pfMMWTM nnwce URADNE OBJAVE OBClN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER. 12. AVGUSTA 1977 VSEB!NA: Občina Sežana — ODLOK o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini Občinska zdravstvena skupnost Hirska Bistrica — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica v letih 1976—1980 — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Hirska Bistrica v letih 1976—1980 Občinska zdravstvena skupnost !zo!a — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Izola v letih 1976—1980 Občinska zdravstvena skupnost Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Koper v letih 1976—1980 Občinska zdravstvena skupnost Piran — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Piran v letih 1976—1980 Občinska zdravstvena skupnost Postojna — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v letih 1976—1980 — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Postojna v letih 1976—1980 Občinska zdravstvena skupnost Sežana — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti Sežana v letih 1976—1980 — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sežana v letih 1976—1980 Občinska zdravstvena skupnost Hirska Bistrica, !zo!a, Koper, Piran, Postojna, Sežana — SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo in zavarovanje za leto 1977 v občinskih zdravstvenih skupnostih Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana 0Bč!NA SEŽANA Na podlagi 42. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37-74) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. julija 1977 sprejela ODLOK 0 MINIMALNIH TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ. STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DRUŽBENI LASTNINI 1. člen Ta odlok razmejuje vzdrževalna dela na: — investicijsko vzdrževanje, — tekoče vzdrževanje. 2. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se štejejo delne in celotne zamenjave konstrukcij, ele-menotv in opreme, ter obnovitvena dela na konstrukcijah, elementih in opremi. Taka dela so: *** zamenjava ali obnova strešne kritine, *** zamenjava, obnova in rekonstrukcija strešne konstrukcije, ** zamenjava ali obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten, *** zamenjava ali obnova dimnikov in zračnikov, obrob, zlot in strešnih žlebov, — zamenjava ali obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov, — obnova fasad, ** zamenjava ali obnova stopnišč, balkonov in ograj, ** obnova vertikalne in horizontalne izolacije, *** zamenjava ali obnova stropov, stropnih konstrukcij in podov, *** obnova in vzdrževanje greznic in ponikovalnic, — zamenjava ali obnova hišne kanalizacije, kanalskega priključka, — zamenjava ali obnova elektro in vodovodne instalacije ter hišnega električnega priključka, — zamenjava ali obnova instalacij in opreme v skupnih prostorih, pralnicah in sušilnicah, — zamenjava ali obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi, — pleskanje komplet oken in vrat na fasadah, rolet, polken, balkonskih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegobranov in strelovodov ter dvoriščnih ograj, — zamenjava ali obnovitev instalacij centralnega ogrevanja v stanovanjski hiši, — zamenjava ali obnovitev instalacij centralnega ogrevanja v kotlarni, — zamenjava ali obnovitev instalacijskih priključkov od kotlarne do stanovanjske hiše, — zamenjava ali obnovitev kotlov v kotlarni, — zamenjava ali obnovitev ostale opreme v kotlarni, — stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanja investicijskega vzdrževanja. 3. člen Če razpoložljiva sredstva investicijskega vzdrževanja dovoljujejo izvajanje del v sodobnejši in racionalnejši izvedbi, se ta lahko tako izvedejo, stanovanjska hiša ali stanovanja pa se mora ponovno vrednotiti po veljavnem pravilniku za točkovanje stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. 4. člen Poleg de! iz 2. člena tega odloka obsega investicijsko vzdrževanje tudi zamenjavo posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je potekla njihova doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi elementa ali opreme res dotrajala. Uporabniki, ki so z normalno uporabo poškodovali element ali opremo, morajo popravila sami plačati. Normalna doba trajanja eie- 150 »URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 — Št. 11 menta ali opreme ob naštetih rednih vzdrževalnih delih, ki jih mora uporabnik opravljati na lastne stroške, je: — toplovodni pločevinasti radiator — vzdrževanje in popravila stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje — 20 let, — toplovodni litoželezni radiator — vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje — 40 let, — toplovodni cevovodi v hiši — 30 let — toplovodni cevovodi v kotlarni 30 let — toplovodni priključni cevovodi 30 let — kotli v kotlarnah 12 let — oprema kotlarne — infra peč — vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice — 10 let, — peč v kopalnici na trdo gorivo — (kurjenje z drvmi ali lignitom), čiščenje in poravilo ter nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat, posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature — 20 let, — WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana — redno čiščenje, popravilo in nadomestitev sedežne deske in gumi manšet, nadomestitev škatle ali nosilcev za toaletni papir — 30 let, — WC rezervoar — plastični — popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in dosesača — 30 let, — WC rezervoar emajliran — popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača — 30 let, — pomivalno korito — iz emajlirane pločevine — čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnil, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev — 15 let, — pomivalno korito — litoželezno emajlirano, vzdrževanje c^ko kot pod točko 8 — 30 let, — pomivalno korito — iz nerjaveče pločevine — vzdrževanje enako kot pod točko 8 — 40 let, — električni bojler — redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrole luči in termostata — 15 let, — plinski bojler — redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca — 20 let, — električni bojler — pretočni, vzdrževanje kot pod 16 — 10 let, — kopalna kad — iz emajlirane pločevine — čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico — 30 let, — kopalna kad — litoželezna emajlirana — čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico — 50 let, — kopalna kad iz emajlirane pločevine vzidana — vzdrževanje kot pod 16 — 40 let, — kuhinjsko pohištvo — vgrajeno, a) mehki les — 35 let * b) trdi les — 45 let + — redno čiščenje, vzdrževanje s pleskanjem ali lakiranjem, nadomestitev okovja a) mehki les — 40 let b) trdi les — 50 let — vzdrževanje enako kot pod točko 22 — navaden les ali ladijski pod a) položen na izolirano podlago — 25 let, b) položen na neizolirano podlago — 10 let, — lamelni parket (jesen, bukev, hrast) — redno vzdrževanje z loščenjem in lakiranjem, manjša popravila — 30 let, — bukov parket in jesenov parket redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem in lakiranjem, manjša popravila — 60 let, — hrastov parket — vzdrževanje isto kot pod točko 25 — 80 let, — tlaki iz umetnih mas — a) guma, linolej, podolit, likolit — 20 let, b) topli pod vinaz — 10 let c) tapison, itison, itd. — 20 let Redno vzdrževanje, umivanje in loščenje z dovoljenimi loščili: ___ ksilit tlak — redno vzdrževanje z loščenjem — 25 let, — teraco in venecianski tlak — redno vzdrževanje (pranje, mazanje) — 80 let, — betonski tlak — redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) — 40 let, — tlak iz keramičnih ploščic — redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic 40 let, — tlak iz marmorja — redno vzdrževanje, čiščenje, pranje — 100 let, — lesene rolete (esslinger in polkna) vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata, okovja in posameznih deščic — 30 let, — pločevinaste ali plastične žaluzije — redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje — 40 let, — platnene zavese s samonavijalci — vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata — 10 let, — lesena vrata — redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje — 50 let, — leseni vratni okvirji — redno vzdrževanje — pleskanje — 60 let, — lesena okenska krila in okvirji na fasadi — redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in drugega okovja — 40 let, — lesena notranja okna — redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, drugega okovja ter pleskanje — 50 let, — kovinska krila in okvirji na fasadi — redno vzdrževanje, nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, drugega okovja ter pleskanje — 80 let, — keramična zidna obloga — redno vzdrževanje s čiščenjem, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje — 50 let, — električna instalacija a) nadometna — 20 let b) podometna — 50 let, redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnic, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, gr! in žarnic, —domofonska instalacija in električna ključavnica — redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic — 20 let, — skupinska TV in radio antena, redno vzdrževanje in pregledi, namestitev posameznih elementov antene — 15 let. 5. člen Če so posamezni elementi zgradbe in opreme ob normalni uporabi postali neuporabni, sme imetnik stanovanjske pravice po preteku dobe trajanja zahtevati od enote za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Sežana (v nadaljevanju »enote«) nadomestitev oziroma zamenjavo. 6. člen Zamenjava oziroma nadomestitev elementov in opreme se izvaja po nujnosti de! in prioriteti, ki je določena z letnim programom investicijskega vzdrževanja in ga potrdi zbor delegatov enote. 7. člen Imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora ni upravičen zahtevati drugačne opreme od take, ki je iztrošena, razen v primerih, ko ne presega običajnega standarda in bistveno ne vpliva na spremembo vrednosti stanovanja. Če imetnik stanovanjske pravice vztraja na zamenjavi iztrošenih elementov oziroma opreme z izdelki boljšega standarda, se to lahko izvede le pod pogojem, da krije razliko v vrednosti med dosedanjo standardno vgrajeno in boljšo opremo, ter da da pismeno izjavo, da ob izselitvi iz stanovanja za vložena sredstva ne bo zahteva! odškodnine. 8. člen Enota lahko odredi tudi popravilo izstrosenega elementa ali opreme po poteku dobe trajanja, če je tako popravilo upravičeno. Popravilo elementa ali opreme je ekonomsko upravičeno, če je s tem zagotovljena podaljšana življenjska doba vsaj do 1-4 predvidene dobe trajanja, vrednost popravila pa ne sme presegati 1-3 osnovne vrednosti elementa. 9. člen Stroški, ki nastanejo zaradi poškodbe elementa ali opreme v stanovanju ali poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov, gredo v njihovo breme. V breme stanovalcev ali najemnikov gredo tudi stroški, ki nastajajo zaradi nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju oziroma poslovnem prostoru. Enota lahko zamenja element ali opremo zgradbe pred potekom dobe trajanja, če ta postane ob normalni uporabi in rednem vzdrževanju neuporabna. Pri taki zamenjavi se mora upoštevati stanje enakih oziroma podobnih elementov in opreme v sosednjih stanovanjih, redno in tekoče vzdrževanje, ter kvaliteta izdelka. Če je potrebno element ali opremo zamenjati zaradi nepravilne uporabe in slabega vzdrževanja, se to opravi le, če imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora plača neamortizirano vrednost predčasno dotrajanega elementa ali opreme. V primeru izselitve iz stanovanja ali izpraznitve poslovenega prostora zapadejo takp vložena sredstva nosilca stanovanjske pravice oziroma najemnika poslovnega prostora v korist lastnika odnosno upravljalca stanovanja ali poslovnega prostora. Enako lahko zamenja ali obnovi posamezne elemente in opremo v stanovanju pred potekom normalne dobe trajanja, tudi če je potrebno zamenjati element ali opremo zaradi višje sile. Z višjo silo se šteje tudi stanje, ko na tržišču ni več mogoče dobiti nadomestnih delov za popravilo elementa. !0. člen V primeru, ko vlagatelj vloži v sklad stanovanskih hiš enote stanovanjske hiše z nekvalitetno vgrajeno opremo in do dneva vložitve ni izkoristi! svojih pravic, ki izhajajo iz garancije, se to zapisniško ugotovi. Dodatne stroške glede nadomestitve iztrošenih elementov, do katerih je prišlo kljub normalni uporabi nosi vlagatelj, razen če v pogodbi o vložitvi v sklad stanovanjskih hiš ni drugače določeno. 11. člen Imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik poslovnega prodora ne sme brez pristanka enote zamenjati elemente ali opremo, oziroma predelati stanovanja. Soglasje za predelavo ali zamenjavo izda zbor delegatov enote po predhodnem predlogu imetnika stanovanjske pravice oziroma najemnika poslovnega prostora in izvršenem ogledu. 12. člen Nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik poslovnega prostora, ki je zamenja! posamezne elemente ali opremo pred potekom dobe trajanja, je dolžan ob izselitvi iz stanovanja vzpostaviti prejšnje stanje, ali pustiti v stanovanju elemente, ki jih je vgradi! na lastne stroške. Zamenjava elementov ali opreme, ki jo opravi imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora, mora biti izvedena strokovno in po pogojih ter navodilih tehnične službe enote. Če tega ni upošteval, je odgovoren za vso nastalo škodo. 13. člen Če je stanovalec vloži! določena sredstva za izboljšanje stanovanja in s tem dvigni! njegov standard, se lahko ob izselitvi sporazume z novim stanovalcem, da mu !e-ta stroške povrne. Če novi stanovalec odkloni povrnitev izkazanih stroškov, lahko povrne stroške enota, vendar le tedaj, ko ima vloženo delo za posledico novo vrednotenje stanovanja po veljavnem priročniku o točkovanju, stanovanje pa večjo točkovno vrednost. 14. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se po določilih tega odloka štejejo popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. A) Stroški za tekoče vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov niso zajeti v stanarini oziroma najemnini. Te stroške plača nosile stanovanjske pravice oziroma najemnik neposredno. Ti stroški so. — pleskanje in popravilo oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih, — beljenje, slikanje, barvanje z raznimi sintetičnimi barvami, zamenjava tapet ter oljni oplesk sten, pleskanje in popravilo vgrajene opreme, ter nadomestitev okovja, — čiščenje, vzdrževanje peči ter prelaganje lončenih peči, — popravilo in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij, — čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi, bidejev, umivalnikov, odtokov pralnega stroja in vseh odtočnih cevi v stanovanju, — zamenjava steke! na oknih in vratih, — redni kontrolni pregleui in nadomestitve električnih in vodovodnih števcev, — popravilo električne, vodovodne in telefonske instalacije ter instalacije TV anten v stanovanjih in poslovnih prostorih, — pregled, čiščenje posameznih in centralnih bojlerjev, ter stroški servisov, — popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, plavačem in odsesačem v rezervoarjih, — popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, svetilk in žamic, — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju, — vsa vzdrževalna dela, ki so navedena pri posameznih elementih v 4. členu odloka, — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali poškodb s strani uporabnika. b) Stroški za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki se plačujejo iz dela stanarin in najemnin so: — čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in napuščev, — popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič, — čiščenje, delna zamenjava in poravila strešne kritine, — čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov, — čiščenje žlebov, peskolovcev in usedalnikov, — manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in terase, — popravila strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti, — popravilo ometov in fasade v skupnih prostorih, — manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih, — manjša popravila podov, pragov in polaganje parketa, — pleskanje kompletnih vratnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnim vretenom ali hodnikom, — popravilo vhodnih vrat in oken v stopšnišču in vetrolovih, — manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, — popravilo stikov, ventilov in tesni! na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji, — manjša popravila električne instalacije, — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah skupnih prostorov, — pleskanje instalacij centralne kurjave v skupnih prostorih, ki je izven zidu in pleskanje radiatorjev, — odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalizacijskega omrežja, ki je izpostavljeno mrazu, če ni poškodba posledica nepravilnega ravnanja stranke, — stroški rednih servisov hidrofornih naprav, — stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjena hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom, ki so v zvezi z^hten-zivnejšim izvrševanjem de! pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov ter okolice. — nabava požarnovarnostnih naprav in opreme za civilno zaščito, — nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, — redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav, — nabava drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti, * — stroški sanitarnih pregledov, deratizacije dezinsekcije in dezinfekcije, 152 .URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 — St. 11 — nabava materiala in orodja za vzdrževanje funkcionalnega dela zemljišča, — vzdrževanje skupnih naprav domofonov, električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav, — tekoča vzdrževalna dela na instalacijah centralnega ogrevanja v stanovanjski hiši, toplovodnem cevovodnem priključnem omrežju od kotlarne do stanovanjske hiše, toplovodne cevovode v kotlarni, kotlih v kotlarni in ostali opremi v kotlarni, ki je potrebna za normalno obratovanje, — stroški prisilne uprave. 15. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše bremenijo imetnika stanovanjske pravice neposredno. Med te stroške štejemo: — porabo vode in elektrike za skupne prostore in naprave, — stroške za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji), — stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi, — stroški za zamenjavo žamic in varovalk, — nadomestitev in vzdrževanje drogov in zastav, ter njihovo izobešanje, vzdrževanje oglasnih desk, okvirjev in hišni red, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov, — vzdrževanje zvoncev, — čiščenje in odmaševanje kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo, do priključnega jaška ali greznice, — vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj in peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše v sodelovanju s Krajevno skupnostjo, — stroški za popravilo poškodb in za odtujitev opreme v skupnih delih, prostorih in napravah zgradb, če krivca ni bilo možno ugotoviti. Stroške komunalnih uslug individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, ptt, smeti, odvoz fekalij, dimnikarske usluge) so dolžni plačevati uporabniki dobaviteljem na krajevno običajen način. Med obratovalne stroške ogrevanja se štejejo neposredni materialni stroški delovne sile, ki je potrebna za normalno ogrevanje. 16. člen Prevzem in oddaja stanovanja v uporabo ter pregled njegovega stanja se izvrši komisijsko z zapisnikom. Zapisnik podpišejo predsedniki enote hišnega sveta, dotedanji in novi imetnik stanovanjske pravice. Za zapisnikom se ob primopredaji ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje in kakšna je njegova stopnja obrabljenosti. Morebitno odškodnino za predčasno obrabo elementov in opreme je dolžan poravnati dotedanji uporabnik, pri čemer se stopnja obrabljenosti ugotavlja skladu z normativi tega odloka. Dotedanji stanovalec mora ob izselitvi preslikati stanovanje, očistiti parket, prepleskati vgrajeno opremo in mizarske izdelke ter očistiti pomožne in stranske prostore. 17. člen Višino sredstev za kritje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske hiše, ki so našteti v 14. členu točke B, tega odloka, določi zbor delegatov enote na podlagi programa, ki ga poda hišni svet. 18. člen Enota izvaja dela na stanovanjskih in poslovnih zgradbah v skladu s sprejetim programom investicijskega vzdrževanja v mejah razpoložljivih sredstev. 19. člen Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju enote so dolžni prispevati sorazmerni del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter stroške obratovanja in upravljanja hiše. Medsebojne pravice in dolžnosti po prejšnjem odstavku se uredijo s posebno pogodbo med enoto in etažnim lastnikom. * 20. člen Enota lahko natančneje določi izvajanje določil tega odloka. 21. člen Spore glede pravic in doižnosti. ki bi izhajati iz tega odtoka med sta-novatci, najemniki in etažnimi tastniki in enoto rešuje stanovanjska arbitraža. Stranka, ki se z odločitvijo arbitraže ne strinja, lahko uveljavlja svoje pravice pri sodišču splošne pristojnosti. 22. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Uradne objave št. 25-74 z dne 30. 12. 1974), ter odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Uradne objave št. 20-76 z dne 30. 12.1976). 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 36-2-77-3 Sežana, 18. julija 1977 Predsednik: BERNETIČ BORIS, 1. r. OBČ!NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST !L!RSKA B!STR!CA Na podlagi 31. Člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica v letih 1976 do 1980 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica na seji 23. junija 1977 sprejela naslednji SKLEP Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot tretjini delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti do 23. junija 1977 pristopilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica v letih 1976 do 1980. S tem je samoupravni sporazum skladno z 31. členom veljaven. Št.: 02-22-1977-2 Ilirska Bistrica, 23. junija 1977 Predsednik skupščine skupnosti IVAN ŠUŠTAR, 1. r. Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-1976) ter prvega in drugega odstavka 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 54-76) in 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti H. Bistrica (Uradne objave, št. 16-76) delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti na območju občine 11. Bistrica sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ILIRSKA BISTRICA V LETIH 1976—1980 1. člen Delovni ljudje, ki v Občinski zdravstveni skupnosti 11. Bistrica (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujemo sredstva za zadovoljevanje svojih odnosov in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti 11. Bistrica v letih 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: sporazum): določamo cilje razvoja zdravstvenega varstva in prednostne naloge v obdobju 1976—1980, sestavine in obseg programa zdrav- 12. avgusta 1977 — Št. 11 URADNE OBJAVE« 153 stvenega varstva ter odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih nalog; — usklaj^emo obseg pravic z dohodkovnimi možnostmi ter določamo materialne, obveznosti za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva. urejamo osnove, pogoje in merila, na katerih bo temeljila svobodna menjava dela v zdravstveni skupnosti; — določamo dolžnosti in pristojnosti skupščine zdravstvene skupnosti z vsebino sporazuma. 1. CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2. člen Cilji, ki jih bomo v skupnosti za zadovoljitev potreb pri zdravstvenem varstvu vsem občanom v okviru dogovorjenega obsega in z dogovorjenimi prednostnimi nalogami; — boljše zdravstveno stanje prebivalcev, zlasti še delavcev pri delu; — ohranitev oziroma izboljšanje zdravega človekovega okolja; skladnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti z odpravljanjem obstoječih nesorazmerij med posameznimi dejavnostmi in zmogljivosti; — zagotavlja humanega, izkoriščanega in učinkovitega zdravstvenega varstva — združevanja dela in sredstev z ustrezno funkcionalno in organizacijsko povezavo ter sodelovanjem zdravstvenih dejavnosti in zdravstvenih organizacij v občini in na širšem območju. 3. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti udeleženci sporazuma določamo kot prednostne naloge: 1. boljšo in popolnejšo zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudarkom na preprečevanju nesreč pri delu ter izven dela, poklicnih ter drugih množičnih obolenj in invalidnosti ter na zmanjševanju zdravstveno neutemeljenega izostajanja z dela; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstveno varstvo udeležencev NOB: — preventivno zdravljenje varstvo otrok, šolarjev, mladine ter žena v zvezi z nosečnostjo in materinstvom; — krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega človekovega delovnega in življenjskega okolja; — zdravstveno-vzgojno in prosvetno dejavnost; — usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter v pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe. Glede na dogovorjene cilje in prednostne naloge bo skupnost pospešeno razvijala predvsem osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, posebej pa še preventivno dejavnost medicine dela in dispanzersko metodo delovanja. II. NAČIN IZVAJANJA SVOBODNE MENJAVE DELA 4. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bodo naloge izvajalcev programa določale s sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela med zdravstveno skupnostjo in izvajalci (zdravstvenimi organizacijami). Ti sporazumi bodo vsebovali zlasti naslednje sestavine: — vrsto nalog, njihov obseg in časovno opredelitev; — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; — obveznosti izvajalcev, da zagotovijo ustrezno kvaliteto storitev v mejah sprejetih normativov in standardov; *— cene storitev in njihovo določanje ter način in roke njihove valorizacije; — nadzor nad izvajanjem sporazuma in sankcije; *— dejavnosti in naloge, ki jih izvajalci lahko opustijo, če dohodkovne možnosti ne omogočajo uresničitve v začetku leta zastavljenega delovnega načrta; —- druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 5. člen Samoupravni sporazumi o menjavi dela bodo temeljili na veljavnih delovnih, tehničnih in stroškovnih normativih, ki jih sprejme skupščina zdravstvene skupnosti s ciljem, da bomo do leta 1980 dosegli: — v osnovnem zdravstvenem varstvu 1 zdravnika v osnovni zdravstveni službi na 1.304 prebivalcev, — v zobozdravstvu 1 zobnega terapevta na 2.166 prebivalcev, — v bolnišničnem zdravstvenem varstvu do 238 bolniško oskrbnih dni na 100 prebivalcev. Samoupravni sporazum določa poleg obveznosti zdravstvenih organizacij za izvršitev dogovorjene količine zdravstvenih storitev tudi neposredno obveznost izvajalcev za celovito uresničevanje dogovorjene politike ter programa in posebej še prednostnih nalog in ukrepov za racionalizacijo porabe. 6. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo pri vrednotenju storitev, ki se bodo opravljale po sporazumu med zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi organizacijami združenega dela, upoštevale naslednje sestavine cene na enoto storitve: — materialni stroški na podlagi dogovorjenih normativov materialnih stroškov; ^ — amortizacija v višini minimalne zakonske stopnje, veljavne na dan sklenitve sporazuma; — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na podlagi sprejetih delovnih, kadrovskih in drugih normativov. Za izračun teh sredstev se praviloma upošteva poprečni OD na pogojno nekvalificiranega delavca in poprečna višina sredstev skupne porabe v združenem delu v občini za preteklo leto.- — Sredstva za zakonske in na podlagi zakona samoupravno dogovorjene obveznosti; — Sredstva za obvezno rezervo po zakonu. Za uporabnike zdravstvenih storitev, ki za dogovorjeno nujno investicijsko izgradnjo ne združujejo namenskih sredstev na podlagi posebnih sporazumov, se k ceni storitve sorazmerno dodajo tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. 7. člen Izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva bomo v skladu z načeli dobrega gospodarjenja kar najbolj skrbno gospodarili z združenimi sredstvi in pri tem dosledno izvajali dogovorjeno politiko in ukrepe za smotrno porabo. Zdravstvena skupnost bo pri vrednotenju programov in cen zdravstvenih storitev spodbujala prizadevanja zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev po humanosti, učinkovitosti, uspešnosti ter racionalnosti zdravstvenega varstva in storitev. Skupnost ni plačnik zdravstvenih storitev, ki jih zdravstvene organizacije opravljajo mimo dogovorjenega programa zdravstvenega varstva ter normativov in standardov, storitev strokovno neusposobljenih izvajalcev oziroma nekvalitetno opravljenih storitev ali tistih, ki niso opravljene skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami. 8. člen (e se med letom oziroma izvajanjem sporazuma povečajo materialni stroški zaradi naraščanja cen do 5 %, je zdravstvena organizacija praviloma dolžna zagotoviti racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. V posebej utemeljenih primerih, če zaradi porasta materialnih stroškov zdravstvena organizacija ne morr izvesti nalog po sporazumu, posebno ko pride do bistveno drugačnih gibanj materialnih stroškov zdravstvena organizacija ne more izvesti nalog po sporazumu , posebno ko pride do bistveno drugačnih gibanj materialnih stroškov, osebnih dohodkov ali zakonskih obveznosti kot so predvidena v resolucijskih izhodiščih, bo zdravstvena skupnost upoštevajoč gospodarske in dohodkovne možnosti spremenila pogodbo z izvajalcem, pri tem pa v skrajnem primeru zmanjšala tudi obseg nalog v smislu določi! 23. in 24. člena tega sporazuma. V primeru nepredvidenih večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj ali poškodb, bo zdravstvena 154 *URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 — Št. 11 skupnost v okviru razpo!ož!jivi rezervnih sredstev in sredstev za nepredvidene raztike upoštevata povečani obseg deta in z izvajatcem sktenita dodatni sporazum. 111. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1976—1980 9. čten S tem samoupravnim sporazumom zagotavtjajo detovni tjudje sebi in svojim družinskim etanom z združevanjem sredstev po načetu soti-damosti in vzajemnosti pravice do neposrednega zdravstvenega varstva (zdravtjenje in varstvo zdravja ter preprečevanje boteznt in poškodb) in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja (denarna nadomestita in povračita), s katerimi si zagotavtjajo sociatno varnost vv primeru botezni, poškodbe, poroda in smrti ;poteg tega pa z združevanjem sredstev ustvarjajo tudi potrebne pogoje za razvoj in napredek zdravstvenega varstva (nujne investicije in kadri). 10. čten Udeteženci sporazuma združujemo sredstva za uresničitev cetotnega programa zdravstvenega varstva v nastednjih obtikah finansiranja: — enotni program, ki si ga pod enakimi pogoji zagotavtjamo vsi detovni tjudje v SRS s sotidarnostnim združevanjem sredstev; — skupni program, ki si ga vsi detovni tjudje v SRS zagotavtjamo z vzajemnim združevanjem sredstev; — dodatni program, s katerim si s sotidarnostnim združevanjem sredstev v občini in regiji zagotavtjamo: denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, nujne natožbe, štipendiranje ter ostate izdatke. Osnova cetotnemu programu predstavtja dosežena stopnja zdravstvenega varstva in sociatne varnosti v tetu 1975, upoštevaje dogovorjeno potitiko ter citje in prednostne natoge iz tega sporazuma. Cetotni program zdravstvenega varstva z osnovnimi kazatci programa je kot pritoga 1. sestavni det tega sporazuma. 11. čten Za uresničitev cetotnega programa zdravstvene skupnosti bomo udeteženci sporazuma ter drugi zavezanci združiti nastednja sredstva (v tisočih din): 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj ZDRUŽENO DELO 29.621 31.545 33.596 35.776 38.104 168.642 SPtZ za upokojence 4.349 4.493 4.641 4.794 4.952 23.229 Kmetijski zavarovanci 933 933 964 964 964 4.758 SKUPAJ 34.903 36.971 39.201 41.534 44.020 196.629 Združeno deto bo združevato sredstva po prispevnih stopnjah od osnove osebnega dohodka teta 1976 10,11, teta 1977 10,14, teta 1978 9,95, teta 1979 9,77 in teta 1980 9,60%. Prispevne stopnje iz prejšnjega odstavka bodo preračunane na nova merita, ko bodo dotočene osnove in način obračunavanja po dotočbah zakona o združenem detu. Kmetje, skupnost pokojninskega in invatidskega zavarovanja za upokojence in drugi občani, ki ptačujejo prispevek k pavšatnemu znesku ter drugi zavezanci bodo prispevke za zdravstveno varstvo ptače-vati po dotočbah zakona ati po posebnem sporazumu oz. po sktepu skupščine skupnosti. V sredstvih iz prejšnjega odstavka so zajeta vsa sredstva za enotni, skupni in dodatni program, vktjučno sredstva iz 12. čtena sporazuma. 12. čten Udeteženci sporazuma bomo v okviru sredstev za zagotovitev programa po prejšnjem čtenu še naprej združev ati namenska sredstva na podtagi v prejšnjih tetih sktenjenih posebnih sporazumov za izgradnjo Sptošne botnišnicc Koper, in sicer po nastednjih prispevnih stopnjah oziroma v tisoč din: teta 1976 1,00% 2.646, teta 1977 1,12% 3.153 teta 1978 1,13% 3.385, teta 1979 1,21% 3.857 teta 1980 1,26% 4.273, skupaj 17.314 Stopnja nad 1,00% po tetu 1977 predstavtja nadomestito za izpad 20% soudetežbe iz združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Stoveniji za izgradnjo Sptošne botnišnice Koper. a) Enotni program 13. čten Enotni program pomeni kotičinsko in kakovostno opredetitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podtagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov. Udeteženci tega sporazuma sogtašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi detovnimi ! judmi v SR Stoveniji sotidamostno jamčimo zdravstveno varstvo, ki je po obsegu, vrsti in kakovosti storitev pravic opre-detjen v samoupravnem sporazumu o skupnih natogah pri uresničevanju temetjev ptanov zdravstvenih skupnosti SR Stovenije v tetih 1976—1980. Kazatci za dotočitev enotnega programa in njegovo ovrednotenje na podtagi cen iz teta 1975 so sestavni det navedenega sporazuma. 14. čten Za uresničitev enotnega programa bodo udeteženci tega sporazuma združevati sredstva skupaj z detavci na območju cetotne SR Stovenije po enotnih prispevnih stopnjah. Enotne prispevne stopnje od osnove osebnega dohodka bodo znašate. teta 1976 4,59%, teta 1977 4,56%, teta 1978 4,51%, teta 1979 4,49%, teta 1980 4,45,%. Skupno zbrana sredstva za enotni program bodo v občini znašata v tisoč din: teta 1976 17.120, teta 1977 17.613, teta 1978 18.061 teta 1979 18.615, teta 1980 19.119, skupaj 90.528 Potrebna sredstva za izvedbo enotnega programa bodo v občini znašata v tisoč din: teta 1976 19.457, teta 1977 19.914, teta. 1978 20.303 teta 1979 20.704, teta 1980 21.105, skupaj 101.483 Ker raztike med zbranimi in potrebnimi sredstvi v občini so večje od 5 % vrednosti enotnega programa, nastopi pravica do prejemanja združenih sotidarnostnih sredstev za zagotovitev enotndga programa. b) Skupni program 15. čten Udeteženci se zavezujemo, da bomo nekatere natoge skupnega in sptošnega pomena uresničevati po načetu vzajemnosti v Zdravstveni skupnosti Stovenije. Te natoge so konkretno opredetjene v samoupravnem sporazumu o skupnih natogah pri uresničevanju temetjev ptanov zdravstvenih skupnosti v SRS (pritoga H. tega sporazuma). Vrednost skupnega programa znaša v tisoč din: teta 1976 171.500 teta 1977 148.200, teta 1978 150.600 teta 1979 116.300, teta 1980 98.800 skupaj 685.400. Za uresničevanje skupnega programa bomo združevati sredstva v Zdravstveni skupnosti Stovenije po nastednji enotni prispevni stopnji od osnove osebnega dohodka: teta 1976 0,46% teta 1977 0,34% teta 1978 0,33% teta 1979 0,25% teta 1980 0,20% Za skupni program bomo iz občine prispevati v tisoč din: teta 1976 1.217, teta 1977 957 teta 1978 988, teta 1979 797 teta 1980 678, skupaj 4,637 12. avgusta 1977 — Št. 11 »URADNE OBJAVE« 155 Dodatni program 16. č!en Ude!eženci sporazuma in drugi deiovni !judjc si z združevanjem sredstev za dodatni program zdravstvenega varstva v občini in v regiji v skupnem znesku za srednjeročno obdobje din 84.150 zagotavljamo dneame pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, štipendiranje ter ostate izdatke za zdravstveno varstvo in delovanje organov skupnosti in njene strokovne službe. Po posameznih !etih pa združujemo naslednja sredstva (v tisoč din): !etal976 13.920 !etal977 15.248 teta 1978 16.767 !eta 1979 18.265 teta 1980 19.950 skupaj din 84.150 Regijska solidarnost 17. č!en Udeleženci soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi ter občani v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper solidarno zagotavljamo zdravstveno varstvo po naslednjih načelih in merilih: a) Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti z dela do višine 80% poprečne vrednosti v regiji, s korekturo do poprečne odsotnosti v regiji za občane, kjer je v strukturi več kot 20% nad regijskim poprečjem zaposlenih žena. Nadomestilo za porodniški dopust ter pogrebnine in posmrtnine se v celoti solidarnostno financira v okviru regije. b) Bolniško zdravljenje do višine 80 % poprečne hospitalizacije v regiji računamo po številu bolniških oskrbnih dni na 100 prebivalcev s korekturami po 5 % za občine, kjer delež prebivalcev nad 65 let starosti in delež kmečko zavarovanih oseb za več kot 20% presega regijsko poprečje. c) Vse druge oblike zdravstvenega varstva (specialistično, ambu-lantno-dispanzersko, zobozdravstveno itd.) ter izdatki za zdravila do višine 80 % poprečnih stroškov na osebo v regiji s korekturami iz a) in b) točke (za starost, delež kmečkih zavarovancev in zaposlenih žena). d) Potni stroški v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in reševalni prevozi do višine 80 % poprečnih izdatkov in sicer posebej za obalne občine in posebej za kraško-notran jske občine s korekturami iz prejšnje točke. Za ugotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva skupaj z delovnimi ljudmi iz občin Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana po enotnih merilih, oziroma v občini 1. Bistrica v tisoč din: leta 1976 29.022 leta 1977 30.580 leta 1978 32.264 leta 1979 34.022 leta 1980 35.892 skupaj 161.780 Poleg tega bomo udeleženci sporazuma tudi solidarnostno pokrivali v okviru regije nepredvidene razlike vsled večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj in poškodb. 18. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo uresničevali nekatere naloge dodatnega programa kot skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v regionalni zdravstveni skupnosti po načelu vzajemnosti. Te naloge so: ! Solidarnostno sofinanciranje Zdravstvenega doma v Piranu v znesku din 6,500.000 in Zdravstvene postaje v Kozini v znesku din 2.373.000. 2. Prednostne naloge zdravstvenega varstva po »B« programu za 'eto 1976 v znesku 5,355.000 din, od tega za uresničitev programa za 'zboljšanje zdravstvenega varstva v Brkinih 2,885.000 din. 3 Štipendiranje zdravstvenih kadrov v znesku letno 1,500.000 din. 4 Dejavnost zavoda za socialno mladino in higieno in drugih specialnih zavodov, ki nudijo določeno zdravstveno varstvo posameznim kategorijam občanov. 5 Sredstva za delovanje organov Regionalne zdravstvene skupnost! Koper in njene strokovne službe. Občinska solidarnost 19. člen Udeleženci sporazuma si v okviru občine zagotavljamo s solidarnostnim združevanjem sredstev zdravstveno varstvo nad solidarnostnim programom v regiji. Občinska solidarnost obsega vse oblike neposrednega zdravstvenega vartsva in nadomestila osebnega dohodka do regijskega poprečja oziroma do 10% prek tega poprečja z upoštevanjem korektur iz 17. člena tega sporazuma: pri bolnišnični dejavnosti pa največ do poprečne hospitalizacije v regiji oziroma dejanskega števila bolniško-oskrbnih dni na 100 prebivalcev v občini v letu 1976 in v nobeni bolnišnični dejavnosti naprek maksimalnega normativa. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva v okviru občine v predvidenem znesku po posameznih letih v tisoč dni: leta 1976 1.759 leta 1977 1.853 leta 1978 1.955 leta 1979 2.062 leta 1978 1.955 leta 1979 2.062 leta 1980 2.175 skupaj 9.804 Sistem solidarnosti je razviden iz priloženega prikaza (tabele) glede na izdatke za zdravstveno varstvo v letu 1976. 20. člen Združena sredstva v okviru dogovorjene porabe ne pokrivajo izdatkov nad načrtovanim obsegom zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Zato bomo udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje morebitne prekoračitve pokrivali z dodatnimi prispevki iz osebnega dohodka ali drugih virov, če ne bi zadoščali ukrepi iz 24. člena tega sporazuma. " IV. IZVAJANJE DOGOVORJENIH NALOG 21. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo v okviru dogovorjenih sredstev skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške zdravstvene dejavnosti, ki nudijo zdravstveno varstvo prebivalstvu občine. Za specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter za dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in za druge skupne naloge občin v regiji po programu iz tega sporazuma, bo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela v regiji ali izven nje sklepala Regionalna zdravstvena skupnost Koper. 22. člen Vrednosti zneskov navedenih v programu zdravstvene skupnosti, ki ga vsebuje ta sporazum, so izračunani na podlagi veljavnih tehničnih in delovnih normativih ter na podlagi poprečnih cen iz leta 1975. Skupščina skupnosti bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih stroških zdravstvenih dejavnosti upoštevala višino cen iz decembra preteklega leta, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev zdravstvenih dejavnosti ter sredstva za denarne prejemke občanov pa tako, da bo upoštevala ugotovljeno rast poprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu. S sredstvi ob zaključku leta 1976 se po kriterijih iz prejšnjega odstavka valorizirajo zneski dodatnega programa skupnosti za leto 1976 v znesku 1,505.000 din, oziroma 5,85 % od limitiranih dohodkov po družbenem dogovoru. 23. člen (c sredstva po tem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne bodo pritekala v predvideni tišini, bo skupščina zdravstvene skupnosti v skladu z načelom kontinuiranega planiranja prilagodila izvajanje programa novo nastalim razmefanrt ob 'Upoštevanju ciljev in prednostnih nalog po družbenem planu občine za obdobje 1976—1980 oziroma po tem sporazumu. 156 tURADNE OBJAVE* 12. avgusta 1977 — Št. li 24. č!en Zaradi uskladitve obsega pravic z dogovorjenim obsegom porabe oziroma z razpo!ož!jivimi sredstvi po enotnem, skupnem in dodatnem programu, bomo v skupnosti v !etu 1977 v samoupravnih splošnih aktih določili tiste naioge, in dejavnosti, ki jih !ahko v svojih programih opustimo a!i jih financiramo !e deino (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne onemogočajo njihove celotne uresničitve. Pri tem bomo zmanjšati porabo oziroma zaostriti kriterije za: — koristno zdravtjenje v naravnih zdravitiščih, razen za udetežence NOB. — neobvezna ceptjenja, — reševatne prevoze, — zdravita, — zobna-protetična deta, — speciatistično zdravtjenje, — druge pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva, — investicije. V zdravstveni skupnosti bomo s samoupravnim sporazumom dotočiti pravice, ki se v cetoti zagotavtjajo s sredstvi po enotnejšem programu kot tudi obtik zdravstvenega varstva in najniije denarne zneske, ki se zagotavtjajo uporabnikom. 25. čten Detavci in detovni tjudje bomo kot uporabniki zdravstvenih storitev zagotoviti uresničevanje dodatnega programa tudi z ustreznimi prispevki (participacijo uporabnikov) k stroškom zdravstvenega varstva. S posebnim samoupravnim aktom sc tahko dotočijo tiste za živ!jenje in zdravje manj pomembne obtike zdravstvenega varstva in zdravstveni pripomočki, ki jih pretežno ptača uporabnik sam, zdravstvena skupnost pa k stroškom prispeva te manjši det (participacija skupnosti). 26. čten V zdravstveni skupnosti bomo spremtjati gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti materiatne proizvodnje in sprejemati potrebne ukrepe. Udetežcnci sogtašamo, da bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije sktadno s temi gibanji v repubtiki določata ter usktajevata prispevne stopnje in skupni program kot tudi obvezo oziroma upravičenost posamezne občinske zdravstvene skupnosti do solidarnostnega združevanja sredstev in njihovo višino za posamezno teto. Udctcženci sporazuma sogtašamo. da skupščina občinske zdravstvene skupnosti sktadno s temi gibanji usktajuje stopnje prispevkov za dodatni oziroma cetotni program skupnosti. Udeteženci sogtašamo. da za programske natoge, za katere po tem sporazumu združujemo sredstva v regiji, skupščina regionatne skupnosti sprem! ja, usktajuje in sprejema ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem in solidarnostnim finansiranjem skupnega programa v regiji. V. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. čten Skupščina skupnosti bo ob pottetnem periodičnem obračunu in zak-tjučnem računu anatizirata vsebinsko in finančno reatizacijo tega sporazuma, ter po potrebi sprejeta ustrezne ukrepe. C E L 0 T H I PROGRAM OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ILIRSKA BISTRICA 28. čten Če se pri anatizi iz prejšnjega čtena pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja kakor je dotočeno v tem sporazumu drugih samoupravnih sptošnih aktih skupnosti in v sktepih skupščine, ki teme-tjijo na tem spoznanju, in da skupščina skupnosti sama ne more učinkovito ukrepati v okviru svojih pristojnosti, mora takoj o tem obvestiti udetežence sporazuma in občinsko skupščino. To mora skupščina skupnosti storiti tudi, če nastopijo nepredvidene izjemne okoliščine, ki zahtevajo obsežnejšo spremembo programa. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah: 1. če se ne izvaja dogovorjeni program po vsebini ter predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. če se ne izpotnjujejo dogovorjeni cit ji, prednostne natoge in dogovorjeni ukrepi za smotrno porabo sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka tahko skupščina skupnosti predlaga tudi spremembo samoupravnega sporazuma ati pa predlaga skupščini občine, da sprejme druge ustrezne ukrepe. 29. čten Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo sredstev v sktadu z dogovorjenim programom bo oprav!ja! odbor za samostojni nadzor občinske zdravstvene skupnosti. Natoge odbora so ztasti: — da spremlja izvajanje programa skupnosti po vsebini, obsegu in kvaliteti; — da spremtja uresničevanje svobodne menjave deta ter sktepanje in izvajanje sporazumov o menjavi deta; — da poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti ter po potrebi tudi neposredno udeležencem sporazuma. Zdravstvena skupnost bo organizirata tudi strokovni nadzor nad izvajanjem programa in uresničevanjem svobodne menjave deta. 0 tem se tahko s posebnim samoupravnim sptošnim aktom dogovori tudi z drugimi zdravstvenimi skupnostmi. VI. KONČNE DOLOČBE 30. čten Obveznost temetjnih organizacij združenega deta gtede ptačevanja prispevkov za tekoče teto preneha, ko je dosežen planirani tetni pritiv sredstev v skupnosti in so zagotovljena sredstva za izpolnitev letnega programa. Prenehanje obveznosti plačevanja prispevkov, ko so izpolnjeni pogoji, ugotovi skupščina skupnosti s sklepom. 31. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko pristopi k njemu najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev, kar ugotovi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine. 32. člen Sporazum začne veljati 15 dni po objavi. Št.: 02-22-1977-2 Ilirska Bistrica, 5. maja 1977 Z0RAVSTVENE6A VARSTVA Tabela L v 000 din 0 p i a 1976 1. KaotijM Mvarovanci 933 2. S P I Z M upetto Janca 4.349 3. BNuRm oao 29.621 4. Solidamoai : - dobi 4 2.773 SKUPNA SREDSTVA 37.676 19 7 7 19 7 8 19 7 9 19 8 0 SKUPAJ 1976 - 1980 933 964 964 964 4.758 4.493 4.641 4.794 4.952 23.229 31.545 33,596 35.776 38.104 168.642 + 2.773 + 2.773 + 2.773 + 2.773 * 13.865 39.744 41.974 44.307 46.793 210.494 12. avgusta 1977 — Št. H «URADNE OBJAVE« J 37 v tea z M -skupni program na ravni SRS 1.217 957 988 797 678 4.637 - prograo zdravstvenega varstva 28.916 30.422 32.054 33.753 35.561 160.706 - denarna nadomestila 00 in povračila 3.657 3.899 4.157 4.431 4.722 20.866 - drugi izdatki, po vračila st roš.službam in sanoupr.organom 1.095 1-167 1.244 1.326 1.414 6.246 - investicije v zdravstvo 2.646 3.153 3.385 3.857 4.273 UJM - štipendije 145 145 145 145 145 725 Občinska zdravstvena skupnost 11. BISTRICA 1/ NORMATIV KADRA NORMATIVI V OSNOVNI DISPANZERSKI ZDRAVST :EJAVhKH — [MOTE ! Normativ št. ] populacije . ! Potrebne št. kadra po normativu Dejansko za- ! poslani } 31.12.1976 Razlika +-Dejanska zaposlit, denornativa ! Število popul. j Cčstopanjeod j na 1 zdravnika 1 normativa - (dejansko zaposl.)! populacije T Anbulantno dispanzerska delavnost: . Število zdravnikov 1, Služba sploŠ.nedicine in kurativaOA (10.502) 1.900 5.5 5 -0.5 2.100 + 200 2, Medicina dela-preventiva (4.564) 2.383 1,9 1 -0,9 4.564 + 2.181 3. Varstvo žena (6.128) 7.167 0,9 d ) (-0,9) - + 6.128 4, pneuaoftiziološka služba (15.128) 41.670 0,4 d) (-0,4) - +15.128 $. Šolsko varstvo (3.179) 2-667 1,2 1 -0,2 3.179 + 512 6. Otro&o varstvo (1.447) 1.600 0,9 1 + 0,1 1.447 - IH 7. Okulistična služba (15.128) 40.000 0,4 n) (-0,4! - -15.128 8. Psihohigienski dispanzer (15.128) 40.00C 0,4 d ) (-0,4) - -15.128 SKUPAJ (preb. 15.T28) n,č 8*(2,1)-10,1 -1,5 1.500 (po normativu 1.304) IL Zobozdravstvo: - štev. zobnih terapevtov 9. Splošne zobne asbul. (10.502) 2.250 4.7 5 + 0,3 2.100 - 150 10. PredMske in Šolske zobne aabul. (4.229) 2.000 2,1 1 -i.i 4.229 + 2.229 SKUPAJ (14.731! č,8 6 -0,8 2.455 (po normativu 2.166) EL Ostale službe - ostali zdravstveni kader 11. Patronažna in babiška služba (15.128) 2.500 6,1 8 + 1,9 1.891 - 609 12. Laboratorij (15.128) 4.000 3.6 4 + 0,2 3.782 - 218 13. fizioterapija (15.128) 6.667 2,3 1 -1,3 15.128 + 8.461 14. Rigiensko-epidem.služba (15.128) 30.0N 0,5 1 + 0,5 15,128 -14.872 POMA: Zaposleni zdravniki na specializaciji: - pediatrija 1, - 2/ 08SEG DELA MA OSNOVI NORMIRANEGA KADRA IN FAKTORSKIH NORMATIVOV splošna medicina 2 1) aabulantna-dispanzerska dejavnost:-ambulante in dispanzerji 1.291.571 faktorjev -ostale službe 656.C63 ' L947.Ì34 ^ 2) Zobozdravstvo 694.400 ' * P0MA:1) Za medicino dela (preventivna dejavnost) ni prikazana faktorska obremenitev kadra, ker ni zdravstvena skupnost plačnik teh storitev. 2) Za ostalo dejavnost je upoštevana celotna faktorska obremenitev z upoštevanjem tudi drugih plačnikov. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST IZOLA Na pod!agi 2. in 28. č!ena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-1976) ter prvega in drugega odstavka 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-76) in 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih na območju občine Izola, sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IZOLA V LETIH 1976—1980 l.člen ___ Delovni ljudje, ki v Občinski zdravstveni skupnosti Izola (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujemo sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Izola v letih 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: spora; zum): "------------------- — določamo cilje razvoja zdravstvenega varstva in prednostne naloge v obdobju 1976—1980, sestavine in obseg programa zdravstvenega varstva ter odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih nalog; — usklajujemo obseg pravic z dohodkovnimi možnostmi ter določamo materialne obveznosti za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva; — urejamo osnove, pogoje in merila, na katerih bo temeljila svobodna menjava dela v zdravstveni skupnosti; — določamo dolžnosti in pristojnosti skupščine zdravstvene skupnosti v zvezi z vsebino sporazuma. I. CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE ZDRAVSTVENEGA-VARSTVA.____________________ 2. č!en..................... "Cilji, ki jih bomo v skupnosti zasledovali pri določanju temeljev I.VCH.V6S plana so: — ustvarjanje enakih možnosti za zadovoljitev potreb po zdrav- stvenem varstvu vsem občanom v okviru dogovorjenega obsega in z dogovorjenimi prednostnimi nalogami; '*? — boljše zdravstveno sta^ prcbiy^Lce.Y. zlasti še.dela.vcev pri delu; — ohranitev oziroma izboljšanje zdravega človekovega okolja; 158 .URADNE OBJAVE* 12. avgusta 1977 — St. n — skladnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti z odpravljanjem obstoječih nesorazmerij med posameznimi zdravstvenimi dejavnostmi in zmogljivostmi; — zagotavljanje humanega, pravočasnega in učinkovitega zdravstvenega varstva; — združevanje dela in sredstev z ustrezno funkcionalno in organizacijsko povezavo ter sodelovanjem zdravstvenih dejavnosti in zdravstvenih organizacij v občini in na širšem območju. 3. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti udeleženci sporazuma določamo kot prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudarkom na preprečevanju nesreč pri delu ter izven dela, poklicnih ter drugih množičnih obolenj in invalidnosti ter na zmanjševanju zdravstveno neutemeljenega izostajanja z dela; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB; 3. preventivno zdravstveno varstvo otrok, šo!arjev,mladine ter ž^na v zvezi z nosečnostjo in materinstvom; 4. krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega človekovega delovnega in življenjskega okolja; 5. zdravstveno-vzgojno in prosvetno dejavnost; 6. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter v pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe. Glede na dogovorjene cilje in prednostne naloge bo skupnost pospe-, seno razvijala predvsem osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, posebej pa še preventivno dejavnost medicine* dela in dispanzersko metodo delovanja. 11. NAČIN IZVAJANJA SVOBODNE MENJAVE DELA 4. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bodo naloge izvajalcev programa določale s sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela med zdravstveno skupnostjo in izvajalci (zdravstvenimi organizacijami). Ti sporazumi bodo vsebovali zlasti naslednje sestavine: — vrsto nalog, njihov obseg in časovno opredelitev; — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; — obveznosti izvajalcev, da zagotovijo ustrezno kvaliteto storitev v mejah sprejetih normativov in standardov; — cene storitev in njihovo določanje ter način in roke njihove valorizacije; — nadzor nad izvajanjem sporazuma in sankcije; — dejavnosti in naloge, ki jih izvajalci lahko opustijo, če dohodkovne možnosti ne omogočajo uresničitve v začetku leta zastavljenega delovnega načrta; — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 5. člen ' Samoupravni sporazumi o menjavi dela bodo temeljili na veljavnih delovnih, tehničnih in' strokovnih normativih, ki jih sprejme skupščina zdravstvene skupnosti s ciljem, da bomo do leta 1980 dosegli: — v osnovnem zdravstvenem varstvu 1 splošnega zdravnika na 1383 prebivalcev, — v zobozdravstvu 1 zobnega terapevta na 2186 prebivalcev, — v bolnišničnem zdravstvenem varstvu do 228 bolniško oskrbnih dni na 100 prebivalcev. Samoupravni sporazum določa poleg obveznosti zdravstvenih organizacij za izvršitev dogovorjene količine zdravstvenih storitev tudi neposredno obveznost izvajalcev za celovito uresničevanje dogovorjene politike ter programa in posebej še prednostnih nalog in ukrepov za racionalizacijo porabe. 6. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo pri vrednotenju storitev, ki se bodo opravljale po sporazumu med zdravstveno skupnostjo in zdrav- stvenimi organizacijami združenega dela, upoštevale naslednje sestavine cene na enoto storitve: — materialni stroški na podlagi dogovorjenih normativov materialnih stroškov; — amortizacija v višini minimalne zakonske stopnje, veljavne na dan sklenitve sporazuma; — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na podlagi sprejetih delovnih, kadrovskih in drugih normativov. Za izračun teh sredstev se praviloma upošteva poprečni OD na pogojno nekvalificiranega delavca in poprečna višina sredstev skupne porabe v združenem delu v občini za preteklo leto. — Sredstva za zakonske in na podlagi zakona samoupravno dogovorjene obveznosti; — sredstva za obvezno rezervo po zakonu. Za uporabnike zdravstvenih storitev, ki za dogovorjeno nujno investicijsko izgradnjo ne združujejo namenskih sredstev na podlagi posebnih sporazumov, se k ceni storitve sorazmerno dodajo tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. 7. člen Izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva bomo v skladu z načeli dobrega gospodarjenja kar najbolj skrbno gospodarili z združenimi sredstvi in pri tem dosledno izvajali dogovorjeno politiko in ukrepe za smotrno porabo. Zdravstvena skupnost bo pri vrednotenju programov in cen zdravstvenih storitev spodbujala prizadevanja zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev po humanosti, učinkovitosti, uspešnosti ter racionalnosti zdravstvenega varstva in storitev. Skupnost ni plačnik zdravstvenih storitev, ki jih zdravstvene organizacije opravljajo mimo dogovorjenega programa zdravstvenega varstva ter normativov in standardov, storitev strokovno neusposobljenih izvajalcev oziroma nekvalitetno opravljenih storitev ali tistih, ki niso opravljene skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami. 8. člen Če se med letom oziroma izvajanjem sporazuma povečajo materialni stroški zaradi naraščanja cen do 5 % je zdravstvena organizacija praviloma dolžna zagotoviti racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. V posebej utemeljenih primerih, če zaradi porasta materialnih stroškov zdravstvena organizacija ne more izvesti nalog po sporazumu, posebno ko pride do bistveno drugačnih gibanj materialnih stroškov, osebnih dohodkov ali zakonskih obveznosti kot so predvidena v resolucijskih izhodiščih, bo zdravstvena skupnost upoštevajoč gospodarske in dohodkovne možnosti spremenila pogodbo z izvajalcem, pri tem pa v skrajnem primeru zmanjšala tudi obseg nalog v smislu določi! 23. in 24. člena tega sporazuma. V primeru nepredvidenih večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj ali poškodb, bo zdravstvena skupnost v okviru razpoložljivih rezervnih sredstev in sredstev za nepredvidene rizike upoštevala povečani obseg dela in z izvajalcem sklenila dodatni sporazum. III. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1976—1980 9. člen S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje sebi in svojim družinskim članom z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti in vzajemnosti pravice do neposrednega zdravstvenega varstva (zdravljenje in varstvo zdravja ter preprečevanje bolezni in poškodb) in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja (denarna nadomestila in povračila), s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti ; poleg tega pa z združevanjem sredstev ustvarjajo tudi potrebne pogoje za razvoj in napredek zdravstvenega varstva (nujne investicije in kadri). 10. člen Udeleženci sporazuma združujemo sredstva za uresničitev celotnega programa zdravstvenega varstva v naslednjih oblikah financiranja: "URADNE OBJAVE* 159 — enotni program, ki si ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsi delovni ljudje v SRS s solidarnostnim združevanjem sredstev; — skupni program, ki si ga vsi delovni ljudje v SRS zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev; — dodatni program, s katerim si s solidarnostnim združevanjem sredstev v občini in regiji zagotavljamo: denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, naložbe, štipendiranje ter ostale izdatke. Osnovo celotnemu programu predstavlja dosežena stopnja zdravstvenega varstva in socialne varnosti v letu 1975, upoštevaje dogovorjeno politiko ter cilje in prednostne naloge iz tega sporazuma. Celotni program zdravstvenega varstva z osnovnimi kazalci programa je kot priloga !. sestavni de! tega sporazuma. 14. člen Za uresničitev enotnega programa bodo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva skupaj z delavci na območju celotene SR Slovenije po enotnih prispevnih stopnjah. Enotne prispevne stopnje od osnove osebnega dohodka bodo znašale: LET Al 976 leta 1979 4,59% 4,49% !etal977 4,56% leta 1980 4,45% leta 1978 4,5191 Skupno zbrana sredstva za enotni program v tisoč din: bodo v občini znašala leta 1967 13.956 leta 1977 14.330 leta 1978 14.664 leta 1979 15.085 leta 1980 15.462 skupaj 73.497 11. člen Za uresničitev celotnega programa zdravstvene skupnosti bomo udeleženci sporazuma ter drugi zavezanci združili naslednja sredstva (v t,soc!hdm): 1976 1977 1937 ^79 ^ g^UPAJ ZDRUŽENO DELO 22.478 23.773 25.147 26.597 28.134 126.129 $P!Z za upokojence 3.036 3.136 3.239 3.346 3.457 16.214 Kmetijski zavarovanci 127 127 131 131 131 647 SKUPAJ 25.641 27.036 28.517 30.074 31.722 142.990 Potrebna sredstva za izvedbo enotnega programa bodo v občini znašala v tisoč din: leta 1976 14.634 leta 1977 15.415 leta 1978 15.953 leta 1979 16.523 leta 1980 17.106 skupaj 79,631 Ker razlike med zbranimi in potrebnimi sredstvi v občini niso večje od 5 % vrednosti enotnega programa, ne nastopi obveznost za združevanje oziroma pravica do prejemanja združenih solidarnostnih sredstev za zagotovitev enotnega programa. Združeno delo bo združevalo sredstva po prispevnih stopnjah od osnove osebnega dohodka leta 1976 10,11, leta 1977 10,14, leta 1978 9,96, leta 1979 9,77 in leta 1980 9,60%. Prispevne stopnje iz prejšnjega odstavka bodo preračunane na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. Kmetje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za upokojence in drugi občani, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku ter drugi zavezanci bodo prispevke za zdravstveno varstvo plačevali po določbah zakona ali po posebnem sporazumu oziroma sklepu skupščine skupnosti. V sredstvih iz prejšnjega odstavka so zajeta vsa sredstva za enotni, skupni in dodatni program, vključno sredstva iz 12. člena sporazuma. 12. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru sredstev za zagotovitev programa po prejšnjem členu še naprej združevali namenska sredstva na podlagi v prejšnjih letih sklenjenih posebnih sporazumov za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper, in sicer po naslednjih prispevnih stopnjah v tisoč din: leta 1976 1,00% 2,058 leta 1977 1,12% 2.478 !etal978 1,13% 2,717 leta 1979 1.21% 3.110 leta 1980 1,26% 3,462 skupaj 13.825 Stopnja nad 1,00% po letu 1977 predstavlja nadomestilo za izpad 20% soudeležbe iz združenih sredstev zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper. Stopnja nad 1,00% po letu 1977 predstavlja nadomestilo za izpad 20% soudeležbe iz združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper. a) Enotni program 13. člen Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi v SR Sloveniji solidarnostno jamčimo zdravstveno varstvo, ki je po obsegu, vrsti in kakovosti storitev pravic opredeljen v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti SR Slovenije v letih 19% 1980. Kazalci za določitev enotnega programa in njegovo ovrednotenje na podlagi cen iz leta 1975 so sestavni de! navedenega sporazuma. b^Skupni program 15. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo nekatere naloge skupnega in splošnega pomena uresničevali po načelu vzajemnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Te naloge so konkretno opredeljene v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SRS (priloga I!. tega sporazuma). Vrednost skupnega programa znaša v tisoč din: leta 1976 171.500 leta 1977 148.200 leta 1978 150.600 leta 1979 116.300 leta 1980 98.800 skupaj 685.400 / Za uresničevanje skupnega programa bomo združevali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po naslednji enotni prispevni stopnji od osnove osebnega dohodka: leta 1976 0,46% leta 1977 0,34% leta 1978 0,33% leta 1979 0,25% leta 1980 0,02% Za skupni program bomo iz občine prispevali v tisoč din: leta 1976 947 leta 1977 752 leta 1978 793 leta 1979 645 leta 1980 550 skupaj 3.687 C) Dodatni program 16. člen Udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje si z združevanjem sredstev za dodatni program zdravstvenega varstva v občini in v regiji v skupnem znesku za srednjeročno obdobje din 51.981 zagotavljamo denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, štipendiranje ter ostale izdatke za zdravstveno varstvo in delovanje organov skupnosti in njene strokovne službe. Po posameznih letih pa združujemo naslednja sredstva (v tisoč din) leta 1976 8.680 leta 1977 9.476 leta 1978 10.343 leta 1979 11.234 leta 1980 12.248 skupaj 51.981 Regijska solidarnost 17. člen Udeleženci soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi ter občani v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper solidarno zagotavljamo zdravstveno varstvo po naslednjih načelih in merilih: 160 *URADNE OBJAVE 12. avgusta 1977 — $t. n a) Nadomestno osebnega dohodka ob začasni zadržanosti z de!a do višine 80 % poprečne odsotnosti v regiji, s korekturo do poprečne odsotnosti v regiji za občine, kjer je v strukturi več kot 20 % nad regijskim poprečjem zaposlenih žena. Nadomestilo za porodniški doput ter pogrebnine in posmrtnine se v celoti solidarnostno financirajo v okviru regije. b) Bolnišnično zdravljenje do višine 80 % poprečne hospitalizacije v regiji računano po številu bolniških oskrbnin dni na 100 prebivalcev s korekturami po 5 % za občine, kjer delež prcbivalscev nad 65 let starosti in delež kmečko zavarovanih oseb za več kot 20% presega regijsko poprečje. c) Vse druge oblike zdravstvenega varstva (specialistično, ambu-lantno-dispanzersko, zobozdravstveno itd.) ter izdatki za zdravila do višine 80 % poprečnih stroškov na osebo v regiji s korekturami iz a) in b) točke (za starost, delež kmečkih zavarovancev in zaposlenih žena). d) Potni stroški v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in reševalni prevozi do višine 80 % poprečnih izdatkov, in sicer posebej za obalne občine in posebej za kraško-notranjske občine s korekturami iz prejšnje točke. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva skupaj z delovnimi ljudmi iz občin Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Postojna in Sežana po enotnih merilih, oziroma v občini Izola v tisoč din: leta 1976 19.299 leta 1977 20.256 !eta!978 21.234 leta 1979 22.311 leta 1980 23.446 skupaj 106.546 Poleg tega bomo udeleženci sporazuma tudi solidarnostno pokrivali v okviru regije nepredvidene rizike vsled večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj in poškodb. 18. člen Udeleženci sc zavezujemo, da bomo uresničevali nekatere naloge dodatnega programa kot skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v regionalni zdravstveni skupnosti po načelu vzajemnosti. Te naloge so: 1. Solidarnostno sofinanciranje Zdravstvenega doma v Piranu v znesku din 6,500.Odd din in Zdravstvene postaje Kozina v znesku din 2,373.dd0. 2. Prednostne naloge zdravstvenega varstva po »B« programu za leto 1976 v znesku 5,355.000. od tega za uresničitev programa za izboljšanje zdravstvenega varstva v Brkinih din 2,885.ddd. 3. Štipendiranje zdravstvenih kadrov v znesku letno din l,5dd.ddd. 4. Dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in drugih specialnih zavodov, ki nudijo določeno zdravstveno varstvo posameznim kategorijam občanov. 5. Sredstva za delovanje organov Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in njene strokovne službe. Občinska solidarnost 19. člen Udeleženci sporazuma si v okviru občine zagotavljamo s solidarnostnim združevanjem sredstev zdravstveno varstvo nad solidarnostnim programom v regiji. Občinska solidarnost obsega vse oblike neposrednega zdravstvenega varstva in nadomestila osebnega dohodka do regijskega poprečja oziroma do 10% preko tega poprečja z upoštevanjem korektur iz 17. člena tega sporazum.): pri bolnišnični dejavnosti pa največ do poprečne hospitalizacije v regiji oziroma dejanskega števila bolniško-oskrbnih dni na 100 prebivalcev v občini v letu 1976 in v nobeni bolnišnični dejavnostf ne prekmaksimahTega normativa. Za ^a^oto\8tev te ^jda! bosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva v okviru občine v predvidenem znesku po posameznih letih v tisoč din: leta 1976 'll. K789 leta 1977 1.878 leta 1978 1.969 ^ leta 1979 2.069 leta 1980 2 ! 74 skupaj 9.879 oziroma 7,9% vseh izdatkov za zdravstveno varstvo. Sistem solidarnosti je razviden iz priloženega prikaza (tabele) glede na izdatke za zdravstveno varstvo v letu 1976. 20. člen Združena sredstva v okviru dogovorjene porabe ne pokrivajo izdatkov nad načrtovanim obsegom zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Zato bomo udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje morebitne prekoračitve pokrivali z dodatnimi prispevki iz osebnega dohodka ali drugih virov, če ne bi zadoščali ukrepi iz 24. člena tega sporazuma. IV. IZVAJANJE DOGOVORJENIH NALOG 21. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo v okviru dogovorjenih sredstev skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške zdravstvene dejavnosti, ki nudijo zdravstveno varstvo prebivalstvu občine. Za specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter za dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno in za druge skupne naloge občin v regiji po programu iz tega sporazuma, ho sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela v regiji ali izven nje sklepala Regionalna zdravstvena skupnost Koper. 22. člen Vrednosti zneskov navedenih v programu zdravstvene skupnosti, ki ga vsebuje ta sporazum, so izračunane na podlagi veljavnih tehničnih in delovnih normatitov ter na podlagi poprečnih cen iz leta 1975. Skupščina skupnosti bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto. valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih stroških zdravstvenih dejavnosti upoštevala višino cen iz decembra preteklega leta. sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev zdravstvenih dejavnosti ter sredstva za denarne prejemke občanom pa tako. da bo upoštevala ugotovljeno rast poprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu. S sredstvi ob zaključku leta 1976 se po kriterijih iz prejšnjega odstavka valorizirajo zneski dodatnega programa skupnosti za leto 1976 v znesku 1.677.000 din oziroma 5.85% od limitiranih dohodkov po družbenem dogovoru. 23. člen (e sredstva po tem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne bodo pritekala v predvideni višini, bo skupščina zdravstvene skupnosti v skladu z načelom kontinuiranega planiranja prilagodila izvajanje programa novo nastalim razmeram ob upoštevanju ciljev in prednostnih nalog po družbenem planu občine za obdobje 1976—1980 oziroma po tem sporazumu. 24. člen Zaradi uskladitve obsega pravic z dogovorjenim obsegom porabe oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem in dodatnem programu, bomo v skupnosti v letu 1977 v samoupravnih splošnih aktih določili tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opustimo ali jih financiramo le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo njihove celotne uresničitve. Pri tem bomo zmanjšali porabo oziroma zaostrili kriterije za: koristno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB. — neobvezna cepljenja. — reševalne prevoze, — zdravila, — zohna-protetična dela, — specialistično zdravljenje, druge pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva. — investicije. V zdravstveni skupnosti bomo s samoupravnim sporazumom določili pravice, ki sc v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu kot 12. avgusta 1977 — Št. 11 "URADNE OBJAVE< tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje denarne zneske ki zagotavljajo uporabnikom. se 25. č!en Delavci in delovni ljudje bomo kot uporabniki zdravstvenih storitev zagotovili uresničevanje dodatnega programa tudi z ustreznimi pri spevki (participacijo uporabnikov) k stroškom zdravstvenega varstva S posebnim samoupravnim aktom se lahko določijo tiste za življenje in zdravje manj pomembne oblike zdravstvenega varstva in zdravstvenimi pripomočki, ki jih pretežno plača uporabnik sam. zdravstvena skupnost pa k stroškom prispeva le manjši del (participacija skupni sti). 26. člen v zdravstveni skupnosti bomo spremljali gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti materialne proizvodnje in sprejemali potrebne ukrepe. Udeleženci soglašamo, da bo skupščina zdravstvene skupnosti Slo-venije skladno s temi gibanji v republiki določala ter usklajevala prispevne stopnje in skupni program kot tudi obvezo oziroma upravičenost posamezne občinske zdravstvene skupnosti do solidarnostnega združevanja sredstev in njihovo višino za posamezno leto. Udeleženci sporazuma soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti skladno s temi gibanji usklajuje stopnje prispevkov za dodatni oziroma celotni program skupnosti. Udeleženci soglašamo, da za programske naloge, za katere po tem sporazumu združujemo sredstva v regiji, skupščina regionalne skupnosti spremlja, usklajuje in sprejema ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem in solidarnostnim financiranjem skupnega programa v regiji. V. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirala vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejela ustrezne ukrepe. 28. člen Ce se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja kakor je določeno v tem sporazumu, drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, in da skupščina skupnosti sama ne more učinkovito ukrepati v okviru svojih pristojnosti, mora takoj obvestiti o tem udeležence sporazuma in občinsko skupščino. To mora skupščina skupnosti storiti tudi, če nastopijo nepredvidene izjemne okoliščine, ki zahtevajo obsežnejšo spremembo programa. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah: 1. če se ne izvaja dogovorjeni program po vsebini ter predvidenem obsegu in kvaliteti: 2. če se ne izpolnjujejo dogovorjeni cilji, prednostne naloge in dogovorjeni ukrepi za smotrno porabo sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti predaga tudi spremembo samoupravnega sporazuma ali pa predlaga skupščini občine, da sprejme druge ustrezne ukrepe. 29. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo src štev v skladu z dogovorjenim programom bo opravlja! odbor za samoupravni nadzor občinske zdravstvene skupnosti. Naloge odbora so zlasti: — da spremlja izvajanje programa skupnosti po vsebini, obsceu in kvaliteti: — da spremlja uresničevanje svobodne menjave dela ter sklepanje 'n tzvajanjc sporazumov o menjavi dela: — da nadzoruje združevanje in porabo sredstev po tem sporazumu: — da poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti ter po potrebi tudi neposredno udeležencem sporazuma. Zdravstvena skupnost bo organizirala tudi strokovni nadzor nad izvajanjem programa in uresničevanjem svobodne menjave dela. O tem se lahko s posebnim samoupravnim splošnim aktom dogovori tudi z drugimi zdravstvenimi skupnostmi. V!. KONČNE DOLOČBE 30. člen Obveznost temeljnih organizacij združenega dela glede plačevanja pnspevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev v skupnosti in so zagotovljena sredstva za izpolnitev letnega programa. Prenehanje obveznosti plačevanja prispevkov, ko so izpolnjeni pogoji, ugotovi skupščina skupnosti s sklepom. 3!. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo poo-blaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko pristopi k njemu najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev, kar ugotovi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine. 32. člen Sporazum začne veljati 13 dni po objavi. Št.: 02-22-1977-2 Izola, 5. maja 1977 Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma je objavljen v Uradnih objavah, št. 9-77. CELOTNI Občinska zdravstvena skupnost COL/. PROGRAM ZORAVSTV ENEGA VARSTVA v 000 din Tabela 1. Opis 1976 - L i 197 7 } 197 8 j 197 9 1 9 80 SKUPAJ i 1976 - 1980' 1. Kmetijski zavarovanci 127 127 131 131 131 647 2. SPIZ za upokojence 3.0% 3.136 3.235 3.346 3.457 16.214 3. ZDRUŽENO DELO 22.47C 23.773 25.147 26.597 28.134 126.19 4. Solidarnost: ?dobi * 916 + 916 + 916 + 916 + 916 4.580 ' - d a SKUPNA SREOSTVA 26.557 27.952 9.433 3C.990 32.638 147.570 v.tcn za. - program na ravni SRS 947 752 793 665 550 3.687 - prograa zdravstvenoga varstva 17.798 18.638 MAM MAH RAM 97.761 - denarna nadomestila OD in povračila 4.853 5.137 5.441 5.762 {.m 27.94 162 »URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 — 11 - drugi izdatki, povračila stroš.služban in saooupr.organom 795 842 892 944 1.000 4.473 -invosticijc v zdravstvo 2.058 2.470 2.717 3.110 3.462 13.83 -štipendijo 106 106 106 106 106 530 Občinska zdravstvena skupnost IZOLA NORMATIVI V OSNOVNI DISPANZERSKI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSn ENOTA j Normativ Št. j populacije Potrebnost, kadra po nonativu Oejansko zaposleni 31.12.1976 Razlika 4 -Dejanska zaposlitev do no nativa Število populacije na 1 zdravnika (dejansko zaposl.! Odstopanja od nona ti va -populacija 1/ U08MTIV MA L Ambulantno-dispanzerska dejavnost: -Stavilo zdravnikov 1. Služba splošne aedicine in kurativa 0A (7.639) 2.100 3,6 ; 3 (*0,9) -0,6 (.0,3) 2.546 (1.959) *. *6 (-m) 2. Medicina dala-preventiva ( 5.348) 2.550 2,1 1 (90% kurativa -l,l(-?,o) 5.348 (53.460) * 2.798 (50.930) 3; Varstvo žena (4.161) 7.500 C,6 -0,9) (1) (-0/) 4.161 -3.339 4. Šolsko varstvo (2.387) 2.500 1,0 1 + 2.387 - 113 5. Otroško varstvo (1.038) 1.400 - M 1 + 0,3 -LQ38 - 362 SKUPAJ (preb. 11.064) 8,0 )(+0,6)-6,6 -i/ 1.677 ( po nenativu 1.363) IL Zobozdravstvo: - število zobnih terapevtov 6. Splošne zobne a*b. (7.639) 2.250 3,4 3 - 0,4 2.546 4 296 7. Predšolske in šolske zobne aabul. (3.289) -- -2.-MK 1.6 1 " - 0.6 3.289 -+L289 SKUPAJ (10.928) 5*0 4 -1*0' 2;732 ( po nonativu 2.186) d. Ostale službe.-ostali zdravstveni kader 8; Patronažna, babiška služba (11.064) 2.500 4,4 3 - 1.4 3.688 + 1.188 9. Laboratorij (11.064) 4.000 2,8 2 - 0,8 5.532 + 1.532 M. Fizioterapija (11.064) 8.000 1,4 -1*4 + 11.064 11, HHiensko-epid. služba (11.064) 30 NO 0^ !.. - + 1L064 9*0 5 - 4,0 2.213 (po nonativu 1.229) OPOMBA: Zaposleni zdravniki na specializaciji: splošna sedicina 1. 2/_0BSE6 PELA M/- OSNOVI MORMR^NECA K/DR.\ IN F/JdORSKIM NORMATIVOV: 1) Aabulantno-^dispanzerska dejavnost:-aabulante in dispamerji 818.990 faktorjev -ostale službe 461.112 ' , 1.280.102 ' 2) Zobozdravstvo 508.8N ' OPOMA: 1) & aedicino dela (preventivna dejavnost) ni prikazana faktorska obremenitev kadra, ker ni zdravstvena skupnost plačnik teh storitev 2) Za ostalo dejavnost je upoštevana celotna faktorska obremenitev tudi za drugo plačnike. OBČ!NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER Na pod!agi 2. in 28. č!ena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem pianu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-1976) ter prvega in drugega odstavka 24. č!ena zakona o združenem de!u (Uradni !ist SFRJ, št. 33-76) in 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper (Uradne objave, št. 19-76) deiavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega de!a ter delovnih skupnostih na območju občine Koper, sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! KOPER V LET!H 1976—19H0 L člen Delovni ljudje, ki v Občinski zdravstveni skupnosti Koper (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujemo sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Koper v letih 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: sporazum): določamo cilje razvoja zdravstvenega varstva in prednostni naloge v obdobju 1976—1980, sestavine in obseg programa zdrav stvenega varstva ter odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresni čevanje dogovorjenih nalog; — usklajujemo obseg pravic z dohodkovnimi možnostmi ter dolo čarno materialne obveznosti za izvedbo sprejetega programa zdrav st\enega varstva; 'K — urejamo osnove, pogoje in merila, na katerih bo temeljila svobodna menjava dela v zdravstveni skupnosti; določamo dolžnosti in pristojnosti skupščine zdravstvene skupnosti v zvezi z vsebino sporazuma. 1. CILJ! IN PREDNOSTNE NALOGE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2. člen Cilji, ki jih bomo v skupnosti zasledovali pri določanju temeljev plana,so: ustvarjanje enakih možnosti za zadovoljitev potreb po zdravstvenem varstvu vsem občanom v okviru dogovorjenega obsega in z dogovorjenimi prednostnimi nalogami; boljše zdravstveno stanje prebivalcev, zlasti še delavcev pri delu; — ohranitev oziroma izboljšanje zdravega človekovega okolja; -- skladnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti z odpravljanjem obsto- jcč:h nesorazmerij med posameznimi zdravstvenimi dejavnostmi in zmogljivostmi; zagotavljanje humanega, pravočasnega in učinkovitega zdravstvenega varstva; — združevanje dela in sredstev z ustrezno funkcionalno in organizacijsko povezavo ter sodelovanjem zdravstvenih dejavnosti in zdravstvenih organizacij v občini in na širšem območju. 3. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti udeleženci sporazuma določamo kot prednostne naloge: ' hotjSe m popotnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivaistva s poudarkom na preprečevanju nesreč pri de!u ter izven deia, pokticnih 12. avgusta 1977 — Št. 11 ^URADNE OBJAVE* 163 ter drugih množičnih obolenj in invalidnosti ter na zmanjševanju zdravstveno neutemeljenega izostajanja z dela; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB, 3. preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolarjev, mladine ter žena v zvezi z nosečnostjo in materinstvom; 4. krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega človekovega delovnega in življenjskega okolja; 5. zdravstveno-vzgojno in prosvetaerdejavnost; 6. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter v pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe. Glede na dogovorjene cilje in prednostne naloge bo skupnost pospešeno razvijala predvsem osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, posebej pa še preventivno dejavnost medicine dela in dispanzersko metodo delovanja. H. NAČIN IZVAJANJA SVOBODNE MENJAVE DELA 4. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bodo naloge izvajalcev programa določale s sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela med zdravstveno skupnostjo in izvajalci (zdravstvenimi organizacijami). Ti sporazumi bodo vsebovali zlasti naslednje sestavine: — vrsto nalog, njihov obseg in časovno opredelitev; — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; — obveznosti izvajalcev, da zagotovijo ustrezno kvaliteto storitev v mejah sprejetih normativov in standardov; — cene storitev in njihovo določanje ter način in roke njihove valorizacije; — nadzor nad izvajanjem sporazuma in sankcije; — dejavnosti in naloge, ki jih izvajalci lahko opustijo, če dohodkovne možnosti ne omogočajo uresničitve v začetku leta zastavljenega delovnega načrta; — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 5. člen Samoupravni sporazumi o menjavi dela bodo temeljili na veljavnih delovnih, tehničnih in stroškovnih normativih, ki jih sprejme skupščina zdravstvene skupnosti s ciljem, da bomo do leta 1980 dosegli; — v osnovnem zdravstvenem varstvu 1 splošnega zdravnika na 1.156 prebivalcev, — v zobozdravstvu 1 zobnega terapevta na 2.037 prebivalcev, — v bolnišničnem zdravstvenem varstvu do 256 bolniško oskrbnih dni na 100 prebivalcev. Samoupravni sporazum določa poleg obveznosti zdravstvenih organizacij za izvršitev dogovorjene količine zdravstvenih storitev tudi neposredno obveznost izvajalcev za celovito uresničevanje dogovorjene politike ter programa in posebej še prednostnih nalog in ukrepov za racionalizacijo porabe. 6. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bodo pri vrednotenju storitev, ki se bodo opravljale po sporazumu med zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi organizacijami združenega dela, upoštevale naslednje sestavine cene na enoto storitve: — Materialni stroški na podlagi dogovorjenih normativov materialnih stroškov; — Amortizacija v višini minimalne zakons^ nje, veljavne na dan sklenitve sporazuma, — sredstva za osebne dohodke in skupno potata . a podlagi sprejetih delovnih, kadrovskih in drugih normativov. Za izračun teh sredstev se praviloma upošteva poprečni OD na pogojno nekvalificiranega delavca in poprečna višina sredstev skupne porabe v združenem delu v občini za preteklo leto. — Sredstva za zakonske in na podlagi zakona samoupravno dogo vorjenc obveznosti; — Sredstva za obvezno rezervo po zakonu. Za uporabnike zdravstvenih storitev, ki za dogovorjeno nujno investicijsko izgradnjo ne združujejo namenskih sredstev na podlagi posebnih sporazumov, se k ceni storitve sorazmerno dodajo tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. 7. člen t Izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva bomo v skladu z načeli dobrega gospodarjenja kar najbolj skrbno gospodarili z združenimi sredstvi in pri tem dosledno izvajali dogovorjeno politiko in ukrepe za smotrno porabo. Zdravstvena skupnost bo pri vrednotenju programov in cen zdravstvenih storitev spodbujala prizadevanja zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev po humanosti, učinkovitosti, uspešnosti ter racionalnosti zdravstvenega varstva in storitev. Skupnost ni plačnik zdravstvenih storitev, ki jih zdravstvene organizacije opravljajo mimo dogovorjenega programa zdravstvenega varstva ter normativov in standardov, storitev strokovno neusposobljenih izvajalcev oziroma nekvalitetno opravljenih storitev ali tistih, ki niso opravljene skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami. 8. člen Če se med letom oziroma izvajanjem sporazuma povečajo materialni stroški zaradi naraščanja cen do 5 % je zdravstvena organizacija praviloma dolžna zagotoviti racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. V posebej utemeljenih primerih, če zaradi porasta materialnih stroškov zdravstvena organizacija ne more izvesti nalog po sporazumu, posebno ko pride do bistveno drugačnih gibanj materialnih stroškov, osebnih dohodkov ali zakonskih obveznosti kot so predvidena v resolucijskih izhodiščih, bo zdravstvena skupnost upoštevajoč gospodarske in dohodkovne možnosti spremenila pogodbo z izvajalcem, pri tem pa v skrajnem primeru zmanjšala tudi obseg nalog v smislu določi! 23. in 24. člena tega sporazuma. V primeru nepredvidenih večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj ali i^škodb, bo zdravstvena skupnost v okviru razpoložljivih rezervnih sredstev in sredstev za nepredvidene rizike upoštevala povečani obseg dela in z izvajalcem sklenila dodatni sporazum. 111. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SKUPNOST! ZA OBDOBJE 1976—1980 9. člen S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje sebi in svojim družinskim članom z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti in vzajemnosti pravice do neposrednega zdravstvenega varstva (zdravljenje in varstvo zdravja ter preprečevanje bolezni in poškodb) in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja (denarna nadomestila in povračila), s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti; poleg tega pa z združevanjem sredstev ustvarjajo tudi potrebne pogoje za razvoj in napredek zdravstvenega varstva (nujne investicije in kadri). 10. člen Udeleženci sporazuma združujemo sredstva za uresničitev celotnega programa zdravstvenega varstva v naslednjih oblikah financiranja; — enotni program, ki si ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsi delovni ljudje v SRS s solidarnostnim združevanjem sredstev; — skupni program, ki si ga vsi delovni ljudje v SRS zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev; — dodatni program, s katerim si s solidarnostnim združevanjem sredstev v občini in regiji zagotavljamo: denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, nujne naložbe, štipendiranje ter ostale izdatke. Osnovo celotnemu programu predstavlja dosežena stopnja zdravstvenega varstva in socialne varnosti v letu 1975, upoštevaje dogovorjeno politiko ter cilje in prednostne naloge iz tega sporazuma. Celotni program zdravstvenega varstva z osnovnimi kazalci programa je kot priloga 1. sestavni de! tega sporazuma. 164 »URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 — §t. n 11. č!en Za uresničitev celotnega programa zdravstvene skupnosti bomo udeleženci sporazuma ter drugi zavezanci združiti naslednja sredstva (v tisočih din): ^75 1977 ^73 1979 ^go SKUPAJ ZDRUŽENO DELO 134.114 141.762 149.906 158.473 167.555 751.810 SPIZ za upokojence 8.650 8.936 9.203 9.535 9.853 46.202 Kmetijski zavarovanci 1.825 1.825 1.871 1.871 1.871 9.263 SKUPAJ 144.589 152.523 161.008 169.879 179.276 807.275 Združeno delo bo združevalo sredstva po prispevnih stopnjah od osnove osebnega dohodka let^ 1976 10,11, leta 1977 10,14, leta 1978 9,95, leta 1979 9,77 in leta 1980 9,60%. Prispevne stopnje iz prejšnjega odstavka bodo preračunane na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. Kmetje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za upokojence in drugi občani, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku ter drugi zavezanci bodo prispevke za zdravstveno varstvo plačevali po določbah zakona ali po posebnem sporazumu oz. po sklepu skupščine skupnosti. V sredstvih iz prejšnjega odstavka so zajeta vsa sredstva za enotni, skupni in dodatni program, vključno sredstva iz 12. člena sporazuma. 12. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru sredstev za zagotovitev programa po prejšnjem členu še naprej združevali namenska sredstva na podlagi v prejšnjih letih sklenjenih posebnih sporazumov za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper in sicer po naslednjih prispevnih stopnjah v tisoč din: leta 1976 1,00% 12.192 leta 1977 1,12% 14.679 leta 1978 1,13% 16.099 leta 1979 1,21% 18.429 leta 1980 1,26% 20.514 skupaj 81.913 Stopnja nad 1.00% po letu 1977 predstavlja nadomestilo za izpad 20% soudeležbe iz združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za izgradnjo Splošne bolnice Koper. a) ENOTN! PROGRAM 13. člen Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi v SR Sloveniji solidarnostno jamčimo zdravstveno varstvo, ki je po obsegu, vrsti in kakovosti storitev pravic opredeljen v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti SR Slovenije v letih 1976—1980. Kazalci za določitev enotnega programa in njegovo ovrednotenje na podlagi cen )z leta 1975 so sestavni del navedenega sporazuma. 14. člen Za uresničitev enotnega programa bomo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva skupaj z delavci na območju celotne SR Slovenije po enotnih prispevnih stopnjah. Enotne prispevne stopnje od osnove osebnega dohodka bodo znašale: leta 1976 4,59% leta 1977 4,56% leta 1978 4,51% leta 1979 4,49% leta 1980 4,45% Skupno zbrana sredstva za enotni program bodo v občini znašala v tisoč din: leta 1976 61.557 leta 1977 63.154 leta 1978 64.55! leta 1979 66.338 leta 1980 67.912 skupaj 323.512 Potrebna sredstva za izvedbo enotnega programa bodo v občini znašala v tisoč din: leta 1976 56.189 leta 1977 59.486 leta 1978 61.660 leta 1979 63.958 leta 1980 66.359 skupaj 307.652 Ker so razlike med zbranimi in potrebnimi sredstvi v občini večje od 5 % vrednosti enotnega programa, nastopa obveznost do združevanja solidarnostnih sredstev SR Slovenije. b) Skupni program 15. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo nekatere naloge skupnega in splošnega pomena uresničevali po načelu vzajemnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Te naloge so konkretno opredeljene v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SRS (priloga 11. tega sporazuma). Vrednost skupnega programa znaša v tisoč din: leta 1976 171,500 leta 1977 148.200 leta 1978 150.600 leta 1979 116.300 leta 1980 98.800 skupaj 685.400 Za uresničevanje skupnega programa bomo združevali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po naslednji enotni prispevni stopnji od osnove osebnega dohodka: leta 1976 0,46% leta 1977 0,34% leta 1978 0,33% leta 1979 0,25% leta 1980 0,20% Za skupni program bomo iz občine prispevali v tisoč din: leta 1976 5.608 leta 1977 4.456 leta 1978 4.702 leta 1979 3.808 leta 1980 3.256 skupaj 21.830 c)DODATN! PROGRAM 16. člen Udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje si z združevanjem sredstev za dodatni program zdravstvenega varstva v občini in v regiji v skupnem znesku za srednjeročno obdobje din 380.020 zagotavljamo denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, štipendiranje ter ostale izdatke za zdravstveno varstvo in delovanje organov skupnosti in njene strokovne službe. Po posameznih letih pa združujemo naslednja sredstva (v tisoč din): leta 1976 65.232 leta 1977 70.234 leta 1978 75.656 leta 1979 81.304 leta 1980 87.594 skupaj 380.020 REGIJSKA SOLIDARNOST 17. člen Udeleženci soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi ter občani v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper solidarno zagotavljamo zdravstveno varstvo po naslednjih načelih in merilih: a) Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti z dela do višine 80% poprečne odsotnosti v regiji, s korekturo do poprečne odsotnosti v regiji za občine, kjer je v strukturi večkrat 20 % nad regijskim poprečjem zaposlenih žena. Nadomestilo za porodniški dopust ter pogrebnine in posmrtnine se v celoti solidarnostno financirajo v okviru regije. b) Bolnišnično zdravljenje do višine 80% poprečne hospitalizacije v regiji računamo po številu bolniških oskrbnih dni na 100 prebivalcev s korekturami po 5 % za občine, kjer delež prebivalcev nad 65 let starosti in delež kmečko zavarovanih oseb za več kot 20% presega regijsko poprečje. c) Vse druge oblike zdravstvenega varstva (specialistično, ambu-lantno-dtspanzersko, zobozdravstveno itd.) ter izdatki za zdravila do 12. avgusta 1977 — Št. 11 URADNE OBJAVE« 165 višine 80% poprečnih stroškov na osebo v regiji s korekturami iz a) in b) točke (za starost, de!ež kmečkih zavarovancev in zaposlenih žena). d) Potni stroški v zvezi z uveljavljanejm zdravstvenga varstva in reševalni prevozi do višine 80 % poprečnih izdatkov in sicer posebej za obalne občine in posebej za kraško-notranjske občine s korekturami iz prejšnje točke. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva skupaj z delovnimi ljudmi iz občin Izola, !!. Bistrica, Piran, Postojna in Sežana po enotnih merilih, oziroma v občini Koper v tisoč din: leta 1976 95.261 leta 1977 100.443 leta 1978 105.793 leta 1979 111.633 leta 1980 117.807 skupaj 530.937 Poleg tega bomo udeleženci sporazuma tudi solidarnostno pokrivali v okviru regije nepredvidene rizike zaradi večjih elementarnih nesreč, epidemij nalezljivih in drugih množičnih obolenj in poškodb. 18. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo uresničevali nekatere naloge dodatnega programa kot skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v regionalni zdravstveni skupnosti po načelu vzajemnosti. Te naloge so: 1. Solidarnostno sofinanciranje Zdravstvenega doma v Piranu v znesku din 6,500.000 in Zdravstvene postaje Kozina v znesku din 2,373.000. 2. Prednostne naloge zdravstvenega varstva po »B« programu za leto 1976 v znesku din 5,355.000 od tega za uresničitev programa za izboljšanje zdravstvenega varstva v Brkinih din 2,885.000. 3. Štipendiranje zdravstvenih kadrov v znesku letno din 1,500.000 4. Dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in drugih specialnih zavodov, ki nudijo določeno zdravstveno varstvo posameznim kategorijam občanov. 5. Sredstva za delovanje organov Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in njene strokovne službe. OB&NSKA SOUDARNOST 19. člen Udeleženci sporazuma si v okviru občine zagotavljamo s solidarnostnim združevanjem sredstev zdravstveno varstvo nad solidarnostnim programom v regiji. Občinska solidarnost obsega vse oblike neposrednega zdravstvenega varstva in nadomestila osebnega dohodka do regijskega poprečja oziroma do 10% preko tega poprečja z upoštevanjem korektur iz 17. člena tega sporazuma; pri bolnišnični dejavnosti pa največ do poprečne hospitalizacije v regiji oziroma dejanskega števila bolniško-oskrbnih dni na 100 prebivalcev v občini v letu 1976 in v nobeni bolnišnični dejavnosti ne prek maksimalnega normativa. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva v okviru občine v predvidenem znesku po posameznih letih v tisoč din: leta 1976 15.486 leta 1977 16.328 letal978 17.198 leta 1979 18.147 leta 1980 19.15! skupaj 86.310 oziroma 13,2% vseh izdatkov za zdravstveno varstvo. Sistem solidarnosti je razviden iz priloženega prikaza (tabele) glede na izdatke za zdravstveno varstvo v letu 1976. 20. člen Združena sredstva v okviru dogovorjene porabe ne pokrivajo izdatkov nad načrtovanim obsegom zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Zato bomo udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje morebitne prekoračitve pokrivali z dodatnimi prispevki iz osebnega dohodka ali drugih virov, če ne bi zadoščali ukrepi iz 24. člena tega spora zuma. IV. IZVAJANJE DOGOVORJENIH NALOG 21. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo v okviru dogovorjenih sredstev skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške zdravstvene dejavnosti, ki nudijo zdravstveno varstvo prebivalstvu občine. Za specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter za dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in za druge skupne naloge občin v regiji po programu iz tega sporazuma, bo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela v regiji ali izven nje sklepala Regionalna zdravstvena skupnost Koper. 22. člen Vrednosti zneskov navedenih v programu zdravstvene skupnosti, ki ga vsebuje ta sporazum, so izračunani na podlagi veljavnih tehničnih in delovnih normativov ter na podlagi poprečnih cen iz leta 1975. Skupščina skupnosti bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih stroških zdravstvenih dejavnosti upoštevala višino cen iz decembra preteklega leta, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev zdravstvenih dejavnosti ter sredstva za denarne prejemke občanom pa tako, da bo upoštevala ugotovljeno rast poprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu. S sredstvi ob zaključku leta 1976 se po kriterijih iz prejšnjega odstavka valorizirajo zneski dodatnega programa skupnosti za leto 1976 v znesku 8.448.000 din oziroma 5,85% od limitiranih dohodkov po družbenem dogovoru. 23. člen Če sredstva po tem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne bodo pritekala v predvideni višini, bo skupščina zdravstvene skupnosti v skladu z načelom kontinuiranega planiranja prilagodila izvajanje programa novo nastalim razmeram ob upoštevanju ciljev in prednostnih nalog po družbenem planu občine za obdobje 1976—1980 oziroma po tem sporazumu. 24. člen Zaradi uskladitve obsega pravic z dogovorjenim obsegom porabe oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem in dodatnem programu, bomo v skupnosti v letu 1977 v samoupravnih splošnih aktih določili tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opustimo ali jih financiramo le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo njihove celotne uresničitve. Pri tem bomo zmanjšali porabo oziroma zaostrili kriterije za: — koristno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, — neobvezna cepljenja, — reševalne prevoze. — zdravila, — zobna-protetična dela, — specialistično zdravljenje, — druge pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva, — investicije. V zdravstveni skupnosti bomo s samoupravnim sporazumom določili pravice, ki se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje denarne zneske, ki se zagotavljajo uporabnikom. 25. člen Delavci in delovni ljudje bomo kot uporabniki zdravstvenih storitev zagotovili uresničevanje dodatnega programa tudi z ustreznimi prispevki (participacijo uporabnikov) k stroškom zdravstvenega varstva. S posebnim samoupravnim aktom se lahko določijo tiste za življenje in zdravje manj pomembne oblike zdravstvenega varstva in zdravstveni pripomočki, ki jih pretežno plača uporabnik sam, zdravstvena skupnost pa k stroškom prispeva le manjši del (participacija skupnosti). 166 *URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 — $t. ^ 26. člen V zdravstveni skupnosti bomo sprem!ja!i gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti materiaine proizvodnje in sprejemati potrebne ukrepe. Udeleženci soglašamo, da bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slo-venije skiadno s temi gibanji v repubiiki doiočaia ter uskiajevaia prispevne stopnje in skupni program kot tudi obvezo oziroma upravičenost posamezne občinske zdravstvene skupnosti do soiidarnostncga združevanja sredstev in njihovo višino za posamezno ieto. Udeieženci sporazuma soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti skiadno s temi gibanji usklajuje stopnje prispevkov za dodatni oziroma ceiotni program skupnosti. Udeieženci sogiašamo, da za programske naioge, za katere po tem sporazumu združujemo sredstva v regiji, skupščina regionalne skupnosti spremija, usklajuje in sprejema ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem in solidarnostnim finansiraniem skupnega programa v regiji. V. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirala vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter pò potrebi sprejela ustrezne ukrepe. 28. člen (e se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja kakor je določeno v tem sporazumu, drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, in da skupščina skupnosti sama ne more učinkovito ukrepati v okviru svojih pristojnosti, mora takoj o tem obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščino. To mora skupščina skupnosti storiti tudi, če nastopijo nepredvidene izjemne okoliščine, ki zahtevajo obsežnejšo spremembo programa. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah: 1. če se ne izvaja dogovorjeni program po vsebini ter predvidenem obsegu in kvaliteti; ^ 2. če se ne izpolnjujejo dogovorjeni cilji, prednostne naloge in dogovorjeni ukrepi za smotrno porabo sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti predlaga tudi spremembo samoupravnega sporazuma ali pa predlaga skupščini občine, da sprejme druge ustrezne ukrepe. 29. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo upravljal odbor za samoupravni nadzor občinske zdravstvene skupnosti. Naloge odbora so zlasti: — da spremlja izvajanje programa skupnosti po vsebini, obsegu in kvaliteti; — da spremlja uresničevanje svobodne menjave dela ter sklepanje in izvajanje sporazumov o menjavi dela; — da nadzoruje združevanje in porabo sredstev po tem sporazumu; — da poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti ter po potrebi tudi neposredno udeležencem sporazuma. Zdravstvena skupnost bo organizirala tudi strokovni nadzor nad izvajanjem programa in uresničevanjem svobodne menjave dela. 0 tem se lahko s posebnim samoupravnim splošnim aktom dogovori tudi z drugimi zdravstvenimi skupnostmi. VI. KONČNE DOLOČBE 30. člen Obveznost temeljnih organizacij združenega dela glede plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev v skupnosti in so zagotovljena sredstva za izpolnitev letnega programa. Prenehanje obveznosti plačevanja prispevkov, ko so izpolnjeni pogoji, ugotovi skupščina skupnosti s sklepom. 31. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko pristopi k njemu najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev, kar ugotovi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine. 32. člen Sporazum začne veljati 15 dni po objavi. Št.: 02-22-1977-2 Koper, 5. maja 1977 Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma je objavljen v Uradnih objavah, 9-77. RE6IJA -KOPE R C E L 0I M I PROGRAM Z 0 R A V $ I V E M E G A VARSTVA Tabela I. v 000 din C p i $ 1976 19 7 7 19 7 8 19 7 9 19 8 0 SKUPAJ . 1976 - 19CC ! 1. Kaatijski zavarovanci 6.512 6.512 6.677 6.677 6.677 33.055 V. S P 1 Z M upokojence 33.538 34.645 35.788 36.968 38.189 179.128 3. ZDRUŽENO DELO 323.946 342.707 362.647 383.672 405.983 1.818.955 4. Solidarnost: - dobi 2.100 2.100 2.100 2.100 2.100 10.500 ' - d a - 3.6oo - 3.600 - 3.6oo - 3;6oo - 3.600 18.000 SKUPNA SREDSTVA 362.496 382.364 403.612 425.817 449.349 2.023.638 t e a z a : - skupni prograa na ravni SRS 13.482 10.696 11.217 9.094 7.781 . 52:270 - prograa zdravstvenega varstva 267.477 281.190 295:541 310.889 327.125 1.482.222 - donarna nadomestila 00 in povračila ^ 40.649 43.066 45.627 48.347 51.219 228.908 - drugi izdatki, povračila strok, slufbaa in saoouprav. organon 10.079 10.677 11.314 11.989 12.703 56.762 - investicije v zdravstvo 29.309 35:235 38.410 44.002 49.020 195.976 - štipendije 1.500 1.500 1.500 L500 1.500 7.500 12. avgusta 1977 — Št. 11 Občinska zdravstvena skupnost K o. p e r i; HORHAHV KADRA_____________________ ^URADNE OBJAVE« 167 MARMATIVI V OShOVNI DISPAULr^T zr;,',V3IVE:iI 0EJAVH03H EMOIE Tltedlozdravnikov 1. Služba splošne medicine in durativa OA (28.390) 2; Medicina dela - preventiva (21.918) 2. Varstvo žena (13.808) t, pnevtoftiziološka služba (50.501) $. Šolsko varstvo (7.428) 6. Otroško varstvo (3.619) 7 Psihohigienski dispanzer (64*163) 8Ì AVO (64J63) 9; Ortopedagog (18.575) 10 . Diabetični dispanzer OPOMBA: Zaposleni zdravniki na specializaciji: medicina dela 2, splošna med. 1, ginekologija 1 2/ 08SE6 DELA MA OSNOVI NORMIRANEGA KADRA IN fAKTORSMH NORMATIVOV: 1) ambulantne dispanzerska dejavnost: - ambulante in dispanierji 3.547;746 faktorjev J^5(N: Normativ - število populacije j Potrebno štev. ) kadra po j normativu Dejansko zapcsleni 31.12.1976 Railika * -dejanska zaposlitev do normativa Število populacije na 1 zdravnika (dejansko zaposl.) Odstopanje od normativa -populacije 2.000 14,2. 9('4) - 5.2 (-1.2) 3.154 ( 2.184) . 1.154 ( * 184) 2.467 8,9 5 (80% dela ku- - 3,9 (-7,9) rative - 4) 4.383 (21.918) . 1.918 ( 4 19.451 7.333 i,? 2 4 0,1 6.904 - 429 43.981 1.2 1 - 0,2. 50.501 4 6.520 2.583 2,9 4 4 1,1 1.857 - 726 1.500 2,4 3 4 0,6 1.206 - 294 40.000 1.4 1 - 0,6 64.163 424.163 85.000 0,8 (D (- 0,8) - - 70.000 0,3 - -0,3 - - 1,0 1 64.163 - SKOPAJ (preb. 39.437) IL Zobozdravstvo - štev.zobnih terapevtov U. Splošne ambulante (28.390) 12. Predšolske in šolske zob.ambul. (10.109) 13. Ortodont, ambul. (15^569) 2.250 2.000 13.250 35,2 12,6 5.1 1.2 26 4 (o,3) - 26,3 9 3 1 -8,4 -3,6 -2,1 -0,2 1.472 3.154 3.369 15.569 (po normativu 1.156) 4 904 4 1.369 4 2.319 SKOPAJ (58.499) 18,9 13 -5,9 2.961 (po normativu 2.037) UL Ostale službe - ostali zdravstveni kader l^KtnmalM 1« bablKa slulba (39.437) 2.500 15,8 13 -2,8 3.013 4 533 15. Laboratorij (39.437) 4.000 (9,9 . 0,4).10,3 10 -0,5 3.943 - 67 16. fizioterapija (39.437) 7.333 5,4 3 -2,4 13.145 4 5.812 ^7. Rigiep.-epidea. dejavnost (39.4371 30.000 ..... U.. 1 -0,3 3M37 '5.557 SKUPAJ 32,8 27 -5.8 1.461 (po normativu 1.202) ostale službe 2) zobozdravstvo 5.243.493 1.954.240 OPOMBA: 1/ Za na dicine dela (preventivna dejavnost) ni prikazana faktorska obremenitev kadra, ker ni zdrav.skupnost plačnik teh storitev. 2/ Za ostalo dejavnost je upoštevana celotna faktorska obremenitev z upoštevanjen tudi drugih plačnikov. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST P!RAN Na podlagi 2 in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-1976), ter prvega in drugega odstavka 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-76), in 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Piran, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih na območju občine Piran, sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PIRAN v letih 1976—1980 1. Člen Delovni ljudje, ki v občinski zdravstveni skupnosti Piran (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujemo sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s samoupravnih sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Piran v letih 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: sporazum): — določamo cilje razvoja zdravstvenega varstva in prednostne naloge v obdobju 1976—1980, sestavine in obseg programa zdravstvenega varstva ter odgovornosti izvajalčev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih nalog; — usklajujemo obseg pravic z dohodkovnimi možnostmi ter dolo čarno materialne obveznosti za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva; ** urejamo osnove, pogoje in merila, na katerih bo temeljila svobodna menjava dela v zdravstveni skupnosti; — določamo dolžnosti in pristojnosti skupščine zdravstvene skupnosti v zvezi z vsebino sporazuma. 1. CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2. člen Cilji, ki jih bomo v skupnosti zasledovali pri določanju temeljev plana, so: — ustvarjanje enakih možnosti za zadovoljitev potreb po zdravstvenem varstvu vsem občanom v okviru dogovorjenega obsega in z dogovorjenimi prednostnimi nalogami; — boljše zdravstveno stanje prebivalcev, zlasti še delavcev pri delu; — ohranitev oziroma izboljšanje zdravega človekovega okolja; — skladnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti z odpravljanjem obstoječih nesorazmerij med posameznimi zdravstvenimi dejavnostmi in zmogljivostmi; — zagotavljanje humanega, pravočasnega in učinkovitega zdravstvenega varstva; — združevanje dela in sredstev z ustrezno funkcionalno in organizacijsko povezavo ter sodelovanjem zdravstvenih dejavnosti in zdravstvenih organizacij v občini in na širšem območju. 3. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti udeleženci sporazuma določamo kot prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudarkom na preprečevanju nesreč pri delu ter izven dela, poklicnih ter drugih množičnih obolenj in invalidnosti ter na zmanjševanju zdravstveno neutemeljenega izostajanja z dela; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB; 3. preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolarjev, mladine ter žena v zvezi z nosečnostjo in materinstvom; 168 »URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 --$t. n 4. krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega človekovega delovnega in življenjskega okolja; 5. zdravstveno-vzgojno in prosvetno dejavnost; 6. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter v pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe. Glede na dogovorjene cilje in prednostne naloge bo skupnost pospešeno razvijala predvsem osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, posebej pa še preventivno dejavnost medicine dela in dispanzersko metodo delovanja. 11. NAČIN tZVAJANJA SVOBODNE MENJAVE DELA 4. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bodo naloge izvajalcev programa določale s sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela med zdravstveno skupnostjo in izvajalci (zdravstvenimi organizacijami). Ti sporazumi bodo vsebovali zlasti naslednje sestavine: — vrsto nalog, njihov obseg in časovno opredelitev; — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; — obveznosti izvajalcev, da zagotovijo ustrezno kvaliteto storitev v mejah sprejetih normativov in standardov; — cene storitev in njihovo določanje ter način in roke njihove valorizacije; — nadzor nad izvajanjem sporazuma in sankcije; — dejavnosti in naloge, ki jih izvajalci lahko opustijo, če dohodkovne možnosti ne omogočajo uresničitve v začetku leta zastavljenega delovnega načrta; — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 5. člen Samoupravni sporazumi o menjavi dela bodo temeljili na veljavnih delovnih, tehničnih in stroškovnih normativih, ki jih sprejme skupščina zdravstvene skupnosti s ciljem, da bomo do leta 1980 dosegli: — v osnovnem zdravstvenem varstvu 1 zdravnika v osnovni zdravstveni službi na 1.277 prebivalcev; — v zobozdravstvu 1 zobnega terapevta na 2.15! prebivalcev; — v bolnišničnem zdravstvenem varstvu do 256 bolniško oskrbnih dni na 100 prebivalcev. Samoupravni sporazum določa poleg obveznosti zdravstvenih organizacij za izvršitev dogovorjene količine zdravstvenih storitev tudi neposredno obveznost izvajalcev za celovito uresničevanje dogovorjene politike ter programa in posebej še prednostnih nalog in ukrepov za racionalizacijo porabe. 6. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo pri vrednotenju storitev, ki se bodo opravljala po sporazumu med zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi organizacijami združenega dela, upoštevale naslednje sestavine cene na enoto storitve: — Materialni stroški na podlagi dogovorjenih normativov materialnih stroškov; — Amortizacija v višini minimalne zakonske stopnje, veljavne na dan sklenitve sporazuma; — Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na podlagi sprejetih delovnih, kadrovskih in drugih normativov. Za izračun teh sredstev se praviloma upošteva poprečni OD na pogojno nekvalificiranega delavca in poprečna višina sredstev skupne porabe v združenem delu v občini za preteklo leto. — Sredstva za zakonske in na podlagi zakona samoupravno dogovorjene obveznosti; — Sredstva za obvezno rezervo po zakonu. Za uporabnike zdravstvenih storitev, ki za dogovorjeno nujno investicijsko izgradnjo ne združujejo namenskih sredstev na podlagi posebnih sporazumov, sc k ceni storitve sorazmerno dodajo tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. 7. člen Izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva bomo v skladu z načeli dobrega gospodarjenja kar najbolj skrbno gospodarili z združenimi sredstvi in pri tem dosledno izvajali dogovorjeno politiko in ukrepe za smotrno porabo. Zdravstvena skupnost bo pri vrednotenju programov in cen zdravstvenih storitev spodbujala prizadevanja zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev po humanosti, učinkovitosti, uspešnosti ter racionalnosti zdravstvenega varstva in storitev. Skupnost ni plačnik zdravstvenih storitev, ki jih zdravstvene organizacije opravljajo mimo dogovorjenega programa zdravstvenega varstva ter normativov in standardov, storitev strokovno neusposobljenih izvajalcev oziroma nekvalitetno opravljenih storitev ali tistih, ki niso opravljene skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami. 8. člen (e se med letom oziroma izvajanjem sporazuma povečajo materialni stroški zaradi naraščanja cen do 5 %, je zdravstvena organizacija praviloma dolžna zagotoviti racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. V posebej utemeljenih primerih, če zaradi porasta materialnih stroškov zdravstvena organizacija ne more izvesti nalog po sporazumu, posebno, ko pride do bistveno drugačnih gibanj materialnih stroškov, osebnih dohodkov ali zakonskih obveznosti, kot so predvidena v resolucijskih izhodiščih, bo zdravstvena skupnost upoštevajoč gospodarske in dohodkovne možnosti, spremenila pogodbo z izvajalcem, pri tem pa v skrajnem pri meru zmanjšala tudi obseg nalog v smislu določil 23. in 24. člena tega sporazuma. V primeru nepredvidenih večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj ali poškodb, bo zdravstvena skupnost v okviru razpoložljivih rezervnih sredstev in sredstev za nepredvidene rizike upoštevala povečani obseg dela in z izvajalcem sklenila dodatni sporazum. IH. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SKUPNOST! ZA OBDOBJE 1976—1980 9. člen S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje sebi in svojim družinskim članom z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti in vzajemnosti pravice do neposrednega zdravstvenega varstva (zdravljenje in varstvo zdravja ter preprečevanje bolezni in poškodb) in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja (denarna nadomestila in povračila), s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti; poleg tega pa z združevanjem sredstev ustvarjajo tudi potrebne pogoje za razvoj in napredek zdravstvenega varstva (nujne investicije in kadri). 10. člen Udeleženci sporazuma združujemo sredstva za uresničitev celotnega programa zdravstvenega varstva v naslednjih oblikah financiranja: enotni program, ki si ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsi delovni ljudje v SRS s solidarnostnim združevanjem sredstev; skupni program, ki si ga vsi delovni ljudje v SRS zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev; dodatni program, s katerim si s solidarnostnim združevanjem sredstev v občini in regiji zagotavljamo: denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, nujne naložbe, štipendiranje ter ostale izdatke. ' ' Osnova celotnemu programu predstavlja dosežena stopnja zdravstvenega varstva in socialne varnosti v letu 1975, upoštevaje dogovorjeno politiko tdr cilje in prednostne naloge iz tega sporazuma. Celotni program zdravstvenega varstva z osnovnimi kazalci programa je kot priloga 1. sestavni de! tega sporazuma. 11. člen Za uresničitev celotnega programa zdravstvene skupnosti bomo udeleženci sporazuma ter drugi zavezanci združili naslednja sredstva (v tisočih din): 12. avgustà 1977 — Št. 11 »URADNE OBJAVE« 169 1976 1977 1978 1979 1980 SKUPAJ ZDRUŽENO DELO 33.720 35.634 37.671 39.814 42.088 188.927 $plZ za upokojence 4.340 4.483 4.631 4.784 4.942 23.180 Kmetijski zavarovanci 312 312 322 322 322 1.590 SKUPAJ 38.372 40.429 42.624 44.920 47.352 213.697 Združeno delo bo združevalo sredstva po prispevnih stopnjah od osnove osebnega dohodka leta 1976 10,11, leta 1977 10,14, leta 1978 9,95, leta 1979 9,76 in leta 1980 9,59%. Prispevne stopnje iz prejšnjega odstavka bodo preračunane na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. Kmetje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za upokojence in drugi občani, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku ter drugi zavezanci bodo prispevke za zdravstveno varstvo plačevali po določbah zakona ali po posebnem sporazumu oziroma po sklepu skupščine skupnosti. V sredstvih iz prejšnjega odstavka so zajeta vsa sredstva za enotni, skupni in dodatni program, vključno sredstva iz 12. člena sporazuma. 12. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru sredstev za zagotovitev programa po prejšnjem členu še naprej združevali namenska sredstva na podlagi v prejšnjih letih sklenjenih posebnih sporazumov za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper in sicer po naslednjih prispevnih stopnjah oziroma v tisoč din: !eta!976 1,00% 3.044 leta 1977 1,12% 3.665 !etal978 1,13% 4.019 leta 19/9 1,21% 4.600 leta 1980 1,26% 5,122 skupaj 20.450 Stopnja nad 1,00% po letu 1977 predstavlja nadomestilo za izpad 20% nesoudeležbe iz združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za izgradnjo Splošne bolnice Koper. Ker razlike med zbranimi in potrebnimi sredstvi v občini niso večje od 5 % vrednosti enotnega programa, ne nastopi obveznost za združevanje oziroma pravica do prejemanja združenih solidarnostnih sredstev za zagotovitev enotnega programa. b) Skupni program 15. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo nekatere naloge skupnega in splošnega pomena uresničevali po načelu vzajemnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Te naloge so konkretno opredeljene v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SRS (priloga H. tega sporazuma). Vrednost skupnega programa znaša v tisoč din: leta 1976 171.500 leta 1977 leta 1978 150.600 leta 1979 !eta 1980 98.800 skupaj 148.200^ 116.300 685.400 Za uresničevanje skupnega programa bomo združevali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po naslednji enotni prispevni stopnji od osnove osebnega dohodka: leta 1976 0,46% leta 1977 0,34% leta 1978 0.33% leta 1979 0,25% leta 1980 0,20% Za skupni program bomo iz občine prispevali v tisoč din: leta 1976 1.400 leta 1977 leta 1978 1.174 leta 1979 leta 1980 813 skupaj c) Dodatni program 16. člen 1.112 950 5.449 a) Enotni program 13. člen Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi v SR Sloveniji solidarnostno jamčimo zdravstveno varstvo, ki je po obsegu, vrsti in kakovosti storitev pravic opredeljen v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti SR Slovenije v letih 1976—1980. Kazalci za določitev enotnega programa in njegovo ovrednotenje na podlagi cen iz leta 1975 so sestavni de! navedenega sporazuma. 14. člen Za uresničitev enotnega programa bomo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva skupaj z delavci na območju celotne SR Slovenije po enotnih prispevnih stopnjah. Enotne prispevne stopnje od osnove osebnega dohodka bodo znašale: leta 1976 4,59% leta 1977 4,56% leta 1978 4,51% leta 1979 4,49% leta 1980 4,45% Skupno zbrana sredstva za enotni program bodo v občini znašala v tisoč din: *etal976 20.468 leta 1977 21.015 leta 1978 21.500 leta 1979 22.115 leta 1980 22.663 skupaj 107.761 Potrebna sredstva za izvedbo enotnega programa bodo v občini vnašala v tisoč din: 'eta!976 19.105 leta 1977 19.806 leta 1978 20.574 *eta!979 21.315 leta 1980 22.108 skupaj 102.908 Udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje si z združevanjem sredstev za dodatni program zdravstvenega varstva v občini in v regiji v skupnem znesku za srednjeročno obdobje din 80.037, zagotavljamo denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, štipendiranje ter ostale izdatke za zdravstveno varstvo in delovanje organov skupnosti in njene strokovne službe. Po posameznih letih pa združujemo naslednja sredstva (v tisoč din): leta 1976 13.460 leta 1977 14.637 leta 1978 15.931 leta 1979 17.255 leta 1980 18.754 skupaj 80.037 Regijska solidarnost 17. člen Udeleženci soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi ter občani v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper solidarno zagotavljamo zdravstveno varstvo po naslednjih načelih in merilih: a) Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti z dela do višine 80% poprečne odsotnosti v regiji, s korekturo do poprečne odsotnosti v regiji za občine, kjer je v strukturi več kot 20 % nad regijskim poprečjem zaposlenih žena. Nadomestilo za porodniški dopust ter pogrebnine in posmrtnine se v celoti solidarnostno financirajo v okviru regije. b) Bolnišnično zdravljenje do višine 80 % poprečne hospitalizacije v regiji računamo po številu bolniških oskrbnih dni na 100 prebivalcev s korekturami po 5 % za občine, kjer delež prebivalcev nad 65 let starosti in delež kmečko zavarovanih oseb za več kot 20% presega regijsko poprečje. c) Vse druge oblike zdravstvenega varstva (specialistično, ambu-lantno-dispanzersko, zobozdravstveno itd.) ter izdatki za zdravila do 170 *URADNE OBJAVE« 12. avgusta 1977 — Št. 11 višine SO % poprečnih stroškov na osebo v regiji s korekturami iz a) in b) točke (za starost, deiež kmečkih zavarovancev in zaposlenih žena). d) Potni stroški v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in reševalni prevozi do višine SO % poprečnih izdatkov in sicer posebej za obaine občine in posebej za kraško-notranjske občine s korekturami iz prejšnje točke. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva skupaj z delovnimi ljudmi iz občin Izola, 11. Bistrica, Koper, Postojna in Sežana po enotnih merilih, oziroma v občini Piran v tisoč din: leta 1976 26.679 leta 1977 28.045 leta 1978 29.453 . leta 1979 30.988 leta 1980 32.611 skupaj 147.776 Poleg tega bomo udeleženci sporazuma tudi solidarnostno pokrivali v okviru regije nepredvidene rizike zaradi večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj in poškodb. 18. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo uresničevali nekatere naloge dodatnega programa kot skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v regionalni zdravstveni skupnosti po načelu vzajemnosti. Te naloge so: 1. Solidarnostno sofinanciranje Zdravstvenega doma v Piranu v znesku 6,500.000 din in Zdravstvene postaje Kozina v znesku 2,373.000 din. 2. Prednostne naloge zdravstvenega varstva po »B« programu za leto 1976 v znesku 5,355.000 din, od tega za uresničitev programa ^a izboljšanje zdravstvenega varstva v Brkinih 2,885.000 din. 3. Štipendiranje zdravstvenih kadrov v znesku letno 1,500.000 din. 4. Dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in drugih specialnih zavodov, ki nudijo določeno zdravstveno varstvo posameznim kategorijam občanov. 5. Sredstva za delovanje organov Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in njene strokovne službe. Občinska solidarnost 19. člen Udeleženci sporazuma si v okviru občine zagotavljamo s solidarnostnim združevanjem sredstev zdravstveno varstvo nad solidarnostnim programom v regiji. Občinska solidarnost obsega vse oblike neposrednega zdravstvenega varstva in nadomestila osebnega dohodka do regijskega poprečja oziroma do 10 % preko tega poprečja z upoštevanjem korektur iz 17. člena tega sporazuma; pri bolnišnični dejavnosti pa največ do poprečne hospitalizacije v regiji oziroma dejanskega števila bolniško-oskrbnih dni na 100 prebivalcev v občini v letu 1976 in v nobeni bolnišnični dejavnosti ne prek maksimalnega normativa. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva v okviru občine v predvidenem znesku po posameznih letih v tisočih din: leta 1976 4.284 leta 1977 4.503 leta 1978 4.730 leta 1979 4.976 leta 1980 5.237 skupaj 23.730 oziroma 13,2% vseh izdatkov za zdravstveno varstvo. Sistem solidarnosti je razviden iz priloženega prikaza (tabele) glede na izdatke za zdravstveno varstvo v letu 1976. 20. člen Združena sredstva v okviru dogovorjene porabe ne pokrivajo izdatkov nad načrtovanim obsegom zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Zato bomo udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje morebitne prekoračitve pokrivali z dodatnimi prispevki iz osebnega dohodka ali drugih virov, če ne bi zadoščali ukrepi iz 24. člena tega sporazuma. IV. IZVAJANJE DOGOVORJENIH NALOG 21. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo v okviru dogovorjenih sredstev skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške zdravstvene dejavnosti, ki nudijo zdravstveno varstvo prebivalstvu občine. Za specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter za dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in za druge skupne naloge občin v regiji po programu iz tega sporazuma, bo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela v regiji ali izven nje sklepala Regionalna zdravstvena skupnost Koper. 22. člen Vrednosti zneskov, navedenih v programu zdravstvene skupnosti, ki ga vsebuje ta sporazum, so izračunani na podlagi veljavnih tehničnih in delovnih normativov ter na podlagi poprečnih cen iz leta 1975. Skupščina skupnosti bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih stroških zdravstvenih dejavnosti upoštevala višino cen iz decembra preteklega leta, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev zdravstvenih dejavnosti ter sredstva za denarne prejemke občanom pa tako, da bo upoštevala ugotovljeno rast poprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu. S sredstvi ob zaključku leta 1976 se po kriterijih iz prejšnjega odstavka valorizirajo zneski dodatnega programa skupnosti za leto 1976 v znesku 2.197.000 din oziroma 5.85% od limitiranih dohodkov po družbenem dogovoru. 23. člen (e sredstva po tem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne bodo pritekala v predvideni višini, bo skupščina zdravstvene skupnosti v skladu z načelom kontinuiranega planiranja prilagodila izvajanje programa novo nastalim razmeram ob upoštevanju ciljev in prednostnih nalog po družbenem planu občine za obdobje 1976—1980 oziroma po tem sporazumu. 24. člen Zaradi uskladitve obsega pravic z dogovorjenim obsegom porabe oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem in dodatnem programu, bomo v skupnosti v letu 1977 v samoupravnih splošnih aktih določili tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opustimo ali jih financiramo le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo njihove celotne uresničitve. Pri tem bomo zmanjšali porabo oziroma zaostrili kriterije za: — koristno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, — neobvezna cepljenja, — reševalne prevoze, — zdravila, — zobna-protetična dela, — specialistično zdravljenje, druge pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva, — investicije. V zdravstveni skupnosti bomo s samoupravnim sporazumom določili pravice, ki se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje denarne zneske, ki se zagotavljajo uporabnikom. 25. člen Delavci in delovni ljudje bomo kot uporabniki zdravstvenih storitev zagotovili uresničevanje dodatnega programa tudi z ustreznimi prispevki (participacijo uporabnikov) k stroškom zdravstvenega varstva. S posebnim samoupravnim aktom se lahko določijo tiste za življenje in zdravje manj pomembne oblike zdravstvenega varstva in zdravstven! pripomočki, ki jih pretežno plača uporabnik sam, zdravstvena skupnost pa k stroškom prispeva le manjši del (participacija skupnosti). 12. avgusta 1977 — Št. 11 »URADNE OBJAVE« 26. č!en v zdravstveni skupnosti bom. spremei gospodarska gibanja in dohodkovne možnost, mater,atne proizvodnje in sprejemati potrebne ukrepe. Udeieženci sogiašamo, da bo skupščina Zdravstvene skupnosti Stotnije sktadno s temi gibanji v repubtiki dotočata ter usktajevata pri spevne stopnje in skupni program kot tudi obvezo oziroma upravičenost posamezne občinske zdravstvene skupnosti do sotidarnostnega združevanja sredstev in njihovo višino za posamezno teto. Udeteženci sporazuma sogtašamo. da skupščina občinske zdravstvene skupnosti sktadno s temi gibanji usktajuje stopnje prispevkov za dodatni oziroma celotni program skupnosti. Udeleženci soglašamo, da za programske naloge, za katere po tem sporazumu združujemo sredstva v regiji, skupščina regionalne skupnosti spremlja, usklajuje in sprejema ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem in solidarnostnim financiranjem skupnega programa v regiji. V. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in zak-tjučnem računu analizirala vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejela ustrezne ukrepe. M ^ 29' člen a zor nad .zvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo re štev v sktadu z dogovorjenim programom bo opravtjat odbor za samoupravni nadzor občinske zdravstvene skupnosti. Naloge odbora so zlasti: kvJtit^i Parama skupnosti po vsebini, obsegu in — da spremtja uresničevanje svobodne menjave deta ter sktepanje m izvajanje sporazumov o menjavi dela; da nadzoruje združevanje in porabo sredstev po tem sporazumu; - da poroča osvojih ugotovitvah skupščini skupnosti ter po potrebi tud! neposredno udeležencem sporazuma. Zdravstvena skupnost bo organizirata tudi strokovni nadzor nad .zvajanjem programa in uresničevanjem svobodne menjave deta. O ten. se tahko s posebnim samoupravnim sptošnim aktom dogovori tudi z drugimi zdravstvenimi skupnostmi. VI. KONČNE DOLOČBE 30. člen Obveznost temetjnih organizacij združenega deta gtede plačevanja pnspevkov za tekoče teto preneha, ko je dosežen ptanirani tetni pritiv sredstev v skupnost, in so zagotovi jena sredstva za izpotnitev tetnega programa. 28. člen (e se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja kakor je določeno v tem sporazumu, drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti in v sfklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, in da skupščina skupnosti sama ne more učinkovito ukrepati v okviru svojih pristojnosti, mora takoj o tem obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščino. To mora skupščina skupnosti storiti tudi, če nastopijo nepredvidene izjemne okoliščine, ki zahtevajo obsežnejšo spremembo programa. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah: 1. če se ne izvaja dogovorjeni program po vsebini ter predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. če se ne izpolnjujejo dogovorjeni cilji, prednostne naloge in dogovorjeni ukrepi za smotrno porabo sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti predlaga tudi spremembo samoupravnega sporazuma ali pa predlaga skupščini občine, da sprejme druge ustrezne ukrepe. Prenehanje obveznosti plačevanja prispevkov, ko so izpolnjeni pogoji, ugotovi skupščina skupnosti s sklepom. 31. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo poo-blaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko pristopi k njemu najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev, kar ugotovi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine. 32. člen Sporazum začne veljati 15 dni po objavi. Št.: 02-22-1977-2 Piran, 5. maja 1977. Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma je objavljen v Uradnih objavah, št. 9-77. CELOTNI OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST P I R N PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Lbcla I. v 000 din Opi: { 7 7 7 6 15 7 7 j 17 7 8 -L-. : 19 7 9 j 1 7 30 SKUPAJ ! ! 1976 - 1980 ( 1. Kmetijski zavarovanci 312 312 322 322 322 1.590 2* S P 1 S za upokojence 4.340 4.433 4.631 4.784 4.942 23.180 3. ZDRUŽENO DELO 4. Solidarnost: - dobi 33.720 35.634 37.671 39.814 42.08C 188.927 ' - d a - 250 - 250 - 250 - 250 - 250 - 1.250 SKUPNA SREDSTVA 38.122 40.179 42.374 44.670 47.102 242.447 Ì-t c a z a - - skupni program na ravni SRS 1.400 1.112 1.174 950 813 34.198 5.449 - program zdravstvenega varstva 20.103 29.500 30.950 32.528 155.287 - denarna nadomestila OD in povračila 4.353 4.610 4.881 5.170 5.475 24.489 - drugi izdatki, povračila stroš.službam in samouprav.organon 1.064 1.126 1.192 1.263 1.337 5.982 - Investicije v zdravstvo 3.044 3.665 4.019 4.600 5.122 20.450 * štipendije 158 158 158 158 158 790 !72 *URADNE OBJAVE« !2. avgusta !977 — St. n Občinska zdravstvona skupnost PIRAN NORMATIVI V OStiOVUI DISPANZERSKI ZORAVSTVFUlTEJAVNCSn T Normativ št. ENOTA j populacije Potrobnošt. j Oojansko kadra po j zaposleni normativu ! 31.12.1976 Razlika +- Dejanska zaposlitov do normativa Število populacije na 1 zdravnika (dojanskozaposl.) Vstopanje od **** normative -populacije 1/NORMATIV K,TRA L Ambulantno-dispanzerska dojavnost: -štovilozdravnikpv 1. Služba splošno medicine in kurativaOA (9.559) 2.100 4,6 5 2. Medicina dela-preventiva (5.998) 2.550 2,4 - 3. Varstvo žena (4.955) 7.500 C,7 (1,0) 4. AID (13.M2) 45.000 0.3 1 5. Šolsko varstvo (2.749) 2.5CC 1,1 2 6. Otroško varstvo (1.^54} 1.400 LB 2 + 0,4 -2,4 (-0,7) + 0,7 + 0,9 + 1.0 SKUPAJ (preb. 13.662) 10,1 10+(0,7).10,7 0,6 OPOMBA: Zaposleni zdravniki na specializaciji: - pediatrija 2, splošna medicina 1. 2/OBSEG PELA NA OSNOVI NORMIRANEGA KADRA IN FAKTORSKIM NORMAnvOV 1) aabulantno-dispanzerska dejavnost: - ambulante in dispanzerji -ostalo službe 2) Zobozdravstvo 1.081.297 1.650.658 625.60C faktorjov t 1.912 13.662 1.374 677 - 188 + 5.998 + 4.955 -31.338 - 1JK — 723. 1.277 (po normmtivu 1.353) 11. Zobozdravstvo:-število zobnih terapevtov 2.250 2.000 4,3 1.8 4 1 -OJ 2.339 . A.5& + 139 +1.561 7. Splošne zobno ambulante (9.559) 8. Predšolska, šolska zobna ambulanta (3.561) SKUPAJ (13.120) 6.1 5 -1,1 2.624 (po normativu 2.151) ostali zdravstveni kader 9. Patronažna, babiška služba (13.662) 2.500 5,5 4 -1,5 3.415 + 915 10. Laboratorij (13.662) 4.000 3,4 2 -1,4 6.831 + 2.831 11. Fizioterapija (13.662) 8.00C 1,7 -- -1,7 - + 13.662 12. Higiensko-opidem. služba ( 13.662) 30.000 0.4 - -0.4 - + 13.662 SKUPAJ 11,0 6 ' 5,0 - 2.277 (po normativu 1.242) OPOMBA: 1) Za medicine dela (preventivna dojavncst) ni prikazana faktorska obremenitev k3dra, kor ni zdravstvena skupnost plačnih teh daritev 2) Za ostalo dejavnost je upoštevana calctna faktorska obremenitev tudi za druge plačnike. OBČJNSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST POSTOJNA Na podtagi 3!. č!ena samoupravnega sporazuma o temeijih piana občinske zdravstvene skupnosti Postojna v ietih !976 do J 980 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Postojna na seji dne 27. junija !977 sprejeta nasiednji SKLEP Skupščina skupnosti ugotavija, da je več kot dve tretjini deiavcev v tcmeijnih in drugih organizacijah združenega dc!a ter deiovnih skupnosti do 27. junija 1977 pristopiio k samoupravnemu sporazumu o temeijih piana občinske zdravstvene skupnosti Postojna v ietih 1976 do Ì980. S tem je samoupravni sporazum skiadno z 31. čienom vcijaven. Št.: 02-22-1977-2 Postojna. 27. junija 1977 Podpredsednik skupščine skupnosti DR. ALEKSANDER BREZIGAR, i.r. Na podiagi 2. in 28. čicna zakona o temeijih sistema družbenega pianiranja in o družbenem pianu Jugosiavije (Uradni iist SFRJ, št. 6- i 976) ter prvega in drugega odstavka 24. čiena zakona o združenem deiu (Uradni iist SFRJ št. 53-76) in 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Postojna (Uradne objave št. 19-76) deiavci v temeijnih in drugih organizacijah združenega dcia ter deiovnih skupnostih na območju občine Postojna, skie-nemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! POSTOJNA v ietih 1976—1980 l.čien Deiovni ijudje, ki v Občinski zdravstveni skupnosti Postojna (v nadaijnjem besediiu: zdravstvena skupnost) po načeiih vzajemnosti in solidarnosti združujemo sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s samoupravnim sporazumom o temeijih piana Občinske zdravstvene skupnosti Postojna v ietih 1976—1980 (v nadaijnjem besediiu: sporazum): — doiočamo ciijc razvoja zdravstvenega varstva in prednostne naioge v obdobju 1976—!980, sestavine in obseg programa zdravstvenega varstva ter odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih naiog; — uskiajujemo obseg pravic z dohodkovnimi možnostmi ter doiočamo materiaine obveznosti za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva: — urejamo osnove, pogoje in meriia, na katerih bo temeijiia svobodna menjava deia v zdravstveni skupnosti: — doiočamo dolžnosti in pristojnosti skupščine zdravstvene skupnosti v zvezi z vsebino sporazuma. L C!LJ! !N PREDNOSTNE NALOGE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2. čien Cdj!, ki jih bomo v skupnosti zasledovali pri doiočanju temeljev piana so: ustvarjanje enakih možnosti za zadovoijitev potreb po zdravstvenem varstvu vsem občanom v okviru dogovorjenega obsega in z dogovorjenimi prednostnimi naiogami; boijšc zdravstveno stan je prebivalcev, ziasti še deiavcev pri delu: ohranitev oziroma izboijšanje zdravega čiovekovega okoija: — skladnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti z odpravljanjem obstoječih nesorazmerij med posameznimi zdravstvenimi dejavnostmi in zmogijivostmi: j 2. avgusta 1977 —Št. 11 "URADNE OBJAVE« 173 — zagotavljanje humanega, pravočasnega in učinkovitega zdravstvenega varstva. — združevanje dela in sredstev z ustrezno funkcionalno in organizacijsko povezavo ter sodelovanjem zdravstvenih dejavnosti in zdravstvenih organizacij v občini in na širšem območju. 3. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti udeleženci sporazuma določamo kot prednostne naloge: 1. bo!jše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudarkom na preprečevanju nesreč pri de!u ter izven de!a, poklicnih ter drugih množičnih obolenj in invahdnosti ter na zmanjševanju zdravstveno neutemeljenega izostajanja z dela; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB, 3. preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolarjev, mladine ter iena v zvezi z nosečnostjo in materinstvom; 4. krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega človekovega delovnega in življenjskega okolja; 5. zdravstveno-vzgojno in prosvetno dejavnost; 6. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter v pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe. Glede na dogovorjene cilje in prednostne naloge bo skupnost pospešeno razvijala predvsem osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, posebej pa še preventivno dejavnost medicine dela in dispanzersko metodo delovanja. i 11. NAČIN IZVAJANJA SVOBODNE MENJAVE DELA 4. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bodo naloge izvajalcev programa določale s sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela med zdravstveno skupnostjo in izvajalci (zdravstvenimi organizacijami). Ti sporazumi bodo vsebovali zlasti naslednje sestavine: — vrsto nalog, njihdv obseg in časovno opredelitev; — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec da bodo storitve dostopne uporabnikom; — obveznosti izvajalcev, da zagotovijo ustrezno kvaliteto storitev v mejah sprejetih normativov in standardov; — cene storitev injijihovo določanje ter način in roke njihove valorizacije; — nadzor nad izvajanjem sporazuma in sankcije; — dejavnosti in naloge, ki jih izvajalci lahko opustijo, če dohodkovne možnosti ne omogočajo uresničitve v začetku leta zastavljenega delovnega načrta; * druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 5. člen Samoupravni sporazumi o menjavi dela bodo temeljili na veljavnih delovnih, tehničnih in stroškovnih normativih, ki jih sprejme skupščina zdravstvene skupnosti s ciljem, da bomo do leta 1980 dosegli: *** v osnovnem zdravstvenem varstvu ! splošnega zdravnika na 1-056 prebivalcev, ** v zobozdravstvu ! zobnega terapevta na 2.166 prebivalcev, *** v bolnišničnem zdravstvenem varstvu do 249 bolniško oskrbnih dni na 100 prebivalcev. Samoupravni sporazum določa poleg obveznosti zdravstvenih organizacij za izvršitev dogovorjene količine zdravstvenih storitev tudi neposredno obveznost izvajalcev za celovito uresničevanje dogovorjene politike ter programa in posebej Še prednostnih nalog in ukrepom R racionalizacijo porabe. 6. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo pri vrednotenju storitev, ki se bodo opravljale po sporazumu med zdravstveno supnostjo in zdrav- stvenimi organizacijami združenega dela, upoštevale naslednje sestavine cene na enoto storitve: Materialni stroški na podlagi dogovorjenih normativov materialnih stroškov; Amortizacija v višini minimalne zakonske stopnje, veljavne na dan sklenitve sporazuma, — Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na podlagi sprej-tih delovnih, kadrovskih in drugih normativov. Za izračun teh sredstev se praviloma upošteva poprečni OD na pogojno nekvalificiranega delavca in poprečna višina sredstev skupne porabe v združenem delu v občini za preteklo leto. — Sredstva za zakonske in na podlagi zakona samoupravno dogovorjene obveznosti; — Sredstva za obvezno rezervo po zakonu. Za uporabnike zdravstvenih storitev, ki za dogovorjeno nujno investicijsko izgradnjo ne združujejo namenskih sredstev na podlagi posebnih sporazumov, se k ceni storitve sorazmerno dodajo tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. 7. člen Izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva bomo v skladu z načeli dobrega gospodarjenja kar najbolj skrbno gospodarili z združenimi sredstvi in pri tem dosledno izvajali dogovorjeno politiko in ukrepe za smotrno porabo. Zdravstvena skupnost bo pri vrednotenju programov in cen zdravstvenih storitev spodbuiala prizadevanja zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev po humanosti, učinkovitosti, uspešnosti ter racionalnosti zdravstvenega varstva in storitev. Skupnost ni plačnik zdravstvenih storitev, ki jih zdravstvene organizacije opravljajo mimo dogovorjenega programa zdravstvenega varstva ter normativov in standardov, storitev strokovno neusposobljenih izvajalcev oziroma nekvalitetno opravljenih storitev ali tistih, ki niso opravljene skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami. 8. člen Če se med letom oziroma izvajanjem sporazuma povečajo materialni stroški zaradi naraščanja cen do 5 % je zdravstvena organizacija praviloma dolžna zagotoviti racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. V posebej utemeljenih primerih, če zaradi porasta materialnih stroškov zdravstvena organizacija ne more izvesti nalog po sporazumu, posebno ko pride do bistveno drugačnih gibanj materialnih stroškov, osebnih dohodkov ali zakonskih obveznosti kot so predvidena v resolucijskih izhodiščih, bo zdravstvena skupnost upoštevajoč gospodarske in dohodkovne možnosti spremenila pogodbo z izvajalcem, pri tem pa v skrajnem primeru zmanjšala tudi obseg nalog v smislu določil 23. in 24. člena tega sporazuma. V primeru nepredvidenih večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih in drugih množičnih obolenj ali poškodb, bo zdravstvena skupnost v okviru razpoložljivih rezervnih sredstev in sredstevj:a nepredvidene rizike upoštevala povečani obseg dela in z izvajalcem sklenila dodatni sporazum. 11! PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SKUPNOSTI / \ OBDOBJE 1976—1980 9. člen S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje sebi in svojim družinskim članom z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti in vzajemnosti pravice do neposrednega zdravstvenega varstva (zdravljenje in varstvo zdravja ter preprečevanje bolezni in poškodb) in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja (denarna nadomestila in povračila), s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti ; poleg tega pa z združevanjem sredstev ustvarjajo tudi potrebne pogoje za razvoj in napredek zdravstvenega varstva (nujne investicije in kadri). !74 *URADNE OBJAVE* !2. avgusta 1977 — §t ^ 10. člen < Udeleženci sporazuma združujemo sredstva za uresničitev celotnega programa zdravstvenega varstva v naslednjih oblikah finansiranja: — enotni program, ki si ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsi delovni ljudje v SRS s solidarnostnim združevanjem sredstev; — skupni program, ki si ga vsi delovni ljudje v SRS zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev; — dodatni program, s katerim si s solidarnostnim združevanjem sredstev v občini in regiji zagotavljamo: denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, nujne naložbe, štipendiranje ter ostale izdatke. Osnova celotnemu programu predstavlja dosežena stopnja zdravstvenega varstva in socialne varnosti v letu 1975, upoštevaje dogovorjeno politiko ter cilje in prednostne naloge iz tega sporazuma. Celotni program zdravstvenega varstva z osnovnimi kazalci programa je kot priloga 1. sestavni del tega sporazuma. 11. člen Za uresničitev celotnega programa zdravstvene skupnosti bomo udeleženci sporazuma ter drugi zavezanci združili naslednja sredstva (v tisočih din): !976 1977 1978 1979 1980 Skupaj ZDRUŽENO DELO 50.456 53.499 *56.729 60.146 63.781 284.611 SPIZ za upokojenec 6.514 6.729 6.951 7.180 7.417 34.79! Kmetijski zavarovanci 1.506 1.506 1.531 1.531 1.531 7.605 Skupaj 58.476 61.734 65.211 68.857 72.729 327.007 Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi v SR Sloveniji solidarnostno jamčimo zdrav-stveno varstvo, ki je po obsegu, vrsti in kakovosti storitev pravic opredeljen v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti SR Slovenije v letih 1976—1980. Kazalci za določitev enotnega programa in njegovo ovrednotenje na podlagi cen iz leta 1975 so sestavni de! navedenega sporazuma. 14. člen Za uresničitev enotnega programa bomo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva skupaj z delavci na območju celotne SR Slovenije po enotnih prispevnih stopnjah. Enotne prispevne stopnje od osnove osebnega dohodka bodo znašale: leta 1976 4,59% leta 1977 4,56% leta 1978 4,51% leta 1979 4,49% leta 1980 4,45% Skupno zbrana sredstva za enotni program bodo v občini zrašala v tisoč din: leta 1976 28.684 leta 1977 29.450 leta 1978 30.137 leta 1979 30.999 leta 1980 31.774 skupaj 151.044 Potrebna sredstva za izvedbo enotnega programa bodo v občini znašala v tisoč din: Združeno delo bo združevalo sredstva po prispevnih stopnjah od osnove osebnega dohodka leta 1976,10,11, leta 1977 10,03, leta 1978 9,92, leta 1979 9,82 in leta 1980 9,74%. Prispevne stopnje iz prejšnjega odstavka bodo preračunane na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. Kmetje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za upokojence in drugi občani, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku ter drugi zavezanci bodo prispevke za zdravstveno varstvo plačevali po določbah zakona ali po posebnem sporazumu oz. po sklepu skupščine skupnosti. V sredstvih iz prejšnjega odstavka so zajeta vsa sredstva za enotni, skupni ih dodatni program, vključno sredstva iz 12. člena sporazuma. 12. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru sredstev za zagotovitev programa po prejšnjem členu še naprej združevali namenska sredstva na podlagi v prejšnjih letih sklenjenih posebnih sporazumov za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper in Zdravstvenega doma v Postojni v razmerju 30:70 in sicer po naslednjih prispevnih stopnjah oziroma v tisoč din: leta 1976 1,00% 4.606 leta 1977 1,12% 5.520 leta 1978 1,12% 5.959 leta 1979 1,21% 6.827 leta 1980 1,26% 7.605 skupaj 30.517 od tega za Splošno bolnico Koper 9.155, za Zdravstveni dom Postojna 21.462. Stopnja nad 1,00% po letu 1977 predstavlja nadomestilo za izpad 20% soudeležbe iz združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za izgradnjo Splošne bolnice Koper. a) Enotni program 13. člen Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov. leta 1976 26.975 leta 1977 27.960 leta 1978 28.890 leta 1979 29.876 leta 1980 30.885 skupaj 144.586 Ker razlike med zbranimi in potrebnimi sredstvi v občini niso večje od 5 % vrednosti enotnega programa, ne nastopi obveznost za združevanje oziroma pravica do prejemanja združenih solidarnostnih sredstev za zagotovitev enotnega programa. b) Skupni program 15. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo nekatere naloge skupnega in splošnega pomena uresničevali po načelu vzajemnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Te naloge so konkretno opredeljene v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SRS (priloga 11. tega sporazuma). Vrednost skupnega programa znaša v tisoč din: leta 1976 171.500 leta 1977 148.200 leta 1978 150.600 leta 1979 116.300 leta 1980 98.800 skupaj 685.400 Za uresničevanje skupnega programa bomo združevali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po naslednji enotni prispevni stopnji od osnove osebnega dohodka: leta 1976 0,46% leta 1977 0.34% leta 1978 0,33% leta 1979 0,25% leta 1980 0,20% Za skupni program bomo iz občine prispevali v tisoč din: ,,, ' - tns leta 1976 2.119 leta 1977 1.676 leta 1978 1.740 leta 1979 1.4H leta 1980 1.207 skupaj 8.133 [2, avgusta 1977 — Št. 11 "URADNE OBJAVE« 173 c) Dodatni program 16. čien Udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje si z združevanjem sredstev za dodatni program zdravstvenega varstva v občini in v regiji v skupnem znesku za srednjeročno obdobje din 137.293. zagotavljamo denarne pravice in zdravstveno varstvo nad enotnim programom, program naložb, štipendiranje ter ostaie izdatke za zdravstveno varstvo in delovanje organov skupnosti in njene strokovne službe. po posameznih din):. letih pa združujemo naslednja sredstva (v tisoč leta 1976 23.067 leta !977 25.088 leta 1978 27.375 leta 1979 29.620 leta 1980 32.143 skupaj din 137.293 Regijska solidarnost 17. č!en Udeležena soglašamo, da si medsebojno kot tudi z drugimi delovnimi ljudmi ter občani v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper soli-damo zagotavljamo zdravstveno varstvo po naslednjih načelih in merilih: a) Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti z dela do višine 80% POPREČNE ODSOTNOST! V REGIJ!. S KOREKTURO DO POPREČNE ODSOTNOST! V REG!J! ZA OBČ!NE, KJER JE V STRUKTUR! VEČ KOT 20 % nad regijskim poprečjem zaposlenih žena. Nadomestilo za porodniški dopust ter pogrebnine in posmrtnine se v celoti solidarnostno financirajo v okviru regije. h) Bolnišnično zdravljenje do višine SO % poprečne hospitalizacije v regiji računamo po številu bolniških oskrbnih dni na 100 prebivalcev s korekturami po 5 % za občine, kjer delež prebivalcev nad 65 let starosti in delež kmečko zavarovanih oseb za več kot 20% presega regijsko poprečje. c) Vse druge oblike zdravstvenega varstva (specialistično, ambu-lantno-dispanzersko. zobozdravstveno itd.) ter izdatki za zdravila do višine 80 % poprečnih stroškov na osebo v regiji s korekturami iz a) in b) točke (za starost, delež kmečkih zavarovancev in zaposlenih žena). d) Potni stroški v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in reševalni prevozi do višine 80 % poprečnih izdatkov in sicer posebej za obalne občine in posebej za kraško-notranjske občine s korekturami iz prejšnje točke. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva skupaj z delovnimi ljudmi iz občin !zo!a, 11. Bistrica, Koper, Piran in Sežana po enotnih merilih, oziroma v občini Postojna v tisoč din: leta !967 42.442 leta 1977 44.732 leta 1978 47.174 leta 1979 49.725 leta 1980 52.431 skupaj 236.504 Poleg tega bomo udeleženci sporazuma tudi solidarnostno pokrivali v okviru regije nepredvidene rizike vsled večjih elementarnih nesreč, epidemij nalezljivih in drugih množičnih oboženj in poškodb. 18. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo uresničevali nekatere naloge dodatnega programa kot skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v regionalni zdravstveni skupnosti po načelu vzajemnosti. Te naloge so: L Solidarnostno sofinanciranje Zdravstvenega doma v Piranu v znesku din 6,500.000 din Zdravstvene postaje v Kozini v znesku din 2.373.000. 2 Prednostne naloge zdravstvenega varstva po *B« programu za 'eto 1976 v znesku din 5,355.000, od tega za uresničitev programa za 'zboljšanje zdravstvenega varstva v Brkinih din 2,885.000. 3. Štipendiranje zdravstvenih kadrov v znesku letno din 1,500.000. 4. Dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in drugih specialnih zavodov, ki nudijo določeno zdravstveno varstvo posameznim kategorijam občanov. 5. Sredstva za delovanje organov Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in njene strokovne službe. Občinska solidarnost 19. Člen Udeleženci sporazuma si v okviru občine zagotavljamo s solidarnostnim združevanjem sredstev zdravstveno varstvo nad solidarnostnim programomlv regiji. Občinska solidarnost obsega vse oblike neposrednega zdravstvenega varstva in nadomestila osebnega dohodka do regijskega poprečja oziroma do 10% preko tega poprečja z upoštevanjem korektur iz 17. člena tega sporazuma; pri bolnišnični dejavnosti pa največ do poprečne hospitalizacije v regiji oziroma dejanskega števila bolniško-oskrbnih dni na 100 PREBIVALCEV V OBČIN! V LETU 1976 in v nobeni bolnišnični dejavnosti ne prek maksimalnega normativa. Za zagotovitev te solidarnosti bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva v okviru občine v predvidenem znesku po posameznih letih v tisoč din: leta 1967 5.131 leta 1977 5.408 leta 1978 5.703 leta 1979 6.01! leta 1980 6.338 skupaj 28.59! oziroma 10,3% vseh izdatkov za zdravstveno varstvo. Sistem solidarnosti je razviden iz priloženega prikaza (tabele) glede na izdatke za zdravstveno varstvo v letu 1976. 20. člen Združena sredstva v okviru dogovorjene porabe ne pokrivajo izdatkov nad načrtovanim obsegom zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Zato bomo udeleženci sporazuma in drugi delovni ljudje morebitne prekoračitve pokrivali z dodatnimi prispevki iz osebnega dohodka ali drugih virov, če ne bi zadoščali ukrepi iz 24. člena tega sporazuma. IV. IZVAJANJE DOGOVORJENIH NALOG 21. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo v okviru dogovorjenih sredstev skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela osnove, dispanzerske ter lekarniške zdravstvene dejavnosti, ki nudijo zdravstveno varstvo prebivalstvu občine. Za specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter za dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno in za druge skupne naloge občin v regiji po programu iz tega sporazuma, bo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela v regiji ali izven nje sklepala Regionalna zdravstvena skupnost Koper. . i . 't bH"*- ' ' 22. člen ,,, , Vrednosti zneskov navedenih v programu zdravstvene skupnosti, ki ga vsebuje ta sporazum, so izračunani na podlagi veljavnih tehničnih in delovnih normativov ter na podlagi poprečnih cen iz leta 1975. Skupščina skupnosti bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako. da bo pri materialnih stroških zdravstvenih dejavnosti upoštevala višino cen iz decembra preteklega leta, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev zdravstvenih 176 *URADNE OBJAVE* 12. avgusta 1977 — St. n dejavnosti ter sredstva za denarne prejemke občanom pa tako, da bo upoštevata ugotovtjeno rast poprečnih osebnih dohodkov v občini v pretektem !etu. $ sredstvi ob zaktjučku Jeta 1976 se po kriterijih iz prejšnjega odstavka vatorizirajo zneski dodatnega programa skupnosti za teto 1976 v znesku 2,640.331 din ozirqpia 5,85% od timitiranih dohodkov po družbenem dogovoru. 23. čten (e sredstva po tem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne bodo pritekata v predvideni višini, bo skupščina zdravstvene skupnosti v sktadu z načetdm kontinuiranega ptaniranja pritagodita izvajanje programa novo nastatim razmeram ob upoštevanju citjev in prednostnih natog po družbenem ptanu občine za obdobje 1976—1980 OZIROMA PO TEM sporazumu. 24. čten Zaradi usktaditve obsega pravic z dogovorjenim obsegom porabe oziroma z razpotožtjivimi sredstvi po enotnem, skupnem in dodatnem programu, bomo v skupnosti v tetu 1977 v samoupravnih sptošnih aktih dotoki tiste natoge in dejavnosti, ki jih tahko v svojih programih opustimo ati jih financiramo te detno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo njihove cetotne uresničitve. Pri tem bomo zmanjšati porabo oziroma zaostriti kriterije za: — koristno zdravtjenje v naravnih zdravitiščih, razen za udetežence NOB, — neobvezna ceptjenja, — reševatne prevoze, — zdravita, — zobna-protetična deta, — speciatistično zdravtjenje, — druge pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva, — investicije. V zdravstveni skupnosti bomo s samoupravnim sporazumom dotočiti pravice, ki se v cetoti zagotavt jajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi obtike zdravstvenega varstva in najnižje denarne zneske, ki se zagotavtjajo uporabnikom. * 25. čten Detavci in detovni tjudje bomo kot uporabniki zdravstvenih storitev zagotoviti uresničevanje dodatnega programa tudi z ustreznimi pri-spevki(participacijo uporabnikov) k stroškom zdravstvenega varstva. S posebnim samoupravnim aktom se tahko dotočijo tiste za živtjenje in zdravje manj pomembne obtike zdravstvenega varstva in zdravstveni pripomočki, ki jih pretežno ptača uporabnik sam, zdravstvena skupnost pa k stroškom prispeva te manjši de! (participacija skupnosti). 26. čten V zdravstveni skupnosti bomo spremtjati gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti materiatne proizvodnje in sprejemati potrebne ukrepe. Udeteženci sogtašamo, da bo skupščina Zdravstvene skupnosti Sto-venije sktadno s temi gibanji v repubtiki dotočata ter usktajevata prispevne stopnje in skupni program kot tudi obvezo oziroma upravičenost posamezne občinske zdravstvene skupnosti do sotidarnostnega združevanja sredstev in njihovo višino za posamezno teto. Udeteženci sporazuma sogtašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti sktadno s temi gibanji usktajujc stopnje prispevkov za dodatni oziroma cetotni program skupnosti. Udeteženci sogtašamo, da za programske natoge, za katere po tem sporazumu združujemo sredstva v regiji, skupščina regionatne skupnosti sprem!ja, usktajujc in sprejema ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem in sotidarnostnim finansiranjem skupnega programa v regiji. V. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. čten Skupščina skupnosti bo ob pottetnem periodičnem obračunu in zak-tjučnem računu anatizirata vsebinsko in finančno reatizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeta ustrezne ukrepe. 28. čten Če se pri anatizi iz prejšnjega čtena pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja kakor je dotočeno v tem sporazumu drugih samoupravnih sptošnih aktih skupnosti in v sktepih skupščine, ki teme-t jiojo na tem sporazumu, in da skupščina skupnosti sama ne more učinkovito ukrepati v okviru svojih pristojnosti, mora takoj o tem obvestiti udetežence sporazuma in občinsko skupščino. To mora o tem skupščina skupnosti storiti tudi, če nastopijo nepredvidene izjemne okotišči-ne, ki zahtevajo obsežnejšo spremembo programa. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah: 1. če se ne izvaja dogovorjeni program po vsebini ter predvidenem obsegu in kvahteti; 2. če se ne izpotnjujejo dogovorjeni citji, prednostne natoge in dogovorjeni ukrepi za smotrno porabo sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka tahko skupščina skupnosti pred-taga tudi spremembo samoupravnega sporazuma ati pa predtaga skupščino občine, da sprejme druge ustrezne ukrepe. 29. čten Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo sredstev v sktadu z dogovorjenim programom bo opravtjat odbor za samoupravni nadzor občinske zdravstvene skupnosti. Natoge odbora so ztasti: — da sprem!ja izvajanje programa skupnosti po vsebini, obsegu in kvahteti; — da spremtja uresničevanje svobodne menjave deta ter sktepanje in izvajanje sporazumov o menjavi deta; — da nadzoruje združevanje in porabo sredstev po tem sporazumu: — da poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti ter po potrebi tudi neposredno udetežencem sporazuma. Zdravstvena skupnost bo organizirata tudi strokovni nadzor nad izvajanjem programa in uresničevanjem svobodne menjave deta. O tem se tahko s posebnim samoupravnim sptošnim aktom dogovori tudi z drugimi zdravstvenimi skupnostmi. VI. KONČNE DOLOČBE 30. čten Obveznost temetjnih organizacij združenega deta gtede ptačevanja prispevkov za tekoče teto preneha, ko je dosežen ptanirani tetni pritiv sredstev v skupnosti in so zagotovtjena sredstva za izpolnitev tetnega programa. Prenehanje obveznosti ptačevanja prispevkov, ko so izpolnjeni pogoji, ugotoviti skupščina skupnosti s sktepom. 31. čten Ta sporazum se sktene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo poo-btaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sktenjen, ko pristopi k njemu najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev, kar ugotovi skupščina skupnosti s posebnim sktepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem gtasitu občinske skupščine. 32. čten Sporazuzm začne ve!jati 15 dni po objavi. Št.: 02-22-1977-2 Postojna, 5. maja 1977 12. avgusta 1977 — Št. 11 »URADNE OBJAVE« CELOTNI PROGRAM 08ČMSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST POSTOJNA ZORAVSÌVEHEGA VARSTVA v 000 din Tabela Opis 197 6 19 77 197 8 197 9 19 8 0 SKUPAJ 1976 - 1980 1. Kmetijski zavarovanci 1.506 1.506 1.531 'l:$3l 1:531" 7.609 2. SPIZ za upokojence 6.514 6.729 6.951 7.180 7.417 34.791 3. JPRUŽEM MLO 50.456 53:499 56.73 60.146 63.781 284.611 4. Solidarnost: - debi ' - d a - 53 - 53 - 53 - 53 - H , - 265 SKUPNA SREDSTVA 58.423 61.691 65.158 68.804 72.676 326.742 ^ t e c za: -skupni program na ravni SRS 2.119 1:06 1.740 1:4U 1.207 8.153 - program zdravstvenega varstva 43.837 46.159 43.640 51.223 53.965 243.824 - denarna nadomestila OD in povračila 5.977 6.343 6.73 7.140 7.574 33.762 - drugi izdatki, povračila siroš.službam in saaouprav.organoa 1.642 1JM 1:849 UR 2.081 * 9.276 - investicije v zdravstvo 4.606 5^520 5.959 6.827 7:605 30.517 - štipendije* 242 242 242 242 242 1.210 177 * NORMATIVI v OSNOVNI DISPANZERSKI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI Občinska zdravstvena skupnost POSTOJNA ENOTA Normativ St. populacije Potrebno St. kadra po normativu Dejansko zaposleni 31.12.1976 Razlika +- Dejanska zaposlitev de normativa ìtevilc populacije na 1 zdravnika (dejansko zaposl.) Odstopanje od normativa -populacije l/MMtTIV KADRA ' I, ^buUntno-dispanzerska dejavnost - Število zdravnikov 1. Služba sploš. ned. kurativa OA (13.236) 2.000 6,6 2. Medicina dela - preventiva (8.190) 2.4R 3,3 3. Varstvo žena (7.559) 7.333 1,0 4. Pneuaoftiziclcška služba (19.423) 43.330 0,9 5. Šolsko varstvo (4.319) 2.583 1.7 6. Otroško varstvo (1.868) 1.500 1,2 7. AVD (97.292) 80.000 0,2 8. Psihchigienska služba 40.000 0,5 9. Okulistična služba (19.423) 40.000 0,5 10. (rtopedagog (17.576) 58.300 0,3 U. Diabetična služba (gcr.pcdr. 57.32) 1,0 12. RentgenoloSka anbul. (gor.podr. 57:292) 51.667 1.1 SKUPAJ (preb. 19.423) 13,4 S-J^bozdravstvot - Štev. zobnih terapevtov 13. Splošne zobne ambulante (13.236) 2.250 9,9 14. Predšolske in šolske ambul. (5.566) 2.000 2,8 Ì5. Ortodont, ambul. (14.793) 12.5N 1,2 SKUPAJ (18.802) 9,9 službe: ostali udravstvcni kader M. Patronažna, babHka služba (19.423) H. Laboratorij (19.423) 19. fizioterapija (19.423) M. Hipieo.epid. služba (19.423) 2.900 4.000 7.333 30.000 7,e 4.7 2.7 0,6 I6,c 5 (2) (D (D 0,9 1 (D 1 (D (D 7,5.{3.S)-11,3 9 1 1 19 -1,0 -1/ 2.647 + 647 -3,3 - + 8.190 (-1,0) - + 7.559. (-0,9) - + 19.423 -1,2 3.638 + 1.055 -0,2 1.868 + 360 (-0,7 - + 57.292 +0,9 19.423 - 20.577 (-0,9) - + 19.423 -0,3 - + 17.576 -1,0 - + 57.292 (-1.1) - + 57.292 -7,1 1.605 (pc normativu 1.056) - 0,9 2.647 + 397 - 1,3 5.566 + 3.566 -0,2 14.793 + 2.293 -2,9 2.686 (pc normativu 1.899) -0,8 2.774 + 274 + 1,1 3.237 763 -1.7 19.423 + 12.090 t + 0,4 19.423 - M.577 zobozdravniki:-zobna in MJustna ortopedija!,-otroSko zobozdravstvo 1.1 OPOtČt: Zdravniki na specializaciji: - sploSna sedicina 1, 2ÙS60HAMQSMY1 "MMITVKGA KAPRA 1) aabulantno-di8panzerskadeJaYnost:-aabulanteindi5panzerji -ostale službe . 2.848.514 2) Zobozdravstvo l.ol9.84o V Za ostalo dejavnost Je upoštevana celotna faktorska obrenenitev tedi za dr ose pladnike. 2.024.224 faktorjev 824.30 - i;<)- i,!,! 178 .URADNE OBJAVE« OB&NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SEŽANA Na podiagi 31. čiena samoupravnega sporazuma o teme!jih piana občinske zdravstvene skupnosti Sežana v ietih 1976 do 1980 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Sežana na seji dne 28. junija 1977 sprejeia nasicdnji SKLEP Skupščina skupnosti ugotavija, da je več kot dve tretjini deiavcev v temeijnih in drugih organizacijah združenega deia ter deiovnih skupnosti do 28. junija 1977 pristopiio k samoupravnemu sporazumu o teme!jih piana občinske zdravstvene skupnosti Sežana v ietih 1976 do 1980. S tem je samoupravni sporazum skiadno z 31. čienom veijaven. Št.: 02-22-1977-2 Sežana, 28. junija 1977 Predsednik skupščine skupnosti ing. SILA ROBERT, i. r. Na podiagi 2. in 28. čiena zakona o temcijih sistema družbenega pianiranja in o družbenem pianu Jugoslavije (Uradni iist SFRJ, št. 6-1976) ter prvega in drugega odstavka 24. čiena zakona o združenem deiu (Uradni iist SFRJ. št. 53-76) in 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Sežana (Uradne objave, št. 15-76) dciavci v temeijnih in drugih organizacijah združenega deia ter deiovnih skupnostih na območju občine Sežana skienemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SEŽANA V LETIH 1976—1980 1. čien Deiovni ijudje, ki v Občinski zdravstveni skupnosti Sežana (v na-daijncm besediiu »zdravstvena skupnost«) po načeiih vzajemnosti in soiidarnosti združujemo za zadovoijevanja svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s samoupravnim sporazumom o temcijih piana Občinske zdravstvene skupnosti Sežana v ietih 1976—1980 (v nadaijnem besediiu: sporazum): — doiočamo ciije razvoja zdravstvenega varstva in prednostne naioge v obdobju 1976—1980, sestavine in obseg programa zdravstvenega varstva ter odgovornosti izvajaicev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih naiog; — uskiajujemo obseg pravic z dohodkovnimi možnostmi ter doio- čamo materiaine obveznosti za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva; ,, — urejamo osnove, pogoje in meriia, na katerih bo temeijiia svobodna menjava deia v zdravstveni skupnosti; — doiočamo doižnosti in pristojnosti skupščine zdravstvene skupnosti v zvezi z vsebino sporazuma. L CILJ! IN PREDNOSTNE NALOGE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2. čien Ciiji, ki jih bomo v skupnosti zasiedovaii pri doiočanju temeijev piana so: — ustvarjanje enakih možnosti za zadovoijitev potreb po zdravstvenem varstvu vsem občanom v okviru dogovorjenega obsega in z dogovorjenimi prednostnimi naiogami; — boijše zdravstveno stanje prebivaicev, ziasti še deiavcev pri deiu; — ohranitev oziroma izboijšanje zdravega čiovekovega okoija; — skiadnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti z odprav!janjem obstoječih nesorazmerij med posameznimi zdravstvenimi dejavnostmi in zmogijivostmi; — zagotavijanje humanega, pravočasnega in učinkovitega zdrav-stavenega varstva; ____ združevanje deia in sredstev z ustrezno funkcionaino in organizacijsko povezavo ter sodeiovanjem zdravstvenih organizacij v občini in na širšem območju. 3. čien Pri načrtovanju nadaijnjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti udeieženci sporazuma doiočamo kot prednostne naioge: 1. boijše in popoinejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivaistva s poudarkom na preprečevanju nesreč pri deiu ter izven deia, pokiicnih ter drugih množičnih oboienj in invalidnosti ter na zmanjševanju zdravstveno ncutemeijenega izostajanja z deia; 2. boijše in popoinejše zdravstveno varstvo udeiežencev NOV, 3. preventivno zdravstveno varstvo otrok, šoiarjev, miadine ter žena v zvezi z nosečnostjo in materinstvom; 4. krepitev higiensko-epidemioioške dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega čiovekovega deiovnega in živ-ijenjskega okoija; 5. zdravstveno-vzgojno in prosvetno dejavnost; 6. usposab! janje zdravstvene siužbe za deio v izrednih razmerah ter v pogojih spiošnega ijudskega odpora in ijudske obrambe. Gicdc na dogovorjene ciije in prednostne naioge bo skupnost pospe-šeno