti poslanci ri- ministra zn socialno politiko in narodno z Irnvie s prošnjo, naj se razveljavi banska naredba. po kateri mora biti pri vsakem miatilnem str > u priročna lokama k' ima najmanj 32 zdravil zn prvo pomoč. Interpe-lanti pravijo, da bi zadostovala priročna lekarna z S zdravili, ker ^Inne lekarna s predpisanimi 32 zdravili približno 700 Din, kar je mno-jo rn kmete. Zafo prosijo, naj se ta naredba razveljavi.
'■adaHe je bilo na današnji seji objavljeno, da ie odbor zn proučevanje zakonskega predloga o pogodbi slede soeijalnega zavarovanja n>ed našo državo in Avstrijo dovršil svoje de-
lo in predložil končno poročilo.
Skupščina ie nato prešla na dnevni red, na razpravo o klirinškem sporazumu med našo državo in Avstrijo. Po poročevalcu poslancu Dragutinu Kostiču ie finančni minister dr. Djordjevič pojasnil, zakaj je bila sklenjena ta pogodba z Avstrijo. Gospodarska kriza, ki je zlasti v poslednjih mesecih pričela močno pritiskati tudi na našo državo, je izzvala v večini evropskih držav celo vrsto gospodarsko - finančnih, oziroma deviznih ukrepov, ki doslej v posameznih državah niso bili običajni. Ti ukrepi se v glavnem tičejo povečanja uvoznih carin, uvedbe uvoznih dovoljenj, uvoznih kontingentov, deviznih omejitev itd Tako so nastale velike težkoče v izmenjavanju raznih dobrin: da bi se te težkoče ublažile, je bil zaključen poseben sporazum o kli-ringu. osnovan na načelu vzajemne pomoči. Osnovna značilnost sporazuma z Avstrijo je, da ne obsega samo blagovnega prometa, temveč tudi promet skupnih plačil med obema državama. Blago, ki ga mi izvažamo v Avstrijo. se bo plačalo takoj v gotovini, ki se bo nalagala na naš račun pri avstrijski Narodni banki, dočim se bo blago, ki ga mi kupujemo v Avstriji, plačevalo v običajnih trgovskih rokih na enak način pri naši Narodni banki. Minister ie ob zakliučku svojega govora prosil skupščino, naj ta sporazum ratificira.
Ker se nihče ni oglasil k besedi, se je takoj vršilo glasovanje, pri katerem je bil sporazum o kliringu z Avstrijo v načelu odobren s 13S glasovi, v podrobnosti T>a končnoveljavno sprejet in ratificiran s 173 glasovi.
Nato je skupščina razpravljala o klirinškem sporazumu med našo državo in Švico. Finančni minister Djordjevič ie v kratkem govoru omenil, da se ta sporazum s Švico razlikuje od sporazuma z Avstrijo samo v tem, da obsega ureditev vzajemnih odnošajev ne na podlagi blagovnega prometa, temveč na podlagi skupnih plačil. Tudi o tem sporazumu ni bilo nobene debate in je bil pr' glasovanju odobren načelno s 178 glasovi, v podrobnosti pa končnoveliavno sprejet s 142 glasovi.
S tem ie bil dnevni red današnje seje izčrpan ter je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Pravilnik o kontroli izvoza hmelja
Označbe za signiranje hmelja - Tri hmeljska področja v državi - Banovinska hmeljske komiaije
Beograd, 11. junija v. Mims-ter za trgovino in industrijo g. dr. Kramer je v sporazumu z ministrom /.a kmefjstvo g. De-metrovlčem izdal pravilnik o kontroli hmelja za izvoz. Pravilnik predvideva tri hmeljska izvozna področja.:
1.	Savinjsko področje, to je sodni okraji Cslie, Gornji grad in Vransko, bo tudi v bodoče imelo trgovinsko označbo, priznano mu s starim provenijenčnim zakonom iz leta 1907 ^Južncštajerska _ Savinjska dolina«.
2.	Za hmelj iz ostalih srezov dravske banovine (Dravska dolina itd) se uvede s tem pravilnikom nova trgovinska označba >Dravska banovina«.
3.	Za hmelj iz Vojvodine in Srema se uvede trgovinska označba j.Bačka«.
Signiranje hmelja se bo vršilo v hme-ljarnah odnosno skladiščih, ki jih bo določila banovinska hmeljska komisija. Za področje Savinjske doline bo vršila signiranje jHmeijarna« z. z o. z. v Žalcu.«
Pakiranje hmelja je dopuščeno pc trgovskih uzancah. plombe pa, ki se bodo uporabljale. bodo imele na eni strani napis >llmel.iska komisija te in te banovine*, na
drugi strani pa poleg trgovinske označbe dotičnega hmeljskega področja še nap's ^Kraljevina Jugoslavija.«
Za kontrolna uverenja predpisuje pravilnik za vso državo enake formularje, ki pa se bodo za posamezna hmeljska področja razlikovali po barvi. Za izdajo teh uve-renj se bo plačala posebna taksa, ki jo bo predpisal trgovinski minister po predlogu banovinskih hmeljskih komisij.
Banovinske hmeljske komisije bo imenoval ban po predlogih zainteresiranih strokovnih organizacij. V teh komisijah bodo zastopani poleg strokovnjakov tudi predstavniki prod učen tov in hmeljskih trgovcev v razmerju 3 : 2. Banovinske hmeljske komisije bodo imenovale po odo-bre.nju bana člane komisije za kontrolo in signiranje hmelja ter poverjenike za posamezne občine.
Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po objavi v ^Službenih novinah«, v kolikor ne bo ta rok s posebnim zakonom, ki se pripravlja, skrajšan tako, da bodo veljali novi predpisi že za letošnjo hmeljsko sezono.
romunskega parlamenta
Volitve v parlament so razpisane za 17. julij - Pogajanja strank za volilne zveze
Bukarešta, 11. junija, d. Danes je bil objavljen kraljev ukaz o razpustu parlamenta. Volitve v poslansko zbornico bodo 17. julija, volitve v senat pa 20. julija.
Vlada je skoro že v vseh okrajih imenovala nove prefekte. Ministrski predsednik Vajda Voevod je pri njihovi zaprisegi poudarjal, da je dol?nost državne uprave omogočiti in zajamčiti svobodne volitve ter red v državi.
Novoizvoljeni parlament bo sklican v pečetku avgusta k izrednemu zasedanju. Med posame/nim- strankami se že vrše pogajanja o zakliučitvi volilnih zvez. Narodna kmetska stranka se je sporazumela z nemško in madžarsko stranko za skupen nastop pri volitvah. Podrobnosti tega sporazuma bodo določene kasneje. Dr. Lupu se pogaja za volilni sporazum z Ligo proti oderuštvu. socialni demokrati pa se pogajajo z voditeljem zaranistov v Besarabiji, Ferejem.
Dosedanji svetovalec pri rumunski Narodni banki, francoski strokovnjak Oboen, je pred nekai dnevi odpotoval v Pariz ter je pred odhodom izjav i, da se nikdar več ne bo vrnil v Rumunijo. Med tem ga je -avnateljstvo Narodne banke brzojavno
zaprosilo, naj se vrne, na kar je Oboen pristal. To se smatra kot ugoden znak za finančni položaj Rumunije. Vest o povratku Oboena je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom.
Ministrski predsednic Vajda Voevod je danes izjavil novinarjem, da imajo razipi-sane volitve namen, da se izve za mnenje naroda in da se sestavi vlada, ki bo odgovarjala polit čni volji volilcev. Ideal kralja bi bila nacijonalna koncentracijska vlada. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da ima nalogo zagotoviti objektivne volitve, ker je treba prepričati inozemstvo, da je rumunska vlada odločena z lastnimi silami najti pot iz sedanjih težkoč. Po volitvah bo sedanja vlada odstopila, da bo mogel kralj imenovati novo vlado, ki bo odgovarjala volilnim rezultatom.
Emil Ludwig Je izstopil iz nemškega državljanstva
Pariz, 11. junija AA. Po poročilu iz Berlina je znani nemški književnik Emil Ludwig- izstopil iz nemškega državljanstva in prevzel švicarsko. Emil Ludwig živi že več let v Švici.
REPARACIJSKA KONFERENCA NE EO PRINESLA KONČNE REŠITVE
Odhod naše delegacije v Lausanne — Slabi izgledi za uspeh konference — Izjemno stališče Jugoslavije v reparacijskem problemu
Beograd, 11. junija. M. Jutri odpotuje naša delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Ma-rinkoviča v Lausanne, da se udeleži konference, ki ie bila sklicana, da išče rešitve reparacijskemu problemu in v zvezi s tem potov in sredstev za splošno sanacijo evropskega gospodarstva in financ.
Lausannska konferenca bi se imela prvotno vršiti že meseca januarja, ker so že takrat hoteli razčistiti vprašanje, kaj naj sledi po preteku Hoovrovega moratorija, toda konierenca ie bila odgodena, ker so obstojala velika nesoglasja glede tega problema. Tudi sedaj ie na dnevnem redu kot glavna točka vprašanje reparacij in vojnih dolgov. Zavezniki, med njimi tudi naša držzava. stoje na stališču, da mora tvoriti osnovo za razpravo o tem problemu poročilo odbora strokovnjakov, ki je lansko leto zasedal v Baslu. Toda glede tolmačenja tega poročila obstojajo velika nasprotstva med zavezniki na eni in med Nemčijo na drugi strani. Bivša nemška vlada kancelarja dr. Briinin-ga ie tolmačila to poročilo tako, da daje Nemčiji pravico ustavitve reparaciiskih plačil. Tako tolmačenje pa se smatra na strani zaveznikov za kršenje obstoječih mednarodnih pogodb, zlasti pa Youngovega načrta. Zavezniški strokovnjaki izrecno poudarjajo, da iz poročila baselskega odbora nikjer ne izhaja, da bi mogla Nemčija odkloniti nadaljnje plačevanje reparacij, marveč da poročilo samo podčrtava dejstvo, da se ie gospodarski položaj Nemčije poslabšal in da so sedanje ekonomske težave Nemčije mnogo večje, kakor pa je to predvideval Youngov načrt Poročilo samo ne zavzema prav nikakega stališča glede reparacij samih, marveč prepušča to prizadetim vladam.
Če bo stališče Briiningove vlade osvojila tudi sedanja nemška Papenova vlada, potem od lausannske konference ni pričakovati prav nikakega uspeha, marveč se bo konferenca avtomatično razšla zaradi nemške nepomirliivosti. Toda v Parizu in Londonu so še vedno prepričani, da nemška delegacija ne bo zavzela tako nepomirlji-vega stališča, ker se mora zavedati posledic, ki bi jih rodil neuspeli lausannske konference v prvi vrsti za Nemčijo samo. Računa se s tem. da bo Nemčija pristala na primeren aranžman, in na ta način omogočila delo konference. Pa tudi, če Nemčija ne bo vztrajala na svojem prvotnem, docela odklonilnem stališču, bi bilo preveč pričakovati od te konference, da bo definitivno likvidirala reparacijsko vprašanje. V najboljšem primeru bo lausannska konferenca poiskala solucijo, ki bo predstavljala začasno rešitev perečih vprašani, upoštevajoč pri tem težavni gospodarski in finančni položaj Nemčije.
Kar se tiče stališča Amerike, se poudarja v diplomatskih krogih, da ie njeno stališče v hude-rn nasprotju z Youngovim načrtom. Odbor baselskih strokovnjakov ie v svojem poročilu naglasil, da predstavljajo reparacije in vojni dolgovi nerazdružljivo celoto, ki se mora obravnavati skupno, ker je rešitev enega problema brez drugega nemogoča. Iz tega razloga je treba računati s tem, da bo lausannska konferenca, ki se z naziranjem Amerike ne more strinjati, najbrže iskala solucijo, ki bo pomenila neke vrste nov moratorij. Naša delegacija bo zastopala v tem primeru stališče, da ta moratorij ne sme biti neomejen, ker bi to v stvari pomenilo brisanje reparacij. Anglija in Italija sta v načelu pripravljeni odpovedati se svojim reparacijskim terjatvam
pod pogojem, da tudi Amerika odpiše njihove dolgove. Mi tudi take rešitve ne bi mogli sprejeti, ker bi zahteval, od nas ogromne in nesorazmerno večje žrtve kakor pa od velesil ali katerekoli druge države. Plačila za naše vojne dolgove znašajo samo 13.5 milijona mark, naše reparacijsks terjatve pa 66 milijonov mark na leto. Na drugi strani je treba upoštevati, da so šli naši vojni dolgovi v prvi vrsti v vojne svr-he, to je za podporo zavezniških armad na Balkanu in prebitje solunske fronte, ki je odločilo izid svetovne vojne, dočim so na drugi strani naši reparaciiski prejemki namenjeni izključno za obnovo v svetovni vojni opustošenih krajev in za vzdrževanje invalidov. Zato smemo pač upravičeno zahtevati, da se na lausannski konferenci upošteva izjemni položaj naše države in da se tudi temu primerno tretira pri reševanju reparacijskega problema in vprašanja vojnih dolgov.
Sestanek med Herriotom in Macdonaldom
Pariz, 11. junija, č. Angleški ministrski predsednik Mac Donald in zunanji minister John Simon sta prispela popoldne v Pariz. Po vesteh iz poučenih krogov namerava Macdonald povzeti pobudo tako glede rešitve reparacijskega vprašanja kakor tudi glede razorožitvenih problemov. Macdonald namerava odločno prekiniti neplodne razprave ženevskih vojaških strokovnjakov in predložiti konfcrenci načrt mednarodnega sporazuma, po katerem naj bi se države odpovedale vsakemu nadaljnjemu oboroževanju. Nocoj sta bila angleška državnika na večerji pri predsedniku francoske vlade Herriotu. Pri tej priliki se je pričel razgovor o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu lausannske in ženevske konference. Razgovori se bodo nadaljevali jutri v nedeljo.
Papen ignorira prusko vlado
Poostritev konflikta med državno in prusko deželno vlado zaradi volitve novega ministrskega predsednika
Berlin, 11. junija d. Svet seniorjev v pruskem deželnem zboru je sklenil, da se skliče prihodnja seja .pruskega deželnega zbora za sredo 15. t m. Na dnevnem redu so predlogi za ukinjenje nove pruske zasilne odredbe, zakon o amnestiji, ki ga je sprejel pravni odsek, ter nekateri manj važni predlogi Predlog nemških nacijonal-cev, naj se postavi na dnevni red te seje volitev ministrskega predsednika, je bil odklonjen proti glasovom predlagateljev in centruma. Bržkone bo volitev ministrskega predsednika prišla na dnevni refl še le 22. junija.
Narodno-socialistični predsednik deželnega zbora Kerrl se je v sporu med državno in prusko vlado posta/vil na stran državne vlade. Pruska vlada je protestirala ker je državni kancelar preko nje naprosil predsednika deželnega zbora naj skliče dež. zbor k volitvi min. predsednika. Kerrl je nato poslal namestniku min. predsednika Hirtsieferju pismo, v katerem mu sporoča, da je naprosil državnega kancelarja, naj se nadalje z njim direktno pogaja, ker odklanja vsako posredovanje po poslevo-
deči pruski vladi, češ da Braunova vlada ni pooblaščena za pogajanja z državno vlado. Poslevodeča vlada je tudi odklonila zahtevo, da pride v deželni zbor. in ministrski predsednik Braun je odsoten, ne da bi se moglo ugotoviti, kje se sedaj nahaja. V svetu seniorj-ev so zastopniki socialnih demokratov energično protestirali proti temu pismu Ker.rla kot novemu dokazu omalovaževanja poslevodeče pruske vlade.
Snoči sta se sestala državni kancelar Papen in vodja berlinskih narodnih socialistov dr. Goring. Konferenca je zbudila v političnih krogih precejšnje zanimanje. Kakor poroča j.Vossische Zeitung«, so narodni socialisti pripravljeni pogajati se z zastopniki nemških nacijonalcev in centruma o osebi bodočega pruskega ministrskega predsednika. Čeprav ni mnogo upanja, da bi ti razgovori uspeli, vendar ni izključeno, da bodo na dnevnem redu seje pruske zbornice 22. junija volitve novega ministrskega predsednika. Tudi za ta primer sodijo berlinski .politični krogi, da noben kandidat ne bo dobil potrebne absolutne večine glasov.
Nova Papenova izjava o ciljih njegove vlade
Nova nemšH vlada ne bo prekoračila okvira weimarske ustave, dasi ne gre za običajno izpremembo režima
Nadalje je državni kancelar rekel, da sili nujna potreba po vzpostavitvi reda na gospodarskem, finančnem in političnem polju novo vlado, da gre brez odloga na delo,
Berlin, 11. junija, g. Dopoldne se je pričela velika izmenjava misli med novo državno vlado in vladami posameznih nemških dežel. V uradu državnega kancelarja so se namreč sestali združeni odbori državnega sveta. Konferenci so prisostvovali tudi ministrski predsedniki vseh nemških dežel, njihovi poslaniki v Berlinu ter mnogo ministrov. Državni kancelar Papen je ponovil svoje prejšnje izjave, ne da bi direktno govoril o sporu s posameznimi nemškimi deželami. Kmalu nato je bil odrejen odmor, da bi se mogle posvetovati posamezne politične frakcije. Jutri bo sprejem pri državnem predsedniku Hindenbugu.
Berlin, 11. junija. AA. Državni kancelar Papen ie imel na plenarni seji nemškega kmetijskega sveta govor, v katerem je med drugim izjavil, da pomeni imenovanje sedanje vlade nekaj več kakor dosedanje iz-premembe vlad v zvezi z raznimi parlamentarnimi kombinacijami in pregrupacija-mi. Sedanja izprememba vlade, pravi Papen, je izraz pomembne izpremembe v temeljnih načelih nemške državne uprave, ne da bi pri tem, kar se samo oo sebi razume, stopili iz okvira določb vveimarske ustave. Sedanja nezaslišano težka duševna in gmotna situacija nemškega naroda zahteva brezpogojno, da se osrednja državna uprava reši iz okovov strankarsko političnih pojmovanj ter sploh zbere vse narodne sile pri delu za preporod države, katere splošni ^u«ičaj ie skoraj na vseh poljih obupen.
od vseh slojev nemškega naroda pa zahteva novih težkih osebnih žrtev. Teh žrtev narod ne bo mogel prenesti, pravi Papen, če se ne posreči združiti vse ogromne duševne sile nemškega naroda v velikem skupnem smotru za dosego notranje in zunanje osvoboditve države in dosege ugodnejših življenjskih razmer.
Madžarska vlada v krizi
Budimpešta, 11. junija, g. Kljun ponovnim demantijem je bila danes v kuloarjih parlamenta razširjena vest, da preživlja Karolyjeva vlada nevarno krizo. Liberalni poslanec Rassay je izjavil, da se nahaja vlada v akutni krizi, ki pa bo v kratkem postala očitna. Danes je bila razširjena tudi vest o odstopu bivšega ministra in predsednika Bethlenove vladne stranke, Pe-sthya. Tudi to vest so v vladnih krogih de-mantirali. Po drugi verziji je Pesthy v resnici podal ostavko, pa so ga pregovorili vladni poslanci, naj še dalje obdrži predsedstvo stranke.
Prijeti ponarejevalci nemških mark
BerBn, 11. junija AA- V Mainzu so prijeli skupino ponarejevalcev denarja. Izdelovali so novčanice po 5 mark. Vodja ponarejevalcev se je v svoji celici obesil.
Francoski bojevniki v Beogradu
Beograd, 1L junija, p. Danes je prispela na svoji turneji po Jugoslaviji večja skupina bivših francoskih bojevnikov v Beograd. Na kolodvoru so bili zelo svečano sprejeti. Navzoči so bili zastopniki naših re-zervnih oficirjev in bojevnikov, nadalje zastopniki vojske ter mnogo nacionalnih in kulturnih organizacij. Po oticijelnem sprejemu so si gostje ogledali mesito, se vpisali v dvorno knjigo, poselili vojaške grobova na beograjskem pokopališču ter položili venec na grobu neznanega junaka. Z-veče* jim je biil prirejen banket v hotelu »Excel-sior«. Iz Beograda odpotujejo v Zagreb in Ljubljano.
Prevoz padlih junakov s solunske fronte v Beograd
Beograd, 11. junija, p. Dopoldne ob 9.30 so prispeli na beograjsko postajo iz Grčije posmrtni ostanki desetih Beograjčanov, ki so padli na solunski fronti in ki so bili tamiKaj začasno pokopan:. Pri sprejemu posmrtnih ostankov naših bojevnikov je zastopal kralja polkovnik Krstič. Navzoč je bil tudi patrijarh Varnava, nadalje veliko število oficirjev in bivših bojevnikov s komandantom mesta, armijskim generalom Tomičem na čelu, ter mnogoštevilni meščani. Na postaji je blagoslovil krste patrijarh Varnava, nakar so jih prepeljali z vsemi vojaškimi častmi na pokopališču, kjer so jih položili v skupen grob.
Dr. Budaku gre na bolje
Zagreb, 11. junija, n. Stanje odvetnika dr. Budaka, ki je bil pri nedavnem napadu hudo ranjen, se je danes znatno izboljšalo in je bolnik po mnenju zdravnikov že izven nevarnosti. Temperatura je bila danes ves dan normalna in tudi glavobol, ki j s zdravnikom prve dni zadajal mnogo skrbi, je docela popustil.
Huda sodba goriškega soi^šča
Gorica, 11. junija, č. Kakor smo poročali, se je pred kratkim vrnil v Julijsko Krajino Boris Rajer, ki je bil iz političnih razlogov brez potnega lista zbežal čez mejo. Sedaj ga je goriško sodišče zaradi protizakonitega bega čez mejo obsodilo na 2 leti zapora in 25.000 lir denarne kazni.
Iz sodne službe
Beograd, 11. junija p. Sodnik pri sre-skem sodišču v Gornjem gradu R a n t je premeščen v Sinj v primorski banovini. Na njegovo mesto pride sodnik Pavlo-v i č iz primorske banovine.
Nova uprava Udruženja rezervnih oficirjev
Beograd, 11. junija p. Nedavno izvoljena neva uprava Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov se je danes konstituirala. Za predsednika je bil ponovno izvoljen rezervni polkovnik Milan Radosav-lievič, za tajnika pa beograjski odvetnik^ Bogumil Bogič.
Nove mandžurske znamke
č»ngčung, 11. junija AA. Mandžurska vlada napoveduje ;zdanje serije mandžur-skih peštnih znamk.
in vsm
V	preteklih dneh se je zgostila v Ljubljani kopica dogodkov, ki bi vsaki med njimi zaslužil posebno pozornost. Danes, ko so bele vrane oni srečmki, ki jih ne tarejo hude dnevne skrbi, in ko je treba precej trdne volje za premagovanje črnogledstva, bi morali zopet in zopet opozarjati na svetle primere oprimizma ia odločnosti, ki se kažejo v našem javnem življenju. Za vse te vzglede bi žeieli, da bi bili tako močno nalezljivi kakor je danes nalezljiv pesimizem.
Vzemimo na primer ljubljanski velesejem.
V	času, ko se v vsem gospodarskem življenju čuti zastoj, negotovost, peša-nje podjetnosti in volje do nadaljnjega razvoja, v času, ko z vseh strani opozarjajo, da je minila konjunktura vele-sejmov in da bi bilo bolje prekrižanih rok razmišljati o krizi, je ljubljanski velesejem odprl svoje številne vhode s tako samozavestjo, kakor da bi bila kriza samo bajka za deco. Paviljoni so napolnjeni. Vsi prostori zasedeni. Množica ljudi vrvi po velesejmskih prostorih in č'ovek, ki opazuje ta neposredni, živahni kontakt prebivalstva z našim gospodarstvom, dobiva vtisk, da se tu ni kdo-vekaj spremenilo. Ne bomo tajili, da je tak vtis samo površen, da ne pove čiste in polne resnice. Toda v tem uveljavljanju našega gospodarstva je nekaj, kar je dragocenejše in trajnejše od trenutne resnice. Namreč volja do dela, volja do premagovanja zastoja in negotovosti. Ljubljanski velesejem je r.aš najvidnejši afront proti sedanji gospodarski krizi.
Ravno na dan otvoritve velesejma so se zbrali v Ljubljani tudi politični predstavniki vseh slojev slovenskega ljudstva. Prišli so kmečki možje in fantje, prišli delavci, obrtniki, trgovci in nameščenci. Torej sami ljudje, ki vsi hudo trpe pod momenta no gospodarsko in socialno stisko. A niso prišli tožit in zabavljat. Vsi so bili polni vere v boljšo bodočnost in volje do ustvarjajoče-ga dela. vsi trdno odločeni, da s skupnim delom obvladamo sedanje velike težkoče.
Sredi neugodnih razmer so v nedeljo napolnili Ljubljano Sokoli in Sokolice iz
| vse velike okolice. Kakor Čudež se zdi, »a je bilo res, da je bil letošnji sokolski zlet ljubljanske župe, čeprav je bil le prireditev ene same župe, med najlepšimi in največjimi sokolskimi prireditvami v Liubi-'CT". ako izvzamemo one redke velike zlete, ki zberejo sokolske armade iz vseh pokrajin. Mogočni pohod po mestnih ulicah in popoldanski javni nastop sta bila sijajna manifestacija idealizma in optimizma, bojna napoved malodušju in defetizrnu.
Dan kasneje je na javni telovadbi nastopil cvet naše doraščajoče mladine. Blizu trinajst sto je bilo dijakov in dijakinj ljubljanskih srednjih šol, ki so s svojimi vedrimi, od solnca in zraka zarjavelimi obrazi in svojimi, zdravja kipečimi mladimi telesi klicali k življenju in delu, pričali o svoji veri v lepo bodočnost svojo in vsega naroda.
Oba ta dva nastopa, sokolski in dijaški, pa sta razkrila še drugi idealni optimizem. Pokazala sta sadove tihega in požrtvovalnega dela, ki ga vrše sokolski vaditelji in telovadni učitelji. Možje in fantje so to, žene in dekleta, ki sami ječe pod pezo dnevnih skrbi. A polni so ljubezni do narodne celote, pa so ustvarili čudeže, kakršna sta bili ti dve telovadni manifestaciji.
Dobro denejo v težkih dneh taki pojavi volje in vere, idealizma in optimizma. Veliki Anglež Carlyle je imel za slabe čase geslo, ki je še vedno v veljavi: Delati in ne obupati! Tudi za nas je potrebno, da na žalost že preveč razširjeno duševno epidemijo nezaupanja izpodbijemo z epidemijo svetloglednosti in volje do premaganja težkoč. Gospodarske in socialne krize ne bomo rešili le z gospodarskimi sredstvi. Zdraviti jo moramo tudi z nematerialnim orožjem, s trdno voljo do dela, z optimizmom, z zaupanjem. Ni še to vse, ni zdravilo, ki bi bolezen na mah in do zadnje kali zatrlo. Je pa sredstvo, ki vidno ojačuje odpornost. Kdor veruje in dela, je zmeraj na boljšem od onega, ki tarna pre-križanih rok in objokuje ob jeruzalemskih zidovih preteklost. Mi pa smo mlad, zdrav in čvrst narod in živeti hočemo kot svoboden, sebi in človeštvu koristen narod. Zato smo polni vere in volje.
Zaključek mednarodne lesne konference
Dunajska konferenca je prinesla sporazum glede omejitve izvoza lesa
Dunaj, 11. junija, g. Pri današnjih zaključnih posvetovanj h mednarodne lesne gospodarske konference je bila prečitana resolucija, ki pomeni uspeh enotnega nastopanja. Predsednik komisije za sklenitev sporazuma med šestorico držav prof. iuda-ko\vski. je prečital rcsolucijo, ki vsebuje dogovor med delegati Avstrije. Rusije, Ru-munije. Poljske. Češkoslovaške ter Jugoslavije in po kateri sklenejo delegacije naslednje:
Pričetek skupne akcije za izboljšanje splošn h pogojev na mednarodnem lesnem trgu ie ustvaritev dogovora s ciljem, da se omeji izvoz lesa v taki meri, ki bo potrebna za vzpostavitev ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo. Za izvedbo tega dogovora sklenejo delegacije, da se ustanovi stalni odbor, kamor bo vsaka udeležena država odposlala po dva delegata. Nadalje se poveri češkoslovaški delegaciji podrobna
izdelava potrebnih ustanov za omejitev eksporta ter izdelava načrta stalnega odbora, ki bo izdelane predloge predložil delegacijam v odobritev do 15. julija. Delegacije so prišle do spoznanja, da se more popolna izprememba trga doseči le s sporazumom med najvažnejšimi eksportnimi državami glede omejitve izvoza. Tudi v drugi točki glede ustanovitve mednarodnega lesnega prometnega urada, se je v posebnem odboru razpravljalo na več sejah. Posebno stališče je pri tem zavzel zastopnik Rusije, ki se je izjavil proti temu, da bi se les-ni prometni urad označil kot mednaroden, ker se posamezne države še niso priključile temu uradu in ker nekatere države sploh še niso zastopane. Ostali delegati pa niso imeli proti ustanovitvi lesnega prometnega urada nobenih pomislekov, tako da se je pri njih dosegel načelen sporazum.
ieforma socialnega zavarovanja v Italiji
Fašistični korporaciiski svet proti
v
Rim. 11. junija, ž. Na zasedanju nacionalnega korporacijskega sveta je bilo tudi še danes v razpravi vprašanje o delavskem zavarovanju proti nezgodam. Dosedanji sistem tega zavarovanja v Italiji se je izkazal kot neprimeren in fašistični režim si je nadel pred vsem nalogo, d-a uvede splošno obvezno zavarovan i e delavstva za prmer nesreč na delu. Korporaciiski m nister ie zahteval, naj korporacijski svet r.e razpravlja o tem. kdaj naj se reforma izvede, ker bo za to skrbela vlada, ko bodo to dovoljevale gospodarske razmere. Kor-poracijskemu svetu ni preostilo drugega, ko da razpravlja o sistemu zavarovanja, ki dosedaj ni obvezno, o vprašanju zavarovalni institucij in o vpraš~riu odškodnin. Mnenja so b'la zelo različna. Edino v tem. da ie potrebm splošno in obligatorno zavarovan ie oroti nezgodam, so se vsi strinjali. Nekateri govorniki so zagovarjali fežnjo režima, riai Centralna blagajna za socialna zavarovanja prevzame
monopollzacijl socialnega zavaro-anja
tudi skrb za zavarovanje proti nezgodam. Večina delegatov pa je pobijala to rešitev, češ da bi centralna blagajna na ta način monopolizirala to zavarovanje. Razdelitev funkcije na več zavodov bi vsekakor prispevala k bolj inicijativnemu zavarovalnemu poslovanju. Posebno pa so bila deljena mnenja o odškodninah. Nekateri 60 zahtevali, naj se odškodnine izplačujejo v obliki rente, drugi, zlasti zastopnik poljedelske konfederacije, pa so zahtevali, naj 6e rent-ni sistem opusti, ker ne odgovarja razpoloženju in zahtevam kmetijskih slojev. Glede na odškodnine je zastopnik poljedelcev celo predlagal, nai se to vprašanje reši ločeno za industrijske in poljedelske delavce.
Svet se je sporazumel zaenkrat edino v tem, da italijanska produkcija, ki jo socialne daijatve obremenjujem že do skrajne meje. ne prenese več nikakršnih novih stroško-v. Zaradi tega se sme reformirati sistem socialnega zavarovan in proti nezgodam le v mejah dosedanjih dajatev.
Velesejem pred zaključkom
Veleseimski dnevi s" naglo bližajo koncu. Zato ie razumljivo, da ie bil zlasti včeraj po-set izredno velik. Mnogi so si ogledali prireditev še v soboto, ker se za nedeljo upravičeno pričakuje pravi naval. Da omogoči uprava liuhljiin*kei?a velesejma osrled prireditve prav vsem «loiem prebivalstva, ie sklenila, cla »tane zadnii dan prireditve, to ie v ponedeljek 13. t. m vstopnina namesto nhičairfi 10 Din sanio 5 Din. Naj torei nihče ne zamudi te usodne prilike, da si ogleda naš letošnji rslfcicn).
Tndi zadnii dnevi so bili v poslovnem oziru za marsikatero panogo prav ugodni. Uspehe beležijo zlasti domači rnzstavljalci takega bla-ja. ki smo ?a doklej večinoma uvažali iz inozemstva. Težkoče pri nabavi inozemskih plačilnih sredstev ovirajo deloma kupčijo ne-kiterih inozemskih razstavlialcev. Pa tudi drugače je naš letošnii velesejem bolj v znamenju domačega blaga. Nevšečnosti, ki nam iih ie prinesla sedania kriza, bodo morda vendar imele to rlobro stran. da bomo v večji meri pričeli kupovati domače izdelke. Marsikdo bo na ta način spoznal, da mnogi naši domači proizvodi, zlasti pa oni. ki so razstavljeni na velesejmu. po kakovosti prav nič ne zaostaiaio za inozemskimi np glede ra nižjo ceno. Zlasti v kovinski in strojni stroki smo tudi letos opazili domače prvovrstne izdelke. Tako vidimo razne kmetijske stroje domačega izvora in doma izdelane obrtne stroje;
motorne brizgalne razstavljata n. pr. kar dvo domači tvornici.
V paviljonu »Hs bi bili kmalu pozabili na razstavo Propagandnega društva narodnih noš v Ljubljani. Tu lahko občudujemo resnične. nad 200 let stare avbe. srebrne in pozlačene sklepanke. stare rute in robce, kamžole z okroglimi srebrnimi gumbi itd. Interesentom in naročnikom so na ogled tudi originalne slike, pravilnega kroja naše lepe domače noše. Pri ponovnem obisku obrtne razstave nam je pa prav posebno padlo v oči krasno tarzirano pohištvo gospoda Lancoša in Ivana Sedeia iz Ljubljane, ki ima razstavljeno krasno sliko, lestence, vaze, pisalne nastavke. Gospod Božič Josip, slikarski mojster iz Loke pri Zidanem mostu pa ima razstavljene prav lepe soboslikarske vzorce.
Kmetska vstaja v Mehiki
Nogales, 11. junija, d. V mehiških državah Puebli in Veracruzu je prišlo do velikih uporov kmetskega prebivalstva Več sto kmetov se je uprlo proti vladi ter je skušalo napasti občinska in državna poslopja. Vladne čete so hotele razorožiti upornike ki pa so pri prihodu čet pobegnili v gore Položaj v Mehiki je zelo resen, ker je zavzela radikalna agitacija med kmeti velik obseg in ima okoli 30.000 kmetov kljub nedavni odredbi vojnega ministrstva za popolno razorožitev še mnogo orožja.
Denar je zakonito menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije.
Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabiš! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga!
Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe.
Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode!
Mestna hranildca ljubljanska v Ljubljani izplačuje nove vloge, naložene od 15. maja letos naprej, brez zadržka in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri.
Članom banovinskega odbora JRKD
Po nalogu začasnega predsedstva banovinske organizacije JRKD sklicujemo I. sejo banovinskega odbora, izvoljenega na banovinski skupščini dne 5. t. m., za nedeljo 19. junija ob 11. uri v Celju v dvorani Celjskega doma.
Dnevni red obsega:
1.	Otvoritev.
2.	Poročili ministrov dr. Kramerja in Ivana Puclja.
3.	Konstituiranje predsedstva banovinske organizacije, volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika in referentov ter imenovanje tajnika.
4.	Predlog tajništva glede delokroga referatov (odsekov) in volitev članov odsekov. Razgovor o smernicah dela banovinske organizacije v splošnem.
5.	Slučajnosti.
Navodila glede potovanja v Celje prejmejo odborniki v prihodnjih dneh.
V Ljubljani, dne 11. junija 1932.
Začasno banovinsko tajništvo.
Izročeni Državnemu sodišču v Beogradu
Beograd, 1L junija. M. Včeraj popoldne je v spremstvu policijskih agentov prispelo iz Ljubljane v Beograd osem voditeljev znane akcije, ki so bili aretirani v teku preiskave, sprožene po dogodkih v Šenčurju in nekaterih drugih krajih Gorenjske. Med drugimi so bili pripeljani v Beograd in izročeni Državnemu sodišču bivša poslanca Ivan Brodar in Ivan Štrcin, kranjski župnik Matija Škrbec in b vši oblastni poslanec Anton Umnik. Aretiranci in njihovo spremstvo so imeli rezervirane oddelke v vlaku. Seboj so imeli vsak svojo prtljago. Na beograjskem kolodvoru j h je pričakal velik avtobus beograjske policijske direkcije. Na potu s kolodvora se je avtobusu pripetila manjša nezgoda; strla se je os in eno zadnjih koles je odletelo po ce-ti, tako da je avtobus obtičal. Are-tirance so zaradi tega v dveh manjših avtomobilih prepeljali v preiskovalne zapore Državnega sodišča.
Glavna preiskava proti njim je bila zaključena že v Ljubljani, vendar pa bodo pred Državnim sodiščem ponovno zaslša-ni, nakar bo državni tožilec sestavil svojo obtožbo. Kdaj se bo vršila razprava, še ni določeno. Zdravstveno stanje vseh areti-raneev je prav dobro in vsi priznavajo, da se žnjimi postopa kar najbolj korektno.
Vojaška imenovanja
Beograd, 11. junija p. Vojni list objavlja ukaz, s katerim je imenovan za komandanta 47. pešpolka pešadijski polkovnik Jovan Pribic, dos«daj pomočnik komandanta 45. pešpolka. Za pomočnika komandanta 45. pešpelka je postavljen pe-šadijski podpolkovnik Djordje Petrovič, dosedaj član vojne delegacije pri zagrebški železniški direkciji. Za vojnega atašeja na Poljskem je imenovan pehotni polkovnik Mihajlo Stajič, za vojnega atašeja I v Turčiji pa generalštabni podpolkovnik f Milan Markovič.
Na hitlerjevskem taboru
Dr. Goebbels otvarja volilno borbo — Teatrsllčna parada — Volilne parole narodnih socialistov
-.7- . . , ., — Leipzig, 9. junija, u iTai	V LeiPz'Su velik hitlerjev-
ski shod. Ogromna razstavna dvorana ua tehničnem velesejmu je bila že teden dni poprej razprodana, čim so se pojavili na kioskih lepaki z imenom nacijonainosoo-jalisučnega Marija, dr. Jožeta Goeboeisa. moža, ki je v Berliu iz 3uOO pristašev napravil za leto dni 600.00U. so ijudje, željni besed iz ust najostrejšega hitlerjevskega govornika, pokupili v par dneh vse vstopnice. najsi so biie po eno. dve ali tn marke. Zborovanje je bilo napovedano za pol deveto uro, že ob šestih pa su lile množice po Cesti 18. novembra proti veleseirnu. Pet in dvajset tisoč oseb. glava pri gmvi. v v/ornem redu. Na stenah velikanske zastave z rogljatim križem in propagandnimi napisi. Dve godbi igrata ueprestano. Me-gafoni prenašajo zvoke vojaških koračnic v najbolj oddaljene dele dvorane, kjer se r,e c'a več ločiti ljudi, ampak se vidi samo brezobliana množica, ki nepretrgoma vaio-vi. Mladci v belih srajcah vrše rediteljsko služIm Vse se vršti po vojaških zapovedih, ki .rezko odmevajo po dvorani; pete udarjajo druga ob drugo in težki škornji hitler-jevskih bojevnikov bijtjo ob cementna tla. Znanci se pozdravljajo po fašistov-sko s klicem »Heil Hitler!« Med njimi se gnetejo hitlerjevske mladenke v enotnih čmo-belih oblekah z rcgljatim križem na pentljj in na rokavu ter prodajajo slike vodje, pa drugih junakov Hočejo biti nordijskega izgleda: daljša krila in dolge kite, pa če le gre, plave lase. Tu in tam hoJi ponosno obvezan mladec, junak kakega pouličnega spopada z nasprotnikom. Ob osmih ni več praznega mesta. Z ulice prihajajo prve vesti o spopadih. Izvestitelji zatrjujejo, da je bil sovražnik poražen in v beg pognan. Sieg! Dvorana prehaja v mrzlično razpoloženje. Že dame se pozdravljajo z dvignjeno desnico.
Ob 8.10 zadoni z govorniške tribune ter iz zvočnikov, razmeščenih po dvorani, poziv »Vsak ina svoje mesto!« Zadnji zamudniki prihajajo: višji strankini funkcijonarji in g. policijski direktor. »Socijalni demokrat!« pripomni moj sosed z vidno škodoželjnostjo. Varnostni oddelki vršijo kontrolo okoli tribune. Vstopnice, legitimacije. Moj sosed mi pripoveduje o nameravani izpremembi uniforme napadalnih oddelkov. Modre čepice mu ne ugajajo. Posebno, če so malo ponošene, so preveč prostaške. Seveda, seveda.
Ob 8.25. Iz ozadja dvorana se začuje piščalka, nato boben. Ljudje vstajajo. Iz nasprotnih vrat se vije bela proga v dvorano. Ko pride do srede, se razločijo čete mladcev v belih srajcah. Na čelu oddelek piskačev, bobnarjev '.n fanfaristov. Dvorana odmeva od ropota. Prikorakajo do tribune, se razporede na desno in levo. Vidi se, da 60 temeljito vežbali za nastop. Skupno zagrmi v dvorano marš Frideriko-vih grenadirjev. V tem se pojavita v vratih na dnu dvorane z dveh strani dve ogromni hitlerjevski zastavi na čelu nepreglednih čet, ki korakajo po dveh prehodih v dvorano. Narod je fasciniran. Vsaki izmed neštetih rdečih zastav z mg-ljat:m križem v belem krogu velja poseben pozdrav desettisočev. Vse roke dvignjene v zrak. Bobneče vzklikanje »Heil—Sieg.« Za njimi se vrste oddelki razpuščene Hitlerjeve vojske. Tisoči in tisoči hitlerjevske mladine, fantov in mož, korakajo v dvorano, kjer jih sprejema navdušenje množic, kakor da so jih piavkar rešili velikega zla.
Ob 8.40. Še vedno korakajo čete. roke še niso omahnile in booni grmijo v pozdrav zastavam, ki se razpo;edijo desno in levo od govorniške tribune. Dvorana je nabita. 30.000 oseb. Megaion napoveduie otvoritev zborovanja. 30.000 poje »Deutschland, Deutschland iiber alles,« z zanosom in vero. Pod dojmom mojstrskega uvoda, ki je pol ure očem, uše-iom in srcem tridesetih tisoča v vlival na-strojenje za podlago govorniku.
Ob 8.45. SignaVii žvižg. Rezka povelja, pete udarjajo. Bobni in fanfare zopet za-buoe. Na dnu dvorane se pojavi na čelu manjše čete G icbhels. Zopet rimski po-zd-avi, zopet pos rojene fronte mladcev usločenih teles in z TOkami ob hlačnih šivih. Kako uživaio fantje! Goebbels se bliža tribuni. Majhen je. v trenčkotu. težko hodi. ker ima pokvarjeno nogo. Na drobnem telesu velika glava, s strogimi, tesno sk'e-n'enimi ustnicami. Ko se pojavi na tribuni. zaori pozdrav »Heil—Sieg!«
V grobni tišini začne govoriti. Najprej tiho, komaj slišno šepetajo megafoni. Nato pa se razgreje in strastno sikajoče besede bruhajo v desettisoče, ki fascinirano sprejemajo vsako besedo, kakor da je zlato. Najprej napade ostro in žolfno »novembrske može« in zadnjega med njimi, Briininga. Oni so morali Nemčijo izdati sovražnikom. da so se polastili oblasti. Oni so zakrivili Versaj, ki ni naložil Nemčiji samo neznosnih bremen, ampak odrezal dele njenega narodnega telesa na vseh straneh. To ni bilo dovolj: treba je bilo vzeti Nemčiji zadnjo moralno osnovo. Prisilili so jo. da je priznala laž o svoji krivdi na svetovni vojni. In ta laž je prišla novembrskim možem ravno prav. Oni so zato zrušili cesarstvo in zgradili na porazu in izdajstvu republiko in tribute. Zato se sistem proti reparacijam ni niti 6mel boriti.
kajti boril bi se proti temeljem, na kate-nn je zgrajen. Bili so vezani na lasmo prokletstvo. Vse svoje delo je f:nansira-k sistem z narodnim premoženjecn. k; ga je izčrpal do skrajnosti, hoteč vnoveiti obljube. ki jih je dal: kruh in svobodo. Ta prevara ni mogla držati dolgo. Štirinajst let. Ker so božji mlini strašno dobro mleli. mi pa rastli dan za dnem. Ko se je videla vojaška peta versajskega diktata nepremi«^a, smo m: postavili zahtevo, da naj se Nemci ia bori proti tributom Tokrat msmo uspeli, ker je sistem v parlamentarnih temnicah sprejel Da\vesov in Voungov načrt. M smo odpirali narodu oči. sistem pa je moral braniti tribute. 2e takrat bi se bila morala vlada umakniti onim, ki hočejo boljšo bodočnost. (Burno odobravanje.)
In dalje: Prišla je beda. Sistem je višal davke in jih pobiral od same substance narodovega premoženja Izgledalo je. kakor da bo operacija uspela, pacijent pa umrl. (Burno odobravanje.) ko je bi.o premoženje porabljeno, so se ceste napolnile z brezposelnimi. Sistem ni mogel nikamor in Briining ni mogel izpolniti onih treh obljub, ki jih je dal: ureditev financ, notranji mir in aktiviranje zunanje politike. Pot je bila od vsega početka napačna. Sanacija naših financ je nemogoča brez črtanja repa racij, ki 60 vzrok nemškega finančnega poloma. Zato je treba odstraniti najprej reparacije, saj bi drugače bili sanacija naših financ samo vabilo tributnim državam, da povečajo svoje zahteve.
Aktivna zunanja politika je mogoča le pri moaii notranji politiki. Dokler se pridiga na znotraj defetizem in pacifizem. ne bomo imeli uspehov na zunaj, oicer je bil pa Briining samo farizej, ki se je trkal na prsa rekoč, da ni tako slab, kot oni od opozicije. (Ploskanje.) Briining je prepovedal naše SA in SS neposredno pred konferencama v Ženevi in Lozani, misleč, da bo 6 tem imponiral v zunanji politiki in ojačil svoj položaj. Ali se je morda bal vprašanja gospodov iz Pariza, kaj pomeni te organizacija? Na to uro bi bil moral počakati in reči: »čudite se, da je v Nemčiji 400.000 mož, ki hočejo pohoditi Versaj? Jaz se sair.o čudim, da jih ni več! Vprašate me za vzroke? Yi sami ste nas 14 let mučili, vzeli ste nam orožje in prisilili plačevati tribute. Potlačili ste nas pod versajski dik-tat, kakor ste navajeni delati s svojimi zamorskimi plemeni. Zamorce ste nam poslali v deželo, da so nam skrunili žene. Vsilili ste nam Youngov načrt in mučite nas brez konca in kraja. Ali še vprašate, zakaj jih je 4C0.000? Precenjevali ste učinke svojega moralnega razkroja. Jaz (Briining) sem zadnji reprezentant Nemčije, ki mu morete vsiliti pogodbo. A povem vam, da ni nikogar, ki jo bo držal. Podpis na njej ne bo suh. pa bodo iz 400.000 štirje nrli-
joni:«
Tako bi moral govoriti Briining.
(Bučen aplavz.)
Papenovega kabineta nismo mi sestavili, •niti niso v njem naši ljudje. Mi stojimo ob strani in čakamo, da jih bomo po dejanjih sodili. Zahtevam pa ostro borbo proti južnemu separatizmu, brez ozira na, prav ali ne prav. ker gre za domovino. Za volitve ne Irmo postavili programa, saj je bilo v 14 letih programov že dovolj. Ne gre za programe, gre za Tešitev naroda. Ne programov, mož nam je treba! Proti nam so stranke, pri nas je narod, ki ga kujemo v jeklo, da bo ideje, ki smo i:h nosili na svojih krvavih rokah, povedel do zmage.
Goebbels je govoril strastno, kot juž-njak. Stisnjena pest se je od časa do časa pojavila izza mikrofona. Često je trpek in ironičen, nato postane ši^ok in zanešenja-ško govori o narodovi sili.
Po govoru poje dvorana dvignjenih rok svojo bojno pesem, tisto o barikadah, Hitlerju in tovarišu, ki je bil na pohodu ubit, a gre z njimi. V zmago?	S. B.
Šahovski turnir na Slovaškem
Praga, 11. junija, g. Danes se je pričel v flovaškem zdravilišču Sliač veliki mednarodni šahovski turnir, pri katerem sodeluje 14 mojstrov. Že prvo kolo je poneslo presenečenje, ker stoji ruski velemojster Bogoljubov v popolnoma 'Izgubljeni poziciji proti mlademu Jugoslovenu Pircu. Dr. Vidmar je premagal Čehoslovaka Pokornega. Ostale partije so še neodločene.
Huda avtomobilska nesreča
Pariz, 11. junija, g. Blizu Nimesa se je pripetila gro/na avtomobilska nezgoda. S štirimi osebami zasedeni zasebni avtomobil je na ostrem ovinku zdrsnil s ceste :.n se prevrnil po 3 m globokem nasipu. Pri tem je eksplodiral tank za benzin in je avto začel goreti. Vsi štirje potniki so zgoreli.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro ali poloblačno. stalno, topleje.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Stalno lepo vreme ni več zagotovljeno.
RIGOLETTO NA VE&ESE.JMS7
RADIO LJUBLJANA
predvaja danes na Velesejmu od 3. popoldne naprej priljubljeno Verdijevo opero »Rigoletto« v izvedbi milanske Scale. Igra jo 600-wattna Philipsova ojačevalna naprava na 8 elektrodinamičnih zvočnikov.
Obiščite ob tej priliki Velesejem in razstavo naših
aparatov ©b paviljonu N.	7357
RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta f
Maši kraji In ljudje
Pestre slike z našega velesejma
Tudi med tednom je bil poset našega velesejma izredno živahen, kakor nam to priča gornja slika, posneta izpred paviljona »H«. Ta del velesejma je menda najbolj privlačen, K)j je tu tudi nameščena živilska industrija, poleg razstavijalcev bižuterijc, tehničnih
novosti, kosmetike in modnih predmetov.
V veliki srednji dvorani paviljona »I« je poleg tujsko-promotnega oddelka razstava »Prijateljev prirode v stanovanju«. Sredi dvorane sta 2 dolgi vrsti akvarijev z vodnimi rastlinami in ribicami, na straneh občuduješ v kletkah domače in tuje ptice pevke, v kotu pa opaziš krasno razstavo eksotičnih kaktej, ld jih prav vsak posetnik z zanimanjem ogleduje.
Francoski bojevniki v Ljubljani
Ljubljana, 11. junija.
Skupina francoskih bojevnikov s solunske fronte, ki je na potovanju po Jugosla-v;j , da si ■ _ naše naravne krasote, narodne zanimivosti in posebnosti, prispe v Ljubljano v ponedeljek 13. t. m. ob 20.32 preko Beograda in Zagreba. V skupini je 21 gospodo\ in 18 dam. Y vseh krajih, ki so jih gosti obiskal1, so bili najprisrčnejše sprejeti. Prepričani smo, da bodo tudi pri nas navdušeno in ljubeznjivo sprejeti in to tembolj, ker so baš organizacije francoskih bojevnikov s solunske fronte z velikanskim navdušenjem sprejele našo Glsabeno Matico ob priliki njene turneje po Franciji.
Na.:odličnejše naše narodne, strokovne m humanitarne organizacije, ki so z zastop-
niki državnih, vojaških in avtonomnih oblasti sestavile sprejemni odbor, pozivajo svoje člane, da se sprejema v čim večjem številu udeleže. Zastopniki in člani organizacij se zbero v ponedeljek pri spomeniku pred nunsko cerkvijo na Kongresnem irgu odkoder odkorakajo ob 20 z vojaško godbo na kolodvor. Sprejemni odbor vabi ljubljansko občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema milih gostov.
V torek odpotujejo francoski gosti ob 15.40 v Lesce in na Bled, kjer ostanejo do četrtka zjutraj ter se nato preko Jesenic vrnejo v domovino. Domačini naj bi francoskim izletnikom priredili na vseh postajah prijazne pozdravne sprejeme.
Elektrifikacija dravske
e
banovine
Ljubljana, 11. junija.
Od Kluba elektroinženjerjev ("druženja 'jugoslovc iskih inženjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljane, smo prejeli tole obvestilo:
Preskrba dežele z električno energijo je važen prvi pogoj za gospodarska procvit naroda. V naš- banovini jc zavzela elektrifikacija že tak razmah, da je sedaj nuino treba misliti na smotreno Iti sistematsko clcktrifkaci jo vse banovine. Mnogo se je razpravljalo o elektrifikaciji delno tudi v javnost!. Izncsla so sc tako različna mnenja. da s: javnost nc more stvoriti pravilne sodbe.
Zato sc jc Klub elektroinženjerjev UJIA, svest si odgovornosti, odločil na predlog nekaterih članov baviti se s problemom ter določiti enoumne smernice za izvedbo sistematske elektrifikacije. Klub je prepričan. da mora vestno, pravilno ;n objektivno proučevanje tega /a narod tako važnega problema dovesti vse strokovnjake do istega rezultata.
Ker zahteva rešitev tega problema v.se-
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in pospeši krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
PENSION STURM
LETOVIŠČE POLJČE
pri Begunjah
uživa sloves mirnega zatočišča v krasni legi ob vznožju Karavank. Za miru-željne najidealnejši kraj. Vsa oskrba s sobo Din 65.— dnevno. 236
stransko proučevanje najrazličnejših vprašanj, klub stavljene si naloge še ni mogel dokončati, pač pa je dosedaj določil splošne smernice za svoje nadaljnje delo in za izvedbo elektrifikacije. Mnenja je, da je dolžan obvestiti javnost o teh smernicah, ki se lahko zgoste v naslednje tri točke:
1.	Elektrifikacija je preskrba vsakega interesenta s trajno kar najcenejšo energijo v zadostni množini z najmanjšimi sredstvi in tehnično najpopolneje.
2.	Elektrifikacija se mora v vsakem pogledu izvršiti v skladu z narodnimi interesi.
3.	Vodstvo elektrifikacije v dravski banovini naj ima banovina.
Glede na razne vesti o sodelovanju državnega rudnika v Velenju s Kranjskimi deželnimi elektrarnami je klub zavzel naslednje stališče:
Klub elektroinženjerjev UJIA pozdravlja sodelovanje Kranjskih deželnih elektrarn z državnim rudnikom v Velenju, ker tvori dobro začetno bazo za elektrifikacijo dravske banovine v zvezi z elektrifikacijo države in sicer tako iz narodno-gogpoda— skega kakor tudi iz energijsko-gospodarske-ga stališča.
Klub obsoja vsako zaviranje sodelovanja Kranjskih deželnih elektrarn z državnim rudnikom v Velenju in delo proti obo-
jestransko koristni pogodbi med obema kot nacijonalno neprimerno in za narodno gospodarstvo škodljivo.
Ob slovesu podpolkovnika g. Prohaske
Slov. Bistrica, 10. junija.
Te dni odhaja iz Slov. Bistrice komandant mesta in 1. divizije konj. artilerije g. podpolkovnik Anten Prohaska. V Slov. Bistrico je prišel s svojo divizijo iz Subo-tice o Veliki noči 1. 1929. V treh letih si je osvojil simpatije vsega mesta in okolice. Takoj ob svejem prihodu je kot človek, ki ne pozna časa za brezplodno razmišljanje, temveč le vero v dejanja .tvorno posegel v našo slabotno razgibano društve-
no in družabno življenje. Neumorno in nesebično je deloval zlasti pri Sokolu ter mu je kot odbornik pripomogel do velikega razmaha z delom v upravi in v telovadnici. Najvidnejše se je udejstvoval pri krajevni organizaciji Rdečega križa, ki je bila ustanovljena po njegovi zaslugi. Dosegel je. da je R.K že v prvem letu svojega obstoja podvzel zgraditev letnega kopališča. Vsa dela je vodil sam in prihranil društvu s tem velik del stroškov. Krasno kopališče bo še dolga leta pričalo o njegovi požrtvovalnosti, brez katere bi Slov. Bistrica gotovo še danes ne imela te preko-ristne pridobitve. Za njegove zasluge mu bo krajevni oclbrr RK izročil ob priliki odhodnice, ki mu jo priredijo društva 'n mestna občina, diplomo častnega članstva.
Slov. Bistrica bo g. podpolkovnika Pro-hasko težko pogrešala. Saj se je kakor redko kdo trudil za pcclvig mesta in za gospodarski procvit okolice. Na njegovem novem službenem mestu v Skoplju mu želimo mnogo sreče in uspehov!
POMLAD
v Grand hotelu Sv. Janez
ob Bohinjskem jezeru.
Krasen park, tenis, kopališče, ribji lov, pošta, telegraf, telefon. Avtobusna zveza s postajo. — Izvrstno meblovane sobe. — Dunajska in domača kuhinja. Nizke cene. Zahtevajte prospekte. Telefon št. 3. — Predsezonsko bivanje je v tej krasni naravi najbolj priporočljivo in prav ugodno.	181
Zanimiva ljubniška jama
škofja Ivoka. 11. junija. Izletnikom, ki prihajajo na Ljubnik, priporočamo, da si ob tej priliki ogledajo tudi zanimivo, še ne povsem raziskano ljubniško jamo. Dober streljaj od gorske vasice Gabro-vo vodi desna pot na Ljubnik. če krenemo na levo, pa smo v dobrih 10 minutah pri vhodu v ljubniško jamo. Dohod tvori ozka steza, ki
je sprva prav lepa. potem pa vodi navdol preko skal in skozi močno goščavo. Vhoda v notranje jamske prostore sta dva in je eden precej tesen, drugi pa dokaj pripravnejši. Najprej se pride v velik obokan prostor, iz tega pa v čudovito lepo zaseko. Tla so sicer pod vodo, preko pa so položeni močni in popolnoma varni hlodi. Mimo malega podzemskega jezerca in velikih kapnikov se pride v ogromno dvorano z najrazličnejšimi kapniki. V eni izmed stranskih zasek je manjša dvorana, ki ima krasen kapnik v obliki cerkvenega bandera. Nekaj dohodov v zanimiv podzemski svet je že uredila škofjeloška podružnica SPD. ostalo pa je še potrebno temeljitega raziskovanja.
Ljubniska jama tvori velik kompleks in se vije proti Praprotnem v Selški dolini. Ljudje so dali posameznim oddelkom imena: prižni-ca, srce, steber itd. V jami ie več jezen*, so pa tudi nevarni prepadi. Za ogled jame služi najboljše acetilenska luč, ker so sveče preslabe in ugašajo, dim od bakelj pa očrni blesteče kapnike.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Ali navzgor
ali navzdol
pa I mira- rru£<y
obrije ruajJ>oQ

pa I mira mJ&zji frulje čbx mehko* kJo2mjaMxy peruy, fzL fruzeto iiU/uD- omčhccL LCA dolgo*mehJwobdAŽL.Sh. pena, goioik? ne, kJcAc poitu. Se Ictitnoitl 'uz o^i}cxM^oči duh po(hAoaj(yt da. jz 5 pa I mira milom p%cu}i uJLLteh. /5 Let vxJzuJ>ejy ZMjamcuj/i -italsu? do&uy kvaliteto
Marica Vizoviškova
Nove vasi pri Mariboru, ki se je, kakor o že poročali, smrtno ponesrečila, ko se vozila s kolesom od svojega doma v
Radvanje. Pokojna mladenka, stara komaj 19 let, jc bila navdušena Sokolica in zgledna sotrudnica vseh narodnih prireditev.
Grenčica Hunjadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Dan Rdečega križa
Rdeči Križ proslavlja vsako leto obletnico poroke Nj. Vel. kralja in kraljice z nabiralnim dnem, pri katerem apelira na javnost, da se spomni trpečih ter nakloni vsaj majhen dar v človekoljubne namene Rdečega križa. Rdeči križ je izdal lani v naši državi za razne dobrodelne ustanove ter za podpore reve-žcv in bolnikov nad 1,200.000 Din. za prehrano žrtev suše in dragih elementarnih nesreč pa preko dva milijona. Tudi ob potresu v južnih krajih je Rdeči križ zbral za žrtve 1,700.000 Din. Poleg glavnega odbora so tudi vsi krajevni odbori po svojih močeh lajšali bedo in trpljenje. Sam podmladek Rdečega križa je izdal lani v dobrodelne namene 3W) tisoč Din. organiziral 500 šolskih kuhinj in priredil 33 počitniških kolonij.
Veliko človekoljubno delo pa more izvrševati Rdeči križ le z vsestransko podporo vseh onih, ki imajo usmiljeno srce in dobrodelne roke. Na le apelira danes ljubljanski krajevni odbor, ki priredi ob priliki koncerta vojaške godbe v Zvezdi ob 11. svoj nabiralni dan. Odborniki in odbornice Rdečega križa bodo nabirali v Zvezdi in na cestnih križiščih prostovoljne prispevke in sprejemali prijave novih članov. Letna članarina za redne člane znaša 30 Din. za pomožne člane pa 6 Din. Ljubljansko prebivalstvo, ki je pri nabiralni akciji izkazalo svojo dobrotljivost, se bo gotovo ludi tokrat odzvalo.
Ob 60Ietnici slovenjebistri-škega učiteljskega društva
Danes slavi slovenjebistriško učiteljsko društvo 60-letnico svojega obstoja. Učiteljstvo našega okraja lahko zre z zadoščenjem na več nego polstoletno uspešno delo med našim ljudstvom. Njegova stanovska organizacija, osnovana 10. aprila 1872., torej v dobi, ko so narodnostne razmere tvorile najprepornejšo točko vsega javnega življenja, je bila prvotno v nemških rokah. Toda že okrog leta 1890. je prevladal vpliv zavednih okoliških učiteljev, ki so prevzeli vodstvo v svoje roke in preobrazili društvo v slovensko stanovsko-kulturno organizacijo, služečo združevalnim idealom, izraženim v pojmu jugoslovenstva. Mladi rod je črpal v ljudskih šolah, koder so delovali, temelje svoje izobrazbe v dobi, ki je grozila upropastiti naš narodni živel j na slovenskem štajerskem. S smotrenim delom, prilagojenim občeizobraževalnim ciljem in namenu, da bodi šola prva nositeljica na-cijonalne vzgoje, so naši učitelji in učiteljice usmerjali mladino na skupno, vsem koristno pot, po kateri si je oblikovala svoje telesne in duševne sile.
V našem učiteljstvu, ki slavi danes redko j obletnico svoje organizacije, opravičeno
zremo pozitivne temelje ljudske prosvete in narodnega napredka v našem okraju. Domačemu društvu ob njegovem jubileju čestitamo, vsem članom oragnizacij iz Maribora -mesto, Maribora -desni breg in iz slovenjebistriškega okraja, ki danes zborujejo v Slov. Bistrici, pa izrekamo iskreno dobrodošlico!
Brez valute na morje
Plačljivo v Jugoslaviji. Opatija. Pension Hausner, sredi mesta, krasna lega ob morju, kopanje brezplačno, kuhinja prvovrstna in poceni.
6319 Lastnik P. Tomašič.
Zboljševanje prestolniških higijenskih razmer
Beograd, 9. junija.
Da je ob hitrem razvoju naše prve prestolnice iz predvojnega starinskega malega mesta v sedanje moderno velemesto ostalo v Beogradu še marsikaj, kar n:kakor ne odgovarja sodobnim zahtevam zdravstvenega skrbstva, je pač umljivo. Ravno tako pa je tudi treba priznati, da si beograjska mest-r-a občina prizadeva z vsemi močmi, da sc čim prej in čim temeljiteje odpravijo vsi ti nevšečni ostanki nekdanjosti. Vsega pa seveda ni mogoče izvršiti takoj, zlasti pa ne v sedanjih časih težke gospodarske krize, ki jo mora občutiti tudi beograjsko mestno občinsko gospodarstvo. Stori pa se v resnici, kolikor je le mogoče, in za letos je seveda v okviru občinskega proračuna, določenih cela vrsta asanacijskih del na tem polju.
Oddelek za socijalno in zdravstveno skrbstvo je že začel s čiščenjem mestne periferije, ki je najbolj potrebna tega dela. Čistijo se Bulbulderski, Mokroluški in Top-čiderski potok, katerih struge so bile doslej odlagališča vse mogoče nesnage. Popravijo se tudi vsi mostiči in se bodo struge uredile, tako da voda ne bo prep«iavlja-la okolice.
Eno najvažnejših vprašanj, ki jih je naj-nujne.je treba rešiti, je vprašanje zasipanja močvirnatih tal v okolici mesta in na njegovi periferiji. Ta močvirnata tla merijo vsevkupno okoli tisoč hektarjev in so glavno leglo komarjev, ki so, kakor znano, silna nadloga za prestolnico in vzrok vse njene malarije. Da bi se izvršila vsa osuševalna dela, ne dopuščajo sredstva, ki jih ima občina na razpolago v ta namen. Zato se bodo za sedaj nasula močvirnata tla le v neposredni bližini mesta, a poleg tega se očistijo in ograde vsa občinska zemljišča ob Savi in Dunavu, ki so tudi doslej rabila za odlaganje smeti in druge nesnage.
Mestni stavbni urad se bo lotil podiranja barak in kolib na periferiji, ki služijo danes za stanovanje najubožnejšemu delu mestnega prebivalstva, so pa dejanski legla vseh mogočih bolezni, zlasti pa tuberkuloze.
Za boj proti komarcem se bo uporabljal poseben prah, ki se bo posipal po močvirnatem ozemlju. Za to posipanje si bo mestna občina izprosila od vojaških oblasti aeroplan. Predvsem se posuje močvirje, ki je znano pod imenom Makiš in zavzema okoli S00 hektarov, torej cele štiri petine vse komarčne zalege.
Posebna pozornost se bo posvečala od-važanju smeti in fekalij, za kar je naročenih deset novih voz, železnih, ki se herme-tično zapirajo in ne puščajo za seboj smradu. Fekalije se seveda odvažajo samo ponoči. Odvažanje v odprtih vozovih, ki jih navadno uporabljajo cigani, se strogo prepove in se bodo vozovi, če se bodo še uporabljali, takoj zaplenili.
Tak je torej asanacijski načrt za najbližji čas. Za bodoče pa je že dobil oddelek za socijalno m zdravstveno skrbstvo nalog, da napravi načrt za popolno asanacijo prestolnice v zdravstvenem pogledu, za katero bi bilo treba, kakor menijo strokovnjaki okoli štiri m.lijone dinarjev. Ta načrt pride potem pred občinski svet in odbor, in če se odobri, se tudi takoj začne izvajati.
Dospela nam je večja pošiljka
APARATOV
.N NASTAVKOV ZA POVEčAVAN JE
od svetovnih tvrdk Ihagee, Zeiss Ikon, Miiller & VVetzig za vse formate kot Leica 3X4, Rolleiflex itd.	7478
DROGERIJA KANC. ŽIDOVSKA 1
Za tajski pzomet m Dolenjskem
Brez pomoči lepi napredki, še več bi flh bilo. če bi se nvaževali ponovno stavljeni predlogi
Novo mesto, ll. junija
ž-jvilke, ki jih izkazuje poročilo o delovanju Zveze za tujski promet v Sloveniji v letu 1931., nazorno in zgovorno pričajo o tem, kakšen silen in nagel razvoj je naš tujski promet napravil v zadnjih letih: dočim je leta 1928. zabeleženih 34.195 tujcev, ki so obiskali naša pomembnejša letovišča in zdravilišča in je 1. 1929. zrasla ta številka samo na 51.969, je v letu 1930. zabeleženih naenkrat kar 135 tisoč £93 tujcev v Sloveniji; in še lani, torej v letu, ko je svetovna gospodarska kriza čedalje bolj začela dušiti življenje in promet od naroda do naroda in od človeka do človeka in ko je bil vsakdo pri-5 lj.n. da v svojem gospodarstvu črta vsak i dat k, ki bi se kakorkoli dal utrpeti, je t . ši vilka — kljub hujšim pričakovanjem fidla samo na 115.824. če te visoke Številke primerjamo z razmerami pred vojno. moramo ugotoviti, da v prejšnjih čarih tujskega prometa v današnjem pomeni besede pri nas skoraj da ni bilo. šele n vi načini gospodarskega, političnega in kulturnega življenja, ki jih je rodila svetovna vojna, šele intenzivni razvoj prometnih sredstev v zadnjem desetletju in pa novo pojmovanje človeka, združeno z nekakšnim modernim kultom solnca, zdravja in narave — šele vse to je ustvarilo pogoje za razmah tujskega prometa v takšnih množicah kakor se vrši danes. Da gre človek letovat, po novem naziranju že zdavnaj ni več luksus, počitnice in letovišča že zdavnaj niso več izključna pravica zgornjih deset tisočev. Za slednjega človeka, ki dela za sledr.ji stan, za slednjo Generacijo, je letni odmor postal stvarni potreba in pravica, ki je moderno so-c: no razumevanje družbe nikomur ne ir o'e odreči.
I ominantno pozorišče našega tujskega pr< meta je po sami naravi stvari naša Go-rer.Jska z Bledom na čelu. Tukaj je tujski premet poslal pravcata industrija in gospodarski činitelj prvega reda. Nič čudnega ni torej, če naša javnost temu kosu naše zemlje posveča največ pozornosti. Toda pri intenzivnem zanimanju za en kraj so prikrajšani drugi — vsaj začasno. Trajno ne more nobena stvar, ki ima svo-1 vrednost, ostati skrita in prezrta. In morda je zdaj v resnici že skrajni čas, da
se v javnosti in pred merodajnimi forumi izpregovori beseda o Dolenjski.
Na občnem zboru Zveze za tujski promet je zadnjič delegacija, ki so jo tvorili zastopniki tujsko - premetnih društev v Novem mestu in v drugih večjih dolenjskih krajih, predložila resolucijo, v kateri se naša Dolenjska pritožuje nad zapostavljanjem in se na Zvezo obrača s prošnjo, da ji pomaga do veljave in do mesta, ki ji gre. »Tudi dolenjska zemlja je med biseri Slovenije. S svojimi posebnimi lepotami, valovitimi griči, posejanimi s pisanimi cerkvicami in tajinstvenimi gradovi, z bujnimi gozdovi, zelenimi pašniki ter veselimi goricami, s kraškimi vodami in podzemskimi jamami, s slikovitimi našimi mesti, s skrivnostnimi Gorjanci, s svojim milim podnebjem, s sto drugimi privlačnostmi po svoje prav nič ne zaostaja za drugimi predeli ožje domovine, ki so danes v srečnem položaju, da jih vsled intenzivne tujsko-prometne propagande pozna tudi tuji svet, dočim je ostala ponižna Dolenjska skrita in neopažena.» Resolucija je stavila celo vrsto konkretnih predlogov, katerih realizacija naj bi pomagala odstraniti to stanje: vozni red na dolenjski pregi naj se smotrno spremeni; uvesti bi bilo treba spet turistovski vlak, ki pa bi moral biti po vsej priliki nekakšen pospešen potniški vlak; ceste bi bilo treba skrbno popravljati; podpreti in pospešiti bi bilo treba elektrifikacijo Dolenjske itd.
Ugodna rešitev teh zahtev bi brez dvoma v pozitivnem smislu vplivala na razvoj turizma na Dolenjskem. Toda sami takšni tehnični in materialni ukrepi bi vprašanja v celoti prav gotovo še ne mogli rešiti. Izdelati bi bilo treba obširen in podroben program, kako naj bi se val tujskega prometa postopoma in smotrno navajal v dolenjske pokrajine. Po mnenju nekaterih poznavalcev stvari je Dolenjska, n. pr. v svojih barvah najlepša pomladi, ko so gorenjski vrhovi še v ledu in mrazu — takrat bi bil morda njen najboljši čas, takrat bi bilo treba opozoriti nanjo.
Dobro bi bilo, da bi Zveza za tujski promet poiskala vse resne interesente in vse dobre ljudi, ki jim je tudi razmah Dolenjske pri srcu. da se ta problem, ki nikakor ni majhnega pomena, premakne z mrtve točke.
Počitniške štipendije za Češkoslovaško
Prosvetno ministrstvo je razpisalo v duhu deklaracije o šolskih in kulturnih stikih Jugoslavije ia češkoslovaške naslednje štipendije:
5 štipendij za profesorje Srednjih gol, ki bodo bivali 6 tednov v Pragi, da se naučijo češkega jezika in seznanijo s češke slove ;ko kulturo. Prošnje je treba poslati preko direktorja zavoda splošnemu oddelku ministrstva prosvete v Beogradu nai-pezneje do 15. t. m. Prosilci morajo poslati svoj življenjepis s fotografijo ter opisom de sedanjega študija in delovanja. Izbrani kt ndidatl se morajo po prihodu v Prago pr ?ko jugoslovenskega prosvetnega referenta javiti odseku za kulturne " stike z inozemstvom pri češkoslovaškem ministrstvu prosvete in prav tako pred povrat-k< m v Jugoslavijo. Po povratku v Jugoslavijo mora kandidat poslati ministrstvu prosvete pismeno poročilo o svojem delu na češkoslovaškem v dveh izvodih: en izvod bo poslan ministrstvu prosvete v Prago.
Pri podeljevanju te štipendije imajo prednost oni. ki so obiskovali kurze češkoslovaškega jezika ali aktivno delovali na kulturnem zbližanju češkoslovaškega-ju-goslovenskega naroda, štipendije znašajo po 4.500 Din.
10 štipendij za dijakp srednjih Sol:
V iste svrhe je razpisalo ministrstvo prosvete 10 počitniških štipendij za dijake višjih razredov srednjih šol v Jugoslaviji, ki bodo poslani v času velikih počitnic za 1 mesec na češkoslovaško, da se tam pri-vče češkega jezika in spoznajo češkoslovaško kulturo. Prijave za te štipendije je treba predložiti preko direktorja šole ministrstvu prosvete najpozneje do 15. t. m. Pogoji za podelitev štipendije: dijak mora pcslati svoj življenjepis, 2 fotografiji za potni list in dovoljenje staršev, da lahko pntuje v inozemstvo. Kandidati bodo potovali skupaj in bo čas odhoda še naknadno javljen.
Prednost za štipendije imajo dijaki, ki so obiskovali kurze češkoslovaškega jezika, aktivno delovali na kulturnem zbližanju češkoslovaškega - jugoslovenskega naroda ter so se zanimali za češkoslova-
ško kulturo, štipendije znašajo po 2250 Din. Dijake bo v Pragi naš jugoslovenski prosvetni referent izročil tamošnjim šolskim oblastem in srednji-šolski omladini. Dijaki bodo morali po povratku v Jugoslavijo predložiti pismeno poročilo o svojem bivanju in delu na češkoslovaškem.
Nadalje je ministrstvo prosvete razpisalo 10 učiteljskih štipendij za visokošol-ce, predvsem dijake slavistike, narodne zgodovine, geografije, etnografije, potem za dijake prava, slikarje in igralce v svrho izučenja češkega jezika in češkoslovaške kulture. Dijaki bodo bivali 6 tednov na češkoslovaškem med velikimi počitnicami. Dijaki morajo vložiti prošnje preko dekanatov svojih fakultet, a umetniki naravnost ministrstvu prosvete do 15. t. m. Prosilci morajo poslati svoj življenjepis s fotografijo in opisati svoje dosedanje študije in delovanje. Tudi ti bodo norali po povratku predložiti pismeno poročilo o svojem bivanju in delovanju na češkoslovaškem v dveh izvodih, katerih eden bo predložen ministrstvu prosvete v Pragi. V Pragi bo kandidate sprejel jugoslovenski prosvetni referent ter jih izročil tamošnjim šolskim oblastem in dijaškim organizacijam. Pred povratkom se morajo dijaki zopet javiti prosvetnemu referentu pri poslaništvu. Prvenstveno pravico do teh počitniških štipendij imajo oni kandidati, ki so obiskovali kurze češkoslovaškega jezika, ali aktivno delovali na polju kulturnega zbližanja s čehoslovaki. štipendije znašajo po 3600 Din.
Podrobnejše informacije dajejo Jugoslovensko češkoslovaške lige.
Predavanje našega rojaka na univerzi v Lipskem
Prošli torek, dne 7. t. m. se je v Institutu za delovno pravo lipske univerze vršilo drugo predavanje našega rojaka g. dr. Sto-jana Bajiča. V zimskem semestru je predavatelj izčrpno obdelal zasebno delovno pravo v Jugoslaviji, osobito novi obrtni zakon, novinarsko uredbo in državljansko pravo, to pot pa se je lotil našega javnega delovnega prava. Predavanje je bilo javno in je bilo zelo dobro obiskano. Prisotnih je bilo več univ. profesorjev, med temi oba redna profesorja za delovno pravo na lip-
Varuje vas infekcije ter ugonobi no- | silce infekcije.	211-4 |
ski univerzi Jacobi in Richter, dalje mnogo član«,v Instituta, nemških dijakov in jugo-slovenska dijaška kolonija skoraj polno-števiino.
Predavanje je otvoril ravnatelj Instituta prof. Jacobi in pohvalno omenjal predavanje g. dr. Bajiča v zimskem semestru o zasebnem delovnem pravu. G. dr. Bajič je podal nato kratek pregled zgodovine in virov jugoslovenskega delovnega prava od i. 1918. ter priključil k tem odstavku opis državne uprave, v kolikor se bavi s socialno politiko. Orisal je organizacijo ln delokrog delavskih zbornic ter prešel na pravno stanje delavskih organizacij. Pri tem je obdelal njih svojevrstni položaj v pogledu kolektivnih pogodb. Orisal je tudi glavne delavske in podjetniške organizacije ter podal stališče, ki ga zavzema naša zakonodaja napram delovnim borbam, stavkam in izpo-rom. Kot zadnje točke pri obravnavanju delovne ustave se je predavatelj dotaknil položaja delavskih zastopnikov v obratih in pravne ureditve te ustanove.
V glavnem delu predavanja je prešel na delavsko zaščito, primerjajoč jo z nemškim pravom; pojasnil je zaščito delavca v obratu in obdelal posebej vlogo upravne oblasti, inšpekcije dela in urada za zavarovanje delavcev. Omenjal je lozansko pravno zaščito službojemalčeve delovne sile. Obširneje je razpravljal o delovnem času ter o njegovem podaljšanju.
Ob koncu je predavatelj podal kratek pregled socialnega zavarovanja in pri tem omenil dvojni jubilej, namreč 45-letnico za-varc vanja v Sloveniji in 10-letnico zavarovanja v celi državi. Opisal je organizacijo, dajatve in krog zavarovancev ter vpliv sedanje krize na to zavarovalno stroko. Enako podrobno sliko je podal tudi o pokojninskem zavarovanju nameščencev ter bratov-skih skladnic. Končno je orisal še organizacijo podpiranja brezposelnih in nje dosedanje delo.
Predavanje je trajalo skoraj dve uri. Direktor Instituta prof. Jacobi se je nato zahvalil g. dr. Bajiču za njegovo izvrstno in
zanimivo predavanje ter ga naprosil, naj tudi v bodoče ostane sotrudnik Instituta. Izredno in toplo pohvalo je sprejelo poslušalstvo z oglušujočim ceoetanjem. ki je na nemških univerzah tradicionalen način odobravanja.
Jubilej mozirskega Sokola
Mozirje. 11. junija.
Trg Mozirje v prekrasni Zgornji Savinjski dolini se pridno pripravlja na prelep praznik, ki dokazuje zavednost, naprednost in požrtovvalnost njegovega prebivalstva.
V nedeljo, dne 26. t. m. bo mozirsko sokolsko društvo praznovalo svojo petdesetletnico. Mozirski Sokol je drugi najstarejši slovenski Soko! in ima za seboj pestro zgodovino narodnostnih bojev, velike požrtvovalnosti in zgledne narodne zavednosti. Mozirje je bilo prava narodna trdnjava, ki je zajezila nemško prodiranje v prekrasno Zgornjo Savinjsko dolino in v prekrasni planinski svet okrog Logarske doline.
Mozirje je že od nekdaj priljubljen cilj izletnikov, katerim nudi mnogo užitkov v prekrasni planinski prirodi. Proslava 501etnice Sokolskega društva se bo vršila na lepem tn senčnatem prostoru v takozvanem mozirskem parku ob Savinji tik tiškega kopališča in bo gostom, ki bodo počastili zgledno Sokolsko društvo, dana tudi prilika lepega izleta. — Mozirski Sokol vabi brate in prijatelje k lepi proslavi, za katero se že sedaj z vso vnemo vršijo priprave.
Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
Ozdravi sigurno revmatizem, išias, ženske bolezni itd. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Hrana, kopel m stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačno prospekte.	186
Kmetijski vestnik
Poletno negovanje trt
S pravilnim negovanjem trt na špaliriih, brajdah in v vinogradih v mesecih maju -septembru ne prisilimo trt samo do enakomerne rasti in do boljšega pridelka, marveč jih prilagodimo v rasti že za primerno obrezovanje v prihodnji pomladi.
Glavno poletno delo ie od pričetka krepkega razvoja novih zelenih poganjkov, namreč od maia in do pričetka jesenske zorit-ve grozdja in lesa, to je do septembra, obstoji v tem, da takoj v maju, najkasneje pa v začetku juniia čisto odstranimo na trtah, osobito pri onih na špaliriih in braidah, vse spodaj pri tleh in na starem lesu nastale poganjke, razen onih, ki so morda potrebni za pomladitev, odnosno za nižjo vzgojo do-tične trte ali pa če so slučajno obloženi z lepimi grozdički. Obenem odstranimo tudi vse nerodeče izrastke na enoletnem lesu (na šparonih ali ločnih) in vse prav šibke in odvisne poganjke, četudi imajo ti kak majhen grozdiček, ter pustimo le krepkejše, rodeče poganjke. Med krepkimi, rodečimi poganjki na šparonih zrase namreč pogosto nekaj prav malih, slabo razvitih, osobito če požene eno oko 2 do 3 poganjke.
Na šparonih ostale rodne izrastke poganjke skrajšamo že v tem času (pred cvetenjem), in sicer do 4. lista nad najviše stoječim grozdom, ako računaš liste od tega grozda naprej proti vrhu. Obenem odstranimo vse listke pod najnižjim grozdom, tako da ostanejo nedotaknjeni le oni listi nasproti grozdu in nad tem do prikrajšanega dela.
Poganjki na reznikih ali palčkih (enoletni les z 1 do2 očesoma), odnosno v pomanjkanju teh reznikov najmočnejši na šparonu, ostanejo neprikrajšani do konca avgusta, odnosno do začetka septembra, da se prav močno razvijejo in že nekoliko dozorijo, ker ti tvorijo rodni les za prihodnje leto.
Na teh kakor že prikrajšanih poganjkih v teku junija - julija nastale nove izrastke iz vrhnjih in stranskih očes, tako zvane zalist-nike ali pabrke, skrajšamo ponovno ne samo 1 člen, to je pustimo tem le eno oko. ki zopet kmalu požene, katerega čez 2 do 3 tedne še enkrat skrajšamo na eno oko. dokler ne preneha sploh še to odganjati. Bolje
V starinskem mestu ob morju
Šibenik. S. junija
Imeli so Jadranci letos rano in krasno pomlad. Osobito v marcu je bilo mnogo žarkega sončnega opoja. Ali april ni prizanesel. kakor nikjer, ponagaial je tudi še maj. Ne-v bte. ki so pred dvema tednoma razsajate po državi, so nekoliko segle tudi na Jadran iri se nekaj večerov javljale z močnimi bliskavicami in nočnim deževjem. Ali to je bilo za slovo. Ozračje se je sprevedrilo in z junijem je tudi vreme samo otvorilo poletno 6ezono.
Prelepi so dnevi v Šibeniku. Od katerekoli strani se mu približaš in ga ogleduješ, od vsepovsod se ti kaže to starinsko mesto v dnigi luči in podobi. In slika je vedno osvajajoča, tem bolj, ko se navadiš življenja sredi nenavadno gostoljubnega prebivalstva, ko se natančneje seznaniš s tibotno romantiko ozkih ulic in se nekajkrat povzpneš na Bel-vedere, odkoder ti seže pogled daleč preko otočja in vzdolž obale. Najlepše je vendar blizu obale. Jedva sto korakov od pomola se za velikim spomenikom Nikolaja Tomasea polahko vzpenja idilični perivoj, v katerem vsrkavaš blago vonjavo moria in drevia. Ziv-žav vrabcev v vejevju ie še neprimerno glasnejši kakor rajanje mladine, po kateri z največjim dopadajenjem presojaš razgibanost južnjaškega. obmorskega temperamenta.
Posebno v jutranjih urah je morje v zalivu mirno, komaj lahno nakodrano od mai-štrala. ki ves dan tako blagodejno hladi ožgano telo in preganja vročino, da se nikoli d išeča ne sesede nad kamenitim mestom. T' dno je jadrnic, ki z otokov dovažajo vino. 0 ;tro režejo gladino poltovorni parniki. ki vzdržujejo redni promet z bližnjimi večjimi
Vsaj enkrat dnevno pa se v zaliv ponosno I vinograde kje daleč zunaj na sončni pripeki kakor ogromen lahod nrihli™ t»i/ volit	gredi kra§kjtj gkalin, v kratkih dneh opravi-
kakor ogromen labod približa kak velik br-zovozni parnik Jadranske plovidbe, a tudi sosedje z italijanskega brega niso redki gostje. Italijanski parobrodi so prav mizerno prazni, vsekakor pa je resnica, da tudi število potnikov na naših velikih parnikih zaenkrat še znatno zaostaja za lansko frekvenco. In če že ne bi bilo drugega dokaza za krizo v pomorskem prometu _ evo tam doli blizu šibeniške ribarnice štiri velike, res zajetne prekooceanske tovorne parnike. Še pred letom so merili pot po širokih oceanih vse do kitajskih in japonskih pristanišč, natovorjeni s stoterimi vagoni bauksita; — zdaj. pa kakor breznadni upokojenci samevajo drug poleg drugega. Krepko zasidrani in privezani počasi rjavijo v pričakovanju boljših časov. In dalje onkraj mesta, v Crnici. stoji tovarna »Dalmatiene«. Črpala je od slapovia Krke za 31.000 HP elektrike, producirala je letno 18.000 ton karbida in 7000 ton cianamida, zaslužka je dajala parom rok. Stoji...
Ali življenje v živahnem obmorskem mestu ne zastane niti za spoznanje. Navzlic vsem tegobam, ki eo v kamenitem primorju še mnogo bolj občutne kakor v slovenskih krajih, kjer brsti vsaka vejica in rodi vsaka ped zemlje, niti malo ne zastane utrip krvi. Živo je tod. glasno, vse z malim zadovoljno. Denar je redek in drag. zato ie življenje cenejše. Vem. kai bo bratca ljubljanskega predvsem zanimalo, in povem: težko črno vino točijo po dva dinarja in nolno je vinotočev v vsaki ulici. Pretežna večina mestnega prebivalstva ima svoje vinograde v okolici, blizu pol milijona hektolitrov letno pridelato vina v šibeniškem okraju, največ v vsej Dalmaciji. Kam z njim? Pospraviti ga je treba. Obilno so še založene vse kleti in točilnice, ko ze vinogradi spet obetajo dobro novo letino. Težaki, ki imajo svoje hišice z malimi
•	•• _ ,	•• • 1_	, , .	--------------lil Jiiia|u	uiouu 6 I1IU11I111
kraji, vneto se z njimi kosajo bele motorke. 4 dvorišči večji del v zgornjem delu mesta, a
jo potrebna dela. nato spet nimajo kaj jx>-četi. In jx>sedaio ves božji dan jx> dvoriščih ali v podrumih. srkajo črno kri grozdja, modrujejo, zvečer pa za poj o zdaj veselo, zdaj zateglo, kakor da z vsakim dnevom mineva nepotreben praznik. Marsikatera težaška družina ne živi od drugega kakor od mane-štre, vina in rib — ali bosa, temnopolta deca vam v pozne večerne ure raja na ulici in j>oje na vse grlo, da starši zadovoljno prebirajo, kateri j>amž najbolj grlato vodi otroško kolo:
Došo neki putnik gore na planinu — što če nam taj putnik gore na planini? — Ribe — da, prav gotovo, tudi poglavje o ribah vas bo zanimalo. Mm! Sodim po sebi in po dobrem okusu ljubljanskih opernih kle-tašev. Ni skoro jutra, da ne bi ubral poti skozi perivoj in ob bregu proti ribarnici. Stok sladkovodne Krke z morjem v šibeniškem zalivu, številno otočje in ugodno obra-žje omogoča velik in raznovrsten razplod vseh ribjih sort. Na vsem Jadranu zatorej nimate boljših rib kakor v Šibeniku. Noč za nočjo križarijo po zalivu in izven njega ri-barske ladjice in v jutranjih urah je v prostrani kameniti ribarnici prav lepa izbira. Sardelic kupiš cel kilogram za štiri dinarje, izbranejše ribe seveda dosezajo tudi ceno 16 dinarjev, poslastiš pa se lahko tudi z raki in školjaki. Izprva zoprni vonj ti postane kal kmalu znosen, takisto uživaš ob opazovanju zdravo zagorelih ribarjev in barantajočih gospodinj. Kreneš potem skozi ozke ulice tja gori na pazar in ti ni treba dosti povpraševati po cenah salate, sira in črešenj — bra-njevke ti sproti vse glasno oznanjajo. Ajde — zares vse za male pare. Ali izven vsega tega vam bom o šibeniku še kaj povedal. d. r, '
je namreč skrajšati zalistnfke na eno oko, kakor jih popolnoma odstraniti, ker v tem primeru, če je zalistnik že bolj trd, lahko pokvarimo glavno oko, ali pa še to odžene, kar ni pravilno. Zalistniki se popolnoma odstranjujejo le pri v zeleno cepljenih podlagah. kakor sem v članku 5. t m. opisal, da ti ne zamorijo odganjajočih žlahtnih cepi-čev.
Vsa taka poletna dela označimo s tehničnim izrazom »mandanje«. Ta označba je sicer staroprimorska, odnosno vipavska, a se je tudi na Dolenjskem in Štajerskem že pri-lično vdomačila.
Kaj je posledica takega mandanja? S tem, da odstranimo že v začetku rasti vse odvisne in slabotne poganjke in da nekatere prikrajšamo, prisilimo ostale na krepkeiSi razvoj, ker se iz zemlje s pomočjo koreninic vsrkana hrana porazdeli na manj odganikov. Z odstranitvijo slabših izrastkov in vseh spodnjih listov spravimo grozdičke bolj na prosto, iih bolj izpostavimo sončnim žarkom in drugim zračnim vplivom, zaradi česar hitreje in enakomerneje odeveteio. Tako vidne grozdičke tudi čebele med cvetjem živahno obletavajo in tako pripomorejo do boljše oploditve posameznih cvetov.
Pravilno omandane trte pa tudi laže in hitreje poškropimo zoper peronosporo in grozdičke z boljšim vspehom požveplamo proti oidiiu ali grozdni plesnobi ter porabimo tako manj galične zmesi in žvepla kakor pri neočiščenih trtah. Opisano mandanje izvršimo, čim so poganjki že precej razviti, vsekakor pa še pred cvetenjem. V primeru morebitne zamude zaradi za to delo neprikladnega vremena pa takoj po odeve-tenju, nikakor pa med splošnim cvetenjem, ker bi se s tem motilo pravilno in mirno cvetenje, kar bi imelo lahko za posledico slabo oploditev mnogih cvetov in odpadanje neoplojenih jagod. Ker ostane na isti trti po izvršenem mandaniu manj poganjkov in grozdičkov, se pa ti ostali tem lepše in zdraveje razvijajo in tako popolnoma nadomestijo eventualno odstranjeni šibkejši zarod.
Tako temeljito mandanje je seveda mogoče vspešno izvrševati v manjših nasadih, po vrtovih in braidah, kar je v obširnih, več oralov merečih vinogradih, kjer manjka zanesljivih delavcev in zadostnega časa. V takih okoliščinah je prilično dosežen zadovoljiv vspeh, ako se vsaj takoj odstranijo vsi nerodni in odvišni poganjki na starem lesu in na šparonih. Zato pa manj vinogradov, a te skrbno obdefsvaM!
Nekateri krajšajo poganjke na 2 ali celo na 1 list nad višjim grozdom. To je napačno, ker pri takem krajšanju zaostane grozd v razvoju, slabo dozori ter pridobi ie malo na sladkorju.
Od trtnih korenin vsrkano hrano asimili-lirajo listi, to je s pomočjo sonca in zraka (kisika) pretvarjajo to hrano v škrob in sladkor, ki potem leze v notranjem navzdol v grozdje, in sicer pride v grozdje le do bližnjih zgornjih 3 do 4 listov, dočim so oni pod grozdjem v tem oziru skoro brezpomembni.
Večkratno privezovanje vpogn.ienih in predolgih poganjkov na kole, žico ali late, 2 do 4 kratno škropljenje z mešanico 1 do
1	in pol odstotne bakrene galice in gašenega apna prvič pred cvetenjem, potem še vsake
2	do 3 tedne, in enako 2 do 3kratno žvepla-nje in končno skrajšanje vseh ostalih, od začetka prosto rastočih poganjkov za eno tretjino do polovice v začetku septembra, ko že na pol dozorijo. Obiranje listov okrog grozdja v svrho prostega izpostavljanja direktnim sončnim žarkom v še nedozorelem stanju je napačno ker prav ob dozorevanju dovažajo ti listi grozdju največ sladkorja, s čimer se sorazmerno manjša v njem kislina. S prezgodnjo odstranitvijo teh listov pa dosežemo prav obratni vsneh.
Fran Gombač.
Dogodki za meje
Dogodki v Renčah
V Renčah pri Gorici je živelo prebivalstvo vse do letos še nekako v miru. Fašisti ljudi niso preganjali kakor po drugih krajih v Julijski Krajini. Tudi v gospodarskem pogledu so si znaii Renčani pomagati. Do 250 in več renških zidarjev je odpotovalo vsako pomlad v tujino, zlasti v Švico, na sezonsko delo. Pridni delavci so si pri tem delu prihranili marsikateri tisočak in tako so bile preskrbljene njihove družine tudi za zimo. Nenadoma pa je priče o delo zastajati in letos je ostala večina renških zidarjev brez posla in zaslužka. V Reučah so se pričeli časi stiske in pomanjkanja. Prebivalstvo, ki je molče, pa čeprav z muko prenašajo zatiranje svojih kulturnih in nacionalnih pravic, se je pričelo upirati, ko mu je zmanjkal še kruh.
Tako je prišlo pred dnevi do dogodkov, ki so izzvali med fašisti splošno ogorčenje in zahtevali novih nedolžnih žrtev. r>o smrti Mussclinijevega brata Arnalda so pričeli fašisti njemu v spomin saditi po vseh večjih in manjših krajih mlada drevesa. Tudi v Renčah so pred meseci vsa-dili nekaj drevesc in vzidali med nje kamnito ploščo z napisom. Te dni oa so neznanci polomili »fašistično« drevje in razbili ploščo. Polovico plošče so vrgli pred občinsko hišo, drugo polovico pred cerkev.
Naslednje jutro, ko so opazili razdejanje, so karabinerji in miličniki po svoje preiskali vso zadevo. Istega dne so že »izsledili« krivce. Aretirali so šest mladih fantov v starosti od 19 do 23 let. čeprav so mladeniči zatrjevali, da niso krivi, so jih pridržali v zaporu ter jih končno odvedli v Gorico.
Nov slovenski grob
Pri Sv. Ivanu je umrl znani slovensM šolnik g. Ivan Danev. V četrtek so ga pokopali. Pogreba se je udeležilo mnogo slovenskega ljudstva.
Pred vojno je pokojnik učiteljeva! v slovenskih šolah na Krasu, L 1902. je prevzel vodstvo šole na Bazovici, štiri leta nato pa so ga premestili k Sv. Ivanu. Tu je vodil slovensko šolo vse do leta 1925., ko so ga upokojili. Med slovenskim učiteljstvo m in ljudstvom si je pridobil velik ugled in. simpatije spričo svoje visoke nacionalne zavesti, spoštovali so ga pa tudi učitelji iz nacionalno nasprotnega tabora zaradi njegove visoke srčne kulture. Marsikaterega italijanskega učiteljstva je v času svetovne vojne ščitil pred avstrijskimi šovinisti. Naj mu bo lahka zemlja pri slovenskem Sv» Ivanu!
»Umanitaria« in mOns. Slrottl
Na Goriškem intenzivno deluje italijansko šolsko društvo »Umanitaria«. To »humanitarno« društvo ima namen poitalijan-čevati slovensko ljudstvo. Oblasti in fašistična stranka ga podpirata z vsemi močmi, da bi čim lažje vršilo svojo »veliko kulturno in politično misijo med tujerodnim prebivalstvom. Društvo deluje zlasti na deželi, kjer ustanavlja in vodi večerne tečaje za italijanščino in druge predmete, ki služijo ;>afinnaciji patriotskega duha in. italijanstva v obmejnih pokrajinah«. Lani je društvo organiziralo take tečaje v 2 -slovenskih krajih, letos že v 112. Krajevne fašistične organizacije tirajo vse, kar je slovenskega, v te tečaje in tako so dosegi . da je obiskovalo letos te tečaje več 100 ljudi slovenske krvi. Največji tečaji so bili v Kalu pri Kanalu, v Kanalu, Kobaridu, čepovanu, Kamnu. Grgaru, Opatjem selu, Šempasu. Sv. Križu na Vipavskem, Koj-skem. šent Vidu nad Vipavo, Temenici m drugod.
Poslednjo nedeljo v mesecu maju je »Umanitaria« v Gorici priredila šolsko slavnost. V Verdijevem gledališču so se zbrali tujerodni učenci, mladi in stari, šolsko vodstvo je najboljše učence obdarovalo z nagradami, ki jih je votirala in razpisala znana italijanska družba »Dante Alighieri«. Prof. Bianchi ie razdelil med ljudi 5000 lir.
Najbolj tragično pri vsem tem pa je bilo. da se je te tako nesrečne slavnosti udeležil poleg drugih tudi goriški škofijski upravitelj mons. Sirotti, ki je častital "šolskemu vodstvu družbe, da je doseglo lepe uspehe in si tako pridobilo velike zasluge za domovino, če bi se bil mons. Sirotti udeležil katerikoli fašistične parade in jo blagoslavljal, bi ne bil tako jasno pokazal svojega protislovenskega mišljenja niti tako globoko žalil vernega slovenskega katoličana, kakor je to storil s svojo udeležbo in nastopom na tako izraziti protislovenski manifesticiji povsem privatne šolske institucije.
Slaba tolažba
Pred dnevi je imel tržaški podeštat Pi-tacco, ki je obenem senator, v rimskem parlamentu govor o Trstu in Reki ter po-dunavskem bloku. Kakor znano je tedaj tožil, da sta Trst in Reka gospodarsko docela propadli, ker sta izgubili nekdanja zaledje bivše avstrijske monarhije. Doprinesli sta to žrtev samo radi tega, da se izpolnijo politični ideali njunega italijanskega prebivalstva in da postaneta tudi teritorijalno del italijanske domovine. Toda sedaj se je spet pričelo urejevati srednjeevropsko gospodarsko vprašanje. Za Trst in Reko so se obnovile perspektive za bodočnost, da si spet opomoreta kot trgovski izhodišči podunavskih držav. Toda Francija in češkoslovaška sta za tako rešitev srednjeevropskega problema, ki bi prav nič ne koristil ne Trstu ne Reki, Francija in njeni prijatelji so torej krivi, če bosta Trst in Reka zares propadla.
Zunanji minister Grandi je Pitacca pohvalil. bržkone zato, ker je skušal oprati fašistični režim pred Tržačani in Rečani, ki so ga že pričeli sovražiti zaradi njegove uničevalne politike, in je obljubil, da bo Italija skrbela za »svoj« Trst in »svojo« Reko. Fašistični tisk v Julijski Krajini je takoj pograbil to priliko in pričel hvaliti režim in Pitacca, češ kako si Italija prizadeva, da bi tudi gospodarsko pomagala »osvobojenim« bratom, toda kako sovražni elementi podirajo to nieno delo in skrb. Pokrajinski gospodarski svet v Trstu in reški fašistični tajnik sta se še posebej zahvalila Grandi ju in Pitaccu za njune »to-lažilne in ljubeznive« besede.
Zdi se pa, da se rimska tolažba ne bo mnogo pomagala. Tudi trezni tržaški in reški trgovci se tega dobro zavedajo. Rezultat vsega tega prizadevanja pa bo menda ta. da bo Pitacco ohranil svoj stolček na tržaškem magistratu, ki se mu je pričel majati in da bo povrh k večjem še odlikovan za svoje zasluge v rimskem oarla-mentu.



v	^
PRVIČ je ceneji in DRUGIČ prizanašate z uporabo Persila Vašemu perilu, ker je že po kratkem kuhanju vsako drgnjenje perila nepotrebno.Raztopite Persil vedno v mrzli vodil L zavitek zadostuje za 25—30 litrov.
Teniški moštvi Ljubljane in Splita
Preteklo nedeljo je teniška reprezentanca Ljubljane drugič nastopila v boju za prvenstvo države. To pot so domači imeli za nasprotnike Splitčane. Pri vseh igrah sta bili moštvi enaki, le z zadnjo igro so gostje odločili prvenstvo v svojo korist. Ljubljana je tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. — Na sliki so igrači ljubljanske in splitske
reprezentance.
»Jutro« na velesejmu
►Jutro« je za pomladansko prireditev posta-v lo na velesejmu svoj lastni paviljon. Arhitektonsko učinkovita in dekorativna hišica sto;i takoj na desni za vhodom. Posetnikl
velesejma kupujejo ta dnevne izdaje časopisov konzorcija »Jutra«, razno štivo, razglednice itd. Ob o.vor tvi velesejma pa so bile objavljene tudi slike, na katerih je bil napis: Vse čita »Jutro« — črno pomazan. Seveda so vsi vedeli, kaj je tako prekrito, ter so si lahko napravili tudi svojo sodbo, k: gotovo ni laskava za one, ki se poslužujejo takih korektur pri slikah, ki naj bi prikazovale življenje splošne prireditve.
Privid bodočnosti na velesejmu
Ljubljana, 11. junija.
Med novostmi letošnjesra velesejma je br<=z dvoma ena najzanimivejših model zavetišča pred plinskimi napadi. Sredi pisa-noga velesejmskega vrvenja, v sosedstvu stojnic, kjer se prodajajo mlečni izdelki in otroške isrrače, v bližini vesele krčme, kjer naši c.vičkarji nedolžno modrujejo o visoki politiki, stoji knk"r svarilo, ki bi se pred njim moral zaustaviti vsak korak: Glej, privid bodočnosti, glej spomenik mnogo obetajočega človeškega napredka!
Ko ugledaš to stavbo, te najprej navda sveto spoštovanje do znanosti, ki .je tako ]p->o napredovala v plinski kemiji in odkrila izborne pline za pokončavanje človeške nadlege (zajamčen učinek, zajamčene tudi kar največje muke!), ki pa je obenem preskrbela, da se lahko zavarujemo pred tem zavratnim smradom napredujoče civilizacije, če nas bo hotela ž njim pokončati. Taka-le zavetišča naj bi bila zgrajena pri vsakem stanovanjskem poslopju, da bi se stanovalci zatekli va.nje, kadar bi mestu pretili plinski ali bombni napadi. Samo ob sebi se u.me, da pri nas še najmanj mislimo na te dobrine napredujoče civilizacije in da so se naši strokovnjaki samo zaradi prepotrebne previdnosti, ki se v času razorožitvene konference vsiljuje prepričevalnejše kot kdaj prej, odločili za tako delo. Ves svet živi v psihozi, ki jo povzročajo vizije bodoče svetovne voine, in neumen bi bil, k<ior se ne bi pripravil za primer, da se ti prividi uresničijo. Zato je docela prav, da smo začeli tudi pri nas resno misliti na take zaščitne priprave, če nas kdaj obdajo ti sadovi znanstvenega nanrcdka, ki so enako uporabni za človeško blagostanje in človeško morijo no bo nič pomagalo sklicevanje na evangelij ali na kulturo, ki je dala Tiatona. Shakespeareja. Michelangela. Beethovena, Kanta. Goetheja. Tolstega Radi bomo, če se bomo stisnili v taka le zavetišča in študirali v cevkah reakcijo kislin, ki kaže, kakšne vrste plini se širijo v mostnem ozračju. Pri tem bo dovolj ča.sa, da zapojemo hosa.no človeškemu napredku, ki nas tako imenitno pokon-čufe in toli vzorno ščiti. Vstopimo v ka-verno, kjer razkazuje prostore in naprave prijazen vodnik. V tem betonskem zavetišču je prostora za šestdeset oseb. Okoli stene je klop. v kateri je obenem šestnajst predalov: tu si lahko vsak spravi živila, ki jih je bil v naglici vzel s seboj. V ka-verni bo tudi 1R nlinskih mask: razsvet-
ljava bo samostojna z baterijami, da nebo zavisna od stanja mestne elektrarne in vnanjih napeljav. V zgornjem delu je zasilno stranišče, dalje priprava, s katero se kemično določa obstoj in kakovost strupenih plinov v vnanjem ozračju ter radio naprava za sprejemanje in oddajanje vesti, tako da pribeženci niso odrezani od sveta; zahvalimo se znanosti tudi za to milost,! V spodnjem delu, ki je izkopan približno za toliko v zemljo, kot pokopavajo ljudje svoje mrliče, imaš prostore za zračno se-salko, filtre, ki čistijo zrak, katerega bodo po visokem dimniku dovajali iz višjih zračnih plasti (plini so težji od zraka, zato se drže v nižjih nlasteh); potem so tu kisikove bombe, ki bo v njih toliko kisle-ca, da bodo ljudje v zatveišču varni tudi pri daljšem napadu. Ne smemo pozabiti, da bodo za nadaljnje komplikacije poleg plinskih mask na razpolago gumijaste obleke in rokavice, ker plin prodira tudi skozi kožo. Vse to bo stalo dobršno vsoto denarja, toda kdor bo hotel prebiti do konca bodočo svetovno vodno in bo radoveden zastran njenih posledic, bo moral vzeti tudi te stroške na se, kakor si nalaga rama zavarovanja; previdnost je vedno in povsod božja mast.
Ni treba imeti preveč bujne domišljije, da si človek zamisli groteskne prizore v takem zavetišču med vojno, čas sovražnega obleganja s plini in razstrelilnimi bombami. Vsi, ki danes živimo, bi pač nujno želeli, da bi nam biile take izkušnje prihranjene in da bi se narodi spametovali, preden pride do strahot, ki bodo prekašale ■tudi hunske napade in druga grozodejstva v preteklosti. Prav to bi prosi-li usodo za naše otroke, ki jim zdaj .pripovedujemo o Bogu in ljubezni do bližnjega, o človeški vesti in odgovornosti, o človeškem dostojanstvu, o človeškem razumu, ki je ustvaril toliko čudežnih del. Otroci ne vedo, da utegnejo take besede v nekih trenutkih postati smešne fraze i.n da mržnja ne pozna ne razuma niti srca. Oni se danes igrajo. solnčijo, .poslušajo ptičKe in zro oblake v nebesni sinjini; nič ne vedo, da utegne ne.koč prav iz te sin.ii.ne bruhniti ogabno in zav.ratno njihova smrt.. Prihranimo jim to, obenem pa se pripravljajmo z zavetišči, s plinskimi maskami in z vsem drugim, ker dobro vemo, kaj lahko damo na razum narodov in na vest napredujočega človeštva.	—o.
Podnevi udoben	Ponoči dobra
kotiček	postelja
! Dobro narejeno je vedno poceni. Tudi ! couch zoia pri meni kupljena bo v Vaše | trajno zadovoljstvo, ker Vas za izdan denar pošteno postrežem. Posetnike velesejma vabim, da si pred nakupom ogledajo tudi izdelke v moji trgovini.	6324
RUDOLF SEVER
LJUBLJANA, Marijin trg Z
Dva beračka
Ljubljana, 11. junija.
Zdavnaj je beračiti že nehalo biti sramota. Po predmestjih, po parkih, po zakotnih ulicah, v mraku ustavljajo človeka ljudje, ka pogostem nosijo še skoraj bele ovratnike in kravate, in prosijo za dinar, za dva; ko prosijo prvič, jim je res še malo nerodno in jih je sram. toda ko prosijo stokrat in tisočkrat, nazadnje samo še zaradi lepšega povešajo oči Pa saj vse skupaj še ni tako hudo: Kdor je lačen, se zmerom še lahko kako pretolče vsaj do malo kruha; in kdor nima postelje in doma, se zvečer lahko prikrade v kakšno novo stavbo, leže na mokri, s svežim ometom posuti pod in si da opeko pod glavo. Hudo je pač samo, da se človek prav zares vsega polagoma privadi, da mu polagoma prav zares vse skupaj postane vse eno in da nazadnje nima nobene volje več m se mu nikamor več ne ljubi iskati poti. Telesna beda, ki jo zaradi brezposelnosti dandanes doživljajo ljudje, je brez dvoma ena najtežjih nesreč, kar jih pozna zgo-dov;ra. Toda duševni razpad tega človeka, ki je zoper svojo voljo obsojen na brezdelje — to je razpad, od katerega bosta družba in svet odnesla morda še mnogo več škode.
Mlad. zdrav človek, ki b? lahko delal, pa berači — to je žalostno znamenje časa, v katerem smo. Toda še mnogo bolj žalost-
no znamenje časa so — otroci, ki dandanes v tako velikem številu zvonijo na tujih vratih ki prosjačijo po cestah in trgih. Kdor prosi, se mora smiliti, in nihče ni tako pripraven kakor otrok, da vzbudi usmiljenje. Tako so otroci svoj:tn velikim ljudem, svojim materam in očetom, ki so brez dela, postali rešmki in redniki in jim nosijo domov drobiža včasi za kruh. včasi za žganje, aH za kar se že lahko obrne tak denar.
Ce kaj mnogo hodiš po ljubljanskih ulicah, boš lahko skoraj vsak dan srečal dva taka majhna beračka, ki 6e od jutra do mraka izprehajata po ulicah in je enemu kakšnih devet let in malo šanta. drugemu pa morda štiri ali pet. Dva majhna pajdaša po božji volji, da jih še nisem izlepa videl takih. Hodita po trotoarjih. se prešerno držita čez rame kakor dva stara večna po-bratima, gledata v izložbe, za katerimi je spravljeno vse bogastva tega sveta, gledata vrvenje na ulicah t trgih in 6e smeja-ta, zdaj pa zdaj pa se malo postavita k zidu in pomolita roko — in kar pade. pade. Tako sta ta dva otroka polagoma postala kos ceste in trotoarja, da bi morda nikier drugje ne mogla več živeti, na ulic', sredi življeniskega vrveža in prometa tu, kjer se vsak hip kaj zgodi, čemur se je vredno smejati ali pred čimer ie treba bežati, tu sta si ta dva otroka usfanovila svoj dom in tu. v tem življenju bi najbrž najrajši ostala do konca. Sai ni treba, da bi ravno beračila vse svoje žive dni: saj človek lahko tudi s kakšno drugo rečjo takole postopa rn postava ob vogalih, različni opravki so, ki se lahko vršijo ra u^cah. različni imenitni in žalostni onravki. Ta dva otroka se ne bosta mogla izšolati pač za nič drugega kakor za cest:>
KadarkoM srečam ta dva beračka. vselej se jima moram nasmehniti: tako vesela sta sTedi svoje bede. toliko smešnih dov-tipov vesta med seboj r>o svoje imata rvo-gruntan ves svet. Toliko zdrav:a. toliko ž;vljenjske sile je v nii"'. da bi lahko zrasla v nrav dragocena človeka.
Toda ta č*« ne utegne skrbeti z<i t^ke reči: kaT se tiče otrok ie ta F*s od daleč ze zdavnaj nost^l podoben tisti zveri. Vi žre svoj lastni rod.	Pri.
Obalni etablissement pri Maierniggu.
na Vrbskem jezeru. Koroška.
Dopust in počitnice pri Maierniggu. Krasna. prahu Drosta lega v mirnem zalivu jezera. Velika sončna obala. gozd. gaji. razgledni stolp, motorni čolni in čolni na vesla, lastno rib'štvo, bar, koncert, ples in družabnost, garaže, igrišča in sprehajališča. plitvi bazeni za otroke Zdravniška kontrola — Posebna otroška garderoba za vse jezero, pri šolanem nadzorstvu Polna hotelska penzija (3 obedi pred in po sezoni 7 do 9.50 šilingov, v sezoni (julij - avgust) 9 do 12 šilingov. — Obrežna kopel in okrep-čevališče Maiernigg na Vrbskem jezeru, Koroška, Avstrija.	70
Zavod za slepo deco v Kočevju
V zavod za slepo deco v Kočevju se sprejmejo v začetku Šolskega leta 1932/33 slepi ctroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogcji za sprejem: 1.) da je otrok popolnoma ali toliko slep. da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole; 2.) Izpolnjeno 6. leto starosti; 3.) primerna telesna in duševna zmožnost. Od sprejema so brezpogojno izključeni slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem otroci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo prehude telesne Irbe, izvzemši slepoto; 4.) gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za oskrbo primerno preskrbovalnino, katere višino določi kraljevska banska uprava dravske banovine. če je dokazano uboštvo, kraljevska banska uprava preskrbovalnino lahko zniža ali pa popolnoma izpregleda.
Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obuvalom in perilom. S seboj v zavod morajo prinesti sledeče potrebščine, ki naj bodo v dobrem stanju in zaznamovane, in sicer dečki: 2 vrhnji obleki, klobuk in čepico, zimsko suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in za čevlje in po možnestd dežnik.
Prošnje ra sprejem v zavod Je treba vložiti do 28. junija 1932 pri IV. oddelkn kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Prošnji je priložiti naslednje listine: 1.) rojstni in krstni list; 2.) domovnico; 3.) zdravniško izpričevalo uradnega (t. j. sreskega ali okrožnega) zdravnika, v katerem naj bodo navedeni stopnja vzrok in posledice slepote in izjava glede splošnega fizičnega in duševnega stanja), dalje kar je najvažnejše, da otrole ni sposoben zaradi slepote za obiskovanje normalne osnovne šole; 4.) morebitno šolsko izpričevalo, če je že obiskoval kako šolo; 5.) potrdilo o cepljenih kozah; 6.) ubožno izpričevalo, ako so starši ubožni, ako pa niso ubožni, pismo, s katerim se obvežejo, da bodo redno plačevali preskrbovalnino. ki jo določi kraljevska banska uprava; 7.) potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo; 8.) družinski izkaz, izstavljen od župnega urada.
Prošnja je po čl. 44. zakona o zaščiti dece in mladirre kolka prosta, ako je ubožnost dokazana z ubožnim spričevalom. Prav tako so dolžna pristojna oblastva po navedenem zaKonu izstaviti vse potrebne priloge brezplačno in kolka prosto.
Spominjajte se slepih!
Važnost perutnine
Letošnja velika perutninska razstava, ki jo je priredil odsek kmetijske družbe za perutninarstvo v Ljubljani, je po svojem aranžmaju in po svoji obširnosti in pestrosti zares nekaj posebnega Kdorkoli se zanima za rejo teh koristnih živali, ne sme zamuditi prilike, ogledati si to razstavo.
Strokovna komisija, ki je ocenila kokoš rjave štajerske pasme, je podala važne podatke, ki jih moramo objaviti. Poudarja se predvsem dobra izenačenost razstavljenih živali raznih priznanih rejcev, kakor Kuhna Tauscha iz Razvanj, Kajfeža iz Dobrepolj, L'"kmanove Mare iz Središča, Zidanška iz Skednja pri Konjicah, Rataja iz Št. Jurja, graščaka Giančnika s Pragerskega in gospodinjske šole iz Marijanišča. Bela štajerska kokoš vzbuja po svoji lepoti posebno zanimanje, zlasti pa bela štajerska skupina kmetijske šole na Grmu. Poudarjala seje tudi prav lepa razvrstitev selekcije piščet raznih pasem pri valilni centrali v Linhartovi ulici v Ljubljani.
O drugih pasmah kokoši in ostale perutnine bodi samo omenjeno, da so vzbujali veliko pozornost lepi orpingtonske g. Eker-ta iz Loč, dalje prekrasni rhodeislandke znamenitega rejca g. Fabjanoiča iz Ruper-čega vrha pri Novem mestu in drugih, plime tke g. Avgusta Kuharja iz Vevč. leghorn-ke perutinarske farme ge. Malvine Golo-hove in Kosmatinovega perutninarstva iz Vižmarjev. K temu delu razstave se bomo še povrnili.
Mnogo se jih bo čudilo, ako povemo, da je kokoš smatrati tudi kot kemično tvorni-co za pridobivanje medicinsko prepariranih Jajc, tako zvanih jodovih Jajc. Tudi pri nas imamo že tako farmo, ki se s tem bavi,
to je perutninarstvo g. Tonija Kajfeža v Kostelu pri Banji Loki (Kočevje). Tamkaj gojijo kokoši z namenom, da ležejo jajca, ki so posebno zdravilna. Znanost je namreč dognala da je jod neobhodno potrebno sredstvo za zdravi t nje raznih kroničnih bolezni, kakor: bronhijalnega katarja, razširjenja pljuč, nagnjenja k debelost. V ta namen se uporablja jod v posebnih spojinah. čestokrat so se pa pokazale zle posledice pri zauživanju jodovih preparatov. Nemški znanstveniki pa so dognali, da nima jod nikakega slabega vpliva, ako je organsko vezan na beljakovine. Da to dosežejo, se poslužujejo kokoši. Znano je namreč, da od vsega, kar zaužije kokoš, pride del tudi v jajce. V tem pogledu je treba seveda velike previdnosti, ker mnogo živali ne prenese tega ravnanja. Poleg tega tudi nesnost pri takih živali, ki so krmljene z jodom, silno pada. Zatb se poklada tem živalim rastlinska jodova beljakovina. Vzgojili 60 že kokoši, ki so posebno odporne glede na zauživanje joda. Postopno se je tudi nesnost teh živali dvignila in ni Tedko, da znese posamezna taka kokoš letno 180 prvovrstni jodovih jajc.
Treba bo tudi pri nas v tem pogledu iti z duhom časa naprej. Naša zdravilišča in letovišča, ki pomenijo v zadnjih letih važno panogo našega gospodarstva, imajo gotovo dovolj odjemalcev za razne produkte perutnine. Razstave prirejamo z namenom, da se perutninarstvo čim bolj intenzivira v vseh možnostih, da postane ta panoga še bolj dobičkanosna. Posvečati bomo marali potrebno pozornost ne samo pravi negi, temveč tudi zdravstvenim prilikam teh malih koristnih živali. Letošnja res smiselno organizirana perutninska razstava nas n> uči tudi o kokošjih boleznih, kar ie nedvomno velike važnosti za vsakega rejca.
Nebotičnik je dobil svetlo krono
Ljubljana, 11. junija. Zadnje mesece ni bilo videti, da bi gradnja nebotičnika kaj napredovala. Sicer je bilo okrog njega in na njem vedno vse polno delavcev, ki so imeli opravka z njim, posebno v njegovi notranjosti. Pred par dnevi pa so z nebotičniko-ve krone odstraniti lesene opaže in ogrodje in v nebesni modrini se je zabliščala svetla stebričasta kupola, ki je vidna po vsem mestu.
Sedaj, ko so pričeli nebotičnik pri vrhu luščiti iz ogrodja, bo delo na zunanjosti hitro napredovalo proti nižjim nadstropjem doli. Tekom gradnje so na nebotičniku preizkusili marsikatero novost. Ne le, da so gradili z amerikansko racionalnostjo, uporabili so tudi nekatere novosti, ki so se na pravih ameriških nebotičnikih sijajno obnesle. Tudi na našem izolirajo sedaj železo-betonske strehe na svojevrsten način, namreč z 1.5 mm debelimi svinčenimi ploščami, ki odgovarjajo za ta namen bolje, kakor bakrene plošče ali katerakoli druga izolacijska tvarina. Domača kleparska tvrdka Peter žitnik je postavila na dveh nebotič-niških traktih tako svinčeno streho v izmeri 700 m®, ki je prva v naši državi. Streha je zložena v obliki pahljače in se plošče pri temperaturnih spremembah v vse smeri lahko svobodno raztezajo ali krčijo. Na tako izolirani strehi je mogoče nasaditi rastline prosto v zemljo in tako ustvariti vrt na vsej strehi, ker je izključeno vsako zamakanje.
Na sliki je pogled proti vrhu nebotičnika s strehe tretjega trakta. Spredaj je svinčena streha, katere posamezni deli se v obliki pahljače stekajo k odvodni cevi.
daje zdravo, ceneno In redilno pijačo za mlado in staro.
Naj se prireja Kathreiner z zrnato kavo ali brez nje, vsekakor je glavno, da mu se doda : Pravi ,tFranckov" dodatek: kot najbolj poznano začimbo za kavo.
Otroci posebno radi pijo Kathreiner z mlekom in ga tudi prav lahko prebave.
Gble/ee
po meri ata gospode
izvršuje elegantno po najugodnejših cenah krojni atelje tvrdke FRAN LUKIČ v Stritarjevi ulici. — V zalogi moderni vzorci češkega in angleškega blaga po
najnižjih cenah.	61
osnace vesti
♦	Odlikovanji. Šolski upravitelj v Fra-mu pri Mariboru Miroslav P učeni k je od-odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom Karadjor-•ijeve zvezde 3. stopnje dr. Čedo Mihajlo viča. bivšega ministra.
♦	Za odkritje spominske plošče na Ašker-foveni domu v Rimskih Toplicah ie ministrsko prometa dovohlo polovično vožnjo v kraj proslave. — Vabimo vso našo kulturno javnost. da se te uuodnosti poshiži in se prosia-
iiflpleži v čim večjem številu.
♦	Napredovanje v vojaški službi. Pred kratkim je napredoval v č;n pehotnega ka-petana 1. ra/reda g. tdo Delak. komandir dnnske bolniške čete in znan nas sokolski delavec. Čestitamo!
.:• '•• v • .gir: •,*.-. © •".?•»• -V-'
Ako Vam je
imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini
kf	fciSBU*^iSSJtlSJ
KONGRESNI TRG 15
nasproti nunski cerkvi
*	Napredovanja v finančni službi. Na
3iodročju dravske finančne direkcije 60 r.a-skupini; za računske inšpektorje v 6. t kupni: Franc Štrukelj, Franc Pečnik in Janko Spreitzer, dosedanji računski kontrolorji 7. skupine: za računske kontrolorje v 7. skupini: Ivan Sporn. Vojteh Galovič, An-te G:: djvec. Leopold Pehani, \'iktor Marki:. Fran Ž-tnik. Fran Sirca, Anton Poren-ta. Fran W eitzer, Andrej Uran. Leopold Kom"n. Josip Cesar. Stanko Lazar. Vladimir Pavčič. Mirko O-^ana. Danilo Herkov, Ivan Laznik. Ernest Erjavec, Oton Omerzn, Viktor Nachtigall. Josip Janežič. Josip Kol-Fe/en. Alojzij \'esel. Frcn Meglic in Vinko Rakušček. dosedaj knjigovodje S. skupine pri finančni dirckciji: za računskega inšpektorja v 6. skupini Jurij Fločevar, dosedanji račrr-ki kontrolor pri Narodnem gledališču v Ljubljani.
Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo!
J. MAČEK. Ljubl jana, Aleksandrova 12
*	Izpremembe v državni službi. Za obrtni učiteljici pri drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt sta imenovani Katarina Gnezdova in Frančiška Vogelnikova, obe v 9. položajni skupini, zaščitna sestra Anica Kurentova pa je iz Celja premešče-ra k Zdravstvenemu domu v Mariboru. Dnevničar Jožef Košir je imenovan za zva-
>?kp pri higijenskem zavodu v Ljub-!"qni. zvaničnik v pokoju Ivan Smrečnik pa ie reaktiviran za zvaničnika 1. pcložaj-r.e skupine.
*	Izpremembe v banovinskj službi. Uradniški pripravnik splošne bolnice v Mariboru dr. Mirko Kotiška je imenovan za ba-rovinskejra sekundarija na dosedanjem 5!u*h<m®m mestu, za banovinska cestna
5HBIHaB—
nadzornika sta imenovana pripravnika Štefan Močnik in Milan Potočnik, pivi pri sreskem cestnem odboru v Ptuju, drugi pri sreskem cestnem odboru v Črnomlju. Uradniški pripravnik inženjer Karel Vrečko ie imenovan 71 kmetijskega pristava na dosedanjem službenem mestu, banovinski
Gepatisca
5713
tscoi*
ttooe tnfadosti in novega »dravja
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
dne 11. maja 1932. številke za označbo traja pomenijo: 1 Cas onazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura 4 relativna naga v %_ 5 smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1 — 10 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura- prve številke pomen.jo najvišjo, druge najnižjo.
Ljubljana 7. 767.9, 11.4, SO. El, megla. Ljubljana 13, 764.S. 22.2, 50, mirno. 0.3. — Zagreb 7. 767.5, 14.0. 80. mirno, jasno, — — Beograd 7. 766.7, 13.0. 70. mirno, 3.0. —, — Sarajevo 7, 768.8, 8.0, 70. mirno. 3 0. —, — Skoplje 7. 766.9, 16 o 30, NW2. 7.0, —, —. Split 7, 766.5. 19.0. 40, NE3. 3.0. _, — Kumbor 7, 764.8. 16 0. 50. ENE2. jasno, — — Rab 7, 766.1, 18.0. 40. mirno, jasno, —, —
Temoeratura je bila v Ljubljani 21.0. 9 0 Zagreb 23.0. 12.0. Beograd 22.0. 8 0. Sarajevo 18 0. 5.0. Skoplje 21.0. 11.0. Split 23.0, 15 0. Kumbor —, 17.0. Rab 15 0.
Soince vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19 46 Luna vzhaja ob 11.14, zahaja ob 0.39.
višji pristav Anton Zorn pa je po potrebi službe od sreskega načelstva v Dolnji Lendavi premeščen h kr. banski upravi v Ljubljani.
*	Izpremembe v železniški službi. V železniški službi so premeščeni: upravni uradnik v strojnem oddelku ljubljanske direkcije državnih železnic Jože Rupnik k strojnemu oddelku direkcije državnih železnic v Subotici, oficijal kurilnice na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani Jožef Bez-laj k strojnemu oddelku direkcije državnih železnic v Subotici, oficijal strojnega oddelka Anton Gajšek v Ljubljani pa v kurilnico Ljubljana II gorenjski kolodvor.
+ Nov zdravnik v Ljubljani. Banssa uprava v Ljubljani razglaša, da je bil 1. t. m. dr. Ludovik Kožuh, zdravnik - volon-ter v Ljubljani, vpisan v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
*	Nov tolmač za nemški jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo g. dr. Frana Lipe Ida, odvetnika v Mariboru, za tolmača nemškega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru.
*	»Službeni list dravske banovine« objavlja v 46. letošnji številki: uredbo, po kateri se sinejo opravljati tiskarske, lito-grafske in kartografske obrti samo na pedstavi dovolitve, uredbo, s katero se predpisuje za pogrebna dovoljenja dovolitev, pravilnik o obrazcih po zakonu o obr-tih, pravilnik o pobiranju vstopnine v državne muzeje, pravilnik o poslovanju in upravljanju skladov za podpiranje strokovnih šoi v banovinah in na področju uprave mesta Beograda, telefonski promet, odredbo o imenovanju izpraševalnih komisij za mojstrski izpit, in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
*	Redna skupščina Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani bo danes ob 10. dopoldne v prostorih ljubljanske restavracije na Sv Petra cesti. Popoldne bo kakor znano tekma koscev z razvitjem zveznega praporja.
*	Radovljiško učiteljsko društvo bo imelo letošnje zadnje zborovanje 13. t. m. ob 9. dopoldne v poslopju osnovne šole v Kamni gorici. Po zborovanju ogled kraja in izleti v okolico.
*	Maturante kranjske gimnazije iz 1. 1922.
prosim, da se udeleže proslave desetletnice mature 26. junija ob 20. v Kranju (gostilna Jezeršek). Udeležbo javite na naslov: inž. Dolenc. Kamnik, smodnišnica.
+ Občni zbor Slovenske Matice bo v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice. Kongresni trg 7, v ponedeljek 27. t m. ob 20. Dnevni red: poročilo društvenih funkcijonanjev iin slučajnosti. Občnega zbora se morejo udeležiti častni člani, pokrovitelji, ustanovniki in društveniki.
*	Člani Slovenskega planinskega društva se opozarjajo na ugodnosti popustov pri voznih cenah na. parnikih Jadranske plovidbe in Dubrovačke parobrodske plovidbe. Planinci z veljavno člansko izkaznico SPD uživaijo 25odstotni popust, ako potujejo v skupinah po 5 oseb, 50odstotni popust pa. takrat, če jih potuje skupaj najmanj 20, in sicer v vseh treh razredih. Pogoj pa je, da se dotična skupina pred izletom obrne s prošnjo na pisarno dotič-ne paroplovne družbe.
*	Kdor pride danes v Ljubljano na velesejem, naj ne pozabi, da se bo pela po-
arola je:
poldne ob 15. v Tivolskem parku Smetanova »Prodana nevesta«. Obišče jo naj in imel bo užitek, na katerega ne bo zlepa pozabil. Vstopnice se kupijo danes dopoldne od 10. do pol 13. v operi popoldne od 14. ure dalje pa pred Tivolskim gradom.
*	Društvo za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih ambulatorijev v dravski banovini razpisuje nagrado 200 Din za najprimernejše ime zobne paste, ustne vode in zobnega praška, katere predmete bo izdelovala domača tvrdka in se bodo prodajali v korist društva za brezplačno zobno zdravljenje siromašnih otrok. Ime je lahko eno za vse tri predmete ali za vsak predmet drugo. Predloge sprejema najkasneje do 20. t. m. glavni tajnik dr. Josip Tavčar, Gledališka ul. 4. Dopisi ne smejo biti podpisani. Ime predlagatelja naj bo priloženo dopisu v zaprti kuverti.
♦	Uspeh našega rojaka na Dunaju. Prejeli smo: Dunajska -sRadio-TCelt^ tega tedna prinaša sliko našega rojaka inž. Josipa Sliškoviča. rojenega v Bosni, poročenega s Slovenko Nado Gabrščkovo. Inž. Sliško-vič je imel 9. t. m. v dunajskem radiu predavanje o elektr.iškem očesu. Tudi v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani je že predaval o aktualnih vprašanjih iz radijske stroke. Predaval je neštetokrat v dunajskih klubih, v Pragi, Linzu, Gradcu in drugod Pretekli torek je predaval v okrilju Uranie v dunajskem Kursalonu o amaterski kinematografiji. Prednašal je nekoliko svojih filmov in kazal lepe slike iz narave, predstavljajoč naše lepe kraje Po Dalmar;ji in Bosni. Dunajski listi in drusr< nemški strokovni Listi so objavili že nešteto Sliškov.ičevih razprav s slikami .n črteži.
*	Jngoslovenska spominska kapelica na Češkoslovaškem. V okviru vsesokolske-ga zleta bo 8. julija svečano blagoslovljena spominska kapelica in grobnica v Jin-drihovicah pri Karlovih Varih. kjer počiva okrog 7000 Jugoslovenov in 200 Rusov, ki so umrli tam med vojno v ujetniškem taboru. Blagoslovitve se udeleže predstavniki češkoslovaške in jugoslovenske vlade ter odposlanci sokolstva in obeh armad. Pripravljalni odbor je povabil k svečanosti ČOS. Zvezo slovanskega sokolstva, ter ameriške in 'užiške Sokole. V Jindrihovice bodo vozil! posebni vlaki.
♦	Jugoslovenka _ mlss Argentina. Kakor
znano, živi v Argentini lepo število jugoslovanskih rojakov-izseljencev. Mnogi izmed njih zavzemajo ugledne položaje v politiki, industriji in javnem življenju. Ne-
davno pa si je osvojila naziv »Mis Argentina« neka naša rojakinja. List >E1 Eslaro en America« prinaša njeno sliko. Za najlepšo žensko Argentine je proglašena mis Celia Crnogorčevič, omožena Basavilbaso, hči Jugoslovena Nikole Crnogorčeviča, ki je bil odlikovan z redom sv. Save za njegove patrijotične zasluge pred in po svetovni vojni.
Ia Ia zložljive vrtne ptole iz parje-cs bukoviae, z najmočnejšim. modernim platnom opremljene >raz.pošiija 1* r v a gorenjska
razpošiljalnica IVAN S A V N I K Kranj 14
7.a zdravilišča in trgovce pri večjrm odjemu enjro-cene! Zahtevajte ponudbe!
lnncocor (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□£
+ Sprejemanje kovanega drobiža pri državnih blagajnah. Glede na pritožbe pri.io-b:tnih krogov, da državne blagajne sprejemajo kovan drobiž le v omejeni množini, o-K)zarja Zveza industrijcev na odlok finančnega ministrstva od 6. decembra 1920. po katerem so državne blaeajne dolžn° sprejemati kovani drobiž v neomejeni množini.
Danes premiera!
FIlm vesele zabave, plesa, smeha, flirta in ljubezni
• • •
IN TO JE GLAVNO?
Vso noč sama na plesu!
NORA GREGOR
Harry Liedtke, Robert Thoeren, Jakob Tiedtke, Otto AVallburg, Uršula Grabley
Najnovejši Foxov zvočni tednik
in izvrstna šaloigra kot dopolnilo!
Predstave ob 3., 5., »48. in 1410.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
♦ Paketom za Rumunijo je treba prilagati izvozna izpričevala. Po odločbi ministra za industrijo in trgovino morajo biti priložena vsem proizvodom, ki se na Ru-munsko uvažajo v poštnih paketih, izpričevala o izvoru. Za povsem veljavna se smatrajo tista izpričevala, ki jih izdajajo trgovske in kmetijske zbornice, izpričevala morajo priložiti pošiljatelji, vlože jih pa
lahko tudi v paket, toda v tem primeru ;e treba to označiti na spre^mnici in na carinski napovedi.
♦	Ponovna otvoritev pomožne pošte na Hrovaškem brodu. V okoliš te ponovno otvorje.ne pomožne pošte spadajo tile kraji: Hrovaški brod, Cisti breg, Mršeča vas. Za-meško, ki so se izločili iz okoliša pošte pri Št. Jerneju, in pa vas Koprivnik, ki se je izločila iz okoliša pošte v Kostanjevici na Krki. Pomožna pošta Hrovaški brod spada pod nadzorno pošto škocija.n pri Mokronogu, s katero je vsak dan v kastiraLni zvezi po poštnem prevozniku na progi Novo me-sto-Krško in obratno.
♦	Dijaško letovanje v Martinščici. Prijave za dijaško letovanje v Martinščici pri Sušaku sprejema Zdravstveni dom v Mariboru do konca meseca, to je vštetega 28-t. m. Cena enomesečne oskrbnine znaša 750 Din; znesek pa se lahko eventualno plača tudi v dveh obrokih. Vsa natančnejša pojasnila kakor tudi prospekti se dobijo v Zdravstvenem domu v Mariboru, Korošče-va ulica 3, pisarna I. nadstr., kjer se sprejemajo tudi prijave.
♦	Novi grobovi. V Radomlju je umrla ga. Ivana Cerarjeva. Pokopali bodo pokojni-co v ponedeljek ob 9.30. — V Trstu je preminul didaktični ravnatelj v pokoju gosp. Ivan D a n e u. Pokojnika so pokopali 9. L m. na pokopališču v njegovi rojsini vasi na Opči-nah pri Trstu. — V Založah pri Podnartu je umrl uslužbenec tvrdke Dolenc - Pogačnik v Soteski pri Bohinjski Beli, posestnik g. Josip V i d i c. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 10. na pokopališče Otoče. — V bolnici v Gradcu je umrl tukajšnji ugledni trgovski rodbini Joskovi v nežni starosti 5 in pol leta sinček Oton. Trupelce bo prepeljano v Celje. Dan pogreba bo javljen pravočasno. Pokojnikom blacr spomin, žalujočim naše sožalje!
Fantek, punčka, ženka in možiček, vsak že vživa sladoled »Petriček«. Saj že pravi vsak fantiček, le najbolji je »Petriček«. 121 II
Originalno
\KwGEROL
(Patent It. 502?) olje ali krema
za solnčenje in masažo Vas obvarujeta solnčarice, potemnita kožo in jo naredita gladko in čisto. Dobi se v v^eh lekarnah in dro-gerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana. Prešernova 5.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d 9 V nedeljo, dne 19. ju- □ g nija t. 1. poselite vsi in g g podprite delovanje so- g g kolstva v obmejni Gor• ~
rj M»	t	7483
♦	Sprejemni izpiti na srednjih šolah. Po
odloku ministrstva prosveite se bodo vršili letos sprejemni izpiti na srednjih šolah v času od 23. do 28. t. m. Banska uprava je zato vsem šolskim upraviteljstvom naročila, naj učencem četrtega razreda osnovne šole izdajo izpričevala že eni 18. do 20. t m.
♦	Slovnična in računska snov za sprejemni izpit v srednjo šolo. Prejeli smo: Tako se glasi naslov male knjižice, ki sta jo sestavila profesorja gg. dr. Pavel Kozina in Ljudevit Mlakar, da dasta ž njo mlajšim profesorjem metodične migljaje za izpraševanje, učiteljem 4. in 5. razreda csnovnih šol pa izpraševalno snov, ki naj s" po možnosti predela. Slovnično snov je sestavil g. Mlakar, računsKO g. Kozina. Knjižici je dodanih na uvodnem mestu osem najvažnejših členov iz pravil in programa za sprejem v srednjo šolo. Namen, ki sta ga imela sestavljalca, je hvalevreden. Obžalujemo le, da je slovnična snov v tem obsegu in intenzivnosti kratkomalo nesprejemljiva. Med starši, ki so si knjižico nabavili, je vzbudil tak način tolmačenja člena 11., tičočega se izpita iz slovnične snovi, .naravnost trepet in, recimo ksr odkrito, upravičeno bojazen. Tudi učitelji csnovnih šol se zaman vprašujemo, kako je mogoče pri učencih desetega starostnega leta predpostavljati tako visoko stopnjo formalne izobrazbe, da bi bila kos tako kompliciranemu abstraktnemu sestavu, Kakor ga predstavlja slovensko besedo-slovje. v tem obsegu, kakor je vzeto v tej knjižici za podlago izpraševanja. Iz besedila tozadevnega člena pravil in programa, ki se kratko glasi takole: ^da (učenec) pokaže točno opazovanje bese-dnil vrst, je po našem mnenju nemogoče izvajati zaključek, da mora učenec poznati terminologijo vseh oblik, v katerih se kažejo besedne vrste v živem jeziku. Da pokažemo ne metodično zahtevo na konkretnem primeru, naj navedemo samo to, Kar zahteva sestavljalec glede glagola od desetletnega otroka: Poznati mora dovršne, ne-dovršne, povratne, prehodne in neprehodne glagole. Razločevati mora vse štiri gla-golove čase in naklone, postavljati glagole v trpno in tvorno obliko in te oblike v vse mogoče čase, razločevati vse deležnike tvorne in trpne oblike in glede na čas, dalje namenilnik in glagolnik. S tako znanstveno dovršenostjo se ustavlja sestavljalec pri vsaki besedni vrsti. Nai končamo o tem! Pri-bijemo le, na je moral g. profesor zamenjati učenca četrtega razreda z dijakom četrtesa razreda srednje šole, ker drugače si tega ne moremo razlagati, posebno če premotrimo učni načrt za 4. razred narodne šole. Več kakor predpisuje načrt, odobren po ministrstvu <pro-svete, vendar ne moremo zahtevati od otroka Upamo trdno, da se gg. profesorji izpraševalnih komisij ne bodo povzpeli do taKih zahtev pri tolmačenju člena o slovnični snovi za sprejem na srednje šole.
nu Radeoni!
i	n
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
*	»žena in dom«. Težko so pričakovale naročnice junijevo številko svojega lista. Zakaj ta številka je prinesla važno odločitev. Prinesla je razglas razdelitve daril za najboljše odgovore na vprašanje »Kaj je meni »žena in dem«?«. Ta problem je združeval naročnice tega lista v isti miselnosti dolge mesece. — Najbolj všeč vsem naročnicam je bil odgovor št. 24, ki se glasi: »Mlada služkinja iz tolminskih hribov sem. Tujka med tujci. Nikogar nimam, ki bi me očetovsko poučil, materinsko posvaril, zato vselej komaj pričakujem novo številko sžene in doma«, ki mi nadomešča očeta in mater, brata in sestro. Poučuje me, zabava, nudi mojemu razumu in srcu tečne hrane. Zato ljubim list kot plemenito in najzvestejšo prijateljico«. Tako je odgovorila Jožefa Dakskoblerjeva, služkinja v Ljubljani in naročnice so ji prisodile lepo spalnico za 18.000 Din. Iz odgovora lahko sklepamo, kako priljubljen je list med slovenskimi ženami in dekleti, pa tudi, kako edine so si v mišljenju vse naročnice. List jim je plemenita in najzve-stejša prijateljica. — Iz vsebine te številke posnemamo naslednje. Rudolf Kresal: »Tako mora biti...«, Ina Slckanova: »Modno pero«. Mila Scholle-Zupančeva ie prevedla iz češčine »Greh«- in napisala zanimiv članek o Boženi Nčmcovi: O njej, ki je edinstveno ovekovečila vrlo kmetiško ženo. V dopolnilo k temu članku prinaša list tudi uspel portret Božene NSmcove v velikosti cele strani. In potem prično stalne rubrike i^žene in doma«, ki si uspešno širijo pot med široke sloje slovenskih žena. Ni čuda. Te rubrike so pisane tako poljudno, da nadomestujejo cele tečaje in obširna predavanja. Vsega najde žena v svojem listu. O vzgoji, o delovanju žena za svetovni mir, o vedenju, kako si poiščemo službo, o modi, o šivanju, o kuhi, o vrtu, o perutnini, o lepotičju. vse skupaj pa zaključuje povest Radivoja Reharja »Hana«. Kakor ravno čujemo, pripravlja tudi letos »žena in dom« za svoje naročnike 5 knjig, ki bodo zopet mnogo pripomogle k splošni izobrazbi naročnic in pomnožile praktično gospodinjsko literaturo, ki je pri nas še tako majhna. List »žena in dom« se naroča v uoravi, Ljubljana. Dalmatinova ulica 10 T. Za vse leto stane samo 68 Din. Prav vsaki ženi list sam s svojimi neštetimi praktičnimi nasveti v teku leta prihrani najmanj tri naročnine. To se vidi že iz stalnega naraščanja naročnic.
*	Pcgrešanci iz svetovne vojne. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešane! iz svetovne vojne: Jernej Prijatelj iz Vrhnike, Franc Zupan iz Jesenova, Janez Mandelc z Bleda. Blaž Trpin iz št. Jošta. Vincenc Skubic iz Brvac in Blaž Petač z Jesenic.
♦	Otrok z zraslimi prsti. V Mostaru je nedavno neka gospa rodila dete, ki je imelo zrasle prste na rokah. Na otroku je izvršil operacijo kirurg dr. Lukač, kateremu se je posrečilo ločiti prste.
♦	Preselitev dveh vasi. V Petrovaradinu se je vršila skupščina prebivalcev vas-Vitojevca fn Rače, na kateri so razpravljali o nreselitvj teh vasi. ki ležita ob Sa-vi in sta vsako leto močno prizadeti tvo
povodnji. O preselitvi teh vasi se že dve leti razpravlja, sedaj pa je bil po nasvetu bana drinske banovine storjen sklep, naj se preselitev čimprej izvrši.
♦	Pridelovanje bombaža na otoku Rabu. Na tako zvanem Kamporskem polju na otoku Rabu je tamkajšnji posestnik Bar-čič posejal tri kilograma bombažnega semena in je pridelal skoro 100 kilogramov bombaža. Ta uspeh je vzbudil veliko zanimanje za to novo pa.noso gospodarstva.
*	Nesreča pri selitvL V sredo dopoldne se je zgedila huda nesreča v Lušečki vasi pri Poljčanah. Po*sestnik Rumež je selil novega gospodarja škrablja iz Loč v Lu-šečko vas. Blizu doma ie hotel Rumež med vožnjo na sprednjem koncu voza nekaj pritrditi in je zato stopil na voz. Zapletel pa se je pri tem med verigo in padel pod težki vez, ki mu je šel z zadnjimi kolesi preko prsi in trebuha. Stanje ponesrečenca jer bilo kritično, vendar se je že nekoliko izboljšalo.
Smučarski dsin S, K, Ilirije
v Planici p. Rateče, Gor.
Z vsem komfortom opremljen alpski hotel, 1000 m nad morjem. Krasna lega. Lastno kopališče tik doma. Samo 10 minut oddaljen od železniške postaje Rateče—Planica, Krasni izleti v okolico in Triglavsko pogorje. Prvovrstna oskrba. Nizke cene. Pojasnila daje Janez Bitenc, Smučarski dom SK Ilirije, Rateče-Planica.
*	Napad. Nedavno se je od vasovanja ponoči vračal posestniški sin čuš Anton domov v Sp. Velovlek in ga je iz zasede neznan moški udaril z nekim topdm predmetom po glavi in prsih, tako da se je Čuš takoj onesvestil. Domači so ga prepeljali v ptujsko bolnico
♦	Gostilne so mu zabranjene. O-krao^o sodišče v Kozjem je prepovedalo Str rtu, ku Antonu, rojenemu v občini Ri-zeljskeiu, stanujočem v Spodnjih Trebščah pri Sv. Petru pod Sv. gorami, zahajati v krčme za dobo 1 leta (od 5. (julija letos do 5. julija 1933).
+ »Avto«, oficiielni vestnik Avtomobilskega kluba kralievine Jugoslavije, sekcij LjnF-l.iane in Maribora, kateresra številka 11. bo izšla v ponedeljek 13. t. m. v nakladi več ti-
soč izvodov, ki bodo dostavljeni skoro vsem lastnikom motornih vozil v dravski banovini, nudi primerno in ugodno priliko za oglase za hotele, garaže, reparaturne delavnice, avtomobilske trgovce itd. Interesenti so vabljeni, da dostavijo besedilo inseratov do sobote 11. t. m. opoldne upravništvu lista . Avto . Kongresni trs l/I. (Avtomobilski klub).
+ Danes zadnji dan! Kupujte srečke! Javno žrebanje efektne loterije -»Kola« ob 15, v dvorani Delavske zbornice!
+ Kupujte blago na obroke le potom Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom.
+ Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik dalje skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidneoši dobaviteljici spomenikov kamnoseško-Kiparski tvrdki Fran Knnovar, pokopališče Sv. Kr ž Ljubljana, telefon 27-S7.
+ Večbarvne diplome za društva in kor-poracije, večbarvne etikete za steklenica, učna. pisma in druge tiskovine za obrtnike in tombolske karte se dobe samo pri J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Breg št. 10.
♦	>Hipe«, higijenska posoda za kruh in pecivo v gostilnah in javnih loKalih, se naroča pri Dergancu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana.
NACE NAROBE, tapetnik. Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
♦	Oblastno pooblaščeni civ. inž. F. J. Manda, šelenburgova ul. 7 I. prevzema vsa elektroinstalacijska dela in dobave po zelo ugodnih cenah.
+ Tisočim bolnikom so rogaški zdravilni vrelci vrnili zdravje, morejo ga vrniti tudi Vam, če se jih boste redno posluževali. Navodila za rabo zdravilne vode, cenike in prospekte dobite brezplačno na ljubljanskem velesejmu v paviljonu -H a!i pri direkciji zdravilišča Rogaške Slatine.
+ Državni učni tečaj za košarstvo v So-dražicj nudi občinstvu raznovrstne vrtne garniture in razne košarske izdelke po znižanih cenah. Oglejte si domače ročno
delo na velesejmu, paviljon E _ koja 535
do 536.
♦	Kot najboljše sredstvo za obrambo golšavosti služi sisaška mineralna voda in jo je zaradi tega .potrebno zavživati redno vsaki dan.
♦	V vseh drogerijah se dobi priznano des-infekcijsko srecLstvo SANOFORM v originalnih steklenicah.
♦	Obiedele obleke barva v različnih barvah in p'isira JOS. REICH.
„GURKIN

sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave se dobi v vseh trgovinah z mešanim blagom.	7434
'cHCnte aii piclee
Vam razvije in naredi slike najhitrejše, najlepše in gotovo na.i-fjj	cenejše
FOTO TOURI5T
ŠELENBURGOVA 7LTr\ £T. R.
Novo urejena trgovina železnine, porcelana in steklenine
_II• Žilic—
Ljubljana, Dunajska cesta 11, poleg „Figovca"
ima vedno v zalogi po nizkih cenah kompletno kuhinjo kakor: kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto; razen porcelan, kakor servise itd.; razno steklenino; razno posodo in steklenino za gostilne in restavracije, moderne stroje za kuhinje, vse gostilniške in gospodarske potrebščine, orodje za vse gospodarske in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištvo, pločevino, železnino, nosilke, cement, kompletne kopalnice in straniščne naprave, železje in prvovrstne češke
ploščice za štedilnike in kopalnice.
Na DEBELO!	ZAHTEVAJTE PONUDBE!	NA DROBNO!
LASJE SO ZELO OBČUTLJIVI l
Za pranje perila zadostuje navadno milo in praški ali nežni, živi lasje zahtevajo posebno nego ... z milim Elida Shampoonom, kateri ne vsebuje sode. Elida Shampoo ohrani lase, jih napravi dehteče in jim daje blesteči sijaj, ,
UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN !
ELIDA SHAMPOO
Iz LfuMjane
u__Čestitka ministra dr. Kramerja k jubileju slovenske Ljubljane. Ob proslavi petdesetletnice izvolitve prvega slovenskega župana v Ljubljani je poslal minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer ljubljanskemu županu g. dr. Pucu naši ei njo brzojavko: ;.S teboj in z vsemi našimi dragimi Ljubljančani se iskreno veselim proslave pomembnega dne, ko je naša Ljubljana volila pred 50 leti svojega prvega slovenskega župana in je s tem otvorila pot h krasnemu kulturnemu in gospodarskemu napredku«. — Dr. Albert Kramer, ljubljanski poslanec.
u— Krajevnim organizacijam JRKD v Ljubljani. Vse člane krajevnih organizacij JRKD v Ljubljani in vse prijatelje naprošamo. da se udeleže v čim večjem števiiu tekme koscev, ki jo priredi Zveza kmet-skih fantov in deklet danes ob pol 2. uri v št. Vidu pri Ljubljani. Po možnosti sodelujete tudi v nmnifestacijskem sprevodu. — Sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljano.
u__Dan ruske kulture. Po vsem svetu
obhaja ruska emigracija že osmo leto na rojstni dan največjega ruskega pesnika Puškina svoi narodni praznik. Dan ruske kulture :e simbol nieneaa notranjega edinstva in vez z veliko domovino. Kakor vedno obhajata Puška Matica in Puška invalidska zveza i=lo"asno tudi dan ruskega invalida. Prireditelji vabijo vso bratsko ljubljansko javnost k proslavi dneva ruske kulture, ki se bo vršila v -rodo 15. t. m. ol> 20. uri v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica 27). — Spored literarno - mnzikalnega večera bo priobčen naknadno. Vstop prost. Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v ko-rist ruskim vojnim invalidom.
u— O Vidi Jerajevi bo predavala v ponedeljek 13. t. m. točno ob 18. v prostorih Jugoslovenske ženske zveze, šelenburgova ulica 7./II. profesorica Marja Boršnikova, na kar ponovno opozarjamo.
u— Sokol II. pokaže sadove svojega dela danes popoldne na javni telovadbi, kamor vabi vse svoje članstvo in prijatelje društva. Kakor so prireditve Sokola II. vedno lepe in častno obiskane, je pričakovati tudi danes obilnega poseta. Idiličen, zdrav in ros privlačen prostor na Prulah bo nudil mnogo užitka, poleg tega pa bo postrežba za telesni blagor in zabava ob zvokih godbe Sokola I. za duševno ugodje; vse lo za mal denar in zelo prijetno. Pokažimo. da cenimo sokolsko delo. Nastop bo točno ob 17.
u_. Sokol 1 Tabor poziva sestre in brate, ki so prijavili udeležbo na praškem zleta, da se udeleže sestankov 13. in 22. ■t m. ob 20. v društveni telovadnici. Udeležba je oba večera obvezna in je v zvezi z izdajo za zlet potrebnih legitimacij".
u— Vse ljubljanske pevce vabimo, da se v velikem številu udeleže sprejema francoskih bojevnikov jutri ob pol 21. na glavnem kolodvoru, da s pesmijo pozdravimo naše prijatelje in zaveznike. Hubadova župa.
u— Izmenjava dijakinj z Brnom. Prejeli smo: .Tč-L v Ljubljani je dobila od češkoslovaško jusroslovenske lige v Brnu naznanilo, v katerem nam ta predlaga izmenjava dveh dijakinj iz Brna (sedmošolk) za dobo približno šestih tednov v času velikih počitnic. Gre za dve dijakinji iz najboljših rodbin rz Brna, ki ponujata bivanje v rodbini (posebna soba. na razpolago tudi klavir in knjižnica"). Ker smatra liga to ponudbo zelo ugodno za naše dijakinje, ki se zde naučiti češkega jezika in spoznati
SOBOSLIKAESTVO PLESKARSTVO
Vinko Oicrepec
LJUBLJANA,
One zmerne! Celovška cesta štev. 57 Moderni vzorci!
tamkajšnje razmere, pozivamo s tem starše, ki b; ge za to interesirali, da se radi informacij pismeno obrnejo na Jugoslovansko češkoslovaško ligo v Ljubljani, Knaf-Ijeva ulica 10 I.. in to čimprej.
u— Fantje vriskajo... Tele dni se v Ljubljani vršijo nabori in po mestu vriskajo gruče kmečkih fantov, delno peš, delno na lo; trsk i h vozovih, vsi v pušeljcih in državnih trobojnicah in harmonika se oglaša na ulicah. \Ta vsem svetu vlada nekakšna kritična depresija, vsi ljudje imajo dolge obraze in povešene nosove, in če v takšnih časih vidiš nekoga, da poje in vriska in je zidane volje, ga moraš biti v resnici vesel. Dandanes so takšne navad« na svetu, kakor kadar se utrga oblak: vsi bežijo pod strehe in kozolce, vsak bi se rad umaknil in odtegnil vsemu, kar družba in narod lahko zahtevata od njega. Nekakšen defetizem je ljudem zlezel mozeg in kosti, vsi samo stikajo glave in naklepajo, kaj bo, in čakajo. Nihče nima več veselja, da bi vsaj tam posesrel vmes. kjer mu to nalaga dolžnost. Ti fantje pa vriskajo po mestu, ko jih kliče kralj. n:5 klavrnih obrazov, nič strahu. V njih je -še isti stari ponos našega človeka, ki zahteva, da je človek zdrav, neustrašen in močan in da nikoli ne klone in nikoli ne dezertira. Ti fantje vriskajo, kakor ob nrešernih u.rah vriskajo sredi polj in vasi, in s svojim vriskom po mestu manifestirajo za pogum, za zvestobo, za židano voljo, česar vsega je tako malo po mestih. Naj bodo pozdravljeni v beli Ljubljani!
u_ Odda se takoj trgovski lokal v mestni hiši na. Jeglič ©vi cesti 10. Podrobnejše informacije se dobe v gospodarskem uradu mestnega načelstva v Ljubljani.
u_ Sodnijski izpit pri deželnem sodišču je položil g. Stanko černič iz Ljubljane, čestitamo!
u— Jezdni odsek Sokola III. (bežigrajski) vabi člane na redne vaje jutri točno ob 7. zvečer, v artiljerijski vojašnici. Vaje so za vse člane strogo obvezne.
u_ Gospodinjam v vednost. Novo
otvorjena posredovalnica za službe ZGP posluje v šelenburgovi ulici 7/1 in ima na izbiro mnogo sposobnih in spretnih deklet. Poleg posredovalnice je tudi urejeno zavetišče in prenočišče za dekleta z vzornim hišnim redom proti nizkemu plačilu.
u— Glede vesti o zadevi Breceljnik— Delacordova nam poročajo, da je sedlarski mojster Alojzij Breceljnik dober zakonski mož in oče, ki so mu pač spričo hudih življenjskih razmer opešali živci. Ga. Roza Delacordova je okrevala in ni bil noben stcei smrtonosen. Označba, da je Breceljnik morilec, je torej nastala le po kruti pomoti poročevalca, ki pa ni hotel namerno delati krivice.
u— Sobotni živilski trg je bil sicer dobro založen z najpotrebnejšimi živili, toda živahnost kupčevanja je bila manjša. Prave sezone za domače češnje še ni, čeprav je bilo druga leta ob tem času prav mnogo domačih čcSenj iz okoličanskih občin na trgu. Vzrok je dolga zima. češnje drugače prav dobro zore. vendar po kvaliteti ne bodo dosegle drugih let. L>ov|bz bosanskih češenj iz Brčkega je od dne do dne večji. V petek je prispela na trg večja pošiljka, češnje so pa bile vnete in zato so jih prodajali po 4 dc 6 Din kg. V glavnem so cene češnjam sedaj od 9 do 14 Din kg. Pojavile so se iz dolenjskih gozdov prve gozdne jagode, ki so jih kmetice predajale po 8 Din liter. Domačega starega krompirja je na trgu bolj malo. Cene od 1 do 1.50 Din kg, novemu uvoženemu pa 6 Din. Gob pride na trg zaradi neueodnega vremena malo. Cene 10 do 12 Din kg ali merica 5 Din. Vse gobe morajo biti po odredbi tržnega nad-
zorstva razrezane. Podražila se je špina-ča za. 1 Din in jo sedaj prodajajo po 4 do 5 Din kg. Perutninski trg je bil bolj slab. Piščanci so Se dragi, in sicer po kakovosti od 15 do 25 Din kljun. Zelenjave je bilo obilo. Cene neizpremenjene. Belokrajinke prinašajo še vedno mnogo doma tkanega platna na prodaj. Platno gre še dobro v kup in ga prodajajo po 10 Din meter. Cene mesu in mesnim izdelkom so neizpremenjene.
u— Deložacije v Ljubljani. Po podatkih stanovanjskega oddelka mestnega ekono-mata je bilo letos pri okrajnem sodišču predlaganih 31 deložacij najemnikov iz privatnih stanovanj. Izvršenih je bilo doslej 2S deložacij samo v preteklem mesecu 14. Mestna občina je sama pri okrajnem sodišču predlagala 26 deložacij, izvršena pa še ni bila nobena. V četrtek je bil deložiran na zahtevo uprave splošne bolnice čevljarski mojster Delničar, stanujoč na Poljanskem nasipu 48. Njegovo orodje in pohištvo so spravili v skladišče mestne pristave.
u— Nesreče in nezgode. Ljudmila Kra-merjova, 2 letna hčerka delavca iz županje njive .pri Kamniku, je včeraj padla po stopnicah in se precej potolkla na glavi. — V Lipičevi ulici je včeraj pop. neki neprevidni kolesar povozil 41et.n©ga sina poslovodje Avšiča in ga poškodoval. — Delavcu Urbanu Juhanu iz Kla.nea pn Kamniku je včeraj med delom padel težak hlod na levo nogo i.n jo zlomil, zadobil je pa Juhan tudi hude notranje poškodbe. — V Predtrgu pri Radovljici je včeraj popoldne povozil neki avtomobilist iz Ljubljane 71etnega Janeza Vidica in ga poškodoval na glavi, otrok pa si je zlomil tudi levo nogo Vse poškodovance so prepeljali v bolnico.
u— Slaščičarna Pelicon, Wo!fova ulica. Najfinejše čajno pecivo, torte, desertni sladoled iz svežih marelic, jagod, vanilije, ci-tron, mandeljnov.
Iz Šoštanja
š— Vpisovanje šolarjev novincev je
vsak delavnik od 8. do 12. v pisarni osnovne šole do srede 15. t. m. Zaradi strogih tozadevnih določb staršev na vpisovanje še posebno opozarjamo.
š— Koncert tovarniških pevcev. V nedeljo zvečer smo ouli v dvorani Sokolske-ga doma koncert pevskega odseka tovarniškega gasilnega društva. Pevski zbor vodi g. Vinko Satler. Na koncertu, ki je bil precej dobro obiskan, so nastopili pevci 7. umetnimi in narodnimi pesmimi, katere so izvajali v zadovoljstvo poslušalcev. Nastopili so tudi pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora s prva dobro izvajanimi narodnimi pesmi.
Iz Celja
e— O priliki blagoslovitve cerkve sv. Save v Celju priredi Celjsko pevsko društvo v nedeljo 19. t. m. koncert v Celjskem domu. Zato bo imel ženski zbor vajo v torek 14. t. m., moški v sredo 1-5. t. m. in mešani v petek 17. t. m.
e— Gasilski dan, k: ga je priredilo tukajšnje gasilno in reševalno društvo preteklo nedeljo, je lepo uspel. Društveni odbor opozarja vse dobavitelje za veselico, da predlož.; svoje račune najpozneje do 15. t. m., ker se bodo sicer smatrali vsi dobavljeni predmeti kot darila. Obenem izreka odbor vsem darovalcem in udeležencem prireditve najtoplejšo zahvalo.
e— Na celjski državni realni gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred v ponedeljek 27. t. m Zadevne prošnje je nasloviti na gimnazijsko ravnateljstvo, kolkovati pa jih je s kolkom za 5 Din. Prošnje je vložiti najpozneje do torka 14. t. m. Prošnji je priložiti rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Formular prošnje je nabit na uradni gimnazijski deski.
e— Skioptično predavanje z naslovom »Savinjska planine« bo v torek 14. t. m. ob pol 21. v risalnici meščanske šole v Celju. Predavanje priredi savinjska podružnica SPD, ki pa predavatelja, ki bo z opisom najpestrejših doživljajev v naših in tujih planinah ob spremljcvanju mnogih lepih slik zabaval vesele in žalostne, zaenkrat še ne sme izdati.
e— Prodaja železniških voznih listkov vnaprej. Tujsko-prometna zveza v Mariboru, ki ima zastopstvo »Putnika«, je otvorila na inicijativo Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju sezonsko bi-ljetarnico v paviljonu celjskega Olepševalnega in tujsko-prometnega društva pred kolodvorom, v kateri bo prodajala železniške vozne listke po originalnih cenah brez vsakega pribitka. V biljetarnici bo dobivalo potujoče občinstvo tudi brezplačno vse potrebne informacije za potovanje doma in v inozemstvu. Občinstvu se priporoča. da se poslužuje nove biljetarnice, kjer bo vsakdo hitro postrežen. Biljetarnica bo poslovala ob delavnikih od 7. do 11. in cd 15. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 11. dopoldne.
NAZNANJAM
cenjenemu občinstvu, da izdelujem po meri kompletne obleke iz češkega in angleškega blaga od Din 800 do Din 1200.
Se priporočam 7507	j. TOMAŽIC, vdova, Celje.
Na Okopih št. 5.
e— Zaradi velikih priprav za vsesokolski zlet v Pragi in zaradi tehničnih zaprek je sokolski društveni nastop .v Celju, ki bi se moral vršiti danes, preložen na jesen, ko se bo otvorilo tudi novo letno telovadišče na Glaziji.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in 21. zadnjič zvočno veseloigro z godbo in petijem »Veleturist«. V ponedeljek 13., v torek 14. in v sredo 15. t. m. bo kino zaprt.
e— Frischaufov dom na Okrešlju bo redno oskrbovan zopet od 6obote 18. t. tn. dalje.
e— Tatvina kolesa. V petek zvečer je bilo ukradeno v Gozdni restavraciji črno pleska.no moško kolo znamke ^Tribuna«. Pred nakupom se svari!
Iz Maribora
a— StenOgrafska in strojepisna tekma.
Na trgovsKcm tečaju mariborskega Slovenskega trgovskega društva je bila včeraj dopoldne stenografska in strojepisna tekma, ki ji je prisostvovalo tudi precejšnje število mlajših opazovalcev, navzoči so pa bili tudi predsednik Slovenskega trgovskega društva Mejovšek, ravnatelj Trgovske akademije g. Dolenc, profesorski zbor pod vodstvom vodje tečaja prof. Strune pa je tvoril komisijo. Tehnično vodstvo je bilo v rokah prof. Rakuše. Tekma je trajala od 9. do 11. in se je pričela z 10-minutnim
Dr. Janko Pihlar
specijalist za notranje bolezni
Maribor, Prešernova Z
ordinira nadalje redno vsaki delov-nik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih ne ordinira. 7457
pretipkovanjem neznanega teksta, nakar je sledil diktat s hitrostjo 2 in pol udarca na sekundo, končno se je pa stopnjeval na 4 udarce. Velik del tekmovalcev je na koncu že omagal. Pri stenografski tekmi je bila še večja nervoznost, saj tudi ni od muh točno pograbiti vsako besedo, da ne zdrkne napačno na papir. Opazovalke v ozadju so imele od razburjenosti prav tako rdeča lica, kakor tekmovalke in tekmovalci, in pokazalo se je, da je tudi duševna tekma lahko prav tako zanimiva kakor dejanska. V predtekmi je bil diktat 160 zlogov na minuto, nato se je pa stopnjeval na 180 in napos'ed na 200 zlogov. Polovici se je zadnji diktat črtal. Prenos iz diktata 160 zlogov na minuto je trajal 40 minut. Končni uspeh tekmovanja bo slovesno razglašen ob priliki šolske proslave na Vidov-dan. Mariborsko slovensko trgovsko društvo bo zmagovalce nagradilo.
a— Promenadni koncert. Na dopoldanskem koncertu v Mestnem parku bo svira-la vojaška godba. Promenadni koncert bo v korist vojnim invalidom.
a— Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja občinstivu, da uraduje od 15. t. m. do 15. septembra samo od pol 8. do pol 2. popoldne.
Iz Škofje Loke
šl— Vse somišljenike vabimo, da se udeleže danes prireditve Zveze kmetskih fantov in deklet v St. Vidu nad Ljubljano. Poleg zanimive tekme koscev bo zbor JRKD in potem ljudska veselica.
šl— Imenovanje. K davčni upravi v Škof-jo Loko je premeščen uradnik g. Šoberl Janez, ki je prispel iz Čabra v savski banovini. G. Šoberl, ki je doma s Koroške Bele, je svoje mesto že nastopil.
šl— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije Narodne odbrane bo jutri v ponedeljek ob 20.30 v mestni posvetovalnici. Poleg poročila pripravljalnega odbora bodo na dnevnem redu volitve stalnega odbora. Vabljeni!
šl— Vpisovanje novincev na deško osnovno šolo bo danes od 14. dalje v pisarni šolskega upravitelja.
šl— Današnji prireditvi. Cerkveni koncert bo danes ob 17. v župni cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki. Pojačeni mešani cerkveni zbor bo s solisti izvajal razne nabožne kompozicije. Pri orglah bo poznani glasbenik, stolni kakonik g. Kimovec. Sodeloval bo tudi profesor Tome. — Zvečer ob 20.30 bo predvajal kino »Sokol« lep film »Indijske noči«.
Iz Kranfa
r— Svoj prvi nastop bo imel danes v Predosljah v gradu Hrdu tamošnji Sokol. Pričetek ob pol 16. Sodelovala bodo okoliška društva. Po nastopu družabna zabava. Igrala bo gasilska godba iz Šenčurja. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se prosi, da v obilnem številu poseti prireditev.
r— Nogometna tekma se odigra danes ob pol 10. dopoldne med domačim SK Ko-rotanom in ljubljansko »Mladiko«.
Z Jesenic
s— Preselitev odvetnika. Advokat dr. Janko Vovk ne posluje več v hotelu »Triglav«, ker je preselil svojo odvetniško pisarno v poslopje hotela »Paar« (nasproti kolodvora;.
s— Odprta noč in dan so groba vrata. Zadnje dneve so v našem kraju smrtni primeri zelo pogosti. Poročali smo že, da sta umrla g. Janez Rekar in ga. Neža Rav-hekarjeva. V obeh primerih se je pogreba udeležilo ogromno ljudstva vseh stanov. Pri pogrebu Rekarja je igrala polnoštevil-na godba KPD. Na zadnji poti Ravhekar-jeve so korakali v sprevodu jeseniški gasilci in obrtniki s svojimi zastavami, pevci »Savani« pa so pred hišo žalosti in na pokopališču lepo zapeli tr: žalne pesmi. Te dni pa sta umrli ga. Jožefa Hlebanjeva, soproga tovarniškega upokojenca in hišnega posestnika Andreja Hlebanje v Kurji vasi in ga. Helena Pretnarjeva, žena gospoda Valentina Pretnarja, kovača v železarni na Javorniku. G. Rudolfu Novaku, tovarniškemu vratarju, 6ta umrla v teku ene ure dva tri tedne stara dvojčka, bratec in sestrica. Bodi vsem ohranjen lep spomin, žalujočim naše sožalje!
s— Riziko dela. V sredo zjutraj sc je zgodila v tovarni KID zopet večja nesreča. Na delavca Franceta Iskro je padel težak paket stisnjenega starega železa in mu zlomil in hudo poškodoval levo nogo v gležnju. Obenem ga je ranil tudi ria levi rami.
Iz Tržiča
č— Mala matura na tržišči meščanski šoli se je pričela v soboto 11. t. m. in bo v četrtek 16. t. m. končana, četrti razred je posečalo letos 14 dijakov, od katerih je 11 sposobnih z odličnim in prav dobrim uspehom, 3 pa imajo popravne izpite. Pouk v ostalih razredih bo trajal do 20. t. m., razdelitev izpričeval bo na Vidovdan. Na predvečer Vidovega dne pa bo vidov-danska akademija, na katero že danes opozarjamo in vabimo.
č— Dela pri novem kolodverskem mostu napredujejo prav lepo. Zasilen most je bil postavljen v najkrajšem času in znaša zanj maksimalna teža 3000 kg z vozom in vprego vred. Podjetje inž. Dedek ne jamči za večjo težo in uporabljajo vozniki most na lastno odgovornost. Novi most bo iz železobetona. Sedaj so postavljeni prečniki, na katere se bodo zbetoni-rali štirje betonski nosilci, na katere pride potem močna betonska plošča z nosilnostjo 25 ton. Ob obeh straneh bo hodnik za pešce z betonsko ograie.
Iz Kamnika
ka— Ustano\ntev krajevnega odbora JRKD za občine Stranje. Županje njive, Bistričico in Črno se je izvršila na občnem zboru v Stranjah. Na zboru je toplo pozdravljen poročal poslamec g. Cerer in
opominjal volilce. naj ne nasedajo raznim defetistom, ki širijo lažne vesti in izkušajo preslepiti narod. Pozival je volilce, naj sa z vso odločnostjo oklenejo nove vsedržav-ne strank«, ki izkuša v svoji sredi združiti vse delovne sile našega naroda brez ozira na prejšnjo strankarsko pripad-rn.st. Po govoru predsednika sreske organizacije JRKD veterinarskega svetnika g. Rauterja, ki je v lepih besedah osvetM naš gospodarski položaj, se je vršila volitev odbora, ki je sestavljen takole: predsednik posestnik Franc Koritnik iz Stranj, podpredsednika posestnik itn župan iz Bistrice Zamljan in posestnik in župan Franc Ramšak iz Črne. blagajnil- litograf Rudi Rode iz Stranj, tajnik pa Janko Humar iz Stranj.
ka— Tujsko prometno društvo si je za
letošnjo sezono postavilo obširen program za propagando kamniškega letovišča. Ker so letos izostale vse podpore, na katere je društvo računalo na svojem občnem zboru, se obrača odbor te dni na naše meščane, da pristopijo k društvu kot člani in vsaj z minimalnim prispevkom članarine pomagajo društvu pri njegovem prizadevaniu za povzdigo tujskega prometa v Kamniku. Članarina, ki znaša sedaj 1 dinar na mesec, naj bi se zvišala.
Iz Novega mesta
n— Materinski dan PRK na dekliški osnovni šoli. V nedeljo 5. t. m. popo'dne ras je presenetila tukajšnja osnovna dekliška šola z ljubko prireditvijo v čast naš:m materam. V Sokolskem domu je nastopila mladina vseh 5 razredov s prav posrečeno izbranim programom. Zlasti je ugajal sklepni prizor v obliki spevoigre. Priznanje ge. Sušnikovi Mileni za požrtvovalnost, « katero je pripravljala mlad;r;o za nastop. Lepa hvala tudi gdč. Andrejčičevi in g. Šterbenku iz meščanske šole za sodelovanje z goslimi in klavirjem.
Potrebna novost! Novo mesto in okolica!
Rabite ali boste rabili: moderne zofe, spalne otomane, divane, fotelje, specijelno za antično pohištvo, kavarniške zofe, hotelske sobe, žimnice in zavese. Izdelujem priznano dobro iz najboljšega materijala točno in solidno. Blagovolite zabeležiti naslov; tapetništvo premeščeno iz Ljubljane:
ALOJZIJ FALATOV
moderno tapetništvo in dekoraterstvo 7501	NOVO MESTO
Iz Litije
i— Šmarska Kmetska hranilnica ima svoj dom. Lep uspeh vzornega večdesetletnega delovanja ie doživela ta teden Kmetska hranilnica v Šmartnem pri Litiji. Kupila ie lastno poslopje, last Mahove družine. Hiša stoji poleg dekanijske cerkve. Hranilnici predseduje župan g. Ferdo Tomažin, poslo-vodsko delo pa vrši šmarski šolski upravitelj g. Maks Kovačič. Kakor doznavamo, se bo po adaptaciji preselila v novo poslopje tudi občinska pisarna.
i— Vojaški nabori se bodo vršili za našo občino 24. t. m.. Tudi sosednje občine, Šmartno, Polšnik, Kresnice in druge bodo imele nabore v našem Sokolskem domu od 21. t. m. dalje
Iz Trboveli
t— Telovadni nastop priredi Sokol v nedeljo 19. t. m.
t_ Sprememba posesti. G. Iva.n Berger
trgovec v Trbovljah je kupil na dražbi hišo čevljarskega mojstra g. Janže.ka.
t— Trening za Old boy bo ob sobotah in ponedeljkih in ne več ob torkih in četrtkih.
Iz Hrastnika
h— Mladinski oder našega Sokolskega društva uprizori danes ob 17. mladinsko igro s petjem »Sirota Jerica«. S to igro se zaključi letošnja gledališka sezona, ki je bila zelo živahna.
h— Kino Narodni dom je za nedoločen čas ustavil svoj obrat zaradi težkih dajatev in strogih predpisov novega filmskega zakona.
h— Težave naših gostilničarjev so posledica splošne krize in posebej še socialne krize, ki vlada v našem okolišu. Še večjo I do, kakršno imajo od splošne krize pa povzroča nekontrolirano razprodajanje vina, kajti pripetil se je primer, da je neko društvo prejšnji teden za svoje člane naročilo kar od nekih neznanih razpečeval-cev 600 1 vina. Potrebno je. da se mero-dajni faktorji nujno zavzamejo tudi za eksistenco gostilmičarsikih obrtnikov, ki iih je pri nas okrog 30.
'Učite se pravilnega solnčen/a
Pred solnčenjem temeljito natrite svoje telo z
NIVEA-CREME
ali
Nivea-krema Din 5.—, Din 22.—. Nivea-olje Din 25.—
Din 35.—. Jugoslavensko P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor
SNIVEA- ULJE
Oboje vsebuje edino sredstvo za negovanje kože — koži sorodni Eucerit; radi tega so to naravna sredstva in jih ni mogoče zamenjati s tako zvanimi »čudežnimi kremami«. Zmanjšujejo nevarnost opaljenja zbog soln-čenja in vam podajo prekrasno temno barvo koži.
V vročih dneh »Nivea-krema« ohlaja, nasprotno pa vas ob hladnih dneh brani Nivea-olje prenaglega ohla-jenja, ki povzroča prehlad.
Eno, prosimo, da si zapomnite: Nikdar se ne soln-čite mokri in pred solnčenjem si vedno natrite kožo!
Iz Laškega
1— 60 dijakinj ljubljanske ženske realne gimnazije pod vodstvom direktorja g. Juga in šestih profesorjev je obiskalo Luiko 7. t. m. Neugodno vreme je žal onemogočilo ture v mično okolico Laškega. Vse to pa ni kvarilo veselega razpoloženja mladih dijakinj. ki so se zatekle v zdraviliško dvorano, kjer so priredile koncert, ki je gostom prav ugajal. Ekskurzije se je udeležil tudi poverjenik ministrstva prosvete g. Trivunovič. ki se je laskavo izrazil o tem mičnem kotičku naše slovenske domovine. — Dne 10. t. m. pa je posetilo Laško 45 gojenk ljubljanske »Mladike« pod vodstvom gdč. Zemljanove. Po kratkem odmoru in ogledu mesta in okolice so se napotile zletnice peš proti Rimskim Toplicam.
1—• »Bilder Welt« (priloga k g ruški »Ta-gesposti«) prinaša z dne 15. maja sliko o strupenem bršlinu, ki rase na razvalinah Laškega gradu in o katerem smo tudi v našem listu že svoječasno obširneje pisali.
1— Smrtna nesreča. Šele 31 let stari posestnikov sin Ivan Horjak iz Debrega je pri nakladanju fižolovk padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil tilnik in kmalu na to preminil. Pokojnik, ki je bil vzoren mladenič, se je nameraval pravkar poročiti.
1— Samomor. V noči na 6. t. m. si je končal življenje v duševni zmedenosti posestnikov sin Kozovinc Karel pri Sv. Jederti nad lahkim. Njegov oče ga je našel obešenega z .»"daj zjutraj pod domačim kozolcem. Kozovinc si je hotel že pred 2 letoma na isti način končati življenje, kar pa so njegovi Svojci takrat preprečili.
t Iz Slovenske Bistrice
sb— Na redni seji mestnega občinskega odbora se je predvsem obširno obravnavalo vprašanje o razlaščenih gozdovih dr. Attemsovega veleposestva. Za. dodelitev izvestnega dela teh gozdov se je ob koncu julija lanskega leta formalno priglasila tudi naša mestna občina. To prijavo je občinski odbor preklical z utemeljitvijo, da bi zaradi skrčenja grofovega obrata imelo mesto občutno gospodarsko škodo. Kasneje je izdala banska uprava okrožnico, da morajo občine, ki so se priglasile, še posebej sklepati o pridobitvi idealne solastnine in o prevzemu s tem spojenih obveznosti. Zadeva je prišla ponovno pred občinski odbor. Za prevzem gozdov sta govorila zlasti občinska svetovalca gg. Gornjak in Rismal. Vendar je po živahni debati prevladalo naziranje g. dr. Pučnika, da mestu pri obstoječih razmerah ne kaže prevzeti solastnine na eks-proprii ranih gozdovih. Zato je občinski < dbor z večino glasov odklonil prevzem gozdov in umaknil svoječasno prijavo. Na predlog župana se je določilo, da mestna elektrarna pri vseh zasebnikih izvede še v tem mesecu čiščenje in preizkušnjo števcev, ki se bodo ob tej priliki opremili tudi s predpisanimi uradnimi plombami. Pri mestni klavnici se bo izboljšala in razširila kanalizacija, da v okolici ne bo več neprijetnega smradu. Gasilnemu društvu, ki si nabavi za svojo 60-letnico gasilski avto, se je v ta namen dovolilo kratkoročno posojilo v znesku 15.000 Din iz sredstev mestne elektrarne. V domovinsko zve-:so so bili sprejeti: Alfonz Mevc, poslovodja Stigerjeve trgovine, Marija Braučeto-va in Terezija m Marija Vegmaherjevi. Komandantu mesta, podpolkovniku g. Pro-haski, ki odhaja na novo službeno mesto v Skoplje, priredi mestna občina v ponedeljek odhodnico v Wallandovi gostilni.
sb— Sejem 4. t. m. je bil srednje dobro obiskan. Dogon živine je znašal 158 glav, od teh S4 volov. Cene so ostale na žalost nes premenjeno nizke. Za vole se je pla-f-.-valo od 3 do 5. za telice do 4.50, za krave pa 1.50 do 3 Din od kg žive teže.
Iz Konjic
nj—• Velika soknlska manifestacija bo v Konjicah na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m., ob kateri priliki bo Sokol razvil društveno zastavo, kateri bo kumoval ban g. dr. Drago Marušič. Zastava je razstavljena v izložbi trgovca g. Petka.
nj— Iz JRKD. V torek 31. maja se je vr~:i sestanek JRKD z delavci v kamnolomu na čezlaku. Narodni poslanec g. Gajšek Karel je poročal o delu v narodni .skupščini, g. dr. Mejak pa je opisal politični in gospodarski položaj v državi in program vsedržavne stranke. Iz vrst delavstva je pristopilo k novi stranki že preko 40 članov. Istega dne zvečer se je vršil sestanek v šoli na Keblju, kjer se je zbralo preko 50 kmetov, ki so z velikim zanimanjem poslušali preko 2 uri trajajoča izvajanja narodnega poslanca g. Gajška in g. dr. Mejaka. Tudi v tej občini šteje nova stranka že preko 50 članov. Krajevna organizacija JR-KD v Konjicah sklicuje za soboto 11. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma sestanek članstva in somišlje-
nikov. Na sestanku bo poročilo o poteku [ srvoval br. dT. Maks Kovačič iz Maribora,
OFERA
Nedelja, 12. ob 15.: Prodana nevesta v Tivolskem parku. — Ob 20.: Mala Floramye. v opnri. Zničane cene. ^onedeliek, 13: Zaprto. Torek. 14.: Rusalka. D.
Sreda. 15 : Boheme. Gostoval bo Josip Riia-vec. Izven.
banovirske skupščine JRKD v Ljubljani Sestanka se bosta udeležila narodna poslanca g. Urek iz Brežic in g. Gajšek iz Konjic. Na sestanku se bodo sprejemale tudi nadaljnje prijave za vstop v stranko. Velik politični shod v Oplotnici bo v nedeljo 12. t. m. po jutranji maši pod vaško lipo. Govorili bodo narodna poslanca g. Urek in g. Gajšek in odposlanci sreskega, odbora, JRKD.
nj— Zlobna roka je vrgla v ribnik g. Žagarja strup v ncči na 8. t. m. Strup je uničil veliko število rib. Orožništvo zadevo preiskuje.
Iz Ptuja
j— Župan g. Jerše bo od 15- t. m. do 18.
t. m. službeno odsoten v Beogradu, kamor ga bo spremljal tudi banovinski svetnik g. dr. Senčar. Oba bosta na pristojnih mestih intervenirala zaradi ohranitve naše gimnazije.
j— Lep uspel sokolski nastop. Preteklo nedeljo je imel ptujski Sokol javen nastop v Ljudskem vrtu. Naš Sokol nima sicer še lastnega doma, ima pa zato idilično letno telovadišče za »Švicari jo«, ki si ga je postavil z lastnimi sredstvi. Vreme je bilo Sokolu naklonjeno. Ljudstvo je veliko telovadišče napolnilo do zadnjega kotička. Telovadni spored je bil pester in je trajal tri ure. Proste vaje so se izvajale ob zvokih mestne godbe. Proste vaje član;c so se zelo lepo izvajale, dočim je proste vaje ženskega naraščaja nekoliko motila neskladnost godbe. Tudi proste vaje članov so se razmerno dobro izvedle. Zelo je ugajal zlasti nastop dece vseh skupin v tekmah preko ovir. Tudi orodna telovadba je zadi-vila prisotno občinstvo. Naposled se jc še vršila tekma v odbojki med člani ptujskega in ormoškega Sokola in je bil končni rezultat v prid ptujskega Sokola s 26 : 38. Razen tega se je izvršila tudi tekma v odbojki med ženskim naraščajem in članicami v prid ženskega naraščaja. Vse veliko delo, katerega uspeh smo videli na javnem nastopu, je na ramenih naših neumornih vaditeljev, ki so po večini člani učiteljskega zbora ptujske meščanske šole.
j— Krajevni odbor Rdečega križa priredi v nedeljo 12. it. m. ovetličnri dan v korist Rdečega križa. Pozivamo in prosimo vse Ptujčane, da ne odklanjajo prodajalk overite .in da se vsak spomni tudi z najmangši.m iprispervkom te največje hu-mane organizacije.
j— Mestno avtobusno podjetje je sklenilo dfZKlaoati ob nedeljah in praznikih izletnikom v skupinah najmanj 5 oseb legitimacije za polovično vožnjo. Natačnejše informacijo pri upravi podjetja.
j1— Državna realna gimnazija je priredila v nedeljo 5. t m. telovadni nastop učencev in učenk v igralnici Dijaškega doma pod vodstvom učitelja za telovadbo g. Staneta Jurka. Telovadne točke so se delno izvajale po radiju, ker so pa bile motnje, je maral pomagati vmes tudi klavir. Udeležba občinstva je bila nepričakovano velika. Dijaki so bili upravičeno deležni obilnega aplavza.
j— Namesto venca umrlima gg. Oster-bergerju in Konciliji je darovala tvrdka Berlič & škerlec dijaški kuhinji v Ptuju 150 'Din. Hvala!
j— Štorklja na dravskem mostu. Te dni se je napotila z vozom Terezija Mlakarjeva, žena kovača iz Male Varnice, v ptujsko bolnico zaradi poroda. Ko se jc nahajala z vozom prav na luravskem mostu, je nenadoma prišla štorklja in je žena porodila zdravo dete moškega spola. Prvo babiško pomoč ji je nudila v bližini stanujoča babica ga. Zemljičeva, nakar so ženo z reševalnim avtom odpeljali v bolnico.
Iz Ljutomera
lj— Vodnikova družba. Poverjenik sprejema vsak dan prijave in članarino 20 Din za štiri knjige, ki bodo izšle jeseni in katerih naslovi so bili objavljeni v listih. Pristopajte stari člani in pridobite še nove!
!j_ šolsko slovesnost bo priredila, kakor smo že javili, naša meščanska šola v nedeljo, 19. it. m. ob S. popoldne v Sokolskem domu. Mladinska zbor bo zapel nekaj pesmi, telovadci bodo nastopili v več oddelkih, Podmladek Rdečega križa pa bo zaigral otroško opereto »Začarana princesa«. Pričakovati je obilne udeležbe staršev in prijateljev mladine ter šole. Za deco se bo vršila v soboto, dne 18. t. m. ob 2. url pop. posebna predstava ob malenkostni vstopnini. Pozivamo sosedne šole, naj organizirajo za ta dan izlet v Ljutomer, da bodo slišali prvo otroško opereto v naših krajiih.
lj— Mestna hranilnica. Ker je g. Fric
Zemljiič odložil mesto predsednika upravnega odbora, je bil namesto njega izvoljen g. Franc Seršen. Upravni odbor je koopti-ral g. dr. Cirila Porebarja, v ravnateljstvo pa je bil izvoljen g. Ciril Senčar.
lj— Smrtna kosa. Pred kratkim je umrla v Bučečovcih g. Ana Slavič, mati rektorja ljubljanske univerze g. dr. Matije Slaviča. Dosegla je starost 84 let. Pokopali so jo na pokopališču v Krliževcih. PogTeba se je udeležilo tudi veliko števiHo stanovskih tovarišev njenega sina, ki si je o prevratu pridobil velike zasluge za naše PrekmuTje.
oo v nedeljo po končanem sprevodu ob pol 12. pred občinsko h:šo. Pridite, da nas podprete v našem nelahkem delu v obmejni Gornji Radgoni. Naše sokolsko slavje mora biti prava manifestacija državne in nacionalne ideje!
Iz Prekmurja
pm— Osebna vest. Višji pristav pri sre-skem načelstvu v Dolnji Lendavi g. Zorn je premeščen nazaj k baeski upravi v Ljubljani. G. Zorn ie bil pri nas le eno leto in si je v tem kratkem času pridobil splošne simpatije. Za sreskega podnačelnika v Dolnji Lendavi je imenovan g. Žnidaršič. dosedaj v istem svojstvu v "Metliki, ki je te dni prevzel posle.
pm— Sokol v Dolnji Lendavi priredi redni nastop 19. t. m. na letnem telova-dišču, 26. t. m. pa tombolo. Vabijo se bratska društva, da se udeleže prireditve.
Pm— Učiteljska konferenca. Sreski šolski nadzornik je sklical uradno učiteljsko konferenco za 18. t. m. ob 9. v Dolnji Lendavi v dvrrani hotela »Krone«.
pm— Mizarski tečaj. V Dolnji Lendavi se je vršil tridnevni t-čaj za okoliške mizarje, ki ga je vodil g. Tratnik iz Ljubljane. Tečaja se je udeležilo 16 mizarjev. Kolek-itvna obrtniška zadruga je že v jeseni priredila enak tečaj v Beltincih.
pm— Usodna neprevidnost. Delavka Roži,ka Mikotova iz Andrejcev je prišla od dela domen'. Žejna si jc hotela poiskati vodo. Na mizi je opazila v skodelici nekaj tekočine, ki jo je v domnevi, da je to voda, hotela piti. V trenutku ko je napravila prvi požirek, je v bolečinah odvrgla skodelico, v kateri je bila ocetna kislina. Vsa ožgana po rokah in ustih in z velikimi bo lečinami v grlu je morala v bolnico, kjer so ji rešili želodec.
pm— Strela zažgala hišo. Ob zadnji ne-viihti^na Goričkem jc strela udarila v hišo kovača Pečka v Krmcih. Ker je bila stavba krita^ s slamo, je bilo vsako gašenje brezuspešno. Stavba je postala žrtev plamenov.
pm— Nagla smrt V Gabrju je umrl na urbarjalnem pašniku vaški pastir Molnar. Ko je zvečer gna! krave domov, je opazil, da mu dve manjkata. Vrnil se je, da jih poišče. Nenadno pa mu je postalo slabo, padel je :!n izdihnil.
Pm—Tatvine na pokopališču. Vedno več pritožb se čir je iz občinstva, da na pokopališču v Murski Soboti izginjajo cvetlice, vaze in sploh vse. kar se da odnesti. Obla-stva naj store vse. da se zli k ovci izsledijo in eksemplarično kaznujejo.
SP ^ ME- TP
Debut zagrebške
v Ljubljani
Danes ob 17.30 nastopita na igrišču ob Dunajski cesti v tekmi za državno prvenstvo ljubljansko Primorje in zagrebška Viktorija
Letošnja razporeditev klubov v izločitvenih tekmovanjih daje največjo možnost slovenskim klubom, da si lahko pribore vstop v finalno kolo državne lige. Za to ni odločilno samo število naših klubov, ki sodelujejo, temveč tudi izenačenost vseh klubov v tej konkurenci. Že lansko prvenstvo je pokazalo, da Gradjanski, ki velja letos kot najresnejši kandidat za prvo mesto naše skupine po svoji moči ne nadkriljuje naših klubov bogve kako visoko in prepričevalno' t Aa tem me ne izpremeni dejstvo, da je nedavno odnesel zmago nad oslabljeno' lun j o. Zaradi te izenačenosti je gotovo, da bo borba za drugo mesto v tej slo-vensko-zagrebski ligi najinteresantnejša in najbolj napeta.
Tega se zavedajo vsi klubi. In zato ni čudno, da vsak tekmovalec stremi za tem da bo odnesel čim ugodnejše razmerje, ker bo vsaka posamezna točka odločilna Ta paznja je utemeljena tudi z dejstvom prijateljskih odnošajev zagrebških soudeležencev, kar tudi more na svoj način vplivati na rezultat na tabeli.
Skrbi nas le slaba forma slovenskih klubov. Primorje je sicer zaigralo v poslednji tekmi napram Iliriji kot v nekdanjih svojih časih. S tako igro bo imelo gotovo lepe sanse baš proti Viktoriji. Zato je brez dvoma treba, da zaigra Primorje z največjim elanom in srčnostjo. V današnjo tekmo je treba vložiti vse sile in največjo voljo.
Sodil bo g. Nedoklan iz Splita.
Glavna tekma se bo pričela ob 17.30,	ob 15.45 pa bo igrala primorjanska
rezerva s SK Hrastnik, ki gostuje prvič	v Ljubljani. Obe tekmi bosta na igrišču Primorja ob Dunajski cesti.
Iz Gornje Radgone
gr— Osebne vesti. H glavnemu oddelku finančne kontrole v Gornji Radgoni so premeščeni podpregledniki Bobek Ivan in Go-lež Alojzij iz Rogašovcev v Prekmurju in Bogomir Cvar od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah.
pr— Okrajno glavarstvo v avstrijski Radgoni ukinjeno. Zadnje velike demonstra-
tudi akustično letno gledališče ' Občinstvo'ie I eije v avstri''sk5 Radgoni zaradi ukinjenja v velikem številu oosetilo včerajšnjo predsta- okrajnega glavarstva, o katerih srno poročali,
Ljubljanska oppra. Predstava ^Prodane ne-ve;tec< pod milim nebom je dokazala, kako srečna je bila misel, prirediti gledališko predstavo na otroškem igrišču za gradom Tivoli jem. Prostor je bil prav primerno in smo-treno urejen, tako da smo dobili z najmanjši-rni stroški udobno in izredno primerno, pa
ceera.išnjo predsta vo in je bilo z njo tudi izredno zadovoljno. Nosilci glavnih ulog 50 bili izvrstno disponi-rani.^zbor. orkester in balet odlični. Tudi za današnjo predstavo vlada veliko zanimanje. Poudarjamo, da bo prodaja vstopnic danes od 10. do pol 13 pri dnevni blagajni v operi in da ie govorica o razprodanih sedežih ne-osnovana. Sedežev je okrog 1000 in so še vseh vrst in vseh cen od 10 rio 30 Din na razpolago. Opozarjamo, da so posebno dobri sedeži na terasah, to ie sektor C. P in F. prav tako izvrstna ie tudi sredina, sektor A in B in na strani sektor G. Z vseh sedežev se izvrstno vidi na pozorišče. akustika ie pa tudi hvrstna. Stojišč »e ooljubno število na obronkih gozda Stojišča so po 7 Din. Popoldne račne poslovati blagajna pri tivolskem gradu ob pol dveh. Začetek predstave bo točno ob J 5. Zato vsi k »Prodani nevesti«. Konec bo cb pol 18. _ Opereta »Mala Floramye« se bo pela drevi ob 20. v operi. Gostoval bo gosp. Pubajič iz Zagreba. Ostala zasedba kakor pri premijeri. »Flora rnye« ie izvrstna opereta splitskega avtorja Tijardoviča. Znižane operne cene.
so našle slab odmev. Depntaciji okrog 300 ljudi, ki se je mudila pri deželnem glavarju v Gradcu, se je sicer zagotovilo, da glavarstvo ostane, kar pa je trajalo samo nekaj dni. Uradništvo je minilo soboto dobilo poziv, da odpotuje na svoja nova službena mesta v različne kraje Gornjega Štajerja. arhiv pa je bil odpeljan lj okrajnemu glavarstvu v Lipnico (Leibnitz) nad Špiljem. V Radgoni ostane do nadaljnjega ekspozitura.
gr— Za veliko sokolsko slavje v Gornji Radgoni prihodnjo nedeljo 19. t. m., ko razvije društvo svoj prapor, so priprave v teku. Praporu bo kumovala s. Marija Požunova, soproga tukajšnjega notarja in narodnega delavca br. Hinka Požuna. Na predvečer bo baklada po trgu in podoknica kumiicd. Pri tej v našem obmejnem trgu prvi v večjem obsegu zasnovani prireditvi bodo sodelovala vsa društva murskega okrožja in sosedna Hišni posestniki se naprošajo, nai okrase in razsvetle ulična okna ob priliki obhodov po trgu na predvečer in na dan slavja. Razvitje prapora, ki mu bo kot sa vezni delegat priso-
Iz življenja na deželi
BREŽICE. Podmladek Rdečega križa na osnovni šoli priredi v dvorani Narodnega doma pod vodstvom učiteljskega zbora v soboto 18. t. m. ob 20. vidovdansko proslavo s petjem, deklamacijami, telovadnimi nastopi in igrokazi. Vabljeni! — Sokol priredi javni nastop 12. t. m. na vrtu Narodnega doma. Po nastopu prosta zabava, godba in srečolov. Pridite! — Gasilno društvo v Brežicah proslavi 14. avgusta 50!et-nioo. Sosedna društva se prosijo, da to upoštevajo in naj na ta dan ne določajo svojih prireditev.
BREŽICE Sokol priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. na vrtu Narodnega doma javno telovadbo z ljudsko zabavo in srečolo-vom. Udeležite se prireditve vsi, ki vam je uspeh 6okolskega dela pri srcu. DlRAVOGRAD-MEŽA. Danes priredi naš obmejni Sokol na šolskem dvorišču redni letini nastop z izbranim sporedom. Po nastopu ljudska veselica. Prijatelji Sokola, pohitite v obmejni Dravograd. Posetijo nas tudi pevci in prijatelji s Koroškega.
KEBBLJ NA POHORJU. Sokol na Keblju priredi ob priliki pešizleta sokolskih čet dravinjskega sokolskega okrožja drugi redni javni telovadni nastop. Četa se bori z velikimi težkočami in kdor njeno delo pozna, se bo prav gotovo rad odzval vabilu na njeno prireditev. Ker je Kebelj tudi krasna izletniška točka, pričakujemo večjega obiska. Za okrepčilo je preskrbljeno.
KOROŠKA BELA — JAVORNIK. Danes se bosta poročila v farni cerkvi na Koroški Beli g. Vister Ciril in gdč. Helenea Skrinjarjeva iz ugledne sokolske družine na Javorniku. Marljivemu sokolskemu delavcu, ki je odličen režiser našega Sokola, m njegovi družici najiskrenejše čestitke' KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. V nedeljo 5. t. m. je priredil Sokol javni telovadni nastop. Z ljubkimi vajami je nastopila deca. Članice in člani društev ljutomerskega okrožja so lepo podali svoje vaje. Odlikoval se je predvsem moški naraščaj iz Ljutomera. Z velikim uspehom je nastopila godfba iz Male Nedelje. — V nedeljo 12. tega meseca priredi javni telovadni nastop ljutomerski Sokol. Ob tej priliki nastopijo prvič društva od Sv. Duha, iz Male Nedelje. od Sv. Juri ja in s Cvena.
LOGATEC. Te dni odhaja iz Logatca g. Evstahij Joštl. prometni uradnik, na svoje novo službeno mesto v Maribor. G. Joštl, po rodu Korošec iz Grabštanja pri Celovcu, je sluižbova' v Logatcu pet let in si je pridobil v Logatcu med prebivalstvom splošne simpatije. Njegov odhod obžalujejo tako stanovski tovariši kakor tudi številni prijatelji. Zato žele njemu in njegovi družimici ob slovesu mnogo sreče na novem službenem mestu.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. V nedeljo 12. t. m. bodo gostovali ob 15. v Piklovi dvorani griški šolarji z izbranim sporedom pevskih, telovadnih in plesnih točk in z igro »V bratskem objemu«. Pridite!
VELENJE. Krajevni odbor Rdečega križa Velenje priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. v dvorani Rudarskega doma zabavno otroško igro. Vstopnina je malenkostna. Prodaja vstopnic se vrši tudi po nabiralni poli. Ker so prispevki namenjeni v človekoljubne svrhe, se bodo preplačila in sploh vsak najmanjši dar hvaležno sprejemali. Vabljeni!
VIŠNJA GORA. Danes popoldne priredi cgilni šentviški Sokol na lastnem letnem telovadišču drugi javni nastop članov, članic in naraščaja. Po telovadbi bo istotam vrtna veselica s plesom, petjem, šaljivo pošto in srečolovom. — Nekdanja Faturjeva hiša v Višnji gori št. 29 je ena izmed onih. ki najpogosteje menja svojega lastnika. Dosedanja posestnica stavbe ga. Božič-Med-vešekova, trgovčeva žera v Žužemberku, jo je te dni prodala iz proste roke novemu lastniku. Sedai šteje na ta način imenovana hiša že svojega petega gospodarja v kratki dobi zadnjih povojnih let. — V sredo ponoči je umrla tukajšnjemu inkasantu ragraške elektrarne g Vidmarju hčerka-rdinka. stara šele 06em mesecev. Žalujoča rodbini naše iskreno sožalje!
Zadnje besede o tekmi Ilirija : Maribor
Prah, ki ga je dvignila tekma Ilirija : Maribor, se še ni polegel. Res je, da je tekma v športnih krogih vzbudila mnogo zanimanja, toda polemike ne morejo iti v neskončnost, zlasti ker nam niso prinesle nobene jasnosti. Zaradi tega objavljamo danes samo še dva dopisa — in potem konec.
Ilirija in Maribor pa naj 36. t. m. poka-žeta na zelenem polju svoje znanje in svojo gentlemenstvo, pa bo vse zopet v redu.
Izjava g. Ivana Dekleve
Dovolite mi, da kot star igralec Ilirije spregovorim, oziroma opravičim svoje moštvo, grdega, popolnoma neopravičenega napadanja od strani Mariborčanov, da branim čast našega belo-zelenega prapora, v klikor se mu dela krivica!
Pod kakšnimi okoliščinami smo morali nastopiti k prijateljski tekmi ne bom več razpravljal, ker je že itak vsem znano. Omeniti pa moram krasno gesto Mariborčanov, ki so nas sprejeli na igrišču s prav lepimi priimki in medklici. Zakaj? To nam je bila uganka? Gospod urednik! Kaj tace-ga nismo pričakovali v Mariboru. Saj smo bil: vedno v prijateljskih odnošajih. Naravno, da je mučno vplivalo vse to na nas igralce. Poudarjam pa da smo kljub temu zaigrali fair. Do izenačenja rezultata je šlo vse v redu. Tedaj pa se je začelo na inicijativo Maribora igrati precej ostrejše. Mariboru se je videlo, akoravmo so bili precej slabi v drugem polčasu, da hočejo na vsak način zmagati. Seveda so imeli pri tem lahko stališče, ker je fungiral kot sodnik njihov član gospod Bergant. O njemu samem bi samo to pripomnil, da ni kos takim tekmam! Obsojanja vredno pa je bilo početje stranskih sodnikov.
O surovi igri, ali da se točno izrazim, kakor pišejo Mariborčani sami o »mesarje-nju« ni govora! Saj z naše strani ne! Saj je znano, da ima Ilirija fizično najšibkejše moštvo v Sloveniji. In s takimi piški naj potem »mesari«! Najlepši dokaz, da res nismo igrali surovo, se nam nudi že v tem, da nismo skrivili niti lasu kateremukoli mariborskemu igraču, kaj šele, da bi ga onemogočili za nadaljnje tekmovanje. Nasprotno pa so delali Mariborčani sami. Posebno tisti moment naj si dobro pokličejo v spomin, ko je njihov srednji halt mahnil na vso moč proti kolenu našega najmrnejšega igralca Svetica. Le njegovi duhaprisotnosti se moramo zahvaliti, da mu nasprotnik ne bi dobesedno zdrobil kolena. Ali to morda ni »mesarjenje«? In tako bi lahko našteval še več takih nevarnih momentov, ki niso baš v ponos lepemu mariborskemu nogometu.
Edina nepravilna gesta, ki simo jo mi napravili, in ki jo zelo obžalujemo, posebno Jančič sam. je bilo grdo dejanje med njim in Priberškom. Torej to je bila vsa naša surovost. — Je ari Dekleva.
Še ena izjava g. Pivke
Ilirija je poslala nekaterim časopisom x izjavo« o nedeljski tekmi Maribor : Ilirija. Ker sem »—ka« podpisani, podam kot tak naslednji odgovor:
Ilirija pravi, da sc v »mariborskih« listih izšla poročila, ki »vsebujejo poleg skrajno neobjektivnega opisa igre tudi žalitve na naslov naših igralcev«. V Mariboru so prinesli taka poročila: »Večernik«, »Mariberer Zeitung« in »Volksstimme«,, izven Maribora pa »Jutro«, »Slovenec« in >Morgenblatt«. Torej kar šest časopisov! In vsi, kar čudno, neobjektivno! Toda, če pišejo vsi časepisi isto. bo že objektivno, posebno, ker se »Jutru«, »Slovencu« in »Morgenblattu« pač ne more očitati »lokalnega patriotizma«.
Ilirija trdi, da niso njeni igralci krivi incidentov, ki se »silno pretiravajo«. O tem dvomi 2000 ljudi, ki so tekmo gledali; opozarjam pa. da so vsa časopisna poročila beležila, da je Ilirija Pričela s surovo igro! Javnost naj sodi. kdo je kriv. Ako pa so taki incidenti, kot klofutanje. silno »pretirano« opisani, ne vem. Vse občinstvo pa je tudi priča dejstvu, da je moštvo Ilirije že od vsega začetka ugovarjalo sodnikovim odločbam.
Kar se tiče incidenta Jančič—Priveršek je res, da je Jančič znan kot sicer fair igralec in tudi vemo. da ga je Priveršek nehote objel — toda na tak način reagirati, kot je Jančič — nismo vajeni. Dejstvo pa ■ie> da je Jan-Mč klofutal ir ne Priveršek in Ilirija bo tega skušala zaman olepšati in omiliti ozir. zanikati.
Neprijazen sprejem s strani »publike« je bil nam vsem žal, posebno ker je ta »publika« obstojala iz samih nerazsodnih
fantalinov, kot so pač pri vsaki tekmi. Pribijem pa dejstvo, da je ostala publika sprejela Ilirijo 3 ploskanjem in s priiaz-nimi ter prisrčnimi klici. Tega Ilirija v svoji izjavi ne omenja, čeprav hoče biti objektivna.
Da uživa r.irija velik sloves v vseh panogah športa je že res — in baš radi tega mora Ilirija čuvati ta sloves, ki ie danes sicer že nekoliko obledel.
Tcda s takimi tekmami, kot je bila zadnja in z različnimi drugimi nastopi (»Ju-trova« štafeta) pač ne bo kar naprej uživala slovesa, kot ga je dosedaj.
Čudno, da gre Iliriji samo ka<r mariborskega »Večemika« na živce. Dopisi »Jutra« in »Slovenca« in vseh onih že prej naštetih časopisov pač niso izvirali iz »klubske prenapetosti« ali pa iz »pretiranega lokalnega patriotizma«! Ilirija bi morala, ako hoče biti že »objektivna« in dosledna, tudi ostale časopise »grajati« jn ne samo mariborske. Toda »izjava« izvira menda res iz »klubske prenapetosti« in hoče zabrisati dejstva. Toda kdor je bil na igrišču, ve, da so časopisi pravilno poročali, ve, da so bili tudi skrajno objektivni, ve pa tudi, da so bili prav vsi ogorčeni nad tako igro, kot nam jo je nudila Ilirija,
Opozarjamo pa. da v dopisih n-" bilo ni-kake žalitve Ilirije, ampak samo upravičeno ogorčenje.
Ako hoče Ilirija, da se dosedanji prijateljski odnošaji ne bodo skalili, naj nikar ne ogreje stvari, ki smo jih mi baš radi prijateljstva že pokopali. Bolje bo, da bo 26. t. m v Mariboru res fair igrala.
Franjo Pivka> Maribor
Šport v Škof ji Loki je tako rekoč pri kraju. Loški šport se je razvijal pod okriljem domačega Sokola, ki je dal fantom vse, kar se za nogomet rabi. Enajstorica si je omislila enotne drese, žoge in čevlje, ter si je že letos uredila na novo igrališče. >' štirih letih so se igralci močno utrdili in se upeljali na zelenem polju. Z Ljubljančani in z raznimi klubi Gorenjske so odigrali Ločani preko 100 tekem, tako da je bil SK Sokol v škofji Loki zelo dobro poznan in upoštevan pri vseh sosedih. Tudi letos se je nameravalo poživiti športno življenje. Toda sokolski nogometni odseki so zabranjeni, vrhu tega je vsem verificiranim klubom igranje s takozvanimi »divjaki« prepovedano. Imeli smo letos 5 tekem, sedaj pa se je z igranjem prenehalo. Škofja Loka si bo morala ustanoviti lasten športni klub, zakar pa je zelo ma'o izgledov.
Akademska smučarska organizacija ima 13. t. m. ob 18. ur: v elektrotehniški risal-nici na tehniki odborovo sejo. Vsi odborniki naj se seje zaradi važnih vprašanj gotovo in pravočasno udeleže.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Za današnjo tekmo merajo biti ob 14.45 na igrišču; Fuks, Bančič, Glavnik, Glinšek, Grzetič, Stroad. Petrič I. in II., Sancin Gvido, Svetic II.. Uiaga, Tršar. Sketelj ml. Ob 15.15: Baum I. in II., Šinkovec, Usek, Sočan. Pršek II.. Caleari, Goiob, Jež T"ček, Peterlin, Klopčič.
TSK Slo\an. Za prvenstveno tekmo proti Grafiki morajo biti danes ob 9. na igrišču Primorja- Ivko, Marchiotti I.. Srebot-njak, Poljšak, Dolfi, Grm, Riki, Lumbar I., n,- Thuma, Ključec in Marchiotti I7L Stranski sodniki: Legat. Reditelji: Fuček, I netič, Globelnik žane. Blagajna Bucik Tone. — Ob 8. pa morajo biti na igrišču Ilirije: Bunc, Korenčan. Bezica, Poznik, Rozman. Ceglar, Šorn, Ribič, Zavrl, Dejak, Grel, Rihtar.
SK Reka. Danes ob 13.30 naj bodo na gl. kolodvoru Pikič, Debevc. Otto, Srečko, Korle, Drage, — Pike, Vinko, Broni, Ane, Eržen. Ferl, Miklič, Furlan, Hladnik, Pači, Kordiš, Skočir, Viki, Končan, Tešar, Zde-šar. Igralci naj si preskrbe čevlje pri Kcn-čmu.
Olimpijski drobiž
Za moderni petoboj so bili Švedi od leta 1912. dalje vedno favoriti. Tudi v Los Angelesu bodo imeli za to disciplino močne zastopnike; med njimi vzbuja največ nade mornariški poročnik J. G. Oxenstierna, ki je sicer že 32 let star, pa je vendar v zadnjih mesecih pokazal v vseh disciplinah odlične rezultate. Poleg njega pojdeta v boj tudi
zmagovalca na zadnji olimpijadi, poročnika Thofelt in Lindman.
★
Avstralijo bodo zastopali v Los Angelesu naslednji plavači: A. Chariton, N. Rv-an, B. Mealin, C. Dennis in gdč. Buet. S pete celine. Novega Zelanda, bodo prišli veslači ter po trije sprinterii in boksači. *
Finci so medtem našli novega »zvezdnika«, ki bo najbrž ojačil njihovo olimpijado ekipo. S kroglo se je v zadnjem času s priden uveljavljal Sulo Barlund, ki dosledno meče preko 15 m.
Kraljestvo mode
4%L
Kep v teku stoletij
zastopa povsem individualen slog, tako da se ne smemo čuditi, da ga srečamo v vsaki modni dobi. dasi ne ugaja vsakomur in se ie že pred stoletji, kakor tudi danes, z ozirom na kep modna publika razdelila v dve skupini: v dame. ki so se za kep navduševale in v take, ki so ga odločno odklanjale.
Prav zaradi tega ie umiiivo. da letos, ko moda poudarja osebno ter individualistično smer, kep zopet zavzema važno mesto v damski garderob;. Posebno zanimivo pa je zasledovati izpremembe kepa skozi stoletja, kar nas pouči, da kep ni trenutna modna stvaritev, temveč da ga moramo umeva-ti kot poseben slog. ki so ga preizkusile že cele generacije žen pred nami.
Sredi šestnajstega stoletja najdemo izrazito modo kepa, ki pride v poštev predvsem za razkošne praznične obleke, ki jih nosijo dame ob velikih svečanostih. Mali kepi okoli 1. .1550 pa pogrešajo vsake koketnosti ter se nam zde samostansko stro-2 -
Generacijo pozneje, okoli 1580, se dekorativni učinek kepa dokaj poveča, kajti izdelujejo ga celo iz krzna, n. pr. iz hermelina in purpurja, kar mu daje naravnost knežev-ski videz.
x Sred; sedemnajstega stoletja ljubijo dame (Učinkovito barvitost. Garderoba postaja bolj •fantastična, rokavi so nabrani, izrezljani ter (barvasto podložen;, takisto so kep; nazobčani ter dvobarvni.
Kapriciozne oblike ter nenavadna tvoriva so značilni za modo okolu 1. 1670. Nabrani trakovi in volani dajejo oblekam in kepom lahkotno gracioznost.
Prešerni so malj kepi iz dobe rokokoja s svojimi objestnimi volančki, ki tako dobro pristojaio h kodrčkom visoke lasulje.
Nekaj desetletij pozneje pa se moda nenavadno izpremeni. S kepov izgine ves nepotreben okras, v damski garderobi se uveljavi novo-klasicizem, ki je nekak predhodnik empirnega sloga.
Okolu 1800 so kepi sicer stopnjičasto ukrojeni, vendar učinkujejo strogo »stvarno«.
Že deset let pozneje pa vid;mo razkošnejše. odprte kepe z visokim ovratnikom, ki prvič posnema moške reverje.
Naslednja modna doba prinaša male pe-lerince, ki jih ne moremo smatrati za praktično ogrinjalo, temveč le za modno igračo.
1860 vidimo zadaj drapirane linije. Kep zavzame obliko široke rute. krasijo ga volančki. trakovi in č:pke. često je tudi ob-
robljen s krznom.
L. 1890 je moda brez domišljije, trdih in prisiljenih oblik, ki se izražajo tudi v ke-pih.
Pričetkom novega stoletja učinkujejo kepi veselo in — nepraktično s svojimi volani in trakovi ter se skladajo s smešnimi klobučki iz perja, trakov in cvetlic, ki se zib-liejo damam na skrajnem vrhu kodraste pričeske...
Sedaj pa se vrnimo h kepom današnje dobe, ki imajo, kakor smo videli, prav dolgo tradicijo! V nasprotju z motivi drugih časov so moderni kepi vseskozi stvarno ukrojeni, pa naj si jih vidimo na trotteurski obleki (l. slika), ali na promenadnem plašču (2. slika). Tudi popoldanski svileni komplet iina enostaven, naguban kep, ki se sklada z nagubanim krilom, prav tako pa ie skromen kep večerne toalete, ki ga spen.ia šopek umetnih cvetlic (4. in 5. skica).
Klobuki za sončenje
ki jih nosijo malčki s posebnim veseljem, so iz živobarvnega platna ter imajo barvaste okraske, predstavljajoče ljubke »vod-
ne« embleme. Najbolj zabavni so klobučki z umetno-obrtnimi motivi, kakor vidimo na naši skici, ki predstavlja klobuček z izvezenim ribičem. Na ribiški polici visi kratka.
to je naslov sijajnega romana, ki ]e te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov«
barvasta vrvica * imitacijo trnka, na katerem je pritrjena ribica iz celuloze. Seveda služi takšna živalica kot dobrodošla igrača v vodi.
Na potovanju
rabimo stvari, ki nam omogočajo tn pa tam kakšen prihranek. Prišlo je namreč v navado, da si dama na počitnicah sama izpere nogavice in rokavice, ki se v toplem polet-
nem času kaj hitro posuše. V to svrho je modna industrija izumila praktične obešalnike s sušilnimi zaponkami na tenki kovi-nasti verižici, kjer more dama tudi v hotelski sobi posušiti oprane kose. Obešalnik je seveda zložljiv, tako da ga lahko prav udobno namestimo v kovčegu.
Zdravniška posvetovalnica
življenje. Kakor ste v članku čitali, so vzroki debelosti različni in je torej tudi zdravljenje različne. Ravnotako je tudi pri hujšanju. Samo potom zdravniške preiskave se da ugotoviti, če bolujete na bolezni Basedovv. Zdravljenje pri tej bolezni se mora izvesti silno oprezno in pod trajnim zdravniškim nadzi rstvom. — Priporočamo Vam pa, da jeste veliko masla, moč-nate iedi, mleka, čokolade itd. in da se po vsaki jedi vsaj za pol ure vležete. —I. G. Gotovo je bolečina še reakcija vode in bo pač treba še malo petrpeti. Svetujemo Vam masažo in sončne kopeli, samo morate paziti, da se ne prehladite. — A. č. p. n. Cklvajalna dijeta obstoja iz pretežno vege-tarične hrane, svežega sadja ali kompota, salate, veliko prikuhe, posebno krompirja, črnega kruha, meda, mlečnega sladkorja itd. Odvaialna sredstva so med drugimi: grenka sol, ricinovo olje, čaj St. Germain. Sedeče kopelji je najbolje vzeti vsak večer. — a bas. Podblutba, ki naj bi nastala vsled ugrizka šele po enem mesecu in že leto dni obstoja, je sumljiva, in se brez zdravniške preiskave ne da odgovoriti na Vaše vprašanje. — Ton ca,, če Vam je zdravnik — in še poleg tega tako priznani specijalist — predpisal mazilo, je vendar samo ob sebi umevno, da ga morate tudi uporabljati. Ce je pa že dalj časa od tega, Vam pa svetujemo, da ga ponovno obiščete, ker je mogoče, da se je med tem stanje spremenilo. — I. R. B. Rumenkasti iztok iz sečne cevi je vedno sumljiv, da je kapa-vica. Zato Vam nujno priporočamo, da obiščete zdravnika, če ste siromašni, pojdite v ambulaterij za kožne in spolne bolezni v splošni bolnici v Ljubljani, kjer brezplačno zdravijo. — I. ž. Priperočamo Vam predvsem mir in če imate krčne žile, nosite nogo povito z elastičnim ovojem. Zakaj se pa ne odločite, obiskati zdraynika, da Vas natančne preišče?
0 zdravem spanju
Že od nekdaj zastopajo zdravniki eno stališče, preizkušeno <n dognano. Kdor hodi zgodaj spat in rano vstaja, se mu ni treba mučiti z mučnim nočnim bdenjem ali premetavanjem in obračanjem po postelji, kajti njegov sen je dober in poživljajoč Najboljše spanje ie pač ono do pol noči. Koliko kdo spania potrebuje, je pa popo.rcma individualno Nekdo več. drugi manj. Najbolje čuti človek sam. Ako sc zjutraj prebudiš svež n spočit, lahko hitro iz-ačunaš dozo potrebnega spanja. Povprečno se računa 6 do 8 ut. Večina ljudi 1 spi 8 ur. Več tudi ni priporočljivo. Manj kot 6 ur pa je premalo. To velja za odrasle, zdrave osebe. Otroci in bolniki pa naj spe po potrebi, kolikor pač njih organizem zahteva.
Medicinska veda pozna dve vrsti spanja. Nekateri ljudje spe del j časa. tudi do 11 ur dnevno, drugi zopet se zadovoljujejo 8 kraišim spanjem. Naj bo že kakor hoče. tudi daljše spanje navsezadnje ne škodu-
BOURJOIS PONOVNO DARUJE...
Kupite si škatlico priljubljenega »POUDRE MON PARFUM« v specijalni opremi, pa dobite v dar stekleničico parfema »Mon Parfum« v elegantnem etuiju. Samo od 15. maja do 15. julija.
5899
PARFUM EUR - PARIŠ
je; zavedati se moramo, da je telo najobčutljivejši aparat satu na sebi in točno zahteva sama toliko spanja pač, kolikor ga potrebuje. Kajti spanje je najuspešnejše sredstvo za krepčilo, odmor in splošno po-življenje organizma.
Nastane vprašanje, kakšna naj bo naša spalna soba? Na žalost še dandanes mnogo ljudi pozablja na važnost prostora, kjer se spi in črpa moč /a nove napore. V spalnici preživimo vendar večji del našega življenja sploh in zato ji moramo v zdravstvenem pogledu posvečati več pozornosti..
Spalna soba mora biti prostorna, dobro prezračena in svetla. Čez dan naj sije vanjo čim več sonca. Nikoli ne smejo biti stene spalne sobe vlažne! To je hud škodljivec človeškemu zdravju in povzročitelj premogih bolezni. V spalnici naj se kajenje sp'oh opusti. V slučaju pa, da smo kadili, tedaj jo moramo temeljito prezračiti, kajti star dim. ki kakor težka megla leži v sobi. mnogo bolj škoduje kot 6vež cigaretni oziroma cigani dim.
Velikega pomena je tudi postelja. Opustimo po možnosti pernice. Kako starove-ška je postelja vsa prenatrpana blazin, puhastih pokrival, različnih »kapricnih« blazinic, da komaj najdeš glavo človeka, ki v njej leži tako zabarikadiran! To je zelo nezdravo. Kajti tudi v najostrejši zimi se v taki postelji razvija taka toplota, ki jo naš organizem prav nič ne potrebuje, in mu ta prevelika toplota samo škoduje.
Po možnosti naj se terej puh sploh opusti. Če pa ga že na veak način moramo imeti, tedaj napolnimo narahlo z njim samo blazine. Te ne smejo biti nikdar tako natrpane, da so preveč trde. Vsak dan jih moramo dobro prezračiti in po možnosti izpostaviti soncu, da se uničijo bacili, ki se radi nahajajo v perju.
Človek, ki skrbi za svoje telo, bo spal raje v pretrdi nego premehki postelji. To je najboljše sredstvo, da organizma ne po-mehkužiimo. da se ne polenimo, da torej ostanemo v formi za ves dan.
Samo ob sebi pa se razume, da mora biti postelja nad vse čista. Ne samo. da je umazana posteljna oprema zelo škodljiva za naše telo, tudi spati se ne more v nečisti postelji!
Mnogo ljudi toži, da ne more spati ob času, ki je namenjen spanju. Najbolje je seveda, na prirodni način doseči zdravo spanje. Če pa to nikakor ne gre, je pač bolje vzeti kakšno neškodljivo sredstvo na primer Adalin, kot pa se celo noč mučita z nespečnostjo.
Onim, ki torej ne morejo dobro spati, svetujemo, da se najprej malo ogledajo po svoji spalnici, in se prepričajo, ali odgovarja vsem nasvetom, ki jih vsebuje ta članek. Preden se vležemo, moramo napraviti nekaj intezivnih gimnastičnih gibov. Umivanje v mrzli vodi tudi zelo priporočamo. Nikakor pa ne čitajmo v postelji! Tudi popolnoma zdrav človek sčasoma lahko vsled vseh teh prestopkov oboli. Odložimo vse skrbi, ne mislimo nič, ker to je najboljša duševna gimnastika, ki nam ustvari mirno, prijetno in okrepčujoče spanje, ki je alfa in ornega za ohranitev zdravja in — mladosti!

Izvleček iz programov
Nedelja. 12. junija.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Protialkcholno predavanje.
—	10.30: Dr. Nicholas Murray, lanski Nobelov mirovni nagrajenec. — 11: .Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Nastop gojencev dramske šole prof. Šesta. — 1<3: Fantje na vasi. — 16.40: Salonski kvintet. — 20: Koncert godbe 40. pp. »Triglavskega«. — 22: Čas. poročila. — Salonski kvintet.
Ponedeljek, 13. junija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18. Salonski kvintet. — 19: češčina. — 19.25: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — 22: Čas. poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos z Dunaja. — 21.40: Poročila. — Lahka godba.
—	Z\GREB 12.30: Plošče. —19.30: Prenos z Dunaja. — 22.40: Plošče. — PRAGA 19.40: Češke pesmi. — 20: Prenos iz Brna.
—	21: Haydnova glasba. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO. — 19: Godba na pihala. — 20: Mešan program. — 21: Koncert iz Prage. — 21.30: Italijanske arije in pesmi. — VARŠAVA 17.10: Orkester. — 18 20: Lahka godba. — 20: Operetni večeT. — 22.50: Plesna glasba.
—	DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 18: Historična serenada na gradu Kreuzenstein.
—	19.35: Koncert dunajskih filharmonikov.
—	21.55: Lahka godba. BERLIN 20: Plesni večer. — Koračnice in plesi. — KOENIGS-BERG 19.35: Prenos z Dunaja. — MUEHL-ACKER 18.30: Prenos z Dunaja. — 19.30: Angleške mornarske pesmi. — 20.30: Zabaven program. — 21.10: \Vagnerjeva glasba. — 23.10: Nočni koncert. —
Torek, 14. junija.
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Ljubi ptiče! — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroška ura. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Nemščina. — 20: I zeti v Kamniške planine. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: čas. poročila, plošče.
BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 17: Lahka godba. — 19.30: Pevski koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Plošče. 20.30: Skladbe za violo da gamba — 21: Jugoslovenski večer zagrebškega kvarteta. — 22.40: Jazz. — PRAGA 18.25: Pesmi. — 20: Koncert iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plošče. — Brno 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert — 20.45: Večer lahke glasbe. — 22: Godba za ples.
—	DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Koncert solistov. — 16.45: Lahka glasba. — 19.45: Prenos opere »Faust« iz gledališča. — 22.50: Ciganska godba. — BERLIN 20.45: Simfoničen koncert. — KOENIGSBERG 19.35: Vzihodnopruska ura. — 2035: Koncert komorne glasbe. —
Guy de Maupassant:
Prosta
Kakor žoga skozi odprto okno je priletela maia Henrietta de Renedot v sobo svoje prijateljice gospe de Grangeri in ne da bi zinila besedico, se je začela smejati na ves glas, da so ji od veselja solze zalile oči.
Gospa de Grangeri je odložila knjigo na divan in je začela motriti Hen-rietto, nato pa je še sama bušila v smeh. Slednjič je vprašala:
»Kaj pa se je zgodilo?«
»Oh, draga moja ... draga moja — To je tako smešno___zelo, zelo smešno___Pomisli: zdaj sem prosta___ z
eno besedo: rešena!«
»Prosta? Rešena? Česa?«
»Njega, saj me razumeš — njega!«
»Kaj? Mar sta se ločila?«
»Ne ... Ločila se nisva. Ah, kako težko zapopadeš kakšno stvar... Saj se ni mogoče ločiti v dveh urah. Ampak dokaze imam, da me on vara. Zasačila sem ga... Ali veš zdaj, kaj to pomeni?«
»Nu, in kako si to storila?«
»Takole. Eh, močna sem bila, zelo močna. Zadnje tri mesece mi je bil zo-pern. Odvraten, grob, brutalen je bil z menoj. Tedaj sem si rekla: tako ne gre naprej. Ampak kako9 Izzivala sem ga na vse mogoče načine, "da bi me bil udaril — pa ni hotel lopniti po meni. Neprestano mi je nasprotoval. Kadar se
mi ni ljubilo iz hiše, me je silil ven, kadar se mi je hotelo z doma, me ni pustil nikamor. Življenje mi je ielo presedati — on pa me ni hotel udariti. Tedaj sem napregla vse sile, da bi doznala, če ima ljubico. In res, izvedela sem zanjo. Toda bil je silno oprezen, kadar je šel k njej na obisk. Naposled —«
»Naposled?«
»Naposled sem dosegla od brata, da mi je preskrbel njeno fotografijo. Plačal je zanjo 12 cekinov — kajne da čedno in visoko vsotico? Ampak prinesel mi jo je vendarle!«
»In potem?«
»Potem je šlo vse kakor po loju. Našla sem agenta in mu pokazala Klari-sino sliko rekša: Gospod, potrebujem sobarico, ki je podobna tej ženski. Biti mora lepa ,elegantna, fina in čista. Plačala ji bom kolikor bo zahtevala, tudi deset tisoč frankov. Potrebna mi je za tri mesece, nič več. Agent je bil videti začuden. Vprašal je: Ali želi madame, da je nedotaknjena? — Odvrnila sem: Seveda, nedotaknjena mora biti. On je pristavil: Ampak ne nedotakljiva ? ... Pri teh besedah sem zardela in sem samo prikimala z glavo. Potem pa me je prijelo. da nisem mogla več molčati. Dejala sem mu s poudarkom: Ali ne slutite, čemu mi bo služila? Potrebujem jo zan j, za moža, ki me vara... izven hiše. Jaz pa bi ga rada zasačila... doma ...
Odšel je z obljubo, da mi preskrbi
željeno sobarico v osmih dneh. Pri odhodu me je še vprašal, kakšno dišavo naj uporablja naročena sobarica. Temu vprašanju sem se čudila, a on mi ga je pojasnil. Dišava, je dejal, je potrebna, da obudi v njem spomin in ga zapelje, da ga oslabi in zmede, kadar je na robu propada. Ne skrbite za to, da se ne bo vjel v to zanko, je rekel. Nasedel bo prav gotovo.
Čez tri dni je prišla v hišo r javka visoke postave, ki je napravljala obenem vtis ponižne in skromne kakor drzne in razuzdane ženske. Povedala mi je, kdo jo pošilja in da ji je ime Roza.«
»Ni dvoma, da veste, čemu ste prišli v hišo?« sem jo vprašala.
»Milostiva, sodelovala sem že pri osmih ločitvah,« je vzdihnila in pristavila: »Takšnih reči sem vajena«.
»Izvrstno,« sem dejala. »Kako dolgo mislite, da boste potrebovali za izvršitev naročila?«
»To zavisi samo od gospodovega temperamenta,« je rekla.
»Opozarjam vas, da gospod ni lep.«
»To je čisto postranska stvar. Sodelovala sem tudi pri razvedbi starih in grdih zakoncev.«
Potem sva govorili o dišavah in ona me je vprašala, kakšno spodnjo obleko nosi gospodova ljubimka, svileno ali drugačno.
Tako se je začela njena služba.
Ko je naslednji dan prišel domov moj
mož ,je Roza povzdignila samo oči k njemu. Dišava je puhtela od nje, da ga je kar omamilo. Ko je sobarica zapustila sobo, je vprašal:
»Kdo je ta ženska?«
»Nova sobarica,« sem odvrnila.
»Kje si jo našla?«
»Priporočila mi jo je gospa de Grangeri.«
»Precej lepa.«
»Mogoče.«
To mi je bilo v dokaz, da je že ugriznil v nastavljeno jabolko.
Še isti večer mi je dejala Roza:
»Milostiva, najpozneje v dvanajstih dneh boste imeli zaželjen« dokaze v rokah. Gospod je ... bolj lahke vrste ...«
»Kaj ste ga že skušala?«
»Ne, milostiva. Vprašal ie samo, kako mi je ime. Veste, čemu? Zanimala ga je barva mojega glasu.«
»Izvrstno,« sein dejala. »Le potrudite se, da čimprej izvršite nalogo.«
Osem dni pozneje je mož začel ostajati doma. Opazila sem, da vse popoldne stika po stanovanju, hodi iz sobe v sobo. kar pa se mi je videlo posebno značilno, je bilo to, da ni več nasprotoval mojemu odhajaniu z doma.
Deveti dan mi je Roza dejala pri slačenju :
»Milostiva dopolnjeno je!«
Bila sem iznenadena. naravnost razburjena. in sicer ne toliko zaradi stvari same, marveč zaradi načina, kako mi je to povedala. V grlu me je stiskalo, ko
sem jo vprašala:
»Tako? Tedaj ste zmagali?«
»Milostiva naj blagovoli samo določiti dan in čas, ko želi videti dokaz gospodove nezvestobe.«
»Torej v četrtek popoldne ob petih.«
Lahko si predstaviš, je nadaljevala Henrietta gospe de Grangeri, da sem se na to, kar je imelo priti, pripravila z vso temeljitostjo. Pozvala sem k sebi mojo mater in očeta, ujca de Orvellina, župana in sodnika Rarlicea, prijatelja mojega moža. Nikomur nisem povedala, kakšna je moja nakana. Končno, ob uri, ko sem pričakovala odkritja, sem poklicala še vratarja, da bom imela eno pričo več.
Čim je odbilo pet, sem odpahnila vrata. Ah, draga moja, ko bi bila ti videla vse to! — Zgodilo se je vse, kakor je napovedala Roza... Bil je prepaden,
tako, tako smešen___Jaz pa sem se za-
krohotala iz vsega grla. Očeta je popadla jeza, hotel ga je pretepsti. A jaz nisem dovolila. Bilo mi je dovolj, imela sem dokaz, ki sem si ga tako dolgo želela.
In Roza! Sijajna, dovršena! Jokala ;ie in jecljala. Ah, draga moja, če ti bo kdaj potrebna, spomni se nanjo. Vidiš, tako sem dosegla svojo prostost. In zdaj sem prišla k tebi," da ti povem, kako je bilo Prosta! Živela ločitev!
Henrietta je naglo vstala in se zasukala na peti ter začela plesati kakor nora.

Naše morje
Aleksandrovo
To morsko letovišče se samo najboljše priporoča n ni treba o njem dosti pisati ra;:m ljudem, ker je med njimi /e močno popularizirano. Vsak, ki se je v počitnicah enkrat tja zatekel, se ob prvi priliki spet vr.iča, ker ima poccni najboljšo oskrbo in ker je letovišče tako bogato prirodnih lepot. V Aleksandrovo se potuje kakor v iv.i dri!ga kopališča na Gornjem Jadranu. Na !y.išaku se zjutraj ob S. vkrcaš na par-Tiik »Slavija«. Vožnja je izredno zanimiva in se potnikom odkrije velik del našega Jadrana Aleksadrcvo je skrit, jezeru podoben zaliv in sprejmejo v pristanišču .slovenskega gosta prav gotovo tudi številni rojaki, ki so se tja zatekli in ne morejo prebvalit; krasnega letovišča. Naš človek se tu naenkrat udomači. Do hotela ■»Frankopiin« je par korakov in gostie so tu najboljše sprejeti in oskrbljeni. Kdor si
Restavracija „RIvIjera" na Rabu
Letovišča rje, ki jih privabi Rab s svojimi izrednimi priroclrimi krasotami in z najbolj-imi prilikami za kopanje in sploh za vse druge užitke, ki si jih človek zamore želeti na morskem letovišču, ne tare tudi v sedanjih težkih časih prav nobena skrb glede prehrane in ima pri tem veliko zaslugo restavracija sRivijera«. Cene po hotelih in penzionih so. kakor smo že večkrat s številkami in tudi v splošnem navedli, močno znižane, ker se vsi hotelski ])odjet-niki zavedajo, da morajo tudi sami precej žrtvovati v današnjih težkih časih. Za goste. ki vzamejo v hotelih samo sobe, je za dnevno prehrano posebno pripravna restavracija Rivijeraki je zelo iepo urejena na najlepšem in naprometnejšem kraju ter uživa velik sloves med potniki in izietniki.
Penzicra „Kristie",
Lopnd p?i Bi;brovnIku
Ne daleč od Dubrovnika v idiličnem in prijetnem zelenem zatišju tik ob morju, Irži malo naselje Lopud, ki združuje lepote in vs ■ vrline idiličnega obmorskega naselja še s to prednostjo, da vlada tam najlepši in najblagodejnejši mir. Sem se zatekajo zlasti oni letoviščarji, ki ljubijo samoto ter hočejo proč od vsakega hrupa in vrvenja. Peiizicr. , Kristič " je najboljše zavetišče takih miružoljnih gostov. Lopud jc tik Duhovnika v penzionu Kristič . pa se gostom računa za lepo urejeno sobo in izvrstno prehrano dnevno samo Din 60.
Hetel ^Lišaisf",
Novi Vinodol
V Novi Vinodol prihaja vsako leto več letoviščarjev in drugih gostov, kajti vsak. ki je prišel enkrat tja, se rad vrača ter na-svetuje tudi prijateljem in znancem to lepo mirno letovišče. Za letoviščarje je iz-borno urejen in opremljen hotel »Lišanj«, ki ima v lastni oskrbi tudi lepe prostore za kopanje in sončenje ter se tudi drugače v vsakem oziru najboljše briga za svoje goste. V tem .hotelu ie človek kakor doma in hotel mu odpira najprikladnejša pota do vsega, kar zamore nuditi Jadran v pogledu oddiha, okrepčila in razvedrila. Ho-tel Lišanj : je zelo prikladno izhodišče prelepih izletov na razne otoke in druga naselja ob morju. Crikvenico, Kraljevico in vse okrog otoka Raba lahko letoviščar obišče. zvečer pa je spet v svojem hotelu ® Lišani;-. Kdor se zateče pod to ugodno streho, se v kratkih dneh udomači, lazvedri in okrepča v precejšnjem jadranskem področju, kar s tako malimi stroški in tako udobno ne bi bilo dosegljivo v kakem drugem kraju.
Hotel ,,SLAVIJA'-4 Pension
Novozgrajen na krasnem prostoru v okraju vil. 25 moderno urejenih sob; s tekočo vodo in balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov* »Slavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina.	78
<Pers
S5< CM
•Aiafearsšca
na krasnem prostoru, tik morja, v bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla ln tekoča voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«.	120
HOTEL VELEBIT
j^aimska na otoku Krku
Biser Jadrana, s krasnim kopališčem, lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Dunajska, češka in domača kuhinja. Penzion Din 50. Zahtevajte prospekte. — Uprava.	204
želi privatno sobo. jo prav lahko dobi po ni/ki ceni. izborno hrano za mal denar pa nudi restavracija »Triglav«. Letoviščarji imajo najboljše prilike za mične ture po vrhovih otoka Krka, od koder uživajo najlepši razgled na morje in otoke. Domačini so silno uslužni do gostov, posebno pa ljubijo Slovence. Ribiči prav radi povabijo na zanimive nočne ribolove. Prav lepi in zanimivi so tudi i/lcti z jadrnico, tako na primer na otok Košljan, kjer jc star samostan med temnimi senčnatimi gaji. malo daljši pa je izlet k Sv. Donatu. kjer se toči izvrstno domače vino. Domačini so iskreni in požrtvovalni narodnjaki, zgradil: so si krasen Sokolski dom. kjer prirejajo razne odreditve. Kdor le more. naj si za oddih ob morju izbere Aleksandrovo in gotovo se bo tja tudi vračal.
S S' N A K
Najidealnejše bivališče ob morju
(parkfiotei ./pečine
Na sami morski obali. Najlepša lega Sušaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene nainižie. Prospekte!	92
n
Nov, moderno zgrajen hotel ob morju z lastnim kopališčem in plažo za otroke, lepo urejene sobe, električna razsvetljava, zdrava voda, izvrstna preskrba s sobo in vsemi taksami Din 50—60. Vse informacije in prospekte zahtevajte od lastnika Nikole Albaneže.	90
„Vila Blserka"
s parobrodom v % ure od Sušaka. Izvrstna restavracija in kavarna. Lepa moderna vila z veliko teraso nad morjem in z lastnim kopališčem. Cena 50— 60 Din z vključno vsemi taksami. Zahtevajte prospekte. Lastnik: Grgur An-tončič.	106
Slovenski hotel „Kvarster"
pod novo upravo.
Krasna lega ob morju. Prvovrstna dunajska kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din 55. — Električna razsvetljava. — Zahtevajte prospekte! — Odprt od 1. maja dalje.	199
HOTEL „§LAVIJA"
Z novozgrajeno dependanso v velikem lepem parku na samem kopališču. Sobe z balkoni in razgledom na morje. Idealno sončenje in kopanje. Izleti. Domača in tuja kuhinja. Dnevna zveza s Sušakom. Penzija Din 60. Zahtevajte prospekte.
Lastnik M. Radič.	214
NOVI VINOBOL
145
Palaee hotel Lišanj,
Komfortno urejen hotel v bližini kopo lišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje Ne manjka ničesar za naj-prijetnejše bivanje ob moriu. Najskrajnejša solidna postrežba. Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte!
Novi Vinodol
najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzio-ni ter mnogo vil obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija.
146
B
A
v
S H A
HOTEL VOLARIČ
»VILA na MORJU« POPOLNA OSKRBA (V ŠTIRIH OBROKIH) Z VSEMI TAKSAMI
OD 1. IV. DO 31. V. DIN 55..
IZ SOBE NARAVNOST V I
Hotel „ADRIA"
Dubrovnik — Lopud
Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja ln tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno.	118
BOL pri SPLITU
Penzion Vidoševič
Bol je poznan zaradi svojih izvrstnih klimatičnih razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prehrano, z vinom m vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidoševiča.	111
LOPUD pri Dubrovniku
Hotel „Kristič" Penzion
40 lepo urejenih sob, hetel v gaju pomaranč in citron, ograjen z agavami in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. — Penzion 60 Din.	121
Letovišča
iBled
Najmodernejše jugoslovansko zdravilišče, kopališče in letovišče
510 m nad morjem.
Sezija skozi vse leto. Pojasnila in prospekte daje: Zdraviliška komisija in uprava hotelov.
Hotel »Centrala Bled ~
Telefon St. 57.	Teletom 6t- 57.
Sovo renoviran, tik jezera, jezerska reranda. teras® im vtL. solnčna kapelj, čolni, garaUs 'Ji lepe solnčne sobe t razgledom oa jezero. Ct-na ia sot»« pred m po sezoni . . 15—20 D,n i pretirano pred in po sezoni . . 40—50 Diti Cena Z3 ■»obe » juliju in avgustu . . 20—23 D'i s prehrano v juliju in avgusta . . 60—85 Din Šole ta večje družbe imajo znaten popust! — JV*=pektj brezplačno. Se priporoča Josipina Smid.
Otok Rab __ DALMACIJA
nr*	Hotel Bristol do
Pension s po- [h m	100 Din. Palače
strežbo in vse- I I	Hotel Praha mi taksami I J vila Vilma
HOTELI ES A. TI A V H A K 195
najlepše kopališče na našem Jadranu HOTEL SLA VIJ A, v neposredni bližini pristanišča in parka, popoln penzion od 65 do 75 Din. Vse informacije in prospekti brezplačno.	N. linezovič.
198
m & oiom rabu
Najidealnejše bivanje na morju.
VILA »SONJA«, HOTEL »LOPAR« in HOTEL »VELEBIT«
nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe. Popolna oskrba s sobo Din 58—65, v glavni seziji Din 60—70 dnevno. Zahtevajte prospekte!
Hotel „KAKA"
BLED
72
Pension pred ln po seriji od 45—50 Dui v glavni seziji od 75—80 Dil
S»!sk:m Izletnikom se nudi prehrana la fcta novanje po najnižjih cenah. — Uprava nudi pavšalno bivanje proti mesečnim obrokom Vsa pojasni]* daje uprava hotela »Z A K A«
Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla in topla voda.	73
lit'1		
T liiif		
II! I! iilli«!;«	Is |	M Ifil
		
flf [lilltiulti	,i;l!l 1 liiilii	|ji|pjp 11 ;iiii!.ii:iiuiui
Hotel KGVAČiC
Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite j-Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak.
OTEL „TRIGLAV"
Malinska
Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo ln lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba tn z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din >0.— dnevno. Prospekte ln pojasnila na zahtevo brezplačno.	79
MOTEIL
IO) O
3t>5 postelj, 64 kopalnih sob.	©ILd®
Najmodernejši in najbolje opremljeni botel v državi
Lastna termalno plavalna kopel v sami hiši. — Kompletna penzija (najboljša soba. prvovrstna oskrba postrežba, tdraviioška taksa io termalna kopel) pomladi 95 Din. — Zahtevajte našo pav šalno oforto. H Vam nudi še nadaljnje prednosti.
BLED
Hotel ,Astoria'
Priljubljeno bivališča čestilcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah.	75
HOTEL OB JEZERU
135
Petran
Pension in soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo.
/ipfon(.cr>n«t< ,etos na 0 d d ' h v P X»eZOVlSCCff1, I j a n e nad škofjo Loko!
Gostilna pri »Vidmarju« v Poljanah preskrbi privatna stanovanja in nudi cenj. gostom dobro h r a r. o po zmernih conah. Lep, ecnčnnt vrt, kradli iznrehodi v okolico, vrh Blegoša dosegljiv v 3>i urah*, kopanje v čisti in nad pričakovanje topli Sori. — Infnrmaje daje Ln se priporoča Jože Tavčar, gost. pri Vidmarju
se odlikuje s posebno lepo lego. Novozgrajeno kopališče je zelo pripravno za otroke in neplavače. Ob obali je 4 km dolga pot za izprehode. Zlasti priljubljena iz-letna točka je otočič Košljun. Električna razsvetljava. Vsa oskrba s sobo, vključno vse takse od 50—60 Din.
na otoku KrklJ ProsI>ekte ^ informacije daje brezplačno Kupališno
povjerenstvo Aleksandrovo.	215-a
!07a
Hotel Učka in Hotel Pilar z dependanco vila „Lfuba"
S PARNIKOM V % URE OD SUŠAKA IZVRSTNA DOMAČA IN DUNAJSKA KUHINJA. HOTELA IN VILA NUDITA VES KOMFORT Z VSO OSKRBO, DNEVNO DIN 60—70 Z VKLJUČENIMI VSEMI TAKSAMI. PROSPEKTE BREZPLAČNO'
(Otok Krk) vsaki dan parobrodna zveza s Sušakom (3 ure vožnje)
Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur-taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 65 Din. Izven sezije eventuelni popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Kopa-liscno poverenstvo. — Avtobusna zveza. Železniška postaja Crikvenica-Šilo-Krk.	101
OTOK
DALMACIJA
Grand hotel Imperial — Grand hotel
Hoteli I. razreda s preko 200 sobami. Lastna tenis-igrišča in morska kopališča. Dnevno koncert in ples. Popolni penzijon z vsemi pristojbinami in postrežbo v Grand hotelu Imperijalu od Din 80—100, a v Grand hotelu od 65—75 Din. Zahtevajte moj bogati ilustrirani prospekt. — Brzojavi: Imperijal Rab.
Lastnik: FRANJO KUKULIČ.	191
HOTEL,
CRIKVENICA
Prvovrstna hiša, z 32 sobami, z balkoni na morje, tekoča voda v sobah.
Zahtevajte prospekte! Upravnik hotela LJUBOMIB TUDOR
MOTEL
BASKA NA KRKU
CENE POPOLNI DNEVNI OSKRBI — VKLJUČNO VSE TAKSE IN POSTREŽBA — DIN 65 DO DIN 75. VSE INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO LASTNIK.
LASTNIK ANTE IUDOR

Staroznani najpnljubljenejši hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino m takse, za 1 dan Din 75.—, z' 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvor i na kolodvor.	74
HOTEL-PENSION
UNION
nudi po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. julija za bivanje do 3 dni dnevno Din 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte.	137
PARK - HOTEL BLED
VVEEK-END 1, 2, 3 dni po Din 90.—, 5 dni	IO dni
Din 430
IHn S4G
V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna! prehrana, napitnina, vse takse ter vr 'njai 5 kolodvora in nazaj. — Pri Sdnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 ods' otnli popust.	136-
Penzion Restavrant Černe
Kranjska gora
Popolnoma nov, 14 sob, topla in mrzla voda. solnčna brezprašna lega, kopalnice, centralna kurjava. Vedno sveži * mlečni proizvodi iz domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina. Cena pensiona dinarjev 60.—, izven sezone 15r/c popusta.
I oni
224a Kranjska gora
V divni legi, obdana z jelovim gozdom. Krasen razgled na planine. Velik pri-rodni park. Livada za sončenje. Prekrasni izprehodi. Opremljene sobe z vsem komfortom. s toplo in hladno vodo, električno razsvetljavo. Najnižje penzijske cene.	„, , „
Zdenka Pavlovič.
Obiščite naša letovišča
Ste potrebni
tttcf*;a?
Vam >6 potrebna sprememba Traka? V3.n1 je potrebna topla morska kopel? Potujte čimprej v Sc-lce, da se po-pravite, dokler ni prepozno.
JHotel tMc-Šcars
ki je priljubljen meščanski penzion prav oa morj-u, obdan z velikim senčnatim parkom, » krasnim razgledom na morje, bo skrbel ia \ aa dobrobit z najnižjimi cenami.
Informacije daje brezplačno oprava hotela. ---- -j
Peščeno morsko kopališče
©MIŠ PRI SPLITU
HOTEL „BELLEVUE"
novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, 3 sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks.	S5a
Motel
ALEKSANDROVO
NA OTOKU KRKU
Novo opremljen hotel v bližini kopališča* Prvovrstna kuhinja. Vsa oskrba s sobo vključno takse Din 60. Električna razsvetljava. Vse informacije in prospekte daje _lastnik Bare M. Orlič.	216 a
RESTAVRACIJA EV KAVARNA
»Riviera" na Rabu
Slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob j najnižjih cenah. Domača in dunaj-ka kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki! prebivajo na Rabu.	96'
Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo od Din 60.— naprej. Zahtevajte prospekte.	96
Malinska (Otok Krk)
divno morsko kopalif?e z več finr ~ -ščeniml plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Bu;'na vedete ..a. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, orzojav in telefon Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno povjerenstvo. 99 ..........................................
espodaritTo
Zanimivosti z velesejma
Pohištvena razstava
Pri opisu naše odlične razstave pohištvenih mizarjev na velesejmu nismo mogli pohvaliti vseh onih razstavljale©v, ki so se z razstavljenimi izdelki posel.no odlikovali Pozornost vzbujajo zlasti še prvovrstni izdelki naslednjih razstavljal cev, k; j,h zaradi pičlega prostora omenimo kar ime-noma po abecednem redu: so to tvr.tke: Andlovic Josip iz Škofljice pri Ljubljani. Andlovic Matija iz Ljubljane, Biteac Herri iz Vižmarij, Cestnik Valentin iz Trbovelj, Kuhar Rudolf iz Mokronoga, Kregar Andrej, mizarska zadruga iz št. Vida, Mrhar Ivan iz Stanežič, Polak Jurij iz Huj, Praznik Ivan iz Ljubljane, Prelovšek Frane iz Most ter Rozman Franc iz Dravelj. Vsi njihovi izdelki so vredni posebne ponvaie. Pri tej priliki je potrebno, da se spomnimo v kolikor tega še nismo storili tu li naših tapetnikov, najbližjih sodelavcev pohištvenih mizarjev. Razstavljene krasne tapetni-
ške izdelke so napravili: Jager Franc iz Ljubljane, Kobilica Avgust iz Ljubljane, Puc Dragotin iz Ljubljane in Radova.n Rudolf iz Ljubljane.
Radio na velesejmu
Veliko zanimanje vzbujajo na letošnjem velesejmu krasni in najnovejši radio aparati. Nekaj povsem novega je razstavljeni detektor z ojačevalcem v specijaini razsra-vd republike Poljske, ki odgovarja po svoji moči štirielektronskemu aparatu. Posebna zanimivost za posetnike so ogromna elek-trodinamični zvočniki na strehah paviljonov >M« dn »N«, ki stalno oskrbujejo ve-lesejemske prostore z godbo. Te velike zvočnike žene ve.lika 500 vatna Philipsova ojačevalna naprava. Razne tvrdke so na sejmišču razstavile celo vrsto najnovejših aparatov, ki so v vsakem oziru izpopolnjeni. Razstavljalci so z doseženimi kupčijami prav zadovoljni.
Nmi trošarinski predpisi in gostilničarstvo
Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI se je mnogo razpravljalo zlasti o vprašanjih, ki so v zvezi z novim režimom glede trošarine na vino in žganje. Iz samostojnih predlogov, ki sta jih stavila zbornična člana gg. Fran Kavčič in Andrej Oset, posnemamo naslednje podrobnosti:
Težnje gostilničarjev v trošarinskem oziru so šle v zadnjem času za tem, da se pribira trošarina na vino cb nastavitvi soda na pipi in da se trošarinski registri naaomeste z revizijskimi knjigami. Z no-v.mi trošarinskimi predpisi se je proti pričakovanju trošarina v obče ukinila, dasi gostilničarske organizacije tega niso zahtevale.
Način, kako se je nadomestila odpravljena trošarina, daje večini gostilničarjev in kavarnarjem dovolj povoda za pritožbe. Točilna taksa v obliki, kakor se sedaj pobira, ne more tvoriti pravilne osnove za nadomestilo trošarine. Ne glede na to, da se v treh kategorijah in štirih skupinah ne more vseh gostiln in kavarn pravično razdeliti, da bi breme ustrezalo količini potečenih pijač, se je točilna taksa, ki tvori podlago za trošarinsko takso, odmerila pred nastopom sedanjih kritičnih časov. Od takrat so se razmere temeljito iz-premenile in se je količina iztočenih pijač izdatno zmanjšala. Poleg tega pa je naslonitev nadomestila na točilno takso že v osnovi zgrešena. Točilna taksa se pobira za točilno pravico in je njena izmera v različnih krajih različna. Različnost točilne takse pa vpliva po novih trošarinskih predpisih tudi na trošarinsko takso, ki bi moi':la biti urejena tako, da bi pri enaki količini potočenih pijač bila enaka, ne glede na kraj.
Nadalje se gostilničarji in kavarnarji pritožujejo, da dobivajo pozive, naj plačajo trošarinsko takso, dasi imajo nasprotno nasproti država terjatve za povračilo po prejšnjih predpisih plačane trošarine v zneskih, ki celo presegajo terjano p ačilo. Gostilničarji ne razpolagajo s tolikšnimi sredstvi, da bi megli takoj zadostiti svoji plačilni dolžnosti, če ne dobe povrnjene trošarine. Zaradi tega streme za tem, da se trošarinska taksa enostavno kompenzira s povračilom trošarine.
Gostilničarji v kopaliških krajih se tudi prit' žujejo, da zahtevajo davčne uprave od njih trošarinsko takso, dasi minister za finance na podlagi § 49. taksne novele od 23. marca t. 1. še ni predpisal s pravil-n.kom, katero točilno takso plačujejo kopališki kraji in za kateri čas.
Gostilničarji v trgih se pritožujejo, da zahtevajo od njih trošarinske takse, ki so določena za mesta. V zakonu ni za to ni-kake opore. Z isto pravico se more zahtevati, da se tudi v trgih pobere za vasi določena taksa, ker se iz tega, da zakon trgov ne navaja, še ne da sklepati, da so gostilničarji v trgih dolžni plačati za mesta določene takse.
Trošarinska taksa je najobčutneje prizadela kavarnarje, ker jim je točilna taksa odmerjena po višji stopnji kakor pa gostilničarjem in restavraterjem. Tako je r. pr. kavarnar, ki je lani iztočil komaj 40 hi alkoholnih pijač, uvrščen v ono skupino, ki velja za onega gostilničarja s prometom od 300 do 500 hI alkoholnih pijač.
Glede na gornje trdote predpisov je potrebno: 1. da se točilne takso preurede enotno ne glede na kraj točenja v okviru večjega števila skupin, da bo mogoče v izdatnejši meri prilagoditi točilno takso količini iztočenih pijač. 2. da se pospeši nakazilo povračila državne trošarine na vino in žganje in dotlej ustavi prisilno izterjevanje trošarinskih taks. 3. da se z
ozirom na določilo § 49. taksnega zakona do uveljavljenja novega pravilnika ustavi v kopaliških krajih izterjevanje trošarinskih taks, ker se bo točilna taksa za te kraje šele določila. 4. da se trošarinske takse v trgih poberejo po izmeri, ki je določena za vasi. 5. da se revidira točilna taksa kavarnarjem na podlagi enakega ključa, ki velja za gostilničarje in restav-raterje.
Novi trošarinski zakon od 20. aprila t. 1. pa je povzročil tudi velike težkoče go-stilničarstvu, ker omogoča prodajo lastnega pridelka v vaseh od 5, v trgih pa od 10 litrov naprej. Ta prodaja se zlorablja na vse mogoče načine. Vrši se namreč krešnjarjenje z vinom od hiše do hiše, dočim se vinogradniki ne držijo zakonskih predpisov in prodajajo vino tudi pod dopustno količino. Na vozeh imajo nastavljene sode in iz njih prodajajo vino v poljubnih količinah tudi izpod 1 litra. Na tak način so nastale potujoče gostilne, ki povzročajo legitimnim gostilničarjem občutno konkurenco in škodo. Posebno se v tem oziru pritožujejo gostilničarji v vinorodnih krajih.
Pa tudi v svojih vaseh prodajajo vinogradniki vino v količinah izpod 5 1. V večini zidanic so nastale neupravičene gostilne, to je točilnice vina na obrtni način, za katere bi bila potrebna pravica za točenje vina pod vejo. Tudi eni vinogradniki, ki hočejo biti še najbolj vestni, prodajajo ljudem sicer vino po 5 1 naenkrat, vendar pa dovoljujejo, da se to vino kon-zumira v njihovih prostorih, kar ni v skladu z intencijami zakonodajalca, ki govori samo o prodaji, ne pa o te>čenju. če se prodano vino konzumira takoj v vinograd-nikovih prostorih, pa ne more biti govora o prodaji, ampak samo o točenju. Ministrstvo za finance bi moralo izdati čim prej avtentična pojasnila glede obsega pravic vinogradnikov za prodajo vina na drobno, ki ne bodo dopuščala nikakega dvoma. Po takem pojasnilu naj bi se potem postopalo z vso strogostjo.
Tudi točenje vina pod vejo je treba po novem zakonu o obrtih na novo urediti. Zakon pooblašča banske uprave, da v krajih, kjer je bilo tako točenje dosedaj v navadi in po veljavnih predpisih dovoljeno, predpiše pogoje za izdajanje predmetne pooblastitve. Nadalje zakon dovoljuje, da se lahko v teh pogojih določi, da se izdajajo pooblastitve samo siromašnim vinogradnikom in za kraj, kjer se je vino pridelalo. Gostilničarstvo ne odreka vinogradnikom pridobljenih pravic, želi pa, da se te pravice točno ugotovijo v pričakovani banski uredbi, v kateri naj bi se upoštevali tudi interesi gostilničarstva. Pravico točiti vino pod vejo je odreči vsem lastnikom vinogradov, katerih glavni poklic ni vinogradništvo. Naposled naj se postavi načelo, da se sme vino pod vejo točiti samo v občini, v kateri je vinograd, v katerem se je vino pridelalo.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe slede dobave 500 kg bučnega olja. 1000 kg koruznega zdroba. 300 kg sirove kave. 1000 kg ri-ža. 1000 kg svinjske masti in 300 kg ječmenove kave. Minerska komanda v Kumboru sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave raznega materijala (laneno olje, sikativ, ter-pentin, razna strojna olja. barve, lak, kar-bolinej, bombaž, milo, špirit, petrolej, bencin itd.)
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 6000 kg kristalnega sladkorja in 30.600 kg pšenične moke.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrirana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani je imela v četrtek dne 9. t. m. svoj 51. redni občni zbor, ki je sklepal o poslovnem zaključku 50. poslovnega leta. Iz obširnega poročila posnemamo sledeče: Slavnostno razpoloženje zavoda ob zlatem jubileju je zagrenila težka izguba člana nučelstva g. Saše Kneza. Iz petdesetletnega delovanja zavoda omenimo na kratko sledeče: Pred petdesetimi leti dne 18. septembra 1881. se je vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, ki so ga sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji Šiški, Martin Bavdek, župan v Vodmatu, Vinko Ogorelec, župan v Škofljici in Tomaž Ločniker, župan na Viču.
Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osem let pozneje poslovati »Mestna hranilnica ljubljanska«, leta 1895. »Ljudska posojiln ca« in leta 1000. pa »Ljubljanska kreditna banka«. Ta.ko je Kmetska posojilnica ljubljanske okolice danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom na-rodno-gospodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti pa tudi s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo vobče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. I to za letom je naklon:1 znatne vsot* v splošno koristne narodne namene.
Zaradi svoje priznane solidne>S'ti si je zavod vkljuib malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in raste! brez zaprek in zadržkov tako, da je danes največji kreditni zavexl svojega ustroja v naši državi, ki upravlja premoženje od Din 254,502.648.50 ob zaključku leta 1931.
Iz skromnih začetkov so na rasti e vloge na Din 242,535.341.21 in so se dvign le napram stanju ob koncu leta 1930. za 29 milijonov 380.423.15 Dim; posojila so narasla na Din 205,127.348.54 in so se dvignila napram stanju v prejšnjem letu za Din 20,322.637.05 rezervni zakladi pa so se dvignili no pripisu dotacij iz novega čistega dobička, ki je izkazan z Din 420.984.68, na častno vsoto Din 9,620.402.71. Nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci z Din 4. 363.839.78, repre-zentirajo znatno tiho rezervo, saj ima danes zavod, ki ie začel svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih g. Janeza Kneza, lastno zadružno palače na rn nrometnejšem prostoru ob Dunajski cesti' ter poleg tega še dve vogalni stanovan ski hiši ob Dunajski cesti oziroma Trdinovi ulici poleg raznih stavbišč v mestu in na neposredni periferiji.
Kljub akutni gospodarski krizi izkazuje ta naš r.?istarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani neomajno vsestranski napredek, kai je uspeh njegovega tradicionalno solidnega poslovanja m dokaz vsestranskega aupanja naroda v njegovo vodstvo. To zaupanje pa je tu d- popolnoma upravičeno, 6aj jamči za vlog-^ pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice 6496 zadružnikov iz naših najpremožnejših gospodarskih krogov z vsem svojim večmilijardnim premoženjem in so torej hranilne vloge pil tem zavodu ne samo pupilarno temveč absolutno varne.
Proti ukinjen ju mlinske tarife
Na plenarni seji Zbornice za TOI, ki se je vršila predvčerajšnjim, je zbornični član g. Jakob Zadravec stavil naslednji predlog glede mlinske tarife: Kakor znano, namerava vlada izdati novo železniško tarifo. Ob tej priliki je stopilo zoj>et v ospredje vprašanje naše s težkim trudom priboriene izjemne mlinske tarife po r>ostavki 34/13.
Vojvodinski mlini so po zanesljivih informacijah z vsemi sredstvi in zvezami na delu, da ovržejo to tarifo, ki je za slovensko mlinsko obrt in industrijo eksistenčne važnosti. Izjemna mlinska tarifa 34/13, ki velja za dovoz žitaric mlinom, naj bi se izenačila s špe-cijalno tarifo I„ ki se nanaša na prevoz moke.
To izenačenje bi pomenilo za slovensko mlinsko obrt in industrijo smrtni udarec, čeravno znaša razlika pri voznini po dolžini proge le 300 do 450 Din pri vagonu. S tako spremembo tarifne jx>litike bi bila slovenska mlinska obrt in industrija obsojena na pe>gin, to tem bolj, ker je po izkušnjah zadnjega časa dokazano, da prihaja banatsko - baška moka po vodi do Siska za 10 Din pri 100 kg: če prištejemo še železniško tovornino od Siska do Maribora ali Ljubljane 15 Din, do-
bimo skupne prevozne stroške 25 Din pri 100 kg, dočim znaša voznina za žitarice po špecijalni tarifi 34/13 iz banatskih in baških postaj do Ljubljane ali Maribora 32 do 37 Din pri 100 kg.
Če uvažujemo, da mora mlinar v Sloveniji poleg visoke voznine računati z izgubo na transportu s primesjo, s stroški za rinfusa-opremo in če upoštevamo, da je konstelacija na trgu taka, da morejo slovenski mlini raz-pečati svoje klajne izdelke komaj za tržno ceno baških in banatskih mlinov, je jasno, da ta vozninska diferenca daleko ne krije efektivnega primanjkljaja mlinov dravske banovine.
Mlini v dravski banovini prosijo zbornico, naj se zavzame za to, da se obstoječa tarifa 34 13 v prid upravičenim interesom slovenskih mlinov ne le vzdrži, ampak še po možnosti razširi tako. da bo od tarife, ki velja za prevoz moke, vsaj za 10 Din pri 100 kg nižja.
Poslovanje bratovskih skladnic
Posledice gospodarske krize so že v preteklem letu povzročile težkoče v finančnem gospodarstvu naših bratovskih skladnic. Zlasti v pokojninskem zavarovanju je nazadovanje dohodkov pri iste>časnem dviganju izdatkov zaradi novih upokojitev članov zahtevalo takojšnje ukrepe za sanacijo. Z odlokom od 9. marca pret. leta je ministrstvo za šume in rudnike povišalo dotedanje 7% prispevke za krajevne bratovske skladnice in sicer pri skladnicah: Celje, Jesenice. Krmelj in Ljubljana na 8 Vo. Štore na 9%. Hrastnik Kočevje, Laško, Trbovlje. Zagorje na 10.2%, Velenje na 10.8 % in Leše, Mežica, Ravne na 12°/o. Z odlokom eni 24. marca 1.1. pa so bili ti prispevki za Hrastnik, Kočevje. Laško, Rajhenburg, Štore. Trbovlje, Velenje in Zagorje nadalje povišani na 12%.
Glavna bratovska skladnica je pravkar iz-dala svoje poslovno poročilo za preteklo leto, iz katerega jx>snemamo naslednje podrobnosti. Število j>olnoT>ravno zavarovanih članov se je lani ponovno skrčilo, in sicer za 1261 na 11.592 ob koncu leta. V zadnjih letih se je število članov. uf>okojencev in nezgodni-kov gibalo tako-le:
konec polno- manj- stari novi nezgod-leta	pravni	niki
1924 16.721 762 3748 — 165 1927 13.890 712 3179 1399 370
1929	15.587 7S1 2726 1812 523
1930	12.858 656 2542 2219 594
1931	11.592 691 2404 2499 634
V primeri z letom 1924. je število polnopravnih članov padlo že za preko 5000. v primeri s konjunkturnim letom 1929. pa za preko 4000 članov. Število staroupokojencev je lani jiadlo na 2404 in je že manjše nego število novoupokojencev.
Izdatki bolniške, nezgodne in pokojninske blagajne so se zadnja tri leta gibali tako-le (v milijonih Din):
bolniška nezgodna pokojninska
1929	12.6	2.4	8.9
1930	11.7	2.6	10.5
1931	10.7	3.1	12.3
Dočim so izdatki bolniške blagajne nazadovali, se izdatki j>okojninske blagajne naglo dvigajo. Razveseljivo pa je stalno nazadovanje odstotka upravnih stroškov, katerih delež na sknpnih izdatkih je lani znašal komaj 4.32 %. nasj>roti 4.47 "'o v 1. 1930., 4.66% v 1. 1929., 5.39°/« v 1. 1928. in 7.47% v 1.1924.
Stanje bolniške blagajne je bilo še precej povolj.no. Prispevki so se sicer zmanjšali od 11.1 na 10.1 milijona Din, vendar so pri skupnih dohodkih 10.8 .milijona Din znašali izdatki le 10.7 milijona, tako da se je premoženje bolniške blagajne povišalo od 18.7 na 18.8 milijona Din.
Premoženje nezgodne blagajne pa se je že bistveno zmanjšalo, in sicer od 6.7 na 5.9 milijona Din, tako da znaša primanjkljaj 0.8 milijona Din. Glede višine prispevkov in uvrstitve obratov v nevarnostne odstotke se v teku leta ni nič spremenilo. Prispevki so zaradi padanja članstva nazadovali od 2.1 na 1.9 milijona Din. Skupni dohodki te panoge so znašali 2.3 milijona Din, dočim so izdatki nezgodne blagajne dosegli 3.1 milijona Din (1. 1930 2.6).
Glede na povišanje prispevkov pokojninska blagajna ni zaključila računov z izgubo. Premoženje, ki predstavlja kapitalno kritje za pokojnine, se je povečalo od 14.7 na 15.5 milijona Din. Ker je število zavarovanih članov nazadovalo je le povišanju prispevkov pripisati, da se je donos teh prispevkov povišal od 9.9 na 11.8 milijon a Din. Pokojnina znaša po novih pravilih za člana letno 6384 Di.n, za vdovo 2642 Din, za siroto 977 Din in za sorodnika 1389 Din. V svrho sanacije .pokojninske blagajne je bil na intervencije in na prizadevanje naših narodnih poslancev vstavljen v banovinski proračun znesek 500.000 Din.
Sklad za podpiranje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev, ki je bi.l lani ustanovljen 1. aprila je imel do konca leta 363.000 Din dohodkov. Zaradi kratke dobe obstoja pa seveda še nima možnosti za pravo vršenje svoje naloge.
Gospodarske vesti
= Trije manjši bančni zavodi pod zaščito § 5 zakona o zaščiti kmeta. Na podlagi čl. 5 zakona o zaščiti kmeta in na prošnjo »Banke i štedionice Gorskog kotara cL d.« v Ravni Gori, »Bokeške banke d. d.« v Kotoru in »Muslimanske kreditne banke d d.« v Foči, ki so zaradi omajanja kredi'-nih odnošajev, povzročenih zaradi splošne kreditne krize in prekomernega dviganja vlog prišle v težave glede rednega poslovanja in na predlog ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet izdal uredbo o rokih izplačil vlog in drugih obveznosti Danke i štedionice Gorskog kotara d. d.<r v Ravni gori, »Bokeške banke d. d.<r v Kotoru in »Muslimanske kreditne banke d. d.« v Foči.
= Izpraševalne komisije za mojstrske izpite. V >Službenem listu« dravske banovine od 11. t m. je obiavljena odredba bana dravske banovine glede opravljanja mojstrskih izpitov. Pri Zbornici za TOI v Ljubljani se postavijo izpraševalne komisije za opravijan;e tega izpita iz vseh obrtnih strok, naštetih v § 23. obrtnega zakona. Te komisije so pristojne za kandidate z vsega zborničnega okoliša. Zaradi olajšanja poslovanja pa se izpiti ne bodo vršili samo na sedežu zbornica v Ljubljani. temveč do nadaljniega in j>o jx>trebi tudi v Celju, Mariboru' n Novem mestu. Komisije so tričlanske. 1? za podkovače, izdelovalce razstreliva in instalaterje vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav štiričlanske. Za predsednika izpraševalnih komisij je imenovan dr. Josip Pretnar, tajnik Zbornice za TOT. za njegove namestnike pa dr. Jure Koce. zbornični konceptni pristav; Fran Šink. sekretar kraljevske banske uprave v Ljubljani: Ignacij Založnik, zadruž. nadzornik v Mariboru in Jos Pogačnik, komisar mestnega na^elstva v Celju. Člani - strokovnjaki izpraševalnih komisij se odobre s posebno odredbo. Izpitna pristojbina znaša 200 Din (pri štiričlanski komisiji 250 Din), za kritje stvarnih izdatkov pa se pobere še 30 Din.
= Sanacija dunajske Kreditanstalt. Na Dunaju se trenutno vršijo pogajanja med vlado in zastopniki zunanjih upnikov dunajske Kreditanstalt. ki je dolžna inozemstvu okrog 530 do 540 milijonov šilingov. Za delno poplačilo tega dolga naj bi inozemski upniki prevzeli imovino, ki jo ima Kreditanstalt v inozemstvu (predvsem v Češkoslovaški, Madžarski. Rumuniji in v manjši meri tudi v Jugoslaviji v obliki udeležbe na raznih industrijskih podjetjih). Ta imovina se ceni na 300 — 350 milijonov šilingov. Tako bi ostal potem dolg ▼ višini 20 milijonov šilingov. Ta dolg naj se po predlogu avstrijske vlade pretvori v dolgoročni dolg. ki bi se pri nizki obrestni meri polagoma odplačal. V zvezi s tem predlogom namerava vlada konsolidirati tudi dolg, ki ga ima Kreditanstalt pri Narodni banki v višini preko 600 milijonov šilingov. Ta dolg bi država prevzela kot državni dolg pri novčanični banki in bi približno 200 milijonov šilingov odplačevala z najetjem odgovarjajočega notranjega premijskega posojila. Z odplačilom teh 2(X> milijonov šilingov novčanični banki bi se znižal v odgovarjajoči meri obtok bankovcev. Vlada vodi pogajanja z inozemskimi upniki na podlagi najnovejše sestave bilance, iz katere je razvidno, da je bila izguba zavoda večja, nego se je prvotno cenilo, namreč okrog 700 milijonov šilingov (bivši generalni direktor dr. Spitzmuller je cenil izgubo na 500 milijonov).
Borze
Na ljubljanski borzi je pretekli teden znašal devizni promet 2.2 milijona Din nasproti 1.5, 1.5, 1.4 in 1.3 milijona Din v zadnjih štirih tednih.
Devize.
Čarih. Beograd 9.05. Pariz 20.17. London 18.815, Newyork 512.50, Bruselj 71.40. Milan 26.26. Madrid 42.25, Amsterdam 207.40. Berlin 121.45, Stockholm 96.50. Oslo 93.75. Ko-benhavn 102.75, Sofija 3.70. Praga 15.18, Varšava 57.40, Bukarešta 3.04.
Blagovna tržišča
2ITO
+ Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 69 vagonov Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 79 kg težka 130 — 132; okolica Sombor, 78 kg 131 _ 133; gomjebaška. 79 kg 131—130; baška potiš. 70 kg 131—133. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50. Oves: baški 145 — 150; sremski. slavonski 147.50 — 152.50. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 140—145; pomladni. 67/68 kg 155 do 160. Koruza: baška, banatska 100 — 102; sremska 101 — 103; baška bela 111 — 113. Moka: baška. banatska >0< in »Ogg« 215 do 225; »2< 195 — 205; >5« 1&5 — 190; >6« 175 — 180; >7« 145 _ 150; >8« 92.50—97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 — 90,
4- Budimpeštanska terminska bona (10. t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za junij 12.72 — 12.73, za oktober 11.63 do 11.64; rž: za junij 12.36 — 12.42; koruza: za julij 16.60, za avgust 15.65, za maj 11.70 do 11.75.
Janka Kač:
CJRUNT
DRUGI DEL
k
I.
Po veselih svatbenih dneh so nastopili spet tedni dela. Na za-vrteh je podoraval Šimen turščevje za setev pšenice. Veselo je trgal plug goste korenine in obračal storževje v brazdo. Kobili sta zamišljeno pokimavali v enakomernem koraku. Za oračem so paber-kovale vrane in pobirale mastne ogree. Nebo se je prevleklo s tankimi oblaki, zrak je bil miren, da so se culi od daleč s polja orači, kako so bodrili in vižali konje: »Ali boš!... Ti-hot obrnit!... Bijst-bijsta-bijstahor! ...«
Tcna je pripravljal doma pšenico za setev. Že prejšnji teden je bil stopil h podvinskemu Novaku po pol centa živega apna in ga pustil pod pajato, da je od zračne vlage razpadlo v prah. Kakor oblojo med pomije je mešal Tona beli apneni prah med rumeno pšenico, da ne bo pognala toliko snetja. Stoletja je že tako prašil kmet pšenico preden je sploh svet vedel, kaj je snetje. Ni poznal kmet knjižne modrosti, pa je bil pametnejši od knjig.
Deset mernikov semena je pripravil Tona in stopil pogledat, kako se je zoralo. Šimen se je baš obračal na žarah, brknil z otko zel, ki se je nabrala pod gredi jem na plugu, odnesel kočve v brazdo in zasadil plug v novo brazdo: »Vee-ha!«
»Se dobro obrača?« se je oglasil za njegovim hrbtom gospodar.
»Kakor greda se razprhne, da skoro ni videti brazd,« se je obrnil Šimen, snel klobuk z glave in si obrisal z rokavom znojno čelo. »Do kosila jo bom.«
»Z vlako pa počakaj. Bom kar na brazde nasejal, da se bolje zavleče. Potem si pa naj brusijo kure kremplje. Tako je letos gladovna živad, bo menda huda zima,« je menil Tona. »Mrve vrzi kobilicam, pa pridi k mali južinL«
Matija je zažveplaval čebele in nosil satovje, polno zlatega medu, v hišo. S koščenimi rokami je stiskal in ožemal krhko satovje, da mu je tekel sladki med v obilnih curkih med prsti v lesen čebrič. Ožmete kepe satovja pa je polagal v staro rešeto, da izkuha iz njih vosek za sveče. Nikakor se ni mogel ločiti Matija od stare svečave in se privaditi smrdljivca petroleja.
Po kosilu je Šimen krmil kobili, da ne bosta omagali pri vlaki. Tona je pa zadel na desno ramo vrečo pšenice, na levo pa je obesil pleteno Sevnico.
Kakor da nasiplje cekine, je Tona varno točil na žarah pšenico v sevnico. Ko je stopil na njivo, je zagrabil s polnim prgiščem v zlato zrnje.
»Sveti križ božji...« je vzdihnil Tona napol na glas, iztegnil polno desnico v zamah, dvignil glavo in nagnil vse telo na desno nogo. Ko je zamahnil z desnico, je završal iz nje mogočen curek zrnja, ki je padalo enakomerno v velikem kolobarju in odskakovalo od tal. Desnica je šla po novo prgišče v sevnico, ko je prestavil levo nogo, da se je z vzmahom desnice lahko spet zgenila desna.
Kakor na povelje nevidnega ukazovalca se je zibal široko korakajoč Tona v enakomernih gibih po črni prsti in so bile vse njegove misli pri veselem spočetju rumenih milijonov: »Da bi ne stradalo moče v prvi rasti. Da se okrepi za jesensko zmrzal. Da ga pokrije topla snežna odeja v jeklenosvetlih zimskih nočeh, dokler sveti Valentin ne da znamenja za rast. Tn bi ga Šentjuri obilno žalil za majsko pripeko, ko bo snovala klas. Da bi zorela brez toče v gladki kresni vročini v kleno zrnje ...«
Kakor tiha molitev pri zibelki novorojenčka je šel po brazdah gospodarjev blagoslov s krepkimi zamahi desnice, ki je polagala zlate otroke nazaj v mehko, črno naročje večne matere...
Setvi je sledilo spravljanje skuhe. Zažetega korenja in bele repe visoko natovorjeni vozovi so stali v toplih poznooktobrskih večerih na dvoriščih, da so jih komaj zmogle do polnoči urne roke. O svetem Martinu so bila polja že pokojna in se je prelivalo rumenkasto ze-
lenje ječmena v temnejšo zelen pšenice in v sivino vitke rži. Le tu in tam je še obračal zapozneli vratar mastne brazde v praho, da jo zrahljata srež in zmrzal za pomladno setev. Po sočnih travnikih so kimale krave na paši. Gosti dim pastirskih ognjev je legal k zemlji in oznanjal zimo.
»Sonce svetega Martina, prinese v treh dneh zimo«, je rekel Matija Miciki, ko je pridrsal v vežo od čebeljnaka, kjer je okovarjal z otavo panje za zimo.
»Zmerom pa menda ne drži«, je na rahlo oponesla mlada gospodinja, saj tudi ni mogoče zahtevati, da se podjetna mlada glava kar ukloni starim izrekom.
»Drži kakor amen v očenašu«, je odgovoril Matija odločno, vendar brez sledu nejevolje v glasu. Na svojo mladost se je spomnil in je čuvstvoval sam pri sebi: »Nikoli ne verjame mladost starim izkušnjam. Tudi jaz nisem verjel, do1-'— ni življenje poučilo, da so imeli stari prav. Koliko zmot, žalosti in skrbi bi si svet prihranil, če bi vsak človek ne začenjal spet sam prav tam kakor njegovi očetje in dedje, vse do samega Adama. Nemara pa je prav tako, da te oklofuta in obrca življenje in zrase iz odpora močnejši rod. E, pa še dolgčas bi bilo, če bi se sukal ves svet, kakor bi stnri godci peli. Tako si pa kakor koza privezana za doig povodec na kol zabit sredi travnika, ki mu pravimo življenje. Dokler se paseš v bližini kola, ga ne vidiš in povodca ne občutiš. Čim pa ti uide oko vstran na sočnejšo pašo in hlastneš po njej, te pa nevidni povodec neusmiljeno vrže na hrbet. Skraja ne verjameš na kol in povodec, toda boleč hrbet te že nauči vere vanja. Tudi mene je metalo, do1 se nisem privadil. Vsega se človek privadi, še smrti, ko pride na red...« Da je imel prav je pokazal brat smrti spanec, ki se ga je loteval, da je starec oddrsal v miren zapeček.
Tudi s sončnim svetim Martinom je imel Matija prav. Dva dneva za njim sta bila še babjeletna, tretje jutro je pa že snežilo v debelih krpah. Zima je zaprla ljudi v hiše. Da ni bilo kolin, božiča in pusta, bi ti meseci sploh ne pustili nikake sledi v spominu.
Brit sh Mcdlcal Journal priobčuje zanimive podatke o možganih zamorskih domačinov v britski koloniji Kenva. Ti zamorci so duševno precej visoko stoječi in lahko veljajo za tipične predstavnike zamorskega plemena sploh.
Kakor znano merijo možgani E v rope e v povprečno 14'>i> kub. cm, možgani Avstralcev pa 1150 kub. cm; zamorci iz Kenve stoje s svojimi 1310 kuh cm. torej v sredi in bi morali tudi po inteligenci zavzemati to mesto, če bi bilo res, da je inteligenčna stopnja odvisna samo od velikosti možginov, kur pa no*a znanost zavrača. Bo!j nego od velikosti je po njej duševnost kakšnega človeka odvisna od strukture možganov in od sestave možganske mase. Mikroskopske preiskave so pokazale, da sestoji tako imenovana siva možganska skorji i/ treh plasti. Najnižja je sedež nago-rov. srednja občutkov, najvišja pa volje in razumu ter drugih najvišjih duševnih spo-sobnesti Preiskava zamorskih možganov pa ie ugotovi-!, da je pri teh spodnja plast / a 6 odstotkov obsežnejša nego pri Evrop-cih, obe a i^ji pa sta za 0 odstotkov manjši. Poleg tega je število velikih živčnih stanic (piramidalnih stani«) v zamorskih možganih veliko manjše, število malih stanic pa veliko večje.
Seveda se kažejo individualne razlike med posameznimi možgani, a dr. Gordon, k' je vodi! to raziskovanje, pravi, da ee je
možgani
komaj 6 odstotkov vseh preiskanih zamorskih možganov približevalo evropskemu povprečju, niti eni pa niso to povprečje presegali. Dr. Sequeira, ki poroča o tem, izvaja iz Gordonovih podatkov, da bi vsak poskus vzgajati zamorce po evropskem vzoru samo škodoval, kakor bi škodovalo zaostalim otrokom, če bi jih vzgajali po načelih, ki veljajo za normalne otroke.
Biguine, najnovejši ples
Iz Pariza poročajo, da se širi tam najnovejša plesna kuga, ki jo je zanesla v francosko prestolnico lanska kolonialna razstava. Ta kuga je ples biguine.
Biguine nima na sebi nič lepote ne estetike in se v nobenem primeru ne more nadejati, da bi kdaj postal »družabni ples«. V bistvu ie to zamorski trebušni ples. ki ga plešejo črni prebivalci Martiniauea. Pleše se tudi po zamorskih melodijah, in sicer trenutno celo v naiodličnejših pariških plesnih salon;h. Kombiniran je iz dveh okretov, iz stranskega giba v kolku in iz gibanja v vertikalni smeri.
Dobršen del uspeha biguinea leži po sodbi plesalcev v glasbeni spremljavi, ki jo proizvajajo navadno črnci. Komponist teh melodij je takisto zamorskega porekla. S svojimi eksotičnimi skladbami je dosegel tolik uspeh, da krožijo dan danes po svetu že gramofonske plošče.
Georges Pignon iz Lincheux-Hallivillena na Sommi, ki ga naborna komisija ni hotela potrditi
Posetniki velesejma
nabavite si obleke, modne in športne hlače, blaga za obleke in vse oblačilne potrebščine v najcenejši zalogi
Drago Schwab, Ljubljana

ponarejevalca denarla
Kitajci so bili v starih časih nedosegljivi mojstri v izdelovanju fantastičnih zmajev. Današnja r stvarna« doba je tudi njih v znatni meri oropala nekdanje fantazije. Kakor kaže slika izdeluje danes kitajska mladina s svojimi učitelji le še »letalske« zmaje, ki jim ie vnanjo podobo posnela po evropskih zgledih
Ameriška ženska
Profesor W. R. Shepherd, ameriški univerzitetni profesor je d3ja.i v nekem predavanju o ameriški ženski, da se ima zahvaliti za svoje stališče in čast, ki ju zavzema v javnem življenju, svojemu pogumnemu pomaganju pri pionirskih delih v Ameriki. V borbi z raznimi težavami, ki so jih merali premagati posebno naseljenci. si je ameriška ženska pridobila s svojim pogumom, svojo delavnostjo in s svojo prisotnostjo duha spoštovanje mr ških, ki so jo priznali sebi enakovredno. Ameriška dekleta se izobražujejo v zavodih po istih načelih kakor njihovi moški tovariši in vsi ameriški učitelji so edini v sodbi, da so to njih najmarljivejši gojenci.
Evropski pisci često trdijo, da ameriška ženska v duhovnem pogledu prekaša Američana. To pa ni dobesedno tako. Možje se merajo posvečati svojim poklicem, medtem ko se ženska potem, ko je končala študije, še vedno lahko posveča obogatitvi svojega znanja.
Američanka ima trdna načela, je plemenite, a naravne živahnosti, ni brez esprita, je zelo račitana in globoko naobražena. Z velikim zanimanjem zasleduje socialna vprašanja in tudi politične probleme. Američanka je v vseh panogah življenja izenačena z moškim, odprti so ji vsi poklici, zato stoji prenekaterikrat popolnoma samostojno v življenju.
Berlinski kriminalni komisar von Lie-bermann, ki vodi že desetletja centralo za zasledovanje ponarejevalcev denarja, je izjavil, da tako rafiniranih in obsežnih po-naredb, kakršne je počel te dni aretirani »slikar« Walter Pahl, svet do danes še ni videl.
Walter Pahl se je izdajal za slikarja in je po svojih začetkih kot grafik res poskusil prodreti v slikarski stroki. To je bilo pred kakšnimi osmimi leti. ko je slikal olja v prekonaravni velikosti. Popolno pomanjkanje izvirnosti in talenta je bilo vzrok, da se ni mogel uveljaviti in je moral slikarstvo opustiti. Navzlic temu se je še nadalje izdajal za slikarja in ljudem, ki so ga čestokrat videli, kako je privozil s svojo sivo limuzino pred fine restavracije in shajališča berlinskih umetnikov, je dajal razumeti, da ima veliko naročil v — Ameriki in da si na ta račun lahko privošči udobno življenje. V ostalem se Pahl ni dosti menil za ljudi in za druge slikarje, skoraj edina njegova družba je bila njegova neznatna, malo da ne nelepa žena.
Skoraj v istem času, ko je Pahl kupil svoj avto, so se začele iz raznih krajev Nemčije, pred vsem pa iz berlinske okolice množiti ovadbe o ponarejenih bankovcih po 10, 20 in 50 mark. Komisar von JLieber-mann je vestno beležil te ovadbe in je tudi takoj sklenil razne zaščitne ukrepe, še pred osmimi leti je dal natisniti 200.000 letakov, ki so natančno opisovali vse drobne netočnosti na ponarejenih bankovcih in svarile občinstvo pred falzifikatorji. Na sami avtomobilski progi Berlin-Hamburg je dal razdeliti 30.000 teh letakov. Obenem je vpregel vse svoje ljudi, da bi iztaknili krivce. Malo manj nego osem let je trajalo to zasledovanje in stikanje, detektivi so delali neumorno in z vso prekanjenostjo — zaman.
Končno je padel prvi sum na Pahla. V neKih krajih berlinskega podeželja je bil že stalen pojav in po več letih takšnih obiskov je prišla policija na to, da ugotavljajo ljudje po njegovem odhodu ponarejene bankovce. Ljudje sami sicer niso ničesar sumili, saj ni tihi, dobro vzgojeni in diskretno oblečr i gospod s sivo limuzino in neznatno ženo vzbujal res nobenega vtisa, da tiči v njem eden najnevarnejših zločincev povojnih let. Tudi policija ni imela nič sigurnega v rokah in se je zaradi tega začasno zadovoljila s tem, da je postavila moža pod najbolj strogo, žilavo, toda nevidno kontrolo. Sence detektivov so sledile njegovi senci, v vsakem kraju po Nemčiji, kjer se je ustavil njegov avtomobil, so čakali prilike, da ga ujamejo na dejanju.
Vaje z vrtilnim kolesom
Kakor da mu je neznana, podzavestna sila dala čutiti, da se zbira okoli njega nevihta, je Pahl hipoma prenehal s svojimi izleti, zaprl se je v svojo predmestno, malomeščansko hišo in ga ni bilo cele tedne na spregled. Policija ni hotela, izvršiti hišne preiskave, ker se je bala, da si uniči delo osmih napeimih let. Začela se je igra potrpežljivosti. Končno, po šestih tednih je stopil Phal prvič iz svojega stanovanja in je počasi odšel v neko trgovino, kjer si je nakupil nekaj stvari. Ko je odhajal, ni slutil, da sta stopila za njim dva častitljiva gospoda v isto trgovino s prav posebno funkcijo in da sta pri pregledu bankovca, ki ga je ostavil trgovcu, dobila zadnji, odločilni dokaz v roke. Vendar je policija počakala z aretacijo do drugega jutra, ko je stopil Pahl na vse zgodaj drugič na ulico. Na balkonu je stala njegova žena, ki je videla, kako se je zrušila nad možem usoda. Uradniki so planili v hišo, tri stopnice navzgor, zaklenjena vrata. Ko so jih podrli, jim je udaril v obraz dušeč oblak , dima, na ognjišču je gorel ogenj z velikimi plameni, ob njem je stala neznatna žena v katunastem krilu in je z ožganimi rokami skušala predati plamenu zadnje šope bankovcev. Ponarejeni milijoni so zgoreli, a kar je ostalo, zadostuje popolnoma za nekoliko let ječe. In v stanovanju so našli vse priprave, s katerimi je največji ponarejevalec denarja naših dni skoraj desetletje delal neprecenljivo škodo državi in ljudem pod krinko neškodljivega umetnika...
KARIKATURA
Zločini ¥ povojni dobi
V Angliji je izšla oficielna knjiga s sta-tističrrm pregledom o zločinih, ki so se zgodili na Angleškem v letu 1930. Kar nič ne preseneča, če knjiga ugotavlja, da je število zločinov bistveno naraslo: 1. 1917. •so prvič opazili, da se pri zločinih vedno bolj udejstvuje mladina, ki je bila za časa svetovne vojne zanemarjena, brez strogega očetovskega nadzorstva
\ Angliji torej opažamo isti pojav, ki ga nahajamo v vseh drugih civiliziranih državah belega plemena L. 1930. sta imeli dve tretiini vseh obsojenih zločincev manj kot 30 let in dve petini manj kot 21 let. Kljub temu pa. da zločinci iz navade in večkrat kaznovani običamo ponovno zapadejo v svoj stari greh. j? bilo le 7 odst. ob-soiencev starih nad 30 let.
Bolj kot nekdaj mora biti dandanes zločinec telesno čil, da. treniran kot atlet. Starejša generacija na srečo v tem oziru zelo zaostaja, i pri činu samem i pr: begu. Saj ji že nasilstvo samo ne pri i a tako. od nove pa popolnoma, kjer je treba drzno pobegniti z avtomobilom ali motornim kolesom.
Psihološka plot problema, ki ie za dru-ž-Ko tako silno važen in pa tragičen, obravnava of:c;elni komentator le na podlagi mnoštevnih statistik, ne pa na pod'agi pro-učevanja posameznih pr;merov. Kdor po na ta proučevanja, ve. da se da le na njihovi podlagi izreči kolikortoliko stvarno pravilna sodba o vzrokih in posledicah
Da ustvarja gospodarska st'.ska in brez--noselnoif tatove, je dcjcfvo ki ne potrebuje nobene argumentacije. In glede vprašanja, ali riaj se pri prvem pregrešku brez-
Iz življenja in »vela
Tobogan za čolne
pogojno odloži kazen in eventualno odpusti, ee se pre.grešek ne ponovi, citira visoki uradnik najbolj nasprotujoča si mnenja različnih visokih anglešk.h sodnikov. On sam noče na \prašanje odgovoriti niti pozitivno niti negativno.
Oficielno angleško poročilo razpravlja sicer o problemu, cla bi bilo treba ljudi, ki zagrešijo prvič kak zločin, zaščititi pred njimi samimi, razpravlja tudi o psihološkem problemu, ali se sploh dado zaščititi proti svoji lastni naravi, odgovora o vsem tem pa ne da.
Širša evropska javnost pač ne ve. da so o teh vprašanjih najresnejše razpravljali ameriški znanstveniki in da imajo danes Zedinjene države najdragocenejšo in najzanesljivejšo strokovno literaturo, ki je daleč pred evropsko. Marsikatero enostransko. diletantsko splošno trditev onih psihologov, ki prisegajo lc na svoje lastne teorije. razpršijo v nič nepobitni dokazi ameriških znanstvenikov.
Teoriji o rojenem psihopatičnem zločincu nasprotuje n. pr. ugotovljeno dejstvo, da je med 4000 ponovnimi zločinci, pri katerih so z vso natančnostjo proučevali nii-hovo predzgodovino in nadaljnji razvoj, bilo 72.5 odst. nedvomno duševno normalnih. 9.1 odst. nekako na mej; in le 13.5 odst. duševno manj vrednih.
Gre tu za dve skupini 44>00 zločincev obeh spolov v Rostonu in CIveagu. ki so jim hoteli sodniki priti do dna z dolgotrajnim privatnim in uradnim poizvedovan iem in so se pr' svojih «odbah ravnali večinoma po pri'noTočilu urada za mladinsko skrbstvo. Ta je pri prvem dokazanem prestopku vedno priporočal, nai se kazen odloži,
ali naj se zločinci dado v zavode, ki jih upravljajo po določenih principih in ki predvsem nimajo jetniške discipline. Oddajali so pa te zločince tudi kmetskim zakoncem, ki so bili brez otrok, pa so si jih želeli in so hkrati potrebovali na svojih farmah pomagačev pri delu. Izrabljanje je bilo tu izključeno, več kot enega takega re-jenca ni nihče dobil.
Ti poskusi so trajali seveda več let; njihov uspeh pa je bil kljub veliki prizadevnosti in kljub humanim metodam strahotno majhen. Ostala pa je le neka tolažba: nekaj odstotkov teh zločincev, ki so bili ponovno kaznovani, se ie vendar trajno po-bol i šal o. nekaj tatinskih prostitutk je postalo na deželi srečnih: poročile so se z ravnimi kmetskimi sinovi in so leta in leta opravljale težka poljska de'a. Iz drugih tudi j>onovnr. kaznovanih so postali zanesljivi pisarn;ški uradniki v mc«tu in so se znali prepričevalno ntre«ti svonh nekdanjih zločinskih tovarišev, ki so iih z vso silo hoMi zapeljati zopet v svoj krog.	Rg.
Pri hriri. bronhitisu, vnetju mandljev, pliučnem katarju, zaslnzenosti nosu. sapnika. požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes. skrbimo zato. da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« crenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočiio. da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenti in drneih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V Berlinu so se producirale mlade deklice ob glasbeni spremljavi na kolesu, ki zbuja kot ljudski šport za enakomerno telesno kulturo vedno več zanimanja
ANEKDOTA
Portretista Girardeta je nekoč obiskal umetnostni kritik Scudo, ki je bil včasi zelo naiven in raztresen. Girardet je prav takrat dovršil ženski portret. Scudo je zelo hvalil sliko. »Mojstrsko, izborno! Toda, povejte mi, dragi prijatelj, zakaj ste izbrali tako grd model? Saj je vendar najgrša ženska, kar sem jih kdaj videl?«
»To je moja mati.« i" pojasnil slikar tiho. z žalostnim nasmehom.
»Oprostite, prosim,« je hitel prositi Scudo v zadregi. »To bi bil lahko sam pogodil — s to osupljivo sličnostjo«.
Nurmi ju za petami ...
Poljak Kusoczynski, ki je nedavno tck-pl na 10.000 m dolgi progi 30:31.1 in dosegel boljši čas kot veliki Nurmi. ko se je pred kratkim lotil lastnega rekorda na tej progi
Nov kosilni stroj
Pogon z živim srebrom
Iz N ew Yorka poročajo, da dela neka ameriška petrelejska tvrdka poskuse za pogon s paro živega srebra. Na neki ladji petrolejske družbe so namestu običajne naprave za vodno paro namestili pripravo za pogon s paro živega srebra. Pokazalo se Je, da nudi ta način pogena velike ugodnosti, čeprav je treba paziti, da naprava vedno deluje z največjo preciznostjo ter ne sme imeti nobenega izpušnika, ker so plini, ki se tvorijo pri delovanju stroja, silno strupeni. Ta naprava ie znatno cenejša od naprave na vodni pc gon ter ima še to prednost, da se material ne obrabi, ker se para živega srebra spet zgosti, nakar jo oddajo posebne naprave v kotel, da se spet pretvori v pogonsko sredstvo.
Pripomniti moramo, da so delali poskuse s paro živega srebra že v Evropi. Racionalen pogon s to paro je namreč zelo donosen, ker je pritisk živosrebrne pare desetkrat večji od pritiska vode.
Za ncgD večjih vrtov in parkov jc bil konstruiran ta, kosilni stroj na. motorni pog*on ki se je prav dobro obnesel, kjer je ruša na večjo razdaJjo gladka in ravna, da ni
treba mnogo obračati
20 let star, 99 cm visok, 14 kg pa tehta
V Baierbrunnu ob Izari blizu Monakovega je zgradilo čolnarsko društvo poseben tobogan, po katerem spuščajo čolne iznad slapov reke v miren vodni tok
Vsak dan ena
Lopovščina... ^	(>NebeAspalterc),
ZAHVALA
Po smrti našega očeta g. Franca Ivanca sva prejela od »Ljudske samopomoči« v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo za katero se tem potom najlepše zahvaljujeva in priporočava to največje društvo te vrste v Sloveniji vsakomur najbolje.
Gor. Retje, dne 6. junija 1932.
7508	Franc in Gabrijela Srabotnik.
ZAHVALA
Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti našega očeta g. Antona Kraljica izrekam tem potom Ljudski samopomoči v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočam to prekoristno društvo vsakomur najbolje.
Zagradec, dne 3. junija 1932.
7509	Janez Ozimek.
Posetnike velesejma opozarjam na nakup
€OUCH DIVANOl
in tapetniških izdelkov, da si ogledajo iste pri meni v delavnici. Ker nisem mogel izgotoviti vseh naročil mi je bilo nemogoče razstaviti na Velesejmu.	7228
SITAR KAROL, tapetnik in dekorater
LJUBLJANA, Wolfova ulica št. 12_
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških .n 'grač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene
Ceniki franko
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4.
AVGUST
-v
Cerne
POHIŠTVENO MIZARSTVO
LJUBLJANA VII.
ZG. ŠIŠKA 122, Vodnikova cesta


Izdelki se ogledajo tudi na velesejmu v 7512	paviljonu
»E
a
Egidij In Karol Erjavec
MIZARSTVO
BROD (poleg tacenskega mostu)
p. ŠT. VID nad Ljubljano.
Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni zajamčeni izdelki. Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo. Ogled tudi ob nedeljah. Razstavljeno tudi na velesejmu. 7417
VILA ~~ A BLEDU
v najlepši popolnoma mirni legi a vendar v centru, obstoječa iz 5 sob, 2 kuhinj in 2 vel. verand, parket, vodovod, elektrika, ter z velikim parkom, sadovnjakom in del hriba Straže proti jezeru. Sveta cca 11 tisoč m- se proda z opremo vred. Za plačilo se sprejme gotovina v Kmetski hranilnici, Mestni hranilnici ljubljanski, deloma v Ljubljanski Kreditni banki. Pojasnila Ljubljana, Pred Škofijo 16. 7433
''-'V-:
Spolno slabost
odstranite i oporabo neSkodl jivoga sredstva ra okrepitev »La Eroe«. Deluj« v vsaJu SiovH^ki dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuj« »ekeuaino moč d® globoke starosti. Na tisoče priiaanj. — Cena 60 Din. m-oinejša 100 Din.
Bavelkova ordinačni laboratof
PoŠt. schranka i. 17, CSR. Praha - Nusle, Božetecbova aL 10/A. J. 5445.	H3
□ □
nad Ljubljano.	7270
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
JOŽEF ROŽANC
stavbeno, pohištveno in umetno mizarstvo s strojnim obratom
Trata 13, p. Št. Vid
□ n
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L
Kako se veselim noči
ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdki
Oi
co
< C
S. B?
ts
Franc Jager
Telefon 20-42 tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29.
UJ
o
t_I.
3
C
•o
p
<
tej vročini.
ki bo zdaj
morete biti lahko poletno oblečeni. Obiščite »Ilirijo«, ki Vas obleče od nog do glave in Vam nudi dolgoročno odplačevanje!	7500
Zahtevajte vzorce J Zahtevajte potnika l
raznega pohištva, perzijskih preprog, slik, oblek, perila itd. iz zapuščine pok. Petra KOZINE
v njegovem nekdanjem stanovanju na Bregu št. 20 v Ljubljani pričenši s ponedeljkom 13 t. m. dalje vsako popoldne od do 6. ure, dokler ne bo vse
razprodano.	7499
SHSBiBSSPifjiž^^
OBLAČIL i
NA OBROKE ! LJUBLJANA MESTNI TR& 17/1
gin
7493 t\

TVRDKA DOLENC-POGACNIK, Soteska pri Bohinjski Beli javlja tužno vest, da je njen dolgoletni zvesti uslužbenec, gospod
ostp d/fdfc
posestnik
včeraj po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v ponedeljek ob V2IO. uri iz Zaloš pri Pod-nartu na pokopališče Otoče.
Soteska pri Bohinjski Beli, dne 11. junija 1932.
»Ifill v liC?
Jugoslovanski denarni zavodi:
Jugoslovanska udružena banka d. d., Prva hrvatska šte-aionica in Srpska banka d. d. v Zagrebu,
Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Her-
cegovinu v Sarajevu,
ustanovili so leta 1920 domači zavarovalni zavod
cfcše zavarovalna d. d. SAVA
v Zagrebu
-SAVA« je prevzela v kraljevini Jugoslaviji obstoječa elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicu-razioni Generali v Trstu
Lastni družbeni jamstveni fondi znašajo nad 30 milijonov dinarjev brez garancij bank-ustanoviteljic
Družba je izplačala od leta 1920 dalje nad 200 milijonov dinarjev' za škode
1 Generalno zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubiš l.jani, Sv. Petra cesta 2	7511 Telefon 24-34
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
van Daneu
didaktični ravnatelj v pok.
po kratki bolezni dne 8. t. m. v Gospodu preminul.
Dragega pokojnika smo spremili dne 9. t. m. na pokopališče v rojstno vas na Opčinah pri Trstu.
Trst, Črnomelj, Varaždin, Maribor.
Žalujoči: MARICA, soproga; DANILO, učitelj; dr. IVO, dr. MILKO, ZDENKO, visokošolec, sinovi, in ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila
•> V	V ' t	"'Vi
■	' ■ ■ -- - i.;. < ..	'4.j- IV&St
ZAHVALA
Vsem, ki so nam lajšali neizmerno bol na katerikoli način ob prerani izgubi našega zlatega in nepozabnega soproga, predobrega papana, gospoda
svetnika drž. žel. in obl. upravnika hum. fondov
se prisrčno zahvaljujemo. Predvsem prisrčna hvala Oblastni upravi t. j. Beograd, Zagreb in Ljubljana, sorodnikom, gg. stanovskim tovarišem, gg. zdravnikom, prijateljem in znancem, pevcem in godbi »Sloga«, slov. vok. kvintetu, darovalcem prekrasnega cvetja, sploh vsem za obilno udeležbo pri pogrebu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 13. junija t. 1. ob %7. zjutraj pri Križankah.
Neutolažl jiva soproga FANČI VARL in otroci NA-7510	DICA, MIRAN, JANEZ.
Umrla nam je danes naša ljuba mati
Pogreb bo v ponedeljek ob 9.30 uri.
V Radomlju, dne ,9. junija 1932.
Marija por. Nastran, Katarina por. Kaplja, Ivana por. Pogačar, Mirko, Ciril, otroci.
7491	'
Priporoča se
212
JOSIP REBE
splošno ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št, J
- s rs^r^s-
streC najniž^	p0 10	or-
vini po	Hvara v ^»ja, t»
žica « ^ prvovrstna Uo z 2 P
SKe sveže r m 6 V ^
Kultna ^ bTeZ «tesa	roča
Vin*©
trg. izobražena, resna, samostojna, vrla stenografinja v nemškem jeziku, strojepiska, perfektna tudi v srbohrvatskem in
slovenskem jeziku, sprejme se takoj. _
Na ponudbe brez navedbe referenc in zahtev se ne bode oziralo. — Ponudbe pod »zmožna 213« na ogl. odd. »Jutra«. 7498
v tablah in za odeje,najboljša in najcenejša, vedno na
zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik!
TOVARNA VATE 3Iaribor Dravska 15.
6237


ROJC IVAN
Splošno in pohištveno mizarstvo Ljubljana, Zgor. ši&ka 93
Oglejte si razstavljeno blago na velesejmu. '	7227
Št. 24377-32
7502
Mestno načelstvo razpisuje v skrdiša-nem roku 20 dni	!
oddafo težaškega, zidarskega in železobetonskega dela
za zgradbo delavskega doma v Ljubljani.
Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, šolski drevored 2-II. proti povračilu nabavnih stroškov. Kole-ktDvane ponudbe je vložiti do dne 4. julija 1932 do 11. dopoldne v omenjenem uradu.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 11. junija 1932.
Zupan in mestni načelnik: DR. DINKO PUC L r.
m
v
t* >
»'« A
« Z
Su w
sza
ML	^
^ -
S*'- **
e 'V
fiM ea
VS*
^ m
»S
M
faS ^
b 9
**	"
N	§
w
las
i Z	«
& w	2
i u	«
=■ S	5
s
; ©	=
i s	-
u	?
■5	~ I
»	S 01
Ustanovljeno 1860	Ustanovljeno 1860
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Ljubljana, Kolodvorska ulica 34
(poleg glavnega kolodvora)
Velika zaloga preko
400 nagrobnih spomenikov
vseh oblik in velikosti se razproda po
znižanih cenah,
dokler traja zaloga.
Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji.
Velika
izfeira
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta. različne
kakovosti, za obleke, bluze in perilo.
nPri škofa" Ljubljana
♦
v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica št. 46, bo dne ♦ 15. junija 1932, efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne; t
dragocenosti od 14. do 18. ure popoldne.
7487
I
Zahvala
Vsem, ki so nam ob težki izgubi naše zlate mamice, gospe
•Marije Soncar
na katerikoli način v teh bridkih urah lajšali našo težko bol, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni primariju dr. Jenku za požrtvovalnost ohranitve blagopokojnice pri življenju, čč. sestram, pevskemu in godbenemu odseku društva j>Sloge«, darovalcem cvetja in končno vsem. ki so drago pokojnico spremili k večnemu počitku. Vsem naj Bog obilo poplača.
V Ljubljani, dne 11. junija 1932.
Žalujoča rodbina Bončar.
Cene malim oglasom
ženitve in dopisovanja, vsaka beseda Din Z.-— ter enkratna pri-stojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.—. Po Din /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpodajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-motot, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »V red note«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali thižbe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki sa zaračunajo po Dtn Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali za dajanja naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—%
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—*
trf oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase /e plačati pri predaji naročila, oziroma jih /e vposlah r pismo obenem t naročilom.
Vsaka bt-seda 50 par; za dajan;« naslova ali za šifro pa 3 Dia. (1)
Kuharica
samostoji.a, resna, katera oprav!.* vsa h'šna dela. dob; stalno službo v trgovski hi=i na deželi. — Nj slo v pove oglasni od d<-!ek »jutra«. 20400-1
Lovca
sprejmem /.a lovišče na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe pod »Lovec« na oglasil oddelek »Jutra«.
20792-1
Plačilno natakarico
zanesljivo in pošteno, za ■večje podjetje lin prometnem kraju Gorenjske, zmožno [iilinerne kavcije, iščem. Prednost imajo «a-ino d'i!ire verzirane moči. Zahteva se znanje nemščine in srbo hrvaščine. Na-ptop s !. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri pod šifro »Gorenjska«.	20S70-1
Trgov, pomočnico
Špecerijske stroke, zmožno srn.tstojae voi:'i ira-].) trgovino, s kavcijo, sprejnr m tiakoj. Ponudbe na og'a=ni oddelek »Ju*—t« pod »Pomočnica
Vajenca
za mizarsko obri sprejmem. Jos. Velka-rh. mizarstvo. Krakovska ul. 7. Ljubljana.	51333-1
Viaitre de plaisir
mlajša moč, finega nasto pa. družabno uglajenih ob lik, plesalec, sportsman, ki obvlada poleg jugoslo venskega in nemškega tu ii francoski ali kateri dru gi svetovni jezik ter je /.m'vžen organizirati dru žabne in zabavne kreacije <a goste večjega tujsko prometnega kraja, dobi sezonsko namestitev. Na stop takoj. prejemki po loiovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra Dod »Mlajša moč I«.
20015-1
Krojaškega vajenca
snre^me takoj z oskrbo v hiši Franc- Brodar, Bistrica p. Tržič. 20996-1
Mesar, pomočnika
dobrega, za sekanje mesa. ki je že bil pri čoku, rabim. pismene ponudbe pod š:fro »Zmožen« na oir!asn: oddelek »Jutra«.
21009-1
Vajenca
v1 kamnosetko obrt sprejme takoj Kari Novak, kamnoseški mojster v St. Vidu nri Ljubljani. Oskrba v iiiši.	21036-1
Šiviljo
h:'ro in spretno, iščem za n> kaj dni na dom. Naslov in dnevni honorar na oglasni oddelek ^Jutra« pod iSivilja na dom« 21147-1
Več spretnih šivilj
sprejmem za stalno. Naslov v oglasnem oddelku -Jutru-.	21092-1
fc-dgar Rice BurroughS;
U
257
Tedaj mu je nastavil uho na srce in v svojo radost začutil, da še utriplje.Globoko se je oddahnil; nato je sedel k Tarzanu in mu jel močiti obraz. Rana je bila precejšnja, a ne nevarna. Hladna voda je ranjenca kmalu oživila in d' Arnot mu je pojasnil svojo strašno zmoto. Tarzan je smeje se dejal: Nič hudega ni. Kar pozab i..i
253
Kak teden dni nista mogla drugega kakor počivati. Zdaj sta se že prav lahko razgovarjala po francosko. Tarzan je s krvavečim srcem bral Janino poslovilno pismo. Kje je bila ta Amerika, kamor je bila odpiula? Dolgo je trajalo, preden je vsaj nekoliko razumel d' Arnotova pojasnila. Namenil se je, da pojde za njo in jo poišče.
259
In tako sta drugo jutro krenila ob obali proti severu: s seboj sta vzela vsak svojo puško, streljivo in nekaj živeža. Mesec dnj sta potovala, ne da bi bila kje srečala domačine ali naletela na divje zveri. Nekega jutra sta prišla do široke jase. Tam sta zagledala več poslopij, obdanih z močnim plotom.
Trgov, pomočnika
popolnoma iziežbanega v trgovini z mešanim blagom, manufakturi, železnim, galanteriji, špeceriji ter rezanju šip išče tvrdka Peter Šetina, Radeče.
20956-1
Kontoristinja
za vsa pisarniška dela, z znanjem slov. in nemšči- j ne. sprejmem takoj. lira- j na in stanovanje v hiši. : Ponudbe s prepisi spriče- | va-I, navedbo zahtevkov j tia oglasni oddelek »Ju- j tra« pod »Trgovina v me- j stu na deželi«. 21098-1
Delavke
samostojne, za smirglanje podpetnie, iščemo. Ponud- i be pod »Radeniea« na Ad- [ ministra e-iju »Vreme« — Beograd.	X 204-1
Vajenca
za zlatarsko obrt. 14 dn 15 let starega, s (1 razredi ljudske šole. pridnega in poštenega išče zlatar K. Drli'", Vidovdanska št. 2. Ljubljana.	21209-1
Služkinjo
za vse sprejme družina 4 odraslih oseb v pi ritnicah. Nastop takoj. Vrbič. učiteljica, Stična, Dolenjsko. '	211318-1
Čevljar, pomočnika ■
sprejme Ignac Pajk. Viš- j nja gora.	31271-'
Nakupcvalce
lesa in prevzemalee proti fiksunm, proviziji in potovalnim stroškom sprejmem. V poštev pridejo le gospodje. ki morejo dokazali najboljše zveze za nakup mehkega lesa in bu-kovine. Gospodje, ki imajo ta materijal po ugodnih pogojih na razpolago imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Eksport«.
2120:1-1
Kuharico
vestno in samostojno, išče tovarniška menza z 6 abo-ne.nti n« deželi. Ponudbe pod šifro Mesečno 400 Din« na podružnico »Jutra« Maribor.	31072-1
Močno učenko
s predpisano izobrazbo, sprejmem v trgovino z mešanih blagom v Kranju Naslov v -o-glasne-ui oddelku »Jutra«. 2OSS0-1
Pletilja
prvovrstna moč- za boljša dela dobi službo. Reflck-tira se le na pletiljo, ki je zmožna boljšega dela. Na-duv v oglasnem odd. »Jutra«.	21126-il
Brivskega
pomočnika
mlajšega, dobrega delavca, sprejmem s 20. junijem na hrano in stanovanje v hiši. Marko Vrča, brivec, Polzela, Sav. dol.
2111-1-1
Stalno službo
lobi gospodična ali gosp:] pri samostojnem obrtniki!, kjer bi vodila celotno gospodinjstvo. Po možnosti krojačiea. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Siika«.	21175-1
Trg. pomočnica
dobi dobro mesto v Lj. Ponudbe z znamko je poslati n« oglasni oddelek Jutra« pod »V Ljubljani« 21169-1
Šiviljsko učenko in praktikantinjo
prejme salon
grešni t-rg 13.
Hity, Kon-21190-1
Pridno dekle
za vse, ki lepo in čisto opravlja vsa gospodinjska dela, dobi mesto pri manjši družini. Pismene ponudbe pod šifro »Nastop 20. junija« na oglas, oddelek »Jutra«. 21319-1
Biagajničarko
sprejmem v galanterijsko mešano trgovino, staro 30 do 38 let, pošteno in čedne tunanjosti. Prednost- imajo one z večletno prakso v taki trgovini. — Ponudbe posiati na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto/323«.
21323-1
Kmečkega delavca
sprejmem mladega za lahka dela. Hrana in stanovanje v hiši. plača pc dogovoru. Franc Konjrdic, Stražišče pri Kranju.	21308-1
Damskesa frizerja
ali frizerka, samo prvovrstno moč z zi.smjem vodne ondulacije in manikure, za sezijo na Bledu in isto za Ljubljane. išče »Salon Mila« Ljubljana, Dunajska c.
21337-1
Strokovna šola
v salezijatiskem Kavi du na Rakovniku v Ljubljani sprejema učT.ce za krojaško, čevljarsko in mizarske obrt. J vgo-ji za sprejem pri ravnateljstvu imenovane šole.	2'34S-1
Vajenca
za mizarsko obrt sprejmi takoj Ivan Sedej, Mal; čolnarska ulica 5. Ljubljana.	2±350-l
Krojača družabnika
prvovrstnega, zmožnega voditi vsa damska dela. iščem. Kateri po-nočnlk ž". H postati samostojen, n«: pošlje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krojač«. 21351-1
Pet let že Jaka špekulira, kje lepo našel bi posest; ko povprašuje in prebira, dozna nazadne srečno vest: da v »Jutru« lična je rubrika, kjer se oglaša taka stvar. Pomisli Jaka: »Glej hudika, še danes vpošljem mal denar!« ... Ne mine teden — vrli Jaka na novem gruntu že sedi, si pipo baše, »Jutro« čaka
in zadovoljno se smeji...
★
Da so oglasi res uspešni in ne proč vržen denar, je potreben velik in za oglase dovzeten eitateljski krog, kakršnega ima pri nas samo »Jutro«

Deklico
pošteno in snažno, sprejmemo k eno leto staremu otroku in v pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31396-1
Dva soboslikarska pomočnika
dobra in solidna, sprejmem v stalno delo. Več se poizve pri A. Valantič. Novo mesto, Prešernova 4.
314244
Slugo
za vsako delo potrebujem. Kavcija 15 tisoč Dm v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nastop 15. junija«.
21407-1
Šivilja voditeljica
vajeno trgovine, zmožno kavcije 5000 Din. sprejmem za stalno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konfekcija«.
21410-1
Služkinjo za vse
pridno. čisto in zdravo, ljubiteljico otrok, iščtrin s 1. avgustom. Samo take z lepimi spričevali pridejo v poštev. Istotam sprejmem tudi postrežnico za 2 meseca za dopoldanske ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	214-13-1
Službe išče
VsaJca beseda 30 par: za daionje naslova ali Z3 šifro p« 3 DiD. (2)
Kot guvernanta
iščem službe. — Govorim perfektno francosko, poljsko in rusko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Francosko«.
20932-2
Ključavničar
gradb.-um. stroke. vešč strojništva in vseh popravil. išče službo ali kakršnokoli zaposlitev; gre na poizkušnjo. Ponudbe pod »Pride,n in spreten« na ogiasni oddelek »Jutra«.
21120-2
Kontoristinja
mlajša moč, pridna in zanesljiva v vseh pisarn, delih, popolnoma vešča nemščine, prosi kjerkoli za nameščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resna delavka«.	21117-2
Trgovski učenec
želi mesta, do bi se izučil. Učne dobe ima že 16 mesecev. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kot zanesljiv in pošten učenec«.
31148-2
Kmetsko dekle
pridno, vajeno kuhe in domačih del, želi službe pri majhni družini na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštena in pridna«.	21222-2
Natakarica
stara 20 let, prikupljive zunanjosti, pridna, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Poštena«.	21220-2
Kontoristinja
perfektna v srbohrvaščini. slovenščini in nemščini, verzirana v knjigovodstvu, išče službe v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko: »Samostojna moč 7«.
21414-2
Prodajalka
želi mesto, tudi na deželi, »'omagala bi pri gospodinjstvu. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vestna in poštena-.
312.54-2
Kot drogerist
želi mest« absolvent trg. šole, kateri bi erventuelno otvoril podružnico z lastnim kapitalom. — Cenje.n.-ponudbe na ogl. oddelek -Jutra« pod >Fot-otrgovi-na«.	31H96-2
Trg. pomočnik
verzira-n v mešani stroki, vojaščine prost, želi name-ščenja v mestu ali na deželi. Ponudbe na podružnico -Jutra, v Mariboru pod »Železninar--.
31213-2
Prodajalka
mlajša moč. izvežbn rta v trgovini mešanega blaga, manufakturi, špceeriji, galanteriji, išče službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena prodajalka, 310.
21205-2
1000—2000 Din
nagrade da inteligenten mladenič, vojaščine prost, trgovsko izobražen, nekadilec, pošten, trezen, tistemu, ki mn preskrbi kakršnokoli stalno liameSče-n-je sluge, skladiščnika, pisar, moči ali kaj stičnega. po možnosti lahko položim do 30.000 Din kavcije. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Nagrada«.	31343-2
Sameo
star 27 let, z nekaj pred-izobrazbe in znanjem nemščine, trezen in pošten, išče službo sluge ali kaj sličnega. Naslov v ogla-, odd. »Jutra«. 21246-2
1000 Din kavcije
kavcije položim za službo šoferja, sprevodnika ali kaj sličnega, eventuclno pristopim kot družabnik. — Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Nastop 1. julija.«	21277-2
Dekle
vajena -kuhe, bi šla za gospodinj. pomoč ol-i za sobarico v Beograd, Zagreb ali Ljubljano. Nastop s 15. ali pozneje. — A. Zima. Verovškova 66 P II, Ljubljana 7. 20665-i2
Blagajničarka
starejša moč, išče name-ščenja. C"nj. ponudbe pod šifro »Blaga jničarka-na oglasni -oddelek »Jutra«.	20954-2
Prodajalka
s kavcijo, zmožna tudi samostojno voditi špecerijsko oz. delikatesno trgovino, želi takoj mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«.	21057-2
Inteligentna gospa
vešča slovenskega in nem škega jezika ter knjigovodstva. želi nameščenja v pisarno ali kot gospodinja k eni o^sebi. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fini nastop«.	21063-2
Pekovski pomočnik
želi premenit-i službo od 26. junija naprej, ter bi raznašal tudi pecivo. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«v,	2103S-2
Gospodična
vešča šivanja, išče še eno leto učne dobe z vso oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 31050-i
Pošten šofer
siguren vozač, vešč popravil. ki bi opravljal tudi druga dela, išče službo. Ponudbe pod »Vsako delo« na oglasni oddelek »Jutra«.	21.17:1-2
Šofer mehanik
išče službe. Sposoben je vseh popravil in tudi drugih del. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31003-2
Gospodična
stara 25 let, z 5 letno pisarniško prakso, išče nameščenja v pisarni, najraje mesto blaga jničarke. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna in marljiva </98.	20999-2
Tovarn, delovodja
z večletno prakso v izdelovanju stavbinskega ■okovja in ključavnic, vešč tudi pri avtomatih, izučen orodni ključavničar, želi službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Delovodja«.	3111S-2
Šofer
popoldne prost, išče službo. Cenj. ponudbe pod »Prilika«/50 na oglasni oddelek --Jutra r. 21150-2
Prodajalka
izučena v trgovini mešanega blaga, išče službo za takoj ali pozneje. Gre dva meseca brezplačno. Cenj. ponudbe prosi na podružnico »Jutra« Trbovlje pod šifro »-Pridna« 21154-2
Deklica
za vsa bišna dela, ki zna tu<li dobro kuhati, išče mesta pri boljši malini družini. Nastopi lahko takoj. Oglasiti -e je pri dr. Skerlj, Nunska ul. 8. ___21437-2
Prodajalka
z dobrimi spričevali išče službo v kakršnikoli trgovini. vajena tudi konfekcijske trgovine. Ore tudi v slaščičarno ali delikatesno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31438-2
Šofer - ključavničar
zmožen vseh mehaničnih popravil, poštenih staršev, išče stalno mesto. Ponudbe pod »Trezen in zanesljiv« na podružnico »Jutr3« Trbovlje. 21153-2
Dekle
srednjih let, išče službo Navajena kuhe in hišnih del. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Marljiva 21«.	21261-2
Dekle
ki zna dobro šivati, bi rado dobilo službo pri dobri obitelji; rada ima tudi otroke. Ponudbe po<i »Dobra obiteli« na oslas. oddelek »Jutra«. 21340-2
Absolviran jurist
bres izpitov, komercijalist, išče zaposlenja pri advokatu ali slično. Prosta mesta javiti oglasnemu oddelku »Jutra« pod »Lex« 31358-2
Mesto hišnice
išče vdova srednjih let, ki zna opravljati tudi vsa hišna deia. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21312-2
Pek. poslovodja
išče mesta kot delovodja ali knjigovodja, inka-sant, najrajSe v parni pekarni, ima večletno prakso. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21376-2
Šofer
išče službe, govori tudi r.emški in zna popravljali šivalne stroje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21315-2
Mladenič
pošten in zdrav, išče kakršnekoli zaposlitve. Os-bl. ki b! mu omogočila četudi naj3krom-nejšo eksistenco, t>i bil le-ta neizrečeno hvaležen. Naslov v oglasnem odci. »Jutra«. 21317-2
Lesni trgovec
išče mesta praktikanti-n.'c v knjigovodstvu za svojo hčerko, i^atera je ubselvi ala trgovsko šolo. Gre brezplačno ali proti eventuelnl hrani. Ponudbe pod »Tudi na deželo« na oglasni oddelek »Jutra«. 21342-2
Strojničar
izvežban v montiranju, špecijaliziran v avtoge-ničnem varenju, izprašan šofer, govori tri jezi se išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21353-2
Natakarica
srednjih let. išče mesta, najrajši v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica«.	21382-2
Absolventinja
trgovske šole
odlična strojepiska, steno-grafinja in ku.iigovodinja želi službe. Na-'ov v ngl. oddelku »Jutra«. 21391-2
Strojna pletilja
ki bi kupila stroj, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21398-2
Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoije, plačajo vsako besedo 50 par; za šjfr-o ali za dajanje naslova 3 Din. (4j
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt.	210-4
Angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino
poučuje diplomirana gospa po nizkih cenah. Gre tudi na dom in na izpre-hode. Kovač, Miklošičeva 22/UI.	21291-4
Nemščino
in latinščino
poučujem. Honorar nizek Naslo\ pri vratarju univerze.	21314-4
Potniki
Kdoir išče mesto potnika, plača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5)
Zastopnike (-ce)
za prodajo štampiljk in patentiranega šlagerja potrebujemo. Javiti se na velesejmu, paviljon »G«, firma »Sofra«. 21091-5
Potnika
ki potuje z lastnim avtomobilom po Sloveniji in obiskuje trgovine z želez-oi.no in galanterijo, iščemo radi prodaje množin-skega predmeta. Ponudbe pod »Metalna industrija« na Jugomosse. Beograd, pošt. pret. 400. 21051-5
Dobrega potnika
ki je voljan prevzeti zastopstvo za prodajo raznovrstnih nogavic domačega izdelka proti dobri proviziji, iščemo. Ponudbe noj se pošljejo do 15. junija na naslov: 1'druž. voj. invalidov. gospodarski odsek, Tržič.	31201-5
Zastopnika
3gilnega. z« razpečavanje konfekcijoniranih železnih množinskih predmetov, dobro uvedenega pri podeželskih trgovcih (galanteristi, železnina), kateri stalno obiskuje svoje stranke — iščemo. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Dobra nuzzarada«.	21287-5
Zastopnike
proti proviziji
za Zagreb in Slovenijo išče tvornica konzerv. Samo reprezentativni gospodje, ki so pri kavar-narjih in hotelirjih dobro uvedeni.. Ponudbe pod »K-1979« na Inter-reklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. 21412-5
frvnFTTlM
Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa ra vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
100 Din dnevno
z našim sesalcem brez toka. Imenitna iznajdba. — Vsakdo kupi. Brez konkurence. Nadaljnjih 40 praktičnih gospodinjskih predmetov in novosti oddamo proti fiksumu po agilnih zastopnikih. Prodajamo tudi na obroke. Sapira, Dunajska cesta 36, veža.
31283-3
Za krpanje
starega perila in nogavic se priporoča pridna gospodična. Naslov v ogiasuem oddeiku »Jutra«. 313-J1-3
Železostrugarja
ki prevzame precizna dela. prosim za naslov pod »Preciznost« na oglasni oddelek »Jutra«.
21360-3
Entlanje 1 m 1 Din
vse vrste vezenje in rao-nogrami od 1.50 Din dalje Velika izbira vzorcev za predtiskanje. — Individualni osnutki. Ce vezenina, ki ste jo iz-gotovili vleče, jo s posebnim postopkom prav poceni popravim^. — Palača Kreditne banke št. la-IV.	21387-3
Agilnega zastopnika
za Dravsko in eventuelno Savsko in Primorsko banovino, ki obiskuje usnjarske trgovine in bi bil pripravljen prevzeti še kak izdelek, sprejmem takoj. Cenjene ponudbe ped »Zancsljiv«.'80 na o;r'a=r,i oddelek »Jutra«. 21180-3
Trgovski zastopnik
s sedežem v Beogradu, ki žo zastopa več inozemskih tvornic, želi zastopstvo Jugoslovenske tekstilne tvornice za Beograd in juž.ne dele. Dopisi na Oglasni o-ddelek »Jutra« pod »Tekstilni zastopnik«.
20703-3
Šivilja
■izvežbana v boljšem delu, gre šivat na dom po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3:269-0
Kupim
Oglasj trg. značaja po 1 Dia beseda; dajanje naslova ali ca šifro 5 Din. — Oglasi socialnega Enačaja vsaka beseda 50 par: ra dajanje naslova ali za Jifro pa 3 Din. (7)
Čebelni vosek
pristen i-n čist, kupujemo pr> najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdeikov, Vič pri Ljubljani.	20767-7
Vinske sode
dobro ohranjene, rabljene ali nove, od 100 do 350 litrov, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vinska trgovina«.	31054-7
Dobrega vina
dolenjca in Štajerca, kupim večjo količino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodne cene«.
31055-7
Jaremnik
(Vollga tt--r), pribl. 50 cm luči, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo fabrikata na ogl. oddelek »Jutra« pod »Jaremnik«.
2'. 228-7
ca 200 stolov
z naslonjači
črno politiranih in
ca 35 navadnih
okroglih miz
namerava kupiti Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Ponudbe s skicami je vposlati na zgoraj navedeni naslov.
21280-7
Telovadno orodje
(bradljo. dm:r. kroge) kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ohranjeno«.	20995-7
Enovprež. voziček
z lojtram-i kupim. Ponudbe na Košir Jožef, Vič 17 21321-7
Oglasi trg. značaja po 1 Din bese-da; za da ianje naslova a.Ii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (8)
Roman »Prokleta«
spisal Emil Ricbebourg, poslovenil Leban. kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov, ki ga pove ogl. odd. »Jutra«.
21215-8
Prodam
Oglasi trg. značaj« po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali n šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vaaka beseda 50 par; ea dajanje naslo-v* ali sa frif.no pa 3 Din. (6)
Več kočij
polpokritih, eno- in dvo-vprežnih, kakor tudi drugih voz poceni proda St-u-mca, Slomškova ulica št. 6 20404-6
Preša za seno
skoraj nova, fabrikat »Mayfart« in nov voz breg
takoj n« prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
209-12-6
Veliko žitno skrinjo
(4 predali), sani in vozove ter več raznega orodja in pohištva proda Bojt 'v Medvodah. Ogleda se vsako nedeljo popoldne.
20838-6
Foto-aparate
in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšimi pogoji v foto - trgovini A. Šmnc, Marijin trg št. 8 — vogal Wolfove ulic« št. 1 304-6
»ŠLAGER«
na velesejmu
Prodajamo v času velesejma kovčeg, avtomatične m salonske gramofone
od Din 300__naprej. Naj
novejše plošče od Din 15 nanrej. »Š!ager«, paviMon »F«.	20775-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Trž-ška cesta 16. tel. 33-13
Ročni voziček
na 4 kolesa prodam. — Ogleda -e pri L. Gerk-man, Cankarjevo nabrežje 1.	21094-6
Poljske tračnice
lahke, ca 10^0 m, in va gonske, kupimo ali vz« memo v najem za daljšo dobo. Ponudbe na o;_i.,sni oddelek »Jutrac pod šifro »Tračnica«.	31027-6
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat.
200
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 4-S Din. druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo "gosje kg po 130 Din in "čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. BrozoviO, Zagreb, Ilica S2.	22-6
Sandale 119 Din
dam*ke, proti gotovini. — »Tempo«. Gledališka ul. 4 (nasproti opere).	114
Mizarji
Najcenejše in najboljše sufcolepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«. Sušak-Ljub-ljana. Dunajska c. 31, dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje št. 5/1 ___211-6
Pozor mizarji! Novost
Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega obiiča za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu predvaja.	333-6
Veliko omaro
s steklenimi vrati za trgovino, pletilni stroj *We-dermaun« 8-50, 2 nitovo-da, 15 oken s šipami 1.15X1.60, dvokrilna železna vrata 2.57X1.12, klo-zet z vodnim rezerva r jem za kraje kjer ni vodovoda. vse v porabnem stanju — prodam. Ponudbe •na ogl. oddelek »Jutrac pod »Ugodnost«.
212-36-6
Biljard
»Scifert«, najmodernejši — naprodaj za nizko ceno. Poizve se v kavarni »Centrali, Novo mesto.
2119S-6
Zeiss - Trieder
nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21260-6
Otroški voziček
moderen, v prav dobrem stanju, poceni prodam. — Celovška cesta 72.
21251-6
Dve žični mreži
za posteljo takoj naprodaj v Hrenovi ulici štev*. 9.
21047-6
2 postelji
s tridelnimi madraci. visoko omaro, umivalnik. z marmorjem, zofo, nočno omarico, letno in zimsko moško suknjo prodam. — Na-lov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 21131- 0
Otroški voziček
na- peresih poceni prodam. železnikarjeva ulica 10/11.	' 21.: 35-6
Čoln Sandolin
naprodaj. Vesla v zalogi po primerni ceni. Ivar Sede;, Ma a čolnarska 5. Ljublr.na.
51345-6
Otroški vozički
moderna oblika, naprodaj. Cena 650 Din. Sv. Petra cesta 52.	2H389-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam za 350 Din. Istotam naprodaj otroška varstvena ograji-ca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21397-6
Več fotoaparatov
poceni proda hišnik. Tržaška 10.	21385-6
Dvojna okna
beV> pleskana. zos-teklena. IX v izmeri 175X100, brezhibna. ugodno naprodaj. Poizve se: Trgovina Toni Jager. Dvorni trg 1. Ljubljana.	31445-6
Popolna razprodaja
manufakture. galanterije ln konfekcije zaradi bolezni po globoko znižanih cenah. Se vljudno priporoča Marija Rogelj. Ljubiiana, Sv. Petra cesta 26.	21430-6
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam. Moste, Zaloška cesta 10.
21439-6
Jajca
65 para komad, popolnoma sveže nudi Sever & Komp. Ljubljana, Gosposvetska e. št. &	20331-6
Ji
ia besedo. Oglasi so-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali -a šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	(11)
Dobro kolo
kompletno, z vsem priborom. sedaj že lahko doW-te po zelo nizki ceni pri »Tehnike Jo?ip Banjaj, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Enoletna garancija.
31155-11
Novo kolo
pr3v poceni naprodaj na Miklošičevi ces"i št. 7/111, vhod poleg Delavske pekarne.	21141-11
Damsko kolo
dobro ohranjeno, »Diamant«, prodani za 1400.— Din. Naslov v og'asnen» oddelku »Jutra«. 20907-Sllt
Peugeot
reklamno kolo »Tour de France« prodam za 17«_KI Din. Vodovodna i.
21330-H
Kolesa
dve novi in dve rabljeni prodam po zelo nizki ceni. Dolenjska cesta št. 88.	21362-11
Oblatila
Trg. oglasi po 1 Dia bes-eda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din Oglasi »obalnega značaja vsaka beseda 50 p3r; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Milostiva!
Vaš krzneni plašč čez po-letje najskrb ieje konzervira tvrdka M. Rot. Ljubljana, Mestni trg ^"'Obenem istega tekom poletja popravi in modernizira za polovično ceno. —• Plačljivo šele jcsi.ni prt prevzemu.	19019-13
Sokoiski kroi
popolnoma nov in dobro ohranjeno moško obleko prodam. Naslov ipove ogl. jduelek »Jutra«. 2i29'J-U>
Sokoiski jahalni kro
kompleten in škornj št. 4C, skoraj nov. ugodno prodam. PoizT . se v trgovini Schwa Dvorni trg.	21262-
Škornje
lepe št. 42. poceni p-o-dam. Tavčarjeva ul. 3-4. levo.	21307-13
Skavtsko obleko
in klobuk
za 18 letnega fanta, skoraj novo. in čevlje št. 'M in 39 jako ugodno prodam. Slomškova ul. 33 1, levo.	21395-13
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Dia; Za dajanje nasltrva ali za šifro pa 5 Din. (10)
2 avtomobila
»Peugeot« odprta, 1 nault« dvosedežni, 1 pol-tovomi Austro-Fiat naprodaj. Na ogled v gara-zi Stu-nica, Slomškova 6.
20403-1»
Steyr-avto
tipa VII, športni vo* s $ sedeži, skoraj nov, posebno pripraven r.a Gorenjsko, poceni proda dr« Scherbaum v Mariboru.
19275- If
Avtointeresente
avtokupce. opozarjamo veliko zalogo novih Renault osebnih, tovornih i« raznih rabljenih avtomobilov, katere prodajam® pod ceno najugodnejše. —, Zaloga rezervnih delov. Renault zastopstvo, Ces'* na Rožnik 19. 210*4
Alfa Romeo
Torpedo super šport, S sedežni, v perfektnem stanju. proda Lučič, Kapiteljska ul. 3, telef. 25-09.
21164-"A
Rezervne dele
za vse italijanske avto. mobile stare in nove tip« dobite najhitreje pri Lu-čič-u. Kapiteljska ul. 3, Ljubljana. '	21163-10
Avto
aH motocikl rabljen^, najboljše kupite ali proda t-e potom avtotvrdke O. žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11.	309S3-10
Avtobus
vzamem v najem zs 3 mesece na prvovrstni cesti brez vspona ca. 20 sedežni. Nujne ponudbe n« oglasni oddelek »Jutrac pod značko »Avtobus 1932«.	21083-10
Dvosedežen avto
pod 1000 kg teže, rožen do 3000 km, kupim. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutr3« pod »Vozilo«/24.
20924-10
Motorno kolo
Puch 250, 2 sedeža, elek^ trična luč, nova tipa, zamenjam za motor s prikolico. Razliko doplačam. —• A. Zeman, Vir pri Domžalah.	21206-10
Tricikelj
(»Phiinomobil), dvosedežen 8 HP, prikladen za mesarja ali peka. prodam ali zamenjam za motorno kolo, trocevko ali Bfichs. flinto. Josip Prusnik, Vrhnika.	SlžSM^
Tovorni avto
tri m poltonski, znamke »Ford«, 24.000 km vožen, popolnoma renoviran, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Lgodua prilikai/44.
-'0944-10
Tovorni avto
Chevroiet, generalno popravljen, t bit-zltibnem s:anju, ugodno nupr0'laj. Nucič, Kapiteljska ul. j.
21359-10
Tovcni avto
znai l.e v.aevrolet, d.o-tanskl, še - koro nov, sejo po.u.1. i.roda: Cigler, Liuhartoia 14. ilo-i-i-iO
Bencin motor
na virzu 4 k. 3. orig. »Morava«, komplet, skoraj nov, poceni na prodaj. — Maribor. A' k-ai; lrr,va 21. elektrotehnično podjetje.
J1417-1U
Motorno kolo
IiSA - f i:: k o: :oo v dobrem ita-i. a prodam. Knaflvč & ,\1 r" č, ki )uč-avničarstv», — Kov« me*to.	2141*0-10
J\do zamenja
motorno kolo
ea pob -tvo. Ponudbe na podražmeo »Jutra«, Tr-boi [""1 ».Motor«.
21421-10
Družabnik
4 200.OOO ilo »IjO.tHK) Din
';a pitala sprejme h do oroidooi trgovin,. Ponudbe na	odi. -Jutra« pou .-Uuiilubiiajoe;....
21195-16
		
I Vsak* be-se-ia 1 Din: j za 'lajanje naslova aJi za šifro pa 5 Din. (12)		
Furnir
potrebujete, ako hočete Izdelati moderno pohištvo. Naj vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači to-viirrn Ivan Zakotnik. Liubljana. Kobaridska ■Ulica 45.	20562—12
Lepo posteljo
radi selitve prodam. Xa-e- v v oglasnem oddelku »Jutrac.	21183-12
Lepo spalnico
iz j a gn je ve korenine, poceni predam. Staniče',;, 20, pritličje, desno.
21302-12
Stanovanj, opremo
razno pohištvo, prepro--. kuhinjski pribor itd. predam. Ponudbe pod. Eaf:nl mobiljar« r.a ogl. odd. »Jutra«. 21306-12
Pohištvo
preselitve ugodno i j t na moška oble-:no pohištvo, poste-kuhinjska gre-HL/.e itd. Poizve se i.ikova ul. št. 14. r. levo, od 8. tire 31327-12
Mladenič
z 10.000 D:n bi pristopil kot družabnik ali sprejme službo sluge. 1'onudbe pod »Delaven«/274 na uglasni oddelek »Jutra«. 21274-16
Družabnike
iščemo za t— ^.jdtacijo »Antracit premoga« 'pre^o 71HHJ kalorij) pri L>reno v< m griču (Vrhnika). Ponudbe na Edvard Dolenc. K ran;.	20993-16
Posojilo
20.000 Din proti knjižbi na prvo mesto išče pose - tn i k io obrtnik. Cen;, po-nudbe na ogiasni oddelek. »Jutra« pod značko »20.000 Din«. 21123-16
Kateri gospod
t>: posudil 4000 Din vdovi. Vračala bi mesečno 300 Din ter sla v službo ali na skupno gospodinjstvo k njemu. Dopise pod šifro »Gorenjka — pomoč nujna« na oglasni oddelek »Jutra«.	21100-16
Dama - vpokojenka
prosi gospod« ali damo malega posojila. Ponudbe pod -Sigurna vrnitev« ua [ podružnico ^Jutra« Maribor.	21177-16
Vlagatelja
od Prve Hrvatske štedi-onice v Ljubljani Iščem, da bi odstopil unesek IDO — 15U.0OO Din. Garancija: dam vknjižbo na prvo mesto na posestvo vredm nad 1 milijon Din, odplačila po dogovoru. Naslov poslati na oglasni oddelek »Ju-t.-a« pod značko ^Sigur-na naložitev«. 21311-16
300.000 Din posojila
iščem na prvo mesto po dogovoru. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 21363-16
Par sto tisoč
na prvo hipoteko mestnih hiš v Ljubljani oddam. Ponudbe pod »Varno« na oglasni oddelek »Jutra«.
21444-16
Posojilo
v gotovini v zncskti Din 100.000 iščemo proti trikratni garanciji in vrnitvi po Din 4000 mesečino po-čenši po dveh mesecih, obrestovanje po dogovoru. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sigurna garancija«.
21436-16
Spalnici
vezano (šperano) rivvo masivno po-oda Ignac Vurnik. e 36, št. Vid n.
..fi., -o
- .•->•'-j". —
Pohištvo
Lene r .,!-' -p	2400
"Omare '	450
250
Kii h. oprave	1000
K (h. gredenee	500
Tudi na obroke. Vse drugo pohištvo se dobi naj-<■' u-je, sprejema se vsa-kov--tna naroK-la in popravila. mizarstvo »Sava«, Kolodvorska IS. 21400-12
V itak a b^eda 1 Di.n. z3 dajanje naslova ali za šifro r>a 5 Din. (18)
Spalnico
dobro ohranjeno skoraj novo in omaro za obleko. prodam. Naslov v t- lasnem oddelku »Jutra .	21440-12
Restavracija
»Kopališče Savski Tivoli« (čez Črnuški most, levo), ima lastno prho, kabine in radio. Najboljši cviček po 10 Din.	21235-18
Gasilno društvo v Kozarjah
vabi na domačo vrtno zabavo s plesom, ki se vrši danes popoldne na vrtu gostilne Rozalije Vrhove v Kozarjah. Sodeluje prvovrstna godba »S-amel«.
21180-38
Danes vsi
na koncert!
Vljudno vabi gostilničar Krulic. Rožna doli na cesta II. 21364-18
j Vsaka boseO« 1 Din; J lajanje naslova »K
| za šifro t« 5 Din. (Io)
Mehak les
hrast, lipa :n bukev, ku-t :ni. Ponudbe s ce"::o na e--:. oddelek »Jutra« pod oPrompte Kassa«.
21202-15

Klor nud: prebrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor i£čo prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova al: šifro 3 Din. oziroma o D:n._ (-14)
btseda J Din: sa dajanj« Gaaiora mM
i» iifro 6 Din. (10)
Lokale
pripravne za vsako obrt, tudi trgovino, s stanovanjem oddam v naiem na zelo prometnem kraju ob glavni cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21105-19
Na hrano
d bro. privatno, sprejemam abonsate s 15. junijem. Zg lasi ti se je od 12. do 35. v Kolodvorski 35.
20754-14
Otroka
sprejmem v djbro rejo. Belcjan Mar: a, L:ta. Po-dkraj 7.	21042-14
Dijaški konvikt
v salezi j anskem zavodu n? Rakovniku v L:: b-Ijani, sprejema dijake, ki obiskujejo srednje ali meščanske Š0I3. Pogoje za sprejem dobite ori vodstvu zavoda.
21047-14
Na dobro domačo hrano
sp-ejmem gospode in eospodične. Kolodvorska Ul Št. 23.	21371-14
Vsaka beseda 1 Dsn; za lajanj« naslova ali ra iifro pa 5 Din. (16)
Gotovine
za hranilrre knjižice več-ih ljubljanskih bank iz "'larujemo. Pismene po mdbe piči »Industrija« na oglasni oddelek »Jutra« z navedbo banke in svote 21086-16
Brezobrestna
posojila
za odkup zemljiško-; knjižnega dolga in r.a-kup posestva podeljuje: Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče pctnlke!	218-16
Poslovni lokal
v palači »Dunav«, Beethovnova ulica, oddam s 1. avgustom. Foizve se pri Splošnem jugosloven-skem bančnem društvu, palača »Dunav., Ljubljana, Aleksandrova cesta.
21115-19
Trgovski lokal
oddamo s 1. avgustom. Informacije v palači »Grafika«, Masarvkova cesta.	21322-19
Lokal
za trgovino, brivnlco. vi-
netoč ali kako drugo obrt. ob glavni cesti, s stanovanjem dveh sob itd. za 100C Din oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21333-19
Vinarno
in delikateso
na prometni točki prodam. Ponudbe pod Ugoden nakup 66« na oglasni oddelek »Jutra«.
21366-19
Lokal
iščem za trgovino pohištva na Miklošičevi al; Dunajski cesti. Ponudbe na mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 21309-19
Lokal
v sredini mesta, na prometni točki, oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	21409-19
F najem
Vs»k» beseda 1 Dta-dajanj« aaatora aH (a SWro pa 5 Din. (J7)
Pekarno
dobro Idočo, v industrijskem kraju oddam radi izselitve, do 1. julija. — Potrebno 10.000 Din za prevzem inventarja in orodja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pe karna«/97.	21097-17
Tvorniško poslopje
zelo pripravno za obrt al: manjšo luduoUijo., takjj pvoeni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21085-17
Trgovino
l mešamm blagom na zelo prometni točki radi bolezni oddam v najem. Potreben kapital 50.000 Din. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31090-17
Trgovski lokal
;n skladišče oddam v na :em takoj ali avgusta. — Dunn -'-a cesta 3'j, tele*, št. 2236.	21232-17
Natakarica
kavejjje zmožna, bi vzela gostilno na račun. Tudi bi šla za skupno delo v gostilno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21273-17
Gostilno
vzamem v najem ali jo kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra točka«.
209.38-17
Delavnico
z orodjem za slaščičarje oddam v najem v letovišču Kamnik ped ugodnimi pogoji. Kamnik št. 73.
2093T-17
Trgovino
s stanovanjem oddam v najem. Pavel Leiskovec. gostilničar. Slov. .Javor-nlk. Gorenjsko. 21024-17
Pekarno
dobroidočo, v lepem in prometnem trgu Dravo-gr id. dam v najem. Am-broš. valjčni mlin. Dravograd.	21:1.10-17
Mesnico
vzimem v najem ali kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2ill36-17
Trgovske lokale
oddam v najem po neverjetno nizki ceni za dobo enega leta ali 5 let v največjem letoviškem kraju Gorenjske. Trg. lokali so opremljeni z vsemi potrebnimi premičninami kot pulti, mizami, predali, ter so najprimernejši za kolonialno, modno ali ma-n::fakturno trgovino. Vsi lokali so v najlepšem stanju. Vprašanja pod »Lokal« na oglasni oddelek »Jutra«.	21184-17
Lokal za trgovino
v Kamniku in Novem mestu, srednji, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometna to&ka«.
21305-17
Gostilno
prodam ali dam v naj-ern z vsem inventarjem. Ponudbe pod šifro »Gostilna« na oglasni oddeiek »Jutra«.	31299-17
Mesarijo
dobro vpeljano, oddam s 1. julijem v najem. Naslov: Jožef Lebič, gostilničar, Sp, Hudinja pri Celju.	214)16-17
Vwa.k.i beseda 1 Din: sa dajanj« naslova u	pa fi Din. (20)
Dve novi vili
enonadstropni, z lepim vrtom in s trgovino mešanega blaga, 8 minut od cestne železnice naprodaj. Plača se lahko s knjižico. — Pojasnila daje Pr. Matušek vsak delavnik na Grudnovem nabrežju med 11. In 12. ter 17. in 18. uro.
20392-20
Večjo hišo ali viio
kupim v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Plačilo v gotovini. Ponudbe z natančnim popisom, navedbo cene, bremen, davkov in donosom pod značko ?Brez posredovalca«/49 na oglasni oddelek »Jutra«.
20949-20
Hiša z vrtom
v dobrem stanju, ob banski cesti in v prometnem kTaju, pripravna za vsako obrt. v Mežiški dolini naprodaj za skupno 55.OO0 Din. Plačilni pogoji telo ugodni. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20188-20
Lepo vinogradno posestvo
vse obdelano, s hišo, tik farne cerkve in šole, na katerem se dobi gostilna in trafika, takoj prodam. — Vzornem tudi hranilno knjižico. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Lepa prilika« 20978-20
Stavbna parcela
v Spodnji Šiški tik tram vajske proge, pod ugod nimi pogoji naprodaj (plačilo tudi z hranilnimi knjižicami). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21016-20
Trgovino
z mešanim blagom prodam v bližini Maribora na pro metnem kraju. Mesečni in kaso Din 50.000.—. Potreben kapital 60.000.—. Istotam naprodaj zaboji -aznib velikosti! Naslov v >g!asnem oddelku »Jutra« 20974-20
Hišo
s 3000 m! vrta. v neposredni Milini Ljubljane.
pripravno za vsako obrt ali trgovino, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21165-20
Več parcel
ia knjižice, Zg. Šiška, iiiše in vile naprodaj. Po zve se: restavracija Car man, Zg. Šiška, vožnja do uove tramvajske remize.
20946-20
Buffet
prvovrsten, na najpro-metnejšem kraju v Za grebu, naprodaj. Ponudbe poslati na S. Jovanovič, Trg kralja Aleksandra I 1, kjer se doba tudi vse informacije.	21000-20
Stavbna parcela
i vrtom kupim. Ponudbe pod »Solntna lega«/20 na o^iasia oddelek »Jutra« 21121-20
Stiristanovan]. hišo
na Jesenicah, Gorenjsko, novozidano, enonadstropno. prodam radi preselitve družine. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21103-20
Hiše in posestva
od 35.000 Din naprej pr> daia Posredovalnic«. Maribor, Sodna ulica 30.
21319-20
Stavbiio parcelo
ca 300—400 kvad. metrov veliko, kupim na periferiji, najrajše na severnem delu mesta. Ponudbe na Sršen, Ljubljana 7, Vodnikova 13.	21249-20
Hišo
visokopritlično, 2	leti staro, za 2 družini, v lepi legi ob električni	železnici v Zgornji Šiški	prodam. Naslov v oglas,	oddleku -Jutra«.	21208-20
Posestvo
ob»toie,'e iz 60 oralov travnikov, njiv. gozdov ter poslopij, naprodaj. Pojasnila daje Celjska posojilnica d. d. v Celju.
21211-20
Hišo
enodružinsko, novo, s 700 kvad. metri vrta. v bližini periferije Ljubljane prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«.
21242-20
Krasno posestvo
48 johov gozda, travnikov, njiv in vrta z gostilno in trafiko, avtobusna postaja. četrt ure od mesta, numka in toplic, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju.
20SS2-20
Posestvo
veliko 9 oralov, niive, travnik in gozd. s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20811-20
Enodružinska hiša
novo zidana, z lepim vrtom, naprodaj. Pobre/fe. Delavska 2.	20973-20
Trgovska hiša
v Mariboru, enonadstrop-na. na prometni cesti na prodaj. Cena 500.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21070-20
Enonadstropno hišo
novo, ob Tržaški cesti, blizu tramva;n. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2al048-20
Malo posestvo
2 orala gozda, 1 oral .njive, 1 ora.l sadnega vrta ia travnika, prodam. Hiša se kupi zraven po ceni. Od žel. postaje št. Janž na Dol. oddaljeno 15 min., od prfn ogokopa 30 min. Cena ugodna, Din 8000.—. Več se izve pri Ivan Kos, pose.strulk, p. Knnelj, Dolenjsko.
31004--^
Donosno posestvo
v dravski banovini blizu železnice kupim. Dopise pod »Letovišče« na oglas, oddelek »Jutra«. 31130-20
Hišo z gostilno
kupim na prometnem kraju na Goreniskem. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«.	31080-20
Specerij. trgovino
v Ljubljani aH Kranju, samo na prometnem kraju, kupim. Resno ponudbe na podružnico ».Tntra« v Celju pod šifro »Takoj plačljivo«.	31074-20
Zidana hiša
s štirimi njivami pri Krškem na prodaj za 40.000 Din. Več se izve pri Matija Klemenčič, Sevnica ob Savi.	&1112-30
Posestvo
v bližini farne cerkve v
Rajhenburgu prostovoljno prodam, posestvo obstoji iz hiše s 4 sobami, 3 kleti in hlev tpr velik kozolec, jako rodovitne njive, travniki in gozd, v^ega skupaj je 17 johov. Cena se izve pri lastniku Nikola Merki, Stolovnik št. 29., Rajhenburg. 21108-20
Lepo posestvo
s trgovsko hišo tik farne cerkve prodam za 78.000 Din ali dam v najem trgovcu ali obrtniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31113-20
Posest
hiša 7 sob, gostilna, trafika. popolnoma urejena, dobro mesto pri Zagrebu, 'lflnrodaj z inventarjem ia 140.000 Din radi bolezni. G j. Sinkovič, Zaprešid.
31:122-20
Večstanovanj. hišo
novo, s trgovskim lokalom, prodam v neposredni bližini mesta Celja za Din 120.000. Sprejmem tudi knjižico. Dalje je na-nrodaj lepa posest, obstoječa iz hiše. gosipodar--ketra poslopja. 3 oralov zemlje, jako pripravno za upokojenca, za ceno Din 40.000.—. Poizve se pri Povalej Francu, Ipavčeva ul. 3. Celje.	2H174-20
Trgovsko hišo
z gostilno ali brez, ku-p'r.'i ali vzamem v najem v večjem kraju na deželi blizu cerkve. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« P>J «Točka — prometna«.	21301-20
Posestvo
V okolici Maribora * 50 johi proda Josip Kliček, Maribor . Krčevina.
31)178-20
Pozor rojaki (-nje)
Kdor ima 100.000 Din, lahko postane posestnik lepega posestva. Ponudbe pod šifro »Posest« na ogl. oddelek »Jutri«. 31300i20
Enoncdstrop. hišo
novo, peutanovanjsko, ob Duna..-ki Ce&U, š« ue po-pjinuu.a gotovo. zraven velik vrt, ugodno naprodaj vsled preselitve. Vse ugodnosti v hiši. Poizve se pri Antonu Stirnu, Je-ži-ca. kopališče. 21 SLU-20
Manjše posestvo
z gostilno kupim. Josip Gačnik, Opalkovo 4, Vel. Lašče.	21354-29
Na periferiji
Ljubljane
je naprodaj nova viso-kopritlična, troetano-vanjska hiša. elektrika in vodovod v hiši. Izve s? Ljubljanska ul. 37. Moste	21313-20
Parcelo
bl:?u tramvaja, nO m?, poceni prodam. Pojasnila Jančar, Sv. Pet: a cesta št. 27.	2Kn6-20
Zidano
krito hišo, sadno drevje, vn. pol ure Rajhenburg. 30 000 Din. Ai meško.
opeko
let. svinjak, veliko nji-od postaje prodam za Franc Kos. i:1339-20
Kupim hišo
v Mariboru, Celju, Ptuju ali Ormožu, primarno za trgovino, v znosku do 30«'.000 Din. Ponudbe z natančnim opišem h:še p<--d »L. B.« na podružnico »Jutra« Maribor. 2141M-:?
Pekovski mlin
za mletje kruha kupim. Ponudbe pod »Ohranjen« na oglasni odde-lei; »Jutra«. 21386-20
Stavbne parcele
ob Dunajski cesti blizu »Prc-dukte« poceni naprodaj. Pojasnila pri »Angellcic, Ježica.
21405-20
Krasno graščino
Ca 100 oralov, pri Celjn, dalje prima delikatesno trgovino v centru Celja z velikim prometom ugodno proda Karol Breznik, Celje, Frankopansfea ulica 1.
31442-20
Lepe parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21426-20
Večja hiša
lani nova, v Ljubljani naprodaj. Mesečni donos 4500 Din. Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«.	21434-20
Stanovanje
fi
Vsaka beseda 1 Dta: m dajanj« oaniora aH u liiro p« t Dia. (M.)
Stanovanje
3 sob, zračno, suho, od-oam z avgustom snažni stranki. Cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20&4O-21
Trisob. stanovanje
soinčno, t pritličju. z vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21033-31
Dvosob. stanovanje
i vsemi pritiklinami, vse pod enim ključem, oddam s 1. julijem. Zgornja Šiška 176, Kosovo. 21137-21
štirisob. stanovanje
v I. ndstr. Aleksandrova o, oddam s 1. julijem 1932. Pojasnila pri hišniku.	31141-21
Več stanovanj
oddam v novi hiši, 8 mi-mt od cestne železnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31133-21
Trisob. stanovanje
komfortno, o-ddam na Miklošičevi cesti. Drogerija flermea, Miklošičeva cesta 30.	20863-21
Stanovanje
dveh sob in kuhinje s
pritiklinami oddam tako; ali pozneje za 500 Din na Vodovodni e. 75. 21037-21
Trisob. stanovanje
ipremljeno, t kuhinjo, od lam za čas sezone po zmerni ceni. Naslov v »glasnem oddelkn »Jutra« >od »Preddvor«. 20741-21
Stanovanje
dvosobno, kompletno, oddam s 1. julrem. Rožna dolina, cesta V., št. 19.
3124S-31
Stanovanje
lepo, dvosobno, kabinet in predsoba, oddam takoj ali julija mirni stranki. Najemnina nizka. Povšetova cesta 16, Kodeljevo.
21252-21
Stanovanje
trisobno, I. nad.. Aleksandrova 5, oddam p 1. ju-liiem. Pojasnila pri hišniku.	311141-21
Stanovanje
3 sob, kabineta, kopalnice in verande, čisto, soinčno. v Mariboru blizu giav. kol. in mesta, prahu prosto. oddam. Ponudfce z navedbo referenc na^lipdruž-nico »Jutra« v Mariboru pod »Vila. vrt«.
31212-31
Stanovanje
Dvosobno, v centru, parket, plin. oddam takoj ali s 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »800«.	21263-21
Stanovanje
oddam. Stožice št. 136.
21268-21
Stanovanje
oddam 1 ali 2 osebama z
vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21366-21
Stanovanje
3 vejikih sob, soinčno, z lepo kopalnic« Iti ostalimi pritiklinami, oddam. Plin. Ogled med 10. in 12. uro. Kolodvorska ulica 2STI levo.	21«6-ai
Trisob. stanovanje
soinčno, oddam s 1. av
gUO»UUi. .Nii.UV T OfiUs.
oddelku »Jutra«. 312S2-21
Trisob. stanovanje
elegantno, Z3 Bežigradom oddam s 1. julijem po nizki ceni. Ponudbe pod šifro »Boljša stranka-9'i« na oglas, oddelek »Jutra« 21296-21
Stanovanje
l»no in snažno, dobi poceni gospodična s 15. junijem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	31237-21
Dvoje stanovanj
dvosobno in enosobno, 5 pritiklinami. takoj oddam. Rožna dolina, cesta U.. št. 27.	21289-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Zeleni jami. Tovarniška uiica 26. Vstop 1. julija.
31279-21
Štirisob. stanovanje
v vili (center) oddam s 1. avgustom 1932. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20970-21
2 stanovanji
eno trisobno z vsem kon-fortom in eno enosobno s kabinetom oddam s 1. av-ztivcm. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 213C8-21
Enosob. stanovanje
in sep3rirano soinčno sobo opremljeno, oddam takoj. Rožna dolina, cesta 6 št. 4.	21335-JI
Enosob. stanovanje
takoj oddam, lTevce 91 pri Dev. Mariji v Polju, istotam oddam opremljene sobo s hrano ali brez	L1352-21
Stanovanje
s tremi sobami ter velikim balkonom na periferiji, oddam za 350 Dm. Tisti, ki bi plačal za daljšo dobo vnaprej, ima še 10 odst. popusta, plača se nekaj v gotovini, nekaj pa lahko na hranilno knjižico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21334-21
Več stanovanj
v centru in periferiji, oddr. Reelitetna pisarna Grašek, Kolodvorska 24.
21365-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, potrebuje uradniška družina 4 odraslih oseb, najraje v dvorsko-»sen t j aiobskem okraju ali drugod v mestu. Najemnina do 600 Din. Mirna, točna stranka. Ponudbe pod »1. september« na ogl. oddeL »Jutra«. 21377-21
Stanovanje
2 sob in pritiklin oddam s 1. jul. Poizve se od 9. —1(1. dop. in 2.—4. popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31390-31
Lepo stanovanje
sobe in kuhinje ter pritiklin, zračno, oddam za takoj. Ciglarjev3 ul. 17.
31378-31
Kdor posodi
30.000 Din
v gotovini, dobi stanovanje brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 200-07«. 21408-21
Stanovanja
jju—njj'11—uflmi	
Viaka beaeda	60 n 1
aa oajasjs em	I
aa Kt Ha	^ (»■*) j
Stanovanje
sobe in kuhinje s pritiklinami išče starejša stranka brez otrok (drž. uradnik), za avgust ali pa pozneje. in sicer na Rimski c., Tržaški c., Mirju ali Vrtači. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik«. 21200-21a
Sobo in kuhinjo
čedno, soinčno, najraje v Gornji šiškl ali na Ježici išče za julij sama gospa. Kletno ali podstrešno izključeno. Senič, Srednje Gamelj-na.	20575-21/a
Dvosob. stanovanje
iščem najraje proti Šiški. Ponudbe pod »Točen plačnik«'.* na oglasni oddelek »Jutra«. 31255-21a
Stanovanje
2-—3-sobno. s pritiklinami, išče stranka 3 oseb za avgust. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod značko »1. avgust«. 2133S-31a
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin iščeta mirna in snažna zakonca brez otrok za 1. oziroma 1.5. julij. V poštev pridejo le stanovanja od Tabora do Most, na Kodeljevem ali Poljanah. Ponudbe do 15. t. m. na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Stalno«.	31239-21a
Stanovanje
išče mala in poštena družina v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Male«.	21240-21a
Stanovanje
sobe in kuhinje iščeta dve
mirni osebi. Periferija izključena. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snažnost«.	31345-31»
Stanovanje
? sob in kabineta ali treh sob, s kopalnico in sobo za služkinjo išče za avgust ali september mirna stalna stranka. Ponudbe z navedbo velikosti, lege in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden 1000«.	20945-21»
Državni uradnik
(3 odrasle osebe) išče za i. avgust 3 ali 2 »obno »tanovanje g kopalnico in pritiklinami. Cenjene ponudbe x navedbo c«ne na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljivo čisto ita-aovsnjec.	ai72-2la
Stanovanje
enoso-buu, In'e in.rna stranka Urez 'jV'.k i .uii-jem. Ponudbe pod iifro »V mestu« Da ogiasni oddelek »Jutra«. 21275-21*
Stanovanje
1 do 2 sobno, s vsemi pritiklinami. v mestu, išče mirna stranka 3 oseb. Ponudbe pod šifro zMayer« na oglasni odd. »Jutra«. 21303-21a
Za 1. aii 15. oktober
išče tričlanska družina stanovanje dveh sob. krpalnice ln poselske sobe ali kabineta. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Stalna stranka«.	21310-£la
Stanovanje
eno- ali dvosobno v centru mesta išče za avgust dvočlanska družina. Ponudbe n« ogl. odd. »Julra« pod »Advokatski pripravnik«.	21435-21»
Vsaka beseda 50 par: m dajanje naslova aH w šifro 3 Din. (22)
2 dijaka prvošolca
sprejmem v- čisto sončno sobo ter dobro in obilno domačo hrano. Strogo nadzorstvo. Flori j an-ska ul. 91., na ulico.
21403-22
Samostojna gospa
sprejme dva dijaka do ^ let stara na stanovanje in vso oskrbo. Drugo po ao-g'.veru. Naslov v og.ns. o Idelku »Jutra«. 21431-32
i&fc&k3LL
Eumping!
Na morje!
Z t 45 Din vso dnevno o krbo s sobo in izvrstno
d -mačo ali dunajsko pre h ano nudi penzion Jeder li.iič, Omišelj. 19283-38
Baška, hotel Praha
na najkrasnejšem prosto« ob m?rju nudi najcenejše b vanje aa .Jadrana Polna pnozija i vsemi taksami in kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seaiii 58 Din 196-38
Baška
Panslon-restanrant »Triglav« v Baški
aa otoku Rrku »b prista n šču nndi gostom čiste in tračne sobe z razgle dim na morje. Domača ln dunajska kuhinja, ribe ved o > na razpolago, penzija » glavni sez-.ji 63—65 Din dnevno. V pred In po »e ziji pa od 50—55 Din. — Prospekti zastonj. 197-38
Pension Zanier
Sv. Pavel pri Preboldu. Dravska banovina.
Zračne sobe, izvrstna hra na. gončDO zračenje io vodne kopelji v Savinji, tenis, smrekov gozd. H leti v Savinjske planine. Cena penziji od Din 40 do Din 55. Na željo pro spektL	207-38
Naravno letovišče
in kopališče, krasno — v Sori, Gorenja vas v Po-lianski dolini. Cela penzija 3)—40 Din. Dobra domača kuhinja. Priporoča se gostilna Šorli.	18128-38
Letoviščarjem
nudim 2 zračni sobi in dobro domačo hrano po nizki ceni. Vprašati je na naslov: Leskovaj, Ponikva ob jui. žel.
31217-38
Nemško
čez počitnice?
Potem obiščite Penslon »Germa« Stiegl. Stein dorf. Krasna lega tik ob Oscjskem jezeru. Pen-sion 5 — 8 S. 21379-38
Omiš, Dalmacija
pri Splitu. Hotei Jadran, Pension komplet od Din 70.—. Dunajska kuhinja.
31413-38
Sobo odda
V»kt beseda M par; m iajan> m.Io- a* m it£r* t Dta. (23)
2 pisarniški sobi
ali sob: za družino brez otnVk takoj oddam. — Ponudbe na oglasoi oddeiek »Jutra« pod »Pisarna 83«.
20383-23
Sostanovalca
mladega uradnika s.prejmp v prijazno sobo in vso oskrbo boljša družina. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20128-23
Lepo zračno sobo
oddam s 15. juu. dvema solidnima stalnima gospodoma po nizki cent. Ogleda se lahko dopoldne. — Stari trg 17/111. 20737-23
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnjie odda H. Kenda. Ljubliana. Mestni trg 17/11. 20959-23
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom in električno razsvetliavo. tako. oddam 2 boljšima solidnima gospodoma. PoPanska cesta 13/11 levo. 20971-23
Prazno sobo
veliko, za stanovanje, mirno, i elektr., čisto in zračno, strogo se>parirano. po možnosti z uporabo kopalnice, v sred. mesta, išče starejši boljši gospod — samec — za takoj. — Cenj. ponudbe pod »Prazna soba« na oglasni oddelek »Jutra«. 21186-23
Dve lepi sobi
s separiranim vhodom ln centralno kurjavo oddam v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jn-tra« pod mačko »Center mesta«.	51167-23
Opremljeno obo
zračno, % kopalnico, oddam 1—2 gospodičnama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21225-36
Sobo z 2 posteljama
lepo ;n veliko, f krasnim -aegledom ter separiranito vhodom oddam s 15. ju
nijem 1« valnima gospo doma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf-Ijevi ulici 13/2. 20277-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam «amo za pisarno. — Drogerija Hermes. M:k!o-šičeva 30.	31009-23
Lepo soinčno sobo
« posebnim vhodom oddam gospodu. Gruberjevo nabrežje *t. 16. 21061-23
Sobo
o<idam t vso oskrbo. Ga-jeva 9/II vrata 11.
31134-23
Opremljeno sobo
oddam za 15. juni solidni o««»bi v visokem pritličju vile blizu banovine in tramvajske postaje. Kopalnica, Groharjeva 7.
31089-23
Sobo
z dvema posteljama in kopalnico, s hrano ali brez, oddam s 15. junijem ali 1. julijem. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«.
21236-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam takoj za 200 Di-n. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	£1327-23
Sobo
poleg sodnije oddam dvema. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 31229-23
Sobo
soinčno, lepo, eventuelno s souporabo kopalnice, v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 31353-23
Sobo
, veliko, soinčno, vhod s stopnic, blizu opere, oddam 2—3 boljšim osebam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21233-23
Sobo
lepo, zračno ;n soinčno, z elektriko, separirano. oddam s 15. ali 1. stalnemu gospodu. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«.
21224-33
Opremljeno sobo
leipo, oddam eni ali dvema osebama v Maistrovi ulici št. 14.	31i272-23
Prazno sobo
veliko, zračno in svetlo, oddam takoj aH s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21.367-33
Sobo
krasno, v centru Ljubljane, I. nadstropje, separi-ra-n vhod, takoj oddam. Informacije daje oglasni oddelek »Jutra«. 21259-23
Malo mesečno sobo
v centru mesta oddam takoj. Informacije daje: oglasni oddelek »Jutra«.
2125&-3R
Sobo
oddam sredi mesta za julij in avgust gospodični. Cena 2.50 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
__21256-23
Sobo
prazno rn opremljeno, s posebnim vhodom. 10 minut od glavne pošte, oddam. Rožna dolina, c-esta VIII., št. 2.	21288-23
Sobo
prazno. * posebnim vtiiv-dom. takoj oddam v bližini nniverze. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
31278-23
Opremljeno sobo
« posebnim vhodom oddam s 15. junijem ali 1. julijem. Rožna uii<a 3.
210=0-23
Leno prazno sobo
z balkonom v I. nadstropji). elrttrfta, parket, poseben vhod. takoj oddatn tudi ra pisarno. Ljubljana Vn. Kavškova cesta 36/1 levo.	31025-23
Sobo
oddam Vretrplsčno. Ponudbe pod »Soliden dijak« na oglasni oddelek »Jutra«.	21126-23
Prazno sobo
z nporabo Štedilnika oddam takoj. Zvezna ul. 10. ZeL jama.	21160-23
Lepo soinčno sobo
prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu ali gospodični pri Taboru. Naslov v oglasnem oddelku iJutra«. Ogleda se od IL ure naoref.
21298-23
Sobo
čisto ln mimo. ▼ prvem nadstropju, oddam boljšemu gospodu blizu Kongresnega trga. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	21264-23
Sobo
prazno aH opremljeno, oddam po ugodni ceni solidni osebi. Soinčno. elektrika, parketi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21304-23
16 opremljenih sob
oddam v najem v večji vili na Bledu preko sezi-je pod jako ugodnimi pogoji. Upoštevajo se vsestranske želj« najemnika. Do,nse pod »Bled« na ogl»sni oddelek »Jutra«.
31185-33
Sostanovalca
k mlademu uradnikn v prijazno sobo in dobro domačo hrano sprejmem. Naslov pove jglami sd-delek »Jutra«. 21297-23
2 gospodični
ki sta ves dan odsotni, sprejmem v sredini mesta kot so6tanov«lkl. Pogleda se v nedeljo cd 10. do 2. ali od 6. ure naprej v KriževniSkl ul. 9-n., levo. 21380-23"
Separirano sobo
takoj odda m. Bethovnova ul. 15, vrata 17, desne stopnice.	213cS)-23
Opremljeno sobo
v eentru iresta takoj oddam go<=podn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam v Selenbnrgovi nlici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21357-23
Lepo zračno sobo
oddam poceni boljši gospodični ali gospodu. Parket, elektrika, poseben vhod. Munih, So-darska steza 4, nova vila.	21370-23
Sobico
v sredini mesta, s posebnim vhodom, poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21433-23
Opremljeno sobo
z elektriko, poceni in takoj oddam. Naslov v o?ias'";em oddelku »Jutra«.	21309-23
Sostanovalca
solidnega, iščem. Poizve se več pri Strubelj Antonija, Stari trg 3-1.
21336-21
Lepo sobo
takoj oddam v s. edini mesta. Naslov v oglas, odd »Jutra«. 21341-23
Tri gospode
sprejmem na su.nova-nir. Sv. Petra c. št. Pukelstein.	21343-23
Sobo
z električno razsvetljavo. sončno, oddam ts-kjj dvema goeporlvna. Reber št. 7	"J134S-23
Sostanovalca
sprejmem za 120 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21361-23

- .". vi) '.
N a 33 13 N -a > O H O > O
g 2 o £ o ^ A
° C? & % O ^t ^ rt O £ ^
^ % ^ ^ "C ^ % c ^
' bc LE Z
VACUUM OIL COMPANY D. D.
— "O, /
V VAŠEM LASTNEM INTERESU JE, DA ZAHTEVATE ORIGINALNI RAČUN, KADAR KUPITE MOBIL« OIL.
Sostanovalca
z vso otkrbo sprejme ceno boljša družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21367-23
Opremljeno sobo
oddam takoj z uporabo kopalnice na Aleksandrovi cesti. Poizve se od 3. do 2.; naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21368—23
Sobo
v katero se lahko postavi štedilnik, ugodno oddam, Jakob Iglič, Su-voocrska c. 16. Ljubljana VII, Za Bežigradom.
21369-23
Prazno sobo
p.-irketlrano. s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam. Kje pove oglasni odd. »Jutra«. 21372-23
Opremljeno «obo
v dvema posteljama oddan. takoj. Pojasnila: Metelkova ul. 3. priti.
21373-23
Opremljeno sobo
Je[vj, s posebnim vhodom. odam 15. junija. Streliška ul. 24, I. nadstropje, desno. 21375-23
Sob« in kabinet
F 3 posteljami oddam za aob'- počitnic, dnevno 7.a 20 Din v centrumu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21381-23
Lepo prazno sobo
takoj oddam v centru me-f-M. N~a?Iov v oglasnem olielku >Jutra*. i!l:J91-23
Neznani prijatelj
se strinjam. Kr. maj.
Družbo
simpatične dame	modernih nazorov išče za proste popoldneve drž.	uradnik srednje postave,	star 35 let. Cenj. dopise	na ogla?, oddelek »Jutrai	pod »Poletni sen«.	21324-J4
iskreno prijateljstvo
bi rad. Katera gospodična se hoče oglasiti na oglasni oddelek „u-tra pod »Srčno zaupanje«	21383-24
'imam
Vaaka br.-^la 2 L>in, za <i.j«Jij« naslova aH
Šifre pa 5 Din. (25".
Psa čuvala
Oddam. Ivan Čepor.. Škof ljica.	iJOTOoiT
Mlado psico
volčje pasme, prodam. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	31401-2-:
Mačke
katerih lastniki jih po grešate v okolišu Reslje vs ceste, javite naslov s konkretnimi podatki povzročitelja na oglas ni oddelek »Jutra« pod »Mačke«.	21406-27
Zdravstvo
Vsaka	1 Dio:
ia dajanje naslova ali '.a Šifro Da 5 Din (401
Katero
trgovsko n.iobraženo dekle, do 32. leta, s primarnim imetji m, želi spoznati trgovca s precejšnjim kapitalom, v svrho skupnega sodelovanja in ženitve, n;ij se javj pnd »štev. 379« na ogl. odd. »Jutra«.
Sobo
d posebnim vhodom, s par-tet-om, elektriko oddam 15. junijem 1 ali 2 o brni«. GerbiOeva ul. Kolezija.	21422-23
Opremljeno sobo
oddam poceni dvema osebama. Rožna dolina Cesta a st. II. 21404-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje e orano ali hrez. l'os.-b»-n ■vhod. Ona 650. brez 250. tu je všteta kava in pe-r 'o. Na si" V v oglasnem oddelku »Jutra«. 21441-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, le-p v oddam v Gradišču. Naslov v ogl. oddelku i. J litra«.	21427-23
I eno solnčno sobo
7 vso oskrbo, v centru rrfsta. oddam za ta-k.ij. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 21432-23
50 pour;
is 4aw.nj« mutlor« tJa
a iifn> i Dm. (23-a;
\ eliko prazno sobo
iščem za 1. julij ne predaleč od pošte. Ponudbe 7 navedbo cene na ogias. oddelek »Jutra« pod »Velika soba«.	31145- 23a
Sobo
opremljeno ali prazno, z jpipjio pečico, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno«.
21223-23a
f--
Sobo
k bližini tovarne »Zmaj« a': na Kodeljevem iščem za 1. julij. Ponudbe na o;', odd. »Jutra« pod šifro ► Dve postelji/2i2. 312S5-23a
Inteligent - vdovec
4s let star, želi poznan-f a z inteligentno gospo-d'eno ali vdovo od 35 do 4'i let starosti, simpatične zunanjosti in plemenite d i-e. Cenj. ponudbe pro-ei poslati na oglasni od-deltk »Jutra« pod »A ver« 20S(j2-24
Sobico isčetn
separatno, opremljeno, ei-
sto.
pe
.■'I..
im.
bližini
univerze.	Plačam 200 l>in. Ponudbe	je poslati na »Kami1.«,	Kongresna kava m a.	3U56-23a
Separirano sobico
iščem za dvakrat na te-den v mestu. Ponudbe pod »Odsoten« na oglasni oddelek »Jutra«. 2135o-23a
Ločena gospa
stara 45 let. s 30.000 Din premoženja, s« želi pravoslavno poročiti s sfa-rejšim gospodom, kateri poseduje nekaj premoženja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »30.000«.	20905-25
Mlada vdova
simpatične zunanjosti, z dvema otrokoma in do-broidočo trgovino. želi poznanstva z dobrositu-i ranim inteligent-om. Poznejša ženitev ni izključena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slika zaiželjena«. 20SlS-^5
Za prijateljico
dobro gospodinjo, izobraženo, distingvirano, z dosmrtno rento, iščem v svrho možitve poznanstvo i-.idt mili no naobraže-nega -ia Sloven<*a. nad 45 let. starega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Žena in dom-.
21.114-35
31 letna gospodična
boljša, gospodinja, s 30.OiK) Din gotovine, se želi spo-iiiati s sebi pritfiernim gospodom radi možitve. Ponudbe na oglasni oddelek ■Iu*ra« pod šifro »Resno misleč«.	31425-25
Pljuča!
Zdravnici zavod dr. Peč nik-a za pljučne bolezni 'Privat Lunge.nheilanstalt Sečovo, pošta Rogaška Sla ana. Zahtevajte prospekti 18747-40
Golšo
in razna obolenja žlez
odstrani brez operacije zdravilna mineralna voda »ST. IGNATIUS«. Pojasni la daje uprava Kostrivni ške Slatine, pošta Podplat st. 3.	20192-40
Moški in ženske
zajamčeno ozdravite ku pavec. Nov za Din 104.—, a star za Din 184.—. — Zdravilo pošilja po pošt. povzet ui Ir. Julius Ber g.-r, Zagreb, iledvedgrad ska 46.	20855-40
j vsaka neseda 1 Din. j j 'A dajanje naslova al: I ! ia Šifro pa 5 Din (3<t) I
Trajno kodranje!
Samo 6 minut ostanete po-d najnovejšim aparatom. Vročine ne čutite. P.imski salon »FANČI«. Ljubljana, Aleksandrova -J, v prehodu palače Vi-k torije.	211173-30
Kie se daš trajno kodrati
za Din SO.—? Samo pri Drago Bernard, frizer. Laško.	31107-39
Vsaka	1 Din;
vs dajanje naslov« ali
ia Šifro pa 5 Di». (261
Krasen klavir
tolkala (Seh!agwerk) ter več 100 komadov not za salonski orkester, prodamo. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 2.1032-16
Violino
izvrstno (Stradivarius 1715) pr-odam. Naslov v og.as. oddelku »Jutra«.
21216-26
Gramofon
v kovčegu, ra-diodefektor in tri slušalke poceni prodam. Levstikova 25/11 desno od 12. do 2. ure.
21257-26
Za radio aparat
zamenjam trovrstno harmoniko. akord c-itre, detektor. vse v dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
212-44-26
(i ramo ion
d"bro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gra-mo-£o.n«/53.	31355-26
Klavir
zelo dober, poenni na prodaj. Maribor, Aleksandro va 30,1.	31418-26
Vsaka beseda 50 par; «a dajanje uaslova aH ta šifro i«a 3 Din. (281
v >a k a beseila 1 LKn.
dajanje naslova ali za š:fro 5 Dn. (321
Dražba košnje sena
Kmetijska družba proda Ea dražbi travo na svojih parcelah v Trnovskem predmestju. Cesta v Mest n- log (bivša [«reela Mar-čanova). Javna dražba bo v nedeljo 12. junija o-b 2. popoldne na licu mesta 20928-32
mmm
Vuk> t>e»<*ta 2 Din.
u. dajn-nje dm!ot> iH
fcifr« p» 5 Din. (S4)
Mirom ant-graiolog V. Timotejev
v hotelu »Slon«. s"ba 72. II. nid.. sprejema med 9. in 10. ter' 4.-6.
30899-24
Znanja
žp1'rrt z naobraženo gospodično od 25 do 32 let. ki ima dobro trgovno. kapi-ta ali hišo. rad: družab ništva in ženitve. Sem tr govec Z večjo gotov-ino. Pesne dopise na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Življenje«.	31230-34
Gospodično
izobraženo. k; ima nad 175.000 Din v gotov-ir«. se želi seznaniti t dobro situiranim trgovcejn ali gostilničarjem Uopis^ oglasni oddelek »Jutra« po^i »-Posestnik«. 31081-24
Kavarna »Zvezda«
petek popoldne! — P.'o«-im damo v zelenem za naslov pod »Veranda-vrt« na ogl. odd. »Jutra«. 31197-31
Zlat prstan
se je izgubi! od Magistrata do Wolfove ul. — Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v ogl. oddelku »Jutra«, šel^nbor gova.	31415-28
Nega lepote
Fo najnovejšem sistemu. Popolno odstranjevanje solnonib in jetrnih peg, sojedcev t-er dlačic s pomočjo »E1 e-ktrolize«. Kura za sbujšanje po najnovejšem sistemu. — Kozmetična izobrazba. Magda Pa p, Zagreb, Jelačičev trg 6.1.	31093-40
Trajno kodranje
že od 100 Din naprej. Vcana ondulacija nI potrebna, ker velni pridejo sami. Ob nedeljah odprto. Priporoča . se brivski salon za gospode in dame Sebal Ven-delin, Kolodvorska ulica 35.	21411-30
Obrtniki,
posebno mizarji
oglejte si velesejmsko razstavo, oddelek Zbornice za T01 (za paviljonom M rdeoi paviljon), kjer se Vam v jasnem vidi postava preizkušene moderne strojne miz. delavnice z v st.ro,:e vdelanimi elektromotorji (to je brez trans-misije ali jermenov). Kompletna inštalacija je izvršena po domačem podjetju Havliček Fran. Ljubljana. Sv. Petra cesta 5, telefon 3421, in že par let brezhibno funkcijonira.
21429-30
Vsaka Dsse.ta 1 Dm. ja -lajanje naslova al; | '.a šifro rw> S Din. (29 |
Pisalni stroj
novejšega sistema vsle^i opustitve pisarne poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20385-29
Pisalne stroje
rabljene, v zajamčeno dobrem stanju nudi v veliki izbiri Ludv. Baraga, Ljub Ijana, Selenburgova ul. 6.
20387-29
i na Of-seda 1 Di.n. 'A dajanje naslov« »H 'a 5:fro rw 5 Din. (35;
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija	dragih
kovin, Ljubljana,	Ilirska
ulica 36. vhod iz	Vidov
lanske ceste, pri	gostiln'
Možina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3

V&a&a t>«aedA 1 Din; za dajaJij« o»(%Iot» tU u Sif^j pa 5 Din. (27)
Dva para konj
za težko vožnjo z vso opremo in vozmi, vse v ;>rav dobrem sta.nju, pro lam alt zamenjam za do hro ohranjen tovorni avto. Naslov v oglasnem >ddelku »Jutra«. 20926-27
Jazbečarja
črneora. 10 tednov starega, brezhibnega. z rodoa-nikom. proda Janko, Gosposka ul. št. 4, I. nad. 31250-37
Foksterier psico
čistokrvno, dresirano, po-•eni oddam. A. Mlekui. Livarska 9.	2124(1-27
Foksterier psica
3 mesce stara,	že nekoliko dresirana.	naprodaj. Rimska c. št. 19,	dvorišče. Ljubljana.	21386-27
Nov pisalni in
šivalni stroj
zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III. vhod poleg Delavske pe karne.	21143-29
5 elektr. motorjev
rabljenih, za istosmernj tok 3t>0 V., od 0.9 Amp. do 4.6 Amp., prodam i vse mi potrebnimi pritiklinami kakor zaganjači (regulirni) stikala in varovala. Pojasnila daje A. Janežič. Ljub Ijana, Florijatiska ulica 14 20352-29
Sedlarski stroj
(Krampelmaschine) urete-no s polnimi iglami, pripraven tudi za bombaž za kovtre, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddel-ku »Jut-ra«.	20968-29
Pletilni stroji
št. 8, 9 in 10. navtjalni stroj s šestimi vreteni. 1 stroj za krtačenje, 1 stroj za šivanje (Enterloch). 1 stroj za porte (Loisteoma-sohine), poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	31351-29
Pietilne stroie
6/50-60 kupim. Ponudbe z opisom stroja in ceno na Antona Filipoviča, Vinkov-ci, Starčevičeva 36.
31310-29
Mizarski stroj
kombiniran. univerzalen, električen, nov ali star. malo rabljen, v dobrem stanju, 60 cm širok, kupim. Ponndbe pod »Proti takojšnjemu plačilu« na oglasni oddelek »Jutra«.
21370-39
Več šivalnih strojev
poceni naprodaj. Vprašati Krojaška ulica 3 (Mestni trg).	21346-39
Čevljarske stroje
Frobano, Durchnahmašino, Stancmašino, kopita in stance vsake vrste kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p>d »Stroj«.	21384-29
Mizarski stroji
na jermenski pogon, rabljeni. in dinamo motorji o-d 2—15 KS za istosmer-ni tok, 110 voltov — naprodaj. Salezijanski zavod. Kakovnik, Ljubljana.
31282-29
Šivalni stroj Singer
prenovljen, dober, prodam za 850 Din. Hrenova ulica 5, pritlično, desno.	21265-29
Stroj za mešanje betona
tovarniško nov, v LJubljani, takoj oddam. Vprašati Valentin Pa-ternioner. Kiagenfurt.
21329-29
Pisalni stroj
Underwod. brezhiben ln močan, prodam za 2500 Din. Zamenjam tudi za sladkor, kavo ali moko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21371-29
Inženjerska pisarna
»Unitas«. Ljubljana, še-lenburgova ul. št. 7-1., posreduje nakup in prodajo starih strojev. Evidenca vseh priložnosti.
21428-29
i ^ saka OHSe-d-a 1 D-; ta dajanje naslova ali ' 'A šifro pa 5 Din. (36;
Briijantne uhane
poceni prodam. Naslov v Jgias. odd. »Jutra«.
31234-36
j Vsaka beseda 1 Din; J /.a dajanje naslova ali ■ '.a šifro pa 5 Din. (3!) j
Hiromant-grafolog V. Timotejev
v hotelu »Slon«, soba 72. II. ndst-r,- sprejema med 9.—10. ter 4.-6. 20899-31
Gospod
ki je bil 10. junija na Triglavski 34, je naproše-n, da se ponovno oglasi isto tam zaradi informacij.
21247-31
Šofer
ki je v četrtek 9. t. m. govoril pred »Evropo« z avtobusnim podjetnikom, naj se javi čim prej na oglas, oddel. »Jutra« pod šifro »Služba«. 31205-31
Posredovalnica za službe
v Šelenburgov-i ul. 7/1, se priporoča gospodinjam za obisk. (Več dobrih moči na razpolago.) 31402-31
Vsaka beseda 1 Dm ! ia dajanje naslova ali ! '.a šifro pa 5 Din. (33)
Krompirja
prma belega, za tekočo sezono potrebujem večje količine, ponudbe na In-terreklam. Zagreb, Masa-rvkova 38, pod br. K-977.	20910-33
Lanene tropine
37/38 % prvovrstne prodaja kmetovalcem po 180 Din 100 kg tovarna lanenega olja Horvat & Kom p.. Ljubljana, pisarna: Dunajska cesta la/III; tovarna. Moste pri Ljubljani.
17706-3S
Suhe in sveže gobe
talno kupuje Peter Setina - Radeče - Zidani most.
336-33
60 hI rizlinga
prvovrstnega. in belega burgundca Fram prodam. Vprašati pri dr. Stajtiku, odvetiiiku v Mariboru.
21314-33
Krompirja
tarega, kupim nekaj va-onov. Ponudbe na: Ivan Kralj, Ljubljana, Breg 16.
31376-33
Košnja
6 travnikom na Cesti dveh cesarjev in na Rakovi eiši oddam. Interesenti naj se zgladijo v torek 14. t. m. na Sv. Petra cesti 79.	311i29-33
Košnjo
oddam. Ljubljana. Dre-nikov vrh.	20894-33
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH za Mfro pa 5 Din. (S7"1
Trg. obrtni list
dam za ustanovitev trg.
Ii podružnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Izvrsten pošlo vodja«.	31060-37
Zamenjam
rgovslco blago z« vino. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Vin-o«.
21331-37
Koncesijo
za vinotoč iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jut.ra« pod šifro »Plačam mesečno«.	21207-37
Stare sode
(barele) za palmovo olje. rabljene, v dobrem stanju oddaja stalno tvrd-ka Viljem Brauns, Persil - oddelek Celje.	20979-37
Malinovec
prišteti in naraven, s čistim sladkorjem
vknhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G-PiccoH. Ljubljana, Dunaj sia cesta 6.	226
Prevažanje
vsakovrstnega bla^a po zir.ei ni ceni. M. Kralj. Dunajska c. 12. 21318-37
Prostor
oddajam. Rimska cesta, št. 9, Ljubljana. 21388-37
Vsem Tončkam
in Tonetom
želi veselo godovanie in se priporoča »Re-stavracija pri Tončki«.	21433-37
Ven t naravo, zapusti mestno šaro,
pod roko dekle _
pod drugo gitaro.
Najaovcla slulinilta pa. letna ielezna zelo praktična iloiljiva postelja s
tapeciranim madracom _
praktična za »saku bižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390___ Razpošiljam poitom in ielezni-com po povzetju.*
1 Milijon
odjemalcev ima Ivornica glasbil Meinel & Herold, lorej več ko vse druaa glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni in zalo zahtevajte tudi Vi predvsem
KATALOG
ie ivTdke, ki ga dobil® brezplačno. Nudi se Vam
direktno iz tvornice
cz. lovarniškega skladišča: Violine cd Din 69'— Ročne harmonike m m 69*— Mandoline . . 129*— Gitaro	„ „ 159*—
Havajske giiare, saksofone kromaučne har.-r.omke ild.
MARIBOR Šf. ioi
v vsaki množini zopet na razpolago.
Prvovrstno blago!
Stari in novi format.
Vsr-h vrst strešnikov in votle
opeke. Lahke stavbne plošče »Porolith«
Nove vrste opeka za šte-dljivo zidavo
»Votlenjak«
4 kratna veldkost normalformata
Vse eene znatno reducirane!
Dovoz na stavbo! Lastni industrijski tir.
Opekarna Lajteršberg
Košaki pri Mariboru teJefon 2018
73 6
VRTNE SONČNIKE
lasten izdelek
Bela Fettmann, Zagreb, Manarj-
kova štev. 9 na veliko in malo razpošilja najceneje. 206
Stoji Din 148.-
spal/ni.
patent fotelj
stane
D!n 1300
Liegetluhl pralitifaa za letanje-m sedenje. Sta-ee Din 130 ,
po tem imam čist čohano
rerje kg Dio 48.—, čist
elo gosje kg Din 130__,
čisti puh kž Din 250___
modroci punjeni z volaom Din 750.—, iične mreže za postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—.
1» BROZOV1C, ZAGREB IUCA 82.
Ležalne stole
190. po poTT«t.jn 130 Din,
Spalne fotelje
patent. divane. otomane,
garniture, m <droce, posteljna mrete. ielezne zložljive postelje it- tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapet mi
Mestni trg štev. 13
Stenise in golazen
pokončava s cyaniko-vim plinom najsigur-neje Obl. konc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta la-IV.
194
DV0K0LESA
v veliki izbiri od 1350 Din naprej nudi H. R E N D A v Ljubljani, Mestni 217 trg 17.
Preklic
Podpisana obžalujem neresoične trditve o Jo-siplnl Oblak, prekllcu-jem ln se zahvaljujem. d;> Je odstopila od tož be. — Rodošek Mara, Glince.	213C3-C*
ZLOŽLJIVA
patentna kad za kopanje
s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis!
Karlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga.	3 54
v
V
G rile
Kuse
uničite takoj in za vedno, ako uporabljate že preizkušeno in za danes najboljše sredstvo
ki vsebuje specijelne glivice (fermente) in učinkuje samo v vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—. Depo: Trlfoliam — droge-rija —- Beograd (Slavija).
Za Slovenijo: Drogerija Gregorič, Ljubljana, PreSernova ulica 6L 5,	235
S k ® 1
Zlet kranjske sokolske župe v Stražisču bo v nedeljo 19. t. m. To bo ena največ;th iokolskih man festacij. kar jih je bilo kJaj iGorenjskem. Spored: ob pol 9. dopoldne se pričnejo izkušnje vseh oddi'kov za popoldanski javni nastop: ob 11. bo sprevod po vasi; ob 15. javna te!ovadua članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. moške in ženske dece in vojakov šikofjeloške garnizije Pri sprevodu. ia\n telovadbi in ljudski veselici bo sodelovala polnoštevilna godba gasilnega društva iz Šenčurja in oddelek godbe dravske iivz je Spored javne telovadbe bo zelo pester. Zaradi boljšega in lažiega pregleda bodo postavljene vse vrste telovadcev in vsa orodja v eni sami prečni vrsti preko vsega telovadišča. Parola gorenjskega sok'»'stva in sokolstvu naklonjenega prebivalstva naj bo: V nedeljo 19. t. m. vsi na sokolski z!et v Stražišče pri Kranju.
Iz saveznega tehničnega vodstva. Na ponovni poziv Olimpijskega odbora gle le udeležbe Sokolstva na Olimpijadi v Los Aji-gelesu se je z ozirom na -prejšnje sklepe savezne skupščine zavzelo ponovno odklonilno stališče. Dalje so se v zadnji seji odredile vse podrobnosti glede nas*opa našega Sokolstva na zletu v Pragi in so se določili tudi vodniki posameznih oddelkov pri tekmah in vseh ostaL:h javnih nastopih. Izdelani so že osnovni načrti za ined-zletne tekme v Ljubljani 1933, ki se jih bo udeležilo članstvo i.o naraščaj vsega saveza ob priliki pokrajinskega zl°tH v proslavo TOletnice Ljubljanskega Sokola.
Sokolski glasnik prinaša na uvodnem mestu članek saveznega podnačelnika Ambrožih, -k.i točno pojasnjuje vprašanje udeležbe naših tekmovalcev na olimpliadi v Los Angelesu Na prvi strani je slika kraljevske rodbine, ko se čestitkam ob lOlet-nici kraljeve poroke pridružuje tudi So-
Zobje za tri nijanse bolj
Se morete se zagovarjati, da imate zabe umazane, brezbarvne ali pokvarjene. Mikrobi v ustih so vzrok tt-ga stanja. Znanost ve, kako se zamorejo ugonobiti ti mi-krobi — z uporabo Kolvn-osa s suho i£e-tko — 1 cm Kolvnosa na suhi Wetki. — Antiseptična in po-kipela p«na K o 1 y n o s ngonobi »t«isne mikrobe m odpravi z operne rumenkasto madeže. V treh dneih bodo Va5i zobje bolj be]i _ za tri nijanse. Poskusite Kolynos od dane«.
Antiseptična K K F. M A ZA ZOBE
KOLYNOS
IVAN WOSTNER
MOSTE, Zaloška cesta 21
splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo, po možnosti najnižjih cenah. 7385 onnnnnnnnnnnnnnnDnnDDnnnnnnn
~ □
□ □
□ □ □ □ □ □ □
n □
□
Franc Zalaznik
TAPETNIK
ST. VID (caraža MAGISTER
izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni Popravila se sprejemajo 7268
□ □ □ □ □ □ □ □ □
jdaGnnDDDannnnnnDnnnnnnnnannn
kolstvo. Druga in tretja stran lista sta posvečeni za odhod našega Sokolstva v Prago, slede običajne rubrike s poročili o dobro uspelih zletih raznih žup.
Razdelitev žup na okrožja. Vzgledu ne katerih starejših žup, ki so se iz praktičnih razlogov razdelile v tehničnem n prosvetnem pogledu na okrožja, slede v zadnjem času tudi ostale župe. To je zlasti bilo potrobno tamkaj, kjer je število sokoiskih enot v zadnjih dveh letih prilično naraslo, u. pr. v župi Osijek. Beograd, Niš itd. Baš sedaj se je razdelila župa Beograd tudi na petero okrožij, ki jih vod.jo društva Zemun. Sremska Mitrovica. Beograd I, Beograd II m Beosrad — matica. Vsa okrožja bodo imela še pred praškim zletom svoje javne nastope.
Širjenje odbojke po naših društvih je vedno večje. Pred nekaj Inevi se je vršil v Zemunu meddruštveni turnir v odbojki, ki se ga je udeležilo iz društva Beograd II pet družin, Beograda — matice štiri družine ln isto toliko iz Zomuna. Zmago je odneslo društvo Beograd K. Organizacija in izvedba turnirja je bila brezhibna.
Naš naraščaj odhaja na zlet s posebnim vlakom, ki bo form.:,ran v Beogradu ter bo med potjo pobiral udeležence po vseh večjih i.n priključnih postaijah do Maribora. Odšel bo iz Beograda 23. t. m. krog poldne ter dospel v Prago 24. t. m. popoldne ob IS.
Župnj zlet novosadske župe v Starem Bečeju je bol lepa sokolska manifestacija v baeki ravnini. Pri javnem sprevodu je sodelovalo 1453 pripadnikov Sokolstva. Četudi je slabo vreme, veter in dež, oviralo telovadni nastop, je baš vežb?* je v tako neobičajnih prilikah napravilo na občinstvo globok vtisk.
Emila Leona mladostni spisi
V zbirki Slovenskih pisateljev je pravkar izdala založba Tiskovne zadruge v Ljubljani /. zvezek Tavčarjevih Zbranih spinov. S pričujoč m zvezkom je dobilo naše knjižno občinstvo v dostojni knjižni obliki zbirko literarnih tvorb našega velikega romantičnega realista. S tem je hkrati zaključena celotna zbirka Tavčarjeve leposlovne proize, ki je izhajala pod veščim uredništvom univ. prof. dr. Ivana Prijatelja izza leta 1921 in je obsegla v celoti šest zajetnih (zvezkov. Tavčarjevo delo tega zvezka, zbrano z vso veščino v kronološkem redu. prikazuje prvo desetletje njegovega pisateljevanja, to je najzgodnejše Tavčarjeve novelete izza poizkusa, napisanega leta 1<S67.. ko ga je kot šestnajstletnega četrtošolca v Novem mestu prijela prva »strast«, da bi dal v lepi besed: duška svoji mladostni čustvenosti, preko objave prvega podlistka v »Slov. Narodu«, dalje preko Antoni j aG led je vi ča. Bolne ljubezni. Mladih let i. t. d. do pravega romana »Ivan SIavelj» in do povesti »Valovi življenja« (Stritarjev Zvon 1877). Posebni ozir na pisateljevo željo, ki jo je sporočil malo pred svojo smrtjo uredniku, je dr. Prijatelj uvrstil za zaključek tega zvezka celotni ci-ke1 »Med gorami«, ta »niz najlepših biserov« Tavčarjeve umetniške tvornosti. Presenetljivo razgrinja ta knjiga Tavčarjevo umetniško rast. ki gre po prvih sentimentalnih začetkih, obloženih z vso bujnostjo mlade romantične čustvenosti :n fantastike, naravnost na svoj prvi umetniški višek, od katerega je le majhen preskok na pisateljevi največji stvaritvi: do »Cvetja v jeseni« in »Visoške kronike«. Čarobnost davnine, sta-ri, z mahom porasli gradovi, domača pokrajina, republikanski Dubrovnik in žpoča Španija, vmes pa skromni kmetiški domovi, to je svet, v katerem se odigravajo romantični prizori in strastne liubavne zgodbe, kakršne je doživljala mlada, razpaljena, toda v jedru kmetiško zdrava pisateljeva fantazija. Zbirka »Slik iz loškega pogorja« pa je delo. kjer je — kakor pravi urednik — »največji sin Poljanske doline s toplim čustvom oživljal vsak holm, vsak potoček, vsako globe!, vsako stezico, vsako kmetijo in vsakega človeka. Na najlepš; način se je oddolžil dolini, v kateri mu je tekla zibel in v kateri po njegovi želji počiva danes njegovo truHo.«
Dr. Prijateljev uvod, ki najprej obravnava problem pisateljevega rojstva iz notranjih :n zunanjih vzmeti, potem pa analizira posamezne, v knjigi objavljene spise, je dozorel sad dolgotrajnega dela. V urednikovih pripombah se razodene bravcu pogled v Tavčarjevo literarno delavnico in mu osvetli marsikatero literarno-zgodovin-sko. biografsko in topografsko vprašanje.
Založ.n:ca sme biti ponosna, da je s to knjigo, zaključujoč celotno izdajo Tavčarjevega leposlovja, ki je tvorilo nedvomno najlepše poglavje njegovega plodonosnega življenja, oddolžila spominu našega velikega pripovednika.
Dr. Ivan Tavčar: Zbrani spisi I. zvezek, uredil dr. Ivan Prijatelj. :zdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1. 1932., XII 507, cena broš. knjigi Din 84.—, v platno vezani Din 100.—, v pclusnje Din 108.—.
							
<		■ . v*-' -	' s: :■;•■		•j* o - >	■ 4 .-•V..V:*-'??'-.*'*, 'li-fi^^&j	•s<>-p
Umrl nam je naš tast, gospod
š ljubljeni soprog, oziroma dobri oče, stari oče,
finančni računski ravnatelj v pokoju
dne 11. junija ob 18. po daljši bolezni, previden z zakramenti svete vere, v 68. letu starosti.
Pogreb blagopokojnika bo v ponedeljek 13. junija ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 14. junija ob 7. v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor-Trst, dne 11. junija 1932.
MARIJA VTNŠEK, soproga; DOKA VINŠEK in NADA MIHELCIC, hčerki; JOSIP MIHELCIC, zet; KSENIJA in SERGIJ, vnuka in vsi
ostali sorodniki.
Micbel Zevaco:
65
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Spet je premolknil, boreč se z ihtenjem, ki ga je dušilo. Ko se je začutil mirnejšega, je povzel:
»Nekoč, preklet naj bo tisti dan, je princesa Favsta videla Pao-lino. Otrok ji je ugajal. Poprosila naju je zanjo, češ, da hoče poskrbeti za njeno srečo in jo omožiti s kakim plemenitim gospodom iz svoje okolice. Pomislite! Najina mala Paolina družabnica vladarici! Kar mešalo se mi je od ponosa, in materi tudi... Vladarica je bila popustljiva. Obljubila nama je, da bova smela v prostih urah videvati svojega otroka kolikor nama drago, bodi že, da bova prihajala k njej v dvorec, ali pa, da naju bo obiskovala doma. Skratka v svojem neodpustljivem brezumju sva pristala. Skoraj leto dni se nama ni bilo treba kesati. Mala nama ie zatrjevala, da je srečna. Vladarica je bila zelo stroga, časih kar sitna, a vendar dobra in velikodušna. Blagoslavljal sem jo iz dna srca ... O, norec! O, blaznež, ki sem bil!«
Obrisal si ie pot, ki mu ie oblival čelo. Nato je zbral moči in s hripavim glasom nadaljeval:
»Nekega dne sva prišla z Margarito v palačo, da bi jo obiskala. Pada sva jo gledala v njeni lepi obleki sredi dvorskega sijaja. Nu, tak prišla sva. In kaj miislite. kaj sva zagledala na častnem dvorišču? Uganite, signora.«
»Ne vem.«
»Krvniški oder. signora. lep krvniški oder! Ob znožju lestvice, ki je vodila nanj, je čakal krvnik, naslonjen na svoio sekiro. In okoli odra so bili zbrani plemiči, pažeti, oprode, dvorne gospe in gospodične, spremljevalke, služkinje, telesni stražniki, vse, kar je bilo. Vladarica je negibno sedela na svojem pomolu in gledala nizdol. Midva pa aščeva hčerke z očmi in je ne vidiva nikjer. Nisem rahločuten, signora, ali vendar sem se oddahnil. Pomislil sem, da to ni przor za mojega otroka, in v svoji nedolžnosti sem v duhu zahvalil vladarico, ki je bila moji dobri, nežnočutni Paolini prihranila muko, da bi morala gledati izvršitev smrtne obsodbe.«
Saetta se je zagrohotal kakor norec.
»Kaj ne, kako velikodušna in dobra je bila naša vladarica! Lahko si mislite, signora, da sem se ji v duhu iz dna srca zahvaljeval... Ali vestem kaj se je zgodilo nato?«
In ko je Leonora skomignila z rameni:
»Nikar ne ugibljite, saj vem, da ne boste uganili. Zgodilo se je tole: mož v črni obleki se je vzpel na oder in glasno prebral nekakšno pisanje, v katerem mi je bilo razumljivo samo to, da gre za nekakšno hudobijo in izdajstvo, ki se je ponovilo, čeprav je bilo že enkrat velikodušno odpuščeno. Pisanje je govorilo tudi o tem, da je treba ustanoviti svarilen zgled 'n nekomu vpričo zbranega dvora in služinčadi odsekati glavo... In zdajci je padlo kakor strela na najini zmedeni glavi ime Paoline, naiinega otroka! Poslušala sva Paolinino smrtno obsodbo! Ta krvniški oder je bil postavljen zanjo! Ta krvnik je čakal najine hčerke! Njegova sekira je bila na-brušena za Paolinin snežnobeli vrat! Njej, krvi najine krvi, mesu naiinega mesa, je bilo umreti! Neusmiljena usoda naju je bila privedla kakor nalašč v pravem trenutku, da bi prisostvovala izvršitvi okrutne sodbe!«
»Groza!« je vsa pretresena zamrmrala Leonora.
»Lahko si predstavite krik, ki nam je planil iz grl... Hotel sem planiti k njej. a zgrabili so me in me udržali, naj sem se še tako obupno branil... Tedaj sem padel na kolena ter jel vpiti, moledovati, groziti in jokati... In mati, obupana mati, je storila takisto... Metala se je po tleh, si ruvala lase, se bila po obrazu in kričala, govorila, da sama ni vedela, kaj... gotovo besede, ki bi bile še kamen ganile, zakaj vse okoli naju je jokalo, klicalo in prosilo milosti... A vladarica je bila neizprosna. Tedaj sem jo jel zaklinjati. če že hoče krvi, naj sprejme mojo glavo namestu otrokove. Odbila je.
,Dajte jima truplo, da ga krščansko pokopljeta. To je vse, kar jima morem dovoliti!'
Take so bile besede velikodušne, plemenite, svete vladarice Favste!«
Saettove oči so buljile h jam. Na ustnicah se mu je zbirala pena. Premagan po strašnih spominih, je za trenutek obmolknil in hrope zbiral moči. Le dve imeni sta se mu spet ki spet trgaii iz globine prsi:
»Margarita!... Paolina!«
Po malem se je razbojnik umiril. Vzdignil je glavo. Njegovo lice je imelo spet vsakdanji sirovi izraz. Le strašno bled je bil in zlo-
vešč plamen mu je gorel v skaljenih očeh".
»Sam ne vem, kako sem prišel od ondod in kako sem odmesel
s seboj mrtvo hčer in onesveščeno ženo... Vem le to, da je Margarita, ki se po tisti strašni uri ni več zavedala, čez teden dni ^šla za umorjeno Paolino in da sem jo pokopal zraven nje... Ostal sem sam na svetu.«
»Še tebi se čudim, da si ostal živ.«
»Signora, imel sem druge skrbi, ne pa, da bi bil utegnil umreti.«
»Da.« je zamrmrala Leonora, »maščevati si se hotel!«
Saetta je rahlo pokimal z glavo m nadaljeval svojo povest:
»Svojo akademijo sem pustil v nemar. Vse učence sem izgubil. Podlaga mojega obstanka je propadla. A malo sem se menil za to.. Zalezoval sem Favsto. Tri leta sem jo zalezoval. Porabil sem vse, kar sem bil prihranil. Da sem se mogel preživljati, sem se moral vrniti k svojemu staremu razbojniškemu poklicu. Zdaj md je bilo tako in tako vse eno. Nekega dne, bilo je leta 1590., sem zvedel, da bo morala Favsta, obsojena po sodišču Siksta V., umreti na krv-niškem odru. To ni bilo tisto, česar sem upal in česar sem čakal vsa tri leta. A človek se mora zadovoljiti s tem, kar prinese usoda. Ni mi treba omeniti, da sem stal v prvi vrsti gledalcev, ki so se bili zbrali okoli odra na trgu del Popolo... A Favste ni bilo... Raznesla se je vest, da je pomiloščena, izpuščena na svobodo!... Malo je manjkalo, da mi ni obup izpodrezal življenja. A tolažba je bila blizu. Cez nekaj dni sem zvedel, da ima Favsta sina. Ena izmed njenih služabnic je bila odpotovala z njim proti Parizu. MyUhis ji je bilo ime. Lahko si mislite, signora, da me Favsta poslej ni več zanimala. Neutegoma sem odhitel za Myrthido. Došel sem jo. Najpopolnejše maščevanje, ki sem ga mogel pripraviti Favsti, je bik) v tem, da udarim njenega sina ...«
Leonora je pokimala, v znak, da ga razume. Razbojnik se ji je razodeval v novi luči; s strastno napetostjo ga je poslušala in opazovala.
Saetta se je bil med tem popolnoma opomogel. Strašni spsomini, ki jih je bil obudil, so mu bili vrnili vso moč duha. Spet je bil živa podoba maščevalnosti. Zlovešča radost se mu je lesketala v hladnih, trdih očeh. Naježeni brki so se mu vihali v strašnem nasmehu. Misel na to, kako je izvrševal svoje maščevalne naklepe, ga je polnila s tem večjo slastjo, čim neizmemejša je bila pravkar še njegova bolečina.
aj
•	O Cd O **
•	iril O
,.THIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles. otroških vozičkov in delov, Ljisblfana, Karlovska c. 4. Znižane cene. Največja izbira. Ceniki franko.
i g
g
©

Proslu!'. astrolog profesor Helčn se je odločil izgotoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helčna je tako razširjena po svetu, da ns.m res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi "imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn vam to pove: v zrvezdah! Ne verujete?
zde govore resnico!
?2
črltajte, kar vam piše sam profesor-astrolog Helen.
Spoštovani prijatelji!
že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, ca se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnosa j p zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole:
Astrološki laboratorij K. Havelka,
Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.)
Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval,
da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.
Vas vseh vdani prijatelj 182	prof. HelSn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.
Pozor!
na vse vrste
Znaten popust
Pozor!
pohištva in tapetniških izdelkov
kakor tudi na naročila nudi za časa velesejma
F. Fssfdiga sin, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 17

Zahvala
Srčna zahvala vsem za tolike izraze srčnega sočutja ob prebridki izgubi
blage soproge, naše dobre mamice
AMALIJE FAJDIGA
Posebej pa se zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, znancem in prijateljem za tolažbo v teh težkih urah, za darovane vence, čč. duhovščini ter g. stolnemu vikarju Košmerlju za častno spremstvo ter za verska tolažila, gg. zdravnikoma za izkazano pomoč, starosti Sokola v Sodražici g. Oberstarju za lepe poslovilne besede, Sokolu iz Sodražice, Ribnice, Velikih Poljan za tako mnogobrojno udeležbo, sokolski godbi iz Ribnice za spremstvo in ginljivo petje, gg. zastopnikoma sodavičarske zadruge iz Ljubljane ter vsem, ki so v tako obilnem številu prihiteli od blizu in daleč, da spremijo k večnemu počitku zlato srce, ki je živelo le za svojo druži-nico in ki je v svoji dobroti in usmiljenosti objemalo ves svet.
Vsem in vsakemu posebej srčna hvala! Bog plačaj!
7494
Žalujoči ostali.
,Frote4 za kopalne plašče
priporoča tvrdka
A. & E. Skabernb Ljubljana
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan
za 10.000 Din!
ZRAČNI BALON!
(zrakoplovi) z in brez tiska od 60 para dalje za komad pri
„HELVA" ZAGREB
Bakačeva 3-II. Vzorce samo, ako se pošlje za vsak komad 1 Din in za poštnino 2 Din v znamkah.	7449
RAB — DALMACIJA
Hotel
^Central"
kompletni pension uključivo vse takse od Din 55—60. Izvrstna dunajska, madžarska ter primorska kuhinja.
7404	Ivica Krmpotic.
^Sehnicnegc*
poslovodjo
sprejme tovarna peči, štedilnikov ter črnega pločevinastega blaga. Obširne ponudbe prosimo na oglasni odd. »Jutra« pod »Št. 347«.	7373
ZA ZDRAVLJENJE
HEMOROIDOV
Odstranjuje takoj srbečico in bolečina. Hemoroidi m takoj omilijo. — Zdravniško preizkušeno. — Dobi se v vseh lekarnah. Cena 60.— Din. — Izdelki: Men & Co., Chemische Fabrik,
Frankfnrt a/M. — Zastopnik: Dr. Lee Neumann, Zagreb, Mo&insko-ga ulica br. 14.	184
Odobr«M »d atatatnor* »ocfptbie politike Is Mrodncd idravj*. S. far. 339. 37. UL 1933.
00
TJH
t—
Planinske, week-end, gozdarske in lovske koče
razne vile, lesene stanovanjske hiše, vrtne lope itd. Bazna ostrešja za kupole, cerkvene stolpe itd. Jezove, mostove, mline, žage, obrežne in okrasne stene, razna tla, strope v vseh izvedbah in še vsa druga v to stroko spadajoča dela izvršuje solidno in poceni
L. K. STEINER & Ko.
DRUŽBA Z O. Z. splošno tesarstvo in lesna industrija
LJUBLJANA, Opekarska c. 31, tel. 32-55
TOVARNA POHIŠTVA
Andrej Kregrar in sinova
-i
to
ŠT. VID — VIŽMARJE
nudi za časa velesejma v paviljonu E moderno pohištvo: spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. Cene znatno znižane. Priznano solidno delo in večletna garancija. Poset tudi ob nedeljah v zalogi nasproti kolodvora.
SPOJENA S TEČAJEM ZA NEMŠKI JEZIK
šolskih sester v Eggenbergu pri Gradcu, Georgigasse Nr. 84, Avstrija Družinski dom za deklice s prvovrstno oskrbo. Cena zmerna. Prospekti se dobe pri predstojništvu gospodinjske šola 7473
Pozor! Cenjene dame iz Dolenjske!
Opozarjamo, da se po solidnih cenah izvršuje dobra, trpežna in odgovarjajoča TRAJNA ONIH LAC LI A v damskih salonih v
NOVEM MESTU pri Ivanu Svetec, Trg Kraljeviča Petra
in Jakobu Križka, Ljubljanska cesta
7491
?row tftepic
sodarsko podjetje Ljubljana-Trnovo, Kolezijska ulica 18
se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu »E« zunanje lope.	6088
Zastopstva
za vsa mesta oddam 3 skladiščem. Za skladišče potrebno 300 Din. Predmet se lahko plasira, a zaslužek 100%. Pogoje in brezplačne vzorce pošlje: Mesarovič, Beograd, pšt. pret. 642. 7453
Telefon 28—26
JOSIP STUPICA
Telefon 28—26
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. C Trgovina automobilov, voz in konjskih oprem. — Jermenarstvo in sedlarstvo
Autoličanje po najnovejšem ameriškem brizgalnem sistemu, emajliranje v ognju in
tapeciranje automobilov. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah.
BENCIN — OLJE	AUTOGARAŽA BENCIN — OLJE
Na razpolago boksi za dnevno in mesečno uporabo. — Dostop v garažo ob vsaki uri.
Gumi-zastopstvo »PIRELLI«	7496
Ganzove mlinske valjarje
in Dieselove motorje
za mline, električne centrale in avtobuse od 8 HP dalje
dobavlja	6233
JUGOSLAVENSKO GANZ D. D. ZAGREB, DRAŠKOVICEVA UL. 27, TEL. 55-81
Najidealnejša nošnja za poletje: „Viktor!ja" Wimpa§§!ng platneni čevlji

IZJAVA.'
Podpisano podjetje potrjuje, da se je v njegovem obratu še najbolj izkazala pneumatika India in to posebno super-pojačena. Zato se v zadnjem času podjetje poslužuje skoro izključno te znamke.
V Celju, dne 22. VII. 1931.
Avtobus mesta Celja.
Podpis 1. r.
;	: V -.-• '. » v
halo:
n\lo:
Svoj dom si lahko opremite za mai denar po svojem okusu z modernim pohištvom, katerega kupite pri tvrdki
I. BEPŠE, tvomtca in zaloga pohištva
LJUBLJANA, Dvorni trg 1	7287
Stalna zaloga. Za solidno izdelavo se jamči. Lastni izdelki. Telefon 32-28	Telefon 32-28
The Birmingham Smat
Arms C o. LtcL Birmingham, Anglija
B.5.A. 4.99 h.p. O.H.V. Blae Star
^ori ntodeh
(UiQtcr (jB&htttec, JCjublfana
'Dnna}s£s3 cesta 2,1	6089
%
Albill NlfPCP* pnškar
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 12
poleg restavracije »Novi Svet«
Orožje, strelivo, lovski in ribarski pribor. Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. MONTIRANJE DALJNOGLEDOV.
Telefon 33—49.	6234
oboje je v tesni zvezi. Plešavost ali sivi lasje so bili že često povod za nezvestobo, za trpljenje in celo za obup. Zdaj je konec tem skrbem.
Osivevanje in izpadanje las takoj
...----J zajamčeno preneha, ako zavžijete
■ i >•.'.un>ci preparat »Vigi-Hai«, sestavljen po navodilu prof. dr. Herryja, ki vrne lasem zopet prvotno barvo, odstrani luske in zajamčeno omeji izpadanje las. Lasje dobe krasen lesk in trdnost. Preparat ni aikaUo barvilo, je neškodljiv in njega uspeh zajamčen. Polagoma dobe lasje prvotno barvo. KONEC PLEŠAVOSTI. Doseglo se je, da so se celo plešastim začeli Lasje krepiti in rasti po malem. Tisoči zahval. Zdravniško priporočeno, nikaka prevara, uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne. Očuvajte si svoje lase. Cena Din 80. za posebno jakost Din 120. Za vnaprej poslani znesek v pismu pošlje sredstvo: Strokovni laboratorij za lase AIDE-Havelka, Praha-Vinohrady, Slezkž 116, odd. O. Češkoslovaška.
Preiskava las brezplačna.
182
da lastnik firme »JOL« živi od tujih žuljev?! Seveda, ker kdor enkrat kupi zavojček »JOL« zoper kurja očesa in žulje, ta sigurno izgubi kurja očesa in žulje ter hodi pravilno in brez bolečin! To je zajamčeno!
Potem takem živi »JOL« res od tujih žuljev.
Kaj je »Comb. Chypre Eau de Colojjne?
To vedo oni ljudje, kateri vzbujajo toliko milobe s svojim privlačnim in blagim, plemenitim vonjem (aroma). Kdor še ni rabil Comb. Chypre Eau de Cologne, katerega izdeluje laboratorij »JOL«, ta ne ve, kaj se pravi osvajati si skrivnost?
»Koprivično olje« je edinstveno sredstvo proti izpadanju las.
Kdor
se hoče izogniti krizi, ta si bo pre-skrbel eno steklenico »MADEž-PROC«, s katerim si svojo obleko prav lepo očisti in s tem prihrani denar.
LABORATORIJ »JOL«, Ljubljana, Celovška cesta 56.	7430
■V
{-isto polt
v 10—14 dneh dosežete s pomočjo 7 .kure iuščenja. Ze po prvem dnevu se polt očividno polena. S trajnim, a neopaznim obnavljanjem —t kože odpravlja to sredstvo temeljito in za vednn pristiee, sojedoe, lise, zgubančeno, raskavo, ma-šeobno svetlečo se in o-venelo kožo in znake staranja. Polt postane bleš-čeče čista in mla-deni&ko sveža. Uspeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura 120 Din. Milo škoduje koži.
Vzemite za umivanje obraza milo. limonino emulzijo: velika steklenica Din 50. Preparate SCHRoDER-SCHENKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 P n) dnpo za Jugoslaviji* »Oninia« odd. J/2 Zagreb. Draškon-ičeva 27. Zahtevajte brez-plar.no ilustrovan oenik.	(520(3
Stenice, ščurke, mole in drugo golazen Vam
takoj zamori in stanovanje razkuži najceneje samo
VULKANSKI PLIN
LUCIFER
ki ugonobi celo zalego po razkuževanju v 6 urah. Prodaja se pri razkuževalcu
STRAMŠAK CIRIL
na velesejmu paviljon E koja 493 ali na
domu v Dev. Mar. v Polju štev. 62. 7322
7459
gledala!
vseh vrst, velikosti in oblik. Steklo zrcalno 6—8 mm, mašin-sko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. izdeluje in dobavlja najceneje
SPECTRUM D. D.
Ljubljana. VIL, Celovška 81 Telefon št. 23—13
Centrala: Zagreb, Samoborska št. 11, Osijek, Desatičina št. 39.
Oglejte si našo razstavo na velesejmu v paviljonu »E« št. 102!
Prej	Sedaj
Prava uteha za živčno obolele
je moje pravkar izšlo objasnenje! V njem se objasnjujejo večletna izkustva o razlogih, postanku in lečenju živčno obolelih. Ta evangelij zdravja pošiljamo vsakomur, ki ga bo pismeno zahteval od uiže navedenega naslova. — Na tisoče zahval dokazuje nepobitni uspeh neumornega in vestnega raziska-vanja v blaginjo trpečega človeštva. Oni. ki pripadajo
veliki četi živčno bolnih,
in vsi oni, ki trpe na raztresenosti, tugi, oslabljenju spomina, nervoznih bolečinah v glavi, napadih Jeze. želodčnih motnjah, preveliki občutljivosti, trganju v členkih, splošni ali delni oslabijenosti in neštetih drugih pojavih bolezni
morajo zahtevati mojo knjižico utehe!
Oni, ki jo bodo pazljivo prečitali, bodo prišli do radostnega spoznanja, da obstoja enostavna in edina pot do zdravljenja in življenjske radosti. — Ne odlašajte in pišite še danes!
Ernest Pasternaek, Berlin SO
Michaelkirchplatz Nr. 13., Abt. 87.
eesa ne smemo,
ako se hočemo dobro počutiti?
No smemo jesti premalo kuhane jedi.
Ne smernio požirati slabo prežvečene hran«.
Ne smemo naglo in preveč jesti.
Ne smemo čutiti odvratnosti do jedi.
Ne smemo trpeti, da na-m leži hrana neprebav-ljen-a težko v želodcu.
Na smemo imeti želodčnih bolečin, zgage in krčev
Ne sm^mo imeti vzpebavanja in ne smemo 8« čutiti napete, temveč j« treba, da se pobrigamo za dobro prebavo in urejeno stolico, brez katerih ni dovoljne cirkulacije krvi, a zaradi tega tudi ni zdravja. Ako smo nezadovoljni s prebavo in z delovanjem črevesja, nsra bodo dobro dele
Feller jeve Elsa-pilule. 6 škatlic Din 30.—, 13 škatlic Din 50.— in Elsa švedske kapljice (2 steklenici .VI Din) vse r" s pakov.miem in poštnino pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsa trg 245 — Savska Ka nov i na.
Odo-bre.no od mi-nistr. socijal. pol. in naj. zdravja Sp. br. 509 od 24. III. 1932
Zahtevajte povsod INFICIN
ki docela in trajno uniči ščurke, ruse, golazen in ves drug kuhinjski mrčes. — Povrnemo denar, ako ne koristi.
APOTEKA KRAJCOVIC. Vukovar.
Lepo oblikovane
in
zdrave noge
Bolečine v no-
gah izginejo na čudežen način na en mah.
Zadostuje, da raztopite malo količino soli sv. Roka za noge v lavorju tople vode. S tem dobimo mehko, mlečnato tekočino, v kateri kopljemo svoje noge približno 10 minut. Po tem času ponehajo utrujenost nog. njih žgoči občutek, oteklost gležnjev tekom par sekund, tako da za-moremo nositi za eno številko manjše čevlje. Dobrodejna. z gorivo 6novjo nasičena voda pro-uikne v pore, ln pekoče utrujene noge so kakor prerojene. Tlščanje čevljev, bolečine v gležnjib ponehajo, Kurja očesa postanejo na ta način mehka, tako da Jih z roko lahko odstranimo. Od prenapora Izčrpane ln oslabljene noge dobe novo moč. ln so zopet sposobne za nove napore. Dobiva se v drogerijah ln lskarnah.	7467
■ umu.....i.....niti.....111 i i i j 111111 i 11 i < i M f 111111111111 m i (11111 f i f i f! 1111 r 11111:111 m 111111111 ti 11111111111111 m 111 r f ■
IDEALNA NOVOST
Nova brezalkoholna mlečna pijača =
@Mi®cnS seiet
i	prirejena iz najboljšega mleka z	dodat- r|
=	kom ogljikove kisline in sadnih sokov
=	gasi žejo in krepi telo, bolj kot	vsaka =1
| druga pijača.	7401
| (PosGusite na velesejmu paviljon G
rini.........I....................................ii 1111 m n n ii i n n mi m 1111111 n i n i m i m i t i n 11111! n n 111111 r 11 n t. t
V
■M —*
t>
carinskih zadevah
storite še najbolje, če se obrnete na carin, posrednika
$Crauta Štefana
ki je odprl svojo lastno carinsko posredniško pisarno v MARIBORU, Aleksandrova cesta 63
Pojasnila dobite brezplačno.
Telefon 2408
Telefon 2408
SLIKARJI IN STAVBENIKI
Pozor!
(Do&re m f»cceni
Na drobnol
Pozor!
9 V
ffiPS
coptcc
Na veliko!

llii**"
vseh vrst ter vse druge ščetarske potrebščine dobite pri tvrdki
IVAN SAGER - CELJE
ALEKSANDROVA CESTA 9 7iS5
			
	.. '-v-:', V- -.-:••. • - ^»V.VM.*. ---'V -.'/f V-. - -».r v ,V- - .r-. -•. ■•,		il
Obupane ženske!
ne bojte se, ce izostane menstruacija!
Vam prinaSa pri poškodbah ln Izostanku mesečnega JJ perila perijode, dolgoie^n« preizkušeno, tisočkrat priporočeno, zanesljiv« učinkujoča sredstvo, ki m odpovedalo tudi ne t Daj težjih m tr-iovratoejčih aluičajib t nasproti« i drugimi sredstvi, ki ms« učinkovala: Prof. dr. Rett iha »ER0SEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, ie po neka) orah. Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. Cspeb za ja.m6on, sicer vrnem« d-enar! Tisoči ie>n porj-jnjejo nageJ io zanesljiv	tega sredstvi, tak-ir tudi po-
rračnjoč* «e zadovoljstvo Diskretna pošiljatev po pošti.
Havelkova ordmačm laborator
Praha-Nusle, Boietčchova al. 10. . J. 54. Pošt. sebranka č. 17, CSH,
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Ljubljana, Kodeljevo štev. 19
se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del. kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. 189
Stavbeno In pohištveno mizarstvo
Sioioia S*raprotniIc
LJUBLJANA, Jenkova ulica št. 7
izdeluje vsakovrstno pohištvo, stavbna dela, razne oprave za lokale in urade po solidnih cenah in kvalitetni izvršitvi V zalogi hladilniki!
Ali hočete pravi sir — ali tudi sladko kislo mleko
U A L L I K O L.
tabletami v 20 minutah. SIRARJI POZOR! Na zalogi imam prvovrstno francosko Gallika siričče
ANTON SKOK, DOMŽALE
RAZSTAVLJENO PAVILJON H 647	7319

-»r "'i	i-
GOSPE +
oe mučite se url potiebanju periode in motniai
Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno
učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju.
Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek.
Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180 Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo
Ord. Institut za dame W. Havelka
Praha XITI., Vršovice, Rusk& 12—V. G. (Pozor na naslov.)
Pišite takoj. Zajamčeno gotova pomoč.	103
Urejuje Davorin Kavi jen. Izdaja aa Konzorcij * Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tipkamo d. d- kot uakarnarja Franc Jezeršek. Za inserauii del je odgovoren Alojz Novak. Vsi z Ljubljani.