812. štev.
V Ljubljani, petek dne 8. novembra 1912.
Leto i.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—, — Naročnina se :::	pošilja	upravniStvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
• •• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• •M
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo	in upravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, m
:::	Telefon	številka 118.	m
Velita Mgarska zmaga pri Geiaidži. — Bolgari v ban Stefano. Sultan pobegnil v Azijo.
Dedična nevednost.
Nevedno«* je dedična avstrijska bolezen. Kakor se podedovane, v kri in mozeg zašle bolezni ne dajo ozdraviti tako je tudi avstrijska nevednost neozdravljiva. Strašne udarce je že dobila, ogromno gorja prenesla, silne moralne in gmotne škode trpela, velikanske teritorijalne izgube doživela in neizmerno ugleda je izgubila naša Avstrija le vsied svoje he-redltarne nevednosti. Zgodovina avstrijskih vojnih nesreč in diplomatičnih fiaskov je zgodovina dedične avstrijske nevednosti. Zaman le vsa patriotlčna ljubezen do vladarske hiše, zaman vzgiedna požrtvovalnost avstrijskih narodov, zaman vse ‘junaštvo naše izborne armade. —- avstrijska nevednost pokvari vse. Dala bi se napisati po arhivnlh virih debela knjiga o strašnih žrtvah, ki jih je zahtevala tekom stoletij od avstrijskih državljanov le ta nedvomna avstrijska nevednost.
Opozarjamo le na par slučajev iz najnovejše naše zgodovine. Nedavno so izšli me-tnoari Benedekovi. Ta žrtev avstrijske nevednosti je merala prevzeti poveljstvo naše armade proti nemški armadi, čeprav je Benedek sam
o	sebi izjavil, da je glede bojišča na severu Avstrije, popoln nevednež. Benedek je prosil in rotil merodajne avstrijske kroge, naj ga ne Pošiljajo tja, kjer mu je neznano in tuje prav vse, — zaman. Moral je prevzeti poveljništvo nepripravljene in zastarele oborožene armade, ker je bil med vsemi ostalimi nevedneži vendarle še najmanjši nevednež, — uspeh pa je bil naš strahoviti poraz pri Kralj. Gradcu. Ignoranca in agnoranca sta bila še vedno siamska dvojčka, torej nerazdružno zraščena. Poraz Benedekov pa Je bil v prvi vrsti poraz avstrijskega poslaništva in zunanjega ministrstva, ki __ seveda! — ni imelo niti pojma o političnih in finančnih razmerah Prusije in Saške, niti pojma o velikosti izvežbanosti in oboro-ženosti nemških armad. Avstrija je začela to vojno z Nemci prav tako nevedna, kakor jo le začela ored mesecem Turčija z balkanskimi državami. Zato na ie bil izid tudi jako podoben.
In naša vojaška okupacija Bosne in Hercegovine' Naši diplomatje so rekli takrat, da Podjarmijo in ukrote ti dve beraški deželi kakor bi mignil. Domišljavec grof Andrassy je trdil, da zadostuje ena sama stotnija z godbo na Čelu, da zasede in umiri Bosno in Hercegovino. Andrassy pa ni bil takrat kak neznaten Poslanec, nego le bil naš — zunanji minister! Mislili so, da bodo v par tednih gotovi, — a Potrebovali so par let trdega boja. A pri tem niso imeli opravka z moderno oboroženo, stalno trn ško vojsko nego le z ustaši in četaši, med katerimi je bilo le malo resnično izvež-banih turskih vojakov. Tako so morali kranjski hi dalmatinski Janezi in Jovl popravljati, kar jt pokvarila madjarska šlrokoustnost In dunjaska nevednost.
x Pa zdai avstrijska nevednost glede Srbije, Črne Gore, Bolgarije in Grčije! Kar »o bedastega in pri tem nesramnega načečkali avstrijski nemški listi pred vojno o »izvrstni, nepremagljivi« turški armadi, o »sijajnih talentih« v. Goltzovi!) učencev, turških generalov, pa o
smešni klavernosti »ušivih« Srbov, »steničnih« Črnogorcev, »strahopetnih in tatinskih« Grkov, — to je bilo čudno pač le tistemu, ki dotlej še ni poznal avstrijskonemške nevednosti in zlobe. Pokazalo se je, da so prvi avstrijski nemški časopisi gede balkanskih držav ne-iftnnejši kot najzakotnejši slovanski listič. Ta dunajska in graška nesramna nevednost pa se je razširila seveda tudi v Nemčijo, kjer so čisto log'čno sodili, da mora Avstrijec poznati vsaj svoje najbližje sosede. In potem smo videli tiste podle ilustrirane liste monakovske in dunajske, ki črpajo že desetletja ves svoj smrdljivi humor iz vrela — dunajskih informatorjev. Iz gnojnice se ne dela parfum in iz gnile mrhovine ne zdravilnih praškov.
Tako pa smo imeli priliko govoriti tudi z avstrijskimi častniki, ki so bili trdno prepričani, da pohrusta in pohodi silni junak Turek v par tednih vso to smešno balkansko umazanost In živinsko zabitost. Ti častniki pač verjamejo dunajskim, berolinskim in graškim listom bolj kot žid svojemu Šulmudu — sami pa Balkana in Balkancev prav čisto nič ne poznajo. Avstrijska nevednost je skratka slavila ob začetku sedanje vojne pravcate orgije. — A kdo je kriv smešnostrašne nevednosti? Uradništvo našega zunanjega ministrstva, naši poslaniki, konzuli in vojni atašeji se imenujejo zdaj tudi v dunajskih listih na prvem mestu krivcev. A tudi naše oficiozno in poloficiozno časopisje, ki se živi le iz vladnih jasli, je v največji meri krivo, da je delala vsa Evropa iz nevednosti in zlobe skozi dolga desetletja toli nezaslišano krivico balkanskim narodom. Krivi pa so sedanje blamaže nevednosti tudi avstrijski in veliko-nemški znanstveniki, ki vtikajo svoj nos pač v afriške brloge, stikajo med večnim ledovjem severnega in južnega tečaja — toda preko Save in Donave, par ur iz Kotora, par ur z Dunaja pa ne vidijo ničesar. Danes so seveda že bivši Savli postali Pavli; tudi največji dunajski, berolinski in graški časopisi odkrito strme nad čudovitim junaštvom Balkancev, nad geni-jalnostjo slovanskih balkanskih generalov, modernih vojaških učenjakov, pa nad bistroumnostjo balkanskih državnikov! Danes že priznavajo slovanskim narodom gigantski herolzem in velekulantnost, ki zaslužuje neomejeno slavo. Vsi veleindustrijalni in kapitalistični krogi Avstro-Ogrske ter vse Evrope govore danes že jako prijazno o naših bratih na Balkanu, ter se jim dobrikajo, čeprav so jih komaj pred štirimi tedni še zasmehovali in podlo žalili. Žid, fabrlkant in trgovec so že zaduhali, odkod se jim obeta — »geschaft«. Ti krogi pa imajo v rokah tudi avstrijsko politiko, zlasti zunanjo, In tako začenjajo počasi tudi avstrijski vodilni politični državniki žvrgoletl na prijateljsko piščalko. Danes že snubijo ondi, kjer so še pred kratkim psovali! Danes, po — blamaži.
AH pa bo vsaj sedaj našla zdravnika avstrijska dedična nevednost? Mi to v interesu države in državljanov najgorkeje želimo, toda bojimo se, da je — neozdravljiva. Dokler se bode v Avstriji presojala sposobnost le po modri ali rdeči krvi, dokler bodo naslovčki »grof«, »baron«, »plemeniti« edini dokaz geni-jalnosti, dotlej v Avstriji ne bo izginila vedno
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
In če bi bil Tribulet, namesto zaprt v Luvru, tisti trenotek na bregu reke, bi bil videl in poslušal prizor, na kakršnega ne naletiš vsak dan.
Bedna krčma ni bila napolnjena z mornarji marveč s sumljivimi postavami, ki so nosile opasane jako dolge in ostro nabrušene meče — z eno besedo, ljudmi, ki si jih poznal že po obrazu, da so pripraljeni ubiti za dober denar prvega, ki jim pride nasproti.
Do vrhunca pa bi bilo presenetilo Tribu-leta to. da so stali med temi obešenjaki trije plemenitaši, ki so jim delili denar.
In če bi bil Tribulet v svoji radovednosti počaka! odhoda teli plemenitašev ter jim sledil nekaj časa. bi bil morda zalotil takšnele besede:
»Ali veš za gotovo, da pride?«
»Včeraj je prišel in se klatil tod nad eno uro; tud’ predvčerajšnjem je bil tu, in tudi prejšnji večer ... Zakaj bi potem ne prišel nocoj?«
»Potem je treba obvestiti gospoda velikega profosa...«
»Ne govori takih neumnosti. Mi sami moramo izvršiti to operacijo, in če bi vedel, da se vtakne v zadevo gospod De Monklar. ga zaprem na mestu v njegovo bajto«
Vse to bi bil slišal in videl Tribulet.
Toda bil je jetnik v kraljevskem Luvru in je v tem trenutku pozorno motril nizka vra-
tiča, ki smo jih omenili.
Pred temi vrati se je izprehajal počasnih korakov vojak švicarske straže; njegov obraz je bil čmeren in dolgočasen kakor obrazi vseh stražnikov, odkar s» na svetu vratai, ki jih treba stražiti, in stražniki, ki morajo izvrševati to zanimivo opravilo.
Ustavljal se je, zehal, iztezal se. požvižgava! in nadaljeval nato spet svojo enakomerno pot.
Ta vojak je bil pravcat velikan.
Imel je polno, široko rdečo brado. Njegove oči so bile porcelanasto modre, čelo nizko, obraz nedolžen, krotak. otroški in vendar strašen. Kadar je moril, je moral moriti, ne da bi vedel, kaj porneni njegovo početje.
Rekli smo, da se je ta stražnik dolgočasil in sanjaril.
Sanjaril — o čem? Nemara o beznici, kamor pojde zvečer praznit velike kozarce polne hipokrasa, o natakarici ki jo je uščenil sinoči v bedro ter jo poprosil za sestanek — morda pa tudi o mnogo bolj daljnih rečeh...
Zdajci se je ustavil orjak na mestu in zagodrnja! v svojo dolgo in gosto brado z močnim nemškim akcentom, ki ga hočemo prihraniti svojim bralcem;
»Jezus. Marija in sveti Jožef! Kaj slišim!«
Dični Nemec je slišal milo petje viole...
Na njegovem obrazu se je izrazilo v prvem trenotku začudenje, ki je mejilo ob osuplost... nato očaranost... in nazadnje nekakšno zamaknjenje ...
Sklenjenih rok, s stesrijenimi prsi in očmi polnimi solz. je sta! stražnik in poslušal, sklanjale se naprej...
Melodija pa se ie nadaljevala zamolklo, kakor da nrihaja iz daljne dalje, prinašaje orjaku vonj oddaljeno zemlje in slikaje njego-
nove blamaže in nesreče noseča nam nevednost. Demokratizacija najvišjih uradniških mest je prvi pogoj k naši boljši politiki. Drugi pogoj je prijateljski stik z našimi sosedi. Ko jih spoznate, jih boste razumeli In cenili. Tretji In glavni pogoj pa je, da se napis na cesarskem dvorcu »Justltia fundamentum regnorum!« ne le čita, nego tudi uresniči. Enake pravice, enake dolžnosti! Proč s privilegiji! Vsi delamo, vsi plačujemo iste davke, vsi trpimo in prelivamo, če treba, tudi kri za svojo domovino in državo.
Padlo je najstarejše cesarstvo na svetu, Kitajska, in ie postalo republika — poraženo In razbito leži na tleh nad poltisočletje staro osmansko cesarstvo — zopet je ubil mali David orjaka Golijata — graciozna Japonska je smehljaje porazila Rusa — najklerlkalnejša država evropska, Španija, je postala svobodomiselna — gospoda, učite se iz teh zgodovinskih dogodkov in pomislite: Mene tekel . . .! Najdražja je namreč bila In bo — nevednost. Naj bi se je končno temeljito otresli tam, kjer je potreba dandanes le — modrosti!	G.
'talna.
HUJSKAČI.
Diplomati so za to na svetu, da varujejo mir, da pametno razsojajo spore in da ustvarijo za svojo državo kar najugodnejša razmerja z drugimi državami. Pri nas diplomati tega niso vedeli ali pa niso znali svojih dolžnosti Izpolnjevati. Zato pa so se zelo radi bahali in so radi gledali na svojo okolico z domišljavostjo stare avstrijske slave.
Tako je bilo do zadnjega — in že bi bili vozili ix) stari poti naprej, ako bi v odločilnem trenotku ne bili slišali nekaj svarečih glasov.
In tako se je zgodilo, da je bil Berchtoldov ekspoze miroljuben in tudi prestolni govor se je glasil v teni smislu.
S to politiko pa Nemci niso zadovoljni in graški listi kriče o velikem trenotku ter — hujskajo Avstrijo na vojno. »Tagespost« n. pr. piše: Črnogorci so zasedli albanske pokrajine in mesta San Oiovanni in Alessio v imenu srbskega naroda. S teni je prišel za monarhijo odločilni trenotek, da stopi iz svoje rezerviranosti.
Vsaka stvar ima svoje meje, tud? potrpežljivost naše monarhije. Avstrija ne sme mirno gledati, kako drugi nekaznovani glodajo na njeni srčni žili. Ako bosta Črna gora In Srbija proti vsem opominom gluh! potem morati trpeti posledice svoje nepokorščine. Vlada je pripravljena v soglasju s svojimi narodi braniti do zadnjega svoje opravičene interese, itd.
Iz takih nemških besedi zveni še vedno ^F^ka nadutost. Črna gora in Srbija gresta v Aloanijo. Kaj Avstriji to mar? Albanija je turska dežela — boj velja Turčiji — zakaj bi Srbija ne smela zasesti Albanije? Kako pravico ima Avstrija zmagovalce za njih zmago kaznovati? Kje je soglasje narodov? Vsi narodi razen Nemcev so proti vojni.
Konečno trdi list, da sta glede Albanije Italija in Avstrija — enega mnenja. To ni res. Italija mora biti proti temu, da bi Avstrija dobila moč v Albaniji, ker bi s tem sama sebi zaprla
filreftno zvezo s Srbijo. — Kulturni Srb bi ne mogel vladati nad divjimi Albanci — Albanci pa so pred očmi Evrope lahko vladali brezpravno nad Srbi. AH ni to čudna nemška logika. Sicer pa se nemških groženj ne bodo ustrašili niti Srbi, niti oni višji krogi, ki vedo, kaka nesreča M bila za državo In za celo balkansko akcijo, ako bi Avstrija v tem trenotku posegla v vojno.
Kdo more dokazati kake zakonite interese Avstrije na Balkanu? Od kedaj je Albanija naša — srčna žila? Ako je bilo vse to doslej lahko pod Turčijo, zakaj bi poslej ne smelo biti pod Srbijo?
Še en nemški glas: Novi turški poslanec Husseln Hilml-paša na Dunaju se je izjavil, da Je položaj Turčije obupen. Turčija je bila baje na vojno popolnoma nepripravljena; izzivala je balkanske države na boj — ker je mislila, da si balkanske države ne bodo upale začeti vojne. Turčija sedaj ne upa v nlkako rešitev — Turčija računa samo še na Avstrijo, ki ji je bila vedno prijateljica.
S takimi izjavami skušajo nemški listi ganiti srca avstrijskih diplomatov, da bi šli na račun avstrijskih narodov reševat Turčijo pred poginom.
S takim korakom bi si Avstrija nakopala sramoto, ki bi je ne izbrisala stoletja. Nemcem na ljubo naj bi avstrijski slovanski narodi reševali Turke in moril? svoje komaj osvobojene Vate? Nikoli!
Popolen poraz turške armade pri Čataldžr. Sultan pobegnil v Malo Aziio. Solun pred padcem.
Soitja, ). ••iovcu.bra. Na vzhodnem balkanskem bojišču se je končal zadnji akt krvave 1 drame pred Carigradom. Turška armada je bila
1	tudi pri Čataldži popolnoma poražena in se v divjem neredu pomika proti Carigradu, Zadnja katastroia, ki je zadota sedaj turško armado pri čataldži, je tako strašna, da je Carigrad zgubljen. Do nedelje bo Carigrad, ta mogočna prestolica nekdaj tako slavnega turškega cesarstva v slovanskih rokah in nad Hagijo Sofijo se bo po par stoletjih zopet zabliskal križ. Nobena sila ne more več zmagovitim bolgarskim četam zabranlti vhod v Carigrad Poraz turške armade pri Čataldži je bil tako strašen, da ni najti primere v svetovni zgodovini. Okoli
60.000	vojakov pokriva bojno polje. Turške izgube znašajo nad 40.000 mrtvih in ranjenih. Turki so se branili naravnost heroično, a vkljub temu niso mogli vzdržati silnih bolgarskih navalov. Bolgarska zmaga ie popolna in obenem tudi odločilna. Plen velikanski. Panika v turški armadi nepopisna. Poražena turška armada se je razkropila na vse strani. Prenehala je vsaka disciplina, oficirji so brez moči, vse beži in beži proti Carigradu. Turki so na bojišču pustili tudi vse ranjence, ki bodo morali poginiti na bojišču, kajti Bolgari nimajo časa, da bi se brigali zanje in jih rešili.
Sofija, 7. novembra. Po porazu pri Lile Burgasu in Baba Eski so sc Turki umaknili na
vim očem s čudežno natančnostjo gorovja, med katerimi mu je bila tekla zibelka mladosti, zelene doline, lesene hišice s kadečimi se dimniki in snežne vrhove, izgubljajoče se v globoki modrini... očarajočo pokrajino, po kateri hodijo mukajoče čede in mlada dekleta s plavimi lasmi, presladkimi modrimi očesci in kratkimi rdečimi krili...
»Pesem o planinskem rogu!« je zamrmral orjak.
In veliki brki so mu trepetali v ganjenosti, zatemnile so se mu, oči in solze so mu prekipele v dvojnem potoku; začel je ihteti s tihim glasom.*
•»Planinski rog! Oh, to je planinski rog!«
Toda zdajci se je prekinila melodija; prikazal se je Tribulet.
»No, ali ste zadovoljni, vrli Ludvig?«
»Zadovoljen pa, zadovoljen, gosipod Tribulet! Leto dni svoje plače bi dal rad, samo da slišim še enkrat to pesem...«
»Da, da, vi ste dober Švicar! Ta pesem vas gotove spominja Rigija, kaj ne da?«
»Ne, spominja me Jungfraue ...«
»Ah, ah!« je dejal Tribulet z občudovanjem »Jungfraue, ne Rigija!«
»Da! Ob Jungfraui sem se rodil...«
»Ir, tamkaj bi bili pač tudi radi v tem trenotku. namesto da se dolgočasite pred temi vrati, za katerimi ni ničesar!«
»Ta vrata moram stražiti, gospod Tribulet, predvsem zaradi vas!« je rekel Nemec, spomnivši se zdajci stražniške dolžnosti.
* Pri švicarskih polkih je bilo prepovedano pod smrtno kaznijo, igrati »Planinski rog«, ker je ta napev vzbujal v vojakih takšno domotožje, da so bii somomori in pobegi na dnevnem redu.
»Toda povejte mi.« je povzel Tribulet. koliko časa traja vaša straža?«
»Čez eno uro me zamenijo. Toda odstranite se. prosim vas... Žal bi mi bilo. če bi moral ubiti moža ki igra tako dobro naš »Planinski rog« ,..«
»Tudi on!« je mislil Tribulet sam pri sebi. »Saj vidite, dobri mo! Ludvig, da se vam ne približujem ... nič me ne mika uiti... Kralj me vidi prerad pri sebi. in jaz ostanem prerad pri njegovem Veličanstvu!«
»To se vam gode, gospod Tribulet!«
Orjak se je široko nasmehnil Tribuletu in pogledal njegovo violo z nežnim občudovanjem
Tribulet je nehal govoriti in stopil par korakov nazaj; nato je začel prebirati strune svojega godala. In še enkrat se je razlegla planinska pesem...
Ludvik je poslušal z vso svojo dušo.
Trepetal je; njegove oči so bile zaprte, in nenavadno razburjenje mu je stresalo vse telo.
Čar pesmi je učinkoval še slajše nego pravkar, še mileje in še mogočneje.
Ko je doigral, je stopil Tribulet naglo k orjaku.
»Ludvig,« ga je vprašal s tihim glasom, »kako je ime njej, ki te čaka tam, v tvojih gorah... Lizbeta? Gretka?«
»No ... Katica ji je ime ... Toda kako veste?«
»Pa če bi se mogel vrniti k njej?«
»Oh, to bi bil raj na zemlji.«
»In če bi jo mogel poročiti, kaj? Imel bi hišico, svojo lastno... leseno hišico na robu gozda ... tistega krasnega smerekovega, ki diši tako lepo po smoli... nedaleč od doline, kamor pada reka s penečimi valovi...«
(Dalje.)
progo Čorlu-Istrandža, kjer so se močno utaborili. Bolgarska armada, ki Jo neprestano prodirala naprej, jim ni dala duška, da bi se odpočili. General Dimitrijev je dal takoj povelje za novo bitko. Vnelo se je nepopisno klanje. Turki so se s huronskimi klici »Alah il Alah« vrgli s strašno silo na Bolgare. Bitka je trajala cela dva dni. Turki so se zlasti hrabro držali na desnem krilu, kateremu je poveljeval Muktar-paša. Bolgarske čete so bile tako navdušene, da jih oficirji niso mogli zadržati. Med strašnim grmenjem topov so zdirjali takoj Turkom z bajoneti nasproti. Turški topovi so uničili cele bolgarske kolone, a Bolgari se niso zato zmenili, ampak so drveli čez trupla svojih bratov naprej, dokler niso z velikanskimi Izgubami vrgli Turke na vsej črti nazaj. Nad 30.000 Turkov, med njimi tud! več generalov, je poginilo v bitki. Turki so se morali umakniti za utrdbe pri Čataldži, njih zadnji up. Tu so jih tudi čakala oj^čcnjd
Sofija, 7. novembra. Po ponovni zmagi pri Čorlu je drvela bolgarska armada v brzih pohodih proti Čataldži, da zada tu turški armadi zadnji odločilni udarec. Bolgarska kavalerija je bežeče Turke sekala, da je bilo strah in groza. Pogled na bežeče Turke je bil strašen. Topovske kroglje so kar deževale nanje In pobile na tisoče vojakov, zadaj pa je Turkom kavalerija prinašala strah In grozo. Turške izgube na begu so bile še veliko večje kot v bitki sami. Turki so se oddahnili malo šele pri Čataldži, kjer so se utaborili za tamošnjimi utrdbami. Tu so biie tudi postirane popolnoma sveže čete iz Male Azije, ki so imele nalog, uničiti utrujeno bolgarsko armado.
Sofija, 7. novembra. Vkljub strašni utrujenosti vsled bitke pri čorlu in Istrandži, so bolgarski vojaki sami zahtevali, da se jih takoj popelje k novi zmagi. Komaj so se Turki dobro utaborili za utrdbami pri čataldži, že je pridrvela bolgarska utrujena armada in otvorila takoj novo bitko. Z lahkim nasmehom na obrazu in z bajoneti v rokah so se pognali kakor velikanski valovi v turške utrdbe, ki zapirajo pot proti Carigradu. Podpirala jih je artilerija, ki je srpala smrt v turške vrste. A morali so se umakniti. Turki so, četudi s strašnimi Izgubami, odbili napad sijajno. Bili so si v svesti, da bi bil s porazom pri Čataldži izgubljen tudi Carigrad in zato so se z naravnost nadčloveško močjo vrgli v boj prod bolgarskim zmagovalcem. Bolgari so zlasti strašen naval vprlzorili na turški centrum, ki je bil močno ojačen. Poskusili so svojo srečo v drugič, tretjič, četrtič, petič, šestič, sedmič, a vse zaman. Turki so odbili vse napade, a pričele so pešati tudi že njih moči. Upali so sicer, da bodo Bolgari morali prenehati z vednimi naskoki, ako nočejo 'sami uničiti svojo armado. A Bolgari, ki so stali že tri dni neprestano v ognju niso odnehali. Napadli so turške utrdbe osmič, a tudi sedaj brezuspešno. Že se je zdelo, da se bodo pri Čataldži razbila junaška prsa Bolgarov in da se bodo morali Bolgari na vsej črti umakniti nazaj. Bolgarske čete so bile že strašno zmučene in sestradane. Oficirji so dali povelje za deveti naskok, ki je bil nekaj strašnega. Zmučena bolgarska pehota se je pognala z naravnost nadčloveškim naporom zadnjič v boj. Ali pogin ali sijajna zmaga. Utrdba za utrdbo je padala v njih roke. čez trupla vojakov, čez razvaline utrdb in med groznim grmenjem topov so drveli iz ene utrdbe na drugo in poklali pred seboj vse, kar jlrn je prišlo pod roko. Bolgari In Turki so se popolnoma pomešali. Še par ur In turški odpor je bil strt na vsej črti. Centrum razbit, levo ln desno krilo omajano, na utrdbah bolgarski težki topovi. Panika, katera se je polastila turske armade, je bila nepopisna. Vojaki so pometali orožje, pustili topove na mestu in v strašnem diru zbežali naprej. Pustili so vse ranjence tta bojišču, vse mrtvece. Nad 40.000 jih }e obležalo na bojnem polju.
Sofija, 7. novembra. Zmaga pri Čataldži |e velikanska, plen silno velik. Nad 100 topov |e padlo v bolgarske roke in silno število pušk, iminlclje in vojnih trofej.
Sofija, 7. novembra. Turška armada se v največjem neredu pomika proti Carigradu. Pa* nika je tem večja, ker beži ž njo na tisoče in tisoče turških družin z otroci vred, ki obupno kličejo na pomoč. Z vso gotovostjo se lahko trdi, da je turški odpor sedaj popolnoma strt In Carierad izgubljen.
Sofija, 7. novembra. Semkaj je došlo še nepotrjeno poročilo, da so Bolgari zavzeli že San Stefano. Sultan Je s svojo vlado In z vsem premoženjem pobegni! fo? Rosnnr v Skutarl v Malo Azijo.
SOLUN PRED PADCEM
Atene, 6. novembra. Grški prestolonaslednik Konštantln Je pozval poveljnika solunske posadke, naj se preda ker le mesto izgubljeno In bi bilo vsako prelivanje krvi odveč. Pred Solunom je 50.000 Srbov In Grkov. Splošno se »odi, da se bo Solun jutri predal.
Belgrad, 6. novembra. Solunska turška po-fcadka šteje približno 15.000 mož, katerim poveljuje Mandar-paša. Turki so se umaknili iz vseh postojank pred mestom in razdejali vse mostove čez Vardar.
Belgrad, 6. novembra. Glavna srbska armada pod prestolonaslednikom Aleksandrom je 'že dospela tik pred Solun. Tudi bolgarska divizija se je približala mestu na 18 kilometrov,
Belgrad, 6. novembra. Solun je že obkoljen Od vseh strani. Od severa in vzhoda so se približali mestu Srbi In Bolgari, od jugozapada Grki. Vsak čas Je pričakovati padca Soluna.
GRKI ZASEDLI OTOK TENEDOS.
Atene, 6. novembra. Danes ob tretji url popoldne so Grki zasedli otok Tenedos In razorožili tamkajšnjo turško posadko, ki se je predala.
IZPAD TURKOV IZ SKADRA.
Cetinje, 6. novembra. Včeraj so Turki s štirimi bataljoni in artilerijo prodrli iz Skadra, da bi na desnem Martlnovlčevem krilu dobili zopet zvezo med Lešom ln Skadrom. Napadli so
Črnogorce v dveh frontah, ki so jih pa vrgli na vsej črti nazaj in jim prizadejali velikanske Izgube. Turki so se v neredu umaknili nazaj v mesto, pustivSl na bojišču vse mrtvece in ranjence. Črnogorci so jim uničili dva topova ln zaplenili precejšnjo zalogo municije.
SRBI ZAVZELI DJAKOVO.
Belgrad, 6. novembra. Včeraj je došla semkaj vest, da so Srbi zavzeli mesto Djakovo.
W. Wilson — bodoči prezident Amerike.
Ameriške volitve so tudi za nas nekoliko važne — saj naši ljudje iz Amerike pogosto pišejo, da so razmere odvisne od prezidenta, oziroma od volitev. Kadar kranjski sinko dolgo ne pošlje težko pričakovanega denarja — se rad izgovarja na prezidenta.
Letošnje volitve v Ameriki so se vlekle mnogo mesecev in so povzročile mnogo javnega boja. Tudi naši rojaki v Ameriki so se tega boja udeležili in so n. pr. v Clevelandu skusili spraviti čim več slovenskih ameriških državljanov do volilne pravice.
V	sedanjih volitvah so se merili trije znani možje za prezidentsko mesto: Roosevelt, Taft in WiIson. — Zmagal je Wilson. Kako hud je bil amerikanski volilni boj, kaže to, da je na Roosevelta padel strel. Ta strel na Roosevelta ni bil smrtonosen — ampak postal bi bil skoraj zmagonosen, kajti vsled tega strela je pridobil Roosevelt mnogo simpatij.
»Clevelandska Amerika« piše o tem: Največji dogodek pred volitvami je bil strel, ki je padel na Roosevelta. Prefrigani in zviti politikarji na ta strel niso računali. Sedaj si belijo glave, koliko je ta strel vreden. Imeli so že zračunjene glasove vseh predsedniških kandidatov, sedaj jim pa ta strel nagaja in morajo začeti zopet znova. Našteli so že mnogo tisoč glasov v raznih državah, kjer so bili prej gotovi, da Roosevelt ne more zmagati. Wilsonovi, Taftovi in Debsovi vodniki, vsi so edini, da je strel Tooseveltu koristil vsaj za 100.000 glasov, katerih prej niso njemu šteli v korist. Wil-son sam se osebno ne boji, vendar demokratični voditelji poročajo, da v raznih državah demo.-kratje skačejo v Rooseveltov tabor, dasi so prej solidno stali s stranko. Stranke so vse zmešane. Nikdar v zgodovini se še ni pripetilo, da bi bil kak predsedniški kandidat napaden z molilnim namenom. Najbolj se pa boje de-mokratie in republikanci, če Roosevelt zapusti postelj ter se poda v boj. Povsod ga bodo ' spremljale velikanske množice ljudstva, kar bo Rooseveltu seveda v velikansko reklamo.
Guverner Johnson, podpredsedniški kandidat z Rooseveltom, hodi po New Jersey in dela velikansko reklamo za Roosevelta, dočitn je Wilson lepo doma. Taftovci so pa izmed vseh najbolj vznemirjeni. Koliko je bil torej strel vreden za Roosevelta?
Toda Roosevelt vkljub temu ni zmagal. Roosevelt je znan kot velik kričač za svojo reklamo je imel novo napredno stranko. Taft je znan po svoji debelosti. Bil je dobrodušen Ln prikupen mož. Wilson pa je učenjak.
Njegov program je: Izprememba ustave, da dobi ljudstvo večji delež pri vladi, redukcija colnega tarifa in krotenje trustov.
Ta program je moral Wilsonu pridobiti glasove širokih vrst ljudstva.
Že stari Platon je rekel, da bi v državi morali vladati — modrijani (filozofi); kakor modrost v glavi vodi celo naše telo, vse naše dejanje in nehanje, tako mora modrost vladarja obvladati celo državo. V Evropi Platonovih nasvetov niso poslušali — v Ameriki pa so izvolili moža, ki ni toliko politik, kakor publicist in učenjak. Wilson je popolnoma nov človek, na katerega prej ni nihče mislil — pojavil se ie v sedanjem boju prvič v politiki — in je zmagal. Imel je namreč znano ime po svojih knjigah. Star je 55 let in je presedel 30 let v slušalnicah raznih šol in univerz. Od leta 1902 do 1910 je bil sam rektor Princeton-univerze. Ta univerza je bila prava znanstvena republika, kakor si Wilson predstavlja v7X>r države.
Mnogi so bili mnenja, da človek, ki živi mnogo med knjigami, nima smisla za praktično življenje — in da taki modrijani vkljub svoji modrosti niso dobri gospodarji. Wilson se je izkazal tudi kot praktičnega moža, ki dobro pozna ustroj države. Wilson je demokrat. Dobil je okoli 50.000 glasov večine.
Z izvolitvijo Wilsona se Je zgodil v ameriškem javnem življenju velik preobrat. Stare stranke so propadle in začne se čas novih temeljitih reform v korist najširših ljudskih vrst.
Slovenska zemlja.
Iz Beljaka.
O Beljaku se redkokdaj sliši kak glas, dasi-ravno je to mesto, obdano s slovensko okolico. Pa tudi v mestu samem je veliko Slovencev, toda skoraj vsi so renegati. Prav žalostno iz-gleda pri nas v gospodarskem oziru. V Beljaku ni niti ene slovenske trgovine. Glede obrtnikov je ravno tako. Vsi sedanji bogati trgovci in obrtniki so bili enkrat Slovenci. Razmere so torej obupne. Pred leti smo si mislili, da se bo stvar obrnila na bolje. Obstojalo je pri nas v Beljaku slovensko omizje s tamburaškim in pevskim zborom. Slovensko omizje v Beljaku sicer še obstoji, ampak je samo na papirju. C. kr. uradniki, ki so pri omizju, se vsled tega, ker se je zadnjič (pred kakimi sedmimi leti) prestavilo več uradnikov v Trst zaraditega, ker so bili člani omizja, ne upajo več tako javno nastopati. Druge inteligence pa razen župnika Trunka ni. Trgovec Šušteršič je bil enkrat član omizja — celo navdušen — sedaj ni več. Njegov sin ne razume niti slovenskega jezika. — Pred sedmimi leti je bilo torej vse drugače. Omizje s pevskim in tamburaškim zborom je prirejalo izlete v okolico. Prišli so skupaj slovenski
kmetje in drugi stanovi na deželi. Po navadi se je vršil vsakokrat tam, kamor se je napravilo izlet, tudi govor. In slovenska pesem je navduševala koroške Slovence za slovenstvo. Upanje smo imeli takrat, da se nam približajo boljši časi, da se vzbudi koroško Slovenstvo. Nemcem to ni bilo prav. Posebno Jih je jezilo, ker so slišali, da hočejo začeti delovati Slovenci v Beljaku tudi na gospodarskem polju.
In res se je hotelo takrat otvoriti narodno trgovino. Taka trgovina bi v Beljaku vspevala, ker je, kakor rečeno, okolica slovenska. — Da se je preprečila ta nevarnost, se je najboljše agitatorje prestavilo v Trst (bili so uradniki na c. kr. ravnatelistvu državne železnice), med njimi tudi gosp. Hochmiillerja, ki je največ deloval na narodnem polju med koroškimi Slovenci. Sedaj se je gosp. Hochmiiller zopet povrnil, tudi delavni župnik g. Trunk je v Beljaku. Vsled tega res upamo, da se bo ponovno začelo z delovanjem. In to bi bilo želeti, saj so razmere pri nas slabše, kakor tam doli na Balkanu, kjer so planili zatirani narodi po koncu proti tiranu. Želeti bi tudi bilo, da bi prišla od bratov onstran Karavank kaka pomoč. Slabi smo, odvisni smo, zaraditega bi se nam moralo iti na roko. Na spodnjem Koroškem Je vsaj za trohico boljše, kakor pri nas, na zgornjem Koroškem. Na zgornjem Koroškem smo prepuščeni samim sebi. Klerikalno vodstvo v Celovcu za nas še ničesar ni storilo. Siccr se v celovški okolici tudi nič ne dela, ampak malo boljše ic vseeno tam dol, saj ima celovška okolica svojega slovenskega poslanca. Naj bi se torej že enkrat izpreobrnil ta žalosten položaj! Če se nič ne bo ukrenilo, bo res zaklenkal mrtvaški zvon koroškim Slovencem. Na delo torej, dokler je še čas, drugače bo prepozno!
Iz Gradca.
Dolgo že nisem nič poročal, zato Vas prosim, da mi dovolite nekoliko prostora, ker bo stvar gotovo zanimala Vaše čitatelje. Tudi pri nas smo liberalci in klerikalci — a o liberalcih Vam ne bom poročal, ker klerikalci pravijo, da imajo ves Gradec pod svojo kapo. Vabila so naznanjala, da bodo klerikalci napravili veselico v proslavo Ant. Mart. Slomška. Ker smo Kranjci radovedni, sem šel tudi jaz gledat to veselico. Zastor se Je odprl in govornik je stopil na oder. In povedal je, da slovenska mati še ni rodila sina, ki bi bil današnjemu slavljencu enak. Prosim, gospod urednik, ali je to res? Moja malenkost dvomi o tem. Kje pa so ostali Pr. Trubar, V. Vodnik, Fr. Prešeren in drugi? Zastor je padel in se zopet dvignil. Pričetek igre »Ženitovanjska pogodba«. Da Vam preveč papirja ne porabim, Vam samo povem, da so mi stopili pred oči prizori otroških let, ko smo še gologlavi letali po vaški cesti. Kaj pa bi človek mogel več pričakovati? Saj veste, kako je v klerikalnih društvih. In padel ie zastor. Kaj pa bo sedaj, sem si mislil. Pričelo se je petje. In peli so toliko časa, da je publikum odšel, in pošle so tudi pesmice. Kaj pa sedaj? Iznajdljivi gospodje so se domislili, da znajo še eno zapeti. Pa kako krasno, prosim klobuk doli. Latinske litanije in povem Vam. da iih že dolgo nisem slišal tako ubrano peti. Segle so mi globoko v srce. In zastor je zopet padel — pardon vrata so se zaprla in objela nas je čr-na temna noč.
DNEVNI PREGLED.
Slovenski zdravniki v Srbiji. V Srbiji je sedaj 7 slovenskih zdravnikov: Dr. Šlajmer z dr. Oražmom, dr. Krajcem in dr. Premrovom opravljajo svoje delo v mestni bonici, dr. Tanj-šek in dr. Kučera pa zdravita v vojaški bolnišnici. V Nišu je nad 1200 ranjencev, ki so po večini težko ranjeni. Dr. Šlajmer izvrši na dan več kakor 30 operacij. Zanimivo je, da ranjenci izredno hitro okrevajo. Mnogim bolnikom, ki so bili težko ranjeni od krogel, so se rane zacelile brez vsakega gnojenja, da so se mnogi izmed njih že vrnili ali pa se že v nekaj dneh vrnejo k svojim polkom. Vobče je opažati, da se celijo rane, ki jih povzročajo krogle modernih malokaliberskih pušk, izredno gladko in hitro, ako niso poškodovani plemenitejši deli telesa. Male krogle namreč ne trgajo mesa in ne drobe kosti, kakor se je to godilo preje pri starih kroglah. Moderno orožje torej rani, kakor bi rekli, bolj na human način. Vojaki pač postanejo nesposobni hitro za boj, toda njihove rane se celijo hitreje in vsled tega se tudi vojaki brž lahko zopet vračajo v bojne vrste. Večina ranjencev je poškodovanih na rokah in nogah. Mnogo ranjencev je zadela krogla v glavo prebila sence, šla skozi možgane in pri drugem sencu zopet ven. Taki ranjenci so bili nekaj dni brezzavestni, toda niso umrli, marveč se nahajajo že na potu popolnega okrevanja, ako ne nastopijo kakšne posebne komplikacije. Eden izmed ranjencev ima prestreljena pljuča, a še vkljub temu živi, da, nadejati se je celo, da bo popolnoma okreval. Vobče opažajo zdravniki, da je odstotek ranjencev v moderni vojni silno velik, dočim je odstotek onih, ki umro na ranah danes mnogo manjši kakor v prejšnjih vojnah.
Koliko vojakov pade v vojni. Turške izgube pr Kirk-Kilisi in Lile Burgasu v dneh 23.—24. oktobra in 30.—31. oktobra se cenijo na 40.000 mož. To je nekako 20 procentov cele armade. Te velike izgube so enake le največjim porazom zadnje dobe. Pri Kraljevem grad-cu je padlo v enem dnevu 42.000 Avstrijcev Prusi pri Vionville leta 1870. so izgubili oc
32.000	mož 16.000 mož. Enake so bile izgube v drugih velikih bitkah. V rusko japonski vojni je padlo v glavnih bitkah 20—25 procentov vojakov. V splošnem je padlo v sedanji vojni po 20 procentov moštva na turški strani. Procenti na strani premaganih so mnogo večji nego na strani zmagovalcev. Beg proti Carigradu bo menda izkazal največji procent mrtvih in ranjenih iz vseh bitk zadnje dobe.
Iz ljudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu nahajajoče se učiteljice Evgenije Tekavčič je imenovana za suplentko na
ljudski šoli v Zgornji Šiški Marija Habe, dosedanja suplentka na ljudski šoli pri Sv. Petru pri Ljubljani.
—	Ogenj. Iz Kranja se poroča: Predvčerajšnjem je izbruhnil v Šmartnem pri posestniku Ivanu Rozmanu ogenj, ki je uničil dva hleva za prašiče in kozolec za seno. Hiše ogenj ni dosegel, ker ni bilo vetra in ker so prihiteli gasit domačini in gasilno društvo iz Kranja, kateremu seje posrečilo ogenj omejiti. Škoda je znatna. Zažgali so otroci, ki so se igrali z užigalicami.
Smrtna nesreča. 43letni kajžarjev sin Ivan Vid;c iz Tunjic je 30. in 31. pretečenega meseca pokrival pri posestniku Jožefu Janežiču hlev-110 streho. Ko si je hotel streho na slemenu ogledati, mu je izpodrsnilo in Vidic je padel z višine šest metrov na tla. Vidic je vsled prizadetih poškodb umrl.	—
Stekel pes obgrizel dva dečka. Ko sta šla predvčerajšnjem zjutraj šolska učenca, šest-etni Ivan Prasser in ravno tako šestletni Franc Cene v šolo v Šent Vid na Štajerskem, ju je med potjo obgrizel majhen, svetlorujav pes. Na otroški krik je prihitel občinski tajnik Franc ")eanini in je peljal oba dečka v občinski urad, (jer jima je podal zdravnik dr. Kamilo Boni-acio prvo pomoč. Župan je takoj odredil, da se dečka izolirata od drugih otrok in je takoj o ei stvari obvestil okrajno glavarstvo. Ko ie pes dečka obgrizel, je tekel nazaj v hišo posestni« Pichler v Gorenjem Šent Vidu. Ker se e zdelo zelo sumljivo, da je pes stekel in ker so se že prejšnji dan opazili na njem znaki bo-ezni, je župan tudi odredil, da mora biti hiša, ejer se je pes nahajal, do prihoda komisije zaprta. Isti dan popoldne sta šla v tej zadevi v Šent Vid okrajni nadzdravnik dr. Karol Soll-gruber in okrajni višji živinozdravnik Franc Augner. da preiščeta otroka in psa. Oba dečka so moral' odpeljati na Dunaj v Pasteurjev zavod. kjer so spoznali, da se je prvi štadij stek-ine že pojavil.
Nepošten pismonoša. 291etnega pismonošo Karola Lisso, ki je bil uslužben že dve leti pri poštnem uradu v Šent Petru pri Gradcu, je te dni orožništvo prijelo zaradi poneverjenja poštnega denarja, in ga je izročilo deželnemu sodišču v Gradcu. Lissa je poneveril kolikor je doslej znano, okrog 250 K denarja.
Boj med logarjem in divjimi lovci. Te dni je nastal v revirju toskanskega nadvojvode na Ochserbergu v obližju Solnograda velik boj med logarjem Jurijem Karnerjem in dvema divjima lovcema. Med bojem ie bil težko ranjen eden izmed tatinskih lovcev. Jožef Wei-er, vulgo Weissenbacher. Drugemu tatu se je posrečilo ubežati, vendar so ga po izpovedi Weissenbacherjevi zasledili v osebi kmečkega hlapca Ivana Hollbacherja. Oba tata so izročili deželnemu sodišču. Jožef Weiler -in Ivan Hollbacher sta tudi na sumu, da sta vstrelila pred nekaj tedni logarja Perweina, katerega so našli v gozdu mrtvega s prestreljenimi prsi.
Nesreča pri Igri. 121etni učenec meščanske šole Reznikov iz Budimpešte je bil te dni" žrtev žalostnega slučaja. Deček se je igral z ne-killl svojim tovarišem vojno. Pri igri se je ponesreči zabodel bodalce ubogemu fantu v sence. Deček ie umrl na poti v bolnišnico.
Očeta umoril. Iz Ljutomera se poroča: Martin Matajič. kajžar, ki je prišel iz Ogrskega in se je naselil pri Mali Nedelji, je umoril te dni svojega očeta. Morilca je prijelo orožništvo in ga je izročilo okrajnemu sodišču v Ljutomeru. Vkljub Jasnim dokazom morilec svoj zločin taji.
Smrten sunek z nožem zaradi klofute. 58-
letni omoženi delavec Franc Strmšek in njegov prijatelj Jakob Koline sta popivala 11. avgusta
1.1. v Balandovi gostilni blizo Slovenje Bistrice. Ko sta se okolo desete ure zvečer vračala domovi n sta se med drugim tudi six>minjala svojih mladih let, je Kohne očital Strmšku, da ga je ta, ko sta še krave skupaj pasla, pretepal na paši Da poplača Strmšku svoj stari dolg, mu je priložil zaušnico, na kar je Strmšek potegnil iz žepa nož in je sunil svojega prijatelja v trebuh. Kohneta so odpeljali v bolnišnico v Slovenjo Bistiico, proti Strmšku pa je vložilo državno pravdništvo tožbo zaradi zločina težke telesne poškodbe. Dne 1. oktobra t. 1. bi morala biti o celi stvari glavna obravnava pred mari-borsk.m okrožnim sodiščem. Kohne pa je bil v takem položaju, da ni mogel zapustiti bolnišnice. zaradi česar se ie obravnava preložila. Pred nekaj dnevi pa je Kohne v bolnišnici vsled zadobljene rane umrl. Strmšek se bo moral torej zagovarjati pred poroto zaradi zločina
umora.	,, „	...
Namesto slivovke izpil kisovo kislino. Viničar Anton Novak iz Radgonske okolice je izpil te dni namesto slivovice kisovo kislino. Novak je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Če se človek preveč baha. Posestnik Jožef Strace iz Trnovca je pil te dni, ali bolje povedano, ono noč v gostilni Alojzija Koširja pri Sv. Primožu blizu Šent Jurija ob južni železnici. Bahal se je s svojim denarjem in je napajal znance, ki so bili zelo veseli radodarnega možakarja. Ko ga je imel Strace že dovolj v glavi, se je naslonil na mizo in je od pijače ves truden zaspal. Ko se je zjutraj zbudil in je posegel v žep po denarnico, je na svojo veliko žalost opazil, da mu je ta nenadoma zginila z vso vsebino, okoli 100 K. Zvesti tovariši so mu jo odnesli. Nehvaležnost je plačilo tega sveta.
Maščevanje ljubimca. I91etni trgovski pomočnik Matija Balderle iz Celovca, k) pa je sedaj brez službe, je imel ljubavno razmerje s kuharico Uršulo Odrejc. ki je sedaj ravnotako brez službe kakor njen ljubimec. Matija Balderle pa je neprestano nadlegoval svojo ljubico za denar. Ta se je zato svojega Matije kmalu naveličala in mu je dala na znanje, naj se nikdar več ne prikaže pred njeno obličje. Ko Je prišla Odrejc predvčerajšnjem v stanovanje svoje sestre na Šentpeterski cesti, se ji je zdelo zelo čudno, da tiči v ključavnici ključ, ko ga drugače ni bilo nikdar v nji, kadar ni bilo sestre doma. Stopila je v sobo. Tu pa ji je naenkrat skočil nasproti Balderle, ki se je skril za vrati
fe nabitim samokresom. Kuharica pa ni zgubila jcluševne zavesti in mu je skušala izviti orožje iz rok, kaer pa se ji ni posrečilo. Po kratkem boju se je Balderlu iztrgala iz rok in je zbežala. Balderle pa je sprožil za njo strel, ki pa je zgrešil svoj cilj. V tem ko je Odrejcova klicala na dvorišču ljudi na pomoč, je skočil Balderle skozi okno na sosednje dvorišče in je pobegnil brez sledu. Vkljub takojšnjemu zasledovanju, Se orožnikom doslej še ni posrečilo dobiti Bal-rderla v pest.
Samomor poštnega sela. Te dni se je obesil v svojem stanovanju v Puntigamu na Štajerskem poštni sel Anton Bauer. Vzrok samomora ni znan. Da se je Bauer obesil zaradi nereda jy službenih ozirih, ne odgovarja resnici. Bauer je bil star 38 let in zapušča štiri otroke.
Smrtna nesreča župnika. Župnik Anton Krfill iz Schleitna pri Lienzu je hotel iti pred štirimi dnevi na lov. Prej pa je hotel še očistiti puško, ker pa je puško z napetim petelinom nerodno prijel, se je ta sprožila in župnik je Sobi! cel strel v glavo. Ko so domačini župnika našli, je bil že skoro mrtev.
Tatinska kuharica, Marija M. iz Mistka na Moravskem je stara komaj šestnajst let, pa je «e navihana tatica. Od 15. septembra pa do '13. oktobra t. 1., ko so jo zaprli, je bila v službi kot kuharica pri nadporočniku Frideriku We-berju pl. Webenau v Gradcu. Začetkom oktobra je porabila trenofcek, ko ni bila opazovana, je ukradla svojemu gospodarju iz predala bankovec za petdeset kron. Ker nadporočnik Tli zapazil te tatvine, je dobila mlada kuharica korajžo in je drugo pot izpraznila ves predal, kjer se je nahajal en bankovec za sto kron in dva za dvajset kron. Prazni predal je nato vrgla v peč. Tatvino pa je sedaj gospodar takoj opazil in ovadil svojo kuharico policiji. Ta je dobila pri nji še 117 K. Tatico so seveda dali
V	preiskovalni zapor in predvčerajšnjem jo je 'sodišče obsodilo na štiri mesece težke ječe.
Davčnega nadzornika ustrelil. Vlomilec Bioutik, ki je bil zapreden v polom neke banke y Katovicah, je predvčerajšnjem pri svoji aretaciji ustrelil davčnega nadzornika Gieselerja. Bioutiku se je posrečilo ubežati.
C. kr. državni uradniki in učitelji.
„ Združene organizacije c. kr. državnih Uradnikov in učiteljev prirede na soboto dne novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani mestnega doina
manlfestacijski shod,
ki bo ponovno zahteval uvrstitev mesta Ljubljane v I. razred aktivitetnih doklad.
Tovariši vseh službenih skupin in činov! Udeležite se shoda polnoštevilno; le s polnoštevilno manifestacijo vseh ljubljanskih državnih uradnikov moremo upati na zaželjeni uspeh naših zahtev.	Odbor.
Ljubljana.
»Slovenec« in naša garnizija. Prijatelj li-?t'a nam piše: Da bi »Slovenec« pri zahtevah, ki danes stavljajo na nižjih gimnazijah in sorodnih šolah, iz zeinljepisja komaj priboril red '»zadostno«, je splošno znano. Geografski pojmi In imena mest, posebno slovanska, mu od nekdaj sem provzročajo velike težave. V tem oziru zagrešil je že zmote in zamenjave, čez katere so se smejali celo šolarčki. Da pa »Slovenec«-, ki se pri vsaki priliki farizejsko cedi patriotizma in ljubezni do armade, niti ne ve, kakšno garnizijo Imamo v Ljubljani, presega £e vse meje. Poročilo o tekmovalnem jahanju ljubljanske garnizije, ki ga je predvčerajšnjem priobčil, vzbudilo je po mestu mnogo smeha. •Jako poroča ta najbolje informovani slovenski list. da so razna darila dobili častniki 7. konjeniškega polka. Z začudenjem se vse povprašuje, od kedaj je ta polk v Ljubljani. Vojščaki Črne armade bi morali pač vedeti, da ima-tno v Ljubljani 7. topničarski polk in oddelek '6. dragonskega polka. Iz provijantnega oficirja ibtt-a pa je »Slovenec« napravil poročnika Provoffz-Ott-a. Ta gospod se kolegom od črne Harmade laliko zahvali, da so ga navidezno po-jvišali v plemiški stan in da so mu dali tako lepo ime,
— Nemški židovski agentje in njih široko-
tostnost. Zadnji čas je mnogo nemških agentov po Ljubljani in kakor se sliši delajo med nami dobro kupčijo. Eden teli gospodov je včeraj Zvečer sedel pri »Slonu« in ko je čital poročilo o vojni, je rekel: »Ich mfichte als Freiwilliger in die tiirkische Artnee eintreten ein Staberl nehmen und diese Bande durchpriigelu.« t. j. |az bi vstopil kot prostovoljec v turško armado ivzel bi palico in bi to bando namreč Srbe pre-ftepel. Oni, ki so tc ‘išali so se morali taki neumnosti smejati, kajti židovski agent je bil taka kreatura, da bi pošten srbski junak ne imel niti minuto pos! y njir in bi bilo po njem. Opozarjamo naše c činstvo na te nemške zagrizence, ki prihajajo k nam posebno iz Gradca in delajo kupčijo. Pokažirro Jim vrata — in naj gredo rajše v Turčijo, tam bodo sedaj njihovi turški prijatelji podpore prav zelo potrebni.
-- Načela Karla Havlička - Borovskega. Knjižnica »Mariborskega sokola« je obogatela haše slovstvo z lepo knjižnico, ki nosi gornji paslov. Ima 48 strani in stane 80 vinarjev. Knjiga je polna najlepših večno veljavnih resnic. ki veljajo posebno nam v Avstriji. O priliki več.
— Za balkanske ranjence je zdaj zbranega [19.052 kron 63 vinarjev.
  Dr. Edo Šlajmer javlja iz Niša, da silno
primanjkuje zdravnikov v Srbiji. Odbor za 'rdeči križ balkanskih držav plača stroške onim zdravnikom, ki hočejo iti v Srbijo.
— Bolgarska vlada hoče kupiti 100.000 ovčjih kožuhov, ki se morajo takoj poslati v Sofijo. Posredovanje Je prevzela zagrebška trgovska zbornica.
— Tvrdka Edmund Kavčič je darovala pet zabojev z 200 steklenicami želodčnega likerja »Florjan« za ranjence na Balkanu.
— Spedicijski voz tvrdke »Balkan« ni mogel včeraj pobrati vsega blaga za »Rdeči križ«. Pobiral bo danes zopet in sicer ob pol dveh popoldne, Vse stranke, ki menijo kaj darovati, naj naznanijo to do dvanajstih dopoldne tvrdki »Balkan«.
— Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (za abonente nepar) Mascagnijeva opera »Cavalle-ria rusticana« z g. Wagnerjem, ki poje na angažma. kot gostom v vlogi Turriduja. Pred tem prvič francoska enodejanska veseloigra »Nočno delo«. — V nedeljo popoldne izven abone-menta. za lože nepar opereta »Boccaccio« za goste z dežele ob znatno znižanih cenah. — Zvečer ob znatno znižanih cenah za abonente par na občo zahtevo Molnarjeva velezabavna komedija »Vrag« zadnjič v sezoni.
— Enajst slik z bojišč na Balkanu priobčuje ta teden »Slov. Ilustr. Tednik«. Ta številka je zelo zanimiva in še posebej opozarjamo ob-činstv-j na njo. Dobi se po vseh knjigarnah in tobakarnah ter na kolodvorih, izvod po 18 vin. Kupujte »Slov. Ilustrovani Tednik!« Naročnina za četrt leta je 2 K, za mesec dni pa le 70 vin. Ker priobčuje »Slov. Ilustrovani Tednik« zanimive slike z Balkana po Izvirnih fotografijah, bo gotovo vsakega zanimal. Naročite si ga.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 8. novembra: Specialni večer. 1. Lepa okolica Berlina! (Potovalna slika.) 2. Kdo bi se rad oženil? (Komično.) 3. Glas zvonov. (Drama.)
4.	Jezerska kopališča v Central-Walesu. (Naravni posnetek.) 5. Težavno pristajanje v zakonskem pristanišču. (Humoristično.) 6. Nezavedna tatvina. (Amerikanska drama.) — Samo zvečer. 7. Povest o zaušnicah. (Velekomično.) Jutri: IX. zapovedi ali »Ne moti svojega bližnjega medenih tednov.« — (Veseloigra v dveh delih.) V torek. Železna roka. II. del. (Detektivska drama.) Mirkova učinkovitost Mali palček. V dveh delih. — Pri vseh predstavah.
Trst.
Tržaška slovenska mladina! Pripravljalni odbor »Nar. soc. mladinske organizacije« v Trstu sklicuje za nedeljo ob 10. uri predpoldne važno zborovanje v društvenih prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu (blizu konsumnega društva »Jadran«). Na to zborovanje je vabljena vsa tržaška slovenska mladina. Posebno pričakujemo obilne udeležbe s strani rokodelskih in trgovskih pomočnikov ter učencev. Poudarjamo pa, da \jo mladinska organizacija sprejemala v svojo sredo mladino vseh stanov. Ta, ki se podvrže programu mladinske organizacije, postane lahko njen član. Seveda mora odgovarjati starosti, ki je v § 4. društvenih pravil določena. Mesečni prispevki bodo zelo nizki, tako da bo najrevnejšemu omogočeno, pristopiti k mladinski organizaciji. Omenjamo, da bo mladinska organizacija podeljevala tudi podpore revnim nadarjenim učencem (članom organizacije) v svrho nadaljne izobrazbe. Na-rodno-socialna mladinska organizacija bo samo izobraževalna, kar je tudi iz pravil, ki bodo baie v najkrajšem času potrjena, razvidno. Razen izobrazbe se ne bo pečala z nobenimi stvarmi. Pač pa bo nastopala za slovensko šolstvo in sicer odločno, energično. Ne bomo se pustili dolgo teptati. Vstati hočemo. Kadar se bo pokazala organizirana falanga, več tisoč glav bro-ječa množica slovenske mladine preji c. kr. namestništvom, takrat se nam bo moralo dati potrebnih ljudskih, srednjih, strokovnih in višjih šol. Nastopati hočemo ostro za slovensko šolstvo, saj Imamo mi (mladina), ki najbolj občutimo udarce glede pomanjkanja slovenskih šol, vendar največ povoda za to. Prirejala bo mladinska organizacija tudi razne poučne tečaje in izlete. Šli bomo v okolico in v druge kraje vzbujat narod s predavanjem. Slovenska mladina v Trstu, vzdrami se! V najkrajšem času izide brošua, v kateri bodo podrobno raz-tolmačeni naši nameni. V nedeljo se hočemo o vsem temeljito pogovoriti. Zato je potrebna velika udeležba. Agitirajte med seboj, kajti naša sila, naša moč mora naraščati od dne do dne! Na prej hočemo, doseči moramo cilj, po kterem hrepene naša mlada srca! Obenem naznanjamo, da je predsednik brat Požar odsoten — ie namreč na doktorskem izpitu v Pragi — in da radi tega vodi organizacijo brat podpredsednik. Pripravljalni odbor »Nar, soc. mladinske organizacije« v Trstu.
Napredek. Pred časom se je ustanovil tukaj odsek pekovskih mojstrov, da bi otvorili slov. obrtno šolo za pekovske vajence, katera je tudi že potrjena od c. kr. vlade. Dne 29. oktobra t. 1. razposlal je dotični odsek poziv slovenskim pekovskim mojstrom, naj blagovolijo vpisati svoje vajence v slov. obrtno šolo; med drugim tudi razglaša v pozivu, da imajo posredovalnico dela v D. D. O.; — Čudno pa je, da so imena na naslovih italijanska. Ali ie to pomota?
Gorica.
Zveza županov in podžupanov na Krasu
sklicuje za nedeljo, to je 10. t. m. ob 3. uri pop. v Dutovlje (v prostore g. Al. Tavčarja) vse ude Trgovsko-obrtne zadruge gor iške (spadajoče pod pol. okraj sežanski) na pogovor: »Obramba pretečih zlih posledic«.
Ako bi se iz oddaljenih krajev ne mogli morda udeležiti vsi prizadeti, naj pošljejo vsaj zastopnika na shod. — Tačasni predsednik Jos. Vran.
StarišII Goričani! Žalosten konfiteor je vzgoja slovenskih otrok v zadnjih letih. Po obmejnih krajih na Koroškem žrejo Nemci dan za dnem na tisoče slovenskih nedolžnih bitij, na Štajerskem bijemo obupen boj za vsako postojanko, od juga preti italijanski moloh in čaka, da mu položimo žrtve pred noge. Ako pregledamo razmere natančneje, pridemo do zakliuč-ka, da je mnogim poznejšim renegatom zakrivila nemškutarenje vzgoja lastnih stnrišev. Gorica se iznnnnlniuia vedno velja ia nieno
slovensko lice, in Lahi, ki niso hoteli pred par leti o nas nič vedeti, nas morajo danes upoštevati. Razumemo, kako stoje stvari, in zato prosimo, da vzgajate svojo deco v strogo narodnem duhu, seveda tudi na podlagi občega človekoljubja. Zgodi se včasih, da ne znajo otroci slovenskih starišev v dobi osmih do desetih let nič druzega kakor nemško ali pa italijansko. Danes to le beležimo — drugič bodemo glasnejši! A ne le slovensko germanistično narečje naj zna otrok, temveč lepo, čisto slovenščino!
Karnijske Alpe’so pokrite s snegom. Diven je pogled na nekatere vršace tega gorovja. Sicer pa ta sneg dobro čutimo, odpravil nam je meglo, prinesel pa mraz.
O moderni demokraciji. Prošlo soboto je predaval docent na zagrebškem vseučilišču, dr. Bogumil Vošnjak o moderni demokraciji. Predavanje Je bilo zelo zanimivo, občinstva pa je bilo manj kakor navadno. Želimo, da se razmere tudi v tem oziru izpremene. Tudi takrat se je pokazalo, da tvori večino prebivalcev in obiskovalcev predavanj dijaštvo, a to radi tega ker je prevesna množina študentov za praznike obiskala dom.
Predavanja »Prosvete« izidejo koncem leta v posebni publikaciji. Tako bode imelo priliko tudi občinstvo na deželi, da se seznani s temami, katere so obravnavali predavatelji v prvem semestru »Prosvete«. Hvalevredno ie to. — Prihodnjič predava znani socijolog, urednik Vladimir Knaflič »O sodobni izobrazbi«. Posetite predavanje v obilem številu!
Vesti o vojni pričakuje goriško občinstvo z veliko napetostjo. Vse želi skorajšnje popolne zmage slovanskega orožja. Mislimo, da je sodba upravičena.
Samoizobrazba na moškem učiteljišču. Učitelj ima veliko nalogo — učiti mora narod in ga pripravljati za življenje. Res je, da se nauči potrebnih reči v šoli, a to ni dovolj: treba mu je še samoizobrazbe. Študirati mora tudi sam, čitati različne knjige, da spoznava pisatelje, njih globoke misli in namene itd. Vsak dijak pa nima dovolj denarja na razpolago, da si nakupi dobrih knjig, iz katerih bi črpal znanost, zato pa mora pohajati v knjižnico, kjer posojujejo boljše knjige za prav pičlo pristojbino. Samoizobrazba je za učitelja posebno važna. Profesorji na učiteljišču v Gorici vedno govore o samoizobrazbi, priporočajo jo dijakom, po knjige v knjižnice, kakor v »Prosveto« pa ne pustijo. Čudno! Ne vem zakaj! Torej so si sami sebi nasprotni. Morda se bojijo kakega pohujšanja?! Mislim, da so ravno zato prepovedali in celo sestavili paragraf, ki prepoveduje tako-rekoč samoizobrazbo. Pred leti tega ni bilo. Najbrže ima tudi tukaj naš znani g. »nune« svoje prste vmes. Da je to res, dokazuje tudi to: Klerikalci imajo svojo čitalnico »Zvezo*. Nevošljivi nismo, tistim dijakom; ki tja zahajajo; a to je čudno, da jim noben vrag nič ne reče, medtem ko druge dijake zasledujejo.
DRUŠTVA.
Družba sv. Cirila iti Metoda v Ljubljani je
imela meseca oktobra 1912 sledeči promet, in sicer: I. Prejemki, a) Redni prejemki: 1. Prispevki iz nabiralnikov 795 K 28 v. 2. Prispevki podružnic in sicer: Kranjsko 1076 K 02 v. Štajersko 713 K 65 v, Koroško 42 K 52 v,-Primorsko 1715 K 47 v. Skupaj 3547 K 66 v. 3. Razni prispevki 7910 K 63 v, skupaj 12.257 K 57 vin. b) Izredni prejemki. 4. Prispevki za obrambni sklad 916 K 63 vin., skupaj 13.147 K 20 vin. II. Izdatki, a) Redni izdatki. Plače, remun. učiteljskemu osobju, razni računi itd. 10.358 K 55 v. b) Izredni izdatki. Naložitev na glavnico, ozi-roma_ obramb, sklad 916 K 63 vin., skupaj
11.257 K 18 vin., torej prebitka 1899 K 02 v. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski
200.000	K.
— Martinov večer priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakopski okraj v nedeljo dne 10. t. m. pri Babiču na Dolenjski cesti nasproti vojaškega strelišča. Začetek ob 6. zvečer, vstopnina 20 vin. Za raznovrstno zabavo je oskrbljeno. Na vzporedu je seveda slavna Martinova gos in več posebnih zanimivosti. Vabimo na ta večer vse prijatelje zlasti pa člane društva.
-- Slov. deL pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10. novembra 1912 v veliki dvorani »Narodnega doma« Martinov večer. Sodelujejo: Pevski zbor »Slavca« pod vodstvom pevovodje gosp. L. Pahorja in orkester »Slovenske Filharmonije.« Spored: 1. Petje. 2. Kovačev študent, šaljiva spevoigra v 3 prizorih. 3. Oodba, izvaja »Slovenska Filharmonija«. 4. Ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo.
— Napredno, politično in gospodarsko društvo za občino Moste sklicuje na dan 17. nov. ob 3.^ popoldne v kavarni »pri malem Slonu« na Zaloški cesti svoj izredni občni zbor. — Volitev odbora. — Slučajnosti.
Akademično društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju je izvolilo na občnem zboru 31. oktobra za tekoči semester sledeči odbor: Predsednik: Visiak Rudolf, kult. tehn., podpredsednik Mikuž Franc, poljedel. tehn.; tajnik Šušteršič Mirko, gozd. tehn.; blagajnik Pirc Alfonz, kult. tehn.; knjižničar Strel Mirko, kult. tehn.; gospodar Dolgan Franc, gozd. tehn.; preglednika Kropivšek Franc, poljedel. tehn.; Gosar Ivan, gozdn. tehn.; namestnika Supan-čič Ivan, poljedelski tehnik, Sprynar Erik, gozdni tehnik.
Drobiž z bojišča.
ALBANSKA ZVESTOBA.
Belgrajska »Tribuna« prinaša par zanimivih podatkov, ki pričajo, kako zavraten element so Albanci. Oni ne poznajo nobene zvestobe in so pripravljeni, če jim kaže, stokrat na dan nrelomiti dano besedo.
V neki belgrajski bolnišnici je moral strežnik prenesti nekega ranjenega Albanca iz ene postelje na drugo. Strežnik Je nežno in pazljivo prijel Albanca, kakor to zahtevajo zdravniški predpisi in ga prosil, naj se ga oklene z rokami okolo vratu. Toda divji Albanec je mesto, da bi uboga! usmiljenega strežnika, udaril istega z vso silo po glavi. Vsi navzoči so se zgražali nad to surovo podivjanostjo, le strežnik ie ostal hladnokrven. Nasmehnil se je divjemu Albancu in mirno odgovoril:
»Tam doli na bojišču imamo mi še dosti bratov, ki se bodo maščevali za to tvojo surovost.
*
Povodom padca Novega Pazarja je general Živkovič izdal povelje, da morajo vsi Albanci tekom treh dni odložiti svoje orožje, sicer bo vsak, katerega bodo Srbi našli z orožjem, na mestu ustreljen. Ko je ta rok potekel, so izvršili Srbi po albanskih hišah preiskavo, ker so bili prepričani, da bodo Albanci čisto gotovo prelomili svojo dano besedo.
Evo, kar pripoveduje neki ranjenec,
»Šli smo v neko hišo in preiskali vse kote. V trenotku. ko smo mislili hišo zapustiti, zaslišal sem neki šum v dimniku. Pogledam kvišku in kaj vidim, vrh dimnika se je razkoračil neki Albanec in nameril puško na nas. Razume se, da nismo čakali nanj. Tekom treh sekund se je mrtev zvalil skozi dimnik v hišo.
»V neki drugi hiši ravno tako nismo našli ničesar, a vendar se nam je to zdelo tembolj sumljivo. Ravno pred seboj sem v kleti zapazil vrečo prosa. Ko pogledam natančneje, zapazim na svoje veliko začudenje, da moli iz nje nos. Bil sem trdno prepričan, da je to albanski nos. Moj tovariš se ni dolgo premišljal, zgrabil Albanca za nos in ga i>otegnil v trenotku iz vreče. Imel je pri sebi revolver in handžar.
»Si li ti Albanec in še vedno pod orožjem,« ga vprašam.
»Tako je!« odgovori surovo Albanec, nakar smo ga zvezali in takoj izročili vojnemu sodišču^ da ga poduči, kako znamo delati mi.
Čez pol ure je bil že obsojen na smrt in na mestu ustreljen.
KAJ SO VSE TURKI DOŽIVELI PRI IZKRCANJU PRI AUDIJI.
Kakor znano, se je za časa bitke pri Lile Burgasu izkrcalo pri Midiji 20.000 Turkov, ki s3 hoteli za hrbtom napasti levo krilo bolgarske armade, kar se je pa Turkom popolnoma ponesrečilo. O bitki pri Midiji poroča italijanski poročevalec Mario Nordio sledeče: Bitka pri Midiji. kjer so Bolgari odbili Turke, ki so jih skušali napasti zavratno, je mnogo večjega obsega, kakor se je prvotno mislilo. Turki so mirno brez vsakih skrbi izkrcali pri Midiji svoje čete. Niti sanjalo se jim ni, da bi bili v bližini Bolgari. Toda Bolgari so jih ves čas mirno opazovali in samo čakali na trenotek, da se bodo vsi izkrcali. To se je zgodilo pozno na večer. Vse je bilo mirno in Turki so se že veselili, kako bodo naslednjega dne na vse zgodaj zjutraj naskočili bolgarsko levo krilo za hrbtom. Kar nenadoma z vseli strani zagrmc strašni klici »Hura«! Bili so Bolgari, ki so ves dan iz zasede opazovali Turke in čakali, da se izkrcajo, nakar so se jim ponoči približali in jih obkolili od vseh strani. Turke se je polastila strašna panika. Sami niso vedeli, kaj naj začno. Bolgarski topovi so od vseh strani podirali njih vrste. Konečno so še pridrveli pešci z bajoneti. Razvila se je krvava bitka, ki je trajala celo noč. Ko je napočila jutranja zora, je bila Midija polna trupel in krvi. Od 20.000 Turkov, so jih Bolgari vzeti več kot polovico »na nož«, kar jih je estaio, so bili vjeti. Na sličen način so Bolgari Turke že večkrat iznenadili. Še sedaj se ne ve. kateri bolgarski polki in kateri generali so to bili, a zdi se, da so bili oni, o katerih se je govoiilo da se bojujejo v Macedoniji. Tako iznenadenje so doživeli Turki tudi pri Lile Burgasu, ko so se v bitki nenadoma pojavili generali s četami, o katerih se je mislilo, da so na drugem bojnem polju, a se ves čas ni ničesar slišalo od njih.
Vojna.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
BITKA PRI ČATALDŽI.
Carigrad, 7. novembra. Turški vojaški krogi so prišli do trdnega prepričanja, da turška armada ne ob mogla vzdržati bolgarskega naskoka na čataldške utrdbe. Turške čete se v največjem neredu pomikajo proti Carigradu in skušajo zlit5 svojo Jezo nad neoboroženimi ljudmi.
Dunaj, 7. novembra. Vest, da so Bolgari že zavzeli turške utrdbe pri Čataldžl, se še ne potrjuje.
Dunaj, 7. novembra. Poročilo »Kolnische Zeitung«, da so bili Turki v bitki pri Čataldži poraženi in da so čataldžke utrdbe že padle, se še n«s potrjuje. Do 11. ure ponoči ni prišlo iz Sofije na Dunaj še nobeno uradno potrdilo.
:	PETDNEVNA BITKA NA PROGI LILE BUR-
’ GAS - CORLU - ISTRANDŽA. — 55 MRTVIH IN RANJENIH.
Sofija, 7. novembra. Uradno se poroča: Ponovna bitka, ki se ie razvila na progi Lile Burgas Čorlu - Istrandža je trajala celih pet dni. Na turški stran! se le vojevalo 120.000 mož s 300 topovi in 65 eskadronov konjenice. Turško desno krilo je skušalo v začetku obiti bolgarsko levo krilo In pretrgati zvezo med bol-- j garskim levim krilom in centrumom. Toda bol-! garski artiljerlji In junaškemu držanju pehote | se ie posrečilo nrenrsčlti turško nakano In I vreči turško desno krilo na vsej Črti nazaj.
Tret}! dan bitke je bolgarski centrum pričel s silovito ofenzivo in pognal turški centrum v divji beK. Peti dan se je po strašnem klanju morala vsa turška armada v največjem neredu umakniti proti Čataldži. Bolgari so zaplenili 42 brzostrelnih baterij, 150 vagonov živežajn rnu-nicije In dve lokomotivi. V jeli so 2800 Turkov in zaplenili več turških zastav. Bolgari so imeli v tej petdnevni bitki 15.000 mrtvih In ranjenih. Turške izgube znašajo nad 40.000 mrtvih In ranjenih in okolo 3000 vjetnikov. Več kilometrov daleč naokoli je bojno polje pokrito s trupli padlih vojakov. Bitka je bila veliko hujša kot strašna bitka med Rusi in Japonci pri Muk-denu. Turški centrum je bil skoro popolnoma uničen.
MIR MED BOLGARSKO IN TURČIJO.
Sofija, 7. novembra. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da bodo Angleži popolnoma na svoio pest, ne oziraje se na skupno akcijo, katero pripravljajo velevlasti, začeli posredovati za mir med Turčijo in Bolgarsko. Splošno se domneva da bo prišlo do mira med Bolgarsko in Turčijo preje, predno bi kdo pričakoval. Mogoče že v r.ajbližjih dneh.
PASIČ ZAHTEVA DA PROSI TURČIJA
SAMA SRBIJO ZA MIR.
Pariz, 7. novembra. Dopisnik pariškega dnevnika »Temps« v Belgradu je imel s srbskim ministrskim predsednikom Nikolo Pasl-čem daljši razgovor, v katerem ga je Inter-wlewal o položaju na Orijentu. Nikola Paslč je izjavil o položaju v Orijentu sledeče: Velikim vspehom, katere smo dosegli na bojišču, se imamo zahvaliti naši Izvrstni srbski armadi. Mnogo nam je k zmagi pripomogla tudi Francija, ki nas je financirala In nam poslala tudi tako izvrstne topove in municijo. Ali se hočemo sami pogajati s Turčijo brez vmešavanja velevlasti, a dosedaj nas Turčija še ni prosila za mir, Mi bomo čakali toliko časa, da pride Turčija k nam, na kar bomo šele stavili svoje zahteve. Vmešavanja kake druge velevlasti pa čisto nič ne potrebujemo. Kar se tiče stališča Avstro-Ogrske Izjavljam, da bomo monarhiji šli na roko kolikor bomo mogli, upamo pa tudi. da tudi ona ne bo nasprotovala našim zahtevam. O kaki poznejši zvezi med monarhijo in Srbijo se sedaj še čisto nič ne more govoriti. Ako Avstrija ne bo nasprotovala našim težnjam po morju potem je čisto jasno, da se bo javno mnenje v Srbiji popolnoma spremenilo. Srbi bodo videli v svoji sosedi svojo prliatelilco in ji bodo šli radi na roko. Mi zahtevamo pristanišča Leš, Sv. Ivan Medua In Drač ob Jadranskem morju zase. Z eno besedo: MI zahtevamo popolno razdelitev Turčije. Kar se tiče usode Carigrada, to prepustimo v rešitev velevlastirn.
SOLUN PRED PADCEM.
Pariz, 7. novembra. Srbi in Grki nameravajo Solunu naložiti vojno kontribucijo, kj bo za vsako uro večja. Pogajanja glede predaje Soluna se bodo pričela najpozneje tekom 'današnjega dne ali pa jutri.
SKADER.
Kutov, 7. novembra. Položaj pred Tarabo-šom in Skadrom Je nespremenjen. Posadka na Tarabošu je 'danes 'dobila nove zaloge provi-janta. Kakor se zdi, je prišlo med Črnogorci in Malisori do popolnega spora. Črnogorci vsak čas pričakuiejo prihoda srbske armade pod generalom Zivkovičem. Takoj, kakor hitro se to zgodi, bodo Črnogorci združbi s Srb! pod-vzeli odločilen naskok na Skader.
znižane cene radi preogromne ziloge oblek, r iglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmo lernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Posti ežba točna. Cene nizke.
»Angleško skladišče oblek«
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
V interesu vsih gospodinj!
Same zabojčki in zavoji, kateri nosijo kavni mlinček kot tvorniško znamko, vsebujejo nepreseženi, sia-roizkušeni »pravi Franck“ iz tovarne v Zagrebu.
Priporoča se tedaj: skrbna pozornost pri nakupu!
sl im 121/24r>7C
=== Moderne	kra =
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in baiheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v naj-večji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni	in	špor
nasproti	glav
TL ozirom na razna regulačna dela v strugi Ljubljanice, ovirajoča dejanja občinstva, ki vsebujejo tudi prestopke zoper kazenski zakon in zoper določbe cestnopolicijskega reda za stolno mesto Ljubljano, opozarja podpisani mestni magistrat občinstvo, da je
strogo prepovedano;
a) zahajati v strugo bodisi med delom, bodisi po dovršenem delu,
b) metati raz mostov in obrežja ter iz hiš karkoli v strugo,
c) poškodovati	orodje, vozove, stroje i. dr., voziti se z vozički	po	železniškem
tiru ali celo	s kamenjem	obmetavati osobje in drugo podobno.
Mestno-policijska straža ima najstrožji nalog vsako tako dejanje preprečiti in prestopke	tušem ovaditi,	ki se bodo,	v kolikor niso podvrženi kazenskemu	zakonu,	kaznovali policijsko z globo do 200 K	odnosno z zaporom do 14 dni.
2v£eat3TLl xrxa.grlstra,t lj “o/bljannLSfel
dne 31. oktobra 1912.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.
Seznam ljubljanskih javnih knjižnic in čitalnic.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
R. Maribor. Vaši želji ne moremo ustreči. List je tako po ceni. 'da ga bodete z združenimi močmi gotovo lahko kupili. — Gradec. Hvala lena! Oglasite se večkrat. Naslov slovenske mladinske organizaciie je v N. D. O (Via San Francesco). Mladinska organizacija bi bila po štajerskih mestih zelo potrebna.
Izkaz daril za „Rdeči križ balkanskih držav".
2. novembra: I. Malenšek, Trebnje K 10 20, R. Braunsteiner, Dunaj K 8, dr. Franc Munda, Ljubljana K 50. dr. Franc Eller, Dunaj K 30, M. Mehle, Ljubljana K 5, 'dr. Makso Dereani K 25, Robert Viher, Vuhred K 70, Fr. Roblek, Talec K 75. Sokol v Spodnji Šiški K 50. Rajko Peru-šek, c. kr. profesor v Ljubljani K 10, Marija Perušek, Ljubljana K 10, Andrej Šarabon, vele-tržec. Ljubljana K 100, Hranilno in posojilno društvo Ptuj po Mirki Fermevčevi K 300, uradniki državnega kolodvora K 73, uredništvo »Slov. Naroda« K 108, Priloga K 14 80, Olga Muvsova Y 10 nadoficiial N. N. K 2, Jan Dežman, Sandruček K 30, Gregor Demšar, c. kr. notar v Ložu, g. Milan Lah iz Loža in Ludvik Modic iz Bloške police K 40. Viktor Engelman, Šmartno pri Tuhinju K 6, Matija Marinček, c. kr. notar v Tržiču v imenu g. Karola Pollaka K 5, Ljudevit Volarič, Robič pri Kobaridu K 18 78, Amat Škerli, profesor v Gotni vasi pri Novem mestu K 15.10, romarji z blejskega otoka po J. Koželj, žel. uradnik, Lesce K 5 40, Fr. Železnik, c. kr. davčni pkt., Rudolfovo K 21, Aloi"0 Grošelj, asistent, Pulj K 28. R. Dolenc, Novomesto K 10, Fr. Lovšin, Vinica K 33, Franja Svetic, Kamnik K 10, Mihejev K 2, Vida dr. Lapajnetova Dunaj K 10, Pavle Rovan. Col pri Vipavi K 10 Anton Slatnar. Kamnik, K 10. dr. Alojzij Kraigher K 20, Anton Skok, Domžale K 35, Franc Majdič. Jarše-Mengeš K 50, Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju- K 50, Jos. Ci zel. Polzela K 3.60, Tilka Praprotnik, Ljubljana K 2, Simon Praprotnik. Ljubljana nabral K 101.62, Anton Beršnak. Zatična Kil, zadruga rokodelskih obrti. Laško K 20. uslužbenci v tovarni Zeschko K 15, neimenovani komisar K 5, uslužbenci mestne centralne elektrarne K 13.40. Anka dr. Toplakova K 40, upravništvo »Slovenskega Naroda« K 2270.86, Lavoslav Sctnventner. Ljnblinna K 20, Milka Potočnik, Ljubljana, nabrala K 2188. uradništvo južne že-:	• -	-	'o	1 iubliana po g. Milanu Petek
K 152, dr Andrej Lisjak. Ljubljana r 15.
5.	novembra: Omizje pri pošti Bevc, Bohinjska B:strica K 3. Josip Hr.nmc ’ Br.mžale K 5, A Milavec. Logatec K 17, Jos. Cizel, Polzela K 16.50. Jos. Ažifrrfln. Brernicn K 12. dar žuvnik Sv. ^oft ob Sotli K 7.60. Ivana in
Odgovorni urednik Rafllvol Korene. Pas! Irt tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Gostilno v večjem mestu na Notranjskem d L. takoj v najem. Naslov oddajalca pove .-.i anončna pisarna«.
Vsak dan izven nedelj in praznikov od 10-12 dop. in od 2-4 popoldne (iŽAen ponedeljka).	^	 ^
Vsak daji od 9—12 dopoldne.
Knjižnica v nedeljo in praznik od 9—11, vsak dan od 5— 7 'h.
Čitalnica v nedeljo in praznik od 9—12, vsak dan od pol 4—8 zvečer.
V	nedeljo od 10-12 dop. Vsako sredo od 7—9 zvečer.
Sprejme se pošteno dekle kot natakarica
pri Fran Opri" - ^Hujska Bistrica.
Licejska knjižnica (v prostorih II. državne gimnazije).
Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan ašoltirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Apolo-vino po
72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Knjižnica ljubljanskega mestnega arhiva (na magistratu).
Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica In čitalnica (v Wolfovi ulici).
Javna ljudska knjižnica gosp. naprednega društva za Šentjakobski okraj (v Draga-tinovi hiši).	'
Javna ljudska knjižnica polit. In Izobraževalnega društva za dvorski okraj
(Pred igriščem št. 3)._______ _________
Javna ljudska knjižnica za napredno politično društvo za kolizejskl okraj. (Pri Rusu na Marije Terezije cesti).
V	nedeljo od 10—12 dopoldne, v sredo od pol 7—8 zvečer.
Odprta vedno,
Odprta v torek, četrtek in soboto od 8—9 zvečer.
Ljudska knjižnica Sokola I. (v društvenih prostorih na Taboru).
Uradne ure od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
V	nedeljo od 10—12 in v četrtek od 2—4 za vse brezplačno. Sicer vstopnina 60 vin. Muzejska knjižnica ob uradnih mah od 8-1 doDom-j.
Slovenska Matica (Kongresni trg),
za pisarno s 3 sobami in pritiklinami v sredini mesta. — Naslov pove „Prva anončna pisarna
Deželni muzej (Rudolfinum).