Oskrbnik — bodoči pravnik
Šiškarji še ne vedo...
Zgornjesavska dolina je zanesljivo med naj-lepšimi predeli naše domovine. Visoko nad Gozd Martuljkom, prav nasproti čudovite Sip-kove skupine pa leži Srednji vrh s počitniškim domom ZPM Ljubljana-Siška . .. Oskrbnika te šišenske počitniške postojanke sta že leto in pol Irena in Borivoj Čurčič. Zanimivo, mladi črnolasi Borivoj je Vojvodinec iz Zrenjanina. Kako se je znašel v Sloveniji in še posebej v gorah?
•   »Hja«, se je široko nasmejal in poblisnil z rjavimi očmi: »nasprotja privlačijo, to je zna-no. Všeč  mi je  tudi podnebje.  Najprej   sva z ženo  (ki je  Celjanka  in  kuharica po  poklicu) delala v Kranjski gori. Lani sva zasledila v ča-sopisu   oglas   za   Srednji   vrh   in   tako   sva   se znašla tukaj. V Kranjski gori tudi nisva imela urejjsnega   stanovanjskega   vprašanja   in   tako ni bilo veliko  razmišljati.«  Borivoj  je torej  že nekaj let na Gorenjskem. Kot zimanji opazova-lec   bi   lahko   povedal,   ali   Gorenjce   resnično krasi znana vrlina — pretirana skopost?
•   »Veste«,  je le  malce  pomislil:  »tukaj  na Srednjem   vrhu   in   spodaj   v   Martuljku   ljudje žive kakor ena  sama  družina.  V Kranjski go-ri«,   se  je   izognil  jasnemu   odgovoru:   »pa   so ljudje bolj poslovni.« Dobro. Toda Borivoj ima na Srednjem vrhu zanesljivo kakšne probleme. Kakšni so?
•  »Seveda so. Zelo veliko imam dela in naj-manj  gostov prav iz Šiške. Vprašujem se,  ali Šiškarji   sploh   vedo,   kako   lep   dora   imajo   v najlepših gorskih krajih? Pa še poceni je, celo-dnevni penzion stane komaj 260 dinarjev. Nek-do iz šišenskega odbora ZB je bil nedavno sila presenečen,  ko  je  slišal  za  Srednji  vrh.- Tako se mi  zdi,  da letovišča prav v  Šiški nihče ne propagira, kaj  da bi šele'organiziral.«
•   Vendar pa je Počitniški dora ZPM Šiška namenjen   predvsem   mladini.   Oddihu   in   zim-skim ter letnim šolam v naravi. Prav zdaj  le-tuje na Srednjem vrhu 47 otrok s 4 vodiči iz Portoroža. Tam, kjer iraajo morja dovolj, hre-penijo torej  po gorah.
•   »Dtroci   so  resnično  pridni  in  videli  je, da jim je tukaj  lepo.  Seveda pa bi jaz želel, in najbrž tudi otroci, da bi obnovili opreiho tu-¦di v sobah. Letos bomo prenovili kubjnjo, sa-ma zgradba pa je dobra. Imam tudi vizijo, ka-ko  urediti  okolico  doma,  vendar  pa  bi to  za-htevalo velika sredstva. »Travo«, se je ponov-no  Borivoj   široko  zasraejal:   »t.ravo   tod   okoli pa kar sam pokosim.«
Najbolj pravzaprav Borivoja moti, da tam v dolini pod Smarno goro nekateri mislijo, kako neznansko uživa in kako je cele dneve na do-pustu. Leto in dan dopusta torej:
•   »Meni pa je najbolj  prijetno  maja  pred sezono  in  septembra  po  sezoni.  Takrat  irtiava 2. ženo nekoliko manj dela in vsak pcmedeljek prost.  Takrat utegnemo  na  kakšen izlet,  leLos borao   šli   celo   na   dopust   na   Pag.   Veste,   lak dom   ni   hotel   in   tudi   ni   pravega  urnika.   Le
zjulraj, ko še večina spi, .tečem. Tista urica trima mi daje moči, da lahko vzdržim. Če smo tukaj že leto in pol, nam mora že nekaj biti všeč, ne?«
• Borivoj ima Stalno telefonsko zvezo z od-govornimi v občini, večjih pripomb nima in tako delo usklajeno teče. Nekaj svojega časa namenja tudi študiju ob delu. Bodoči pravnik je potem pogledal skozi okno naravnosf v ošiljeni vrh veličastnega Spika in resnobno re-kel:
•  »V  Zrenjaninu  sem  bil  nekoč   davčni  re-ferent in vem,  kako  se takim stvarem streže. Tukaj pa je lepo in nekaj časa bomo zaneslji-vo še vztrajali.«
•  Pa  je   resnično   lepo   nasproti   Špiku.   Spo-daj  v dolini so modre sence gora že pognale svetlobo na hribe. Na trdem sivem asfaltu ce-ste so žafele prve luči avtomobilov. Tako ža-rele,  kakor  Borivojev pogled  tukaj  zgoraj  na Srednjem vrhu ...
Teikst in  folo:  Bogomir Šefic