Političen list za slovenski narod.
P« polti prejemali velja: Za oelo leto predplačan 15 (id., za pol leta 8 gld., is četrt leta
i (Id., za en mesec 1 (ld. 40 kr. f administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (id., za pol leta (5 (Id., za četrt leta
I (ld., za en mesec 1 (id. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratn se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
IŠtev. 260.
7 Ljubljani, v torek 12. novembra 1889.
Letnil* XVII.
Deželni zbor kranjski.
(Deseta seja dne 8. novembra.)
(Dalje.)
V imenu gospodarskega odseka poroča poslanec Kersnik o § 9. marg. štev. 8. letnega poročila glede Holzapflove ustanove za gluhoneme. Dne 21. septembra 1888 je sklenil deželni zbor, naj bi c. kr. deželna vlada pritrdila izročitvi Holzapflove ustanove v deželno upravo. Naučno ministerstvo je odgovorilo, da temu ne more pritrditi, kakor tudi ne, da bi se iz te ustanove plačevalo za 20 gluhonemih deklic v Smihelu pri Novem mestu.
Poročevalec nasvetuje: Letno poročilo naj se vzame na znanje, deželnemu odboru pa naroča, da se dogovarja z visoko vlado z ozirom na sklepe in poroča v prihodnjem zasedanji glede preskrbljevanja gluhonemih in slepih.
Nato se oglasi poslanec Pfeifer rekoč:
Prav obžalujem, s človekoljubnega stališča, da se Holzapllova ustanova ue tolmači tako, kakor bi se morala z ozirom na blago voljo ustanovnika, ki je hotel pomagati nesrečnim gluhonemim. Naučno ministerstvo tolmači to ustanovo tako, da je treba zidati zavod za gluhoneme, deželni zbor pa zavzema stališče, da bi se iz te ustanove že sedaj, ko še ni zidan tak zavod, dajale podpore takemu zavodu, v katerem se domači gluhonemi vzgojujejo. Tak zavod se nahaja v Šmihelu pri Novem mestu; če bi se temu zavodu naklonila primerna podpora iz Holzapflove ustanove za vsakega gluhonemega, ki se tam vzgoja, bi to gotovo ugajalo preblagemu namenu ustanovnika in ustanovnik sam, če bi videl danes to človekoljubno postopanje, bi z veseljem to odobraval.
Pri vsem je vendar glavna stvar, da se ubogim gluhonemim pomaga, to hoče deželni zbor tudi do-
seči s svojimi predlogi, katerim tudi jaz dobre volje pristopim.
Ako se tedaj pomisli, kako blagodušno je skrbel ustanovnik za en del človeštva, kateri je posebnega pomilovanja vreden, in da se blagi ustanovnik gotovo ni nadejal, da se bode njegova volja tako tesno-srčno tolmačila, se mi dozdeva prava ironija, da ne rečem, da se hoče naučno ministerstvo norčevati, če iz bogate ustanove enkrat za vselej privoli bornih 200 gl. podpore šmihelskemu zavodu.
Ce naučno ministerstvo dostavlja pri tej dovolitvi, da je ta dovolitev „brez prejudica", je ta do-stavek po mojem mnenji nesmisel, ker menim, da če se sme nasproti ustanovnikovi volji, kakor jo tesnosrčno ministerstvo tolmači, dovoliti 200 gl., tudi ne more zadržka biti privoliti višjo svoto na primer 5000 gl., in ako naučno ministerstvo misli, da bi se s tem žalila volja ustanovnika, naj bi si pa tudi naučni minister pri dovoljenji višje svote tolažil svojo vest z nedolžnim pristavkom „brez prejudica".
Sicer pa ta malenkostna svota — ki ne prihaja iz ministerskega žepa — zopet jasno kaže, kako naklonjen je naučni minister kranjski deželi, kateri ie odpravil edino sloveusko gimnazijo v Kranji.
Deželni predsednik baron Winkler odgovarja, da naučno ministerstvo ni proti ustanovnikovi volji, temveč le zahteva, da se glavnica porabi za deželni zavod za gluhoneme. Konečno je bil nasvet gospodarskega odseka vsprejet.
Poslanec dr. Schaffer poroča vimenu finančnega odseka o prošnji občine Črni Vrh glede podpore za cestne namene. Po naročilu je deželni nad-inžener Witschl pregledal občinska pota v imenovani občini, ki ima velike težave glede občil. Da se torej pota popravijo po načrtu, nasvetuje dež. odbor in tako tudi linančni odsek, da se občini Črni Vrh dovoli 250 gld. podpore v ta namen, da se zvrše po-
trebne tehnične preiskave po izvedencu in izdela tehnični operat.
Predlog podpira poslanec Povše rekoč:
Slavni zbor naj mi blagovoli dovoliti, da kot zastopnik občine Črnivrh prosim slavno zbornico z nekaterimi utemeljujočimi razlogi, da usliši to prošnjo. Črnivrh ima jako raztresena selišča, katera vsa imajo po silno revnih goratih potih hoditi, oziroma voziti, dokler pridejo v dolino, oziroma sotesko, po kateri vodi silno revna pot ob potoku Božni polagoma nadalje do Polhovega gradca; a tudi odtod imajo še prečejšnjo daljno pot do glavnega mesta, kjer morejo svoje itak pičle pridelke spečati v denar. Nekdaj so ondotni prebivalci izvrševali obširno domačo obrtnijo, to je platnarijo, katera jim je bila v veliko pomoč. A sedaj je moloh, to je velike tovarne, uničil našo domačo obrtnijo, platnarijo, in ondotni prebivalci morali so se lotiti obdelovanja zemlje hribske, ki jim je edini vir obstanka. Kaj se more in s kolikim trudom pridelovati na taki zemlji, je pač znano, in če pomislimo, da morajo te pičle pridelke z velikimi žrtvami po grozno zapuščenih potih in po dolgi vožnji privesti do trga v Ljubljano, raivideti in priznati mora to slavna zbornica, kako težak boj za obstanek bijejo ti prebivalci. Ni čuda, kako se zadolžujejo ondotua posestva, kako nekdaj stalno prebivalstvo išče drugod kruha, ker nima več pomoči po domači platnariji. Dandanes, ko vežejo železne ceste daljne kraje, je za take hribske oddaljene pokrajine, ki poleg tega tudi dobrih cest nimajo, obstanek kaj težaven, ker dokaj odpade za vožnjo pridelka do glavnih trgov. Ako hočemo, da se tej gorati pokrajini odpomore in omogoči, da bode ondotno prebivalstvo moglo obstati doma, ne preostaje drugega, kakor da se ji pripomore, da dobi dobro ceste. Zatorej prosim, da slavna zbornica blagovoli uslišati prošnjo črnivrhske občine in spre-
LISTEK.
Pri luči.
Gospod vrednik!
Letos slavi pekingovski časnik tisočletnico svojega obstanka. To je pač častno za Kitajce I Ali je tudi častno, ako je bilo obglavljenih nič več kakor 1100 vrednikov tega najstarejšega časnika, prepuščamo sodbo bralcem. No, pa kaj je smrt proti taki flegmi, kakor je kitajska, pa še celo vredniška?! Pač si lahko slovenski rodoljub zadovoljno mane roki, prepričan, da izmej slovenskih vrednikov do zda) še ni zadela nobenega taka čast, da bi umrl za svoj list. Pač je že ta ali oni „klepal ričet" na Žabjeku, plačal globo itd., a obglavljen do zdaj ui bil še nikdo (k večemu, ako hočejo koga „moralno uničiti", kar pričajo bruševi listi!) — A propos! Za list slovenski pa vendar-le vem, ki ga je zadela taka usoda! Nekdanji „Slovan", oče sedanjega „Slovanskega Sveta" (izhajajoč I. 1887. in še tudi po-preje, predno so Podražani jeli misliti na pravo-slavje), bil je enkrat „ob glavo dejan". (Konfiskacija je uamreč doletela „glavo". Tudi pomenljivo za sedanje čase!) Kako bode s sinom, povedal bi Vam tudi, ako bi imel kako bujno domišljijo, kakor kak „vrstičar". Seveda resnično bi potlej ne bilo, vsaj vse ne. Tako sem pa kmečki podlistkar, ki verjamem toliko, kolikor primem; manj okoreu pa sem še zmerom kakor g. Podgornika jezik (a ne z opre-
delbo: massa, ossibus mollior, sanguine perlusa, ampak pismeni jezik).
Pa je res prijetno, če je človek vrednik. Naročnike svoje ima na „cugljih", zapiše kar hoče, levite bere, komur hoče in kolikor hoče, da ga le g. državni pravdnik ne dobi v pest. Dopise ima od vseh stranij, še celo iz „Nagy Szlabos-a", brzojavke odkoder hoče, poročila pa dostikrat tako pikantna, da jih je res škoda vreči v koš. Časnikarske race (mi bi rekli po kmečki: ta je beračeva!), stvarni popravki, kako prijetna zavetišča so to zavrednike! Kogar ima vrednik „na piki", po njem je. Zdaj pove, da je videl nekoga v cerkvi v tem in tem času, zdaj pove, koliko sv. maš se bere vsako leto v nekem kraji, zdaj spet pripoveduje o kaki depu-taeiji do višega dostojanstvenika, zdaj spet, kako nedolžen in obrekovan je nekdo, ki ga „črne s tiskarskim črnilom". In kdo bi bil tako uekulanten, da bi utegnil reči: to vse je sama laž? ... Ko bi bili vreduiki stari po dvanajst let, kakor tisti v Novem Jorku, potlej bi človek še rekel: „Otroci so otroci!" Tako pa ne ostane druzega, kakor misliti si resnico latinskega stavka: „Calumniare audacter, semper aliquid haeret".
Gospod vrednik! Ne zamerite, če tako.povem. Kar je res, je res! Saj o Vas ne vem nič takega, da bi „dejAl". Samo za to blagovolite skrbeti kot poslanec kmečkih občin, da slavui deželni zbor za enkrat ne potisne toliko tisočakov za ljubljansko gledališče, zakaj „beda kmetov" ni več fraza, ampak
trka v resnici že močno na duri. Ne pozabimo: kmetski stan je steber kranjske dežele. Ako ta omahne, omahne vse. Verjemite mi, kadar bode blagostanje naše sijajno, takrat tudi kmet ne bode zadnji za Talijin hram (saj je skoro vedno povsod prvi za „daj") in izprašival bode gotovo ceneje preproge Talijinega hrama, kakor dajo vsako leto na Dunaji za izprašenje preprog v zbornici (1200 gld.) in mestni hiši (2000 gld.).
Kakor so čudni nekateri svetuiki „Ilustrovauega narodnega koledarja" (Grdimir , Tatomir, Cika, Cidalagaua . . .), tako in še bolj čudno pa je, da hočejo nekateri dandanes, ko je povsodi tako hudo za deuar, celo „vero" tako drago kupovati. (Primeri „Slovenca" o Gnilicki [uomen omen!), občini v Galiciji !)
Povedali ste enkrat tudi, g. vrednik, da zdaj državno zbornico popravljajo in da je treba največ popravil tamkaj, koder sedita levica in poljski klub. Pomeuljivo! Jasno pa je tudi iz tega, da mora biti slovenski klub precej miren, ker ni treba toliko popravil, kakor za razsajače a laKuotz! No, pa meue že to veseli, da letos naš deželni zbor ni zboroval meseca kimovca, ampak pozneje. Zakaj rajni original dr. Jakob Zupan je dejal, da ima mesec september Slovensko ime „kimovec" ravno zaradi tega, ker takrat „kimovci" ali „poštimovci" zborujejo. Tako torej „zbori i govori" Vaš
a + b
jeti nasvet finančnega odseka. — Nasvet je bil vsprejet.
Poslanec V i š n i k a r poroča v imenu finančnega odseka o cesti čez Lužarje, katero si je letos ogledala posebna komisija. Ta se je prepričala, da je treba napraviti tri ovinke; troški so proračunjeni na 10.900 gld., pripravljenega denarja pa je le 3000 gld., torej primanjkljej 7900 gld., katere bi moral plačati velikolaški okraj s 55°/0 priklado. Zato nasvetuje po ukrepu deželnega odbora finančni odsek:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Okrajnemu cestnemu odboru velikolaškemu poviša se podpora 3000 gld., dovoljena z deželno-zborskim sklepom z dne 9. oktobra 1. 1884. za že 1. 1885. dovoljeno preložitev ceste čez Lužarje, na 4000 gld. ter se mu v isti namen dovoli iz deželnega zaklada neobrestno posojilo v znesku 4000 gl., katero bo vrniti od 1. 1891. naprej v enakih letnih obrokih."
Poslanec Pakiž izraža upanje, da bode nasvet soglasno sprejet, kajti velikolaški okraj ima mnogo potov po hribih, katere mora popravljati. Ob jednem priporoča, naj bi deželni zbor vsprejel med deželne ceste tako zvano „fabriško" cesto od Lašč do I)o-brepolj, ker je v jako slabem stanji.
Nasvet finančnega odseka je bil soglasno vsprejet.
V	imenu finančnega odseka poroča poslanec Suklje, kako je preskrbeti za gradnjo lokalne železnice „Ljubljana-Kamuik" dovoljeni donesek.
V	seji dne 16. januvarija 1886 sklenil je slavni deželni zbor naslednje:
1.	Kranjska dežela zagotavlja za gradnjo lokalne železnice od ljubljanske postaje cesarjevič Ru-dolfove železnice v Kamnik z dovlačnico k ondotni erarni praharni donesek za petdeset tisoč (50.000) goldinarjev avstr. veljave v notah.
2.	S tem doneskom udeležila se bode dežela pri dobavi glavnice, namenjene za gradnjo navedene lokalne železnice s tem, da prevzame za 50.000 gl. avstr. velj. v notah glavinskih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico. Ta udeležba je odvisna od pogoja, da bodoči koncesi-jonar dobavo ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite glavnice zagotovi v znesku, ki ga določi državna uprava z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncesijonar poroštvo za to in glede izhajanja, z glavnico, ki jo določi državna uprava za gradnjo.
3.	Dividenda, katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se izdado, ne sme se, predno nastane gla-vinskim delnicam pravica do prejemanja dividende, izmeriti više nego s pet odstotki.
Glavinske delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati jednake pravice, kakor one, ki jih prevzame država in kakor glavinske delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
4.	Vplačila za glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, naj se zvrše v dveh letnih zneskih, ki se začneta od leta 1887. dalje v onih rokih, katere določi državna uprava za vplačevanje glavinskih delnic, ki jih prevzame država.
Prvi vplačilni obrok naj se nikakor ne vplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je vplačana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, katere nima pokriti ne državni zaklad in ne dežela, ter da je omenjena lokalna železnica po določilih koncesije dodelana in javnemu prometu izročena.
5.	Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti sklenjeni donesek.
V XVI. seji dne 20. oktobra 1888. 1. je pa slavni deželni zbor sklenil to-le:
„Kranjska dežela zagotavlja razun v XV. seji deželnega zbora dne 16. januvarija 1886 sklenjenega doneska petdeset tisoč goldinarjev za gradnjo lokalne železnice od ljubljanske postaje cesarjevič Rudolfove železnice v Kamnik še donesek dvajset tisoč goldinarjev av. velj. v notah v ono namero in pod onimi uveti, kakor so se določili v zgoraj omenjenej seji deželnega zbora."
Z oznanilom dne 15. septembra 1889, št. 9897. je c. kr. deželna vlada javila, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 25. avgusta 1889, št. 33.251, naročilo politični obhod lokalne železnice Ljubljana-Kamnik in s tem vred zvršitev razlastitvenih obravnav in zajedno komisij glede postaj. To se je zvršilo in pričakovati je, da 6e bode
železnica kmalu gi a liti začela in da bode tekom 1. 1890. dodelana.
Ker je vplačilo za glavinske delnice, katere prevzame dežela, v dveh letnih zneskih zvršiti, katerih prvi je plačati, kadar bo dokazano, da je vplačana in uporabljena ostala glavniea za gradnjo, katere nima pokriti ne državni zaklad in ne dežela, ter da je lokalna železnica po določilih koncesije dodelana in javnemu prometu izročena, tako je z ozirom na zgorenje sklepe pričakovati, da bode državna uprava leta 1890. prvi znesek za one glavinske delnice vplačala, katere ona prevzame. Ker mora dežela polovico dovoljenega doneska 70.000 gold, to je 35.000 gld. takrat plačati, kakor državna uprava, je tedaj treba za pokritje te potrebščine skrbeti.
Ker se prvo vplačilo more iz deželnega zaklada vplačati, ne da bi bilo treba dosedanje doklade po-vekšati in se to tudi zaradi druzega 1891. 1. zapadlega vplačilnega obroka trditi sme, je deželni odbor mnenja, da bi se za nakup omenjenih glavinskih delnic v letih 1890. in 1891. po 35.000 gl. med potrebščino deželnega zaklada sprejelo. Predlog je bil sprejet
Poslanec dr. Vošnjak poroča o prošnji občine iu kraj. šol. sveta na Dobrovi za podaljšanje počitnic ter nasvetuje v imenu finan. odseka, naj se prošnja odkloni, ker s tem se ima pečati deželni šolski svet. Predlog obvelja.	(Dalje sledi.)
Govor dr. Itirgra proti mlado-češki adresi
v štirinajsti seji češkega deželnega zbora dne 7. novembra t. I.
(Prevod po stenograličnem zapisniku.)
„Slavna zbornica!
Deželni odbor mi je naročil, da glede dr. J. Gregrovega predloga zagovarjam odborov ukrep, koji odklanja g. Gregra adreso.
Podstavni obseg tega predloga je, da se deželnemu zboru svetuje, naj se izjavi, da se njemu ne zdi umestno iu prospešno, vsprejeti to adreso, kojo so g. Gregr in 6odružuiki predlagali. To je smoter predlogu. Formalno je k temu dostavljeno, da se predlaga, naj se o tem predlogu preide na dnevni red. V obče je znano, in kdorkoli vsaj nekoliko pozni parlamentarni način razpravljanja, in to ni tajno, da se nikoli ne glasuje o zapornem predlogu, in ta ukrep je merodajen za naš opravilni red v členu 50., vsled kojega ni moč glasovati o zapornem predlogu.
V tem predlogu uviderajo nekateri gospodje neko kruto obliko, toda parlamentarni način in naš opravilni red ne pripuščata druge oblike, in ko se je bil kak predlog izročil odboru, ni ga moč več nazaj vzeti iz odbora, temveč se sklepa o njem, iu če je to ukrepanje odklanjalno, ne more biti drugim načinom vsprejet, nego tako, kakor je predlagan. Toda nekateri boječi duhovi so uvidevali v tem, da, ako se preide glede adrese ali predloga g. dr. Gregrovega k dnevnemu redu, hoče deželni zbor s tem izjaviti, da prehaja k dnevnemu redu o samem državnem pravu češkega kraljestva, (čujte!)
Gospoda! Priznati moram, da na-me to očitanje s svojo slabostjo čini takorekoč komičen vtis. Gospod dr. Gregr iu po njem predlagana adresa vendar očividno ni eno in isto z državnim pravom češkega kraljestva. (Vjbornel) Državno pravo češkega kraljestva eksistovalo je pred g. dr. Gregro m in pred predlogom njegove adrese (Oho! Vyborne! Vyborne!), in bode, dal Bog, i potem eksistovalo. (Vy-borno! Tak jest!) Menim, da ne more nobeden resen, nobeden razsoden mož, ker se ne vsprejema predlog g. dr. Gregi a, soditi, da se prehaja k dnevnemu redu tudi o češkem državnem pravu.
Govornik poudarja, da je predlog g. dr. Gregra, dokler ni bil vsprejet od deželnega zbora, samo njegov koncept, plod njegovega duha, ali celo njegove stranke, in da se mu ne more pripisovati važni pomen, kakor se nekateri trudijo, da bi bil vsprejet od zbornice kot deželnozborska izjava. Tudi „Narodni Listy" so plod njegovega duha, njegove stranke in možno i drugi časopisi (Glas: „Sipy"!), toda ne sme se to smatrati kot izraz volje vsega naroda. Tudi tu se govori imenom kot imenom naroda, a vendar so na njegovi strani, to se mi mora priznati, tudi ljudje, uoji te izjave smatrajo za škodljive, da, pogubne za narod, in ti so med temi ljudmi gotovo povsem pošteni, olikani in plemeniti rodoljubi. (Glas z levice: Pri nas tudi!) Iz tega je razvidno, da ta, komur ne
dopadajo te izjave one stranke, ne more biti sma-tran za neprijatelja narodu. Ker mu ne ugajajo „Niir. Listy" in se mu ne dopada tudi adresa g. dr. Jnl. Gregra in prijateljev njegovih, ne more biti radi tega Bmatran kot neprijatelj češkega državnega prava. (Vybornč!) In ker je to istina, gospoda, je to nekaka vrsta naivne otročarije, tem načinom si begati pojme in jeden pojem zamenjavati z drugim, adreso mestu državnega prava. (Hrup na levici.) Ni li to, gospoda, naivna zmota, potem to treba smatrati za prem i šl j en o p rev ar o in kot eskamotažo (Hrup na levici), ako se predba-civa, da so ti, koji odklanjajo predlog g. Gregra glede adrese, zavrgli državno pravo! To je prevara, in ni li to detinska blodnja, je to goljufija, to je vrivanje drugih pojmov, kakor so v istini.
To poudarjati, takoj v početku smatram potrebno, in nadejam se, da nobeden razsoden mož ne bode več uganjal te otročarije in sleparije (Vrišč na levici), da bi hotel to adreso smatrati za državno pravo. (Na hrup dr. Gregra iu so-družnikov Rieger mirno odgovori:) „Z ustavljanjem me ne spravite iz koncepta. Nisem imel namena, koga napadati, toda ker se pa neprestano ponavlja in ljudi straši, da bi v tem, kar mi predlagamo, uvidevali kako škodo za državno češko pravo (Na levici: Jest! — Na desnici: Nenil), treba je poudarjati to odločno. (Vyborne! — Soglas.)
Adresa sama, kakor jo predlaga g. dr. Gregr, ne obseza nijedne zahteve rednim načinom (Tako je!) in torej ne more pričakovati tudi nobenega odgovora. Ta adresa se sama imenuje izjavo nekega mnenja. In če ta adresa nima nobenega drugega namena, nego da se deželni zbor izjavi, da se drži državnega prava, je torej ta namen dosežen v polni meri s predlogom odbo-rove večine. (Tak jest! V^borne!) Kajti ta predlog, kateri zagovarjam, se jako odločno opira na stališče državnega prava, sklicuje se na vse čine, ko je je izdal v tej stvari češki deželni zbor, da, — on seza še dalje, ker izrečno izraža željo, — naj se Nj. Veli č anstvo d d koronati. (Vy-borne!) Izjava je torej tu, in tem, kojim se ni šlo za ničesar druzega, nego za izjavo, da deželni zbor stoji trdno in bode trdno stal na stališči državnega prava, je zadoščeno in ni se jim trebalo proti temu predlogu upirati.
Odbor je v svojem predlogu izrekel vzroke, zakaj 6e ne svetuje in ni prospešno, da se v tej dobi adresa in taka adresa izroči Nj. Veličanstvu. Skoro mi ni treba česa dostavljati k temu predlogu. Toda so drugi pomisleki, o katerih bi pa ne bilo umestno tu v zboru razpravljati iz različnih vzrokov. Gotovo so to vsakoršni oziri; to so razmere k nemški državi (Glasi na levici: Kaj nam mari nemška država?), so to razmere do ogerske dežele, dalje razmere do nemške narodnosti; to so razmere, katere so založene v dosedanjih državnih in ustavnih aktih, in konečno so razmere, ki se tičejo Nj. Veličanstva samega in nam nalagajo, da bi se ne spuščali v velike nadrobnosti v tej zadevi.
(Dalje sledi)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. novembra. Notranje dežele.
Dr. Fr. Smolka se je odpovedal gališkemu deželnemu odborništvu. Vsled nujnega predloga poslanca Javorskega sklenil je gališki deželni zbor enoglasno, da se dr. Smolki dovoli dosmrtna dotacija letnih 4000 gld. iz deželnega zaklada. To je častuo priznanje za neumorno in vspešno delovanje Smolkovo. Pri tej priliki mu je izrekel deželni maršal v imenu cele dežele zahvalo, v imenu Rusov pa Romanczuk, rekoč, da se je to sklenilo le za moža, kakoršen je dr. Smolka, ki je bil vedno pravičen tudi nasproti ruskim sodeželanom.
Isterski deželni zbor je izvolitev volovskega poslanca, dr. Stangerja, razveljavil, potrdil pa ono poslancev dr. Dukica in dr. Laginje.
Hrvatska opozicija je popolnoma razcepljena. Poslanca Barčic in Vrbanic sta izstopila iz kluba zmerne opozicije, ker se strankino glasilo drži načela: „Poravnava ni postava", ona dva s poslancem Amrušem pa sta za poravnavo, oziroma za njeno razširjenje postavnim potom.
Vnanje države.
Kaj namerava kralj Milan v srbski prestolnici, to je vprašanje, s katerim si večina listov beli glavo. Eni pravijo, da velja njegov prihod kraljičini
zadevi, drugi zopet menijo, da hoče kralj dobiti večjo dvorovino, kar pa skupščina noče privoliti; verojetuo je zeló, da bo Milan obe zadevi skušal po svoje vrediti, posebno pa denarno, kajti izjavil se je nasproti nekemu francoskemu časnikarju, da je skupščina nasproti njegovim tirjatvam jako skopa. — Skupščina je potrdila postavo, ki prepoveduje umirovljenim državnim uradnikom izvrševati odvetništvo. Poslanec Popovic namerava predlagati, naj vlada vsako leto določi znesek 100.000 frankov za razširjanje pravoslavja.
„Nationalzeitung" je izvedla, da namerava bolgarski princ Ferdinand v Sofiji zgraditi krasno palačo in ustanoviti posebno novo predmestje. V tem oziru se je posvetoval že na Dunaji z arhitekti ter je bajé odličnega dunajskega inženerja v ta namen pozval v Sofijo. — Poluuradna „Svoboda" piše: „Nikdar nismo videli bolgarskega princa takó veselega in samozaupnega, kakor baš minóle dni po njegovem povratku s potovanja. Iz vsake njegove besede doni prepričanje, da mu Evropa o svojem času ne bo mogla odrekati uradnega priznanja. Za sedaj je knez toli previden, da tega ne tirja šiloma, čeravno so v Bolgariji in drugod v Evropi politiki, ki mu k temu svetujejo."
Rusko vojno ministerstvo je sklenilo oborožiti celo armado s francoskimi Lebelovimi puškami, kar bode stalo sto milijonov rubljev. To oboroževanje tolmačijo listi kot novo poroštvo, da se bo ohranil mir vsaj toliko časa, dokler ne bo imela cela ruska vojna novega orožja. — Časopisje zopet neugodneje sodi o mejnarodnem položaji, kakor kmalu po be-rolinskem sestanku. Posebno obisk nemškega cesarja v Carjigradu je vzbudil nezaupanje. „Novoje Vremja" je dobila iz Carjigrada poročilo, da Turčija ni nasprotna niti priznanju bolgarskega kneza, niti pristopu k mirovni zvezi. Bojna stranka ruska je tem bolj razdražena, ker je finančni minister za neznane namene določeno premijsko posojilo izročil za ple-menitaško banko in je s tem vzel stranki upaoje, da bodo ruske finance „za vse slučaje" pripravljene.
Danes je bila francoska zbornica otvorjena. Tem povodom so boulangisti, kakor že znano, nameravali veliko izjavo na „place de la Concorde". Havasovo izvestje pravi sicer, da so izjavo preložili na poznejši čas, toda vlada je vzlic temu ukrenila obširne priprave, da prepreči večje izgrede. „Journal des Débats" pravi, da si a zaradi tega dva konjiška polka v Pariz pozvana. Ra/trosila se je po mestu vest, da bo prišel Boulanger v Pariz. Ta govorica je neresnična ter se vidi, da hočejo boulangisti ž njo le več ljudi zvabiti na trg pred bourbonsko palačo. — Madame Bonnemain, Boulangerjeva spremljevalka, je došla z Jersey-ja v Pariz.
Predvčeraj je bil na čast novemu londonskemu (židovskemu) lordmajorju banket, pri katerem je imel angleški ministerski predsednik daljši govor. Rekel je glede Irske, da vlada nikakor ne namerava pre-drugačiti politike v smislu homerulcev. Glede zunanjih vprašanj nobena zadeva evropskim državam ne daje toliko opravila, kakor afriško vprašanje. Z velikim zadoščenjem mora vsakega prijatelja civilizacije navdajati bodoča afriška konferencija v Bruslji. Egiptu še vedno preti nevarnost navala, kalifova moč je še vedno velika, zaradi tega pa tudi še ni prišel čas, da bi Anglija umaknila 6voje vojake. Gledó Evrope je malo povedati. Kreta se je kmalu pomirila, drugega vzroka za vznemirjenje pa Evropa sedaj nima. Anglija se ni na nobeno stran zavezala, politika njena je politika miru in ohranitve obstoječih razmer. Vladarji se odkritosrčno trudijo, da bi odvrnili vojskiuo nevarnost, in vsi evropski državniki so mnenja, da je upanje za ohranitev miru bolj kakor kedaj opravičeno.
Parnelovski poslanec Morley se je v svojem govoru, kateri je imel na shodu v Sheffieldu, izjavil, da ima irska stranka v rokah jasne dokaze o sokrivdi angleške vlade pri zaroti lista „Times" zoper irske ljudske zastopnike. Seznamke ponarejalca listin, Pigota, kakor tudi druga dokazila bodo objavili, da svet spozna, s kakimi ostudnimi sredstvi zatira vlada opravičene irske težnje.
„Gazzetta Ufficiale" objavlja dekret italijanskega kralja, s katerim se nalaga posebni komisiji, da skliče upravno in finančno enketo o položaji rimskega mesta. — Pri upravnih volitvah so zmagali kandidatje liberalnega osrednjega odbora. Katoličani niso volili. Zanimivi so nastopni statistični podatki. Lansko leto je bilo 34.416 volilnih opravičencev in 23.472 oddanih glasov, letos pa 45.563 opravičencev in le 15.236 oddanih glasov. S kratka: število opravičencev se je pomnožilo za 11.000, ono oddanih glasov pa zmanjšalo za 7000. Letos sploh ni volilo 28.000 opravičencev. Sevéda uradni listi bodo vzlic temu besedičili, da je „narod" govoril na korist vladnemu sistemu — zapravljivosti.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, 8. novembra. Češki deželni zbor zasedla je z včerajšnjo štirinajsto jako važno sejo o dr. Gregrovem adresnem predlogu poleg tega še v mnogobrojnih odsekih vsak dan, ter v zatišji izvršil doslej mnogo dela in gradiva. Seveda dela se Gregrova stranka menj udeležuje, kajti ona bolj ljubi spektakel in glediško komedijo. Oboje izvajali so Mladočehi v dež. zboru in zvunaj v obili meri,
vsak je tu lahko opažal, kako se dopada češkemu ljudstvu gregrovska „koronovačna" burka in ti mno-gobrojni mladočeški predlogi v zgradbo palače blaginje.
Glava in srce češkega kraljestva, „matička" Praga, zlasti ima lepo priliko od blizu opažati mla-dočeško komedijo, ona dobro pozna tudi vse njene glavne igralce, njih javno in zasebno življenje. Česar torej kraljeva Praga sodi o mladočeški adresi do prestola, kaj mdni o mladočeških predlogih, imeti mora za ostali narod češki važnost, kajti ta naša Praga ima priliko zreti i za kulise in v politično in klubistično kuhinjo.
Kar je narod in Češka v velikem, to je Praga v malem; Praga je torej pravcati odsev naroda z vsemi svojimi prednostimi in slabostmi. Tudi Praga ima svojo staro narodno gardo, t. j. Staročehe, in domače radikalce, t. j. Mladočehe, kakor je to v vaši beli Ljubljani med Slovenci; tudi naše mesto ima svoje nebrojne male velikane, ki vse hote bolje razumeti, nego veleomikani in skušeni rodoljubi, katere bi radi naši „mladi" vže davno izrinili iz doma, ki ima nad pročeljem napis: „Fraga caput regni.u
Toda Praga je na to izzivanje zadnje dni pri mestnih dopolnilnih volitvah na generalni mladočeški napad možato odgovorila. Mladočehi in njih generali so „caput". Celo z dvobojem se je jeden njihovih generalov, g. N. Podlipny, hotel proslaviti, ker je v dan volitev pozval g. N. Brdfa, zeta Rieg-rovega in dež. odbornika na dvoboj. Toda Praga in Čehi se ne morejo razvneti za madjarske dvoboje, kjer streljajo v vzduh in tem načinom obvarujejo svojo čast. Mladočehi so v vseh razredih in mestnih okrajih zgubili mnogo glasov, kjer so zadnja leta popolnem vladali. Po nekaterih okrajih vršile se bodo še med njihovimi kandidati in Staročehi ožje volitve. Da je g. dr. Jul. Gregr s svojo strmoglavo politiko pripomogel v prvem razredu Nemcem do ožje volitve s Staročehi. s tem činom si gotovo ni pri Mladočehih stekel zahvale, še manje je pa s tem koristil ugledu slovanstva zlate — slovanske Prage. Ta zlata, slovanska Praga je pri dopolnilnih volitvah odgovorila stranki Gregrovi: Quonsque tandem dbutcrc patientia nostra!
Kakor Vam je že znano, je adresni odsek češkega deželnega zbora sklenil z 9 proti 4 glasovi resolucijo, v koji se odklanja predlog Gregrove adrese za koronanje, rekoč: „da ne uznava deželni zbor ni za potrebno, ni za prospešno, ni z ozirom na spoštovanje in lojalnost, kojo je dolžan kroni, kot dostojno, da bi vsprejel adreso, koja mu je bila predlagana, in se uvideva prisiljenega, da preide k dnevnemu redu o nji". Vsled te odklonitve je imela v včerajšnji seji deželnozborska večina in narodna stranka sijajen dan. Resno in razjarjenim glasom odmevale in donele so po zbornici zlate besede Riegrove. Kako državniško prozorno in za sedanjost važni so bili ti Riegrovi uvodi o državnem pravu češkem nasproti Grčgrovi adresi! Vsak je čutil, da iz njegovih ust ne govori samo državnik, temveč stari in pošteni bojevnik za prava češke zemlje. Mojstersko je dr. Rieger posvetil na te zlovoljne burke, ki spajajo stvarno slabo zloženi adresni proizvod bratov Gregr s češkim državnim pravom, koje sta ta gospoda nedavno še zanikala, in s kojim sta hotela dokazati, da isti, ki odklanja njih proizvod, odklanja tudi češko pravo. Dr. Rieger jih je poučil, kako se ima smatrati češko pravo in je v svojem obširnem govoru*) z jako temeljitimi dokazi navajal, da to državno pravo ne pripušča ni spojitve češke korone z Nemčijo, ni razdvojitve z zatvorjenim ozemljem, ni prelomljenje ravnopravnosti v prospeh kakega nemškega državnega jezika. Bolestna trpkost prošinjala je med govorom poslušalce samo radi oko liščine, da je bil to Rieger, zoper kojega so se drznili učiniti napad Gregrovi sodružniki, in da ni ta mož, kojega vse življenje pomeni državno pravo in prospeh češkega naroda, ni bil obvarovan pred zabavljanjem in napadi rogajočih političnih neprija-teljev.
Po N. Riegrovem govoru se g. N. Jul. Gregr še upal ni odgovoriti predgovorniku. Zato je mestu njega govoril brat njegov, Edv. Gregr. Pač žalostna ironija, da je baš ta mož, ki je od 1872. 1. kršil moči vsega naroda, silno se borečega za državno pravo, in ga sramotil v najhujih dobah in pred desetimi leti ščuval brezpogojno volilce v državni zbor, da je ta mož včeraj nastopil kot govornik — za državno pravo. Vtisa njegovega govora ni mogel
*) Ves govor priobčimo v prevodu na drugi strani. Opom.
vred.
zakriti ves bombast, koji je provzročil glasen smeh, ko je rekel, da se je tedaj motil, kakor se je to vže često pripetilo — Bismarcku, ker je prodajal češko državno pravo za „pipo tobaka". Zmota in blodnja je pa velik razloček. Toda kdor je več nego deset let ščuval in zabavljal zoper nekaj, kdor je hrupno pobijal nekaj, kar je včeraj zagovarjal, ta ne more pač govoriti o zmotnjavi, temveč o komediji. Kdor danes to taji in zanika, kar je trdil včeraj, kako poroštvo neki podaje, da ne bode tajil in proglašal jutri to za hibo, kar je danes trdil? O doslednost, tvoje ime je — Gregr!
Dnevne novice.
(Interpelacija) do slavnega deželnega odbora kranjskega, katero je stavil v današnji seji poslanec Klein s tovariši. V VIII. seji dne 4. januarija 1887 je slavni deželni zbor naročil deželnemu odboru, naj pri napravi ali vrejanji delavnic v prisilni delavnici ukrene, da se bode glede delovanja pri-siljencev ozir jemalo na take reči in dela, katerih izdelovanje ne bode delalo konkurence malim obrtnikom; dalje, da se dorasli prisiljenci ne bodo poučevali v kaki jim prej neznani stroki malega obrta, da je v prihodnje opustiti vsa rokodelska dela za privatne osobe in da se taka dela opravljati smejo le za lastno domačo potrebo, za dež. zavode in urade in za dobrodelna društva. — Nekoliko časa pa mali obrtniki v Ljubljani opažajo, da se omenjeni de-želnozborski sklep ne izpolnuje, da se namreč v prisilni delavnici opravljajo rokodelska dela tudi za privatne osobe, zlasti čevljarska, mizarska, krojaška, kujigovezna in druga taka dela. Tako ravnanje v očividno škodo malemu obrtu vzbuja veliko nevoljo v rokodolskih krogih, ki z davki preobloženi se itak že težko borujejo s tujo silno konkurenco. Zaradi tega stavljajo podpisani do slavnega deželnega odbora vprašanje: „Ali mu je navedeno ravnanje v deželni prisilni delavnici znano, in kaj misli storiti, da se bode deželnozborski sklep z dne 4. jan. 1887 točno izpolnjeval ?" — Klein, dr. vitez Bleiweis, L. Svetec, dr. Ivan Tavčar, Šuklje, Ivan Hribar, Hinko Kavčič, Franc Povše, Lavrenčič, Ign. Žitnik, Dra-goš, Klun, Gorup, Pakiž, Ogorelec.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes enajsto sejo, ki je trajala do 1. ure; prihodnja seja bode v petek.
(Prva slovenska šola na Koroškem.) Kakor poroča „Mir", izdal je c. kr. deželni šolski svet koroški odlok, da se naj z novim šolskim letom pouk začne „Pri Jezeru" izključljivo v slovenskem jeziku prva štiri leta, v petem letu naj se prične učenje nemščine po pet ur na teden kot obligaten predmet. Dovoljeno pa je to s pogojem, da ostane šola poludnevna. Naj bi tudi druge šolske občine posnemale jezerske može.
(Iz deželnega šolskega sveta.) G. J. Pretnar, nadučitelj v Srednjivasi, je dobil nadučiteljsko službo v Vel. Dolini; g. Filip Kette v Zagorji je dobil nadučiteljsko službo v Košani; g. T. Bitenec v Št. Lambertu je stalno nameščen, g. J. Svetina v Šmariji je dobil službo v Žaljni; g. J. Kostanj evec v Trnovem službo v Colu. Umirovljeni so: g. J. Troj ar, nadučitelj v Bledu, g. J. Debelak, učitelj v Tržiču in g. A. Jereb, učitelj v Dolskem.
(Skrajna trdovratnost.) „Slovenski Narod" še vedno vzdržuje svoje prvotno tendencijozno poročilo glede koprivniškega gibanja, da so namreč vsi Kočevci v Koprivniku sklenili postati staro-katoliki in šli k prevzv. gospodu knezoškofu. Skriva se sedaj za našo trditev „nihče ni bil". To trditev še vedno ponavljamo z ozirom na „Narodovo" „vsi so šli". Razumen človek pač spozna to zavijanje. Sit sibi!
(Iz Krškega) se nam poroča: Meseca oktobra je znani preiskovalec predzgodovinskih grobov, gosp. Pečnik, izkopal na krškem polji, kjer je stalo mesto „Neviodunum", veliko znamenitih rimskih starin iz raznih stoletij. Rimljani so namreč skoraj v vsakem stoletji imeli drugo navade, posode, lepotičje in tudi grobe. G. Pečnik je našel sedaj lepo veliko iglo iz I. stoletja; take še nima kranjski muzej. Dalje je dobil bronesto svetilnico, kos meča in nekaj posod, vse iz I', stoletja. Iz II. in III. stoletja več igel in posod iz IV. stoletja, lepe zapestnice, dva zlata uhana in več starin. Posebno znamenit je grob, krsta iz plošč in opeke, ki so pri pokrivalu lepo zvezane. Krsta je globoka l1/, metra, dolga D75 metra in široka 53 centimetrov. Mrlič je bil obrnjen proti zahodu; na desni strani je imel dve steklenici in
dre bronasti posodi, ki ste na dou votli; v levi roki je imel denar iz II. stoletja, pri glavi iglo in kosti za lase. Enakega groba raziskovalec doslej ni še odkril. Vse imenovane starine dobi deželni muzej.
(S Krškega") se poroča: Znana dobrotnica g. Josipina Hočevarjeva je blagodušno darovala 20.000 gld. v državnih obligacijah, da se v Krškem ustanovi lastna mestna župnija.
(Prememba posesti.) Bivšo Baumgartnerjevo hišo iz Treotove zapuščine na Emonski cesti je na javni dražbi tukajšnji trgovee g. Franc Jakopič za 28.560 gld. kupil.
(Uradniška nniforma.) Uradniki pri uamestni-štvih in deželnih predsedstvih, ki se uradno udeležujejo volitvenih in društvenih shodov, dalje sej okrajnih zastopov, morajo nositi uniformo. Vladnim zastopnikom v deželnih zborih tega ni treba. Pri okrajnih glavarstvih in policijskih ravnateljstvih morajo vsi uradniki v uradu in vnanji eksekutivni službi nositi uniformo. Izvzeti so vsi uradniki računskih uradov od devetega razreda doli.
(Šiba v šoli na — Pruskem.) Nastopna določba pruskega vrhnega upravnega sodišča „o pravici učiteljev glede kaznovanja" bode zanimala gotovo tudi naše učiteljske kroge. Ista slove: Učitelj ima pravo izvrševati občutljivo telesno kazen. Vidno ranjen je je tako, s kojim se oškoduje šolarjevo zdravje ali telo. Zaseda krvi, modre praske in udarci sami ob sebi ne spadajo v to, ker so vsakemu občutljivemu kaznovanju, do kojega ima učitelj pravico, te posledice. Učitelj ne zapade kazni, ako tepe učenca, ki obiskuje kak drug razred, in če ga kaznuje zunaj šole. Obnašanje šolarjevo izvan šole je istotako podvrženo šolskemu redu, kar baš tako pogostokrat zanikujejo stariši. To pravo glede kaznovanja ima tudi duhovnik pri poučevanji. Ako je šolar v istini ranjen, potem je to predmet kazenskega soduega postopanja. — Pri nas učitelji in duhovniki semtertja tudi kaznujejo poredne šolarje, toda kake nepotrebne sitnosti imajo često radi tega z uradi in stariši takih porednih otrok, ker so naši šolski zakoni tako humanni; seveda potem morajo država in dežele graditi kaznilnice in poboljšalnice za mlade prestopnike in kaznjence. Torej rajši — šibo v šolo 1
Raznoterosti.
—	Nemška spravljivost. „Politiki" se poroča iz Opave: Opavski mestni svet se je nedavno posvetoval o oddaji konjederske službe. Za to je prosil eden sam mož, ki pa je bil doma iz češke vasi. Svetovalec dr. Krommer je odločno oporekal, da bi se prosilcu takoj podelila služba. Naročilo se je konečno županu, naj natanko poizve, kakošne narodnosti je prosilec, da ne bo vsled češkega konje-derca trpel nemški značaj mesta škodo. „Opavski Tednik" je dr. Krommerju nasvetoval, naj za dobo te preiskave opravlja on konjedersko službo, potem bo Opava gotovo ostala strogo nemško mesto.
—	Ukradli so neznani zločinci na kolodvoru južne železnice v Budimu iz blagajnice 20.000 gld. — Blagajničar Franc Karel se je, kakor se danes poroča, z revolverjem ustrelil. Dokazalo se mu je, da je izneveril 22.718 gl.
—	Severnoameriška razstava bo leta 1892 v Chicagu, ne pa, kakor se je začetkoma nameravalo, v Novem Yorku.
—	„C. in kr." Dvorni uradi se bodo odslej imenovali „e. in kr." Vsled tega bodo tudi dvorni založniki postali „c. in kr."
—	Kratko pa jedrnato. Talleyrand, ki je baje rekel, da ima človek jezik za to, da prikriva svoje misli, je bil velik sovražnik pisarjenja. Neka gospa, kateri je umrl mož, naznanila mu je nesrečo. Talleyrand jej je odgovoril: „Častita gospa! O joj! Vaš udani T." Ko se je ta vdova nekaj časa pozneje zopet zaročila ter ga o tem obvestila, pisal jej je: „častita gospa! Bravo! Vaš udani T."
točka 54. postave iz 1. 1877, po kateri so more deželni volilni red le v navzočnosti treh četrtink vseh poslancev in z dvema tretjinama večine predrugačiti.
Pariz, 12. novembra. Boulanger je do francoskega naroda izdal manifest, v katerem pravi, da bo narodna stranka neumorno nadaljevala boj.
Atene, 12. novembra. V zbornici je Delyannis glede Krete interpeloval ter grajal postopanje vlade. Trikupis je vladno ravnanje zagovarjal ter zahteval zaupnico.
Dunaj,
Telegrami.
1. novembra
namerava grof Hohenwart
sklicati k
Kakor se govori, v kratkem desni-posvetovanju na
Danes dopoludne konferencija pod
carske vodje Dunaj.
Dunaj. 11. novembra je bila druga splošnja predsedstvom oloniuškega kardinala Fiirsten-berga.
Praga, 12. novembra. V deželnem zboru so Mladočehi vložili predlog o premembi deželnega volilnega reda in da se razveljavi
ustrežete.
Listnica vredništva:
G. F. S. na Gorenjskem : S stvarnimi dopisi nam vedno
Umrli so:
9. novembra. Ferdinand Cirer, postreščka sin, 5 mes., Gospodske ulice G, božjast. — Anton Costa, uradni sluga, 54 let, Breg 20, sarcoma.
Tujci.
10. novembra.
Pri Maliču : Blum, Rükel, Vater, Leber, Felber, trgovci, z Dunaja.
Pri Slonu: Weiss, potovalec, Löwig, trgovec, Pire, oskrbnik, Eurich, Ehrlieh, Kaiser, Steindler in Adler z Dunaja. — Pogačnik iz Podnarta.
Vremensko sporočilo.
o ,	>
-S Cas Stanje	g >.
i	'e s s
i---Veter Vreme -mi
onaznvania srakomora toplomer»	.2
opazovanja t mm j po Colziju	S g
17. u. zjut.l ■ 74'J 6 I ¿FS"	si. sever oblačno
11 2. u. pop. 742 0 6 4	si. rzh. „ 0-00
9. u. zveč. 744 2 | 4'4	sr. vzh.
— -— — i - - ...... „
Srednja temperatura 4-9° za 0 3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 12. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 80	gld.	45	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 85	„	65	„
0% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	40	„
Papirna renta, davka prosta......100	„	90	„
Akc-ije avstr.-ogerske banke...... 923	„	—	„
Kreditne akcije ..........311	„	-	„
London.............119	„	20	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	48'/j.,
Cesarski cekini...........5	„	60	„
Nemške marke ..........58	„	45	„
t
I
Z žalostnim srcem javim svojim p. n. prijateljem, da so mi moja ljuba iu nepo-zabljiva mati
Neža Vidergar
v nedeljo 10. t. m. zvečer, prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali.
Blagi p. u. prijatelji, lepo Vas prosim : spominjajte se jih v svojih molitvah.
V Št. Juriji pod K u m o m , dne 11. novembra 1889.
(D
Jan. Vidergar,
župnik.
Josip Zore, posestnik in gostilničar, naznanja v svojem in v imenu svojih otročičev Angele in Minke tužno vest, da je po božji previdnosti njih preljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Angela Zore roj. Rus
po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj popoiudne ob 2. uri v 26. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage ranjce bo v torek, 12. t. m., ob 4. uri popoiudne na šmihelsko pokopališče k večnemu počitku preuešeno.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v mnozih cerkvah.
Predrago ranjko priporočamo v blag spomin in molitev.
KANDIJA pri Novem mestu, 10. nov. 1889.
Hiša
št. 242 v
in nekoliko zraven pripadajočega
je iz proste roke na prodaj.
Hiša stoji blizu cerkve sv. Roka. — Kupci naj se blagovolijo obrniti osebno ali pismeno do lastnika Antona Brezica v Hre-novice št. 13, pošta Postojna.	(3—2)
ZA ZIMO!!!
Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakatereinu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje priporočeno: 1 trlkot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-75
Isto za gospe....... „ 3'—
otroška spodnja obleka . . „ 1 do 1*50.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska na/.na-novalnica v Brnu. (30 — 13)
(I. oester. Handels - Auskunfts - Bureau Briinn.)
Vrelec „Oarinthia",
alkalična hiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet: za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastiier
v Ljubljani.	(4Ž)
Urala Ebcrl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
□CiJ B« H» 3 J um:«,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prokupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
DV Cenilce na zahtcvanje. ^Sg